7. ŠTEVILKA.
O VIŠJIH PLAČAH ZA PREMOGOKOPE.
To vprašanje se rešuje na konvenciji zveze “United Mine Workers of America”.
ENI ZA ŠTRAJK, DRUGI PROTI.
Socialisti bi radi spravili rudarje v svojo stranko.
Indianapolis, Ind., 17. jan. — Tu se je včeraj otvorila letna konvencija pre-mogarske zveze “United Mine Workers of America”. Pojavilo se je različno mnenje glede vprašanja, kako naj dosežejo rudarji po okoliših trdega in mehkega premoga višje plače.
Ali naj posamezna okrožja premo-garske glavne unije podpišejo nove plačilne pogodbe z jamskimi lastniki kakor se morejo pogoditi, ali pa naj premogarji kot deželna organizacija ne podpišejo nobene pogodbe, dokler operatorji vseh okrožij ne privolijo v premogarske zahteve, to je nujno vprašanje.
Thomas L. Lewis iz Bridgeporta,
O., prejšnji predsednik premogarjev, je' izjavil, da se hoče poganjati za sklep, naj nobeno okrožje ne podpiše plačilne pogodbe, dokler niso operatorji vseh okrožij voljni podpisati.
“Najgotovejši način preprečiti dolg in drag štrajk,” je rekel g. Lewis, “je, ako se rudarji iz okolišev trdega m mehkega premoga sporazumejo glede svojih zahtev na tej konvenciji in če potem trdno stoje skupaj, dokler ne pridobe skupne zmage.”
Predsednik White je rekel, da predloži svoj načrt odseku za plačilno lestvico in da ga poprej ne naznani. V svojem letnem poročilu je včeraj zagovarjal višje plače.
Podpredsednik Frank J. Hayes je rekel, da bodo deželnemu štrajku, če se da preprečiti, nasprotovali predvsem uradniki iz okrajev, ki mejijo na neorganizirana premogovišča. Boji se neorganiziranih delavcev.
Odsek za plačilno lestvico je začel svoje delo danes in bo menda dovršil svoje poročilo do dne 25. januarja, na kateri dan je predsednik White sklical konferenco operatorjev in premogarjev iz držav West Virginia, Pennsylvania, Ohio, Illinois in Indiana v razpravljanje predlagane nove plačilne pogodbe. Od operatorjev še ni prejel odgovora, ali se pridružijo konferenci, ali ne.
Poročila uradnikov so se pričela citati včeraj. Konvencija bo prejkone trajala do konca januarja.
Indianapolis, Ind., 17. jan. — Danes se je konvencija združenih premogarjev ameriških izrekla za vladno lastništvo industrij ali obrtnij, nakar so socialisti med 1,300 delegati predlagali rezolucijo potrjujočo njihovo stranko kot “politično stranko delavskega razreda”, toda našli so hud odpor, tako da se je po burni razpravi odložilo vprašanje do jutri.
Odložilo se je sklepanje o rezoluciji, ki zahteva, da zveza “United Mine Workers” izstopi iz “American Federation of Labor”, ki obsoja “National' Civic”-federacijo kot činiteljico kapitalistov in ki ostro graja Samuela Gompersa, Johna Mitchella in druge voditelje zveze “American Federation of Labor” zaradi sodelovanja s Civic-federacijo.
Samuel Gompers je bil označen kot “reactionary” ali nazadnjak po Thomas
L.	Lewisu, prejšnjem predsedniku premogarjev.
John Walker, predsednik illinoiških premogarjev, je govoril za socialiste, češ, da naj delavski razred išče politične moči.
Domoljubna slavnost.
Washington, D. C., 12. jan. — Komisija pennsylvanska, ki se bavi z načrti za slavnostno obhajanje petdesete obletnice dneva, ko se je bila bitka pri Gettysburgu, je predložila danes skupnemu kongresnemu odseku končno veljavne podrobne predloge.
Slavnost se ima raztezati čez prve štiri dni meseca julija, in ima doseči svoj višek v slovesnem polaganju temeljnega kamena za mogočen mirovni spominek, ki ga ima zgraditi narod ob vhodu na obsežno bojišče.
Predložen bo zakon, ki dovoljuje v to svrho $500,000. Predsednik Združenih Držav se naprosi, da prevzame vodstvo obredov.
Veterani (dosluženci) državljanske vojne v celi deželi se povabijo, da se udeleže tako mnogoštevilno kakor mogoče. Pričakuje se, da posamezne države dovolijo potne stroške. Tri države so že privolile, nositi vse stroške veteranov svoje države. Kongres se naprosi, odposlati zadostno število čet v kraj slavnosti, ki naj pomagajo postaviti kolibe in šatore za veterane ter skrbeti za njihovo jed in postrežbo.
List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote.
Krvavi spopadi.
Lawrence, Mass., 15. jan. — Resni nemiri so nastali tukaj med štrajkujo-čimi tkalci in policija poroča o raznih spopadih, pri katerih je tekla kri. Skupaj je sedaj 15,000 delavcev brez dela.
Čez tri ure se je policija bojevala z italijanskimi štrajkarji, ki so zapustili svoja mesta v tovarnah “American Woolen” - kompanije in Lawrence Duck-kompanije, ker so tovarnarji odtrgali dvourno plačo od zaslužka, da tako popravijo svojo škodo vsled prisiljenega zmanjšanja delovnih ur po novem zakonu o 54urnem delu na teden.
Lawrence, Mass., 17. jan. — Spopad med štrajkarji v paradi in miličarji se je med drugim primeril danes v tkalskem štrajku. Osem stotnij državne milice, vštevši eno poljsko baterijo, pod poveljstvom polkovnika E. L. Sweetserja je namreč te dni zasedlo mesto, čez katero je proglašen vojni zakon. Več izgrednikov je bilo dejanih v zapor.
Sweetser se je nocoj posvetoval z J. J. Ettorjem, voditeljem štrajkarjcv, glede poravnave spornih vprašanj, da se štrajk konča, vsaj začasno.
Preiskava položaja po zaveznih u-radnikih se je pričela danes. Gode se baje nezakonitosti pri uvažanju “tujih delavcev” za tovarne.
McNamara & Co.
Indianapolis, Ind., 16. jan. — Istočasno razdejanje poslopij z dinamitom v raznih mestih je nameraval John J. McNamara, kakor je danes izpričal pred zavezno veliko poroto Ortie Mc-Manigal. Svoj čas je McNamara baje rekel: “Dobiti hočem šest ali osem dobrih tovarišev in jih namestiti po deželi, tako da se bodo eksplozije izvršile v raznih mestih vse v eni noči in vedeli ne bodo, kdo to dela.”
Los Angeles, Cal., 16. jan. — Preiskava v takozvani zaroti dinamitar-dov se nadaljuje in odkriva vsak dan kaj novega.
Štrajk proglašen.
New York, 12. jan. — Po seji, ki je trajala celo noč, je unija newyorških plinarjev sklenila, 32,000 mož odrediti na štrajk; ta se takoj prične. Triinpetdeset članov unije je bilo zbranih in sklep se je sprejel z večino enega glasu.
Eksplozija.
Joplin, Mo., 15. jan. —■ Kotel se je razletel v nekem tukajšnjem rudniku, vsled česar so bili trije delavci usmrčeni, dočim je bil četrti smrtno poškodovan. Mrtvi so Frank Allen in njegov 131etni sin Ralph, kakor tudi James Heathcock.
Požari.
Chicago, 111., 18. jan. — “Stara ubožnica” v Dunningu, zgrajena leta 1870. in sedaj rabljena kot bolnišnica za silo, je včeraj popoludne zgorela. Samo z največjim naporom se je gasilcem, policistom in bolniškim strežnikom posre čilo, spraviti nad 500 blaznih bolnikov na varno. Ogenj je nastal v četrtem nadstropju vsled pokvarjenega dimnika. V šestih urah je zgorelo celo poslopje. Škoda znaša $75,000.
Ogdensburg, N. Y., 17. jan. — Ne-well blok je zgorel in škoda znaša $160,000.
Slaven hotel zgorel.
Boston, Mass., 16. jan. — Bostonski slavni hotel “Revera House” je davi zgorel. Ogenj je nastal v jedilnici in se naglo razširil. Gostje so se komaj rešili. Zgorel je tudi sosedni Hotel Rexford. En gasilec je bil usmrčen.
Razdejani hotel “Revera House” je bil izmed najbolj znanih v Združenih Državah. Stanovali so v njem svoje dni Webster, Cleveland, Adelina Patti, Kristina Nilson, brazilski cesar Pedro, ruski veliki knez Aleksij, kakor i generali Grant, Sherman in Sheridan. Leta 1860. je bival v njem nekaj časa tudi princ Albert Waleški, poznejši angleški kralj Edvard VII.
Vlak povozil šest oseb.
Philadelphia, Pa., 14. jan. — Brzo-vlak na newyorški progi Pennsylvania-železnice na nekem razkrižju v mestecu Torresdale je trčil skup z vozom, v katerem je bilo šestero oseb, pet žensk in en moški. Vsi so bili usmrčeni.
Železniški nesreči.
Toledo, O., 14. jan. — Vlak št. 1 Big Four-železnice je danes tu skočil iz tira in se prevrnil čez nasip. Trideset potnikov je bilo ranjenih,
Kenton, O., 14. jan. — Blizu kraja Carey, Ohio, se je pripetila železniška nesreča, vsled katere je bilo 23 oseb ranjenih.
Samo lc.
Washington, D. C., 12. jan. — Poslanec Lafollette iz Washingtona je predložil rezolucijo, po kateri se ima uvesti 1 centna poštnina za pisma v Združenih Državah.
JOUET, IEUSOIS, 19. JANUABJI 1912.
LETNIK XXI.
KARDINAL FARLEY SIJAJNO SPREJET,
Milijon Newyorcanov brez razlike ve-roizpovedanja ga je prisrčno pozdravilo.
POČAŠČEN KAKOR ROOSEVELT
Spremljan do katedrale sv. Patricka, kjer pel zbor 6,000 otrok.
New York, 16. jan. — Severnonem-škega Lloyda parnik “Berlin” s kardinalom Farleyem in njegovim spremstvom na krovu dopluje nocoj do kva-rantinske postaje. Visoki duhovni dostojanstvenik se izkrca jutri zjutraj ob Battery.
New York, 17. jan. — Kardinal Farley je zajtrkoval s petindvajsetimi gosti v Hobokenu na krovu parnika “Ber lin” in se potem ob 10. uri 20 minut izkrcal na Manhattan, nakar se je odpeljal v katedralo sv. Patricka med dvema vrstama milijonske množice katoličanov, protestantov in Židov, ki so se gnetli na postranskih tlakih ob Broadway in Fifth avenue na daljavo kacih pet milj. V spodnjem Manhat-tanu je bila množica gledavcev prav tako ogromna kakor ob povratku g. Roosevelta iz Afrike.
Ko je kardinal stopil v svojo katedralo, je bil pozdravljen tako slovesno, kakor še nihče v nobeni ameriški katoliški cerkvi.
Vsa katedrala je bila prepletena z zelenjem in trakovi in divno razsvetljena s 50,000 električnimi lučmi, a na tisoče vernikov je glasno pozdravljalo belolasega, v škrlat opravljenega kardinala, ko je stopal posredi katedrale, med tem ko je donela iz 6,000 otroških grl zahvalna pesem “Te Deum”.
Z vidno ginjenostjo nad prirejenim mu sprejemom in nad javno izkazano mu ljubeznijo se je kardinal zahvalil in je podelil zbranim papežev blagoslov.
“Pravkar prihajam iz njegove posvečene bližine,” je rekel. “Imel sem več dolgih zasebnih avdijenc s svetim Očetom, v katerih mi je odkril svoje srce, kakor spoštovan oče svpjemu ljubečemu sinu. Njegov glas, prešinjen notranjega navdušenja, sem poslušal v konzistoriju, ko je neprestrašeno zavračal vse obdolžitve in sumničenja proti cerkvi od strani njenih sovražnikov. In vrnil sem se v svojo domovino, v svoj uradni delokrog, bolj nego kdaj prepričan in prešinjen z mislijo, da je Bog izbral za Petrovo stolico moža, ki zna na Kristusov način zadostovati zahtevam naše dobe.
“Stari slabotni mož ni le čudovito miren, temveč kljub vsem nevarnostim, ki bi drugim smrtnikom napravljale skrb, kljub svojim tako obsežnim u-radnim poslom, ki so dostikrat videti pretežavni, je njegov obraz nekaljen in njegovo lice vedno smehljajoče in jasno. Globoka, neomajna vera in kakor železo čvrsto zaupanje svetnikov ga spremljata vsako sekundo njegovega življenja. In vera, da stoji Bog ob strani njemu in njegovi Cerkvi ter bo stal ob strani vodeč in braneč na vse veke, je vir, iz katerega črepa srečo in mir in upanje.”
172 oseb utonilo.
Bukurešt, Rumunsko, 11. jan. — Ruski parnik “Rusj” se je pogreznil v viharju na Črnem morju s potniki in moštvom. Skupno število utopljencev se ceni na 172.
(Pozneje.) Parnik “Rusj”, ki je bil pod poveljstvom kapitana Pahomova ter je pripadal ruski parobrodarstveni družbi na Črnem morju in Donavi, se je nahajal na poti iz Galaca v Odeso. Med potniki se je nahajal nedavno za ruskega generalnega konzula v Galacu imenovani Karel Anusev s svojo družino.
Meningitis.
Muskogee, Okla., 12. jan. — Brzojavka iz kraja Mariette v skrajnem jugu države poroča, da se je tam primerilo šest smrtnih slučajev vsled takozvane meningitis, to je, vnetja možganskih kožic. Atoka poroča 3 mrtve, McAlester enega.
Pet bilijonov.
New York, 15. jan. — Po današnji cenitvi pomožnega zakladnika W. B. Brennerja, ki nadzoruje Mercantile Safe Deposit Co., so pod razvalinami Equitable-poslopja pokopane vrednosti v znesku 5 bilijonov dolarjev, v številkah $5,000,000,000. To je približno dvakrat toliko nego kroži na denarju v Združenih Državah, bi lahko plačalo narodni dolg deželni in bi še preostalo več nego so skupna premoženja Rockefellerja, Carnegieja in Morgana.
Prvi guverner.
Santa Fe, N. M., 15. jan. — W. C. McDonald, demokrat, je bil danes v svoji lastnosti kot prvi guverner mlade države New Mexico inavguriran (slovesno nameščen).
Slaven Čeh pride v Ameriko.
London, 12. jan. — Znani češki učenjak in zgodovinar grof Luetzow zapusti London dne 20. januarja, da pod-jame obsežno potovanje po Ameriki, kjer obišče vsa večja mesta. Povabljen je bil imeti predavanje pred kongresom v Washingtonu in bo predaval tudi na velikih vseučiliščih ameriških. Predmeti njegovih predavanj so skoro izključno zgodovinski. Pred kongresom bo govoril o svetovnem miru na roki zgodovinskih razprav o poskusih, ki jih je bil podjel na tem polju češki kralj Jurij Podiebradski, kateri je hotel napeljati veliko zvezo vseh evropskih držav, ki bi vse morda nastajajoče različnosti mnenja poravnavala mirnim potom po mednarodnem razsodišču. Vrsta predavanj po vseučiliščih bo imela za predmete zgodovino češko, staroslovansko in zlasti moderno slovstvo češko. Politike in razpravljanja političnih vprašanj se bo po mož nosti ogibal.
Grof Luetzow dospe v Washington dne 4. februarja in bo imel dne 5. svoj nagovor v kongresu. Grof je splošno priznan veščak na polju češke zgodovine in slovstva ter je spisal mnogo knjig, ki so posebno z ozirom na zgodovino umetnosti seznanile njegovo domovino v najširših krogih inozemstva. Predaval je že v skoro vsakem vseučiliščnem mestu evropskem. V Ameriki še ni bil in se zelo veseli na svoje potovanje. Češka družba v Chi-cagi je napotila učenjaka k njegovemu potovanju, in proučiti namerava zgodovino češkega naseljevanja v Ameriki. Njegovo posebno zanimanje vzbujajo mnogoštevilne naselbine češke v Nebraski in drugih zapadnih državah. Grof, ki stalno biva v Londonu, je znana osebnost v londonski družbi. Kadar se ne nahaja na potovanju, je njegova hiša po splošno znani gostoljubnosti zbirališče mednarodnega krožka učenjakov, pisateljev in umetnikov. Njegova soproga, ki je pridna pomočnica učenjaku v njegovem preiskovanju in preučevanju, ga bo spremljala na njegovi prvi vožnji v Ameriko.
Ogromen požar na Japonskem.
Osaki, Japonija, 16. jan. — Ogromen požar, kakršnega še ni bilo v zgodovini cesarstva, je izbruhnil davi zarana ob 1. uri tukaj in je ob močnem vetru ves južni del mesta upepelil. Po uradnem naznanilu je bilo razdejanih 5,268 poslopij in 30,000 ljudi je brez strehe in brez živeža. Mesto Osaki, zvano vzhodne Benetke, ima milijon prebivavcev in je eno najvažnejših o-brtnih in trgovinskih mest japonskih.
Osaki, 17. jan. — Spet je izbruhnil ogenj v južnih okrajih mesta, pa je bil kmalu pogašen. Škoda vsled požara znaša do $15,000,000.
Sodnik, ki se sam kaznuje.
Pueblo, Colo., 11. jan. — Okrožni sodnik J. Ed. Rizer je prišel danes 10 minut prepozno v sodilnico.
“Biti moram nepristranski,” je rekel. “Pred nekaj tedni sem nekega odvetnika za isto zamudo kaznoval z globo $10, in s tem se podvrgavam istej kazni.” Rekši je izročil sodnemu pisarju $10.
Volitve v Nemčiji.
Berlin, 13. jan. — Stanje strank v splošni državnozborski volitvi je bilo razglašeno nocoj takole:
Centrum			88
Konservativci			39
Socialisti 			67
Poljaki 			14
Razne stranke -.. ..		 4
Socialisti so včeraj	triumfirali. Kon-
servativci so oslabeli, ampak katoliški erjtrum je ostal nepremagljiv in vlada je neomajana po čistih izidih.
Pri ožjih volitvah upajo socialisti pridobiti še toliko mandatov, da bodo imeli v državnem zboru 90 do 100 sedežev. Ožje volitve se bodo vršile med 20. in 24. dnem februarja.
Naše življenje.
Življenje brez različnosti ne bi bilo vredno živeti. Zabava in sreča se ne bi prav cenila brez prilične neprijetnosti in bolečine. . To nas uči, da bodimo pripravljeni na nesrečo in da se poučimo, kako se iznebiti iste hitro in gotovo. Če je neprijetnost telesna, če je povzročena po kaki nerednosti v naši prebavi, moramo vedeti, da je Tr:-nerjevo ameriško zdravilno grenko vino tisto zdravilo, na katero se lahko zanašamo. Ozdravlja razdražena prebavila in jih zajedno krepi. Ker je izdelano iz močnega, rdečega vina in znanstveno izbranih zelišč, nareja kri obilno, čisto in zdravo. Ta kri pre-preživlja vsak delček telesa, kar pojasnjuje hitro okrepitev celega ustroja po uživanju Trinerjevega ameriškega zdra vilnega grenkega vina. Uživajte ga, bržko se počutite slabe, nervozne, ne razpoložene, pri izgubi slasti, zapeki, glavoboli, ščipanju in krčih. V lekarnah. Jos. Triner, 1333-1339 So. Ashland ave., Chicago, 111.
KITAJSKI PRINCI PRED ODLOČITVIJO.
S cesarico-vdovo se posvetujejo glede zahtevane odpovedi prestolu.
ITALIJA PROTI AV8TR0-0GRSKI
In tudi prijateljstvo med Avstrijo in Nemčijo baje ohlajeno.
Peking, 17. jan. — Konferenca, ki se je danes vršila v cesarski palači in katere so se udeležili princi cesarskega dvora in cesarica-vdova, se je končala brez zaključka. Nadaljnja razprava o vprašanju glede odpovedi se je preložila do sobote, ker je prvi minister Juanšikai obolel. Več princev se je izrazilo, da odpoved prestolu še nikakor ni sklenjena stvar.
Zakladi cesarskih gradov v Pekingu in v Mukdenu, ki so vredni več milijonov dolarjev, so na prodaj. Več ameriških in evropskih agentov se pogaja radi nakupa.
Peking, 17. jan. — Splošno se misli, da se zborovanja, ki imajo za predmet mirno poravnavo kitajskih homatij, bližajo svojemu koncu.
Od 'gotove republikanske strani se trdovratno zanika vest, da se ima Juanšikai izvoliti za predsednika na mesto dr. Sunjatsena. Ta vsekakor hoče odstopiti kot predsednik.
Peking, 17. jan.—Revolucija v Mongoliji neprestano raste. Ruske čete ščitijo železnične proge.
Peking, 15. jan. — Potrjuje se poročilo, da je bilo 10,000 mandžuvcev zaklanih po upornikih v okrožju Šensi.
Avstrija in trozveza.
Dunaj, 15. jan. — “Die Zeit” izjavlja v danes priobčenem članku, da se od merodajne strani zagotavlja, da je hotel grof Aehrenthal, avstro-ogrski minister vnanjih zadev, v celourni av-dijenci doseči od cesarja dovoljenje za takojšnjo ostavko. Cesar Franc Jožef ni ugodil želji grofa Aehrenthala, nego je zahteval od njega, da ostane do meseca marca v svoji službi. Splošno se misli, da se njegova ostavka nikakor ne dovoli pred dokončanjem itali-jansko-turške vojne. Po uspešnem sklepu miru bo prejkone imenovan za naslednika grofa Aehrenthala bivši poslanik avstro-ogrski na ruskem dvoru, grof Berchtold.
Dunaj, 15. jan. — Neuradni razburljivi govori so videti sedaj običajni. Kakor je lord Roseberry v Glasgowu vneto pozival k pripravi proti velikim nevarnostim, tako je tukaj vodja klerikalcev, baron Fuchs, prerešetal sedanji položaj trozveze in vzbudil veliko pozornost s svojimi besedami. Izjavil je, da se Italija proti Avstriji o-borožuje, in bržko da bo končana vojna v Tripolisu, da bo moral italijanski kralj ali začeti vojno proti Avstriji ali pa iti v prognanstvo.
Baron Fuchs trdi nadalje, da se je tudi izza mnogo let tako prijateljsko razmerje med Nemčijo in Avstrijo zrahljalo, in da so tudi odnošaji nasproti Rusiji zelo napeti.
Od ministra vnanjih zadev, grofa Aehrenthala, da je zahteval izjavo o spornih točkah med Nemčijo in Avstrijo, katere natanko pozna, a da je minister molčal. Baron Fuchs se smatra torej za upravičenega, javno izreči svojo nezadovoljnost s politiko grofa Aehrenthala.
Črnogorci proti Turčiji.
Dunaj, 16. jan. — Položaj ob turško-črnogorski meji je zelo resen. Na Črnogorskem se pripravljajo na boj s Turčijo, in obmejne posadke na obeh straneh so ojačene.
Morska bitka v Rdečem morju.
Rim, 12. jan. — Tukaj danes objavljeno uradno poročilo pravi na kratko: “Italijansko brodovje v Rdečem morju je naletelo danes v bitko in razdejalo sedem turških topničark, dočim je bila ena oborožena jahta ugrabljena. Otomanske vojne ladje so Se krepko zoperstavile, ampak Italijani niso imeli nobene izgube.”
Turčija zanika italijansko zmago.
Carigrad, 16. jan. — Pomorski minister doslej ni prejel nobenih poročil o bitki na morju pri Kunfidi v Rdečem morju, ob kateri priliki da so Italijani po ljutem boju pogreznili sedem turških topničark.
Turški pomorski minister kaže nadalje na to, da če se pripovedka o boju med italijanskim brodovjem in turškimi “vojnimi ladjami” izkaže za resnično, potem da so obstajale te “turške vojne ladje” ob arabski brežini Rdečega morja edinole iz nekaterih malih carinskih jadrenic, katere da so oborožene “vsaka z enim topičem”.
— Pratik se moramo kmalu iznebiti, za to jih pošljemo sedaj 25 za $1.00. Še jih imamo veliko zalogo.
Slovenske novice.
McKinley, Minn., 14. jan. — Te dni se je prejel charter inkorporacije nove slovenske cerkvene občine Vnebovzetja Marije Device. Kakor znano, se Rev. A. Pirnat mnogo trudi za to faro. Na charterju sta podpisani tudi imeni Antona Škoda in Nicka Bajuk.
West Allis, Wis., 12. jan.—Pošiljam naročnino za “A. S.” Zimo imamo strašno hudo. Z delom je tu strašno slabo že celo zimo. Ne vem kaj bodo delavci začeli, če se razmere ne zboljšajo. — A. K.
Waukegan, 111., 13. jan. — Zaročila sta se g. J. Golja in gdč. Jožefa Kovačič. Svatba bo torej kmalu, ker potent imata že narisan.
• Gilbert, Minn., 14. jan. — Pretekli teden je tukaj umrla ga. Mary Skul, bivša salunarka v našem mestu. Bolehala je na srčni hilji že več mesecev. Predno je prišla v naše mesto, je imela salun na Aurori, ne daleč od tu, radi tega je imela mnogo znancev v tu-kajšni okolici. Bila je stara do 60 let. Naš slovenski alderman, g. John Francelj, je njen zet. Naj p. v m.!
Aurora, 111., 12. jan. — Rojak Josip Pregel se je pred nekaj dnevi preselil v svojo lastno hišo na Jackson ulici.
Chisholm, Minn., 10. jan. — Rojak Ant. Hren, ki je bival v našem mestu delj časa, se poda te dni na svojo farmo v Neelyville, Mo. Srečno pot in mnogo uspeha!
Atentat z bombami.
Dunaj, 12. jan. — Četa Bolgarov je včeraj v Žjtkovi pri Ueskuebu, evropska Turčija, vrgla tri bombe v neki zbor pod milim nebom. Tri osebe so bile usmrčene in 22 je bilo ranjenih. Zbor se je vršil v prid turški vladi. Šest oseb je bilo prijetih.
Belokožci na grmadi.
Lizbona, 12. jan. — “Seculo” je prejel danes brzojavko iz Angole, ki poroča strašne grozovitosti, katere so povodom upora v afriških kolonijah potrugalskih izvršili Portugalcem sovražni rodovi. Premnogi portugalski uradniki, ki so jih uporniki ujeli, so bili živi sežgani.
Lizbona, 12. jan. — Prizorišče upora je pokrajina Muxima. Domačini so ujeli vse belokožce, ki jim niso utekli. Uporniki so napravili in zažgali velike grmade, in velik del ujetnikov je bil zvezan vržen v plamene, drugi so bili okrutno mučeni, predno so bili izročeni ognju. Žrtvam so preklali ustnice, odrezali nose in ušesa ter odsekali ude. Portugalska vlada odpošlje kaznovalno ekspedicijo.
Nova zastava kitajska.
San Francisco, Cal., 11. jan. — Ko bodo republikanske čete kitajske pod osebnim poveljstvom predsednika dr. Sunjatsena maršile proti Pekingu, bodo prejele novo zastavo, katero je danes določil predsednik: Pet pisanih prog, žolta, rdeča, modra, bela in črna. Zastava, kateri so republikanci doslej sledili, se proglasi za pomorski prapor.
“Amerika in Amerikanci”.
Kakor našim čitateljem znano, izide pod gorenjim naslovom krasna knjiga, ki jo spiše Rev. J. M. Trunk. V kratkem dobimo 1. zvezek; knjiga namreč izide iz tiskarne Družbe sv. Mohorja v 12 mesečnih zvezkih od 3 do 4 tiskovnih pol, torej bo imela nad 600 strani. Poleg mnogih slik amerikanskih pokrajin, mest itd. bo spis prinašal slike odličnih Slovencev, društev in skupin, v katerih se zrcali življenje amerikanskih Slovencev. Krasile bodo pa knjigo pred vsem izvirne risbe znanega slovenskega umetnika Ivana Vavpotiča.
Posamezni zvezki stanejo 30c za Ameriko. Kdor se naroči na vse zvezke naprej in vpošlje naročnino takoj, plača tri dolarje. Naročnina naj sc vpošlje pod naslovom:	Rev. A. L.
Blaznik, Haverstraw, N. Y., ali pa naravnost na pisatelja: Rev. J. M. Trunk, Beljak—Villach, Austria.
Čestitka iz stare domovine.
Ljubljanski “Slovenec” ž dne 30. decembra piše med novicami iz Amerike:
Dvajsetletnica obstanka “Ameriškega Slovenca”. Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki je praznoval začetkom decembra dvajsetletnico svojega obstanka. Kakor znano, bil je “Ameriški Slovenec” ustanovljen v Chicagi po rojaku Antonu Murniku, ki živi sedaj na svoji farmi nekje v Cali-forniji. Iz Chicage se je preselil v Tower, kjer ga je več let urejeval monsignor Buh. Ker je pa vidoma napredoval, prestavili so ga kasneje v Joliet v svojo lastno tiskarno in ga je del časa izdajal pokojni župnik Šušteršič. “Amerikanskemu Slovencu”, ki slavi dvajsetletnico svojega obstanka, tem potom čestitamo in kličemo: Še dvajset let!
Joliet, 111., 17. jan. — Letno cerkveno zborovanje naše fare sv. Jožefa se je vršilo v nedeljo ob štirih popoludne v dvorani stare cerkve ob mnogoštevilni udeležbi. Vodil je zborovanje g. župnik, Rev. John Kranjec. Sklenilo se je med drugim, da se napravi na slovenskem pokopališču prepotrebni “setyer” ali odtočni žleb; drugič, da se zgradi nujno potrebno stranišče z odtočnim žlebom za našo župnijsko šolo. Govorilo se je nadalje o novem glavnem altarju v naši cerkvi in o novih orgijah; oboje se napravi pozneje, ko se zboljša cerkveno finančno stanje. In govorilo in sklepalo se je tudi o velevažnem vprašanju glede slovenskega pouka v naši župnijski šoli. Veliki so uspehi naše šole v premnogem oziru, kar je glavna zasluga naših čč. šolskih sester, ki so izvrstne učiteljice in vredne javne pohvale. In izvrstna je tudi naša č. učiteljica slovenščine. Ampak število šolskih otrok je tako naraslo, da je postala dodatna učna moč za slovenski jezik nujna potreba, če hoče biti slovenski pouk res uspešen. In zato se je na cerkvenem zborovanju predlagalo, naj se namesti dodatna učna moč za slovenski jezik v višjih razredih in tako olajša težka naloga slovenske učiteljice. Predlagan za dodatnega slovenskega učitelja je bil g. kaplan, Rev. Jos. Pollak. Končno je bilo predlagano nekako šolsko nadzorstvo in so bili izvoljeni za šolske nadzornike gg. Josip Dunda, Josip Sitar in Josip Zalar. Zborovanje je pokazalo, da naša naselbina še čuti po slovensko in hoče ostati slovenska še mnogo let. Čast zavednim rojakom!
— Krasen večer na čast g. Antonu Nemanichu, enemu izmed prvih odličnjakov in stebrov naše naselbine, so priredili povodom njegovega godu nekateri njegovi prijatelji zadnjo nedeljo, tako da je bil kar najprijetneje presenečen. Duša tej prireditvi ali “surprise party” je bila velečislana gospa soproga godovnikova, rodom Čehinja, ki je o tej priliki spet pokazala svoj izvanredni muzikalni in pevski talent, s katerim zna zares čarati. In pokazalo se je ta večer spet, da je
g.	Nemanicheva rodbina ena izmed najodličnejših tudi v narodnem oziru, iakorckoč vzorna in vzgledna za vse družine amerikanskih Slovencev: po slovensko in po angleško enako lepo govore vsi otroci Nemanichevi, in zlasti iz ust njegovih gospodičen hčerk, pristnih Američank, se Kaj divno glasi slovenski jezik, tako da bi se na njih lahko zgledovale tudi marsikatere “frajlice” ljubljanske. Uprav gosto-vanjska je bila večerja iz samih delikates, in peneče plzensko pivo je vzbudilo najimenitnejšo domačo zabavo. Med gosti so bile družine gg. Josipa Dunde, Mat. Grahka, Josipa Sitarja, Josipa Zalarja, Fr. Završnika; nadalje rodbine g. Čeha Straka (Joliet Steam Dye House), g. Režeka (slovaškega učitelja in organista), g. Krausa iz Chicage (urednika češkega “Naroda”); ter končno gdčna. Petru, rodom Čehinja iz Chicage, in prof. Zelenka-Lenardo, slavni češki harfinist in učitelj v “Joliet Musical College-u”. Nadalje so bili prisotni gg. Drašler Frank, Klepec Josip, Nemanich Frank in drugi “samci”, ki jih je “naš Tonček” ali Nemanich ml. predstavil navzočim gospicam. Tudi oba domača duhovna gospoda sta s svojo navzočnostjo počastila godovnika, kateremu želimo tudi mi še mnogo let v zdravju in sreči!
—	G. Frank Skole, naš znani nekdanji sotrudnik vseh narodnih prireditev, je v nedeljo zvečer pogorel. Njegovo stanovanje pod h. št. 106 Wills Street, v ozadju Sternove prodajalnice, je požar popolnoma uničil z vso vsebino. Ogenj je nastal proti šesti uri in povzročil ga je pomanjkljiv dimnik. Plameni so se razširili tako naglo, da se ni dalo nič rešiti. Z leseno hišo vred je zgorelo vse pohištvo in tudi vsa ostala imovina. Vsled zamrznjenih vodovodov so mestni gasilci -le s težavo omejili ogenj, da se ni razširil na sosedne lesene hiše; nevarnost je bila velika. G. Frank Skole je utrpel škode do $500, ki je pa deloma pokrita z zavarovalnino. Tudi hiša, lastnina Sternova, je bila zavarovana.
—	G. John Ferko iz Milwaukee (270 —1st ave.), Wis., se je mudil te dni po svojih opravkih v Jolietu in oglasil tudi v naši tiskarni. Povedal nam je mnogo lepega o naših Milvvaučanih, ki napredujejo v vsakem oziru, ravnajoč se po geslu: “Svoji k svojim!” Kakor znano, sta brata John in Matej Ferko nedavno otvorila tamkaj prvo slovensko mesnico, ki nudi svojim odjemalcem najboljše blago, zato se je med rojaki že splošno priljubila.
—	G. Frank Završnik, potovalni zastopnik jolietske tvrdke “Slovenian Liquor Co.”, je odpotoval v torek v Waukegan, Kenosho, Milwaukee, Sheboygan in druge slovenske naselbini po bližnjem severu.
—	Mraz je nekoliko odjenjal. Včeraj, dne 16. januarja, je kazal toplomer prvikrat v novem letu nekaj stopinj nad ničlo, pa šele opoldne, dočim je bilo ob sedmih zjutraj še šest stopinj pod ničlo. Tako dolgotrajnega mraza ne pomnijo ljudje v tem okraju. Pa bliža se svečnica in kmalu potem se vreme preobrne, vsaj po navadi.
—	Društvo sv. Genovefe priredi svojo gledališko predstavo na belo nedeljo, dne 14. aprila.
—	Pisrrcv ~'v pošti koncem zadnjega tedna so imen: Inklovič, Martin, Kovač Frank, Mežnaršič Jože, Pavko John, Starčevič Pero, Tomac Iyan in Groboda Glas.
Calumet, Mich., 9. jan. — Cenjeni Am. Slovenec: — Nekaj iz polja slovenske dramatike na Calumetu. Rojaki, živeči po drugih naselbinah širom Amerike, si gotovo mislijo: kaj pa je z nami na Calumetu? V najstarejši in eni največjih naselbin pa tako malo slišati o dramatiki! Ali je temu krivo premalo navdušenje ljudstva za igre, ali pa mlačnost igralcev in prirediteljev? Po drugih večjih naselbinah, zlasti pa v Clevelandu, čitamo teden za tednom o prirejanju raznih iger, samo pri nas je kaj redko čuti. Toda temu ni kriva mlačnost ljudstva, ne igralcev, ampak manjka nam takih ljudi j, kakor so drugod, kateri po vsaki predstavi pa najsibode že kakoršna-koli bobnajo in hvalisajo po slovenskih časopisih. Takih nam manjka; zato sem se pa ravno danes namenil napisati te vrstice, naj svet tudi drugod zve, da ne spimo spanje pravičnega, ampak se z ravno isto vnemo, če ne še bolj kot drugod, zanimamo za slovensko dramatiko.
Na Calumetu imamo Slovensko izobraževalno društvo “Phoenix”. Ta klub nam je priredil že nebroj raznih iger, katere so vse brez izjeme prav dobro uspele. Kako se pa tukajšnje ljudstvo zanima za igre, kaže pa najbolj to, da je bila prostorna dvorana slovenske cerkve, sv. Jožefa pri vsaki predstavi natlačeno polna. Večjih iger kakor so:	Rokovnjači, Legijonarji,
Deseti brat i. t. d. še nismo imeli, nekoliko je krivo to, ker ni imel klub dosedaj še zadostno število kulis in sprememb; seveda s tem še ni rečeno, da ni imel nič kulis, pač pa ne vseh onih, katere zahtevajo posamezne od teh iger. Lahko bi bili tudi z onimi predstavljali igro, toda ljudstvo ni tukaj navajeno na polovične predstave, ono zahteva nekaj, če že ne popolnoma dovršenega, vsaj kolikor mogoče dobrega, in velika igra igrana na slabo opremljenem odru zgubi polovico svoje privlačnosti.
Za letos se pa nam obeta kaj večjega. Klub ‘Phoenix’ si je omislil lepe, nove kulise in že sedaj čakamo nepotrpežljivo, da vidimo našega Finžgarja v njegovem Divjem lovcu, ali pa našega neprekosljivega mojstra Jurčiča v Rokovnjačih ali Desetem bratu. Ljudstvo je vedno bolj vneto za dramatiko in stremi za kaj večjim, zato mu pa tudi hočemo kolikor mogoče ustreči.
Na Silvestrov dan se je predstavljala v tukajšnji cerkveni dvorani igra “Sveta Elizabeta Turingijska”, katero ste pred kratkim tudi pri vas v Jolietu predstavljali. Igro je dala cerkvena občina v korist cerkve. Kako je bilo ljudstvo zadovoljno s predstavo, kaže najbolj to, da zahteva še enkrat ponovitev igre. Igra se bode ponavljala v nedeljo dne 21. jan.
Vso čast moramo dati igralkam in igralcem, kateri so svoje uloge igrali skoraj dovršeno. Krasni kostumi nalašč naročeni za to igro in pa lepe kulise, zlasti gozd v prologu in v četrtem dejanju, je napravilo na ljudstvo največji vtis. Vsa hvala gre tukajšnjemu župniku Rev. L. F. Klopčiču, kateri je učil igro, ter se ni ustrašil ne truda ne stroškov, da je igra uspela popolnoma.
Za sedaj končam, toda se zopet o-glasim.	Ljubitelj dramatike.
Cleveland, Ohio, 14. jan. — Ljubi stariši, bratje in sestre ter dragi prijatelji! Sicer je že pozno se vam zahvaljevati sedaj čez toliko časa za mnoge dobrote, katere ste mi skazali ob času mojega posvečevanja in prve sv. maše. Vendar pa vem, da mi to zakasnelost radi pregledate, ker veste, da mi ni bilo mogoče misliti na kako pisavo popred.
Takoj po svečanosti bili so mnogoteri zadržki, radi katerih mi ni bilo mogoče poprijeti se kake pisave. A kmalu nato pa sem moral pobrati skup svoje stvari ter se podati na pot, in tako se je zavleklo.
Vem, da bi mi ne zamerili, ako bi tudi niti besede ne rekel proti kaki zahvali. Saj itak veste, da sem vam vsem hvaležen iz srca, hvaležen bolj kot vam zamorem z besedo povedati. Vendar'pa hočem reči vsaj par besedi v zahvalo vsem, ki so poslali kaka voščila ali pa darila. Vsem se toplo zahvaljujem, še posebno pa preč. g. škofu Trobcu in vsem častitim duhovnikom, prijateljem in znancem, kateri so bili navzoči in so pomagali na kakršnikoli način. Posebno hvalo pa še tudi izražam domačemu čast. g. župniku, Rev. John Trobcu in njegovemu bratu in sestri za mnogi trud, pripravo in vse drugo, kar so storili ob tej svečanosti. Najzadnje, toda najtopleje pa se zahvaljujem svojim starišem, bratom in sestram za njih neutrudljivo delovanje v tem, da so izkazovali meni in mojim prijateljem svojo največjo prijaznost in dobrosrčnost. A ni mi potreba več naštevati. Razumeli me boste vsi, ako vam rečem: hvaležen, iz srca hvaležen sem vam vsem, in kličem: plati Bog tisočerol
Morebiti pa bi vas tudi zanimalo, da vam opišem malo moj sedajni položaj. Na kratko hočem to storiti, toliko kolikor je to mogoče storiti človeku, ki je še skoraj popolnoma tujec.
Cleveland je veliko mesto, šesto naj večje mesto v tej deželi. Tukaj bivajo ljudje vsake narodnosti, posebno pa je slovanskega elementa tukaj več kakor pa morebiti kje drugje na Stric Samovem vrtu. In med temi slovanskimi narodi je slovenski zelo dobro zastopan, kajti tukaj je največja slovenska naselbina, ki šteje od petnajst do dvajset tisoč duš. Ti imajo svoje cerkve s stalnimi župniki, kakor tudi svoje šole, v katere pohaja na stotine slovenskih otrok. Farani sv. Vida pripravljajo se ravno sedaj za zidanje nove šole, ki bode stala ne manj kot 50 tisoč dolarjev. Videl sem načrte in popise in reči moram, da take šole ni in je ne bo tako kmalu kje drugje med Slovenci. Ne smete pa misliti, da imajo vrli Clevelandski Slovenci samo načrt šole, ne, ampak nabranega imajo polovico potrebnega denarja. Res vsa čast gre njim za njih marljivost in delavnost za pravo krščansko vzgojo svojih otrok. Izjeme v tem oziru so še nekatere, a upati je, da se tudi oni kmalo pridružijo. V slogi je moč, to naši vrli Slovenci tukaj spoznajo in se družijo, da tako združeni preskrbe svojim otrokom boljšo bodočnost, katera se najde le v dobri krščanski vzgoji. Le v tem je zagotovljena vesela starost starišem, le v tem se nahaja prihodnje dobro stanje otrok.
Tukajšnji Slovenci so večinoma delavci, ki si služijo svoj vsakdanji kruh s trdim in poštenim delom. Med njimi pa je vseeno nekaj trgovcev in precejšno število gostilničarjev. Tudi imajo že večinoma družin svoje hiše in domovanja, med katerimi se dobijo stanovališča s čisto modernimi opravami, kakor električno razsvetljavo, gretje s toplo vodo in tako dalje.
Tukaj izhaja tudi slovenski list ‘Clevelandska Amerika’, katerega ureduje
g.	L. Pirc.
Ob kratkem, tukajšnji Slovenci- so povsem napredni, ki skušajo postati pravi državljani in dobri stričniki dolgonogega Strica, in obenem pa ostati zvesti sinovi svojih slovenskih mater. Njih otroci, posebno bolj odrasli ume-jo vedno dva jezika in so torej vsak dveh mož veljave. Da se zanimajo za angleški jezik, je dobro in potrebno, da pri tem ne prezirajo svojega lepega maternega jezika, zato pa jim gre vsa čast. Zato bodo pa tudi njih o-troci, kakor oni sedaj, lahko zapeii: “Čujte gore in bregovi, da sinovi Slave smo!”
Clevelandski Slovenci pa so tudi radi veseli. Oni imajo svoja zabavna društva, ki pogosto napravljajo slovenske igre. Bil sem navzoč pri eni taki igri s petjem in moram reči, da sem se pošteno nasmejal. Kar pa se tiče petja, imajo dosti izurjenih in krepkih pevcev, katerim se ni treba ustrašiti nobenih drugih iz kateresi-bodi narodnosti. Res slovenski glas in slovenska pesem, to ti je krasota, čez katero je ni. V tem oziru sem se čudil najbolj tukajšnjim Orlom. Večkrat sem videl orle doli v Minnesoti, ki so kričeč mogočno plavali po nebu, a vendar ni še bilo slišati, da bi bil kateri od njih pel. Tukajšnji “Orli” pa človeka kar privzdignejo s svojim ubranim petjem. Tudi so si pred nekaj časom napravili tamburice in jih že dobro ubirajo. Le tako naprej, in kmalu bode izvirala najlepša godba iz naših dvoran! Kadar pa bode to, vam bodem pa zopet pisal, dotlej, zdravi! Vaš	J. J. O.
Ely, Minn., 14. jan. — Cenjeni list Amer. Slovenec! Zopet se malo oglasim. Ko pride ob sobotah zvečer polu-šesta ura, smo mi rudarski delavci bolj veselo zgovorni. Bumf-bumf, odmevajo streli po rudniku, mi pa korajžno eden drugemu pravimo: Le pojdimo, saj danes je sobota, jutri pa nedelja, dan počitka in Gospodov. Takrat, ko se na vzpenjači na površje pe-ljamo, tudi včasi zapojemo in sicer najrajši tisto, ki se pravi: “Za slovo”.
Zaradi hudega mraza, ki svoj plašč stresa, se je dosti ljudi prehladilo tako, da jih zdaj kašelj in nosni katar muči. Lekarnar je rekel, da že dolgo časa ni bilo toliko popraševanje za Severov balzam za pljuča kakor zdaj v teku štirinajstih dni.
Tukajšnji Slovenci se zavedajo svoje narodnosti, a tudi ljubijo novo domovino, Združene države ameriške. To nam priča, ko zmerom si hodijo v Duluth iskat državljanske pravice, takozvani “citizen paper”.
Pa še nekaj imam. Na novega leta dan sem dobil cvetlice, po imenu “Edelweis”, ki so na Triglavskem hribu v domovini rastle in jim Slovenci pravimo: planika, očnica, belunec, pećnica, skalarica itd. Kdo mi je dal omenjene rožice, se ne sme pod hišno streho zapisati. Iskrene pozdrave pošiljam gg. čitateljem.
Ivo Težak, P. O. Box 429.
Eveleth, Minn., 14. jan. — Slavno uredništvo A. S.! Sprejmite ta moj dopis iz slovenske.naselbine Eveletha in ga uvrstite v predale našega edinega slovenskega katoliškega lista v Združenih Državah. Najprej hočem poročati od tukajšnjega nepriljubljenega mraza. Da je hud mraz v Minnesoti, to vsak otrok zna po celi Ameriki; a takega mraza ni bilo vže veliko let. Uže celo 3 tedne imamo 30 do 40 stopinj mraza, par dni po 45 stopinj. Če je kje v gorkih krajih kak vročekrvni petelinček, le sem naj pride, v tem sibirskem mrazu se mu bo kmalu kri ohladila.
Dne 1. januarja smo imeli glavno zborovanje naše farne cerkve sv. Družine, in se je seja končala v splošno zadovoljnost. V cerkveni odbor za prihodnje leto 1912. so bili izvoljeni sledeči: gosp. župnik M. Bilbau, predsednik; J. Brine, tajnik; Martin Šuk-Ije, George Šušterič in J. Rupar, finančni odborniki, in John Babnik, blagaj-
nik.	Upati je, da bo fara dobro napredovala v rokah tako izurjenih mož.
Z delom se pa ne morem dosti hva-
liti.	Dela se sicer vsaki dan, a jih je veliko sto še brez dela, ki čakajo dela že tedne in ga še ne morejo dobiti.
Zdaj moram pa končati, ker črnilo se mi zamrzuje. Ob sklepu voščim vsem Slovencem v Združenih Državah veselo srečno novo leto in vam, g. urednik, v prihodnjem letu veliko naročnikov in predplačnikov.
Avgust Gregorič, Box 710.
Kansas City, Kans., 8. jan. — Obljuba dolg dela, kaj ne, g. urednik, in kdor je ne izpolni, je malovreden človek, tako nekako so pravili v starem kraju, a isto velja med nami Slovenci tudi tukaj v novem svetu. Malovreden človek pa nikakor nočem biti v Vaših očeh, zato pa raje hitro izpolnim, kar sem Vam nedavno v nekem dopisu obljubil. A oprostite, g. urednik, danes nisem prišel sam, ampak sem pripeljal že zadnjič napovedane 3 sicer čudne, a vendar resnicoljubne poročevalke seboj, da Vam še tudi one kaj povejo o nas Slovencih v ubogej, suhej, a menda ravno radi tega precej mirnej deželi.
Evo Vam prve, zgovorne in vsiljive, a vendar v obče dobrodošle gospe štorklje! Precej pridno je v teku leta 1911. obiskovala tukajšnje slovenske družine in jim je pustila v dar kar 34 vriščečih malih paglavcev, 12 moškega in 22 ženskega ispola. Pri jed-nej družini je bila jako darežljiva in je pustila, gotovo materi in očetu v radost, kar dve čvrsti deklici nakrat, kakor je že poročal nedavno Vaš cenjeni
list.	Izmrl torej tukaj slovenski rod ne bo tako hitro, zato vrlo skrbi milostna gospa štorklja; dal le Bog, da bi se ne izneveril majki Sloveniji, ampak bi ji tudi v potomcih vselej zvest o-stal. Da se pa to doseže, je v Vaših rokah, stariši in odvisno od odgoje, s katero boste izgojevali svojo mladež. K temu je neobhodno potreba, da se ne izogibljete slovenske farne šole, ampak prav pridno pošiljate svojo deco v njo, v katerej se otroci vsaj deloma še nekoliko slovenskemu jeziku priučijo. Govorite doma ž njimi v mi-lej slovenščini, kajti angleškega'jezika se bodo čisto dovolj naučili v občevanju z angleškimi otroci in deloma tudi v šoli. Vsaj znamo ja mi vsi, da več jezikov človek zna, več ljudi velja, a prvi naj bo vsakemu človeku tisti, v katerem ga je učila skrbna mamica prve molitvice.
Druga moja spremljevalka je mno-gozaželjena boginja do smrti trajajoče ljubezni v zakonskem jarmu. Tudi ta milostna gospa' ni šla pretečeno leto mimo nas, ampak se je oglasila pri tukajšnjih fantih in dekletih ter jih je povedla kar 14 parov v zakonsko ko-bačo. Imena presrečnih in dal Bog, da nikdar nesrečnih so: Zakrajšek Anton—-Malner Neža, Mikotič Peter — Petkovšek Jožefa, Stubler Matija — Sterbenc Katarina, Anziček Janez — Kovačič Ivana, Sunja Anton — Sterk Katarina, Glad Anton — Stimec Ana, Jeselnik Jurij — Žagar Ana, Sajnič Peter—Šterk Ana, Ciopi Franc—Križ Terezija, Gričer Martin—Jerman Ivana, Kovač Matija—Žagar Marija, Zat-tih Franc—Kovačič Urša, Wolf Matija —Glad Neža, Ulrih Nikolaj—Veselič Ana. Vsem tem gotovo želijo z menoj tudi vsi častiti bravci na cente zakonske sreče in polne koše zadovoljnosti in veselja. Dal le ljubi Bog, da bi se vsi imenovani zavedali vselej in povsod svojih zakonskih dolžnostij in bi nikdar ne raztrgali niti skupnega življenja.
In še tretjo spremljevalko poslušajte, kako samooblastno in brezobzirno je kljub temu, da jo je zgolj kost, razsajala v našej naselbini. Pokazati je hotela prav to leto, da se ona ne ozira ne na mlado ne na staro, ne na lepoto, ne na močne kosti, ampak da je gospodarica črez vse in se ji mora vse pokorno klanjati, kjerkoli se oglasi. Njena žetev tukaj ni bila sicer velika, pa, kakor omenjeno, brezobzirna. Pod njeno ojstro koso so padli trije še nedorasli otročiči (Dragoš Jq-zefa, Vrtačič Ana, Kragl Anton). Jed-nega, Žagar Ferdinanda, je pograbila izza šolskih let, komaj 7 let starega ter ga neizprosljivo odvedla njega ljubečim šolskim tovarišem.
Ozirala se tudi ni na tužne solze nedoraslih otrok, ampak je v mesecu novembru iztrgala iz naročja malih otročičev vrlo mamico Poje Julijano, še komaj okoli 40 let staro.
Najbolj pa smo ji zamerili, ko se je oglasila ravno na starega leta dan zvečer proti 6. uri v bolnišnici sv. Margarete ter prerezala nit življenja mladeniču, imenoma Cvitkovič Jakobu, ki je dosegel ravno najlepša in najkrepkejša leta človeškega žitja, namreč 22. leto. Imenovani mladenič se je rodil pred 22. leti v fari Adlešiče na Kranjskem, kjer zapušča tudi še žive stariše Nikolaja in Marijo roj. Agnič, ter brata na lastnem posestvu. Pred dobrimi štirimi leti je zapustil mili svoj domači kraj ter se podal črez morje semkaj v novi svet, da bi tukaj ložje prišel do posvetnega blagostanja. A Bog je hotel drugače. Komaj se je v novem svetu dobro udomačil in začel dobro služiti, že se ga je lotila jetika, ki ga je vedno bolj in bolj nadlegovala in ga končno meseca maja lanskega leta storila nezmožnega za vsako delo
ter ga je končno položila na bolniško postelj, katere ni več zapustil, dokler ga ni Smrt gori imenovanega dne rešila vseh telesnih muk. Dosti je prestal ubogi mladenič v svojej bolezni, le edino to mu je lajšalo bridkosti, da je imel pri 'svojem tudi tukaj v Ameriki bivajočem bratu Jožefu in njegovej blagej ženki prav vrlo postrežbo. Ra-zun že imenovanega brata zapušča pokojni tukaj v Ameriki še dva druga brata in jedno sestro. Pokojni ni bil, žal, v nobenem podpornem društvu raznu v društvu Triglav, katero pa izplača za umrlim članom le komaj 75 dolarjev. Kljub temu pa so mu bratje s pomočjo imenovanega društva, ki se je korporativno z zastavo udeležilo sprevoda, priredili lepo zadnje spremstvo. V cerkvi mu je govoril tukajšnji slovenski župnik par primernih besedic v zadnje slovo, pevski zbor društva “Slavček” pa je zapel ob njegovej rakvi ginljivo nagrqbnico “Blagor mu, ki se spočije...” Ohranimo ga, kakor je prosil cerkveni govornik, v blagem spominu in mu voščimo ve-kovečno trajajoči dušni mir gori nad zvezdami, kjer se bodemo zopet sešli.
Tako končam z žalostnim poročilom današnji dopis in želim le sebi in Vam
vsem, da bi imel v bodoče vedno kaj veselejšega poročati. Opazovatelj.
La Salle, 111., 15. jan. — Cenjeno u-"redništvo! Nič kaj veselega nimam sporočati. Ponesrečili so se sledeči: Mike Deržič v Ger. American Cim. Works Co., mu je prelomilo roko v treh krajih, doma je iz Bukošeka pri Brežicah na Spodnjem Štajerskem; — Frank Pavlihu je zlomilo nogo nad členkom v premogokopu v Black Halli živi na Oglesby, 111.; — ravno tako se nahaja v bolnišnici rojak Anton Mo-koc, je bil danes na operaciji za trebušno boleznijo; — ponesrečil se je tudi Feliks Kupšek v premogokopu, se je premog zrušil na njega. Upamo, da bodo kmalu okrevali in jim želimo zdravje.
Oklicev nismo še imeli nič v tem predpustu.
Rojeni so bili g. M. Urbancu sinko, g. M. Šetina hčer, g. J. Luzar hčer, krščeni dne 14. t. m.
Žalosten pogreb smo imeli za umrlo Ivano Nuk, doma od Radič, stara 30 let. Zapustila je svojemu žalujočemu soprogu 6 nedoraslih hčerk, najstarša 14 let, najmlajša 6 mesecev. Pogreb je bil sijajen, kakor tudi ganljiv govor
(Nadaljevanje na 7. strani.)

Iz malega raste veliko!
Resničnost tega pregovora je neovrgljiva. Ako želite imeti kaj za starost, začnite hraniti v mladosti. Mi plačamo po
3 %—tri od sto—3%
na prihranke. Z vlaganjem lahko takoj začnete in to ali osebno ali pa
N pismeno. Vse uloge pri nas so absolutno varne. Naša banka je pod
^ nadzorstvom zvezne vlade.
Mi imamo slovenske uradnike.
The
Joliet
National
Bank
JOLIET, ILLINOIS
Kapital in rezervni sklad $400,000.00.
ROBT. T KELLY, pr„d„.
CHAS. G. PEARCE, k.Sir

. ^RSBBSaSIRS&SäBBIBaSl ^S8SSSŠSB^BŠSSSSSSSt
ifi
ü
a
Ali je revmatizem?
ifi
Nevralgija? Oteklina? Občutljivost? Otrplost? Ali čutite kako bol v hrbtu ali prsih? Ali je vaš vrat otrpel ali občutljiv. Poskusite
ifi
i
ifi
s
ifi
n
ifi
fen
ifi
fefe
ifi
m
ifi
Si
ifi
fen
ifi
fen
ifi
fefe
ifi
fen
ifi
fefe
ifi
i
ifi
Severovo Gothardsko olje
(Severa’s Gothard Oil)
Če ga nadrgnete v prizadete dele, se bolečine hitro preženejo in mišice povrnejo v pravšno stanje.
Cena 50c steklenica.
Rešen?
“Naš mali deček je imel kašelj, ki ga je nadlegoval tri mesece in je postal prav resen. Nasvetovali so nam, da-dajati mu Severovega Balzama za pljuča. To smo storili s posledico, da je kašelj kmalu prenehal in naš mali bolnik je bil rešen.”
M. Skudlarek, Avon, Minn.
ifi
ifi
Severov
Balzam
za pljuča.
ifi
fen
ifi
fe?
i
i
I
ifi
fen
ifi
m
ifi
s
ifi
(Severa’s Balzam for Lungs)
donaša olajšbo in ima najkoristnejše učinke v zdravljenju kašlja hripavosti, prehladov ter vratnih in pljučnih bolezni.
25c in 50c steklenica.
Nekaj morate storiti!
Zaprta čreva in otrpla jetra povzročajo pogostno glavoboli, izpustite tako. Nekaj morate stariti.
gubo slasti, omotičnost, rumeno kožo, opahke in shujšanje. Ne
Severove Jetrne kroglice.
(Severa’s Liver Piliš)
preženejo nepriliko, okrepe vašo prebavo in povrnejo naravno stanje, ne da se oslabi ustroj.	Cena 25c.
Zahtevajte Severova Zdravila v lekarnah. Ne vzemite drugih. Severov novi Almanah za 1912 zastonj.
Za zdravniški svet pišite na
% Al C* Cr	CEDAR RAPIDS
W. F.5E	VERA UO. Iowa
.lis

KRANJSKO.
—	V Ameriko z ljubljanskega južnega kolodvora se je odpeljalo dne 19. decembra S Slovencev in 15 Macedoncev; 24. dec. 15 Hrvatov in 35 Macedoncev; 25. dec. 70 Macedoncev; 26. dec. 24. Slovencev, 15 Hrvatov in 17 Macedoncev. Iz Amerike se je vrnilo dne 19. dec. 10 Slovencev in 100 Hrvatov; 24. dec. 150 Hrvatov in Slovencev; 25. dec. 40 Slovencev, 60 Hrvatov in 30 Macedoncev; 26. dec. 90 Hrvatov.
—	Razpis del za belokranjsko železnico. Iz Novega mesta se poroča z dne 29. dec. o belokranjski železnici: Od c. kr. deželne vlade je bila dne 28. dec. dovoljena strankam pod štev. 30,700 z dne 22. novembra 1. 1. razla-stilna razsodba za potrebne parcele te proge od Novega mesta črez Metliko do deželne meje proti Karlovcu. Včeraj sta že gg. višji nadzornik Opitiz in dr. Gruemvald, kot juridični zastopnik trasijske komisije pričela prostovoljne pogodbe sklepati s prizadetimi strankami v Novem mestu. Kolegi-jatni kapitelj, mestna občina itd., so že začasne pogodbe podpisali. Kdor se prostovoljno za svojo parcelo ne uda, temu se bo parcela sodnijško cenila. Morebitni rekurz proti razlastilni razsodbi na c. kr. ministrstvo za notranje zadeve bi bilo vložiti pri deželni vladi tekom osmih dni od dneva, ki sledi dnevu vročitve. Danes se prostovoljno pogajanje nadaljuje za Kandijo in Šmihel. — Nadalje se iz Novega mesta še poroča: Dne 24. dec. je dospel semkaj razpis za belokranjsko železnico. Načrti ,in pogoji za oddajanje se lahko upogledajo v c. kr. železniškem ministrstvu na Dunaju in v Novem mestu pri c. kr. trasiskem oddelku. Termin za ponudbe je do 1. februarja 1912 do 12. ure opoldne. Ob 3. popoldne se bodo isti dan ponudbe odprle. Ponudniki ostanejo v besedi do 15. marca 1912; do istega dneva morajo biti dela najkasneje oddana. Za otvoritev belokranjske železnice je določen 1. maj 1914.
—	Res nekaj izrednega. Ljubljanski “Slovenec” z dne 30. dec. poroča: Prijatelj našega lista nam je prinesel danes iz Višnjegore skoro dozorelo ječmenovo klasje, ki raste sedaj, koncem decembra, na polju v Višujigori. Stari ljudje kaj takega ne pomnijo.—Sveže, debele, popolnoma zrele jagode so na mizi v župnišču trnovskem na Notranjskem. Poleg zrelih jagod je tudi en lep cvet.
—	Deželni glavar pl. Šuklje odstopil! Ljubljanski "Slovenec” z dne 30. dec. poroča: Iz zanesljivega vira izvemo, da je g. deželni glavar pl. Šuklje položil svoj mandat in s tem odstopil kot deželni glavar vojvodine Kranj ske. Kot vzrok svojega presenetljivega koraka navaja g. glavar zgolj zasebne razloge. Za danes sprejmemo to vest z odkritim obžalovanjem na znanje, izražajoč željo, da bi zasebni razlogi, ki so g. glavarja napotili k odstopu, nikakor ne učinkovali tako daleč, da bi se g. pl. Šuklje odtegnil definitivno javnemu delovanju. — Poro ča se še v tej zadevi: Deželni glavar pl. Šuklje je izrazil že pred nekaj ča sa željo, odložiti čast in breme deželnega glavarstva. Vsi merodajni možje Slovenske Ljudske Stranke, so se prizadevali na vse načine pregovoriti ga, da bi še 5stal na svojem mestu Zalibog samo z uspehom', da je še vodil zadnjo sejo deželnega zbora in tako omogočil rešitev najnujnejših važnih zadev. Včeraj (29. dec.) se je g. glava! definitivno odločil za odstop. Stranka je morala spoštovati njegove zasebne razloge in se jim ukloniti. Zo petno snidenje deželnega zbora se bode vsled odstopa pl. Šukljeja nekoliko zavleklo. A to brez vsake škode za deželo, ker je do 27. februarja — ko se zopet snide deželni zbor — zadosti časa na razpolago za rešitev proračuna in drugih visečih zadev.
—	Deželni zbor kranjski se je sešel dne 28. dec. na sejo, v kateri je sklenil nekatere izpremembe cestnega zakona, katere je zahtevala vlada, predno se predloži ta dolgo zaželeni zakon cesarju v potrjenje. Potem je bil sprejet začasni proračun in sklep, naj de želni odbor zviša kredit za živinorejo.
—	Kranj. Cesto s kolodvora v mesto so električno razsvetlili.
—	Društveno življenje v Ljubljani. V Ljubljani se je tekom let zelo razvilo društveno življenje. Kje so tisti časi, ko je životarilo v Ljubljani nekaj desetin društev! Danes obstoji v Ljubljani 301 društvo, 16 proponentom je pa vlada že potrdila pravila, ki se še niso ustanovila.
—	Abstinenca med šolsko mladino. Šolski zdravnik dr. Rus je izjavil uredniku “Zlate Dobe”, da 90 odstotkov otrok po vseh šolah, katere ima on nadzorovati, ne pije nobenega alkohola več. “Zlata Doba” naznanja obširno akcijo za abstinenčno gibanje med šolsko mladino.
—	Zmaga S. L. S. v Dragatušu. Pri občinskih volitvah v Dragatušu na Belokranjskem je zmagala S. L. S. v vseh treh razredih.
—	Kanonično umeščena sta bjla dne 29. dec. čč. gg.: Ivan Kromar, župnik
v Šturijah za župnijo Stari trg pri Ložu in Mihael Kmet, kaplan v Št. Juriju pri Kranju za župnijo Šturije.
-—• Dvojna zaroka. G. A. Burger, gimn. suplent v' Pazinu, se je zaročil z gdč. Anico Podbojevo iz Ribnice, g. Ivan Klun, posestnik v Ribnici pa z gdč. Maliko Podbojevo iz Ribnice. — Poročil se je v Črnomlju g. Francelj Kukar z gdčno. Emi Schiller. — V Postojni se je poročil g. Dom. Dereani, c. kr. davčni asistent z gdč. Leo Di-trichovo.
—	Smrtna kosa. Na Viču je umrl g. Gvido Stadler, star 32 let, sin bivšega kleparskega mojstra. — Umrl je na Ljubgojni pri Horjulu dne 29. decembra 1911 Ivan Stanovnik, zidarski mojster in načelnik prostovoljne požarne brambe v Horjulu. —- Na sv. Štefana dan sta umrla v Kranju gospa Katarina Roblek, poprej lastnica gostilnice pri “Prešernovem hramu”, in gospod Viktor Omersa, posestnik. — Nagloma umrl je v Ljubljani vpoko-jeni višji knjigovodja "Kranjske hranilnice” g. Karol Tschurn. •— Umrli so v Ljubljani: Marija Kocmur, bivša delavka, 59 let stara; Ignacij Us, posestnik, 50; Cerar Ferdinand, delavec, 57; Silvester Kamnar, tovarniški delavec, 62; Lovro Sadar, drvar, 59; Juri Benedičič, občinski ubožec, 74; Ana Kuhar, zasebnica, 81; Rudolf Ošaben, dninar, 45; Marija Ulčar, užitkarica, 62; Ivan Kocjančič, tob. tovarne delavec, 78; Ivan Fabijančič, zasebnik, 68.
- Žrtvi alkohola. Iz Litije poročajo, da so v Velikem Gabru našli mrtvega znanega alkoholika Ignacija Šraja. — V občini Vojsko so našli v gozdu Srbina mrtvega posestnika Jož. Ostrožnika iz Zgornje Trebuše. Poleg njega je ležala steklenica za žganje.
—	Umor kočevskega krošnjarja v tujini. Steyer, 29. dec.: Tu so našli umorjenega 731etnega kočevskega krošnjarja Jožefa Agnischa, ki je bil znan pod imenom “Kraner Sepp”.
—	Samoumor Ljubljančanke na Reki. Dne 29. dec. zvečer je na Reki izvršila samoumor kavarnarska blagajničarka Marija Gradišerjeva, rodom iz Ljubljane. Vzrok samoumora so bržkone ljubavne razmere.
—	V pijanosti utonil. Dne 16. decembra so našli v potoku Zgoša 28-letnega Ivana Pogačar iz Zgoša, o-kraj Radovljica. Baje je padel v pijanosti v vodo in utonil.
—	Nesreča na lovu. Dne 22. dec. so se podali novomeški lovci v bližnji gozd, z imenom “Portovald”, na lov. Tam je c. kr. gozdni komisar Urbas po nesreči v stegno obstrelil c. kr. de-želnosodnega svetnika v pokoju Maksa pl. Langerja. Prepeljali so ga v bolnišnico usmiljenih bratov v Kandiji, kjer je na poti okrevanja.
—	Zgodaj je začel. Deset let stari šolar Franc Črnivc, tesarjev sin iz Podboršta, je iz šole domov grede v Črnučah 12 let starega šolarja Janeza Pečarja, sina grajščinskega uslužbenca na Dobrovi z nožem v rebra sunil ter ga smrtnonevarno poškodoval.
—- Roko je odtrgala 91etnemu županovemu sinu Janezu Pogačarju iz Klanca pri Kamniku slamoreznica, ko je hotel odstraniti s kolesja neko vrvico. Roko mu je odtrgalo skoro popolnoma od rame. Prepeljali so ga v ljubljansko deželno bolnišnico.
—	Zblaznel je dne 27. dec. v Hra-deckega vasi št..4 stanujoči 451etni delavec Jožef Nachtigal. Najprvo je začel nad svojo ženo kričati, potem ji je pa s sekiro zagrozil, da jo potolče. Žena je prestrašena hitela zadevo ovadit najbližnjemu stražniku. Med tem časom je bil Nachtigal s sekiro razbil doma že vsa okna. Ko je stopil stražnik v stanovanje, se je Nachtigal spustil vanj in ga je ta s težavo preob-vladal in odvedel na stražnico, odkoder so ga na odredbo zdravnika prepeljali z rešilnim vozom v deželno bolnišnico. Nesrečnež je bil že svoj čas v blaznici na Studencu.
—	Iz Amerike došlemu delavcu Franu Tratniku je bil v neki gostilni v Kolodvorski ulici v Ljubljani ukraden kovčeg, v katerem je imel za 105 K obleke.
—- Prijeti vlomilci. Pred božičnimi prazniki je ljubljanska mestna policija napravila dober lov ter aretovala tri vlomilce. Nekega jutra okrog četrte ure je zapazil pred pošto službujoči stražnik dva moška, katerih eden je nesel nekaj pod pazduho. Stražnik je neznanca zasledoval. Pred kavarno “Evropa” se mu je pridružil tudi še tam patrulujoči stražnik. Prišedši v Kolodvorsko ulico sta stražnika neznanca aretovala. Na osrednji stražnici se je mlajši imenoval za Štefana Marinčeviča iz Gospića na Hrvaškem. Njegov tovariš, ki je bil elegantno o-blečen, pa je dejal, da je Ludovik Spindrič, po poklicu natakar, doma iz Belovara. Mlajši je imel pri sebi tri velike klobase (braunšvajharce), veli ko dleto in demant za steklo rezati. Pri zaslišanju je najprvo rekel, da je kupil klobase v Celju, pozneje pa je to preklical in trdil, da jih je kupil v Ljubljani. Poizvedbe so dognale, da sta bila aretovanca že delj časa nasta njena v nekem prenočišču v Kolodvorski ulici in da imata kot pomagača ne-
kega berača z leseno nogo. Tudi tega je policija aretovala v osebi Ilija Jeliča, rojenega leta 1891 v Zagrebu. Marinčevič je bil v prenočišču zglašen pod napačnim imenom Jožef Žagar in je nekega dne prinesel k Spindriču velik zavitek več parov črevljev in škornj ter ga skril pod posteljo. Vse te stvari pa izvirajo od vloma, katerega so izvršili aretovanci pri trgovcu Antonu Vrbolu pri Sv. Gregorju ob Zagorju. Tudi klobase sta aretovanca ukradla isto noč, ko sta bila aretovana, pri vlomu v trgovino. Jožefa Jebačina v Rudniku. Vlomilca sta poleg klobas ukradla več kosov mila, suknjič itd. ter 6 K denarja. Suknjič, skledici, v katerih je bil denar in eno klobaso sta vlomilca vrgla v cestni jarek. Marinčič je imel pri sebi še neko pismo, naslovljeno na Jebačina, in poškodovanih 20 vinarjev, katere je Jebačm spoznal za svojo last. Marinčič izgleda kakor cigan ter je najbrže napovedal napačno ime. Spindrič pa kaže v vsem, da je spreten pustolovec. Vse tri aretovance so izročili v preiskovalni zapor deželnega sodišča. Tako je policija v kratkem spravila dve nevarni vlomilni družbi na varno.
— Močan vojak. Dne 16. dec. pop. sta dve patrulji v Križevnjških ulicah v Ljubljani obkolila vojaka Dernov-ška. Dernovšek je mahal okolu sebe in ko ga. je prijelo pet vojakov, je vseh pet odletelo od njega. Vojaki so Dernovšku, predno so ga ukrotili, strgali skoro vso obleko ter so ga mogli odpeljati le s pomočjo odgonskega voza.
—	16 shodov je priredila dne 31. dec. na slovenskem Štajerskem S. L. S. Razpravljalo se je o slovenski obstrukciji \v deželnem zboru.
—	Na Štajerskem imajo slovenski deželni poslanci boj z nemškim deželnim odborom zaradi tega, da mora deželni odbor reševati slovenske vloge v slovenskem jeziku. Deželni odbor je pa zažugal županom z globo, če ne bodo sprejemali in reševali nemških vlog. Ta zadeva se mora enkrat za vselej tako rešiti, da se v deželi, kjer od nekdaj kompaktno biva toliko Slovencev, kakor na Kranjskem, ne bo več v obraz bilo slovenskemu narodu in njegovim jezikovnim pravicam.
—	Velenje. Dne 21. dec. so se vršile tukaj občinske-volitve. Nemškutarji so poskušali svojo srečo, pa ni šlo. V vseh treh razredih so zmagali le Slovenci.
• V obmejni občini Pernice so pri občinskih volitvah zmagali Slovenci v I. razredu na celi črti, v II. pa posili nemci z enim glasom večine. Zavrgli so vsa slovenska pooblastila. Ako bi od strani komisije ne bili tako postopali, bi Slovenci bili zmagali na celi črti.
—	Št. Ilj v Slov. goricah. Znan je ta naš kraj daleč na okrog kot zelo napreden, saj celo Nemci to občutijo, ko se jim gostilničarji v “Suedmark hofu”tako pogosto menjajo. Ko se kak gostilničar, ali gostilničarka od “rodoljubnih” Slovencev, ki zahajajo tako radi tje, nauči za silo slovenski, pa jo. mahne dalje med Slovence si služit ljubi kruhek.
—	Železnica Ljutomer-Ormož. Od dne 11. do 16. dec. se je vršila komisi jonelna obravnava podrobnega načrta za železnico Ljutomer-Ormož. Želez niča bo 21 kilometrov dolga in nor-malnotirna.
—	Smrtna kosa. V Gornjem Gra du je kap zadela g. učitelja Šijanca, tajnika spodnještajerskega učiteljskega društva; pokopali so ga dne 28. dec. — V Št. liju v Slov. goricah je umrl dne 29. decembra na svojem veleposestvu g. Josip Ferk. Rajni je bil cerkveni ključar, odbor, šentiljske ob čine in član načelstva šentiljske poso jilnice. Bil je eden najbolj zavednih Slovencev v Št. liju, nobene volitve ni zamudil. Povsod je bil prvi na volišču, stal neomahljivo in značajno na slovensko-katoliški strani.—Na Klancu pri Dobrni je umrl dne 20. dec. u gledni kmet Jakob Švent starejši, po domače Kotnik. Bil je več let cerkveni ključar in narodni občinski odbornik. Vse svoje sinove je vzgojil narodnem duhu, kakor “je bil on sam vnet za vero, dom, cesarja.
—	Sv. Lovrenc nad Mariborom. Strašna nesreča. Dne 22. dec. se je ponesrečil v radolniških gozdovih Roussijevih Anton Gasser iz župnije Sorice na Kranjskem. Pri spravljanju dreves ga je v riži zadel ploh. Bil je na mestu mrtev. Zapušča na Kranj skem vdovo in osem otrok.
—	Ubilo je na žagi pri Sv. Ožbaltu blizu Ptuja 141etnega delavčevega sina Janeza Kajžerja.
—	Pri podiranju drevja je padlo težko drevo na kočarico Katarino Feguš v Majšbergu pri Ptuju. Nesrečnica je bila tako hudo poškodovana, da je še isti večer umrla.
—	Kapele. Drevo je ubilo dne 15 dec. 711etnega posestnika Jožefa Hot ko iz Župelevc pri Kapelah, ker se ni mogel pravočasno izogniti veliki smre ki pri podiranju drevja v grajščinski hosti v Dobravi pri Brežicah. Bil je na mestu mrtev. Že pokopanega pa je zahtevalo državno pravdništvo raztelesiti; morali so ga torej zopet izkopati.
—	Umrl je na gradu Ostrovice na Koroškem grof Alfred Khevenhueller Metsch, star 60 let. Leta 1907 je bil kandidat krščanskih socialcev.
—	Podčastnik 17. pešpolka morilec in samomorilec. V Celovcu je podčastnik 17. pešpolka Anton Modrijan ustrelil svojo ljubimko Nežo Trobni-čarjevo, ki je bila takoj mrtva, nato je pa streljal nase in se smrtnonevarno ranil.
—	Samomor vojaka v gostilni. V neko gostilno na Starem trgu v Celovcu je prišel dne 18. dec. dopoldne prostak 17. pešpolka Rudolf Vizjak. Naročil si je brizganec. V kozarec je stresel od 20 vžigalic fosforjevih kapic in tekočino v dušku izpil. Vizjak se je takoj onesvestil. Prepeljali so ga v vojaško bolnišnico, kjer upajo, da bo okreval. Vzrok samomora ni znan.
—	Duhovniške vesti. “Slovenec” je že poročal, da v krški škofiji sever vleče. To dokazuje zopet zadnje imenovanje v Celovcu. Na mesto slovenskega kaplana pri farni cerkvi v Celovcu, kjer je bil več ko sto let neprenehoma slovenski kaplan, ker se v spovednici in pri bolnikih nujno potrebuje, je imenovan Bavarec Grundei, g. kaplan Ogris pa je “avanziral” za provizorja na Strmcu, kjer je vpoko-jen župnik Ferdo Lavrinc. Nemški duhovniki (struja, ki je hipernacional-
po vzorcu dunajskih krščanskih socialcev), so sklenili, da mora škof imenovati na mesta, ki jih sedaj še zasedajo Slovenci v obmejnih krajih, kjer se še bere evangelij v slovenskem jeziku, pridiga pa je nemška, nemške duhovnike, “drugače je vera,v nevarnosti”. Slov. duhovniki bodo imeli sčasoma isto stališče kakor slovenski uradniki na Koroškem. Tam ne delujejo samo “Volksrat”, “Schulvc-rein” in "Suedmarka”, deluje tudi društvo “Ostmark” oziroma nje zastopniki —: nemški duhovniki, ki pod krinko pravične narodnosti uganjajo nemško-nacionalno politiko.
sedmorice rešen krivde in puščen na svobodo. Njegov zagovornik je našel nove dokaze za njegovo nedolžnost. Na dan obsodbe je, kakor znano, Dragovič od nekega umrlega rojaka v Ameriki dobil zapuščino 15,000 kron.
— Zrakoplovec Prodan je vzletel dne 10. dec. v reškem pristanišču, plul čez luko do otoka Cresa, tam obrnil, plul proti Opatiji in se končno vrnil na Reko. Prodan si je s tem priboril 1000 K nagrade od notranjega ministrstva, 1000 K darila od magistrata in zlato medaljo.
Geo. Laich
SALONER IN
AGENT PAROBRODNIH DRUŽB, se priporoča rojakom v naklonjenost.
Pošilja denar v staro domovino, hitro točno in po dnevnem kurzu. Prodaja fina vina, likerje in smodke.
ROJAKI DOBRODOŠLU 3501 E. 95th St So Chicago, IR
ailMBIlllHimillEBUIgimiinmOTIlIIBEBliniglllBIIIIlIIIIKBIHfllEIliaill
m
S A. NEMANICH, preda.	M. GRAHEK, tajnik.	S. OLHA, blag
GLAVNICA $50,000.00.
Ustan. in inkorp. leta 1910
Slovenian
Liquor
Co.
1115-17-19 Chicago St JOLIET, ILL.
•A*
a
a
Družba naznanja rojakom, da ima veliko zalogo izvrstnih vin, žganja in drugih pijač, koje prodaje na debelo.
Rojakom se priporoča za obila naročila.
Pišite po cenik v domačem jeziku, ali pa po našega potovalnega zastopnika.
Lokalni zastopnik: Mat. Grahek. Potovalni zastopnik: Fr. Završnik. Naše geslo: Dobro postrežba; vašepa bodi: Svoj k svojmul
Ilirija Grenčica v steklenicah in Baraga
m	¡J
Zdravilno Grenko Vino.
SnonmmiimiiiimiiiuiUHiiMiiiiiMiiiiimHiiiiiiiiiiaimiHiiiiiB
—	Iredentizem narašča. V Benečiji se ravnokar povsod širi z vednostjo vlade skrajno protiavstrijsko pisani proglas, v katerem se italijansko ljud stvo poživlja, naj prispeva za spomenik Viljemu Oberdanku, ki je hotel u-smrtiti cesarja Franca Jožefa. V Vidmu pa se zbirajo ljudje v muzeju pred kovčegom in revolverjem Oberdanka, ki ga ondi z vednostjo vlade hranijo.
—	Viva 1’ Austria v Italiji. V Palmanovi na Laškem so aretirali pred kratkim Furlana Josipa Lušo iz Viška, ker je klical s svojim tovarišem Sfiligojem v neki tamošnji gostilni Viva
Austria. Sfiligoju se je posrečilo uiti, Lušo pa je obsodil laški sodni tribunal v Vidmu zaradi javnega na-silstva in sovražnih klicev na 2 meseca in 5 dni ječe in 180 lir globe.
—	Naj večji parnik v Trstu. Dne 19. dec. je priplul v Trst iz New Yorka parnik “Ivernia”, ki je največji parnik, kar jih je bilo dosedaj v tržaškem pristanišču. Parnik je dolg 600 angleških čevljev in šifok 64 čevljev. Od krova do dna meri 41 čevljev. Parnik ima dva vijaka, ki jih gonita dva stroja po 12,000 konjskih sil in doseže hitrost 15 pomorskih milj na uro. V Trst je pripeljal 296 potnikov.
—	Na poti iz Amerike je zblaznela na parniku “Hibernia” neka Frana Kundič. V Trstu so jo izkrcali in odpeljali v bolnišnico.
•—• Gradnja vodovoda. Iz Kastva: V Živici Matulji bodo gradili nov vodovod. Tozadevna gradnja je že razpisana.
—	Samomor kapitana. Ustrelil se je v Trstu 671etni vpokojeni fregatni kapitan Otokar Pogačnik. Vzrok samomora je neznan.
—	Scotus Viator v Ogulinu. Izvedelo se je, da pride v Ogulin hrvaške volitve popisovat znani angleški časnikar Scotus Viator. Nasproti sta si stala kot kandidata: ban Tomašič in podban Nikolič. Ban se je ustrašil angleškega časnikarja in je brzojavil v Ogulin, da naj bodo volitve čiste. Bile so res brez nasilja. Pripeljal se je angleški časnikar s svojim tovarišem v Ogulin. Pozneje se je izkazalo, da sta bila dva tržaška trgovska pomočnika, ki sta bana nabasala.
—	Dr. Homotarič umrl. Med božičnimi prazniki je umrl hrvaški poslanec dr. Vekoslav Homotarič. Pripadal je stranki prava in je bil še pri zadnjih volitvah izvoljen z veliko večino.v hrvaški sabor. Njegova smrt je hud u-darec za stranko prava. “Hrvatstvo” od 27. dec. je izšlo povodom smrti te ga hrvaškega rodoljuba v žalni obliki. Dr. Homotarič je bil župnik v Pulju in poznan tudi v slovenskih krogih. Posebno moramo omeniti, da je bil dr. Homotarič iskren prijatelj Slovencev in eden najodličnejših zagovornikov.
—	Sava Dragovič oproščen. Zagreb, 29. decembra: Sava Dragovič, ki je bil nedavno obsojen od zagrebškega sodišča na 15 let težke ječe, ker je bil obdolžen, da je za okupacije Bosne in Hercegovine umoril mater in brata prof. Mulabdica, je vsled sklepa stola
ROJAKI, SLOVENCI
Največja in najbolj varna hranilnica v stari domovini vrhniškega okraja je: OBČINSKA HRANILNICA NA VRHNIKI. Posluje še le drugo leto
in se ji je zaupalo že nad poldrugi milijon kron hranilnih vlog. V to hranilnico nalagajo tudi sodnije denar mladoletni otrok n varovancev ter č. g. župniki cerkveni denar.	,
VJoženi denar obrestuje po 4odst. brez vsakega odbitka. Za varnost
denarja porokuje cela občina vrhniška z vsem svojim premoženjem in vsa davčno močjo. Hranilnica je pod strogim nadzorstvom vlade. Vsaka izguba je v ti hranilnici, tudi v slučaju vojske, popolnoma izključena.
Denar pošiljajte po pošti ali kaki zanesljivi banki. Pri banki zahtevajte odločno, da še Vam pošlje denar le na občinsko hranilnico na Vrhniki in ne v kako drugo manj varno hranilnico. Nam pa takoj pišite po kateri banki dobimo za Vas denar. Svoj naslov nam pišite razločno in natančno.
' Občinska hranilnica sprejema tudi hranilne knjižice drugih hranilnic in posojilnic kot gotov denar, brez da bi se obrestovanje kaj prekinilo.
Edini slovenski samostojni kamnosek v Jolietu.
Priporočam cenj. rojakom širom Amerike stojo veliko zalogo krasno izdelanih nagrobnih spomenikov is graneta in marmorja, kakor tudi najnovejše vrst« s trpežnimi zlatobliščečimi porcelanskimi slikami Izdelujem kamenitne podobe in nimam agentov, zatorej so cene pri meni najnižje.
Spomenike pošiljam tudi v druge dele Zjedinjesife držav kakor tudi obrise na izbero.
Izdelujem ograjo (fene) za lote, kakor tudi vm druge v mojo stroko spadajoča dela.
Kadar nameravate kupiti za vašega nepozabnega pokojnika ali pokojnico trajni spomenik, naročite ga pri rojaku ne pa pri tujcih, ki vas v sili ne poznajo.
SVOJI K SVOJIMI Za obila naročila se priporočam,
SIMON ŠETINA
SLOVENSKI
KAMNOSEK
1011 N. CHICAGO ST. JOLIET, ILL.
Rojaki! Slovenci!
Največja in najbolj varna hranilnica v stari domovini j«
Mestna hranilnica ljubljanska
V LJUBJANI, PREŠERNOVA ULICA 3., KRANJSKO.
Denarnega prometa koncem 1. 1910 je imela 564 MILIJONOV KRONj VLOGE znašajo nad 40 MILIJONOV KRON, REZERVNI ZAKLAD PA 1 MILIJON 200 TISOČ KRON.
Vložen denar obrestuje po 4 \°/o brez vsakega odbitka
Za VARNOST denarja jamči REZERVNI ZAKLAD, STROGA KONTROLA OD VLADE in CELA MESTNA OBČINA LJUBLJANSKA ■ vsem svojim premoženjem, vrednim do 50 MILIJONOV KRON. VSAKA IZGUBA denarja — tudi za časa vojske — je IZKLJUČENA.
Denar pošiljajte po POŠTI ali kaki ZANESLJIVI BANKI. PRI BANKI zahtevajte odločno, da se Vam pošlje denar le na “MESTNO HRANILNICO LJUBLJANSKO V LJUBLJANI” in NE v kako drugo manj varno “šparkaso”. NAM PA TAKOJ PIŠITE, PO KATERI banki dobimo za Vas denar.
SVOJ NASLOV NAM PIŠITE RAZLOČNO IN NATANČNO!
Amerikanski Slovenec
Ustanovljen 1. 1891.
Peti, «ajvečji in edini slovenski-kttoliški list v Ameriki ter glasilo
K.	S. K. Jednote.
Izdaja ga vsaki petek
3L0VENSKO-AM, TISKOVNA DRUŽBA,
Inkorp. 1. 1899.
v lastnem domu 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois.
Telefoni:	Chncago in N. W. 100.
Naročnina za Združene države $1.00 na leto; za Evropo $2.00. Plačuje se vnaprej.
Boplsi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na:
AMERIKANSKI SLOVENEC
Joliet, Illinois.
Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV.
Dopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo.
Rokopisi se ne vračajo.
Cenik za oglase pošljemo na prošnjo.
AMERIKANSKI SLOVENEC
Established 1891.
1he first, largest and the only Slovenian Catholic Newspaper in America. The Official Organ of the G. C. iftovenian Catholic Union.
Published Fridays by the SKLOVENIC-AMERICAN PTG. CO. Incorporated 1899.
Slnvenic-American Bldg., Joliet, 111.
Advertising rates sent on application.
Prva in edina slovenska unijska tiskarna.
COUNCIL »
CERKVENI KOLEDAR.
21.	jan. Nedelja
22.	“ Pondeljek
23.	“ Torek
24.	“ Sreda
25.	“ Četrtek
26.	“ Petek
27.	“ Sobota
Neža; Majurad. Vincencij, muč. Zaroka Marije D. Timotej; Babila. Spreobrnitev Pav. Polykarp; Pavla. Janez Zlatoust.
NAUK ZA TRETJO NEDELJO PO RAZGLAŠENJU GOSPODOVEM.
Gotovo je vsak človek vreden spoštovanja, naj si bo bogat ali ubog, de-lodajavec, ali pa delavec. Vendar pa je mej raznovrstnimi stanovi stan, kateremu skazujejo verni kristjani največje spoštovanje, neverni in slabi kristjani pa največje zaničevanje. Že si uganil, ljubi bravec, da mislim duhovski stan. Ako boš vprašal take ljudi, zakaj da zaničujejo duhovski stan, ti bodo odgovorili: zato ker duhovniki nič ne koristijo človeški družbi. V današnjem evangeliju pošiija Gospod Jezus Kristus gobovca k judovskemu duhovniku rekoč: “Pojdi, skazi se duhovnu!” — Judovsko duho-venstvo je bilo le senca katoliškega duhovništva, ki ima nadaljevati Jezusovo delo na zemlji. Poglejmo, so li duhovniki res nekoristni človeški družbi?
Vzemimo, da bi bili duhovniki res nekoristni človeški družbi, ali bi bilo potem zaničevanje opravičeno? Ali so mar bogatini, ki le jedo in pijejo in se ne zmenijo za toliko Lazarju podobnih revežev, koristni človeški družbi? Ali pa berači, ki so drugim v nadlego, ali so ti koristni? In vendar, ali smemo radi tega bogatine in berače zaničevati in prezirati? Sicer pa poglejmo delovanje duhovnikov in odgovorimo si potem, ali so duhovniki človeški družbi res nekoristni. Kaj pa dela duhovnik? On moli, on podučuje, on tolaži. Da more vse to troje ložje Storiti, zato žrtvuje on celo družinsko srečo, ostane celo življenje sam in se, ako ga kliče dolžnost, izpostavi raznovrstnim nevarnostim.
On moli. Duhovnik opravlja duhovne ure, ali brevir ne le za se, marveč za celo cerkev. Kakor nekdaj David, tako hvali tudi duhovnik v duhovnih urah Boga sedemkrat na dan in sleherni dan opravlja nekrvavo daritev svete maše na naših altarjih. Celo malikovalci so spoštovali svoje duhovnike in spoštujejo jih ljudje , vsih veroizpovedi, le slabi kristjani delajo nečastno izjemo. Kako strašno in kolikrat žali človeštvo Gospoda .Boga vsak dan! Komu imamo zlasti pripisovati, da je Bog tako neskončno potrpežljiv z grešniki? Ali ne ravno splošnim, javnim molitvam, katere o-pravljajo duhovniki in zlasti daritvi 6V. maše, pri kateri se Jezus Kristus zopet in zopet daruje kot spravni dar za naše grehe in grehe celega sveta?
Verni ljudje bodo temu radi pritrdili, nevernik pa bo rekel, to so same sanjarije. Človeku, ki .nadnaravnega življenja noče pripoznati, je molitev in daritev res brezpomembna in on ne najde v tem nobene koristi. Ali pa more tudi trditi, da so duhovniki brez koristi za človeško družbo, ako pomisli, da oni tudi poučujejo? Ali ni tudi
poučevanje duhovnikova dolžnost? Ali ne obstoji poglaviten del njegove službe v poučevanju? Jezus je rekel svojim učencem: “Pojdite in učite vse narode!” Kako je bilo na svetu pred to zapovedjo? Grozna nevednost v najvažnejših rečeh je zagrinjala kakor mrtvaški prt človeštvo. Kje 'imamo iskati začetek javnih šol, ako ne v katoliški cerkvi? Sicer pa bodisi, da duhovnik pridiga ali spoveduje, on tudi s tem poučuje. Duhovnikovi nauki store, da so otroci ukaželjni, mladeniči in dekleta nedolžni in zmerni; njegovi nanki store, da so stariši vestni v spolnjevanju svojih dolžnosti, da so zakonski eden drugemu zvesti, da so bogatini radodarni in reveži potrpežljivi. Šole rastejo dandanes iz tal kakor gobe po dežju in vendar se množi surovost in opasno se množi število mladih hudodelnikov. Zakaj? Zato, ker se je marsikje odvzel duhovniku vsakoršen vpliv na šolo in ker se je črtala obveznost verskega pouka. Kričalo se je: “Vun z duhovniki iz šole!” in storilo se je tako, zdaj se pa že kažejo posledice, pred katerimi mora trepetati človeška družba, kateri dela preglavico pokvarjena mladina, ki je dorastla brez verskega pouka in brez verske vzgoje. Ravno krščanski nauk dela otroke pokorne, stariše skrbne in državljane poštene. Človek je že sam na sebi slaboten in tudi kljub vestni vzgoji včasih zabrede. Kam bi šele prišel, ko bi ne imel nobene verske vzgoje! Ravno krščanski nauk, katerega uči in razlaga duhovnik, zapopa-da v sebi vse dolžnosti, katere mora človek spolnovati, ako hoče postati časno in večno srečen. Naj se sezida še toliko šol, ako se mladina ne bo učila krščanskega nauka, se nikdar ne bo zavedala svojih dolžnosti in vsled tega tudi ne bo nikdar dospela do časne in večne sreče. Ako pa duhovnik kaže pot, ki vodi do začasne in večne sreče, ali mar s tem res ne koristi človeški družbi?
Slednjič pa duhovnik tudi tolaži. Kljub vsem iznajdbam, vsemu napredku so in ostanejo križi in težave neločljivi od človeške družbe. Kamorkoli pogledamo, povsod vidimo bedo, nesrečo in žalost, napram katerim je vsako človekoljubje brez vere nezmožno. Duhovnik je, ki tolaži, on je, ki ponuja tudi najvspešnejša sredstva k tolažbi, on je, ki razlaga pomen, skrivnost in vrednost trpljenja. Ti, ki si imel kdaj trpeti, hudo trpeti vsled obrekovanja, pomanjkanja, bolezni, ali pa kakor že koli, povej, ali nisi bil potolažen, ako si se pogovarjal z duhovnikom, zlasti pa, ako si sprejel svete zakramente? — Kdo je ustanovil bolnišnice, sirotišnice, gluhonemice, norišnice? Ako se zamisliš le na sv. Vincencija Pavlanskega, sv. Janeza od Poga, sv. Kamila, Don Boscota, tedaj moraš pripoznati, da duhovniki nikakor niso nekoristni človeški družbi, da ima marveč človeška družba prav od duhovnikov naj večjo korist.
Ne poslušaj torej onih, ki blatijo duhovnike, marveč poslušaj večno resnico, ki pravi: “Kdor vas zaničuje, mene zaničuje.” Res je, da mora pravi duhovnik blagoslavljati onega, ki njega preklinja, odpustiti njemu, ki njega žali in moliti za one, ki njega preganjajo, res je pa tudi, da Gospod ne bo pustil brez kazni onih, ki napadajo njegove namestnike.
REV. JOS. POLLAK.
ZGODOVINSKE ČRTICE.
Piše: Ivan Adamič.
III.
(Dalje.)
O	spanju in ležanju.
Čudnih ljudij je na svetu vedno dovolj. Švedski kralj Bernadotte je hodil ob 11. zvečer spat in vstajal je popoldne ob štirih. Po zimi je sprejemal ministre ležeč v postelji in v postelji podpisoval vse uradne akte.
Naši šivalni stroji imajo zahvaliti svoj obstoj — postelji. Singer, iznajditelj igle za šivalni stroj, je ležal v postelji in sanjal —• seveda o svojem stroju, na katerega je mislil noč in dan. V sanjah vidi ulana, ki drvi proti njemu s sulico v roki. . Na prednjem koncu sulice je bila pritrjena v velikem ušesu mala zastava, vihrajoča veselo v zraku. Singer se probudi — pereče vprašanje je bilo rešeno: uho spada h koničastemu koncu igle in ne na drugi debelji, kakor pri navadni šivanki.
Špancu Don Everardo Blasco je nekdo iz zvezd prorokovah da ne bo umrl v postelji. Zviti Senor pa je sklenil večno živeti in ostal je v postelji. Šest dolgih let je prebil v postelji podnevi in ponoči. Nekega dne pa se strese zemlja, in naš Španec skoči v prvem strahu iz postelje in hoče zbežati. Pri tem pa spodrsne, pade in vdari z glavo ob rob železne postelje in izdahne. — Prorokove besede, da ne bo v postelji umrl, so se kljub Špančevi prekanjenosti vresničile.
Umetnik v ležanju je bil tudi Anglež White. Bil je čvrst in zdrav in vendar je preležal 6 let in 7 mesecev v postelji; v tem času se je štirikrat selil, ne da je šel iz postelje.
Tudi o slavnem angleškem sodniku Dorville se pripoveduje, da se ni mogel ločiti od postelje. Stranke so morale prihajati v njegovo spalno sobo in tamkaj je vodil obravnave. V testamentu je tudi določil, da ga pokopljejo v njegovi lastni postelji in ne — v rakvi.
*
Znanfeniti igralci.
Če je francoski kralj Ludovik XV. karte igral, je pozabil na vse drugo. Nekega dne so prav visoko igrali, pri kateri priliki je enega izmed igralcev vsled prevelike razburjenosti zadela kap. Onemel je in se zgrudil. Nje-
Naročite zaboj steklenic
novega piva, ki se imenuje
najboljša pijačo
E. Porter Brewing Company
Oba telefona 405.1	S. Bluff St., Joliet,
govo Veličanstvo pa tega ni hotelo opaziti, dokler ni zaklical dvorjan: “Gospod pl. Chauvelin je bolan.” “Bolan?” vpraša kralj, ozrši se ravnodušno na nesrečnika. “Meni se pa zdi, da je mrtev. Nesite ga venkaj. — Pik je trumpf, gospodje!”
Tudi Mazarin je bil strasten igralec. Še na smrtni postelji se tej strasti m mogel odreči, igral je, četudi so se mu tresli prsti in so mu drugi morali držati karte.
Okoli 20,000 različnih vrst poštnih znamk je na celem svetu.
Prekomorski parnik “Olympic” ima devetindvajset parnih kotlov.
Združene Države porabijo do 320,-000,000 svinčnikov vsako leto.
Lani se je pokadilo smotk v Združenih Državah do 8,000,000,000.
Število konj v Parizu se je zmanj šalo za približno 16,000 v zadnjem desetletju.
Zaznamki o pšenici, rastoči na Kitajskem, segajo nazaj do leta 3000 pr Kr.
Vsak naj pazi na sebe in predno obsodi svojega bližnjega, naj misli na svoje lastno poboljšanje.
Največjo kačo na svetu ima firma Hagenbeck v Hamburgu. Ta kača tehta dvainpol centa in je dolga 30 čevljev. Celo kozo poje v 20 minutah.
Na eni nogi mora stati pri nekaterih rodovih v Afriki vsak govornik, ki javno nastopi. Kakor hitro stopi med govorom na obe nogi, izgubi besedo.
Lani se je porabilo premoga v tej deželi 502,000,000 tonov v okroglih številkah, na Angleškem blizu 300,000,-000 tonov in na Nemškem do 250,000,-000 tonov.
Naznanilo in zahvala.
Tužno naznanjam prebridko novico, da me je zapustila preljubljena hčerka Frančiška Žnidaršič, stanujoča na 9041 Greenbay Ave., So. Chicago. Ležala je 7 tednov v So. Chicago bolnišnici v trpljenju za opeklinami; dne 6. januarja ob 9.40 izdihnila je svojo dušo. Zadušnica je bila dne 8. januarja s peto sveto mašo ob veliki udeležbi. Pokojnica je bila stara 8 let in 2 meseca; zapušča svojega ljubega očeta in ljubo sestro staro 6 let.
Žalujoči oče in sestra se iskreno zahvaliva gospej Uršuli Kučič, ki je v največjem mrazu se toliko potrudila, da je vodila v najlepšej udeležbi sprevod v pomoč pogrebnic, Memie Kučič, Ana Mertič, Rozalija Gradiša, Ani Crne, Mary Sepohar, Rozalija Šeme. Cvetlice so nosile, Ani Kučič, Angela Gorenc, Emalia Laič in Margareta Stanko. Lepa hvala vsem darovalcem cvetlic in sprevodnikom, posebno pa botrom Josipu in Mariji Ansik; hvala tudi gg. Mart. Vilhar, J. Erikson m Mart. Kaiser.
Še enkrat lepa hvala vsem mojim prijateljem in znancem za njih trud in sožalje, ki so mi izkazali.
Žalujoča:	Matevž Žnidaršič, oče.
Marija Žnidaršič, sestra,
vse člane naše slavne Jednote in priporočam, da bi se vsaki naročil na glasilo Jednote, zakaj tam razvidi vsa.ki član ali članica, kako in kaj da se godi v naši slavni Jednoti, in to je v korist vsakemu samemu. Z bratskim pozdravom
Frank Brence, predsednik.
Godba za plese in vse druge zabave,
zmožna igrati slovenske in drugona-rodne komade, najnovejše. Z orkestrom ali plehovo godbo po unijski ceni. Tudi iščem slovenskih godcev. Telefon 703 N. W„ 1521 Chic. Josip Stukel, 209 Indiana st., Joliet, 111.
NAPRODAJ LEPO UREJENA LE-karna, ki ima dober promet. Lepa prilika za Slovenca. Več pove uprav. “A. S.”	ufn.
GODBA ZA VSE PRILIKE, CLAN
A.	F. M. Stanov, tel. Chicago 1098, urada tel. Chicago 564. Boyne’s Band and Orchestra, soba 2, D’Arcy Hammond Bldg., Joliet, 111. Jos.
A.	Boyne.
ORGANIST IŠČE PRIMERNE primerne službe pri slov. ali hrvatski cerkveni občini. Več pove Am. Slov.	5x6
NAPRODAJ LEPA NOVA HIŠA V Rockdale na Bellview Ave. Lep prostor za stanovanje. Cena jako ugodna, ker se mslim seliti. Več se poizve pri Amer. Slov.	4-3t
NAPRODAJ ALI V NAJEM HIŠA in lota na 522 Lime St. Kdor bi kaj takega potreboval naj se oglasi pri St. Loparc, Citizens Brewing Co., Jo liet, 111.
KJE JE MATIJA RUS (MELKOV) iz Dobravic pri Metliki? Zanj bi radi vedeli njegovi sosedje, za to naj pošlje svoj naslov na “A. S.”
O. W. MOONEY
PRAVDNIK-ADVOKAT.
4th fL Joliet Nat. Bank Bldg., Joliet
Ko imate kaj opraviti s sodnijo oglasite se pri meni.
FIRE INSURANCE. Kadar zavarujete svoja poslopja z o pr. ogenj pojdite k ANTONU SCHAGER North Chicago Street v novi hiši Joliet National Bank*
iti več stalnega
mL M dnevnega dobička jamči-mo našim agentom z im-1 I J ■ portiranimi avstrijskimi slikami. Brez opozicije ali nevarnosti. Vprašaj za po-urobnosti: A. S. Silberman, 352 Pleasant Ave., St. Paul, Minnesota.
Priporočilo.
Rojakom v Milwaukee in okolici naznanjamo, da je za ondotno okolico naš poverjenik, g. JOHN FERKO, znani slov. mesar na 270—1st ave., Milwaukee, ki je tudi član naše družbe, za to mu z zaupanjem poverite vsa naročila.	Uprava “A. S.”
Chisholm, Minn., 14. jan. — Iz urada društva Srca Jezusovega št. 54 K.
S.	K. J. S prvo sejo tega leta se je prebral račun. Videli smo v njem, da smo plačali za suspendovane ude 1.
1911.	čez 100 dolarjev. Pri tem smo sklenili, da mora vsaki ud vnaprej plačati eno mesečnino, in to se naj pobirana tri mesece in prične z januarjem
1912.	Ce pa ima kak ud kaj zoper to, naj se pa na društvo obrne. Ker dobrih udov imamo sedaj večino, pa naj se slabi brišejo, kajti boljše je deset dobrih udov, kot samo na številu petdeset slabih.
Dragi mi bratje, znano vanj je, da se je na zadnjem gl. zborovanju K. S. K. J. sklenilo, da se mora vsak član ali članica vpisati, kateri se hoče zavarovati za bolezen in poškodbo; če se ne vpiše, ni deležen te podpore od dne
1.	jan. 1912 naprej. Zato ste vsi udje našega društva naprošeni, da se gotovo udeležite prihodnje seje, ko se bo vršilo to vpisovanje. Kar pa je bratov na potnih listih, naj se obrnejo na društvenega tajnika, ki jim bo rad odgovoril in stvar pojasnil.
Priporočam tudi vsem društvenikom, da se naroče na glasilo Jednotino, ki je zelo poceni in so v njem vsa poučila o Jednotinih in društvenih zadevah.
S pozdravom
Martin Zalar, odbornik.
Waukegan, 111., 15. jan. — Društvo sv. Jožefa št. 53. K. S. K. J. bo imelo dne 21. januarja svojo sejo in mnogo stvari na dnevnem redu, važnih za člane in članice glede novega asesmenta, glede društvenih pravil, ker bodo prebrana nova pravila, da bode vsaki lahko sodil, kaj je prav ali kaj ni prav, in ker bode tudi prebfan skupni celoletni račun, da bodejo člani videli, kako in kaj obstoji društvo dosedaj, zatorej vabim člane zgoraj imenovanega društva, da se polnoštevilno udeležijo.
H koncu mojega dopisa pozdravljam
Mi hoćemo tvoj denar ti hočeš naš les
Ce boš kupoval od nas, ti bomo vse-ej postregli z najnižjimi tržnimi c« iami. Mi imamo v zalogi vsakovrst 'ega lesa.
Za stavbo hiš in poslopij mehki i* rdi les, late, cederne stebre, desk in linglne vsake vrste.
Naš prostor je na Desplaines ulici •lizu novega kanala.
Predno kupiš LUMBER, cglasi s« >ri nas in oglej si našo zalogo! Mi t» •omo zadovoljili in ti prihranili denar
W. J. LYONS
Naš Office in Lumber Yard na voglu DES PLAINES IN CLINTON STS
NAJBOLJŠI ZDRAVNIK JE
Doktor Ivec
in najbolj izkušeni, svetovnoznani ter prvi slovenski zdravnik v Ameriki! Ves svet ga hvali za njegovo učenost. On pozna bolezen na vaši vodi (scalini)! Toraj, kadar pridete k njemu prinesite jedno majhno flaško vaše vode, katero bode on pregledal kemično in mikroskopično za natančno diagnoso Vaše bolezni, v njegovem kemičnem laboratoriju.
On je specijalist za moške, ženske in otroške ¿jpaSBaH bolezni in operacije, ter hitro in zanesljivo o-''.L-zdravi vsako bolezen mož in žena, ako je to *	sploh mogoče.
Bolezni na pljučih, prsih, kašelj, glavobol, teško dihanje, prehlajenje, katar, nervoznost, kilo ali bruh, srbečino (srap), appendicitis, kamenje v žolču in mehurju (gallstones), pijanost, lišaje, oglušenje, bule, hraste in rane, zastrupljeno kri, mrzlico, vročinsko bolezen, bolezen na očeh, želodcu, črevih, ledvicah, jetrih, mehurju, grlu, nosu, glavi, bolezni srca, bolezni na laseh, kožne bolezni, prišče, krof, trakulje, madron in vse druge bolezni.
Zdravniški svet zastonj in strogo zaupno.
Opišite vašo bolezen v svojem materinem jeziku ali pridite k njemu, in on Vam bo dal najboljša zdravila. Tel.: stanovanja Chi. 2192 L in N. W. 1239; urada N. W. 1012. Adresirajte pisma tako:
900 N. CHICAGO ST., COR. CLAY JOLIET, ILLINOIS.
Dr.Martin J. Ivec
Pozor Rojaki!
Kupite si farme v North Dakoti la Montani potem bodete neod-».aui v par letih.
Pridite k nam, da se pomenimo.
NI. II. Schuster
Young Building.
Josip Klepec
javni notar,
N. Chicago St., Joliet, 111.
Ko imate opraviti s sodnijo v stari domovini, ali če hočete iztirjati od koga tam svoj denar, se z zaupanjem obrnite na mene. Imam mnogoletno skušnjo v notarskih poslih, za to sem u-verjen, da morem zadovoljiti vsakogar, ki svoio zadevo meni izroči.
Bray-eva Lekarna
Sepriporoča slovenskemu občinstvu v Jolietu. Velika zaloga.
Nizke cene.
i«H Jefferson St., blizu mosta, Joliet.
Ana Vogrin
Izkušena babica
N. W. Phone 1727.
1216 N. Hickory St.,	Joliet, 111.
Geo. Lopartz
Grocerijska prodajalna N. W. telefon 80S.
402 Ohio Street	JOLIET, ILI.
Rojaki, če hočete imeti lepo očiščeno perilo pošljite ga v edino slovensko perilnico v mestu
WELLNITZ LAUNDRY 106 N. Bluff St., Joliet
N. W. tel. 218. Chicago tel. 1308L.
Naše delo je izborno. Podpirajte domačo obrt!
Ko se mudite v So. Chicagi, ne poza bite se oglasiti pri meni.
JOS. ANSIK
slovenska go tilna mesarija in groeerija.
8911 Greenbay Ave., So. Chicago, 111
Pri meni dobite vse kar želite. Po strežba točna, blago najbolje, a cene najnižje.
Garnsey, Wood & Lennon
Ad vokati.
Joliet National Bank Bldg. Oba tel. 891.	JOLIET, ILL
Vina naprodaj
Novo vino črno rudeči zinfandel, in belo vino muškotel po 35c ga!., recs-ling 40c gal., vino od leta 1910 črno ali belo, muškotel ali reesling 40c gal., staro samo belo vino 50c gal., drožnik
ali tropinovec $2.50 gal. Vino pošiljam po 28 in 50 gal. Drožnik po 5—■ 10 gal. Posodo dam zastonj. Vinograd in klet St. Helena. Pisma naslovite
“Hill Grit Vineyard”
Stefan Jakše, lastnik.
Bos 657.	Crockett CaL
Angleščina brez učitelja 1
Po navodilu slovensko angleške slovnice, tolmača in angleško siov. slovarja. Knjiga trdo v platnu vezana stane $1.00—in jo je dobiti pri:
V. J. KUBELKA 538 W. 145 St., New York, N, Y.
Največja zaloga slovenskih knjig. Piišite po cenik.
Finančno poročilo K. S.	K.	J. za	dri	Igo I	N)l0	vico	leti	1191	11 0£	11..	jul.	do 30. dec.		
Ime, številka in kraj društva.	.S o 0\ C IH a To d o O ’> o <v co -M »to o O *G d g ¿t m	u £ to O a rt N C o tu G S c to <u to rt 'S Q< G . cn	d o cn 'C d	rt 2 «3 C > u 43 trt 43 d	rt £ G > s *0 N rt bo 43 g > o > rt N	£ rt G N	C 43 U> rt -G 43 .S rt 4C u 43 (J	rt .S C *o o »t« o d	»to O u Vi G *G tu G rt > N ►—1	rt bo O E HH	rt *3 <D S HH	rt "g t-1 ** * *—1 . o\ «—1 r—1 *G d O <u "° O »O co 'S. ° °* 'G O '-i G G m	‘g >N O *o "rt Vi O	rt »0 ^rt 'd »0 <u > <u u d
1. Društvo sv. Štefana, Chicago, 111		206	$ 91150	$ 900	$ 30.00	$ 4.75	$		£ 1.00	? 75.00	$ 103.00	$		$ .40	t 11 rt at		$ ....
2. Sv. Jožefa, Joliet, 111		378	1864.15	1.50	14.00	1.50	1.00	3.50	129.25	189.00			2203.90	9 		
3. Vitezi sv. Jurija, Joliet, 111		165	767.70	2.00	10.00	1.25	1.00	3.00	57.25	82.50			924.70		
4. Sv. Cirila in Metoda, Tower, Minn		104	484.90	.50	6.00	.25			37.25	57.00			585.90		
	138	711 30	1 00	5 00	50		1.50	53 75	7000					
	427	1906 70	3 50	11 00	200		5.50	139 25	213 50			99S1 zli		
8. Sv. Cirila in Metoda, Joliet, 111		130	643.80	1.00	12.00	.50		2.50	46.25	65.00			771.05			
	14	70 20		1 00		1 00		3.50	7.00			8? 7n		
	55	263 70	200	800	1 00		.50	19.25	27 50		3 70	T18 9i			
	329	160910	2.50	400	.75		8.00	113.50	164 00		? Iti	18QQ 7i			
13. Sv. Janeza Krstnika, Biwabik, Minn		75	386 80		1.00				27.50	37.50		1 60	433 20			2.00
14. Sv. Janeza Krstnika, Butte, Mont		222	1172 00	2 50	15 00	1 25		3.50	82.75	111 50		.90	1 180 rt)	198.00	
	175	«41 65	5 50	1800	3 00		3 00	59 25	87 30					
16 Sv. Jožefa, Virginia, Minn		274	1319 90	1.00	8.00	.50		1 50	96 50	13700	456.60		OCOC\ ff\		
17. Marije Pomočnice, Jenny Lind, Ark		34	205 65					5.00	13.00	18 50			242 15			.....
20. Sv. Janeza Krstnika, Ironwood, Mich		61	297 70	.50	5.00	.50		.50	21 50	31 00		1 Q0	354 80			
21. Sv. Jožefa, Federal, Pa		122	566 45					3.00	37.50	61.00		1.00	666 93			
23. Sv. Barbare, Bridgeport, Ohio		45	234 90					' 1.50	21.50	22.50			280 40		
	36	18845	1 50	700	75	3.00		12.50	18 50		.10	225 35	6.25		
	452	1853 10	7 oo	44 00	3 50		4.00	134 50	229 80	304.45		9380 Ti		
		1547 10	2 50	1700	1.25	1.00	4.50	108.50	157 00		1.10	1837 75		.....
	4T6	2115 55	4 50	17 00	2.25	2.65	3.50	160 50	218 00	346.90		2317 30	353.35	.....
32 Jezus Dober Pastir, Enumclaw, Wash		79	428 45	1 00	4.00	.50		.50	28.00	39 50		1.20	300 73		.....
.33. Matere Božje, Pittsburg, Pa		154	675.00	4.00	14.00	2.00		2.50	58.50	77.50			833.50		
38. Sv. Petra in Pavla, Kansas Citv, Kans		64	341 85	2.00	5.00	1.00			30 00	3400		80	41 3 03		
	22	107 10						7 50	11 00			123 60		
	145	774 90	1 00	6.00	.50		1.00	56 50	73 00		90	912 00		*****
	102	521.20		6.00			1.00	41 25	51 00		.05	620 40		
	129	632.95	5.00	17.00	2.50	5.00	l.OC	48.50	65.50			671 65	105.80		
	89	501 80	2.00	8.00	1.00		.50	33 00	43 50		1 70	388 90		.10
	223	1104 80	5.50	25.00	2.75		2.SC	88 25	112 50		1.90	1339 40		
45. Sv. Cirila in Metoda, East Helena, Mont		56	274.70	1.50	4.00	.75			20.50	28.50			329.95		
	48	197.35		3.00			1.00	16.75	24.50			243 25		.65
	76	349 10	1.50	14.00	.75		2.00	31 25	3800			436 60		
49. Jezus Dober Pastir, Pittsburg, Pa		53	260.00	2.00	7.00	1.00		1.00	19.75	27.00			317.75		
	252	1208 70	9.00	38.00	4.50		4.00	103 25	127 50			1494 95		
	45	236 45		2.00				15 75	24 00	1 35		279 35			
	169	590.35	1.50	6.00	.75			47.00	85.00		.45	73015		
	269	1254.90	2.00	11.00	1.75	12.00	3.00	96.75	134.50		.80	1515 10		
	114	575.55		7.00			1.00	41.50	57.00			682 05		
	63	335.85	2.00	11.00	1.00			26.50	32.00	55.70		409.00	55.05	
	158	802.85	4.50	16.00	2.25		2.00	61.50	80.00			969 10		
	173	610.20	7.50	32.00	3.75		1.50	51.00	87.00		1.30	791 65		
	92	439.25					.50	33.00	46 50	196.95		716.20		
	252	1256.55	3.50	11.00	1.75		1.00	111 75	130 50		1 20	1514 85		
60. Sv. Janeza Krstnika, Wenona, 111		58	295.40	2.00	7.00	1.00			23.25	29.00			357.65		
	74	393.80	.50	5.00	.2*5		.50	26.50	38.00			464 55		
62. Sv. Petra in Pavla, Bradley, 111		33	141.40	.50	5.00	.25			13.75	16.50			177.40		
	221	896.20	3.00	21.00	1.75		3.00	70 50	' 11100			1106 45		
	77	355.20	3.00	17.00	1.50	6.00	1.00	31.25	39 50	69.65		453.10	71.00	
	118	576.45	3.50	13.00	2.00		2.50	45 25	59 50			702 20		
	39	185 15		2.00				13 00	20 50			220 64		
	52	270.80	1.50	5.00	.75			21 00	26 00			325 05		
	101	520.30	2.50	- 8.00	- 1.25			42 25	50 50	484.85		1109 65		
	25	144.90		1.00			.50	10 50	12 50			146.80	22.60	
	90	409.45	1.00	6.00	.50		.50	31 00	44 50		1 50	491.45		
71. Sv. Antona Pad., Goff, Pa		38	198.30	2.00	6.00	1.00	6.50	.50	15.50	19.00			248.80		
	98	458.10	3.00	14.00	1.50		.50	38 00	50 00		35.60	529.50		
	53	251.70	.50	3.00	.25	5.00	1.00	17.00	26.50	44.70		305.00	44.65	
	70	357.40	1.50	8.00	.75			26.00	35.50		1.15	428.00		
	67	332.90	1.50	6.00	.75			25 50	34.00			399.40	57.90	
	175	836.20	3.00	19.00	1.50		1.00	64.25	87 50		1.10	1011.35		
	118	535.50	1.50	7.00	1.00		.50		59 00		1.60	602.90		
79. Marije Pomagaj, Waukegan, 111		111	498.90	1.00	11.00	.50		.50	36.00	55.50			603.40		
	107	548.15	8.00	21.00	4.00		1.00		53.50		2.65	633.00		
81. Marije Sedem Žalosti, Pittsburg, Pa		93	489.70	2.50	9.00	1.25	7.80	.50		46.50			557.25		
	117	611.70	2.00	8.00	1.00		2.00	4700	59 00			730.70		
	108	551.35	2.50	12.00	1.50		3.00	51.75	55 00	10 00		687.10		
	32	159.40	1.50	4.00	.75				1600			181.65		
	39	191.90	2.00	10.00	1.00		1.00		19 50			225.40		
	103	497.95	4.50	15.00	2.25		3.00	40 25	52.50		2.90	612.55		
	51	288.50	2.50	10.00	1.25		.50	?fi	29 10		.90	357.10	.10	
	74	353.50	2.00	14.00	1.00		.50	32 7i	37 50		.70	440.55		*
	17	77.10	4.00	11.00	2.00	6.00		7 7^	8 30			116 35		
	110	536.20	3.50	18.00	1.75		1.00	45.50	56 50			662.45		
	42	231.90		2.00		3.90	1.5C		21 00		1 20	259.10		
93. Friderik Baraga, Chisholm, Minn		103	571.60	2.00	18.00	1.00		1.50	49.50	55.00			698.60		
94. Marija, Zdravje Bolnikov, Cumberland, Wyo..	56	313.00	3.00	10.00	1.50		2.5C	21.50	28.50			380.00		
	97	482.75	1.00	4.00	.50			33 00	48 50		.90	568.85		
96. Sv. Barbare, Kaylor, Pa		49	245.60	6.00	19.00	3.00	6.00	.50	18.50	24.50		1.10	322.00		
97. Sv. Barbare, Mount Olive, 111				75	370.70	7.00	18.00	3.50	1.00	' .50	27.75	37.50			465.95		
	56	245.05	4.0C	12.00	2.00		.50	1Q 2=3	28 50		1.70	309.60		
	46	241.45	1.50	10.00	.75		.50	21 00	23 50		3.80	294.90		
	43	207.40	2.50	9.00	1.25		l.OC'	10 2^	?? 00			262.20	.20	
	20	85.85		3.00				3 73	10 00	05		87.00	15.65	
	84	405.65	14.00	47.00	7.25		2.50	31.00	43 00			3.15	547.25		
104. Marije Čistega Spočetja, Pueblo, Colo		42	229.80		3.00			• 1.00		21.00				254.80		
	54	177.55	2.0C	7.00	1.00		l.OC		27.00				215.55		
		9.20									| 		1 9.20			
	53	214.25	1.00	10.00	.75		2.00		26.0C				254.00		
109. Sv. Družine, Aliquippa, Pa		14	63.50	.50	2.00	.25		.50	4.75	7.0C			78.50			
110. Sv. Jožefa, Barberton, Ohio		41	. 144.00	6.50	20.00	3.25	6.00	.50	13.75	20.50			2.10	212.35	.05	
111. Sv. Srca Marijinega, Barberton, Ohio		19	66.851 2.50		6.00	1.25	15.60			9.5C				101.70		
112. Sv. Jožefa, Ely, Minn		128	648.00	.50	7.00	.25		1.00	48.25	64.00			1.30	767.70			
	. 57	301.9(	3.5(	16.0C	1.75		1.00	23.75	28 50			376.4C			
	16	96.00								800				104.0C			
	60	293.7C	1.50	7.00	.75		1.00		30 50				282.3=	52.10	...
118. Sv. Pavla, Little Falls, N. Y		41	206.0C	,5C	1.00	.75		1.00	14.50	2 l.OC	. 		1.5C	242.00	1.25	
119. Marije Pomagaj, Rockdale, 111		19	96.9C	1.5C	S.OC	.75				9.50				113.6f		
	42	161.1C	2.00	10.00	l.OC	7.80	1.00		21 0C		6.15	197.7;		
121. Marije Pomagaj, Little Falls, N. Y		63	216.4:	4.5C	15.0C	2.25	7.80	1.00		31.50		 ) 			241.20	37.30	.
	66	329.95	1.0C	12.00	.75		.50	31.75	33 50	) 			351.90	57.5;	
	49	188.35	1.0C	2.0C	.75		.50		24 50	) 		1.00	216.10			
	2Sl 143.7C		.50	1.0C	.25			10 7.	14 50				71.40	99.30	1 .....
	35	198.0C	1.0C	8.0C	,5C		.50	12.2.	19 00	) 			207.00	32.2;	1 	
	63	290.1(	3.00	13.0C	1.5C		 		4.0C		3200			297.30	46.30	>! 	
	15	94. SC	1.50	3.0C	.75	15.6C	.50		9.5(		 ) 			92,4.	32.90	>1 ......
	i:	54.7C	,5(	1.0C	.2!				6.51	) 			62.9.		I 	
	p	80 60	) 						5CX	1 701	1 		.80	91.80			
	6i	330 40l 2.00		4.0C	l.OC	) 		1.50		ti 81 ml 			1 3.80	1 391.8		
	4i	187 1(	,5(	7.0C	2.			11 mi ?•» m! 				| 		230.8		
	K	90.5(	1 		2.0C	) 						8 ool 			I 		100.51	1 		
	3i	90.2	3.CK	I 8.CX	3 1.50| 			2.00		! i s sol 			1 		104.21	1 16.0.	
	6,	346 8	1 1 (X	3 6 (X	3 3(11 				.i4onl 64 so! 					426.51	I 54.5	
	3(	) 114 4	5 201	3 5 CK	3 1CX	3		8 ool 15 ooi 				1 .....	145.4	5 		
	3	3 174 7	5 15	I 10 (X	) 7			12 7Sl 17 50l 				.1 3.61	ll 213.6	5 		
	1	2 66 41	3 		3 .CK	3 				4 OOl 6 OOl 				.1 1.4	3| 69.01	0 io.a	> 	
	1	5 48 9»	0 10	0 130	3 5	3 		1.CX	1	8 ool 			.1 		.1 72.41	3 		
	2	3 87.61	0 1.01	3 15.01	3 .5	3 		.5	I	.1 11.501 			.1 		.! 116.1	0 		
141. Društvo sv. Janeza Nepomuka, Linton, Ind..	1	4 61.7	0 1.0	0 15.0	0 .5	0 			5.50i 7.00l 				.1 1.0	0| 88.7	0 l.O	3 	
	1	6 52 5	5 9 5	0 32 0	0 47	5 11 CK	3 		4 501 8 OOl 				. 6.30 116.05 				.! .05
	1	9 69 7	3 0 3	0 19 0	0 47	5 3 CM	3 		8 OOI 9 50l 				.1 		.1 123.001 	1 			
	1	3 40 fin! 7 3		n 130	0 3 7	5 761	0 		4 00t 7 50l 				.1 		.1 81.451 4 SOI 			
145. Društvo sv. Valentina, Beaver Falls, Pa....	1	3 47.40| 7.50| 15.0			0 3.7	5 7.5	01 		6.50| 6.50| 				• 1 		• 1 94.151 	! 			
Skupaj			8 $ 54,919.951$ 293.00[$ 1,246.0			0$ 151.251$ 150.751$ 139.0			0 $3,849.75|$5,807.40|$2,092.35|$112.00[$67,164.60[$1,375.65|$ 2.80						
Joliet, 111., 14. jan. -—• (Iz urada društva sv. Jožefa št. 2. K. S. K. J.) Naznanja se vsem članom in članicam društva sv. Jožefa, da se je vršila mesečna seja dne 7. jan. 1912 ter obenem umeščenje uradnikov za leto 1912. Zaradi odsotnosti predsednika Johna Fi-laka je vodil sejo podpredsednik Anton Lilak. Seja se je vršila v najlepšem redu; ravno tako je bil potrjen zapisnik, razven tega da se je drugi nadzornik brat Frank Horvat prostovoljno odpovedal nadzorništvu ter na njegovo mesto je bil izvoljen kot drugi nadzornik brat Geo. Cesar.
Tudi se naznanja članom društva sv. Jožefa št. 2 K. S. K. J., da sem prejel od glavnega tajnika g. Josipa Zalarja nove formularje zaradi zavarovalnine ter ene zaradi bolezni. Kakor že večkrat povedano, se ima vsak član ali članica, kateri hoče v slučaju pone-srečenja ali dolgotrajne bolezni imeti podporo pri K. S. K. Jednoti, v tem slučaju zavarovati, in to čim prej tem boljše.
Nadalje naznanjam, da vsi dopisi, ti-čoči se društvenih vesti, naj se blagovolijo pošiljati na spodaj označeni naslov.
Ob koncu dopisa sobratski pozdravljam vse člane in članice K. S. K. J., posebno pa društva sv. Jožefa.
Mihael Urshich, tajnik, 115 Indiana Str.
Joliet, 111., 15. jan. — Društvo Vitezov sv. Jurija št. 3 K. S. K. J. je imelo v nedeljo 14. jan. redno mesečno sejo in umeščenje novih uradnikov za tekoče leto. Predložen in odobren je bil tudi celoletni proračun o poslovanju minolega leta. Društvo je imelo v preteklem letu skupnih dohodkov $2,-614.15, stroškov je imelo $2454.75. V primeri z dohodki so stroški precej visoki, to pa vsled tega, ker je bilo društvo v minolem letu močno z bolnimi člani prizadeto, takorekoč preobloženo, zato je tudi veliko svoto bolniške podpore izplačalo, kakor še nobenkrat poprej. Iz dohodkov proti stroškom ni tudi velikega napredka v blagajni v preteklem letu, pa vse eno e blagajna v finančnih zadevah v prvi vrsti na dobrem stališču, ker društvo svojim bolnim članom od začetka svojega obstanka zmirom plačuje polno podporo, katere še ni nobenkrat znižalo, niti nobenemu članu ustavilo. Pri tem društvu je tudi za novopristople člane vstopnina prav majhna, vsak kandidat v starosti do 20 let plača samo $1, čez 20 let pa za vsako leto starosti 5c več, to je ceneje kakor pri kateremkoli drugem društvu v Jolietu, zato je s tem nekoliko omogočen vstop v naše društvo novim članom.
Pozdrav vsem članom in članicam K. S. K. J.
Joseph Panian, tajnik.
Joliet, 111., 17. jan. — Naznanjam članicam društva Katoliških Borštna-ric sv. Ane št. 534, da je imelo društvo redno mesečno sejo v nedeljo 14. januarja in obenem volitev novega odbora, v kateri odbor so bile izvoljene nove uradnipe za leto 1912, in sicer sledeče:
Margareta Stukel, predsednica; Marija Čulik, podpredsednica; Antonija Stamfel, finančna tajnica; Ana Jerman, blagajničarka; nadzornice, Katarina Rogina, Barbara Mušič in Marija Kuhar;
maršalki, Frančiška Težak in Katarina Stukel;
vratarici, Katarina Butala in Ana Žnidaršič;
duhovni vodja, Rev. John Kranjec. Pozdravljam vse sosestre borštnari-ce dvora sv. Ane.
Margareta Stukel, predsednica.
So. Chicago, 111., 13. jan. — Na željo članom, kateri so v drugih mestih s potnimi listi, in tistim, katerim je bilo nemogoče udeležiti se glavne seje dr. sv. Florijana št. 44 K. S. K. J., dajem tem potom naznanje, da so bili uradnikom izvoljeni za leto 1912 sledeči brati:
Matija Pirnar, predsednik;
Nik Jakovčič, podpredsednik;
Karol Medosh, tajnik:
Frank Černe, blagajnik;
Frank Medosh, zastopnik;
Jakob Štajduhar, zapisnikar;
Frank Gorenc, vodja; nadzorniki, I. Sebuhar Jos., II. Golobič Martin, III. Smrekar Jakob; Alojz Pertekel, banderonoša; Okovič Anton, zastavonoša;
Frank Kapler, vratar.
Kdor od članov potrebuje kaj od društva, ali želi pojasnilo imeti, naj piše na spodaj označeni naslov.
Srčno pozdravljam vse brate in jim želim obilo dobrot.
Karl Medosh, 3523—95th St.
!iWi
(Nadaljevanje Jednotinega poročila na 8. strani.)
' 'TTI
■ i v ssu n
Pittsburgh, Pa., 14. jan. — S tem najuljudnejše vabim vse člane društva Matere Božje štev. 33 K. S. K. J. k izvanredni seji dne 28. t. m. v istih prostorih ob drugi uri popoldan. Namen je ta, da člani in članice tega dneva pristopijo k Jednoti za zavarovanje proti bolezni in za zavarovanje proti poškodbam. Kajti na redno mesečni seji je to nemogoče vse naenkrat vzeti zaradi drugih zadev.
Obenem tudi naj omenim, da gori-imenovano društvo priredi dne 19. februarja t. 1. veselico v prostorih “Kranjsko Sl. Doma”, to je pustni pondeljek.
K eni in drugi svrhi vabim rojake člane in članice. Z bratskim pozdravom	John Filipčič, tajnik.
Ljubezni in	Izviren roman. Za Amerik. Slovenca
sovraštva moč.	spisal Rev Jos. Pollak.
Ponatis prepovedan.	
(Dalje.)
V.	poglavje.
Kaj tiho in mirno je postalo pri Ro-vanovih. Odkar so zakopali ženo, je postal Rovan še mnogo bolj redkobeseden. Tudi stare prijatelje in sosede je sprejemal z nezaupnostjo. Prepričan je bil, da se na tihem vsi vesele ponižanja, katero je moral vsled,Kuštrave hudobije pretrpeti. Mož se sicer ni motil popolnoma, ker jih je bilo res mnogo, ki so mu to iz srca privoščili.
To pa je grizlo tihega moža in d'o-mači so morali vsled tega mnogo trpeti. Nihče mu ni mogel ustreči, celo do svoje hčere, krotke in mirne Minice, je bil mož oduren. Ako ravno se je ona trudila noč in dan, vendar ona matere ni mogla nadomestiti popolnoma. Sin je bil sicer v letih, v katerih bi se bil lahko oklenil očeta s zaupnostjo kakor starejšega in skušenejšcga prijatelja; toda ono zlasti našim hribovcem lastno naziranje o samooblast-nem razmerju očetovem do sinov, tega ni dovolilo. Sin se je moral podrediti očetu in v vsem pokoriti njegovi volji, dokler mu ne izroči posestva. Na to pa Rovan še mislil ni.
“Marko vpreži vole in pojdi po peska, katerega nič več ni pri hiši. Jaz pridem kmalu za teboj pomagat nakladati.”
Sin je storil, kar mu je zaukazal oče. Ta se je pa nekoliko pozneje res odpravljal, da bi šel pomagat sinu. Mej tem, ko gre mož z lopato na rami tik jezera, pride do enega svojih travnikov, ki je s.egal prav do obrežja in ni bil mnogo vreden, ker je bil sila peščen.
Ta raztežaj njegovega posestva ga je vedno jezil, ker niti za pašo ni bil posebno poraben. Mož je obstal in premišljeval kaj početi s tem svetom. V misli zatopljen je preslišal bližajoče se korake gosposko oblečenega, približno štirideset let starega moža, gospoda Borna, ki je že nekaj časa sem prebival v Vrbovju. Zadovoljno se je naniuznil Boru, ko je zagledal Rovana in nagovoril ga je: “Dober dan, Rovan! Kaj ste pa tako zaihišljeni? Ali se jezite nad nerodovitnim in neporab-nim kosom svoje zemlje?” — Neljubo mu je bilo, da je Boru, kateremu on ni bil prijatelj, uganil njegove misli. Spominjal se je tudi, da je Born hotel kupiti občinski travnik in da se je ravno on tej kupčiji silno uprl.
“Morda res,” je odgovarjal suhoparno Rovan—“ta svet res ni kaj poraben.” — “Dalo bi se pomagati, Rovan! Skoda denarja in dela, katero tratite za to peščenje. Prodajte meni ta raztežaj in konec bo vaši jezi!”
“Jaz naj prpdam?” — je nevoljno odgovarjal kmet — “tega pa že nikdar ne. Hvala Bogu, da mi ni treba razkosavati svojega posestva. Nasprotno, jaz bi rad še kaj prikupil, ne prodam pa ničesar, tudi za ped sveta ne.”
"Kdo bi trdil, da razkosavate, ako prodaste par oralov sveta, ki vam prav nič ne hasne. Kratko malo, prodajte mi ta kos in plačam ga dobro, preplačam ga vam trikrat.”
“Zakaj pa vam bo? Ali hočete mar kopati in prodajati pesek?” — Born je razumel dobro, da se mu kmet roga, a ni se zmenil za to.
“Da peska ne bom kopal, sami dobro veste. Saj se pa zemlja porabi lahko tudi za kaj druzega. Kaj ko bi hotel prav tukaj sezidati hišo, ker je prav od tega mesta najlepši razgled po jezeru.” —
“Tako, hišo hočete zidati” — se je norčeval Rovan — “morda celo kakoi veliko gostilno, da bodo potem prihajali v naše mirne kraje ptujci z vso svojo spridenostjo in pokvarjenostjo. Gospod Born, za kaj tacega mene ne boste nikdar dobili..” —
“Vi torej ne prodaste. Dobro! — Svet je vaš, zoper to ne moram kaj. Tujskemu navalu se pa ostavljate po nepotrebnem. Vaše jezero in njegova okolica je jako lepa, da je prihod ptujcev neizogibljiv. Pomislite pa tudi, da bodo ti pustili denarja mnogo v .tem kraju. Prišel bo čas in doživeli ga boste, ko se bodo gradile železnice tukaj prav v bližini; takrat bo tukaj seveda vse drugače. Čas hodi svoja vedno nova pota in podira se svojim napredkom stare navade, stare pravice.” —
Rovanov obraz je kazal, da ne veruje gospodu Bornu, rekel je. “Mogoče <la je med svetom tako, toda v naših ¡krajih tega ne bomo doživeli. Brez zamere! Travnika pa ne prodam. Z Bogom!” —
Born je natihoma za kmetom zaklel in sikal je nejevoljo: “Trmasti in zarobljeni kmet! Še čudne reči boš doživel, le počakaj! Siliti te ne morem, da bi mi prodal zemljo. Da mi je pa nisi hotel prodati, tega ti ne pozabim! — Klin s klinom!” — in krenil je proti Kuštru.
VI. poglavje.
Rovan je bil še vedno redkobeseden in čmern, akoravno je minulo že leto, odkar so zakopali ženo. Ako je odprl kdaj svoja usta, jih je odprl le za to, da je kratko in osorno zapovedoval, ali pa da je karal in preklinjal. Ni čuda tedaj, da so se tudi domači kolikor mogoče ogibali sitneža. Ko je pa on to zapazil, se je še bolj hudoval.
Naj hujše je trpela Minica, ki se je čutila po materini smrti tako osamelo. — Ko bi oče le z enim očesom
botel pogledati, kako je ona delavna, kako je pridna! Pa oče vsega tega ni videl. Mutast je za pohvalo in pripo-¿nanje in on vidi le to, o čemur meni, da je graje vredno. Tudi njene srčne zadeve se niso obrnile na boljše. Z Francetom sta bila še prav tam, kakor takrat, ko sta sklenila, da čakata eden na drugega. Dekle je dobro vedelo, da mora čakati, — Vse drugo je prepustila Bogu. Seveda, ko je zjutraj čula mimo hiše znane korake, tedaj je pač pritiskala svoj obrazek na okno in gledala je za lepim lovcem, dokler je bilo gledati mogoče.
Marko se je tolažil za očetovo odurnost s tem, da je kolikor mogoče pogostokrat zahajal k Potočnikovim. Saj najde ljubezen vedno vzrokov in izgovorov zadosti. Čim pogosteje pa je prihajal, tem hladneje se je držala Lenka. Zastonj si je Potočnica belila glavo, kaj bo iz tega. Zadovoljna je bila z Markom kot snubcem, zakaj bil je imovit in pošten mladenič. Cela zadeva pa bi se dala -—■ tako je modrovala Potočnica —• le na dvojen način v splošno zadovoljstvo speljati. Prvič Marko lahko vzame Lenko, ako mu oče izroči posestvo, drugič pa, ako bi Rovan tega ne hotel storiti, ako ona izroči Lenki domačijo in se Marko pri ženi k Potočnikovim. V slednjem slučaju bi bilo seveda marsikaj treba izgovoriti sebi in mlajši hčeri Nežiki.
Ta dvojen svoj načrt je povedala nekega dne Lenki. Ta pa se je skrbni materi zasmejala kar v obraz in povedala ji je kar odkrito, da za‘ enkrat niti ne misli ne na možitev.
Pa tudi to je bilo Potočnici po volji, ker je bila s tem misel, da bo morda treba izročiti posestvo, za daljši čas odgodena.
Bil je pa še nekdo, ki Potočnikovih ni izgubil izpred oči; to je bil Kuštrov Jurij. Za trdo in vstrajno delo Jurij ni bil. Imel je tedaj časa zadosti pohajati po gojzdih in planinah. Po cele ure dolgo je ležal na mahu ali pa travi in zrl je za brenčečimi čebelami in pisanimi metulji.
Poprej je sanjaril zdaj to, zdaj ono. Zdaj pa so vse njegove misli in sanje merile edinole na Lenko. Nikdar ni mogel pozabiti tega, kar mu je rekla tedaj, ko jo je spremljal iz cerkve proti jezeru in vendar tudi nikdar ni zgubil upanja, da bo Lenka enkrat vendar še njegova. Globoko čutni mladenič je gineval samega hrepenenja. — Po dnevi, v jasnih in temnih nočeh se je potikal krog Potočnikovega domovja in bil je vesel, ako je videl le Lenkino senco. Zgodilo se je pa sicer tudi večkrat, da je srečal deklico. Često-se je plazil za njo, ako je šla na polje ali pa v gojzd in kakor iz tal izrastel se je potem postavil pred njo. Čim več pa so zamolčala njegova usta, tem več so povedale njegove žareče oči tako, da se ga je Lenka resno jela bati in mu je Ojstro prepovedala zalezovati 10. Pomagala pa tudi ta prepoved ni nič.
Vse te razmere so pa stopile nenadoma v popolnoma drugačen tok. Med prebivalci na oni strani jezera, na kateri je stala tudi Rovanova hiša so se pojavile osepnice, na katerih so bole-nali zlasti mlajši ljudje. Pri Rovano-vanih so imeli kar tri bolnike. Zbo-'ela je Minica in pa dve dekli. Vsled tega je postala v gospodarstvu prav opasna zadrega, to tem bolj, ker bi bilo težko najti ženske, ki bi delala kar za tri in bi hotela vrhu tega streči tudi bolnikom.
V svoji ne majhni zadregi se spomni Rovan stare svoje znanke Potočnice. Komaj mu pride ta na misel in že koraka proti čolnu in v njem vesla potem na drugo stran jezera k Potočnici po svet ali pa, kar bi mu bilo še jubše, po kako žensko, ki bi pomagala v tej zadregi.
Potočnica je prav skrbno poslušala Rovana, pritrjevala in zmajevala je z glavo, pomagati pa ni mogla, ker med deklami ni bilo nobene, ki bi hotela iti k Rovanu, ker se je vsaka bala nalezljive bolezni.
Lenka, ki je bila ves čas mutasta priča brezvspešnega pogajanja, reče materi: “Mati, ako vam je prav bom šla pa jaz k Rovanu pomagat.”
“Kaj? Ti? Saj ne znaš streči bolnikom in voditi gospodarstva.”
“Česar ne znam, se bom pa naučila. Ako vam je prav, mati, grem takoj z Rovanovim očetom. Nagla pomoč je dvojna pomoč. Prepričana sem, da bo Rov;n potrpel in lepo ravnal z novo gospodinjo.” — Te besede je govorila smehljaje in proti Rovanu obrnjena. —
Ker je Potočnica res hotela pomagati v zadregi, se ni protivila. Hotela je res pustiti k Rovanovim Lenko, seveda le, ako Rovan sploh zaupa neizkušenemu dekletu.
Rovan je bil te ponujene pomoči silno vesel. Kaj naj bi ne zaupal? Ko je uro poprej veslal proti Potočnikovim, se niti nadjati ni upal, da bo pri njih dobil tako zdatno pomoč.
Četrt ure pozneje je Rovan že z Lenko, ki je hitro pograbila najpotrebnejše seboj, sedel v čolnu in je zadovoljno veslal proti domu. Kakor bi šla na kako veselico, tako veselo mu je pomagalo dekle veslati. Njena mati.pa ji je, ko sta že veslala proti Rovanu, še raz brega za njo dajala zadnja gospodinska navodila.
Šele takrat, ko se je Potočnica vra-
čala proti domu, ji je prišel na misel Rovanov Marko. Ko bi se ga bila spominjala poprej, ne bi bila dovolila Lenki. Spominjala se je besed, katere je večkrat slišala v pridigi: “Mlad fant in mlado dekle, zlasti ako sta oba lepa, —in lepa sta bila Lenka in Marko, — sta kakor ogenj in slama. Ako je. eno preblizu poleg drugega, se vžge,” — Kaj početi, da bi ne bilo kaj napačnega? Pomoči za enkrat ni bilo. —
To so začudeno gledali hlapci in dekle, ko se je vrnil Rovan k hiši z Lenko, katere prva pot je bila k bolni Minici. Ta ni mogla takoj umeti, po kaj naj bi bila prišla Lenka, ko je pa razumela, je bila Lenkinega prihoda iz srca vesela. Z največjim veseljem ji je izročila ključe. Lenka se je odpravila takoj po vsih prostorih in nič ni ušlo njenemu pazljivemu in skrbnemu očesu. Marsikaj — tako si je mislila Lenka — bo treba posnažiti, pospraviti in popraviti. Povedala pa tega seveda ni Minici, da bi je ne žalila. Dobro je vedela deklica, da so ženske v takih rečeh jako občutljive..
Nepopisljivo je bilo začudenje Markovo, ko se je vrnil zvečer iz planine in je našel pri hiši Lenko kot namestilo gospodinjo. Odkar je bila Minica zbolela, je kuhala stara kravja dekla Marjana, kakor je pač mogla in znala, znala in mogla pa ni mnogo. Kako sta bila vesela oče in sin, ko jima je z izvrstno večerjo postregla Lenka! Marko od samega gledanja skoraj jesti ni mogel. Akoravno je bilo zvečer, se je dozdevalo vendarle Marku, da se je z Lenkinim prihodom razlil velik božji dan po domači hiši in po njegovem lastnem srcu. Takoj drugi dan je pokazala Lenka vso svojo točnost in strogost pri gvspodinjstvu. Skrbno in pazljivo je gledala na posle iq na delo Rovanove družine. “Šmen-tano dekle je vaša Lenka!” se je zadovoljno muzal Rovan prihajajoči Potočnici in ni ji mogel zadostno prehvaliti pridne njene hčere. Pa tudi Potočnica sama se ni mogla načuditi, da se je Lenka z veseljem lotila opravil, katerih bi se doma niti dotaknila ne bi.
Minici se je vsled skrbne Lenkine postrežbe obrnilo na bolje. Rovanova hiša je bila kakor prenovljena. Povsod in vse je nova gospodinja zapazila in takoj je zahtevala od poslov, da se pocedi in posnaži. —■ Minulo je tako par dni. Ko je opravila Lenka vse, kar se ji je, potrebno videlo, tedaj šele je našla nekoliko več časa za mehkejša, nežnejša čustva. — To*je kaj'kmalu zapazil Marko, poslužil se je ugodne prilike in rad je iskal v prostih urah Len-kine družbe.
Dogovorila se sicer nista; ni bilo mogoče, ker je bilo preveč opazovalcev in opazovalk; toda rado, z veseljem in zanimanjem je poslušalo dekle mladeniča, ko je pripovedoval to m ono, kar je doživel, ali pa kar je ravno novega pobral pri Skalarju. Radostno so počivale njene oči na krepkem lepem mladeniču in dalj nego treba je pustila svojo roko v mladeničevi roki, katero ji je podajal v . pozdrav čestokrat. Seveda bi se bil Marko najraje razodel s tem, da bi bil dekle objel in ji zaklical: “Lenka, bodi moja za vedno, saj vidiš, kako te imam rad.” Da je tudi Lenka začela odpirati svoje srce, je čutil prav dobro in čakal je z velikim hrepenenjem ugodne prilike, da bi se mogel z njo dogovoriti do celega.
Dekleta so v srčnih zadevah jako dobre opazovalke. Tudi Minica je kmalu spoznala, da se je Lenkino srce jelo odpirati Marku. Bilo je kar prve dni že, ko je Minica razodela prijateljici svoji ljubezen, katero ona goji v svojem srcu do lovca Franceta. Ta odkritost je Lenko ganila tolikanj, da je presrčno objela svojo bolno prijateljico in ji navdušeno obljubila, da jo hoče podpirati v njenih namerah. Kmalu na to je slučajno prihajal mimo Rovanove hiše France. Naglo ga pokliče Lenka in mu izroči od bolne Minice napisan majhen listič, ki je mladeniča tako razveselil, da je dvignil svoj klobuk in zaukal tako radostno v božji svet, da je odmevalo daleč na okrog. JCdo bi zameril Minici, ako povem, da je kar od veselja poskakovalo njeno srce, ko je začula veseli ta "juhe”. Saj je vedela le predobro, da je France ne ljubi le, marveč da ji o-stane tudi zvest. —
Pri Rovanu pa je bil še nekdo, ki je ojstro opazoval Lenko in Marka. Bila je to Rotija, mlajša dekla, katere pogledi so Marku že zdavno jasno razodevali, da bi pri njej ne prosil zaman ljubezni. Marko, ki je ftosil v srcu le lepo Lenkino podobo, se za Rotijo niti zmenil ni. Kaj čuda tedaj, da se je v Rotijinem srcu poleg goreče ljubezni vžgal tudi ogenj strastne ljubosumnosti. Lenka je to zapazila; pa čem bolj je začela spoštovati Marka, tem manj se je zmenila za trapasto deklo.
Zgodilo pa se je, da je skladal nekega dne Marko velik voz slame. Pri skladanju sta mu pomagali Marjana in Rotija. Marko je stal pod vozom in je z vilami basal slamo in jo metal na skedenj. Na skednju je pospravljala Marijana, Rotija si je pa dala opraviti nekaj na vozu. V početku jc šlo vse dobro izpod rok. Kar naenkrat pa začne Rotija nagajati Marku m mu metati slamo na glavo, da se je zapletala v črne in dolge njegove kodre. V začetku se je fant smejal razposajenemu dekletu, slednjič pa si je, ko mu je bilo te neumnosti zadosti, odločno prepovedal to trapasto početje, nad katerim je tudi stara in pobožna Marijana nejevoljno zmajevala z glavo.
(Dalje prih.)
POZOR, ROJAKINJEI
Ali veste kje je dobiti najboljše me •j po najmžji ceni? Gotovo! V mesim
I.	& L Pasdertz
■it dobijo najboljše sveže in prek« ;cne klobase in najokusnejše meso Vse po najnižji ceni. Pridite toraj u poskusite naše meso.
Nizke cene in donra postrežb* y raže geslo.
Ne pozabite toraj obiskati nas v našej mesnici in groceriji na vogalu Broadway and Granite Streets, kr Phors»-	N M/ Phone tri
Antonija Rifel
izučena in izkušena
BABICA
700 N. Broadway JOLIET, ILL.
Fr. Bambič
Edini slovenski trgovec ur, verižic, prstanov in druge zlatnine.
30G Granite Street JOLIET, - ILL.
Priporočam se rojakom in rojakinjam, da se pri meni oglasiso, če potrebujejo kaj zlatnine, posebno zanesete svoj denar tujcem in čifutom Moja zlatnina je popolnoma jamčeua, moji stroški so mali, zavolj tega pa so moje cene vedno najrazmerneje.
J. C. Adler & Co.
priporoča rojakom svojo
Mesnica
Tel. 101	Joliet, 111.
KirinčicBros
Cor. Columbia Sts.
i	ocimo izvrstno pivo, katero izde luje slavnoznana Joliet Citizens Bre
c”Sev.18oa	Lesni
99999 «»trgovec.
Clinton in Desplaines Sts. Joliet
Kadar imate s sodiščem opraviti obrnite se na
MelMer & ffillnilz
Cutting Bldg., 2nd floor, Joliet, 111.
Z g. Wellnitzom se lahko domenite v slovenskem jeziku, ker je Slovan.
Kam pa greš Jože?
Drugam ne kot k Mat. štefaniču če treko. Tam dobim dobro pivo, žga nje, smodke in izvrstno domače vino ki jij rudeče in belo, in bo teklo vesele Pridite tudi drugi vsi, in prepričajb se sami. — Na svidenje pri
Mat. Stefanič-u,
♦00 Ohio Street
Joliet,, 111*
National Studio
FR. Kompare.
SLOVENSKI PRAVNIK.
ADVOKAT
4*
Telefon S. Chi. 439.
SOBA 19, 9206 COMMERCIAL AVE, SO. CHICAGO, ILL.
The Will County National
Bank
Of Joliet. IllinoU.
Prejema raznovrstne denar»« »lov ter pošilja denar na vse del« STCta.
Kapital in preostanek 9300,00a.«
(R. PAWLOVSKI.)
515-517 N. Chicago Street, Joliet, 111.
Edina slovanske fotografija v Jolietu.
Zmerne cene.	Najboljše delo.
Pojdite ali pilite po pravo zdravilo v pravi prostor iti to je
Tki A. W, Flew Drag Co.
LEKARNARJI.
Oor. Bluff and Exchange Street* JOLIET. ILL.
Mi izpolnimo naročila vseh zdravnikom na pravi način.
STENSKI PAPIR
Velika zaloga vsakovrstnih barv, olj«' in firnežev. Izvršujejo se vsa kar varska dela ter obešanje stenskegt papirja po nizkih cenak.
Iexander Haras/S1
Chi. Phone 376. N. W. 927.
C. E. WILSON, predsednik.
Dr. J. W. FOLK, podpredsednik. HENRY WEBER, kasir.
Emil Bachman
1719 South Center Avenue. CHICAGO, ILL.
Najstarija slavensko-krščanska tvrd' ka BARJAKA, BADŽA, KAPA, RE GALIJA, MARŠALSKIH ŠTAPO VA itd.
Prodajemo zlatne znakove za svt slovenska i slovanska društva.
Pišite po naš veliki ilustrovani cie' nik, tiskan u svih slavjanskih jezicih koji šaljemo na zahtjev svakome badava.
Vlastnik je Čeh, ali govori slovenski Imamo na stotine zahvalnih dopi. sov od Vam poznatih slovanskih društev.
Jako malo je zdravil na svetu, ki se j ih splošno zahteva, v vsaki letni dobi, v vsakem delu zemlje in od vseh slojev ljudstva. Najbolj znano od takih zdravil je
Vzrok tega splošnega zahtevanja je ta, da je to zdravilo velike pomoči v tako raznih bolestih človeškega telesa. Ker je sestavljeno iz popolno čistega rudečega vina in izbranih zdravilnih zelišč, je namenjeno da zdravi in okrepčuje bolne prebavne organe. To olajša
TRINE RS
BOLEČINE V ŽELODCU, NEUG0DM0ST PO JEDI KOLCANJE,
VETROVE,-KOLIKO, ZAPRTJE,
NERVOZNOST,
IZGUBO OKUSA, SLABOST,
" ELIXIR. ^
bitter-wine
/^'Tte.r'wiNÎ %
trinerovo
no^ké vîno
in povspešuje prebavljanje. To je prave vrednosti v vseh takih boleznih, ko se opazi, da telo stalno slabi in da je kri slaba. Rabi naj se pri vseh boleznih želodca, jeter, čreves in krvi.
by JOSEPH TRINER 759 & Ashland AvC. CHICAGO, ill —
Zavrni cenene, nekoristne ponaredbe.
V lekarnah.
$ mb** JOS. TRINER, ?
J*	Importer and Exporter
I 1333-1339 S. Ashland Ave.	CHICAGO, ILL. %
Spomini na moje roma- g nje v Sv. Deželo, g

Rev* J os. Pollak.
EDINA SLOVENSXA TVRDKA
Zastave, regallje, znake, kape, pečate in vse potrebščine z društva in jednote.
DELO PRVE VRSTE.	,	CENE NIZKE.
JP. KERŽE CO.
2616 S. Lanndale Ave. CHICAGO, ILL.
SLOVENSKE CENIKE POŠILJAMO ZASTONJ
Prepričani smo,
da vsaka velika banka je prišla do svojega stališča za to, ker je dobila v svoje roke prav veliko število
malih vlog
Radi imamo na skrbi male vsote, najsibo za uloge ¡ali pa za čekovni ali trgovski promet.
Plačamo 3% obresti na vlogah. First National Bank
Cor. Chicago and Tan Buren Sts.
Tiajstarejša banka v Jolietu.
Glavnica in preostanek $400,000-00.
(Dalje.)
8. Iz Kaire v Nazaret.
Ko smo 9. februarija ogledali Kar-melj in njegove znamenitosti, smo se okoli poldne vrnili nazaj v frančiškanski hospic v Kaifi. Takoj po kosilu je prišel po nas voz, ki nas je odpeljal proti Nazaretu. Pred nekaj leti je Hotela neka družba sezidati železnico iz Kaife v Nazaret, izdelan je bil tudi že lep del železniške proge; kar na enkrat pa se vstavi turška vlada in prepove nadaljevanje tega dela. Tako se je treba še dandanašnji po strašno slabi poti z vozom voziti iz Kaife v Nazaret.
Nas je vozil Arabec, ki je imel vpre-ženih troje konj, in vozil je, kakor se mu je poljubilo, nekaj časa po nekaki cesti, večkrat pa kar po nasejanih njivah. Čudil sem se temu početju, pa zvedel sem pozneje, da je to na Turškem nekaj navadnega. Kaj bi rekli naši kmetje, ko bi se pri nas kdo pre-drznil voziti po posejanem polju! Vozili smo se včasih po blatu, ki bi segalo gotovo do kolen, včasih po ilovici, v kateri je težki voz kar obtičal, včasih po mokri razorani poljski zemlji Konji so se penili in trudili, voznik jih je pa neusmiljeno' pretepal. Pot je šla zdaj na vkreber, zdaj na vzdol. Vse je bila ta vožnja, ki je trajala dolgih pet ur, prej kakor prijetna. Pot gre v začetku poleg Karmelja, katere ga smo imeli vedno na desni, zadnji konec Ezdrelonske planjave nam je bil pa na levi. Iz voza sem videl par vasi, kterih imena so pa brez pomena. Prav blizu Kaife se izteka v morje potok Kizon, ki teče po planjavi Ezdre-lon ali Jezraelj. Ta potok je opevala sodnica Debora po bitki mej Izraeljci
KADAR STE V MESTU
ste vabljeni, da se jrreste okrepčati s čaSo okusne pjjačfe in jedil v salun in restavracijo ,
403 N. Chicago
vos;al Cass Sts.
in Kananejci, v kateri so bili slednji sramotno premagani. — Potem gre pot navkreber, ter se'prične Galilejsko Hribovje. Po trudni dolgi vožnji smo prišli že v mraku v Nazaret, v mesto, v katerem je Gospod najdelj prebival.
Prišli smo v mesto tako pozno, da nismo mogli več v svetišče. Ko smo stopili v samostan, so bili patri ravno na koru, toda kmalu je prišel p. gvardijan Španec po rodu? ki nas je ljubeznivo sprejel in peljal v refektorij, kjer so bili redovniki že zbrani za večerjo.
Frančiškanska kustodija Sv. Dežele ima v tem samostanu svoj novicijat, v katerega se oglašajo mladeniči raznovrstnih narodov. Nazaret je za začetek redovnega življenja res jako pripraven kraj, saj je tukaj živel sam.
Božji Sin, mladenič Jezus, tukaj rastel J v modrosti in milosti pri Bogu in pri; *02 Ruby St ljudeh. Srečni mladeniči, ki se morejo vežbati v sv. ponižnosti in pokorščini, prav tukaj, kjer je bil sam Bog tolikanj ponižen, da je bil pokoren Mariji in Jožefu h
Ker je število redovnikov v Nazaretu precej veliko in ker bi bilo v samostanu le za dva prostora, smo šli vsi štirje prenočevat v krasno novo sezidano samostansko prenočišče za romarje. V tem prenočišču so velike lepe izbe opravljene tako lepo, da morejo zadovoljiti vsacega še tako razvajenega.
Drugo jutro me je zbudil zvon, ki je zvonil angeljevo češčenje. Kako globoko sega glas zvona na tem sv. mestu romarju v srce, ko ga vabi, naj se hvaležno spominja velike skrivnosti, ki se je zgodila prav tukaj, skrivnosti včlovečenja Sinu Božjega.
(Dalje prih.)
BAR CAFE j?
Postrežbo izborna— prav po domače.
...JOLIET
GEO. MIKAN
MODERNA GOSTILNA
Pri meni je največ zabave in in najboljša postrežba.
N. W. telefon 1251.
J0LIET, ILL
(Nadaljevanje z. 2. strani.) našega župnika Rev. A. Kastigarja, da-so mnogim solze rosile v očeh. To je dokaz, da je bila ranjka ljubljena med nami. Naj počiva v.miru! Soprogu pa. izrekamo naše sožalje, kakor tudi otročičkom.	Simon Jesenšek.
•¿ourikiiA*
PUTO PIVO V STEKLENICAH.
Bottling Dept Cor. Scott and Clay St
Both Telephones 2t
SLAVNOZNANI
SLOVENSKI POP
proti žeji ■ najbolje sredstvo.
7
Cim več ga piješ tembolj se ti priljubi.
Poleg tega izdelujemo še mnogo drugih sladkih pijač za krepčilo.
To so naši domači čisti pridelki, koje izdeluje domača tvrdka.
Joliet Slovénie Bottling Co.
913 N. Scott St.	Joliet, 111
Telefoni Chi. 2275 N. W. 480, ob nedeljah N. W. 344
040tt0t0t0tct0v0t0t0t0tct0t0»0t0*0»ct0t0t0t0t0t0t0tc(
I Joliet Citizens Brewing Co-
North Collins St., Joliet, 111.
!
Frite Ells. Brand” prvo
I Izdelovalci najboljšega piva sodčkih in steklenicah.
•»♦•»♦040404040*aK>»0404040*04CKO*040^R©^C04040404R040*
Pozabil sem še omeniti, da so otroci tudi častitali č. g. Stefaniču za god, katerega je obhajal 27. dec. Srčen po zdrav vsem rojakom in naročnikom Am. Slov.	Frank Ambrožič,
Lorain, Ohio, 7. jan, — Ker se ni že dolgo časa nič slišalo od naše naselbine, Vas prosim, g. urednik, da bi deli ta dopis v list. Naša fara napreduje prav lepo. Imamo velik napredek v vseh ozirih.
Najprej naj sporočim o božičnih slovesnostih. Imeli smp tri pete maše, dve sta bili latinsko peti, pri eni so se pa pele slovenske božične pesmi; tretje sv. maše so se skupno udeležila društva, ki so prišla v paradi do cerkve; pri paradi je lepo igrala naša slovenska godba. Pri maši je bil ‘ofer’ (božična kolekta), kateri se je prav dobro obnesel. Naš č. g. J. A. Stefanie nam je bil obljubil,, če bode božična kolekta znašala $350.00, da bode on sam daroval fari $50.00. In res, kolekta je znašala še več kot $350.00. In naš č. g. Stefanie je držal svojo besedo in dal svoj lepi dar. Tako je bila naša božična kolekta čez $400.00. To je lepa svota za tako malo faro kot je naša, kaj ne? Tukaj vlada mir in edinost in sodelavanje z našim župnikom, kateri se trudi za faro. Zato pa tudi napredujemo. Bog poplačaj ves trud našega ljubega dušnega pastirja. Bog poplačaj tudi vsem faranom za vse, kar storijo za faro! Bog daj, da bi šlo zmiraj tako lepo naprej v Lo-rainu!
Dec. 27. in pa 1. jan. so pa naši šolarji šole sv. Cirila in Metoda priredili lepe igre v šolski dvorani. In to je bila res lepa zabava za farane. Lahko smo ponosni na svojo farno šolo in na svoje otroke. Pred vsem pa ne smemo pozabiti na dolžnost hvaležnosti, katero dolgujemo našemu Rev. J. A. Stefaniču in pa našim čč. sestram, katere se zelo trudijo za naše otroke in katerim pripada vsa zahvala, da so se predstave tako izvrstno izvršile. Res čudili smo se, da so se naši šolarji, pri svoji prvi igri, katero so kdaj imeli, tako lepo “obcajhnali”.
Glavna točka na sporedu je bila lepa igra “Marijin otrok”. Igrale so sledeče deklice: Mihovka, kmetica, Ana Vrbanek; Špelka, Jerica in Urška, njene hčerke, Katarina Rahotina, Matilda Svet in P. Ambrožič; Urbanka, kmetica, Ela Omahen; Anica in Lenčka, njeni hčerki, A. Trost in M. Ambrožič; baronica, M. Kosten; Lucija, njena hči, M. Bombač; Slavica, njena prijateljica, M. Virant; ciganka, katera je ukradla Lucijo, Johana Tomšič, druga ciganka, A. Pogorelc; angel, g. Tomšič.
Druga igra je bila “Čašica kave”. Gospa Rebula, M. Kosten; gospa Čebula, A. Vrbanek; hišna gospe Rebule, Lizika, M. Bombač. Ga. Rebula je dobilä zavoj kave od svojega bratranca in se je zelo veselila te kave, pa je ni utegnila izpiti, ker so jo zmiraj motili nepoklicani ljudje. Mislili so, da je ga. Čebula, katera je stanovala v drugem nadstropju. Slednjič, ko je gospa Rebula šla ven iz sobe, ji je hišna izpila kavo. Krošnjarica, M. Ko-bošič; nabiralka milih darov, M. Virant; tuja gospa, Jožefa Simčič; črev-ljarjeva žena, Ela Omahen. Še ena smešna igra je bila “Fotograf”. Fotograf je bil Anton Jakopin; kmet, kateri se je prišel “kontrefirat”, je bil Frank Zevnik; policaj, Mihael Simšič. Še par angleških takozvanih “Drills” smo imeli.
Že se veselimo na druge igre, katere nam naši šolarji mogoče priredijo.
iii[iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinniiiiiiiiiiiiinuiiuifliiinnniiiiiii|
Kadar se mudite na vogalu j§ § Ruby and Broadway ne § pozabite vstopiti v
1 MOJO GOSTILNO [
kjer boste najbolje pošteđeni.
Fino pivo, najboljša vina in smodke. |j
Wm. Metzger |
= Ruby and Broadway JOLIET =
iiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiuiiiiiiHiiittniiinHtHiiiifliiiiiii
Tioga, Wis., 6. pros. — Zimski ve čeri, zimski dnevi — komu li niso znani, kdo li jih ne pozna teh dolgočas nih večerov in dni, v katerih je vse nekako pusto, prazno! Zemlja je odeta v sneženi plašč, tičice, katere so nas razveseljevale v poletju s krasnimi popevkami, so še porazgubile in umolknile. V tem praznem, pustem zim-' skem času prav pravi pesnik: “Podoba živa naše dobe — Si ti, o jasni zimski dan — Prepoln kot ona si svetlobe — Kot ona mrtev in hladan.” Da res; vse je izumrlo, a ne tako naš duh v prelepih božičnih praznikih, sicer mrzlih, ali vseeno prijetnih, v srce segajočih. Komu se ne vzbuja spomin na tisti čas v teh lepih dnevih, ko je tam v domovini v detinski svoji dobi, ob jaslicah domačega dela, s svojci molil in prepeval stare in vedno lepe božične pesmice? Da, tudi tu v tujini je ista navada pri nekaterih, in to je lepo, naj se razširi! Sveto mašo smo imeli tudi tukaj, in udeležili smo se je vsi, akoravno je bilo mrzlo in pot “daleka”, prepevajoč vsakovrstne božične pesmice tj e v modro nebo, kot n. p. “Sveta noč, blažena noč!”
Pozdrav Vam, gospod urednik!
Leopold Stupica.
Frank Opeka
gostilničar
Corner State and llth Street,
NORTH CHICAGO, ILL. Telephone 213.
Prodaja na drobno in debelo najbolji* californijska vina.
S traka
Vam očisti in pogladi obleko.
Čistimo razno brago iz kože in dlakasto, rokovice, ženska krila, suknjiče, moške obleke vseh vrst.
Mi delamo dobro in prav. Ne čakajte zadnjega dne. Pokličite nas danes.
Oba telefona 488.
Joliet Steam Dye Donee
Professional Cleaners and Dyers STRAKA & CD.
Office and Works, 642-644 Cass Street
Pozori Vojaki, rezervisti in nadom, pričuvnici.
Ako se želite oprostiti vojaščine sploh, preložiti orožno vajo, prositi za ev. pregled zaslužene kazni vsled zanemarjenja svojih vojaških obvezanosti itd. se obrnite na podpisanega. Moje dolgoletno službovanje in poznanje vojaških postav omogoči mi garantirati Vam vspeh Vaše prošnje.
Za vse v vojaško stroko spadajoče zadeve, prošnje, polnomoči itd. se blagovolite obrniti na ta naslov:
IVAN ADAMIČ, poverjenik Amerik. Slovenca 334 East 87 St., New York City.
KADAR POTREBUJETE Kaj lesa za stavbo ali drugo, vprašajte za * cene
Lyons Bros.
LES ZA STAVBE — IN PREMOG —
Oba telefona 17.
Washington St., JOLIET, ILL
VSE
konzularne in notarske” zadeve
(civilne in vojaške) prevzema v hitrp in uspešno izvršitev.
IVAN KAKER
220)4 Grove St. Milwaukee, Wi*.
Popravljamo
Delo jamčimo
KLOBUKE
kupljene pri nas urejujemo brezplačno NAJBOLJŠI $2.00 KLOBUKI V MESTU.
Brennan & Olander
305 Jefferson St., Joliet, Illinoi»
AVSTRO-AMERIKANSKA ČRTA. Najpripravnejša in najcenejša paro-brodna črta za Slovence in Hrvate. Regularna vožnja med New Yorkom, Trstom in Reko.
Brzi poštni in novi parobrodi na dva
vijaka:
MARTHA WASHINGTON, LAURA, ALICE, ARGENTINA, IN OCEANIA.
KAISER FRANZ JOSEF I. ‘maiden voyage” iz New Yorka April 20, 1912 Druge nove parobrode kateri čejo vozit 19 mil na uro se gradijo.
Parniki odplujejo iz New Yorka ob sredah ob L popoldan in Trsta ob sobotah ob 2. popoldan proti New Yorku.
Vsi parniki imajo brezžični brzojav, električno razsvetljavo in so moderno urejeni. Hrana je domača. Mornarji in lečnik govore Slovensko in Hrvaško.
Za nadaljne informacije, cene in vozne listke obrnite se na naše zastopnike ali pa na:
PHELPS BROS. & CO. General Agents
2 Washington St.,	New York.
Valley, Stevens Co., Wash., 11. prosinca. —- Dragi mi Am. Sl.! Prosim sprejmi par vrstic v tvoje predale prvikrat tega leta, katerega je že nekaj za nami. Božične praznike smo imeli precej mrzle, tudi snega se je precej namlelo, tako da imamo to zimo nena vaden mraz, kateri je že mnogim škodoval. Seveda je najboljše v takem mrazu pri peči sedeti in Mohorjeve knjige citati, le škoda, da niso nič kaj zanimive; tri povesti, katere je spisal J. Cankar, znani pisatelj Glas Naroda (Oho! Op. ur.), še v ozir ni jemati, je spredaj in zadej nič; Deseti brat je pa tudi že stara Jurčičeva povest; no, pa drugo leto kaj lepšega. V korist naše cerkve smo pa to zimo imeli že dve veselici, prva nam je prinesla $45 čistega dobička, druga pa $119, to je že $19 čez cerkveni dolg. Sveto mašo pa imamo še zmeraj drugo in četrto nedeljo v mesecu. Tudi na sv. večer smo imeli opolnoči 2 sv. maši m jedno ob 10. uri na sv. dan. Obiskujeta nas pa dva gospoda, oba sta vse časti vredna, pa Slovenca pa vendar le nista. Zaslužka pa tukaj ni mnogo za delavce. Tudi drva se težko prodajo, samo po $3.50 kord to zimo. Zemlja je tudi tukaj precej draga sedaj in dobiti jo je tudi le od kakega naseljenca. No, naj bo zadosti za enkrat, ker se bojim, da bi dopis ne bil predolg, pa g. urednik, nikar ne zamerite, ker se na vaš kos nič ne oziram. Rajši vam voščim ravno kar začeto veselo novo leto in mnogo naročnikov, katerim tudi presrčni pozdrav.
Andrew Salokar.
Nick Skrtich
N. W. telefon 577.
gostilničar
1014 N. hicago St.	Joliet, IM.
Naznanjam rojakom, da sem sedaj lastnik moderne gostilne, kjer točko najboljše pijače.
Metropolitan Drug Store
N. Chicago & Jackson Sts. Joliet, Illinois.
Slovanska lekarna
+ JOHNSONOVI +
“BELLflDONNfl” OBLIŽI
ALI	E VOLČ)« ČSEŽENJ SO KORISTNI FK.
REVMATIZMU	SLABOSTIH v ČLENKIH
HROMOSTI	PLJUČNIH IN PRSNIH BOLEZNIH
BOLESTI y KOLKU	MRAZENJU v ŽIVOTU
BOLESTIH » ČLENKIH VNETJU OPRSNE MRENE NEVRALGIJl PROTINU PREHLAJENJU OTRPLOSTI MIŠIC	BOLESTIH - LEDJIH
SLABOTNEM KRIŽU	BOLESTIH * KRIŽU
HUDEM KAŠLJU
Mirovni sodnik
ZA MESTO JOLIET, ILLINOIS
Judge Murphy
222 Jefferson St. nad Will Co. Banko, vogal Ottawa St.
Tam je mož, ki zna naš jezik. Poštenost in pravica — geslo.
POZOR, ROJAKIl Moderno gostilno National Buffet
v katerej bodem točil najboljše por» terjevo pivo, izvrstno žganje, domače vi&o in prodajal dišeče smodke. Prodajam premo*.
ANTON T. TERDICH,
203 Ruby St
N W Phone fee	Toilet.
Slovensko Amerikanski
KOLEDAR
ZA LETO 1912
je izšel ter stane s poštnino vred le 30 centov. Koledar, ki se je tekom let tako udomačil pri naših rojakih, da ga je dobiti v vsaki slovenski družini v Ameriki, vsebuje mnogo zabavnih in podučnih spisov z lepimi slikami, svetovno kroniko in več strani šale. Priporočamo ga rojakom v nakup. Naročila sprejema: “Glas Naroda”, 82 Cortlandt St., New York, N. Y. in podružnica Frank Sakser, 6104 St. Clair Ave., N. E., Cleveland, Ohio.
wíwwwwywwvwwwwAi
John Grahek
...G-ostilniöar...
Točim vedno sveže pivo, fino kalifornijsko vino, dobro žganje in tržim najboljše smodke.
Prodajam tudi trdi in mehki premog.
TELEFON 7612.
1012 N. Broadway, JOLIET, ILL.
Oscar J. Stephen
g-S.
č*
Sobe 201 ln 202 Barber bldg. JOLIET, ILLINOIS.
JAVNI NOTAB
Kupuje in prodaja zemljišča
v mestu in na deželi.
Zavaruje hiše in pohištva proti ognju, nevihti ali drugi poškodbi.
Zavaruje tudi življenje proti nezgodam in boleznim.
Izdeluje vsakovrstna v notarsko stioko spadajoča pisanja.
Govori nemško in angleško. VtfWtfWWflWWWVWWWSl
;
Rezervni sklad, nad
pol milj ona kron.
KMETSKA POSOJILNICA Ljubljanske Okolice Reg. Zad. Zneotti.
Zav. v Ljubljani Dunajska Cesta 18.
obrestuje hranilne vloge po čistih	v	1 Oi
brez odbitka rentnega davka.	lil 3 /O
Frank Sakser,
Naš zaupnik v Zjed. državah je
6104 St. Clair St., Cleveland, O. 82 Cortland St., New York.
Stanje hranilnik vlog
dvajset milj ono v kron.

Kanarčki ptiči
za $2.50 komad
Pridite in oglejte si dobre pevce. Odprto od 7 zjutraj do 8. zvečer. Ob nedeljah ob 3. uri popoldne.
A. Ilmaier, Mnc
1849 W. 22 St., blizu Lincoln St. CHICAGO, ILL.
Plačanega od društev...........$67,164.60
Imeli kredita .................... 112.00
Ostali dolžni................... 1,375.65
PODROBEN PREGLED DOHODKOV OD 1. JUL. 1911 DO 30. DEC. 1911
Naloženega društvom: —
Za asesment ..............$54,919.95
Za pristop ................. 293.00
Za rezervni sklad ........ 1,246.00
Za vrh. zdravnika........... l51.2o
Za znake ................... 150.75
Za certif. in charter.....	139.00
Za poškodovane ........... 3,849.75
Za upravne stroške.......	5,807.40
Imeli dolga ................ 2,092.35
Preveč poslali ............ 2.80
$68,652.25	$68,652.25
SKUPEN PREGLED DOHODKOV IN STROŠKOV OD 1. JULIJA DO 30. DECEMBRA 1911.
Preostanek 1. jul. 1911...$191,003.66 Izplačana posmrtnina.....$ 31,911.60
Jednotina hiša in zemljišče. 9,000.00 Izplačana poškodnina ...500.00 Plačanega od dru-	Izplačana odškodnina dolo-
štev .........$67,164.60	čena na 11. gl. zboru.....	650.00
Plačaneea zo o-	Izplačano za razne stroške. 8,665.85
bresti od poso-	Preostanek 30. dec. 1911-- 230.196.06
jil, itd...... 4,152.65
Preostanek denarja od popravila Jednotine hiše vsled poškodbe po požaru ....	37.27
Preostanek sklada za Jednotino hišo		35.33
Podarjeno v siro-tinski sklad po Rev. J. Tomšiču in Fr. Banich-u	20.00
Najemnina dvorane in urada..	510.00
- $ 71,919.85
$271,923.51
$271,923.51
PODROBEN PREGLED STROŠKOV OD 1. JUL. 1911 DO 30. DEC. 1911
Plačana posmrtnina: —
7071 John Petrič (del.)..............................$ 875.00
10694 Samuel Girol .................................. 1000.00
13473 Mihael Vegel ..................................  500.00
353 Franc Tanceg (preost. del.)...................... 400.00
7276 Franc Kos ..................................... 1000.00
284 Anton Vogrin..................*.................. 1000.00
13044 Jožef Rataj ................................... 1000.00
1684 Johana Germ ..................................... 500.00
4815 Cecilija Berzek ................................. 500.00
5082 Franc Guzel (del.) ............................. 100.00
2294 Ana Gazvoda ..................................... 500.00
1661 Marija Novljan .................................  500.00
682 Jožef Bahor ...................................   1000.00
8765 Blaž Hauptman (del.) ............................. 50.00
3211 Marjeta Belanovič .............................. 1000.00	’	1	.
16639 Mihael Ivančič	(preost. del.)................... 800.00
12879 Tomaž Setka ................................... 1000.00
17546 Anton Ruppe ...................................  500.00
584 Katarina Anzlovar ................................ 500.00	;.».
1443 Marija Flajnik.................................. 1000.00
3323 Marija Andolšek ..............................   1000.00
2691 Ana Žepuhar .................................... 1000.00
3688 Ludvik Adler.................................... 1000.00
1021 John Križmanič ................................. 1000.00
17630 Jernej Braniselj .............................. 1000.00
2359 John Jerman .................................... 1000.00
2906 Josip Fritze (preost. del.) ..................... 992.00
4417	Marija Ferlan ................................... 500.00
1914	Marija	Kralj ................................   500.00
576 Johana Hrovatin .................................  500.00
4349 John Mravlja (preost. del)....................... 100.00
99 Anton Horvat ..................................... 1000.00
608 Jera Černe ....................................... 500.00
7427	Andrej	Terselič (del.) ........................ 44.60
3289	Matija Skedel ................................... 100.00
15571 Alojzij Lautar ................................. 500.00
1019 Ane Perko ....................................... 500.00
17249 Frank Potnik .................................. 1000.00
15783 Pavel Marinič .................................. 500.00
807 Jakob Majerle ................................... 1000.00
108 Frank Glavan (del.) ............................. 300.00
16615 Maks Arko ...............................•.... 1000.00
5137 Frank Tekavc .................................... 500.00
16449 Matija Korenič (preost. del.).................. 750.00
17606 Alojzij Smolej (del.) ........................  100.00
13696 Gregor Tomac ................................. 1000.00
3794 Marija Leskovec (del.) .......................... 800.00
$31,911.60 $ 31,911.60
Plačana poškodnina: —
17200 Filip Brezinski ..............................$ 250.00
9269 Avgust Jekove..................................$ 250.00
Plačana odškodnina določena na 11. gl. zborovanju:
$ 500.00
500.00
10762 John Starašinič.............,.................$ 100.00
300b Nikolaj Pavlešič ................................ 100.00
5994 Marko Maček ...................................... 50.00
16112 Mihael Micir ................................. 100.00
10420 John Plut .....................................  100.00
1383 Josip Stimec ................*.................. 100.00
8037 Josip Kerne ...................................   100.00
Razni drugi stroški:
Plače gl. uradnikov: Anton Nemanichu za drugo polovico 1911, $100.00; Marko Ostronichu za leto 1911, $20.00; Frank Bojcu za leto 1911, $20.00; John Graheku za drugo polovico leta 1911, $150.00; Josipu Rems za drugo polovico leta 1911, $100.00; Geo. Stonichu, $25.00; Josipu Sitar $25.00; Frank Opeka $25.00; B. J. Chulik $10.00; Josipu Kompare $10.00; Leo Kukar $10.00; Josipu Dunda $15.00.....................................
Plača gl. tajniku za drugo polovico leta 1911..........
Uradnikom in nadzornikom povrnitev stroškov za zamudo časa pri sejah gl. odbora, pregledovanju računov in zamudo časa pri 11. gl. zborovanju, $852.00; vožnji stroški $190.88; povrnitev stroškov za zamudo časa po
Jednotinih opravkih $8.00; vožnji stroški $3.48.....
Odškodnino odborom zborujočim med gl. zborovanjem
Jednote kakor določeno od skupščine ................
Miko Matjašiču za zamudo časa v zadevi Bukovac.........
John Ansik za zamudo časa, kot vratar med zborovanjem Jednote ..........................................
Dr. M. J. Ivecu za pregled zdravniško preiskovalnih listo od 1. jan. 1911 do 30. jun. 1911...................
$ 650.00
650.00
510.00
600.00
1,054.36
435.00
12.00
36.00
176.00
Dr. M. J. Ivecu za 47 odvrženih članov(ic) $11.75; za pregled 8 zdravniških spričeval za poškodovane $8.00;
poštnino 40c .,.....................................
Josipu Klepec za zapriseženje finančnih poročil, poroštev
in drugo, kot javni notar za leto 1909, 1910, 1911..
Josipu Jarc dolg iz leta 1907, plačan po določilu gl. zbora W. Fred Potter, Ins. Supt. za pregled Jednotinega poslovanja po državnih nadzornikih .........................
Mihael Wardjanu plačana najemnina gl. urada kot bivšemu tajniku Jednote ....................................
T.	F. Donovan za odvetniško delo od 15. jun. 1910 do 21.
dec. 1911 in sicer: V tožbah Bukovac proti Jednoti; različno dopisovanje z državnim tajnikom in zavarovalniškem komisarjem in stroški pri poskusitvi do-bitve državnih dovoljenj (charterjev) v državah v katerih Jednota posluje; pregled poroštev novih uradnikov; nasveti pri posojilih in druga odvetniška opravila v zvezi z Jednoto ..................................
Dr. sv. Štefana 1, Chicago, 111. povrnitev tožbenih stroškov, kakor določeno na gl. zborovanju Jednote.........
Dr. sv. Petra 30, Calumet, Mich, povrnitev tožbenih stroškov kakor določeno na gl. zborovanju Jednote..........
Dr. sv. Jožefa 58, Haser, Pa. podarjeno od konvencije v poravnavo dolga, ki ga je dr. napravilo vsled dolgotrajnega štrajka ......................................
Dr. sv. Barbare, Irwin, Pa. podarjeno od konvencije vsled
jednacih vzrokov kakor dr. štev. 58.................
Rev. John Kranjec-u za prestavo pravil iz slovenščine v
angleščino .........................................
Katarini Gougar za prepis angleške prestave pravil v treh
kopijah na pisalni stroj ..........................
W. W. Gifford, okr. blagajnik 4. del. Special tax warrant
štev. 433 in št. 434 (Vođh in Sewer)...............
Venec pok. Rev. F. S. Šušteršiču ......................
Joliet Oil Refining Co.................................
Posodo za vodo v gl. uradu Jednote ....................
Električni pihalnik v uradu Jednote ...................
U.	S. Post đept. za koverte z 2c znamkami..............
Water Meter pri Jednotini hiši.........................
Berger Electrical Co. za tri svetilke v gl. uradu in dvorani
Kovčeg, pljuvalniki in druge premičnine v gl. uradu....
Ustanoviteljem novih društev ..........................
Amerikanskemu Slovencu za različno tiskovino od 3. jan.
1911 do 30. dec. 1911; zapisnik jednaj stega gl. zborovanja in potrebne listine za bodoče poslovanje Jednote
$1217.10; za 15,000 pravil $698.88 ................
Provizijo za napravo posojila $4,000.00 po 6 odst. obresti Mali stroški med zborovanjem Jednote: najemnina pisalnega stroja $3.45; strošek za dobitev stroja in zopetno
vrnitev istega $1.50, pisalni papir $1.05...........
Znaki gl. uradnikov in delegatov za časa gl. zborovanja.. Fitzgibbons Co. plačalo od miz, ki so se rabile za časa
zborovanja .........................................
Dva barvana napisa za Jednotino gl. zborovanje.........
Joliet Slovenic oal Co. za premog......................
Mali stroški pri Jednotini hiši .......................
Snaženje dvorane in pritličja Jednotine hiše...........
Najemnina gl. urada ...................................
Razsvetljava gl. urada in ostalega poslopja............
Telephone in telegrami.................................
Aurora Rubber Stamp Works za različne male pečate itd.
Poštnina .............................................
Express ..............................................
Mali stroški v uradu gl. tajnika ......................
20.15
7.25
15.35
56.34
945.00
600.00
330.90
100.00
209.95
572.55
100.00
10.00
42.77
11.25
3.00
8.00 22.00 17.30 14.40
27.00 25.58
10.00
1,915.98
20.00
6.00
62.50
15.00
7.00
31.96
6.80
15.95
486.00
33.93
32.67
17.45
18.38
6.03
24.05
8,665.85
$41,727.45
Preostanek 30. dec. 1911..........................................$230,196.06
Jednoti pripadajoč denar 30. dec. 1911, a še ne vplačan oziroma vplačljiv:
Asesment razpisan na društva še ne vplačan.............$ 1,375.65
Obresti od posojil na posestvah.............$1186.77
Obresti od obveznic ........................ 841.24
Obresti od bančnih vlog..................... 1001.07	3,029.08
$ 4,404.73 $ 4,404.73
Skupno denarno premoženje 30. dec. 1911........................
Inventar Jednote:
Notranja oprava gl. urada............................$	432.13
Shrambe za listine ....................................  261.50
2 pisalna stroja (Typewriters) ........................  152.00
Soštevalni stroj (Adding Machine) ...................... 266.75
Blagajnica (Safe) .....................................   85.00
Pečat Jednote ........................................... 18.00
2 kovčega ............................................... 11.00
Mineograph .............................................. 35.00
Zastava ................................................ 153.50
Stiskalnica ............................................. 10.00
Mali pečati ............................................. 29.88
Znaki za člane ......................................... 309.80
Znaki za članice ........................................ 35.75
Znaki gl. uradnikov .................................... 150.75
Knjige, pravila in tiskovina ......................... 1,881.88
.$234,600.79
I
I
ü
S
3,832.94
Skupno Jednotino premoženje in imetje.............................$238,433.73
Dolg Jednote:
Šc neplačana smrtnina ...............................$ 18,640.40
Dolg društvom ...........................................   2.80
Vrh. zdravniku za pregled zdrav, listov od L jul. do 30.
dec. 1911 ............................................ 150.75
Glasilo in naročnina istega za dr. tajnike za leto 1911..	323.00
Drugi neplačani dolgovi ................................. 195.00
Skupni dolg, 30. dec. 1911..,.. — ..................19,311.95
Čisto Jednotino premoženje in imetje 30. dec. 1911..............$219,121.78
ŠE NEPLAČANA SMRTNINA DNE 30. DEC. 1911.
Ime umrlega(e), mesto in država in datum smrti.	Neplačana svota.
Matija Sirola, Pueblo, Colo., 22. apr. 1906......................$ 1,000.00
John Oblak, Federal, Pa., 7. sept. 1906 ......................... 400.00
John Jernejčič, Cleveland, Ohio, 6. jun. 1907.................... 10.00
Marija Rosandič, Pittsburg, Pa., 22. apr. 1907................... 100.00
Marija Podobnik, Federal, Pa., 17. sept. 1907 ................... 500.00
Matija Skedel, Biwabik, Minn., 31. dec. 1907............... 100.00
Ignac Kaučič, Forest City, Pa., 6. okt. 1908 .................... 50.00
Tomaž Kezele, Trimountain, Midi., 28. aprila 1909 ............... 400.00
Alojzij Glač, Pittsburg, Pa., 29. jul. 1909...................... 200.00
Marija Meden, St. Louis, Mo., 3. nov. 1909 ...................... 300.00
Anton Vidmar, Virginia, Minn., 6. okt. 1909........../........... 450.00
Ignac Mišmaš, Pueblo, Colo., 10. nov. 1909......................  1,000.00
Josip Ovsec, Chisholm, Minn., 30. apr. 1910...................... 1,000.00
Alojzij Domenko, Crested Butte, Colo., 24. avg. 1910.............,	400.00
Andrej Terselič, Chicago, 111., 21. jul. 1910.................... 455.40
Peter Colarič, Virginia, Minn,, 17. jan. 1911....................	100.00
Mirko Windišman, Milwaukee, Wis., 15. marca 1911................... 900.00
Franc Logar, Fleming, Kans., 18. maja 1911....................... 1,000.00
Franc Guzel, Federal, Pa., 22. maja 1911..........................  900.00
John Petrič, Waukegan, 111., 19. jun. 1911....................... 125.00
Blaž Hauptman, Forest City, Pa., 16. jun. 1911................... 950.00
Josip Senkovic, Ely, Minn., 8. jul. 1911.......................... 1,000.00
Martin Kužnik, Tower, Minn., 13. jul.	1911....................... 1000.00
Matija Maček, Waukegan, 111., 3. avg.	1911...................... 1 000.00
Jernej Taužel, Hibbing, Minn., 5. »avg.	1911...................... 1,000.00
13250 Tomaž Corn, Aurora, 111., 18. junija 1911.................. 1000.00
1874 Ana Prešeren, Tower, Minn., 30. maja 1906 .................. 500.00
17606 Alojzij Smolej, Ironwood, Mich., 3. nov. 1911.............. 900.00
10215 Jakob Kristan, Calumet, Mich., 19. nov. 1911............... 1,000.00
10879 Frank Glavan, Leadville, Colo., 24. nov. 1911.............. 700.00
3794 Matija Leskovec, Waukegan, 111., 15. dec. 1911.............. 200.00
Skupna neplačana posmrtnina..............................$18,640.40
Opomba:	Vzrok neizplačila je, ker v nekaterih slučajih so dediči v stari
domovini in niso še vposlali pooblastil; nekateri dediči so mladoletni in nimajo še postavnega varuha in za nekatere dediče se ne zna kje bivajo. ___ Za
članom Josip Ovsec, je bilo izplačilo vstavljeno, ker je pok. nepravilno izpovedal starost ob času pristopa v društvo oziroma Jednoto.
ŠTEVILO ČLANOV IN ČLANIC.
Število članov in članic dne 31. dec. 1910................11 249
Pristopilo od 1. jan. 1911 do 30. dec. 1911............... 631
Skupno število .......................................n 8
Od 1. jan. do 30. dec. 1911 naznanjenih umrlih članov in članic. .78 V istem času odstopilo, suspendovanih in izločenih..........294	372
Z asesmentom za mesec dec. 1911 je bilo skupno število članov in članic: 11,508 Od teh članov in članic je bilo po $1,000.00 zavarovanih 8,572,
skupno zavarovani za .............................................$8,572,000.00
Po $500.00 zavarovanih 2,936, skupno zavarovani za .................. 1,468,000.00
Skupna zavarovalnina..............;..........$10,040,000.00
PREGLED PREOSTANKA DENARNEGA PREMOŽENJA K. S. K. J.
30. DECEMBRA 1911.
Na posojilu pri cerkvi sv. Jožefa, Joliet, 111., Lot 1, Block 1, Cas-
seday’s Addition to Joliet..............................$ 10,000.00
Na posojilu pri cerkvi	sv. Jurija, So.	Chicago,	111......... 18,000.00
Na posojilu pri cerkvi	Matere Božje,	Waukegan, 111........... 2,500.00
Posojenega na različna posestva in zemljišča na I. mortgage ali
Trust Deed .............................................. 49,850.00
15 obveznic Comc’l Nat’l Safe Deposit Co., Chicago, 111., po $1000.	15,000.00
10 obveznic City of Joliet Street Improvement po $1000...... 10,000.00
20 obveznic City of Waukegan Street Improvement............. 9,200.00
Obveznice North Chicago Special Assessment, North Chicago, 111..	6,600.00
Uloženega na obresti na Joliet National Bank, Joliet, 111... 30,000.00
Uloženega na obresti na Will County National Bank, Joliet,	111..... 18,204.50
Uloženega na obresti na Joliet Trust and Savings Bank, Joliet, 111..	5,000.00
Uloženega na obresti na First National Bank, Joliet, 111..... 5,000.00
Uloženega na obresti na Citizens National Bank, Joliet, 111......... 5,000.00
Jednotina hiša .............................................. 9,000.00
Na First National Bank, Joliet, 111. na čekovni promet po 2y2 obresti 26,841.56
Skupno denarno premoženje 30. decembra 1911..................$230,196.06
Predstojeće računsko poročilo gl. uradnikom in nadzornikom K. S. K. J. na sejah dne 28., 29. in 30. decembra 1912 bratski predloženo v potrdilo.
JOSIP ZALAR, gl. tajnik K. S. K. J. ANTON NEMANICH, gl. preds.	GEO. STONICH,
JOHN GRAHEK, blagajnik.	JOSIP SITAR,
FRANC OPEKA, nadzorniki.
STATE OF ILLINOIS,
Will County
The Trustees of the G. C. S. C. U. of U. S. A. have declared upon oath the above statement to be true and correct to the best of their knowledge and belief. Subscribed and sworn to before me this 2nd day of January, 1912. _____________(SEAL)_______________JOSEPH KLEPEC, Notary Public.
9*99**
K. S. K.
******
999*99
JEDNOTA
******
IZ URADA GL. TAJNIKA.
Vsem slavnim društvom K. S. K Jednote se naznanja, da sem dne 17. ,t. m. po WELLS FARGO EXPRESS CO. odposlal na tajnike in tajnice krajevnih društev nova pravila. V slučaju, da bi kateri izmed cenj. tajnikov(ic). teh od-pošiljatev ne prejel(a), naj blagovoli povprašati pri zgoraj imenovani ekspresni družbi. Če bi pa katero društvo pravil sploh ne prejelo, prosim, da se mi naznani nakar hočem poslati drugi zavoj in ob jednem opozoriti ekspresno družbo, da zgubljeno pošiljatev poišče.
Jednako tudi prosim, da kakor hitro bode kateri izmed društvenih tajni-kov(ic) prejel(a) poslana pravila, da me o tem obvestiti blagovoli.
Dalje tudi opozarjam dr. tajnike(ice), da pošiljajo zdravniško-preiskovalne liste naravnost na vrhovnega zdravnika DR. JOSEPH V. GRAHEK V ALLEGHENY, PA., 841 E. OHIO STREET. Pri tem je treba pomniti enkrat za vselej, da prej ko društvo prosilca(lko) sprejme v svojo sredo na podlagi zdravniško preiskovalnih listov izdanih od K. S. K. Jednote, mora ta prosilec (lka) biti preje od vrh. zdravnika potrjen in šele, potem ga društvo vsprejme. Vsled tega opozarjam cenj. uradnike(ce) v prvi vrsti pa tajnike(ice) krajevnih društev na pravila stran 24, 25 in 26 “SPREJEM UDOV V JEDNOTO”. Predvsem je treba vpoštevati sledeče: Ko je krajevni zdravnik preiskal kandidata (in jo) in izpopolnil zdravniško preiskovalni list, mora dr. tajnik (ica) to spričevalo poslati vrh. zdravniku 14 dni pred sejo. Med tem časom vrne vrh. zdravnik dotično spričevalo nazaj društvu, na kar se ga (jo) sprejme v1 društvo in Jednoto. Ko je bil(a) prosilec(lka) tako sprejet(a) v društvo1, tedaj pošlje dr. tajnik(ica) zdravniški list in vsprejemno prošnjo brez odloga gl. tajniku. Ker nekatera društva delajo in se ravno nasprotno ravnajo, prosim, da si vsak društveni(a) tajnik(ica) zapomni in se v bodoče ravna po preje navedenem pravilu.
Na vprašanja od strani nekaterih društev: “je li treba zdravniška spričevala članov(ic) ki se bodo zavarovali za bolezen poslati vrh. zdravniku v potrdilo ali ne?” odgovarjam sledeče:
Na zadnjem gl. zborovanju, ko se je določilo, da se člani(ice) v bodoče pri naši Jednoti zavarujejo tudi za bolezen, ni bilo sklenjeno in ne omenjeno, da morajo biti zdravniški listi teh članov(ic) potrjeni od vrh. zdravnika. In ker to ni bilo odobreno ali zaključeno se tega ne more zahtevati. Vsled tega je pa dolžnost dr. odbora, da pazi in priporoča člane(ice) ki niso bolni(e) ali, ki imajo sploh kako zastarelo bolezen. V tem oziru naj bodo društveni(e) urad-niki(ice) pazljivi in previdni. Vsak(a) član(ica), ki dela v korist Jednote, dela sam sebi dobro. Vsakteri pa, ki dela nasprotno, škoduje samemu sebi! To naj bode vedno in vselej vsacemu pred očmi.
Z bratskim pozdravom sem Vam udani sobrat
JOSIP ZALAR, gl. tajnik K. S. K. Jednote.
IZ URADA DUHOV. VODJE K. S. K. J.
Usojam si kot duhovni vodja K. S. K. Jednote opozoriti že sedaj vse člane in članice naše Jednote, da je čas velikonočne spovedi in sv. obhajila blizo. Natančneje o tem se ob priliki oglasim pozneje.
Za sedaj pa prosim vsa društva K. S. K. J., ki poslujejo po krajih, kjer ni slovenskih duhovnov, in kamor do sedaj niso redno prihajali jih redno obiskovat, a žele rojaki opraviti svojo dolžnost, kakor to tudi zahtevajo Jednotina pravila, naj se prej ko prej oglasijo pri meni, da se jim priskrbi slovenskega duhovna za velikonočno Spoved. Prosim pa tudi gg. sobrate duhovne, da store za svoje rojake vse, kar je v njih moči. Samo ob sebi se razume, da drugi rojaki pri takih prilikah nikakor niso izključeni.
Vendar pa naj se uradniki dotičnih društev K. S. K. J. oglasijo pri domačih duhovnih, kterekoli narodnosti, potem šele javijo, ako je vse v redu, ali ne.
Z bratskim pozdravom!
REV. JOS. TOMŠIČ, duh. vodja K. S. K. Jednote.