TEDNIK - GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA SOZD SŽ ŽELEZARNE JESENICE 
ŽELEZAR 
JESENICE, 30. JANUARJA 1986 ŠTEVILKA 4 »XXXV 
INOVACIJE IN RAZVOJ 
SAŠO PIBER 0 POVEZAVI MED MNOŽIČNO INVENTIVNO DEJAVNOSTJO IN 
RAZVOJNO RAZISKOVALNIM DELOM 
Večkrat se vprašamo, kje iskati izhod iz naših teža«. Gotovo je uvelja­
vljanje in povezovanje množične inventivne dejavnosti in razvojno razisko­
valne dejavnosti tista prava pot, saj pravimo, da je prava samoupravna dru­
žba lahko le inventivna družba. Zato nekaj besed o problematiki te dejavno­
sti. 
V poročilu komisije je rečeno, da 
pri svojem delu ni bila preveč uspe­
šna, ali bolje rečeno: bila je premalo 
delovna, zato .je tudi poročilo omeje­
no na probleme v zvezi s tistimi na­
logami, ki jih je ta komisija skušala 
realizirati. Poročilo, ki obravnava 
delo te komisije, je napisano precej 
kritično — in prav je tako. 
Vendar bi lahko kdo iz tega poro­
čila sklepal, da .je glavni krivec za 
nezadovoljivo stanje na področju 
inovacijske dejavnosti maja lani 
sprejeti pravilnik o varstvu izumov, 
tehničnih izboljšav in drugih oblik 
inventivnega ustvarjanja, kar pa ni 
res. Dejstvo je, da je naša največja 
težava nespoštovanje oziroma neiz­
polnjevanje posameznih določil iz te­
ga pravilnika. Te težave se začnejo 
pri vodstvih TOZD jn posamezniih 
vodjih TOZD, ki niso vsi trdno pre­
pričani v koristnost inovacijske de­
javnosti. Nesporno je, da nihče ne 
nasprotuje tej dejavnosti, vendar je 
samo deklarativna podpora veliko 
premalo. 
Če analiziramo izvrševanje nalog 
vodstev in v&dij TOZD po čl. 39. in 40 
tega pravilnika po posameznih 
TOZD, lahko ugotovimo, da proble­
mov sploh ne bi bilo, če bi bile te na­
loge opravljene dosledno in v določe­
nih rokih. 
Naj spomnim samo na primer Že­
lezarne Štore: sami priznavajo, da so 
se vrsto let učili pri nas, sedaj pa se 
mi lahko učimo pri njih. Prehiteli so 
nas, ker so znali združiti dve stvari, 
povezati množično inventivno dejav­
nost z razvojno raziskovalno dejav­
nostjo in doseči, da so vodilni in vod­
stveni delavci tisti, ki peljejo ta voz 
in »držijo vse vajeti v rokah«. Stro­
kovna komisija na ravni Železarne 
ne more biti »alfa in ornega« za do­
končno razsodbo, to nam ne dovolju­
je niti zakon o združenem delu niti 
zakon o varstvu izumov in tehničnih 
izboljšav. Strokovna komisija naj bi 
bila razsodnik v razreševanju tistih 
nesoglasij, ki jih mora najprej po­
skusiti rešiti v Železarni, preden gre­
do na sodišče združenega dela. Pra­
vilnik o inovacijah je še premlad, da 
bi ga kazalo spreminjati, čeprav i/ 
njem ni predpisanih vseh primerov, 
ki se v praksi pojavljajo. Energijo, ki 
je za to potrebna, usmerimo raje v 
izpolnjevanje posameznih nalog v 
okviru obstoječih določil. To je osno­
vna naloga vseh nas. Komisija za 
inovacije in novatorstvo pri 10 kon­
ference je skupaj z delavci OZIL in 
člani UO DIATI pripravila program 
dela v prihodnjem obdobju, ki naj bi 
usmerjal in razvijal razvoj MID in 
RR. Zato ne kaže "navajati posamez­
nih nalog, temveč dodati le to, da bo 
treba v prihodnje nedelavnost posa­
meznikov obravnavati kot hujšo kr­
šitev, ki so opredeljene v 4, poglavju 
Pravilnika o disciplinski in odškod­
ninski odgovornosti. 
V razmislek še tole: brez profesio­
nalca na tem področju ne gre. To po­
trjujejo vsi tisti primeri, ki nimajo 
nobenega profesionalca. V okviru 
naše'DO imamo oddelek za zaščito 
industrijske lastnine s tremi delavci, 
za katere trdim, da niso ne produkti­
vni ne proizvodni v tistem hipu, ko 
začnemo utemeljevati oz. zagovarja­
ti potrebo po povečanju oddelka. To 
ni »režija«, saj nam podatki iz jazvi-
tejših okolij kažejo drugače. Če po­
gledamo naše rezultate, za katere 
menimo, da so najboljši v občini, sta­
nje v občini pa je revno, je tudi naša 
dejavnost slabo razvita, saj imamo 
na 100 zaposlenih vsega 1,6 predlo­
ga, medtem ko razvitejše DO (zunaj 
naše regije) dosegajo na 100 zaposle­
nih tudi 20 in več predlogov. To je 
merilo za pravo razvitost te dejavno­
sti. Oddelku ob delu, kakršnega 
opravlja, gotovo zmanjka časa za 
kreativno delo. Pri nas imamo enega 
profesionalca na 2000 zaposlenih, v 
razvitih okoljih pa pride po eden na 
250 zaposlenih. 
Če hočemo usmerjati inovacijsko 
dejavnost (ne govorim o stihijski de­
javnosti), ki ne kaže vedno rezulta­
tov, kakršne bi želeli, moramo to de­
javnost podpreti z vsemi močmi. -
35 LET 
ŽELEZARJA 
ZAHTEVATI ODGOVORNOST 
ODGOVORNIH 
Smo v času najintezivnejših priprav na volitve v 
marcu. Prvi del teh aktivnosti, evidentiranje, je pote­
kal celo lansko leto in je bil zaključen v drugi polovi­
ci decembra. Ko ocenjujemo potek prve faze, ne mo­
remo mimo kritičnih ugotovitev. Kljub zgodaj pričeti 
aktivnosti s strani OK SZDL in OS ZSS, navodilom in 
sestankom s predsedniki osnovnih organizacij sindi­
kata evidentiranje ni potekalo v redu. Šele v zaključ­
ni fazi, ko je bil rok za zaključek evidentiranja dva­
krat podaljšan, so aktivnosti stekle bolje. Veliko je 
bilo težav in nedoslednosti pri ažurirarrju-računalni-
ških izpiskov evidentiranih kandidastov (črtanje ti­
stih, ki so se upokojili, odšli v drugo DO, spremembe 
naslovov itd.). Tudi izpolnjevanje evidenčnih kar­
tončkov na novo evidentiranih nam je povzročalo 
precej težav. Prav ta naloga pa je zelo pomembna za 
uvedbo stalnega spiska možnih kandidatov za oprav­
ljanje različnih nalog v našem sistemu in nam bo v 
mnogočem olajšala delo pri radomestnih volitvah 
oziroma pri prihodnjih volitvah, ko bomo ta spisekle 
še ažurirali in dopolnili z novimi kandidati. 
Kljub vsem težavam pa je večina osnovnih orga­
nizacij uspela v redu zaključiti postopek evidentira­
nja. Prav od kvalitete in širine evidentiranja so v 
mnogočem odvisni nadaljnji postopki za izvedbo vo­
litev, to so predvolilni in predkandidacijski postopki 
ter temeljne kandidacijske konference. Rokovniki in 
navodila za izvedbo teh postopkov so bili posredova­
ni v vsa temeljna okolja. Z doslednim izvajanjem za­
danih nalog bomo dokazali svojo zrelost in zavest. 
Ocena delovanja delegatskega sistema v preteklih 
mandatnih obdobjih nam ne daje najboljše slike. Vr­
sta delegacij se je sestajala neredno, udeležba na 
konferencah delegacij ni bila zadovoljiva, skupščine 
samoupravnih interesnih skupnosti pa so bile nes­
klepčne. Seveda te ugotovitve ne veljajo za vse TOZD 
in DS SS, vendar na žalost za več kot polovico. Med 
njimi je tudi TOZD, kjer se v vsem mandatnem ob­
dobju ni niti enkrat sestala niti ena delegacija, in ne­
kaj takih, kjer so se od vseh delegacij sestali le dva­
krat ali trikrat. 
Poleg redkega sestajanja pa je značilno tudi pasi­
vno delo delegacij. Na sejah se je o gradivu govorilo 
samo formalno ali pa je bila seja sklicana samo zato, 
da se je določil delegat za konferenco delegacij. Tako 
so delegati prihajali na konferenco delegacij brez 
stališč in pripomb temeljnih okolij, ki so jih zastopa­
li. Pa tudi udeležba na konferencah je bila zelo slaba, 
saj je bilo običajno na konferenci le do deset delega­
tov od triindvajsetih. Prav iz tega razloga nam nika­
kor ni uspelo sestaviti desetčlanske delegacije za po­
samezne skupščine, kjer ima Železarna deset dele­
gatskih mest. Podrobnejša analiza bo za tako stanje 
gotovo našla več vzrokov: obsežnost in prestrokov-
nost gradiv, premajhna usposobljenost za delo, neza-
interesiranost, prevelika razvejanost delegatskega si­
stema, različni sistemi dela (proizvodnje), občutek 
majhne možnosti vplivanja na odločitve, ki se obliku­
jejo že vnaprej v ostalih strokovnih krogih skupnih 
služb SIS, itd. Bolj kot vzroki, ki jih je moč odpravlja­
ti, če jih poznamo, se v ospredje postavlja vprašanje 
odgovornosti tistih, ki bi morali skrbeti in bedeti nad 
delovanjem delegatskega sistema. V prvi vrsti je to 
vsekakor sindikat v posameznih temeljnih okoljih in 
vodilni delavci teh okolij. Popolnoma nerazumljivo, 
predvsem pa neodgovorno je, da se nihče od teh v 
dveh letih ni vprašal, kako delujejo delegacije, se se­
stajajo, obravnavajo gradiva in kakšna stališča za­
vzemajo. Ali jim je popolnoma vseeno, če njihove de­
legacije ne delujejo, če se interesi delavcev ne prena­
šajo naprej in če sb stališča delegacij le stališča posa­
meznikov v teh delegacijah, ne pa stališča ter interesi 
večine zaposlenih. 
Med razmišljanji, kako izboljšati in preseči ne 
preveč dobro stanje, je bilo tudi razmišljanje o spre­
membah delovanja delegatskega sistema. Nove 
usmeritve in razlage, ki so v okviru zakonskih dolo­
čil, dopuščajo tudi možnosti določenih sprememb, 
predvsem na področju organiziranosti delegacij. In te 
možnosti smo uporabili tudi v Železarni. Sprememba 
organiziranosti (oblikovanje splošnih in združenih 
delegacij) pomeni občutno zmanjšanje (za približno 
40 odstotkov) števila delegatov. S tem bodo v temelj­
nih okoljih lažje oblikovali delegacije in izbrali naj­
boljše oziroma tiste, ki bodo tudi pripravljeni delati. 
Zato so postopki, ki prav sedaj potekajo (predkandi­
dacijski postopki in temeljne kandidacijske konfe­
rence) izredno pomembni. 
Qd pravilnega izbora delegatov, ki nas bodo zasto­
pali, bo v marsičem odvisno dobro ali slabo delovanje 
delegacij in s tem tudi uspešnost in prodornost uve­
ljavljanja interesov delavca železarja. 
Če bodo delegati ostali prepuščeni samim sebi in 
brez povezave z bazo in samoupravnimi organi ter 
brez njihovih stališč, sistem ne bo živel. Zato velja 
poudariti, da uspešno delo ne bo odvisno samo od 
pravilnega izbora delegatov, ki nas bodo zastopali, 
temveč v veliki meri tudi od delovanja in odgovorno­
sti tistih, ki so v prvi vrsti poklicani ža delovanje de­
legatskega sistema. _ .... 
Zvone llikhc 
Senca II. (foto: B. Grče) 
DARILO ANE B0NČINA 
V vsakdanjem življenju poznamo 
različne humane akcije, s katerimi 
ljudje pomagajo drugim v stiski. Na 
Jesenicah v teh dneh odmeva veliko 
humano dejanje Anice .Bončina, ki 
je sedaj na začasnem delu v Zvezni 
republiki Nemčiji. Med pošto, ki jo 
vsakodnevno odpirajo pri Skupnosti 
socialnega skrbstva na Jesenicah, so 
naleteli na pismo, v katerem Anica 
Bončina sporoča, da želi pokloniti 
1.750.000 dinarjev tistim ljudem, ki 
so socialno ogroženi, v življenjski 
stiski ali prepuščeni sami sebi. Ver­
jetno ni potrebno posebej poudarja­
ti, da je pismo vse zelo prijetno pre­
senetilo, takoj pa so tudi začeli raz­
mišljati, kako bodo denar razdelili. 
Pri Centru za socialno delo so pri­
pravili predlog za razdelitev. Denar 
je prejelo 121 občanov, ki so pomoči 
najbolj potrebni. Namenili so ga sta­
rejšim občanom, invalidom, otro­
kom, ki so zaradi motenj v razvoju 
na usposabljanju, nekaj denarja pa 
so prejele tudi rejniške družine. 
Ana Bončina je do leta 1981 živela 
na Hrušici. V pismu ni navedla vzro-
DARILO TEHNIČNEMU 
MUZEJU 
Slikar Rudolf ARH, član li­
kovnega kluba DOLIK pri 
DPD Svoboda Tone Čutar Je­
senice, je tehničnemu muzeju 
Železarne Jesenice poklonil 
sliko večjega formata z moti­
vom Val jame na Beli s Stolom 
v ozadju, podobo, ki jo je grad­
nja Jeklarne 2 popolnoma 
spremenila. Tako je tudi na 
sliki ohranjeno eno izmed ob­
dobij razvoja jeseniške žele­
zarne in hitrega spreminjanja 
okolja. 
Tehnični muzej Železarne 
Jesenice se slikarju Rudolfu 
Arhu tudi na tem mestu javno 
zahvaljuje. 
ka, zakaj se je odločila pokloniti ta­
ko veliko vsoto denarja, dejstvo pa 
je, da je s tem pokazala veliko hu­
manost. Odgovorni so nam zagotovi­
li, da je denar prišel v prave roke. 
J. R. 
P00B0JARJI 
41 ODSTOTKOV 
NAD PLANOM 
Do 27. januarja smo po po­
datkih statistične službe izde­
lali 99.625 ton skupne proiz­
vodnje. Družbeni plan dosega­
mo 93.2 odstotka, operativni 
program pa 99.4 odstotka. 
Plan skupne proizvodnje iz­
polnjujejo temeljne organiza­
cije: Valjarna bluming-štekel 
(101.1 odstotka), Valjarna de­
bele pločevine (104.4 odstot­
ka), HV Jesenice (108.7 odstot­
ka), Profilarna (104.3 odstot­
ka), Vratni podboji (141.6 od­
stotka} in Elektrode (109.5 od­
stotka). 
V TOZD Plavž so izdelali 
11.150 ton grodlja< kar je 90.6 
odstotka družbenega plana in 
operativnega programa. 
V TOZD Jeklarna presegajo 
družbeni plan in operativni 
program za 3.3 odstotka. Vlili 
so 34.965 ton jekla. 
Do 27. januarja smo prodali 
23.639 ton gotovih izdelkov in 
storitev, kar je 91.4 odstotka 
družbenega plana, in 95.5 od­
stotka operativnega progra­
ma. Plan odpreme izpolnjuje 
pet TOZD: Valjarna žice (120.6 
odstotka), Valjarna debele 
pločevine (106.8 odstotka), Ži­
cama (103.8 odstotka), Jeklo-
vlek (104.5 odstotka) in Elek­
trode (108,3 odstotka). 
Dragica Koželj 
SEDEMKRATNI INOVATORJI 
Dobitniki srebrne novatorske plakete v letu 1985 Janez Markovec, Karel Ravnik in Vlado Repe 
Janez Markovec Karel Ravnik 
Tokrat vam v Železarju predstavljamo tri novatorje, ki so si s sedmimi 
izvedenimi inovacijami priborili srebrno novatorsko plaketo za leto 1985. 
Janez Markovec dela v Železarni 
že 24 let. Večinoma je delal v jeklar-
ni, od nedavnega pa je na sektorju 
novogradenj. Sam pravi, da je osno­
vni motiv njegovega novatorstva že­
lja, da bi pomagal sodelavcem, ki de­
lajo v težkih in pogosto nevarnih 
razmerah-. Po svetu hodi z odprtimi 
očmi.^saj ve, da je domala ni stvari, 
ki je ne bi bilo mogoče izboljšati na 
ta ali oni način. 
»Moja prva inovacija,« pravi Janez 
Markovec, »je bilo držalo za vpihova-
nje kisika v martinovko. Videl sem, 
kako se martinarji mučijo, ko vpihu-
jejo kisik tudi po uro in več, hkrati 
pa morajo'držati cev visoko nad gla­
vo. Z držalom je to delo bistveno 
manj naporno in kar je še bolj po­
membno, tudi bolj varno.« 
Janez Markovec je za eno od svo­
jih inovacij, zaščitno steno z vmes­
nim zračnim hlajenjem za kontiliv, 
dobil tudi zlato plaketo skupščine 
zveze sindikatov Jugoslavije za hu-
manizacijo dela. 
Pri večini svojih inovacij je sodelo­
val z drugimi delavci, ki so znali nje­
gove idejne zamisli ustrezno izpelja­
ti. Sam pravi, da nikoli ne riše načr­
tov za svoje inovacije. Kadar intenzi­
vno razmišlja o kakem problemu, se 
mu rado zgodi, da se mu ideja za re­
šitev utrne sredi noči. Jutro ga najde 
za kuhinjsko mizo, kjer skuša skici­
rati svojo zamisel, da bi se o njej lah­
ko pogovoril s sodelavci. 
Janez Markovec je sodeloval pri 
vgraditvi filtrov v cevovod hladilne 
vode na kontilivu. Stari filtri so se 
namreč radi mašili in deformirali, 
zato je prihajalo do nepravilnega 
ohlajanja gredic. Na kontilivu so 
imeli tudi probleme z zamašnim dro­
gom na vmesni ponovci, saj so mora­
li vsakokrat zamenjati cel drog, če je 
odgorela glava, zato so novatorji na­
mestili nanj zamenljivo glavo in s 
tem poenostavili in pocenili ves po­
stopek. Janez Markovec je s sodelav­
ci izvedel še vrsto drugih izboljšav 
aa kontilivu, popravili so premično 
steno na hladilni komori, predelali 
ogrodje hlajenja upogibne cone, z 
; zračnim hlajenjem delovnega cilin­
dra za odpiranje drsnega zapirala 
zmanjšali okvare, zaščitili pokrov 
vmesne ponovce. 
Janez Markovec me je še posebej 
opozoril na stojalo za izbijanje »svi­
nje« iz vmesne ponovce,.saj je to de­
lo brez stojala izredno nevarno, reši­
tev pa na moč preprosta. Poleg vse­
ga naštetega pa ima Janez Marko­
vec na vesti še predelavo vagonskih 
stranic za odvoz talilniških odpad­
kov, mehanizem za obračanje sedla 
s ponovco na posebnem vagonu brez 
hidravlike, ki se je praviloma kvari­
la vsakokrat, kadar so jo potrebnva-
li. Zadnja inovacija, ki je pravzaprav 
še v delu, je način pritrditve izlivov 
na vmesni ponovci za kontiliv. Po 
starem so bih izlivi pritrjeni z bajo-
«netom, kar je za ta namen preveč 
natančno in onemogoča, da bi lahko 
izliv hitro sneli, kadar je to treba sto­
riti. 
»Veliko stvari je mogoče narediti 
bolj enostavno in učinkovito. Zlasti 
za jeklarno je pomembno, da so vse 
naprave kar najbolj enostavne, vzdr­
žljive in varne. Menim, da je vpraša­
nje novatorstva zdaj kar dobro ure­
jeno, čeprav je včasih zelo težko iz­
računati prihranek, zlasti pri stva­
reh, ki pomenijo predvsem večjo 
varnost, kar pa je pravzaprav naj-. 
večji prihranek. Vidim, da veliko de­
lavcev razmišlja o,tem, kaj bi se dalo 
izboljšati, narediti bolje in bolj var­
no, le spodbuditi jih je treba.« 
Moj naslednji ' sogovornik je bil 
Karel Ravnik, vodja elektrojeklar-
ne. Z novatorstvom se je začel 
ukvarjati pred več"kot desetimi leti, 
ted#j je vodno hlajene obroče na 
elektropečeh zamenjal s keramični­
mi. /Vodno hlajeni so namreč fadi 
padli v peč in povzročili eksplozijo in 
zastoj na peči, pri keramičnih pa te 
nevarnosti ni. 
»Cilj moje inovacijske dejavnosti_ 
je bil ves 'čas izboljšanje delovnih 
pogojev na pečeh in v livni jami, po­
enostavitev postopkov in povečanje 
produktivnosti. 
Vpeljal sem uporabo silikd kroma 
pri izdelavi nerjavnih jekel po sta­
rem postopku. 
Dolgo časa smo imeli probleme z 
vpihovanjem kisika v peč, delo je bi­
lo fizično naporno in dolgotrajno, 
hkrati pa zelo nevarno. Problem smo 
rešili tako; da smo na »mulno« vla-
galnega stroja namestili napravo za 
vpihovanje visokotlačnega kisika, s 
čimer se je postopek bistveno skraj­
šal, hkrati pa tudi ni več nevarnosti 
opeklin. Zadevo bomo zdaj dokon­
čno rešili tako, da bomo namestili 
kopje za vpihovanje kisika nepo­
sredno na peč in s tem sprostili še 
vlagalni stroj. 
Tudi pri obzidavi elektropeči smo 
marsikaj storili v teh letih. Peči so 
bile sprva obzidane z dolomitnimi 
bloki iz uvoza, ki smo jih najprej za­
menjali z domačimi materiali in kas­
neje s krom-magnezitnimi bloki, 
brez katerih bi težko izdelovali kva­
litetna jekla. Nov korak naprej je bi­
la namestitev vodno hlajenih pane-
lov, kar je tedaj pomenilo velik pri­
hranek pri porabi krom-magnezi-
tnih blokov. Takrat je bila to prva 
^elektropeč z vodno hlajenimi stena­
mi v Jugoslaviji, in čeprav so bili ti 
paneli v svetu že preizkušeni, nas je 
bilo na začetku kar strah. Vendar ni­
smo nikoli imeli večjih problemov s 
tem, saj zdržijo tudi do 8350 šarž (na 
Assea peči) in 5900 šarž (na Lectro-
meltu). Zdaj nameravamo namestiti 
še vodno hlajen obok, s čimer se bo 
vzdržnost oboka povečala s sedanjih 
70 na 3000 šarž, s tem da bomo no­
tranji del oboka zamenjali vsakih 
250 šarž. To kajpak pomeni velik pri­
hranek na času in materialu. Treba 
pa bo spremeniti tudi način dela, saj 
vodno hlajen obok zahteva pripra­
vljen vložek. Višja tehnologija zahte­
va tudi več reda.« 
Karel Ravnik rad pove, da so teh­
nološke novosti, ki smo jih uvajali v 
naši železarni,-kasneje prevzeli tudi 
drugod po Jugoslaviji. 
Delo pri elektropečeh je kljub 
mnogim posodobitvam še vedno fizi­
čno zahtevno. Da bi to. vsaj delno 
olajšali, nameravajo nabaviti. nov 
žerjav za zakladanje in večje banje 
za žlindro, da bi kar najbolj omejili 
težko fizično delo pred pečjo^ 
Q inovacijski dejavnosti v Železar­
ni pravi Karel' Ravnik, da bi lahko 
bila še bolj razvita, kajti: »človek, ki 
dela, vidi"tudi, kaj se"dogaja okoli 
njega in kaj bi se dalo izboljšati.« Za­
to meni, da bi lahko delavce spodbu­
dili k inovacijski dejavnosti tudi no-
vatorski krožki. 
Naš zadnjisogovornik Vlado Repe 
se je pred leti izučil za strugarja, pa 
se je potem, ker je bilo tedaj strugar-
jev preveč, zaposlil v jeklarni, danes 
pa je vodja orodjarna v Strojnih de­
lavnicah. Je eden tistih starih mač­
kov, ki jim njihov poklic" ni zgolj slu­
žba od šestih do dveh, ampak so v 
njem našli nekaj več. 
»Včasih sploh ni bilo tako lahko 
priti v poklicno šolo,« pravi. »Kriteri­
ji so bili precej bolj ostri, pa tudi ra­
ven poklicnega usposabljanja je bila, 
tedaj višja, kot je danes. Ob koncu 
šolanja, ko smo opravili zaključni iz­
pit, so nam rekli, da moramo postati -
mojstri svojega poklica. 
Tudi sam sem vzljubil svoj poklic, 
in če delaš nekaj z veseljem, moraš 
kajpak razmišljati tudi o tem, kako 
bi stvari izboljšal, da boš delal laže 
in bolje. To se kaže še posebno pri iz­
delavi serijskih izdelkov. 
Vlado Repe 
Včasih smo bili stimulirani za no-
vatorstvo že s samo individualno 
normo. Če si si s kakšno pogruntav­
ščino olajšal delo, si s tem pridobil 
čas, ki si ga lahko uporabil tudi za 
to, da si naredil kaj zase. Tega ti nih­
če ni branil in to je bilo dobro. Člo­
vek mora na delovnem mestu misliti 
z lastno glavo, le tako gredo lahko 
stvari naprej. 
Žal smo si nekaj časa lahko privo­
ščili, da smo vse rezervne dele uvozi­
li, zaradi česar smo Se v tem času 
uspavali in tudi tehnološko zastareli. 
Zdaj, ko moramo spet sami narediti 
skoraj večino rezervnih delov, se 
včasih zatika, po drugi strani pa 
marsikdo v Železarni sploh ne ve, 
kaj vse smo sposobni narediti doma. 
Za HVB smo na primer v enem ted­
nu naredili ventile za mazilno sred­
stvo, zaradi katerih jim grozila usta­
vitev proizvodnje, ker bi morali pre­
dolgo čakati na uvoz.«. 
Vlado Repe meni, da je prav orod­
jarna srce predelave v vsaki železar­
ni. Zato pa bi seveda morala biti teh­
nološko dobro opremljena. 
»V strojnih delavnicah se vsak dan 
srečujemo z inovacijami, saj so prav­
zaprav naša delovna obveznost. Veli­
ko okvar se dalj časa ponavlja, zato 
moramo napravo, pri kateri do tega 
prihaja, predelati.tako, da se več ne 
kvari. To pa je že inovacija. Res pa 
je, da vsaka tehnološka izboljšava 
vzame veliko časa, če je treba nare­
diti vso dokumentacijo, izračune . . . 
Poleg tega naše inovacije ne prina­
šajo tako velikih prihrankov, kot jih 
lahko prinese inovacija v kaki je­
klarni. Zato je za nas pomembnejša 
moralna plat novatorskih nagrad.« 
Kajpak sva z Vladom Repetom 
pregledala tudi njegovo bero inova­
cij, zaradi katerih je tudi dobil srebr­
no .novatorsko plaketo. Pri večini 
inovacij je sodeloval s sodelavci, za­
to nikoli ne reče: »naredil sem to«, 
ampak vedno »naredili smo«. Vsako 
leto tudi sodelujejo na razstavah ino­
vacijskih dosežkov. V Strojnih de­
lavnicah si delavci pomagajo med 
seboj, tako da tistemu, ki nima mož­
nosti, da bi sam izdelal vso potrebno 
dokumentacijo in prijavo inovacije, 
to naredijo sodelavci. Vsekakor po­
snemanja vredno. 
Repetova prva inovacija je bila iz­
delava sponk za povezovanje poliz­
delkov. Pri starih sponkah so se ves 
čas kvarili strojčki za spenjanje, se­
daj pa teh problemov ni več. »Če bi 
imeli dovolj strojev, bi lahko delali 
te sponke za celo Jugoslavijo,« pravi 
Repe, Njegova naslednja inovacija 
so bile obesne kljuke za SM jeklar­
no. Sledila je- tehnologija obnove 
glav za rezanje odpadka, s čimer so 
skrajšali čas obnove in sprostili stro­
je. Potem so delali zaščitne ploščice 
za kontiliv.in zaščitne pokrove za le-
žaje v valjarni žice in profilov. Po 
tem so izdelali rezkar za izdelavo 
vlečnih čeljusti za jeklovlek. O na­
slednji inovaciji se pravzaprav še po­
gajajo. Gre za izdelavo žičnih od-
vodk za Valjamo žice in profilov. Re­
pe je med tistimi, ki zagovarjajo po­
stopek rezkanja, druga skupina av­
torjev pa meni, da je odvodke pri­
merneje stružiti. Obe skupini stavče-
prav do končne odločitve še ni prišlo, 
med tem že dobili enkratno nagrado 
za to inovacijo. Prav tako negotova 
je za zdaj tudi usoda podajnih lamel 
za valjamo žice in profilov. Druge 
inovacije so še: sklopi za povezoval­
ne strojčke, rezervni deli za napravo 
signoda v HVB, predelava črpalke 
gr.aeco, izdelava dveh kompletov 
orodij za izdelavo verižnih členov za 
CBL linijo. Za to inovacijo so zamu­
dili rok prijave, na odgovor o usodi 
sklopk za rotacijski merilnik dolžine 
na ogrodju senzimir pa še -čakajo. 
Ob koncu najinega pogovora je Vla­
do Repe še enkrat poudaril, da je ko­
vinarski poklic lep, zato ga skrbi, 
ker mladi kažejo tako malo zanima­
nja zanj. 
DOSEGANJE SKUPNEGA CIUA POSLOVANJA 
V JANUARJU 
V šestnajstih odpremnih dneh januarja smo za načrtovanimi 
5.770 milijoni dinarjev zaostali za 9 odstotkov in dosegli 5.271 milijo­
nov dinarjev fakturirane realizacije. 
Ali bo uspelo v petih delovnih dnevih nadoknaditi tolikšen za­
ostanek? 
Oddelek za nagrajevanje 
RAZPIS ZA ŽERJAV0V0DSKI TEČAJ 
Pomladi bomo organizirali ŽERJAVOVODSKI TEČAJ za delavce 
TOZD in DS Železarne Jesenice. Pogoji za vpis so naslednji: 
Kandidati morajo: -
biti vsaj eno leto zaposleni v Železarni Jesenice, 
imeti najmanj šest razredov osnovne šole, 
imeti odslužen vojaški rok, 
izpolnjevati psihofizične zahteve. 
Kandidati dobijo obrazce (prijave) pri personalnih delavkah 
TOZD in DS. Obrazce naj pravilno in čitljivo izpolnijo in jih nato vrne­
jo personalnim delavkam 
do 31. januarja. 
Prosimo, da kandidati upoštevajo zgoraj navedeni rok, ker poz­
nejših prijav zaradi organiziranih zdravniških in psiholoških pregle­
dov ne moremo upoštevati. 
Med bralci Zelezarja je veliko dobrih in še boljših fotografov, ki 
ljubosumno skrivajo svoje dosežke. Prav bi bilo, da bi najboljše, kar 
imajo, predstavili tudi drugim bralcem, zato uredništvo Zelezarja raz­
pisuje stalni natečaj za 
FOTOGRAFIJO MESECA 
K sodelovanju vabimo vse, ki znajo delati dobre fotografije. Tema 
je prosta, fotografije pa naj bodo črno-bele, velike 18x24 centimetrov 
in brez paspartuja. Na hrbtno stran napišite ime avtorja, naslov foto­
grafije, člani fotoklubov pa'naj napišejo še, iz katerega kluba so in 
kakšen naziv imajo. 
Vsak mesec bo žirija v postavi: Franci Črv, Valentin Rant in Borut 
Grče izbrala najboljše fotografije in fotografijo meseca, ki bodo obja­
vljene v Železarju. Najboljše fotografije bomo ob koncu leta razstavili 
v enem od jeseniških razstavišč. 
- Fotografije prinesite ali pošljite po pošti na Uredništvo Zelezarja, 
kjer boste dobili tudi vsa dodatna obvestila. 
Na osnovi sklepa odbora za delovna razmerja delovne skupnosti ETN in 
v skladu s Pravilnikom o delovnih razmerjih 
OBJAVLJAMO 
prosta dela in naloge v sektorju novogradenj 
VODJA LOKACIJSKO TEHNIČNIH ZASNOV, šifra 5653, 18. ktg., 1 oseba 
POGOJI: 
— diplomirani inženir gradbene, strojne ali metalurške smeri 
— aktivno znanje enega tujega jezika 
— štiri leta delovnih izkušenj v projektiranju 
Kandidati naj pošljejo prijavnice z dokazili o izpolnjevanju jjogojev v 
osmih dneh po objavi na Kadrovski sektor Železarne Jesenice, C. Zelezarjev 
8, z oznako »za delovno skupnost ETN«. 
Posebne prijavnice dobite v sprejemni pisarni kadrovskega sektorja. 
ŽELEZAR Borut Grče Livar (foto: B. Grče) 
NADALJEVANJE IN KONEC 
FIAT LUX 
OBVESTILA KOLEKTIVU - OBVESTILA KOLEK 
. 6. . . • 
V zadnjem poglavju bosta obrav­
navani dve temi. Najprej bo govora o 
vrednotah: katere so tiste vrednote,' 
ki jih mladi anketirani delavci naj­
bolj cenijo. V prid razširitve obzorja 
bomo navedli še nekaj ugotovitev iz 
velenjske raziskave (ki se je ukvar­
jala tudi z vrednotami) dr. Jana Ma-
karoviča. 
V drugem delu pa bomo ugotavlja­
li nekatere relacije oziroma trende 
med stopnjo izobrazbe in zadovolj­
stvom z osebnim dohodkom, zado­
voljstvom z delom, vrednotami itd. 
Že sedaj lahko rečemo, da so bile ra­
zlike med izobrazbenimi stopnjami 
manjše, kot je bilo pričakovati. Mor­
da tudi zaradi majhnih numerusov 
(majhnega števila anketiranih zno­
traj posamezne izobrazbene stop­
nje). Čeprav so bili koeficienti kore-
lacije izračunam, o njih ne bomo go­
vorili, ker so prav zaradi majhnih 
numerusov dokaj nezanesljivi poka­
zatelji povezav med variablami. 
Če nahitro skrpamo skupaj ne­
kakšno definicijo vrednot, bi lahko 
rekli takole: gre za način mišljenja 
in delovanja, ki temelji na spozna­
njih in prepričanjih posameznikov 
ali skupin o nekih najpomembnejših 
ciljih, ki jih je (v življenju) potrebno 
doseči, ali pa se z mišljenjem in de­
lovanjem vsaj približati tem (ideal­
nim) ciljem. Seveda nismo naklju­
čno dodali še besede »idealnim«: v 
empiričnem svetu ne srečamo nekih 
»čistih« vrednot. Nemogoče je na­
mreč ugotavljati, kje se npr. »konča« 
tovarištvo in »začne« ljubezen; ali 
lahko govorimo o ustvarjalnosti, ne 
da bi pri tem upoštevali tudi neko 
znanje itd., itd. Gre torej za idealne 
»kategorije«, ki naj bi nam pomagale 
(če odmislimo uporabo v vsakda­
njem govoru) razkrivati neko orien­
tacijo, usmerjenost posameznikov 
ali populacije. V našem primeru je 
bilo poudarjenih 18 vrednot, ki so bi­
le naknadno porazdeljene na štiri 
skupine. Najbolje bo, če to klasifika­
cijo kar navedemo: 
1. družbene vrednote: sodelovanje 
z drugimi, samoupravljanje, delovna 
učinkovitost, socializem, pripadnost 
narodu, delo. 
2. individualne vrednote: zdravje, 
zabava, družina, dohodek, premože­
nje. -
3. tradicionalne vrednote: tovari­
štvo, pridnost, enakost, svoboda. 
4. duhovne vrednote: iskrenost, 
znanje, ustvarjalnost. • _ 
Zadnje čase se je pojavilo precejš­
nje število tekstov, ki se tako ali dru­
gače ukvarjajo z vrednotami. Priču­
joča klasifikacija je izvedena nekoli­
ko drugače, kot smo lahko zasledili v 
nekaterih tekstih. Med drugim se je 
dalo zaslediti na primer tudi to, da 
so svoboda, tovarištvo, enakost »tipi­
čne« socialistične vrednote, kar seve­
da ne drži, saj te vrednote v Evropi 
poznamo vsaj že od francoske revo­
lucije dalje (1789 L). Zato smo te 
vrednote smatrali kot tradicionalne, 
kar pa seveda ne pomeni, da to niso 
tudi socialistične vrednote. Da o sta­
rih antičnih in krščanskih vredno­
tah, ki so še danes žive (nekatere so 
celo prevladujoče), niti ne govorimo. 
Kako so se opredelili anketiranci? 
Izrazito v ospredju je skupina štirih 
vrednot: svoboda, družina, zdravje in 
tovarištvo. Torej dvoje individualnih 
vrednot (družina, zdravje) in dvoje 
tradicionalnih vrednot. Tudi v ve­
lenjski raziskavi dr. Makaroviča (Ti­
tovo Velenje 1983; raziskava predsta­
vljena v zborniku tekstov s sociolo­
škega srečanja na Ptuju 1984, str. 
126 in dalje) srečamo na prvih me­
stih iste vrednote kot v našem pri­
meru. Velenjčani so visoko ocenili 
tudi delovno učinkovitost in prid­
nost, ki ju pri nas najdemo nekje v 
sredini vrstice. Tako anketirani žele-
' zarji kot anketirani Velenjčani so. 
samoupravljanje, posebno pa še so­
cializem postavili na zadnja mesta. 
Samoupravljanje je v anketi doseglo 
14. mesto, za njim je še zabava, pri­
padnost narodu, premoženje in na 
zadnjem mestu socializem. Mimo­
grede bomo rekli, da gre v primeru 
socializma (tudi) za izpraznjeno for­
mo, viatero je mogoče natrpati vse­
mogoče, kar nima ničesar skupnega 
s »svetlimi« ideali socialističnih revo­
lucij. V socialističnih državah je pre­
malo upoštevano vsakdanje prakti­
čno življenje in delo občanov, eko­
nomske zakonitosti se ne upošteva­
jo, pojavljajo se razni barbarski (na­
silni režimi v Aziji npr.) posegi (sta­
linizem, vojaške diktature) itd. Seve­
da iz vgega tega še ni moč sklepati, 
da so ljudje proti ideji socializma; 
potrebno pa bi bilo marsikaj organi­
zirati na drugačnih osnovah in tako 
znova pritegniti množice za projekte 
nadaljnjega razvoja (razne reforme 
v nekaterih socialističnih državah, 
ki se odvijajo v zadnjem času, seve­
da niso naključne). 
Takoj za vodilnimi štirimi vredno­
tami (čeprav z velikim zaostankom) 
najdemo znanje, kar je razveseljivo, 
saj kaže na to, da v zavest (čeprav v 
prakso še vse premalo) prodira spo­
znanje o potrebnosti znanja za na-
daljni razvoj. Sledijo dohodek, iskre­
nost in ustvarjalnost. Razveseljivo 
je torej, da v prvi polovici »rang le­
stvice« najdemo takšne vrednote, 
kot sta znanje in ustvarjalnost. Ti 
dve vrednoti smatra Makarovič (in 
ne samo on) že za izraziti vrednoti 
postindustrijske ali, kot lahko tudi 
slišimo, informacijske družbe — ci­
vilizacije. 
Izobrazba (znanje) je determinan­
ta, za katero menimo, da precej vpli­
va na stališča, prepričanja, odločitve 
itd. individuumov. Kot je že bilo re­
čeno na začetku tega poglavja, bomo 
ugotavljali nekatere relacije razli­
čnih izobrazbenih struktur do doslej 
obravnavanih tem. Zaradi "majhnih 
numerusov nekaterih izobrazbenih 
skupin in tudi iz povsem praktičnih 
razlogov, smo nekatere skupine 
združili v eno (npr. višjo in visoko 
šolo tehnične usmeritve itd.). . 
Ker smo malo prej obravnavali 
vrednote, nadaljujmo in končajmo z 
njimi. Tradicionalne in duhovne 
vrednote najvišje cenijo anketiranci, 
s poklicno šolo. Takorekoč vse vred­
note (glej prejšnje poglavje) so naj­
nižje ocenjene pri kadrih s srednjo 
šolo. Če- nič drugega, iz tega lahko 
sklepamo na precejšnje nezadovolj­
stvo teh respondentov z »vsemi« na­
vedenimi vrednotami, kar bi lahko 
kazalo na nekakšen »vmesni« polo­
žaj/status delavcev s srednjo šolo. 
Le-ti niso tako »jasno« profilirani kot 
delavci s poklicno šolo, ki pretežno 
opravljajo delovne naloge, za katere 
so se-izučili; po drugi strani pa višje­
šolskega kadra ni moč namestiti ra­
vno na katerokoli delovno mesto. 
Srednješolci potem takem dovolj-po-. 
gosto nastopajo kot »mašilo«. V prid. 
tej tezi govori tudi dejstvo, da je za­
dovoljstvo z delom, ki ga opravljajo, 
pri srednješolcih precej nižje kot pri 
ostalih izobrazbenih skupinah. V 
tem primeru naj rečemo še, da so z 
delom najbolj zadovoljni višješolci z 
netehnično izobrazbo; s skoraj ne­
znatno, razliko pa tudi višješolci s 
tehnično izobrazbo. Isti dve »katego­
riji« najbolj poudarjata tako imeno­
vane individualne vrednote (zdravje, 
zabava, dohodek, premoženje). An­
ketirani s poklicno šolo bolj cenijo 
duhovne vrednote kot npr. višješolci 
(iskrenost, znanje, ustvarjalnost). 
Prvi pomislek bi lahko bil, da znanje 
in ustvarjalnost najbolj cenijo tisti, 
ki so najbolj izobraženi — višješolci. 
Lahko da smo sami naredili napako, 
kjer navedeni vrednoti obravnava­
mo skupaj z iskrenostjo, ki je prav 
gotovo precej visoko spoštovana pri 
vseh. Morda pa je v praksi še vedno 
neustrezen odnos do znanja in 
ustvarjalnosti »kriv«, da ti vrednoti 
pri višješolcih ne kotirata dovolj vi­
soko. K takšnemu sklepanju nas na­
vajajo tudi ugotovitve, da so višješol­
ci (obeh usmeritev — netehničnih še 
nekoliko bolj) najbolj nezadovoljni z 
možnostjo napredovanja, z osebnim 
dohodkom, s sodelavci in tudi z vod­
jem (v primeru zadovoljstva z vod­
jem so sicer najbolj opazno nezado­
voljni delavci s srednjo šolo; po neza­
dovoljstvu pa so bližje višješolcem 
kot pa skupini anketiranih s pokli­
cno šolo). Respondenti s poklicno šo­
lo so torej pred vsemi najbolj zado­
voljni z vodji, sodelavci, osebnim do­
hodkom in možnostjo napredovanja. 
To seveda lahko kaže ina nižje aspi-
racije, ki jih ima ta poklicna skupi­
na. Takšna razlaga pa vsekakor ne 
zadostuje. Utegne biti, da imajo de­
lavci s poklicno šolo najbolje urejen 
status (ne trdimo da dober); in sicer 
v tem smislu, da že »vnaprej vedo«, 
kaj lahko pričakujejo v Železarni. 
Komplementarno temu bi lahko re­
kli,- da so delavci s poklicno šolo še 
vedno najbolj zaželjena »stopnja« 
izobrazbe v Železarni. _Tako, kadar 
se govori o pomanjkanju delavcev, 
se običajno misli na te delavce. Tak­
šna praksa in mišljenje verjetno dvi­
gujeta zavest in prepričanje o po­
trebnosti (popolnoma upravičeno) in 
s tem tudi zadovoljstvo. Dosedaj: 
prava idila za delavce s poklicno šo­
lo. Da pa idile ni, nam kaže podatek 
(kolikor nam tega seveda ne kaže 
vsakdanje izkustvo), da ti delavci s 
svojim delom niso zadovoljni (samo 
srednješolci so še manj zadovoljni). 
Prav tu je kritična točka, kjer se 
zlomijo »ostala zadovoljstva« (p), 
ostanejo parcialna, polovična. In 
znajdemo se na mestu, ne bomo re­
kli, kjer se vse. konča, ampak, kjer 
se vse začne. 
Oddelek za industrijsko 
psihologijo 
FRANC TREVEN 
Železarski globus 
INDIJA 
Indijska družba San Pipes Ltd. bo 
zgradila nov obrat za proizvodnjo ce-' 
vi. Njegova letna proizvodnja zmo­
gljivost bo 75 tisoč ton različnih cevi. 
Pri projektu bo tako s finančno ka­
kor tudi tehnično pomočjo sodelova­
la ameriška železarska, družba U. S. 
Steel Corp. Deset odstotkov letne 
proizvodnje bodo izvozili v ZDA. Z 
redno proizvodnjo naj bi obrat začel 
že junija letos. 
LR KITAJSKA 
V kitajski železarni Jinquan, v 
provinci Gansu, bodo zgradili nov 
obrat za kontinuirno vlivanje jekla. 
To bo enožilna naprava s hitrostjo 
vlivanja 90 m/s. Letna proizvodna 
zmogljivost naprave bo 400 tisoč ton 
surovega jekla. Opremo bo. dobavilo 
podjetje Mannesmann-Demag iz 
Zvezne republike Nemčije. 
RAZPORED DEŽURNIH ŽELEZARNE 
OD 3. DO 9. FEBRUARJA 
3. februarja, DRAGO FINŽGAR, vodja TOZD Valjarna žice, Begu­
nje 128/b. 
4. februarja, JANEZ BEGEŠ, vodja TOZD Elektrode, Lesce, Na Trati 59, 
tel. št. 74-766. 
5. februarja, JANEZ BIČEK, vodja TOZD Jeklarna, Jesenice, Udarna 9, 
tel. št. 83-193. 
6. februarja, FRANC BRELIH, vodja TOZD Vzdrževanja, Jesenice, Ku- -
rirska 9, tel. št. 81-612. 
7. februarja, ROMANA BRADIC, vodja TOZD Družbena prehrana, Jese­
nice, Titova 22, tel. št. 83-276;, 
8. februarja, STANKO ČOP, vodja investicijskega razvoja, Žirovnica 
90/a, tel. št. 80-036. 
9. februarja, ZDRAVKO ČRV, vodja investicijskega razvoja, Jesenice, 
Cesta 1. maja 32, tel. št. doma 2660. 
•Dežurstvo je vsak delovni dan od 14. do 6. ure naslednjega dne, in sicer 
tako, da je dežurni v tem času dosegljiv doma; ob sobotah, nedeljah in praz­
nikih traja dežurstvo od 6. ure do 6. ure naslednjega dne. 
V času dežurstva je dežurni obvezen opraviti en obhod po Železarni, svo­
ja zapažanja vpisati v dežurno knjigo ter o tem poročati ob predaji dežurstva 
podpredsedniku poslovodnega odbora. 
C DEŽURNI ZA VZDRŽEVANJE V ŽELEZARNI ) 
DATUM: DNEVNI: NOČNI: 
PONEDELJEK - 3. 2. 
TOREK — 4. 2. 
SREDA - 5. 2. 
ČETRTEK - 6.2. 
PETEK — 7. 2. 
SOBOTA — 8. 2. 
NEDELJA — 9. 2. 
IGOR MEŽEK 
ALOJZ LEBAR 
MIROSLAV ZUPAN 
FRANC BERNIK 
MARJAN ROBIČ 
JOŽE ZIDAR 
MITJA KERSNIK 
STANE MENCINGER 
IGOR LOGAR 
MARJAN ERMAN . 
FRANCI ZUPANČIČ 
PAVEL ZUPAN 
MILAN RAVNIK 
DUŠAN ŠMID 
Telefon dežurnega za vzdrževanje v Železarni je: 3551 
vezni telefon je: 2317 
Ob rednih delovnih dneh dela dnevni dežurni od 14. do 18. ure, 
nočni pa od 18. do 6. ure. 
Ob prostih sobotah, nedeljah in praznikih dela: 
-dnevni dežurni od 6. do 18. ure, 
nočni pa od 18. do 6. ure. 
Posli se predajo na vodstvu TOZD Vzdrževanje oziroma v sobi dežurnega 
vzdrževanja. 
SLUŽBA OBRATNE AMBULANTE 
Od 3. do 8. februarja bodo delale naslednje obratne ambulante: 
DOPOLDNE I. obratna ambulanta — dr. Metod Rešek in IV. obratna 
ambulanta — dr. Ivica Vreš. 
Dispanzer za borce: od 6.30 do 8. ure. 
POPOLDNE: II. obratna ambulanta — dr. Alenka Kralj in III. obratna 
ambulanta — dr. Bernarda Benedik. 
V soboto, 8. februarja, samo dopoldne: II. obratna ambulanta — dr. Alen­
ka Kralj in III. obratna ambulanta — dr. Bernarda Benedik. 
- ZOBNE AMBULANTE 
DOPOLDNE: II. zobna ambulanta — dr. Alojz Smolej in III. zobna am­
bulanta — mag. dr. Bela Gazafi. 
' ZA BORCE: od 7. do 8. ure. 
Za Vatrostalno: od 9.30 do 10.30. 
POPOLDNE: I. zobna ambulanta — v. dent. Viktor Stražišar. 
. V soboto, 8. februarja, samo dopoldne: I. zobna ambulanta — 
v. dent. Viktor Stražišar. - , 
RAZPORED DEŽURNIH VATR0STALNE 
1. in 2. februarja, Rifet JAŠAREVIČ, Kurirska l/a, Jesenice, telefon do­
ma 83-596, v službi 83-916. s 
JUBILANTI 50-LETNIKI 
' ' V mesecu februarju bodo praznovali petdeset let svojega življenja na­
slednji sodelavci: Andrej PUC, FRS — 2. februarja, Dedo OSMANCEVIČ, Je­
klarna — 5. februarja, Valentin MULEJ, Strojne delavnice — 5. februarja, 
Ivana Travnik, Žičarna — 5. februarja, Branko ČUČAK, Valjarna žice — 
9. februarja, Frančiška URBAS, Elektrode — 13. februarja, Valentin NOC, 
Valjarna bluming-štekel — 14. februarja, Vladimir KRČELJ, Vratni podboji 
— 15. februarja, Mira GRAJ, Elektrode — 16. februarja, Idriz SPAHIČ, Je­
klarna — 17. februarja, Klotilda ČIMŽAR, Žičarna — 25: februarja, Marija 
KOSTIč, Elektrode — 26. februarja, Jože POTOČNIK, Remontne delavnice 
— 27. februarja, Edhem MEŠIČ, Valjarna žice — 27. februarja, Ešef ŠABA-
NOVIČ, Jeklarna — 29. februarja in Jožica CENČEK, Komercialni sektor — 
29. februarja. 
Vsem sodelavcem iskreno čestitamo! 
Jeklama 2 (joto: I. Kučina) 
USPEŠNE PREDKANDIDACUSKE 
AKTIVNOSTI V KS 
DOVJE-MOJSTRANA 
V okviru aktivnosti krajevne konference SZDL Dovje-Mojstrana uspe­
šno potekajo aktivnosti v zvezi s pripravami na spomladanske skupščinske 
volitve. Vse haloge so opravljene v okviru programa, ki ga je sprejelo pred­
sedstvo občinske konference SZDL Jesenice ha lanskoletni skupni seji s čla­
ni volilne komisije (april 85). - . 
NOVICE IZ SINDIKALNIH ORGANIZACIJ 
TOZO JEKLOVLEK 
Na zadnji razširjeni seji predsed­
stva KK SZDL Dovje-Mojstrana 
13. januarja so ugotovili, da so vsi 
odgovorni subjekti (DPO, družbene 
organizacije in "društva) svojo nalogo 
evidentiranja odgovorno opravili. 
Tako so za člane delegacij v DPS (za 
2bor KS) in delegacij za skupščine 
SIS'evidentirali 281 prebivalcev kra­
jevne skupnosti. Ustrezno so zasto­
pane ženske, mladi, člani ZZB NOV, 
člani Zveze komunistov in pripadni­
ki drugih narodov in narodnosti, ki 
žive na območju KS. Od omenjenih 
evidentiranih možnih kandidatov so 
na omenjeni razširjeni seji predla­
gali možne kandidate, ki naj bi v na­
slednjem delegatskem mandatu 
(1986—1990) aktivno delovali v dele­
gacijah ter tako zastopali in usklaje­
vali interese delovnih ljudi in obča­
nov krajevne skupnosti v vseh dele­
gatskih skupščinah. „ 
Z zadovoljstvom je bilo ugotovlje­
no, da je več kot 90 odstotkov predla­
ganih podpisalo izjavo za pristanek 
na kandidaturo. Upoštevajoč Volilni 
pravilnik in Zakon o volitvah ter de­
legiranje v skupščine, predvsem pa 
določila Družbenega dogovora o 
uresničevanju kadrovske politike v 
občini, je bil na razširjeni seji KO za 
kadre pri predsedstvu KK SZDL Do­
vje-Mojstrana 27. januarja izobliko­
van dokončen predlog možnih kan­
didatov, ki naj bi kandidirali na vo­
litvah 16. marca. 
Seveda je pred prebivalce kraje­
vne skupnosti oziroma njihove dele­
gate postavljena še ena naloga. Na 
temeljni kandidacijski konferenci 
(TKK), ki je sklicana za četrtek, 
6. februarja, ob 18. uri v kulturnem 
domu na Dovjem, morajo člani TKK 
o predlogu razširjene seje predsed­
stva in KO za kadre pri predsedstvu 
KK SZDL Dovje-Mojstrana razpra­
vljati, predlog potrditi ter se odločiti, 
kako izvesti volitve (zaprte ali odpr­
te kandidatne liste). 
Po statutu KS naj bi prebivalci na 
omenjenih volitvah glasovali o sesta­
vi 11-članske delegacije za zbor kra­
jevnih skupnosti in o sestavi 5-član-
skih delegacij za skupščine SIS 
družbenih dejavnosti. Predlog je na­
slednji: 
Za delegacijo v zboru KS: Jurij 
Dovžan, Ljubica Intihar, Valentin 
Jeršin, Marjan Knific, Franc Lah, 
Alojz Lipovec, Srečko Mežnar; Mar: 
jan Pavlovčič, Aleksander Potočki, 
Jože Zorman, Franc Gartner; 
SIS za zdravstvo: Liljana Hleba-
nja, Marja Klinar-Pezdirnik, Irena 
Zanskv-Perganec, Muharem Pivač, 
Dušan Špendal; 
vzgoja in izobraževanje: Savo De-
spotovič, Nada Koren, Janez Lipo­
vec, Miha Peternel, Daniela Stergar; 
otroško varstvo: Anica Hladnik, 
Sašo Oblak, Liljana Smolej, Edvard 
Šifrer mL, Jovan Adamek; 
telesna kultura: Bojan Brun, Ton­
ček Čebulj, Sandi Kotnik, Boris Lo-
trič, Srečko Strajnar; 
zaposlovanje: Zorka Zupan-Košir, 
Slavica Potočnik, Cirila Kosmač-Ra-
bič, Aleksander Urbas, Ladislav Vel-
kavrh; 
stanovanjsko gospodarstvo: Janko 
Guzelj, Barbka Klinar, Jože Marki-
zeti, Franc Stegnar, Anton Urbane; 
raziskovalna dejavnost: Franc An-
dolšek, Branko Ban, Jože Košir, Jo­
že Pezdirnik, Slavko Puc; 
kultura: Metka Košir, Sonja Pe­
ternel, Franc Potočnik, Zdenka 
Skvarča, Marjeta Urbane; 
SPIZ: Franc Cerkovnik, Pavel Kr-
znarič, Simona Mrak, Srečko Zima, 
Albina Zupan; 
socialno skrbstvo: Sašo Košir, 
Stanka Kramar, Cvetka Lakota, Vin­
ko Pretnar, Ivanka Simič. 
O teh in vseh ostalih predlogih, 
predvsem pa o kandidatih, ki bodo 
opravljali pomembne družbene 
funkcije na ravni občine, republike 
in širše, bodo torej delovni ljudje 
razpravljali in se opredeljevali na 
TKK vse do 10. februarja, ko morajo 
biti v občini te aktivnosti končane. 
Na razširjeni seji KO za kadre pri 
P KK SZDL Dovje-Mojstrana so 
ugotovili, da kljub problemom, ki so 
v naši družbi predvsem na področju 
gospodarjenja in se odražajo v pad­
cu osebnega standarda delovnih lju­
di in občanov, ni opaziti, da so delo­
vni ljudje in občani odločeni, da pri­
spevajo k nadaljnjemu uveljavljanju 
in utrjevanju delegatskega sistema 
v vseh okoljih in na vseh ravneh. 
20. novembra lani je bil občni zbor 
osnovne organizacije sindikata 
TOZD Jeklovlek. Po običajnem 
dnevnem redu občnih zborov so po­
slušali poročilo o dveletnem delu 
osnovne organizacije, poročilo nad­
zornega odbora, verifikacijske komi­
sije in finančno poročilo, sprejeli pa 
so tudi finančni načrt za letošnje le­
to. Po razpravi, ki je bila predvsem v 
znamenju devetmesečnega poslova­
nja TOZD Jeklovlek, so izvolili kan­
didate za člane izvršnSga in nadzor­
nega odbora ter dva delegata za kon­
ferenco OOS Železarne. Potrdili so 
tudi evidentirane kandidate za osta­
le organe sindikata. Na koncu so 
sklenili, da bodo smernice za nadalj­
nje delo oblikovali na osnovi sklepov 
občnega zbora, ki jih bo sestavila ko­
misija za sklepe. 
Na ustanovni seji 12. decembra so 
sestavili izvršni odbor osnovne orga­
nizacije sindikata: predsednica je 
Vojka Legat, njena namestnica Da­
nica Udir, tajnica Eliea Tavčar, bla-
gajničarka pa Jožica Lukan. Poleg 
njih so imenovali še referente za po­
samezne komisije in oblikovali nad­
zorni odbor. Od prihodnjih nalog 
osnovne organizacije sindikata so 
poudarili predvsem: utrjevanje 
samoupravnega socialističnega si­
stema, delovanje delegacij, obvešča­
nje, kadrovsko politiko, večjo skrb 
za mladinsko organizacijo in poveza­
nost z OOZK. Dogovorili .so se, da 
bodo v TOZD sestavili komisijo, ki 
bo predlagala dobitnike srebrnega 
znaka OF. Zakaj so delegacije nea­
ktivne, naj bi poskušali ugotoviti na 
skupnem sestanku z vodji delegacij 
SIS, predsedniki samoupravnih or­
ganov in predstavniki družbenopoli­
tičnih organizacij. Republiškemu se­
kretariatu za delo bodo poslali proš­
njo za odobritev nočnega dela žensk 
na brusilnih strojih TOS, zaradi pro­
izvodnje za posebne namene. Skleni-
. li so še, da bo denarno pomoč (2.000 
dinarjev) dobilo pet delavcev. 
TOZD HLADNA VAUARNA 
Na občnem zboru osnovne organi­
zacije sindikata, ki je bil 21. novem­
bra lani, so iz različnih poročil izve­
deli, kako so delali v lanskem letu. 
Po razrešnici dosedanjemu izvršne­
mu odboru so izvolili predsednika 
novega izvršnega odbora (Branko 
Pagon) in njegovega namestnika 
(Franc Makse). Izbrali so kandidate 
za' nadzorni odbor, konferenco OOS 
Železarne in konferenco občinskega 
sindikalnega sveta. Oblikovali so tu­
di smernice za delo v letošnjem letu. 
Občnemu zboru je 10. decembra 
sledila prva seja izvršnega odbora 
osnovne organizacije sindikata. To­
krat so imenovali še tajnika (Tončka 
Vavtar) in blagajnika (Erika Krzna-
rič) ter referente komisij za šport, 
kulturo in oddihe. V zvezi z denarno 
pomočjo delavcem so sprejeli nove 
sklepe, ker so po njihovem prejšnji 
že zastareli. Tako sedaj velja: podpo­
ra sodelavcem, ki so zaradi bolezni 
odsotni več kot dva meseca, znaša 
od-5.000 do 10.000 dinarjev; za udele­
žence rekreativnih tekmovanj bodo 
prispevali 500 dinarjev; darila za pet-
desetletnike so vredna 4.000 dinar­
jev; svojcem umrlih sodelavcev bodo 
po novem poklanjali 7.000 dinarjev; 
ob smrti sodelavca bodo denar zbira­
li po celi TOZD, izvršni odbor OOS 
pa bo poklonil venec. K temu so do,-
dall, da se pomoč lahko dodeli samo 
na osnovi predloga samoupravne de­
lovne skupine ali posameznikove 
prošnje, ki ju obravnava izvršni od­
bor osnovne organizacije sindikata. 
Na seji so govorili tudi o možno­
stih za uvedbo 3. občinskega samo­
prispevka in ugotovili, da trenutno 
stanje za to ni primerno. Sklenili so, 
da bodo število izvodov glasil, ki jih 
dobivajo v TOZD, zmanjšali, in sicer: 
glasili RAT in Komunist s pet na en 
izvod, Delavsko enotnost s pet na en 
izvod. Glasila bodo shranjena v arhi­
vu sindikata in seveda na voljo vsem 
delavcem TOZD. 
Smučarskih kart IO OOS ne bodo 
dodatno regresirali, denar bodo raje 
porabili za interna tekmovanja. 
Na koncu so oblikovali tudi komi­
sijo, ki bo. disciplinski komisiji po­
sredovala mnenja o kršiteljih. 
DS KOMERCIALA IN FINANCE 
Predsednik izvršnega odbora, 
osnovne organizacije sindikata DS 
je na občnem zboru, 22. novembra, 
poročal o dveletnem delu OOS. Go­
voril je o težavah (delovanje delega­
cij, kadrovska problematika, reorga­
nizacija komerciale in podobno) v 
DS in Železarni, o njihovih posledi­
cah in o načinih premagovanja pro­
blemov. Sledila so poročila o delu ko­
misij za šport, oddihe in izlete, pod-
poFe in nagrade ter kulturo. Sogla­
sno so potrdili možne kandidate za 
opravljanje odgovornih nalog v orga­
nih sindikata ter izvolili izvršni in 
nadzorni odbor. Predsednik izvršne­
ga odbora je Janez Vilman. 
Imenovali so tudi tri člane konfe­
rence OO ZS Železarne Jesenice. 
TOZD ENERGETIKA 
Kako je lani delovala osnovna or­
ganizacija sindikata te TOZD, so na 
občnem zboru 22. novembra izvedeli 
iz poročil predsednika, blagajnika, 
tajnika in referentov posameznih 
komisij. V razpravi o poročilih so 
ugotovili: za kulturno dejavnost se je 
porabilo manj denarja kot nabavo 
sindikalnih glasil; vzrok za to je sla­
ba animacija delavcev. Za izlete je 
sicer veliko zanimanje, prijav pa 
kljub temu premalo, ker je denarna 
samoudeležba previsoka. Zadovoljni 
so bili z delom samoupravnih orga­
nov TOZD in ZZD, ne pa z delom de­
legacij v SIS. Menijo, da delavci v 
razredu 10., ,11. in 12. plačilne kate­
gorije v vseh storitvenih organizaci­
jah niso ustrezno ovrednoteni. Zato 
so predlagali, naj vodstvo TOZD or­
ganizira posvetovanje z vodstvi sto­
ritvenih TOZD, da bi poskusili od­
praviti ta problem. Nesprejemljivo 
se jim je tudi zdelo, da je bilo v 
TOZD kar tretjina delavcev med 
upravičenci za dodelitev posojila za 
ozimnico. V Železarni je tudi preveč 
administracije, kjer so zaposleni vi­
soko kvalificirani delavci, zato naj 
se ŽJ čimprej reorganizira. 
Na občnem zboru so izvolili člane 
izvršnega in nadzornega odbora ter 
člane konference OOS Železarne Je­
senice. Potrdili so možne kandidate 
'za opravljanje odgovornih funkcij v 
organih sindikata, za šest sodelavk 
pa nočno delo. Podelili so tudi pri­
znanja, in sicer: trem najboljšim de­
lavcem, izvršnemu odboru OOS 
TOZD Energetika, nadzornemu od­
boru in trem predstavnikom IO kon­
ference osnovne organizacije sindi­
kata Železarne. 
Izvršni odbor so oblikovali na 
ustanovni seji 9. decembra. Predsed­
nik je Mirko Beguš (PIV), podpred­
sednik Milan Peternel (EE), tajnica 
Jana Rekelj (PIV), blagajnik pa Bo­
ga Beton (TE). Določili so tudi refe­
rente posameznih komisij. 
Železarski globus 
LR KITAJSKA 
Ob koncu novembra lanskega leta 
je pričela obratovati nova železarna 
Shanghai Baoshan. Zgradili so jo s 
pomočjo japonskih železarskih 
družb. Končana je prva faza, ki ob­
sega plavž s koristno prostornino 
4063 m5, tri 300-tonske kisikove kon-
vertorje in valjamo slabov. Letna 
proizvodna zmogljivost bo 3 milijo­
nov ton grodlja. Druga faza te žele­
zarne bo predvidoma zgrajena do le­
ta 1990 in bo vsebovala še en plavž, 
koksarniške naprave, napravo za 
kontinurno vlivanje jekla ter hladno 
in vročo valjamo. 
BRAZILIJA 
Brazilska železarska družba Aqo-
minas bo v Singapur izvozila pelete. 
Izvozili jih bodo 150 tisoč ton. Vred-
. nost podpisane pogodbe je 3 milijo­
ne dolarjev. 
( PREGLED SESTANKOV SDS 
Iz TOZD ENERGETIKA smo prejeli zapisnike SDS vod­
stvo TOZD, parne naprave 1, 2, 3 in 4, delavnica elektroener-
gije, delavnica toplotne energije ter PIV — energija 1, 2, 3 in 4. 
SDS vodstvo TOZD v zvezi s srednjeročnim planom opozarja 
na dotrajanost naprav v toplotni energiji in na težke kadrov- . 
ske probleme. SDS PIV energija 1 pod razno navaja delovne 
naloge, ki so po njihovem mnenju prenizko vrednotene. Upra-
vljalec črpalnih naprav ima po njihovem mnenju premalo točk 
za spretnost, fizični napor, napor čutil in živcev, za ogroženost 
in za nevarnost prehlada. Pri upravljanju energetskega omrež­
ja je prenizko vrednotena izobrazba, spretnost, delo z ljudmi, 
delo s sredstvi, hrup, vibracija in vlaga. Upravljanje naprav za 
čiščenjeodplak: premalo točk za plin, vlago, vibracije in hrup. 
Vsa tri delovna mesta »mazutni« imajo po njihovem mnenju 
premalo točk za prehlad, vlago, olje, maščobo, umazanijo, tem­
peraturo in delo z ljudmi. Vsa tri delovna mesta kisikarne »Sa­
va« pa imajo premalo točk za lastno ogroženost in vibracije. 
Tudi SDS PIV energija 3 ima podobne pripombe. Upravljalci 
energetskega omrežja Jesenic pravijo, da se čutijo »izigrane«. 
»Smatramo«, pravijo, »da je delovno mesto dispečerja v PIV 
energiji eno zahtevnejših in ključnih delovnih mest, ki je bilo 
že doslej premalo ovrednoteno. Če pogledamo, kje je največja 
fluktuacija v obratu, ugotovimo, da je to ravno pri dispečerjih. 
Če bi bilo to delovno mesto bolje vrednoteno, tega ne bi bilo. 
Zato vsak dispečer gleda, da dobi v obratu drugo, lažje delovno 
mesto in bolje vrednoteno. Dispečersko delovno mesto zahteva 
največ strokovnega znanja in strokovnih izpitov v celem obra­
tu PIV, verjetno pa skoraj v celem TOZD Energetika. Čas uva­
janja in učenja je pri dispečerjih najdaljši. Ostala delovna me­
sta rabijo neprimerno manj tega uvajalnega časa in so več ali 
manj rutinska. Ravno zaradi tega je pomembno, da dispečer 
vztraja na svojem delovnem mestu čim dlje časa, kajti čim 
daljši staž ima, tem boljši dispečer je. Če hočemo to doseči, ga 
je treba bolje vrednotiti. Za zgled lahko vzamemo kisikarno, 
kjer ne poznajo strojnika, ki bi šel kamorkoli drugam kot v po­
koj. Podobna mesta so še v PIV energiji. Ugotavljamo, da je bi­
lo ali bo to točkovanje bolj ocenjevanje ljudi na delovnih me­
stih kot pa zahtevnosti delovnih mest.« Popravilo ocen zahte­
vajo tudi razkladalci mazuta in strojniki na jezu. SDS opozar­
ja, da je treba popraviti zahodna vrata v hali ogrevnih peči na 
blumingu, da ne bi spet, tako kot prejšnjo zimo, zmrzovali ven­
tili in cevovodi v kanalu pod pečmi. 
Iz TOZD TRANSPORT smo prejeli zapisnike SDS promet 
+ vleka 1, 2 in 4, tovor, garaža, delavnica motornih vozil, vo-
zovna delavnica, elektromotorna delavnica, lokomotivna de­
lavnica, vzdrževanje proge in tehtalci. SDS vozovna delavnica 
4 ŽELEZAR 
glede sofinanciranja čistilne naprave mesta Jesenice ni hotela 
izreči svojega mnenja, »ker zahteva pojasnilo, iz katerih virov 
bodo v železarni nakazana ta sredstva«. Pod razno so delavci 
od vodje oddelka zahtevali pojasnilo, zakaj ne dobivajo po dve 
delovni obleki letno. Povedal jim je, da so se zaščitna sredstva 
podražila za 300 odstotkov in je zato treba krčiti, porabo do nor­
malnih meja. Dejal pa je tudi, da je v primeru, če je delavec 
uničil obleko pri delu, pripravljen odobriti novo. Člani SDS lo­
komotivna delavnica so pod razno razpravljali o delovni disci­
plini, redu v garderobah, alkoholizmu ter o zaščitnih sredstvih. 
Iz TOZD DRUŽBENA PREHRANA smo prejeli zapisnike 
SDS vodstvo TOZD, restavracija železarne^samopostrežna re­
stavracija, kantine ter samski domovi. Člani SDS vodstvo 
TOZD so na sestanku 16. decembra v zvezi s čistilno napravo 
zastavili dvoje vprašanj: »Ali je možno, da letos ŽJ združi toli­
ko sredstev, s tem da se bliža novo leto?« in »Do kdaj bo ta či­
stilna naprava zgrajena, ker se nam zdi, da je za tako veliko 
investicijo potrebno postaviti tudi rok dograditve.« SDS kanti­
ne se pod razno pritožuje zaradi neredne dostave čistil in dru­
gih artiklov iz skladišča SR. SDS samski domovi vprašuje, 
kdaj in kje naj bi bila postavljena čistilna naprava. • 
Iz DELOVNE SKUPNOSTI ZA KOMERCIALNE IN FI­
NANČNE ZADEVE smo prejeli zapisnike SDS centralno skla­
dišče, zunanja trgovina-nabava, domača prodaja, špedicija, 
računovodstvo prihodkov in odhodka, računovodstvo osnov­
nih sredstev, finance in računovodstvo osebnega dohodka. 
SDS zunanja trgovina — prodaja je ponovno obravnavala ško­
do, ki nastaja na poslopju, ker streha kljub večkratnim popra­
vilom še vedno pušča. Prosijo (19. 12.) za učinkovito ureditev 
tega problema. SDS špedicija ugotavlja (17. 12.), da so pri od-
premi še vedno težave zaradi pomanjkanja vagonov serije »T«. 
»Kljub našemu rednemu opominjanju na železnici,« pravijo, 
»morajo odpreme na naročene vagone čakati še vedno nekaj 
dni, vendar ne po krivdi našega oddelka ali po krivdi Železni­
ce, temveč zaradi splošnega pomanjkanja voz te serije.« 
Iz DELOVNE SKUPNOSTI ZA KADROVSKE IN SPLO­
ŠNE ZADEVE TER INFORMIRANJE smo prejeli zapisnike 
SDS oddelek za zdravstveno in socialno varstvo, kadrovski 
sektor, sekretariat, oddelek splošne administracije — čistilke, 
CPSI, splošna varnostna služba 1, 2, 3 in 4 ter PGRČ. SDS od­
delek za zdravstveno in socialno varstvo je na sestanku 23. de­
cembra zastavila naslednje delegatsko vprašanje »SDS prosi 
za pisni odgovor, zakaj ni uravnavanje višine osebnega dohod­
ka enkrat letno v enakih -zneskih za vse plačilne kategorije? 
SDS meni, da neuravnavanje rasti osebnega dohodka še bolj 
povečuje razlike med grupami.« SDS splošna varnostna služba 
1, 2, 3 in 4 so med drugim razpravljale o disciplini in delu SVS. 
Ugotavljajo, da se je, v določenih okvirih, izboljšala tako kvali­
teta dela kot delovna disciplina, obenem pa tudi, da je treba 
poostriti kontrolo nad izvozom materiala iz ene TOZD v drugo 
ter kontrolo izhodov delavcev železarne in delavcev zunanjih 
organizacij, ki opravljajo v železarni določena izvajalska dela. 
Iz DELOVNE SKUPNOSTI ZA EKONOMIKO, TKR IN 
NOVOGRADNJE smo prejeli zapisnike SDS oddelek za eko­
nomske analize in planiranje, organizacija dela, študij dela in 
nagrajevanje raziskovalni oddelek, kontrola kvalitete, glavni 
laboratorij, mehanična delavnica, mehanska preskuševalnica, 
tehnološki laboratorij, vhodna kontrola surovin, spektrokemi-
čni oddelek, kemijski laboratorij HVB, OID, o peruti va novo­
gradenj ter oddelek za operativno planiranje proizvodnje. 
SDS raziskovalni oddelek v zvezi s planskimi dokumenti meni, 
»da je sicer prav, da so seznanjeni z gradivom, vendar pa mo­
rajo odgovornost za pravilno pripravo planov prevzeti strokov­
njaki in ne delavci s svojim glasom na SDS oziroma referendu­
mu«. Pripombe imajo tudi v zvezi s planiranim izboljšanjem 
kadrovske strukture. Po njihovem mnenju »v naslednjih petih 
letih ni nobene možnosti, da bi zagotovili takšno povečanje 
srednješolskega kadra (s 16 na 32 odstotkov ali več kot 900 de­
lavcev) in kadra s poklicno šolo (s 26,2 na 52 odstotkov ali za 
več kot 1500 delavcev)«. »Že sedaj vemo,« pravijo, »da tolikšne­
ga števila učencev v šolah usmerjenega izobraževanja v jeseni­
ški občini ni, zato je tako planiranje nesmiselno.« Pridobivanje 
bolj izobraženega kadra pa je po njihovi oceni problematično 
tudi zato, ker nagrajevanje ne daje motivacije in stimulacije 
za dosego višje izobrazbe. Pod razno so obravnavali izločitev 
TOZD Monter Dravograd iz DO Železarna Jesenice. Ugotavlja­
jo, da Železarna Ravne povezuje vso kovinsko predelovalno in­
dustrijo v koroški regiji, medtem ko Železarna Jesenice ne ka­
že teženj za povezovanje s kovinsko predelavo v bližnji okolici, 
čeprav bi bilo to lahko koristno (ob pametnih proizvodnih pro­
gramih) za obe strani in za občino kot celoto. SDS OŠDČ meni, 
da bi bilo izšolani kader, ki ga bo železarna rabila za normalno 
proizvodnjo, mogoče pridobiti s spodbudno štipendijsko politi­
ko. SDS kontrola kvalitete se pritožuje, da so s strani sindika­
ta slabo obveščeni o kulturnih in športnih prireditvah (vstopni­
ce, smučarske karte). Od sindikata je zahtevala spisek tistih, 
ki so v zadnjih petih letih prejeli karte za smučanje (število 
kart razdeljenih po TOZD in DS). SDS glavni laboratorij je 
imela pripombe glede razprodaj preko sindikata. Zanima jih, 
zakaj cene niso ugodnejše. Pravijo tudi, naj bi se že vendarle 
enkrat poskrbelo za kulturnejši prevoz delavcev na delo in do­
mov. SDS OID ni zadovoljna (18. 12.) z odgovorom poslovodne­
ga odbora glede rešitve projekta arhiviranja tehnične doku­
mentacije, ilešitev projekta je po mnenju SDS.treba vključiti v 
letni plan 1986. Tudi v zvezi s pripombami, ki so jih imeli glede 
razvida del in nalog, še vedno niso prejeli nikakršnega uradne­
ga odgovora. Predlagala je tudi, naj bi v srednjeročnem planu 
železarne našlo svoje mesto tudi procesno vodenje proizvod­
nje, računalništvo, informacijski sistemi. V zvezi s čistilno na­
pravo mesta Jesenice pa pripominjajo, da morajo strokovne 
službe prevzeti vso odgovornost glede predračunske vrednosti 
investicije in virov financiranja investicije. SDS operativa no­
vogradenj meni, da bi bilo treba valorizirati višino enkratnih 
nagrad, katerih podeljevanje je v pristojnosti delavskega sveta 
TOZD. 
Center za proučevanje 
samoupravljanja in informiranje — 
Božidar Lakota 
MLADI O SEBI, SVOJIH PROBLEMIH, NALOGAH IN PERSPEKTIVAH 
ŠTIPENDIRANJE PO NOVEM 
V tem mesecu smo lahko v javnih občilih zasledili nekaj poročil o tem, 
da naj bi bil marca sprejet nov samoupravni sporazum o štipendiranju. Le­
ta-naj bi, če ga bo do srede marca sprejelo vsaj dve tretjini delovnih organi­
zacij, v nekaterih pogledih sedanji sistem štipendiranja prilagodil spreme­
njenim družbeno-ekonomskim razmeram. 
»Stari« samoupravni sporazum je 
bil namreč sprejet pred približno de­
setimi leti, dokončno oblikovan pa v 
začetku osemdesetih. Že takrat je bi­
lo slišati številne pripombe in pobu­
de za dopolnitev. In kaj kmalu je po­
stalo jasno, da brez sprememb ne bo 
šlo. Ta sporazum je namreč izrecno 
zapovedoval, da se štipendije lahko 
povišajo le enkrat letno. Izvršni od­
bor skupščine podpisnikov samo­
upravnega sporazuma je to določbo 
večkrat zavestno kršil, še posebej pa 
je ta praksa prišla do izraza lani z 
zaostritvijo socialno-ekonomskega 
položaja študentov. Tako je zaradi 
očitnega neskladja med normo in 
prakso leta 1983, s strani podpisni­
kov samoupravnega sporazuma o 
štipendiranju prišla pobuda o spre­
membi le-tega. O samoupravnem 
sporazumu, ki naj bi ga sprejeli le­
tos, je bilo v Železarju že govora, 
vendar se mi zdi, da zaradi teže, ki 
jo sporazum ima, zahteva nekoliko 
obširnejšo in podrobnejšo obrav­
navo. 
Katere so torej bistvene vsebinske 
novosti tega samoupravnega spora­
zuma? Prva novost, med vrsticami 
omenjena že v uvodu, je sprotna re­
valorizacija štipendij učencem in 
študentom glede na rast življenjskih 
stroškov. Štipendije tako ne bi več 
zaostajale za inflacijo, čeprav realno 
zadnjih pet let že zaostajajo. Druga 
bistvena novost pa je razširitev kro­
ga tistih, ki imajo pravico dobiti šti­
pendijo. Cenzus za pridobitev štipen­
dije iz združenih sredstev je povečan 
s prejšnjih 55% na 65% povprečne­
ga neto osebnega dohodka v SR Slo­
veniji, medtem ko je za kadrovske 
štipendije po novem sporazumu cen­
zus povprečni neto osebni dohodek v 
republiki. Samoupravni sporazum 
daje poudarek na kadrovske štipen­
dije, saj študent ali dijak ne bo dobil 
štipendije iz združenih sredstev, če -
S KAKŠNIMI 
RAZLIČNIMI OBČUTKI 
SPREJEMAMO 
KNJIGO! 
Včasih me ta beseda razveseli, 
spet drugič me kar trese od groze. 
Rad slišim za knjigo in jo tudi vza­
mem v roke, le da ni to knjiga, o ka­
teri mi govorijo starši ali jo priporo­
ča tovarišica v šoli. Tu mislim na 
prave knjige, na učbenike in celo 
zvezki so jim včasih grozljivo podob­
ni. Vse to obvezno branje, ki bi se 
mu pravilneje reklo učenje, mi je 
vse prej kot v veselje. 
Na srečo pa na svetu niso le šolske 
knjige, temveč tudi tiste »ta prave«, 
ki jih imam rad in so tako zanimive. 
Teh ne nosim vsak dan v šolo in jih 
tudi vsak dan ne gledam. Toda v mo­
ji sobi so, živijo z menoj. Kadar pri­
de pravi trenutek, jih vzamem v ro-
ne bo prej zaprosil za kadrovsko šti­
pendijo (v primeru, da bo za njegov 
poklic razpisana, seveda!). S tem 
sporazum sledi splošni težnji, da bi 
štipendijsko politiko iz socialne 
spremenili v kadrovsko. Socialno 
funkcijo naj bi štipendije odigravale 
le še v mejnih primerih. Pa še opozo­
rilo za tiste, ki ste do sedaj prejemali 
tudi razliko h kadrovski štipendiji: 
doslej je bil štipenditor, torej delo­
vna organizacija, dolžan uveljavljati 
pravico do razlike, po novem spora­
zumu pa to pravico uveljavlja sam 
štipendist. Z novo lestvico točkova­
nja glede na uspeh so učenci in štu­
dentje stimulirani dosegati višje oce­
ne. Tako bo tisti, ki bo dosegel pov­
prečno oceno med 8 in 8,6, dobival 
dodatek v višini 5 % od povprečnega 
mesečnega osebnega dohodka v re­
publiki, ugotovljenega za preteklo 
leto in povečanega za odstotek rasti 
osebnih dohodkov v tekočem letu. 
Odličnjaki, od 8,7 do 10, pa bodo do­
bili dodatek v višini 10 odstotkov. Ta 
dodatek ne bodo dobivali le učenci 
oz. študentje v prvih letnikih. 
Večje razlike pa bodo po novem 
tudi med kadrovskimi štipendijami, 
in sicer glede na kraj bivanja v času 
šolanja. Tako bosta študenta, ki vpi­
sujeta isto smer študija in sta šti­
pendirana iz iste gospodarske veje, 
dobivala različni štipendiji, če bo 
eden od njiju iz Ljubljane (se pravi v 
kraju šolanja), drugi pa recimo iz 
Prekmurja. S tem bodo seveda manj 
razvite občine za kadrovske štipen­
dije namenjale več sredstev kot raz­
vite, vendar bo te razlike do neke 
mere izenačeval solidarnostni prin­
cip. V Kranju so, na primer, izraču­
nali po novem sporazumu, da bodo 
za študente, ki se šolajo doma, plače­
vali glede na dosedanje stroške po 
indeksu 77, za študente, ki se v kraj 
šolanja vozijo, po indeksu 123, in za 
tiste, ki bivajo v kraju šolanja, po in­
deksu 155. 
ke in takrat me le stežka kdo spravi 
proč. Čudno, ob prebiranju knjig, ki 
si jih sam izberem, nikoli ne posta­
nem naveličan, utrujen in zaspan. 
Uroš Pavlovič, 7. r 
Literarni krožek, 
OŠ 16. december 
Mojstrana 
ZAKAJ? 
Svoboda — beseda, izrečena v 
vseh jezikih sveta. Beseda, za katere 
uresničitev se borijo še mnogi naro­
di po vsem svetu. Mladi se mogoče 
ne zavedamo prav, kaj to pomeni. 
Ne vemo, ker nismo doživeli vojne. 
Vojna! Mnogi izmed nas jo pozna­
mo samo s TV ekranov. Toda, kaj če 
jo bomo morali doživeti? Da, lahko 
jo doživimo. Lahko doživimo vse voj­
ne strahote. Morda nam bo bomba 
pred očmi ubila mater ali očeta, bra-
. Dolžni smo še eno pojasnilo! Novi 
sporazum predvideva tudi štipendije 
za posebej nadarjene učence in štu­
dente. Sem ne spadajo odličnjaki, 
pač pa tisti, ki bodo kot »posebej na­
darjeni« ocenjeni po posebnih krite­
rijih. Le-ti bodo pripravljeni po spre­
jetju sporazuma kot izvedbeni akt. 
In še zadnja bistvena novost, ki se 
nam obeta z novim samoupravnim 
sporazumom o štipendiranju: odslej 
bodo štipendisti dobivali štipendije 
za smer in ne, kot doslej, za stopnjo 
šolanja. To pomeni, da mora štipen­
ditor učencu ali študentu omogočiti 
nadaljnje šolanje, če si ta to želi. S 
tem se sporazum približuje iniciativi 
po permanentnem izobraževanju in 
sedanjemu sistemu usmerjenega 
šolstva, ki je horizontalno in verti­
kalno mnogo bolje prehoden od kla­
sičnega. 
Da ni nihče popoln, nam pokaže 
tudi določilo, da je štipenditor dol­
žan štipendista zaposliti najkasneje 
dva meseca po zaključku šolanja,'si­
cer slednji do štipenditorja nima no­
benih obveznosti več. Želeli pa bi si, 
da bi ta člen od štipenditorja terjal, 
da štipendista obvezno zaposli za 
pripravniško dobo. Kajti brez le-te 
diplomant praktično nima popolne 
izobrazbe! 
P. S.: Klub študentov jeseniške ob­
čine (KŠJO) je v petek, 17. januarja, 
organiziral okroglo mizo na temo 
»Štipendiranje po novem«. Lahko re­
čemo, da je okrogla miza uspela, saj 
se je je udeležilo zadostno število 
študentov, s prisotnostjo pa so nas 
počastili tudi Ivan Puc, član predsed­
stva OK ZSMS, tov. Thalerjeva iz 
Samoupravne skupnosti za zaposlo­
vanje ter tov. Dolganova iz Železar­
ne Jesenice. Dogodek je na magne­
tofonski trak zabeležila novinarka 
Sonja Anderle z Radia Triglav. De­
bata je bila plodna, dogovorili pa 
smo se, naj bi pred sprejemanjem 
samoupravnega sporazuma štipendi­
sti obiskali delovne organizacije, 
kjer dobivajo štipendijo. Ker sam 
sporazum daje precej manevrskega 
prostora občinskim skupnostim za 
zaposlovanje, smo si zaželeli tesnej­
šega sodelovanja v prihodnje. 
Roman Lavtar 
ta ali sestro. Morda bomo gledali, 
kako se ruši svet, izumirajo najinte-
ligentnejša bitja na zemlji, ljudje? 
Bomo res uničili sami sebe? Razme­
re za to so najugodnejše. Če bo pri­
šlo do tega, kdo bo prevzel krivdo? 
Kdo bo odgovoren za prezgodnjo in 
nasilno smrt več milijard ljudi? Ne, 
saj sploh ni treba, da bi bil kdo odgo­
voren. Pred kom naj bi sploh odgo­
varjal? Pred pepelom? 
Bo res ostal samo pepel za tako vi­
soko razvito civilizacijo? Bo res ostal 
samo pepel za več milijardami ljudi? 
Bo res ostal samo pepel za več mili­
jonskimi mesti? Bo res ostal samo 
pepel zaradi gole želje po premoči? 
Zakaj so pravzaprav vojne? Zaradi 
sle po krvi, premagovanju, poniževa­
nju, ubijanju? Zato? Zakaj se igrate 
z nami? Tisoče in tisoče ljudi sprašu­
je, vpije: »Zakaj se igrate z nami?« 
Romana Purkart, 7. b. 
OŠ prof. dr. Josipa Plemlja 
Bled 
Dv, malo! (joto: B Grče) 
PRIPRAVLJENOST JE VEDNO BOLJŠA 
KAKOR GOLO PRIČAKOVANJE 
TITO 
Merjenje temperature na soncu 
je povsem brez smisla. Dobljena vrednost ni temperatura zra­
ka, temveč termometra in je odvisna od materiala in barve ter­
mometra. Čim temnejši je termometer (temna barva vpija več 
sončnih žarkov), tem višjo temperaturo bo kazal. Sajast termo­
meter lahko v zraku s temperaturo 0" C kaže tudi 40" C in več. 
Za domačo rabo, ko nimamo vremenske hišice, bomo iz­
merili temperaturo zraka bodisi tako, da bomo obesili termo­
meter 2 metra nad tlemi (tako visoko stojijo termometri v vre­
menski hišici) v gosti senci ali pa v senci vrteli termometer 
nad glavo, če merimo temperaturo zraka na oknu, pa čeprav 
na severni steni, so tako izmerjene temperature le približne. 
Zlasti pozimi se ob zidu, toplejšem od okolice', zrak dviga, 
okenski termometer torej kaže previsoko temperaturo. 
Zemeljska površina vedno seva, oddaja torej toploto. Ven­
dar jo podnevi več sprejme, kot odda, zato se ogreva in ima 
najvišjo temperaturo okrog poldneva. Ker smo rekli, da zrak 
segreva zemeljska površina, je na višini 2 metra temperatura 
zraka najvišja malo pozneje, večinoma okrog 14. ure. Popoldne 
ima sonce vedno manj moči, temperatura se niža, ker zemlja 
seva in se ohlaja. Ohlajanje traja do sončnega vzhoda, zato je 
temperatura zraka najnižja ob sončnem vzhodu. To pa velja le 
za.lepo in mirno vreme. Ob prodirajočem toplem ali hladnem 
zraku, ob padavinah ali drugih hitrih spremembah se ta potek 
temperature poruši. 
Dnevne temperaturne spremembe so izrazitejše nad kop­
nim (največje nad neporaščenim zemljiščem), ker se zemlja le 
na površiii podnevi močno segreje in ponoči hitro ohladi. Dru­
gače je ob morju, ki se podnevi počasneje, vendar globlje ogre­
va in ponoči le malo ohladi. Preden se odločimo za kraj bivanja 
v naravi, je dobro, če poznamo poleg poprečnih temperatur (te 
nam po vsem povedanem ne povedo dovolj) tudi ekstremne 
temperature oziroma, kolikšno je temperaturno nihanje. 
Vlaga v zraku 
Rekli smo že, da je v zraku vedno tudi več ali manj vodne 
pare. To ni tista para, ki se kadi iz lonca z vrelo vodo, temveč 
neviden plin. Voda v zraku je poleg tiste v plinastem stanju tu­
di v tekočem in trdnem stanju. Ti dve obliki vidimo. Oblaki so 
sestavljeni iz drobnih vodnih kapljic ali kristalčkov. Opazna pa 
je voda v obliki dežnih kapljic, megle, rose, ivja, snežink in še 
drugih oblikah. Količina vodne pare je odvisna od temperature 
zraka. Čim toplejši je zrak, tem več vodne pare obdrži v sebi. 
To nam pove podatek o maksimalni relativni vlagi. En kubični 
meter zraka ima pri temperaturi 20° C največ 17.5 grama'vod­
ne pare, medtem ko zrak pri 0" C vsebuje le še 4.6 grama. Rela­
tivna vlaga nam pove, koliko vodne pare je v zraku pri neki 
temperaturi. Za zgoraj omenjena podatka je zrak nasičen, to­
rej je relativna vlaga 100-odstotna. Temperaturo, pri kateri je 
zrak nasičen, imenujemo rosišče. Podatek o absolutni vlagi 
nam pove, koliko gramov vodne pare je dejansko v zraku. 
Ce se nasičeno vlažen zrak ohladi, se mora nekaj vodne 
pare izločiti. Rekli smo namreč, da hladnejši zrak lahko obdrži 
manj vodne pare. Vsi pojavi izločanja vodne pare iz zraka se 
torej dogajajo zaradi ohlajanja zraka (rosa, megla, oblaki, 
dež). 
Ko se zrak ohladi, do temperature rosišča, se prične vodna 
para izločati. Nasičena vodna para pa potrebuje nekaj, na kar 
se izloči — zgosti ali kondenzira. Pri tleh je ob rosi ali slani 
rastlinje, v zraku pa so kondenzacijska jedra (prah, hlapi ki­
slin, kristalčki soli in podobno). Okrog teh jeder se prično kon-
denzirati zelo drobne kapljice. Tako nastane megla, če je teh 
drobnih kapljic toliko, da se vidnost zmanjša pod 1000 metrov. 
Vodne kapljice pa so lahko tudi podhlajene (do minus 30" C) in 
ob dotiku s predmetom v hipu primrznejo — to je ivje. 
Kako merimo vlago v zraku? Govorili bomo le o merjenju 
relativne vlage, ker je za nas pomembnjjša. Na nekatere snovi 
vpliva vlaga tako, da se krčijo ali širijo (las, konopljina vrv). V 
meteorologiji se uporablja preprosta naprava higrometer na 
las. Las se ob višji relativni vlagi raztegne, ob nižji pa skrči in 
po mehanizmu zavrti kazalec na higrometru. 
Nastanek oblakov 
Tudi oblaki so kot megla sestavljeni iz drobnih vodnih ka­
pljic in nastanejo zaradi zgostitve (kondenzacije) pri ohladitvi 
zraka. Nastanek pa je vendarle različen. Megla nastane zaradi 
ohladitve zraka pri tleh, oblaki pa zaradi ohlajanja zraka pri 
dviganju. Zrak se dviga iz različnih vzrokov. Ko piha veter pro­
ti gorski pregradi, se zrak dvigne čeznjo. Tako nastanejo obla­
ki ob vrhovih gora ali grebenih, če je bil zrak tako vlažen, da je 
postal zaradi dviga nasičen. 
RAZPIS ZA VPIS V OBLIKE 
IZOBRAŽEVANJA IN IZPOPOLNJEVANJA 
ZA ŠOLSKO LETO 1985/86 
VIZ— TOZD Delavska univerza Viktor Stražišar Jesenice, Trg 
Toneta Čufarja 1. telefon 81-072, vpisuje vsak dan, razen sobote, od 
7. do 14. ure, v naslednje oblike izobraževanja in izpopolnjevanja: 
a) v osnovno izobraževanje za odrasle od 1. do 8. razreda osnovne 
šole. Šolanje je brezplačno, razen učbenikov. 
b) pripravljalne tečaje za preizkus znanja za vpis na višje in viso­
ke šole v šolskem letu 1986/87. 
c) evidentiranje za vpis v vzgojnoizobraževalni program promet-
no-transportni tehnik. Šolanje traja 4 leta. 
d) intenzivne jezikovne tečaje: 
— slovenščine, 
— nemščine, 
— angleščine/ 
— italijanščine, 
— francoščine, 
— nemščine in angleščine za predšolske in šolske otroke (od 8. do 
10. leta in od 11. do 14. leta starosti) 
— specializirane jezikovne tečaje za potrebe OZD (npr. trgovske 
in gostinske delavce itd.). 
e) tečaje šivanja in krojenja: 
— nadaljevalni, 
— začetni, 
— specializirani. 
g) Delavska univerza opravlja tiskarske storitve za potrebe OZD 
in druge zainteresirane uporabnike. 
Če bo dovolj kandidatov za razpisane oblike izobraževanja iz po­
sameznih krajevnih skupnosti (Žirovnica, Dovje-Mojstrana in kranj­
ska gora), bodo le-te izvedene v omenjenih krajevnih skupnostih. 
Prijave za vpis sprejemamo do začetka oblik, izobraževanja in iz­
popolnjevanja ob delu in za delo. 
ZELEZAR 
KRITIČNA ANALIZA POLITIČNEGA SISTEMA 
O SAMOUPRAVNEM ODLOČANJU 
Eno zanimivejših poglavij Kriti­
čne analize političnega sistema so­
cialističnega samoupravljanja se 
ukvarja s problematiko razvijanja 
samoupravnega odločanja. Kritična 
analiza obravnava znotraj tega po­
glavja tudi odločanje delavcev"v or­
ganizacijah združenega dela. Ker se 
tudi v Železarni soočamo s problemi 
na področju samoupravnega odloča"-
nja (npr. vse .prevečkrat se dogaja, 
da nimamo jasno opredeljenih po­
stopkov za sprejemanje odločitev, 
vse prevečkrat se samoupravno 
sprejete odločitve ne uresničujejo 
itd.), velja nekoliko podrobneje pred­
staviti ta del Kritične analize. 
V oceni stanja Kritična analiza* 
ugotavlja naslednje slabosti pri odlo­
čanju delavcev v združenem delu: 
1. Odločanja delavcev v združe­
nem delu ne spremlja uresničevanje 
ustavnega načela, da je odločanje z 
osebnim izjavljanjem in odločanje 
preko delegatov in delegacij enoten 
proces uresničevanja pravic delav­
cev v združenem delu. Tudi delegat­
sko odločanje je neposredno odloča­
nje. V tem je bistvo spremembe 
prejšnjega predstavniškega sistema 
v delegatski sistem. 
2. Z osebnim izjavljanjem se odlo­
ča tudi 0 vprašanjih, ki ne sodijo 
med neodtujljive pravice delavcev, 
pogosto pa delavci z osebnim izja­
vljanjem odločajo večkrat tudi o 
istem vprašanju (npr. o planskih do­
kumentih), pri čemer se s tem ne 
krepi odgovornost za sprejem teh 
odločitev in njihovo izvajanje. 
3. Zbori delavcev so pogosto for­
malnost, saj se z njimi zakriva odgo­
vornost poslovodnih organov, delav­
skih svetov in delegacij. Čeprav obli­
ke osebnega izjavljanja, posebej 
zbor delavcev, veljajo za »vrhunec 
demokracije«, pogosto prihaja na 
njih do manipuliranja s premalo ob­
veščenimi delavci in so oblika, preko 
katere poslovodni organi vsiljujejo 
svoja stališča. 
4. Pogosto prihaja do zoževanj 
kompetenc delavskega sveta, omeje­
vanja njegove vloge pri dajanju for­
malnega soglasja in do preraščanja 
delavskega sveta v izvršilni Organ za 
izvajanje odločitev, ki se sprejemajo 
z osebnim izjavljanjem. Na ta način 
imajo odločilno besedo pri odločanju 
pogosto poslovodni organi. 
5. V samoupravnih splošnih aktih 
niso natančno določene in razmeje­
ne posamezne funkcije: upravljanje, 
poslovodna funkcija, strokovno 
predlaganje in odločanje, kar precej 
otežuje izostrovanje odgovornosti 
nosilcev teh funkcij. Ni dovolj razvi­
ta odgovornost poslovodnih organov, 
še posebej pa kolektivna odgovor­
nost kolegijskih poslovodnih orga­
nov za kakovost predlogov, ki jih de­
lavci sprejemajo z osebnim izjavlja­
njem in preko delavskega sveta. 
Te kritične ocene so v drugem de­
lu Kritične analize političnega siste­
ma dopolnjene s predlogi nujnih 
sprememb. Oglejmo si jih nekoliko 
natančneje. 
V začetku daje Kritična analiza 
nekaj splošnih političnih usmeritev: 
v vseh oblikah organiziranja združe­
nega dela je treba zagotoviti izraža­
nje interesov delavcev in njihovo de­
mokratično usklajevanje, krepitev 
odgovornosti, strokovno zasnova-
nost predlogov samoupravnih skle­
pov, učinkovite in smotrne oblike sa­
moupravnega odločanja delavcev, 
pravočasno in dosledno uresničeva­
nje samoupravnih sklepov in nadzi­
ranje izvajanja le-teh; — razvijati 
odločanje z osebnim izjavljanjem in 
odločanje prek delegatov kot enako­
pravnih in povezanih oblik nepo­
srednega odločanja; — zagotoviti 
bolj smotrno odločanje z uveljavlja­
njem načela, da delavci z osebnim 
izjavljanjem ne odločajo dvakrat o 
istem vprašanju, oziroma da tedaj, 
kladar delavski svet delovne organi­
zacije ali širše oblike samoupravne 
organiziranosti odloča o vprašanjih, 
ki so urejena s samoupravnim spo­
razumom ali drugim splošnim ak­
tom, sprejetim z osebnim izjavlja­
njem, že obstaja soglasje delavcev v 
temeljnih organizacijah. 
Konkretno pa Kritična analiza 
predlaga naslednje: 
1. Določiti, katere so neodtuljive 
pravice delavcev na podlagi pravice 
dela z družbenimi sredstvi in zago­
toviti, da delavci o teh pravicah 
odločajo z referendumom (nujna je 
natančna opredelitev ustreznih dolo­
čil zakona o združenem delu). 
2. TreBa je zagotoviti, da se o 
istem vprašanju ne bo odločalo več­
krat. Delavski sveti v delovni ali se­
stavljeni organizaciji združenega de­
la naj sprejemajo sklepe o uresniče­
vanju pravic delavcev ali samoupra­
vne splošne akte o vprašanjih, ki so 
urejena s samoupravnimi sporazumi 
o združevanju v delovno in sestavlje­
no organizacijo ali z drugimi samo: 
upravnimi sporazumi, sprejetimi na 
referendumu, ali z. drugo obliko 
osebnega izjavljanja (nujno je pre­
veriti določila Ustave SFRJ in Zako­
na o združenem delu). 
3. Neposredno odločanje z refe­
rendumi se uporablja le za globalne, 
na primer srednjeročne razvojne 
odločitve. Izvajalske odločitve pa naj 
bi sprejemali delavski sveti. 
S samoupravnim sporazumom o 
združevanju dela delavcev v temelj­
no organizacijo je treba določiti, o 
katerih samoupravnih sporazumih o 
združevanju v širše oblike združeva­
nja dela in sredstev bodo delavci 
odločali z referendumom in o kate­
rih prek delegatov v delavskem sve- . 
,tu. 
4. Zbor delavcev praviloma določa 
smeri za reševanje vprašanj, izjemo­
ma pa odloča tudi o konkretnih vpra­
šanjih. Izključiti je treba možnost, ki 
jo nudi Zakon o združenem delu, da 
zbor delavcev sprejema samoupra­
vne splošne akte, s katerimi se ure­
jajo medsebojni odnosi. . 
5. Delavci morajo biti pravočasno, 
objektivno obveščeni o dejstvih, po­
datkih in drugih zadevah, pomemb­
nih za njihovo odločanje. Zato so od­
govorni organi upravljanja, poslo­
vodni organi, strokovne službe, dele­
gacije in delegati, izvršni in upravni 
organi skupščine družbenopolitičnih 
skupnosti in strokovne službe SIS. 
6. Okrepiti je potrebno avtoriteto 
delavskega sveta kot organa upra­
vljanja. Odloča naj o vseh zadevah, o 
katerih se ne odloča z osebnim izja­
vljanjem. Delavski svet mora uskla­
jevati delo delegacij in drugih samo­
upravnih organov v temeljni organi­
zaciji,,še zlasti tedaj, kadar se dolo­
čajo smernice in stališča do zadev, 
ki se nanašajo na pogoje gospodarje­
nja ter na pridobivanje in delitev do­
hodka, o katerih se odloča v skupšči­
ni družbenopolitične skupnosti. 
Delegati v delavskem svetu de­
lovne in sestavljene organizacije so 
dolžni, da od delavskega sveta 
.ustrezne temeljne organizacije pra­
vočasno zahtevajo smernice za svoje 
delo. 
S samoupravnim sporazumom o 
združevanju temeljne v delovno or­
ganizacijo je treba opredeliti način 
in postopek za sprejemanje sklepov 
delavskega sveta delovne organiza­
cije o uveljavljanju neodtujljivih 
pravic delavcev v temeljni organiza­
ciji, ki se sprejemajo s soglasjem. 
Na posvetu za aktiviste socialistične 
zveze se je Vinko Kastelic opredelil 
za pospešeno uveljavljanje načela 
delavskih arbitraž, v katere bi vklju­
čili strokovnjake in znanstvenike, 
ker moramo ob odločitvah zagota­
vljati predvsem njihovo optimalnost. 
Z načelom preglasovanja, kakor ga 
predlaga zvezni zakon o planiranju, 
ne bomo prišli do hitrejših in učinko­
vitejših rešitev. 
7. Nosilce poslovodnih in strokov­
nih funkcij je treba v okviru njihove 
pristojnosti čimbolj osamosvojiti, 
hkrati pa tudi povečati njihovo od­
govornost za kakovost in učinkovi­
tost, dela. Samoupravni, poslovodni 
in strokovni organi so dolžni, da o 
svojem delu in rezultatih poslovanja 
v vsakem obračunskem obdobju ob­
veščajo delavce, da lahko ti na svo­
jem zboru ocenjujejo uspešnost nji­
hovega dela 'in ugotavljajo njihovo 
odgovornost. 
Na omenjenem posvetu je Vinko 
Kastelic dejal, da smo v sedanjem 
sistemu silili delavce v razsojanje o 
strokovnih zadevah. Delavci naj 
odločajo predvsem o učinkih. Tisti, 
ki oblikujejo in predlagajo določene 
rešitve, morajo delavce dobro sezna­
niti s predvidenimi učinki le-teh, na 
primer kakšna bo akumulacija, kak­
šni bodo osebni dohodki, delovne 
razmere itd. Nadalje je dejal, da je 
treba težnje po poudarjeni vlogi in 
povečanju pristojnosti poslovodnih 
organov idejno in strokovno temelji­
to proučiti, kajti vedeti moramo, 
kdaj gredo v pozitivno smer, kdaj pa 
gre le za prekrit poskus pridobiti si 
čim več oblasti nad delavci. 
Nadalje Kritična analiza meni, da 
je-potrebno s samoupravnim sploš­
nim aktom obdelati vsebino poroči­
la, ki ga pripravi poslovodni organ o 
poslovanju in izpolnjevanju razvoj­
nih načrtov, ter način ocenjevanja 
njegovega dela. 
Delovno mesto in razmerje naj bo 
zagotovljeno samo tistim delavcem, 
ki redno in kakovostno izpolnjujejo 
delovne obveznosti. Temeljne orga­
nizacije naj bi se hitreje znebile ti­
stih delavcev, ki grobo kršijo delo­
vno disciplino, ne izpolnjujejo uspe­
šno delovnih obveznosti ali s svojim 
delom ne pripomorejo k smotrnemu 
izkoriščanju družbenih sredstev. 
Hkrati je treba izoblikovati mehani­
zem, ki bo preprečeval manipulaci­
je, zlorabljanje pooblastil in »šikani­
ranje« delavcev. ~* 
Ivan Puc 
CENTER ZA 
PROUČEVANJE 
SAMOUPRAVLJANJA 
IN INFORMIRANJE 
Orodje za izdelavo verižnih členov (foto: B. Grče) 
DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE 
/ Zveza komunistov kot hegemon revolucije je vodila institucionalizacijo 
političnega sistema. Svojo aktivnost — to pa velja tudi za druge družbeno­
politične organizacije — je osredotočila na zagotavljanje formalnega uvelja­
vljanja političnega sistema (npr. zagotavljanje sklepčnosti delegatskih te­
les), pri realizaciji vsebine njegovega delovanja pa ni bila uspešna. 
V okviru Kritične analize politi­
čnega, sistema socialističnega samo­
upravljanja je bil izdelan separat, 
namenjen obravnavi subjektivnih 
sil v političnem sistemu. Separat je v 
razpravi- na zveznem družbenem 
svetu doživel ostre in upravičene kri­
tike (Miloš Prosenc na seminarju za 
aktiviste socialistične zveze). Izbolj­
šan in dopolnjen tekst pa je po mne­
nju Prosenca najslabši del Kritične 
analize, še vedno pa je dovolj tehtna 
podlaga, da v razpravi ugotovitve 
analize povežemo s praktičnimi iz­
kušnjami. 
V prvem delu Kritična analiza (v 
oceni stanja) dovolj ostro, vendar pa 
premalo analitično, kritizira sub­
jektivne sile in še posebej družbeno­
politične organizacije. Oglejmo si 
1 nekatere najznačilnejše in najkriti-
čnejše ugotovitve, seveda z name­
nom, da jih ovrednotimo in primer­
jamo s svojimi lastnimi izkušnjami. 
—' Zaradi pasivnosti družbenopo­
litičnih organizacij in njihovega ne­
ustreznega delovanja znotraj siste­
ma, ni prišlo do nujnih ekonomskih 
in političnih sprememb, s katerimi 
bi spremenili obstoječa razmerja 
moči družbenih sil in izpodrivali 
tehnobirokratski monopol v korist 
delavskega razreda. 
— Idejnopolitično delovanje sub­
jektivnega dejavnika v celoti, pose­
bej pa zveze korriunistov,~ni bilo do­
volj usmerjeno k zagotavljanju nuj­
nih družbenih pogojev, da bi v prak­
si zaživel sistem družbene reproduk­
cije, zasnovan na ustavnem položaju 
delavcev, da upravljajo in razpolaga­
jo s presežkom dela in uresničujejo 
samoupravno združevanje dela in 
sredstev. Družbenopolitične organi­
zacije niso pravočasno in dovolj na­
tančno gradile idejnopolitičnih te­
meljev in spodbujale delo, posebej v 
delegatsko skupščinskem siste­
mu .... 
— Aktivnost organov in teles 
družbenopolitičnih organizacij je po­
gosto obremenjena s parcialnimi in­
teresi okolij, v katerih delujejo, kar 
upočasnjuje oblikovanje skupnih 
stališč in spoznavanje ter upošteva­
nje širših in dolgoročnih interesov. 
— Družbenopolitične organizacije 
niso s konkretnimi idejnopolitičnimi 
in vzgojnimi ukrepi do svojih članov 
in članov lastnih organov, kakor tudi 
z javno kritiko, dovolj opozarjale in 
dajale pobude za sprožanje postop­
kov za ugotavljanje odgovornosti (za 
stavke, odpoklic, zamenjave), kakor 
tudi za prevzemanje drugih družbe­
nih sankcij, s čimer bi preprečevale 
in odpravljale deformacije in neza­
želena ravnanja. 
— Družbenopolitične organizacije 
še vedno delujejo predvsem kot zu­
nanja sila, zunaj institucij in razme­
rij, ki jih je treba graditi v politi­
čnem sistemu. 
— Stališča družbenopolitičnih or­
ganizacij v glavnem ostajajo posplo­
šena, deklarativna in premalo oprta 
za interese članstva. Ni organizira­
nih pobud in akcij družbenopoliti­
čnih organizacij preko njihovih dele­
gacij in delegatov v institucijah poli­
tičnega sistema. 
— V mnogih okoljih se aktivnost 
organizacij in organov Zveze komu­
nistov omejuje na ozko delovanje 
preko poslovodnih in državnih orga­
nov, pogosto pa tudi v povezavi z 
njimi. (Vodje, funkcionarji samou­
pravnih organov in družbenopoliti­
čnih organizacij sestavljajo domi­
nantno neformalno skupino, ki pred­
stavlja prevladujočo karakteristiko 
jugoslovanske delovne organizacije, 
op. IP) 
— Organi ZK so obremenjeni z 
operativnimi upravljalskimi funkci­
jami, zato so pod stalnim pritiskom 
parcialnih in partikularnih interesov 
ožjih in širših družbenopolitičnih 
skupnosti. 
V drugem delu (Predlogi) skuša 
Kritična analiza v posameznih po­
glavjih, posebej pa še v samostoj­
nem poglavju, operacionalizirati 
zgornjo kritično oceno v predloge. Iz 
kopice bolj ali manj znanih ocen, 
ugotovitev, predlogov in nalog velja 
poudariti (Kriterij je delovanje druž­
benopolitičnih organizacij v organi­
zacijah združenega dela) predvsem 
naslednje: ~ . 
1. Dejavnost družbenopolitičnih 
organizacij mora biti osredotočena 
na politično pripravljanje samo-" 
upravnega odločanja in na zagota­
vljanje objektivnega in pravočasne­
ga obveščanja, kar bo pripomoglo k 
usklajevanju interesov delavcev, k 
spoznavanju interesov drugih delov 
združenega dela in delavskega inte­
resa v celoti, pa tudi k skupnim in 
širšim družbenim interesom. Pri 
tem je njihova naloga izoblikovati 
idejnopolitične temelje za reševanje 
posameznih vprašanj, pomembnih 
za samoupravno odločanje in izvaja­
nje sprejetih sklepov, kakor tudi po­
sredovati in s tem onemogočiti blo­
kado ali manipulacije v procesu sa­
moupravnega odločanja. 
2. Družbenopolitične organizacije, 
še zlasti sindikat, morajo poskrbeti 
za politične priprave na referendum 
in njegovo ponovitev. 
3. Družbenopolitične organizacije, 
še zlasti sindikat, morajo s kon­
kretnimi akcijami pripomoči k te­
mu, da bodo delavci neposredno 
prek organov upravljanja in orga­
nov samoupravne delavske kontrole 
redno in učinkovito nadzorovali 
sprejemanje in izvajanje posamez­
nih samoupravnih sklepov in samo­
upravnih splošnih aktov. S svojo 
podporo in sodelovanjem z organi 
samoupravne delavske kontrole mo­
rajo pripomoči k uveljavljanju njiho­
vih družbenih funkcij, samostojnosti 
in odgovornosti. Nujno jih je treba 
spodbujati k sodelovanju z organi 
upravljanja, sodišči združenega de­
la, družbenimi prevobranilci samou­
pravljanja, preprečevati pritiske in 
manipulacije z organi samoupravne 
delavskekontrole in njenimi čla­
ni,. .. hkrati pa jim omogočiti, da od 
ustreznih organov družbenega nad­
zora in kontrole ter drugih ustreznih 
institucij zahtevajo podatke in mne­
nja, potrebne za uspešno opravlja­
nje njihovih funkcij. 
4. Družbenopolitične organizacije 
morajo sistematično spremljati pro­
blematiko, s katero se ukvarjajo de­
legacije in delegatska telesa, zavze­
mati do te problematike stališča v 
skladu s svojimi temeljnimi idejno­
političnimi opredelitvami: Še pose­
bej do tistih vprašanj, ki so tesno po­
vezana s pridobivanjem in razpore­
janjem dohodka in z vzpostav­
ljanjem odnosov svobodne menjave 
dela. 
5. V predkandidacijskem postop­
ku (ti ravno potekajo, op. IP) je tre­
ba analizirati delo delegacij, delega­
tov in nosilcev javnih, samouprav­
nih in drugih družbenih funkcij v 
predhodnem delegatskem mandatu; 
določiti vprašanja, ki bi jih kazalo 
reševati v naslednjem obdobju in na 
širši podlagi evidentirati možne kan­
didate za člane delegacij in delegate. 
Ivan Puc 
CENTER ZA . 
PROUČEVANJE 
SAMOUPRAVLJANJA 
IN INFORMIRANJE 
MOŽNI KANDIDATI ZA NOSILCE DRUŽBENIH 
IN DELEGATSKIH FUNKCIJ V OBČINI JESENICE 
Predsedstvo OK 
SZDL Jesenice je na razširjeni seji 24. januarja sprejelo OŽJI PREDLOG 
MOŽNIH KANDIDATOV ZA NOSILCE DELEGATSKIH IN DRUŽBENIH 
FUNKCIJ V OBČINI JESENICE. 
Seznam vseh evidentiranih in ožji predlog služita kot gradivo na TE­
MELJNIH KANDIDACIJSKIH KONFERENCAH za obravnavo in opredeli­
tev z glasovanjem do predlaganih možnih kandidatov za vodilne in druge 
funkcije v skupščini občine in skupščinah občinskih samoupravnih interes­
nih skupnostih. 
DRUŽBENOPOLITIČNA 
SKUPNOST 
Predsednik skupščine 
BARTELJ Božidar, 1940, Zabreznica 
44/b, dipl. ing. met., Železarna Jeseni­
ce, DSS§ TKR-NG, Podpredsednik PO 
Železarna. 
MEDJA Jakob, 1928, C. maršala Tita 
> l/a, dipl. ing. met.. Železarna, DSSS 
TKR-NG, vodja OTK, Železarna. 
Podpredsednik skupščine 
BIČEK Stanislava, 1938, C. Tavčarja 
4, predmetna učiteljica, Splošna bolni­
ca Jesenice. -'_*-•.. 
ILENIČ Mili, 1940, S. Bokala 9, pred­
metna učiteljica, VIZ TOZD OŠ Tone 
Čufar Jesenice. 
SERŠEN Albina, 1943, C.Tavčarja 
3/b, predmetna učiteljica, VIZ TOZD. 
OŠ Prežihov Vpranc Jesenice. 
Zbor združenega dela 
Predsednik -; 
KOTNIK Franci, 1951, Kurirska 
pot 6, ing. stroj,, Carinarnica Jesenice. 
Podpredsednik 
SLAMNIK Julka 1940, Titova 4/a, 
ekonomski tehnik, Železarna — DSSS-
TKR-NG. 
Zbor krajevnih skupnosti 
Predsednik 
JELINČIČ Janez, 1943, Podkoren 45, 
metalurški tehnik. Industrija plasti­
čnih izdelkov Jesenice. 
Podpredsednik 
TELALOVIČ Ahmed, 1949, Hrušica 
151, elektro inženir. Železarna — 
TOZD Vzdrževanje. 
Družbenopolitični zbor 
Delegacija OK ZKS: 
1. BRADIC Romana, 1948, Jesenice, 
Titova 22, ekonomist. Železarna TOZD 
Družbena prehrana. 
2. KELIH Oto, 1940, Jesenice, Tito­
va 22, inž. org. dela, Železarna, DSSS 
TKR-NG. 
3. MIKLIČ Anton, 1947, Mojstrana, 
Veliki Breg 17, met. tehnik, Železarna, 
DSSS KSI. 
4. MEŽEK Igor, 1955, Žirovnica 107, 
dipl. strojni inženir. Železarna TOZD 
Remontne delavnice. i 
5. PINTAR Vera, 1949, C.Tavčar­
ja l/a, gimn. maturant, OK ZKS Jese­
nice. 
Delegacija OS ZSS: 
1. DEŽMAN Anton, 1945, Bled, Can­
karjeva 20/a, dipl. pedagog, VIZ TOZD 
OŠ Gorenjski odred Žirovnica. 
2. DROLC Marjan, 1944, Žirovnica, 
Breg 65, strojni tehnik, Železarna 
TOZD Plavž. 
3. SODJA-KOMLJANEC Vitomira, 
1952, Jesenice, Tomšičeva 48, dipl. eko­
nomist, Golica, DSSS. 
4. PIBER Sašo, 1947, Udarna 10, 
strojni inženir, Železarna TOZD HV 
Jesenice. 
5. VEBER Marjan, 1952, Jesenice, 
Alojza Travna 9, natakar, Gorenjka 
TOZD Gostinstvo Jesenice. 
Delegacija OK SZDL: 
1. ERJAVŠEK Valentin, 1923, Hruši­
ca 160, ekonomist, upok. 
2. GOMILŠEK Majda, 1940, Tomši­
čeva 8, adm. tehnik. Železarna, DSSS, 
KO-FI. 
3. KALAN Alojz, 1932, Jesenice, Ti-
tova_l/a, dipl. met. inž., OK SZDL Jese­
nice." 
4. SVETLIN Milan, 1948, Jesenice, 
C. 1. maja 20, višji upravni delavec, Že­
lezarna, DSSS TKR-NG. 
5. ŠTRAVS Jože, 1946, Jesenice, 
C. Bratov Stražišar 17, met. tehnik, Ko­
vinar DSSS. 
Delegacija OK ZSMS: 
1. KLINAR Danilo, 1954, Žirovnica, 
Breg 127, stroj, inženir, Železarna 
DSSS TKR-NG. 
2. POŽAR Anton, 1958, Rateče 189, 
kemijski tehnik, OK ZSMS Jesenice. 
3. PUC Ivan, 1958, Jesenice, Muro-
va 25, dipl. sociolog, Železarna, DSSS 
KSI. 
Delegacija OO ZZB NOV: 
1. ŠOBERL Ciril, 1927, Jesenice, 
Vikt. Kejžarja7, strojni tehnik, upoko­
jenec. 
2. TREVEN' Franc, 1912, Jesenice, 
Otmarja Novaka 2, upokojenec 
3. VIDIC Vlasta, 1925, Žirovnica, Se-
lo 7, organizator dela, upokojenka. 
Predsednik 
VIDIC Vlasta 
Podpredsednik 
ŠTRAVS Jože 
I. SAMOUPRAVNE INTERESNE 
SKUPNOSTI 
Skupnost socialnega skrbstva 
Predsednik skupščine: 
SVETLIN Danilo, 1944, Mladinska 
cesta 9/a, Jesenice, organizator dela. 
Železarna, DSSS TKR-NG. 
Podpredsednik skupščine: 
FON Franci, 1938, Jesenice, Tomši­
čeva 70/b, Železarna, DSSS KSI. 
TUŠAR Albina, 1941, Jesenice, 
BI. Dobrava 16/b, dipl. sociolog, Žele­
zarna DSSS KSI. 
Zbor izvajalcev 
Predsednik: 
BERGANT Veronika, 1953, Jesenice, 
C.Borisa Kidriča 11, socialni delavec, 
Center za socialno delo Jesenice. 
Namestnik predsednika: 
PIRIH Karmen, 1957, C. Revoluci­
je 5, višja med. sestra, Dom upokojen­
cev »dr. Franc Bergelj« Jesenice. 
Zbor uporabnikov 
Predsednik: 
MIKO Angelca, 1948, Ukova 12, me­
dicinska sestra, OZG, TOZD Obratna, 
ambulanta Jesenice. . 
Namestnik predsednika 
KOCIJANČIČ Rudi, 1958, C. Revolu­
cije 10, medicinski tehnik, Železarna 
Jesenice. 
Zdravstvena skupnost 
Predsednik skupščine 
AŽMAN Daniel, 1953, Jesenice, Blej­
ska Dobrava, mag. ekonomije, DSSS 
KO-FI, Železar. 
Podpredsednik skupščine 
BERNIK Alma, 1943, Žirovnica, Se-
lo 40, Gorenjske bolnišnice, TOZD Bol­
nica Jesenice. 
ŠTRAVS Simona, 1960, Hrušica 41, 
dipl. pravnik, SCT TOZD ELIM Jeseni­
ce. 
Zbor uporabnikov 
Predsednik 
MALEJ Matevž, 1931, C, Revoluci­
je 7, ekonomski tehnik. Železarna, 
DSSS KO-FI. 
Nam. predsednika 
PLEŠ Vanjo, 1949, Kosova ul. 5, dipL 
ekonomist, Ljubljanska banka, TBG — 
PE Jesenice. 
Zbor izvajalčev 
Predsednik 
ČEH Branimir, 1946, Radovljica, 
Ul. S. Gregorčiča 19, spec. splošne me­
dicine, OZG, TOZD Obratna ambulan­
ta Železarne Jesenice. 
Nam. predsednika 
MEŽEK-KOMAN Zdravka, 1951, Ži­
rovnica, Žirovnica 107, specialist-gine-
kolog, Gorenjske bolnišnice TOZD 
Splošna bolnica Jesenice. 
Skupnost otroškega varstva 
Predsednik skupščine 
VISTER Metka, 1950, Jesenice, Tito­
va 2/a, ekonomski tehnik, Iskra TOZD 
PTN BI. Dobrava. 
Podpredsednik skupščine 
BURNIK Nada, 1941, Jesenice, Tav­
čarjeva 6, vzgojiteljica, VIZ TOZD 
WO Jesenice. 
RADINOVIČ Rade, 1957, Lipce 5, li­
var, OK ZSMS Jesenice. 
Zbor uporabnikov 
Predsednik 
TREVEN-VULELIJA Stanka, 1947, 
Jesenice, Pot O. Novaka 2, ekonomist, 
Gorenjka DSSS. 
Nam. predsednika 
NAROBE Andreja, 1943, Razgledna 
pot 8/a, ekon. tehnik, Gradiš TOZD GE 
Jesenice. 
VOH Vera, 1951, Jesenice^ C. Cirila 
Tavčarja 8, ekonomist, Železarna, 
DSSS TKR-NG. 
Zbor izvajalcev 
Predsednik 
PREZELJ Olga, 1940, Jesenice, Tom­
šičeva 107, VIZ TOZD WO Jesenice 
Nam. predsednika 
ŠKRILEC Sabina, 1941, Bokalova 16, 
vzgojiteljica, VIZ TOZD WO Jesenice. 
Izobraževalna skupnost 
Predsednik skupščine 
ŠČAVNIČAR Ivo, 1952, Jesenice, Ti­
tova 18, dipl. inž. teh. mat., Železarna, 
DSSS TKR-NG. 
Podpred. skupščine 
DOLGAN Božena, 1937, Čopova ul. 
10, prof. ind. pedagogike. Železarna, 
DSSS KSI. 
MURŠEC Damjana 1955, BI. Dobra­
va 71, dipl. org. dela. Železarna, DSSS 
KSI. 
MURŠEC Damjana 1955, BI. Dobra­
va 71, dipl. org. dela, Železarna, DSSS 
KSI. 
Zbor uporabnikov: 
Predsednik 
PESTOTNIK Oto, 1937, Jesenice, Ti­
tova 3, ekonomski tehnik, Železarna, 
DSSS KSI. 
Nam. predsednika 
DOLŠINA Matjaž, 1952, Kr. gora 5, 
Postaja mejne milice Korensko sedlo 
Zbor izvajalcev 
Predsednik 
LIČOF Marija, 1941, Jesenice, Tito­
va 71, dipl. defektolog. VIZ TOZD OŠ 
Tone Čufar. » P 
Nam. predsednika 
GERBEC Milena, 1958, Mencingerje­
va 9, Jesenice, vzgojiteljica, VIZ TOZD 
WO Jesenice. 
Kulturna skupnost 
Predsednik skupščine 
RABIČ Janko, 1953, Jesenice, Hruši­
ca, str. ključavničar, LRP Triglav Jese-
Podpred. skupščine 
MESARIC Mira, 1942, Jesenice, Tito­
va 3, predmetna učiteljica, VIZ TOZD 
OŠ Prežih. Vor. 
SITAR Peter, 1921, Žirovnica, Mo- . 
ste 11, upokoj. 
Zbor uporabnikov 
Predsednik 
ALT Branko, 1949, Tavčarjeva 10, Je­
senice, str. tehnik. Železarna, TOZD 
Vzdrževanje 
Nam. predsednika 
ČERNE Andrej, 1953, BI. Dobra­
va 32, dipl. geodet. Skupščina občine 
upravni organi. 
Zbor- izvajalcev" •',: 
Predsednik r 
KONOBELJ Anton, 1949, Hrušica 1, 
sociolog; Želez, DSSS KSI. 
Nam. predsednika 
PETERNELJ Sonja, 1946, Dovje 122, 
učiteljica, VIZ TOZD OŠ 16. december 
Mojstrana -
Telesnokulturna skupnost 
Predsednik skupščine 
POLJŠAK Janez, 1945, Hrušica 12, 
dipl. pravnik. Železarna; DSSS KSI, 
Podpred. skupščine 
KLINAR Pavla, 1955, Jesenice, C. na 
Golico 1, spec. pedagog, VIZ TOZD 
WO Jesenice 
PEM Stanislav, 1947, Jesenice, Tito­
va 41, ekonomist, Golica DSSŠ. 
Zbor uporabnikov 
Predsednik 
KOVAČIČ Zvone, 1955, Hrušica 120,-
mt tehnik, Železarna, DSSS KSI 
N "n. predsednika 
Ki 'AR Vladimir 1948, Jesenice, . 
Titovi org. dela, Železarna, DSSŠ 
KSI 
Zbor i; ajalcev 
Predsednik 
> ZIDAR Jože, 1927, Jesenice, C. Tal­
cev 8/d, valjavec. Železarna TOZD Va-
ljarna debele pločevine. 
Nam. predsednika * 
RAJGELJ Dušan, 1957, Žirovnica, 
106, dipl. pravnik, ŽJ 
Raziskovalna skupnost 
Predsednik skupščine 
diBRUDAR Božidar, 1939, Žirovnica, 
Breg 146, doktor elektroteh. znanosti, 
Železarna, DSSS ETKR NG 
Podpred. skupščine 
CEGNAR Borut, 1956, Jesenice, 
C. na Golico 8, strojni inženir, Železar­
na 
KOBLAR Vojteh, 1947, Žirovnica, 
Breznica41, gr. inženir. Gradbinec 
TOZD BŽO Jes. - * 
Skupnost za zaposlovanje 
Predsednik skupščine 
ERJAVŠEK Bojan, 1952, Jesenice, 
Tomšičeva 53, dipl. psiholog, Železar­
na, DSSS KSI 
Podpred. skupščine 
KOBENTAR Jože, 1945, _ Jesenice, 
Hrušica 19, dipl. org. dela, Železarna, 
DSSS KSI 
NOVŠAK Avguštin, 1946, Žirovnica, 
Moste 11/b, dipl. elektro inženir. Žele­
zarna, TOZD Vzdrževanje. 
- Skupnost socialnega varstva 
Predsednik skupščine 
BENCINA Franc, 1942, Žirovnica, 
Moste 31/a elektrotehnik, SE TOZD 
HC Moste, Žirovnica 
Podpredsednik 
DOBRILA Majda, 1958, Lesce, Na 
Vrtači 15, socialna delavka, ŽG TOZD 
za promet Jesenice 
Skupnost 
inval.-pok. zavarovanja 
Predsednik zbora delegatov 
BURNIK .Janko, 1923, Jesenice, 
C. Revolucije 4, višji upravni delavec, 
upokojenec. 
Podpred. zbora 
KOVAČ Aleksander, 1929, Jesenice, 
Titova 82, organiz. ' dela. Gradbinec, 
DSSS Kranj. -
ŠOLAR Marinka, 1952, Radovljica, 
Nova vas 3/a, soc. delavka, Železarna, 
DSSS KSI. 
Samoupravna kom. skupnost 
Predsednik skupščine 
VELEPEC Gregor. 1940, Jesenice, 
Bokalova 16, dipl. inž. arhitekt, 
DOMINVEST Jesenice. 
Podpredsednik,. 
ŠLIBAR Jože, 1931, Jesenice, 
C. 1. maja 18, met. tehnik, Železarna, 
TOZD Transport. 
Zbor uporabnikov 
Predsednik 
KRZNARIČ Pavel, 1927, Mojstrana, 
Delavska 9, predmetni učitelj, upokoje­
nec. 
Nam. predsednika 
OMANOVIČ Adem, 1940, Jesenice, 
Tomšičeva 60, gradbeni delovodja, 
Gradbinec, TOZD GO. 
Zbor izvajalcev 
Predsednik 
NOČ Branko, 1948, Jesenice, Tito­
va 22, dipl. strojni inž., KRES Jesenice. 
Nam. predsednika 
KOBENTAR Mojca, 1960, V. Kejžar-
ja 25/a, ek. tehnik, Kovinar, DSSS. 
Samoupravna stanovanjska * 
skupnost 
Predsednik skupščine 
PANČUR Božo, 1932, Zg^ Gorje, Kr­
nica 45, met. tehnik, Železarna, 
DSSS KSI. 
Podpred. skupščine 
FRECE Jože, 1921, Jesenice, Titova 
89, gimn. maturant, upokojenec 
KRAPEŽ Olga, 1937, Jesenice, C. Re­
volucije 7, gradbeni tehnik, SO — 
upravni org. 
Zbor uporabnikov 
Predsednik 
RAKOŠE Alojz, 1925, Jesenice, Tav­
čarjeva 7, pravnik, upokojenec. 
Nam. predsednika 
POLAK Iztok, 1949, Jesenice, Titova 
4/a, dipl: ing. stroj., Železarna TOZD 
Jeklarna. 
Zbor izvajalcev 
Predsednik 
MIKLIČ Marija, 1939, Alojza Tra­
vna 11, ek. tehnik, LB TBG, PE Jeseni­
ce. 
Nam. predsednik« -
GROZINA Nevenka, 1951, Bezje 6, 
Kr. gora, gradb. tehnik, SGP Gradbi­
nec Jesenice. 
Skupnost za varstvo 
pred požarom 
Predsednik' skupščine 
VARL Anton, 1928, Titova 82, org. 
dela, upok. 
Podpred. skupščine 
BURJA Pavel, 1943. Žirovnica, Brez-
nica 46, ing. strojništva, obrtnik. 
Zbor uporabnikov 
Predsednik 
RAVNIK Jože, 1931, BI. Dobrava 
31/b, org. dela. Železarna, TOZD Stroj­
ne delavnice. 
Nam. predsednika 
KOLMAN Milan, 1955, Titova 71, 
elektroinšt. Carinarnica Jesenice. 
Zbor izvajalcev 
Predsednik 
TRAMTE Karel, 1938, Jesenice, Tito­
va 76/a, ekonomist, Železarna DSSS 
TKR-NG. 
Nam. predsednika 
ČEBASEK Jože, 1942, Mojstrana, 
Aljaževa 13, str. tehnik, DO Kovin Je­
senice. 
Skupnost za ceste 
Predsednik skupščine 
ZIDAR Jože, 1948, Tavčarjeva 1/b, 
Jesenice, dipl. ing. gr. SO — Upravni 
organi. 
Podpred. skupščine 
FIŠER Marjan, 1951, Gradnikova 85, 
Radovljica, gr. tehnik, Cestno podjetje 
Kranj. 
Zbor uporabnikov 
Predsednik 
PRETNAR Brane, 1950, Hrušica 
58/c, dipl. ing. str. Kovinar TOZD Kov. 
predelava. 
Nam. predsednika 
BRATINA Marko, 1949, Bezje 7, 
Kr. gora, grad. tehnik, Gradbinec, 
TOZD GO Jes. 
Zbor izvajalcev 
Predsednik 
LEGAT Slavko, 1958, C. v Radovno 7, 
Mojstrana, voznik. 
Nam. predsednika 
DOLENC Jože, 1933, Jesenice, Tom­
šičeva 49, gradb. tehnik, Kovinar 
TOZD Nizke gradnje. 
Kmetijsko-zemljiška skupnost 
Predsednik skupščine 
ŠEBAT Janez, 1941, Smokuč 22, 
kmet, kmetijski kooperant. 
Podpred. skupščine 
DOVŽAN Jurij, 1947, Dovje 32, inže­
nir stroj., KRES Jesenice. 
ZUPAN-KLINAR-Tilka, 1960, Plav-
ški rovt 14, ing. agron., Kmetijska zem­
ljiška Skupnost Jesenice. 
PREGLED EVIDENTIRANIH MOŽNIH 
KANDIDATOV ZA NOSILCE 
DELEGATSKIH IN DRUŽBENIH 
FUNKCIJ V OBČINI JESENICE 
(od 26. decembra 1985 do 24. januarja 
1986) 
Predsednik občinske skupščine 
1. ČRV ZdravkO, 1931, Jesenice, 
C. 1. maja 32, SSI, Železarna Jesenice, 
DS ETN 
2. ERTL Tomaž, 1932, Jesenice, Ko-
čna 8, VSI, Republiški sekretariat za 
notranje zadeve Ljubljana 
3. KREUZER Teodor, 1934, Jesenice, 
Aljaževa 12, SSI, SO Jesenice 
4. MEDJA Jakob, 1928, Jesenice, C. 
M. Tita la, VSI, Žel. Jesenice, DS 
ETKR-NG 
5. VIDALI Jelka, 1937, Jesenice, C. 
M. Trta 114, VSI, Žel. Jesenice, DS KO-
FI 
Podpredsednik občinske skupščine 
1. BARTELJ Božidar, 1940, Žirovni­
ca Zabreznica 44 b, VSI, Žel. Jes., DS 
ETN 
2. BIČEK Stanislava, 1938, Jesenice 
Cirila Tavčarja 4, VŠI, Gorenjska bol­
nišnica, TOZD Bolnica Jesenice 
3. ILENIČ Mili, 1940, Jesenice, Sta­
neta Bokala 13, VSI, VIZ, TOZD OŠ To­
ne Čufar Jesenice 
4. SERŠEN Albina, 1943, Jesenice, 
Cirila Tavčarja 3 b, VŠI, VIZ, TOZD OŠ 
Prežihov Voranc Jesenice 
5. SVETLIN Danilo, _1944, Jesenice, 
Mladinska 9 a, VŠI, Železarna Jes., 
DSE-TKR NG 
Predsednik zbora združenega 
dela 
1. ERJAVŠEK Bojan, 1952, Jesenice, 
C. T. Tomšiča 53, VSI, Žel. Jes. DS KSI 
Zbor krajevnih skupnosti 
1. BERNIK Alma, 1943, Žirovnica, 
Selo 40, VŠI, Gorenjske bolnišnice, 
TOZD Bolnica Jesenice 
2. JELINČIČ Janez, 1943, Podkoren 
45, VŠI, IPI Jesenice 
Družbenopolitični zbor 
1. POŽAR Anton, 1958, Rateče 129, 
SSI, Občinska konferenca ZSMS Jese­
nice 
2. VIDIC Vlasta, 1925, Žirovnica, Se­
lo 7, VIŠ, upokojenka 
Skupnost socialnega skrbstva (pred­
sednik skupščine) 
1. TUŠAR Albina, 1941, Jesenice, BI. 
Dobrava 16 b, VSI, Žel. Jes., DS-KSI 
2. VIDIC Irena, 1954, Jesenice. Ulica 
Janeza Šmida 21, VŠOD, Iskra, TOZD 
PTN Blejska Dobrava 
Skupnost socialnega skrbstva (pred­
sednik zbora uzvajalcev) 
1. PIRIH Karmen, 1957, Jesenice, C. 
Revolucije 5, VŠI, Dom upokojencev 
dr. Fr. Bergija Jesenice 
2. URH Slavica, 1949. Jesenice, Tav­
čarjeva 10, SR, Dom Fr. Bergija, Jese­
nice 
Skupnost socialnega skrbstva (pred­
sednik zbora uporabnikov) 
1. KOCIJANČIČ Rudi, 1958. Jeseni­
ce, C. revolucije 10, SSI, Žel. Jes.. DS 
KSI 
Izobraževalna skupnost, predsednik 
skupščine 
1. DOLŠINA Matjaž, 1952, Kranjska 
gora, Bezje 5, VŠI, Mejni prehod Ko­
rensko sedlo 
2. LIČOF Peter, 1937, Jesenice, C. M. 
Tita 71, SSI, VIZ, TOZD OŠ Tone Čufar 
Jesenice 
3. VESEK Ema, 1943, Jesenice, Cesta 
na Golico 2, VŠI, VIZ, TOZD Tone Ču­
far Jesenice 
Predsednik zbora izvajalcev 
1. LIČOF Marica 1941, C. M. Tita 71, 
SSI. VIZ, TOZD OS Tone Čufar 
Telesnokulturna skupnost (predsed­
nik skupščine) 
1. KLINAR Pavla, 1955, Jesenice, C. 
na Golico 1, VŠI, VIZ, TOZD WO Jese­
nice 
2. TALER Franc, 1920, CM. Tita 20, 
Jesenice, VSI, upokojenec 
Zveza skupnosti za zaposlovanje 
1. KOBENTAR Jože, 1945, Jesenice, 
Hrušica 19, VSI, Žel. Jes., DS KSI 
Samoupravna komunalna skupnost 
1. BORŠTNAR Jože, 1927, Kranjska 
gora Naselje Ivana Krivca 5, SR, upo­
kojenec 
2. NOČ Branko, 1948, Jesenice, C. M. 
Tita 22, VSI, Kres Jesenice 
3. ŠLIBAR Jože, 1957, Jesenice, C. 1. 
maja 8, KV, Žel. Jesenice, TOZD Tran­
sport 
4. VELEPEC Gregor, 1940, Jesenice, 
Ulica S. Bokala 16, VSI, Dom-invest Je­
senice 
5. OMANOVIČ Adem, 1940, Jesenice, 
Tomšičeva 70/d, SR, Gradbinec GO Je­
senice 
Zveza stanovanjskih skupnosti 
(predsednik skupščine) 
1. FRECE Jože, 1921, Jesenice, C. M. 
Tita 89, SR, upokojenka 
2. RAKOŠE Alojz, 1925, Jesenice, C. 
Cirila Tavčarja 7, VŠI, upokojenec 
3. POLAK Iztok, 1949, Jesenice, Ti­
tova 4/a, Železarna Jesenice, TOZD Je­
klarna 
Skupnost za varstvo pred požarom 
1. ČERNE Alojz, 1944, Jesenice, C. 
M. Tita 41, KV, Žel. Jes., TOZD Valjar-
na deb. pl. 
2. TRAMTE Karol, 1938, Jes., Titova 
76/a, VŠI, Zel. Jesenice - RC 
Skupnost za ceste 
1. BRATINA Marko, 1949, Kranjska 
gora, Bezje 7, SSI, Gradbinec, TOZD 
GO Jes. 
2. DOLENC Jože, 1933, Jesenice, 
Tomšičeva 49, SR, KOVINAR Jesenice, 
TOZD Nizke gradnje 
Kmetijsko-zemljiška skupnost 
1. DOVŽAN Jurij, 1947, Dovje 32, 
Mojstrana, VŠI, Kres Jesenice 
2. ŽUPAN-KLINAR Tilka, 1960, 
Plavški rovt 14, VŠI, Kmetijska zemlji­
ška skupnost Jesenice 
Opomba: Seznam evidentiranih 
možnih kandidatov za nosilce delegat­
skih in družbenih funkcij v občini Je­
senice do 25. decembra 85 je bil obja­
vljen v tedniku Železar dne 26. decem­
bra 1985 in poslan vsem temeljnim sre­
dinam z gradivom za predkandidacij-
ske postopke. 
MARJAN DROLC NOVI PREDSEDNIK OBČINSKEGA SVETA ZVEZE SINDIKATOV 
•. . ^ udeležbi ?9 odstotkov delegatov, poleg številnih gostov, med njimi so 
bili podpredsednica republiškega sveta- Zveze sindikatov Slovenije Francka 
Herga, predsednik medobčinskega sveta zveze sindikatov za Gorenjsko 
Ivan Torkar, predstavnik zveze sindikatov radovljiške občine in predstavni­
ki Skupščine občine Jesenice in družbenopolitičnih organizacij občine Jese­
nice, je^v sredo, 22. januarja, potekala skupščina občinskih organizacij Zve­
ze sindikatov Slovenije — Jesenice. 
- Poleg poročila o delu občinske or­
ganizacije zveze sindikatov v obdob­
ju 1982—1986, s katerim smo bralce 
seznanili v naši.prejšnji številki, so 
delegati obravnavali programske 
usmeritve za delo občinskega sveta ~ 
ZSS Jesenice za obdobje 1986—1990, 
poročilo nadzornega odbora in izved­
li volitve članov občinskega sveta in 
nadzornega odbora ter delegatov za 
10. kongres ZSJ in 11. kongres-ZSS. 
Nekaj uvodnih poudarkov iz poro­
čila in predloga programskih usme­
ritev, ki so ju delegati prejeli v pisni 
obliki, je na skupščini obnovil dose­
danji predsednik občinskega sveta 
Janez Jamar in s tem odprl razpravo 
o obeh dokumentih. 
Razpravo je pričel Srečko Zima iz 
Društva upokojencev Dovje-Moj­
strana in najprej opozoril-da bo pri­
hodnje leto preteklo 40 let organizi­
ranega delovanja upokojencev, ki so 
v jeseniški občini povezani v šestih 
društvih upokojencev. Delegate je 
tudi seznanil, da v občini pripravlja­
jo ustanovitev občinske zveze dru­
štev upokojencev, ki bo povezovala 
prizadevanja in akcije društev. Le-ta 
združujejo že precej upokojencev, ki 
jih je v občini 5.643. Omenjal je tudi 
vprašanje pokojnin, ki ta čas v po­
prečju znašajo le 50 odstotkov oseb­
nega dohodka, ki bi ga upokojenci 
dobivali, če bi bili še aktivni. Dotak­
nil se je tudi neizkoriščenih sred­
stev, ki jih upokojenci zbirajo za sta­
novanjsko gradnjo in pozval organi­
zacije združenega dela, da bi sledile 
zgledu jeseniške železarne, ki edina 
pomaga društvom upokojencev. 
O delavskih prevozih je spregovo­
ril Franc Vidovič, ki je v zvezi s tem 
opozoril na dotrajanost in pomanj­
kanje voznega parka. To bi lahko 
premostili le z združevanjem sred­
stev organizacij združenega dela v 
občini in tako tudi zagotovili bolj 
kulturni prevoz delavcev na delo in z 
dela. S to problematiko je bila sezna­
njena tudi občinska organizacija 
zveze sindikatov, o njej pa so razpra­
vljali tudi vsi trije zbori skupščine 
občine Jesenice in podprli prizade­
vanja za združevanje sredstev za iz­
boljšanje delavskih prevozov in bolj­
šo medkrajevno povezavo.. 
Anton Robnik je govoril o razvoju 
gostinstva in turizma v Gornjesav-
ski dolini in opozoril na dogovorjene 
razvojne naloge, ki se ne uresničuje­
jo ali pa zelo počasi. Poudaril je zla­
sti problematiko infrastrukture in 
prometne povezanosti. Menil je, da 
gre pri tem za dobršen del neodgo­
vornosti. Pred časom je bilo na se­
stanku z delovno skupino centralne­
ga komiteja Zveze komunistov Slo­
venije imenovano posebno politično 
telo, ki naj bi spremljalo izvajanje 
dogovorjene politike pri razvoju go: 
stinstva in turizma v Gornjesavski 
dolini, pa jih nihče ni vprašal; kaj je 
bilo v tem času narejenega, vpraša­
nje pa je, če ta skupina sploh še ob­
staja. Omenjal je še slabo trgovin­
sko ponudbo v Kranjski gori, kjer 
novi trgovinski center ostaja le na 
papirju. 
O usmerjenem izobraževanju, ki 
se na našem območju izvaja v Cen­
tru srednjega usmerjenega izobraže­
vanja na Jesenicah, je govorila Meta 
Ferjan. Predlagala je, da bi jih ob­
činska organizacija zveze sindikatov 
podprla v njihovih prizadevanjih in 
zahtevah, .da v okviru Centra ostane­
jo vse usmeritve in smeri, ki jih je 
center imel ob ustanovitvi. Center je 
nekaj tega v zadnjih letih izgubil, so 
pa še nadaljnje tendence za omeje­
vanje, kar je seveda škoda za organi­
zacije združenega dela, še bolj pa za 
učence tega območja, ki se morajo 
usposabljati v drugih krajih, kar šo­
lanje podraži, so pa vsi pogoji za to 
na Jesenicah. (Delegati so njeno iz­
vajanje podprli z aplavzom.) 
O krizi vrednot in ohranjanju tra­
dicij delavskega -gibanja je govoril 
Joža'Vari. Dejal je, da se ta čas ne 
srečujemo samo s problemi in krizo 
ekonomike, temveč tudi s krizo vred­
not, s krizo socialističnih moralnih 
vrednot in socialistično moralno 
vrednostne zavesti. Na nasprotja in, 
neskladnosti med povečanimi proiz­
vajalnimi silami in družbeno oziro­
ma samoupravi]alskd zavestjo sta 
opozarjala že Tito in Kardelj.- Ta 
nasprotja in neskladnosti pa so v 
zadnjih letih prerasli v krizo, kajti 
zaostajanje na idejnem, teoreti­
čnem, strokovnem, kulturnem,-znan-
stveno-raziskovalnem, inovativnem 
in drugih področjih, je eden izmed 
vzrokov mnogih današnjih kriznih 
nojavov v vseh okoljih in v družbi 
8 ŽELEZAR 
nasploh, hkrati pa ena njegovih naj­
težjih posledic. 
V jeseniški občini bi morali biti v 
tem pogledu še posebno zaskrbljeni, 
kajti ekstenzivno zaposlovanje v ob­
čini po osvoboditvi; še zlasti v. žele­
zarstvu, gradbeništvu in komunalni 
dejavnosti, je povzročilo izredno sla­
bo-1 kvalifikacijsko in izobrazbeno 
strukturo zaposlenih. Tako imamo v 
občini med zaposlenimi 40 odstotkov 
nekvalificiranih in polkvalificiranih 
delavcev, to je v bistvu delavcev z 
nedokončano osnovno šolo. Gledano 
na srednjeročne in dolgoročne raz­
vojne naloge in cilje občine in širše 
družbene skupnosti, bi se morali nad 
takim stanjem resno ' zamisliti, če­
prav imamo pred seboj nadaljnji 
razvoj gospodarstva in novih tehno­
logij ali razvoj družbenoekonomskih 
odnosov oziroma oblasti delavskega 
razreda in vseh delovnih ljudi. -
Čeprav še mnogokje niso ali noče­
jo spoznati, je danes neizprosno dej­
stvo, da si brez uveljavljanja novih 
lastnosti in vrednot, kot so ustvarjal­
no, inovativno, visoko produktivno 
delo, združeno z znanjem, hkrati pa 
prežeto z globoko socialistično za­
vestjo, da je kakršnokoli prilaščanje 
sadov tujega dela brez lastnega de­
lovnega prispevka nezdružljivo s 
častjo in moralo samoupravne socia­
listične družbe, ne moremo zamišlja­
ti hitrejšega razvoja in doseganja 
planskih nalog in ciljev, da samo­
upravljanje lahko polno zaživi in se 
uveljavi le na visoki ravni splošne 
kulture, znanosti in tehnologije. 
Veliko vrzelin zamudo bomo v ob­
čini morali v relativno kratkem času 
-nadoknaditi, še zlasti, ker tudi na 
tem področju, kakor tudi na mnogih 
drugih, nismo dosledno-uresničevali. 
zakona o združenem delu. Le-ta med 
številnimi pravicami in dolžnostmi 
delavcev opredeljuje tudi dolžnost, 
»da nenehno izpopolnjujejo svoje 
znanje, zmožjiosti in delovne spret-^ 
nosti, da bi čim uspešneje opravljali 
določena dela in izpolnjevali svoje 
naloge . . .« 
Za spoznavanje teh dejstev bodo 
tudi osnovne organizacije in organi 
zveze sindikatov morali biti bolj 
uporni in spodbujati in uveljavljati 
kreativnost na vseh področjih, to je 
povezovanje fizičnega — ročnega de­
la z umskim, znanstvenega pa s 
praktičnim, tehničnim. V sindikatih 
se bo moralo okrepiti spoznanje, da 
so kultura, znanje in delo povezoval­
ne, neločljive sestavine našega ži­
vljenja, našega samoupravnega so­
cialističnega razvoja. Zato se bodo 
sindikati morali odločno zavzemati 
za organizirano in trajno strokovna 
in splošno dopolnilno izpopolnjeva­
nje vseh zaposlenih v združenem de­
lu. Zavzemati, da to postane trajna 
in odgovorna sestavina kadrovske-
politike. Tovrstna prizadevanja pa 
; bodo dobila ustrezno motivacijo in. 
spodbudo le, če bomo hitreje in bolj 
odgovorno uresničevali načelo deli­
tve po delu in rezultatih dela. 
Govornik se je dotaknil tudi nalog 
pri ohranjanju tradicij .delavskega 
gibanja. Menil je, da naloge sindika­
ta na tem.področju niso samo zbira­
nje gradiv in pričevanj o gibanju,-
' pač pa tudi varstvo dokumentarnega 
gradiva v organizacijah zveze sindi­
katov, in sicer tistega, ki ima last­
nost arhivskega gradiva, kar bo za­
pisovalcem povojnega dinamičnega 
obdobja socialistične revolucije omo­
gočalo realno ovrednotiti vlogo de­
lavskega gibanja. Razen tega pa je 
naloga sindikata na tem področju, 
da tradicije delavskega gibanja uve­
ljavlja tudi-v praksi, v vsakodnev­
nem življenju. Pri tem je poudaril to­
varištvo, predanost gibanju, solidar­
nost, nesebičnost, delovna tekmova­
nja, povojno udarništvo, inovativ-
nost.in racionalizatorstvo, še zlasti 
pa spoštovanje dela, po železnem na­
čelu gibanja »delu čast in oblast«. 
O delu Kluba - samoupravlj alcev 
Jesenice je govoril Berti Brun. Klub 
je v obravnavanem času dosegel ne; 
kaj pomembnih rezultatov pri izo­
braževanju delegatov, izmenjavi sa­
moupravnih izkušenj in na -nekate­
rih drugih področjih. Temu bo Klub 
tudi v novem delegatskem mandat­
nem obdobju namenil- največjo po­
zornost, pri tem pa bo moral tudi mi­
sliti na sodobnejše in učinkovitejše 
oblike izobraževanja oziroma izpo­
polnjevanja. Govornik je opozoril na 
premajhno povezanost klubov samo-
upravljalcev v okviru medobčinske­
ga sveta zveze sindikatov in poveza­
nost z dislociranimi enotami delov­
nih organizacij. Kljub spodbudam 
zveze sindikatov Slovenije po celovi­
tem letnem obravnavanju poslovnih 
poročil Klub samoupravlj alcev ugo­
tavlja, da sindikati to še vedno 
obravnavajo preveč parcialno in 
brez ocen poslovodnih delavcev. 
_ Adem Omanovič je opozoril na po­
manjkanje rekreacijskih prostorov, 
zlasti za" poletno športno-rekreacij-
sko delovanje, in na prizadevanja za 
temeljito sanacijo in obnovo igrišča 
v športnem parku. Ifpoštevanja 
vredna je bila tudi njegova pobuda, 
da bi morali za boljšo informiranost 
javnosti o delu sindikata in sploh za 
boljše medsebojno komuniciranje 
začeti usposabljati mrežo dopisni­
kov v bazi, to je v osnovnih organiza­
cijah zveze sindikatov. 
O problematiki zdravstvenega var­
stva in nasploh o skupni porabi ozi­
roma družbenih dejavnostih je govo­
ril Miro Harej. Upadanje deleža 
skupne porabe v družbenem proizvo­
du, je menil, je v tem, da se vračamo 
na proračunske odnose, namesto da 
bi krepili in izpolnjevali sistem svo­
bodne menjave dela med delavci 
družbenih dejavnosti in delavci v 
materialni proizvodnji. Z zadovolj­
stvom pa je ugotavljal, da se pred­
vsem v zadnjem času močno spremi­
nja miselnost med ljudmi, da druž­
bene dejavnosti Je niso-režijska bre­
mena družbe, temveč sestavni del 
združenega dela. Mnogo bliže so si v 
delegatskih skupščinah tudi delegati 
izvajalci in-delegati-uporabniki, za 
kar je pripisal zaslugo tudi boljšemu 
informiranju delovnih ljudi in obča­
nov in še posebno' delegatov o resni­
čnem stanju na posameznih samou­
pravnih interesnih področjih. 
V razpravo se je vključil tudi pred­
sednik medobčinskega sveta zveze 
sindikatov za Gorenjsko Ivan Tor-
kar, kije ob vedno bolj zahtevnih in 
odgovornih nalogah sindikata raz-. 
mišljal o izobraževanju sindikalnih 
aktivistov. Formalna izobrazba, "je 
menil, še ni jamstvo, da je aktivist 
dovolj usposobljen za občutljivo in 
odgovorno delo z ljudmi, za vedno 
bolj obsežne naloge v osnovnih orga­
nizacijah sindikata. Tudi on je-po­
udaril "potrebo po sodobnejših obli­
kah izobraževanja in na programsko 
odgovornost sindikalnih organizacij 
za to področje delovanja. Čeprav je 
pri medobčinskemu svetu oblikova­
nih osem odborov dejavnosti, je na 
Gorenjskem še marsikaj premalo 
povezano pa tudi nedorečeno. Pri 
tem je mislil tudi na klube samou­
pravlj alcev, za katere se bodo morali 
dogovoriti o oblikah in vsebinah so­
delovanja. Nasploh, je dejal, bi mo­
rali na nivoju regije govoriti in us-
klajati vse naloge, katerih vsebina 
in posledice presegajo občinske me­
je. 
Anton Miklič je skupščini v potr­
ditev predlagal nekaj sklepov, ki jih 
je sprejela programsko-volilna kon­
ferenca sindikata Železarne Jeseni­
ce in se nanašajo predvsem na za­
dolževanje v tujini, zaostajanje slo-
• venskega gospodarstva oziroma nje­
govega posodabljanja, razmejitve 
med samoupravnimi in strokovnimi 
odločitvami in vodenjem ter na hi­
trejše usklajevanje pokojnin z rastjo 
osebnih dohodkov. Še posebno je 
poudaril že boleče zaostajanje pokoj­
nih tistih, ki so nosili največje bre­
me obnove in gradnje našega gospo­
darstva. Kritično je razmišljal tudi o 
sodelovanju delavcev pri poviševa­
nju cen, kjer je njihova prisotnost 
največkrat le formalnost, pa tudi 
utemeljitve strokovnih služb za povi­
šanje cen so navadno tako oblikova­
ne, da delavec skoraj ne upa reči ne, 
čeprav ga kot potrošnika po verižni 
reakciji to prej ali slej najbolj priza­
dene. Govornik je načel še vpraša­
nje prekinitev dela oziroma tako 
imenovane »izsiljene« sestanke ali 
zbore delavcev. Ker so običajno vsi 
uspešni, 3zl: -ma se ugodi zahtevam 
delavcev, je menil, da je nevarnost, 
da bito začeli zlorabljati. 
Sašo Piber je dal nekaj pobud za 
dopolnitev nalog s področja inovati-
vne dej avnosti. Zlasti bi morali opre­
deliti, da se pri ocenjevanju uspeš­
nosti poslovodnih delavcev mora 
upoštevati tudi njihov odnos do ino-
vativne dejavnosti, ki ne more biti 
drugačen kot spodbujevalen in krea­
tiven. . 
V imenu Zveze sindikatov Sloveni­
je je skupščino pozdravila podpred­
sednica republiškega sveta ZSS 
Francka Herga in se zahvalila vsem 
sindikalnim aktivistom, osnovnim 
organizacijam in občinskemu svetu 
za opravljeno delo v minulem man­
datnem obdobju. Ob tej priliki je 
poudarila, da tako poročilo kot raz­
prave kažejo, da bomo morali še bolj 
okrepiti vlogo in pomen osnovnih or­
ganizacij zveze sindikatov pri krepi­
tvi ustavnega položaja delavcev v 
združenem delu. Pri tem bomo mo­
rali imeti pred očmi celotno družbe­
no reprodukcijo in ne samo odloča­
nje o ustvarjenem dohodku znotraj 
TOZD ali delovne organizacije. Go­
vornica je opozorila na razpravo o 
gradivu Kritična analiza delovanja 
političnega sistema socialističnega 
samoupravljanja, ki ga je dal v ja­
vno razpravo Zvezni družbeni svet 
za. vprašanj a družbene ureditve ih o 
katerem bodo morali tudi v sindikal­
nih organizacijah spregovoriti. 
Sekretar občinskega komiteja zve­
ze- komunistov Jesenice Branko 
Iskra se je zahvalil dosedanjemu ob­
činskemu svetu zveze sindikatov in 
njegovemu predsedstvu za opravlje­
no delo v štiriletnem mandatnem ob­
dobju. Ob tem je poudaril, da so bili 
doseženi določeni premiki v razvoju 
pa tudi v zavesti delavcev in delov­
nih ljudi, marsikaj pa ni bilo nareje­
nega in to preostaja novoizvoljene­
mu občinskemu svetu in predsed­
stvu. 
Po zaključeni razpravi je skupšči­
na sprejela poročilo in programske 
usmeritve z dopolnili, izraženimi na 
skupščini, ki jih bo ustrezno obliko­
vala delovna grupa. Po poročilu nad­
zornega odbora so sprejeli razrešni-
co dosedanjim članom, občinskega 
sveta in nadzornega odbora ZSS Je­
senice in izvolili nov 45-članski svet 
in petčlanski nadzorni odbor. 
Skupščina je soglasno za delegate 
na 11. kongresu Zveze sindikatov 
Slovenije izvolila-: Tomaža Poharja, 
Zorana Krejiča, Jureta Klančnika, 
Nadjo Kilar, Zorana Pogačnika, Ja­
neza Knifica, Vitomiro Sodja-Kom-
ljanec in Marijo Kovač. Za delegata 
na 10. kongresu zveze sindikatov Ju­
goslavije pa Marjana Vebra. 
PRVA SEJA NOVOIZVOLJENEGA 
OBČINSKEGA SVETA ZSS 
Takoj po seji skupščine sta se na 
prvi seji sestala novoizvoljeni občin­
ski svet in nadzorni odbor ZSS Jese­
nice. Najprej so izvolili petnajstčlan-
sko predsedstvo občinskega sveta. 
Ker je dosedanjemu predsedniku Ja­
nezu Jamarju pretekel mandat, so 
za novega predsednika občinskega 
sveta zveze sindikatov izvolili Mar­
jana Drolca iz TOZD Plavž Železar­
ne Jesenice, za podpredsednika pa 
Bertija Bruna, delegata Kluba samo­
upravlj alcev Jesenice in Miroslava 
Harej a, delegata TOZD Zdravstveni 
dom Jesenice. Za sekretarja je bil 
ponovno izvoljen Jure Klančnik iz 
SCT TOZD Elim Jesenice. 
V medobčinski svet ZSS za Go­
renjsko so kot delegate jeseniške ob­
čine izvolili: Branka Iskra, Tomaža 
Ramuša, Avgusta Brusa, Antona Mi-
kliča, Nadjo Kilar in Jožeta Štravsa. 
Delegati občinskega sveta ZSS Jese­
nice v družbenopolitičnem zboru 
Skupščine občine Jesenice pa bodo: 
Sašo Piber, Marjan Drolc, Marjan 
Veber, Vitomira Sodja-Komljanec in 
Anton Dežman. 
Na prvi seji so izvolili še sedem 
svetov, pet odborov in. eno komisijo, 
ki bodo za posamezna področja dela 
delovali pri predsedstvu občinskega 
sveta. 
Predsedstvo je tudi potrdilo finan­
čno poročilo občinskega sveta zveze 
sindikatov za leto 1986, ki je znašal 
19.733.885 dinarjev prihodkov in ra­
vno toliko odhodkov. Finančni načrt, 
ki so ga prav tako potrdili po dodatni 
razlagi za leto 1986, znaša 31.713.000 
dinarjev, ali v primerjavi z letom po­
prej 60 odstotkov več. 
ZG0D0VIN0PISCI NOB V SVOJEM 
DRUŠTVU 
V Ljubljani je bil 23. januarja ustanovni občni zbor Društva piscev zgo­
dovine NOB in revolucije Slovenije. Vanj se je od 150 evidentiranih (po po­
datkih pripravljalnega odbora) včlanilo nad 70 piscev, ki so se udeležili ob­
čnega zbora in izpolnili vpisnice. Med njimi je tudi precej Gorenjcev, ki so 
se doslej že izkazali s svojimi jleli na področju zgodovinopisja NOB in revo­
lucije. 
Na občnem zboru so sprejeli pra­
vilnik in program društva ter sklep o 
finančnem načrtu in članarini. Za 
predsednika društva so soglasno iz­
volili znanega partizanskega koman­
danta in avtorja številnih" knjig o 
NOB Lada Ambrožiča-Novljana, za 
podpredsednika pa generala Rudol­
fa Hribernika-Svaruna, kise je prav 
tako uveljavil kot opisovalec zgodo­
vinskih dogodkov v NOB. V devet­
članskem izvršilnem odboru zastopa 
gorenjske avtorje Ivan Jan-Srečko, 
ki je bil tudi eden od pobudnikov 
ustanovitve društva in član pripra­
vljalnega odbora.. 
. Med programskimi nalogami velja 
omeniti, da bo društvo skrbelo tudi 
za pridobivanje mladih strokovnih 
kadrov. 
V novoustanovljeno Društvo pis­
cev zgodovine NOB in revolucije Slo­
venije so se včlanili številni znani pi­
satelji in kronisti, ki so že člani Dru­
štva slovenskih pisateljev, poleg teh 
pa veliko drugih zapisovalcev, ki se 
ljubiteljsko ukvarjajo z zgodovino­
pisjem. Med njimi je nekaj stalnih 
zapisovalcev tudi iz radovljiške in je­
seniške občine. 
J. R. 
SLOVESNOST NA KARAVLI 
V soboto, 25. januarja, je bila na Karavli »Edvard Kardelj-Krištof Bevc« 
na tromeji nad Ratečami slovesnost ob 76-letnici rojstva velikana revolucije 
in marksistične misli Edvarda Kardelja. Svečanosti so se udeležili Stane Do-
lanc, član predsedstva SFRJ, general podpolkovnik Mirko Mirtič, načelnik 
štaba ljubljanskega armadnega območja, vojaki in starešine sosednjih ka-
ravl, predstavniki družbenopolitičnih organizacij jeseniške občine ter 
krajevne skupnosti Rateče in Kranjska gora, učenci kranjskogorske osno­
vne šole in cicibani iz- zagrebškega otroškega vrtca. Slavnostni govornik je 
bil general podpolkovnik Mirko Mirtič, ki je orisal delo velikega revolucio­
narja in marksističnega misleca jugoslovanskih narodov in narodnosti Ed­
varda Kardelja, ki se je rodil 27, januarja 1910 in ga že sedem let ni več med 
nami. Sedmo leto pa že nosi karavla na tromeji pod Pečjo njegovo ime. V 
kulturnem delu slovesnosti so s petjem in recitali nastopili vojaki graničarji, 
učenci osnovne šole »Jeseniško-bohinjskega odreda« iz Kranjske gore in ci­
cibani otroškega vrtca »Marjan Čavie« iz Zagreba. Po slovesnosti so si gostje 
ogledali karavlo in lepo urejeno Kardeljevo spominsko sobo. 
Besedilo in slika: A. Kerštan 
TAJNI SESTANKI V SELŠKI 
CERKVI 
Ponosen sem na svojo rojstno vas, na vaščane Sela pri Žirovnici. V tem 
kratkem"zapisu ne morem opisati vedenje yseh vaščanov med vojno, omejil 
se bom predvsem na sosede, torej na hiše okolixerkve in na nekatere bolj 
znane. 
0 delu vaščanov 
Sela pri Žirovnici za NOG 
Pri najbližjem sosedu.Orečniku je 
bilo šest bratov in dve sestri. Tone je 
po prvi svetovni vojni umrl za špan­
sko boleznijo, kakor so tedaj rekli 
gripi, star 17 let, vsi drugi so se izuči­
li obrti: Franc je bil krojač, Janez in 
Lojze mizarja, Pavel sedlar, Lovrenc 
kolar, Cilka pletilja. 
Majhna kmetija ni mogla preživ­
ljati toliko otrok, zato je bil njihov 
oče Anton Noč zaposlen, dokler niso 
odrasli. Zaradi zanimivosti navajam, 
da je bil Orečnik v preteklem stole­
tju zaposlen v že zdavnaj opuščenem 
rudniku na Jezercih na Zelenici, ko­
pal je rudo v Savskih jamah, med pr­
vo svetovno vojno pa je bil pri želez­
nici in zato oroščen vojaščine. 
Od bratov smo vaški otroci najraj­
ši imeli Janeza, ker nam je izdeloval 
smučke za nekaj dinarjev, največ­
krat pa zastonj. Bil je tudi čebelar 
(tako kot sta še sedaj njegov brat Lo­
vrenc in Lovrencev sin Tonček) in 
smo se v njegovi mizarski delavnici 
večkrat najedli medu. Otroci smo ga 
občudovali tudi zato, ker je za mali­
co poleg kruha in mesa jedel tudi če­
bulo, česar se je navadil pri vojakih, 
toda pred vojno nihče drug v našem 
kraju ni jedel sveže'čebule. 
Lovrenc je bil v Gradnikovi briga­
di, Janez in Pavel pa v Kokrškem 
odredu. 13. novembra 1944! leta je bil 
Janez s četo v prehranjevalni akciji. 
V Hudem grabnu pri Lešah v tržiški 
občini so jih presenetili domobranci. 
Med padlimi je bil tudi Janez Noč, 
Orečnikov, star 38 let. 
Pastirji in muzikanti 
Na drugi strani naše hiše so Luž-
nikovi. Mati je bila iz Andraža nad 
Polzelo, oče pa iz Sv. Danijela pri 
Dravogradu. Spoznala sta se v jese­
niški železarni, kamor sta vsak po 
svoji poti prišla s trebuhom za kru­
hom. Leta 1911 sta na Selu kupila 
kajžo. Marija je povila dvanajst 
otrok; trije so umrli že v rani mladi-
sti, odrasle so tri sestre in šest bra­
tov. 
Lužnikova mati je z otroki bosa 
hodila po kamnitem pobočju hriba 
in nahirala suhljad za kurjavo. Ni bi­
lo denarja ne za čevlje ne za drva. 
Suhljad so povezovali v butare in na 
glavi nosili domov. Nabirali so jago­
de, borovnice in maline ter pomagali 
kmetom, da so si zaslužili malico. 
Oče je znal igrati na harmoniko, 
ta dar pa so podedovali sinovi-. Iz nji­
hove kaj že so se slišali veseli zvoki 
kitar, trobente, harmonike, klarine­
ta in kontrabasa. V letih po minuli 
vojni so bratje Lužnik nastopali kot 
ansambel ter želi številna priznanja. 
Mirko Lužnik se je partizanom' 
priključil leta 1942, naslednje leto pa 
je že bilpolitkomisar čete. Pozneje 
je bil s področja Karavank preme­
ščen na Dolenjsko. Ni znano, kje so 
ga Nemci ujeli. Iz begunjske zapor­
niške knjige je razvidno, da so ga-tja 
pripeljali 9. decembra 1943 iz ljub­
ljanskega zapora. Verjetno so ga 
ujeli med jesensko ofenzivo po kapi­
tulaciji Italije nekje na Dolenjskem, 
kamor so ga premestili z Gorenjske. 
Nemci so ga ustrelili v Lescah 15. ja­
nuarja 1944, v skupini tridesetih ob­
sojencev. 
Mirkov brat Ivan je bil spomladi 
leta 1943 vpoklican v nemško vojsko. 
V Franciji se je priključil odporni­
škemu gibanju. Po vojni se je vrnil 
domovin kot upokojenec železarne 
živi v Žirovnici. 
Franc Lužnik je bil z ženo Angelo 
in-otroki šest let za pastirja na Za-
breški planini. Iz njegovih spominov 
sklepamo, da mogočni gestapo ni bil 
vseveden. O tem je Franc izjavil: 
»Po požigu cestnega in železniške­
ga mosta v Mostah junija 1942 so 
Nemci nameravali požgati vse pla­
ninske objekte na Karavankah. Za 
vodiča jim je bil pleskar Potočnik, 
vendar so ga prisilili, da jim je kazal 
pot. 
. S požigom so začeli na Potoški 
planini, potem so šli naprej in mimo 
Valvasorjeve koče do Žirovniške pla­
nine, kjer pa požig v celoti ni uspel 
zaradi kamnite staje. Po požigu Za-
breške planine so se napotili proti 
Doslovški, kjer sva z ženo že tretje 
leto pasla govedo. V prvih dveh letih 
niti enega Nemca ni bilo na to plani­
no, pa čeprav je V bližini nekaj časa, 
taboril Cankarjev bataljon. Partiza'-
ni so k nam prihajali po mleko, po­
što in hrano! ki so jim jo tjakaj pri­
nesli ljudje iz vasi. 
Nemški policisti so Doslovško pla­
nino zgrešili tudi tedaj, ko jih je vo­
dil Potočnik, ki pa menda nikdar ni 
bil na tej planini. Policisti so šli zgo­
raj po granični poti, s te pa se Do-
slovška ne vidi. Tudi kadar so šli po 
spodnji poti, so jo zgrešili, ker se tu­
di s te ne vidi.« 
0 Španovih iz mežnarije 
Tik pred začetkom prve svetovne 
vojne je s sklepom sodišča zaradi ne­
plačanih davkov prišla na boben 
Spanova kmetija v Žirovnici. Gospo­
darja z ženo in šestimi otroki, od ka­
terih je bil najstarejši Janko star de­
set, najmlajši Tine pa leto dni, so do­
besedno vrgli na cesto. Za njimi so iz 
hiše kar po travniku razmetali . 
skromno opremo, perilo in obleke. 
Pregnana družina se je za leto dni 
nastanila v Resmanovi bajti na Selu, 
potem pa je bila vsa leta prve svetov­
ne vojne na Bregu. 
Oskrbnik vaške mežnarije na Selu 
je bil moj stari oče Jože Vidic. Po 
njegovi smrti so Španovi prišli v to 
mežnarijo in s seboj prinesli hišno 
ime iz Žirovnice. 
Sosed Tine Dolar-Čiro je bil prvi 
partizan iz naše vasi. Pozneje_se mu 
je priključil še brat Janko. Zaradi te­
ga, ker je bil Tine partizan, so druži­
no izgnali v taborišče v Nemčijo. 
Pred izgonom pa se je zgodilo tole: 
Komandant Cankarjevega bataljo­
na je nekega dne Tinetu dovolil, da 
je šel za dva dni domov. V tistih ča­
sih so Nemci kaj radi postavljali za­
sede v bližino hiš, iz katerih je bil 
kdo partizan. 
Tine oziroma partizan Ciro je bil 
silno previden. Prek vrtov se je med 
drevjem priplazil do cerkvenega zj--
du. Tudi po pol ure je prisluškoval, 
če se bo kje kaj premaknilo.. Nato je 
splezal po zidu do stopnic, ki vodijo v 
zvonik. Na teh stopnicah je krov cer­
kve tako blizu, da se je Tine lahko 
prijel za tramove in se po njih spla­
zil na podstrešje. 
Zjutraj je ponavadi zvonila Tineto-
va mati. Z leseno nogo se je počasi 
vzpenjala po stopnicah. 
Mama, tu sem,- ji je zašepetal sin. 
Mati s stopnic ni pogledala proti 
podstrešju, od koder je slišala sinov 
glas, kajti lahko bi jo opazoval kak-
vohun in posumil, zakaj gleda proti 
podstrešju. Po vasi je zvonilo, zvoni­
lo pa je tudi materino srce. Mirno se 
je vrnila v kuhinjo, skuhala čaj, vze­
la s seboj izdatno malico, vse to zavi­
la v krpe in počasi šla proti cerkvi. V 
roki je držala metlo, tako da so vsi 
videli, da gre pometat cerkev. 
Na Selu je na cerkvenem koru 
odprtina, skozi katero se da priti s 
podstrešja, zanjo pa nihče ni vedel, 
pravzaprav le redki. Skozi to odprti­
no je Tine prilezel na kor in tu se je 
v .n.ru pogovarjal z mamo ter zaužil 
prineseno hrano. Mati mu je dva dni 
v cerkev nosila hrano, prinesla mu 
je perilo, obvestila ga je o vseh novi­
cah. Če bi kdo slučajno vstopil v cer­
kev, bi mati začela brisati prah, Tine 
pa bi se splazil nazaj na podstrešje. 
Leta 1943 in 1944 je bil Tine sekre­
tar rajonskega komiteja Žirovnica-
Lesce. 
Poleg Lužnikove hiše je Pavovče-
va, v kateri sta živela mati in sin Ru­
da, ki je bil krojač. Ruda je spomladi 
1944 odšel k partizanom. Bil je kro­
jač pri štabu tridesete divizije na 
P ' orskem. Padel je poleti 1944 na 
Oblakovem vrhu, pokopan pa je v 
Šebreljah. 
Nad Lužnikovo hišo je Špelčniko-
va, majhna kmetija, na kateri sta ži­
vela starša in sin Tonček. Ta druži­
na je v hudi stiski marca 1942 spre­
jela pod streho prvega partizana v 
naši vasi. Jeseniški prvoborec Mirko 
Frankič-Tilen je bil njihov sorodnik. 
Marca 1942 so Tilen, Jeseničana Jo­
že Savli in Ivan Kavčič šli kot parti­
zani po zasneženi cesti z Javornika 
proti Žirovnici. Na Potokih so padli v 
nemško zasedo. Savli in Kavčič sta 
padla, Mirko Frankič pa se je po 
snegu prebil do Sela in potrkal pri 
Špelčnikovih, ki so bili njegovi so­
rodniki. 
Anton Vogelnik-Špelčnik je bil po-
litkomisar čete v Škofjeloškem odre­
du, umrl pa je pred nekaj leti. 
Nad Špelčnikovo hišo je bila v po­
bočju rebra še nizka hiša, zadnja 
nad* vasjo, v kateri sta živela Marija 
Krč in njen sin Franjo. -Marijin mož 
Martin je padel v prvi svetovni vojni 
in tako je ostala sama z enoletnim 
sinom. Nikoli več se ni poročila. Fra­
njo se je izučil za ključavničarja in 
se zaposlil v Elektro Moste. Leta 
1939 je odšel v Zemun, kjer se je.za-
poslil v takratni tovarni letal Ikarus, 
kasneje pa je odprl svojo ključavni­
čarsko delavnico. V tej delavnici je 
MENJAVA FORME NA PLAVŽU 
bila že pred vojno partijska javka, v 
najbolj prometni ulici v Zemunu. 
Kot predvojni komunist je bil Fra­
njo Krč eden izmed glavnih organi­
zatorjev oboroženega odpora proti 
okupatorju v Zemunu. Zemun je bil 
priključen1 tako imenovani Neodvi­
sni hrvatski državi. Po njem so se 
šopirili ustaši. Zaradi izdaje parti­
zanskega dezerterja iz Iriga pod 
Fruško goro, z imenom Cveče, ki je 
prej kot skojevec živel v Zemunu, so 
ustaši januarja 1944 aretirali Franja 
Krča, ker so zvedeli, da je on partij­
ski sekretar mesta in organizator 
vseh akcij. Tako so ga mučili, da je 
že prvo noč umrl v zaporu, njegovo 
truplo pa so vrgli v Donavo. 
Ker je po sinovem odhodu v Ze­
mun ostala Marija Krč sama v hiši­
ci, je vzela na stanovanje družino 
Kokalj, ki je prišla iz Poljanske doli-
. ne. Oče Jože je delal v železarni, Mi­
cka pa je skrbela za tri sinove, Jože­
ta, Stanka in Janeza, ki so bili stari 
od šest do dvanajst let. Mickini trije 
bratje so bili partizani od leta 1941. 
Njen dvajsetletni brat Jože je poleti 
1942 padel na Blegošu, dvaindvajset­
letni Janez pa kot kurir na Dolenj­
skem. Vojno je preživel Tone Peter-
nelj-Igor, ki je bil med vojno član po­
krajinskega komiteja za Gorenjsko. 
Prav zaradi take usmeritve bratov 
se je Micka že zelo zgodaj aktivno 
vključila v delo Osvobodilne fronte 
in je bila poleg Mazovčeve Pavle, 
Katre Dežman in Komatarjeve Kri­
stine ena najbolj aktivnih žena v na­
ši okolici. Sicer pa je imela Micka 
ilegalno ime Urška s Kuclja. Naj po­
vem, da so bili prvi sestanki vaških 
aktivistov, predvsem maldih deklet 
. in žena, s partizani v Krčevi hiši, pri 
organizaciji pa sta Marija Krč in Mi­
cka Kokalj bistveno pomagali ter po­
skrbeli za varnost, 
Micka Kokalj mi je večkrat pripo­
vedovala, koliko nogavic in pulover­
jev so za partizane spletle Pavla Ko­
kalj, Komatarejva Kristina, kmečka 
hči, (zdaj se piše Keržan). Katra 
Dežman, Mazovčeva Pavla in Krče-
va mama. S Katro Dežman sta več­
krat pripravili testo za pecivo in 
kruh za partizane, ki sta ga spekla 
peka, zakonca Marcel in Ivanka Fur-
lan iz Zabreznice. 
Ko so februarja 1944 gestapovci 
aretirali Urško s Kuclja in so se akti­
visti ustrašili, da je posredi izdaja 
širšega obsega, sta še istega večera 
odšla k paritzanom Jože Kokalj 
(mož Urške s Kuclja) in moj bratra­
nec Janček Dežman. To je tisti Jan-
. ček, delavec železarne, ki je kot ko­
mandir čete v Kokrškem odredu 
predlagal, naj se na novo zgrajeno 
naselje barak imenuje Titova vas. 
Čez nekaj mesecev se mu je pridru­
žila žena Katra, ki je bila kuharica v 
čevljarski delavnici. Delavnica je bi­
la v posebni baraki blizu smokuške-
ga mosta v dolini Završnice. Vodja je 
bil Jože Knafelj iz Doslovč. 
Nekega dne so čevljarji čistili pu­
ške v baraki, Katra pa se je česala 
pred ogledalom. Enemu od borcev se 
je nehote sprožila puška in krogla ji 
je prebila žilo odvodnico na nogi. 
Katra je izkrvavela. Umrla je stara 
36 let. 
Mizarski mojster Jože Bešter je 
imel pomočnike in vajence, ki so 
eden za drugim odšli k-partizanom: 
Jože Rebolj-Planinc, Rado Pintar, 
Srečko Štern in drugi. Bešter je bil v 
propagandnem odseku tridesete di­
vizije. Avgusta 1944 so ga Nemci uje­
li na Rdečem robu, to je v gorovju 
Krna nad Kobaridom, kjer je tedaj 
padlo okoli osemdeset borcev Gre­
gorčičeve brigade, ujeli pa so tudi 
komandanta brigade. Bešter je bil 
potem do konca vojne v Dachauu, po 
vojni pa se je v tistem gorovju smrt­
no ponesrečil. 
Od Beštra zavije.pot v stari del va­
si, kjer je prva hiša Resmanova baj­
ta. Odkar je pred približno.dvesto le­
ti cesarica Marija Terezija uvedla 
prve hišne številke, je ta bajta, ne­
koč last kmeta Resmana, nosila hi­
šno številko ena, vse hišne številke 
pa so spremenili po minuli vojni. V 
bajti je živel Resmanov Lojz z ženo 
Micko in sinovoma Ivanom in Tonč­
kom. Lojz je bil invalid brez ene ro­
ke od komolca naprej, ker se je po­
nesrečil pri delu s slamoreznico. Bil 
je občinski sluga. Ko se je konec leta 
1942 peljal s kolesom v službo na 
Breznico, ga je v Zabreznici do smrri 
povozil civilni tovornjak. Lojz je 
opravljal kurirsko službo tudi za 
partizane, obenem jih je obveščal o 
vsem, kar je videl in zvedel na obči­
ni. Njegov sin Tonček Mežnarc se je 
v začetku leta 1944 priključil partiza­
nom in šel v začetku leta 1945 s prvo 
skupino na prvo vojno akademijo v 
Beograd. Pozneje je bil v službi v or­
ganih za notranje zadeve. 
Moj bratranec Ivan Vidic, po do­
mače Jakov (po imenu očeta Jako­
ba), je šel k partizanom decembra 
1943. Bil je v Prešernovi brigadi. Ob 
prehranjevalni akciji februarja 1944 
je bil v Hotavljah v Poljanski dolini 
ranjen v prsi. Zdravil se je v bolnici 
Franji, nato pa so-ga poslali na te­
rensko delo. Bil je sekretar okrajne­
ga komiteja SKOJ Žirovnica, potem 
pa sekretar OK KPS Radovljica. Po 
vojni je bil prvi izvoljeni predsednik 
Mestnega ljudskega odbora Radov­
ljica. Umrl je 1958. leta. 
Od kmetov je partizanom največ 
pomagal Anton Legat-Mazovc, ker 
pa sem njegovo delo opisal v knjigi 
Zločin pri Lenartu, ga tu ne bom po­
navljal. S hvaležnostjo pišem o Re­
smanovi kmečki družini, ki nam je 
med vojno pomagal s hrano. 
Partizanom sta pomagala tudi go­
stilničar Rudolf Oswald in njegova 
žena. 
V naši vasi ni bilo primera, Ua bi 
kdo od vaščanov izdal sovaščana. 
Gestapo na Selu ni imel uspeha. 
V bližini Špelčnikove hiše je zve­
čer 5. avgusta 1944 padel enaindvaj­
setletni Ignac Zupan, po domače Fi-
govčev iz Žirovnice (nihče drug ni 
padel blizu vasi). S skupino borcev 
je prišel v Zabreznico. Soborcem je 
rekel, naj ga počakajo, da bo za hip 
skočil domov in pozdravil starše, a je 
padel v zasedo. 
Dva meseca pred smrtjo je Ignac 
Zupan prišel na Cerkljansko. Blizu 
bolnice Franja mi je povedal, da so 
Nemci moje starše, brata Andreja in 
Alberta ter sestri Heleno in Katari­
no odgnali v Goričane in nato v tabo­
rišče za izgnance. 
To je le bežen oris moje rojstne 
vasi. 
Jože Vidic 
Na Jesenicah smo zmanjše­
vanje števila plačanih funkcio-. 
narjev vzeli zelo dobesedno, 
saj imamo od prvega januarja 
naprej honorarnega župana. 
boter 
ŽELEZAR 
MARKO HUDNIK: 29 
JULIJA/V O 
»V bistvu« je bilJulijan še kar pro­
stodušen gost. 
Ni^iam pa znano, ali je tovariš Je-
lovšek kot gostitelj jemal v ozir opi­
sane Julijanove pretanjenosti. Kar 
se dogaja v oklepajih — za Julijano-
ve psihološke raziskave, teorije in 
sumničenja bi lahko rekli, da se do­
gajajo v oklepajih — tega Jelovšek 
menda načelno ne upošteva. Bistvo 
jelovškizma je v tem, da se vse pove 
naravnost in takoj, ko se utrne v mo­
žganih. Pri tem sistemu navadno ni 
časa za sume in protisume. 
Ta Jelovškova značajska poteza 
ima seveda svoje razredne osnove. 
Kot star partizan in kulturnik, ki je 
vse do upokojitve delal v zakotnem 
kulturnem zavodu (na občinski ra­
vni), ni bil Jelovšek nikoli v takem 
položaju, da bi moral koga posluša­
ti. Vedno so drugi poslušali njega, 
poslušali so ga delavci v muzeju re­
volucije, poslušale so 'ga+njegove 
ženske) ko je na družinskih posvetih 
delil resnico in pravico. Tako ni ni­
koli dobil pravega občutka za tiste 
glasovne lege, ki pridejo v poštev, 
kadar svoj glasovni organ pritajiš 
pred človekom, od katerega si zares 
odvisen. Kisi mu podrejen. Službo v 
muzeju so mu, kot vse kaže, dodelili 
v. upanju, da bo z njo zadovoljen do 
Upokojitve in da ne bo delal kakšnih 
nepotrebnih zdrah. Pravilno so pre­
sodili, da Jelovšek, kar zadeva plačo 
yn- položaj, nima višjih ambicij. 
Jelovšek v resnici ni brez višjih 
ambicij, le-te pa, kot vse kaže, niso 
od tega sveta. 
Tp je bilo moč do neke mere čutiti 
tudi na večerji z Julijanom. Špelin 
namig, da bo v ospredju mlad grah 
in mlad krompirček, se je izkazal 
kot varljiv. Julijan se sploh ni dobro 
zavedel, kdaj sta prišli ti dve točki 
na dnevni red, niti kdaj sta bili od-
kljukani. Dejansko je bila ves čas v 
ospredju glavna točka: Jelovškov 
osebni obračun s policijami vsega 
sveta: Bolje rečeno, s policijo na­
sploh, kajti: ta institucija je nemara, 
če gledamo nanjo malo bolj filozof­
sko, ena sama, ne glede na to, kje (v 
okviru katere in kakšne državne 
tvorbe) se pojavlja. 
Bit policije je slej ko prej ena in 
ista. Policija je sevanje moči. Ven­
dar, kako zanimivo: če še s tem poja­
vom srečamo na čisto empirični ra­
vni, opazimo isto enotnost (ki smo jo 
prej dojeli na ontološki ravni, na 
podlagi sintetične sodbe): srečanje 
kože s pendrekom daje na vseh pol­
dnevnikih, v vseh političnih siste­
mih iste rezultate. 
Jelovšek nikoli ni bil užaljen, če 
ga je Julijan ob teh (ali podobnih) 
besedah blago opomnil, da se njego­
va (Jelovškova) koža vendar še niko­
li ni srečala s kakšno tako gumijasto 
čvrstino. Ne, ni se srečala, je govoril 
Jelovškov začudeni pogled, pa kaj 
potem? 
Če govoriš z nekom, ki (tako kot 
Jelovšek) veruje v mistično telo člo­
veštva, potem ti mara biti jasno: ske-
Zi, pa še kako skeli, če se gumijevka 
dotakne katerekoli točke na tem te­
lesu. 
Vendar na večerji v troje niso go­
vorili o pendrekih. Kar smo zgoraj 
povedali na to temo, so zgolj izvleč­
ki — izvlečki iz neštetih prejšnjih 
pogovorov. 
Zakaj imamo vsi tako slab obču­
tek (slab občutek, to je prava bese­
da), kadar se srečamo s policajem? 
Lahko Julijan zanika, da bi imel 
sam podobne izkušnje? Pa čeprav ga 
Jelovšek ne bi hotel izzvati, da bi 
dajal izjave, ki mu ne pridejo narav­
nost iz srca. 
Julijan ni zanikal: res imam slab 
občutek, je rekel, se pravi, imel sem 
ga, ko.sem bil mlajši. Mogoče zato, 
ker sem na skrivaj onaniral? Res, 
treba bi se bilo vprašati, kaj je temu 
krivo. 
Kaj je temu krivo? Tovariš Jelo­
všek je imel svoj odgovor in ga-tudi 
ni nameraval skrivati pred prijate­
ljem: prav zato pa mu je malce zapr­
la sapo Julijanova izjava o onaniji: 
to je vodilo na stranpota, ki jih Jelo­
všek ni predvidel. Zdaj je s svojim 
odgovorom malce zavlačeval čakal 
je, da se bo napetost, ki jo je povzro­
čil Julijanov prenagljeni izpad, prej 
polegla. Gospa Jelovšek, ki je prav­
kar postavila na mizo svojo zgodnje-
poletno večerjo, je bila spet drugih 
misli: jaz bom zdaj jedla, je rekla: 
vidva pa kakor hočeta. 
Temu občutku nelagodnosti je 
lahko krivo dvoje, je rekel tovariš 
' Jelovšek. Z brado je nakazal, naj bi 
se večerja medtem odvijala brez od­
večnega zatikanja: Julijan naj si kar 
pusti napolniti krožnik, zaradi tega 
vendar ni treba prekinjati pogovora, 
je govoril njegov malce nestrpni gib. 
10 ZELEZAR 
Julijan si je nadeval na krožnik 
nekaj mlade povrtnine in molče do­
volil, da mu gospa Jelovšek strese iz 
kožice pravkar pečeno jajce. Čakal 
je, da pride na dan vsaj eden izmed 
Jelovškovih dveh odgovorov. 
Morda je odgovorov dejansko več, 
je rekel tovariš Jelovšek. Zame sta 
pomembna predvsem ta dva. Prvi 
odgovor bi bil, da izvira naš neprije­
tni občutek iz občutka solidarnosti. 
Na dnu srca smo vsi na strani tistih, 
ki se jih je kdaj dotaknila gumijasta 
palica: po domače povedano, na 
strani tepenih. In seveda, to je pa 
zdaj malo bolj zapleteno, iz občutka 
solidarnosti do človeške kreature, ki 
se tudi skriva v vsakem policaju! Če­
prav se vsakemu med njimi zdi po­
vsem normalno, da se pri svojem 
vsakdanjem delu poslužuje orodja 
za dresuro. To, da se jim zdi normal­
no, pa priča o njihovi resnični be­
di.. . Zdi se mi, da sva zdajle malo 
zašla? 
Nič za to, je rekel Julijan. Dobro 
vem, da to ni tisti pravi odgovor, ki 
ga imaš v mislih. 
Ta odgovor je pravri, je povzel to­
variš Jelovšek. Moral se je namuzni­
ti spričo^ prijateljeve prenicljivosti. 
Ta odgovor je pravi, o njegovi 
umestnosti ti ni treba prav nič dvo­
miti. Respaje, je takoj dodal, dapo-
znam še drugega. In zdi se mi, da 
. drugi odgovor vsebuje več človeške 
resnice. 
Se pravi, da bo le tisti drugi odgo­
vor potešil najino radovednost, je 
rekel Julijan. Njegova usta so bila 
zdaj polna maslenega krompirja, je­
di, ki je ta hip'zahtevala zase tako 
rekoč absolutno resničnost. Vedel je, 
da bi se s to pripombo — o absolutni 
resničnosti čutnih užitkov — zame­
ril Svetemu goslaču, ne bi pa se za­
meril tovarišu Jeloušku, pa vendar 
je molče žvečil in čakal. Jelovškov 
govorniški pristop je ustvaril dolo­
čeno napetost, ki je klicala po spro­
stitvi. 
Kaj ni dober ta krompirček je 
zdaj rekla gospa Jelovšek. Očitno se 
je vse do tega trenutka zatajevala, 
zdaj pa je kar bruhnilo iz nje. 
Pravkar sem hotel reči, da je res 
imeniten, je rekel Julijan. 
Vendar to ni odvisno samo od pri­
prave, je rekel tovariš Jelovšek. Po­
membno je tudi, da kupiš pravo sor­
to. 
Kupil ga je seveda Alfonz, je rekla 
gospa Jelovšek. Morala bi bila to ta­
koj poudariti. 
Vsi trije so znali jesti tako rekoč 
neslišno. Skozi priprto kuhinjsko 
okno je prihajal večerni hrup. Juli­
jan se je proti svoji volji kar naprej 
oziral tja čez, kakor bi se bal, da je 
pustil prižgane luči. -Vendar ni bilo 
to: bilo je tako nenavadno, gledati 
od tod tja, ko je bil navajengledati v 
nasprotni smeri. 
V vsako razpravljanje bi morali 
pritegniti načelo ugodja, je povzel 
tovariš Jelovšek. 
Strinjam se, je rekel Julijan. Zani­
ma pa me, kako boš to dvoje spravil 
skupaj? Namreč, naše obmizne užit­
ke z vprašanjem represivnih institu­
cij? 
Kako bom to dvoje spravil skupaj? 
Seveda, misliti je treba dialektično. 
Tega smo se menda le naučili? Na 
videz ta krompir res nima nobene 
zveze s policijo, vsaj tak kot je zdaj, 
ko se nam ponuja v svoji tu-biti. Pač 
. pa bi bila lahko policija v tesni zvezi 
% negacijo, bolje rečeno z odsotnost­
jo biti tega krompirja — vsaj tako 
mladega in tako slastno zabeljene-
ga: če te policaj nekam odpelje, se 
boš lahko za nedoločen čas obrisal 
pod nosom za podobne čutne užitke. 
Jelovšek je torej spet usekal na­
ravnost — spet, kot vedno brez sla­
bega namena, vendar je bil Julijan 
ob tem kar nekam zamorjen, ker je 
bil nagovorjen kot nekdo, ki ga ute­
gnejo nekam odpeljati, pa čeprav je 
bila ta druga oseba ednine upora­
bljena čisto retorično. 
Ni nam treba vedno misliti na ta­
ke svinjarije, je rekla gospa Jelo­
všek. Očitno je mož tudi njo nekoli­
ko zamoril. 
Možnost svinjarij ostaja, tudi če bi 
o njih molčali, tudi če o njih ne bi 
premišljevali, je rekel Jelovšek. 
Sploh nisem slišala, že dolgo vrsto 
let ne, da bi pri nas koga zaprli, je 
rekla gospa Jelovšek. 
Tudi jaz ne vem za tak primer, je 
prikimal Julijan. 
Tovariš Jelovšek se je zdaj dokon­
čno zresnil. 
Zame zadošča, da se nekaj v meni, 
moj drugi jaz, moja podzavest ali 
kako se že temu reče, intenzivno 
ukvarja s to možnostjo. Z možnostjo 
svinjarij, kot temu pravi Špela. Se­
veda nikogar med nami ne prega­
njajo, ko pa se z ničemer takim ne 
ukvarjamo. Spodobni, prilagojeni 
meščani smp, včasih se je temu reklo 
drobni meščani. Tako je rekel Hruš-
čov našemu Vukmanoviču: ty melj-
kij buržuj, mu je rekel. Kar beri 
Tempove Spomine. Naš prevajalec v 
Delu pa tega ni znal prevesti, po 
njegovem je Nikita rekel Tempu, da 
je »mehki« buržuj. V resnici pa melj-
kij pomeni drobni. Ne gre pa samo 
za to, da prevajalec ne zna ruščine: 
bolj pomembno je to, da sploh ne ob­
vlada ustrezne terminologije, da se 
mu očitno sploh ne sanja, da zaseb­
niku lahko rečemo drobni buržuj, 
nikakor pa ne malomeščan: 
malomeščan je, če dobro premisli­
mo, tisti, ki po pomoti ali iz kakšne­
ga drugega razloga živi v majhnem 
mestu. 
Tak je pač tovariš Jelovšek- včasih 
se sploh ne zaveda, kako se med go­
vorjenjem neopazno oddaljuje od te­
me. Ali pa je to morda počel nalašč, 
da bi ublažil ostre robove, ki jih je 
malo pred tem preveč surovo pomo­
lil predse? Julijan ni imel nič proti 
temu, da se je pogovor preusmeril 
na lingvistična vprašanja. 
Tudi jaz sem se v gimnaziji učil 
ruščino, je rekel krotko. Zdaj sem 
skoraj, vse pozabil, nikoli pa ne bi 
bil zmožen takega kikša, namreč, da 
bi meljkij prevedel z mehki! 
Mehki buržuj! Kakšna nemogoča 
sintagma, je vzkliknil tovariš Jelo­
všek. 
Pogovor se je nadaljeval ob ledeni 
kavi. Te pa ni pripramla Špela: izde­
lati jo je moral Alfonz, »iz principa« 
in »za ka^en, ker zmerom govori ta­
ko grde stvari«. 
Bla je dobra, po svoje nič slabša 
Od krompirja z grahom in jajci na 
oko, — zbujala pa je čisto drugačna 
-:obeutja. Odnašala te je drugam, v 
druge sfere. Julijanu je bilo, ko da 
mu bo vso kri potegnilo nekam v til­
nik, ko je tajal prvo kepico sladole­
da na mehkem nebu, hkrati pa mu je 
zgostilo življenjsko moč. Samo kate­
ra izmed dveh sil, tvorečih tao, je bi­
la to, jang ali jin? Če bi bil zdaj tu 
Sveti goslač, bi Julijan imel koga 
vprašati. No, vseeno ga je vprašal, v 
mislih in nd daljavo. Zdelo se je, da 
glas, ki bi utegnil biti glas Svetega 
goslača — saj je imel Julijan pri tem 
v mislih njegovo bledo podobo — 
odgovarja, čisto potihem: »jang«. 
Molčali sp. Kako dobro de, če si 
na obisku lahko tako sproščen, tako 
prijetno raztresen, si je mislil Juli­
jan. Odpravil se je po sledi neke ne­
jasne misli, ko jo je za prvo mračno 
.možgansko vijugo dohitel, jo je pri 
priči prepoznal bila je spomin, spo­
min na to, da je pred kakšno uro, ko 
se je odpravljal sem, gojil neprimer­
ne in skorajda perverzne sume, da 
ga je Jelovšek povabil^ nekakšnimi 
skritimi nameni. Da bi ga izzival s 
Špelinim seksapilom. To pa sploh ni 
bilo tisto, česar bi se bil moral spom­
niti: bilo je nekaj kasnejšega, bližje­
ga. Zasvitalo se mu je: dražilo ga je 
to, da je Jelovšek meni nič tebi nič 
pozabil na svoj drugi odgovor: na 
glavni in dokončni odgovor na vpra­
šanje, zakaj se spričo mož v sinje 
modrih uniformah tako nelagodno 
počutimo. 
Pri tem pa je seveda pozabil na 
pregovor o počasnosti božjih (v tem 
primeru Jelovškovih) mlinov. 
Čas za ta odgovor je bil že blizu, 
prej pa je moral Julijan zvedeti še 
nekaj postranskega. Ko je Špela od­
nesla krožnike v pomivalno korito 
in se za hip oddaljila (šla je po vročo 
vodo v kopalnico, ker Jelovškovi v 
kuhinji nimajo bojlerja), je Alfonz 
na .hitro pripomnil da je dopoldne 
videl Svetlano: nekaj sta nakupova­
la pri zlatarju, — rekel je sta, ne da 
bi to dvojino podrobno razložil zra­
ven pa je pozorno gledal Julijana, 
ali bo razumel, kam meri ta »sta«. 
Julijan ni razumel Do Špeline vr­
nitve je še zelo malo manjkalo, zdelo 
se mi je, je rekel Alfonz, da je bil z 
njo mlad moški, visok in suh, oble­
čen v evropsko obleko, ki pa bi mu 
vsekakor bolje pristajal bumus' Ne­
kakšen ultralevičarski tip »iz tistih 
krajev in tako naprej«. 
To megleno okrajšavo je po vsem 
videzu povzročila Špelina nagla vr­
nitev. 
DSlžan pa sem ti seveda še pravi 
odgovor na vprašanje o kifeljcih, je 
rekel tovariš Jelovšek. Pri tem ni 
prav nič spremenil tona, zdelo se je, 
da nadaljuje misel ki jo je bil prav­
kar pretrgal s kratico in tako naprej. 
Človek je po naravi iskreno bitje, 
bitje,' ki teži k popolni iskrenosti, 
skladnosti s samim seboj, je rekel. 
Če ne maramo policistov, je to zato, 
ker... 
Vidiš, je še rekel in prijel Julijana 
za zapestje: vidiš, po mojem je stvar 
taka, da vsakdo, predvsem pa vsak 
lojalen državljan, čuti potrebo po 
tem, — da bi imel proste roke. Proste 
roke, to je vedel že Dostojevski (sa­
mo on se je bolj izbrano izražal). 
Vsakdo med nami bi si rad pridržal 
možnost— in ta možnost se pri veči­
ni skoraj nikoli ne sprevrže v kaj za-
resnega — potrebno je le, da imaš 
občutek. . . 
O kakšni možnosti govoriš, ga je 
opomnil Julijan. 
O možnosti, da bi storil zločin, je 
mahoma postal ves konkreten tova­
riš Jelovšek. Hvala, da si me opom­
nil. Xadaljevanje sledi 
Oživljal se je nov dan. Kdo ve, kaj bo prinesel? Posebno Alešu, ki 
je med novimi dogodki pomenil »vroče železo«. 
Prav zato se je Aleš še vedno največ ukvarjal s Filipom, z Golo­
bom, z Gorskim in Martino ... Spor, zavist, napetost in nekakšno tek­
movanje med Golobom in Filipom, ki ga je čutil vseskozi kakor nevid­
no oviro in nevarno skalo, ki se lahko zdaj zdaj sproži na vse, mu je 
vzbujalo vrsto novih misli, zapletov in neodkritih dejanj. A zdaj, ko sta 
bila oba v zaporu ujeta, ta nasprotja morajo nujno izginiti. Vsak njun 
korak je bil vendar podpisan z življenji, zato vse drugo izginja, se 
umirja, postaja majhno in komaj omembe vredno. Vendar ga je tudi 
zdaj to strašilo in poganjalo v negotovost. Morda se bo šele tu, ob kon­
cu poti, v največjih stiskah, ki lahko doletijo človeka, pokazalo, kaj je, 
kdo in kakšen je? Zavedal pa se je, da iz njega ne bodo stisnili ničesar, 
najmanj pa kakega podpisa. Tudi Bernard gre isto pot! Kaj si le misli­
jo? Da bi jih celo klical? Tudi če bi ga hranili s samimi cekini, se ubija­
jo zastonj! 
Čas je tekel in obersturmfuhrer je pričakoval, da bo Aleš morda le 
potrkal in se vdal: A čakanje se mu je vse preveč zavleklo. Potem so se 
vrata spet odprla, med podboji pa je trdo obstal policist Willi in ga od­
sekano poklical: 
— Aleš Kralj! Marš! 
Spet tako, kakor znajo, je obšlo Aleša, ki je počasi vstal in pogle­
dal Bernarda, Ta ga je spodbujal z očmi. Odgugal se je proti vratom. 
Slutil je, kaj ga čaka po tem molku. 
Oberstrumfiihrer Werner je že z obrazom kazal svojo voljo. Nikjer 
več prijazne poteze. Stal je takoj za vrati, ob mizi pa sta se pretegovala 
še dva visoka gestapovskaoficirja in se vedla, kot bi bila le gledalca. 
Obersturmfuhrer je Aleša pogledal in na kratko ter z glasom, ki ni 
obetal nič dobrega, vprašal: 
— Boš povedal kaj novega? 
Aleš se ni hotel pogovarjati v tem tonu, zato- je samo odkimal. 
Obersturmfuhrer je stisnil skozi zobe: 
— Tja! in pri tem z roko odsekano pokazal na steno. 
Policista sta ga z vajenimi rokami pripela in privezala kakor pr­
vič. Le s palcem se je dotikal poda. Ko sta ga obešala, je čutil njune 
močne šape, da se je nehote vprašal, kaj sta mogla biti pred vojno. 
Oberstrumfuhrer se je s počasnimi, na videz mirnimi, vendar pa z 
zategnjenimi koraki približal obešencu in siknil utrujeno, a vendar 
grozeče: 
IVAN JAN 
51 
MRTVI NE LAŽEJO 
povest 
— Kaj znata naša fanta, veš! Premisli, in konec bo vsega! 
V sobi je zavladala tihota in nekaj časa se tudi premaknilni nihče. 
Sekunde so tekle, v zraku pa je bilo čutiti prepletanje različnih volj, ci­
ljev in nagibov. Aleš je tiho čakal, z očmi, uprtimi v noge mize, za kate­
ro sta sedela gestapovska oficirja. Videl je tudi njune škornje. Te zopr­
ne, gladke usnjene cevi! Vedel je, da bo z molkom ujezil zasliševalce, 
čeravno je lahko pričakoval, da se bo potem začelo. Zato je molčal in 
bolščal pod mizo. 
Zdaj so.se škornji premaknili. Mir je bil porušen, oberstarmfu-
hrer pa je odsekal: . 
— Tako, štel bom do deset. Če ne bo nič, ga prepuščam vama. 
Pri tem je rahlo pokimal rabljema in začel šteti. Toda ni štel hitro, 
kot bi se mu nič ne mudilo. Vsekakor je dal Alešu dovolj časa za pre­
mislek. 
— ... šest ... sedem ... 
— Obersturrnfuhrerjev glas je bil počasnejši. Kot bi se bal, da 
Aleš ne bo rekel nobene. Obešenec je molčal, 
— ... osem ..., je zategnil Werner. 
Aleš nič! Noge v škornjih so se spet premaknile in eden izmed ti­
stih, ki jih je nosil, je celo vstal. Kurt pa je prijel bič in ga stisnil, da so 
mu na hrbtni strani roke izstopile debele žile. 
— Devet, je trgal tišino obersturrnfuhrerjev glas. Vsi so čakali, 
kdo bo izrekel še zadnje število, jji je bilo meja. 
Obersturmfuhrer je vlekel. Čutil se je premagan, ogoljufan. ' 
Potem pa je moral reči še »deset«! 
" . Kurt in Willi sta se že bala, da bo tik pred koncem obešenec mor­
da le spregovoril. Vsakdo ni bil tako trden, kot tale tu. Njuni vajeni in 
močni roki sta se začeli enakomerno dvigati in padati. Z biči sta moj­
strsko tolkla po razbolelih mestih, zato je bilo Alešu huje kakor prvič. 
Vendar pa so bolečine postajale spet tope, da ni več stokal glasno. 
Kurt, ki je bil videti slabši kot Willi, ni nehal tolči. Bil je bolj žilav, 
medtem ko je drugi kmalu slekel bluzo. Potem sta spet udarjala tako 
dolgo, da je Alešu zlezla glava med ramena. Werner je mahnil z roko 
in biča sta nehala žvižgati. Spet je stopil k obešencu, in zamolklo vpra­
šal: . 
— In zdaj? Bo šlo kaj laže? 
Sicer je mislil, da ga Aleš ni dobro slišal, vendar ni ostal brez od­
govora. Zaprepadeno, vsaj sprva, dokler se ni spet ukrotil, je poslušal 
obešenčev glas, ki mu je s stisnjenim grlom zabrusil: 
— Brez potrebe vsi napori in spletke. Dobro veste, kdo sem. In 
jaz dobro vem, kdo ste vi. Zato vam zadnjič povem: Komunist sem! 
In če bi bil še zunaj, bi delal natanko to, kar sem. Le napakam bi 
se ogibal. Proti nasilju, proti nasilnežem kot ste vi, sem dvignil orožje. 
Zato vem, da me boste ubili. Lahko me tolčete, kolikor hočete! Tudi ra-
zrežete me lahko, a ne bo zaleglo! Moje življenje je bilo končano že te­
daj, ko ste me ujeli. Razen, če bi vam ušel. Zdaj vem, da tudi to ni mo­
goče. A zapomnite si — z izdajalci vred boste čudno končali. To je vse, 
kar sem vam še imel povedati. 
Tudi če bi hotel, več ne bi mogel, kajti pred očmi so mu poplesa­
vali" nejasni, zaprepadeni in zmešani obrazi, ki jih je bilo neznansko 
veliko. 
Gestapovci sose nemo spogledali. Iz njihovih oči in vedenja je za­
velo najprej vse kaj drugega kakor surovost, takoj nato pa so se njiho­
vi obrazi zresnili in Werner je dovolil pretepanje. 
Kmalu je Aleševo telo nemočno obviselo ob steni, da je bilo videti 
kakor mrtvo. 
Za tisti dan je bilo zasliševanja konec. Biča nista več žvižgala oko­
li Aleša in takoj potem je spet pokazal znamenje življenja. 
Motno je pogledoval proti oficirjem in čakal, da ga bosta pretepa­
ča dotolkla. Tega, kar jim je rekel, ni povedal le zaradi poguma in 
vzdržljivosti, temveč tudi zato, da bi jih razdražil. Računal je, da ga bo­
do potem pokončali v nekaj trenutkih. 
Novice iz radovljiške občine 
• Izvršni svet občinske skupščine Radovljica je na 
139. seji 21., januarja obravnaval predloge in pripombe k dogo­
voru o temeljih družbenega plana občine Radovljica za sred­
njeročno obdobje 1986—1990, s posebnim poudarkom na preso­
ji materialnih možnosti. Sprejel je osnutek zazidalnega načrta 
poslovno obrtnega centra Lesce in osnutek zazidalnega načrta 
obrtne cone »Lisice« na Bledu. Oba osnutka odloka bo posredo­
val občinski skupščini. Sprejel je tudi odredbo o preventivnih 
cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1986 in 
predlog preventivnega zdravstva na območju občine. Sprejeli 
pa so tudi program dela izvršnega sveta za leto 1986 ter izrekli 
mnenje k ponovnim kandidaturam individualnega poslovodne-
§
a organa v Verigi Lesce, Tozd Verigama in v trgovini DO 
pecerija Bled. Na seji so spregovorili še o zagotavljanju ner 
borbenih sredstev za potrebe obrambe. 
• Predsedstvo OK ZKS Radovljica je na seji 23. januarja 
obravnavalo predlog poročila o delu občinske organizacije 
ZKS v letu 1985 in predlog programske usmeritve OK ZKŠ Ra­
dovljica za-leto 1986, ki ju bodo obravnavali na programsko-vo-
lilni seji OK ZK v februarju. Ocenjevali so tudi potek in vsebi­
no v decembru in januarju sklicanih programsko-volilnih sej 
osnovnih organizacij ZK v občini. Udeleženci seje so izvedeli, 
kakšno je stanje v svetu ZKS v KS Bled, kjer so po enoletnem 
odlašanjukončno izvolili sekretarja sveta. Izvoljen je bil. Bra­
ne Grohar, zaposlen na OK ZSMS Radovljica. 
• Na zadnji, januarski seji predsedstva občinskega odbo­
ra ZZB NOV Radovljica so spregovorili o socialni in zdravstve­
ni problematiki borcev. Ugotovili so, da so med najbolj priza­
detimi, zaradi izredno nizkih pokojnin in zaskrbljujočih stro­
škov, borci po 9! 9. 1943. Zato so sklenili, da bo pristojna občin­
ska komisija proučila potrebe in najbolj ogroženim predlagala 
občinske priznavalnine. Predsedstvo je tudi sklenilo, da mora­
jo.vse krajevne organizacije ZB NOV ugotoviti število bolnih 
članov, ki zaradi nepokretnosti potrebujejo tujo pomoč. V obči­
ni je namreč še precej takšnih borcev, ki so prepuščeni sami 
sebi ali pa so odvisni le od občasnih obiskov patronažne sestre. 
• V Sindikalnem izobraževalnem centru v Radovljici je 
bil 22. januarja posvet predsednikov osnovnih organizacij in 
konferenc osnovnih organizacij sindikata iz cele občine. Dogo­
vorili so se o pripravah in izvedbi temeljne kandidacijske kon­
ference po OZD, o pripravah na javne razprave o kritični anali­
zi delovanja političnega sistema samoupravljanja, o družbeno­
političnem usposabljanju, o pripravah na akcijo »Zaključni ra­
čun 1985« in o tekočih nalogah. 
• V januarju so bila izredno delavna tudi vsa delovna te­
lesa pri OK ZSMS Radovljica. 17. januarja so se na prvi seji se­
stal člani Sveta za idejnopolitično delo in politični sistem, pod 
predsedstvom Marka Legata. Obravnavali so gradiva za 
12. kongres ZSMS in aktualne naloge Sveta. Istega dne je bila 
seja Sveta za vzgojo in izobraževanje, pod predsedstvom Do-
minke Ambrožič, ki je obravnaval kongresno gradivo in spre­
jel stališča o tem, kdaj in kako sprejemati pionirje v ZSMS. Na . 
1. seji Centra klubov OZN, pod vodstvom Urše Kavalar, pa so 
pregledali sedanje delo Centra in sprejeli program akcij v letu 
1986. 22. januarja je zasedal tudi Center za informiranje in 
propagando, pod vodstvom Danila Dvoršaka. Sprejeli so načrt 
dela za leto 1986 in se dogovorili o pripravah na izdajo prve šte­
vilke informatorja ter tekočih nalogah. 
• Na temeljnih kandidacijskih konferencah v OZD in v 
KS, ki že potekajo v radovljiški občini, se delegati med drugim 
opredeljujejo tudi do evidentiranih možnih kandidatov za no­
silce vodilnih funkcij v skupščini občine in skupščinah SIS ter 
člane izvršnega sveta. Tokrat je za predsednika skupščine ob­
čine evidentiranih šest možnih kandidatov:Bernard Tonejc in 
Janez Smole iz Lesc, Pavel Žerovnik, Marko Bezjak in Jože Vi-
dic iz Radovljice ter Stanko Habjan iz Krope. 
• Na skupni seji Sveta za informiranje pri OK SZDL Ra­
dovljica in OK SZDL Jesenice, ki je bila 16. januarja na Jeseni­
cah, so člani obeh občinskih teles obravnavali smernice za pri­
pravo srednjeročnega programa LRP Triglav na Jesenicah za 
obdobje 1986—1990. Po seji so si udeleženci ogledali prostore, 
predvidene za LRP Triglav, v novozgrajenem kulturnem domu 
na Titovem trgu na Jesenicah. • 
• V Radovljici je bilo 22. januarja že 19. vsakoletno sreča­
nje predstavnikov skupščine in DPO občine s preds.tavniki ver­
skih skupnosti, ki ga sklicuje predsednik občinske skupščine v 
dogovoru s koordinacijskim odborom za urejanje odnosov z 
verskimi skupnostmi pri O K SZDL Radovljica. Poleg duhovni­
kov katoliške cerkve se teh srečanj redno udeležujejo tudi 
predstavniki drugih verskih skupnosti, ki v strpnem in tvor­
nem dialogu že več let uspešno odpravljajo morebitna navz­
križja v medsebojnih odnosih. Ugotovili so, da so ti odnosi zelo 
dobri, in zaželeli, da bi bili tudi v prihodnje. 
• Za pospeševanje drobnega gospodarstva v občini 
Radovljica, kjer je kar 556 rednih in 639 malih obrtnikov, je iz­
vršni svet občinske skupščine sprejel sklep, da se sredstva za 
pospeševanje drobnega gospodarstva, v znesku 2,2 milijona di­
narjev', vežejo pri Ljubljanski banki v Kranju za 90 dni. Po po­
teku pogodbe o vezavi bodo obrestovani denar prenesli v sklad 
stavbnih zemljišč, ki se lahko porabijo za pridobitev in komu­
nalno ureditev zemljišč, namenjenih za gradnjo obrtnih delav­
nic, za katero je med obrtniki veliko zanimanja. 
• Na področju zaposlovanja v radovljiški občini letos na­
črtujejo, da se bo kadrovska ponudba gibala okoli 530 delav­
cev. Za'nadomestitev naravnega odliva delavcev, zaradi upoko­
jitev in smrti, bo v občini potrebnih 320 delavcev, kar predstav­
lja 2,4 odstotka vseh zaposlenih v"občini. Skupaj bodo v druž­
benem1 in zasebnem sektorju letos nanovo zaposlili okoli 
200 delavcev, kar je 1,6 odstotka več kot lani. V združenem de­
lu načrtujejo, da bo zaposlenost narasla za 1,1 odstotka oz. za 
150 delavcev, pri zasebnikih pa za 4 odstotke oz. za 40 delav­
cev. 
• Prešernovo gledališče iz Kranja je v okviru programa 
kulturne akcije za delovne kolektive v organizaciji Kulturne 
skupnosti in sindikata občine Radovljica gostovalo v Radovlji­
ci s komedijo Fadila Hadžiča Državni lopov. Uspešnico tega 
gledališča, ki jo je v izvedbi Janeza Škofa, Tineta Tomana in 
Radovljičana Mirana Kende predstavilo že nad štiridesetkrat, 
si je v dvorani radovljiškega kina ogledalo okoli 480 obiskoval­
cev več, kot je zmogljivost dvorane. Pred tem je bila ista pred­
stava v okviru kulturne akcije tudi že v Kropi, kjer je prav ta­
ko navdušila polno zasedeno dvorano. 
• V soboto, 18.,in v nedeljo, .19. januarja, sta komisija za 
.vzgojo in izobraževanje ter komisija za gorsko reševalno služ­
bo pri Planinski zvezi Slovenije v Republiškem centru za 
obrambno usposabljanje v Poljčah organizirali 11. dan varstva 
pred snežnimi plazovi. Udeležencem srečanja so praktično pri­
kazali gibanje v plazovitem svetu in reševanje iz plazu. 
• Indok center skupščine Radovljica je 17. januarja prvo 
letošnjo številko Obzornika izdal v nakladi 1550 izvodov. V Ob-, 
zorniku št. 1 je objavljeno celotno gradivo za 37. ločene seje. 
vseh treh zborov občinske skupščine Radovljica, ki so sklicane 
za 5. februar. Obzornik so že prejeli delegati in drugi zaintere­
sirani posamezniki in organizacije. 
• Po sklepu predsedstev skupščin SIS družbenih dejav­
nosti v občini Radovljica bodo prihodnja zasedanja vseh deve­
tih skupščin SIS družbenih dejavnosti od 10. do 13. februarja. 
Osrednja tema razprav bo osnutek temeljev plana posamezne 
SIS v srednjeročnem obdobju 1986—1990. Celotno gradivo bo 
objavljeno v prvi letošnji številki Obzornika skupne strokovne 
, službe SIS, ki ga bodo delegati prejeli od 27. do 29. januarja. 
• V dogovoru s knjižničarji in po sklepu knjižničnega 
sveta pri Knjižnici Antona Tomaža Linharta v Radovljici, ki 
-združuje 16 krajevnih in potujočo knjižnico, šo oblikovali letoš­
nji poslovnik. V njem so določila o članarini in izposojnini. V 
letu 1986 znaša celoletna članarina za odrasle v knjižnicah na 
Bledu, v Bohinjski Bistrici, Lescah in v Radovljici 500 din, v 
drugih krajih pa 400 din. V vseh knjižnicah v radovljiški občini 
pa je članarina za otroke 200 dinarjev. Zamudnina za vsak za­
mujeni teden bo zaračunana v znesku 10 dinarjev na knjigo. 
• Po lanskoletnem uspelem smučarskem tekmovanju 
slovenskih upokojencev, ki ga je v Bohinju organizirala Zveza 
društev upokojencev občine Radovljica, pod vodstvom Mira 
Kavčiča, bo takšno športno srečanje slovenskih upokojencev 
tudi letos. Tekmovanje v veleslalomu in v tekih bo na Kobli in 
na Dobravi pri Bohinjski Bistrici. Prijave bodo na Zvezi dru­
štev upokojencev v Radovljici sprejemali do 10. februarja. 
• Na slovesnosti v Sindikalnem izobraževalnem centru v 
Radovljici ob koncu lanskoletnih športnih tekmovanj, so za 
športne in organizacijske dosežke podelili zaslužnim posamez­
nikom letošnja priznanja. Zlato Bloudkovo značko je prejel Jo­
že Kus iz ALC Lesce, srebrno "Stanko Ažman (SK Bohinj), 
Majda Košir (TVD Partizan Begunje) in Franc Simčič (Šahov­
ski klub Radovljica). Bronaste značke pa so prejeli: Andrej Ar-
tiček (Plavalni klub Radovljica), Hinko Hajne (Odbojkarski 
klub Bohinj) in Albin Kordež (ŠD Plamen Kropa). Posebna ob­
činska priznanja so prejeli udeleženci svetovnih prvenstev: ve­
slači VK Bled Dani Frčej, Bojan Prešeren, Robert Krašovec in 
Milan Janša, jadralni pilot Ivo Šimenc ter državna prvaka v 
padalstvu Beno Šmid in Dušan Intihar. Poleg tega so 41 špor­
tnikom in sedmim ekipam ža osvajanje medalj na republiških 
in državnih prvenstvih podelili plaketo Zveze telesnokulturnih 
organizacij Radovljica. 
• Nedavne izredno uspele 31. mednarodne FIS tekme v 
smučarskihrtekih Bohinj 86 od 15. do 17. januarja v Bohinjski 
Bistrici še vedno ugodno odmevajo v smučarskem svetu. Kra­
jani in delovni kolektivi so se izkazali nad vsemi pričakovanji, 
posebno veliko zaslug za uspeh pa gre požrtvovalnim organiza­
torjem članom organizacijskega komiteja. Zato smemo upati, 
da bo Bohinj dobil v prihodnje še več podobnih velikih tekmo­
vanj, kar bo pomenilo tudi velik turistični napredek, zlasti za 
propagando Bohinja. 
• Nenadna časopisna vest, da je Hokejski klub Bled mo­
ral izstopiti iz nadaljnjega ligaškega tekmovanja zaradi slabih 
delovnih razmer, nezadostnega števila igralcev in pomanjka­
nja sredstev, je najbolj presenetila blejske in druge ljubitelje 
te igre, kjer so Blejci dosegali izredno dobre rezultate. Najbrž 
ne gre zanemariti tudi morebitnih posledic za nadaljnji razvoj 
tega športa, za katerega je izjemno zanimanje zlasti med do­
mačimi šolarji, ki pridno trenirajo pod vodstvom Franca Žbon-
tarja. Z morebitno ukinitvijo hokejskega kluba pa bi izgubil tu­
ristični Bled eno pomembnejših ponudb. 
• Zveza telesnokulturnih organizacij Radovljica tudi le­
tos v zimskih počitnicah organizira tečaj za vaditelje alpskega 
smučanja in za učence osnovnih šol. Kot vsa leta nazaj je tudi 
letos zanimanje za tečaj veliko. Vreme je še kar ugodno, snega 
dovolj in zato organizatorji upajo na podobne uspehe kot prej­
šnja leta, ko so usposobili nad 1300 tečajnikov in tečajnic. 
Intertrade II. (joto: B. Grče) 
USPEŠNI PEVCI V GORJAH 
Kot vsa kulturno-umetniška društva se je v lanskem decembru tudi 
gorjanski moški pevski zbor Svoboda zbral na svojem rednem letnem ob­
čnem zboru. Pregledali so svojo uspešno dejavnost v letu 1985. 
Že v predvojnih letih je v Gorjah 
deloval močan mešani pevski zbor, 
ki ga je vodil takratni gorjanski cer­
kveni organist Anton Bižal. Prišla je 
druga svetovna vojna, z njo tudi kul­
turni molk, in zbor je prenehal delo­
vati. Organista je aretiral gestapo. 
CIVILNI INVALIDI 
VOJNE GORENJSKE 
V DRAŽGOŠAH 
V nedeljo, 12. januarja, se je poho­
da Po poteh partizanske Jelovice 
udeležilo tudi triindvajset invalidov 
medobčinskega društva CIV Kranj 
iz vseh občin Gorenjske. Poslušali so 
govor slavnostnega govornika, ko­
mandanta teritorialne obrambe Slo­
venije, generalmajorja Edvarda Pav-
čiča, ki je na koncu govora poudaril, 
da kljub vsem sedanjim gospodar­
skim težavam, ki nas tarejo, vse na­
loge uspešno premagujemo. Invalidi 
CIV se obvezujemo, da bomo tudi v 
prihodnje ohranjali tradicijo in se 
vsako leto udeležili pohoda v Dra-
žgošah ter tako ohranili spomine na 
narodnoosvobodilni boj pod Jelovico. 
Jože Mrovlje 
Žalostno je končal v zloglasnem ta­
borišču Dachau. Kljub temu, da je 
bilo na območju Gorij dovolj mladih 
fantov in deklet sposobnih petja, dol­
ga leta po vojni ni bilo pravega nači­
na, da bi ponovno ustanovili pevski 
zbor. No, to se je končno le zgodilo in 
tako je bil sedanji moški pevski zbor 
ustanovljen 17. novembra 1981. Zbor 
uspešno deluje v okviru DPD Svobo­
da Gorje, šteje pa devetnajst članov. 
Prvi pevovodja je bil Marjan Eržen, 
doma iz Podbrezij, ki je žal pred do­
brima dvema letoma nenadoma 
umrl, na tem" mestu pa ga je nado­
mestila Mira Mesaric z Jesenic. 
Na občnem zboru so poročali o 
lanskoletnem delu. Imeli so 70 pev­
skih vaj (vadijo v osnovni šoli v Gor­
jah), peli so na 35 pogrebih in imeli 
15 nastopov, od samostojnih koncer­
tov do sodelovanja na različnih pri­
reditvah. Z izkupičkom, "ki šo si ga 
prislužili s pripravo dveh veselic v 
Gorjah, so nabavili enotne obleke in 
srajce za javne nastope. Nekaj de­
narja so dobili tudi od ZKO v Rado-, 
vljici. Za delovnega predsednika na 
zboru so izvolili Marjana Lukežiča, 
ki sam sicer ne poje v zboru, si pa 
vsestransko prizadeva za pevski 
zbor. Izvolili so tudi nov izvršni od­
bor zbora, in sicer: predsednik je 
Ivan Potočnik, tajnik Srečo Poga­
čnik in blagajnik Minka Pokljukar. 
Za opravljanje del in nalog v Zvezi 
kulturnih organizacij pri občini Ra­
dovljica pa so evidentirali Jožeta 
Pretnarja, Marjana Lukežiča in Sre­
čka Pogačnika. _ „. . , 
Jože Ambrozic 
DISCIPLINA' 
Mir, mir! Otroci, povejte, 
kaj je to disciplina! Ste slišali? 
Disciplina! 
— To je takrat, tovarišica, 
kadar vi \pijete, da mi ne bi 
vpili. 
NEDOLŽEN 
»Kako naj bi vedel, da se že­
na utaplja,« se je branil na so­
dišču vdovec. »Saj je ravno ta­
ko kričala kot doma!« 
VEČER DIAPOZITIVOV 
V klubski sobi Foto kluba Andrej Prešeren Jesenice bo prvi večer 
diapozitivov v sezoni 1985/86. Pridite v Delavski dom (pri Jelenu) v to­
rek, 4. februarja, ob 18. uri, ko bo Egidij Matic iz Žirovnice predvajal 
diapozitive z naslovom Spomini z izletov. 
SAMOPRISPEVEK V KS P0DNART 
V Podriartu je bila v petek, 24. ja­
nuarja, 23. seja sveta krajevne skup­
nosti Podnart. Delegati sveta so raz­
pravljali in sklepali o delu inventur-' 
nih komisij, imenovali so volilno ko­
misijo za pripravo in izvedbo letoš­
njih volitev, sprejeli so pravila za 
uporabo poslovilnih vežic na Ovsi-
šah, razpravljali o spremembah in 
dopolnitvah statuta krajevne skup­
nosti in določili nove cene za po­
grebne in pokopališke dejavnosti ter 
višino osebnih dohodkov za dela v 
krajevni skupnosti v letu 1986. 
Na seji so se dogovorili, da bodo 
na temeljni kandidacijski konferen­
ci, ki bo hkrati tudi zbor delovnih 
ljudi in občanov, predlagali čim­
prejšnjo izvedbo referenduma za 
krajevni samoprispevek, ki so ga 
predvideli, že v smernicah, osnutku 
in predlogu srednjeročnega plana 
razvoja od 1986 do 1990. Osnutek 
plana je bil objavljen v krajevnem 
glasilu, ki ga prejemajo vsa gospo­
dinjstva v krajevni skupnosti; pri­
pomb ni bilo, zato ga bodo sredi fe­
bruarja na seji skupščine verjetno 
tudi sprejeli. S samoprispevkom 
zbrani denar bodo porabili za vgradi­
tev manjkajočega asfalta na nekate­
rih odcepih krajevnih cest in razna 
druga komunalna dela v krajevni 
skupnosti Podnart. 
Ciril Rozman 
PLANINSKO PREDAVANJE V GORJAH 
Pred dobrim mesecem dni je bilo 
prvo planinsko predavanje o jugo­
slovanski himalajski odpravi na JA-
LUNG-KANG. Predaval je Tomo Če­
sen. 23. januarja letos pa je bilo že 
drugo tako predavanje z barvnimi 
diapozitivi. To pot je predaval Viki 
Grošelj o pohodu na KILIMANDŽA-
RO. Predavanje sta organizirali pla­
ninsko in turistično društvo iz Gorij 
v domu TVD Partizan v Gorjah. 
Predavanje je bilo zelo lepo in za­
nimivo. Predavatelj nam je" z barvni­
mi slikami prikazal tudi del življenja 
prebivalcev ob vznožju Kilimandža-
ra in ne samo pogorja. 
V lanskem "zimskem ciklusu smo" 
imeli v Gorjah kar štiri tovrstna pre­
davanja. Tudi letos bo menda tako, 
vsaj planinci nam to obljubljajo. Da 
si krajani Gorij želijo "takih preda­
vanj, je pokazalo prav to zadnje pre­
davanje, saj je bila dvorana nabito 
polna. Zato, planinci, kar nadaljujte, 
saj so predavanja zanimiva in pou­
čna, še posebno za mlade ljudi. Z 
obiskom pa dajemo moralno oporo 
in novega navdiha tudi predavate-
yem- Jože Ambrožič 
ŽELEZAR 11 
KAJ JE BILO Z BELJANOM IN KOBALOM 
V petek, 31. januarja(ob 17. uri.h« v Kosovi graščini otvoritev razstave 
Okamelo življenje v jeseniškem prostoru. 
Povsod po svetu se veča zanima­
nje za ostanke davnega živalskega 
in rastlinskega sveta, ki se nam je v 
okamninah ohranilo v današnje dni. 
Okamnine že dolgo ne sodijo več sa­
mo v.velike narodne muzeje, posta­
jajo zbrana naravna dediščina tudi v 
majhnih pokrajinskih in mestnih 
muzejih, obenem pa priljubljeni ma­
terial zbiralcev, mladine in odraslih. 
Ob okamninah ne raste samo želja 
po zbiranju svojevrstnega davnega 
okamnelega življenja, marveč tudi 
hrepenenje čim bolje spoznati davne 
organizme, način njihovega življe­
nja, življenjske združbe, življenjske 
prostore, vse tudi v naši deželi. 
In prav jeseniški prostor je bogato 
obdarjen z okamninami iz starega, 
srednjega in novega zemeljskega ve­
ka, upravičeno smemo reči, da bolj 
koj; kateri koli drugi prostor v Slove­
niji in Jugoslaviji. Karbonske in per-
mijske plasti v Karavankah odliku­
jejo predvsem zanimivi trilobiti, gla-
vonožci, zelo številni ramenonožci, 
školjke, morske lilije, v triasnih pla­
steh severnih Julijskih Alp pa naj­
bolj privlači obilica koral in morskih 
gob, ki so vgrajeni v apnenčeve gmo­
te čudovite Martuljkove skupine, 
Razorja, Prisojnika in mnogih dru­
gih vrhov; prav tako zanimivi so gla-
vonožci, školjke, polži, različne lu-
knjičarke in apnenčeve alge. 
Vse to bogastvo življenja in zaple­
tene stratigrafske razmere so nas 
pred več kot dvemi desetletji prite­
gnili na pobudo Tehniškega muzeja 
jeseniške železarne k sistematične­
mu delu. 
Že v prvem letu je dozorel tudi 
sklep o sistematičnem nabiranju 
okamnin za bodočo muzejsko zbir­
ko, ki bo obenem tudi dokumentacij­
ski material sproti nastajajočih 
znanstvenih del. Brez pretiravanja 
danes lahko rečemo, da je nastala 
prva in- doslej edinstvena zbirka 
okamnelega življenja iz majhnega 
prostora, v kateri je toliko okamne-
lih ostankov različnih živalskih sku­
pin iz starega, srednjega in novega 
zemeljskega veka. 
Okamnine jeseniškega prostora 
so v publikacijah, objavljenih doma 
in v eminentnih revijah, prodrle tudi 
v znanstveni svet in danes jih nava­
jajo raziskovalci ustreznih skupin 
po vsem svetu. 
Delček zbranega okamnelega ži­
vljenja v Tehniškem muzeju jeseni­
ške železarne in precej objavljenih 
del o njem predstavlja priložnostna 
razstava v Kosovi graščini, ki naj 
obiskovalcu pokaže drobec zbrane 
naravne dediščine in mu odkrije ču­
doviti okamneli svet. 
Več kot dve desetletji zavzetega 
dela na terenu, v laboratoriju in pri 
znanstveni obdelavi je bilo mogoče 
le s finančno pomočjo jeseniškega 
železarja, Tehniškega muzeja žele­
zarne, Kulturne skupnosti občine Je­
senice in Republiške raziskovalne 
skupnosti. Vsem tudi na tem mestu 
prisrčna zahvala. 
Anton Ramovš 
Razstava bo odprta do 5. marca, 
vsak dan,razen sobote popoldan, ne­
delje in ponedeIjka,od 10. do 12. ure 
in od 16. do 18. ure. 
Vabljeni 
NEKAJ ZNAČILNIH OKAMNIN Z JESENIŠKEGA 
PODROČJA 
1. Glavonožec METACOCERAS vel MOSQUOCERAS, zgornji karbon, Črni 
vrh. 2. Skorja pečatnikovca SIGILLARA BRARDI, zgornji karbon, Planina 
pod Golico. 3. Gomoljasta spužva, zgornji karbon. Črni vrh. 4. Trokrpar PA-
LAD1N (KASKIA) DEDIČI, zgornji karbon, Javornvški rovt, Spodnja počiva­
la. 5. Čaša morske lilije, spodnji permij, Dovje — Ravne. 6. Ramenonožec 
BRACHYTHYRIS sp.. spodnji permij. Na pečeh. 7. Ramenonožec DYCTYO-
CLOSTUS SEMIRETICULATUS, zgornji karbon. Spodnja počivala. S.Polz 
MICRODOMA CONICUM, spodnji permij. Pristava. 9. Trokrpar PSEVDOP-
HILLIPSIA (CARNIPH1LLIPSIA) OGIVALIS JAVORNIKENSIS. zgornji kar­
bon. Zgornja počivala. 10. Zadek trokrparja BRACHVMETOPUS PSEUDO 
METOPINA, zgornji karbon. Spodnja počivala. 11. Zob prednika morskega 
psa, hrustančnice iz rodu PETALODVS, zgornji karbon. Spodnja počivala. 
Ifoto: JOŽE BEDIČ) 
Bila je sobota, 11. decembra 1943. Zvečer so se z vlakom z Jesenic v Ži­
rovnico pripeljali Jeseničani Vladimir Sušnik, Tone Svete, Karel Beljan in 
Stanko Kobal. Na železniški postaji jih je pričakal Janez Mulej, Fajdigov iz 
Vrbe. , 
Prišli so iz nemške vojske na do­
pust. Po vrnitvi bi jih poslali na fron­
to, toda fantje so se odločili za odhod 
v gozd. Janez jih je pripeljal do Os-
waldove gostilne na Selu, kjer sem 
se jim priključil. Rečeno nam je bilo, 
naj gremo proti Zabreznici, kakor da 
gremo v tedanjo Rbanovčevo gostil­
no, nekje na tej cesti pa nas bodo 
pričakali partizani in nas navidezno 
nasilno mobilizirali. Dvakrat ali tri­
krat smo se sprehodili gor in dol, to­
da partizanov ni bilo od nikoder. Na­
to nam je Janez dejal, naj malo po­
čakamo, da bosta šla on in Sušnik 
sama v Zabreznico vprašat v neko 
hišo, zakaj jih ni. V tem času sta pri­
šla dva partizana, oba iz Smokuča, 
in sicer Lojze Anderle in Ivan Hro-
vat-Miloš. Prvi z mitraljezom, drugi 
s puško v roki. Čim sta zagledala 
Fajdigovega Janeza z neznancem, je 
Miloš spustil dva kratka rafala v 
zrak. Jaz sem takoj vedel (slutil), da 
streljajo partizani in sem se v stra­
hu, da bodo odšli brez mene, podal v 
dir, Svete pa za menoj. Še kratek ra­
fal in odšli smo naprej. Podrobnosti 
tu ne bom navajal. 
Toda Kobala in Beljana ni bilo za 
nami. Morda sta menila, da streljajo 
Nemci. Mi smo že prvo noč prenočili 
na Jelovici v nekih svislih. Čez pri­
bližno teden dni sta Beljan in Kobal 
po meni neznani zvezi prišla v Pre­
šernovo brigado, toda že čez deset 
dni so ju zajeli nemški policaji v spo­
padu z brigado na območju Sv. Mo­
horja. Tedaj je padlo več borcev, ne­
kaj pa so jih ujeli in jih v kratkem 
času postrelili. 
Iz begunjske zaporniške knjige je 
razvidno, da je Karla Beljana in 
Stanka Kobala škofjeloški gestapo 
pripeljal v Begunje. 30. decembra 
1943. Čez deset dni, to je 8. januarja 
1944, so ju ustrelili v Mengšu, v sku­
pini tridesetih obsbjencev. 
Karel Beljan je bil rojen decem­
bra 1924 na Jesenicah; bil je iz revne 
delavske družine, dijak. Med vojno 
je nekaj časa delal na kmetih na Ko­
roškem in potem v Železarni. 
Stanko Kobal je bil rojen prav ta­
ko leta 1924. na Jesenicah, kjer je 
opravil štiri razrede meščanske šole. 
Med vojno je bil zaposlen v žele­
zarni. 
Ali kdo od,.bralcev Železarja ve, po 
kateri zvezi sta tadva odšla k parti­
zanom? Ali sta se tedaj s Sela vrnila 
domov na Jesenice? Sta mogoče šla 
skupaj z Ivanom Vidicem s Sela, ki 
je bil z njima v nemški vojski in je 
šel teden dni za menoj preko Javor-
nika in Poljan, torej po drugi poti na 
Jelovico? 
Jože Vidic 
Ljubljana 
Povšetova 104/d 
PREGOVORI, DOMISLICE 
IN REKI V ŠALJIVI PREOBLEKI 
Pedagogika, ki iz smetane duha ne zna pripraviti duševne 
hrane, ni pedagogika. 
Kosmate duše so lahko tako košato kosmate, da od mehkobe 
in toplote sladko spijo. 
Kmeta so okronali za kmečkega kralja, iz delavca pa naredili 
kult proletarca. 
PRAZNIK KULTURE NA BLEJSKI 
DOBRAVI 
Pevci pevskega društva Vintgar na slovenski kulturni praznik nikoli ne 
pozabimo. Vsako leto pripravimo za občane krajši kulturni program. Letos 
pa želimo ob spominu na našega največjega pesnika ponuditi zvestemu ob­
činstvu še nekaj več. 
Oktet Svoboda iz Žirovnice je za­
radi ubranega petja znan v ožji in 
širši okolici, na obeh straneh drža­
vne meje. Tudi krajanom Blejske 
Dobrave se je že uspešno predstavil. 
Veseli smo, da se je tudi tokrat od­
zval našemu povabilu. Obiskal nas 
bo v petek, 31. januarja, ob 19. uri. 
Skupaj z domačim pevskim zborom 
nam bo v dvorani osnovne šole prire­
dil celovečerni koncert. Gostje, ki so 
v pretekli sezoni navdušili dobrav-
ske poslušalce, bodo izpolnili večji 
del programa. Spominu Franceta 
Prešerna pa se bodo oddolžili z dve­
ma pesmima po njegovih besedilih. 
Za mlajše krajane bo prireditev ob 
slovenskem kulturnem prazniku v 
sredo, 5. februarja, ob 16.30. prav ta­
ko v dvorani osnovne šole na Blejski 
Dobravi. Dramska skupina DPD 
Svoboda Ivan Krivec s Hrušice se bo 
mladim Dobravcem predstavila s 
pravljično enodejanko Vodnjak že­
lja. Pred igrico bomo nekaj minut 
namenili besedi o našem velikem 
pesniku, večer pa bo domači pevski 
zbor zaključil z vedno dobrodošlo 
Zdravljico. 
Slovenski kulturni praznik se le­
tos sklada z zimskimi počitnicami, 
zato k oblikovanju proslave ne bomo 
mogli pritegniti najmlajših. V vrtcu 
in osnovni šoli so se o Prešernu in 
njegovem pomenu pogovarjali že v 
predpočitniških dneh, naslednje leto 
pa nameravajo sodelovati tudi pri 
pripravi proslave. Letos bo pač pro­
slava nekoliko drugačna in prepriča­
ni smo, da bodo krajani s to spre­
membo zadovoljni.. Vse ljubitelje pe­
tja vabimo, da se udeležijo koncerta, 
k proslavi in ogledu pravljične igre 
pa poleg najmlajših vabimo tudi nji­
hove starše in vse ostale krajane, saj 
so takšne priložnosti na Dobravi ze­
lo redke. 
R. P. 
ŠOLANJE 
JE KONČAL 
Sodelavec iz TOZD Vzdrže­
vanje SENAD HOROZOVIČ 
je 17. januarja uspešno zago­
varjal zaključno nalogo višje­
šolskega študija na Fakulteti 
za strojništvo-in dosegel naziv 
inženir strojništva. 
VABILO 
Krajevna konferenca SZDL Sava Jesenice vabi vse krajane kra­
jevne skupnosti Sava, da se udeležijo temeljne kandidacijske konfe­
rence, ki bo v 
četrtek, 6. februarja, ob 17. uri 
v prostorih Sekcije za vleko na Titovi 4 
Predsedstvo 
KK SZDL Sava Jesenice 
BORCEM KOKRŠKEGA ODREDA 
V decembru je bil v Kranju občni zbor Kokrškega odreda, kjer smo se 
med drugim dogovorili, da naj bo letošnje srečanje borcev odreda v Žirovni­
ci in da bodo na tem srečanju vsi preživeli borci dobili priznanja v obliki 
medalje z vgraviranim imenom borca. Naloga aktiva Kokrškega odreda Je­
senice, ki se sestaja vsak prvi petek v mesecu ob 18. uri v domu upokojencev 
v Žirovnici, je, da srečanje organizira in pripravi seznam še živečih borcev 
odreda na območju občine Jesenice. 
12 
ŽELEZAR 
V preteklem letu je aktiv pod vod­
stvom Cirila Jalna zelo uspešno izve­
del pohod Po poteh Kokrškega odre­
da, zato je odbor odreda, ki ga spet 
vodi nekdanji komandant Stane Pre-
zelj, prepričan, da bo aktiv prav tako 
uspešno izvedel tudi letošnjo akcijo. 
Aktiv Jesenice se sestaja od sep­
tembra do junija. Zadnje mesece pa 
je vse manj zanimanja. Eden od 
vzrokov so zagotovo leta, saj ta niko­
mur ne prizanašajo. Zato ne more­
mo podeliti lepih namiznih prtov, ki 
jih je lani izdelal kolektiv IBI iz Kra­
nja in podaril vsem borcem odreda. 
Bolnim smo prte odnesli na dom, 
zdravi pa naj jih pridejo iskat. Na­
slednji sestanek bo 7. februarja. 
Vse to je vendar obrobnega pome­
na. Pomembnejša naloga je ohranja­
nje tradicij NOB. Partizanjenje pod 
Stolom je bilo, vsaj v drugi polovici 
vojne, legendarno. Prav tako sta slo­
vela komandant bataljona Jože Re-
bolj-Planinc, ki so ga imeli Švabi za 
Črnega Jurija', in Tičko Bele. Pozabi­
ti ne smemo na osvoboditev Begunj 
in pohod na Koroško, še prav poseb­
no pa bi morali mladim govoriti o ču­
doviti povezanosti ljudi iz doline z 
borci bataljona. 
Skušajte v petek pozabiti na zape-
ček in pridite na sestanek"! 
Anion Zupan 
V DEŽELI NAROBE 
V deželi Narobe je vse narobe, 
vse hodi po glavi, celo živali. 
Mucki lajajo, kužki kvakajo, 
žabe mijavkajo in celo ljudje 
krakajo. 
V šoli Narobe se učijo narobe, 
pišejo narobe in rišejo narobe. 
Komaj hrib pride izza sonca, 
ni zmešnjave ne kraja ne konca. 
Ljudje sami sebe še najmanj 
poznajo 
in se med seboj krohotajo. 
Nina Kačarevič, 
3. b. razred 
Osnovna šola Tone 
Čuf ar Jesenice 
ODGOVORNO DELO 
tragedija v enem 
dejanju 
»O, dober dan, gospod glavni 
uradnik! Ste se prišli striči ali briti? 
Ali pa mogoče oboje? Samo briti! V 
redu. 
Francelj, namili gospodu obraz. 
Ja, gospod glavni uradnik, Francelj 
je nov vajenec, zakaj pa to sprašuje­
te? Aj a, ne celega obraza, Francelj, 
obriši sedaj gospodu oči in čelo. 
Tako! Samo še malo, gospod urad­
nik, pardon. glavni uradnik. Poglej­
te, danes za vas posebna čisto nova 
britev. Boste videli, kako reže. Ste 
pripravljeni? Pa začnimo. 
Ste kaj-brali, kako sta se onadva, 
Amerikanec in Rus v Ženevi zgovar-
jala? Pravijo . . . Saj ni nič, dragi 
gospod, to je bil samo majčken be-
denček, to pa mora tako ali tako 
stran . . . Ah, pravijo, da bosta še 
vedno polnila Evropo z raketami. In 
pa v vesolje da bodo šli. To . . . Ne 
premikajte se prosim! Urezal da sem 
vas? Kje pa, to je bila le bradavička, 
ta pa bi slej ali prej morala stran, saj 
je zelo kazila vaš obraz . . . Kaj sem 
že hotel reči? A, to se bodo še dajali, 
potem pa se bo zopet našel kak 
Adolfek in vsi bomo šli k vragu. Sa­
mo pij bo . . . Ne, ne nisem vas ure­
zal, pa tudi če bi vas, zdaj sem na 
vratu in se sploh ne bi poznalo . . . 
Samo pij bomo slišali in lepo se bo­
mo poslovili od naše prelepe žemlji­
ce ... . Hopla, to je bil le mozoljček, 
ki vam je visel na ušesu. Ne, nisem 
vam odrezal pol ušesa! Kri da kar U-
je? Kje pa! Francelj, prinest obliž . . . 
Ste slišali, da smo odprli novo kul­
turno dvorano? Gledališče, kino, go­
stilno ali kajvamgajazvekoga vraga 
kulturnega že. Otvoritev je bila res 
enkratna! Ste. bili mogoče tam . . . 
Zakaj pa ste odprli usta, da sem vas 
urezal? Ne, ustnica še visi na levem 
koncu, ampak jo bomo že zajlikali. 
Francelj, povoje! Tako, pa lahko na­
daljujemo . . . Pravijo, da je na otvo­
ritvi eden prav lep govor držal in da 
je naša Plehmuzika zelo prima igra­
la. Seveda, saj imajo dobrega diri 
. .. Nos sem samo oplazil, ampak, 
saj imamo obliže. Bomo že. . . Fran­
celj, pripravi vroče brisače za gospo­
da glavnega urednika in daj, zaboga 
božjega, že nekam . ..« 
Brivnica je zaprta, vajenca Franc­
ija so zaradi izkušenj sprejeli na de­
lo v Mestno klavnico, gospoda glav­
nega uradnika pa so z velikimi mu­
kami v bolnišnici zakrpali in mu ko­
maj še rešili življenje. Izgled mu bo­
do še popravljali s plastiko — toda 
glavno, da je rešen. Brivec je na 
opazovanju, kajti nihče nc ve. ali je 
namerno potegnil z britvijo v vodo­
ravni smeri, ali pa sc mu je zmešalo. 
Doktorji so prepričani, da velja s'.\, 
nje, kajti brivec itnomer ponavlja 
. 'Saj to jc mimo mozoljček, v-
mozoljček . . .<• 
Boštjan I 'o ' 
SLIKE IVANE KOBILCE IN FERDA 
VESELA V RAZSTAVNEM SALONU DOLIK 
JEZIK NAŠ VSAKDANJI 
V ppčastitev 8. februarja, kulturnega praznika Slovencev, bodo jutri, 
31. januarja, ob 18. uri odprli drugo letošnjo razstavo, razstavo slik sloven­
skih realistov IVANE KOBILCA in FERDA VESELA, ki jih je salonu posodi­
la Narodna galerija iz Ljubljane. Kulturni program bodo ob otvoritvi izvaja­
li flavtistka Barbara Mikula, ki jo bo na klavirju spremljala Beti Demšar, in 
reci ta to rja Bernarda Gašperčič in Rado Mužan, člana Gledališča Tone Ču­
far. 
Na jeseniški razstavi bo predsta­
vljenih sedemindvajset slik Ivane 
Kobilca in Ferda Vesela iz zbirk Na­
rodne" galerije. V teh delih so zajete 
vse glavne značilnosti oziroma raz­
vojne črte obeh umetnikov in njuna 
motivna raznovrstnost. Za dopolni­
tev podobe njune ustvarjalnosti pa 
moramo obiskovalce razstave sezna­
niti še z nekaterimi deli, pomembni­
mi za njun razvoj. Ta dela oziroma 
slike so nepogrešljiv del stalnih 
zbirk in jih tudi iz konzervatorskih 
razlogov le redko vključujejo na raz­
stave zunaj galerije. 
Ivana Kobilca in Ferdo Vesel pri­
padata z Janezom in Jurijem Šubi-
cem, Jožefom Petkovškom in Anto­
nom Ažbetom generaciji slovenskih 
realistov. Povezuje ju skupno roj­
stno leto 1861 in isti rojstni kraj Lju­
bljana. Vesel se je šolal na Dunaju 
in v Miinchnu, kjer je študirala tudi 
Kobilca, ki je nadaljevala še v Pari­
zu. Za razvoj obeh je bil temeljnega 
pomena Miinchen, kjer sta prevzela 
internacionalni program ., poznega 
meščanskega realizma in ateljejske-
ga slikarstva, to je slikanje človeške 
figure same kot portreta ali v pove­
zavi s prostorom v rjavem koloritu. 
Po večletnem bivanju v tujini sta se 
vrnila domov in ustvarjala vzpored­
no z manj kot desetletje mlajšimi 
impresionisti. Tako Kobilca, ki je 
umrla leta 1926, kot Vesel, ki jo je 
preživel za dvajset let, pa sta ostala 
zvesta realističnemu programu in 
plenerističnemu stilu. 
Šolanje sedemnajstletne Ivane 
Kobilca se je začelo na Dunaju 
(1879—1880) in nadaljevalo v 
Miinchnu (1881 — 1891). Ta pouk ji je 
dal trdno znanje v oblikovanju glave 
pred temnim ozadjem in v skromno 
ateljejski osvetljavi (Kofetarica, 
1888). Skupno z Veselom, ki je prišel 
za njo v bavarsko prestolnico, je 
kmalu začela iskati nove slikarske 
rešitve za upodobitev čim večje res­
ničnosti in plastičnosti predmeta. 
Tako so nastale poleg akademsko 
korektno slikanih oljnih portretov 
številne študije glav starcev in mla­
denk, ki so krepko modelirane s svo­
bodno potezo čopiča in v ostrih svet­
lobnih nasprotjih. Hkrati se je ob 
Veselovih vplivih, pod katerimi je 
nabirala narodno blago po Gorenj­
ski, lotila upodabljanja kmečkega 
žanra, ki je z ljubeznivo vsebino 
vzbudil zanimanje domače publike 
(Babičina skrinja, 1888). 
S sliko Poletje (1889/90), figural­
nim prizorom na prostem,in z interi-
erno sceno Likarice (1891)^6 ob kon­
cu miinchenskega časa pod vplivom 
modernejšega evropskega pleneriz-
ma pretrgala z ateljejsko tradicijo in 
srečno rešila problem upodabljanja 
svetlobe, ki oživlj a in barvno povezu­
je predmete v kompozicijsko celoto. 
Vendar jena teh podobah, zajetih v 
svetlejši paleti in slikoviti obdelavi, 
še vedno ohranila iluzijo resničnosti. 
Pravo umetniško katarzo je Kobil­
ca' doživela v Parizu (1891—1893), 
kjer se je osvobodila šolske vzgoje in 
začela slikati po svoje. Gotovo je k 
temu pripomogel vpliv francoskega 
plenerista Bastien Lepagea, mimo 
katerega ni šel nedotaknjen niti Jo-
NE RESNOST 
Ko pravim, da če 
rima se Rimljan z Rimljanko, 
ritem z ritko, 
vrat labodji s sabljo bridko, 
ni vrag, 
da ne bi našli rime 
še za pesem; 
mi pravijo: 
ti nisi resen! 
Brut 
MALI ČLOVEK 
Mali človek 
se pelje z vlakom. 
Ima naduho 
in malico v usnjeni aktovki: 
žganje, jabolčni zavitek, 
bobi palčke in slušni aparat. 
Preteklosti nima, 
v sedanjosti je zgolj 
podnajemnik. 
Prihodnost bo njegova! 
Pripravili ga bomo do tega, 
da bo pognal kolo zgodovine, 
pa če bi ga morali pribiti 
nanj. 
Brut 
žef Petkovšek. Kobilčinih pariških 
del ni veliko, vsa pa kažejo motivne, 
vsebinske in oblikovne spremembe. 
Tako je Pariška branjevka (okrog 
1892), žanr brez anekdotdčnosti, v 
modri paleti in v skicozni nedokon­
čanosti res moderna slika, plener 
Otroci v travi (1892) pa je slikan v ze­
lenem koloritu in v pastoznem nači­
nu. Iz tega časa je tudi študija žen­
ske glave v neopisni, poenostavljeni 
modelaciji.-
Parizu sledijo Kobilčina leta v Sa­
rajevu (1897—1905) in Berlinu 
(1907 — 1914). Sarajevski čas je izpol­
njen s slikanjem naročenih repre­
zentativnih portretov in njeni naravi' 
neustrezno nalogo slikanja cerkve­
nih fresk. Osebnejši so samo intimni 
ženski portreti, študije in žanri iz bo­
sanskega življenja. V Berlinu se je 
še naprej preživljala s portretira­
njem, občudovala je Van Goghove 
Cinije in tudi sama začela s posebno 
ljubeznijo slikati cvetlična tihožitja. 
Ž njimi je nadaljevala tudi v zadnji, 
ljubljanski dobi (1914-1926). 
Čeprav je bil to čas prodora impre­
sionistov, se Kpbilca nikoli ni odloči­
la za njihov program in sredstva. Še 
naprej je slikala portrete v tonski 
monohromosti in z opazno duševno 
poglobljenostjo, predvsem pa rože, o 
katerih je zapisal France Mesesnel 
malo pred umetničino smrtjo: »Cvet­
lice pričajo o lepi harmonični jeseni, 
ki je usojena le resničnim mojstrom 
po plodni mladosti.« 
Ferdo Vesel je bil samotar in ne­
mirni iskalec, slikar portretov, .fol­
klornega žanra, krajin in tihožitij. 
Tehnično je eksperimentiral v olju, 
pastelu in kombiniranih tehnikah. 
Ustvarjalni vrh je doživel pred prvo 
vojno, nato pa je do konca življenja 
vse moči posvetil svetlobnemu in 
barvnemu problemu. Tudi Vesel se 
je s sedemnajstimi leti odpravil 
študirat slikarstvo na .Dunaj 
(1878—1882), nato pa na Akademijo 
v Miinchen (1883—1887), kjer je so­
deloval z Antonom Ažbetom. Vedno 
ga je vodil občutek za plastičnost, 
zraven pa se je osredotočil na pro­
blem svetlobe, ki v menjavi s senco 
stopnjuje telesnost in živost dušev­
nega, izraza. V upodobitvah glav in 
dinamično razgibanih figur v močni 
luči in v rjavih tonih je do konca 
osemdesetih let mojstrsko izražal 
plastičnost. 
V 'Izarskjh Atenah', kjer je ostal 
do leta 1897, je bil med pobudniki 
znane zasebne Ažbetove šole, 1895 je 
tudi sam vodil šolo v predmestju 
Schvvabinga in se družil in slikal z 
mlajšim Rihardom Jakopičem. Te­
daj se je tudi preusmeril k pleneriz-
mu, ki ga je reševal na svoj način. 
Namesto v naravi je slikal svetlobo 
in zrak v interiernih scenah. V nara-
vopisnih motivih Prijateljici (okrog 
1889) in Pred svatbo (okrog 1897) je s 
široko, slikovito potezo čopiča in s 
tonsko svetlejše ubranim koloritom 
(sivo srebrni, zelenkasti, modrikasti 
ton) dosegel pleneristično enovitost 
kompozicije, ko se zbrišejo meje 
med predmeti in prostorom. Vendar 
tudi pri njem svetloba oblik nikdar 
ne razkraja. 
Vesel je več let preživel na potova­
njih po Evropi. Leta 1902 je kupil 
gradič Grumlof na Dolenjskem, po­
tem pa potoval do Severnega morja 
in drugje po Evropi. Med vojno je bil 
interniran in se je vrnil na Dolenj­
sko šele leta 1917. Tam je živel z dru­
žino, slikal in še več eksperimenti­
ral. Dočakal je drugo vojno in umrl 
eno leto po njenem koncu, star 
85 let. 
Po letu 1900 se je Veselova umet­
nost spremenila. Približal se je im­
presionistom, delno prevzel njihovo 
tehniko, a praga impresionizma ni 
prestopil. Proučeval je razmerja 
med plastičnostjo telesa in svetlobo 
ter barvo, ki plastičnost lahko ali 
oblikujeta ali razkrajata. Razpet 
med nasprotujoče si slikarske smeri 
je iskal sintezo, ki pa je ni našel, saj 
je do konca varoval mladostni čredo, 
da mora slika posredovati »plasti­
čnost, zrak in prostor«. S kratkimi, 
nadrobljenimi potezami in s svetli­
mi, kredastimi toni je upodabljal vi­
dez atmosferične luči, v kateri so 
predmeti bolj krhki in drobljivi, toda 
vselej neokrnjeni, zavarovani v ko­
ronarnem obrisu. 
.. Od dvajsetih let naprej je rad 
ustvarjal v oljnih barvnih svinčnikih 
(tako imenovane Raffaeli barve), s 
katerimi je na podslikavo zarisoval 
posameznosti lika in ga s tem obliko­
vno poudarjal. Za zadnji čas so zna­
čilne upodobitve portretirancev z 
razmišijujočimi očmi v motni raz­
svetljavi. Manj številne so razpolo­
ženjske krajine iz okolice Grumlof a 
v gostem prepletu naravnih barv in 
kot spomin na preteklost še nekaj 
zadnjih narodopisnih žanrov (Ohcet, 
1937).. 
(Po zapisu Polonce Vrhunc, stro­
kovne delavke Narodne galerije.) 
Razstava slik Ivane Kobilca in 
Ferda Vesela bo na Jesenicah odprta 
do vključno 12. februarja vsak dan, 
razen ob nedeljah in sobotah popol­
dan, od 9. do 12. ure in od 16. do' 
19. ure. 
»Kmetija« Franc Berce 
FILMSKI SEMINAR 
Združenje filmskovzgojnih delavcev Slovenije in Odbor za film pri 
ZKOS skupaj z OZKO Radovljica in OŠ A. T. Linhart pripravlja regij­
ski seminar in delavnico za vodje filmskih krožkov v osnovnih in sred­
njih šolah. 
Seminar in delavnica bosta pričela z delom v petek, 14. februarja, 
ob 16. uri, v prostorih OŠ A. T. Linhart v Radovljici, kjer se bomo tudi 
dogovorili o načinu dela. 
Seminar priporoča Zavod SRS za šolstvo, OE Kranj. 
Pripravljalci seminarja in delavnice želijo spodbuditi čimveč 
ustvarjalnih filmskih krožkov, usposobiti mentorje krožkov in mladih 
filmarjev, v delavnicah, ki bodo potekale na šolah, pa pritegniti učence 
k delu s filmom in videom. Seminar in delavnice bo vodil prof. Borko 
Radešček iz Ljubljane. 
Vabimo vas, da se prijavite na seminar. Rok za prijave je 12. fe­
bruar, lahko pa se prijavite tudi osebno ob začetku seminarja na OŠ 
A. T. Linhart v Radovljici. 
Podrobnosti o seminarju in delavnici lahko dobite na Zvezi kultur­
nih organizacij Slovenije, Ljubljana, Kidričeva 5, kamor pošiljate tudi 
prij ave! 
Ondan sem nekje prebral, da člo­
veku pri šestdesetih ob vsakem dre­
ku, ki ga "prebere, popustijo živci. 
Kar mi je živcev še ostalo,- so mi 
odločno odpovedali poslušnost, ker 
ne prenesejo iz dneva v dan v sto ti­
soč stavkih ponavljajoče se besede 
odgovornost. 
»Mnogi niso pripravljeni prevzeti 
odgovornosti za uresničitev 
setvenih načrtov v Sloveniji.« (DE­
LO, petek, 2." septembra 1983, zadnja 
stran.). 
»Z vseh koncev so terjali odgo­
vornost, napovedovali vračanje 
cen kruha v dogovorjene oblike.« 
(DELO, petek, 2. septembra 1983, 
2. stran.). 
»To pa od nas in vsakega posamez­
nika zahteva, da temeljito spremeni­
mo naše odnose in obnašanje in 
maksimalno zaostrimo odgovor­
nost, ki se mora povečevati glede 
na družbeni položaj in zaupano od­
govornost. (ŽELEZAR, 1. sep­
tembra 1983, 1. stran — uvodnik.). 
»To pa je prav tisto, kar danes 
uresničevanje dolgoročnega stabili­
zacijskega programa od nas zahteva 
— boljše delo, varčevanje, delovno 
disciplino in družbeno in osebno od­
govornost, »(ŽELEZAR, 1. sep­
tembra 1983, 1. stran — uvodnik.). 
»Ne moremo več dopuščati tega, 
da kak visoki voditelj javno prizna: 
mi v vrhovih smo krivi, potem pa,' ne 
da bi trenil, zadovoljen sede, da je 
imel govor, nikomur pa ser še las na 
glavi ne skrivi. Morali bi poostriti 
odgovornost za vsak predlaga­
ni ukrep, za vsak načrt, za vsak stva­
ren korak.« (TELEKS, 1.9. 1983, 
stran 17, Rekli in zapisali so : dr. Ra-
dovan Radonjič, profesor na titograj-
ski univerzi.). 
Zdaj pa odstavek, ki nas bo vrnil k 
tako priljubljeni in tisočkrat zlora­
bljeni odgovornosti: 
»To potrjuje domneve, da se v Ju­
goslaviji povsod še ne zavedajo real­
nosti (in resnosti) položaja in nujno­
sti nalog, ki jih je treba opraviti, če 
hočemo težave odpraviti. Ob tem se 
je treba vprašati, kaj se še mora zgo-
. diti, da bodo vsi pričeli ravnati tako, 
kot čas zahteva. Ali pa to morebiti ni 
pravo vprašanje? Morebiti pa neka­
teri ravnajo v nasjjrotju z zahtevami 
tudi namenoma? Če je tako, potem 
je treba te »nekatere« kar hitro za­
menjati z imeni in priimki, naslovi 
družbeno političnih skupnosti. ..« 
(DELO, Sobotna priloga, Ljubljana, 
9. julija 1983, stran 11, Zasuk k nove­
mu, Branko Podobnik.). 
Dovolj je navedkov. Naj poskusim 
razčleniti odgovornost! 
Od­
govor­
nost 
Mnogo je stvari, ki se jih lotevamo 
pri koncu. Tokrat se bom še jaz od­
govornosti lotil na njenem kra­
ju, potem pa počasi skušal priti do 
predloga od. 
NOST 
Recimo za začetek 
anonimnost 
Nekdo se pod članke podpisuje z 
B. B. To je lahko Brigitte Bardot, Ba-
den — Baden, Bog Bopomagal, Bin-
gelj Bongelj (kot je Fran Levstik v 
svojem znamenitem pismu napisal 
Josipu Jurčiču, ki je v svojem roma­
nu DESETI BRAT svojega junaka 
imenoval Martinek Spak), Brez Be­
sed, Boder Bobež, Bogdan Bogataš, 
Branimir Brammirovič (vse po Slo­
venskem pravopisu, DZS, Ljubljana 
1962). 
Zdaj pa poskusimo iti z n o s t. po 
abecedi: 
aktivnost 
brezobzirnost 
cmeravost 
častil akomnost 
delavnost 
enotnost 
frivolnost 
gobavost 
homoseksualnost 
: iskrivost 
jezljivost 
kočij ivost 
lenivost 
močvirnost 
naščuvanost 
opeharjenost 
razsrjenost 
sproščenost 
šibkost 
tajnost 
urnost • 
varnost 
zajedenost 
žalj ivost 
Tistih dveh tujk nisem vtaknil v 
spisek, ker bi v Slovenskem pravopi­
su pod črkama »f« in »h« kaj drugega 
ne našel. 
V Verbinčevem slovarju tujk piše 
na strani 226: 
Frivolnost: 
puhlost, ničevost; lahkomiselnost, 
objestnost; spolzkost, razuzdanost. 
In na strani 274: 
Homoseksualnost: 
spolno nagnjenje do istega spola, 
nenormalna seksualnost. 
Obe besedi »frivolnost« in »homo-
• seksualnost«, združite z »opeharje-
nostjo«, ki stoji v abecednem redu 
namesto »odgovornosti«, pa boste se­
stavili tak stavek, da se boste lahko 
nad njim zamislili! 
Zdaj smo pri govoru! 
Govor? 
Koliko pomenov ima ta beseda! 
Tista žlahtna govorica, ki se se je 
naučil piti iz materinih prsi. Ki jo 
vsak dan govoriš. 
Govor. Govoriti. Prepisu­
jem iz Slovenskega pravopisa; stran 
262, drugi stolpec zgoraj: 
govoriti gladko, razločno, po naše, 
govoriti resnico, 
govoriti na vsa usta, brez ovinkov, 
v obraz, na pamet, 
govoriti nepripravljen, 
govoriti prijatelju v prid, 
govori, kakor bi rožice sadil, kakor 
bi med lizal, 
govori, kakor bi iz rokava stresal, 
vse govori proti njemu, 
srce je govorilo, številke govore, 
topovi bodo govorili... 
Govor je pa pozdravni, po­
slovilni, nagrobni, slav­
nostni, obrambni. Dosti je 
ljudi, ki imajo dar govora. Več je ti­
stih, ki takega dani sploh nimajo, 
kljub temu pa nam naprej iz dneva v 
dan tvezijo kake oslarije, nam z lo­
patami za kidanje snega mečejo pe­
sek v oči ter se ne norčujejo le iz 
govora, temveč iz nas, ki moramo 
vse njihove prazne govorance presli-
šati. Da, prav steprebrali: preslišali, 
kajti poslušati smo se jih že zdavnaj 
naveličali. Ne vem, zakaj Janez Me­
nart v Statve življenja ni uvrstil svo­
je duhovite pesmi Govor na grob po-
nošenim gumijastim copatam. Moja 
nekdanja učenka Tilka Čimžarjeva 
je je tako občuteno oddeklamirala 
na kranjskogorskem polomljenem 
odru, da je vsa dvorana odmevala od 
smeha. Enkrat jo moram prepisati, 
to pesem. Za Zelezarja. Privoščim 
vam, spoštovane bralke, dragi bralci, 
da bi se še vi enkrat ob kakem go­
voru, namenjenem ponošenim gu­
mijastim copatam, pošteno in od sr­
ca nasmejali. *' 
Posrečilo se mi je, da sem se doko­
pal do predloga 
OD. 
Predlog o d , ki se veže vselej z ro-
dilnikom, »meri od česa proč« (SP 
1962, stran 513, prvi stolpec spodaj). 
Nekaj primerov: 
od Urala do Triglava 
od šririh do ene so zarje rumene 
od jutra do večera kmet gara 
od pošteno opravljenega dela bi 
smeli ljudje živeti 
od mladih nog do starih dni se 
mnogokaj postori 
od prazne glave do dolgega gobca 
je kratka pot 
od lakote umirajo na tem svetu 
vsako leto milijoni 
- od strani te zahrbtno napadejo ne­
sposobni zahrbtneži 
od praznega čvekanja človeka za­
čne boleti glava 
Zgledov je dovolj. Vsi so prepisani 
iz Slovenskega pravopisa 1962 (stran 
513) in iz Slovarja slovenskega 
knjižnega jezika. To poudarjam za­
radi tega, da bi me spet kdo ne prijel 
za jezik. Da bi ne ustanovili spet kje 
kakšne komisije, ki naj bi razpra­
vljala o tem, kaj piše Janez Svoljšak. 
Naj zaključim: 
Če ste dobro prebrali, kar sem na­
pisal, potem pomeni beseda odgo­
vornost nekaj, kar mečeš proč od 
sebe, kar meri nekam drugam, kar 
želiš prevaliti na nekoga drugega, 
kar se tebe sploh na tiče. 
Beseda odgovornost je naj­
večkrat ponavljana slovenska bese­
da v poUtičnem in časnikarskem žar­
gonu. Predlagam, da je črtamo iz na­
šega besednjaka. Kaj mi bo beseda, 
če se nanjo požvižgajo vsi tisti, ki jih 
zadeva! Imena in priimke bi rad sli­
šal in prebral, rad zanje zvedel! Ime­
na in priimke tistih, ki so krivi, da 
Jugoslovani sploh ne znamo izraču­
nati, za koliko milijard dolarjev smo 
v tujini zadolženi. 
Pravkar mi je pisal Janez Menart. 
Ob robu je pripisal: »Pišem na kole­
nih.« Jaz pa na kolenih prosim vse 
nesposobne »individualne poslovod­
ne organe«, komercialiste in sekre­
tarje, naj se že vendar lotijo dela, ki 
so mu kos! Drugače bom ob Novem 
letu zvedel, da se mi bo pokojnina za 
pet odstotkov znižala. 
Zdaj so mi jo za štiri odstotke zvi­
šali. Inflacija pa je narasla na š e s t -
deset odstotkov... 
Janez Svoljšak 
ŽELEZAR 13 
USPELA GENERALKA NOVO LETO 1986 NA 2530 METRIH 
V nedeljo popoldne so si organizatorji 
velike mednarodne sankaške prireditve v 
Savskih jamah v Planini pod Golico res­
nično-lahko oddahnili. Izvedba letošnje­
ga tekmovanja za 4. memorial Joža Je­
lovčana >n 30., jubilejni pokal mesta Jese­
nic jim je povzročila toliko preglavic kot 
že dolgo ne. Za tekmovanje so se namreč 
še posebno skrbno pripravljali, ker je bilo 
generalka za 12. evropsko prvenstvo v 
sankanju na naravnih progah, ki bo pri­
hodnje leto na isti progi v Savskih jamah. 
Se v petek zvečer je marsikdo podvomil, 
da tekmovanje sploh bo. Najprej močna 
odjuga z dežjem in kasneje sneg, vseto je 
izredno oteževalo pripravo proge. Člani 
Sankaškega kluba Jesenice so se že veli­
kokrat izkazali z organizacijo največjih 
prireditev v Savskih jamah in tudi tokrat 
so dobili boj z vremenom. Člani kluba so 
skupaj s člani Gasilskega društva Jeseni­
ce—mesto ter drugimi velikimi navdu­
šenci tega zimskega, športa veliko dni 
pred tekmovanjem vneto delali na progi, 
v petek in soboto ponoči pa so dobesedno 
garali pri polivanju in utrjevanju proge. 
Trud ni bil zaman, saj je bila v soboto 
zjutraj proga nared, pa tudi vreme se je 
izboljšalo. 
Zaradi teh nevšečnosti so morali neko­
liko spremeniti program tekmovanja.' 
Petkov odpadli trening so nadomestili v 
soboto, ostali del tekmovanja pa so po­
tem izpeljali po programu. Na startu se je 
zbralo več kot 100 tekmovalcev in tekmo­
valk iz šestih držav: Italije, Avstrije, Polj­
ske, Bolgarije, Kanade in Jugoslavije. 
V močni mednarodni konkurenci so se 
za čim boljše uvrstitve potegovali tudi 
tekmovalci naših klubov iz Železnikov, 
Idrije, Tržiča in Jesenic. Za vse naše je 
bilo tekmovanje še posebno pomembno, 
saj je bilo eno od šestih izbirnih za sesta­
vo državne reprezentance za nastop na 
letošnjem svetovnem prvenstvu, ki bo v 
Aosti v Italiji. 
Po pričakovanju so bili najboljši av­
strijski sankači. Na sobotnem 4. memo-
rialu Joža Jelovčana- so zasedli kar prvih 
osem mest. Med 86 tekmovalci so se med 
našimi najbolje odrezali Jeseničani, naj­
boljši pa je bil Mirko Klinar. 
Na nedeljskem 30. pokalu mesta Jese­
nic, ki je skupaj s sobotnim tekmovanjem 
štelo za končno uvrstitev, so bili pri čla­
nih ponovno najboljši Avstrijci, pri do­
mačih pa Mirko Klinar, ki je med 47-timi 
tekmovalci zasedel zelo dobro 12. mesto. 
Nastope naših tekmovalcev vsekakor 
lahko ocenimo kot dobre, še posebno za­
to, ker trenirajo v izredno slabih razme­
rah, da o opremi ne izgubljamo besed. 
Tako med drugim jeseniški tekmovalci 
skoraj sploh niso trenirab, saj so pred 
tekmovanjem delali na progi. V tako sla­
bih razmerah seveda iti moč pričakovati 
boljših rezultatov. 
TEMPERAMENT 
Na gledališki vaji režiser 
nezadovoljno kriči: 
»Več -temperamenta, več 
temperamenta! Saj sploh ni 
nobenega življenja v vašem 
umiranju!« 
ČUDNO 
— Sodišče je pa res čudno! 
— Zakaj? 
— Ko sva se z možem loči­
la, je vse tri otroke prisodilo 
njemu, čeprav ni niti eden 
njegov. 
Se nekaj besed o podaljšani in obno­
vljeni progi v Savskih jamah. Brez dvo­
ma je .uspešno prestala preizkušnjo, saj 
med tekmovalci tako rekoč nf bilo pri­
pomb. 
Predsednik organizacijskega komiteja 
tekmovanja Jani Gregorič nam je ob kon­
cu povedal: 
»Organizatorji smo bili ob koncu pred­
vsem- veseli pohvale glavnega delegata " 
mednarodne sankaške zveze Hansa 
Wannerja iz Avstrije, ki je dejal, da je bi­
la to zares prava generalka in bi lahko 
tudi sedaj že izpeljali tudi evropsko pr­
venstvo. Vsa pohvala gre vsem, ki so v 
teh dneh zares marljivo delali in jim ni 
bilo žal številnih prostovoljnih ur. Na 
12. evropsko prvenstvo se že dalj časa 
pripravljamo, do letošnje generalke smo 
podaljšali in uredili progo, tako da sedaj 
ustreza normam mednarodne sankaške 
zveze. Uredili smo tudi druge spremljajo­
če objekte na progi in na cilju. Proga se­
veda ne bo samo za 12. evropsko prven­
stvo, temveč želimo, da postane poligon 
sankanja v jeseniški občini in tudi širše. 
Spodnji, manj zahtevni del proge pa bo­
mo še bolj namenili rekreacijskemu san­
kanju. 
Ob tej priložnosti se moram posebej 
zahvaliti vsem, ki so nam s svojim delom 
in raznimi prispevki pomagali, da je tek­
movanje za 4. memorial Joža Jelovčana 
in 30. poka) mesta Jesenic uspelo in da 
smo* dobili tudi zeleno luč za izvedbo 
12. evropskega prvenstva v sankanju na 
naravnih progah. 
REZULTATI 
4. MEMORIAL JOŽA JELOVČANA 
članice: 1. Paula Peintner (Italija), 2. 
Hilda Fuchs, 3. Martha Theurl (obe Av­
strija) ... 9. Tinka Tolar, 10. Marija 
Šmid, 18. Tončka Štalec (vse Jugoslavi­
ja); člani: 1. Roland Trattnig, 2. Robert 
'"'omeUtsch, 3. Matthaus (vsi Avstrija); 
' dvosedi: i. floter-Hirzegger (Avstrija), 2. 
Lunger-Steinhauser (Italija), 3. Gatt-
Striekner (Avstrija), ... 8. Česen-Česen, 
10. Jeram-Velikanje (oba Jug.). 
30. POKAL MESTA JESENIC 
mladinke: 1. Sonja Leitner (Avstrija) 2. 
Evi Pirhofer (Italija), 3. Matgorzata Kom­
or (Poljska),... 9. Veronika Tolar, 10. Er-
na Pavšič, 11. Tončka Štalec, (vse Jugo­
slavija), članice: 1. Pavla Peintner (Itali­
ja), 2. Hilda Fuchs, 3. Martha Theurl (obe 
Avstrija),... 5. Tinka Tolar, 6. Marija 
Šmid, 11. Tatjana Jamšek (vse Jugoslavi­
ja); mladinci: 1. Ralf Stadlober, 2. Her-
bert Klocker (oba Avstrija), 3. Marko Me­
glic, 5. Vili Rakovec, 7. Edi Jeram (vsi Ju­
goslavija); člani: 1. Willi Danklmaier, 2. 
Robert Tomelitsch, 3. Rolland Trattnig 
(vsi Avstrija); ... 12. Mirko Klinar, 13. 
Drago Česen, 19. Marjan Meglic (vsi Ju­
goslavija); starejši člani: 1. Milan Česen, 
2. Jože Frelih, 3. Jože MegHč (vsi Jugosla­
vija); dvosedi: 1. Gatt-Strickner, 2. Trat-
tnig-Rabisch (oba Avstrija), 3. Marmso-
ler-Marmsoler (Poljska), ... 6. Česen-Če­
sen, .8. Jeram-Velikanje, 11. Koler-Koler 
(vsi Jugoslavija), ekipno: 1. Avstrija, 2. 
Poljska, 3. Koroška, 4. Jugoslavija. 
J. Rabič 
Vedno sem z zanimanjem bral planin­
ske in alpinistične članke v Zelezarju. 
Odločil sem se, da tudi sam nekaj na­
pišem za bralce, ki jih taki članki zani­
majo. 
16. decembra sem začel novoletni do­
pust, vesel, da grem spet lahko tja, kjer 
mi je najlepše — v višine naših gora. Zve­
čer me je brat pripeljal v Zgornjo Rado-
vno; kjer sem začel 18-dnevno samotar­
sko novoletno turo. Na planini Spodnja 
Krma sem prenočil v pastirski koči, dru­
go jutro pa sem se začel vzpenjati s 
smučmi. Mehek sneg — pršič in izredno 
težek nahrbtnik sta mi zelo oteževala 
vzpon. Prenočil sem v pastirski koči v 
Zgornji Krmi in vzpon nadaljeval čez 
Konjsko sedlo, kjer je postal sneg trd. Na 
strmi prečnici je sneg poledenel, zato 
sem moral smuči zamenjati z derezami. 
Malo sestopa z grebena pod Planiko do 
vznožja Rjavca sem presmučal in prišel 
na meni najlepši del naših gora — Za­
hodno triglavsko planoto (triglavski po­
di). Še 300 višinskih metrov vzpona na 
smučeh in malo peš,in dosegel sem cilj 
novoletne ture, bivak ZTP (Zahodna tri­
glavska planota) na višini 2530 — najvišje 
bivališče v Sloveniji. V nekdanjem voja­
škem bunkerju sem poleti naredil (za al­
piniste) udoben bivak in pripravil zalogo 
hrane in opreme. Dobro sem se pripra­
vljal od avgusta do novembra, saj se za­
vedam, da je za samohodca vsaka napaka 
v. ostri triglavski zimi zelo nevarna. Čaka 
me petnajst dni uživanja zimskih krasot 
Julijskih Alp. Prevzame in osrečuje me 
čudovita lepota gora v zimi, soncu in me-
sečini, v oblakih, megli, sneženju in vi­
harju. Uživam v hoji in smučanju po oko­
lici, med sneženjem in močnim vetrom 
pa se držim večinoma v bivaku. Skromni 
bivak se mi zdi najboljši hotel, tudi po­
strežba je najboljša — samopostrežba. 
Srečen sem, da lahko dolgo uživam kra­
soto zimske triglavske divjine. 
Zimski Triglav je veliko nasprotje po­
letnemu množičnemu obisku. V petnaj­
stih dneh sta me obiskala samo dva alpi­
nista iz Spodnje Idrije. Dobro jima je del 
čaj po napornem zimskem vzponu na 
Triglav. 
Vreme je bilo do"24. decembra ves čas 
jasno, 25. in 26. je snežilo, 27. je bilo spet 
jasno, nato je štiri dni neprekinjeno sne­
žilo z močnim vetrom. Povsem belo, mr­
zlo okolje z bučanjem vetra in snežnim 
metežem je bilo podobno polarni pokraji­
ni. V takem vremenu in visokem novem 
snegu je preživetje sestopa zaradi megle 
in snežnih plazov malo verjetno. Odre­
zan sem bil od civilizacije, bivak mi je 
pomenil življenje, dovolj hrane sem imel 
za dolgo čakanje na boljše razmere. Na 
Silvestra popoldne je veter ponehal, no­
voletna noč je bila mirna — brez vetra, 
rahlo je snežilo. Užival sem moje najlep­
še novoletno praznovanje — sam in naj­
višje v Sloveniji. Na novoletni dan zjutraj 
se je zjasnilo, kar sem izkoristil za foto­
grafiranje. Popoldne sem se na hitro 
odločil za vrnitev v civilizacijo. Užival 
sem v smučanju po deviškem pršiču, po­
nekod šem se počutil zelo negotovega za­
radi nevarnosti snežnega plazu. Malo 
pred nočjo sem srečno prismučal do pa­
stirske koče v Zgornji Krmi, kjer sta ta­
borila dva alpinista — fant in dekle iz Tr­
bovelj. Pripravili smo si skupno večerjo 
in prenočili. Drugi dan sem se skozi 
Zgornjo Radovno in Mojstrano vrnil na 
Jesenice. Srečen sem, da sem obogatil ži­
vljenje s tem novim lepim doživetjem. 
Alojzij Zakelj 
AO Jesenice 
Kavperji (foto: B. Grče) 
MOJE DOZOREVANJE 
Sedim na klopi in počutim se kot 
samotni otok sredi oceana. Vsi okrog 
mene hitijo, zamišljeni so, mrkih 
obrazov. Nihče se ne zmeni zame. 
Zakaj so tako nedostopni, mrki, brez 
' življenjske-volje? 
Nisem več majhna punčka, kj bi ji 
v odgovor natvezli kakšne bedarije. 
Res še nisem odrasla, toda problemi 
odraslih se zrcalijo tudi v meni. AH 
me ti ljudje ob kopici svojih proble- ' 
mov slišijo, me razumejo, ali imajo 
sploh čas za moje drobne težave. 
Imam svoje želje, sanje in tudi 
pravico do njih. Toda zdi se mi, da 
me vsi potiskajo nekam v stran, kjer 
opazujem, iščem in se sprašujem. 
Šola, dom, krožki, učenje, vse te 
dolžnosti me oklepajo. Zdi se mi, kot 
bi se svet v enem dnevu večkrat za­
vrtel okoli svoje osi, tako hitro mine­
vajo dnevi. Včasih komaj najdem 
čas, da prisluhnem sami sebi. V srcu 
se mi pletejo želje, velike, majhne, 
drobcene, toda zame vse zelo po­
membne. Vame vrta vprašanje: 
»Bom pripravljena stopiti v svet 
odraslih?« V življenju bi bila rada 
srečna. Je to mar preveč? 
Klavdija 
OŠ. Mojstrana 
TEH NAŠIH 
ŠESTDESET 
LET..; 
Slavko Smolej, mojster fotografije, lirično nežni poet med­
narodne fotografije, rojen 24. aprila 1909 na Jesenicah. Za iz-
' jemno umetniško izpoved je prejel šest mednarodnih brona­
stih plaket, štiri srebrne mednarodne plakete, eno zlato plake­
to v Beogradu leta 1952. Poleg tega je prejel tri prve nagrade 
(San Francisco 1937, New York 1956), ter sedem drugih nagrad. 
Leta 1960 je prejel v Beogradu nagrado za življenjsko delo na 
področju fotografije. Za svoje uspehe na mednarodnih razsta­
vah je prejel od FIAP (Federation international d'l Art Photo-
graphv) častni naziv — artist FIAP (mednarodni mojster foto­
grafije). Revija American Photographv je Smoleja 1938 uvrsti­
la na svetovno lestvico desetih najboljšin fotografov. Od leta 
1941 je s svojim foto aparatom zapisoval motive groze in oku­
patorjevega nasilja. Njegova fotomonografija Gorenjska v mi­
ru, trpljenju in svobodi je prava slikovna poema, ki ne bo poza­
bljena. Po osvoboditvi je prevzel dolžnost direktorja Poklicne 
industrijske šole (kasnejši ŽIC). Šola je pod njegovim vod­
stvom zrasla v ugledno kovačnico strokovnih kadrov. Umrl je 
16. februarja 1961. 
. Anton Blažej, rojen 14. januarja 1898, dolgoletni prizade­
vni tajnik in propagandist. Bil je odličen krajinar in realistični 
planinski fotograf. Član kluba je bil od leta 1950. Razstavljal je 
na klubskih in republiških razstavah." Umrl je 6. decembra 
1972. 
Matevž Mikelj, rojen 26. septembra 1907 na Jesenicah. 
Ustanovni član kluba-in fotoamater 1. stopnje, dolgoletni go­
spodar, inštruktor in član nadzornega odbora. Za izjemne za­
sluge pri vzgoji mladih ga je upravni odbor kluba 1965. imeno­
val za častnega člana.TVIikljevo ustvarjalno zorenje je potekalo 
v znamenju razgibanega iskanja lepot. Mikljev svet izgublje­
nih kmečkih domačij deluje v bistvu kot tragičen memento. 
14 
ŽELEZAR 
Razstavljal je na. številnih klubskih, republiških, zveznih in 
'mednarodnih razstavah ter prejel mnogo priznanja in plakete. 
Za življenjsko delo je prejel najvišjo zvezno in klubsko prizna­
nje. Svoje petdesetletno aktivno delo na področju fotografije je 
sklenil 24. januarja 1975 na Jesenicah. 
Zdravko Kragl, rojen 10. februarja 1910. Deloval je kot 
predsednik, gospodar in član nadzornega odbora. Razstavljal 
je na klubskih razstavah. Bil je predstavnik klasične fotografi­
je. Član kluba je bil od 1952. Umrl je 26. novembra 1977. 
Vladimir Stojan, rojen 27. marca 1921 na Jesenicah, dolgo­
letni član nadzornega, odbora in fotoamater 1. stopnje. Razsta­
vljal je na klubskih in republiških razstavah. Prejel je več,na-, 
grad in plaket za odlične planinske in športne motive. Član 
kluba je bil od leta 1967. Vsestransko se je razdajal in umrl 
10. decembra 1983. 
Lojze Tratnik, rojen 29. marca 1907; ustanovni .član kluba 
in član Skale. Bil je izvrsten fotoamater; fotografiral je športne 
dogodke, mikro in makro svet. Obenem je bil tudi klubski in-, 
štruktor. Združil je fotografijo s filmsko snemalno dejavnostjo. 
Posnel je film o delovanju Alpskega letalskega centra v Les­
cah. Svoje bogate izkušnje je prenašal na mlajši rod. Vrsto let 
je uspešno deloval v letalskem centru v Lescah. V železarskem 
muzeju je bil aktiven sodelavec in dolgoletni vodnik ekskurzij. 
Umrl je 3. avgusta 1985 na Jesenicah. 
Jože Truhlar, rojen 7. novembra 1901 v Divači, ustanovni 
član foto kluba in član Skale. Pred drugo svetovno vojno je raz­
stavljal v skupini jeseniških planinskih - fotografov. Njegovi 
planinski motivi so pristni. Bil je tajnik foto sekcije Skala. 
Letos praznuje Jože osebni jubilej. Da bi bil še dolgo let 
zdrav in čil ter še vedno zvest našemu klubu! Na otvoritvi re­
trospektivne razstave 8. novembra 1985 je predsednik kluba iz­
ročil tov. Truhlarju listino častnega člana. 
Lojze Vrečko, rojen 30. junija" 1917 v Beli peči v Italiji. Bil 
je prvi povojni predsednik kluba. Poleg tega je bil še predsed­
nik Ljudske tehnike na Jesenicah. Je izjemen organizator in 
človek z bogatim tehničnim znanjem. Predvsem ga "odlikuje 
veliko veselje in volja do dela ter zaupanje v sočloveka. Po os­
voboditvi je iz nič osnoval jadralsko-padalsko, brodarsko, avto-
moto, radio-tehnično in foto-kino sekcijo. Oral je ledino in de­
loval vsestransko, največ truda pa je vložil v delo kluba. 
Vztrajno in z velikim posluhom za mlade je ustvaril osnovo za 
uspešno povojno rast. Klub je vodil v najtežjih povojnih letih 
od 1946—1948. Z odhodom na novo službeno mesto je uspešno 
nadaljeval svoje tehnično poslanstvo v radovljiški občini. 
- . Zanimivo je, kako se prvih povojnih let spominja tov. 
Vrečko: »Organizacija Tehnika in šport je bila ustanovljena 
1946. Pripravljalni odbor Ljudsketehnike na Jesenicah, v kate-
.rem sem bil tedaj predsednik, je ustanavljal posamezne sekci­
je na Jesenicah, v Bohinjski Bistrici, v Kranjski gori, na Javor-
niku in v Radovljici. Skratka, sekcije smo ustanavljali povsod 
tam, kjer so bile razmere za razvoj. Poleg rednega dela v žele­
zarni sem rad opravljal te naloge. Delo z mladimi me je že od 
nekdaj veselilo. Uspešno je bilo sodelovanje med političnimi Ln 
delovnimi organizacij arrii. Lahko rečem, da so bile vse obvez­
nosti, pa naj jih je sprejel občinski odbor ali pa posamezne 
sekcije, izvršene. Poleg organizatorskega dela sem aktivno so­
deloval pri fotoamaterjih. To je bilo moje najboljše razvedrilo 
in še danes velja, da je svetlepši s fotografskim aparatom .. .« 
je sklenil svoje spomine prvi povojni predsednik tov. Vrečko. 
ČLANI FOTO KLUBA, KI SO IN ŠE USPEŠNO 
ZASTOPAJO ŽELEZARSKE JESENICE NA RAZNIH FOTO 
RAZSTAVAH DOMA IN V TUJINI 
Jaka Čop, rojen 26. oktobra 1911 na Jesenicah, fotoamater 
1. stopnje. Na klubskih, republiških, zveznih in mednarodnih 
foto razstavah je prejel številna priznanja in medalje. Kot mla­
dinec predvojne foto sekcije Skala se je zapisal fotografiji in 
planinam. Poleg domačih vrhov je prehodil in posnel še Dolo­
mite in Centralne Alpe. Motive z njegovih potovanj so obja­
vljale domače in tuje revije ter knjige. Ze samo to dovolj pove, 
da je Čop edinstven, saj združuje lirično življenje narave in 
primarno čustvovanje krajinarja, ki odkriva nedotaknjene le­
pote gora. Na vseh njegovih fotografijah prevladujejo kristal­
no čisti prelivi svetlobe in sence. Cop je do danes izdal tri mo­
nografije. Spada med najdejavnejše člane. Z diapozitivi gostu­
je sirom Slovenije in v zamejstvu in mladi generaciji posredu­
je lepote naše domovine. . 
Za seboj ima čez petnajst samostojnih razstav Je izjemen 
predavatelj in deluje že vrsto let kot predsednik nadzornega 
odbora. Za uspešno ustvarjalno delo je prejel zlato plaketo LT 
in zlato plaketo matičnega kluba. Planinsko društvo Jesenice, 
Planinska zveza Slovenije in Planinski savez Jugoslavije so 
mu podelili zlati častni znak. Planinski savez Jugoslavije je za 
ustvarjalno foto defavnost Čopu podelil zlato plaketo. Skupšči­
na občine Jesenice mu je priznanjema kulturno poslanstvo iz­
razila s podelitvijo Čufarjeve plakete. Poleg družbenih pri­
znanj je Cop prejel Prešernovo nagrado Gorenjske za življenj­
sko delo (leta 1973). 
Franci Kolman, rojen 7. marca 1923 v Begunjah, nosi naziv 
kandidat za mojstra fotografije. Doslej je imel 8 samostojnih 
razstav, več kot dvestokrat je sodeloval na skupinskih razsta­
vah doma in v tujini. Prejel je čez osemdeset nagrad in plaket. 
V letu 1980 je prejel bronasto Kidričevo plaketo. Član kluba je 
od 1960. 
ZAHVALE 
Ob nenadni smrti moža, očeta, sta­
rega očeta, brata, strica" 
ANTONA JUSTINA 
upokojenega delavca Železarne Je­
senice, se iskreno zahvaljujemo 
vsem sorodnikom, sosedom, znan­
cem in prijateljem za'izrečeno soža-
lje in darovano cvetje. 
Posebno se zahvaljujemo dr. Roj-
čevi za lajšanje bolečin, Cirilu Jalnu 
za govor, pevcem za zapete žalostin-
ke, Zvonku Bulovcu za nošenje žare, 
župniku za obred ter vsem, ki Ste ga 
v tako velikem številu pospremili na 
njegovi zadnji poti. 
Žena Štefka, 
sin Dušan z družino, 
hči Fani z družino 
Ob prerani in nenadomestljivi iz­
gubi dragega moža, očeta, sina, bra­
ta, strica in svaka 
JANEZA ZUPANČIČA 
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste 
nam na kakršen koli način pomagali 
in sočustvovali z nami, mu darovali 
cvetje in ga v tako velikem' številu 
pospremili na njegovi zadnji poti. 
Še posebno zahvalo smo dolžni so­
rodstvu, sosedom, sodelavcem TOZD 
Gradbeno remontne delavnice Žele­
zarne Jesenice, sodelavcem Splošne 
bolnice Jesenice, sodelavcem Inšta­
lacije in Hidravlike, učencem osno­
vne šole Karavanških kurirjev Ja-
vornik-Koroška Bela, Gasilskemu 
društvu Koroška Bela, posebno, še 
gasilski desetini iz Javorniškega 
Rovta, vsem sosednjim gasilskim če­
tam in' praporščakom, Planinskemu 
društvu Javornik-Koroška Bela, 
vsem govornikom za poslovilne be­
sede, godbi Jeseniških železarjev, 
pevcem iz Gorij za zapete žalostinke 
in duhovnikom za obred. 
Vsem še enkrat lepa hvala! 
Vsi njegovi 
Ob nenadni in nenadomestljivi iz­
gubi dragega sina, moža, očeta in 
brata 
SENADA ZUKIČA 
oficirja JNA 
se iskreno zahvaljujemo vsem so­
rodnikom, prijateljem, sosedom, 
znancem in sodelavcem za izrečeno 
sožalje in vsestransko pomoč. . 
Žalujoči: mama z možem, že­
na s sinom in sestre z družino 
ŠESTEREC 
BREZ KRMARJA 
Ze precej časa ni bilo ničesar napisane-' 
ga o jeseniški odbojki, zato je čas, da opi­
šemo razmere tudi v tem klubu. 
Končal se je jesenski del odbojkarske 
lige. Odbojkarice Jesenic nastopajo v II. 
slovenski odbojkarski ligi — zahod. Po 
prvem delu je bil razplet tak: • 
1. Partizan Črnuče 18 točk, .2. Kamnik 
17, 3. Triglav (KR) 16, 4. Partizan Belt Čr­
nomelj 14, 5. Pionir (NM) 13, 6. Plamen 
Kropa 13, Jesenice 13, 8. Nova Gorica 12, 
9. Šobec 10 in 10. Koper II. 9 točk. 
Vsem ljubiteljem odbojke je verjetno 
znano, da so bile v prejšnji sezoni Jeseni­
ce na drugem mestu, z enakim številom 
točk kot Gorje, ki pa so sedaj v I, SOL. 
Odkod takšen padec kvalitete? Velik pro­
blem je trener, ki nima dovolj časa, da bi 
se poleg svojega poklica ukvarjal še z od­
bojko. Največkrat ga ni na treninge, zato 
morajo dekleta trenirati sama brez stro­
kovnega vodstva. Zgodilo se je tudi, da so 
dekleta odšla na tekmo brez trenerja. Tu­
di na domačih tekmah ni šlo brez težav. 
Ničkolikokrat so igralke in nekateri pri­
staši odbojke tik pred tekmo iskali zapis­
nikarja. Sprašujem se, zakaj so tisti, ki so 
v odboru, sploh sprejeli funkcije, če za 
delo nimajo časa. Tudi odnos nekaterih 
igralk ni zavidanja vreden. Na zadnjih 
tekmah ni bilo dveh najboljših igralk, ki 
naj bi, kot smo šele pozneje zvedeli, pre­
nehali igrati. 
Sedaj je treba pogledati, kako bo v dru­
gem, spomladanskem delu. Trener • je 
prevzel jlelo z mlajšimi. Njegov odnos pa 
ni nič drugačen kot pri vodenju članske 
ekipe. Da vse skupaj ne bi propadlo, za 
delo mladih skrbi ena od članic. Kako pa 
bo s članicami? Eno od najboljših igralk 
bo klub verjetno izgubil, vprašljiv pa je 
tudi nastop še dveh najboljših. Ce se bodo 
te napovedi uresničile, bodo dekleta zelo 
oslabljena, in praznino bodo morale za­
polniti z mlajšimi igralkami, ki pa še ni­
majo dovolj izkušenj. V takšnih razme­
rah si OK Jesenice ne more zastavljati vi­
sokih ciljev. Zaenkrat bo dovolj le obsta- . 
nek v ligi, kar pa tudi ne bo tako lahko. 
Še naprej pa je zaskrbljujoče vprašanje 
trenerja. Kdo se bo »usmilil« in prevzel 
delo v klubu? Zakaj zanemarjamo mlade 
sedaj, ko imajo še toliko veselja in volje? 
Ali res v občini s 30.000 prebivalci ni člo­
veka, ki bi bil sposoben in pripravljen za 
dobro delo v odbojki? Menim, da vzrok 
slabih iger ni pri dekletih, temveč v vod­
stvu (saj so pred leti odbojkarice Jesenic 
tekmovale na zvezni ravni). 
S člankom pa želim vsaj opozoriti čla­
ne odbora, naj razmislijo o svojem delu. 
DADA 
Ob boleči izgubi moje drage žene 
JULIJANE MODRIC 
rojene Mencinger 
se iskreno zahvaljujem sorodnikom 
in znancem za izrečeno sožalje in 
podarjeno cvetje. 
Zahvaljujem se dr. Mencingerju 
za zdravljenje in nego na internem 
oddelku Bolnice Jesenice. 
Zahvaljujem se Milici Mencinger 
in Marici Lukič za vso pomoč na do­
mu med njeno boleznijo ter vsem, ki 
so jo pospremili na njeni zadnji poti. 
Mož Stevo 
Ob izgubi drage žene, mame, stare 
mame, sestre in tete * 
GIZELE GLAVIČ 
rojene Marinčič 
se iskreno zahvaljujemo vsem za iz­
rečeno sožalje in darovano cvetje, 
predvsem pa osebju Doma dr. Fran­
ceta Berglja. 
Žalujoči vsi njeni 
Sindikalnemu odboru TOZD Mar-
tinarna se zahvaljujem za denarno 
pomoč ob moji bolniški odsotnosti. 
Vsem sodelavcem in vzdrževalcem 
Kontiliva se najlepše zahvaljujem 
za denarno pomoč ob moji bolezni. 
Alojz Tram te 
IO OOS Železarne Jesenice in 
OOS TOZD Valjarna bluming-štekel 
se iskreno zahvaljujem za pomoč 
med mojo dolgotrajno boleznijo. Po­
sebna zahvala velja Francu Razin-
gerju za obisk na domu in moralno 
spodbudo. Vsem delavcem TOZD 
Bluming-štekel in Železarne pa že­
lim obilo uspehov pri delu in izpol­
njevanju planskih obveznosti. 
Kristina Kovač 
Ob življenjskem prazniku se za 
vso. pozornost, čestitke, darila in le-, 
pe želje najlepše zahvaljujem sode­
lavcem tehtalcem, mojstru Marjanu 
Droletu, Jožetu Šlibarju, vodji Miru 
Kalanu, špediciji Bela, rešilni posta­
ji Bela, vratarjem Bela ter odpremi 
HVB za darila in šopke. 
Posebno zahvalo pa izrekam vsem 
šoferjem prevozništva Gorenjske in 
nekaterim-voznikom Integrala. Ena­
ko se zahvaljujem tudi Jožu in 
Francki Slamnik. 
Vsem želim veliko uspeha pri na­
daljnjem delu, šoferjem pa srečno 
vožnjo' 
DEŽURNI TRGOVINI 
V soboto, 1. februarja, bosta na 
Jesenicah od. 7., do 18. ure odprti 
trgovini: 
DELIKATESA, poslovalnica 7, 
Titova 7, in 
DELIKATESA, Kasta 4 na Plav­
žu, Tavčarjeva 6. 
Kaj bomo gledali v kinu 
DEŽURNA LEKARNA 
V mesecu februarju je za občini 
Jesenice in Radovljica dežurna le­
karna na Jesenicah. 
Rešitev križanke iz prejšnje 
številke: 
Kea, Sh, aplanat, marione­
ta, Zurbriggen, Porto, sloga, 
svila, NA, elan, škart, Božo, 
Aso, ND, Tasman, anima, Els-
ner, Er, inje, Rok, tema, Kajn, 
OI, Petrovič, Abo, trn, Rainer, 
replika, Merku, Jančar, As-
sam. 
Misel: Drva je treba kupiti, 
kadar so češnje zrele. 
RAZSTAVNI SALON D0LIK 
JESENICE 
V času od 1. do vključno 
12. februarja je v razstavnem 
salonu DOLJK na Jesenicah 
na ogled razstava slik Ivane 
Kobilca in Ferda Vesela iz za­
kladnice Narodne galerije v 
Ljubljani. 
Razstava je odprta vsak 
dan, razen ob nedeljah in 
sobotah popoldan, od 9. do 12. 
ure in od 16. do 19. ure. 
KINO ŽELEZAR 
31. januarja, franc. komedija 
ZELJNATA JUHA, ob 10. uri; ob 17. 
in 19. uri franc. barv. erot. film LJU­
BEZEN V OGLEDALU; film ni pri­
meren za otroke! Ob 21. uri premie­
ra amer. barv. akcij, filma NINJA III 
(OBSEDENOST). 
1. februarja, amer. pust. film GO­
SPODAR ZVERI, ob 10. uri; ob 17. in 
19. uri franc. barv. erot. film LJUBE­
ZEN V OGLEDALU; film ni prime­
ren za otroke! Ob 21. uri predpre-
miera amer. glasb, biografske dra­
me AMADEUS. 
2. februarja, amer. risani film LA-
RIFARI ZAJČEK ob 10. uri; ob 17. in 
19. uri DOKONČEN OBRAČUN, 
amer. barv. krim. film. 
3. februarja, amer. melodrama 
MODRA LAGUNA, ob 10. uri; ob 17. 
in 19. uri DOKONČEN OBRAČUN, 
amer. barv. krim. film. 
4. . februarja, hongk. karate film 
VELIKI BELI ŠEF, ob 10. uri; ob 17. 
in 19. uri KALIGULOVE SUŽNJE, 
ital. barv. erotični film. Film ni pri­
meren za otroke! 
5. februarja, franc. komedija GA-
DJE NA POČITNICAH, ob 10. uri; ob 
17. in 19. uri KALIGULOVE SUŽ­
NJE, ital. barv. erotični film. Film ni 
primeren za otroke! 
6. februarja, amer. fant. film E. T., 
ob 10. uri; ob 17. in 19. uri ni pred­
stav! 
KINO PLAVŽ 
31. januarja, franc. komedija 
ZELJNATA JUHA, ob 16. uri; ob 18. 
in 20. uri nem. barv. thriller DVIGA­
LO V OKVARI. 
1. februarja, amer. pust. film GO­
SPODAR ZVERI, ob 16. uri; oh 18. in 
20. uri amer. barv. akcij, film PRI­
HAJA NINJA. 
2. februarja, amer. barv. film kata­
strofe DAN POTEM, ob 18. in 20. uri. 
3. februarja, amer. melodrama 
MODRA LAGUNA, ob 16. in 18. uri; 
ob 20. uri DAN POTEM, amer. barv. 
film katastrofe. 
4. februarja, hongk. karate film 
VELIKI BELI ŠEF, ob 16. uri; ob 18. 
in 20. uri JUŽNJAŠKA UTEHA, 
amer, barv. western film. 
5. februarja, franc. komedija GA-
DJE NA POČITNICAH, ob 16. in 18. 
uri; ob 20. uri jug. barv. erotični film 
UNA. Film ni primeren za otroke! 
6. februarja, amer. fant. film E T 
- VESOLJCEK, ob 16., 18. in 20. uri. 
KINO KRANJSKA GORA 
31. januarja, amer. barv. revij, 
glasb, film LJUBEZEN NA KOTAL- ' 
KAH, ob 17. uri. 
1. februarja, amer. barv. krim. 
film DOKONČEN OBRAČUN, ob 20. 
uri. 
4. februarja, amer. barv. vojna ko­
medija NORA INVAZIJA NA KALI­
FORNIJO, ob 20. uri. 
KINO DOVJE 
2. februarja, franc. barv. erot. film 
LJUBEZEN V OGLEDALU, ob 19. 
uri. Film ni primeren za otroke! 
GLEDALIŠČE TONE ČUFAR JESENICE 
V sredo, 7. februarja, ob 
19.30, bo koncert Slovenskega 
okteta. 
Prodaja vstopnic uro pred 
koncertom. Rezervacije po te­
lefonu 81-260. 
VABILO AMD JESENICE 
Avto-moto društvo Jesenice 
vabi k sodelovanju v avto šoli 
za inštruktorje oziroma učite-. 
lje praktičnega pouka na vozi­
lih. Zainteresirani dobijo in­
formacije v pisarni AMD Jese­
nice, Kidričeva 26/c, v sredah 
popoldan. 
Hvaležna Marija Mikula 
ZZB NOV Javornik-Koroška Bela 
se zahvaljujem za čestitko in darilo 
ob novem.letu. Odboru želim mnogo 
uspeha. 
Jakob Celarec 
KULTURNI 
KOLEDAR 
V kletnem razstavišču Pre­
šernove hiše v Kranju razsta­
vljata Teos Perne in Darko 
Burja, 
V Mali galeriji in Stebriščni 
dvorani Mestne hiše je na 
ogled razstava Likovna priza­
devanja na Gorenjskem 85, v 
Galeriji Mestne hiše pa raz­
stava del avstrijskega slikarja 
Rudolfa Haasa. 
VABILO 
Vse člane Društva upokojencev Javornik-Koroška Bela obvešča­
mo, da bo članski sestanek v soboto, 1. februarja, ob 16. uri, v prostorih 
Doma upokojencev na Javorniku. 
Obenem obveščamo tudi, da so uradne ure društva vsak torek od 
9. do 12. ure in vsak petek od 15. do 18. ure. 
Vsem članom in članicam, ki so nas obiskali že v januarju m po­
ravnali članarino in vzajemno samopomoč, se zahvaljujemo in prosi­
mo, da tudi ostali člani poravnajo obveznosti do konca marca. 
Slovenski kulturni praznik, v spomin na največjega slovenskega 
pesnika Franceta Prešerna, bomo v soboto, 8,. februarja, ob 16. uri po­
častili s kulturnim programom. 
Vabljeni! 
POHVALA ZA »LEPE R0ZE IN VARSTVO OKOUA« 
Komisija za »Lepe rože in varstvo nkolja« pri Turističnem društvu 
Jesenice je ugotovila, da so se v letu 1985 posebno prizadevali pri okra­
sitvi Javornika z_ rožami in zelenjem naslednji prebivalci: Tončka Až-
man, Ljudmila Čelesnik, Sonja Erjavec, Vinko Jakopič, Joža Knific, 
Mici Knific, Ana Kalan, Janez Leskovšek, Pepca Prašnikar, Silva Tre-
ven, Judita Treven, Marija Tomšič, Vera Štravs in Kristina Vehar. 
B. B. 
HOKEJ NA LEDU 
Sobota, 1. februarja, ob 18. uri: 
KRANJSKA GORA : AVTOPREVOZ 
Sreda, 5. februarja, ob 18. uri: 
JESENICE : PARTIZAN 
MOŽNOST CELO ZA PRVO MESTO 
Toliko preobratov, kot jih je bilo v le­
tošnjem državnem prvenstvu, ne pomni­
mo. Se zlasti to velja za jeseniške hokeji­
ste, ki so še pred kratkim skoraj povsem 
zapravili možnost za vstop v super fina­
le , tri kola pred zaključkom drugega de­
la pa se jim odpira možnost, da bi bili ce­
lo prvi. Tako izhodišče so si priborili z 
dvema zelo dobrima igrama in zmagama 
proti Kompasu Olimpiji na Jesenicah (3:1 
— 1:1,1:0,10), še bolj pa z nepričakovano 
in visoko zmago v Beogradu proti Parti­
zanu (5:1 — 2:1, 3:0, OK)). Ob tem seveda 
ne moremo mimo ponovne ugotovitve, da 
Jeseničani znajo igrati zelo dobro, če ho­
čejo, kljub temu, da so v letošnji sezoni 
večkrat razočarali. 
Tako kot zadnja dva rezultata, ki po­
stavljata 21-kratne prvake celo v »prvi 
plan«, tja, kjer jim je tudi mesto, pa iz­
redno veseli njihova zrela igra. Ce so pro­
ti Olimpiji dosegli le tri zadetke, jifi je 
treba razumeti, saj so bili zelo nervozni 
zaradi pomembnosti tega srečanja. Proti 
Partizanu pa so pokazali izredno zrelost, 
saj so že~po dveh tretjinah vodili s 5:1. Te­
ga se nihče ni nadejal, še zlasti zaradi ze­
lo dobre obrambe Partizana, pa tudi aato, 
ker je Partizan ves čas vodil na lestvici. 
Sedaj je jasno, da je sedanja generacija 
jeseniških hokejistov sposobna za naj­
večje podvige. V to so nas dokončno pre-. 
pričali, ne glede na nekatere spodrsljaje 
v letošnjem prvenstvu. 
Ko pišemo ta prispevek, tekmi Crvena 
zvezda — Jesenice in Kompas Olimpija 
— Partizan še nista odigrani. Po tem ko­
lu pa bo veliko laže ocenjevati, kdo ima 
več možnosti. Za finalista pa ne bomo ve­
deli, dokler ne bosta odigrani še tekmi 
zadnjega kola drugega dela v skupini A: 
v Beogradu tekma Crvena zvezda — 
Kompas Olimpija, na Jesenicah pa Jese­
nice — Partizan. 
Kljub temu, da dva zadnja rezultata 
desetega kola nismo upoštevali, pa je tre­
ba povedati, da bodo jeseniški hokejisti, 
če bodo ob koncu drugega dela zbrali 
osemnajst točk, lahko računali celo na 
prvo mesto in prvo tekmo super finala na 
Jesenicah. S sedemnajstimi točkami bi se 
sicer uvrstili v super finale, vendar ne bi 
bili prvi. 
O morebitnem darovanju točk pa je 
resnica le ena: nihče od treh kandidatov 
za dve mesti v super finalu ne more mi­
sliti na medsebojne dogovore ali darova­
nje. 
Vse kaže, da za finalista ne bomo vede­
li do-zadnjega kola. Če se Crvena zvezda 
ne bo vmešala in kateremu od treh kan­
didatov odščipnila točko ali celo dve, bo­
sta o tem, kdo bo prvi in drugi, odločala 
dvoboja zadnjega kola Jesenice — Parti­
zan in Crvena zvezda — Kompas Olimpi­
ja. 
Po tem, kar so pokazali, pa bi 21-kratni 
prvaki, ki očitno prihajajo v formo, mora­
li zaigrati v končnici prvenstva. 
KRANJSKA GORA 
DRUGIČ PORAŽENA 
Hokejisti Kranjske gore pa so doživeli 
že drugi poraz v drugem delu skupine B. 
Tokrat jih je v Zagrebu premagar Med-
veščak z rezultatom 8:6 (2:2, 2:2, 4:2). 
Kranjskogorci niso igrali slabo, le da niso 
znali izkoristiti kar precej priložnosti. Na 
drugi strani pa je bila njihova obramba 
nekajkrat nepazljiva in Zagrebčani so 
osvojili dve točki, ki sta jih povzdignili na 
prvo mesto. Imajo jih dvanajst, prav toli­
ko tudi Kranjska gora, vendar imajo Za­
grebčani boljšo razliko v zadetkih. 
D. 
TEK TREH DEŽEL 
Turistični društvi Kranjska gora in Rateče, Turistično društvo Tr­
biž in organizacijski komite SKI TOUR 3 Podklošter organizirajo Tek 
treh dežel. 
Skupinski start bo V NEDELJO, 16. FEBRUARJA, OB 9. URI v 
Kranjski gori, na urejenem startnem prostoru vzhodno od hotela 
Kompas. 
Proga poteka iz Kranjske gore v Rateče, čez jugoslovansko-itali-
jansko mejo, mimo vasi Bela peč, pred Trbižem zavije v dolino proti 
avstrijski meji in od tod do vasi Selce nad Podkloštrom. 
Mejni čas je 5 ur 30 minut, brez omejitve po starosti in spolu. Tek­
movalci bodo tekmovali v razredu članov in članic, rekreativci pa v 
treh skupinah pri moških (od 18 do 40, od 41 do 60 let in od 61 in več 
let), ženske pa v dveh (od 19 do 40 in od 41 in več let). 
Korak Siitonen NI DOVOLJEN. 
Prijavnino 1.500 dinarjev vplačajte do 5. FEBRUARJA na naslov: 
TURISTIČNO DRUŠTVO, 64280 Kranjska gora, po poštni nakaznici 
ali pri blagajni društva vsak dan, razen ob nedeljah. 
Organizatorji bodo s prijavnino pokrili del skupnih stroškov za 
organizacijo teka, vsak udeležene bo dobil značko Teka treh dežel, di­
plomo, seznam doseženih rezultatov, vrečo za obleko in oskrbo v 
okrepčevalnicah na progi in na cilju. S prijavnino krije prireditelj tudi 
stroške avtobusnega prevoza v smeri Podklošter—Trbiž—Kranjska 
gora in prevoz garderobe v smeri Kranjska gora—Podklošter. 
Udeleženci teka dvignejo startno številko na dan teka v osnovni 
šoli Kranjska gora. Ob prevzemu startne številke morajo udeleženci 
predložiti dokazilo o vplačani startnini. 
Vsak udeleženec Teka treh dežel mora imeti s seboj veljaven 
potni list ali maloobmejno propustnico. Dokument mora imeti obešen 
okrog vratu v etuiju, ki ga priskrbi organizator. 
Vsak udeleženec teka vloži obleko v posebno vrečo, ki jo dobi 
skupaj sitartno številko, in jo odda v garderobi na startu ter jo prejme 
na cilju v Selčah. Udeležencem teka bodo za preoblačenje na voljo 
prostori v osnovni šoli Kranjska gora. 
Razglasitev rezultatov bo na dan tekmovanja ob 14.30 na glavnem 
trgu v Trbižu. Izžrebani udeleženci Teka treh dežel bodo prejeli tudi 
praktična darila. ,. 
Trofejo dr. Julija Kugvja prejme tista dežela, iz katere bo največ 
udeležencev. Podeljena bo.ob razglasitvi rezultatov. 
Vsa uradna obvestila na startu, cilju in ob razglasitvi rezultatov 
bodo v jezikih vseh treh dežel v slovenščini, italijanščini in nemščini. 
Vse informacije dobite v Turističnem društvu, Kranjska gora, tel. 
štev. 88-768. 
Vsak udeleženec tekmuje na lastno odgovornost. 
Vsem udeležencem želi organizator kar najboljši tekmovalni 
uspeh. 
TRNOVSKI MARATON 
DRSANJE 
Komisija za šport in rekrea­
cijo pri ZTKO Jesenice in HK 
Mojstrana organizirata med 
zimskimi počitnicami brez­
plačno drsanje na drsališču v 
Mojstrani. _ 
; ; J 
KOŠARKA - KADETI 
Medtem ko mlada članska ekipa KK 
Jesenice s spremenljivim uspehom na­
stopa v 2. SKL-zahod (po 11. kolih je na 
7. mestu), pa so se kadeti KK J (igralci, 
rojeni 1969 in mlajši) po dveh krogih kva­
lifikacij uvrstili v finalno skupino repu­
bliške lige osmih, kjer se bodo potegovali 
za naslov republiškega prvaka. Upajmo, 
da tako mlada ekipa ne bo razpadla zara­
di težav s trenerjem, saj na Jesenicah ni 
dovolj trenerskega kadra, stari trener 
Luštek pa je odšel na novo delovno mesto 
na Jezico. 
Če bomo poskrbeli, da bodo fantje ime­
li dobre razmere za treniranje, se za pri­
hodnost jeseniške moške košarke ni tre­
ba bati. 
KEKČEV POKAL 
Alpski smučarski klub Kranjska gora je 
v soboto, 18. januarja organiziral prvo 
tekmovanje cicibanov za Kekčev pokal 
na Podlesu, ki je štelo za tekmovanje go­
renjske tekmovalne skupnosti v SL. Tek­
movanje bo postalo tradicionalno, saj je 
pokroviteljstvo nad organizacijo prevzelo 
Turistično društvo Kranjska gora in tudi 
prispevalo simbol Kekca za najboljše 
tekmovalce. 
Na tekmi je nastopilo 166 tekmovalcev, 
ki so v lepem, sončnem vremenu prežive­
li na smučišču nepozaben dan. 
ASK' Kranjska gora je tekmovanje vzor­
no pripravilo. 
Rezultati: cicibahke — 1. Erika Brojan, 
Mojstrana, 2. Smilja Dol gan, BLD; 3. Pe­
tra Panjter, BLD; 4. Katja Sink, APT; 5. 
Mojca Cuznar, KRG; cicibani — 1. Tomaž 
Okoren, KAM; Jure Keršmanc, BLD; 3. 
Žiga Zidan, KRG, 4. Uroš Grah, Jes.; De­
nis Giaccomeli, APT. 
J. K. 
MLADINSKO 
NAMIZN0TENI-
ŠK0 PRVENSTVO 
GORENJSKE 
V Kranju je bilo preteklo soboto letoš­
nje namiznoteniško prvenstvo Gorenjske 
za mladince in mladinke posamezno in v 
dvojicah. Medtem ko so Kranjčani osvo­
jili tokrat štiri jiaslove, je Jeseničanom 
pripadel le en, naslov prvaka Gorenjske, 
in to pionirki Barbari Markež. Aupičeva 
je pristala na 3. do 4. mestu, za Kranjčan-
ko Matijaševičevo, ostale jeseniške igral­
ke pa so uvrščene od 5. do 8. mesta. Pri 
mladincih je bit zmagovalec Košič iz 
Kranja, pred jeseniškim igralcem Rober­
tom Fejbež?rjem, sledijo pa Goran Džu-
kič in Željko Smitran. 
V igrah dvojic mladink sta bili zmago­
valki Matijaševič-Teran iz Kranja pred 
jeseniško dvojico Samar-Zupančič, med­
tem ko sta dvojici Markež-Smolej in Au-
pič-Klemenc osvojili 3. do 4. mesto. Tudi 
dvojice mladincev so osvojili Kranjčani, 
in sicer Košič-Frelih, jeseniški par Fer-
bežar-Pem je bil drugi, Šmitran-Džukič 
pa tako kot par Halilagič-Križnar na 3. 
do 4. mestu. Zmagovalec mešanih dvojic 
je kranjski par Košič-Matijaševič pred 
jeseniškimi pari Ferbežar-Markeževa in 
Džukič-Aupičeva. 
V splošnem lahko rečemo, da so bili re­
zultati jeseniških igralcev sicer pričako­
vani, vendar bi z malo več zavzetosti in 
. resnosti lahko dosegli tudi kaj več! 
Komisija za športno rekreacijo pri IO sindikata Železarne Jeseni­
ce in ZTKO Jesenice organizirata prevoz naTrnovski maraton v nede­
ljo, 9. februarja. Odhod avtobusa izpred Cufarja bo ob 5. uri (start ob 
9.30). Udeleženci teka se morajo prijaviti sami. Prijave za prevoz poš­
ljite na sindikat ŽJ (tel. 3266). 
ZVEZNI MLADINSKI 
NAMIZNOTENIŠKI 
TURNIR V KRANJU 
Dva dni trajajoči zvezni odprti namiz-
noteniškr turnir, ki ga je NTK Kranj or­
ganiziral v spomin na pokojnega Lovra 
Ratkoviča, enega največjih eniuziastov 
namiznega tenisa v državi, je privabil 
nad 200 mladih igralcev in igralk iz 52 
klubov iz Vojvodine, Srbije, Bosne, Hrva­
ške, Črne gore in Slovenije. Na programu 
so bile igre posamezno in v dvoje za mla­
dince iri mladinke. Na turnirju je nasto­
pilo tudi številno jeseniško zastopstvo, ki 
sicer ni imelo nobenih izgledov za kak­
šno višjo uvrstitev v tej izredno močni 
konkurenci, vendar so nastopi na takih 
prireditvah mladim igralcem vsekakor 
nujno potrebni. 
Kot je bilo pričakovati, so skoraj vsi je­
seniški igralci izpadli v prvem ali drugem 
krogu, le Markeževa se je prebila na 17. 
do 32. mesto. Malo več uspeha so imele 
igralke v tolažilnem tekmovanju, kjer so 
se v četrtfinale uvrstile tri igralke. Mojca 
Aupič je nato zasedla drugo mesto, Urša 
Samar in Mojca Smolej pa sta pristali na 
5. do 8. mestu. 
. • (Š) 
OBVESTILO SANKAČEM 
Sankaški klub Jesenice obvešča vse zainteresirane TOZD in DS, 
da organizira sindikalno prvenstvo v sankanju na progi v Savskih ja­
mah. 
Vse informacije dobite pri Dragu DOKL, TOZD Jeklarna. 
Sankaški klub Jesenice 
USPEL KURIRSKI SMUK 
Prirediteljem 32. tradicionalnega Smu­
ka karavanških kurirjev na Pristavi v Ja-
vorniškem Rovtu je skoraj spet zagodlo 
vreme. Še v petek so bili v skrbeh zaradi 
dežja in odjuge, novozapadli sneg pa jih 
je potem razveselil in veliko smučarsko 
prireditev so uspešno »spravili pod stre­
ho.« Z množično udeležbo so ponovno 
počastili spomin na 51 padlih kurirjev 
med NOB v Karavankah. Nastopilo je več 
kot 350 učencev osnovnih šol, člani ZB 
NOV, OO ZSMS, teritorialne obrambe, 
JLA, ZRVS, milice, carine, civilne zaščite 
in drugih organizacij. Prireditelji, člani 
občinskega odbora ZZB NOV Jesenice, 
krajevne organizacije ZB NOV Javornik-
Koroška Bela in člani TVD Partizan v tej 
krajevni skupnosti, so tudi letos tekmo­
vanje, ki je potekalo na krajši progi Kurir 
in daljši progi Borec. uspešno izpeljali, 
poskrbeli pa so tudi za slavnostno otvori­
tev in zaključek tekmovanja. Pred raz­
glasitvijo so tudi podelili več medalj čla­
nom zveze borcev. 
REZULTATI 
OSNOVNE ŠOLE 
UČENKE OD 1. DO 4. RAZREDA: 1. 
Katja Svetina, 2. Katarina Kocjan, 3. Ta­
nja Veber (vse OŠ Karavanških kurirjev 
NOB Koroška Bela; 
UČENCI OD 1. DO 4. RAZREDA: 1. Pri­
mož Smolej, 2. Aleš Čop (oba OŠ Tone 
Čufar Jesenice), 3. Stanko Jovanovič (OŠ 
Jeseniško-bohinjski odred Kranjska go-
ra); 
UČENKE OD 5. DO 8. RAZREDA: 1. 
Teja Kajdiž (OŠ Karavanških kurirjev 
NOB Koroška Bela, 2. Petra Jakelj (OŠ 
Jeseniško-bohinjski "odred Kranjska go­
ra, 3. Klavdija Mlekuš (OŠ 16. december 
Mojstrana); 
UČENCI OD 5. DO 8. RAZREDA: 1. 
Aleš Brezavšek (OS 16. december Moj­
strana), 2. Primož Škufca (OŠ Karavan­
ških kurirjev NOB Koroška Bela), 3. Uroš 
Pavlovič (OŠ 16. december Mojstrana); 
EKIPNO: 1. OŠ Karavanških kurirjev 
NOB Koroška Bela, 2. OŠ 16. december 
Mojstrana I. ekipa, 3. OŠ Karavanških 
kurirjev NOB Koroška Bela II. ekipa. 
ORGANIZACIJE ZB NOV 
ČLANICE: 1. Angelca Šmid (ZB NOV 
Bled); 
ČLANI: 1. Matevž Lukanc (ZB NOV Tr­
žič, I. ekipa), 2. Jože Klinar (ZB NOV Je­
senice, I. ekipa), 3. Ivan Kink (ZB NOV 
Tržič, I. ekipa); 
EKIPNO: 1. ZB NOV Tržič, I. ekipa, 2. 
ZB NOV Jesenice, I. ekipa, 3. ZB NOV 
Kranj. 
OSNOVNE ORGANIZACIJE ZSMS 
MLADINCI POSAMEZNO: 1. Tomaž 
Koblar (Klub študentov jeseniške obči­
ne), 2. Dušan Medja, 3. Velko Dolenjšek 
(oba OO ZSMS Blejska Dobrava); 
EKIPNO: 1. Klub študentov jeseniške 
občine, 2. OO ZSMS Blejska Dobrava, 3. 
00 ZSMS Elan Begunje I. ekipa; 
MLADINKE POSAMEZNO: 1. Mojca 
Robič (OO ZSMS Planina pod Golico), 2. 
Barbara Bernard, 3. Sandra Tušar (obe 
OO ZSMS Blejska Dobrava); 
EKIPNO: 1. 00 ZSMS Blejska Dobra­
va, 2. 00 ZSMS Planina pod Golico, 3. 
00 ZSMS Javornik-Koroška Bela, II. 
ekipa. 
ČLANI TERITORIALNE OBRAMBE 
JLA IN ZRVS 
POSAMEZNO: 1. Tomaž Jemc, 2. Du­
šan Gorišek, 3. Matjaž Hafner, (vsi Ob­
činski štab TO Radovljica); 
EKIPNO: 1. Občinski štab TO Radovlji­
ca, 2. Občinski štab TO Tržič, 3. Postaja 
milice Jesenice-rezervisti. 
* ČLANI MILICE, CARINE, 
CIVILNE ZAŠČITE 
POSAMEZNO: 1. Bojan Hribar. (Postaja milice 1 
Kranj), 2. Janez Kovač (CZ Žirovnica), 3. Franci Ko­
tnik (Carinarnica Jesenice); 
EKIPNO: 1. Postaja milice Kranj, 2. Postaja milice 
Jesenice, I. ekipa, 3. CZ Planina pod Golico. 
Najboljši na progi Kurir: Aleš Brezavšek (OŠ 18. 
december Mojstrana), najboljši na progi Borec: To­
maž Jemc (Občinski štab TO Radovljica. 
J. R. 
Udeleženci enega prvih kurirskih smukov v Medjem dolu 
SMUČARSKI SKOKI 
Smučarska sezona je na vrhuncu in v 
teh dneh potekajo domača tekmovanja v 
skokih vseh starostnih kategorij. 18. ja­
nuarja je bila v Žireh regijska kategori-
zacijska tekma pionirjev do devet let sta­
rosti. Sodelovalo je tudi pet Ratečanov in 
štirje ŽirovniČani. Zmagal je domačin 
Gladek, uspešna pa sta bila tudi Žirovni-
čan Kokalj na drugem in Ratečan Brus 
na tretjem mestu. 
Pionirji »B« (do 11 let) so zadnjo soboto 
tekmovali za pokal coekte v Moravčah. 
Ob rekordni udeležbi nad 90 mladih ska­
kalcev je zmagal Zupančič — Alpina Žiri. 
Omeniti velja dobro uvrstitev Zirovniča-
na Zupana, ki je bil deseti, najboljši iz 
smučarskega kluba Bled pa je bil Vidic 
na 31. mestu. 
Pionirji »A« (do 13 let) so tekmovali za 
pokal Coekte 19. januarja v Mislinji. Od 
šestih skakalcev Žirovnice je bil naj­
uspešnejši M. Kaltenekar s štirinajstim 
mestom. Slovensko prvenstvo za starejše 
pionirje (do 15 let) bi moralo biti to nede­
ljo v Logatcu, pa je zaradi pomanjkanja 
snega odpadlo, najboljša žirovniška pio­
nirja pa sta vseeno uspešno nastopala 
med mladinci. V Titovem Velenju je bilo 
18. januarja republiško prvenstvo mlajših 
mladincev. Zmagal je domačin Fušnik, 
Gašperin je bil sedmi, Petek pa deseti. 
Naslednjega dne je bilo v Braslovčah 
ekipno državno prvenstvo starejših mla­
dincev. Med dvanajstimi ekipami so 
zmagali skakalci Titovega Velenja. Četrto 
mesto Žirovnice — Jesenic je bilo nepri­
čakovan lep uspeh, saj so ob mladincu 
Košelniku nastopili trije pionirji: Petek, 
Gašperin in Legat. 
Na devetdesetmetrski skakalnici v Pla­
nici pa je bilo zadnjo soboto še republi­
ško prvenstvo za starejše mladince. Zma­
gal je Ljubljančan Janez Debelak, Gašpe­
rin je bil odličen dvanajsti. Petek sedem­
najsti in Košelnik petintrideseti. -A-
USPEH NAŠIH 
SMUČARJEV 
V nedeljo, 26. januarja, je bila na Ko­
pah pri Slovenj Gradcu tekma »Coca Co-
le« v superveleslalomu za starejše pionir­
je in pionirke. Tekme se je udeležilo 55 
deklet in 85 fantov. Med fanti je zmagal 
Jure Košir iz Kranjske gore, njegov klub­
ski tovariš Teodor Albreht pa je dosegel 
11. mesto. Od jeseniških smučarjev sta iz­
reden rezultat dosegla Jernej Koblar in 
Petra Pire, ki sta se uvrstila na 2, oziro­
ma .4. mesto.