ZE6. ftnifta. f Linblfaii. i petek. IS. Hrabra HVIII. leto. • .Slovenski Narod« velja v LJubljani na .dom dostavljen: celo leto naprej . . . . K 24*— pol leta „ • • • • • 12*— četrt leta m • • • • • 6#— na mesec „ • • • • » 2— v upravnistvu prejeman: celo leto naprej • § • . K 22*— pol leta „ ..... 11%- četrt leta m . . • • , 5*50 na mesec . = • • . « 190 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se nc vračajo. Urcdaišivo: Eaaiieva ulica št. 5 (v pritličju levo,) telefon št 34. P« Izhaja vsak in mfiar Izvzemal nedelje In pravnike, Inserati veljajo: peterostcpna petit vrsta za enkrat po 16 vin., za dvakrat ~ 14 vin., za trikrat ali večkrat po 12 vin. Parte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upiavniitvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd, to je administrativne stvari —— Posamezna številka velja 10 vlnarfev. ——— Na pismena naročila brez istodobne vposiatvc naročnine se ne ozira. „Narodna tiskarna" telefon st 85. .Slovenski Narod" velja po pošti: za Avstro-Ogrsko: celo leto skupaj naprej • K 25-— pol leta „ „ ... 13 — četrt leta m n • • • 6"50 na mesec - • • . 2*30 za Nemčijo-: celo leto naprej . • . K 33* • za Ameriko in vse druge dežele: celo leto naprej . « • « X 35.- Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka-Upravcistvo (spodaj, dvorišče levo), Knailova ulica š 5, telefon sL35 NA GORICO PADAJO STOTINE BOM3. — TUDI RIVA POD OGNJEM. — NAŠI LETALCI SO BOMBARDIRALI BELLUNO. Dunaj, 18. novembra. (Kor. ur.) Uradno razglašajo: Italijansko bojišče. Tudi tekom včerajšnjega dneva Italijani niso zopet pričeli napadati. Ponoči so poskusili slabotne sunke proti Zagori na severnem pobočju gore Sv. Mihaela in proti odseku jugo - zapadno od *Sv. Martina. Vse smo odbili. Od danes rano stoji Gorica zopet pod silnim topovskim ognjem. Prve ure je padlo kakih 400 topovskih krogel v mesto. Stari mestni del v Rivi je bil včeraj od Altissima sem pod ognjem. Naši letalci so metali bombe na vojašnice v Bellunu. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. H o f e r fmL * » BOMBE NA BENETKE. Dunaj. 18. novembra. (Kor. ur.) Uradno razglašajo: Danes popoldne je obmetavala ena naših pomGrskih letalskih eska-der forta San Nicolo in Alberoni, arzena], letalsko postajo, gazometer, kolodvor in več vojašnic v Benetkah uspešno z bombami. Kljub silovitemu obrambnemu ognju In napadom s strani treh sovražnih letal, se ie vrnila naša eska-dra polnoštevilno in nepoškodovana. ITALIJANSKA ARMADA 500.000 MOŽ NAPADE GORICO. Bern, 16. novembra. »Neue Zii-richr Zeitung« poroča iz Milana: Predpriprave za nov splošen napad na Gorico se vrše z vso hitrostjo, kakor se poroča iz privatnega vira. Naval se izvrši v globokih vrstah na najširši fronti s četami okoli 500.000 in o ž. Izid se splošno presoja optimistično. Salandra upa za gotovo, da bo mogel stopiti pred zbornico s poročilom, da je Gorica zavzeta. Letalske bombe, vržene na Miramar. Dunaj, 18. novembra. (Kor. ur.) »Agencia Stephanie« je zanikala, da so italijanski letalci metali bombe na Miramar. — Nasproti temu se more na temelju poizvedovanj na licu mesta konstatirati, da so italijanski avijatiki celo dvakrat poskusili, obmetati Miramar z bombami. Dne 28. oktobra ob 4. popoldne je sovražni avijatik vrgel na vrt Mi-ramarskega gradu dve bombi. Prva je eksplodirala v bližini vrat v park na strani proti Trstu, kakih 150 korakov od gradu in je lahko ranila nekega orožnika na levi rami, druga, ki ni eksplodirala, je obtičala na vozni cesti v zemlji, kjer jo je izkopal artiljerijski častnik, poročnik Roell. Tehtala je 35 kilogramov. Nadalje je vrgla dne 5. novembra sovražna zračna ladja ob 2. zjutraj štiri bombe v bližini Miramara, ki so vse padle v morje. To ladjo se je dalo prav dobro spoznati potom reflektorjev. Istotako se je videlo tudi, kako so bombe padle v morje in kako se je zabliskalo pri udarcu na vodo. Četrta italijanska ofenziva. Curih, 18. novembra. »Lokalan-zeiger« poroča z italijanske fronte: Na 60 kilometrov dolgi fronti so po-sknsill Italijani pravkar s svojo če- trto ofenzivo proti avstrijskim pozicijam. Vsi italijanski juriši so se zlomili in vprašujemo se s strahom, koliko časa še bo mogla prenašati italijanska armada te svoje najtežje krvave žrtve? Še štiri Italijanski parniki potopljeni od podmorskih čolnov. London, 18. novembra. (Kor. u.) Reuterjev urad poroča iz Rima: Po poročilih iz zanesljivih virov, so bili potopljeni zadnje dni poleg »Anco-ne« še štirje drugi italijanski parniki cd podmorskih čolnov. Noben časopis ni o tem nič poročal. Base!, 18. novembra. (Kor. ur.) »Nationalzeitung« poroča iz Genove: Danes so se sešle v pomorski trgovini interesirane korporacije na sestanek, da se posvetujejo 'o položaju, ki ga je ustvarilo nastopanje podmorskih čolnov v Sredozemskem morju. Mnogo parnikov ni nastopilo svoje vožnje. Od 18. novembra dalje bodo trgovske parnike spremljale vojne ladje. Potopitev »Ancone«. »Frankfurter Zeitung« poroča iz New Yorka: Washingtonska vlada smatra italijansko poročilo o potopitvi »Ancone« za nezadostno in hoče počakati izdatnejših podrobnosti, predno poda kak protest Avstro-Ogrski. Časopisje poroča o dogodkih čisto mirno. Strah pred podmorskimi čolni. »Berner Tagblatt« poroča, da od 15. novembra ne sme nikak par-nik zapustiti pristanišče v Genovi. Za potovanje iz Italije v Ameriko je odprta samo pot iz Neaplja. »Secolo« poroča, da ima d' An-nuncio mrzlico in da je obolel, ker je preveč delal. V zrakoplovski službi mu je zmrznila desna roka. Italijanski vojni stroški. Kakor je izračunal profesor Einandi v »Corrieru della sera«, je imela Italija od avgusta 1914 do konca septembra 1915 več stroškov za tri in pol milijarde in nadalje mesečne izredne izdatke nad 400 milijonov za armado in mornarico. K temu treba prišteti še neplačane znatne zneske, da se dobe resnična vojna bremena. DROBNE VESTI IZ ITALIJE. V hiši uredništva lista »Giorna-le di Sizilia« v Palermu je bila položena bomba, ki je eksplodirala, povzročila pa je le materijalno škodo. Bomba je bila položena brez dvoma od strani vojnih hujskačev, ker list priobčujc članke, v katerih je izražena želja po skorajšnjem miru.Zgo-dilo se je to baš sedaj, ko ima priti v Palermo justični minister Orlando, katerega so hoteli sprejeti jako slovesno. Iz Turina poročajo, da je dospel tja D' Annunzio, ki ima zopet dva-mesečni dopust, s fronte radi živčnih bolezni. Preko Lugana poročajo, da v nekem izoliranem skladišču v Ales-sandriji je dne 17. novembra zgorel del od 60 vagonov volnenih spodnjih oblačil, došlih iz Anglije. Iz Curiha poročajo, da so dobili v Luganu svojci vojakov italijanske armade pisma, ki jih je dopustila vojaška cenzura in ki naznanjajo, da odidejo dotični vojaki v Crno goro. Italijanska ekspedicija bo obsegala močne sile (??) Italijanska vojna stranka In krali. Milanska vojna stranka je prosila kralja, naj poseti Milan v svrho, da s tam uprizore manifestacije za vojno. Kralj je odgovoril, da njegovo mesto je sedaj edinole na fronti. Boj med Cadorno in Sonninom. Četrta bitka pri Gorici je zaeno velik boj med Cadorno in Sonninom. Pred Kraško planoto in ob goriškem mostišču se vrši dvoboj med generalom in ministrom: med poveljnikom armade in voditeljem italijanske politike. Baron Sonnino je hlapec Anglije, kar hoče in kar ukaže angleški poslanik Renell Rodd, to posluša in niti ne čuti več, v kako odvisnost Anglije je zašel. Anglija in Francija hočeta, da se Italija udeleži vojne na Balkanu in pošlje tja več stotisoč mož in Sonnino se je vdajal tej želji Anglije in Francije. General Cadorna pa noče tega. Že pred izbruhom vojne se je boril proti razcepljeni u čet, in tako si ne stojita ob Soči druga proti drugi samo dve armadi, boreči se za zmago, ampak na italijanski strani tudi dva moža, izmed katerih mora eden pasti. Iz Londona in Pariza pravijo Italiji že posmehljivo, da pri Gorici ni iskati zmage in zato naj pošlje rajši svoje čete na Balkan, da pomaga Srbiji, da pomaga, vreči čete obeh centralnih držav čez Dunav in pobiti Bolgarijo. Cadorna pa se ne vda in verjetno je, da je pognal svojo armado v nov boj zato, da mu je politika ne vzame. Cadorna juriša, da ima izgovor, da ni treba pošiljati čet v Albanijo. In da ne bi zmagal Sonnino nad njim, žrtvuje brezplodno stotisoče italijanskih vojakov, češ, rajši naj počivajo ob Soči, nego da bi se klatili po albanskih gorah! Kam je zašla Italija s svojo vojno? Perfidna zahrbtnost in nepoštena svrha jo bijeta bridko po glavi. Giolittijeva stranka v Italiji. »Giornale d' Italia« poroča, da se bo vršilo v Turinu dne 23. novembra zborovanje Giolittijeve stranke, katerega se udeleže tudi poslanci: Peano, Bertolini in Facta poleg Giolittija. Stranka zavzame vladi prijazno stališče in eden izmed poslancev stranke obrazloži to njeno stališče v zbornici. Kritičen položaj italijanskih svilam. Lastniki svilarn v provinci Co-mo hočejo zapreti svoje obrate, ker manjka barvil, iz Nemčije pa je dovoz premoga prepovedan. Ako bi se te tovarne zaprle, bo 3000 delavcev in delavk brez kruha. Italija In Balkan. »Corriere della sera« priobčuje članek, poln vojaških dat, ki naj bi dokazal, da se Italija ne more udeležiti vojne na Balkanu. Albanske ceste so neprehodne in ekspedicijski zbor bi prišel lahko v kritičen položaj. K temu bi se pridružila še politična izguba, ker bi Grška takoj stopila na stran Nemcev, kakor hitro bi se Italijani pojavili v južni Albaniji. Tudi cesta iz Santi Ouaranta v Bi-tolj, ki vodi skozi ozemlje, katero je zasedeno po Grkih, ni porabna. Italija bi storila bolje, ako bi ojačila solunsko armado, da bi dosegla Bitolj po železnici, mesto da se čete izpostavlja na številnih pozoriščih. Vojaški kritik »Corriera« odločno odklanja ekspedicijo v Albanijo. Pravi, da zavezniki, ki nasvetujejo udeležbo, ne upoštevajo izrednih tež-koč takega podjetja. Nekaj bataljonov poslati v Albanijo, to je brez vsake vrednosti, da bi se pa odposlala velika armada, na to ni misliti, kajti oprava in ekspedicija take armade bi zadela na nepremagljive ovire. Že prevoz čez Adrijo bi bil nevaren radi sovražnih podmorskih čolnov. Poleg tega manjka transportnih ladij in končno bi bile še težave z izkrcavanjem, katero ie mo- goče samo'v Valoni. Pohod skozi albansko pogorje je nevaren, kajti tam zadostuje peščica vojakov, da zadržuje celo armado. Mogoče je samo takozvano guerilla - bojevanje, ne pa velika ekspedicija. Italijanska udeležba v Albaniji brez dolgotrajnih predpriprav, bi imela v sebi že kar naprej neuspehe, kar naj v Parizu in Londonu končno uvidijo. Tako torej piše »Corriere«. Italijanov nič ne vleče boj v albanskem gorovju, ker vidijo, kako trd in neuspešen je njihov boj ob Soči in ob tirolski fonti. Sedaj naj bi si šli razbijat glave Še v Albanijo. Pa je Še vprašanje, ali bi sploh prišli tja, po Adriji plovejo nevarni podmorski čolni! Italijani so se res lepo nrezali z vojno. Za trdno so upali, da bo vojna trajala samo par mesecev, pa bo četverozveza zmagonosno zaključila svetovno vojno. Ali temu ni tako, sedaj gonijo Angleži in Francozi uboge Italijane še v albanske gore. Tja pa ne gremo, pravijo Italijani, in na tihem si mislijo: nas že dosti bole glave zbog »uspehov« ob Soči in alpskem gorovju. Preko Berna se poroča, da uradnih podatkov o transportu italijanskih čet v Albanijo sicer ni. ali »Neue Ztiricher Zeitung« poroča iz Milana, da se vendar pripravljajo transporti. Viada bo sprejemala prostovoljce teritorijalne milice za to ekspedicijo. Vabi se jih. da bodo varovali albanske interese Italije, ne omenja pa se nič kake vojne v prilog Srbije. »Secolo« utemeljuje ekspedicijo v Albanijo s potrebo, da se pomaga Srbiji in Italije ne izolira. V »Corrieru della sera« pravi Torre. da Italija na nikak način ne dovoli, da bi se Grška povečala s kakim delom Albanije, Torre sodi tudi, da je Grška za entento izgubljena in pričakuje pri volitvah večino proti Veni-zelosu. NAŠE ČETE SO ZASEDLE JAVOR TER SE BLIŽAJO PRELAZOM GOLIJE PLANINE. PREKORAČILE SO TUDI KOPAONIK PLANINO. Dunaj, 18. novembra. (Kor. ur.) Uradno razglašajo: Jugovzhodno bojišče. Kljub velikim vremenskim težavam zasledovanje dobro napreduje. Severno od Nove Varoši se bližajo naše čete odseku Uvac. Kraj Javor smo osvojili. Južno od Ivanjice smo prišli v prostoru okrog višine Jankov Kamen bližje prelazom Volije planine. Nemške čete so prodrle do približno pol pota Ušće - Raška, docira so prekoračile avstro - ogrske čete, od vzhoda predirajoč proti Ibaru, Kopaonik planino, na potu v Karadag. Čete armade von Gall-witza so prodrle preko Kuršumlja, ki so ga Srbi oplenili. Bolgarske čete so v boju zavzele višine Radama in prostor jugo - vzhodno od tod. Namestnik načelnika generalnega štaba Dl.Iiofer, fini. m m NEMŠKE ČETE SO NAŠLE KURŠUMLJE OPUŠČENO IN OROPANO. Berolin, 18. novembra. (Kor. ur.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan, dne 18. novembra. Balkansko bojišče. Zavezniške armade so pri svojem zasledovanju dospele do splošne črte Javor — severno Raške — Kur-šutnlie - Radan . Oruglica. Naše čete so našle Kuršumlje od Srbov opuščeno in oropano. Vjeli smo več sto mož in ugrabili nekaj topov. Vrhovno armadno vodstvo. * BOLGARSKO URADNO POROČILO. Sofija, 17. novembra. (Kor. ur.) Uradno poročilo o operacijah 16. novembra. Današnje operacije so se na vseh frontah za nas zelo uspešno razvijale. Naša armada je povsodi prodirala in je imela naslednje uspehe: Ko smo vrgli Francoze na fronti Gradsko-Nikotin (17 km severovzhodno Prilepa), južno Velesa čez Črno reko, pri čemer so francoski vojaki metali puške in opremo proč, smp v drznem z obkoljevalnim manevrom, kombiniranim napadu osvojili Svinsko Glavo (12 km severno Prilepa), ki tvori jako važno strate- gično točko na poti \ eles-Prilep. Osvojitev tega dcfilej: odpira pot na Prilep in Bitolj. D a n c s p on o č i sonašečetez aseulePrilep. Naše pri Te tov u operirajo-če čete so prodrle proti jugu, porazile Srbe ter zavzele G o s t i v a r. Zasledovanje proti Kičevu (.SO km južno Gostivar-ja) je pričelo. Na front: Kačanik-Gi-lan brdo-Kamenik v splošni smeri na Oiiane-Prištine irodlrajoče kolone so po tridnevnem srditem boju predrle srbske oozicije v centru ter zasedie Ham. P p n e s stoje naše ce(e zapadno mesta G i lane in 15 do 18 km od Prištine. Čete. ki sledijo v prostoru Kuršurnlje-Leskovac za petami, so predrle sinoči srbsko fronto na Arbanaški Planini (kota 1128) 22 km jugozapadno Prokuplja-Radi-novca (25 km jugozapadno Leskov-ca), pri čemer smo ugrabili 1 srbsko poljsko baterijo z vprego vred in mnogo orodja za kopanje jarkov ter vjeli 300 mož. Pri Aleksandrovcu smo našli 13 v Moravo zmetanih srbskih topov. BOLGARI PRED BITOLJEM. Atene, 18. novembra. Reuter poroča: Položaj Srbov je zelo resen. Prilep je od Bolgarov zavzet, k i stoje le dve uri pred Bito-1 j e m ter izvršijo obkolievalno akcijo. Položaj v Bitolju je zelo kritičen. Konzulati — izvzemši francoski — so se podali v Solun. Tja spravljajo tudi arhive. ČRNOGORSKO URADNO POROČILO. 16. novembra: Odbili smo ljute napade na vseh frontah ter prizadejali sovražniku težke izgube. En črnogorski bataljon armade v Sandžaku je vjel celo avstrijsko kompanijo z njenimi častniki vred. FRANCOSKO URADNO POROČILO. Orijentska armada. Bolgari so 14. novembra ponovili svoje ljute naoade na celi fronti ob levem bregu Črne reke. Na celi fronti ob levem bregu Vardarja je vladal mir. Izkrcavanje francosko-angleških čet se brez incidenta nadaljuje. POLOŽAJ NA SRBSKEM BOJIŠČU. Kovessova armada se bliža prostoru Nova Varoš - Sjenica - Novi Pazar, GalKvitzove čete pa prodirajo v široki fronti Kuršumlje - Radan- Oruglica (severo - zapadno Vranje) proti Kosovem polju, kamor dospe-vajo od jugo - vzhoda sem že tudi bolgarske kolone, ki so osvojile Gi-lan in stoje le še malo kilometrov od Prištine. V Makedoniji so izvojevali Bolgari mnogo obetajoče uspehe. Prodirajoč na cesti Tetovo - Bitolj, so zasedli Gostivar, istočasno pa so pregnali Srbe z Babune in se polastili Prilepa, odkoder nimajo več daleč na Bitolj. Francozi skušajo z novimi napadi ob Črni reki,zaman sme-sati bolgarske načrte, njihov položaj ni zelo ugoden. Smatrati je, da bo postal bolgarski pritisk v Makedoniji skoro še bolj občuten, ker so operacije bolgarskih čet v stari Srbiji ta-korekoč končane in bodo mogli Bolgari svojo makedonsko fronto kmalu še bolj ojačiti. Globoko v snegu. Iz vojnega časnikarskega stana poročajo: Na srbskem bojišču prodirajo naše čete v globokem snegu. Mraz in led jih obdaja. Nahajamo se sredi druge težke zimske vojne. l*o]i na prelazu čez Babuno. Ententni listi poročajo, da so bili boji na Babuni silno krvavi. Srbi so se umaknili, ko so bili od Bolgarov obkoljeni in v nevarnosti, da bodo vjeti. Zadnji boji na prelazu so bili strašno srditi, nasprotniki so se spopadli z bajoneti, noži in pestmi. V Bitolj je prispelo zopet mnogo beguncev, v mestu vlada panika. Iz Ohrida, Dibre in Prizrena prihajajo vesti, da pripravljajo Albanci splošno vstajo. Blizu Ranije so se Albanci že uprli. Francosko poročilo o položaju v Makedoniji. Solun, 17. novembra. (Kor. ur.) »Agence Ha vas«. Zatrjuje se, da je branilo prelaz Babune le kakih 1000 Srbov. Bolgari pa se tam še niso mogli ustaliti. Rodbine ententnih konzulov in srbske oblasti so prispele sem. Angleška ojačenja odidejo prihodnjič v Bitolj. Iz poluradnega vira se javlja, da so se Srbi na fronti pri KaČaniku umaknili. Pomoč četverozveze srbski armadi. »Pester Llovd« javlja: Zdi se, da je četverozveza trdno prepričana, da bo prišla njena pomoč za Srbe še pravočasno. Ententni krogi upajo, da bo njihov pritisk prisilil Bolgare spraviti na fronto ob Vardarju večje sile kakor dosedaj. Nekaj časa sem odhaja iz Soluna transport za transportom na fronto. Poroča se, da računajo zavezniki na to, da bodo pregnali Bolgare iz Skoplja. Četverozveza zalaga Srbijo z novimi topovi, zlasti z velikimi 10 m dolgimi pozicijskimi kanoni. Pesimizem ruskega časopisja. Preko Kopenhagna: Rusko časopisje je vsled dogodkov v Srbiji skrajno pobito. Tako piše »Ruskoje Slovo«: Še nikdar ni videla svetovna zgodovina naroda, ki se tako, kakor Srbi, do zadnjega diha bori proti smrtnemu sunku sovražnika, o katerem ve, da mu ne izbegne. »Djen« poudarja, da smatrajo v diplomatič-nih krogih položaj Srbije za obupen. Le dvoje izhodišč še preostaja srbski armadi: da se umakne v Albanijo, kjer ji je vse prebivalstvo sovražno, ali pa na grško ozemlje, kjer bo gotovo razorožena. Grška bo vsekakor ostala nevtralna, na intervencijo Romunije ni niti misliti. Izgube srbske armade. Na podlagi naših, nemških in bolgarskih uradnih poročil, so vjele Mackensenove čete od 8. oktobra do 16. novembra 59.691 Srbov, bolgarske pa 16.020 Srbov, skupaj je bilo torej vjetih 75.711 mož. Število ugrabljenih topov znaša po uradnih podatkih 855. V toliko je popraviti včerajšnje, po »Berliner Tagblattu« posnete navedbe. V Solunu. Iz S o 1 u n a poročajo: Ententne čete so zgradile železniško zvezo med pristaniščem in železnico So-lun-Dedeagač. Pristanišče se nahaja popolnoma v francosko-angleških rokah. Vsak dan prihajajo novi transportni parniki, dnevno pa se more izkrcati Ie kakih 5000 mož. Med najnovejšimi četami se nahajajo tud! francoski Zuavi. Prihodnje dni se izkrcata dve francoski diviziji, naznanjen je nadalje prihod 6 angleških divizij. Transporti na vardarsko fronto postajajo vedno številnejši, s fronte pa vozijo vedno več ranjencev, ki jih spravljalo na lazaretne ladje. Prihod lorda Kitchenerja se vsak dan pri-čakuie. Srbski begunci se vračajo v Bitolj. Ruske čete proti Bolgarski. Preko Aten poročajo iz Perlina. da je zapustilo v soboto pet velikih ruskih transportnih ladij s četami pristanišče v Očesi. Združitev bolgarskega in turškega vojnega brodovja. »Kolnische Ztg.« poroča iz Ko-danja: »Russkoje Slovo« poroča iz Sebastopola: Po daljšem odmoru se kažejo turške vojne ladje zopet v Črnem morju. Bolgarska vlada je baje izjavila, da je pripravljena dati bolgarsko vojno brodovje za čas vojne Turčiji na razpolago. Šest minonosk in križarka »Nadežda« je odplulo iz Burgasa v Bospor, da se tam združijo s turškim brodovjem. Podmorski čolni v Sredozemskem morju. S Krete poročajo preko Aten: Preteklo soboto je potopil neki nemški podmorski čoln 150 morskih milj južno od Krete angleški tovorni par-nik »Mac Allister« (4000 ton) iz Glas-gowa, na potu v Por t Said s tovorom mila, šivalnih strojev in cigaret Od posadke se je rešilo 22 mož. Ti zatrjujejo, da je isti podmorski čoln malo poprej potopil še dva parnika neznane narodnosti. »Times« poročajo: Italijanski parnik »Ancona« ie imel s seboj 4 milijone lir za San Francisco. Črnogorska vlada in dvor v Skadru? Nemški listi poročajo, da pripravlja črnogorska vlada preselitev v Skader. Tudi kraljevski dvor se preseli iz Cetinja tja. Skader naj postane tako via facti črnogorsko glavno mesto. KOLEKTIVNA DEMARŠA ČETVEROZVEZE V ATENAH. Rctterdam, 18. novembra. »Cor-riere della Sera« javlja iz Aten: Poslanike četverozveze so izvršili včeraj kolektivno demaršo pri grški vladi. Tej demarši se je izrecno pridružila tudi Italija. Francosko časopisje grozi z bombardiranjem grške obali. Pariz, 18. novembra. Francosko časopisje zahteva še vedno, da se mora Grška takoj odločiti. Četverozveza ne more trpeti, da bi Grška razorožila srbske in ententne čete, ki bi se morda umaknile na grško ozemlje. Pogajanja z grško vlado so že predolgo trajala. Pri Malti zbrano brodovje naj odpluje na Grško ter prične grško obal bombardirati, ako se Grška v najkrajšem času ne odloči. Vsak dan postaja jasnejše, da je dobrohotna nevtralnost, o kateri govori grška vlada, nezdružljiva z interesi četverozveze in Grške same. Odločitev svetovne vojne pade na Balkanu. Pariški »Journal des Debats« piše, da postaja položaj na Balkanu vedno opasnejši. Napačno bi bilo nastopiti proti Grški takoj sovražno. Dosedaj je ostala grška vlada nevtralna in ni ogrožala izkrcanih čet. Četverozveza mora vse storiti, da si ohrani prijateljstvo sedanje vlade, istočasno pa mora pripraviti kar najmočnejše sile, da kaznuje vsako iz-dajalstvo. Nemčija hoče očividno prenesti celi boj v Malo Azijo, toda četverozveza ne bo šla v to past. Ako zmaga Nemčija na Balkanu, potem je svetovna vojna odločena. Potovanje lorda Kitchenerja in ministra Cochi-na pa dokazuje, da hoče četverozveza napeti na Balkanu vse svoje sile. Francoski minister Denis Cochin v Atenah. Iz Aten poročajo: Občinski svet atenski je sklenil pozdraviti francoskega ministra Denisa Cochina, ki dospe 17. t. m. v Atene, kot prijatelja Grkov. Župan mu bo izročil diplomo častnega meščanstva. Tudi Francija zadržuje grške parnike. Preko Ženeve poročajo: Francoska vlada je prepovedala odhod v francoskih pristaniščih se nahajajo-čih grških parnikov. Iz Marseille poročajo uradno, da se v pristanišču ne sprejemajo nikake tovorne pošiljatve za Grško. Grške trgovske ladje v Italiji. »Corriere della Sera« poroča, da je bilo vse grško trgovsko brodovje, ki se nahaja v italijanskih vodah, zopet poklicano na Grško. Vsled tega so pristojbine italijanskega pa-roplovnega prometa, ki so bile že itak prav visoke, še mnogo poskočile. Revolucionarno gibanje na Kreti. Iz Aten poročajo: Revolucionarno gibanje na Kreti se vedno bolj širi. Na čelu te akcije, ki hoče proklamirati neodvisnost otoka od Grške ter uvesti republiko, stoje Venizelosovi pristaši, ki hočejo seveda proglasiti Venizelosa za prvega predsedmka nove republike. Grška vlada je pos'ala na Kreto čete, ter je dala v Kandiji zapreti mnogo o?eb, ki bodo obtožene veleizdaje. • m 0 Konference romunskih državnikov z zastopnikom Rusije. Iz Bukarešte ptoročajo dne 18. novembra: Ministrski predsednik bratianu je bil včeraj v avdijenci pri kralju, kateremu je poročal o rezultatu svojih posvetovanj s poslanci vladne večine. Romunski minister za javna dela, poljedelski minister, državni tajnik vojnega ministrstva ter poslanec Bratianu, brat ministrskega predsednika odpotujejo jutri v Silistrijo, kjer se sestanejo z ruskim pooblaščencem, knezom Urusovom. Ruski poslaik Savinskij v Bukarešti. Iz Bukarešte poročajo: Ruski poslanik Savinskij, ki je, kakor znano, radi bolezni Sofijo šele sedaj zapustil, se je mudil nekaj dni v Bukarešti, kjer je konferiral z Bratianom. Take Jonescom in drugimi politiki ter je bil tudi od kraljice in kralja sprejet v avdijeci. »Adeverul« pri- občule razgovor, v katerem Savinskij trdi, da ga intervencija Bolgarije na strani centralnih držav ni presenetila. Ali bo Rusija proti Bolgariji nastopila, ali ne, o tem se Savinskij ni hotel naravnost izjaviti, opozarjal pa je^na koncentracije ruskih čet v južni Besarabiji. Glede svoje avdi-jence pri kralju, je dejal, da je ž njim o politiki le malo govoril, ker je romunski kralj strogo konstitucijona-len vladar. Končno je Savinskij izjavil, da so vse govorice o bližajočem se miru tendencijozne izmišljotine in da bo Rusija bolj kakor kdaj, odločena, nadaljevati boj do zmagovitega konca. Romunska zbornica bo odgođena. Dunajski listi poročajo: Dne 28. novembra se sestane romunska zbornica k rednemu romunskemu zasedanju. Zbornica pa se bo še isti dan odgodila. Vojna z Rusijo. NAŠA ZMAGA PRI ČARTORIJ-SKU JE BILA ZELO VELIKA. Dunaj, 18. novembra. (Kor. ur.) Uradno se razglaša: Rusko bojišče. Položaj je neizpremenjen. Pri pospravljanju bojišča pri Čartorij-sku, smo šele spoznali popolno velikost nedavno doseženega uspeha. Sovražnik je imel velike izgube. Doslej smo pokopali 2500 Rusov ter izkopali 400 novih grobov. Več tisoč pušk in velike množine municije so plen, ki se bo najbrže še zvišal. Nasprotnik le imel na zapadnem bregu Stira štiri zapored ležeče močne pozicije z žičnimi ovirami, oporišči in napravami za flanki-ranje. Razsežna taborišča bajt s stražnicami in velikimi hlevi, dokazujejo, da se je pripravil že za zimo. Namestnik načelnika generalnega štaba pi. H 6 f e r, f ml. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berolin, 18. novembra.(Kor. ur.) VVolffov urad poroča: Veliki glavni stan, dne 18. novembra. Vzhodno bojišče. Položaj je v splošnem neizpre-merjen. Vrhovno armadno vodstvo, ^O URADNO POROČILO. 16. novembra. Na celi fronti od Rige do Pripjata se ni dogodilo nič pomembnega- V okolici vasi Gminy in Chrask, 7 kilometrov severno od Čartorijska, trajajo boji pred prehodi čez Stir. Na besarabski fronti. Iz Črnovic poročajo dne 18. tm.: Na besarabski mejni fronti na obeh straneh pomnožena artiljerijska delavnost. Grmenje topov je slišati v Črnovice. Naši artiljeriji se je posrečilo preprečiti premikanje sovražnih Čet. Nekaj ruskih pozicij je bilo popolnoma razdejanih. Zdi se, da Rusom na tej fronti ne manjka municije. Ruski napori na severu. »Az Est« poroča iz Hindenbur-govega glavnega stana: Pred nekako petimi tedni so tri ruske divizije obupno napadle južno od Dvinska železniško progo. Tam, kjer so nameravali predreti, so koncentrirali svoje sile prav tesno. Prvih 10 stotnij je bilo popolnoma uničenih, nakar ostali dve diviziji sploh nista več napadli, marveč sta zbežali. Še na begu so ji- ma Nemci prizadejali velike izgube. Zdi se, da namerava rusko armadno vodstvo tu za vsako ceno predreti nemško črto. Tudi pred 11 dnevi so poskusili Rusi s silnimi četami na tej točki tako akcijo. Takrat so vpleni-le nemške čete tudi rusko povelje, ki pravi, da se mora ta akcija brezpogojno izvršiti. Povelje našteva tudi imenoma kraje, ki jih je zavzeti, ti kraji so se nahajali 15 km za nemško fronto. Novi ruski vpoklici. Preko Kodanja: Glasom nekega ukaza, so bili nadaljnji trije letniki ruskega opalčenja drugega poziva poklicani pod zastave, in sicer letniki 1910, 1911 in 1912. Šef ruskega generalnega štaba o vojnem položaju. Poročevalec nekaterih angleških listov v ruskem glavnem stanu poroča o razgovoru s šefom ruskega generalnega štaba, generalom Alekse-jevom. General je mnenja, da bo vojna še dolgo trajala. Rusija se mora omejiti na to, da ostane pozorna in da, če mogoče, podpira akcije zaveznikov. Zdi se, da nameravajo Nemci pričeti z veliko akcijo na zapadu, kar se da sklepati iz dejstva, da spravljajo tja mnogo čet in težkih topov. Na ruski fronti za enkrat ne iščejo odločitve. Nemci se zadovoljujejo s tem, da utrjujejo svoje pozicije v prostoru pri Dvinsku, od koder nameravajo potem spomladi prodirati naprej. DRO^MF VESTI !Z RUSIJE. Iz Černovfc: Na južnem Ruskem preplavlja papirnati denar ves promet. Bakreni, nikeljasti in srebrni denar je zelo redek. Iz Peirograda: Da se omeji vpliv nemškega kapitala na rusko industrijo, je postavil finančni minister vladno komisijo, ki naj kontrolira in-dustriialna podjetja, pri katerih so interesiram" nemški kapitalisti. V celem so konstatirali 412 takih podjetij, od teh 143 v Petrogradu in 83 v Moskvi; 197 industrij je kovinarskih, 40 kemičnih. Notrajni minister Chvostov namerava skrčiti število osebnih vlakov v Petrograd na minimum ter prepovedati vsak drug promet izvzemši promet z živili in lečili. * • Novo rusko posojilo. K odan j, 18. novembra. (Kor. ur.) »Berlingske Tidende« poročajo iz Petrograda: Finančno ministrstvo je izdalo sedaj novo posojilo v znesku ene milijarde po 5*/2%. ZAPADNO BOJIŠČE. PONESREČEN ANGLEŠKI NAPADALNI POSKUS OB CESTI MESSINES - ARMENTIERES. Berolin, 18. novembra.(Kor. ur.) VVolffov urad poroča: Veliki glavni stan, dne 18. novembra Zapadno bojišče. Angleži so poskusili včeraj zjutraj nenadoma napasti našo pozicijo ob cesti Messines - Armentieres. Bili so zavrnjeni. V Argonah smo spoznali, da hočejo Francozi razstreliti neki jarek. Ogroženi jarek smo pravočasno opustili. Vrhovno armadno vodstvo. * • FRANCOSKO URADNO POROČILO. 16. novembra, ob 3. popoldne. Zadnjemu poročilu ni nič dostaviti. Ob 11. po noči: Cez dan so ae vršili samo posebno močni artilje- rijski boji v Cbampagni, v Argonih, v Voevru, v gozdu pri Apremontu, v Alzaciji in v okolici Ammerzweilerja. 17. novembra, ob 3. popoldne. O noči ni ničesar poročati ra zen o artiljerijskih bojih v dolini Aisne, v okolici Fontenova, v Champagni, v Voevru in severno od Flireva. Belgijsko poročilo. Noč na 16. november je bila bolj mirna. Dne 16. novembra so Nemci na številnih točkah precej močno obstreljevali naše eksponirane straže na fronti severno od Dixmuidena. Nekaj topovskih krogel je padlo na naše črte južno od tega kraja ter na Saint Jacques Cappelle in Oudes Cappelle* Naša artiljerija je močno odgovarjala nemškim baterijam, obstreljevala sovražne strelske jarke ter razdejala dela pred raznimi točkami fronte. Bombe na Dunkerque. S švicarske meje poročajo: Neko nemško letalo je vrglo več bomb na neko predmestje Dunkerqua. Bilo je nekaj žrtev med civilnim prebivalstvom. I • Angeške izgube. Angleški seznamek izgub z dne 16. novembra obsega 27 častnikov in 1062 mož. Poincare na frontL »Agence Havas« poroča, da je obiskal francoski predsednik Poin-carč v spremstvu generalov Dubiala in Rocuesa fronto pri gozdu le Pret-re. Pozneje je obiskai tudi 178krat obstreljevani Pont a Mousson ter izročil četam na fronti nove zastave. Vojni svet v Parizu. Pariz, 17. novembra. (Kor. urad.) »Agence Havas« poroča: Angleški ministri: Asquith, Grev, L!oyd Geor-ge in Balfour so imeli včeraj dopoldne razgovor z Briandom, Gallieni-jem Lacazem in Jofirejem. Ta prvi vojni svet bo dal povod k nadaljnjim sestankom, katerih se bosta udeležila tudi Rusija in Italija. Zvečer so se angleški ministri zopet vrnili v Anglijo. Zanlkarnost angleškega generalnega štaba. V perski zbornici je lord St. Da. vids grajal angleški generalni štab, češ, da je pri njem dosti preveč oficirjev, da dela slabo in da vsled njega več pripravljenih zmag ni doseglo. Angleški generalni štab je petkrat aH šestkrat večji kakor francoski. V glavni stan so prihajale dame na obisk. Civilist, ki je prišel ob 11. dop. v glavni stan, ni dobil mkogar v uradu, ker so oficirji do pozne noči kvartali. Velika malomarnost je bila, da je angleška armada šele koncem junija napravila drugo obrambno linijo. Dne 25. septembra so angleške čete predrle tri nemške obrambne linije in bi bile lahko dosegle veliko zmago, če bi bil generalni štab bolje delal. A ni bilo ojačenj, vsled česar se napad ni mogel nadaljevati. — Lord Haldan je izjavil, da je bila Angleška začetkom vojne glede generalnega štaba na slabšem, kakor Nemčija, a sedaj da ima prvovrsten generalni štab. V poslanski zbornici je ministrski predsednik Asquith izjavil, da se bo uvedla splošna vojaška dolžnost samo s privoljenjem parlamenta. Nekateri govorniki so se izrekli proti splošni vojaški dolžnosti. Minister Bonar Law je rekel: Zmota je, če se misli, da moramo finance tako urediti, da bi lahko vojno nadaljevali kdo ve kako dolgo. Edina pot je, napeti vsa finan-cijalna sredstva, da se doseže hitra odločitev. Najboljša finančna politika je, da se, postavi na noge čini večja armada. Cim prej- se vojna konča, toliko bolje bo to za finance in za vse drugo. — Lord Cecil je govoril o ma-sakriranju Armencev, češ, da svetovna zgodovina ne pozna strašnejšega hudodelstva. Zmaga Anglije bi bila najboljše varstvo Armencev. V tej vojni je treba vporabiti vse moči, da bo sovražnik prisiljen sprejeti angleške mirovne pogoje. Nemčija je edina, ki more narediti konec masakriranja-Njena posredna sokrivda je dognana. Naziranje nemškega militarizma vodi logično do takih hudodelstev, ker postavlja državo na tisto mesto, ki je pri drugih narodih zavzemata vera in morala. Za degradiranje naroda, ki je takega naziranja ni nobene meje. Če ne opuste Nemci oboroževanja države, bodo padli še globlje, kakor so že. »Times« o agleškem vojskovanju. »Lokalanzeiger« poroča iz Rot-terdama: Vojaški sotrudnik lista »Times« prihaja pri razmotrivanju položaja do zaključka, da bo Anglija zmagala, če se bo pravilno vojskovala, da pa bo podlegla, če se bo še naprej vojskovala, kakor dosedaj. Odločitev vojne leži na^ Francoskem in v tamošnji ofenzivi, i ej glavni nalogi se morajo podrediti vse druge. Na drugih bojiščih je treba kolikor mogoče malo čet, izrabiti pa je treba vse prednosti terena. Anglija ne sme zopet nastopati, kakor Don Quixote, ter delati ekspedicije sto in sto milj preko morja. Izrabiti mora svoje številne čete, ter poslati, če mogoče, tudi 30 novih divizij, ki bodo omogočile, postaviti v boj zadnje rezerve, ki naj odločijo« vojno. Hospitalska ladja se potopila. London, 18. novembra. (Kor. ur.) Uradno se razglaša: Hospitalska ladja »Anglija« je zadela danes v Kanalu ob mino in se potopila. Imela je 385 mož posadke. Kakih 300 mož je rešil neki patrulski čoln. Tudi še neka druga ladja je zadela ob mino ter se nato potopila. Poznejša brzojavka pravi: Ko je zadela »Anglia« ob mino, je ladja »Lusitania«, ki je vozila premog, takoj spustila v morje dva čolna. Med tem, ko je moštvo teh dveh čolnov vesljalo proti »Angliji«, je videlo, kako je lastna ladja zletela v zrak. Nemogoče jim je bilo rešiti ostalo moštvo Torpedovke so rešile mnogo preostalih od »Anglije«. »Lusita-uUa* ie imela 1834 ton. Potopljen angleški parnlk. London, 18. novembra. (Kor. u.) jRenterjev urad poroča: Angleški parnik »Trcneglos« (3886 ton) je bil potopljen. Nova francoska renta. Pariz, 18. novembra. (Kor. ur.) Uradni list priobčuje zakon o izdaji nove francoske petodstotne rente. Izdajni kurs je določen na 88 frankov. Javna subskripcija se prične 25. novembra, konča se najbrže šele po 15. decembru. Novo posojilo se obrestuje že od 16. novembra naprej. Boj za Carigrad. TURŠKO URADNO POROČILO. Carigrad, 17. novembra. (Kor. urad.) Poročilo »Agence tel. Milli*. Glavni stan poroča. Dardanelska fronta: Pri Anaforti in Ariburnuju zdaj pa zdaj prenehajoči artiljerijski in infanterijski ogenj ter metanje bomb. Dne 16. novembra zjutraj je sovražnik pri Sedilbaru obnovil napade, ki jih je pričel že dan poprej proti fronti dveh naših polkov. Z uspehom smo ga odbili. — Fronta pri Yraku: Dne 16. novembra zjutraj so izsilile naše prednje straže umikanje sovražnika, ki je skušal pod zaščito nekega motornega čolna prodreti z desnega brega Tigrisa. Poveljnik motornega čolna je bil ubit. Sicer ni poročati ničesar. Poškodbe angleške križarke v Dardanelah. New York, 17. novembra. (Kor. Urad.) Tukajšnji listi poročajo, da je vrglo neko nemško Italo meseca septembra v Dardanelah bombo na neko lahko angleško križarko, pri čemer je bilo 145 častnikov in mož ubitih in še več ranjenih. Zavezniki so molčali o tem dogodku. Vest se je razvedela vsled poročila inženirja Erika Wilsona, ki se je vrnil z ladjo »Adriatic«. Nov angleški načrt? Iz Lugana poročajo: Glasom poročila »Secola«, je dospel lord Kitchener v Aleksandrijo, kjer inspi-cira angleško armado. Po angleških informacijah, nameravajo Angleži sunek v Malo Azijo, da preprečijo turško - nemško prodiranje in da motijo turška dela v puščavi. Angleži nameravajo prodreti iz Alarlsa na Damask in Beirut. Iz Kodanja: Glasom londonskih poročil bo prispel lord Kitchener, ki se mudi sedaj na Lemnosu v glavnem stanu orijentskih armad, še tekom tega tedna na kratko inspekcijo v Dardanele. O njegovih poznejših namerah ni znanega nič pozitivnega. Iz nevtralnih držav. Anglija in Amerika. New York, 18. novembra. (Kor. urad.) Angliji prijazna „New York Tribune* se razočarana pritožuie nad malim popuščanjem Anglije glede ameriškega uvoza. London, 18. novembra. (Kor. urad) Kakor poročajo „Times", je ustanovitev angleško-ameriškega bančnega kredita 50 milijonov dolarjev podpisana. Nadaljnje kredite do skupnega zneska 400 milijonov dolarjev bo baje zasigural takozvani zlati pool. Amsterdam, 18. novembra. (Kor. urad.) Sem dospeli ameriški časopisi poročajo: V San Frančišku sta bila obsojena dva Amerikanca na denarno globo po 1000 dolarjev, ker sta skušala nabirati prostovoljce za angleško vojsko. Revizija nevtralitetnih zakonov. VVashington, 17. novembra. (K. ur.) Reuter poroča: Kongres Zedinjenih držav bo v svoji prihodnji sesiji razpravljal o reviziji nevtralitetnih zakonov. Revidirani zakoni bodo omogočili justici uspešen nastop proti nameram v Zedinjenih državah, ki so v zvezi z vojno. Konferenca med Lansingom in nemškim veleposlanikom. London, 18. novembra. (Kor. u.) Reuter javlja iz Washingtona: Nemški veleposlanik grof Bernstorff in državni tajnik Lansing sta imela včeraj enourni razgovor. Nobeden ni hotel povedati, kaj sta se razgovar-jala. V iiradnih krogih pa se namiguje, da sta se posvetovala najbrž o aferi »Lusitanije«. Obsedno stanje nad zapadno-fris-landskimi otoki. Haag, 18. novembra. (Kor. ur.) Nad večino zapadnih Frislandskih otokov in za njimi se nahajajoče obale je od danes naprej proglašeno obsedno stanje. Vesti iz nffflmsHl im. Na grobovih ob Kalvariji. »Novinec prinašajo dopis a .Kalvarije nad Podgoro, v katerem čitamo: Doktor mi veli: Pojdimo na grobišče padlih junakov! Pojdimo! Prišli smo tja. Najmanj deset vojakov urejuje grobove. Od Soče so nanesli proda, pa ga devajo v raznih oblikah po grobovih. Nekateri so nabrali javorjevo vejevje in spletajo vence. Nekatere grobove vidimo že ovenčane z lavo-rikami. Grobnica pri grobnici. Nekatere zakrivajo 50 do 60 padlih junakov. Neprestano nosijo nove mrtvece. Baš ta trenotek so jih prinesli deset: dva naša, ostalo-Italijani. Neki grobarji pravijo: še je na stotine mrtvih Italijanov gori, ali ne moremo jih izvleči iz blata radi sovražnika, ki strelja. Pa ako se tudi ne čuje mnogo, vedno neprestano odmeva pokanje pušk. Vidiš, kje eksplodira mina, šrapnel, granata, komadi letajo celo do nas... Tržaški namestnik v Pufju. Tržaški namestnik baron Fries - Ske-ne se je mudil včeraj v Pulju; pose-til je predstojnike oblasti. Mraz in slabo vreme v Primorju. Z Reke, 16. novembra. 2e nekaj dni traja slabo vreme. Ker je prenehal jug, je nastopila silna burja. Z burjo je prišel dež in toča, potem je začel padati po gorovju sneg. Učka, istrske in hrvatske planine, Vinodol so pokrite s snegom. Bolgarski konzulat na Reki. Bol-garska vlada je ustanovna na Reki konzulat; vodil ga bo konzul Za-wrzel. K roparskemu umora Frančiške Milensnič na Reki. Svoj čas smo obširneje poročali o umoru Frančiške Mileusnič. Roparji so pobrali denarja in vrednosti za 70.000 kron. Kje pa je ta denar in vrednosti, se doslej še ni moglo dognati. Razpisana je nagrada 7000 kron za onega, ki najde vrednosti in denar. Razprava proti morilcem, izmed katerih sta dva priznala svoje dejanje, se bo vršila koncem decembra. Dnevne vesti. — Darilo. Gospod M. Supan je mesto venca na krsto umrlega gosp. deželnosodnega svetnika Toporiša v Novem mestu daroval Rdečemu križu 25 K. — Za zapuščene matere, vdove in sirote v vojsko odišlih vojakov je darovala tukajšnja deželna zadruga brivcev, mesto venca na krsto umrlega člana Tiča, 20 kron. — Pri Kranjski deželni banki so podpisali tretje vojno posojilo ra-zun drugih občin in javnih zastopov sledeči: Zdravstveni zastop Kranjska gora, 26.000 K; 2>t. Peter na Krasu, 20.000 K in 1.200 K; D. M. v Polju pri Ljubljani, 11.900 K; Moste pri Kamniku, 10.000 K; Ihan, 10.000 K; Postojna, 10.000 K; Ubožni zaklad v Vipavi, 7.200 K; Knežak, 6.000 K; Št. Vid pri Vipavi, 4.600 K; Sodraži-ca, 4.000 K; Grosuplje, 4.000 K, Jesenice, okr. Radovljica, 3.000 K; Domžale, 3.800 K; Sv. Ana, 3.600 K; Zminec, 3.500 in 500 K; Gospodarski odbor v Metliki, 3.000 K; Predoslje pri Kranju, 2.500 K; Mirna, okr. Novo-mesto, 2.200 K; Rudnik pri Ljubljani, 2.200 K; Aržiše, 2.000 K; Velika Loka, 2.000 K; Senožeče, 2.000 K; Višnja gora, 2.000 K; Dol. Logatec, 1.700 K; Velike Lašče, 1600 K; Vinji vrh, 1.500 K; Črešnjevec, 1.400 K; Zagorica, 1.200 K; Srednji log 1.200 K; Trebeljevo, 1.200 K; Sušje 1.600 Zgornje Vreme, 1.400 K; omarca, 1.100 K. — Po 1.000 K so podpisale sledeče občine: Kropa, omarjeta na Dolenjskem, Trojane, Poljane nad Škofjo Loko, st. Jurij pri Grosupljem, — Trgovci in stranke se opozarjajo, da bode do zadnjega t. m. oddati vojaškemu erarju posodo iz bakra, medi in niklja ter pralne kotle. Prizadeti krogi naj se do tedaj preskrbe z nadomestilno posodo, za katero so v vseh tozadevnih trgovinah na razpolago maksimalni ceniki. Trgovci se pa še posebej opozarjajo, da je zaseženo posodo od časa razgla-šenja te naredbe prepovedano prodajati. Kdor se pregreši, bode občutno kaznovan. — Težave z mlekom. Mlekarice iz ljubljanske okolice morajo imeti dobre svetovalce, kajti kar na enkrat jih je vse polno, ki pravijo, da ne morejo več donašati mleka svojim stalnim odjemalcem. — Mesto Celje je dobilo rekvi-zicijsko pravico za krompir, jajca in mleko v celem celjskem političnem okraju. Mesto venca na krsto Ivan Toporiša, c. kr. sodnega svetnika, je darovala Franja Picek iz Ribnice za božičnico vojni bolnici v Ribnici 20 kron. Težka aretacija. Ko se je vračal Andrej čizmar iz Kamnika domov v Nasoviče, ga je napadel na poti Spletni Martin Zabret in ga težko ranil na glavi z nekim železom. Ko ga je hotel orožnik prijeti, se je branil, je zabavljal in hotel pobegniti. Orožnik ga je vklenil, nato pa se je Zabret vrgel na tla. Morali so ga naložiti na voz in odpeljati v Kamnik v zapor. Za pešpolk štev. 87., ki se je tekom vojne že tolikrat sijajno odlikoval, nabirajo sedaj na Spodnjem štajerskem božična darila. Kdor je namenjen pomagati vrlim vojakom tega polka do božičnega veselja, naj pošlje svoje darilo na okrajno glavarstvo v Celju. Štajerski deželni šolski svet je v seji dne 13. t. m. postavil v stalni pokoj nadučitelja v Vurbergu g. Franca 2 i h e r j a in učiteljico v St. Jurju ob Južni železnici Emilijo Jeiov-š e k, v začasni pokoj pa učiteljico pri Sv. Lovrencu v Slovenskih gorU cah Albino R u n o v c. Štajerska zdravniška zbornica je sklenila naprositi štajerski deželni odbor, naj se dovoli distriktnim zdravnikom z ozirom na izvanredne razmere pribitek k tarifu za revne in naj se zboljšaio dohodki onim zdravnikom, ki nadomeščajo k vojakom poklicane tovariše ali ki imajo vsled pretečih kužnih bolezni izvanredno mnogo posla. Iz Celja. Ker se je v sodnih okrajih Celje in Vransko pojavila kuga slinavka in grintavka, je vsak izvoz in dovoz živih govedi prepovedan. Tudi sejmi so v teh dveh okrajema ustavljeni. Za aprovizacijo daje celjsko okrajno glavarstvo potrebne olajšave. Iz Celja. Umrla sta v Celju hišni posestnik in lastnik kavotoča Jože K r o b a t h in vdova po slaščičarju Mortlu, gospa Ter. M 6 r 11. Iz Celja. Na južnem bojišču je bil ranjen abiturijent mariborske gimnazije kadet v rezervi, g. Martin S r o I, doma od Male nedelje pri Ljutomeru. Sedaj se nahaja v eni ljubljanskih bolnic. Iz Celja. Občni zbor Narodne čitalnice se vrši 27. novembra v gostilni Narodni dom po običajnem dnevnem redu. Ako bi za 8. uro sklicani občni zbor ne bil sklepčen, se vrši eno uro kasnej drug občni zbor, ki sklepa, ob vsakem številu navzočih članov. Iz Celja. Bližajo se božični prazniki in treba bo misliti na to, da se ranjenim junakom po tukajšnjih bolnicah napravi vsaj nekaj veselja in se jim pomaga pozabiti na dom. Narodna čitalnica priredi sredi decembra koncert, čegar čisti dobiček je namenjen za božičnico ranjenim in bolnim vojakom v Celju. Natančnejše bodemo še tej prireditvi poročali. Iz Luč v Savinski dolini Padel je bojišču Ivan Plešnik, načelnik tukajšnje podružnice štajerske kmetijske družbe. Dansko zmrznjeno meso v Zagrebu. V Zagrebu so dobili sedaj prvi vagon zmrznjenega mesa z Danskega. Občinstvo je s tem mesom tako zadovoljno, da je aprovizacijski odbor naročil še nekaj vagonov. Kino Ideal: „Smrtni jockev": Zopet se je dokazalo, da v filmu ni nič nemogočega. V kino Ideal se predvaja zdaj film, ki vse dosedanje, takozvane filmske senzacije daleko prekaša. Pri tem filmu ne moremo reči, da so senzacije vpletene v vsebino, temveč vsebina sestoji iz senzacij. Skozi celo dramo se vleče veriga nad vse zanimivih in sapo jemajočih prizorov. Film sam je dolg 1800 metrov in predstave bodo tedaj trajale 1 1/a ure. In gledalec bo nepretrgoma gledal, občudoval in strmel. Na koncu bi pa najrajši vse še enkrat videl. Občudovanja vredna je gibčnost in predrznost glavnih junakov. Posebno zanimivo je to, da pridejo situacije, v katerih se bi navaden človek že davno kosti polomil. Tako igra drugo dejanje skoro brez izjeme v kupoli pravega velikanskega cirkusa in v taki višini, da se celo najbolj spretni in hladnokrvni artisti morajo zdrzniti. Že pri suhoparnem naštevanju teh dogodkov moramo dobiti nekak pojm tega mojster-skega dela iz tvornice Alfred Lind-ove, iz katere so tudi „Stiri hudiči". To pravcato Čudo kinematografskega predstavljanja se bo predvajalo samo v kinu „Ideal" od danes petka do ponedeljka 22. novembra. Zaklalo se ie v mestni klavnici ljubljanski od 31. oktobra do 7. novembra 89 volov, 23 bikov, 48 krav, 338 prašičev, 59 telet, 29 koštrunov in 6 konj; zaklane živine se ie vpeljalo 58 prašičev, 1 goved. 23 telet in 1 koštrun ter 912 kg mesa. V nedeljo se je zamenjal pri dijaški maši nižjih razredov prve državne gimnazije polsvilen nov damski dežnik. Dijak, ki je zamenjal dežnik, se prosi, da ga odda pri slugi, kjer dobi svojega. Razne stvari. - * Ogrsko vojno posojilo. Kakor poročajo iz Budimpešte, je bilo na Ogrskem podpisanih čez dve milijardi kron vojnega posojila. * Prepovedane razglednice. Razglednice češke Šolske matice, ki imajo rdeč in moder tisk na belem papirju, so prepovedane ter se ne smejo več prodajati. * Ameriški dobiček vsled vojne. Iz Amsterdama poročajo: Izvoz je dosegel zadnji teden oktobra še nikdar doseženo višino 80 milijonov dolarjev tekom 6 dni. * Nov narodni praznik na Bolgarskem. Iz Sofije poročajo: Bolgarska vlada je sklenila, da naj velja v bodoče 22. oktober, dan ko je prispela prva ogrska ladja v RušČuk, kot splošni narodni praznik. * Nanovo otvorjeno zvezo Berlin - Carigrad bo kot eden prvih porabil tudi nemški cesar Viljem, da obišče svojega zaveznika sultana Mehmeda. Tako vedo poročati — pariški listi. :? Uboj. V Zeleni v Boki Kotorski sta se v nedeljo sprla dva delavca z železniškim sprevodnikom Iljavico in ga naposled z noži tako razmesarila, da je na mestu umrl. Oba ubijalca sta že pod ključem. * Srebrni denar na Nemškem. Od začetka vojne so nakovali na Nemškem za 78 milijonov mark srebrnega denarja. Za to je bilo treba 390.000 kg čistega srebra. Zdaj kujejo srebrne denarje po 50 pfenigov. * Morilec svojih otrok. Tesar Grob v Boblingenu na Nemškem Je umoril tri svoje otroke v starosti 5.. 7. in 8. let. Speljal je bil otroke v zapuščen kamnolom, jim prerezal vratove in potem izginil. Sodi se, da si je tudi sam končal življenje. * Zdravstveno stanje kralja Nl-kite. Pariški črnogorski generalni konzulat izjavlja, da je kralj Nikita popolnoma zdrav. Vojaške operacije vodi sam osebno. Prestolonaslednik je zapustil Cap St. Martin, da povpraša italijanske specijaliste glede svojega zdravja. * Protest italijanskih profesor* jev. Društvo italijanskih visokošolskih profesorjev je poslalo inozemskim univerzam protest proti naj* novejšemu nemškemu »barbarstvu«, iz katerega se razvidi, kako vedno bolj tesno jim je pri srcu zbog ne-oričakovanega razviiama stvari ob Adriji. * Če bo kaj pomagalo! Tudf škof dr. Watz v Feldkirchnu na Predarlskem je javno nastopil proti oderuštvu. ki je uganjajo kmetovalci in kramarji z živili. Razglasil Je. da je oderuštvo z živili v nebovpijoč greh in je sploh povedal mnogo bridkih resnic izkoriščevalcem sedanjih pre»-težavnih razmer, a če bo to kaj zaleglo, je drugo vprašanje. * Avstrijski Rdeči križ v Sofiji V torek je dospela v Sofijo misija našega Rdečega križa, ki uredi v po« slopju gimnazije »Gladstone« posebno bolnico s 500 posteljami. — Bolgarska kraljica Eleonora je obiskala iz Niša prispele, iz srbskega vjetmV stva rešene ranjene avstrijske častnike, ki so sprejeli visoki obisk s pe-vanjem bolgarske narodne himne »Šumi Marica«. * Cenzura v Italiji. Deputacija osrednjega odbora italijanske časnikarske zveze in italijanskih založnikov je šla k Salandri pritožit se radi samovoljnega postopanja s časopisjem od strani cenzure. Izrekla se je želja, da naj bi se cenzura omejila na vojaška in diplomatična poročila. — Salandra je gospode sicer prijazno sprejel, ali obljubiti ni hotel nič, rekel je samo, da se bo bavil s pred* loženimi pritožbami. * Eden, dva, tri... V vlaku, kS vozi iz Bremena v Oldenburg, je sedelo več deklet, ko sta na neki postaji vstopila preprosta žena in neki možki. Žena je nekaj časa tiho sedela v svojem kotu, potem pa na* enkrat začela na prste šteti: »Eden, dva, tri... Eden, dva tri...« To se je večkrat ponovilo. Dekleta so se čudila, delala opazke in se smejala. Ko je bilo tega spremljevalcu dotič* ne žene preveč, je rekel dekletom: »Ali se boste nehale smejati, če vam povem, da so tej ženi trije sinovi v volni padli in da jo spremljam sedaj v blaznico?,« LV vozu Je namah na,** stala tišina* — Odlikovanje železniškega ministra. Cesar je podelil v priznanje posebnih zaslug za vojaško bolniško oskrbo v vojni železniškemu ministru dr. Zdenku baronu Forsterju zaslužno zvezdo Rdečega križa z vojno dekoracijo. — Odlikovanja. Bavarski kralj je podelil generalnemu polkovniku nadvojvodi Evgenu veliki križec vojaškega Maks - Jožefovega reda; avstrijskemu domobranskemu ministru G e o r g i j u in ogrskemu domobranskemu ministru Hazayu pa veliki križec vojaškega zaslužnega reda z meči. — Železniški minister baron Forster se je dne 17. novembra zvečer na inšpekcijskem potovanju pripeljal v Ljubljano in je včeraj popoldne nadaljeval svoje potovanje. — Ranjen je bil dne 10. novembra na laškem bojišču c. in kr. nad-poročnik dr. Fran Rostohar. Strel mu je predrl jetra in ga opasno ranil, vendar ni posebne nevarnosti. Drugi strel mu je zdrobil na levem zapestju uro in ga le malo ranil. Zdravi se v »Leonišču. — Ićalianska fronta, dne 14. novembra 1915. Slavno uredništvo! Ravno smo prišli iz postojank pri Gorici na počitek, da se malo očedi-mo blata in da se odpočijemo. Držali smo dobro Italijane nazaj. Mnogo smo jih vjeli. Tudi smo zajeli dve strojni puški. V teh bojih sta padla nadporočnik Zorko in praporščak Kvas. Pozdrav! (Slede podpisi.) — Rdeči križ. Osebnavest Predsednik deželnega in gospejnega pomočnega društva Rdečega križa za Kranjsko, g. Gustav del Cott, bil je sprejet 17. t m. v avdijenci pri NJ. c. in kr. Visokosti prevzvišenemu g. generalnemu polkovniku nadvojvodu Evgenu, potem se pa podal k važnemu večdnevnemu posvetovanju osrednjega društvenega vodstva Rdečega križa na Dunaj. — Interesovani krogi se opozarjajo, da spada obravnavanje prošenj za dovolitev izdelovanja patriotičnih znamenj in emblemov, sploh blaga, ppravijenega s patriotičnimi okraski, osobito s posnetki novega avstrijske-ga-ogrskega in skupnega grba ter zastav vojske in vojne mornarice v kompetenco c. kr. deželnega predsedstva, kamor se bode dotičnikom, ki bi hoteli take predmete izdelavati ali prodajati, obrniti. — Zdravstveno stanje mestne občine ljubljanske od 7. do 13. novembra 1915. Novorojencev je bilo 15 in 2 mrtvorojena, umrlo pa Je 43 oseb, med njimi 27 tujcev. Za grižo je umrl 1 tujec, za kolero pa 1 tuji vojak, za vratico (davico) 1 tuji otrok, za jetiko 2 osebi (1 tujec), za kapjo je nadalje umrlo 5 oseb, za različnimi bolezni pa 33. Razen teh umrlih je umrlo tudi 5 vojakov za trebušnim legarjem. — Za infekcioznimi boleznimi je obolelo in sicer 1 otrok domačin za škrlatico, za tifuzom 169 vojakov, 3 tujci iz drugih občin in 1 domačin, za kolero I vojak, za vratico (difterijo) 3 domačini in en tujec otrok, za egiptovsko očesno boleznijo (trahema) 41 vojakov. — Izredno nagla in huda zima je nastopila letos. Včeraj ponoči je bilo pri tem majhnem snegu na bolj odprtih krajih do 12 stopinj C pod ničlo in je ponekod zaradi malomarnosti strank zamrznila voda v vodovodnih ceveh, ker niso zvečer zaprli vrat. Stoječe vode so tudi vse premrzle. Še daleč smo v jeseni, pa že tako nagel in oster mraz. 2e itak so hudi Časi, sedaj Še zima — ubogi ljudje, ki nimajo ne kuriva, ne obuvala, ne zimske obleke, ne živeža in ne — denarja! — Darila Ciril-Metodovi družbi. Gosp. Armin Gradišnik iz Celja je poslal Družbi sv. Cirila in Metoda znesek 15 K, katerega je zložil mali krog ožjih prijateljev mesto venca na grob pok. g. E. Priče, trgovca v Celju. — G. J. Hočevar, lekarnar na Vrhniki, je nakazal Družbi 20 K mesto venca na bojišču padlemu nadpo-ročniku dr. Janko Šavniku. Hvala! — SOletnico svojega obstoja slavi danes ljubljanska Elizabetna otroška bolnica. Njen ustanovitelj je nekdanji mestni fizik dr. Viljem Kovač, ki je neumorno deloval za to lepo humanitarno idejo. Na njegovo inicijativo se je sestavil posebni odbor, ki je nabiral prispevke ter otvoril 19. novembra 1869. na Poljanah št 54 skromno bolnico, katere protektorat ie prevzela blagopokojna cesarica Elizabeta. Dvajset let pozneje — 19. novembra 1889. — se je preselila bolnica v svoje moderno novo poslopje. V teku 50. let «je bila Elizabetna bolnica zavetišče tisočev bolnih otrok, njene zasluge na humanitarnem polju so velike in zavod lahko z zadoščenjem slavi polstoletnico svojega delovanja. M Književnost. — »Slovenski Trgovski Vest-nik«. Novemberska številka tega izvrstnega strokovnega glasila ima naslednjo vsebino: Al. Jamnik: Letina 1915. t Josip Drčar. Dr. F. Mohorič: O draženju neobhodnih potrebščin. H. Sevar: Iz blagovnega znanstva. Just Piščanec: Carinstvo. Raznoterosti: t Vaso Petričič. — Trgovec je obvezan Ie za dnevno potrebščino potrebno množino moke in kruha prodatj. — Nagodba med Avstrijo in Ogrsko. — Naznanilo volne. — Tretje vojno posojilo. — Komisije za poizvedbo cen. — Krupp. — Povišanje doklade na davek od žganja. — Oddaja bakra m kovin. — Ustavitev obrata sladkornih tovaren. — Državna pomoč po vojni prizadetim hotelskim podjetjem. — Kolinska tovarna kavne primesi. — Trgovsko bolniško in podporno društvo v Ljubljani. — Društvene vesti. Umrli so v Ljubljani: Dne 14. novembra: Štefan Ma-rinowski, saper; Agoston Strober-berger, lovec, oba v rezervni vojaški bolnišnici na obrtni šoli. — Fran Derler, lovec; Jurij Szelezsan. pešec, oba v rezervni vojaški bolnišnici v Marijanišču. Dne 15. novembra: Ana Rogač, hči železniškega skladiščnega mojstra, 7 let, Galjevica 3. —• Martin Plut, lovec, v rezervni vojaški bolnišnici na obrtni šoli. — Karel Štei-ner, rejenec, 3 tedne, Streliška ulica 15. — Anton Petschegg, lovec; Štefan Horvat, honvedski pešec, oba v rezervni vojaški bolnišnici v Marijanišču. Dne 16. novembra: Fran Bra-vec. pešec, v rezervni vojaški bolnišnici na obrtni šoli. — Janos Far-ber, honvedski korporal, v rezervni vojaški bolnišnici v Marijanišču. — Neža Mrak, gostja, 77 let. Kolezijska ulica 14. — Marija Vrtačnik, delavčeva žena, 69 let. Dunajska cesta 47. V deželni bolnišnici. Dne 13. novembra: Frančiška Bregant. žena železniškega strojevodje, 37 let. Spominjajte se »Rdečega križa". Današnji list obsega 4 strani. SLUGA inteligenten in resen WBT se sprejme takog v „Kine Ideal11. S^^TORm-JEMDNA ^NOTRANJE INKIFM^GlCNE-BOLEZNI, ft m PORODNIŠNICA LtJUBLtJANA • KOMENSKEGA ULICA- 4 &F-zrmw:PRfriAraj J)R.FR DERGANC 500 kron! Vam plačam, ako Vaša kurja očesa, bradavice, obttscanci v 3 dneh brez bolečin ne izginejo s korenino vred z Sia balzamoma Lonček z garancijskim pismom 1 B, 3 lončki K 2-SO, 6 lončkov K 4.59. Kemeny, Sosice (Eassa) IPostfach 12 22, Ogrsko. 2.-84 fŽEWDČNA TIKKIUM lekarnarja PlCCOUja v Ljubljani PO POVZETJU 1 steklenica 20 vin. Stev. 18.551 Razpis 3004 Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«. raznih ustanov za dekliško balo in za reveže. Mestni magistrat ima za tekoče leto podeliti sledeče ustanove! 1. ) Janeza Krstnffea Bernardini!a ustanova v znesku . K 230'— 2. ) Janeza Jakoba Sehillinga ustanova v znesku . . K 250*— 3. ) Jurija Tollmainerfa ustanova v znesku.....K 250*— 4. ) Jsneza Jesta Weberia ustanova v znesku .... K 230*— Do ustanov pod 1.) do 4.) imajo pravico hčere ljubljanskih meščanov, ki so se letos omožile ter so uboge in poštenega slovesa. 5. ) Miklavža Janeza Krasehkoviza ustanova v znesku K 128*— Do te usianove ima letos pravico revna meščanska, kmečka, rokodelska ali dninarska hči iz šentpeterske fare, če se je letos omožila. 6. ) Antona Jakoba Fanzoifeva ustanova v znesku . . K 128*— Do te ustanove imajo pravico poštena dekleta meščanskega ali tudi priproste j šega stanu, katera so ubožna in so se letos omožila. 7. ) Josipa Feliksa Sinna ustanova v znesku .... K 96*— Do te ustanove, ki jo je deliti, imata pravico dve izmed najrevnejših ljubljanskih deklet. 8. ) Mihe Fakiča ustanova v znesku..... - • . K 244*— Do te ustanove imajo pravico ubožni ljubljanski meščani obrtniškega stanu ali njih vdove. 9. ) Janeza Kovazna ustanova v znesku......K 302'— Ta ustanova gre na 4 enake dele po K 75*50, do katerih imajo pravico 4 v revščini v Ljubljani živeči rodbinski očetje ali vdovljene rodbinske matere, ki so brez lastne krivde v uboštvu, so katoliške vere, neoporeklega slovesa in imajo rediti nepreskrbljene otroke. 10. ) Marije Kossiatscheve sirotinska ustanova v znesku K 204*— Do te ustanove imajo pravijo nepremožne uradniške sirote ženskega spola, ki so Ljubljančanke in poštenega vedenja. 11. ) Marijo Kosmatschevo posoiska ustanova, letos šest mest, vsako po...............,.....K 40-— Do te ustanove imajo pravico dekle, ki so stare, betežne, za prido* bitek nezmožne in so delj časa zvesto in pošteno služile pri kaki rodbini v Ljubljani. 12. ) Ustanova neimenovanega dobrotnika za onemogle posle v znesku.....................K 100'— Do te ustanove imajo pravico 4 revni, delanezmožni posli, ki so zvesto služili in so neomadeževanega slovesa, vsak na */« ustanove. 13. ) Ha!ene Valentinove ustanova v znesku.....K 168'— To ustanovo ima mestni magistrat razdeliti med osirotele in zapuščene otroke, ki prebivajo v frančiškanski fari in ki niso še 15 let stari. Koleka proste prošnje za eno ali drugo izmed teh ustanov je vlagati dO vfitetega 10= decembra 1915 pri vložnem zapisniku mestnega magistrata. Kdor prosi obenem za več ustanov, mora vložiti tudi več prošenj, a v vsaki tudi povedati, za katere druge ustanove je obenem prosil. Le prošnja za ustanove pod 1.) do 4.) je lahko enotna. V vsaki prošnji je navesti okoliščine, ki dokazujejo prosilčevo uboštvo in jim po potrebi priložiti dokazila, da je prosilec do dotične ustanove v smislu tega razpisa upravičen. Kdor vloži obenem več prošenj, se lahko v ostalih sklicuje na podatke in dokazila ene prošnje. Ha prošnfe, ki nimata točnih navedb ali dokazov o prosilčovi upravičenosti, se ne bo oziralo. Na vsaki prošnji mora biti tudi natanko označeno prosilčevo stanovanje in ime razločno podpisano. Mestni magistrat ljubljanski dne 15. novembra 1915. Naznanjamo vsem sorodnikom, piijateljem in znancem, da je naš* iskreno ljubljeni soprog, oziroma oče, gospod mag. pharm. GJURO HUS lekarnar v Vipavi včeraj ob pol 1. popoldne, po težki bolezni, v starosti 43 let bil resen pozemskih nadlog. Pogreb nepozabnega rajnkega se vrši jutri v soboto, ob polu 4. uri popoldne iz hiralnice na Radeckega cesti št 11 na pokopališče k Sv. Križu. Bodi mu prijazen spomini LJUBLJANA, dne 19. novembra 1915. 3017 Kafka Husova, Branko in Dušan. Prešernove slike pnuja it paiDja pa pritm iimtio i v. Bonač v Ljubljani. Cona sliki 5 kron. 372 Prodajalko stara r.ad dvajset let, zgovorna, zmožna obeh deželnih jezikov v govoru in pisavi, ki zna Šivati in vezti na šivalnem stroju in ima veselje do potovanja, so pod ngoHnimi pogoji 8nrO|mO takol pri J, PETELINC, LJubliana, sv. Patra nasip št. 7. C976 Za takojšnji nastop so išče delovodja % veh izurjenimi stroka zmožnim! delavci za moiko tat ionsko slamnlkarstvo. Tvornica slamnikov in klobnkov Bratje Sveten, HMite, Moravsko. J0L1CITAT0R in zajedno koneeptni uradnik teli sluibO- Naslov v upravništvu »Slovenskega Naroda«. 2971 Knjigovodjo ozir. korespondenta starejšo zanesljivo osebo, iftče velika prometno podjetje v LJubljani. Pismene ponudbe, event tudi pen ji j on is to v, z navedbo znanja in referenc na upravn. »Slov. Naroda« pod ifiU 3006". ?006 Povečane silne do naravne velikosti, kakor tudi oljnate portrete na platno izvršuje umetniško po vsaki fotografiji 4192 Davorin Rovšek prvi fotografski in povečevalni zavod v Ijubljani, Kolodvorska nI. 34 a. Ovčjo volno vseh vrst in vsako množino 2117 J ' kupufe po najvišjih cenah GR0BELNIK. MESTNI TRG šl. 22. Važno za vsakoga, zlasti za begunce. Dna 20. novembra 1915 11. v aoboto dopoldne ob 9. url prodado ao potom favno dražbe najprej rose v Sodni ulici Stev. 12 (Staretova hiša v pritličju, desno) več postelj a oelo posteljno opravo, mize, omaro, stoli £a druga klina oprava, preprogo, zavese, veliko porcelanske posode, krožnikov, skled, kublnjske posodo In oprave, ved molkih kompletnih oblek, zimskih snkenj, koiuhnatth kratkih sakenj, čevljev, šivalni stroj In planino — vse v najboljšem stanju. Nato se proda v Slomškovi ulici h. it 12 nekaj lesa za kurivo, lesena lopa, različno železno ročno orodje in pisalne mize. Proti nalezenju se moramo varovati tembolj, ker sedaj razne nalezljive bolezni na pr. Škrla< tinka, ošpice, koze, kolera, tifus nastopajo z zvišano močjo, zato rabite 4179 povs J, kjer se pojavijo take bolezni, dobro desinfekcijsko sredstvo, ki ga morajo imeti ob potrebi pri vsaki hiši. Najprimernejše razkužilo sedanjosti je po preiskavah zavodov prof. L6fflerja, Liebreicha, Proskauerja, di Vestea, Pferfferja, Vertuna, Pertika, Vasa itd. nesporno LVSOFORM ki se brez vonja, nestrupen in ceno dobi v vsaki lekarni in drogeriji v originalni stekleniei (zeleno steklo) po 99 V« Učinek Lysoforma je točen in zanesljiv, zatorej ga zdravniki priporočajo za razkuževanje pri bolniški postelji, za iz m i-vanje ran, oteklin, za antiseptične obveze in za irigacijo. Lysoformovo milo je voljno toaletno milo, ki obsega Lysoform in učinkuje antiseptično in se lahko rabi za najbolj občutljivo kožo, tudi pri otrocih in dojencih. Dela kožo mehko in voljno ter povzroča posebno vonjav duh. Zadostuje en poizkus in rabili boste zato zanaprej to izvrstno milo, samo navidez drago, v rabi pa jako varčno, ker milo dolgo traja. Komad stane B 1"20. Lvsoform s poprovo meto je močno antiseptična nstna voda, ki takoj in zanesljivo odstrani duh iz ust ter zobe beli in konservira. Tudi pri katarih v vratu, kašlju in nahodu ga po zdravniški odredbi lahko rabite za grgaoje. Nekaj kapljic zadostuje na 4cozarcu vode. Originalna steklenica stane 1 krene 99 vinarjev in se dobiva v vsaki lekarni in drogeriji. Zanimivo knjigo z naslovom »Zdravje in desintek« cija« pošlje na željo gratis in franko kemik HUBMANN, referent Lysoiorm« werke Dunaj. XX., Petrascbgasse 4. Največji detektivski film sezije se predvaja v tukajšnjem „Kino Ideal". Danes!! SMRTNI JOCKET. Danes!! NajfenomenalnejŠi, najbolj vratolomni in presenetljivi detektivski sen zaci j ski roman, ki smo ga kdaj videli 5 dejanj. Mladini nI primerno. Soboto 20.1 nedeljo 21., ponedeljek 22. novembra. ki1