Lopata polje - smrt
Mlati® dodösöö ti)ä@tiw®"sv7®tia } MF'

Sneg« Sergos* Kondor


■ Quüpa

.. I
ti ti j
. :. -rl;

SUZUKI
SU

od 19.990
Nov model 8X4 - diesel
Avtohiša Kržišnik Zagorje
Selo 65, 1410 Zagorje ob Savi, tel.: 03 56 64 729, 03 56 64 730, fax: 03 56 68 359
www.avtohisa-krzisnik.si
Pooblaščeni prodajalec in serviser vozil Mazda in Suzuki, prodaja rabljenih vozil, avtokleparstvo, avtoličarstvo, mešanje barv, rent-a-car, najem avtodoma
Pneumatic center, optika, pregled klimatskih naprav, popravilo vozil poškodovanih od toče,
________ popravilo ter testiranje zavor, pregled izpušnih plinov
o!
c °
on
"O 3
o
g)š
=> f
m OJ
fc— C
(IJ O Jr cu
Q. o
3 ?
l/l >
ro
■ c
ro
S o
fO L_ >00 >
5 <D o ^ £
"O O.
^5
Ul C
ro
"O
ro c
c
ro
TD
ro
c
£ o > n
CJ v, rsi ro
o E
ro "o
en N
ro 5
N 5
cu
4-1
5 o
"O (N
O TD N
ro
$ ro S
Kaj bi imeli raje za 2€ na dan?
n
C
ro
"O
ro c
> o
i— >
c u
ro vo
^ ro ro cl
C vO
cu ro
h- X3 > N
cu ra
□
Kaj bi imeli raje za 3€ na dan?
□
Kaj bi imeli raje za 5€ na dan?
(Qf^ □
Kaj bi imeli raje za 6€ na dan?


mama
c
ro
L-
u
c
ro
c
o
c
"O
o — on —
3 N O >
O c
■M -C
o •■= T.E
<D "O > N
<u ro
z ^
v- n ■wo*i	i	OUAlITflTS REPORT
	lt	2008
Mazda je številka 1		
po kakovosti.
Morate pRebRAri:
Mladi
parlamentarci
ROM
POM PON
Gonilna sila napredka
Pogovor:
Katja Medija
literarna
priloga
Naj
športnik
Na-
zdravje

sk
Zasavc-a izdaja Grafika Gracer d.o.o.,
Lava 7b, 3000 Celje, tel. 03 54 52 666, fax 03 54 73 166.
Glavna odgovorna urednica: Marta Hrušovar.
Uredniški odbor: Stanislava Radunovič, Peter Motnikar, Fanči Moljk, Anton Šutar in Simona Solina.
Redakcija se zaključuje ob ponedeljekih ob 12.00 uri.
Prodaja, trženje in tisk: Grafika Gracer, Celje.
Tiskano en dan pred izidom v nakladi 2000 izvodov.
Naslov uredništva: Zasavc, Cesta zmage 3,1410 Zagorje ob Savi.
Telefon: 03 56 64 250, Faks: 03 56 64 494
GSM: 031 880 158, komerciala: 031 822 533,040 267411.
E-mail urednica: hruski@siol.net, E-mail: zasavc@email.si,http://zasavc.gajba.net Zasavc je štirinajstdnevnik, izhaja ob četrtkih.
Letna naročnina je 28,17 EUR (6.750,00 sm, polletna 13,52 EUR 0.240.00sm.
Naročnina za tujino je 81 EUR ali druga valuta v protivrednosti.
V ceno je vračunan 8,5 % DDV.
Odpoved naročnine sprejemamo v pisni obliki po obračunskem obdobju. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne honoriramo in ne vračamo.
Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen.
VVODM4 STRM ©
uran
Zdaj moram pa paziti, da ne bom dolgovezila, kajti s kurenti ni heca in če so zmožni preganjati tako ' mogočno naravno stvaritev, kot je zima,1 potem lahko tudi dolgovezni urednici za-' kuhajo.Torej — strel v polno: pred tednom se'
' mi je šef potožil, da bi morali v časopisu pisati 1 »mnogo bolj rumeno«, da se to bere in dviga na-(
' klado...
) Ja, kaj pa naj rumenega spravim v Zasavca? Forzicija)
1 še ne cveti, kurenti ne preganjajo rumenih duhov, ki še^ Vedno in še kar strašijo, ampak le tiste, ki to hočejo in jih j
) invocirajo’. /o duhovih za-I novega. A Vernovo? To, da (svojim grom-(tistih	tride-
/zvoncev, ki jih (pasu in silno in /migajo in vr-\da so pred se-trboveljsko de-(ki se je spri-)bra lani in nas (za silne slušne
"■JE
... H % «s
1 -
'Ki

%■
No, ampak,S savskih nič t ste kaj pa je) so kurenti s( kim hrupom) s etki I s kih( nosijo okrog) hm, mikavno?/ tijo.. .ja, no,) boj »gnali«/ lavsko godbo) čkala decem-( pri krajšala) in marsikoga)
(tudi za migarske užitke.Terali so jih od parka do delavskega) (doma čez cele Trbovlje in verjetno so od vsega hudega le-ti) (obljubili, da bodo imeli na dan mučenikov koncert D D.
(Če je tale vest samo rumenkasta, potem se moram pa) gladko sama žrtvovati.Veste, tam, v zgornjem koncu Trbo-r (velj, tam blizu Policije, na to stran, kjer je konec Škrato-5 Ivine in pelje cesta v Loke, tam se je urednica Zasavca) mno naslanjala na ograjo in oči so ji bliskale kot ful/ (močen fleš (ki je res bliskal), ko so kurenti prirogo-f ) vilili po cesti. Kar se ni prekucnila čez ograjo, tako)
(se je nagibala. Nič ni videla in nič slišala...nakarf se je eden od kurentov odtrgal od skupine/
)se zagnal v tisti vrt in ji kar od zadaj, vpri-J Vo vseh vesoljnih Trboveljčanov priglihal/
Lsvoj...kožuh in. ..ha, ne povem - saj ster /videli, ne???!!!
Ja, perje na klobuku še danes^
^dol visi...
Urednica MartaL.

Dragi bralci!
V pretekli številki Zasavca smo vam ponudili v razmišljanje kar dve pereči temi, dva problema, ki zadevajo naše in naših potomcev kvaliteto življenja.
Na naše veliko razočaranje nismo prejeli komentarja na temo z naslovom Drnovšek je imel prav glede klimatskih sprememb, tako da do danes še ne vemo, kaj vi mislite o, če že drugega ne, izpadu letošnje zime, ki iz jeseni že veselo prehaja v pomlad.
Tudi vašega odgovora na vprašanje Ali sta slovenska vlada in katoliška cerkev za uničenje Zemlje? oziroma, kaj vi menite o tem, nismo prejeli. ( hruski@siol.net)
Ker v sili še hudič muhe žre, smo se odločili, da odgovor na obe temi vendarle na nek način imamo in da vas zdaj povprašamo, kaj menite o organiziranih sprehodih z mislimi za vse dobro narave, kot je:
EKO sprehod po Ravenski vasi
V soboto, 17. februarja 1067, so člani znanega društva Eko krog organizirali sprehod po zaselkih Ravenske vasi nad Zagorjem oziroma Trbovljami - Korito, Javor, Leskovca in Zelena trava.
Povabili so tudi druge, da spoznajo ta lepi košček Zasavja, ki pa je v Ravenski vasi že hudo ogrožen. Povzpeli so se tudi na hrib Iskranjca, kjer so čudoviti pogledi na Savo. Na poti skozi gozd je povedal nekaj besed o skrbi za naravo oziroma okolje Boštjan Pihler, obiskali pa so tudi kmetijo predsednika društva Uroša Macerla. Na koncu so imeli člani v gasilskem domu redni letni občni zbor, kjer so sklepali o statutarnih spremembah, pregledali svojo uspešnost preteklega leta in si začrtali aktivnosti za leto 2007.
Začetek EKO poti v Zagorju
Boštjan Pihler, Marjana Fabjan in drugi pohodniki v zimskem okolju Ravenskega
Pogled s hriba Iskranjca v dolino Save
Slike in besedilo : Fanči Moljk
fUMftčEC 0
MLADI PARLAMENTARCI:
Mnenje o devetletki
V torek, 6. januarja so se zbrali mladi parlamentarci, 18 učencev vseh trboveljskih osnovnih šol (OŠ Trbovlje, podružnične OŠ Alojza Hohkrauta, OŠ Tončke Čeč in OŠ Ivana Cankarja op.a.) na 17. občinskem
otroškem parlamentu na temo Naše mnenje o devetletki.
Mladi parlamentarci pri resnem delu
Prisotne je pozdravil podžupan, Mitja Rozina in jim zaželel uspešno delo. Miha Biruš, ki je vodil razpravo, je prebral pozdravno pismo župana Bogdana Baroviča, ki je med drugim napisal: »Menim, da ste za otroški parlament izbrali zelo zanimivo vsebino; le kdo naj ocenjuje, ali je devet letni šolski sistem, povzet po tujih vzorih, primeren za vaš postopek izobraževanja? Veliko je vprašanj: ali je prav, da otroci že s šestim letom stopijo v izobraževalni proces; ali otroci nimajo pravice biti »otroci«? Biti doma, spati, kolikor jim je po godu, uživati toplino doma, materine bližine in sovrstnikov v vrtcih? Se igrati po mili volji in izbrati igro, ki jim je všeč, ne pa igre odraslih, ki jim je, po mojem mnenju, vsiljeno, da vas »porinejo« v »službo«? Ali je izobraževalni postopek res tako pomemben, da premaga rast vaše osebnosti, vašega »jaza«... Borite se za svoje pravice in ne pustite, da bodo pravice vam, mladim, otrokom, pisali odrasli!!!«
Županova spodbuda je bila iztočnica v tehtno in zanimivo debato, kjer so se mnenja učencev sicer kdaj razhajala, a nekaj je bilo enotnih.
Če povzamemo njihove sklepe, lahko ugotovimo naslednje:
1.	Z nivojskim poukom so v večini zadovoljni.
2.	Želijo si več izbirnih predmetov.
3.	Starši v večini primerov preveč vplivajo na odločitve otrok.
4.	Proste ure med poukom so nepotrebne.
5.	Nenehne spremembe ob prilagajanju na devetletko so moteče.
6.	Otroci, ki niso likovno, glasbeno ali športno nadarjeni, dobijo slabšo oceno.
7.	Želijo si več dopolnilnih in dodatnih poukov.
8.	Na vseh šolah bi bile nujne omarice, saj so učbeniki predebeli in torbe pretežke.
9.	Na šolah si želijo radio, ki bi deloval med odmori.
Nekateri si želijo nivojskega pouka, ker menijo, da se lahko uspešnejši naučijo več, drugi zagovarjajo heterogene skupine, kjer se ista snov razloži večkrat in tako utrjujejo svoje znanje. Učence naj bi ocenjevali po enakih kriterijih.
Od sedmega razreda naprej se učenci odločajo o tem, katere izbirne predmete bodo obiskovali, izbirajo lahko med naravoslovnimi in družbenimi. Ker je določena meja 15 prijavljenih učencev za izbirni predmet, se število predmetov močno skrči, ker se zaradi manj zainteresiranih črtajo s posamezne liste.Večkrat pri izbiri uveljavljajo svoj vpliv starši, tudi s tem, ko morajo potrditi otrokovo izbiro, zato se mnogi vpišejo k predmetom, za katere starši menijo, da so »perspektivni«. Organizacija pouka je na posameznih šolah različna, zaradi izbirnih vsebin imajo ponekod tudi proste ure.
Ocenjevanje pri vseh predmetih je ovrednoteno z ocenami od I do 5. Pri matematiki, slovenščini in angleščini se je nekaj časa ocenjevalo s točkami od I do 10, kar je pri nekaterih učencih povzročalo še dodatno zmedo.
V nasprotju z obdobjem opisnega ocenjevanja pri likovni, glasbeni in športni vzgoji, je treba zdaj negativno oceno popraviti.
Sedanji šolski sistem pozna napovedano in nenapovedano spraševanje. Kar nekaj jih je menilo, da je nenapovedano spraševanje večkrat spodbuda k sprotnemu učenju.
Mnenja, koliko ocenjevalnih obdobij, dve ali tri, so bila deljena in v obeh primerih so navajali pozitivne in negativne strani. Imeli so pripombe na organizacijo šolskih, regijskih in državnih tekmovanj. Časovno so preveč skupaj, zato tekmovalcem večkrat zmanjka časa za temeljito pripravo nanje.
Primerjali so nekdanjo malo šolo in sedanji prvi razred devetletke in soglašali, da je zdaj težje, ker je drugačen način izobraževanja. Želijo si manj sprememb v šolskem sistemu. Opozorili so na pomanjkljivosti šolskih igrišč, da imajo premalo žog ...
Regijskega otroškega parlamenta
v Litiji se bodo udeležili izvoljeni predstavniki: Žiga Rozina,Tim Žlak, Sanja Jurjevič,Tamara Seiko, Aljaž Bastič, Nejc Kmetič in Žiga Kofol.
Ob zaključku se je podžupan Mitja Rozina mladim parlamentarcem zahvalil, da so občinsko dvorano napolnili z obilo pozitivne energije, ki bo prišla še kako prav tudi starejšim svetnikom. Obljubil jim je, da bodo na občini skušali realizirati sklepe, ki so povezani z Občino Trbovlje.
Besedilo: Irena Vozelj Sliki: Irena Vozelj in DPM
Zadovoljni z opravljenim
'A'
Radeški proračunski Evreki
Občinska seja v smislu sprejemanja preračuna v občini Radeče
Na 4.redni občinski seji so se tokrat v torek, S.febru-arja, sešli svetniki in svetnice občinskega sveta Radeče in največ časa posvetili točki, v kateri so obravnavali predlog dveletnega občinskega proračuna - 2007 in 2008. Potrdili so tudi pooblaščence za dajanje informacij javnega značaja, predlagane s strani občinske uprave ter prisluhnili poročilu o jesenski volilni kampanji in delnem povračilu stroškov.
Radeški občinski svetniki v pripravi za resno delo
Vse to in še kaj pa je za Zasavca pojasnil župana Matjaža Hana.
Kakšna bo pot pri sprejemanju občinskega proračuna za leti 2007 in 2008?
V občinski upravi smo se dogovorili, da gremo v sprejem v treh fazah in to po umirjeni poti, z dovolj široko razpravo, da najdemo najustreznejšo in primerno rešitev za razvoj Radeč, za kar smo se dogovorili in tudi uspešno izpeljemo. Do sedaj smo bili v drugi fazi, v splošni razpravi o splošnem proračunu. Bistvenih pripomb na predlog proračuna še ni bilo, glede na to, da smo vsi ugotovili, da je proračun za Radeče za leti 2007 in 2008 resnično ambiciozen in optimističen. Očitki so bili, da je naš proračun napihnjen, vendar pa tudi brez takega prizadevno ambiciozno naravnanega proračuna občina Radeče v teh dveh letih ne more računati na tista, tako želena sredstva iz državnega proračuna, evropskih strukturnih skladov in še od kje drugje. Proračun smo zastavili takšen, da lahko optimistično gledamo naprej na razvoj Občine Radeče.
Kaj pravzaprav stoji za tem povečanim oz ambicioznem načrtom?
Proračun je težak 5,400 mio evrov in do takšne številke smo prišli sled tega, ker je država pri financiranju občin povečala sredstva zanje. Potem je tu tudi naša koncesija, uradno dovoljenje, večja in seveda največja postavka v našem proračunu, ki je 1,5 do 2 mio evrov vreden projekt čistilne naprave, za katero je gradbeno dovoljenje pripravljeno Sedaj čakamo na državni razpis. Občino Radeče so že obvestili, da so sredstva za ta namen pripravljena, sedaj so na vrsti občine s svojimi projekti. Na Ministrstvu se intenzivno pogovarjamo o našem projektu in če realiziramo to čistilno napravo, potem bo tudi 90 % tega prenapihnjenega ali pa ambicioznega proračuna realizirano. Po-
membno je, da je ta proračun v čim večji meri realiziran.Vse bo odvisno od občinske uprave in župana, kako in na kakšen način bomo lobirali v državnem zboru in na ministrstvih. Pomembno je tudi, da prav vsi svetniki (16), tudi tisti iz vladnih strank pomagajo za dobrobit Radeč.
Kako je z ureditvijo cestne povezave s tovarno papirja Radeče papir?
Glede na to, da je to državna cesta, moram povedati, da mi je uspelo kot poslanecu vložiti amandma v državni proračun 2007 - 2008.Tako se je ta cesta uvrstila v proračun 2008 in se dokončuje v letu 2009. V državnem proračunu RS je cca. 2,5 mio evrov za preplastitev te ceste in pa za ureditev pločnika od Titove ulice do konca, v bistvu začetka, Njivic. Obenem računamo, da bomo pred tem uspeli urediti in položiti kanalizacijski vod tudi po Titovi. Cesta v tem primeru ne bo večkrat prekopana in bo s tem urejena tako, da bo kraj Radeče zadihal s polnimi pljuči.
«________________________I
Matjaž Han zagnan župan
Kakšen je vaš pogled na stanje v Radeče papirju? Kaj pomeni obnova te ceste ?
Ta obnova ni dodatek, ampak je obnova tistega, kar so uničili težki kamioni v Radeče papirju. Obnovljena cesta bo za Ra-dečane. Kar pa zadeva Radeče papir, pa meni osebno in kot županu občine vsako delovno mesto veliko pomeni. Delovna mesta so za Radeče nujno potrebna.Tako bom kot poslanec in župan vse napore usmeril, da se Radeče papir obdrži. Seveda pa lahko vplivam le na vladne službe, ki sredstva na nek način razporejajo. Po dobljenih informacijah in po pogovoru z Androm Ocvirkom in Adriano Starina Kosem bo Radeče papir dobil sredstva v obliki kredita iz naslova prestrukturiranja po Zakonu o prestrukturiranju podjetij. Potem pa ima vodstvo sedem mesecev časa, da prevetri program, ki so ga že oddali na Ministrstvo za gospodarstvo. Upam, da se bo našla rešitev za našo tovarno. Obenem se nadejamo, da se bo tudi trend na trgu papirja usmeril navzgor. Znano je, da je papirna industrija v manjšem krču in krizi.Verjamem pa, da se bo vse uredilo in da bo Radeče papir tista osnovna institucija, ki bo zaposlovala 500 Radečanov ter dala temelje sociale v občini Radeče. Kakšno pa je stanje trgovske ponudbe v Radečah?
Ob tem pa sem resnično žalosten. Kot župana me je na nek način kar sram. Moram pa reči, da občina ni glavni krivec, da je prišlo do tako slabega stanja v ponudbi. Res pa je, da se ta situacija popravlja. Opravil sem pogovor z družbami Mercator, Spar in Hardi in s katerimi smo vsak dan v stiku. Poleg tega pa tudi z radeškimi trgovci, ki so vpleteni v zgodbo. Različnih govoric po Radečah je bilo v tem letu veliko, vendar vam zagotavljam, da Občina Radeče ni bila tista, ki je kogarkoli ali karkoli ovirala. Nasprotno, ko sem nastopil kot župan, sem že naslednji dan imel pogovore z vpletenimi in prizadetimi in se trudil, da pridemo do konsenza. Računam, da bo v teh dneh stanje rešeno. Je pa res, da trenutno Merkator ureja prostore v Blagovnici (trgovina bo lepa, velika, tako da bo izbire dovolj). Spar pa
FUNtem 0
je kupil zemljišče ob vpadnici v Radeče. Čakamo samo na še en podpis lastnika zemljišča, ker se naša slovenska navada, ki se imenuje težava z odkupom zemljišč, dogaja tudi v Radečah. Upam, da se bodo vsi vpleteni dogovorili, tako da bi v roku ( mesecu maju) Spar začel graditi poslopje za trgovino. Imamo že vse podpisane sporazume o komunalni taksi in davkih, ki jih mora plačati Spar.Tu gre tudi za dodatna delovna mesta in pričakovanje, naj bi podjetje Spar prispevalo, da bodo Radeče podobne ostalim mestom v Sloveniji, kjer trgovine rastejo kot gobe po dežju. Sicer pa v kratkem pričakujemo tudi otvoritev trgovine Hardi v prostorih, lociranih ob mostu čez Savo ob železniški postaji.
Besedilo in slike: Rudi Špan
Rudniška nesreča v Lopata polju
Pri izdelavi križišča VP in transportne proge v polju Lopata je prišlo v torek, 6. februarja 1007, do hude delovne nezgode, ki se je za enega od dveh ponesrečencev končala z izgubo življenja, drugi pa je
poškodovan.
Iz podatkov, ki so bili zbrani takoj po nesreči, je razvidno, da je na omenjenem križišču prišlo do zruška, kar je povzročilo, da je dva rudarja zasulo. Stane Lamovšek, prvi ponesrečenec, se je rešil sam in takoj so ga poslali v zdravstveno oskrbo. Ramzija Veliča pa je zasulo in so ga morali jamski reševalci, ki so bili na delu v popoldan-
ski izmeni, odkopati. Reševanje je trajalo približno 90 minut in ponesrečenec ni kazal znakov življenja, ko so se dokopali do njega. Rudnik je ob tragični nesreči obiskal tudi
Andrej Vizjak, minister za gospodarstvo, ki pa tudi v teh dneh vodi aktivnosti, ki naj bi zagotovile v prihodnje čim večjo varnost rudarjev.
Slike in besedilo: Fanči Moljk
PA DAJMO SE ENKRAT, BO BOLJ DRŽALO:
Železniška proga menja tir
Obvestilo o javni razgrnitvi in javni obravnavi predloga sprememb in dopolnitev lokacijskega načrta PE 6/1 ( del) prestavitev železniške proge v območju TE Trbovlje
Javna razgrnitev predloga sprememb in dopolnitev lokacijskega načrta PE 6/2 ( del ) - prestavitev železniške proge v območju TE Trbovlje bo trajala 15 dni in sicer od 15. februarja do I. marca 2007. Predlog sprememb in dopolnitev lokacijskega načrta PE 6/2 ( del ) - prestavitev železniške proge v območju TE Trbovlje bo javno razgrnjen v sobi št. 52, na oddelku za okolje in prostor v II. nadstropju upravne zgradbe občine Trbovlje, Mestni trg 4,Trbovlje. V času javne razgrnitve bo organizirana javna obravnava, ki bi v sredo dne 21. februarja 2007 ob 16. uri v sejni sobi Občine Trbovlje, v II. nadstropju upravne zgradbe.
Obrazložitev ponovne objave:
1.	škratek Zasavček je v naslovu MENJA spremenil v MNENJA - no, saj mogoče ne bi bilo neumno izvedeti še
to
2.	ni bil Zasavček, je bil pa škratek Občinček, ki je javno obravnavo napovedal za sredo, ki pa ni 24. ampak 21. februarja - in ste jo že zamudili...
No, Zasavc vas bo z zamujenim zagotovo seznanil, vsekakor pa si
spremembe in dopolnitve lokacijskega načrta do I. marca lahko še vedno ogledate v sobi 52, v drugem nadstropju občinske zgradbe.	MaH
Višji proračun (tudi) v občini Trbovlje
Občinski svet Občine Trbovlje, je na svoji redni seji, 05. 01.1007 sprejel proračun za leto 1007.
Ta bo za poldrugi milijon evrov višji od proračuna v preteklem letu.Višina letošnjega proračuna bo tako 15,4 mio evrov.
Višji proračun je predvsem posledica novega zakona o financiranju občin. Največji del sredstev iz naslova povečanja občinskega proračuna je namenjenih področju družbenih dejavnosti in za pripravo nekaterih razvojno naravnanih projektov. MAS.
Na Dolu:
ROM POM PON 1007
V nedelje, 11. februarja 1007, je bile v Dolanki na Dolu prvo plesne-navijaške tekmovanje v organizaciji RK Dol TKI Hrastnik. Sodelovalo je preko 100 tekmovalk in tekmovalcev v enajstih ekipah, ki jih je ocenjevalo deset sodnikov iz Ljubljane. Tekmovanje je privabilo v dvorano Dolanka izjemno število gledalcev, saj je bila v času nedeljskega kosila v dvorani okrog 800 ljudi, gledalci pa so prišli navijat za svoje
skupine iz cele Slovenije.
Akrobacije nastopajočih
Poleg tekmovalnega dela je bil pester tudi spremljevalni program, saj so organizatorji pripravili kreativne delavnice, kjer so lahko tekmovalci spremljali njihove priljubljene oddaje na DVD-ju, sodelovali v tomboli, si dali narisati poljuben »tatoo« in opazovali mojstrovine »break-dance-a« trboveljskih plesalcev skupine BIT. Moči so merili v različnih starostnih in plesnih kategorijah : otroške, mladinske, članske plesne skupine, pom mladinski in članski pari,otroške in članske navijaške skupine...
Barbara Žgajnar Tavš in Miran Jerič med gledalci
Največ so dosegle dolske Miške, ki so v plesni otroški skupini osvojile prvo mesto. »Organizacija takšnega tekmovanja je za te športne skupine izjemnega pomena, ker v Sloveniji nimajo veliko priložnosti za tekmovanja..„»je povedal Marko Planinc, predsednik organizacijskega odbora. Pomagalo je okrog petdeset posameznikov, tako da je potekalo vse brezhibno. Gostje so bili nadvse navdušeni, organizacijo pa sta pohvalila tudi h častniški župan Miran Jerič in poslanka državnega zbora Barbara Žgajner Tavš, ki je bila častna pokroviteljica prireditve.«Upam, da vam bo uspelo plesno navijaški šport razvijati še naprej,« je dejala. In dodala, da izjemna aktivnost različnih zasavskih prireditev vse premalo odmeva v slovenskem prostoru.
Srečne dobitnice pokala
Za naslednje leto pričakujejo organizatorji udeležbo tujih ekip ter podvojeno število tekmovalcev. Pred kratkim so na Dolu uspešno organizirali prvi novoletni rokometni zasavski turnir, v maju pa pripravljajo že osmo mednarodno tekmovanje v mini rokometu Zasavje Cup 2007.
Fotografije in besedilo : Fanči Moljk
Za smeh na Valentinove
Člani Kulturne umetniškega društva Veseli oder iz Mihovcev pri Veliki Nedelji so v gledališki dvorani Delavskega doma Trbovlje gostovali s »super komedijo« CILKA in DRAŠEK, avtorja Tončeka Žumbarja.
Gledalci so se na popoldanski in večerni predstavi, na Valentinovo, dobro zabavali ob nerodnostih spretnih glavnih igralcev, ki sta predstavila ljubezen med 40-letno prleško deklino Cilko Slama (Danica Cvetko) in sramežljivim haloškim pubecem D raško m Korenom (Tonček Žumbar). Ob številnih zapletih in razpletih v zgodbi je bilo slišati glasen smeh publike. (Po analizah strokovnjakov preko dvestokrat med eno predstavo, to pomeni v povprečju smeh vsakih 25 sekund.) Zgodba je imela srečen konec, saj je Cilkin oče Južek Slama (Franček Cajn ko) po treh letih, ki jih je preživel na vozičku, spet shodil, ko je v hišo prišla Katika Prdulja (Marta Lah), ki mu je bila tako všeč, da ji je moral ponagajati. Oba para sta se strinjala, da bi imeli skupno poroko.
Besedilo in sliki: Irena Vozelj
Trubar pred slovensko procesijo
Anatol Stern je v knjižnici Toneta Seliškarja predstavil monodramo Trubar pred slovenske procesijo« avtorja Matjaža Kmecla. Samogovor izgnanega starca, je testament Slovencem. Obiskovalce je popeljal v čase, ki so pustili Slovencem neizbrisen pečat. Dal jim je knjigo in jih učil samozavesti ter odgovornosti, resnične krščanske vere.
Primožu Trubarju so, kot je značilno za naše ljudi, radi metali polena pod noge, predvsem tisti, z veliko masla na glavi. Zahvaljujoč najbolj vztrajnim in trmastim, ki so mu bili podobni, smo danes dobro poldrugo desetletje svobodni v svoji državi. Dramsko besedilo vsebuje veliko resnic, ki veljajo ob vsakem času. Med njimi so bile tudi naslednje: Kdor bi rad vsem ugajal, Bogu ne bo! Ne moreš služiti dvema gospodoma. Krščanstvo so skrivila posvetna poželenja. Eden je samo gospod v nebesih. Kdor je prvi na zemlji, bo zadnji v nebesih. Sleherni jezik je dan od Boga. Imam dolg spomin za vse hudo in vse dobro.
Prav nešteto je še danes marsikomu v napoto, ker ne tuli skupaj z drugimi. Obiskovalci so ob zaključku kar obsedeli, saj je vsakdo imel o čem razmišljati.
Anatol Šter ni zavrnil prošnje, da ob prazniku kulture »za dodatek« še recitira Prešernovi pesmiTurjaška Rozamunda in Povodni mož.
Besedilo in slika: Irena Vozelj
|© timt______________
Adrijana o cvetju
V četrtek, 15. februarja 1007, je Adrijana Vrh iz Senenega cveta spet privabila številne obiskovalce v Knjižnico Antona Sovreta.
Mnoge ljubitelje cvetja je že večkrat prepričala, da ima zlate roke za nežne cvetne listke. Pred njimi je obrezovala vrtnice in narcise, jih povezovala v šopke, na koncu pa vsakemu rožo tudi podarila. Govorila je tudi o presajanju, zalivanju, gnojenju, več časa pa je posvetila tudi boleznim rož. Ko in če zbolijo predlaga osamitev zanje. Odgovarjala je tudi radovednim obiskovalcem na vprašanja, ki so bila namenjena predvsem oskrbi sobnih rastlin.
Besedilo in slika: Fanči Moljk
Zasavski folkloristi v Hrastniku
V torek, 13. februarja 1007, je bila v DD Hrastnik revija folklornih skupin iz Zasavja, ki je imela tekmovalni značaj in ga prireja Javni sklad RS za kulturno dejavnost.
Predstavile so se skupine KD Svobode center iz Trbovelj, folkloristi prosvetnega društva Čemšenik, Javorje iz Šmartnega pri Litiji in srbsko društvo Sava iz Hrastnika.
»Tekmovanje je spremljala strokovna spremljevalka Mojca Le-pej, ki bo v naslednjih dnevih sporočila, kdo se bo udeležil med območnega tekmovanja folklornih skupin ...,« je povedala Lilijana Oplotnik s KRC-a v Hrastniku.
Fanči Moljk
Za zdravo pitno vodo v slovenskih šolah
Srednja šola Zagorje je bila izbrana na razpisu Armal in za nagrado so dobili deset sanitarnih armatur.
Monterji Armala so pred novim letom namestili armature s filtri. Armature so nameščene v vseh straniščih na šoli. Tako lahko dijaki brezskrbno pijejo prečiščeno vodo in jim ni potrebno kupovati vode v plastenkah.
V okviru programa Armal pa so bile v mesecu januarju tudi delavnice za četrte in pete letnike programa ekonomski tehnik. Dijaki so sami naredili kemično analizo vode iz vodovoda, vode Zala iz plastenke in vode iz potoka. Pri analizi so ugotavljali organoleptične lastnosti vode (barva, vonj, bistrost), določili pH vode, trdoto in količino fosfatov ter dušikovih spojin v vodi.
Seznanili so se tudi s pravilnikom o pitni vodi ter z mejnimi vrednostmi za posamezne ione.
V mesecu februarju pa bodo dijaki gostinskih in gospodinjskih programov izvedli delavnico o pomenu pitne vode v gostinstvu. Dijaki trgovskih programov pa bodo imeli likovne delavnice.
Za eko šolo: Stana Kovač Hace
Kšm ©
Valvasorjev trg 3 1270 Litija
tel./fax: 01/8983-029,8984 209, 8980-390 GSM: 041 681-584 041 765-113
produkcija lokalnega TV programa, dokumentarnih in promocijskih filmov, glasbenih spotov in video strani	/A'
snemanje prireditev za interno « uporabo in javno prikazovanje, z	w «g
možnostjo sponzoriranja	(oslanitß 'UtCIini tl
trženje in produkcija za gospodarsko	■ ^	»
interesno združenje lokalnih TV Slovenije
VHS, S-VHS, BETA SP	_	,
E-maii: atv.signal@siol.net
, ,.C-	••	''ivx'ii''- v.
NAJBOLJ GLEDANA LOKALNA TELEVIZIJA V SLOVENIJI


o
OBJAVA NA ATVSIGNAL ZAGOTAVLJA POSLOVNI USPEH!
O
rvi
ELEKTROPROK d.o.e. toke 22 H» KISOVEC Id.: Ol t» ST ISO «tl! Ol St 71 U4
www.elekUoprom.il
ELEKTROPROM
♦	projektiranje strojnih in elektro instalacij in geodetske storitve
♦	bar sedmica
♦	lokalna televizija E TV
♦	trgovina EVJ Center
♦	elektroinstalacije
♦	centralne kurjave, vodovod, plinske instalacije
♦	kabelsko komunikacijski sistemi
♦	grafitne ščetke
♦	tiskana vezja
♦	delovni stroji in nizke gradnje
KŠEFTI CSM 040 167 4M
/KL Avto
cSd-----
fvnevi >
SLAVICA MARN, s.p.
Vransko 18/b, 3305 Vransko Tel.: (03) 572 51 08, 041 508 655
IZDELAVA IN MONTAŽA IZPUŠNIH CEVI LONCEV IN CEVI * za osebna vozila * lažja motorna vozila * traktorje * delovne stroje * motocikle * športne izpuhe
ELKOPLAST d.o.o.
Bevško 2,Trbovlje,Tel: 56 26 466 in 56 32 860
VSE VRSTE TALNI H IN STENSKIH OBLOG, PREPROG,
TEKAČEV, UMETNIH TRAV - POLAGANJE IN ROBLJENJE
ELKOPLAST DEKOR
Obrtniška I I .Trbovlje,Tel.: 56 28 349
ODEJE,VZGLAVNIKI,VZMETNICE, POSTELJNINE,
BRISAČE, ZAVESE, PRTI, DARILNI PROGRAM
10 pmmtšKfi
Odpiranje trga električne energije
V Sloveniji podjetja za elektriko še vedno plačujejo praviloma manj kot večina evropskih tekmecev, za gospodinjstva pa je za zdaj elektrika občutno cenejša kot v EU. Od julija bodo tudi gospodinjstva lahko kadarkoli brez dodatnih stroškov zamenjala dobavitelja elektrike. Podjetja imajo to možnost že od julija 2004. Od takrat je svojega dobavitelja elektrike zamenjalo 4.700 ali manj kot 5 % vseh podjetij. Do zdaj je glede na obseg odprtega približno 75 % trga električne energije, čez manj kot pol leta pa bo odprt celoten trg.
Takrat se bodo cene elektrike tudi za približno 744 tisoč gospodinjskih odjemalcev določale tržno.To bomo najverjetneje že hitro občutili kot podražitev. Po januarskih podatkih evropske komisije imajo slovenska gospodinjstva v povprečju za 19 %, industrija pa za 14 % cenejšo elektriko od evropskega povprečja.
Dobavitelji se med seboj razlikujejo le po ceni dobavljene elektrike in tako imenovani komercialni kakovosti. Ta pomeni odnos do odjemalca, prožnost pri načinu plačevanja, informiranje,
odzivnost, morebitne dodatne storitve - na primer svetovanje pri racionalizaciji porabe in podobno. Dosedanje izkušnje kažejo, da je cena glavni razlog za zamenjavo dobavitelja. Kakovost električne energije je namreč odvisna od operaterjev sistema, ne pa od dobavitelja.
POSTOPEK: Zamenjava dobavitelja elektrike v štirih korakih
1.	Najprej je treba poravnati vse obveznosti do starega dobavitelja.
2.	Nato mora upravičeni odjemalec (od I. julija tudi gospodinjstva) od novega dobavitelja pridobiti odprto pogodbo.
3.	Odprto pogodbo z novim dobaviteljem mora upravičeni odjemalec skupaj z vlogo za zamenjavo predložiti pristojnemu sistemskemu operaterju.
4.	Zamenjava dobavitelja se opravi prvega dne v mesecu, če je bila nova pogodba o dobavi pri sistemskem operaterju omrežja skupaj z dokazilom, da je bil dotedanji dobavitelj obveščen o razdrtju pogodbe o dobavi, prijavljena do desetega dne v predhodnem mesecu.
Prepoved nepoštenih poslovnih
praks
Ministrstvo za gospodarstvo je v skladu z evropsko direktivo pripravilo predlog zakona o nepoštenih poslovnih praksah, kjer so te definirane, naštete in prepovedane. Zakon naj bi sprejeli do poletja.
Potem ko so se v EU začeli kopičiti primeri odločb sodišča evropskih skupnosti s področja nepoštenih poslovnih praks v podjetjih v razmerju do potrošnikov kot šibkejših strank, se je EU odločila za harmonizacijo tega področja. Maja 2005 je bila sprejeta direktiva, ki jo morajo članice prenesti v svojo zakonodajo do 12. junija 2007, uporabljati pa se mora začeti do 12. decembra 2007.
Zakon vsebuje splošno prepoved nepoštenih poslovnih praks; to so tiste, ki bistveno izkrivljajo ekonomsko obnašanje potrošnikov, torej povzročijo, da potrošnik sprejme odločitev o poslu, ki je sicer ne bi sprejel. Kot najbolj tipične zakon navaja prakse, ki so zavajajoče in - po določenih merilih - agresivne. Naštetih je 23 primerov zavajajočih in 8 primerov agresivnih poslovnih praks, ki vedno veljajo za nepoštene.
Zakon ščiti šibkejšo stranko, to je povprečnega potrošnika, ne
le ob sklenitvi pogodbe ali nakupu, ampak tudi pred poslovno transakcijo ali po njej. Za zavajajočo prakso se, denimo, po predlogu zakona šteje vsako trženje izdelka, vključno s primerjalnim oglaševanjem, ki ustvarja zmedo na trgu. Ali pa primer lažnega zatrjevanja, da lahko izdelek pozdravi bolezni, pomanjkljivosti ali okvare. Med omenjenimi agresivnimi praksami v zakonu pa naj omenimo neposredno nagovarjanje otrok k nakupu. Pripravljavci zakona ugotavljajo, da se agresivne prakse se pri trženju blaga ali storitev v praksi pojavljajo zelo pogosto. Značilno je, da takšne prakse bistveno zmanjšujejo potrošnikovo svobodo izbire, in sicer z uporabo nadlegovanja, nedopustnega vplivanja ali celo s prisilo.
Tržni inšpektorat bo lahko z odločbo podjetju prepovedal uporabo nepoštene poslovne prakse, če presodi, da bi lahko povzročila oškodovanje potrošnikov. Podjetje bo lahko zaradi takega ravnanja tudi toženo. Pri tem bo dokazno breme obrnjeno, torej bo moralo podjetje dokazovati, da ni uporabljalo nepoštenih poslovnih praks. Zagrožene globe za nepošteno ravnanje so od 4.000 do 40.000 evrov za pravno osebo ali samostojnega podjetnika ter od 400 do 2.000 evrov za odgovorno osebo.
AKTUALNO ©
Zlate misli in bistvo sveta Janeza Drnovška
V zagorsko knjižnico Mileta Klopčiča so povabili, tokrat kot pisatelja, predsednika države, Janeza Drnovška, da spregovori o svojih, do sedaj izdanih, knjigah Zlate misli in Bistvo sveta.
Povabilu se je prijazno odzval in ga sprejel ter s tem razveselil mnoge Zasavčane, ki so si želeli srečanja in pogovora z njim. Janez Drnovšek je prekaljen politik in je že dolgo na političnem odru, prav zato je mnoge ljudi presenetil z enostavnim načinom razmišljanja in razlage svojih misli. Želi, da bi se razmere doma in v svetu izboljšale, da bi ljudje skrbeli zase, da ne bi bili brezbrižni za druge. Spoznal je, da je mogoče svet spreminjati le, če najprej spremenimo sebe in to tako, da dosežemo ravnotežje in notranji mir. Ko človek preseže samega sebe, začne pomagati drugim, ustvarja se pozitivna energija, s tem pa se vse povrne k njemu samemu. Poudaril je, da se moramo zavedati, da klimatske spremembe povzročajo številne katastrofe. Povzročitelji teh so tisti, ki jih žene pohlep po visokih dobičkih, ker se v brezobzirni gonji za denarjem mnogi počnejo stvari, ne da bi se zavedeli, da kakšno škodo povzročajo Zemlji. Dr. Janez Drnovšek je med drugim povedal: »Gore denarja nimajo vrednosti. Življenje ne sega le do sosedove ograje, ampak preko nje. Politiki si želijo ostati na vrhu čim dalj, a sebičnost je treba preseči in živeti tudi za druge. Življenjske resnice se morajo povedati na enostaven način. Moja knjiga naj doseže čimveč ljudi. Za duhovno elito se imajo ljudje, ki oblečejo svoj ego v duhovnost. Želim, da knjiga ljudem pomaga spremeniti svoje življenje in da vpliva na njihovo življenje. Vsakemu človeku ne uspe spremeniti vzorcev - imajo zaklenjeno zavest Veliko ljudi je dovzetnih in rabijo le majhen impulz, da se začno spreminjati. Oddaljili smo se od sobivanja z naravo. V mestih se kopiči negativna
	lili f W M*
V v ^ m k	‘ ^ i l
	b	JA mm
energija. Fizičnih aktivnosti mora imeti človek toliko, da nanj vplivajo pozitivno, da prečistijo negativne energije.
Indija je na prelomnem obdobju. Se vedno spoštujejo tradicijo, a razvija se potrošniška miselnostVse več ljudi se seli iz vasi v mesta. Ce bodo znali ohraniti tradicijo in uporabili nove tehnologije, bodo lahko delali doma in manj obremenjevali okolje z vsakodnevno vožnjo na delo.
Ljudje ne smemo imeti misli obrnjene v preteklost in prihodnost. Živeti moramo v sedanjosti, ker le ta trenutek edini šteje.«
Po črnih napovedih se lahko zgodi čez 10 do 15 let, da se bomo ljudje borili za vodo, zemljo in zrak. Pred nami je ključno
obdobje, ko je treba ukrepati. Zaustaviti bi bilo treba priliv ljudi iz vasi v mesta. Svoje pozitivne misli širi naš predsednik tudi izven meja Slovenije, zato so poskrbeli tudi s prevodi njegovih knjig v številne tuje jezike. Kritična masa enako pozitivno mislečih se dviga in bo pripomogla k izboljšanju sveta.
S predsednikom se je sproščeno in tudi v šaljivem tonu pogovarjala Fanči Moljk. Sproščenost je pomagala vsem, da so se dobre volje s številnimi podpisanimi knjigami vrnili domov. Pozitivne misli pa bodo pripeljale v lepši jutri.
Besedilo: Irena Vozelj
Slike: arhiv knjižnicč MK Zagorje
(i
0 AKTUALNO
Načrti so gonilo napredka
Podjetje EVI Elektroprom iz Kisovca bo maja praznovalo 40-letnico, toda idej in načrtov jim ne manjka. Z drugimi besedami to pomeni, da so še vedno vitalni in razvojno naravnani. To je tudi edina karta, ki zagotavlja preživetje in uspeh na vse bolj konkurenčnem tržišču.
Februarska novinarska konferenca podjetja EVJ Elektroprom je dobila zagon.
Ves dobiček, ki ga je bilo lani 160.000 evrov, bodo tudi v letošnjem letu namenili za investicije.Te so bile v letu 2006 vredne 500.000 evrov, pri čemer so največji delež, polovico, predstavljala vlaganja v kabelsko omrežje. K lanskim 10 milijonom evrov prihodkov so največ prispevale dejavnosti elektro in strojnih instalacij (18 %), kabelsko-razdelilnih sistemov (26 %) in trgovine (56 %).V trgovini se je promet povečal za 7 %, direktor podjetja Boštjan Vidmar pa kot glavne razloge za rast navaja veliko zalogo izdelkov, njihovo brezplačno dostavo na dom in kakovostno svetovanje. Trgovsko dejavnost so razširili tudi v prostore trboveljskega Špara, medtem ko so ukinili proizvodnjo tiskanih vezij na Izlakah.
Za lastnika Janeza Vidmarja se po upokojitvi in prepustitvi direktorskega fotelja sinu Boštjanu ni kaj bistveno spremenilo. Zdaj se lahko še bolj kot prej posveča pridobivanju posla, zlasti na področju gradenj. Zaradi mile zime so gradbena dela v polnem teku. Največja letošnja investicija je skladiščno-montažna hala s 3000 m2 površine, ki bo zaokrožila njihov kompleks v kisovški industrijsko-obrtni coni. Njen predračun znaša 2 milijona evrov, za gradnjo pa imajo vsa potrebna dovoljenja. Izkop, katerega nosilec je samostojni podjetnik Marjan Razpotnik, je v polnem teku. Odstranjeno zemljino odvažajo na mesto, kjer v sklopu svojega poslovnega kompleksa in skladno z zazidalnim načrtom še vedno načrtujejo izgradnjo dodatnega parkirišča. Glavni dejavnik, ki zavira izvedbo te zamisli, je po lastnikovih besedah dejstvo, da jim še ni uspelo v celoti odkupiti zemljišča.
Po izkopu gradbene jame bodo prišli na vrsto delavci SGP Zasavje, ki bodo poskrbeli za temelje. Sledila bo še montažna faza, ki jo bo opravilo GP Primorje. Če ne bo kakšnih nepredvidenih zapletov, bo hala postavljena že do majske 40-letnici. Del prostorov bodo namenili za trgovsko dejavnost, pa ne le svojo, saj nameravajo določen delež površine dati v najem. Hala bo
primerna za prodajo vseh vrst izdelkov, razen živil. Kar zadeva nove prostore za lastno trgovsko dejavnost, bo poudarek predvsem na razširitvi ponudbe gradbenega materiala. V podjetju upajo, da bodo uspeli čim p rej pridobiti ustrezna dovoljenja za opravljanje trgovske dejavnosti, tako da bodo lahko prvi kupci prestopili prag nove pridobitve že letošnjo jesen.
Prihodnost je v biomasi
Naslednji sklop naložb predstavljajo projekti daljinskega ogrevanja na biomaso. Občina Moravče se je prva ogrela za tovrstno rešitev. EVJ Elektroprom je z njo sklenil pogodbo v vrednosti 1,5 milijona evrov. Projekt vključuje izgradnjo osrednje toplotne postaje, od koder bodo razpeljali toplovodno omrežje po celotni občini. Že letos bodo pridobili gradbeno dovoljenje, v roku enega leta pa naj bi bil toplovod zgrajen. Polovico denarja bosta s subvencijami zagotovili država in EU, po dobrih 10 % bo lastnih sredstev in sredstev moravške občine, preostalih 20 do 30 % vrednosti naložbe bodo pokrili krediti.
Vodilna moža podjetja sta razkrila načrte za jubilejno leto.
Podjetje bo poskrbelo ne le za postavitev in tehnično brezhibno delovanje toplotnega sistema, ampak bo zagotavljalo tudi kurivo. Energent bodo gozdni les in gozdni odpadki v obliki sekancev, ki jih bodo odkupovali od lastnikov gozdov. Načrtujejo tudi osrednje skladišče za biomaso, ki bo na območju njihovega poslovnega kompleksa v Kisovcu. Poraba energije pri ogrevanju na biomaso naj bi bila I MW na I kilometer, energent pa najcenejši ta čas. Lastnik pravi, da je to razmerje zelo ugodno, in ocenjuje, da se bo naložba povrnila v 10 do 15 letih. Kot naslednja je zanimanje za tovrstno ogrevalno rešitev pokazala občina Vitanje, s katero se tudi “zelo konkretno dogovarjamo”. Interesenti so poleg celotnih občin še posamezni kraji oziroma posamezni objekti. Na biomaso se npr. kani ogrevati šola v Lukovici.
Podjetje s 139 zaposlenimi se zaradi gradnje nove hale in ogrevalnih sistemov na biomaso ne namerava odpovedati investicijam v kabelski sistem. Kot je dejal direktor, predstavlja letošnji največji zalogaj širjenje kabelskega omrežja v občinah Lukovica, Ivančna Gorica in Šmartno pri Litiji ter krajevni skupnosti Smlednik v občini Medvode. Eden od strateških prijemov za ohranjanje in povečevanje števila naročnikov na njihov kabelski sistem je lokalna televizija ETV, zato je njen program z izjemo dela Trbovelj mogoče spremljati samo v njihovem kabelskem sistemu.
Zasluženo praznovanje
Ob 40. jubileju podjetja bo I I. maja v Delavskem domu Zagorje slavnostna akademija. Nanjo bodo povabili svoje zaposlene in upokojence ter poslovne partnerje.V ta namen bodo razposlali okrog 400 vabil. Glede na razvejanost delovanja in poslovne rezultate EVJ Elektroprom njegov ustanovitelj in lastnik Janez Vidmar ugotavlja, da je takšno praznovanje upravičeno: “Podjetje deluje uspešno, velika dela, ki so pred nami, pa napovedujejo, da bomo uspešni tudi v prihodnje, zato je prav, da se dostojno poveselimo skupaj z zaposlenimi in poslovnimi partnerji.” Na akademiji bodo podeljena tudi priznanja najboljšim zaposlenim.
Sedanje odprto skladišče gradbenega materiala bo razbremenila montažna skladiščna hala na zahodni strani poslovnega kompleksa.
Sicer pa je po mnenju vodilnih mož mesečno nagrajevanje delavcev “za zasavske razmere primerno”. Lastnik je ponosen, da so v vseh 40 letih vsakega 15. v mesecu vsi delavci dobili dogovorjeno plačilo. Stimulativni element je že prisoten, a bo prišel še bolj do izraza. Fleksibilni del plače se bo še naprej povečeval. Pri zaposlenih, ki opravljajo nadrejene funkcije, bo v bližnji prihodnosti mesečni dohodek sestavljen iz fiksne plače v višini 60 % najvišjega možnega mesečnega izplačila - preostanek bo odvisen od delovne uspešnosti. Pri fizičnih delavcih bo fiksna plača predstavljala večji delež.
Besedilo in slike: Boštjan Grošelj
mUALNO' ©I
Policijski veterani združenja SEVER Zasavje »pokrili« tudi Zagorje
V četrtek, 18. januarja 1007, so v Zagorju ustanovili Policijsko veteransko društvo Sever Zasavje, kjer so sprejeli sklep, da postanejo eno izmed dvanajstih registriranih društev policijskih veteranov Združenja Sever. Sedež društva bo na Cesti Borisa Kidriča, I l/a v Zagorju ob Savi.
Do sedaj so bili veterani policije in nekaterih drugih organov za notranje zadeve vključeni v PVD Sever Ljubljana, kjer je bilo od 1100 članov v odboru Zasavje 147 članov in še nekaj v drugih območnih odborih. Odmaknjenost od Ljubljane, specifičnost in zaokroženost Zasavja pa je pripeljala do omenjene odločitve.
Na ustanovnem občnem zboru so sprejeli še statut društva in program dela za leto 2007. K osnovnim nalogam spada seznanjanje javnosti z njihovo vlogo med demokratičnimi procesi v Sloveniji, vlogo in aktivnostmi v osamosvojitveni vojni, pridobivanje in arhiviranje različnega gradiva v zvezi s tem in organizacija strokovnih srečanj na to temo. »V programu imamo tudi spominske slovesnosti ob raznih obletnicah, družabna in športna srečanja, podeljevanje priznanj, pomoč socialno ogroženim veteranom in podobno,« je povedal Bojan Skočir, podpredsednik društva, ki je bil do sedaj podpredsednik PVD Sever Ljubljana.
Za predsednika društva so izvolili Alojzija Klančišarja, ki je bil doslej predsednik območnega odbora, sekretar pa je Lilija Bogdan. PVD Zasavje ima tudi tri odbore - v vsaki občini po enega.
Fotografija: arhiv društva Besedilo: Fanči Moljk
0 pguflvauo
Kak je lepi leti Hrastnik
¥ četrtek, 8. februarja 1667, na kulturni dan, je vlak Pohorje ekspres ob 8.36 izjemoma ustavil tudi v Hrastniku, seveda za lepo število potnikov, ki so hoteli prav tu dol.
Čakajoč na Pohorje ekspres
Zaradi vseh njih je v Hrastniku vlak ustavil
»Poklicala sem odgovorne ljudi na železnico in so nam ustregli,» je povedala simpatična Viktorija Dabič, Ptujčanka, ki je pripeljala s seboj štiriintrideset ljudi, da proslavijo kulturni dan tudi na športen način. Prišlo je tudi sedemnajst Mariborčanov, planincevTAM-a, ki jih je vodil Jože Murko. In kam zdaj? V Savno Peč, seveda, v rojstni kraj velikega rojaka Antona Sovreta. Pogovori so stekli že prej, saj je bolje, če te v neznanem kraju nekdo vodi.
Za železniško postajo smo zagrizli v hrib in že se je odprl pogled na Savo, naselje Podkraj, »grad Miramare« oziroma vilo de Seppi. «Kak je lepi toti Hrastnik,« govori v GSM pohodnica, ki jo domači sprašujejo, če so srečno dospeli. Napovedan dež se je kar razpršil in se pojavil šele takrat, ko smo že sedeli v domu KS Krnice Šavna Peč in gledali film Sofra iz Savne Peči, dokumentarec, ki sta ga ustvarila zakonca Boža in Bojan Merek, Dolana, živeča v Laškem. Ker je Sovre nekaj let preživel na Ptuju, je v filmu zabeleženo seveda tudi to obdobje. Na kratko: enourni ogled filma so sprejeli obiskovalci z navdušenjem in
postrežbo domačinov s čajem in kavo tudi.
Pot do železniške postaje v Zidanem Mostu so nadaljevali bolj zagnani preko Gor, manj utrjeni pa po ravninski poti, kjer bo kmalu potekala tudi Sovretova pot do Sirja oziroma Zidanega Mosta. Mogoče pa še naprej, do Rimskih Toplic.
Pogled v dolino: »kak je lepi toti Hrastnik«
Naprej v Krnice
‘Gasilska’ ob Sovretu za spomin
Slike in besedilo : Fanči Moljk
A'
Pust) pust) krivih ust
*Pod budnim očesom prostovoljcev DPM Trbovlje je sprevod z mažoretami, delavsko godbo, ptujskimi »koranti« in številnimi pustnimi maskami točno ob 15.uri krenil izpred križišča pri mestnem parku po enosmerni cesti vse do parkirnega prostora pred Delavskim domom Trbovlje, kjer je vse tja do 17. ure trajala osrednja prireditev, ki sta jo uspešno izpeljali Katarina Lindič in Lili Sačič ob pomoči harmonikaša.Vsekakor so naši prostovoljci poskrbeli, da je bila prireditev še bolj zanimiva z imitacijo nastopov znanih glasbenikov. Pustno rajanje pa so še posebej popestrili člani trboveljske folklorne skupine. Ob zaključku našega druženja pa je tako kot vsa pretekla leta tudi tokrat vsaka pustna maska prejela za pusta značilno slaščico - krof.
Dokazi: fotke DPM Trbovlje
*Maškare so se zabavale v teh dneh tudi na hrastni-škem področju Člani RK Dol TKI Hrastnik so pripravili v soboto, 17. feb. 2007, odlično maškarado v dvorani KD Svoboda Dol. Zasedene so bile ‘vse mize’, večina obiskovalcev pa je bila duhovito, smešno in originalno našemljenih. Za glasbo je skrbel ansambel Ajda.
Dokazi: fotke F.M.
WHWU
Boštjan Grošelj se je pogovarjal s Katjo Medija, ki srečna ugotavlja:
»Trud je bil poplačan«
Katja Medija iz Kisovca je ena redkih Zasavčank, ki je za svoje diplomsko delo prejela študentsko Prešernovo nagrado. Svoje znanje želi še nadgraditi, zato je vpisala magisterij.
Katja Medija (v sredini) z mentorico dr. Cveto Razdevšek Pučko (levo) in predstojnico oddelka za razredni pouk dr. Vesno Stern bergen
“Ne zadovoljim se s tem, da nekaj naredim samo zato, da je narejeno. V temo diplomske naloge sem se poglobila in želela iz nje iztisniti najboljše,” pravi novopečena učiteljica 3. razreda na Osnovni šoli Toneta Okrogarja v Zagorju, ki se ji pogodba za določen čas izteče 30. marca. Nadomešča namreč kolegico, ki je na porodniškem dopustu. Upa, da se bo po omenjenem datumu čimprej našla ustrezna rešitev glede njene zaposlitve.
Doživljanje šolske neuspešnosti
Z izvirno, aktualno temo je postavila mejnik v zgodovini pedagoškega študija v Sloveniji, saj je s svojo diplomsko nalogo zaorala ledino na pomembnem področju šolstva. V tej smeri bo raziskovala tudi med magistrskim študijem na Pedagoški fakulteti v Ljubljani, čeprav ima po obsegu in vsebinski dodelanosti že njena diplomska naloga vrednost magistrskega dela.V njej se je osredotočila na učence Ta prehod je za marsikoga med njimi
4. razredov, ki se po treh letih opisnih šok, zlasti takrat, ko dobijo slabšo oceno neuspeh,” poudarja Medijeva. “Razlaga ocen prvič srečajo s številčnimi ocenami, od pričakovane. “Ni nujno, da je to oz. interpretacija učne situacije, v
enka, za koga je lahko tudi trojka tem primeru ocene, je odvisna od
učenčevih osebnostnih potez, učne zgodovine ter seveda pričakovanj okolice.”Z obsežno empirično raziskavo je ugotovila, da se učenci na šolsko neuspešnost najpogosteje odzivajo z reakcijo, ki je usmerjena k reševanju problema - popravljanju ocene. To pomeni, da stresne situacije doživljajo kot obvladljive, kar je za učenje pozitivno.
Anketirala je tudi starše
Ugotovila je, da številni prikrivajo pritiske na učence in kaznovalne prijeme, ko dobi njihov otrok oceno, ki je po njihovem mnenju slaba. Starši imajo visoka pričakovanja, zato je pričetek številčnega ocenjevanja stresen tudi zanje. “Za uspešnost učenca, zadovoljstvo staršev in šole mora delovati trikotnik šola-učenec-dom. Ce samo eden izmed teh členov odpove, nastopijo težave.”
Nagrajenka z očetom Danilom in mamo Joži.
A\(5VA'
Učinkovito poučevanje
Nagrajenka si prizadeva za čimbolj učinkovito poučevanje, takšno, od katerega lahko učenci odnesejo kar največ. "Kot učitelj moraš znati prisluhniti otrokom,prepoznati njihove sposobnosti, težave in značaj ter v skladu s tem iznajdljivo organizirati učni proces.” Ugotavlja, da je v šolstvu marsikaj mogoče spremeniti na bolje, zato si želi v prihodnosti napredovati na vpliven položaj, ki bi ji omogočal uveljaviti spremembe.
Učiteljica že v igri s punčkami
Učiteljski poklic se je v Medijevi porajal že v otroštvu. Spominja se, da si je naredila redovalnico in ocenjevala znanje svojih punčk. Nato je učiteljsko nagnjenje v njej za nekaj časa zaspalo. Po končani litijski gimnaziji, kjer je bila v prvi generaciji maturantov, je hotela študirati politologijo — mednarodne odnose. Na maturi ji je zmanjkalo nekaj točk, zato ni bila sprejeta.Tako ji je ostala druga izbira - študij razrednega pouka na Pedagoški fakulteti v Ljubljani.
Odprta listina priča o nagradi.
Ničesar ne obžaluje
Svoje odločitve ni nikoli obžalovala, zanimanje za mednarodne odnose pa ohranja s potovanji. Ko je dobila študentsko Prešernovo nagrado, si je privoščila potovanje v London. Na ta način je proslavila zasluženi dosežek. “S to nagrado je bil delno poplačan
ves moj trud, ki sem ga vložila v izdelavo diplomske naloge. Prijetno sem bila presenečena, ko me je ob tej priložnosti poklical in mi čestital tudi zagorski župan Matjaž Švagan. S tem je pokazal, da zna ceniti dosežke svojih občank in občanov.”
Besedilo: Boštjan Grošelj Slike: arhiv Katje Medija
Kulturni dan v soju ljubezni
Nika Vipotnik je pela iz ljubezni ob čutni podpori glasbenega virtuoza Bojana Štiha
»Pela bom pesmi Edit Piaf in Frana Milčinskega Ježka,« je napovedala svoj nastop v dvorani DD Hrastnik Nika Vipotnik, priznana pevka iz Žalca. «Oba sta pela iz ljubezni...,« je še dodala. Na harmoniko jo je spremljal glasbeni virtuoz Bojan Stih iz Velenja, ki je njene pesmi čutno podprl in soustvarjal, tako da sta oba požela pri obiskovalcih veliko navdušenje. Na proslavi ob slovenskem kulturnem prazniku so v sredo, 7. februarja 2007, podelili tudi dve
Priznanji 8. februar, ki sta jih letos prejela Peter Romih za dolgoletno predanost in delo v moškem zboru Svoboda Hrastnik in Jure Bantan za dolgoletno delo na področju kulture in uspešno vodenje ZKD Hrastnik, kjer je že vrsto let predsednik. Priznanja je podelila Polona Kovač, članica sveta ZKD.
Slavnostni govornik je bil Jure Bantan, predsednik ZKD Hrastnik, ki je med drugim dejal:«Med našimi vrednotami
Prejemnika priznanja 8. februar Jure Bantan in Peter Romih
je tudi narodni ponos, ki ga je treba varovati pred brez-brižnostjo, pretiranim občudovanjem tujega, pa tudi pred zaprtostjo...
Več pozornosti bomo morali posvetiti ljubezni do domovine, vrednotam srca in kulture...«
V počastitev kulturnega praznika so v
organizacij KRC in občine odprli v torek, 6.februarjatudi razstavo akademskega slikarja Nikolaja Beera, svobodnega umetnika iz Prekmurja, ki živi in ustvarja na Izlakah. Razstava bo na ogled do 25. februarja 2007, vsak dan od 17. do 19. ure.
Slike in besedilo : Fanči Moljk
Akademski slikar Nikolaj Beer,
katerega umetnine vzamejo dih občudovalcem
© NAJSTNIŠKA
MESEC KULTURE:
S plesom, risanjem in tolkali
Na hrastniški šoli so začeli letos mesec kulture s plesom, risanjem in tolkali. V petek, 1. februarja 1007, so imeli namreč kulturni dan, ki so ga posvetili tej dejavnosti.
Najprej so v delavskem domu poslušali predstavitev slovenskega tolkalnega projekta STOP, ki na svojih zanimivih ritmičnih koncertih predstavljajo celo paleto klasičnih, etnoloških in celo kuhinjskih tolkal...«Za skupino sedmih uveljavljenih tolkalcev sem slišala prvič po radiu, » je povedala Darja Markelj, ravnateljica šole. »Povezala sem se z vodjo skupine in dogovori so stekli...,« je zadovoljna dodala,saj so bili otroci nad privlačnim nastopom skupine zelo navdušeni. Sicer pa so tolkala izdelovali že ves teden tudi sami.
»Naslednji dve uri pa smo se posvetili različnim plesom, ki so potekali v šolski telovadnici, po učilnicah in v športni dvorani,« je dejala Simona Weber Goljuf, ki je vodila to dejavnost v Hrastniku, na Dolu pa Alenka Razpotnik. »Lahko so se odločili za ljudske plese, starinske, osnove baleta, break dance, hip hop in celo za orientalski trebušni ples...« Pritegnili so mentorje z Glasbene šole, Zasavskega plesnega centra in posameznike s šole in od drugod in na koncu so imeli v športni dvorani predstavitev, kjer je vsaka skupina v desetih minutah pokazala, česa so se naučili. Seveda ni potrebo posebej poudarjati, da so vsi po vrsti poželi veliko navdušenje.
»Obenem je potekala že tradicionalna steklo slikarska kolonija, ki je pritegnila likovnike z enajstih zasavskih šol,« je povedala
Slikarska delavnica zasavskih osnovnošolcev
mentorica Mira Marinko. Letos so pri slikanju na steklo imeli poudarek na vitražu, steklo pa jim je podarila Steklarna Hrastnik. Izdelki so razstavljeni v šolski vitrini.
Besedilo: Fanči Moljk Slika: Mira Marinko
Na osvnovni šoli Toneta Okrogarja
se dogaja
18. 1.1007 Je na Osnovni šoli Toneta Okrogarja v Zagorju pod donatorstvom Slovenita življenje d. d. gostovalo Lutkovno gledališče Ljubljana. Predstavo pod imenom Lutkovni variate je odigral znani slovenski lutkar Brane Vižintin. Predstava je bila odigrana za dve skupini razredne stopnje.
Kaj je obsegala lutkovna predstava? Lutkar je predstavil različne vrste lutk skupaj z izbrano glasbo. Vsaka izmed lutk je odigrala svojo vlogo - vse od princese do porednega fanta. Prikazane so nam bi različne lutke od marionet do senčnih lutk. Igra je bila zelo duhovita, zato je požela veliko smeha in navdušenja. Gospod Vižintin pa nam je lutke po končani predstavi tudi pokazal, predstavil in odgovarjal na vprašanja radovednih učencev. Predstavo so naši učenci zapustili navdušeni in v upanju na podobne predstave.
AMIS d.o.o., Tržaška cesta 85, 2000 Maribor
Wh
. hiter in neomejen dostop v internet . enostaven priklop . brezplačna in neomejena uporaba Varovalnega sistema za popolno zaščito vašega računalnika . najsodobnejša in kakovostna tehnologija (ADSL, ADSL 2+, VDSL 2) . odlična tehnična pomoč 24 ur na dan
! Telekom Slovenije
ir
I internet
080 20 10 | www.amis.net
zanesljivo 'ä9
amisH
Nima hitrega
interneta,
rad gleda filme.
Kaj so o predstavi zapisali učenci?
Danes nas je v šoli obiskal lutkar. Vsi otroci smo se zbrali v telovadnici. Uprizoril nam je čudovito predstavo. Bilo je naravnost fantastično. Zato mu vsi učenci iskreno čestitamo in ga vabimo na ponoven obisk v prihodnosti.
Jakob Baš, 3. a
Dragi lutkar!
Čestitam vam za uspešno predstavo in da bi še kdaj prišli na našo šolo, OŠ Toneta Okrogarja. Želim vam še veliko lutkovnega uspeha in da bi z igro razveselili še veliko otrok.
Jernej Drnovšek, 3. a
AvtonVesna Berk Levstikova 14, 1410 ZAGORJE

Šifra: SNEG
Q
0MB
UGANKA
V domu je mineval eden od dolgočasnejših dni. Prepisoval sem kolegove zapiske, ko sta me z obiskom presenetili sestra Metka in njena prijateljica Darja.
Metka je hotela, da Mojci, bivši punci, nesem revijo, vendar nisem hotel.
» Miran, to je Darja.«
Seveda, njena nova prijateljica, ki je edina prenesla vse njene skrivnosti in jih ni sčve-kala naprej, kot so to storile vse do sedaj. Zgleda mirna, celo plašna, ne prav zgovorna. Najbrž je nepopisno potrpežljiva, da zdrži zraven sestre. Saj je sestrica dobrega srca, ampak poslušam jo lahko le kakšno uro, potem se moram odpočiti.
Hitro sta odšli. Jaz pa sem prepisoval naprej.
Darja, ki je po Metkinih pripovedovanjih do podrobnosti poznala probleme med Mojco in Metkinim bratom, in Metka, pa sta po poti do sošolke Suzane, ki jima je zaupala, da je nora na Mirana, kovali načrte, kako bi vezo med Mojco in Miranom spet spravili v red. Kajti Suzana Metki ni bila všeč. Miranu namreč ni bilo več do Mojce.Veza z njo ga je začela neznansko dušiti. V domu je lahko končno zadihal. S sošolci iz fakultete je končno lahko debatiral o stvareh, ki so ga zanimale. Metka pa je Mojco imela rada, kot bi bila njena sestra. In Mojca je lahko upravljala z njo, kakor je hotela.Vendar Miran je slednje dobro vedel.
Kmalu smo se zbrali fantje za igro taroka. Tokrat se nam je pridružila tudi Suzana, ki je želela biti pri vsaki stvari zraven. Doma ima brata in je tudi v domu raje z nami, kot z dekleti. Večer je bil nekaj posebnega. Zmagoval sem in ves čas se je odvijala neka spontana igra besed, da smo se pošteno nakrohotali.Tudi Suzana je bila prav zabavna. Pozno smo šli spat.
Zjutraj so me pozdravile deževne kaplje. Naoknice so udarjale ob steno, hiša se je kopala v jutranjem molku.V roke sem vzel časopis, z mislimi še vedno pri minulem večeru, in nenadoma me je prešinilo. Zadnje sporočilo, ki je bilo potisnjeno skozi špranjo pod vrati moje sobe, je bilo napisano na enakem papirju, kot ga je sinoči Suzana prinesla za pisanje rezultatov.
Moral sem razmisliti.Vzel sem vsa prejeta anonimna sporočila, jih zložil v žep srajce in se izmuznil do izhoda, kjer me je vonj rožmarina vzel vase in popeljal do obale. Malo je še vedno rosilo. Morje je bilo kot črta.Jaz pa sem v sebi bil borbo z viharjem. Kako tega nisem opazil prej? Vendar bila je tako fantovska, da nisem pomislil, da bi me
ona lahko imela rada. Zdelo se mi je, da se do vseh obnaša enako.
Kot neštetokrat prej sem v roke vzel prvo sporočilo in tehtal besedo za besedo:
jaz sem samo ena od mnogih, ki v mimoidočih iščejo tebe, ki gledajo v tvoje okno, kdaj se bo prižgala luč.
Jaz sem le ena od mnogih,
....za katerimi v tvojih mislih ni sledi,...
....ki si želijo tvojih polnih ustnic....
....Ko le ne bi bila v tvojih očeh le ena od mnogih!
Površno sem preletel vsa ostala skrivnostna pisma:
....Ta misel, ki ne da mi spati-sva jaz in ti, ki morava čakati, da svet v nama spremeni, kar drug za drugega še morava postati, da vse v nama dozori, kar drug drugemu želiva dati...
*
Ali me lahko srečuješ brez kančka srha na telesu, ki se prelije v toplino
ko zazrcalim v tvojem modrem se očesu?
Lahko se mi nasmehneš ne da bi ti ustnice vklenila sila in pogovarjaš se z menoj, ne da bi te pamet zapustila?....
....Nasmeh je včasih bil, kot da bi me hotel zapeljati, v očeh sem brala ti, da bi želel ostati....
*
....Če nočeš me, ne bom se srcu več odzivala,
pred sabo si bom čustva raje skrivala...
.... nadela si oklep bom in obraz vklesani, prinašala nemir bom tistim, ki so mi poznani....
....ne pričakuj tedaj, da vzklila kdaj bom
zate roža,
saj mrtva duša je, če jo nihče ne boža....
Predre tišino zvok, v prsih stisne me, prelije misel nate se v tiho upanje.
Na hodniku zaslišim glas in že kar vidim ustnice, in ko zasmeješ se, spomin prikliče sliko, kako jih smeh objame in očke z njimi se smeje.
*
Vrnil sem se. Poskušal sem se pretvarjati, kot da sporočil nisem dobil, toda vsako besedo, ki jo je izrekla, vsak pogled in kretnjo sem pozorno spremljal. Skupaj sva bila vsak dan več. Potem že cele dneve. Nikoli nisva spregovorila o sporočilih. Tisto noč, ko je morala domov, pa sem proti jutru pod vrata zopet dobil pismo.
Po zadnjih besedah nisem več mogel razmišljati o ničemer drugem, kot o njej. Nekajkrat sem nestrpno trkal na njena vrata, a se ni oglasila. Ko je končno le prišla, sem skoraj sunkovito vstopil k njej in jo dvignil s tal. Ni se upirala, ko sem jo nesel v svojo sobo in zaklenil vrata.
Zjutraj sva odšla na predavanja. Ko sem se vrnil , pa me je zopet čakalo pismo. Sprva sem se začudil, potem sem pomislil, kako domiselno me je s temi pismi očarala in zdelo se mi je zanimivo, da o tem molčiva. Z neskončnim pričakovanjem sem odpiral pismo in prebral.: »V TOREK PRI STARI FIGI. RESNIČNO TE LJUBIM.To je restavracija. Noro. Komaj sem čakal torka. Cel vikend sva hodila naokrog in se ljubila, pogovarjala pa sva se veliko manj, kot sprva. Pomislil sem celo, le zakaj nima prav nobene besede zame, katerih sem po vseh teh pismih postal žejen!? Verjetno tudi ona noče pokvariti te igre, in kar čakal sem novih pisem. Skoraj bolj teh, kot Suzane same.
In prišel je torek. Že pol ure prehitro sem se odpravil tja. Na vhodu sem srečal Darjo in edino njo sem v lokalu poznal. Suzane še ni bilo. Usedel sem se, a ko je bila ura štiri, sem še enkrat zaokrožil in še enkrat srečal Darjo.
Rekla mi je: » Mene čakaš. ....Ja....Mene čakaš.« in mi v roke potisnila še zadnje pismo.
Vesna Berk je po seštevku točk članov komisije zbrala največ, 23 točk !
ISKRENE ČESTITKE!

liier,a Kiiai piiiteyi
Šifra: Sneg
Avtor: Vesna Berk Levstikova 14, 1410 ZAGORJE
MISELNI SPREHODI
I
Vsak dan srečujem te na cesti in od nekdaj tvoj obraz poznam, tvoj smeh, pogled, tvoj vonj, objem..
Nič posebnega.
Od malega pomnim mehkobo bukovih, ravnokar vzbrstelih listov, vonj cvetočega kostanja.
Poznam božanje poletnega vetra, šum morja, svežino žuborečega potoka.
Tudi to poznam.
Vso naravo imam res rada.
Rada imam tudi spokojnost
jutranje gladine,
blišč jasnega poletnega neba,
pa nikoli nisem si želela,
da bi veter, morje, potok in nebo
imela zase.
Naenkrat pa zdaj hočem imeti zase tebe,
ker sem odkrila ljubkost tvojega obraza,
čarobno nerodnost tvojega nasmeha,
iskrenost tvojega pogleda, omamni vonj spotenega telesa in toplino tvojega objema.
Zakaj?
Ko se dotikam tvoje kože, hodim gola skozi pomladanski bukov gozd.
Živozeleni puhasti listi sramežljivo drsijo
po mojem razneženem telesu.
Ko te poljubljam na uho, vonj tvojih las posede me v divjo krošnjo cvetočega kostanja, beli grozdi me posipajo z omamnim prahom.
Tvoja sapa boža me, kot topel veter.
In že ležim na vročem soncu, na pol v morju,
razpenjeni valovi butajo med moja bedra,
umikajo se med drobirjem, šumijo v moji glavi.
Še malo prej si bil, kot žuboreč potoček,
tvoja mi svežina je hladila moja lica,
pršil in spenil si se v tolmune, skrivnostne zgodbe skotalil do morja.
Zdaj si mirna jutranja gladina. Sonce rumeni tiho borovo obalo, škržati pospravljajo si partiture, Sol razjeda, rožmarin pomirja, galeb vrešči...
Odpreš oči in zablešči poletno se nebo.
Odpreš oči in zablešči poletno se nebo.
Zdaj sl mirna jutranja gladina.
Še malo prej si bil, kot žuboreč potoček,
tvoja sapa spet boža me, kot topel veter.
Ko te poljubljam na uho, ko se dotikam tvoje kože, se zavem, zakaj hočem te imeti
Ko se dotikam tvoje kože, hodim gola skozi pomladanski bukov gozd.
Ko te poljubljam na uho, vonj tvojih las posede me v divjo krošnjo cvetočega kostanja.
Tvoja sapa boža me, kot topel veter.
In že ležim na vročem soncu, na pol v morju,
Še malo prej si bil, kot žuboreč potoček,
tvoja mi svežina je hladila moja lica.
Zdaj si mirna jutranja gladina. Sonce rumeni tiho borovo obalo.
Odpreš oči in zablešči poletno se nebo.
Zdaj se zavem, zakaj hočem te imeti zase.
Živozeleni puhasti listi sramežljivo drsijo
po mojem razneženem telesu.
beli grozdi me posipajo z omamnim prahom.
razpenjeni valovi butajo med moja bedra,
umikajo se med drobirjem, šumijo v moji glavi.
pršil in spenil si se v tolmune, skrivnostne zgodbe skotalil do morja.
škržati pospravljajo si partiture, Sol razjeda, rožmarin pomirja, galeb vrešči...
...in čaka na ostanke.
Šifra: Sergos Avtor: Boštjan Grošelj Šentlambert 22, 1410 ZAGORJE
VLAK LAŽI
Med vagoni mnogimi zdihujem, ko pripet na priče sem pogube, ki vdano čakajo usode rez, krik svobode in prostosti ostaja med zavrtimi kolesi.
Kaj me vabi v peklenski krog?
To prekletstvo dih je čudeža strahote,
ki v klavnico življenja vrgel dar je, hrano za pogoltne svinje, izdihljaji bližajo se uri večni, ko omahnem v prostorje niča.
Laž je strojevodja, upanje kurjač, satanski lakaji ureditve pa sprevodniki predsmrtne groze. Lahko razbijem se v tesni sreče, a čemu sem potem na vlaku? Obsodba kruta me je nanj poslala, čas izgubil se je dragoceni.
VSEGA PREVEČ
Vsega je preveč, vse hudič naj vzame, kar me zasvoji, me za greh vname.
Kam smo zdaj prišli, sužnji smo napredka, nočemo pognati si v glavo metka?
/Vleso in sladkarije gledajo iz riti, z rujno vinsko kapljo zdimo se umiti.
Čas pa trpko grize, nimamo življenja, ker se zanj bojimo, nočemo trpljenja.
Šifra: Kondor
Avtor:Andrej Režun Borje 4, 1410 ZAGORJE
NIČ VEČ NE VIDIM SONCA
Nič več ne vidim sonca, utonilo je v temo, oči so moje prazne, kako je to hudo.
Za mizo zdaj posedam, drugače kot nekoč, v temo zdaj le gledam In vse odšlo je proč.
Le tebe draga moja, po glasu še poznam, ne izmerno zdaj sem srečen, da tebe še imam.
Tudi ptičkov drobnih, slišim pesem pet, namesto njih, sem v kletki teme ujet
Zdaj več ne vidim, v svetu sem teme, tisto kar jaz slišim, za mene je prav vse.
Nič več ne vidim sonca, utonilo je v temo, oči so moje prazne, kako je to hudo.
Vse izbrane pesmi se dobile enake število točk - 14 - in se torej po mnenju komisije najbolj sedle v dušo in srce.
Kdo je pravzaprav »ta komisija?« Te so trije sodelavci Zasavca, lahke bi jih imenovali zasavčev inventar, izhajajo pa s treh popolnoma različnih področij delovanje - skupen jim je le Zasavc. Stanislava Radunovič je pedagoška delavka, Anton Šutar je pisarniška fantek za vse, Karta Hrušovar že vse življenje premetava številke po kontih. Torej, nobene korupcije in privilegijev - le všečnost zložene slovenske besede, kakor se je avtorji postavili je bila kriterij za ocenjevanje.
VSEM SE ZAHVALJUJEMO ZA SODELOVANJE, OBLJUBLJAMO, DA SE V KRATKEM SREČAMO IN ISKRENE ČESTITKE!
Uredništvo Zasavca
Decembra 1983 sta D9LIK iz Jesenic in BELIH iz Trbovelj podpisala listino o pobratenju s Katero sta se obvezala za vsakoletno izmenjavo razstav likovnih del njunih članic in članov.
Na letošnji razstavi, ki so jo odprli 14. februarja v galeriji Delavskega doma, se je predstavilo 31 avtorjev s svojimi deli v olju, akvarelu, temperi, pastelu, risbi, mešani tehniki, grafiki in plastiki. Stilno so njihova dela realistična, nekatera s primesmi dediščine impresionizma in post impresionizma. Na slikah ohranjajo številne arhitekturne, naselbinske in krajinske posebnosti, ki jih je že uničil zob časa in predstavljajo spomeniško dediščino.
Maja Kuhar, mentorica skupine Packe pri RELIK-u, je pozdravila gostujoče člane likovnega kluba DOLIK in predstavila 44-letno sodelovanje društev.
DOLIK praznuje 16. februarja letos 61 let neprekinjenega delovanja. Bili so prva tovrstna organizacija na Slovenskem, ki je po drugi svetovni vojni združila slikarje samorastnike oz. samouke. V svojem bogatem programu imajo tudi organiziranje
redne razstavne dejavnosti na Jesenicah in v okviru te so pred kratkim Relikovci gostovali pri njih.
Besedilo: Irena Vozelj Slika: Irena Vozelj in Branko Železnik
Izbiramo
Maj športnike Zasavja v letu 1006
Začenja se drugi krog glasovanja. Kot že rečeno sedaj objavljamo tiste, ki so se uvrstili v drugi krog in le za te bo možno glasovati v naslednjih številkah Zasavca. Če bodo na glasovnicah napisana druga imena, bodo le-te neveljavne. Napisani vrstni red je slučajen in ne odraža trenutnega vrstnega reda pri glasovnicah. Glasovnice bomo sprejemali do sobote, 17. marca 2007 do 12. ure, rezultati pa bodo objavljeni 22. marca. Prvo mesto bo točkovano s tremi točkami, drugo z dvema in tretje z eno točko.
NOMINIRANCI ZA NAJ ŠPORTNIKE ZASAVJA V LETU 2006
1.	Naj športnik Zasavja 2006:
-Andrej Ocepek (KK PONDOKWAN Izlake)
-	Peter Kauzer ml. (BD Steklarna Hrastnik)
-Timotej Umek (Karate klub Trbovlje)
-	Primož Roglič ( SK Zagorje)
-	Domen Pociecha (Sankaško društvo)
-	Primož Martinčič (KMN GIP BETON MTO)
2.	Naj športnica Zasavja 2006:
-	Neva Ocepek (KK PONDOKWAN Izlake)
-	Nina Žnidar ( SK Zagorje)
-	Katja Kurent (RK Krim Mercator)
-TjašaVozel ( PK LCT)
-	Katja Požun (SK Zagorje)
-	Ines Ramšak (ŽRK Zagorje)
3.	Naj trener Zasavja 2006:
-	Miha Kovačič ( Karate klub Trbovlje)
-	Peter Kauzer st.(BD Steklarna Hrastnik)
-	Srečko Rozman (KK PONDOKWAN Izlake)
-	Darko Raušl (PK LCT)
-	Zvone Pograjc (SK Zagorje)
-	Jernej Simerl (Karate klub Trbovlje)
4.	Naj ekipa Zasavja 2006:
-	KMN GIP BETON MTO
-	Karate klub Trbovlje
-	ŽRK Zagorje
-	SK Zagorje
-	BD Hrastnik
-	KBV PONDOKWAN Zagorje
5.	Naj športni delavec Zasavja 2006:
-	Igor Grčar
-	Franjo Glavica
-	Edi Tekavčič
-	Franc Barič st.
-	Ksenija Kranjc
-	Joško Hočevar
Izmed poslanih glasovnic bomo izžrebali srečne dobitnike, ki bodo za sodelovanje v naši akciji nagrajeni.
^GLASOVNICA
| I. NAJ ŠPORTNIK ZASAVJA 2006
1.	mesto:________________________
2.	mesto:_______________________
I 3. mesto:_______________________
I 2. NAJ ŠPORTNICA ZASAVJA 2006
I I. mesto:_______________________
2.	mesto:_______________________
I 3. mesto:_______________________
3.	NAJ TRENER ZASAVJA 2006
I I. mesto:_______________________
I 2. mesto:_______________________
3.	mesto:________________________
L ____ ____ ____ ___ ____ ____ _
4.	NAJ EKIPA ZASAVJA 2006
I mesto:____________________________
2.	mesto:___________________________
3.	mesto:___________________________
5.	NAJ ŠPORTNI DELAVEC ZASAVJA 2006
1.	mesto____________________________
2.	mesto____________________________
3.	mesto____________________________
Glasoval sem
Ime in priimek:
Naslov:
Telefon:
Davčna številka:
J
0jmr________________
Bratislava -sinonim za uspeh
Nov mednarodni uspeh mladih dolskih rokometašev
Na večdnevnem turnirju v rokometu v slovaški Bratislavi so mladi rokometaši RK Dol TKI Hrastnik spet dosegli odmeven mednarodni uspeh.
Mlajši dečki A, letnik 1994, so v nedeljo, 4. februarja 2007, zmagali na turnirju v glavnem mestu Slovaške, na katerem je igralo 64 ekip.
Rezultati:
Dol: Bribir (Hrvaška)	24:19
Dol: Brno (Češka)	33 : I
Dol: Bratislava (Slovaška)	18:5
Dol :Termo B (Slovenija)	28 : I
Finalni del:
Dol : Ivanič ( Hrvaška)	14:13
Dol : Bribir (Hrvaška)	17:11
Dol :Termo A (Slovenija)	19:14
Prvo mesto na turnirju si je pod vodstvom trenerja Mirana Hribška, tehničnega vodje Silva Zekarja ter vodje poti Matjaža Gučka, priborila ekipa: Aljaž Zore, Matej Prašnikar, Marko Plazar in Leon Lukič (vsi OŠ Dol), Daš Žekar, Luka Plevnik (oba OŠ Hrastnik), Gregor Borštnar, Miha Podbregar, Dominik Blatnik in Janez Guček (vsi OŠ Rimske Toplice).
Slika: Matjaž Guček
Besedilo: Fanči Moljk
Skoke na smučeh ne onemogoči niti vreme
Navkljub slabemu vremenu, so skakalci, prizadevni člani Skakalne sekcije Kisovec pri Smučarskem klubu Zagorje v zadnjih tednih opravili s kar nekaj tekmami.
Že v četrtek, 08.02.2007, so že v dopoldanskem času v Kranju potekala tekmovanja na 100 meterski skakalnici. Na tekmovanju za državno prvenstvo v kategoriji mladincev do 19 let je Andraž Pograjc osvojil 7.mesto, Miran Zupančič je bil 19. in Luka Grobijan 25-ti.
Popoldne, prav tako v Kranju, so se pomerili tudi dečki do 1 I let, vendar v ekipnem tekmovanju, ki pa je prav tako štelo za državno prvenstvo. Ekipa SK Zagorje prvi v postavi (Anja Javoršek, Žan Bantan, Žan Žujič in Žiga Hrovat) je zasedla četrto mesto, ekipa SK Zagorje, druga postava (Julija Sršen, Jaka Jesih, Rok Juvančič in Borut Udovič) pa je bila osma.
Na planiški 90 meterski skakalnici se je odvijalo državno prvenstvo za posameznike in ekipno za mladince do 17 let.V tekmovanju posamezno je Andraž Pograjc zasedel tretje mesto, Dejan Judež pa je bil petindvajseti.V ekipnem delu tekmovanja so nastopili z eno ekipo in ta je zasedla peto mesto, skakali pa so Leon Grobljar, Dejan Judež, Janez Močnik-Guna in Andraž Pograjc.
V	ameriškem Westbyju je Primož Roglič zmagal na tekmovanju za celinski pokal, na drugi tekmi pa je zasedel drugo mesto. Primož je bil tako daleč najboljši Slovenec na tem tekmovanju. Skakalci so se selili v Iran Mountain še na dve tekmovanji za celinski pokal.
Primož Roglič je nastopil na kontinentalnem pokalu v italijanskem Pragelatu
in zasedel šesto mesto, kar je bila tudi najboljša slovenska uvrstitev na tej tekmi, dan za tem pa je doskočil na dvaindvajseto mesto. Ostali tekmovalci so se v Planici pomerili na 90 metrski skakalnici za točke v pokalu Cockta v kategoriji mladincev domet.
Andraž Pograjc je zasedel tretje mesto, preostali pa so se uvrstili:
Leon Grobljar - 29.mesto Dejan Žujič - 41.mesto Aljaž Smolič - 54.mesto Ernset Prišlič - 57.mesto
V	skakalnem centru v Kisovcu je na 50 metrski skakalnici in sicer v nedeljo 11.2.2007 ob 9.00 uri pričetek tekmovanj za pokal Cockta v kategorijah dečkov do 14 in dečkov do 15 let, ob približno 12.30 uri pa pričetek ekipnega državnega prvenstva v kategoriji dečkov do
15 let.
Besedilo: Borut Markošek

SVIZOVE športne igre
Januarja se je začela I. športna liga Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije, na
kratko SVIZ-a Slovenije,
V soboto, 13. 1.2007, sta bila medobmočna turnirja v košarki. Ljubljanskega se je udeležila tudi ekipa iz Zasavja, v sestavi:Aleš Ključevšek, Davor Drečnik, Miha Hribar, Janez Pevc, Igor Vozel, Rudi Uranič,Tine Koncilja in Janez Zobarič.V razburljivih srečanjih smo si priborili nastop v finalu, kjer se nam je pridružil Alojz Škrinjar.
Lzsa---1
Posvet med tekmo v Zagorju
Zasavska odbojkarska ekipa (zasavske odbojkarice)
Na soboto, 27. I. 2007, smo v Zagorju gostili zadnjega izmed kvalifikacijskih turnirjev v odbojki.V športni hali so se ob 8.30 zbrale ekipe območnih odborov: Ljubljana z okolico, Velenje, Posavje in Zasavje. Sledilo je ogrevanje ekip, uvodni pozdrav organizatorjev in boj se je začel. Napetost je rasla iz minute v minuto in dosegla vrhunec v zadnjem krogu, ko sta se, na enem izmed obeh igrišč, pomerili še neporaženi ekipi izVelenja in Posavja. Za prvo mesto, ki je vodilo v finale, je bila potrebna zmaga in to so si, v napetem dvoboju, ob bučni podpori navijačic, priborile »Velenjčanke«.
Minulo soboto (10.2.) se je odvilo veliko finale v Šoštanju, kjer smo se zbrali finalisti s Koroške, iz Murske Sobote, Zasavja, Posavja, Podravja, Tolmina in Velenja. Nekaj po deveti je zadonela himna, sledil je pozdrav domačinov in finalni dvoboji so se začeli. Na eni strani dvorane košarka, na drugi odbojka, vmes
Z navijaško skupino v Šoštanju
pa bučna publika, ki se je skupaj z igralci veselila vsake dobljene točke. Zasavčani smo se v prvem krogu pomerili s premočnimi Korošci, ki so na koncu dvignili v zrak pokal zmagovalcev.Tretje mesto pa nam je, kljub podpori navijačic, z nekaj točkami prednosti, prevzela ekipa Posavja. Vseeno smo se veselili četrtega mesta v »državni« ligi SVIZ-a, Šaleško dolino pa smo zapustili z željo po še odmevnejši uvrstitvi prihodnje leto, ko bomo ponovno organizirali športne igre.
Besedilo:Janez Zobarič
Alpinistične
novice
V soboto, 3. februarja, se je član alpinističnega odseka Planinskega društva Trbovlje Sebastijan Jančič mudil skupaj s plezalko Veroniko Viltužnik iz Raven na Koroškem v Kamniško-Savinj-skih Alpah.Tokrat sta se lotila ob sicer lepem vremenu plezanja v Vzhodni steni 2252 m visoke Brane. Stopila sta pod 500 m visoko Bossovo grapo. Prav daleč še nista prišla, saj sta ugotovila, da razmere v steni niso prav dobre. Po krajšem premisleku sta se odločila za sestop.Vendar se tej gori nista odrekla. Preko Kamniškega sedla sta v snegu nadaljevala pot na vrh Brane. Kložasti sneg je grozil, da ju bo odnesel, vendar se je pristop na goro srečno končal. Napetost je popustila in na vrhu sta se potrepljala po ramenih in se zadovoljna vrnila v popoldanskih urah v Kamniško Bistrico. Že naslednji dan, to je v nedeljo, 4. februarja, pa se je ista naveza odpravila v Karavanke. Odločila sta se za plezalni vzpon na 2181 m visoko Vrtačo.Tu se jima je pridružila še hrvaška alpinistka Dubravka Zupanič.Vsi trije so se povzpeli po 400 m visoki grapi v Južnem pobočju Vrtače.Tu so bile zelo dobre snežne razmere, zato so vzpon lahko hitreje opravili. Zadovoljni so se z vrha vrnili v popoldanskih urah v dolino in nato domov.

Karate
Trboveljčani na NEP v Turčiji
V DNEH OD 9. DO II. FEBRUARJA JE V IZMIRU V TURČIJI POTEKALO 34. EVROPSKO MLADINSKO PRVENSTVO V KARATEJU.
Barve Slovenije so zastopali tudi trije Trboveljčani, Nik ŽLAK, Kristijan OSTOJIČ in Žiga ŠANTEJ. Od vseh slovenskih klubov so imeli Trboveljčani največ reprezentantov, ki so nastopili v športnih borbah.To je vsekakor dokaz, da se v klubu dela dobro.
Žiga ŠANTEJ ni nastopil prvič na največjem tekmovanju, saj je že bil udeleženec Mladinskega svetovnega prvenstva leta 2003 v Franciji. Na Evropskem prvenstvu pa je kot Nik in Kristijan nastopil prvič. Fantje so vedeli, da so dobro trenirali, tako na reprezentančnih pripravah, kot klubskih treningih, zato so vsi odšli v ring odločno.
TRBOVELJČANI NA MEPVTURČIJI-09.-11.02.07
V soboto je najprej nastopil Žiga ŠANTEJ, ki je že v prvem kolu tesno izgubil s švicarskim prvakom z rezultatom 2:3. Rezultat je bil izenačen vse do 5 sekund pred koncem dvoboja, ko je Švicarju uspelo izkoristiti trenutno nepazljivost, povesti ter na koncu tudi zmagati. Kot drugi je v ring vstopil Kristijan, ki je v prvem kolu premagal Avstrijskega reprezentanta, v drugem Madžara in v tretjem izgubil, tako kot pred njim Žiga, s švicarskim reprezentantom, ravno tako tesno z 1:2. Kot zadnji Trboveljčan je nastopil Nik ŽLAK.V prvem kolu je bil prost, v drugem pa ga je z 0:1 premagal slovaški tekmovalec. Rezultati vseh treh kažejo, da se lahko enakovredno kosajo s svojim tekmeci tudi na največjih tekmovanjih, kar pa je za prve nastope tudi najpomembnejše.
Žiga ŠANTEJ je nastopil tudi v ekipnih bojih. V prvem kolu proti Škotski ga je reprezentančni trener postavil na četrto pozicijo. Škoti so že v prvih treh dvobojih povedli s 3:0 in s tem avtomatično tudi dobili dvoboj, zato Žiga ni niti nastopil. Slovenska reprezentanca je skupno osvojila dve peti in tri sedma mesta. Glede na to, kolikor vlagajo druge države v ta šport in koliko imajo registriranih tekmovalcev, so odgovorni na Karate zvezi Slovenije ta nastop ocenili kot uspešen, kljub temu, da niso osvojili nobenega odličja. Da ti rezultati niso “mačji kašelj”, nam pove dejstvo, da je v vsej svoji zgodovini Slovenija,
oziroma slovenski karateisti osvojili na Mladinskih evropskih prvenstvih “zgolj” 6 medalj.
Najodmevnejši trboveljski rezultat doslej je dosegel, žal že pokojni Dalibor FILIPIČ, ki je na Evropskem mladinskem prvenstvu, leta 2000 v Celju osvojil srebrno medaljo.To je bila do takrat tudi »najžlahtnejša« medalja na mladinskih evropskih prvenstvih v samostojni Sloveniji. Odmevnejše rezultate so dosegli še David KRAJNC in Miha KOVAČIČ z osvojenim petim mestom ter Jernej SIMERL in Edin SALKIČ sedmim mestom. To evropsko prvenstvo si bomo zapomnili po velikem številu trboveljskih reprezentantov in po velikem številu obiskov na klubskem forumu, kjer sta trenerja Jernej SIMERL in Miha KOVAČIČ s pomočjo udeleženca prvenstva Žige ŠANTEJA ažurno obveščala o dogajanju v Izmiru.V treh dneh trajanja tekmovanja so zabeležili skoraj 900 obiskov, kar je največ od vseh obiskanih forumov v Sloveniji, tudi Karate zveze Slovenije.
V trboveljskem klubu bodo najprej lepo sprejeli svoje reprezentante, se z njimi temeljito pogovorili in se po nekaj prespanih nočeh, ko se bodo misli zbistrile, skupno odločili za naslednji projekt, Mladinsko svetovno prvenstvo, oktobra letos, prav tako v Turčiji, tokrat pa v Istanbulu. Poleg omenjenih treh imajo v trboveljskem klubu še nekaj perspektivnih tekmovalcev, ki si bodo ravno tako poskušali izboriti vozovnico za svetovno prvenstvo.
Besedilo in slike: Bogdan Simerl
Mountainbike
Mountainbike klub je bil ustanovljen leta 1000, ukvarjajo pa se s spustom z gorskimi kolesi-DOWN-
HILL
V tem času so postali ŠTIRI KRAT klubski pokalni prvaki, v sezoni 2006 pa osvoji skoraj vse naslove:
-	naslov državnega prvaka je dobil Jan Cestnik
-	pokalni prvak je postal Matej Drnovšek
-	pokalni podprvak je Andraž Jeršin
-	in državna prvakinja je tokrat Rebeka Barlič Mountainbike klub Trbovlje predstavlja že 4. film o spustu z gorskimi kolesi, ki je »Kronološki dokument sezone dirkanja v spustu in vseh obrobnih dogodkov, športnih in nešportnih, kot jih doživljajo fantje iz kluba MTB Trbovlje,« kot pravijo na www.
mtb.si Gotovo bodo vsi, ki jih ta, ne ravno najbolj nenevaren šport zanima, izvedeli še dosti več novega, kot smo uspeli poročati o tem v Zasavcu.
Predstavitev oz. premiera filma bo 2. marca ob 21.00 v klubu Mesečina v Trbovljah.
MaH
'A'
Zagorski smučarji navdušujejo
Nina vodilna po šestih tekmah za državni pokal, kot članica otroške reprezentance bo nastopila na Pokalu
Loka
Mladi alpski smučarji nastopajo na številnih tekmah, tako na državnih kot tudi regijskih. Cicibanke in cicibani se za točke merijo za veliko nagrado Wienerstaeditsche, mlajši in starejši deklice in dečki pa za veliko nagrado Hervis.Vsi pa tekmujejo tudi na tekmah za pokal Vzhodne regije. Najmlajši smučarji pa nastopajo na tekmah za Pokal Krvavca, nastopili pa so tudi na tekmi mlajših cicibanov za Pokal Hervis. SK Zagorje ima tekmovalce v vseh omenjenih kategorijah. Z odličnimi rezultati v letošnji sezoni dokazujejo, da sodijo v sam vrh slovenskega otroškega smučanja in upajmo, da bo to vplivalo na ponoven vzpon smučanja v zagorski dolini.
Najbolje gre v letošnji sezoni Nini Žnidar, ki je že od svojih prvih tekmovalnih korakov v samem vrhu. Nina je na šestih državnih tekmah zmagala kar štirikrat, dvakrat pa je bila na drugem mestu.V skupnem seštevku velike nagrade Hervis je prepričljivo v vodstvu in bo kot članica otroške reprezentance zastopala barve Slovenije na 32. Pokalu Loka, ki bo prihodnji vikend na Soriški planini. Gre za eno največjih mednarodnih otroških tekmovanj v alpskem smučanju, na katerem se pomerijo mladi tekmovalci iz vse Evrope. Nina tekmuje v kategoriji mlajših deklic, kjer tekmuje tudi njena klubska kolegica, Katja Murne. Katja je na državnih tekmah zasedla eno četrto, dve peti in eno sedmo mesto in je trenutno na 6. mestu v skupnem seštevku velike nagrade Hervis. Med mlajšimi dečki odlično tekmuje tudi Žan Hribar, ki se v tej sezoni lahko pohvali z 8. mestom v slalomu in z 10. in 12. mestom v veleslalomu za državni pokal.Vsi trije tekmovalci se lahko pohvalijo tudi s stopničkami na tekmah za pokal vzhodne regije: Nina s 4 zmagami, Katja z drugim in tretjim mestom ter Žan z drugim mestom. V kategoriji starejši deklic in dečkov ima zagorski klub štiri tekmovalce, Saro Juvančič, Urha Kapelara, Miho Drofenika in Davorja Grabnarja. Vsi tekmujejo v močni konkurenci in dosegajo lepe uvrstitve, od 20. do 30. mesta v državnem merilu, ter med prvo deseterico v regijskem merilu.
Med cicibankami odlično nastopa Pia Zupan, ki je na 4 tekmah za državni pokal osvojila prvo, drugo, tretje in četrto mesto ter je trenutno na odličnem tretjem mestu v skupnem seštevku
za veliko nagrado Wienerstaeditsche. Na Pokalu Roka Petroviča, kjer se je pomerilo 290 cicibanov in cicibank je zasedla odlično tretje mesto. Pia odlično nastopa tudi na tekmah za pokal Vzhodne regije, kjer je že večkrat prepričljivo ugnala vso konkurenco. Na zadnji tekmi za pokal Vzhodne regije, kjer je Pia zmagala, se ji na stopničkah za tretje mesto pridružila tudi NevaTaškar, sicer še pogojnica med cicibankami.V konkurenci cicibank nastopa tudi Kristina Kramar Kokalj, ki pa se zaradi poškodbe zadnjih tekem ni mogla udeležiti.V kategorji cicibanov kot pogojnik nastopa tudi Gašper Kranjc, ki se v močni konkurenci še kali za nastope v prihodnjih dveh sezonah.
Seveda pa ne smemo pozabiti na najmlajše zagorske smučarje, to so mlajši cicibani, stari do 8 let.V tej konkurenci nastopajo Tjaša in Matic Šorli ter Sara Poropatič. Sara in Matic sta se odlično izkazala v Kranjski gori, kjer sta na pokalu cicibanov za Pokal Hervis prismučala na 6. mesto. Mlajši cicibani in cicibani pogojniki pa nastopajo tudi na tekmah za Pokal Krvavca. Na teh tekmah je Neva osvojila drugo mesto, Gašper 6. mesto, Tjaša 9. in 15. mesto, Matic 14. in 15. mesto, Sara pa 25. in 26. mesto.
Rezultati dokazujejo, da se z mladimi smučarji v Zagorju dobro dela. Ob pomoči sponzorjev, staršev in številnih drugih, ki kakorkoli pomagajo k razvoju otroškega smučanje v Zagoju, verjamemo, da se bomo dobrih rezultatov veselili tudi v prihodnje.
I® pogr_________________
Športne društvo MIR osvojilo Dunaj
Srpske športne društvo MIR iz Hrastnika,katerega uspešno vodi že 11 let Dragan Caranovie so dne 4.1.1007 na izredno močnem turnirju, ki se je odvijal na Dunaju z izrednimi rezultati domov prinesli zmagovali pokal!
Na turnirju so bile ekipe iz bivše Jugoslavije, ki so se delile v dve skupini.V skupini B je ekipa MIR pretresljivo premagala vse nasprotnike in osvojila prvo mesto, v polfinalu se je pa srečala z domačo ekipo JEDINSTVO in zmagala z rezultatom 3:1. In s tem si je priborila nastop v finalu, kje je za nasprotnika dobila zmagovalca druge polfinalne tekme Kosovsko ekipo STRUGA. Z odlično igro in kljub vodstvu nasprotnika z 1:0 je ekipa MIR na koncu slavila z izidom 4:1 in zasluženo osvojila zmagovalni pokal.
I.	vrsta: Caranovie D., Popovič Ž., Jovanovič I., Blatnjak Z.
II.	vrsta: Malič D., Kojič Z., Malič N., Radič B.
Caranovič D. prejema zmagovalni pokal iz rok predsednika
KS D Jedinstvo Krste Petrišoreviča
SŠD MIR se zahvaljuje vsem sponzorjem za pomoč in KS D Jedinstvo za izredno organizacijo turnirja.
SŠD MIR-HRASTNIK
Zimska liga v malem nogometu Hrastnik 1007
REZULTATI 4. IGRALNEGA DNE - I. LIGA! TRENUTNA LESTVICA!
1.	KMN JUVENTUS, 2. B. SLAVI, 3. KMN DEBRO, 4. P. LENIČI, 5. RUDNIK, 6. P. KUKUCA, 7. ŠKOTI, 8. ANTIMON, 9. PLAY OFF, 10. KMN XXL, I I.YOUNG BOYS
NAJBOLJŠI STRELCI!
I .TOPLAK (KMN JUVENTUS) - 10 GOLOV
2.	ISIČ (RUDNIK), STARC (ŠKOTI) - 7 GOLOV
3.	BREZNIKAR (KMN JUVENTUS), MEMIŠEVIČ (RUDNIK), DRAGAR (KMN
DEBRO), NIKOLIČ (B. SLAVI) - 6 GOLOV
Barbi
Naporen,a uspešen vikend za trboveljske smučarje
Pretekli vikend je bil naporen, hkrati pa tudi uspešen za mlade trboveljske smučarje.
Za cicibane so organizatorji v soboto in v nedeljo pripravili dva veleslaloma na smučišču Golte.
Kljub slabim snežnim razmeram v letošnji zimi, jim je obe tekmi uspelo izvrstno pripraviti.
V	soboto je na Golteh potekal Pokal Vzhodne regije, kjer se je med našimi tekmovalci najbolje odrezala Kaja Klančišar in si prismučala srebrno kolajno, na odlično peto mesto pa se je zavihtel Anže Vračevič. Prav tako je bil odličen Žan Špilar, ki je bil deveti v regiji. Lovro Kmet je osvojih 20. mesto, Jacques Skušek 25., Oskar Vrbovšek je bil na 29. ter Gaber Camloh na 35. mestu.
V	nedeljo je na istem smučišču potekal veleslalom za točke državnega pokala Wienerstaeditsche, katerega so se udeležili tudi tekmovaci iz Hrvaške.
Med 47 cicibankami je Kaja Klančišar osvojila 5. mesto. Cicibanov je bilo na startu 96, zato smo bili nadvse zadovoljni s prav tako odličnim I I. mestom Anžeta Vračeviča ter 19. mestom Žana Špilarja. Lovro Kmet je zasedel 31. mesto, Oskar Vrbovšek 71. ter Gaber Camloh 75. mesto.
Mlajši in starejši dečki in deklice so se v nedeljo in ponedeljek pomerili v slalomu in veleslalomu za Veliko nagrado Hervis.
V	nedeljo se je na slalomski progi za mlajše deklice in dečke, med našimi najbolje znašlaTjaša Kmet in osvojila 15. mesto. Hana Brvar je dosegla 24., Kreže Blaž 30. ter Luka Bolarič 33. mesto.
V	ponedeljek je na veleslalomu, ki ga je zakoličil Pen es Matjaž slavila Kranjec Nika iz Postojne. Na startu je bilo 50 mlajših deklic in 57 mlajših dečkov.
Med našimi je bila tokrat najboljša Hana Brvar na 18.mestu, Tjaša Kmet je bila 27., Blaž Kreže 21., Luka Bolarič 33.
Na Pokalu Krvavec je med letniki 1998 in 1999 Tina Fabjan osvojila 27. mesto. Na Hervisovem veleslalomu, ki je potekal v nedeljo, pa je 8. mesto dosegel Erjavec Janez, 13. Kovačič Ana, I 5. mesto DolancTinkara ter 21. mesto Miha Bolarič.
Smučarsko društvo Trbovlje
Zasavski frker
ZBIL JO JE NA PREHODU ZA PEŠCE
Dne 03.02.2007 ob 18.54 se je na območju Trbovelj pripetila prometna nesreča z udeležbo pešca. Policisti so ugotovili, da je peška, 69-letnaTrboveljčanka, pravilno prečkala cesto na prehodu za pešce.V tem času je osebnim avtomobilom z neprilagojeno hitrostjo pripeljal 25-letni Trboveljčan ter jo zbil, tako, da je padla po vozišču. Reška se je v nesreči poškodovala in je bila s kraja odpeljana z reševalnim vozilom v zdravstveno ustanovo. Peška se je v nesreči lahko telesno poškodovala, zoper povzročitelja pa sledi obdolžilni predlog na pristojno sodišče.
NEPRILAGOJENA HITROST
Dne 08.02.2007 ob 21.38 uri so obravnavali prometno nesrečo v okolici Zagorja ob Savi. Policisti so na kraju nesreče ugotovili, da je povzročiteljica 20-letna Zagorjanka zaradi neprilagojene hitrosti trčila v nasproti vozečega voznika osebnega avtomobila. Oba udeleženca sta bila reševalnim vozilom odpeljana v zdravstveno ustanovo na nudenje prve pomoči.
TRČILAV MOTORISTA
Dne I 1.02.2007 ob 18.42 uri je v Hrastniku 40-letna voznica osebnega avtomobila zaradi prekratke razdalje trčila v zadnje kolo vozila voznika motornega kolesa 28-letnega Laščana, ki je zaradi tega zapeljal s ceste v gozd in se prevrnil. Z reševalnim vozilom je bil odpeljan v bolnišnico, v nesreči pa se je lahko telesno poškodoval.
OBVESTILO:
V času med 19. 2. 2007 in 25. 2. 2007, bo v skladu z letnim in mesečnim načrtom na celotnem območju Republike Slovenije potekal evropsko usklajen poostren nadzor nad uporabo varnostnega pasu. Namen poostrenega nadzora je predvsem vplivati na vedenja voznikov in potnikov v vozilih ter s tem posredno zmanjševati najhujše posledice prometnih nesreč.
Voznike in potnike v vozilih opozarjamo, da naj pri vožnji uporabljajo varnostne pasove, prav tako pa opozarjamo starše in skrbnike, da naj poskrbijo za ustrezno privezanost otrok v otroških sedežih.
080-1200
“Skupaj proti kriminalu”
ČE HOČEŠ POMAGATI POLICIJI PRI RAZISKAVI IN ODKRIVANJU KRIMINALNIH DEJANJ, ČEVEŠ, KJE SO SLEDI STORILCA ALI PREDMETOV,
KI BI DOKAZOVALI NJEGOVO DEJANJE IN ČE HOČEŠ OSTATI PRI TEM ANONIMEN POKLIČI NA ANONIMNI TELEFON POLICIJE 080-1200
Občani lahko o problemih v Zasavju iz pristojnosti policije pišejo na e-mail: pp_trbovlje.pulj@policija.si po_hrastnik.pulj@policija.si po_zagorje.pulj@policija.si gorazd.lipovsek@policija.si (vodja policijskega okolišaTrbovlje) bostjan.bokal@policija.si (vodja policijskega okolišaTrbovlje)
URDNIČNO ©
Aufbiks
Z BERGLO PO GLAVI
Dne 16.2.2007 so bili policisti iz ZD Litija obveščeni, da je pri njih iskal zdravniško pomoč občan, katerega je pri prepiru poškodoval znanec. Policisti so pri zbiranju obvestil ugotovili, da je prišlo do spora med dvema starejšima moškima, pri tem pa je prvi drugega z berglo udaril po glavi in ga poškodoval, tako da je slednji najprej iskal zdravniško pomoč v ZD Litija in nato še v UB KC Ljubljana. Policisti bodo opravili razgovor z osumljencem tega dejanja in zoper njega ustrezno ukrepali.
NAMESTO MARIJE SO SE PRIKAZALI POLICISTI
Dne 17.2.2007 ob 06.30 uri je pri cerkvi v Litiji obležal moški. Policisti so na kraju ugotovili, da je moški obležal zaradi prevelike količine zaužitega alkohola. Kršitelju je bil izdan plačilni nalog, zaradi močne pijanosti pa je bil z reševalnim vozilom odpeljan v ZD Litija, kjer mu je bila nudena pomoč.
ZGREŠIL STANOVANJSKI BLOK
Dne 04.02.2007 ob 12.30 je pijani 25-letni Trboveljčan zgrešil stanovanjski blok in skušal vstopiti v stanovanje, za katerega je mislil, da je njegovo. Ko je lastnica stanovanja prišla do njega, pa se je do nje nedostojno vedel, tako, da je le-ta poklicala na policijo. Policisti so mu izdali plačilni nalog.
ZAGORJAN SE GA JE NAPIL...
Dne 08.02.2007 ob 18.3 I uri smo bili obveščeni o kršitvi javnega reda in miru s strani pijanega 42-letnega Zagorjana. Navedeni se ni pomiril niti ob prihodu policistov, zato je bil pridržan do iztreznitve na PPTrbovlje, izdan pa mu je bil tudi plačilni nalog.
... HRASTNIČAN MU JE SLEDIL
09.02.2007 ob 21.20 uri je v Hrastniku javni red in mir kršil 17-letni Hrastničan. Navedeni se ni pomiril, zato je bil pridržan iztreznitve na PPTrbovlje.V postopku so mu policisti zasegli tudi zavitek prepovedane droge heroin.
S STEKLENICO PO GLAVI
Dne 10.02.2007 ob 01.16 uri je v gostinskem lokalu na Dolu pri Hrastniku prišlo do spora in nato tudi do pretepa med 18-letnik in 25-letnim Dolanom. Pri tem je 25-letnik s steklenico v predel glave udaril 18-letnika, ki je nato iskal zdravniško pomoč. Zoper 25-letnika sledi kazenska ovadba na sodišče.
NUDILI SO MU ZATOČIŠČE DO IZTREZNITVE
Dne I 1.02.2007 ob 01.30 ure je bil zaradi kršenja javnega reda in miru na javnem kraju do iztreznitve pridržan 25-letni Zagorjan.
Ravbajo kot srake
UKRADEN AUDI A6
Dne 05.02.2007 ob 12.18 uri smo obravnavali kaznivo dejanje tatvine osebnega
Avtomobila znamke Audi A 6, reg. št. LJ Y2-30J, last 31-letnega Zagorjana. V zvezi tega občane naprošajo, da v kolikor imajo kakšne koristne podatke o tatvini vozila naj le-te sporočijo na PP Trbovlje na številko 0356-53-150, ali številko I 13 oz. na anonimno številko policije 080 1200.
© Mzvem to
SUDOKU
KAKURO
8				7				5
	2	6					3	
	7	1				4		6
	6				2	1		7
	1		5		4			
						3		
							8	2
		3	7			5		
	5	2						
				
Križan Ke & uganKe
REŠUJTE KRIŽANKE IN UGANKE3K IN
OSVOJITE
GLAVNO
NAGRADO
1000 €
Rešujte!
NURIKABE
Nagradna križanka
Rešitev oziroma geslo nagradne križanke pošljite do 03. marca 2007 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta zmage 3, 1410 Zagorje ob Savi s pripisom NAGRADNA KRIŽANKA št. 4/2007. Fotokopij ne upoštevamo, prav tako tudi ne rešitve gesla, ki bodo prispele na dopisnicah in na njih ne bo nalepljeno geslo, izrezano iz Zasavčeve križanke. Poleg svojega točnega naslova pripišite še davčno številko, ker vas v nasprotnem primeru ne bomo mogli nagraditi. Med reševalce bomo razdelili nagrade:
Trgovina JAKA Zagorje - Brglez Roman s.p., Pekarna-Slašči-čarna-Trgovina-Bar,Vransko: lx bon v vrednosti 20,86 EUR I x bon za 12,52 EUR sit in lx za 8,35 EUR sit Izžrebanci nagradne križanke 3/2007 Za vrednostne bone Trgovine Jaka Zagorje:
1.	Fani Seničar, Podkraj 75, 1430 Hrastnik- bon za 20,86 EUR
2.	Filip Šmid, Ribnik 3, 1420 Trbovlje - bon za 12,52 EUR
3.	Renata Knez, Pot na Brod, 1433 Radeče - bon za 8,35 EUR
BRGLEZ ROMAN s.p. PEKARNA- SLAŠČICARNA-TRGOVINA-BAR ~	‘ VRANSKO 17
3305 VRANSKO
Po pomladi že diši In v trgovini jaka kekse po zelo ugodnih ceni se dobi
Akcija traja od 22.02. do 07.03.2007
Trgovina Jaka C.9. avgusta 107, Zagorje Tel: 035660280
Na prejšnjo uganko je pravilno odgovorila, da je pesnik, katerega verz smo objavili, France Prešeren - dr. Fig in bila srečna izžrebanka:
Angela Kerin, Ulica prvoborcev 16, 1410 Zagorje
- čestitamo - knjigo ji bomo poslali!
Ali se prepoznate?
Vsi zelo pozorno poslušajo, mar ne?! Kje in komu ste tako prisluhnili boste že sami vedeli, ko se boste prepoznali na naši fotografiji obkroženi z lepo okroglim krogcem. Zdaj pa, ker veste, kdo ste, to sporočite še Marti na GSM 041-410-734 in s somišljenikom po vaši izbiri (lahko pa tudi kar sami) se boste gostili v Pizzeriji Čebelica na Izlakah z dvema pizzama in dvema coca-colama. Ampak, le v primeru, da se nam »razkrijete« do 2. marca 2007.
pizzemn čebeucu
VRfiČEVIČ fllolej Valvazorjevo % IZlflKE, Tel.: 03/56 74 137
O, ne, ne sprašujemo po imenu gospoda na pričujoči fotografiji.To bi bilo pa že malce, hm, milo rečeno, neresno. Sprašujemo pa, kje je tako svarilno dvignil prst, morda je celo komu požugal? Torej: v kupon vpišite ime ustanove in kraj, kjer je gospod predsednik požugal...pošljite kuponček na Uredništvo Zasavca, Cesta zmage 3, 1410 Zagorje in žreb vam bo prižrebal knjižno darilo.
Ime ustanove in kraj:
Ime in priimek:
Naslov:
Ko pesem spregovori
Drage bralke, cenjeni bralci! Valentin ima ključ od korenin, pravi slovenski ljudski pregovor. Čas okrog 14. februarja torej oznanja pomladno prebujanje. Narava, ki je letos nekoliko zmedena zaradi mile zime, se že pripravlja na novo rast. Življenje bo zajemalo z veliko žlico, kar odlično sovpada z optimizmom praznika zaljubljencev. Čeprav je Valentinovo uvoženo iz anglosaksonskih dežel, lahko dobi domovinsko pravico tudi pri nas. Pri tem se je treba zavedati, da imamo tudi domače praznike pomladi in ljubezni. Predvsem pa je potrebno, da ob tem ne tuhtamo preveč, saj obstaja rek, da pamet ljubezni ne more krotiti. In ne pozabite, zima ni samo čas snega. Srečno!
Boštjan Grošelj, urednik rubrike List (tel. 031-373-826)
LEPO JE BITI ŽENSKA
Kako lepo je biti ženska, s cvetličnim vonjem sanj obdana, ovita v frfotanje tankih kril, kot nežna ptica v vetru, razigrana.
Lepo je, ko zaobljeno telo prek belih, tankih nog se v ritmu hoje pozibava, ko se pramen dolgih, gostih las kot topel val na goli koži poigrava.
Lepo je, ker nam dano telo je z novim bitjem podeliti, iztisniti iz teme ga v življenje, iz svojih prsi mala usteča dojiti.
Lepo sveta, otrok in moških
spoznati je navade, drugačnosti ceniti,
še lepše, ko spoznaš, zakaj ostajajo, odhajajo, in veš, zakaj so mogli priti, iti.
Kako lepo je biti ženska!
Vesna Berk
BELE SLEDI
Debela odeja je zemljo pokrila, bela planjava pred mano leži, zdi se, da skrunim deviško lepoto, ko vanjo zarišem svoje sledi.
Padajo rahlo bele snežinke, skoraj zasuta ozka bo gaz in kmalu nihče ne bo vedel, da tukaj hodila sem jaz.
Francka Šmid
USTVARJALCI PROZE, RUBRIKA LIST ČAKA NA VAŠE PRISPEVKE!
Odprti smo za vaše dragocene stvaritve,
ki bodo obogatile bralce!
Pošljite jih na naslov: Uredništvo Zasavca, Cesta zmage 3,
1410 Zagorje ob Savi.
HVALA ZA SODELOVANJE NA ZASAVČEVEM LITERARNEM RAZPISU!
KLJUČAVNICA
Pospremil te bom do vrat, ko pred mano jih boš zaprla; ne bom odpiral jih, ko vanja boš “drla”.
Ključi ostali bodo na istem mestu kot tedaj, ko še ni bilo treba spraševati, od kod in kdaj.
Našla boš lahko ključe stare še na istem mestu, ključavnica ljubezni pa je zdaj že na podestu.
Zdaj nove ljubezni odpirajo se vrata, naj za tebe za vedno se zaprejo moja vrata.
Gregor Lesar
“Če iščemo pot do ljubezni z razumom, je enako, kakor če bi iskali sonce s svetilko.”
(Dzelad ed Din Rumi)
Aleksij Porednih:
Dobiček vre v žilah
“Videl sem svetlo deželo veselih Ijudi.Va-njo so se zgrinjali izbranci z vseh vetrov zemeljskega kraljestva. Združeni v petju hvalnic Sili, ki združuje za novo upanje prihodnosti, so uživali stanje sladke blaženosti. Pozabljene so bile žrtve, utišani so bili zločini, ki so kot vir bogatih izkušenj napajali rodove Sonca. Delali so za svoje veselje, kajti blaginja se je širila iz njihovega srca. Zuljave roke so gledali le še v dokumentarnih oddajah, mučno naprezanje za vsakdanje preživetje je bilo stvar časov, o katerih je pričal le še zgodovinski spomin.”
V tem slogu bi lahko razpredali še dolgo. To ni neumnost, to je mit. “Kakšen mit? To je pravljica, utopija, to ni mogoče,” lahko vzklikne človek, ki se komaj prebija skozi življenje. Hkrati isti človek trdno verjame v to, kar zanika, čeprav se tega ne zaveda. Brez vere v lepši in boljši jutri bi ‘scagal’.Vse bi poslal “hudiču v rit” in si pognal kroglo v glavo. Nekateri si seveda sodijo sami, večina pa se nas zadovolji z utapljanjem nezadovoljstva v različnih zasvojenostih. V omamo bežimo, da bi pozabili na vsakdanje tegobe. Da, ne želimo si tegob, kar pomeni, da si želimo “sladki nektar bivanja”.Verjamemo torej pravljicam in utopijam, ker nam pomagajo živeti.
Tudi v mit o ljubezni še kako verjamemo, drugače se ne bi nikoli zaljubili. Zaljubljenost je sprva lepa, brez pameti, brez misli na razočaranje, živi v oblakih. Kasneje se mnogi pari poročijo, pridejo otroci, odidejo pa močna ljubezenska čustva. Če se to zgodi, in to je nekaj običajnega, človek ugotovi, da njegova ljubezen ni bila pristna. Če bi bila pristna, bi z enakim žarom gorela do smrti ljubljene osebe in tudi po njej. In kdaj je ljubezen pristna? Takrat ko človek najprej brezpogojno ljubi sebe. Zmota je, če mislimo, da partnerja v ljubezenski zvezi ljubita drug
drugega. Še vedno ljubita vsak sebe.Večjo ljubezen imata do sebe, več ljubezni lahko razdajata drug drugemu. Z drugim lahko delimo samo tisto, kar nosimo v svojem srcu!
Mit nas žene, čeprav je mit utopija. Je nek ideal, ki bi se lahko uresničil v primeru drugačne zavesti človeštva. Nekateri ljudje bi ga bili sposobni živeti, a velika večina bi potrebovala tisoč življenj, da bi dozorela za kaj takega. Od tu vznika borba. Bori se vedno nekdo, ki misli, da samo borba zagotavlja napredek. In sklicevanje nanjo je značilno za evolucijo, kakršno imamo v glavi. Toda preroki in vizionarji različnih narodov, ver, političnih usmeritev in ideoloških tokov so sanjali marsikaj, kar morda ne bo ves čas neuresničljivi sen.
Poznamo pionirje vožnje z avtomobilom, letalom in vesoljskimi plovili. V njihovi domišljiji so nastale ideje za kasnejše izume. Ko si lahko nekaj naslikamo v glavi, smo že prižgali plamen, ki se utegne razplamteti v ogromen kres, ko se sanjače-va ideja uresniči.Vendar pa bi se morali vprašati, ali je uresničevanje nečesa zamišljenega smiselno. Ali se je morda celo treba upreti napredku? Noben materialni napredek, ki je izraz gonje po dobičku, namreč ne more odtehtati škode, ki jo utrpijo milijoni ljudi, ujetih v izvajanje na-
črtov dobičkarjev.
To ne pomeni, da je prizadevanje za materialno blaginjo nekaj slabega. Nasprotno. To je izjemno plemenito početje, vprašljivi so samo razlogi zanj. Če je razlog “metanja za dobičkom” v želji, da pobegnemo notranjemu glasu, ki nas zavedno ali nezavedno vabi v svoj objem, smo najbolj bedna bitja v vesolju. Bistvo človeka je ljubezen. Če človek brezpogojno sprejema sebe z vsemi svojimi slabostmi in napakami ter si prizadeva kar najbolje razviti svoje talente, potem živi polno. Če živi polno, je ustvarjalen, ljubeč do soljudi in vsega, kar ga obdaja. Materialna blaginja je samo logična posledica takšne naravnanosti.
Ljubezen namreč niso'pocukrana’ čustva, ki izhlapijo kot kaplje rose na poletnem soncu, bistvo ljubezni je popolno sprejemanje vsega, kar izkušamo v življenju. Iz ljubezni izvira hvaležnost za vse, kar nam je dano doživeti. Svet ni črn, ni bel, svet je simfonija Razodevajočega. Ni potrebno, da nam strah za lasten obstoj vre v žilah, sicer nam jih utegne razgnati. Potrebno je samo uravnotežiti svoje življenje. Kako? Najbolj elegantna, a hkrati najtežja pot je postopno sprejemanje sebe.Vsako izgovarjanje, da je tovrstno spreminjanje pretežko, nas vodi stran od sebe. Čemu še verjeti v lepšo prihodnost, če si istočasno z vso močjo prizadevamo, da bi se poteptali?!!
© mo/omsmfi
KINO DELAVSKI DOM ZAGORJE
Petek 23.2. ob 19.00 - KRATKI STIKI, slovenski, drama
Sobota 24.2. ob 19.00 - NEUSTRAŠEN, ameriško-hongkonški
Nedelja 25.2. ob 19.00 - KRATKI STIKI, slovenski, drama
Torek 27.2. ob 19.00 - FILM TEATER: ČISTA, kanad-sko-britanski, drama
Poned. 26.2. ob 19.00 - NEUSTRAŠEN, ameriško-hongkonški
KINO IZLAKE
Nedelja 25.2. ob 19.15 - NEUSTRAŠEN, ameriško-hongkonški
KINO DELAVSKI DOM TRBOVLJE četrtek 22.2. ob 18.00 - BABILON, drama
ob 20.30 - KRVAVI DIAMANT, triler petek 23.2. ob 18.00 - KRVAVI DIAMANT
ob 20.30 - UTRIP GROZE, grozljivka sobota 24.2. ob 18.00 - KRVAVI DIAMANT ob 20.30 - UTRIP GROZE
nedelja 25.2. ob 18.00 - UTRIP GROZE
ob 20.00 - BABILON
poned. 26.2. ob 18.00 - TIGER IN SNEG komedija ob 20.30 - KRVAVI DIAMANT torek 27.2. ob 18.00 - BABILON
ob 20.30 -TIGER IN SNEG
DELAVSKI DOM TRBOVLJE
ZARADI BOLEZNI IGRALKE JE BILA PREDSTAVA 5ŽENSK.COM V NEDELJO 18.2.2007 ODPOVEDANA.
NADOMESTNI TERMIN JE NEDELJA 4.MAREC 2007 OB 17.00.
ČE KATEREMU OD OBISKOVALCEV TERMIN NE USTREZA, PROSIMO DA PRINESEVSTOPNICE NAZAJ DO PETKA 23.FEBRUARJA. ZA RAZUMEVANJE SE ZAHVALJUJETA ŠPAS TEATER - DELAVSKI DOM TRBOVLJE
14. - 28.februarja 2007 razstava v galeriji : DRL RelikTrbovlje četrtek, 1.3.2007 ob 19.30 opera SEVILJSKI BRIVEC (opera v dveh dejanjih v slovenskem jeziku) KA Figaro Ajdovščina četrtek, 8.3.2007 Dan žena - SD Trbovlje
DELAVSKI DOM ZAGORJE
Četrtek, 22.februar 07 ob 19.30 - GLEDALIŠKI ABONMA IN IZVEN: Penzion Jelen - burka v treh dejanjih - Gledališka skupina KD Svoboda Elektroelement Izlake
Petek, 02. marec ob 19.30 - GLASBENI ABONMA IN IZVEN -koncert Marjana Lipovšek (mezzosopran), Alfred Burgstaller (bas), Anthony Spiri (klavir)
TURISTIČNO DRUŠTVO TRBOVLJE
VAS VABI NA FEBRUARSKI POHOD NA KATARINO .
ODHOD BO V SOBOTO, 24.FEBRUARJA OB 9.URI IZPRED GASILSKEGA DOMA (RUDNIŠKA UPRAVA).
Vse tiste, ki ste zamudili akcijo prodaje starih knjig ponovno vabijo, da se oglasite na stojnico, ki bo zopet na tržnici v sredo 28.2. 2007 do takrat pa bodo knjige še zbirali v društvu. Prispevek za knjigo je I -2 evra. Zbrana sredstva pa bomo namenili za izlet osnovnošolcev._______________________________________________
sreda 28.2. ob 18.00 -TIGER IN SNEG ob 20.00 - BABILON
četrtek 1.3. ob 18.00 - KAJ JE MOŠKI BREZ BRKOV? komedija
ob 20.00 - NEUSTRAŠEN zgodov.akc.
drama
petek 2.3.	ob 18.00 - NEUSTRAŠEN
ob 20.00 - KAJ JE MOŠKI BREZ BRKOV? sobota 3.3. ob 18.00 - NEUSTRAŠEN
ob 20.00 - KAJ JE MOŠKI BREZ BRKOV? nedelja 4.3. ob 18.00 - KAJ JE MOŠKI BREZ BRKOV?
ob 20.00 - NEUSTRAŠEN poned. 5.3. ob 18.00 - NEUSTRAŠEN
KINO DELAVSKI DOM HRASTNIK
četrtek 22.2. ob 19.00 - HVALA, KER NE KADITE,
am.kom. petek 23.2. sobota 24.2.
nedelja 25.2
poned. 26.2. kom.
sreda 28.2.
ob 19.15-KRATKI STIKI,slo.drama ob 17.00 - HVALA, KER NE KADITE ob 19.00 - KRATKI STIKI ob 17.00 - KRATKI STIKI ob 19.00 - HVALA, KER NE KADITE ob 10.00 - BITKA ZA BOŽIČ, am.druž.
ob 10.00-VESELE NOGICE, am.anim.kom.
ob 19.00 - UTRIP GROZE, am.groz.
KINO DOL PRI HRASTNIKU
petek 23.2.	ob 17.00 - HVALA, KER NE KADITE
torek 27.2.	ob 10.00 - BITKA ZA BOŽIČ
Območno združenje Rdečega križa Zagorje
v četrtek I .marca 2007 od 8. do 15. ure in v petek 2.marca 2007 od 7. do 14. ure. vabi občane na redno krvodajalsko akcijo, v Srednji šoli Zagorje
Pridite in darujte vašo kri, ki rešuje mnoga življenja. Priporočamo, da na krvodajalsko akcijo ne prihajate tešči.
POČITNIŠKE DEJAVNOSTI V ZAGORJU
Ponedeljek 26.02. ob 10.00 filmska predstava DIVJINA -anim.druž.film.
Četrtek 01.03. ob 8.30 odhod izpred glavne avtobusne postaje na DRSANJE v Celje - obvezne prijave do 25.02.07 na 041 699 412
Za smučarske tečaje, ki jih organizirajo, je rok za prijave že potekel, lahko pa poskusite...
Prijavnica je na www.zagorje.si in www.sk-zagorje.si
DRUŠTVO PRIJATELJEV MLADINETRBOVLJE
Vse bližje so zimske počitnice, na društvu je že pripravljen program aktivnosti. Poskrbeli bodo, da bo otrokom v njihovi družbi zanimivo. Poleg ustvarjalnih delavnic bodo otroke peljali tudi na kopanje. Potekale bodo tudi razne družabne in športne igre.V kolikor pa bo presenetil sneg, bodo organizirali aktivnosti na snegu. lnfo:Tel.št.: 03 56 30 248
HALI DQIA9 ©I
mali oglasi
E	'	4
Mali oglasi so za fizične osebe brezplačni in jih pošljite z naročilnico na naslov: Uredništvo Zasavca, Cesta zmage 3, 1410 Zagorje ob Savi. Uredništvo si pridržuje pravico skrajšanja oglasa in spremembe teksta brez obvestila naročnika. Pridržujemo si tudi pravico, da zaradi zakonskih obveznosti ne objavljamo oglasov, ki oglašujejo storitvene dejavnosti, če zraven ni priložena kopija osebnega dokumenta. Za pravne osebe so oglasi plačljivi!

Kupim
Kupim moped,Tomos APN 6 — dobro ohranjen.
GSM 031 800-615
SVETOVANJE IN ZASTOPANJE IN POSREDNIŠTVO Matija DOLINŠEK s.p.
Partizanska cesta 61 1431 Dol pri Hrastniku Svetujem in realiziram vam najboljšo izbiro kredita in še več izboljšav na osebnem in finančnem področju.
Pokličite, da skupaj najdemo pravo rešitev: GSM 031 340 746
Opaž, suh smrekov-
debelina 13, 16, 20 mm in brune 21 mm ter karnise, stružene-Ugodno! Izdelovanje lesenih predmetov. Možna dostava!
Tel.: 03 57 25 547 GSM: 031 814 637 Maček Marjan s.p.,
Vransko I I3,
3305 Vransko
Strelsko društvo Alojz HOHKRAUT Trbovlje
razpisuje 6. krog I. in II. DRŽAVNE LIGE v streljanju s standardno zračno puško in pištolo, ki bo potekalo v soboto 24.03.2007.
6. krog državne lige za pionirje/ ke, mlajše mladince/ke, mladince/ ke, ki bo v nedeljo, 25.03.2007 na mestnem strelišču v Ljubljani, Dolenjski c. 11.
Prijave pošljite najkasneje do 10.03.2007 na naslov: e-mail:
oto.strakusek@strelska-zveza.si
NAROČILNICA ZA BREZPLAČNI MALI OGLAS
Moj naslov (ni za objavo);

DALMATINSKI VEČER V HOTELU MEDIJSKE TOPLICE Petek,
23.februar 2007
dalmatinski pršut in sir, solate iz morskih sadežev črna rižota, sardelice na žaru
hobotnica s krompirjem pod peko, škarpena na žaru
dalmatinska rožata
Cena na osebo za rezervacije do 22.02.2007 je 20 € (4.792,80 SIT) na osebo, za rezervacije na 23.02.2007 ali prihod brez rezervacije je cena 25 € (5.991,00 SIT) na osebo. S pristnimi dalmatinskimi ritmi vas bo zabavala zasedba Mrvica band.
Dodatne informacije ter rezervacije:
03 56 73 100
ali po elektronski pošti
info@hotel-medijsketoplice.si
Dobrodošli v osrčju Slovenije!
© mmno
Kofetek, epa, eaj in vreča čokolada s seviljskim brivcem:
ZDRAVKOM PERGERJEM
»Gioacchino Rossini (Pesaro 1792 - Pariz 1868) je bil rojen v gledališki družini. Oče je bil orkestrski glasbenik, mati pa pevka in tako je Gioacchino že kot otrok pomagal z igranjem na ta ali oni intrument ali s petjem v zboru. Leta 1806 se je vpisal na glasbeni licej v Bologni, že štiri leta kasneje pa je bila v Benetkah uprizorjena njegova prva opera...« in tako dalje in tako naprej si lahko preberete v enciklopedijah in podobnih publikacijah - vse do SEVILJSKEGA BRIVCA - oziroma FIGARA Toliko za uvod, kajti beseda v prijetni družbi Zdravka Pergerja, baritonista v ljubljanski Operi, oziroma direktorja Agencije Figaro, ki je registrirana za organizacijo glasbeno scenskih in koncertnih projektov in to od leta 1991, je tekla o njem. Rossini bo drugič na vrsti. Zdravko Perger je bil rojen v Lukanji v občini Slovenska Bistrica leta 1954. Petje je začel študirati na Glasbeni šoli v Šempetru pri Novi Gorici in kasneje nadaljeval na SGBŠ v Ljubljani. Od leta 1977 je član ljubljanske Opere SNG.
Njegova umetniška pot je polna izpopolnjevanja pri priznanih umetnikih doma in v tujini. Štiri leta se je izpopolnjeval pri priznanem slovenskem opernem pevcu Rudolfu Franclu. Uspešno je opravil dva mednarodna pevska tečaja pri Alfredu Burgstalerju in pri danes vodilni pevki svetovnega slovesa Marjani Lipovšek. Pri prof. mag. Margarethi Sparber z dunajske visoke šole za glasbo se je udeležil kratkega tečaja, poleg tega je v Avstriji nabiral znanje pri priznanem mojstru samospevov Kurtu Vidmerju.
Predolgo bi naštevali, ko bi hoteli zapisati vse vloge, ki jih je odpel v svoji dolgoletni pevski karieri. Pel je v operah svetovno znanih skladateljev preteklega časa, Sodeloval je pri krstni izvedbi opere Janija Goloba Krpanova kobila, v vlogi Gildenšter-na. Krstno je izvedel dela skladatelja Štefana Mavrija iz zvezkov Žariš in žgeš na besedilo Alojza Gradnika, Kadar ciprese šumijo na besedilo Ljubke Šorli in dve pesmi na besedilo Cirila Zlobca.
Nastopil je s simfoničnim orkestrom RTZ iz Zagreba, s simfoničnima orkestroma Camerata Labacensis iz Ljubljane in TU z Dunaja ter simfoničnim orkestrom iz Pešca na Madžarskem. Na svojih gostovanjih se je potepal po odrih opernih hiš in dvoran Italije, Avstrije, Hrvaške ter se podal na turnejo po Avstraliji in na Japonsko.
In tukaj je mesto, da kljub temu, da Zdravka Pergerja v »civilu« pač še nisem srečala, niti nisem vedela s kakšnim vozilom se bo ustavil »pri občini«, kjer sva bila dogovorjena, ko je odpripove-doval svoje štorije in zanimivosti Sabini Brečko na Radiu Kum v spogledovanjih s kulturo, sem v trenutku, ko sem zagledala klobuk, temno rjav.širokokrajen in pač takšen, s kakršnim si jaz predstavljam umetnike, vedela, da sva se našla. In....-«Sem od Zasavca - vi ste pa Zdravko Perger!?« je bila bolj trditev, kot pa vprašanje. Prepričana sem bila, da je pravi in je bil.
Klepet v čajnici je ura namerila v 120 minut - deset gor ali dol - zanimivo pripovedovanje, temperamentno izražanje in pestrost njegovega življenja ni stvar ene strani v našem časopisu. Tudi zato ne, ker sta v pevskih vodah tudi žena in hčerka...
Le to je še pomembno, da je Zdravko Perger pel tudi v Slovenskem oktetu štiri leta, da več kot deset let že deluje kot javni kulturni delavec doma in v tujini in je ustanovitelj Primorskega mednarodnega festivala v Ajdovščini.
OPEKA
Gioacchino Do&sini
ivec
Opera v dveh dejanjih
(v liovmifcm jeziku)
< i '
-IT
m
Dinami in pu»uit Igor ŠltiTti
Rfjyo: po 3UIUMV Črnit Debet ca
Scenografija m Lotntnu: Figuro
AlnuutU: Andrej Dr ho tv Banolo. Franc Joronuk Rozina Barbara Sori Boiilio: Al Vrezec Fl&no ZJiotio Poper Berta: Edita C'rariteti
TRBOVLJE
ČETRTEK, 1. 3. 2007
oh 19,>0 uri Delavski tlom Trbovlje
Predprodaji tstopnic
IVIavOJ J.*» TituirVI 1« M 4M.
01 U II 4*!
Posnel je tudi zgoščenko slovenskih ljudskih pesmi, ki bodo slovenskim ljubiteljem narodnih, ponarodelih, ljudskih pesmi gotovo segle v srce in omehčale dušo in ne nazadnje tudi grlo in bodo pritegnili prijetnemu baritonu Zdravka Pergerja.
V Seviljskem brivcu - operi v dveh dejanjih in to v slovenskem jeziku, bodo poleg baritonista Zdravka Pergerja v vlogi Figara, zapeli še Andrej Debevc kot grof Almaviva, Franc Javornik kot Bartolo, Barbara Sorč bo Rozina, Al Vrezec poje Bazilia in Edita Garčevič bo Berta. Prevod besedila je delo Nika Štritofa, Dirigent in pianist bo Igor Švara. Scenografija in kostumografija je v domeni Agencija Figaro, vsa zadeva pa temelji na režijski zasnovi Cirila Debevca.
Kaj vam še preostane?
Da si opero v dveh dejanjih in to v slovenskem jeziku Seviljski brivec I. marca 2007 ogledate v gledališki dvorani Delavskega doma Trbovlje, katere oder je zelo fasciniral Zdravka Pergerja in ga je ocenil za enega najboljših daleč naokrog.
Čokoladno čajni klepet MaH
_________Fimc 0
Resničnost v resnični podobi
V torek, 30. 1.1007, je Srednjo šolo Zagorje obiskal zmagovalec resničnostnega sova »Bar 1000«, EMIL Širič. Kljub zamudi ga je večina dijakov nestrpno čakala. Najprej jih je obdaril s čokolado in bonboni in
se pred razgovorom rokoval z dijaki.
Spoznali smo te preko POP-TV, zato bi te prosila, da poveš kaj več o Emilu, ki pa ga nismo spoznali.
Sem zelo vztrajen in ne popustim zlepa. Poskušam biti čim bolj iskren, ker se mi zdi, da tisto, kar daš, dobiš tudi povrnjeno.
Ali lahko kaj več poveš tudi o svoji družini?
Imam dve sestri Šejlo in Majdo v Laškem, mami in ata pa sta
nekoliko starejša, stara 62 in 64 let. Živita v Bosni.
Zanima me, kaj te je spodbudilo, da si se prijavil na pop-tv, ker si se zavedal 24-urnega nadzora na dan, poleg denarja seveda.
Eden od razlogov je druženje z mladimi, glavni motiv pa je denar. Dogajanje je bilo precej stresno, saj so podtikanja o primanjkljaju denarja bila precej neprijetna.Vse to te vznemiri, čez dva dni pa je vse to podtikanje preklicano. Ne bi se več prijavil, razen če bi bil prepričan o zmagi.
Kakšno pa je počutje, ko mora 13 mladih konstantno živeti v enem stanovanju in lokalu tri mesece?
To me niti ni tako motilo, ker sem se zavedal že prej, da nas bo sprva veliko.
Kdo od ženskih in moških barovcev ti je bil najbliže?
Maja, čeprav je nisem uspel dobro spoznati in Klemen, ki mi je bil po načinu razmišljanja najbliže.
Gaber mi je deloval, kot tipični sodobni podjetnik, ki ga zanima samo denar. Bastjan pa se mi je zdel bolj prijeten, kulturen. Kako pa ste vi komunicirali z njima?
E: Gaber je sestankoval z nami vsak dan, ko je dajal navodila. Imel je napisano, kaj naj reče. Bastjan pa je igralec, ki smo ga videli le ob četrtkih in sobotah, ko se je izločalo soigralce.
Mediji in publika sta bili včasih manj naklonjeni vaši ekipi, kot pa barovcem I. Razlogi so: nespoštljiv odnos do deklet, pretirano pitje alkohola, pretep med fanti... Meniš, da je kritika pretirana?
Mi smo imeli mikrofone ob vratu 24 ur na dan in se je lahko slišalo vse, tudi kakšne neprijetnosti. Lanski barovci pa so bili nadzorovani le 6 ur dnevno preko mikrofonov.
Ko sem zvedela za tvojo zmago, sem bila presenečena, ker tako
dobro obvladaš slovenski jezik, čeprav ni tvoj materni jezik. Povej nekaterim našim dijakom, kako ti je uspelo!
Če greš živet v drugo deželo, se moraš dobro naučiti njihov jezik, pa naj bo to Nemčija,Tajska... Ko sem prišel v Slovenijo, nisem jezika popolnoma nič razumel.Vpisal sem se v prvi letnik v smer elektro tehnik — elektronik v Celju. Sedel sem zraven dijaka, ki tudi ni razumel mojega jezika. Sprva sem si vse, kar so profesorji govorili, zapisoval, čeprav vsega nisem razumel. Čez pol leta pa sem se že znal sporazumevati in tudi pisati. Pravopis pa sem se učil dodatno.
Slovence zadnje čase obravnavajo mediji kot nestrpne do drugih, drugačnih: Romov, Neslovencev, gejev... Ali imaš tudi ti tovrstne negativne izkušnje?
Če prideš živet v drugo državo, je tvoja dolžnost, da se naučiš njihov jezik; če v nekem uradu npr. rečem:« Molim, da mi po-mognete...«, bo mogoče uslužbenka rekla, naj sedem in počakam. Sicer pa tovrstnih težav nisem imel.
Bi lahko zase rekel, da si rojen pod srečno zvezdo? Vsako dekado določeni premiki spremenijo tvoje življenje npr. selitev po vojni, zmaga v baru in s tem rešitev stanovanjskih problemov...
Ja , res se mi vsakih 10 let zgodi nekaj prelomnega.Takrat sem šel živet k sestricama in v srednjo šolo, sedaj pa si bom poskušal urediti stanovanjski problem s 7,5 milijoni sit ali 31.296 evri.
Potem so do besede prišli dijaki SŠZ, Emil si je ogledal slike o baru, ki jih še vedno vneto zbira dijak Matej. Z izdelkom dijakov, blazino z ročnim vezenjem, ki naj krasi njegov bodoči dom, smo se mu zahvalili za prijazen in veder obisk.
Knjižničarka na SŠ Zagorje: Danica Štrtak
© M 2WM£
Gripa
Gripa (influenca) je žele nalezljiva virusna okužba dihalnih peti, ki se pojavlja v zimskih mesecih in ogroža vse prebivalstvo, še posebej starejše, bolnike s kroničnimi srčnimi in pljučnimi boleznimi ter majhne
otroke. V Sloveniji letno zboli za gripo okrog 60.600 ljudi.
Povzročajo jo RNA-virusi iz družine Orthomyxoviridae.V sezonskih epidemijah se hitro razširi po svetu, s čimer povzroča veliko gospodarsko škodo v obliki odsotnosti z dela in stroškov zdravljenja. Velike genetske spremembe virusa so v 20. stoletju povzročile štiri pandemije gripe, v katerih je umrlo na milijone ljudi. Znani so trije rodovi virusa gripe, ki se ločijo po antigenskih razlikah beljakovin v celičnem jedru in celičnem matriksu. To so virusi gripe A, ki okužijo sesalce in ptiče (znani tudi kot ptičja gripa) in virusi gripe B ter C, ki okužijo le ljudi.Viruse gripe tipa A je moč nadalje razvrstiti glede na dve vrsti beljakovin kapside: he-maglutunina (H) in nevraminidaze (N), ki so bistvene za življenjski cikel virusa. Na osnovi tega je pri tipu A znanih šestnajst podtipov H in devet podtipov N. Pri nas kroži predvsem virus gripe A H3N2 in v manjši meri A H I NI .Virus se prenaša s kužnimi kapljicami, ki jih razširjajo bolniki v okolico s kašljanjem in kihanjem, prenaša pa se tudi z neposrednim oziroma posrednim stikom (preko kljuk, rokovanjem). Okužimo se z vdihovanjem oku-
ženega zraka, lahko pa tudi preko očesne sluznice. Virus gripe se razmnožuje zelo hitro (4-6 ur), zato se bolezenski znaki pojavijo kmalu po okužbi in nastopijo naenkrat. Bolezen se kaže z visoko povišano telesno temperaturo (nad 38°C), ki traja 3 do 4 dni. Spremljajo jo glavobol, bolečine v mišicah in suh kašelj. Včasih bolniki navajajo boleče grlo, zamašen nos in kihanje. Utrujenost nastopi hkrati z vročino, je izrazita in lahko traja tudi več kot dva tedna. Ti bolezenski znaki so hujši in trajajo dalj kot tisti pri prehladu. Okrevanje traja od enega do dveh tednov, lahko pa se pojavijo zapleti, denimo pljučnica, bronhitis, vnetja sinusov ali ušes. Kronične bolezenske težave lahko gripa še dodatno oteži. Astmatiki lahko začnejo dobivati napade, prav tako tudi srčni bolniki. Pri starih, bolnih ali zelo šibkih bolnikih lahko bolezen vodi celo v smrt. Bolnik brez zapletov naj ostane doma, počiva, uživa tople napitke z veliko vitamina C in dobro prezračuje prostore. Posebno pozornost naj posveti higieni kašlja in si skrbno umiva roke. Telesno temperaturo znižujemo z anti-
piretiki (npr. paracetamol, acetilsalicilna kislina), bolečine pa lajšamo z analgetiki (npr. paracetamol). Če v nekaj dneh ni izboljšanja oziroma se pojavijo znaki zapletov (npr. gnojni izpljunek, poslabšanje osnovne bolezni) je potrebno obiskati izbranega zdravnika. V zadnjem času so na voljo nova protivirusna zdravila, ki delujejo tako, da ovirajo razmnoževanje virusa in s tem razvoj bolezni. Zdravila nekoliko skrajšajo trajanje in omilijo potek bolezni, če jih zdravnik bolniku predpiše prvi ali drugi dan bolezni, vendar je še vedno najbolj učinkovita zaščita pred gripo cepljenje. Svetujemo, da se proti gripi cepijo vsi, ki so starejši od 65 let ali imajo kronično obolenje dihal, obtočil, sladkorno bolezen, ledvično bolezen ali druge težave z zdravjem, ki slabijo imunski sistem. Prav tako se priporoča tudi majhnim otrokom od 6. meseca do 23. meseca starosti. Cepljenje proti gripi se začne proti koncu jeseni in traja, vse dokler ne prične število obolelih z gripo upadati, zato je cepljenje trenutno še vedno smiselno.
Maja Knez, dr.med. in Marko Miklič, dr.med.
Kaj grozi človeštvu v tem stoletju?
Dijaki Gimnazije in srednje ekonomske šole v Trbovljah, so v petek, 16. februarja, v Knjižnici Toneta Seliškarja v Trbovljah pripravili javno debato na temo Klimatske spremembe so največja grožnja človeštvu v tem stoletju. Debato je povezoval Jakob Štrovs, profesor angleškega jezika, ki Debatni klub
Logos uspešno vodi že vrsto let.
David Rajh, Primož Guna in Matic Burkeljc so zagovarjali trditev, da so največja grožnja človeštvu v tem stoletju klimatske spremembe. Vse več je dokazov, da se zemeljsko ozračje segreva, da se podnebje spreminja.Tudi v naši okolici jih najdemo. To nam kar najbolj nazorno dokazuje krčenje ledenikov, najbolj boleče pa nas na to opozarjajo vremenske ujme. Tudi v preteklosti so bili ekstremni vremenski dogodki posledica naravnih vzrokov, glavnino sprememb v zadnjih desetletjih pa lahko pripišemo človekovemu delovanju. Predvsem s porabo fosilnih goriv prispevamo k naraščanju koncentracije toplogrednih plinov v ozračju; višja koncentracija toplogrednih plinov pa po dosedanjih spoznanjih povzroča segrevanje ozračja. UršaTrampuš, Matej Uduč in Urša Klinc so njihove trditve zavračali in nas poskušali prepričati, da največjo grožnjo človeštvu v tem stoletju predstavlja pomanjkanje pitne vode. Voda je naravna dobrina, ki je pogoj za življenje na Zemlji. Voda v naravi nenehno kroži. Z izhlapevanjem prehaja v ozračje in se
A\CS/A
MŠA WWCNOZ ®
s padavinami vrača na zemeljsko površje, kjer se del vode porabi za življenjske združbe (zelena voda), del odteče v reke in v podzemlje (modra voda), del vode izhlapi. Na našem planetu je sladke vode le nekaj odstotkov, dostopne pa še precej manj. V zadnjih 100 letih se je poraba (pitne ali sladke) vode povečala za šestkrat. Že danes je mnogo dežel na svetu, kjer je pomanjkanje vode, še posebej čiste pitne, veliko. Naraščanje števila prebivalstva in grožnja klimatskih sprememb lahko ob dosedanjem načinu porabe vode pripelje do velike svetovne krize z vodo.
Debata je bila razgibana in je pretresla s številčnimi podatki, ki kažejo na pretresljivo dogajanje, ki je v veliki meri posledica človekovega ravnanja. Pomemben je tudi podatek, da predstavniki skupin ne predstavljajo in zastopajo svojega mnenja, ampak so v skupine razporejeni naključno.Tudi tokrat so nalogo dobro opravili in se temeljito poglobili vsak v svojo temo. Člani Logosa svojo spretnost v predstavljanju argumentov in negiranju nasprotnika že nekaj let uspešno predstavljajo tudi na mednarodnih tekmovanjih v angleškem jeziku. Tovrstna dejavnost
dijakom ponuja širjenje angleškega besedišča in spoznavanje novih ljudi na debatnih turnirjih. Nasploh pa je po besedah Jakoba Strovsa namen tovrstnih soočenj odpirati razpravo o aktualnih problemih, kjer gre tako na pozitivni kot na negativni strani za pozitiven pristop do argumentiranja.Vsi skupaj si želimo, da bi bile tovrstne razprave bolj obiskane, saj teme, ki jih obravnavajo člani Logosa, zadevajo širok krog prebivalcev, jih lahko spodbudijo k razmišljanju, nenazadnje pa so predstavljene na višji ravni, kot bi si kdo mislil, da jo zmorejo dijaki.
In o čem velja razmisliti na podlagi petkove debate? Podnebje in njegova vsakodnevna pojavna oblika vreme nam vedno znova dokazujeta, da sodobna družba z moderno tehnologijo še zdaleč ni tako neranljiva, kot si radi predstavljamo in kot bi si želeli. Podnebje postaja vse bolj cenjen naravni vir, saj odločilno vpliva na proizvodnjo hrane, vodne vire, počutje in zdravje, proizvodnjo in porabo energije, promet in industrijsko dejavnost. Naša naloga je, da ga v sedanji obliki, ki je človeštvu razmeroma prijazna, ohranimo tudi prihodnjim rodovom.
Besedilo: I.M.
Masa bodočnost
/Veprfo/dy- odpripatedpev-J da tiiodo storiditol dar- dahdo naredi san/
(džnmsj
Sedemnajst jih je, malih kričačkov in vendar najkrajšega meseca sploh še ni konec - in to kar dvanajst fantkov in pet deklic.
26.01.2007
Bajc, sin Maj Klančnik,roj.
06.02.2007
Damjana Radič, Ulica prvoborcev 35, Hrastnik - sin Enej Tatlič
Vesna Strgaršek, Dobovec 41, Dobovec - sin Gal
07.02.2007
Silva Sešlar, Podlipovica 6, Izlake, Zagorje - hči Ajda Katja Barlič, Keršičeva c.23a,Trbovlje - hči Ela Čavar
08.02.2007
Barbara Zupančič, Ul. Sallaumines 3 b,Trbovlje - sin Taj Simona Gorenjec, Na Jelovo 6, Radeče - sin Nik Monika Juvan, Dobrljevo 4, Čemšenik - sin Blaž Jager Juvan
09.02.2007
Lidija Kmetič,Vodenska cesta 46,Trbovlje - sin Anže Pragar Danijela Stošič, Rudarska cesta 16b, Kisovec, Zagorje - sin Luka
Valentina Skorja, Levstikova ul.5, Šmartno pri Litiji - sin jure Virant
Krajnik Barbara, Selo pri Zagorju 13, Zagorje - sin Anže Golob
10.02.2007
Monika Jukič, Opekarna 7,Trbovlje - hči Lana
Maja Amigoni, Keršičeva c. 23a,Trbovlje - hči Lucija Poglavc
14.02.2007
Bojana Lorbar, C. zmage 37, Zagorje - sin Žiga Teržan Nuša Rotar Mastikosa, Prapretno 42a, Hrastnik - sin Aleks Mastikosa
Marjeta Škoberne, Slatina pri Dobjem 9, Dobje pri Planini — sin Žiga
15.02.2007
Katarina Nučič, C.Tončke Čeč 2,Trbovlje - hči Anuša Nučič Ledinek
ISKRENE ČESTITKE !
NAROČILNICA ZA ČASOPIS
Zasavc, Cesta 20 julija 2.c, 1410 Zagorje o/S Tel.: 03/56 64 166 in 56 64 250, Fax: 03/56 64 494
Nepreklicno in takoj naročam časopis ZASAVC, naročnino bom plačeval/a (obkrožite ustrezno)
polletno letno
Ime in priimek:	 Naslov 			 0) E I a	>5 o o c CD
	ž*	O
	»o ö	c
Podpis' 			 S g	o M
	£ S	in D
		Cl o
Telefon' 			 g o	a
	^ ■— O o	=9
Davčna številka:		> E	
® MePHtsioMepamtcA
Kava smetano in usedlina
Rad popijem skodelico kave. Brez dodatkov. Najrajši grenko. Kadar si zaželim ob kavi smetano, vedno použijem smetano posebej. Ker imam rad turško kavo, je edino kar ostane po popiti tekočini gošča, ki ji pravimo po domače »zoc«. Saj veste, to je tista neužitna usedlina, ki ostane na dnu skodelice.
V februarskih dneh se na Kosovo po delih odpravlja kontingent slovenskih vojakov. Skupaj bo na misijo na vroče kosovsko področje odšlo 600 slovenskih vojakov z vso pripadajočo tehniko. Delovali bodo v okviru sil Kforja in bodo nastanjeni v italijanskem vojaškem oporišču pri Peči. Njihova naloga bo zagotavljanje miru in stabilnosti ter humanitarna dejavnost v skladu z resolucijo OZN.To bo prvo sodelovanje Slovenske vojske na ravni bataljona. Prvič bodo slovenski soldatje prevzeli tudi lastno območje odgovornosti. Poleg 600 pripadnikov 10. motoriziranega bataljona v okviru bojne skupine Sokol bo na Kosovo odšlo še 100 pripadnikov vojaške policije in drugih vojaško organizacijskih struktur. Tokratna misija Slovenske vojske ob trenutnih razmerah na Kosovu predstavlja največjo preizkušnjo usposobljenosti slovenskih vojaških kadrov in celotne slovenske politike. Kosovo je že desetletja pereč balkanski problem s katerim se poldrugo desetletje ukvarja vsa svetovna in še posebej evropska politika. Kako razvozlati zapletene mednacionalne razmere, ki so nastale že pred stoletji in v sicer kriznem in sovražno razpoloženem območju, omogočiti trajno in mirno sožitje med dvema sovražno razpoloženimi nacijama z različnimi interesi, je ključno vprašanje na katerega išče odgovor politika. Evropska globalizacijska politika in težnje združevanja evropskih držav v unijo si ne more privoščiti nenehnih trenj in groženj z vojno na enem izmed geografsko, politično in ekonomsko zanimivem in pomembnem območju stare celine.
Slovenska vojska bo na šest mesečni misiji imela za uspešno izpolnitev naloge široka pooblastila.V skrajnih primerih bo dovoljena tudi uporaba orožja. Ob odhodu na Kosovo pa slovenski vojaki upajo, da bo njihovo orožje mirovalo in služilo le v opozorilo.
Odgovornost, ki jo je Slovenija prevzela s pošiljanjem svojih vojakov na Kosovo v teh za pokrajino najbolj kritičnih trenutkih, je velika. Slovenski vojaki na misijo k nekdanjim sodržavljanom ne odhajajo zaradi povabila na kavo.Vsi prebivalci Kosova pričakujejo od sil Kforja korektno zagotavljanje varnosti v času, ko se odloča razreševanje stoletnega spora med sprtimi pripadniki albanske in srbske narodnosti. Domačini računajo še posebej na korektnost slovenskih vojakov, ki jih zaradi zgodovinskih dejstev tako Srbi kot Albanci sprejemajo še najbolj po domače in z velikim zaupanjem. Pri tem pa se pojavlja vprašanje ali so prebivalci na tem območju sposobni objektivno sprejemati odločitve evropske politike in posredovanje prisotnih mirovnih sil, kadar bodo odločitve in posredovanja tako evropskih politikov kot vojaških mirovnih sil v nasprotju z njihovimi subjektivnimi pogledi in interesi.
Smetana, kavica in zoc so sestavni deli operacije Kosovo. Kdo bo deležen smetane, kdo kave in kdo bo pristal v zocu....?
__________________________________________________Mefisto
NAJVEČJE LJUBEZENSKE ZMOTE
Dan sv. Valentina, ki ima vse komercialne, evforične, pink in seveda kičaste odlike, je dober uvod, da malo razmislite o svojem ljubezenskem življenju, iskrenosti in čustvih, ki jih delite s partnerjem in o lastnem občutku zadovoljstva v zvezi in pričakovanjih v bodočnosti.
Ko so se vam v ustih topila čokoladna srca in ste uživali v cvetju, mailih in sms sporočilih, ste kaj razmišljali o zmotah in resnicah ?
*	Moj dragi je ljubosumen, kar je znak, da me ima zelo rad
Seveda ne! Malo ljubosumnosti ni odveč, ampak pretirana, patološka, brez vzroka? Ta veliko pove o osebi, ki je ljubosumna, o lastninjenju, negotovosti, kompleksih in njenih čustvih. Dobro razmislite, ali res uživate v takšnih napadih ljubosumja?! Če pa že nimate ljubosumneža poleg sebe, se sploh splača v njemu vzbujati to vrsto čustev, da bi se prepričali, da vas ima resnično rad ?
*	Imava veliko problemov, ko se bova enkrat poročila in dobila otroka se bo vse nekako uredilo.
Ne bo šlo! Nerazumevanje, vzroki za prepir in boleča vprašanja, vse to se bo še poglobilo. Bojim se, da se bodo stvari po prestopu zakonskega praga le še bolj zaostrile.
*Tako je čustven, da celo reagira nasilno, ker me ima preveč rad
Mačo, ki po dveh mesecih svoji izbranki primaže klofuto ali kaj več ali manj nasilno nedolžnega, bo po dveh letih zakona postal pravi nasilnik, ki bo delil klofute vselej, ko se mu bo zazdelo, da je tako prav. Seveda, če mu bo ona to dovolila.
*	Spremenila ga bom! Ni mi všeč, ker je len, nemotiviran, zasvojen z nogometom in stavami...počasi mi bo uspelo narediti idealnega moškega
Skoraj vsaka ženska si je vsaj enkrat v življenju zaželi malce spremeniti svojega moškega, ki ji sicer odgovarja 99 odstotno in bi ga naredila še za tisti odstotek bolj idealnega. Nemogoče je spremeniti ljudi, lahko spremenimo naš odnos. Zabloda o spremenjevanju moškega postane sčasoma začetek kasnejšega razočaranja, nezadovoljstva in jeze. Sprejmite ga takoj takšnega kot je ali pa ga sploh ne - tretje poti ni.
*	Prevaral me je, a avantura mu nič ne pomeni, ne bo se ponovilo, obljubil je!
Tisti, ki mu enkratna nezvestoba nič ne pomeni, bo to storil znova, prav zato, ker mu to nič ne pomeni. Da bi se obljube držal, mu dajte takoj vedeti, da česa takšnega ne boste trpeli, sicer se pa sprijaznite s tem, da je Don Juan.
*	Zaslužim več od njega, ampak naju to ne moti Mogoče na začetku zveze res ne, če pa je njegova kariera stalno v vaši senci in je njegova poklic na znatno nižji družabni lestvici - bo to enkrat izzvalo probleme.
*	Nasprotja se privlačijo
Da, do neke mere že. Vendar, če nimate niti ene skupne točke, lastnosti, čustev - kako se bosta razumela, ko mine prva zaljubljenost? Potrebno je imeti vsaj nekaj skupnega v razumevanju življenja, njegovih vrednot in preživljanja prostega časa. Sicer grozi odtujitev.
*	Ljubezen je slepa
Ni. Zaljubljenost je slepa in je tudi minljiva. Ljubezen je, ko nekoga dobro spoznate in ga sprejmete z vsemi slabostmi in vrlinami.
*	Obstaja samo ena, prava, iskrena ljubezen, ki pa je največkrat nesrečna
To nima smisla. Le poglejte vse tiste srečne in zaljubljene, katerim to ni prva, ne edina in ne zadnja ljubezen. Oni se ne folirajo, enostavno- ljubijo.
Stanislava
SUK.NO
TRGOVINA Z METRAŽNIM BLAGOM
F					
	5	i	h	m	
Tudi varčevanje je lahko enostavno in brez velikih odrekanj.
S postopnimi varčevanji lahko uresničite svoje želje z vplačili že od 20 evrov na mesec.
NLbO Skupina