Poštnina plačana v gotovini
Sped. in abbon. postale ■ I Gmppo
Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:
G o r i z i a , Rlva Plazzutta, 18 ■ tel. 3X77
PODUREDNIŠTVO:
T r i e s t e , Vicolo d. Rose, 7 - tel. 37603
Polletna naročnina.............L	1.250
Letna naročnina	.....	L	2.500
Letna inozemstvo...............L	3.500
Poštno čekovni račun:	štev.	24/12410
m	
	
Leto XVIII. - Štev. 15 (893)
Svet ima potrebo po Kristusu________________________________
Kmalu po dvanajsti uri je sv. oče Pavel VI. na letošnjo veliko noč naslovil na vse narode na zemlji poslanico, v kateri je pozval ljudi, naj pomagajo ustvariti »nov svet, ki bo zmožen zagotoviti človeštvu duhovno in moralno enotnost«.
Svojo poslanico je začel z besedami: »Bratje, bližnji in daljni! Bratje, ki ste z nami združeni v veri in ljubezni! Bratje, ki živite še ločeni od nas! Vi vsi ljudje; ki ste po svoji naravi deležni božjega si-novstva ter nas veže skupna usoda življenja in smrti! Poslušajte naše velikonočno sporočilo: Kristus je vstal!«
Sv. oče je te besede desetkrat ponovil v desetih jezikih: v italijanščini, latinščini, francoščini, angleščini, nemščini, po špansko, portugalsko, poljsko in romunsko. Nato je nadaljeval:
»To je res klic naše vere, pa tudi pričevanje resničnega dejstva, ki je bil začetek novegai življenja, prerojen j a človeške družbe in ozdravljenja vseh osebnih in družabnih bolesti med nami.«
Prav je zato, da se ob tem dejstvu spomnimo, kar je povedal zadnji koncil v svojem dekretu o ekumenizmu: »V tem se je pokazala božja ljubezen do nas ljudi, da nam je poslal na svet svojega Sina, ki naj bi s tem, da je postal človek, Odrešil človeški rod, ga prerodil in združil okrog sebe. In ta Sin je, preden se je na oltarju križa daroval za nas kot Uedolžna žrtev, prosil za svoje, ki mu Jih je bil dal Oče, da bi bili eno... Ko je Že dosegel svoje poveličanje, je razlil na človeštvo obljubljenega Duha. Ta je združil po veri, upanju in ljubezni vse ljudi v ljudstvo nove zaveze, ki ga imenujemo Cerkev.«
»Kristusovo vstajenje je svetilnik za duhovno in moralno enotnost človeštva. To enotnost ustvarja vera v Boga, ki nas je Odrešil po svoji milosrčnosti in ljubezni, Jo ustvarjajo naše vesti, preplavljene od božje milosti, jo uresničuje povezanost z Učenikom, ki nam je naročil, naj si hočemo in si delamo dobro.«
Papež je nato izrazil svoje zaupanje, da bo tudi letošnja velika noč prispevala k tej enotnosti v ljubezni, pravici, svobodi In napredku; vendar pa je treba z žalostjo v srcu in s solzami v očeh ugotoviti, da Je duh odpuščanja, bratstva in medsebojne povezanosti zadnje čase zopet v hevamosti, da se ga uniči, kajti pojavljajo se nove totalitarne ideologije, vase *aprti rasizmi, ambiciozni nacionalizmi, ki grozijo zaplesti svet v novo medsebojno obračunavanje. Človeštvo niha med niirom in vojno, med bratsko povezanostjo in sebičnostjo nekaterih, med svetom, ki naj bi bil bolj dober in pravičen kot dosedanji ter povratkom k svetu, v katerem je glavna govorica rožljanje in grožnja s smrtonosnim orožjem.
Svoboda za mnoge narode še ni postala splošni zakon; o tem bi vedeli pričati •nnogi kristjani, ki so ovirani v častnem •zpričevanju svoje vere in svoje vesti. Svet potrebuje razsvetljenja, da bo spoznal lestvico vrednot; potrebuje moralne sile, potrebuje upov, ki ne bodo lažni, kliče po miru, enotnosti in blagostanju.
»Zato —- je zaključil sv. oče svojo letošnjo velikonočno poslanico — si upa-■•no reči brez ovinkov: Svet potrebuje Kristusa! Kajti ta Kristus je vstal, Je Živ Jn je med nami navzoč!«
Gorica - četrtek, 14. aprila 1966 - Trst
Posamezna številka L 50
Ves svet je proslavil praznik Kristusovega vstajenja
Nadškof Ramsey bo obiskal beograjskega patriarha
Nadškof Ramsey, primas angleške Cerkve, namerava koncem taga meseca odpotovati v Beograd, kjer bo od 30. aprila do 3. maja gost patriarha srbske Cerkve Germana. Ob tej priliki bo nadškof Rarn-sey seznanil patriarha Germana z dosežki ■nedavnega srečanja s papežem Pavlom ^1. v Rimu ter s sklepi, ki jih je pred časom sprejel Svetovni svčt krščanskih Cerkva v Ženevi.
Ves krščanski svet je v svetem tednu s Kristusom sodoživljal njegovo trpljenje in nato na velikonočno jutro radostno zapel trikratni aleluja. Povsod, po katedralah velemest in v preprostih podeželskih cerkvah, na mrzlem severu in v žgočih pustinjah Afrike je vstali Zveličar povezal njemu zveste v ljubezni ene, svete, katoliške in apostolske Cerkve.
Skupno z nami so letos praznovali veliko noč tudi naši ločeni bratje z Vzhoda in njihov »Kristus voskrese« se je z našo alelujo dvigal k vstalemu Zveličarju in nas družil v istih mislih in istem navdušenju.
RIMSKA VELIKA NOČ
Večno mesto Rim je kot središče in žarišče krščanstva praznovalo veliko noč združeno okrog sv. očeta, ki nosi v svojem velikem srcu ljubezen do vseh ljudi, a ima kot škof rimskega mesta še posebno skrb za njemu zaupane rimske ovčice.
Rimljani s ponosom gledajo na svojega škofa, ki je istočasno poglavar katoliške Cerkve in ki ne
prezre nobene prilike, da ne bi svojih vernih učil in rotil, naj se vrnejo h Kristusu in mu ostanejo zvesti. Tako je bilo tudi na veliko noč opoldne, ko je spregovoril »Urbi et orbi« in dal vsemu svetu svoj očetovski blagoslov.
Svojo prvo mašo je sv. oče daroval v enem najubožnejših delov Rima v predmestju Tor Fiscale, kjer stanujejo ljudje v kočah, pokritih s pločevino in je hiša božja med njimi prav tako revna in preprosta. Očetovsko srce našega velikega papeža je hotelo na samo veliko noč te uboge ljudi še posebno odlikovati, ko jim je naklonilo prvi velikonočni pozdrav in jih pri sv. maši nahranilo z velikonočnim Jagnjetom in z božjo besedo.
Veliko noč je v Rimu prvi naznanil mogočni zvon cerkve sv. Petra, ko se je oglasil že na sobotni večer ob 20,10. V baziliki sv. Petra so namreč velikonočne obrede obhajali že ob 18. uri, tako da je bila takoj po osmi uri zvečer že vstajenjska glorija.
Drugo sv. mašo je sv. oče daroval v prepolni baziliki sv. Petra, nakar je spregovoril velikonočno
Pet Wilsonovih let
Britanske volitve so za angleškega volivca končane. Oddal je svoj glas in zaupal krmilo države ponovno laburistični stranki. Konservativci so izgubili 51 volilnih okrajev, ne da bi laburistom iztrgali enega samega. Laburisti imajo sedaj 97 sedežev večine v spodnji zbornici. Njihove vrste je pomladilo 62 novih poslancev'; devet med njimi jih nima niti trideset let. Oni poznajo besedo 'brezposelnost ali vojno pomanjkanje le iz pripovedovanja starejših. Novi poslanci so večinoma prosvetni delavca, odvetniki, kulturniki, skratka:	iz razumniških vrst.
Najmanj jih je iz pravih delavskih slojev ali sindikalnih organizacij. Laburistična stranka je prenehala biti stranka ročnih delavcev.
Pet let bo ostal sedaj Wilson na čelu vlade in države, vse do leta 1970. Zastavil si je obširen zakonodajni program;. Prednost imajo osnutki, ki naj bi spodbujali gospodarsko rast in industrijsko proizvodnjo. Javnost z zanimanjem čaka, kaj bo naredil Wilson z jeklarsko industrijo. Namignil je že, da bo vlada spolnila svojo dolžnost in to industrijo nacionalizirala.
Vsi politični opazovalci soglašajo, da so bile zadnje britanske volitve osebno zmagoslavje za Wi1sona. Z njimi si je utrdil svoj položaj znotraj stranke in navzven. Verjetno bo imel v bodoče več težav z levim krilom v stranki. Nekateri lev; laburisti so že napovedali, da bodo zahtevali od vlade, naj spremeni svojo politiko do Vietnama, ki se povsem strinja s severnoameriško. Z druge strani pa je slišati glasove, da misli Wilson zelo ostro nastopiti proti slehernemu uporniku tako ne levi kot na desni.
Kdo je torej ta Wilson, ki je s tremi glasovi večine vladal Angliji poldrugo leto in sedaj povečal to malenkostno večino na 97 sedežev? Nihče ne dvomi o njegovih političnih in državniških sposobnostih, toda nihče pravzaprav ne ve, kakšna- so njegova politična načela. Wilson je pragmatik, to je človek, ki se loteva problemov brez predsodkov, a tudi brez trdnih načel. Naravnost mojstrsko zna sklepati kompromise in zadovoljiti razne skupine ljudi. Da je to za enotnost stranke bistvenega pomena, ni treba posebej poudarjati.
Harold VVilsom je prvi laburistični voditelj, ki je kot ministrski predsednik na drugih volitvah povečal moč svoje stranke. Marsikateri pristaš konservativne stranke ga zato gleda zaskrbljeno, kajti ni se
do sedaj zgodilo, da bi si kdo med laburisti tako zelo utrdil svojo osebno oblast kakor prav Wilsan. Vendar je to postalo neizogibno, saj bo moral reševati zapletena vprašanja kot je npr. Rodezija in seči v gospodarstvu tudi po nepriljubljenih ukrepih, če bodo potrebni.
Razvoj bolgarskega ladjevja
Bolgarija ima danes lastno ladjevje s
650.000	tonami nosilnosti. Hkrati ima Bolgarija rečno ladjevje z 92.000 tonami.
Pred vojno Bolgarija skoraj ni imela lastne mornarice. Njen razvoj se je začel šele v zadnjih letih. Za zdaj kupujejo ladje v tujini, predvsem tankerje in tovorne ladje za prevoz premoga, kajti bolgarsko gospodarstvo je odvisno od uvoza nafte in visokokaloričnega premoga iz Sovjetske zveze. Po načrtu bo bolgarska mornarica do leta 1980 narasla na milijon ton, rečno ladjevje pa na 200.000 ton.
Zaradi povečane vloge transporta po vodi so razširili največje bolgarsko pristanišče Varno. Pravkar so dokončali tisoč metrov nove obale, ob kateri bodo lahko pristajale ladje z nosilnostjo 15.000 ton. Predvidevajo, da bodo v Vami letos pretovorili tri milijone ton blaga, medtem ko je bil promet Vame leta 1960 800.000 ton.
poslanico svetu. Njegov roteči glas je spet potrkal na srca vseh ljudi in znova in znova je njegova očetovska ljubezen prosila: Vrnite se h Kristusu, on je današnjemu človeku potreben bolj kot kdaj koli, le v njem je rešen j e in življenje, on edini, ki je premagal greh in smrt, bo tudi naši slabotni človeški naravi pomagal do zmage in vstajenja. In znova je prosil narode: Odložite orožje, sezite si v roke kot bratje, naj ne bo med vami več razprtij, bodite eno v Kristusovi ljubezni.
Ali bo ta njegov poziv zopet naletel na gluha ušesa? Ne vemo, a eno je gotovo: nihče ne bo mogel papežu in z njim Cerkvi očitati, da ni nič naredila za mir med narodi in da je ostala brezbrižna ob obupnem klicu na pomoč preganjanih in gladujočih.
VELIKONOČNA RAZGIBANOST
V	ITALIJI
Preko italijanskega polotoka je za velikonočne praznike potovalo 13 milijonov in 600.000 vozil, ki so žal zahtevala tudi veliko cestnih nesreč in 30 smrtnih žrtev. 2300 cestnih patrulj in veliko število helikopterjev je nadzorovalo ta ogromni promet. Zlasti ob povratku je na nekaterih mestih prišlo do zastoja, tako npr. v italijanski prestolnici na velikonočni ponedeljek zvečer, ko je bila kolona ustavljenih avtov pred No-mentanskimi vrati dolga 9 km, na ulici Cassia pa 14 km. Nad 400 tisoč rimskih avtomobilov je zapustilo mesto v vse smeri.
Zelo so bila obiskana vsa italijanska mesta od tujih turistov, ki so preplavili Italijo in kdor je šel na jug, se je že lahko kopal v morju, saj je bilo na Siciliji 35° C vročine. Mnogi turisti so si zaželeli snežnih planjav in goratih področij. Južna Tirolska je komaj zmogla ogromni dotok 150.000 tujih gostov. Velik je bil tudi promet z vlaki. Na milanski postaji so prodali 200 milijonov vozovnic. Prav tako so bile Benetke preplavljene od turistov in po Velikem kanalu se je prepeljalo 50 tisoč oseb več kot navadno.
Zanimiva je bila prireditev na trgu sv. Marka, ko so združeni zbori nastopili s folklornimi pesmimi s planinskih področij Treh Be-nečij. Med odmorom je ogromno množico prevzel prizor, ko sta se dva trentinska plezalca spustila istočasno po vrvi z vrha 101-me-trskega zvonika in lahkotno po nekaj minutah dosegla tla.
Tako je svet, ki živi v svobodi,
preživel velikonočne praznike in se pokrepčan spet vrnil k vsakdanjemu delu.
VELIKA NOC ONSTRAN ŽELEZNE ZAVESE
Verno ljudstvo, ki ne uživa prave verske svobode v državah s komunističnimi režimi, je morda doživelo velikonočno radost še globlje kot mi, ki živimo v svobodi. Cerkev je tam ostala edino zatočišče, kjer se njihove utrujene duše odpočijejo in lahko še najdejo resnico in pravico ter moč za nadaljnje življenje.
V Varšavi je kardinal Wyszyn-ski daroval velikonočno mašo v prepolni katedrali sv. Ivana. Bil je vidno utrujen, saj se je tisto jutro vrnil iz Gnjezna, kjer je prisostvoval slovesnostim tisočletnice pokristjanjenja Poljske. V zvezi s tem je vernikom rekel, da se poljski narod čuti bolj kot kdaj koli združen z Rimom, zato izreka sv. očetu popolno vdanost in zvestobo. Rekel je tudi, da dobro pozna čustva sv. očeta, ki bi se tako rad osebno udeležil glavnih slovesnosti v maju, a so mu bile stavljene na pot nepremostljive ovire.
V Sofiji v Bolgariji je velikanska množica pravoslavnih vernikov prisostvovala velikonočni maši. Naval v cerkev je bil tolikšen, da so morali izdati posebna dovoljenja in kdor ga ni imel, ni mogel v cerkev. Nekateri mladeniči so to prepoved izrabili v svoje podle namene in so zunaj cerkve uprizorili demonstracije ter razbili nekaj šip na cerkvenih oknih.
Tudi v Moskvi so »moderni raz-kuštranci« z dolgimi lasmi (čudno, da ima tudi resni ruski narod med svojimi ljudmi take neurav-novešence) uprizorili demonstracije, ko so vdrli v zagorski samostan 80 km od prestolnice in začeli sramotiti vernike, kričati in se nespodobno vesti. Menihi, ki so takih izgredov že vajeni, so jih skušali z lepo besedo pomiriti, kar se jim je tudi posrečilo.
Tudi pred katedralo v Moskvi so ti razkuštranci uprizorili nerede, ko so z dekleti plesali »twist« po zvokih zvonov in jih je nato policija razgnala.
Kam privede mladega človeka brezverska ali bolje protiverska vzgoja! Kdo je tu bolj kriv, ali mladina sama ali tisti, ki so jo tako vzgojili? Odgovor ni težak, in eno je gotovo: Svet se mora vrniti h Kristusu, da se bo nanj razlil božji blagoslov in bo človek srečen, kot si ga je zamislil Stvarnik v svoji silni modrosti.
Južna Rodezija spet predmet posvetov
Za mednarodne kroge je nekam nenavadno izzvenel dramatični poziv britanske vlade, naj se takoj skliče Varnostna sklep Organizacije združenih narodov, britansko vlado pa pooblasti, da nastopi tudi s silo zoper tiste, ki skušajo obiti gospodarske sankcije, katere Anglija izvaja zoper vlado bele manjšine v Južni Rodeziji.
Javna tajnost je namreč, da se do sedaj Vel. Britanija tekom štirih mesecev, odkar trajajo sankcije zoper vlado Jama Smitha v Južni Rodeziji, ni posebno prizadevala, da jih uveljavi. Prvič jih je začela uresničevati s tolikšno zakasnitvijo, da so biile praktično brez učinka. Drugič je raztegnila zaporo na rodezijski tobak šele tedaj, ko je bil pridelek iz leta 1965 že prodan. Rodezijski sladkor in železo sta s pomočjo raznih posredovalcev v stotinah tisočev ton še naprej prihajala
na ameriška tržišča. Tudi nafta je pritekala skoro neovirano v Južno Rodezijo tako iz Beire v portugalskem Mozambiku kakor iz Južne Afrike, in to po naftovodih, ki so last britanskega kapitala. Vse je kazalo, da bo bela Južna Rodezija srečno premagala krizo in se utrdila kot samostojna država.
Zdaj pa je kriza znova izbruhnila in sprožile je niso afriške države, kj bi bile najbolj intaresirane, da se zruši režim Jana Smitha, temveč Vel. Britanija. Politični opazovalci se sprašujejo, kakšne cilje zasleduje Anglija s to novo pobudo.
Med tem je Varnostni svet v noči od zadnje sobote na nedeljo z desetimi glasovi in petimi vzdržanimi 'pooblastili Vel. Britanijo, da lahko uporabi silo in policijske ukrepe zoper vse tiste ladje, ki preko portugalskega pristanišča Beira v
južnovzhodni Afriki tihotapijo petrolej za Rodezijo. Na podlagi tega pooblastila je Anglija že ustavila 11.000-tonsko grško petrolejsko ladjo »Manuelo«. Kot se zdi, bo ta ladja, kakor druga grška ladja »Joan-na V.«, ki je že pristala v Beiri, nafto iztovorila kje v Južni Afriki, potem pa bodo tovor po kopnem prepeljali v Rodezijo. Južna Afrika in Portugalska namreč ne sodelujeta pri petrolejskih sankcijah zoper vlado Jana Smitha. Pač pa je zelo strogo reagirala grška vlada zoper ladjo »Joanna V.«. Izbrisali so jo iz registrov grške trgovinske mornarice, njenega kapitana pa postavili pred disciplinski svet. Z ladje so sneli grško zastavo, kar pa ne bo imelo za ladjo drugih posledic, kajti vodstvo ladje je tanker takoj vpisalo v seznam panamskega brodovja in tako bo v bodoče plula pod panamsko zastavo.
Misijonar Ivan Oballa se zahvaljuje |Z ŽIVLJENJA NAŠIH LJUDI
i
Naš rojak iz Beneške Slovenije, p. Ivan Oballa, že nekaj časa misijonari v Južni Afriki v državi Tanzanija. Njegova misijonska postaja se imenuje Irole. Lani se je odločil, da zgradi za svoje vernike prostorno cerkev. Zemljišča mu ra; manjkalo, pač pa denarnih sredstev. Tako se je med drugimi obrnil potom našega lista tudi na slovenske goriške in tržaške vernike, da mu priskočijo na pomoč. Omenil je, da stane v njegovih krajih vreča cementa okrog tisoč lir.
Tako je prišlo do »cementne akcije« v pomoč p. Obailu. Prihajali so prispevki iz vseh krajev' naše ožje domovine, pa tudi iz inozemstva. Ko smo koncem leta 1965 akcijo zaključili, se je izkazalo, da so naši Jjudje darovali za 190 vreč cementa, z drugimi besedami: 190.000 lir. Ta denar smo nato preko msgr. dr. Maksimilijana Jezernika odposlali p. Oballu. Kakšno veselo presenečenje zanj! Takoj je dr. Jezerniku po*slal pismo zahvale. Dodal je tudti fotografijo napol sezidane cerkve, ki jo na tem, mestu objavljamo. Tako bodo naši plemeniti darovalci lahko sami videli, kako veliko dobro delo so s svojim darom podprli in se z misijonarjem vred veselili njegovih nadaljnjih uspe-
hov pri gradnji nove hiše božje!
Sedaj pa prisluhnimo samim misijo* narjevim besedam!
»V začetku februarja sem moral oditi v bolnišnico, kjer sem ostal dvajiset dni. Ko sem se vrnil domov, kakšno presenečenje! Čakal me je ček za 108 angleških funtov šterlingov. Denar mi je padel kot z neba. Preden sem se šel zdravit, sem ostal čisto brez denarnih sredstev dm sem moral prekiniti z delom na cerkvi. Sedaj bo gradnja tekla naprej, tako upajmo, do srečnega konca!
Ganjen sem, ko vidim, da je še toliko plemenitih src, ki mislijo na potrebe misijonarjev. Rad bi videl, da bi mogli- ta trenutek prodreti v mojo dušo s svojim pogledom. V njej bi našli neizmerno veselje in radost, ki sta me preplavil; ob zavesti, da me spremlja razumevanje mojih rojakov in da bom lahko nadaljeval z delom, k; se je zdelo, da ne bo nikdar dokončano.
Vsem neznanim dobrotnikom in vsakemu izmed njih bi rad izrekel svojo iskreno zahvalo in jih zagotovil, da se jih 'bom skupno s svojimi -verniki vsak dan v molitvi, in ko bo svetišče dograjeno, v cerkvi hvaležno spominjal.«
Izjava Slovenske skupnosti
Svet Slovenske skupnosti je na svoji seji dne 4. aprila 1966 razpravljal o predlogu za državni zakon o kazenskih določilih za zaščito narodnih manjšin, ki ga je stavil deželni svetovalec Slovenske skupnosti dr. Jože Škerk ter odobrita deželna zbornica.
Svet Slovenske skupnosti izreka priznanje predlagatelju dr. Škerku, deželni vladi, ki je njegov predlog osvojila, in deželni zbornici, ki ga je odobrila z veliko večino 53 glasov. Hkrati izreka željo, da bi vlada ta zakonski predlog čknprej predložila rimskemu parlamentu v dokončno odobritev.
Deželni predlog za državni zakon o kazenskih določilih za zaščito narodnih manjšin je doslej največji politični uspeh, ki smo ga dosegli Slovenci. Ce ga bo sprejela rimska vlada, bo v bodoče kaznovan tisti, ki bo sramotil Slovence ne samo kot posameznike, ampak tudi kot pripadnike slovenske narodne manjšine.
Svet Slovenske skupmsti ugotavlja, da je deželna zbornica med razpravo in zlasti z izglasovanjem zakonskega predloga priznala, da smo Slovenci narodna manjšina, katero je treba zaščititi na osnovi temeljnih ustavnih določil in naravnega prava. To priznanje je posebno važno, ker bo služilo kot osnova vsem nadaljnjim borbam za dosego naših narodnih pravic v deželnem in državnem merilu.
Svet Slovenske skupnosti želi ob tej priliki opozoriti širšo slovensko javnost na nekatere ugotovitve, ki so prišle na dan med razpravo v deželni zbornici, in na stališča, ki so jih zavzele razne stranke do Slovencev.
Za zakonski predlog so glasovale vse stranke razen liberalcev in misovcev. Liberalci in misovci so Slovencem v Italiji odrekali značaj narodne manjšine. Da smo Slovenci v Italiji narodna manjšina in da nam gredo ustrezne pravice, so utemeljeno dokazovali zlasti krščanskodemo-kratski svetovalci Ginaldi, Romani in Stop-per. Prvi je obdelal to vprašanje s pravne strani, ostala dva pa zlasti s stališča naravnega prava in krščanskega socialnega nuka. Vsi so priznali, da imamo Slovenci kot narodna manjšina pravico do obstoja in ohranitve, do razvoja in občevanja Z drugimi narodi. Poudarili so, da mora dr-
žava od nas zahtevati lojalnost, mora nam pa tudi priznati in dati vse pravice, ki nam gredo kot narodni manjšini.
Ta načela pomenijo zmago programskega stališča Slovenske skupnosti, ki je naslednje:
Slovenci v Italiji smo narodna manjšina. Naši manjšini je treba priznati, da je subjekt in ne objekt tudi v političnem življenju. Biti subjekt se pravi, sam odločati o lastni usodi. Če drugi odločajo o njej, smo njihov objekt ali predmet. Če sami odločamo o njej, moramo imeti organ, preko katerega izpričamo kot subjekt svojo samobitnost. Ta organ je slovensko politično predstavništvo, sestavljeno iz slovenskih političnih skupin z lastnim vodstvom. Iz tega nujno sledi, da moramo Slovenci v Italiji imeti lastne politične organizacije, ako se nočemo odpovedati bistveni lastnosti narodne samobitnosti, to je lastnemu političnemu predstavništvu, ki je edino učinkovito politično sredstvo v borbi za naš narodni obstoj.
To so temeljne točke slovenske politike, ki jih je v svojem govoru obrazložil svetovalec Slovenske skupnosti dr. Škerk med razpravo v deželni zbornici in dodal, da Slovenci zaradi tega ne silimo v nikakšno izolacijo, ampak smo za odprt dialog in sodelovanje z italijansko večino preko političnih predstavništev
Slovenska skupnost je torej med raz-pra\>o v deželni zbornici dosegla več kot odobritev zakonskega predloga o kazenskih določilih .za zaščito narodnih manjšin. Dosegla je, da Krščanska demokracija (Ramani) odklanja misel na tiho asimilacijo Slovencev ter nam priznava pravico do lastnega političnega predstavništva prav zato, ker smo narodna manjšina. In ta uspeh bi utegnil pomeniti važen mejnik ter velik korak naprej v boju za dosego naših pravic in trajnega miroljubnega sožitja med tu živečima narodoma.
Zbirka za lačne
Pri nabirki za lačne na tiho nedeljo, ki jo imenujejo »Misereor«, so nemški katoličani zbrali skoraj 55 milijonov mark. V primeru z lanskim letom se je nabirka povečala za 10 %.
Koncilski misijon v Ljubljani
Kot smo že poročali, so imeli v Ljubljani desetdnevni misijon, posvečen proučevanju koncilskih konstitucij. Misijon se je vršil v dveh cerkvah. Pri uršulinkah je bila tridnevnica za visokošolce, v stolnici pa deset dni govorov za vse 'vernike.
Tridnevnica za študente je bila vsak večer ob 7h. Najprej je nadškof dr. Pogačnik maševal, nato pa so razni govorniki osvetljevali številna vprašanja iz koncilskih dekretov; govorniki so bili vsi ne-duhovniki. Prvi večer je govoril ing. prof. Kuhelj iz ljubljanske univerze. Obravnaval je vlogo znanstvenika v sodobnem krščanstvu. Za njim je prof. m. Iraneja govorila o enakopravnosti žene v luči koncila. Na večer so prebrali še koncilsko poslanico laikom.
Naslednji večer je govoril primarij ortopedske klinike v Ljubljani in pa eden študentov medicinske fakultete. Tretji večer so zopet ‘govorili laiki in eden izmed bogoslovcev; ta je prikazal lik sodobnega bogoslovca. Vsi govori so bili kratki po 15 do 20 minut. Obisk v cerkvi je bil izredno velik, saj je bila vse tri večere uiršulinska cerkev polno zasedena. Poleg predavanj so vpletli še umetne verske popevke, zadnji večer pa je akademski cerkveni zbor pod vodstvom prof. Ramovša izvajal uimetne nabožne pesimi.
Misijon v stolnici je potekal pod vodstvom p. Mihaela žužka D. J.. Pomagali so mu razni sobratje jezuitje, frančiškani in kapucini ter tudi svetni duhovniki. Vsak dan so bili po štirje govori. Glavni govor je bil zvečer. Udeležba je bila posebno na " večer zelo številna, tako da je bila stolnica kar premajhna.
Zaključek je bil na veliki torek, ko je ponovno govoril nadškof dr. Pogačnik.
Iz življenja rimskih Slovencev
Dne 7. marca 1966 so se vsi rimski Slovenci, ki so jim to dopuščale razmere, udeležili maše zadušnice, ki jo je daroval za prvo obletnico smrti p. Prešerna msgr. dr. Vodopivec v kapelici slovenskih šolskih sester na Via dei Colli 10 v Rimu.
S pobožno molitvijo so se na najlepši način oddolžili spominu našega vrhovnega predstojnika in zvestega prijatelja društva »Slomšek«; za nas vse bo pokojni vedno svetal zgled velikega duhovnika in velikega Slovenca.
Dne 13. marca 1966 so se člani društva »Slomšek« in njihovi prijatelji zopet odpeljali na sneg na Čampo Carino. Imeli so nadvse lep sončen dan. Tako so se nasankali in nasmučali ter naužili svežega gorskega zraka. Ko so se zopet posedli v avtobusu in odpeljali, pa je pričelo krepko snežiti. Veseli so gledali svetile snežinke skozi okno in se vsi čili in zdravi in zadovoljni vrnili v Rim.
Na praznik sv. Jožefa so se mudili v Rimu slovenski učiteljiščniki iz Trsta. Ob prostem času so navezali stike z mnogimi od Slovencev, ki živijo v Rimu. Naj bi se ti stik; nadaljevali!
V nedeljo, 27. marca je bila v prostorih društva »Slomšek« za rimske Slovence velikonočna duhovna obnova, ki jo je vodil p. Maksimilijan Žitnik S J. Po duhovni obnovi so mnogi od udeležencev obiskali lateransko baziliko z namenom, da tam prejmejo jubilejni odpustek.
Velikodušen dar za slovenski duhovniški zavod v Rimu
Odbor Slovenika se zahvaljuje neznane-nemu darovalcu, ki je poklonil zavodu vsoto 25.000 lir, katere je v zavitku položil pod božično drevo na prireditvi društva »Slomšek«. Prav tako se zahvaljuje vsem darovalcem in kupcem tombolskih srečk in vsem, k; so se udeležili tombole društva »Slomšek« v korist Slovenika. Cisti dobiček v znesku 130.000 lir bo za vedno pričal o veliki dobrosrčnosti in razumevanju rimskih Slovencev za slovenski duhovniški zavod v Rimu.
Zlati jubilej slovenske cerkve v Bridgeportu
Slovenska župnija v Bridgeportu v ZDA je bila ustanovljena 26. januarja 1913. Prvi njen župnik je bil g. Mihael Golob, ki je leto prej prišel iz starega kraja. Naslednje leto je novi župnik že kupil svet za novo cerkev; leta 1915 so začeli 1. avgusta z gradnjo cerkve, čez pičlih pet mesecev7,
28. decembra pa je bila izročena svojemu namenu.
Cerkev je pokojni župnik imenoval po sv. Križu v Prekmurju, kjer je bil svoj čas za kaplana. Sprva je bil sv. Križ čisto slovenska 'fara in sicer prekmurska, kasneje pa so se pridružili še Slovaki iz zapadnega dela mesta. Župnik Golob se je namreč kot kaplan na slovaški fari
sv. Janeza Nepomuka tako dobro naučil njih jezika, da so ga Slovaki smatrali za svojega.
Sv. Križ je edina slovenska fara v ZDA, ki je od ustanovitve do danes — torej 53 let — imela samo dva župnika. Župnik Golob jo je vodil 37 let, vse do svoje smrti 1. 1950, sedaj ji pa načeluje dr. Farkaš ki je — tudi to je nekaj edinstvenega — prejel sv. krst iz rok župnika Goloba, ko je bil ta kaplan pri Sv. Krližu na Murskem polju.
Dr. Farkaš je slovensko-slovaški značaj fare polagoma spremenil v s‘Iovensko-hr-vaškega. On je namreč tisti duhovnik, ki
je poleg frančiškanskega patra Bernarda Ambrožiča največ slovenskim beguncem omogočil prihod v ZDA, Nad pet sto jih je po njegovem posredovanju dobilo delo v Bridgeportu. Zato ima zdaj ob nedeljah zgodnjo mašo v prekmurščini, drugo, mladinsko v angleščini, tretjo pa v 'knjižni slovenščini. Na večje praznike doda še eno mašo v hrvaščini.
Tej razgibani slovenski župniji pa grozi žalostna usoda. Mestna uprava je namreč sklenila prenoviti ves zapadni del mesita, to se pravi, podrla bo obstoječa poslopja, med katerimi je žal tudi slovenska cerkev sv. Križa. Zelo jo bo škoda in zlasti Prekmurcem se bo tožilo po njej. Saj je to zdaj edina cerkev na svetu, kjer se vrši božja služba v prekmurščini. V Prekmurju v Sloveniji so namreč za bogoslužno rabo uvedli knjižno slovenščino.
jz življenja Cerk
Enotno besedilo očenaša za vse krščanske veroizpovedi
Tri krščanske veroizpovedi v Franciji, katoliška, protestantska in pravoslavna, so sprejele enotno besedilo molitve Oče naš. Po novem besedilu iso že molili oče-naš v molitveni osmini za zedinjenje krt stjanov. Poleg Francije so sprejeli to besedilo tudi v deželah, kjer govore francosko, to je v Belgiji, Švici, Kanadi in v bivši francoski Afriki. Novo besedilo je pripravila posebna komisija, ki se je po-služila številnih strokovnjakov vseh treh veroizpovedi. Delala je dve leti. Na katoliški strani so bili vprašani za svet vsi francoski škofje.
Obiskal bo vse svoje župnije
Nadškof v Baltimoru v ZDA kardinal Shehan je objavil, da bo v prvih petih mesecih letos obiskal vse župnije svoje nadškofije. V cerkvah, ki jih bo obiskal bo imel kardinal med drugim z verniki javno debato o drugem vatikanskem koncilu. Njegova pobuda naj bi bila konkreten dokaz duha izrednega jubilejnega leta, ki ga je objavil papež Pavel VI.
Kardinal Shehan je organiziral tudi vrsto predavanj o dogmatični konstituciji o Cerkvi.
Dominikanci pri Sv. oficiju
Od leta 1542 so imeli dominikanci pri Sv. oficiju dva svoja zastopnika, ki sta imela pri kongregaciji precejšnjo besedo.
S preosnovo te kongregacije, ki se sedaj imenuje Kongregacija za verski nauk, je bil ta privilegij odpravljen. Sv. oče se je s posebnim pismom zahvalil dominikancem za dolgoletno delo pri Kongregaciji.
Tuji škofje na Poljskem nezaželeni
Poljska vlada je dala vedeti, da ne bo dovolila vstopa na Poljsko nobenemu katoliškemu škofu v začetku meseca maja, to je v času, ko bodo Poljaki praznovali tisočletnico pokristjanjenja.
Slepi in hromi v Lurdu
V sredo, 6. aprila je odpotovalo iz rimske postaje 380 otrok in mladih, ki tr-iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiliiliiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Temeljni problemi Indonezije
pijo na posledicah otroške paralize na romanje v Lurd. V Genovi se jim je pridružilo še 112 bolnih fantičev. Na velikonočni ponedeljek pa je odpotovalo iz Genove 1000 slepih, ki so tudi šli na romanje v Lurd, kjer se bodo srečali s slepimi iz Francije.
Organizacija »Rešite življenje«
V Avstriji obstaja organizacija z naslovom »Rešite življenje«, ki se bori zoper umetni splav. Doslej je rešila že nad 33.000 še nerojenih človeških bitij. Svoje vzvišeno poslanstvo izvršuje ne samo s prepričevanjem in poučevanjem, temveč tudi s praktično pomočjo materam. Zanje išče stanovanje, službo in dobre posvojitelje.
Posrečen dovtip
Avstralski katoliški časopis Catholic Weekly, ki izhaja v Sydneyu je pred kratkim objavil tale dovtip;
Umrl je faran Mr. Pearlv. Duhovnik je njegovo smrt oznanil V cerkvi, nato pa dodal; »Jutri popoldne bomo g. Peanlyja iz te cerkve pospremili na pokopališče. Povabljeni ste vsi, da pridete poslušat mojo pridigo. Prisoten bo tudi imenovani g. Pearly in to prvič po dvajsetih letih.«
Dva zanimiva sklepa
Avstrijski duhovniki so dobili dovoljenje, da lahko spovedujejo po vsej Avstriji in ne samo v svojih škofijah. To pooblastilo jim je dala avstrijska škofovska konferenca na zadnji plenarni seji. Razen tega je določila, da bodo darovali v vsaki župniji enkrat na mesec sveto mašo za mir na svetu. Oba sklepa sta stopila v veljavo 1. januarja 1966.
Več verske svobode v Švici
Včasih je Švica veljala za protestantsko državo. Danes to več ne drži. Katoličanov je 41,6 %, to je več kot dva milijona. Protestanti imajo večino v 12 kantonih, katohčani pa v 10. V Švici so v veljavi ponekod še stari predpisi, ki omejujejo delavnost katoliških ustanov; tako npr. so jezuiti še vedno »prepovedani«. Katoličani se zato borijo, da bi državna oblast odpravila zadevne omejitve.
Glavno mesto 120-miiijonske Indonezije, Džakarta, dobiva po burnih tednih študentovskih demonstracij zoper Sukarna in tihe borbe za oblast med vojsko in predsednikom republike vedno bolj normalen obraz. Postopno pomirjenje pomaga iskati pot k temeljnim problemom države, kot se kažejo v tem trenutku.
Nova vlada ima 24 ministrov in 6 namestnikov predsednika Sukarna, ki je formalno še vedno šef države, a praktično brez oblasti. Levičarski zunanji minister Subandrio, katerega je Sukamo skušal držati do zadnjega, je po vsem videzu dokončno odpisan. Idejno jedro nove vlade tvorijo tretji, četrti in šesti namestnik Sukarna dr. Ruslan Abdiuilgani, sultan iz Džokdžakarte Buvono in zunanji minister Adam Malik.
Dr. Abdulgani je eden najbolj temeljitih poznavalcev družbenih problemov v Indoneziji. Je zagovornik politike nevezanosti v mednarodnih odnosih ter teoretični utemeljitelj indonezijskega socializma. Suiltan Buvono pa je prav njegovo nasprotje; ugled si je pridobil kot zelo uspešen administrator na gospodarskem in finančnem področju.
Vojsko zastopa v vladi general Suharto, ki je istočasno peti namestnik Sukarna. Prevzel ie ministrstvo za obrambo in državno varnost. V vlado se je vrnil tudi bivš; obrambni minister Abdul Haris Na-
sution, ki 'ga je bil Sukarno pred nekaj tedni odstavil. Nasution je postal poveljnik sil za boj proti državi 'Malaziji. J® to dejansko položaj, ki ga dela enakovrednega šestarim namestnikom predsednika Sukarna.
Dan pred zaprisego nove vlade je bil odstavljen ‘general Sabur, poveljnik Sukar-nove telesne 'garde. Njegovega mesta n* prevzel nihče, kajti telesna garda je bila neuradno razpuščena, predsedniško palačo pa sedaj varuje polk padalcev, ki zavisi od generala Suharta.
Nova vlada uživa pogojno podporo dokaj široke in pisane koalicije raznih strank, ,med njimi študentovske organiza-oije KAMI, ki jo je sicer Sukarno uradno razpustil, pa ga je prav ta v osmih dneh stopnjujočih se demonstracij spravila ob oblast. Tej organizaciji se zdi vlada kiji* zmanjšanju števila ministrov od sto na 24 še vedno neučinkovita, vendar vse kaže, da v bližnji bodočnosti ne bo prišlo do novih nemirov. To dokazuje trudi vzdušje v Džakarti. Življenje postaja normalno — vsaj v primeri s tistim, kar se je dogajalo pred tedni. Znamenj fla' petosti in negotovosti ni več opaziti. Zdi se, da se javnost vedno bolj zaveda, da je v držav; treba predvsem rešiti vpra'' Sanja gospodarske narave, le-teh pa mogoče urediti ne z demonstracijami & ne z drugačnimi oblikami podtalnega al> javnega boja za oblast.
12 DOLINE
NA KRAS
Po razlastitvah v dolinski občini, kjer se za naše ljudi, ki jim jemljejo zemljo v okviru drugega in tretjega seznama, Zanima in jim po skromnih močeh polaga samo še Slovenska skupnost, se obrača pozornost širše javnosti na dosti obsežnejše področje, ki sega od Bazovice do Doberdoba in še naprej do goriške ob-&ne. In povsod gre za zemljo naših očetov in našo zemljo. Če nam jo iztrgajo, tam iztrgajo narodne korenine, ki so če-sto povezane tudi z verskim izročilom ^šega ljudstva. Za tržaški Kras so izdelali več načrtov. Obsegajo nova industrijska naselja, načrte za manjše obrate, ki bi ne kvarili vode in zraka, načrte za naivne parke itd. V doberdobsko občino bi radi spravili velik mednarodni proto-sinhrotcm, v Gorici pa ustanavljajo industrijsko področje, dasi nima možnosti za Mavi razmah.
Profesorja Mezzena in Poldini že precej časa znanstveno proučujeta kraško planoto in njene prirodoslovne posebnosti. Objavila sta znanstveno študijo s predlogi, kako bi se. te posebnosti ohranile. V okvi-^ urbanističnega načrta za tržaško občino je med drugim ustvarjena možnost, ^a bi v določenem času in po nizki ceni Pokupili zemljo za razne industrijske na-Kiene. Te površine spadajo v razne paso-Ve, kjer ni mogoče zidati in zato se\’eda temljišča tudi nimajo nobene cene. Ko ^i to področje zblokirali za industrijo, h ga dobili (ali bolje vzeli) skoraj zastonj. Svoj načrt ima tudi sesljanska tetoviščarska ustanova, ki ga že počasi Uresničuje s pomočjo deželnega prispevka. Načrt za protosinhroton in industrijsko Področje v Gorici smo že omenili.
Položaj je zelo zapleten in tudi omenjeni načrti se medsebojno križajo. Nekateri se 'avzemajo izključno za industrializacijo Krasa, češ da drugje ni več prostora, dru-&’ Zahtevajo ohranitev sedanjih kraških naravnih značilnosti, ki so nekaj edinstve-neSa na svetu, tretji bi radi eno in drugo. Razne okolnosti upoštevajo, malokdo pa Se vpraša, kaj pravijo Slovenci, ki so danes zvečine še lastniki teh zemljišč, bi radi naredili tudi z njimi tako,
1°t so naredili s slovenskimi zemljišči v finski občini? Dolina je za nas grenka 'rekkušnja, pa tudi trda šola. Kaj vse lahko dosegli, če bi dolinski župan in občinski odbor sprejela predloge in resolucije. Slovenske skupnosti! Na žalost Se to ni zgodilo iz čisto političnih razlogov. Od znanega dovoljenja, ki ga je tyub nasprotovanju Slovenske skupnosti Podpisal Župan, do odklanjanja drugih Pfavilnih nasvetov Slovenske skupnosti je odvisen ves nadaljnji razvoj, kj je onemogočil skupen nastop za obrambo slo-Venske zemlje in nazadnje dovedel do prostovoljnega podpisa takšnega sporazuma, praktično onemogoča vsako nadaljnjo t>ravno borbo za višje cene! V mislih ima-^ sporazum, ki ga je podpisal Konzorcij Za drugi lotto.
Glejmo vsi, da se kaj takšnega ne po-tl°vi na Krasu! Vsi so že povedali svoje ^enje o Krasu. Povedati ga moramo Slovenci, ki smo najbolj prizadeti, ta namen je treba to vprašanje teme-nt° preštudirati, da bomo najprej vedeli, hočemo, kakšna je za nas najboljša r^itev in s kakšnimi sredstvi se bomo (n°tno borili za to rešitev. Potrebno je s°delovanje vseh Slovencev, tržaških in Šiških. O tem vprašanju bomo še pisali.
Kraški
Ir
irite »Katoliški glas"
RZASKE
NOVICE
Koprska stolnica razstavlja
Izreden promet na mejnih tržaških prehodih za veliko noč
Letošnja velika noč je s svojim muhastim vremenom razočarala premnoge Tržačane. Na sam praznik je lilo vse dopoldne in nato se je dež povrnil še na večer in padal pozno v noč. Velikonočni ponedeljek pa se je izkazal bolj blagohotnega. Dasi je bilo nebo kar precej prekrito s kopastimi oblaki, pa vsaj deževalo ni.
Tržačani so v iskanju turističnih krajev zelo iznajdljivi. Od Furlanije, Kam-ije in Kanalske doline pa. vse do konca Istre in v notranjosti Slovenije in Hrvaitske jih je dobiti. Gostinska podjetja so jih vesela, ker ravno ne skoparijo, ko si naročajo jed in pijačo. Zlobni jeziki sicer trdijo, da potem -sledijo »suhi« dnevi doma preko tedna, toda to je že zadeva gospodarstva vsakega posameznika in družin.
Največ Tržačanov je vstopilo v Jugoslavijo na mejnem prehodu pri Škofijah. Tako računajo, da jih je šlo čez mejo na tem mestu na veliko soboto 45 - 50 tisoč; na veliko noč 55 - 60 tisoč in na velikonočni ponedeljek 70 - 75 tisoč.
Blok Fernetiči je imel nekaj manj gibanja; v sdboto 30.000, na veliko noč 50 do 60.000, v ponedeljek isto število. Blok na
Ijeno hrbtenico, kar postavlja Breschijevo življenje v veliko nevarnost.
Mesta za kopališke paznike
Opozarjamo naše bralce na Tržaškem, da na pristaniškem poveljstvu (Capiitane-ria del porto) sprejemajo prošnje za paznike (bagnini) v kopališčih. Kdor se zanima za to službo, naj se čimprej obrne na pristaniško poveljstvo v Trstu, kjer bo dobil potrebna pojasnila in kakšne dokumente je treba priložiti prošnji.
V Trstu so se cene v marcu znatno povečale
V marcu so najbolj porastle cene perutnine, riža, rib in kruha; cene 'mesu se pa niso spremenile. Pred velikonočnimi prazniki so se mesnice dobro založile tudi z jagnjetino, ki je v glavnem obdržala lanske cene. Prodaja zmrznjenega mesa se pa v Trstu ne razvija po-voljno, čeprav so cene za tretjino nižje od svežega mesa. Pravijo, da je temu vzrok, da mnogi Tržačani kupujejo meso onstran meje, kjer ga dobiš za isti denar kot v Trstu dvojno količino.
V torek, 12. aprila je bila uradno odprta v koprski stolnici razstava zgodovinskih cerkvenih predmetov. Razstava je v krstilnici (baptisteriju) poleg glavne cerkve. Ta baptisterij je iz 8. stoletja po Kr. in je nedvomno ena izmed najbolj zanimivih stavb te vrste v Istri.
Namen razstave je občinstvu pokazati, da ima koprska stolnica v svoji zakladnici predmete, s 'katerimi se morejo ponašati le redka mesta. Gre za okrog sto predmetov — kelihov, monštranc, kipov, slik, podob, ikon in knjig —, ki so tesno povezani s 1500-letno zgodovino Kopra. Najstarejša je bogato izrezljana slonokoščena skrinjica. Pozornost vzbuja na raz-
stavi tudi križ, ki je zanimiv predvsem zaradi kombinacije brona, bakra in ‘ko-baltovega emajla, katere vsebuje. Tu je nadalje doprsni srebrni kip prvega koprskega škofa Nazarija iz leta 1617, -potem monštranea v gotskem slogu ,dar škofa iz Skoplja Kopru, ki je bil v tem mestu rojen, ikonska podoba škofa Absa-lona iz leta 1220 ter več starih cerkvenih knjig z ilustracijam; pomembnih italijanskih slikarjev.
Razstava ima le eno pomanjkljivost, ki pa ni majhna. Manjka razlaga k posameznim predmetom. Tako odnese obiskovalec, če ni vodiča zraven, le nekaj vi-zuallnih vtisov. To je pa daleč premalo.
Na belo nedeljo, 17. aprila ob 16,30 bo na Repentabru
SLOVESNA VZHODNA LITURGIJA
ki jo bo daroval g. Jožko Markuža iz Rima ob prvi obletnici svoje nove maše za razširitev ekumenske misli med nami. Pri maši bo odpeval ekumenski zbor Apostolstva sv. Cirila in Metoda iz Trsta pod vodstvom prof. Zorka Hareja. Lepo vabljeni vsi rojaki!
Z GORIŠKEGA
Pesku je ostal s precej manjšimi številkami ; v soboto 9.000, v nedeljo 7.500, v ponedeljek 13.500,
Cesta imed Trstom in Ljubljano je Ha za praznike preplavljena z italijanskimi vozili. Tudi Ljubljana sama je bila polna italijanskih izletnikov. Zaživela je znova Postojnska jama.
Na obmejnih težaških blokih so finančni stražniki v teh dneh opustili zamudno merjenje bencina. Pa še tako so se ustvarile pravcate reke avtomobilov, ki so se po polževo pomikali naprej. Sodobni mo torizirani nomadi počasi potovanja spreminjajo v pravo muko. Pač svojevrsten blagoslov moderne mehanizacije!
Padec v globoko kraško brezno
Na velikonočni ponedeljek opoldne se je težko ponesrečil pri Samotorci Ful-vio Breschi iz Trsta. Delavci, ki kopljejo jarek za novi naftovod so ugotovili, da gre trasa jarka preko neke kraške jame pri Samotorci. Podjetje, ki naftovod gradi, je hotelo vedeti, ali bo mogoče traso speljati preko brezna, pa je najelo skupino jamarjev, da bi jamo pregledali. Med njimi je bil že omenjeni Breschi. Ob povratku, -ko je skoraj dosegel rob brezna, je Breschi omagal in strmoglavil deset metrov -globoko. Hudo ranjenega so potem tovariši spravili na površje in ga hitro prepeljali v Trst. V bolnišnici so ugotovili, da ima ponesrečenec na več mestih zlom-
Tekstilna industrija na Goriškem se je opomogla
V tekstilni tovarni v Po-dgori so v me-secu februarju ugotovili nadaljnji napredek proizvodnje in celo vzeli na delo nekaj novih delovnih moči. Tudi podjetje INTES v Zdravščinah je premagalo najtanjšo krizo ter ima za vse leto zajamčeno delo s polno proizvodno zmogljivostjo.
Tržiška ladjedelnica vrši delo v normalnem ritmu. V goriškem podjetju SAFOG so ugotoviti nadaljnje zboljšanje položaja tako v livarni kot v oddelku za tekstilne statve ter so v februarju delali s polnim delovnim časom.
Položaj v lesni industriji je dovolj ugoden. Podjetje v Mariami je zopet odprlo svoj oddelek za proizvodnjo vezanih plošč. Skrčila se je proizvodnja embalažnega papirja za cement, kar je bila posledica zimskega zastoja v gradbeni industriji. Na področju kemične industrije pa ni bilo bistvenih sprememb.
RADIO
TRST A
Spored od 17. do 23. aprila 1966
Nedelja: 8.30 Kmetijska oddaja. — 9.00 Prenos sv. maše iz župne cerkve v Rojanu. — 10.15 Od nedelje do nedelje na našem valu. — 11.15 »Oliver Twist«. Napisal Charles Dickens. Dramatizirana zgodba. Prvi del. — 12.00 Nabožne pesmi. —
12.15 Vera in naš čas. — 12.30 in 13.30 Glasba po željah. — 15.30 »Človek, ki je srečal samega sebe«. Fantastična dogodivščina v -treh dejanjih. — 19.00 G. F. Han-del: The Water Musič, suita, — 19.15 Nedeljski vestnik. — 20.30 Iz slovenske folklore: Rado Bedn-ari-k: »Pratika za drugo polovico aprila«. — 21.00 Kromatičn-a fanr tazija, večerni koncert lahke glasbe. — 22.10 J. Ch. Bach: Tri pesmi za glas in orkester (iz zbirke »Vaushall Songs«),
Ponedeljek: 11.35 Radio za šole (Za srednjo šolo). Ponovitev ob 17,25. — 12.15 Liki iz naše preteklosti: »Mirko Polič«. — 18.00 Ne vse, toda o vsem,. — 18.15 Umetnost, književnost in prireditve. — 18.30 Simfonične skladbe ruske Petoriee, Aleksander Borodin: Simfonija št. 2 v H-molu. —
19.15 Poglavja iz zgodovine slovenske književnosti: Vinko Beličič: »Kersnik - poetični in kritični realist«. — 21.00 F. J. Havd-n: »Orfej in Evridika«, -glasbena drama v štirih dejanjih. V odmoru (približno ob 21.45) Opera, avtor in njegova doba, napisal G. Demšar.
Torek: 12.00 Iz slovenske folklore: Rado Bednarik: »Pratika za drugo polovico aprila«. — 17.20 Italijanščina po radiu: Osnovni tečaj, 39. lekcija. — 18.15 Umetnost, književnost in prireditve. — 18.30 Kon-certisti naše dežele. Iz niza javnih koncertov Ra-
s* " Wt
"""»Hllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll
^Ton
Kjer je nedolžnost doma, tam ni greha v srcu
dia Trst v sezoni 1965-66. Baritonist Darij Zlobec. Koncert je bil registriran 25. marca 1966. — 19.00 Plošče za vas, quiz oddaja. — 21.00 Pregled slovenske dramatike. 20. oddaja. »Satira in komika«. Odlomki iz del: »Krpan mlajši« Frana Milčinskega, »Dobrodušni ljudje« Frana Detele in »Rendez-vous« Antona Medveda.
Sreda: 11.35 Radio za šole (Za prvo stopnjo osnovnih šol). Ponovitev ob 17,25.
— 12.15 Pomenek s posiušavkami. — 18.00 Ne vse, toda o vsem. — 18.15 Umetnost, književnost in prireditve. — 18.00 Klavirska glasba. Izvajata Jeni Srebot in Mar rijan Lipovšek. — 19.15 Higiena in zdravje. — 19.30 Zbor »Emil Adamič« iz Ljubljane. — 20.35 Jožko Lukeš: »Sreča na štirih kolesih«. Delo priporočeno na -natečaju RAI-TV 1965 za izvirne slovenske novele. — 21.00 Simfonični koncert, ki je bil registriran v občinskem gledališču G. Verdi v Trstu dne 12. aprila 1962. V odmoru (približno ob 22.00) Socialne vede.
Četrtek: 12.00 Za smeh in dobro voljo. Besedilo Danilo Lovrečič. — 13.30 Glasba po željah. — 17.20 Italijanščina po radiu: Osnovn-i tečaj, 40. lekcija. — 18.15 Umetnost, književnost in prireditve. — 18.30 Klasiki modeme -glasbe: K. A. Ilartmarin: Tretja simfonija. — 19.00 Pisani balončki, radijski tednik za najmlajše. — 21.00 »Vrata«, radijska drama, ki jo je po Kafki napisal Eričih Schaer. — 22.40 Slovenski solisti. Organist Hubert Bergant izvaja: J. S. Bach: Preludij in fuga v H-molu; koral »Ich ru-f zu dir, Herr Jesu Chriist«.
Petek: 11.35 Radio za šole (Za drugo stopnjo osnovnih šol). Ponovitev ob 17.25.
— 12.15 Pomenek s posiušavkami. — 18.00 Ne vse, -toda o vsem. — 18.15 Umetnost, književnost in prireditve. — 18.30 Opera v očeh libretistov'. Pripravil Dušan Pertot. — 19.00 Zbori Furianije-Julijske krajine: Zbor »Antonio Illersberg« iz Trsta. — 19.15 Slovenski znanstveni delavci s tržaške univerze: A-ldo Štefančič: »Umetni sladkorji«. — 20.35 Gospodarstvo in delo. — 21.00 Koncert operne glasbe. — 22.00 B. Croce in idealistična struja v Italiji: Norberto Bobbio: »Politične in kulturne razmere v dobi idealizma«.
Sobota: 12.00 Lepo pisanje, vzori in zgledi mladega rodu, pripravil Martin Kranner. — 15.00 Glasbena oddaja za mladino. — 16.00 Volan. Oddaja za avtomobiliste. — 17.20 Komentarji o dogodkih po koncilu in v jubilejnem letu. — 17.30 Jutrišnji solisti. Orkester Glasbene akademije iz Ljubljane. Spremna beseda Gojmira Demšarja. — 18.15 Umetnost, književnost in prireditve. — 18.30 Panoimara jazza. — 19.15 Družinski obzornik. — 20.35 Teden v Italij-i. — 21.00 Za smeh in dobro voljo. Besedilo Danilo Lovrečič. — 22.30 Giul-io Viozzi: Koncert za klavirski kvintet in orkester
!lltlllllllllllHIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIlllllllllllllllllltll!llllllllllllllllllllllllllllllll!lllllllltllllllllllllllllillllltlltllllllllllllllllllllltllllUlllllllltlllllllllllllllllltlllll||||||||||||||||!||||||||||||||||||||t||||||||||[(|||||t|||||||||{|||||||||||||||||||||||||t|||||l||t||t||||l!||l||||||!!:||||H!|!||t ElllllllllllllllllllllllllIIllilltllllllllllllllllltllllllllllllllMIIIllllllllllllllllllllllllllllllltllllllllllltlllllllllllllllllllllllllltitlltlllllllltllll
VAN DE VELDE
Srce zmaguje
UPO;
dai
   18
Lunders si ne upa pogledati, ostali sede rno za svojimi pulti. Samo Rožen naju j e po filozofsko:
‘Gerrits, vi ste avša. Eden proti sto Petindevetdesetim... Ali mislite morda, . boste svojo bitko dobili? S samim lc*ealizmom družine ne prerediš.«
, ^se to je Jonu popolnoma vseeno, a da en sam izmed dve sto zbral toliko bore 'Burna, da je odrekel svoj podpis za en teror? Pha, kakšen kup gnoja! Pa
Poi
**kS,
$0
ž°lo i:
li vmes tipi kakor Clarens — ljudsko
Ho
ima in petnajst let pisarniške ruti-pa prgišče vojaške francoščine in ^ J® vdano ponižen kakor evnuh. Pririnil e je že tik pod predstojnika! Eksemplar a šaljiv list! In takšen individuum mo-
fr. V
. ubogati! Sila težnosti ne računa z
Sani in duhovno substanco. Gospod
Clarens ima glavno besedo v razsodišču športnih kanonov; zanj sta samo dve stvari na svetu: knjigovodstvo in boksarski stadion.
Jon stopa tisto poldne kakor bojevit petelin po stopnicah navzdol, češ: Ne dotikaj se in pomisli na moje ostroge! Saj vendar ni veliko samospoštovanja v teh sto devetindevetdesetih očeh. Ali v teh ljudeh res ni niti sledu ponosa?
Vesel je, da se doma lahko igra s Peer-kenom. Greeta se počuti danes nekoliko slabše, toda ne toži, treba je le pomisliti, koliko bolje ji je kakor pred rojstvom prvega otroka. Jon poskuša predvsem zamolčati dogodek s polo, ali kje neki boš molčal, če ti je srce prepolno? Med dvema grižljajema se mu jezik razveže in opazuje svojo ženo, kako bo sprejela novico.
Greeta boža Peerkenove kodrčke in potem leno pokima, češ je že prav; kaj neki poreče stric Jodo?
Jon je pričakoval, da mu bo žena živah-neje pritegnila; razočaran je, da njegova žena... toda žene čutijo take stvari gotovo
drugače. Vsakdo po svoje; če ostane sam s svojim trdnim prepričanjem, prav, bo pa sam stopal -dalje.
Ko hoče po kosilu poparjen z doma, ga Greeta zadrži.
»Fant,« pravi, »ti si možak in pol, vesela sem te!«
Jonu se srce na -mah odpre kakor za-tvornica. Deklič, čudoviti moj deklič! Ali zdaj vidiš, Jon, da je žena, kakršna je tale Greeta, tudi v najglobljem s teboj povezana? Tistih skrivnostnih vlaken ne vidiš, toda so tukaj, živč in se hranijo od ljubezni, ki ničesar ne izvzame. Tako odide pokrepčan na delo.
Dopoldanski pripetljaj se je unesel in van Gusting je spet stara, natančna številka, mirno gibalo neutrudnega mehanizma. Zvečer začne Jon s pisanjem nove knjige. Junaštvo minulega dne ga bo navdihnilo, da bo nastalo silno delo. Nastati mora nekaj, kar bo kakor drug »Flamski lev«, krepka, čvrsta, živa knjiga, ki bo tisoče potegnila za seboj. Ne, pa le ne pojde. Morebiti je kak slabo plačan ured-niček kdaj res napisal kakšno junaško
knjigo; toda njegovim tovarišem prijajo le športni časopisi in Sherlock Holmes... Ne, knjigovodja ne napiše »Flandrskega leva«, kvečjemu čečka neumnosti o sindikalizmu in džiu-džitsu. Jon obupuje. O svoji Greeti in o Peerkenu je napisal že ducat sonetov, toda navdihnjenja ob belem kruhu tudi kdaj zmanjka. Peerken je potegnil danes dva kozarca marmelade s kuhinjske mize. Debela Neta je pretrpela napad žolčnih kamnov. Ali so to snovi za knjigo? Nič ne bo pisal, Jon...
Odloži pero in papir in si nažge pipo. Ali naj gre še malo na zrak? Nenadoma se vrata hrupno odpro; -Nand je, bled in zmešan.
»Kaj je? Nisi našel dovolj pri teti Lientje?«
Ko je bil šel Jon v nedeljo popoldne še enkrat v njeno sobo, ni našel niti žeblja več; vse je bilo pospravljeno. Jon se smeje, toda Nand se sesede na stol in nekaj časa traja, da spregovori z raskavim, hripavim glasom.
»Bog nebeški!« vzklikne Greeta na pol z vzdihom, na pol ihte, in Jon seže po
klobuku in po površniku in vleče Nanda s seboj po stopnicah in na cesto.
četrt ure pozneje stojita oba ob Marijini postelji. Marija stoka, stoka kakor ranjena žival, lomi roke od bolečin, telo se ji zvija in vzpenja pod odejo. Usta so trdno stisnjena, samo oči ji strme široko razprte, groza je v njih, obup, vprašujejo, kličejo. Jon ji popravlja vzglavje, ona pa odkimava: Nikar! Vsak gib je strašna muka. In Nand ji sedi pri nogah, strt mož je. Zmedeno pogleduje ženo v postelji, svojo ženo, ki so jo peklenske roke pohabile.
»Kje je bila?« vpraša Jon potihem. Še enkrat mora vprašati, da Nand sploh dojame, kaj hoče.
»Pri neki ženski na Koolkaaji; pravili so, da je takih reči vešča. In če imaš komaj za dva zadosti, se otrok pač bojiš.«
Jon, drži se! Roka se mu je že stegnila, da bi ga zagrabil za vrat, potem pa vidi trpinčeno, ječečo telo v blazinah in seže samo krčevito v odejo, da se mu roka sprosti.
(se nadaljuje>
□ RIŠKE
NOVICE
Velika noč v Gorici
Naši pradedje so imeli v sebi veliko modrost. Verovali so v ljudske pregovore prav kakor v Boga in največkrat se niso motili. »En žegen mora biti moker,« so bili vedno prepričani. Tudi letos se pri nas ta rek ni izneveril svojemu izročilu.
Sončnemu jut-ru oljčne nedelje je sle-dilo deževno in oblačno velikonočno jutro. A to našim ljudem ni ubranilo, da ne bi že v zgodnji uri napolnili goriške stolnice. Tudi najbolj oddaljeni so se potrudili in prišli k veličastnemu vstajenju.
Msgr. Močnik je ob asistenci gg. Eržena in Juraka dvignil Zveličarja iz groba in zapel trikratni aleluja. Odgovorili so mu pevci na koru, ki so ob tej priložnosti navadno zelo številni. Pevskemu zboru Marijine družbe se vedno pridruži še zbor •Lojze Bratuž«, letos pa so bili zraven tudi fantje iz Pevme. Zato je med procesijo nadvse veličastno donela velikonočna »Kristus je vstal«. Mnogi verniki v cerkvi so si brisali solzne oči, vsi pa so bili presunjeni nad veličastvom tega slovesnega trenutka.
Sledila je sv. maša s skupnimi molitvami in vmesnimi velikonočnimi pesmimi. Prodno so se verniki razšli, je msgr. Močnik blagoslovil velikonočna jedila. S kora vsa cerkev je med sv. mašo pristopila k sv. obhajilu, saj so bile priprave na velikonočno spoved zelo skrbno izpeljane tako s tridnevnieo za žene in dekleta, može in fante kakor s postnimi pridigami na Travniku, ki jih je letos imel neumorni msgr. Močnik.
Na velikonočni ponedeljek so se oblaki pretrgali, pokazala se je jasnina neba in začelo se je množično preseljevanje ljudi na deželo, k morju in v gore, prav kakor pravi pesem: In razšli smo se v prek in v šir...
ROMANJE V EMAVS
Svet je lep in Bog je dober, da nam v skrbdh in tegobah težkih delavnih dni naklanja tudi sončne dneve, ko se duša in telo odpočijeta v njegovi naravi. Kam vse so romale množice naših ljudi te dneve po prelepi naši deželi! In zvečer so se veseli in zadovoljni vračali na svoje domove in nosili v svoji notranjosti čudovite vtise nad čarom naše zemlje.
Marijina družba je poromala v sončno Vipavsko, v Log, Sv. Križ, Ajdovščino; druga skupina je odšla na daljši izlet v postojnsko jamo, Logatec, Ljubljano; spet drugi so si izbrali krasoto raja pod Triglavom, odšli na Bled, v Bohinj, se povzpeli z vzpenjačo do 1500 m visokega Vogla in tam občudovali snežišča, ki so blestela v pomladnem soncu, strmeli tja preko v mogočne vršace triglavskega pogorja, -ki so se v deviški belini odražali na sinjem nabu. Da, lep je naš svet in dober je Stvarnik, kj nam je ta svet dal v uporabo.
Ogromen je bil na oba velikonočna praznika promet na obmejnem prehodu pri Rdeči hiši. S potnimi listi je potovalo 20 tisoč italijanskih državljanov ter 390 turistov, s prepustnicami pa 12.295 italijanskih državljanov. Ker je bil v Jugoslaviji delavni dan, je prišlo od tani k nam čez mejo le 635 oseb v obe smeri s prepustnicami in 170 jugoslovanskih državljanov s potnimi listi.
Štandrež
Velika noč je zares praznik vstajenja, ne samo Kristusovega, ampak tudi njegovih vernih. V teh dneh se dvignejo in prihitijo v hišo božjo tudi tisti, 'ki so dolge mesece odsotni. Zato je bila naša
Na belo nedeljo, 17. aprila
ponovi Prosvetno društvo iz Štandreža v svoji dvorani igro v štirih dejanjih
DIVJI IN NEDELJSKI LOVCI
Začetek ob 17. uri. Lepo vabljeni!
cerkev za prazmike zares prikupna, kar je bila polna božjih častilcev. Cerkveni zbor, pomnožen z novimi pevci, je z ubranim in mogočnih petjem spremljali svete obrede in zanesel v srca velikonočno radost. Vsi so priznali, da bi vsako nedeljo brez posebnega truda lahko bilo tako lepo v naši cerkvi.
Na veliko noč zvečer je vas pretresla žalostna novica o tragični smrti mlade In skrbne žene Gizele Černe por. Zava-
dlav. Peljala se je v avtu z možem in sinom na obisk k svoji sestri v Dolino pri Trstu, ko je blizu Nabrežine nenadoma z nasprotne strani trčil vanje večji avto z veliko brzino. Udarec je vrgel ubogo Gizalo s sedeža v avtomobilu na asfalt, kjer je obležala mrtva. Mož Rudi in 16-letni sin Boris nisita zadobila pri nezgodi posebnih telesnih poškodb, a toliko večjo srčno bridkost in bolečino z izgubo dobre žene in matere.
Pokojna Gizela je bila tiha in pridna gospodinja, ki so jo vsi vaščani spoštovali. V sredo zjutraj so jo pripeljali iz tržaške bolnišnice v našo vas in zvečer istega dne so jo pokopali na domačem pokopališču ob veliki udeležbi ljudstva in splošnem žalovanju. Rajnki naj dobri Bog podeli večni pokoj, možu in sinu pa naše iskreno sožalje.
Doberdob
Kot je bilo javljeno, smo imeli od 1. do 4. aprila 'koncilske govore v okviru svetega leta in ob priliki velikonočnega sv. obhajila. G. Jože Jurak je najprej obrazložil pomen in zgodovino koncila, nato pa ob koncilski konstituciji »Luč narodov* pokazal vernikom veliko čast, k; jo imajo kot živi udje in Člani sv. Cerkve, ki je res božje ljudstvo. Tako so tudi oni v neki meri deležni učeniške in duhovniške službe, zlasti kot aktivni pospešerva-telji božjega ljudstva v zakonskem življenju.
V	nadaljnjih 'govorih pa je jasno raizložil tudi častno delo vemikov-laikov po isto-
! SKPD - Gorica priredi v ponedeljek, 18. j t. m. ob 8,30 zvečer v Katoliškem domu
I
KULTURNI VEČER,
ki ga bo imel g. Vinko Zaletel in ki bo posvečen
SKRIVNOSTNI INDIJI
2. del
V	210 barvnih slikah bomo videli: lov na bengalske tigre, preko bengalskih polj v Morapaj, zgled cvetočega misijona, čudodelna zdravnica, potovanje z rikšami, čolni in vlaki po indijsko. Glavno mesto New Delhi in stari Delhi s čudovitimi spomeniki muslimanske in indijske umetnosti, maharadževe palače, hindujski Rim -sveto mesto Benares, sveta kopel v sveti reki Ganges, sežiganje mrličev, darovanje v templjih, budistični Sar-nath, sveti možje, jogiji in fakirji, pe-telinji dvoboj, zarotovalci kač (kobre), indijsko življenje, misijonska zdravnica dr. žužkova.
In še filmska zgodba »Sončni zahod nad Gangesom«.
Prostovoljni prispevki so namenjeni za indijske misijone.
VSI PRISRČNO VABLJENI!
imenski konstituciji. Kakor se je Cerkev približala vernikom, jim pokazala svoj pravi obraz in veliko odliko božjega ljudstva, tako moramo vsj skrbeti, da b» ta obraz Kristusov na sv. Cerkvi vedno čistejši, kakor je poudarjal pokojni Janez XXIII. Ta »Kristusov obraz« naj tvorijo res živi udje (ne s smrtnimi grehi) in delavni laiki: za utrditev verskega življenja v družini, družbi, v kulturi, šolstvu in v vsem javnem življenju.
Vsi pričujoči so z velikim zanimanjem sledili izvajanju priznanega govornika. Zlasti zadnja dva večera ob priliki velikonočnega obhajila je število poslušalcev zelo naraslo, kot je to običajno vsako leto; pa tudi druge dni je bilo dokajšnje število vernikov, ki so hoteli ne samo prejeti svatoletni odpustek, ampak tudi slišati čim več o koncilu im naših dolžnostih.
Seveda so štirje govori premalo za jasno pojmovanje ogromnega dela, ki ga je koncil opravil v treh letih svojega dela. Le potrpežljiv, vztrajen pouk, razgovor, konference in praktično udejstvovanje bo Spodrinilo morebitno dolgoletno malomarnost, brezbrižnost, nevednost in mlačnost med nami ter nas usmerilo kot božje ljudstvo v zavestno službo Bogu.
Jazbine
Našo malo vaško skupnost je na veliki torek živo prizadela vest, da je v goriški bolnišnici po ne ravno d algi, a hudi bo-
V	soboto, dne 16. aprila ob 20,30 in v nedeljo, 17. aprila ob 16. uri
bo gostovalo v Gorici v Kat. domu
SLOVENSKO GLEDALIŠČE IZ TRSTA
z daljšo enodejanko
VINSKA ŽALOSTNA Z ALELUJO
sestavljeno iz verzov slovenske narodne pesmi. Drugi del predstave bo že lani predvajani in predelani
ŠKOFJELOŠKI PASIJON
Obe predstavi je priredil in tudi režira prof. Mirko Mahnič iz Ljubljane
VABLJENI!
lezni umrla 28-letna domačinka Helena Bučinel roj. Kristančič. Smrt je odvzela skrbnemu Rudiju dobro ženo, malima Franku in Reneu pa ljubečo mamo.
Občuteno sočustvovanje s svojci pokojnice je pokazala velika udeležba pri pogrebu, ki so se ga udeležili člani vseh jazbinskih družin ter mnogo ljudi iz Cerovega in Števerjana.
Čeprav je jazbinsko pokopališče že dograjeno, pa še ni prejelo uradne kolavda-cije, zato smo pokojnico začasno pokopali na števerjanskem pokopališču v upanju, da se njeni ostanki kmalu prenesejo na jaizbinsiko pokopališče, kjer bodo počivali, kot je pokojnica želela, v bližini domače hiše.
Iz Jugoslavije
Jugoslovanske železnice so zastarele
Zadnja huda železniška nesreča pri Splitu je sprožila v jugoslovanskem javnem mnenju in v tisku val protestov in kritik na račun uprave železniških podjetij v Jugoslaviji. Ves problem je prišel tudi pred zvezno skupščino v Beogradu, ki pa je mogla ugotoviti le to, kar ve že vsak šolarček v državi: jugoslovanske železnice so zastarele. Promet je postal pri istem materialu trikrat večji kot pred vojno, skoro ničesar pa se ni napravilo za modernizacijo voznega parka ter za mehanizacijo signalnih in varnostnih naprav.
Sam generalni direktor jugoslovanskih ždaznic Marijan Dermastja je dejal, da vozi po Jugoslaviji še 287 lokomotiv iz časov avstrijskega cesarja Franca Jožefa. In ta je, kot znano umri, 1. 1916. Najstarejše med njimi so bile izdelane 1. 1908.
Kar draži ljudi je dejstvo, da so v Jugoslaviji tovarne, ki izdelujejo najmodernejše vagone, motomike in še marsikaj, a kaj ko doma od tega ne ostane skoro ničesar! Vse gre za izvoz'v druge države, doma pa ostajajo pri vagonih, parnih lokomotivah, tračnicah in kretnicah, ki spadajo edino še v muzej. Prav lokomotiva iz leta 1909 je zaradi obrabljenosti materiala povzročila 29. novembra lanskega leta nesrečo pri Zidanem mostu.
Slabo vplivajo na razpoloženje železniškega osebja 'izredno nizke plače, ki jih imajo. Tako piše neki Štefan Pongrac iz Slovenskega Javornika v ljubljanskem Delu, da prejemajo trenutno v Sloveniji za 208 delovnih ur na mesec kretniki
39.000 do 46.000, skladiščniki pa 55.000 do
60.000 starih dinarjev plače. Da tak človek pri delu bolj razmišlja, kako bo preživel svojo družino kakor kako naj bi pravilno opravljal svojo službo, je jasno. In tako ta železničar za zaključek tole pove: »Železničar naj dobi primemo, sodobno mehanizacijo, hkrati pa naj bo primerno tudi nagrajen, pa nesreč, v katerih umirajo železničarji in potniki, skoro ne bo več!«
Navodilo za redovniške hiše
Sveta stolica je izdala posebno navodilo za rodovniške hiše, k; so ga podpisali kardinali Lercaro, Antoniutti in La-raona. To navodilo, ki je stopilo v veljavo 6. februarja, ureja v redovniških hišah uporabo latinskega 'jezika pri liturgičnih dejanjih in določa, kdaj in kako naj se v bogoslužju uporabljajo modemi jeziki. Navodilo predvideva pet različnih redovniških skupnosti ali skupin in za Vsako posebej določa, v kakšnem jeziku naj opravljajo oficiij in sveto mašo.
Zanimivo bo vedeti, kako bodo redovniške kongregacije in skupine izvajale to navodilo v državah in deželah, kjer so narodnostne manjšine. Navodilo zasluži prav zaradi tega vso našo pozornost.
NAPRODAJ je nekaj panjev s čebelami. Naslov v upravi lista.
Filibert Benedetič
RAZPOKE
Mladi slovenski rod, ki je zrastel po vojni in se izšolal na naših šolah, stopa v življenje in se začenja uveljavljati na vseh poljih, To moremo opažati dan na dan. In to je vsekakor naravno in prav. Toda kakšen je ta rod? Videti je, da je del svetovne mladine naših dni, mladine, ki jo teži tesnoba življenja, muči spomin na vojne grozote iz otroških let, vznemirjajo nerešena vprašanja življenja, mladine, ki jo žeja po ljubezni in po življenju. Takšen je bil moj vtis, ko sem prebira! zbirko pesmi Filiberta Benedetiča »Razpoke«, ki je pred kratkim izšla v Trstu.
Benedetič je mlad pesnik, če je človek pri 30 letih. Sam izpoveduje v prvi uvodni pesmi: »če po letih štejemo čas, / zame jih je bilo treba kar trideset, / da sem se naučil povedati to, / ikar me je v duši postaralo.« Zraistel in duhovno se je oblikoval v našem zamejstvu; sam zopet pravi: »Slovenska mati me je rodila / v italijanskem Tržiču / izven nekje.«
Nato se je šolal v Gorici, v Benetkah, sedaj pa živi in deluje v Trstu. Vendar je njegovo srce bolj v Gorici kot v primorskem velemestu. Videti je, da mu Trst ni prirastel k srcu, saj ni nObene pesmi, ki hi dozorela v tem mestu, pač pa je Benedetič -sin slovenskega obmorja v Tržiču, odkoder so mu ostali prvi vtisi, slovenskega Krasa, Brd in Slovenske Benečije.
»Ogenj kraške burje in sonca / je oblizal dušo /morje, Soča, Benečija, Brda / rana naših razsekanih dreves / je postala ocean,« poje v pesmi Moji zemlji.
Tudi v Benetke sega njegov pogled, kjer se je soočil s tragiko sodobnega človeškega rodu in z njegovo stisko. To je stitska pred atomsko grozo, ki jo zbuja Hirošima. »In ti, ki si stvorila svet, / objemaš razsejana srca / tri sto tisoč mrtvih rož / ... Hirošima, / krik skandira žalost nedopovedljivo.« (Motiv iz Orienta.)
Tragika umorjene svobode: »Danes je ranila moje srce / krvava roža svobode / danes je umrla.« (Magyarovar, 1956.) Muči ga bednost življenja v tujem velemestu (pesmi Vlačuga, Na poti in druge).
Vendar ga kakor vse mlade fante privlači tudi ženska s svojo ljubeznijo in s svojo uganko. Z njo se pogovarja v ,tujini, njej izpoveduje svojo bol, misel nanjo mu je v srečo: »Pobožal sam tvoje črne kite... Zdaj vem... je trenutek sreče spet pokukal / v mojo sobo.«
V	pesmi Poklon Kosovelu takole govori: »Brinovka poje starodavno balado / oj ženska, narod, življenja...« Tu imamo celotno tematiko Banedetičeve zbirke. Prednost pa daje svoji izpovedi do zemlje in do naroda, do zamejskega slovenskega ljudstva. Redko kdo je med nami v zadnjih časih tako globoko dojel ljubezen do naše zemlje in ljudstva in našo zamejsko usodo. Večji del pesmi v zbirki obravnava ravno te motive, ki so Bene-detiču posebno pri srcu. »Eno ne bom pozabil: / na robu svetovnih morij / moja daca poje uspavanko / mamic; zemlji.«
Besedo zase pa zasluži oblikovna plat Benedetičevih pesmi. To ni poezija, kot smo je vajeni pri naših starejših pesnikih ali vsaj pri slovenski modemi. Oblikovno se Benedetič druži z najbolj sodobnimi oblikami poezije. To se pravi, da rabi prosti verz, brez ustaljenih 'kitic ali
drugih metričnih pravil. Mnoge pesmi so tudi brez običajnih ločil in zato tem težje razumljive. Tudi izrazi in metafore so pogosto drzne, nove in neobičajne. Kakor je pač težnja sodobne poezije. V tem oziru je najbolj značilna zadnja z naslovom Pesem. Le nekaj za zgled: »Praznote jan kri praznota sredi noči / ob tebi draga kar api / in sem pijan / sem: kos časopisa na ulici / v jutru ko žarki so rož® / burja začeteik konec / čudežno oko morskih psov / mesta metropole džungle.1
K sreči niso vse pesmi takšne, ker bi sicer morali reči, da so zares »herinif-tične«, to je zaklenjene, le malokomu umljive im za malokoga dojemljive. Ima namreč tudi takšne, ki zvenijo domače in lahkotno kot narodna pesem. V tem oziru bi omenil predvsem obe otroški, ki sta tako ljubki: »Pridite na obalo otroci, / igrajte se z morjem. / Dal vam bom časnike, / drobno popisane, / barvane zlikane. / Naredili si bomo barčice, / naredil) zrakoplove...«
* * *
Benedetičeva pesniška zbirka je prič* naše kulturne tvornosti v zamejstvu, istočasno pa tudi izpoved naše težke usod« kot narodne manjšine »na križišču sv«' tovnega morja« (Poklon Kosovelu). Ni P* pesem pesimizma in resignacije, temveč krepkega spopada z življenjem. Zato rad zaključim s pesnikom: »Hvala za sonce, ki me okopa, / 'ki stika oblake na obzorju / hvala 'Za burjo za češnje za skale / za moj mali narod hvala / in ll življenje« (Ne jokaj zemlja).
(r+r)
OBVESTILA
VABILO
na redni občni zbor Katoliškega tiskovnega društva v Gorici, ki bo v torek, 2<-aprila ob 16. uri v prostorih Katoliškega doma z običajnim dnevnim redom. Vabljeni vsi člani!
Predsednik
Letošnja Bela nedelja bo posvečena akj ciji za utrditev GORIŠKE MOHORJEV: DRUŽBE na Tržaškem in Goriškem. P° vseh cerkvah, kjer je slovenska služba božja, bodo pridige o tej za versko i* narodno življenje našega ljudstva nadvse koristni ustanovi. Verniki bodo povabljeni, da se vpišejo v Mohorjevo družbO' ki je hkrati cerkvena bratovščina ter plačajo udnino za leto 1966, ki jim da pravico za lep knjižni dar ob koncu leta-
DAROVI:
Za Zavod sv. Družine: Ž. M. 3.000; preč-g. msgr. dr. Ukmar 2.000; L. B. 5.000! N. N. 5.000; gospa Vicchi Ana v topl° zahvalo Bogu, da je brez nevarnosti P0-rodila hčerko, ki si jo je srčno želela 10.0$ •ir. — Vsem blagim dobrotnikom se P^' srčno zahvaljujemo in molimo za sreč0 in božji blagoslov v družini.
   =2=1
OGLASI
Zb vsak mum vittas t širini snega stolpa trgovski L 38, osmrtnica L. 56. rsč d*r«k m registrskem uradu.
Odgovoru urednik: msgr. dr. Fr. Močtl^ Tisk« tiskarna Budin v Gorici
l!1
ZAHVALA
Globoko ganjeni nad dokazi sočutja in spoštovanja ob smrti naše nepozabne
Helene Kristančič por. Biazzinelli
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam bili blizu v teh težkih dneh.
Prizadeta družina
Jazbine, 8. aprila 1966 (Pogrebno podjetje Prescheren - Tel. 91-55)
ZAHVALA
Ob tragični izgubi naše drage žene in matere
Gizele Zavadlav roj. Černe
se toplo zahvaljujemo vsem, ki so nam sočutno stali ob strani, darovalcem cvetja in vencev, pevskemu zboru in vsem, ki so v tako velikem številu pokojnic® spremili na njeni zadnji poti.
Mož Rudi, sin Boris in vsi sorodniki
Štandrel, 13. aprila 1966