[»VNovo mesto se predstavlja na II. sejmu zaščite in obrambe v Kranju s prikolicami od naj manjših za tri osebe do največjih za šest oseb (od 49.000 do 58.000din). IMVprikolice (posneli smo jih na anjski železniški postaji) so namenjene za Švedsko. — Foto: F. Perdan
Leto XXVII. Številka 41
,'tanovitelji: obč. konference SZDL .'»niče, Kranj, Radovljica, Šk. Loka Kr« • i6 Izdaia CP Gorenjski tisk ^ Glavni urednik Anton Miklavčič Odgovorni urednik Albin Učakar
Gasilo socia
Kranj, sreda, 29. 5. 1974 Cena: 1 dinar
List izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot poltednik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob sredah in sobotah
LISTICNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO
®6jem obrambe
m
Zaščite odprt
j^v.predsednik sveta ža civilno za-j^lt0 SFRJ admiral Bogdan Pecotić | v Ponedeljek dopoldne v Savskem J;1.1 v Kranju odprl drugi sejem lJ()| v za obrambo in zaščito. Vef^-u razstavljavcev' predstavnikov skiK delovnih organizacij, občin-So" družbenopolitičnih organizacij n 8e. otvoritve udeležili tudi pred-Se?Vn>ki zveznega in republiških pr ^ariatov za narodno obrambo. Vo^ otv°ritvijo je zbranim sprego-fj r|' tudi predsednik kranjske ob-Po je .^upščine Tone Volčič, ki je Udaril, da sejem odraža razvoj koftb in prizadevanj naših delovnih j0 ®ktivov, da z ustrezno usmeritvi-tu,.ln organizacijo proizvodnje in i 'i osvainnit>m novih nroizvodov
tJr' 2 osvajanjem novih proizvodov tj I z znanstvenim in raziskovalnim t	zagotovijo proizvodnjo ob-
(j^onih in zaščitnih sredstev za vse ?aJav^ike splošne ljudske obrambe nih |-m®r vojne in za zaščito delov-(lru • ' Prefl huflimi naravnimi in
S'mi nesrečami. 'nte .a tradicionalnem drugem sejmu 'Uto-i 'v za obrambo in zaščito sode-razstavljavcev, ki razen tega |)(),.Gl>ajo še 15 domačih in tujih V okviru sejma pa bo tudi Wjfnevni seminar, na katerem eHof Predstavniki organizacij in Dok ®'vi'ne zaščite iz republik in oVg	občin in večjih delovnih
eivjtnizacij obravnavali vprašanja iz zaščite in se seznanili z te al)° sredstev pri zaščiti in
cVanju-
ra^Prav je to šele druga specializi-\B Sejemska prireditev, o kateri je If^i na začetku več pomislekov, tev ugotovimo, da je bila uresniči-tjf^nisli, da bi na takšni prireditvi sredstva za obrambo in za-Sf>rti°'	proizvajamo doma, ne
treu° Upravičena marveč tudi po-r^ *?a" Pohvalo zasluži tako delov-v8i '.^Pnost Gorenjskega sejma kot let0ssti.'ki so sodelovali na prvem in j n,em sejmu. Razen tega pa in Poudariti, da je sejem zanimiv ki Prav, da si ga ogledajo vsi tisti, ^iitii Z °brambno vzgojo in z različ-iair, Vrstami zaščite aktivno ukvar-
A. Zalar
X. kongres — najvišji politični
zbor
V Beogradu se je v ponedeljek začel jubilejni deseti kongres zveze komunistov Jugoslavije — Na njem sodeluje: 1666 delegatov, večje število uglednih revolucionarjev in dolgoletnih partijskih aktivistov, 95 delegacij komunističnih, socialističnih in drugih delavskih partij ter narodnoosvobodilnih in naprednih gibanj. — Uvodni referat »Boj za nadaljnji razvij socialističnega samoupravljanja v naši državi in vloga ZKJ« je imel predsednik ZKJ Josip Broz-Tito, ki je kongres tudi odprl.
V ponedeljek dopoldne točno ob 10. uri je v slovesno okrašeno halo športov Pionir v Beogradu stopil predsednik ZKJ Josip Broz-Tito z ženo Jovanko. Spremljali so ga Edvard Kardelj, Stane Dolanc, Petar Stambolić in drugi visoki partijski in državni voditelji. Prisrčno pozdravljen z dolgotrajnim ploskanjem je predsednik Tito z govorniškega odra pozdravil 1666 delegatov desetega kongresa ZKJ, 308 domačih gostov in 95 delegacij komunističnih, socialističnih in drugih delavskih partij ter narodnoosvobodilnih in naprednih gibanj.
Ko je odprl deseti kongres, sta zbora kulturno umetniških društev Branko Krsmanovič in Ivo Lola Ribar zapela Inter-nacionalo. Na predlog tovariša Tita so potem izvolili 55-člansko delovno predsedstvo, prvi predsedujoči na plenarni seji pa je bil Edvard Kardelj. Pozdravil je vse udeležence in naštel delegacije iz mnogih držav z vsega sveta. Potem so delegati z enominutnim molkom izkazali spoštovanje preminulima članoma predsedstva Milentiju Popoviču in Jožefu Nagyju, preminulima članoma stalnega dela konference ZKJ dr. Nikoli Miljaniču in Norbertu Vebru ter Stanki Vizovišek, ki je bila izvoljena za delegatko X. kongresa v Rimskih Toplicah. Nato so izvolili delegaciji, ki sta položili vence na grobnico narodnih herojev na Kalemegdanu in na pokopališče osvoboditeljev Beograda.
Po govoru predsednika Tita je bilo v ponedeljek še pet plenarnih sej, na katerih, so razpravljali o referatu predsednika ZKJ Josipa Broza- Tita in o poročilih organov ZKJ.
Deseti kongres zveze komunistov Jugoslavije včeraj in danes nadaljuje z delom v petih komisijah. Jutri se bodo delegati spet sestali na plenarni seji, na kateri bodo sprejeli resolucije desetega kongresa ZKJ ter dopolnitve in spremembe statuta. Nazadnje pa bodo izvolili in verificirali še organe zveze
komunistov Jugoslavije. Nadaljevanje na 3. Str.
Velik odmev
V	slovesni in delovni utrip desetega kongresa zveze komunistov Jugoslavije so se podobno kot po vsej državi vključili tudi prebivalci Gorenjske. Na medobčinskem svetu zveze komunistov za Gorenjsko v Kranju dobivajo poročila, da so prvi dan kongresa prebivalci sledili referatu predsednika Tita in razpravam po radiu in televiziji. Priložnostna zborovanja pa so bila domala v vs^h delovnih organizacijah, šolah in drugih ustanovah. Podobna poročila smo do zaključka redakcije dobili tudi v naše uredništvo. Skratka, deseti kongres ZKJ je že prvi in drugi dan zasedanja na Gorenjskem naletel na velik odmev.
V	jeseniški občini so bila številna zborovanja, s katerih so poslali pozdravna pisma. Največje zborovanje je bilo v ponedeljek v železarni, kjer je o pomenu dela kongresa govoril sekretar tovarniške konference ZK Valko Erjavšek.
V	kranjski občini so v nedeljo sprejeli v Stražišču v zvezo komunistov 15 novih članov.

Obletnica spopada z Orjuno
V	soboto, 1. junija, ob 10.30 bo v Trbovljah zbor slovenskega delavstva. Pred delavskim domom bo osrednja slovenska proslava v spomin na 50-letnico zmage delavstva nad Orjuno. Slovenski proletariat na čelu s trboveljskimi rudarji je takrat pod vodstvom komunistične partije skupno z delavskimi obrambnimi četami iz revirjev in Ljubljane v znamenitem spopadu z Orju-naši na cesti pred rudarskim domom v Trbovljah zadal odločilen udarec tej fašistični organizaciji.
Na osrednji slovenski proslavi, ki se je bo udeležilo od 25 do 30 tisoč delavcev in mladine iz vse Slovenije (med njimi večje število tudi z Gorenjskega) bo govoril sekretar izvršnega biroja predsedstva zveze komunistov Jugoslavije Stane Dolanc. Ob tej priliki pa bo predsednik centralnega komiteja ZK Slovenije Franc Popit odkril spomenik, ki bo ponazarjal spopad delavcev z Orjuno, delo akademskega kiparja Sto-jana Batiča.
V	spomin te pomembne obletnice že od 23. maja potekajo v zasavskih občinah različne prireditve. A. Ž
Včeraj je bilo zborovanje v Tekstilindusu, danes pa bo v Iskri in Savi. Pozdravno pismo kongresu so že prvi dan zasedanja poslali komunisti Iskre Elektromehanike Kranj. Podobno kot povsod na Gorenjskem so predlagali, da se tovariš Tito izvoli za predsednika .ZKJ brez časovne omejitve mandata. Danes se bo sestal tudi aktiv komunistov prosvetnih delavcev, kjer bodo sprejeli v zvezo komunistov 25 novih članov.
V	radovljiški občini so že konec minulega in v začetku tega tedna na sestankih različnih družbenopolitičnih organizacij izrazili podporo delu in predloženim stališčem desetega kongresa. Včeraj pa so slovesno sprejeli v zvezo komunistov 76 novih članov. Zborovanja, s katerih so poslali pozdrave delegatom na kongresu, so bila že v vseh delovnih organizacijah in šolah v občini.
V	Škofji Loki je bila včeraj popoldne velika parada mladih, ki je v soboto zaradi žalovanja ob nesreči LTH odpadla. S tega zbora mladih in prebivalcev Škofje Loke so kongresu poslali pozdravno pismo.
V	Tržiču pa so v petek odprli razstavo z naslovom Tržič med kongresoma. V četrtek in petek bodo v paviljonu NOB predvajali filme o revolucionarni poti tovariša Tita. V ponedeljek in včeraj pa so bila v vseh večjih delovnih organizacijah in v šolah zborovanja, s katerih so poslali delegatom na kongresu pozdravne brzojavke.
II. sejem sredstev za obrambo in zaščito v Kranju od 27.5 do 1.6.
Naročnik:
Brežnjev sprejel Ljubičica
Pretekli teden .se je delegacija oboroženih sil SFRJ mudila na obisku v Sovjetski zvezi. Zadnji dan obiska, to je v petek, je generalni sekretar CK KP SZ Leonid Brežnjev v Kremlju sprejel zveznega sekretarja za narodno obrambo generala armade Nikola Ljubičica ki je tudi vodil delegacijo. V prijateljskem pogovoru sta izmenjala mnenja o nadaljnjem razvoju odnosov in sodelovanju med Jugoslavijo in SZ. Pogovarjala sta se tudi o nekaterih mednarodnih vprašanjih.
Novo sindikalno vodstvo
Plenum sveta ZSJ je na zadnji seji izvolil za novega predsednika Mika Špiljaka. Za podpredsednika sta bila izvoljena dosedanji predsednik republiške konference sindikatov v BIH Djuro Vekič in dosedanji predsednik republiškega sveta zveze sindikatov Srbije Dušan Bogdanov. Za sekretarja sveta ZSJ so izbrali Miodraga Vlahiča, ki je bil do sedaj načelnik službe za interno obveščanje v državnem sekretariatu za. zunanje zadeve.
Višje pokojnine?
Zvezni odbori Zveze upokojencev Jugoslavije so zahtevali, da naj vseh osem združenj v državi takoj pošlje samoup ravnim p okojn inskim skupnostim zahtevo, naj se pokojnine ustrezno uskladijo z gibanjem življenjskih stroškov v tem letu. Povečale naj bi se že s 1. junijem, in sicer v skladu s povečanjem življenjskih stroškov v prvem letošnjem polletju.
Največja tovarna glinice
Sarajevski Eriergokombinat gradi v Zvorniku v BIH največjo tovarno glinice v Evropi. Tovarno gradijo v sodelovanju z neko sovjetsko tovarno, ki kreditira gradnjo s 130 milijoni rubljev. Kredit bodo vračali 10 let, in sicer s proizvodnimi izdelki. Delo v tej tovarni bo v celoti avtomatizirano, zaposlovala pa bo 1250 delavcev. Pri predelavi rude bo sodelovalo kakih 1600 delavcev, v celoti pa se bo s predelavo boksita ukvarjalo kat 10.000 delavcev. V projektu so predvideli tudi najučinkovitejše in najsodobnejše ukrepe za varstvo narave.
Zdravniki ne marajo na deželo
V Beogradu je več sto zdravnikov brez dela. Kljub temu, da imajo veliko ponudb za delo na deželi, se nočejo zaposliti. Na deželo jih ne zvabi niti ponujenih 5500 dinarjev mesečnega dohodka, ponujeno komfortno stanovanje ter obljubljene^ specializacija po štirih letih službovanja. Težko jih je privabiti celo v kraje, ki so komaj 30 km stran od Beograda. V takšnih razmerah, ko so mnogi kraji brez zdravnikov, zlasti tisti v revnejših komunah, bi bilo prav, če bi bilo za mlade zdravnike obvezno določen čas prebiti na deželi kot zdravnik splošne prakse. To so že predlagale družbenopolitične organizacije v Srbiji.
11.000 stanovanj solidarnosti
Akcija solidarnostne gradnje 11.000 delavskih stanovanj, ki so jo pred časom začeli v Zagrebu, se nagiba v drugo fazo. 400 stanovanj so že razdelili, 4270 pa jih bodo v prihodnjih dneh. Stanovanje lahko dobi samo tisti delavec, katerega družinski dohodek ne presega 1350 dinarjev, razen tega pa mora imeti vsaj 5 let delovne dobe v enem od zagrebških podjetij.
Z razdelitvijo prvih 5000 stanovanj, bodo v Zagrebu uspeli rešiti le najnujnejše stanovanjske probleme. Po anketi mestnega sveta sindikatov kar 38.000 družin nima primernega stanovanja, kar 17.000 primerov pa je, kritič-nih.	j
Povsod veselo, najbolj svečano pa v Beogradu
Jesenice
Mladina in delovni ljudje Jugoslavije so v soboto slavili dan mladosti in 82. rojstni dan predsednika Tita. Slavili so ga na najrazličnejše načine, v vseh koncih države in povsod svečano. Vrstile so se razne prireditve, partizanski pohodi, proslave, v ZK so sprejemali nove člane in podeljevali priznanja najbolj aktivnim in prizadevnim. Vse te manifestacije so bile obenem tudi pozdrav 10. kongresu ZKJ.
Skupno slavje, enotna čestitka predsedniku Titu, pa je bila prireditev na beograjskem stadionu JLA, kjer so nastopili fantje in dekleta iz vse države. Program se je odvijal pod naslovom Ime mi je bodočnost. Več kot sedem tisoč nastopajočih je v skupinskih vajah izrazilo nepretrganost naše revolucije. V nastope so bile simbolično vpletene ideje nove ustave SFRJ, materialne preobrazbe naše družbe, enotnost vseh delovnih ljudi, polet in predanost mladih ljudi in njihova pripravljenost, da vsak hip stopijo v bran za meje in celovitost naše države. Na tej prireditvi je mladi delavec iz Izole Vojko Mahnič izročil predsedniku Titu letošnjo štafeto mladosti s čestitkami mladine in narodov Jugoslavije ob njegovem rojstnem dnevu. Več kot 11.000 kilometrov je prepotovala po Jugoslaviji in njena predaja je pomenila vrh vseh prireditev.	,
Pred dnevom mladosti in na dan mladosti so bile tudi po vsej Gorenjski številne prireditve. Med drugim so v vseh občinah, razen v Kranju — tod bodo slovesnost pripravili čez nekaj dni — podelili priznanja najbolj zaslužnim in delovnim mentorjem mladinskih aktivov in prizadevnim mladim aktivistom.
Na Jesenicah so priznanja podelili v soboto na osrednji prireditvi v počastitev dneva mladosti na Pristavi. Priznanja so podelili šestim mentorjem, petim mladinskim aktivistom in štirim mladinskim organizacijam oziroma društvom. Priznanja so dobili mentorji: Marjanca
V dežju in snegu po partizanskih poteh
Praznovanje meseca mladosti je "bilo zelo slovesno tudi v jeseniški občini. Ob dnevu mladosti so mladinci skupaj z borci, taborniki in vojaki ter drugimi občani odšli po partizanskih poteh pod znožje Karavank. Kljub dežju, ki je zjutraj padal kot za stavo, so vztrajali in so razdeljeni v dva odreda in štiri bataljone krenili na pot. Obiskali so številna partizanska obeležja in spomenike ter povsod počastili spomin padlih za svobodo. Med potjo so morali gaziti tudi na novo zapadli sneg. Težka pot in slabo vreme pa nista skalila dobre volje. S pesmijo so n^kaj po dvanajsti uri vsi ba-taljonfprikorakali na Pristavo, kjer je bila sklepna prireditev meseca mladosti v jeseniški občini. Zbranim je spregovoril predsednik republiške konference ZMS Ljubo Jasnič, predstavnik mladih železarjev pa je prebral pismo z najboljšimi željami predsedniku Titu za visoki življenjski jubilej.
Po proslavi je bilo na Pristavi tovariško srečanje s partizanskim mitingom. Slovesnosti, pohoda in mitinga se je udeležilo več tisoč ljudi.	J. R.
Pančur, ki vodi tabornike, Ančka Stojan za delo v TVD Partizan, Janko Pribošič za dolgoletno vod-, stvo mladinskega pevskega zbora, Ljuba Starman za mentorstvo aktiva na Javorniku in Miro Smolej za mentorstvo v mladinskem aktivu na osnovni šoli na Koroški Beli.
Med mladimi aktivisti pa so dobili priznanja: Rado Sotler iz Železarne, Samo Krivic iz osnovne šole na Koroški Beli, Marija Mencinger iz ekonomske srednje šole Jesenice, Alenka Franc iz osnovne šole Prežihovega Voranca in Justi Ćelik iz mladinskega aktiva postaje obmejne milice.
Priznanja so prejeli tudi AMD Jesenice, taborniki odreda Jeklar, samoupravni organi GIP Gradiš Jesenice in mladinski aktiv Dovje-Mojstrana.
V	Radovljici je prejel priznanje mentor mladinskega aktiva na osnovni šoli Lesce Vlado Gatej ter mladinska aktivista Brane Kržišnik iz Kamne gorice in Marjana Sitar iz Ljubnega. Posebno priznanje za sodelovanje z občinsko konferenco pa so podelili garniziji Andreja Zvana-Borisa iz Bohinjske Bele. Aktivi mladine, ki so se vključili v republiško in občinsko tekmovanje Najboljši aktiv 74, pa so za najboljšega v občini proglasili aktiv iz Kamne gorice, drugi je bil aktiv osnovne šole Lesce in tretje mesto je zasedel aktiv Ljubno. Tudi ti aktivi so prejeli priznanja občinske konference.
V	Škofji Loki so podelili priznanja trem mentorjem. Prejeli so jih Štefan Mohor iz LTH, Ladi Tro j ar iz osnovne šole Železniki in Stevo Cvetičanin iz garnizije v Škofji Loki. Priznanja so podelili tudi aktivnim mladincem: Koch Ediju iz Doma slepih, Lojzetu Nastranu iz Alplesa in Petru Kalanu iz LTH. Za najboljši mladinski aktiv v občini pa so proglasili mladinski aktiv Poklicne lesne šole v Škofji Loki. Priznanja so podelili na svečani seji občinske konference.
V	Tržiču so priznanja podelili na svečani akademiji v počastitev dneva mladosti navečer praznika. Priznanje so izročili mentorici Mileni Dolinar, med mladimi aktivisti pa so priznanja prejeli: Lučka Polajnar, Metka Kosem, Janez Cerpnjak in Neva Dornik.
L. Bogataj
Kranj
Jesenice, 28. maja — »—r ^ medobčinskega sveta socialist, ■^^hbbihhhhbhhhhhphi zveze za Gorenjsko Janez Va®S dopoldne na Jesenicah sklical vse predsednike gorenjskih občinskih konfet, socialistične zveze. Pogovorili so se o pripravi gradiva za medobčinsko anaUj o volitvah in o pripravah na šesti ?bor gorenjskih aktivistov. Govorili J39 tudi o organizaciji socialistične zveze v primeru vojne.	' A. Z.
Kranj, 28. maja — Pri občinski koj ferenci socialistične zveze se je or dne sestala komisija za prošla.^ Pogovorili so se o praznovanju 22. julija — dneva vstaje slovenskega nar0" in o praznovanju 1. avgusta — občinskega praznika Kranja,
Kranj, 28. maja — Popoldne je bil v dvorani kranjske občinske
skupaj
zbor koroških partizanov. Zbrali so se bivši koroški partizani iz kranjske ® čine. Zborovanje je pripravil področni odbor koroških partizanov pri ob*1 skem odboru zveze združenj borcev NOV Kranj.	A. Z.
V ponedeljek dopoldne so preds niki temeljnih organizacij z^ru. nega dela iz radovljiške občine P ^ za financiranje skupnosti invalidske^
Radovljica
pisali samoupravni sporazum pokojninskega zavarovanja.
V začetku tedna so se sestali na drugih sejah delegati iz ra< občine za zasedanje republiške skupščine. V ponedeljek popoldne je bila — , seja skupine delegatov zbora občin republiške skupščine, včeraj popoldn®^ druga seja skupine delegatov s socialno zdravstvenega področja. Na seja" določili delegata za zasedanje republiške skupščine..
Radovljica, 28. maja — Opoldne se je sestal izvršni svet radovljj^ občinske skupščine. Razpravljal je o urbanističnih in gradbeflih vpr^saMl občine in imenoval komisije izvršnega sveta.
Jutri popoldne bo redna seja komiteja občinske konference zveze ko^J nistov. Govorili bodo o izvajanju stališč in sklepov VII. kongresa z komunistov Slovenije.	A. Z-
Danes popoldne bo v Škofji j™ druga seja vseh zborov skup»c I občine Skofja Loka. Za sejo predlagan naslednji dnevni red: odobritev zapisnikov ločenih sej, skupjj zasedanja, skupne seje vseh zborov ter poročilo o izvršitvi sklepov zadnjif1, skupščine občine, delegatska vprašanja, predlog statuta skupščine gorenj® občin, predlog sklepa o določitvi sestave in imenovanju članov stalnih
«1
Skofja Loka
občinske skupščine ter izvolitev delegacije za skupščino gorenjskih o^i predlog družbenega dogovora o osnovah in merilih za določanje me®
nadomestil osebnih dohodkov in drugih osebnih prejemkov voljenih imenovanim funkcionarjem, predlog družbenega dogovora o osnovah, merilih za določanje osebnih dohodkov in drugih osebnih prejemkov voljel\ in imenovanim funkcionarjem v pravosodju, analiza o gospodarje organizacij združenega dela v občini lani, poročilo o pripravah na gradj^ delavsko rekreacijskega turističnega centra Soriška planina, poročilo o službe družbenega knjigovodstva lani, predlog odloka o potrditvi zaključi, proračuna občine za leto 1973 in poročilo o izvršitvi proračuna in ostalih ra nov občine za leto 1973 ter volitve in imenovanja	,	-J8
Tržič
V počastitev 10. kongresa ZKJ v dvorani paviljona NOB v Tf i
predvajali v četrtek in petek, ^ 31. maja, filme o življenju in delu predsednika Tita ter razvoju samoupj^ socialistične Jugoslavije. Četrtkovo predvajanje filmov se bo začelo ob 1» > petkovo pa ob 11. uri dopoldne. Predstave ob 11., 12. in 13. uri bodo nam« ne šolski mladini, večerna predstava pa odraslim.
M
Osnovne organizacije ZK iz tržiške občine organizirajo v teh dneh zj vanja v počastitev kongresa ZKJ. Danes bosta večji zborovanji v FejL Bombažni predilnici in tkalnici, kjer bosta govorila Janez Piškur in v Švab. V teh dneh bodo v tržiški občini sprejeli v ZK okrog 30 novih ci&
-j*
Odločno za izvajanje smernic
Sredi maja se je na redni, četrti seji sestal aktiv komunistov — neposrednih proizvajalcev radovljiške občine. Na seji so ocenili dosedanje delo aktiva in se pogovorili o izvajanju stališč in sklepov sedmega kongresa zveze komunistov Slovenije. Obravnavali pa so tudi dejavnost organizacij ZK v delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih.
Ko so razpravljali o integracijskih procesih v občini, so menili, da bodo pri povezovanju gospodarstva sorodnih panog morali odgovorni komunisti pokazati več prožnosti, poguma in razumevanja. To velja posebno za povezovanje v lesni, kovinsko-pre-delovalni industriji, za gozdarstvo in terciarne dejavnosti (gostinstvo, obrt, trgovina, turizem).
Ugodno so na seji ocenili potek in izvedbo nedavnih volitev in ugotovili, da je bilo izvoljenih za delegate veliko število neposrednih proizvajalcev, mladine in žensk. Ob tem so
podprli pobudo občinske konference socialistične zveze, da prihodnji mesec pripravijo enodnevne seminarje za vseh 731 delegatov v občini. Zavzeli so se tudi za načrtno usposabljanje vseh samoupravnih organov v temeljnih organizacijah združenega dela, posebno za usposabljanje članov odborov delavske kontrole, vodstev delavskih svetov in sindikalnih organizacij. Posebej pa so obsodili poskuse v nekaterih delovnih organizacijah, kjer so mimo samoupravnih organovi posamezniki odločali o višini osebnih dohodkov.
V sklepih aktiva je posebno poudarjena vloga ZK, SZDL, sindikatov in ZMS pri uresničevanju nalog v pripravah za splošni ljudski odpor in družbeno samozaščito. Občinski skupščini bodo predlagali, da se za to v prihodnje nameni več denarja.
Izvršnemu svetu skupščine P3• , aktiv predlagal, da čimprej ustaHj predstojništva za urbanizem, * bene in stanovanjske zadeve. Ji
Razen tega so sklenili, da med zasedanjem desetega kotiSfj ZKJ v vseh kolektivih v občinjh pravili priložnostne slovesnost ( zbore, s katerih bodo poslali P°ZJ ve delegatom na kongresu. P°,J pa so tudi predlog komiteja obcl konference ZK, da se čimprej V novijo samostojne organizacije ^ TOZD Gozdnega gospodarstva i hinj, KŽK Kranj - obrat ca, v Zavodu za napredek in t turizma na Bledu, v Merkurj p Zeleznina Radovljica, Vzgojne^ vodu v Kamni gorici, v trgov' j podjetju Špecerija Bled in v o° nih šolah Lesce, Lipnica in Gorjejp
Skupščina ZRVS Slovenije
1 ■
Kranjski mladinci na festival Bratstva in enotnosti
29. maja 1974
Jutri dopoldne se bo v Ljubljani začela druga redna skupščina zveze rezervnih vojaških starešin Slovenije. Dvestopetdeset delegatov, članov sedanjega in kandidatov za novi republiški odbor bo pregledalo delo organizacije v preteklih štirih letih ter si začrtalo smernice za delo v bodoče.
Kot je dobro znano je najpomembnejša skrb rezervnih vojaških starešin vključevanje v vse oblike obrambnih priprav ter vojaško strokovno usposabljanje. Na podlagi tega ima rezervni starešina za nalogo in dolžnost, obenem pa tudi vso pravico vključiti se v obrambne priprave tam, kjer v pri-, pravah potrebujejo pomoč in, kjer je tovrstna usposobljenost potrebna.
Zakoni o ljudski obrambi predvidevajo, da bi odbore splošnega ljudskega odpora morale imeti vse večje organizacije združenega dela, šole ter krajevne skupnosti. V teh skupnostih samo na področju naše republike aktivno dela blizu 4000 rezervnih vojaških starešin. Da bi bilo lahko delo čimbolj uspešno, je bil za predstavnike občinskih organizacij skupno z ZZB NOV Slovenije pripravljen poseben seminar, na katerem so bile udeležencem pojasnjene konkretne naloge ZRVS in ZZB NOV pri odborih za SLO. Enake
smernice je prejel tudi koordinacijski odbor za\ SLO pri republiški konferenci SZDL, prek njega pa vse občinske konference SZDL v republiki.
Treba je pripomniti, da rezervni vojaški starešine vse aktivneje delajo tudi v raznih drugih organizacijah in organih, pomembnih za obrambno usposobljenost prebivalstva: svetih za narodno obrambo, specializiranih in drugih športnih organizacijah ter društvih, civilni zaščiti, partizanskih enotah, upravnih organih za ljudsko obrambo ter drugod.
Če ugotavljamo, da so posamezni odbori razvoju strelstva na svojih področjih posvečali dovolj pozornosti, pa je vendarle treba priznati, da so bili nekoliko v senci taborniki, planinci, letalci, radioamaterji. V omenjenih organizacijah je bilo že lani včlanjenih več kot 40 odstotkov članov ZRVS in prav to je podatek, ki trdno priča, da bo tudi na skupščini treba spregovoriti in se dogovoriti za večjo pomoč tem organizacijam.
Pripomniti je treba še to, da člani ZRVS delajo tudi kot predavatelji obrambe in zaščite po šolah ter kot predavatelji v okviru obrambnih, priprav med prebivalstvom.
J. Govekar
Od 18. do 21. maja je bil v Nikšiču tradicionalni festival Bratstva in enotnosti. Posvečen je dosežkom mladine na športnem in kulturnem področju ter delu mladinske organizacije oziroma izmenjavi izkušenj o delu aktivov in klubov mladine. Na festivalu, ki je vsako leto v drugem mestu in v drugi republiki, sodeluje 12 mest iz vseh republik in pokrajin. Iz Slovenije na festivalu sodelujeta mesti Kranj in Gornja Radgona.
Kranjsko mladino je na festivalu zastopalo približno 50 mladih športnikov, članov folklorne skupine in zabavni ansambel ter delegacija družbenopolitičnih organizacij občine. Na pot je odšla moška košarkarska ekipa, ženska rokometna ekipa, strelci in ekipa igralcev namiznega tenisa, ki so se v omenjenih športih pomerile z ekipami drugih mest. V košarki so Kranjčani 'osvojili prvo mesto, moška ekipa v namiznem tenisu je bila tretja, v streljanju pa je bila prav tako moška ekipa druga.
Delegacija "družbenopolitičnih organizacij pa se je udeležila in je aktivno sodelovala na več konferencah o delu mladinskih organizacij. Letos so organizatorji festivala pripravili tudi problemsko mladinsko konferenco, na kateri je bilo govora o izvajanju sklepov 3. seje ZKJ.
Posebno toplo pa so v N^jj sprejeli skupino mladih kranJ. folkloristov in zabavni ansambli, sta črnogorskim gostiteljem Pr zala gorenjske narodne P^eSfj| običaje.
Slovesen sprejem v ZK,
k<
Bled, 28. maja — V desetega kongresa zveze „ nistov Jugoslavije so akti^^ lavcev komunistov, kome*" mladih delavcev in komij%0' činske konference zveze / nistov Radovljica dopoldne g/ jaškem počitniškem domu / boda na Bledu pripravili ® V j sen sprejem v zvezo komun1 j«!1 V organizacijo ZK so »P okrog 70 novih članov.
Slovesnega sprejema so 0® tjv» ležili člani sekretariata komunistov delavcev, s®klL i{ osnovnih organizacij ZK dovljiške občine, člani Pr,e stva konference mladih dex in drugi. O pomenu &eB # kongresa ZK Jugoslavije > voril sekretar medobcin jp sveta ZK za Gorenjsko Košir. V kulturnem progr^jf so nastopili pevci in recitj ^
Okrepljena in idejnopolitično enotna zveza komunistov
Uvodni referat »Boj za nadaljnji razvoj socialističnega samoupravljanja v naši državi in vloga ZKJ« je imel v ponedeljek dopoldne na prvi plenarni seji desetega kongresa ZKJ predsednik Tito. Poudaril je, da ima ta kongres izjemno velik pomen.
»Pripravili smo ga v času, ko je naš delavski razred v skladu z novo ustavo prevzel v naši družbi vlogo, ki mu v razvoju socializma tudi pripada. Zveza komunistov je ponovno pokazala svojo moč s tem, da je v boju za enotnost, monolitnost in prečiščenost partije premagala vse tiste elemente, ki so zanikali vodilno vlogo ZKJ.
Deseti kongres je priložnost, da naredimo bilanco uspehov in pomanjkljivosti, da sprejmemo naloge za pravilno delo ZK v prihodnosti«, je dejal tovariš Tito.
Njegov referat je razdeljen na štiri poglavja. V prvem so zajete spremembe vA sodobnem svetu in orisana zunanja politika Jugoslavije, v drugem je govora o materialnem in družbenem razvoju, v tretjem o nadaljnji graditvi družbenoekonomskega in političnega sistema in v četrtem o uresničevanju vodilne vloge zveze komunistov.
NOVI ODNOSI
Predsednik Tito je poudaril, da j .v mnogih državah sveta porasli nov* odnosi in bi bilo zato Pot- no dogmatiziranje oblik in socializma v temeljih napač-n \n škodljivo. Nastalo je veliko UfV1*1 držav na ruševinah nekda-J i kolonialnih imperijev. Na-vrsta socialistič-j ® držav. Tako je človeštvo ^Hes v novem obdobju svoje ^dovine, v kateri se je sociali-J*1 razvil v svetovni proces. Ko
8t ,? je v referatu ponovil naša kri a 8lede bližnjevzhodne skpA Ind°kine, Afrike in Latin-Po perike, je predsednik Tito va!! Poudaril, da mora biti C u8t v EvroPi celovita. Po-VoT- ° je soglasje nedotaklji-L'1! meja. Tega pa se Italija ni Uj vendar pa za nas vpraša-t^j.meja ni več in se zato o tem fte moremo pogajati. Glede trdnostnih manjšin pa je Wj®!» da je Jugoslavija vedno iz-^Jala s stališča, da so narodne hi njš*ne mostovi, ki naj zbližu-J.° Narode.
trdnega miru in varnosti, bo . Popuščanje napetosti ne ^O.^ajelo vseh območij sveta in Wer Pri urejanju poglavitnih >: fl0Qnarodnih problemov, ne bo-en«kopravno sodelovale vse ^kV6'* je v tem delu referata tovariš Tito.
Delo po
komisijah
kongres zveze komunistov %je avije včeraj in danes nada-siii v	komisijah. V ko-
Za razvoj socialističnih samo-*Uje n, družbenih razmerij sode-^f okrog 500 delegatov. Uvodni Pa je imel Kiro Gligorov. Misiji delegatov sodeluje v ko-'1 ?a razvoj političnega sistema 0 Republiških im mednacional-Vl. nosov- V tej komisiji je imel % J1 referat Jura Bilića. V komi-•Jjen0a . razvoj zveze komunistov, ^o, i 1(lejnopolitično organizacij-^bL^drovsko in akcijsko uspori p ter statutarna vprašanja Sio \rr"a Stevan Doronjski in JSis...Novakovič. Za delo v tej AJ1 se je priglasilo okrog 400 K£?v- 300 delegatov je včeraj V	Uvoc*no besedo Budislava
L*Rojea ,v komisiji za vprašanja r tl,re ^P^raževanja, znanosti in i	komisiji, za medna-
K	0?nose in zunanjo politiko
' DU^do TVe'	je	uv°dno
^Og.i^obrivoje Vidič, pa sodeluje 00 delegatov.
NAJHrrREJŠA GOSPODARSKA RAST
Ko je govoril o materialnem in družbenem razvoju pri v nas, je poudaril: »Izteka se tretje desetletje od zmagovitega konca oboroženega obdobja naše socialistične revolucije. Naša država je bila ves čas v skupini držav z najhitrejšo gospodarsko rastjo, uspešno pa smo razvijali tudi socialistične odnose.«
Nekaj podatkov: i
Več kot štiri petine družbenega proizvoda je ustvarjeno v družbenem sektorju; industrija napravi v manj kot enem mesecu toliko, kar je ustvarila industrija vse leto 1939; kmetijska proizvodnja na prebivalca se je potrojila; zgradili in modernizirali smo 30.00 kilometrov cest in železniških prog; nad 60 odstotkov zaposlenih ima srednjo, višjo ali visoko izobrazbo; vsaka gretja družina prebiva v stanovanju sezidanem v zadnjih dveh desetletjih, vsako peto gospodinjstvo ima avtomobil, en zdravnik pride na 800 prebivalcev itd.
V prihodnje nas čakajo velike naloge. Najpomembnejša med njimi pa je hitrejše povečevanje proizvodnje in storilnosti. »Doseči moramo večjo gospodarsko stabilnost, obrzdati inflacijo, bolje izkoriščati tisto, kar imamo doma, in odstraniti neskladja v gospodarski sestavi.«
PRAVICA DELAVCEV
V nadaljevanju je tovariš Tito rekel, da so izkušnje minulega obdobja pokazale, da je stalna nevarnost za socializem in samoupravljanje tehnokratizem z nacionalizmom, liberalizmom in dogmatizmom kot svojimi ideološkimi kritji. Njihov napad je bil usmerjen proti vsemu, kar bi krepilo položaj delavskega razreda. Napadali pa so tudi politični sistem pod lažno krinko boja za demokracijo. Prav zato smo šli tudi v akcijo za spremembo ustave.
»Gre namreč za dosledno uveljavitev načela, po katerem ima delavec neodtujljivo pravico, da dela s sredstvi v družbeni lastnini, da bi zadovoljil svoje osebne in družbene potrebe, kakor tudi da kot svoboden in enakopraven z drugimi delavci v združenem delu upravlja s svojim delom ter s pogoji in rezultati svojega dela.«
Potem je v referatu rečeno, da je položaj posameznih dejavnosti pri nas še vedno precej neenak. Trgovina je v pooblaščenem položaju do proizvodnje. V bankah in zavarovalnicah so koncentrirana velikanska družbena sredstva, o katerih najmanj odločajo delavci, ki so jih ustvarjali. Prav tako ni neposrednih zvez med materialno proizvodnjo in druž-
benimi dejavnostmi na področju izobraževanja; znanosti^ kulture in zdravstva.
»Doseči moramo, da preseženega dela ne bodo več odtujevali od delavcev, da preseženo delo ne bo nekaj, kar bi rabilo za moč drugih nad delavci.«
Potem je govoril o delegatskem sistemu in uresničevanju nove ustave ter poudaril, da je naloga vseh, še posebno pa komunistov, da to čimprej uresničimo. Posebej pa je poudarjena tudi vloga socialistične zveze kot mobilizatorja množic za samoupravno odločanje.
PARTIJA REVOLUCIONARNE AKCIJE
V četrtem delu je predsednik Tito govoril o uresničevanju vodilne vloge zveze komunistov in opozoril na nekatere osnovne naloge s področja organiziranosti.
Tudi danes si moramo zastaviti vprašanje, kakšne vrline mora imeti komunist. Predvsem mora prednjačiti v boju za socialistično samoupravljanje, razumeti bistvo revolucionarnih tokov. Osebne lastnosti pa so: skromnost, požrtvovalnost, ne-, sebičnost, samokritičnost.
Nazadnje pa je predsednik Tito rekel: »Da bi te zgodovinske naloge kar najbolj uspešno uresničili, mora biti naša zveza komunistov partija revolucionarne akcije, avantgarda, kakršna je potrebna našemu delavskemu razredu in vsem delovnim ljudem, narodom in narodnostim Jugoslavije.«


Tito predsednik
ZKJ
brez
omejitve
Deseti kongres zveze komunistov Jugoslavije dobiva številne pozdravne brzojavke iz države in.tujine. Delovni ljudje, organizacije združenega dela, krajevne in interesne skupnosti ter pripadniki JLA izražajo pripravljenost, da uresničijo vse sklepe, ki jih bo sprejel kongres. V pozdravih in čestitkah tudi predlagajo tovariša Tita za predsednika ZKJ brez časovne omejitve mandata.
Dnevni red X. kongresa ZKJ
L Izvolitev delovnih teles kongresa
i
2.	Verifikacija pooblastil delegatov
3.	Poročilo o delu organov ZKJ med IX. in X. kongresom (predsedstva, komisije za statut in nadzorne komisije ZKJ)
4.	Boj za nadaljnji razvoj socialističnega samoupravljanja v naši državi in vloga ZKJ — referat predsednika ZKJ Josipa Broza- Tita
. 5. Razprava o referatu predsednika ZKJ in o poročilu organov ZKJ
6.	Razprava v komisijah o nadaljnjih nalogah ZKJ (izvolitev kongresnih komisij, njihovih predsednikov in delovnih predsedstev ter preučitev in priprava predlogov dokumentov X. kongresa ZKJ)
7.	Sprejetje resolucij X. kongresa ZKJ ter dopolnitev in sprememba statuta ZKJ
8.	Izvolitev in verifikacija volitev organov ZKJ
Prvi dan so govorili
V ponedeljek je v plenarnem zasedanju desetega kongresa prek 20 udeležencev razpravljalo o referatu predsednika ZKJ in o poročilih organov ZKJ.
Veljko Vlahovič je poudaril, da vse dotlej dokler je zveza komunistov enotna, dokler živijo v njej tovarištvo, bratstvo in enotnost, ki jih komunisti kujejo naprej med seboj in potem tudi med našimi narodi, ne more nič oslabiti naše države.
Peter Gegič je rekel, da je povezovanje sredstev in dela pogoj za nas pospešeni gospodarski razvoj.
Tihomir Vlaškalič je ugotovil, da je vodstvo zveze komunistov Jugoslavije začrtalo perspektive za nadaljnji razvoj samoupravljanja in pred napredno svetovno javnostjo potrdilo načelnost in doslednost usmeritve naše socialistične družbe.
Stane Dolanc je med drugim
dejal, da je za nas velikega pomena, da je naš samoupravni socialistični sistem dokazal svojo življenjsko sposobnost.
Dušan Petrovič-Šane je menil, da program ZKJ opredeljuje diktaturo proletariata kot oblast posebne zveze delavskega razreda.
Udeleženci
na
kongresu
Občinske in druge konference ZK v državi so izvolile za deseti kongres 1052 delegatov (po en delegat na 1000 članov ZK), ki predstavljajo 1,076.711 članov ZKJ. Na republiških kongresih, pokrajinskih konferencah in konferencah organizacij ZK v JLA so s tajnimi volitvami izvolili še 470 gostov, ki imajo vse pravice delegatov. Status delegata ima tudi 151 članov organov ZKJ, tako da ima deseti kongres skupaj 1666 delegatov.
Na kongresu so navzoči vsi delegati razen štirih, ki so opravičeno odsotni. Razen tega na kongresu prisostvuje 308 domačih gostov in 95 tujih delegacij. Med delegati je 471 delavcev iz neposredne proizvodnje, 227 žena in 183 mlajših od 27 let. Prvič sodeluje na kongresu 1288 delegatov. Od vseh delegatov pa je 489 udeležencev NOV.
Kongres spremlja okrog 1000 domačih in tujih novinarjev ter strokovnih sodelavcev redakcij. Tako so na kongresu časopisni poročevalci, snemalci in drugi iz 98 jugoslovanskih redakcij. Poročajo novinarji 78 listov. Razen tega spremljajo kongres tudi novinarji 9 radijskih postaj, 10 televizijskih študijev in časopisne agencije Tanjug.
Delo kongresa snema 17 televizijskih kamer, v dvorani Pionir pa so tri reportažna vozila (eno tudi za barvni TV prenos). Neposrednega prenosa v vseh štirih dneh bo za 15 ur, vsega poročanja s kongresa pa za okrog 25 ur. Na kongresu je tudi 45 fotoreporterjev, 76 snemalcev, 7 režiserjev, 9 prevajalcev, 113 televizijskih in radijskih tehnikov.
Meho Midžič je rekel, da je ustanavljanje temeljnih organizacij združenega dela precej težavna in dolgotrajna naloga.
Milka Planine je poudarila, da je utrjevanje zveze komunistov pogoj uspešnega organiziranja delavstva.
Zoran Jocič se je zavzel za probleme mladega delavskega razreda in da se njihovi problemi razrešujejo še bolj temeljito kot doslej.
Edvard Kardelj je v obzirni razpravi izrazil misel, da je resnična vsebina neuvrščenosti boj zoper sistem ekonomskih in političnih odnosov ustvarjenih v obdobju imperializma in zas'novanih na kolo-nializmu, na polkolonialnih oblikah odvisnosti, na hegemoniji, ekonomskem podrejanju narodov, na teptanju pravic do samoodločbe ter politične in gospodarske neodvisnosti.
Marija Zvekič-Miškolcl je govorila o združenem delu v kmetijstvu in o zagotovitvi pogojev gospodarjenja.
Angel Čemerski je opozoril, da se tehnokratske in birokratske sile ne bodo prostovoljno odrekle težnjam, da gospodarijo s presežkom dela delavcev.
Miroslav Čangalovič je govoril o nalogah komunistov na področju kulture.
Nazmije Janjeva je ugotovila, da se je v povojnem razvoju Kosova položaj ženske močno spremenil in da so odpravljena prenekatera nazadn jaška pojmovanja.
Džemal Bijedič se je v svoji razpravi zadržal na stabilizaciji in menil, da stabilizacija ni le gospodarska, marveč tudi politična nalo-
ga:
Vaška Duganova je ugotovila, da ženske postajajo pomemben dejavnik gospodarskega in družbenega življenja in da veliko prispevajo k reševanju problemov.
Mahmud Bakali je govoril o organiziranosti zveze komunistov.
France Popit je poudaril, da so bila poglavitna prizadevanja usmerjena v to, da delavski razred kar najbolj neposredno odloča o sadovih svojega dela.
Nikola Ljubičić pa je ugotovil, da je bojna, udarna in manevrska sila naših polkov, brigad in divizij enaka moči enotam v tudi bolj razvitih državah kot je socialistična Jugoslavija.
Veselinka Malinska se je zavzela za svobodno kulturno ustvarjalnost, tesno povezano z razVojem samoupravljanja.
Miloš Minič je menil, da je naša najmočnejša obramba zoper tuje pritiske pripravljenost naših narodov, da ohranijo enotnost in enakopravnost, neodvisnost, samoupravni socialistični sistem ter da vodijo politiko neuvrščenosti.
Dušan Alimpič je dejal, da morajo biti akcije zveze komunistov stalne, dolgoročne in idejno jasne.
Razen tega pa sta v ponedeljek razpravljala še Zdravko Malič in Veselin Djuranović.
Cene naj ne bodo skrivnost!
Pogosto slišimo, da bi morali imeti kmetje-kooperantje in zadružniki podrobnejši vpogled v oblikovanje cen in v poslovanje zadruge ali obrata za kooperacijo. Kmetje bi morali vedeti, kako se oblikuje cena za proizvode, ki jih dajejo na trg, in zakaj mora dati v končni fazi potrošnik za ta proizvod toliko, za onega toliko in za tretjega toliko. Seznanjeni bi morali biti s tem, kaj se dogaja z njihovim, v kmetijski proizvod vloženim delom, kako se v predelavi, dodelavi in prodaji cena njihovega proizvoda spreminja in zvišuje, koliko dela je v to vloženega in kam je šel pri tem ustvarjen dobiček.
Z enakim oblikovanjem cen kmetijskih proizvodov in živil bi se radi seznanili tudi potrošniki, ki »originalne« in predelane kmetijske proizvode vsak dan kupujejo. Marsikdo bi na primer rad vedel, zakaj mora odšteti za liter mleka v mlekarni skoraj 4 dinarje, kmet pa dobi za liter na primer 2,5 dinarja. Oblikovanje cen kmetijskih proizvodov torej ne bi smelo biti skrivnost in neznanka tako za proizvajalca kot za potrošnika. Vprašanj ob kdaj precejšnji razliki med proizvajalčevo ceno za blago in maloprodajno ceno bi bilo ob zagotovitvi prej omenjenega pogoja zanesljivo manj!
Manj bi bilo tudi nezaupanja med kmeti. Redke so kmetijske organizacije, ki so izpopolnile poslovanje do take mere, da kmetje lahko vplivajo na oblikovanje cene kmetijskega proizvoda in vzporedno s tem na delitev ustvarjenega dohodka. Kmetje se zato pogosto sprašujejo, pritožujejo in negodujejo, da ne vedo, zakaj nastajajo takšne razlike v cenah od trenutka, ko svoj proizvod zaupajo kupcu, pa do tedaj, ko ga izbere potrošnik. V takšnih primerih so trditve, da so kmetje enakopravni ustvarjalci in samoupravljavci v zadrugi ali obratu za kooperacijo le fraza. Primeri obenem tudi kažejo neustrezen odnos predelovalne industrije in trgovine do kmeta, proizvajalca splošnih družbenih dobrin. Slabosti neurejenega trga se prenašajo zdaj na enega, zdaj na drugega, največkrat pa jih občutita kmet in potrošnik. Take in podobne probleme bo mogoče v prihodnje reševati predvsem z medsebojnim povezovanjem prizadetih ter njihovim medsebojnim sporazumevanjem. Povezovanje in sporazumevanje se mora začeti v najosnovnejših oblikah združevanja kmetov, v zadružnih enotah. Predvsem tu mora dobiti kmet vlogo enakopravnega samoupravljavca in sooblikovalca politike cen.
Splošno rast cen lahko ublaži povezovanje kmetijske proizvodnje s predelovalno industrijo in trgovino. Dogaja se nasprotno. TVgovina ponavadi zvišuje cene posameznim proizvodom neodvisno od želja proizvajalcev. Ustvarja se malodušje in dvom kmetov, za koga naj pravzaprav poceni proizvajajo. Potrošniki drage izdelke radi odklanjajo in s tem ne škodujejo nikomur drugemu kot proizvajalcu.
Znajdemo se v krogu, ki mu je težko videti konca. Javnost cen in njih oblikovanje sta še bolj pomembni. Nedoslednost pri tej, večkrat povedani in zapisani zahtevi, se nam je že maščevala. Iz tujine smo uvažali in drago plačevali kmetijske pridelke tedaj, ko jih je bilo doma dovolj. Najbolj sta bila oškodovana kmetijski proizvajalec, ki je brez moči gledal polna skladišča, ter organizator proizvodnje, ki je moral pod neugodnimi pogoji izpolniti sklenjene pogodbe.
Proizvajalčevega vpliva na delitev dohodka si ne moremo predstavljati v razmerah, ko je prodajna cena zanj skrivnost. Mnoge kmetijske delovne organizacije povedo, kmetom le odkupne cene njihovih proizvodov, prodajne pa zamolčijo. S tem je prikrit dohodek. Enako ravna trgovec, ki je organizatorju proizvodnje ali kmetijski delovni organizaciji povedal le odkupno ceno, za prodajno pa je dal vedeti, da je izključno njegova domena. Delitev dohodka se tako odmika od proizvajalca, oblikovanje čen pa postaja nerazumljivo običajnim ljudem!
Nova ustava in zakonodaja s področja kmetijstva so zadostna osnova, da stvari premaknemo z mrtve točke. Odklanjati bomo morali tudi primere, da so na primer odkupne cene živine in drugih kmetijskih proizvodov v dveh sosedanjih občinah ali celo pri dveh kmetijskih organizacijah različne. Proizvajalec tudi tu največkrat ne ve, kam se stekajo razlike. J. Košnjek
Kanalizacija, pitna voda
V novem obratu kamniške tovarne usnja na Bakovniku pri Kamniku potekajo zadnje priprave za poskusno proizvodnjo plastične obutve. V tovarni usnja so že do sedaj izdelovali razno plastično obutev, vendar s tehnološkim postopkom niso bili preveč zadovoljni. Precejšnje preglavice jim je povzročala tudi prostorska stiska in premajhna strojna opremljenost. Prav zato so se odločili za gradnjo novega obrata, ki je tudi prostorsko ločen od sedanje tovarne v središču mesta.
Nova tovarna za izdelavo plastične obutve bo močno mehanizirana, tako da bo odpadlo težko in manj produktivno ročno delo. Stroje so si kamniški usnjarji kupili v Kanadi, kjer imajo precejšnje izkušnje pri proizvodnji tovrstne obutve. Vsa dela bodo veljala okrog 35 milijonov dinarjev in za nabavo strojev je priskočila na pomoč tudi kanadska
vlada. Del denarja so si seveda zagotovili sami. V tovarni usnja pričakujejo, da bo v novem obratu zaposlenih, brž ko bo začel s polno paro obratovati, okoli 250 delavcev. Letna proizvodnja plastične obutve pa naj bi presegla milijon in pol parov. Omeniti moramo, da so italijansko tehnologijo dodobra izpopolnili, zato pričakujejo tudi številne kupce, ki so bili že do sedaj zadovoljni.
Gradnja novega obrata kamniške usnjarne je v skladu s poslovno politiko organizacije združenega dela, ki je poleg osnovne proizvodnje usnja začela razvijati vzporedno dejavnost. Poleg strojenja usnja, že sedaj iz kakovostnega usnjenega velu rja izdelujejo konfekcijo. Razširitev proizvodnega programa je načrtovala negotova preskrba s surovimi svinjskimi,kožami, ki jih morajo pretežno uvažati.	-tj
Postopno ukinjanje nočnega i	dela žensk
Bombažna predilnica in tkalnica Tržič je med tistimi delovnimi organizacijami na Gorenjskem, kjer je delež nočnega dela žena še sorazmerno* velik. Po podatkih, ki jih je na zadnjem občnem zboru občinskega sveta Zveze sindikatov Tržič povedal predstavnik te organizacije združenega dela, mora na nočno delo še vedno okrog 250 žena, kar predstavlja okrog 17 odstotkov v organizaciji zaposlenih žena. V Bombažni predilnici in tkalnici so izvedli posebno anketo, na osnovi katere so spoznali, da je želja po ukinjanju nočnega dela velika in da le dobrih 9 odstotkov žena, ki delajo ponoči, zaposlitev v treh izmenah ne mo/. V BPT so nadalje ugotovili, da je
C« Ju A
Sreda — 29. maja 1974
kar 62 odstotkov žena, ki so delale ponoči, odšlo predčasno v pokoj!
Za ukinitev nočnega dela žena, ki od leta 1968 dalje upada, so v Bombažni predilnici in tkalnici načrtovali tri možnosti. Razmišljali so, da bi žene, ki delajo ponoči, nadomestili moški. Vendar je predlog nemogoče uresničiti, saj bi v Tržiču, kjer delavcev manjka, težko dobili toliko novih delovnih moči. Pomislili so tudi na popolno ukinitev nočnih izmen, vendar stroškov, ki bi jih povzročil ukrep, organizacija ne bi uspela pokriti. Obveljala je tretja možnost: postopno ukinjanje nočnega dela žena.
Konec letošnjega leta .:aj bi delalo ponoči še 207 žena, prihodnje leto 118, leta 1976 102 ženi in leta 1977 še 50 žena. Leta 1978 naj bi Bombažni predilnici in tkalnici
Na Bledu se že nekaj časa srečujejo z dvema težavama, m\ kateri pa upajo, da jih bodo v prihodnje uspeli rešiti. Prva, katere rešitev bo terjala okrog štiri in pol milijarde dinarjev, je kanalizacija. Za izgradnjo le-te so v zadnjih letih namenili že precej denarja. Položena je od Velike Zake in Spodnjih Gorij do Rečice in dalje do Jermanke, kjer je predvidena začasna čistilna naprava. S polaganjem glavnega voda bodo skušali nadaljevati do obrtnega centra in Jarš. Tam pa bodo dela začasno ustavili, da bi preučili lokacijo glavne čistilne naprave. Zanjo pripravljajo posebno študijo.
Precej težav imajo tudi z objezer-sko kanalizacijo. Ta je precej obre-
Otvoritev novih prostorov
V soboto dopoldne so v Kranju na slovesen način izročili namenu novo tovarno Gorenjskih oblačil. Potem ko je delavka Gorenjskih oblačil simbolično prerezala trak, so si nove prostore na Cesti JLA ogledali- številni gostje, med njimi predstavniki občinskega družbenopolitičnega življenja. Nova tovarna je z opremo vred veljala okoli 30 milijonov din, zgradili pa so jo s svojimi sredstvi in le deloma z bančnimi krediti. V novih sodobno opremljenih prostorih bo za sodobnimi stroji prostora za okoli 300 delavcev. Stavba, ki je bila grajena po načrtih arhitektov Fedja Klavore in Cirila Oblaka, po svoji zunanjosti ne spominja na proizvodni obrat, še manj pa je konvencionalna notranjost. Kolektiv je namreč sledil zamisli oblikovalcev in se je strinjal, da se delovni prostori dopolnijo tudi z umetniškimi izdelki naših priznanih slovenskih kiparjev in slikarjev.	L. M.
menjena in tudi že dotrajana. Zdaj 'preučujejo, kako bi jo obnovili in čistili .ter preprečili pronicanje fekalij oziroma odplak v jezero. Temeljite tehnične študije in projektantske rešitve pripravljajo v podjetju Grad Bled.
Drug, nič manjši problem je_pitna voda. Med lansko glavno turistično sezono so na Bledu že imeli težave. Pitne vode je primanjkovalo v hotelih in stanovanjih. Težava pa je toliko večja, ker je zaradi pomanjkanja pitne vode do neke mere onemogočena tudi gradnja novih hotelov oziroma posteljnih zmogljivosti. Da bi letos odpravili pomanjkanje pitne vode med glavno sezono, bodo najprej aktivirali vodni rezervoar na Straži, nameravajo pa urediti tudi zajetje v Radovni ter podobno v Zgornjih Gorjah. Razen tega pa bo podjetje Grad skrbelo tudi za redno vzdrževanje vodovodnega omrežja.
A. 2.
. Novi prostori kluba
Pred nedavnim se je tudi komendskim upokojencem uresničila dolgoletna želja, saj so pred kratkim dobili nove prostore kluba upokojencev. Komendsko društvo upokojencev ima 205 članov in je vsako leto številnejše. Zato so novi prostori kluba bili več kot potrebni. Novi prostori so urejeni v stari šoli, pri urejevanju pa so pomagali kar člani kluba upokojencev sami, posebno pa še predsednik društva Lojze Janežič s sodelavci. Del denarja za nove prostore pa je prispeval tudi republiški odbor društva upokojencev. -tj
Plastični čevlji iz Kamnika
nočno delo žena v celoti
ukinili, -jk
»Mar naj zdaj miniramo?«
Oblikovanje prostora, oblikovanje sveta, ki nas obdaja, postaja vedno pomembnejše poglavje zvezne, republiške in občinske politike. Urbanistični programi so nedvomno bistveni element tega oblikovanja, za katerega je znano, da mora biti kar se da dolgoročno, pretehtano, in da ne prenese zasilnih rešitev ter improvizacij. Pa smo na Gorenjskem res priče sistematični, proglašenim načelom zvesti preobrazbi okolja?
Strokovnjaki v posameznih komunah odgovarjajo pritrdilno, vendar jim praksa ponavadi ne daje prav. Medobčinsko sodelovanje in usklajevanje, ki bi edino lahko vtisnilo deželi videz urejene pokrajine, je slabo oziroma ga sploh ni — če izvzamemo projekte širšega značaja, ko poseže vmes centralna vlada (ceste). A tudi znotraj ožjih teritorijev so »spremembe« in »dopolnitve« urbanističnih planov malone vsakdanja stvar. Običajno brez »korekcij« ne zdržijo niti pet let, kar nazorno priča o kratkovidnosti njihovih avtorjev. Vse prepogost je pojav, da arhitekti popuščajo pritiskom raznih »interesnih« skupin in svoje odločitve prilagajajo trenutnim hotenjem vodilne politične garniture, ki jo bodo čez čas zamenjali čisto drugi ljudje z nemara docela nasprotnimi idejami. Kampanjski posegi so, recimo, že dodobra izkvarili panoramo zgornje savske doline, okolico Tržiča, širše območje Škofje Loke itd. Stroga doslednost pri spoštovanju predpisov ne presega okvirov izdajanja dovoljenj posamičnim graditeljem. Upamo si trditi, da je celo škodljiva, kajti če na absolutno nezazidljivih parcelah zasebnikov, ki naj bi »za zmeraj« ostale zeleni pas ali površina, namenjena intenzivnemu kmetijskemu obdelovanju, čez bore sedem ali osem let požene gozd vrstnih in atrijskih hišic (kajpak v režiji lokalnega stanovanjskega podjetja), potem ne bi smel biti nihče osupel nad nezaupljivostjo in odklonilnim odnosom javnosti.
Sicer pa odgovorne glave same vedno bolj boleče občutijo posledice napak, zagrešenih v nedavni preteklosti. Zaradi nanaglo zrasle stanovanjske četrti, denimo, je treba prestavljati .traso nove obvoznice, kajti po prvotnem projektu naj bi tekla naravnost skozi avlo pred kratkim vzniklega hotela, bloka, tovarniške hale, šole... Stroški avtomatično poskočijo, nastanejo težave ,okrog dodatnih obveznih odkupov privatnih zemljišč, dvorišč in vrtov, ki bodo žrtvovani nenaravno speljanim asfaltnim trakovom.	1 *
Kam pravzaprav merimo v pričujočem komentarju? Od kod nam navdih zanj? Dobili smo ga pri nejevoljnih prebivalcih Frankovega in Hafnerjevega naselja na Trati (Škofja Loka). Približno 2000 jih je, kar ni malo. Večinoma so nastanjeni v 10 do 15 let starih blokih. Lepo in prav. Ampak kot vemo, je traško območje hkrati tudi industrijska cona, kamor se selijo številne tovarne, prej locirane v mestu. Zamisel, da bi proizvodnjo prenesli ven iz Urbanega središča, gotovo ni slaba. Manj dopadljivo gleda nanjo le »manjšina« tistih dva tisoč mož, žena in otrok, katerih bivališča so ujeta v polkrožni niz obratov desetih proizvodnih podjetij (Peks, Jelovica, Gradiš, Instalacije, Termika, Transturistove garaže, LTH, Predilnica, Odeja in Kroj). Obroč bosta v bližnji bodočnosti dopolnila še Avtoko-' vinar, in Šešir. Šeširjevo kožarno nameravajo postaviti pičlih 30 metrov od strnjenega kompleksa stanovanjskih poslopij. Trideset metrov naj bi torej meril v širino »zeleni tampon«, poraščen zgolj z žilavim plevelom in travo, ki ne zaustavi niti hrupa niti dima in smradu. (V razvitih deželah je več načrtno kultiviranih površin med delavnicami ene in iste firme). Navzlic strogim zaščitnim ukrepom so pljuča prizadetih izpostavljena mnogim kvarnim vplivom »civilizacije strojev«. V Jelovici, opozarja poučeni inženir, kurijo kotle z žaganjem namesto z mazutom. Spričo nepopolnega izgorevanja — konstrukcija peči je pač prilagojena olju — novozapadli' sneg pozimi nikdar dolgo ne ostane bel. Saje so krive, jasno. Za.nameček na Trati včasih »sneži« tudi poleti: iz Termike uidejo v zrak kosmiči steklene volne in, gnani od vetra, več ur frlijo sem ter tja.
»Ne vem, kaj bi radi dosegli! Ali pričakujete, da bomo začeli rušiti?« je stanovskemu kolegu iz Ljubljane nekoč zabrusil razjarjeni občinski veljak (ne škofjeloški!). Očitno ni dojel cilja podobne kritike kot je tale naša. Niti v sanjah namreč ne zagovarjamo »dinamitnih pohodov« proti grehom, storjenim v minulem obdobju. Želeli bi zgolj odpreti oči poklicanim in preprečiti nove »kikse«; želeli bi napraviti konec sorodnim člankom, ki bodo nemara posvečeni pravkar nastajajočim projektom in ob katerih bo kak užaljeni espert spet prisiljen bedasto vzklikniti: »Poslušajte, vi laiki! Mar naj zdaj miniramo?«	I. G.
STOLPEC ZA
UPOKOJENCE
PRAVICA DO POKOJNINE
Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju določa, da pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarO' vanja ne morejo zastareti. Prenehajo pa lahko posamezne pravice, ki jih določa zakon, vendar pa le v primerih in ob pogojih, ki jih zakon določa-Za pravice, ki jih določa statut, pa le v primerih, ki jin . določa statut ali splošni akt j skupnosti. Nezastarljivost same pravice pa je treba ločiti od pravice oziroma možnosti, d® prizadeti uveljavlja plačilo posameznih denarnih prejemkov oziroma obrokov. ,
Zaradi tega načela lahko zavarovanec zahteva posamezno pravico iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja vse od dneva, ko je izpolnil predpisane pogoje za pridobitev pravice, če ni s predpisom, ki je takšno pravico določil, izrecno drugače določeno. Pokojnina se začne izplačevati zavarovancu, ki je v delovnem razmerju ali opravlja dejav- , nost, na podlagi katere je zavarovan, od prvega naslednjega dne po prenehanju delovnega razmerja oziroma opravljanja dejavnosti. Pogoj za začetek izplačevanja pokojnine je torej prenehanje zavarovanja. Če pa zavarovanec takrat, ko vloži zahtevo za pokojnino, ni več v delovnem razmerju, se mu pokojnina izplačuje od prvega dne na; slednjega meseca po vložitvi zahteve — in še za šest mesecev nazaj. Ne izplača p® se za tisti čas, ko je bil v tem šestmesečnem obdobju v- delovnem razmerju oziroma Je opravljal dejavnost, na podlagi katere je bil zavarovan.
Pravico iz invalidskega zavarovanja dobi zavarovanec praviloma od dneva, ko je p°* stal invalid oziroma od dneva, ko je nastala telesna okvara-Vendar se invalidska pokojni; na izplačuje zavarovancu, kj mu je bilo po dnevu, od katerega ima pravico do invalidske pokojnine, izplačan osebni dohodek ali nadomestilo osebnega dohodka po pred* pisih o zdravstvenem zavarovanju, šele od prvega naslednjega dneva po dnevu, s kate; * rim se mu je nehal izplačevat' osebni dohodek ozil-oma nado* mestilo osebnega dohodka-Zavarovancu, ki ni več v delovnem razmerju ozirom® J ne opravlja več samostojne dejavnosti, invalidnost pa Je nastala pred vložitvijo zahte-ve, se izplačuje invalidska pokojnina oziroma invalidnin* od dneva, ko je nastala telesna okvara, vendar pa največ od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve in šest mesecev za nazaj.
IZLET UPOKOJENCEV
Člani društva "upokojene^ Radovljica so se v tor^k, maja, odpravili'na izlet v ™r' vatsko Zagorje. K dobrem" razpoloženju na poti je prisp^ j vala že prva postaja na Troj® I nah, kjer so izletnike zamik®, H sveži krofi. V Rogaški slat^1 so pokušali mineralno vod > I nakupili nekaj kristalnih »PjT j minkov ter si ogledali ko^ j certno dvorano, ki sodi me I najlepše v Sloveniji.	v I
Naslednji postanek je bil j Trakoščanih, kjer so upok°.j jenci občudovali grad na sk®. sredi bujnega zelenja, ogled®0 pa so si tudi muzej. Mi^L Krapine so nato v zgodnJ'^ popoldanskih urah prispel1 ;» Gornjo Stubico, rojstni *r l Matije Gube a. Pogled f\ j veličasten spomenik kmečk' uporom se je vsem nepozab1' vtisnil v spomin. Marsikdo J, sklenil, da bo te kraje še skal. V bližnjem muzeju je ^ ogled tudi zbirka orožja kmečkih uporov.	..
Nekoliko utrujeni, toda j seli so radovljiški upokojejv sedli k večerji v prijazni j [ ni v Trebnjem, kjer se večk y | ustavi tudi maršal Tito- j IL pogovorih o prijetnih do . II vetjih minulega dne so jz'e. 1(ji 1 ki izrazili vse priznanje t j, šoferju podjetja Transtur- r tovarišu Darku, saj je s s |jo 1 mi izkušnjami in dobro vo -j, K v precejšnji meri prispeva m uspelemu izletu.
K
koncert petih odličnih oktetov, posvečen petletnici toja jeloviškega vokalnega ansambla, je žal stekal pod vtisom tragičnih dogodkov v LTH
pevsko srečanje v oddiha. Toda krono sporeda so ven-galeriji je marsikateri darle tvorili Pahorjeva Pa se sliš',
Mihelčičeva Zdravica in Gobčeva Pesem o svobodi, kajpak znova v izvedbi zbora oktetov.
Nepozabno srečanje »zlatih grl«
pevsko srečanje v j®j8ki galeriji je marsikateri jpn pričakoval s komaj pri-nestrpnostjo, kakršna ka-»eu ponavadi še poglobi doži-j J*®- In dočakal jo je, čeprav so viU°e P^tih žrtev eksplozije v CarSkem obratu LTH kultur-HjJ^V dogodku vtisnile bolj ali turoben pečat. Gostovanje leisu	skupin, Šentjer-
jJ?Jega, Briškega, Goriškega in w*®8® okteta bratov Pirnat, ^ečeno 5. obletnici obstoja bloškega okteta Jelovica, je v * Namreč edina prireditev, ki v»ak Žalovanja ni odpadla. Se-La »o nastopili tudi slavljenci, Ha mojstrstvo je nabito pol-iu gorana viharno pozdravila d^pbesedno »izsilila« dve do-Hjj^1 pesmi. A o tem par vrstic
so začeli vsi udeleženci ia združeni v 40-članski zbor: dojj1.1. 8o pesem Lipa in se z njo od-ce p1 8Pominu na preminule delav-l^|n.°tlej je jubilant, jeloviški vo-1 ansambel, predstavil poslušal-tri skladbe Deva, Tomca in 'l0r aa» da bi nato napravil pro-žDa . Sentjernejčanom in njihovi »leg, Sentjernejski, Potrkanemu in jn Goričanov, Ljubezni, pomladi Hat ^novini Bricev ter družine Pir-'atn asovalcu — če naj omenimo nekaj vrhuncev dveurnega fantCerta- Zaključek je spet pripadal iz Jelovice, ki jim, kot že re-^Uudje niso in niso privoščili
Glasbeni del je lepo zaokrožila svečanost, med katčto so gostje svoje škofjeloške prijatelje bogato obdarili. Obenem je predsednik ZKPO Peter Finžgar šestim Jelovičanom izročil najvišje slovensko glasbeno odličje, Gallusovo značko, iz rok podpredsednika občinske skupščine dr. Branka Berčiča pa so kot prvi od predvidenih nagrajencev dobili posebno kolektivno priznanje za zasluge pri pripravi proslav ob tisočletnici komune.
Vzpon, kakršnega je v minulih petih letih zabeležil oktet Jelovica, v krogu podobnih amaterskih ekip zares skoraj nima primere. Prepevanja so se lotili spomladi 1969, na pobudo Marijana Kovača. Da je kolektiv razmeroma naglo prerastel negotovo otroštvo, sta »kriva« zlasti njegov prejšnji učitelj, profesor Pregrin Capuder, in sindikalna organizacija podjetja, kjer so »zlatim grlom« vedno nudili obilo moralne in materialne podpore. Drugo važno prelomnico je pomenilo leto 1971, ko delno spremenijo notranjo podobo ansambla in preidejo k bolj načrtnemu, sistematičnemu načinu študija. Rezultati niso izostali: seriji celovečernih koncertov je
Obiščite Loški muzej
• Nedavno prenovljeni in razširjeni Loški muzej v Škofji Loki je "?Prt vsak dan od 9. do 12. in od 15. do 17. ure, ob nedeljah pa nepreki-
jeno od 9. do 17. Hkrati si v galeriji na gradu obiskovalci lahko ogledi? razstavo reprodukcij del nemškega slikarja Lukasa Cranacha st.
—1553). Razstava, ki sta jo pripravila Loški muzej in generalni nzulat NDR v Zagrebu, bo odprta do srede prihodnjega meseca, j Zbirka o fužinarstvu in lesni industriji v Pla.včevi hiši v Železnikih o gostom dostopna vsak dan med 8. in 12. ter med 15. in 18. uro, zbirka v l^ovskem čevljarstvu in čipkarstvu, nameščena v poslopju stare šole ^ireh, pa le ob nedeljah, in sicer od 9. do 12. in od 14. do 17. ure. Ker r Pomladni meseci čas šolskih ekskurzij, uprave muzejev opozarjajo ^ynateljstva, da jim bodo strokovno spremstvo pri ogledu lahko zago-samo v primeru, ko bo prihod posamezne skupine najavljen vsaj d*n prej.
sledil prodor v Ljubljansko radijsko hišo; ni trajalo dolgo in že so si zagotovili stalno mesto v železnem repertoarju narodno-za-bavne fonoteke. Ampak niti kup dodatnih obveznosti, niti debut na malih zaslonih jih ni odvrnil od obiskov različnih krajev Slovenije in še posebej sosednje Koroške, kjer v uporu zoper potuj-čevanje domači pesmi priznavajo vlogo dragocenega izročila preteklosti.
Leta 1972 je oktet posnel prvo samostojno ploščo. Prišlo je tudi do zamenjave umetniških vodij, saj so palico taktirko zaupali prekaljenemu glasbenemu pedagogu in producentu RTV Tomažu Tozonu. Pod Tozonovim »»režimom« je osmerica zanesenjakov zabeležila niz zavidanja vrednih uspehov, denimo uvrstitev v finale festivala Dalmatinskih klapa '72 v Omišu, udeležbo na tradicionalni reviji amaterjev v Valjevu (Srbija) itd. — da o zmagoslavjih na rednih srečanjih vokalnih skupin lesne industrije sploh ne izgubljamo besed. Jeloviško pevsko druščino zdaj že več let sestavljajo Avgust Jamnik, Zdravko Ogris, Leon Ma-rolt, Marijan Kovač, Ivan Breznik, Franc Jenko, Srečko Peklaj in Tone Blaznik. Strokovnjaki sodijo, da bolj ubrane, bolj homogene ekipe zlepa ne najdete.	I. Guzelj
V soboto, 25. maja, je bila v prostorih mladinskega kluba Stražišče otvoritev razstave del mladih likovnikov. Predstavili so se Berčič, Frantar in Metlikovič. — S. Lap — Foto: F. Perdan
Koncertna dejavnost glasbene šole
Ta teden se bodo zvrstili v Kranju, v Preddvoru, v Cerkljah in v Stražišču štirje koncerti.
Kranjska glasbena šola je povabila v Kranj študente Akademije za glasbo v Ljubljani. Skupno s profesorji domače šole bodo nastopili v sredo, 29. maja, ob 19. uri v koncertni dvorani delavskega doma. Povabilu so se odzvali: Emil Krečan,
Večer afriške folklore v Železnikih
V nedeljo, 19. maja, smo bili v novem kulturnem domu v Železnikih priča nekoliko nenavadni, a izredno zanimivi prireditvi. Gledalcem se je namreč predstavilo osem afriških študentov, ki študirajo v Sloveniji.
Če bi morali nastop oceniti z eno besedo, bi zapisali: odlično! Najboljši dokaz, da ne pretiravamo, je dolg aplavz gledalcev, ki so do zadnjega kotička zasedli dvorano. Treba je reči, da smo prisostvovali prikazu najrazličnejših plesov, ki jih črnski umetniki izvajajo ob posebnih priložnostih. Videli smo, denimo, ples ribičev, preden le-ti vržejo svoje mreže. Po končanem uspešnem lovu pa seveda sledi nov obred, s katerim se duhovom zahvalijo za bogat plen. Nadalje je študentski ansambel sinv bolično ponazoril ozdravljenje bolnika, ki mu vračeve čarovnije in zaklinjanja niso pomagala. Konec je
bil posvečen plesu ognja. Luči v dvorani so ugasnile in na odru sta goreli le dve bakli. Bila sta to simbola plamenov, ki vse uničijo in ki prinašajo grozo in očiščenje. In bil je to ogenj, za katerim pride življenje. Tako je namreč pripovedovala afriška pesem, deloma prevedena v naš jezik.
Uspešen vložek med posameznimi točkami pa so pomenili nastopi Diallo Bana, ki je v »čisto ta pravi slovenščini« zapel pesem Mi se mamo radi. Nemogoče je povedati, kakšno navdušenje je sprožil.
In namesto zaključka ponovimo par besed vodje folklorne skupine Diallo Bano: »Hvaležnejšega občinstva kot je v Železnikih zlepa ne najdete.« V stavku so skriti tudi izrazi zahvale pobudnikom in organizatorjem gostovanja, terenskemu aktivu ZMS Železniki in občinski konferenci ZMS Škofja Loka.
R. Prosen
slušatelj oddelka za rog, Vladimir Kovačič z oddelka za violončelo, Jože Balažič z oddelka za trobento, Božidar Lotrič z oddelka za pozavno in Irena Grafenauer z oddelka za flavto. Pri klavirju bo prof. Nada Oman. Iz Kranja bodo sodelovali: klarinetist Blagoje Orozovič, mez-zosopranistka Sabira Hajdarovič in duo Andrej in Lučka Tičar, ki bosta izvajala Paganinijevo sonato in rondoncino za violino in kitaro. Prva dva solista bo na klavir spremljala Marja Grčman-Hude.
Na zanimiv koncert vabimo predvsem srednješolsko mladino.
Isti profesorji bodo popestrili javne nastope Glasbene šole na oddelkih v Preddvoru, v Cerkljah in v Stražišču. Prvi del sporeda bodo izvajali učenci omenjenih oddelkov, nekaj točk bodo prispevali učenci iz Kranja, nato pa bodo koncertni del nastopa izvajali profesorji.
Vsi ti koncerti so namenjeni mladini in staršem. Prispevali naj bi k spoznavanju instrumentov, ki niso vsak dan na koncertnem odru, in vplivali na vpis novih učencev zlasti na oddelke za godala, pihala in trobila. Po drugi plati pa taki koncerti omogočajo koncertno udej-stvovanje pedagogom, ki ne žive v Ljubljani in lahko s svojo umetnostjo prispevajo svoj delež h glasbeni kulturi Kranja.
L. Kunst-Dolgan
I tržiškem Peku ocenjujejo prodajo obutve v letošnjih štirih mesecih
ptalno
Prilagajanje trgu — &ogoj za uspeh
K
^^ščanje prodaje obutve na domačem trgu in )l0le^ljivi rezultati pri prodaji poliuretana, , ^ike in gume — Zastoj pri izvozu v zahodno-države — Tudi na vzhodu ne gre brez ; Metov — V Peku pripravljajo potrebne ukrepe, ' h^ bodo potrošniki še naprej zadovoljni
Temeljna orgnizacija združenega dela Prodaja, ena od petih temeljnih organizacij v organizaciji združenega dela Peko iz Tržiča, skrbi prvenstveno za prodajo proizvodov, ki jih namenjajo trgu ostale temeljne organizacije.
»Prodajna« temeljna organizacija združenega dela posveča največ pozornosti prodaji na domačem trgu v razvejani mreži lastnih poslovalnic. Prek 100 jih je že. Sledi tako imenovana »angro« prodaja, kamor sodi predvsem ponudba modne obutve po blagovnicah in velikih trgovskih hišah, kot je na primer kranjski Globus, itd. Peko želi na ta način obdržati in še okrepiti vezi in sodelovanje s potrošniki, kar je še posebno pomembno.
Med nalogami temeljne organizacije, o kateri pišemo, je tudi prodaja poliuretanskih izdelkov, plastike in gume. V Peku imenujejo prodajo in proizvodnjo teh izdelkov »vzporedna dejavnost«. Naredijo jih več kot jih sami
potrošijo. Doma in tudi na tujem vlada za poliuretan, plastiko in gumo veliko zanimanje. Prodaja je ugodna in celo rentabilnejša od prodaje najrazličnejših vrst obutve, ki jo izdelujejo v Tržiču ali v krajih, kjer so Pekovi kooperanti. Njim dobavlja trži-ška tovarna tudi te izdelke ter načrte in zamisli strokovnjakov, na osnovi katerih kooperanti izdelujejo raznovrstno obutev, bodisi v celoti ali pa opravijo le posamezne proizvodne faze.
Prezreti ne kaže Pekove aktivnosti pri izvozu. Znano je njegovo sodelovanje z zahodnonemško firmo Afis pri prodaji na zahodna tržišča. Pri prodoru na vzhod pa prevladuje prodaja v Sovjetski zvezi.
Ko so v temeljni organizaciji združenega dela Prodaja analizirali rezultate prodaje v letošnjih prvih štirih mesecih in delno tudi maja, so se srečali z zanimivimi spoznanji.
Prodaja v lastnih prodajalnah lepo napreduje. Še spodbudnejši so dosežki pri prodaji poliuretana, gume in plastike. Prej omenjena »angro« prodaja ne kaže tako razveseljivih rezultatov. Enako so v prodaji ugotovili tudi pri izvozu na zahod, medtem ko so dosežki izvoza v vzhodnoevropske države boljši.
Za padec izvoza v zahodnoevropske države bi lahko rekli da zbuja skrb, zato položaj vztrajno analiziramo in iščemo ukrepe, so dejali predstavniki temeljne organizacije združenega dela Prodaja. Osnovni materiali, predvsem goriva in druge surovine, so se podražili in vplivajo na ceno končnih izdelkov. Potrošnja le-teh je padla in povzročila na trgu še večjo konkurenco in ponudbo, povpraševanje pa je zmanjšala. Potrošniki novih, višjih cen niso pripravljeni tako hitro priznati. Najlepši primer je Zvezna republika Nemčija, kamor pošilja
Peko precej obutve. Dežela je znana po najbolj stanovitnih cenah v Evropi. Kupci zlepa niso pripravljeni odšteti na proizvod več in razumeti položaja proizvajalca ter vzrokov, ki so pripeljali do podražitve. Založenost trga narašča, ponudba se krepi, konkurenca po postaja ostrejša!
Razen tega so jugoslovanski proizvajalci obutve, med njirn tudi Peko, v neenakopravnem položaju v primerjavi s proizvajalci obutve v deželah Evropske gospodarske skupnosti. Njih visoke zaščitne carine ne bremenč, naši proizvajalci pa morajo računati še na to.
Tudi izvoz na vzhod ni preveč rentabilen. Vzhodnoevropskim državam mora na primer temeljna organizacija združenega dela Prodaja posredovati cene obutve že za leto vnaprej, kar je v sedanjih pogojih gospodarjenja in ob pogostih tržnih »pretresih« težko. Kalkulacija, ki kaže mogoče danes rentabilnost, jutri, pojutrišnjem ali čez par mesecev tega ne bo več kazala.
Razmere pri izvažanju tako na zahod kot na vzhod samo potrjujejo Pekove ugotovitve ter predvidevanja, da bo treba proizvodnjo še bolj racionalizirati, izdelovati modno, vendar še vseeno za potrošnika zanimivo (glede cene) obutev, kar pa je mogoče doseči le z večjimi serijami ter primernejšimi materiali. Seveda pa bodo v Peku ob večjih serijah posameznih vrst obutve pozorni, da ponudba ne bo enolična.
V	Peku že izdelujejo potrebne tehnološke programe. V njih uresničevanje nameravajo vključiti tudi kooperante.
Zaradi manjše rentabilnosti izvoza — družba ga bo morala bolj stimulirati z različnimi ukrepi in premijami — se selijo problemi na domači trg. Pritisk nanj je ^ečji, konkurenčnost večja, zaloge se večajo in v nekaterih primerih že presegajo dovoljene meje.
V	Peku so prepričani, da bo uspel le tisti, ki bo ponujal modno in cenovno zanimivo obntev^ ki bo imel urejene trgovine, dobro postrežbo ter dobro sodelovanje s potrošniki. Temu nameravajo v Peku posvetiti še več pozornosti.	Os

©modna hiša
Ob nakupu lahke poletne garderobe ne pozabite obiskati Modno hišo, ki je za vroče dni pripravila bogat asortiment ženske, moške in otroške konfekcije, izdelane po aktualnih modnih tendencah. Izbirali boste lahko med mladostnimi in umirjeno modnimi modeli. Istočasno si lahko ogledate v Modni hiši tudi pestro izbiro poletnih pletenin, kopalnih oblek ter drugih modnih dodatkov.
Visoka kvaliteta materialov, modni kroji, aktualne barve in deseni ter dostopne cene vam jamčijo dober nakup.
Modna hiša vas pričakuje.
Gorenjska v tednu gozdov
V soboto, 25. maja, se je začela v Sloveniji akcija »Teden gozdov«, katere pokrovitelj je republiška konferenca SZDL in bo končana konec maja. Gozdni gospodarstvi Bled in Kranj oziroma društva inženirjev in tehnikov lesarstva in gozdarstva, ki delujejo na Gorenjskem, so organizirali vrsto akcij. Njihov namen je seznaniti čim več ljudi, predvsem mlajših, z lastnostmi in koristnostmi gozda, hkrati pa doseči, da skrb za gozdove ne bo le naloga gozdarjev, temveč celotne družbene skupnosti.
Gozdno gospodarstvo Bled bo letos organiziralo strokovne ekskurzije po gozdovih za učence osnovnih šol jeseniške in radovljiške občine. Računajo, da se jih bo udeležilo okrog 3600 šolarjev. Gozdni pohodi v spremstvu gozdarjev bodo dolgi največ 10 kilometrov, trajali pa bodo največ 4 ure. Začeli se bodo konec tedna, na njih pa se bodo šolarji seznanili z vsemi vrstami gozda in njihovim gojenjem, gozdarskim delom, gozdno mehanizacijo itd. Na
Sreda — 29. maja 1974
področju jeseniške in radovljiške občine se »Teden gozdov« konec maja še ne bo zaključil. Trajal bo do jeseni, ko bo na Bledu gozdarska razstava.
Na gozdnogospodarskem območju Gozdnega gospodarstva Kranj, ki obsega kranjsko, škofjeloško in tržiško občino, se je »Teden gozdov« že začel. V petek je bil občni zbor Društva inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva za kranjsko območje, ki je bil združen s predavanjem inž. Milana Ciglarja o škofjeloški transverzali. Učenci osnovnih šol kranjske, škofjeloške in trži-ške občine rišejo na temo »Gozd in človek«. Na vsaki šoli bodo štiri najboljše risbe nagrajene. Začeli so se tudi gozdni pohodi šolarjev. Na območju gozdnega obrata Preddvor so se začeli 17. maja in bodo končani 31. maja, na območju obrata Skofja Loka pa so šolarji krenili po gozdovih včeraj. Učenci osnovnih šol tržiške občine bodo gozdne pohode opravili danes.
Po vseh obratih bodo slovesne podelitve nagrad najboljšim risarjem na temo »Gozd in človek«. Nagrajencem bodo gozdarji prikazovali filme o gozdarskih poklicih in živalskem svetu.	J. Košnjek
Vojvodinci spoznavajo Gorenjsko in slovensko obalo
Skupna turistična razstava Turistične zveze Gorenjske in Obalne turistične zveze Koper na letošnjem 41. kmetijskem sejmu v Novem Sadu — Zanimiva novinarska konferenca, ki je pokazala veliko zanimanje Vojvodincev za Gorenjsko in obalo ter možnosti za izmenjavo turistov ter drugih skupin — Propaganda na vojvodinskem trgu še vedno pomanjkljiva — Gorenjska in obala lahko nudita celovito turistično ponudbo
Avtonomna pokrajina Vojvodina z glavnim mestom Novi Sad (znan je po Petrovaradinski trdnjavi) ima pičla dva milijona prebivalcev. Največ je Srbov, Madžarov in Hrvatov, sledijo pa Slovaki, Romuni in še številne druge narodnosti, med katerimi tudi slovenske ne manjka. Veliko Vojvodincev je zaposlenih v raznih industrijah in ustanovah, kar precejšen odstotek pa najde vsakdanji kruh v kmetijstvu. Koruza, pšenica in vinska trta na pobočjih 500 metrov visoke Fruške gore so glavne kulture. Ne gre prezreti ribjega bogastva. Vojvodina ima kar 600 kilometrov voda začenši pri Donavi, Tisi, Savi in Begeju. Žal slikovito vojvodinsko pokrajino Slovenci premalo poznamo. Kdor se podrobneje seznanja z njo, v njeni avtonomni skupščini so kar štirje uradni jeziki, zvć, da je Vojvodina dežela lovcev in da ima najmanj 16 toplic, ki niso urejene in izkoriščene. Po podatkih, dobljenih na srečanjih z vojvodinskimi turističnimi delavci, ima pokrajina okrog 5000 turističnih ležišč, zunaj pokrajine pa je 7000 »vojvodinskih« ležišč. Mislimo na »postelje«, ki so jih v drugih krajih države, predvsem ob morju, zgradile delovne organizacije za letovanja delavcev in njih svojcev!
Samo to kaže, da skriva pokrajina bogato turistično zgodovino, nam Slovencem malo znano in najverjetneje predolgo zanemarjeno. V Slovenijo sicer prihaja iz leta v leto več Vojvodincev, predvsem mlajših. Vendar bi bilo lahko število gostov iz Vojvodine večje, če bi bila slovenska turistična ponudba na vojvodinskem trgu boljša, enotnejša in intenzivnejša- Samo spomnimo se, koliko gostov iz Vojvodine je včasih letovalo na slovenski obali in na Gorenjskem.
Približati Gorenjsko in slovensko obalo Vojvodini, združiti planine z morjem in povezati turistične ponudbe obale in Gorenjske ter prek njih še Koroške in Julijske krajine ter se tako organizirano predstaviti Vojvodini, je bil moto Gorenjske turistične zveze Kranj in Obalne turistične zveze Koper pri osvajanju »turističnega trga« Vojvodine. Prvi koraki so bili storjeni lani. Gorenjska turistična zveza in Obalna zveza Koper sta uredili lani na 40. kmetijskem sejmu v Novem Sadu turistično razstavo. Obiskovalcem naše največje sejemske prireditve sta bili vsestransko predstavljeni Gorenjska in slovenska obala, ki predstavlja 2 odstotka celotne jugoslovanske obale. Obe turistični pokrajini sta lahko dostopni z raznimi promet-
nimi sredstvi, od avtobusov do letal. 2e lani je bil propagandni material, ki sta ga imeli turistični zvezi na sejmu, razgrabljen. Letos so se že pokazali prvi rezultati akcije. Obisk turistov iz Vojvodine v Sloveniji se je povečal. Največ je bilo sicer organiziranih mladinskih izletniških skupin, za letovanje ob morju ali na Gorenjskem pa se je v obeh turističnih sezonah prijavilo tudi več posameznikov.
Na letošnjem 41. novosadskem kmetijskem sejmu smo spet srečali turistično razstavo Gorenjske turistične zveze in Obalne turistične zveze Koper. Odprli so jo 10. maja in zaprli 19. maja. Obalni in gorenjskiv turistični paviljon je bil postavljen ob vhodu na sejem, v otvoritveni dvorani. Čeprav so, kot že rečeno, kmetijski sejem že zaprli, bo razstava, o kateri pišemo, ostala. Počakala bo juhijski sejem »Šport, lov in ribolov« ter jesenski novosadski sejem.
Turistična razstava obale in Gorenjske je bila letos bogatejša. Na velikih fotografijah in metrskih osvetljenih diapozitivih so bili prikazani glavni turistični kraji in objekti Gorenjske in obale. Obiskovalcem je bilo na voljo okrog 30 raznih prospektov Gorenjske in Primorske v nakladi 50.000 izvodov ter prav to-likšn o število Turističnih informacij, ki sta jih izdali obe zvezi. Le-ti sta imeli na sejmu dva informatorja. Nalogo sta uspešno od jutra do večera opravljala Franc Dolinar iz Kranja ter €veto Vidako, predstavnik Obalne turistične zveze Koper. Ob pultu na razstavi je bil vsak dan vrvež. Ljudje iz raznih krajev države so želeli prospekte, podatke o cenah in prometnih zvezah, o legi posameznih turističnih krajev in objektov Gorenjske in obale, o povezavi obeh področij itd.
»To potrjuje,« pravi Franc Dolinar, »da smo Vojvodino, deželo z bogato turistično tradicijo, predolgo zanemarjali. Zato tamkajšnji ljudje naših krajev ne poznajo tako dobro. Obiskovalci so pripovedovali, da bi radi naenkrat videli tako Gorenjsko kot slovensko obalo, če bi že prišli v Slovenijo. To terja boljše sodelovanje med Obalno turistično zvezo Koper in Gorenjsko turistično zvezo. Povedati moram, da se tudi druga turistična področja Jugoslavije zanimajo za Vojvodino in da v poplavi propagande in vabljivih ponudb recimo Preddvor, Zatrnik, Jezersko ali Krva-
ti
vec ne pomenijo veliko, če predstavljajo samostojno. vita turistična ponudba, JL kršno pa sta pokazali gorenj8* in obalna zveza, pa lahko d6 rezultate. S predstavniki VoJv,( dine, na katere področju 16 agencij, so potrebni konkr«^ razgovori. Prve smo med njim sejmom že opravili. smo na primer v Zrenjan,fltf Pančevu, Somboru itd. K f1^ sicer že prihajajo Vojvodi^ tako posamezno kot skupin®*1! vendar je to premalo. Naši nap, ri morajo biti usmerjeni pr,e \ vsem k cilju, da bi Vojvodi^ skupinsko obiskovali kraje, smo jih predstavljali na sej^jj Vzporedno s tem bo rastel tu obisk posameznikov.
Rezultatov naših stikov z vodino ne smemo pričakov*, prek noči. Zato moramo za^ nadaljevati. Škoda pa je, da se na Vojvodino spomnili * zno!«
Sodelovanje Gorenjske turis^ zveze in Obalne zveze Koper n® jj vosadskem sejmu je popestrila., i novinarska konferenca, ki je b'1 hotelu Putnik Novi Sad. Udel*J se jo je več kot 40 ljudi. Razen Pr(|] stavnikov obeh zvez in znanih , rističnih krajev Gorenjske in , morske, so se je udeležili prt"3 J niki turizma Vojvodine in N°Vtf Sada ter številni novinarji radi®',, levizije ter časopisov. Pred |j dince je bila razgrnjena celovit® ka Kopra, Izole, Pirana, Port°r^ in okoliških krajev, ki utegnej0:^ nimati domačine. Obalni turist delavci so postregli s možnostmi rekreacije, izletov , Nič slabše ni bila predstavU ^ Gorenjska. S turistične plati s o u »obdelani« Bled, Bohinj, Kra«^ gora z Vršičem, Preddvor, Jezersko in drugi turistični Gorenjske. Zanimive so
bile b
kmečkem turizmu in dopolnjen j||i turistične ponudbe Gorenjske (lr obale. Vsi kraji imajo pogoje 2® ristično dejavnost v obeh sef^jfl ter možnosti, da se izpolni
tud iJZfl
imenovana »mrtva« sezona-. devati si je treba, da bo iz Vojv%Vi prihajalo k nam čim več def® ^ saj so možnosti za vsakovrstni in rekreacijo odlične. Tudi Pre-Jiv da bi Gorenjci in Primorci odh®J ^ Vojvodino, ni brez osnove. On} j ne so bile obojestranske strokov ekskurzije kmetov, lovcev, rl g/ vinogradnikov itd. Skratka, &0 (jft sti za turistično sodelovanj jO renjske, obale in Vojvodin® j^j »Brez delavskega in mlad'^jS ga turizma ni turizma,« f predsednik vojvodinske zveze- J smemo pozabiti, da je dej 0 človek 183 dni letno prost \l ^ te dneve mu je treba nekaj diti!«
-ake'f'
Temelji za zbližanje Gorenj* fjj slovenske obale z Vojvodino -Jf vezani so tudi prvi stiki. V pri/1.( jih bo treba še krepiti in bogatit1'
J. Košnjek
VAS
28 V
r d r? t d
MAN
Koren
ANKMIMI
Sodelovanje Gorenjske turistične zveze in Obalne turistične zveze Koper
Gorenjska turistična zveza in Obalna turistična zveza Koper sta imeli v°,( viru turistične razstave v Novem Sadu tudi dobro organizirano informacij* službo. Zastopnik gorenjske zveze Franc Dolinar je imel obilo d^0 dajanjem propagandnega materiala in turističnih informacij.
kranjska GORA
Mladi
fiziki tekmovali
Kranjska gimnazija je bila to nedeljo že drugič v maju gostiteljica srednješolskega tekmovanja mladih fizikov. Medtem ko so se v začetku maja pomerili najboljši slovenski srednješolci, so tokrat svoje znanje iz fizike primerjali srednješolci iz vseh jugoslovanskih republik. Na tem že desetem zveznem srednješolskem tekmovanju, ki ga je organiziralo društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije, je sodelovalo 51 srednješolcev iz 18 gimnazij. Manjkali pa so gimnazijci iz Makedonije in Crne gore.
V skupini, ki je reševala naloge iz mehanike in kalorike, so najbolje rešili naloge: Zoran Miškovič iz Žabca, Mirjam Cvetič iz Maribora in Mirjana Zalar tudi iz Maribora. V drugi skupini z nalogami iz magne-tike in elektrike so bili najboljši: Raj ko Javornik iz Nove Gorice, ta je tudi edini pravilno rešil prav vse naloge, Jože Varga iz Beograda in Leonardo Golubovič iz Novega Sada ter Zoran Ivkovič iz Beograda. V skupini z nalogami iz optike in ato-mistike pa so si največ točk prislužili Miroslav Jovanovič iz Beograda, Ivica Crnovič iz Kutine in Matjaž Koželj iz Zenice.
Najboljši na tem tekmovanju so prejeli denarne nagrade, ki jih je podelilo društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije.
L. M.
Rejci perutnine
Kmetijska zadruga Naklo
prodaja enodnevne piščance
vsak torek od 6. do 12. ure dopoldan v valilnici Naklo. Večja naročila predhodno javite pismeno ali na telefon 47-024.
KZ Naklo — valilnica
Zlata poroka pri Knaku
Pred dnevi sta slavila 50-letnico skupnega življenja zakonca Jan — Knakova mama in ata iz Mevkuša nad Gorjami. Oba sta stara prek osemdeset let in malce bolehna. Nimata nobenih dohodkov in sta odvisna le od sina Jožeta in njegove žene Angele, ki lepo skrbita zanju.
Lovro Jan se je rodil 1890. leta v Mevkušu pri Jamru. Doma so imeli dolgoletno tradicijo v izdelavi kravjih zvoncev. Tudi Lovro jih je dosti zvaril skupaj. 2e kot 16-letni fant se je vključil v skupino Jamrovih zvonarjev, ki so vedno pritrkavali v gor-janskem zvoniku.
Pred prvo vojno je tri leta služil v avstroogrski konjenici, potem pa
je še štiri leta bil v Galiciji. Nazadnje se je boril tudi za severno mejo. Po bojnem viharju se je vrnil v rodne Gorje, kjer se je 1924. leta poročil z Ivano Torkar-Knakovo Minco iz Mevkuša. Sin in hčerka sta se jima rodila. Lovro je vsa leta trdo delal v Jamrovi kovačiji, na polju ali pa se trudil z volovsko vprego po pokljuških gozdovih. Tudi med drugo vojno je z volovsko vprego dovažal hrano in druge potrebščine partizanom na Pokljuko. Pri tem pa mu je zvesto pomagala tudi žena Minca.
Lovro in Ivana sta zlati jubilej proslavila pred dnevi v krogu domačih. Želimo jima še vrsto zdravih in zadovoljnih let.	J. Ambrožič
Na Ljubelju najboljši Avstralec
Welinsky
V petek popoldne so potovali skozi Gorenjsko proti Ljubelju udeleženci avtomobilskega rallyja, organiziranega v počastitev svetovnega prvenstva v nogometu v Miinchnu
V počastitev svetovnega prven-' stva.v nogometu v Miinchnu je bil organiziran avtomobilski rally London— Sahara— Mtinchen, ki je veljal tudi za točkovanje za svetovni rally Pokal. Končan je bil v soboto na prizorišču svetovnega nogometnega prvenstva. 15. maja je krenilo iz Londona na dolgo in naporno pot 72 Posadk. Pot jih je vodila skozi Fran-' °ijo, Španijo, Maroko, Alžirijo, skozi Saharo in nazaj, Turčijo, Sicilijo, Italijo, Grčijo, Jugoslavijo in Avstri-
jo v Miinchen. Skupna dolžina proge je znašala 18.000 kilometrov.
Ena zadnjih kontrolnih postaj je bila v petek zvečer na Ljubelju. Na mejni prehod je pripeljalo le 18 posadk! Okrog 40 jih je odstopilo v Sahari, med njimi tudi nekdanji avtomobilistični as Stirling Moos, drugi pa so morali odnehati v Turčiji, kjer je snežilo in deževalo. Na Ljubelju je bil najboljši 42-letni Avstralec Andrevv Welinsky s sovoza-
čem Kennethom Tobmanom v vozilu citroen DS 23. Avstralska posadka je imela kar 12 ur prednosti. Na drugem mestu sta bili Francozinji na peugeotu 504 Christine Daremont in Yveline Vanoni.
Kolona vozil je v petek ob polnoči krenila z Ljubelja proti Salzburgu, odtod pa na zadnjo etapo do Miinchna, kamor so avtomobilisti prispeli v soboto ob 14. uri.
Na cilju vrstni red ni bil drugačen od ljubeljskega. Zmagala je avstralska dvojica pred Francozinjama. Zmagovalec Andrevv Welinsky je prejel nagrado v višini 26.000 ameriških dolarjev ter povrnjene stroške sodelovanja na rallyju, ki znašajo 50.000 dolarjev.	-jk
POMENKI O ŠENČURJU IN SOSEDNJIH VASEH
(Hotemaže, Hrastje, Luže, Milje, Olševek, Prebačevo, Srednja vas, Visoko, Voglje in Voklo)
(5. zapis)
Ko pozivi žandarjev, naj se ljudje raz idej o ali pa vsaj pomire, niso zalegli in je kamenje še naprej frčalo nanje, je njihov komandant Rakič, ustrelil s pištolo v zrak. Tudi žandarji, ki so se zdaj strnili v kordon, so oddali salvo, seveda visoko nad glavami razburjene množice, ki se je brž razbežala. Ubit ni bil nihče, le sedem najhujših vročekrvnežev je bilo tepenih od varuhov reda.
Nekaj kolovodij, ki so hujskali množico razbijačev shoda, so za nekaj dni zaprli. Barletovi pristaši so sicer pričakovali, da bodo kazni visoke — a bilo je očitno, da režim svojih ljudi ne bo kaj prida kaznoval. Nasprotno, Ljudska stranka se je po teh dogodkih v Šenčurju močno okrepila — kajti imela je zda j svoje mučenike ...
Po spopadu orožnikov z motilci volilnega zborovanja v maju 1. 1932 je napredna misel v Šenčurju res samo š<- tlela, toda bil je to tudi čas dozorevanja, • učenja in organiza-toričnega utrjevanja. V tem obdobju — med šenčurskimi dogodki in vdorom okupatorja v naše kraje — se je za področje Šenčurja osnovala celica K P pa tudi mladinci so se že zbirali v svojem SKOJ. Mednje so prihajali predavati starejši, razgledani politični delavci; da omenim le jeseniškega pisatelja Toneta Čufarja in kranjskega odvtetnika dr. Joža Vilfana.
Drzna je bila zamisel, da bi se pristaši tedanje Ljudske fronte, ki so jo vodili slejkoprej organizirani komunisti, zbrali v Planjavi, skritem kraju (manjšem zaselku) kak kilometer vzhodno od Šenčurja. Bilo je to ob koncu junija 1. 1938, ko so šen-čurski aktivisti povabili na ta ilegalni shod tovariše ne le iz bližnjih krajev, pač pa tudi iz Kranja, Kamnika, Domžal in Moravč. Tako je bilo prisotnih na zborovanju kar več sto udeležencev, po večini delavcev.
Šele ob koncu zborovanja, ko je vsa stvar že bolj' dobivala vnanji izgled piknika pod lipo (tovariši iz Moravč, izpod Limbarske gore, so na shod pripeljali s seboj kar 300 1 ja-bolčnika!), so pridrveli šenčurski orožniki na kolesih. Niso mogli drugega kot razganjati zbrano množico. Nekatere, ki so jim preveč glasno ugovarjali, so aretirali (vseh skupaj kakih 15) in odvedli na orožniško postajo v Šenčur. Po zaslišanju pa so vse izpustili na prostost. Le sod, v katerem je bilo še nekaj jabolčni-ka, so orožniki zaplenili in ga potem pod ceno prodali občinskemu tajniku ...
REVOLUCIONARNA DRUŽINA
Kot je pokazal poznejši časten odziv Šenčurjanov k boju za narodno in socialno osvoboditev slovenskega ljudstva, so bili
najrazboritejši občani Šenčurja in okoliških vasi politično že dobro pripravljeni na veliki čas. V Evropi jtf vse vrelo, Hitler je gazil po starih mirovnih pogodbah in zasedal sosednje debele — zato je razumljivo, da je tedaj tudi pri nas postalo sila popularno legalno Društvo prijateljev Sovjetske zveze. Tudi v Šenčurju je bilo zbranih mnogo podpisov (po sporočilu celih 200!). Med najbolj agilnimi zbiralci podpisov sta se posebej uveljavila Janez Pipan in mladi Janko Mlakar.
Vendar pa oblastem to navdušenje za Sovjetsko zvezo ni bilo posebno pri srcu; zato je zbiralce podpisov protipravno preganjala. Kljub temu da je bila tedaj Jugoslavija že prijateljsko povezana z mat juško Rusijo, pač zaradi strahu pred Hitlerjem. Tako je bil Janez Pipan kaznovan na plačilo večjega zneska. Nekateri Kranjčani pa so bili tedaj zaprti, drugi pa mobilizirani v znano režimsko taborišče Ivanjico.
Drugič zasledimo ime mladega Šenčurjana Janka Mlakarja med vodilnimi organizatorji »vajeniškega upora« v Kranju. Takrat so fantje napisali resolucijo z 18 točkami (zahtevami) in jo izročili okrajnemu glavarstvu. Vajencem je šlo predvsem za bolj človeške odnose moj -strov do učencev in za boljše delovne pogoje, seveda v okviru zakonite; ga delovnega časa. Resolucijo je nesel na glavarstvo Janko Mlakar iz Šenčurja.
Družina Mlakarjevih je bila v Šenčurju znana kot neomajno revolucionarna. Oče Janez, ki je delal na Jesenicah, je vzgajal otroke tako, da jih je veliki čas res našel pripravljene.
Oba najstarejša sinova, Janko (roj.' 31. januarja 1923) in Stanko (roj. 15. oktobra 1924) sta takoj po vdoru okupatorja odšla v gozdove i.r se pridružila oboroženi skupini aktivistov. Že 8. novembra pa sta bila v Cankarjevem bataljonu • na Mohorju. Udeleževala sta se vseh bojev (Janko kot mitraljezec) na desnem bregu Save, posebno na pobočjih nad Poljansko dolino.
Janko je padel junaške smrti dne 25. decembra 1941 na Črnem vrhu nad Poljanami. Vest o smrti hrabrega Janka Mlakarja je zabeležil tudi tedanji Slovenski poročevalec: »Janko Mlakar je tako padel kot prva žrtev Šenčurja in celotne tedanje občine Šenčur, kar zasluži še posebno obeležje.«
Za Janka je treba še to povedati, da je bil pravzaprav idejni vodja napredne šenčurske mladine že pred okupacijo, bil je sekretar SKOJ in vodja mladine, organizirane v krajevni OF.	C. Z.
ŽUPANOVA LJUBICA
Zvečer imamo na programu obisk enega izmed številnih zabavišč v y aki. Tudi večerja bo tam. Ker je še dovolj časa, si bomo ogledali še "irej. Res je zelo blizu. Pirej velja za Klavno in največje grško pristanišče. Ustanovil ga je še Temistoklej, to je tisti veliki atenski vojskovodja, ki je ^ Poznani borbi Grkov s Perzijci pri ?alamini leta 480 pred našim štet-Jern z ukano premagal Perzijce. Grki jih zvabili v morsko ožino in tu so perzijce, ki so imeli nerodno, težko J^odovje, napadli s svojimi gibkimi [adjicami, napravljenimi prav posebej za to bitko.
Kot pristaniško mesto pa ie Pirej Oživel šele po letu 1800. Se pred nekaj leti je veljal za eno izmed najbolj umazanih pristanišč sveta. '(|da, kot vedno, če pride pravi člo-ek na pravo mesto, se stvari urede. lrei je namreč pred leti dobil žu-|^na, ki se je zavzel, da bo mesto ®dil zunaj in znotraj in napravil ed. Uspelo mu je. Danes Pirej velja najbolj čisto pristanišče na svetu: a tleh ni papirčka, vse mesto je kot Prerojeno, fasade obnovljene, parki ; ^odometi urejeni in negovani. Gle-abšče, ortodoksna cerkev, mestna lsa, vse je kot pravkar prebeljeno in
Urmto.
Pirej ni več mesto deklet v izložbah. Novi župan je vse nočno življenje prestavil v podzemlje Pirej a in mesto je zares prava pravcata krepostna lepotica. No, župan pa je še samski, pravijo, in ta lepotica je njegova ljubica. Tako se šalijo Grki. Res pa je, da mesto še nikoli ni bilo tako lepo.
Ste gledali film Nikoli v nedeljo? No, ta film je bil posnet v tem mestu, z vso njegovo armado cip in cipic, z mornarji in ... Se spomnite prizora, ko so ta dekleta stavkala, ker niso pustili mornarjev k njim? Svoj bes so dobesedno stresle na policijo: z oken vrhnjih nadstropij so nanje metale postelje, žimnice, trgale pernice in ulice je preplavil puh. No, film je zdaj že v kinoteki, toda ostala je pesem o otrocih Pi-reja, ki jo je z zamolklo skrhanim j?lasom pela Melina Mercouri, za njo pa vsa Grčija in potem ves svet. Zdi se, da bo vedno ostala lepa.
Vračamo se ob obali. Blizu so zasidrane ameriške trgovske ladje; na jamborskih vrveh žari na stotine lučk in vse skupaj je videti kot kakšno pravljično zabavišče.
Faleron. Mali in Veliki Faleron — pristanišči jaht in čolnov — sta polna ljubkih gostilnic, kjer se jedo
le grške specialitete. Tudi plaža je tu blizu, toda slaba in morje je umazano. Atenci se hodijo kopat daleč ven proti Sun ionu, najraje pa gredo seveda na otoke.
VESELA PLAKA
Od zabave v Plaki si ta večer ne obetamo dosti. Deset starih tisočakov je veljalo doplačilo za večerjo, pijačo in še zabavo povrhu. In to v nočnem lokalu! Za malo denarja je povsod malo muzike.
Nizek, zavit vhod v nekakšen kabaret je bil zavit in v veži je za-udarjalo po stranišču in razkužilih. Na vegastih stenah so na skromno uokvirjenih manjših fotografijah predstavljeni artisti. Cenen lokal, ni kaj.
»Ti, tole je pa pajzel,« ugotavlja tudi Nada.
»Tega pa res he morete tako hitro oceniti, saj še notri niste stopili,« pripomni Ljubljančanka, ki nad vsako stvarjo viha nos in ji Majda pravi kar »ta noblska«. O vsaki stvari bo povedala ravno nasprotno, kot ugotavlja večina in gre po malem že vsem na živce. Lokal je precejšen in lahko sprejme kar tam okrog 200 do 300 ljudi. Med prvimi smo, zato so nam dodelili mizo tik ob nizkem odru. Nekaj glasbenikov je že sedelo pri tisti zgornji mizi med inštrumenti za klavirjem in pravkar so prišle tudi njihove prijateljice. Med njimi sta zelo izstopali dve izredno lepi dami. Videti je bilo, da sta mati in hči. In res sta bili: žena in hči buzukija, ki nam je na koncu programa tako lepo zaigral na lutnjo.
Začeli so streči z večerjo: nekaj ocvrtih ligenj, par majhnih trikotnih
burekov, nekakšno meso in malo krompirčka. In neko dobro belo vino zraven. Močno in zelo rezno je bilo. Grška vina so znana. Najboljše, pravijo, je črno vino, doma v Argosu in,ga imenujejo Herkulova kri.
Počasi se lokal polni. Večina gostov je iz Jugoslavije. Se pozna, da so pri nas prazniki. Precej velika skupina nekje od Novega Sada je nastanjena tudi v našem hotelu. Med zadnjo skupino, ki je prišla, opazim lastnika naše agencije Pa-lada Atena.
ZORBIN PLES
Tisti za klavirjem nalahno igra neko grško melodijo. Za dobro razpoloženje. K mizi nad nami se je usedel mlad fant in> začel brenkati na kitaro. Igral je lepo, toda njegovega obraza si se kar ustrašil, tako izžet je bil. Naravnost grd. Ko ravno ugotavljam, da bi ga me bilo strah srečati na samem, se odtrga tam od leve nekje visoka, sloka blondinka, v temnjh hlačah in rdečem kratkem puloverju. Prav čedna. Veselo ga je pozdravila, se stegnila gor k njemu tako, da je pokazala ves popek in ga
poljubila za dober večer. Fantu so zažarele oči in še bolj veselo je udarjal po lutnji.
Program je začel moški srednjH» let, že nekoliko plešast in s toplim glasom odpel prve pesmi. Nekaj modernih, nekaj pa narodnih. Sicer se pa vse grške pesmi, tudi čisto nove, zde narodne. Tako so si melodije podobne. Potem je zaplesala folklora. Skupinica mladih fantov in deklet. Najbolj mi je bil všeč ples štirih fantov, ki so bili oblečeni v žive oranžne srajce in črne hlače ter plesali s stegnjenimi rokami, držeč se čez ramena. To je bil ples otoča-nov. Tako je plesal tudi Zorba. Najprej počasi, trdo prestavljajo noge, potem je ritem vse hitrejši, se spet čisto umiri in potem spet zdivja. Domačini tako plešejo do onemoglosti.
Potem so nastopila s svojimi pesmimi dekleta. V dolgih oblekah so bila in vsaka je bila druge barve. No, izkazalo se je, da tista, ki nam je prej tam za mizo kazala popek, v lokalu poje, in to ne slabo. Največ aplavza pa je požela tista v rumeni obleki. S preprosto visoko spetimi gladkimi črnimi lasmi je bila videti kot kakšna Španka. Tudi zapela je kot kakšna pevka flamenka. Njen glas je bil zamolkel, toda lep in tudi pesem je bila dobro izbrana. Poslušalci so jo bogato obdarili s cvetjem, ki so ga med mizami prodajalčf dekleta.
(Se bo nadaljevalo)	D. Dolenc
4T* 1 1% €11 7 %JI JL# J*m I
Trgovino gradijo
Gorje — Veletrgovina Špecerija Bled je v središču Gorij začela graditi novo sodobno samopostrežno trgovino. Trgovina bo stala zraven novega gasilskega doma. Sedanja trgovina Špecerije Bled je bila v zasebni hiši in prostori niso ustrezali. V Gorjah si želijo, da bi bila trgovina čimprej zgrajena in da bi ob njej zgradili tudi kegljišče.
J. Ambrožič
Iskali bodo nove vrelce
Bled — Geološki zavod Slovenije bo na Bledu pripravil predlog novih vrtin za morebitne vrelce tople vode. Izdelali bodo tudi program stroškov za vrtine, da bi se na Bledu laže odločili za nadaljnje iskanje tople vode.
Na Bledu so vsekakor zainteresirani, da bi z novimi vrtinami odkrili izvire tople vode. Z njo bi lahko uredili javno kopališče, prav pa bi prišla tudi pri gradnji novega Park hotela. Doslej so že dvakrat iskali vrelce poleg starih, ki jih imajo Toplice, vendar rezultati vrtanj obakrat niso bili nič kaj spodbudni.
Pri drugem vrtanju so vodo sicer odkrili pod hotelom Golf. To vodo zdaj segrevajo in uporabljajo v hotelu. Vendar pa vrtanj niso končali zaradi pomanjkanja denarja. Kako bo z nadaljnjimi vrtanji, trenutno torej še ni jasno. Treba bo počakati do predloga Geološkega zavoda Slovenije in do predračuna stroškov. Strokovnjaki, ki zdaj preučujejo geološko sestavo tal na Bledu, pa so optimisti. Menijo, da na Bledu je topla voda, ki bi jo lahko uporabljali v kopališču, hotelih in drugih objektih.
Kurja juha za lačno Afriko
Kamnik — Na poziv republiškega odbora rdečega križa Slovenije so v Živilski industriji ETA v Kamniku izdelali 4 tone kurje juhe. Vso to konzervirano in sterilizirano hrano v pločevinkah bodo poslali lačnim v Afriki. V skupni akciji solidarnosti s prebivalstvom Afrike je sodelovala še Perutnina iz Zaloga pri Ljubljani, ki je darovala sveže piščance, in tovarna Saturnus s pločevinasto embalažo. Skupni prispevek omenjenih treh kolektivov je skoraj 100.000 dinarjev. Strokovnjaki, ki so poizkusili kurjo juho v pločevinkah, so se o kvaliteti ugodno izrazili.
Kamniška ETA je letos začela izdelovati serijo gotovih jedil v pločevinkah, ki so namenjene predvsem domačemu potrošniku. V podjetju pričakujejo, da se bodo prav tako dobro uveljavila kot njihova kisla povrtnina. Gotove jedi v pločevinkah so primerne za taborenje, izlete in kot nujna zaloga v gospodinjstvu. Pripravljene pa so po domačem okusu in izključno na olju, zato bodo po njih segali tudi potrošniki z blago dieto in otroci.	-tj
Težave zaradi žaganja
V Bohinjski Bistrici se že nekaj časa srečujejo z dokaj nenavadnim problemom. Pobo&je ob cesti proti Nemškemu rovtu in Rotarici je posuto z žaganjem. Ta odpadni material je iz bohinjske tovarne, iz obrata Tomaž Godec LIP Bled. Dokler je bila v Soteski tovarna lesne moke, težav ni bilo. Potem je tovarna pogorela, LIP Bled pa je obrat opustil. Tako zdaj ne vedo, kam z odpadki. V podjetju LIP pravijo, da bodo nabavili posebno peč, v kateri bodo odpadke kurili. V Bohinjski Bistrici upajo, da bo napovedana zamisel kmalu uresničena, saj sedanji odpadki že kar močno kvarijo zunanji videz tega kraja.
Okna in vrata V stolpnicah na Planini pri Kranju so izdelek Jelovice iz Škofje Loke
JELOVICA.
Priprave na turistično sezono v Radovljici
Na turističnem društvu v Radovljici se že pripravljajo na letošnjo turistično sezono. Poleg Bleda in Bohinja namreč tudi Radovljica s svojo slikovito\lego, prijetno domačnostjo in bogatimi kulturnimi in zgodovinskimi posebnostmi starega mestnega jedra sodi med turistične kraje, ki dopolnjujejo turizem v občini in na Gorenjskem.
Radovljico najraje obiščejo gostje i? Srbije, Vojvodine in Hrvatske. Lani so na primer zabeležili prek 50 odstotkov vseh gostov samo iz Srbije. Sicer pa so na turističnem društvu
registrirali prek 66.700 prenočitev. Domači gostje najraje prebivajo v zasebnih turističnih sobah. Teh pa je v Radovljici le 127 in imajo le nekaj nad 200 postelj. V upravnem odboru turističnega društva že nekaj časa ugotavljajo, da je zasebnih turističnih sob premalo. Zavzemajo se, da bi se število le-teh povečalo. Letos bodo na tem področju napravili korak naprej, saj se bo število sob povečalo za 10 do 15 odstotkov.
Pričakujejo tudi, da bo letošnja turistična sezona v Radovljici boljša
Podstrešne zložljive stopnice
Te stopnice lahko dobite in naročite v Ribnem 49/a Bled —
MIZARSTVO MARKUN FRANC
To je najnovejši izdelek in najbolj močan, zato je popolnoma varen dostop tudi za starejše ljudi v podstreho.
Stopnice so zaprte v lastnem obodu, ki ga montirate v odprtino. Spodnji pokrov je iz iverice, zgornji iz pločevine, po požarnovarnostnih predpisih. Izdelujem jih po serijskih in naročenih merah. Serijske mere so: 120 x 70 x 255 cm in 110x70 x225 cm in 96 x 70 x x 255 cm.
Ce pa vam te mere ne ustrezajo, jih lahko naročite, s seboj prinesite naslednje mere: dolžino in širino odprtine in navpično višino od poda do stropa.
Stopnice serijskih mer lahko dobite tudi pri Gramex Ljubljana.
odjanske. K temu je precej pripomogla tudi propagandna dejavnost društva, ki je izdalo 10.000 izvodov' novega prospekta in cenika v treh tujih jezikih in 10.800 izvodov načrta mesta z opisom zanimivosti in drugih pomembnejših podatkov. Na turističnem društvu tudi pravijo, da bi svojo dejavnost lahko še bolj razvili, če ne bi imeli finančnih težav in če ne bi imeli premajhnih oziroma neustreznih prostorov. Zdaj namreč društvo posluje v majhnem lokalu v občinski stavbi. Prav zato si želijo, da bi v prihodnje s pomočjo krajevne skupnosti in občine dobili ustreznejše prostore. "	JR
Dan šmarnic na Slajki
Turistično društvo Slajka iz Ho-tavelj v Poljanski dolini je minulo nedeljo na Slajki, vzpetini nad vasjo z nadmorsko višino nekaj manj kot devetsto metrov, že tretjič "pripravilo zanimivo prireditev dan šmarnic. Nekaj sto obiskovalcev se je v lepem in dokaj sončnem ter toplem dnevu zvrstilo na prireditvenem prostoru ob eni najstarejših kmetij v zgornjem delu Poljanske doline. Nekateri so na hrib prisopihali peš iz dobro uro oddaljenih Hotavelj ali iz druge smeri, iz Stare Oselice, kar po loški planinski poti, drugi pa so tvegali in se »prebili« z avtomobili po dokaj ozki cesti s številnimi strminami iz doline. Šmarnic sicer v neposredni bližini veseliščnega prostora in ploščadi za ples ni, moč pa jih je najti malo više v hribu. Sicer pa so Hotaveljci poskrbeli tudi za tiste, ki se jim ni dalo več navkreber, saj so imeli pripravljenih za prodajo precej šopkov, ki pa jih žal sredi popoldneva, ko se je začel največji naval, že zmanjkalo. Turistični delavci iz Hotavelj zatrjujejo, da bi vsako leto ob dnevu šmarnic na tej točki pripravili nakako srečanje planincev, kar niti ni čudno, saj je na Slajkarjevi kmetiji žig loške planinske poti. Treba je še pripomniti, da je bilo za obiskovalce pripravljene dovolj jedače in pijače, najbolj v slast pa so pri Slajkarju šli ajdovi žganci, kislo mleko in »ta zeleni«. Za dobro razpoloženje plesalcev pa je skrbel domači ansambel »Dobri prijatelji«!	-jg
Vsakdo, ki danes razmišlja, kako bi čimprej prišel do stanovanja, ki se odloča za gradnjo ali popravilo hiše, nikakor ne more prezreti izdelkov lesne industrije Jelovica iz Škofje Loke, podjetja, ki sodi v vrh jugoslovanskih in celo srednjeevropskih proizvajalcev stavbnega pohištva in montažnih objektov. Prek 1000 zaposlenih v obratih v Škofji Loki, Gorenji vasi, Sovodnju, Preddvoru in Kranju je lani ustvarilo za 220 milijonov skupnega dohodka, letos pa računajo še na precej večjo vsoto. Naj pri priči naštejemo še izdelke, ki jih proizvaja ta renomirana tovarna. To so vseh vrst vrata — balkonska, vhodna, sobna in garažna, okna in okenska senčila, stanovanjske montažne hiše različnih velikosti ter nekateri drugi proizvodi.
Ko smo se oni dan oglasili v Jelovici so nam povedali, da se je realizacija v primeri z lanski v prvih štirih mesecih letošnjega leta izredno povečala. Samo' v maloprodajni mreži je porasla za sto odstotkov. In drugače povedano: lani v prvi tretjini leta je znašala 15,6 milijona, letos pa 34,7 milijona din. Tolikšen skok je omogočilo predvsem uvajanje novih izdelkov, ki so zaradi boljše kvalitete resda nekoliko draž-j' vendar prav zaradi izredne kakovosti gredo odlično v prodajo! V veliki meri pa je to tudi rezultat razširitve maloprodajne mreže v državi. Trenutno ima Jelovica svoje poslovalnice in predstavništva v Škofji Loki, Zagrebu, Novi Gradiški, Osijeku, Pvilju, Crikvenici, Zadru, Šibeniku, Splitu, Sarajevu, Tuzli, Stari Pšzovi, Nišu in Skopju. Kajpak ima tovarna v načrtu mrežo še razširiti. To zahtevajo kupci izdelkov, predvsem s področja republike Srbije. Treba je namreč povedati, da je na področju stavbnega pohištva kljub številnim sorodnim tovarnam škofjeloška Jelovica vodilno podjetje v
Sreda — 29. maja 1974
Jugoslaviji, njene izdelke pa poznajo daleč prek jugoslovanskih meja. Lahko rečemo, da so Škofjeločani zasloveli predvsem po prodoru na nemški trg — v Mfinchen, kjer so s svojimi proizvodi opremili celo vrsto stanovanjskih, poslovnih in drugih objektov. Letos imajo v načrtu izvoziti kar za 30 milijonov din svojih izdelkov. Povpraševanje po izdelkih Jelovice je tolikšno, da niti ne morejo zadovoljiti vseh kupcev.
Da bi bili kupci čimbolje seznanjeni s proizvodi in raznimi novostmi priznane škofjeloške tovarne, podjetje sodeluje na celi vrsti jugoslovanskih sejmov. V aprilu se je Jelovica predstavila na sejmu v Zagrebu, v preteklih dneh na sejmu v Beogradu, od 10. do 15. junija pa bo razstavljala na tradicionalnem lesnem sejmu v Ljubljani. V slovenski prestolnici bodo obiskovalci sejma imeli priliko videti več najnovejših izdelkov tovarne, ter proizvode, ki so sicer že dobro poznani, po katerih pa je še vedno veliko povpraševanje. V načrtu za prihodnje mesece pa je še sodelovanje na Gorenjskem sejmu v Kranju ter jesenskem zagrebškem vele-sejmu. V Zagrebu Škofjeločani nameravajo razstavljati tudi montažne objekte.
Napak bi bilo, če ne bi v pričujočem zapisu omenili še velike pozornosti, ki jo v Jelovici posvečajo svojim zaposlenim. Novi pravilnik o delitvi osebnih dohodkov predvideva v prihodnje precejšen dvig mesečnih prejemkov. Izredno dobro je poskrbljeno za izobraževanje delavcev. Ti imajo možnost obiskovanja številnih tečajev ter pridobitev kvalifikacij za svoja delovna mesta. Ker smo tik pred dopustniško sezono, še besedico ali dve o skrbi za letovanje zaposlenih. Jelovica si je za letos poleg svojega doma v Pul ju zagotovila še večje število aranžmajev po drugih krajih, da bi lahko čimveč družin preživelo po nekaj dni počitnic ob morju. V podjetju pa že načrtujejo, da bodo že v bližnji prihodnosti na naši primorski obali zgladili še en dom. Ce omenimo, da bodo v tovarni letos uredili tudi svojo obratno kuhinjo ter obratno
Jelovica — Škofja Loka
ambulanto, je jasno, da je skrb za delavce res velika.
Tudi mimo močne podpore Jelovice raznovrstnim kulturnim dejavnostim ne moremo. Poleg pomoči mnogim kulturnim ustanovam v občini kolektiv nudi tudi izdatno podporo »svojemu« oktetu Jelovica, oktetu, ki te dni praznuje pol desetletja dela in je v tem času postal poznan daleč naokoli.
Jelovica si že dolgo prizadeva za tesnejše sodelovanje v lesni industriji, vendar je treba povedati, da je doslej naletela povsod na veliko premalo razumevanja. Jasno je, da je posledica take nepovezanosti neenotno nastopanje na domačih in tujih tržiščih. Doslej se ni bilo mogoče dogovoriti nfti o reševanju osnovnih, življenjskih in obenem najbolj bistvenih vprašanj. V tovarni trdno upajo, da se bodo predvsem zdaj po ustanovitvi temeljnih organizacij združenega dela — mimogrede: v Jelovici so se zaradi racionalnejšega poslovanja odločili za tri: TOZD tovarna stavbnega pohištva, TOZD tovarna montažnih objektov ter TOZD trgovina in organizacija skupnih služb — tudi drugje začeli zavedati razdrobljenosti in prav na podlagi tega tudi svoje majhnosti. Šele z združevanjem bi se pravzaprav lahko pokazala velikost in moč slovenske lesne industrije.
Precej glavobola kolektivu Jelovice povzroča tudi pomanjkanje surovin in to predvsem lesa. Vzrok za to so neurejene razmere na trgu. Zaradi nizkih cen na domačem trgu tisti, ki razpolagajo z lesom, velike količine te surovine izvozijo na tuja tržišča, doma pa se lesna industrija mora prav zato ubadati z mnogimi težavami. Ne gre torej za nič drugega kot za neenakopraven družbenoekonomski položaj lastnikov lesa in na .drugi strani lesno predlovalne industrije.
Kljub velikim težavam, s katerimi se Stalno srečuje kolektiv škofjeloške Jelovice, pa v podjetju smelo gledajo v prihodnost in upajo, da bodo tako kot doslej tudi v bodoče vse probleme uspešno reševali in dosegali še naprej lepe rezultate.
-Os
Zamrzovalne skrinje prijateljice gospodinjstva
Dimnik schiedel je p krogel,
kar daje tele prednosti:
—	odličen vlek zaradi najmanjše prostornine sten
—	varnost obratovanja zaradi najmanjše kurilne površine
—	enostavnost pri čiščenju
ima samotni vložek, odporen proti kislini, zato je:
—	odporen proti ognju, ker je izdelan iz visoko kvalitetnih glin in šamotov,
—	odporen proti kislini, ker šamotni vložek propušča kislino pod 2,5 %,
—	varen pred zasajevajijem in zakislevanjem, ker je Samotna cev odporna proti kislini in vlagi,
—	temperaturno obstojen, odporen proti pritiskom in pli-notesen, ker je sistem izredna konstrukcijska rešitev.
DIMNIK ŠT. I
dimnik schiedel s šamotnim vložkom je montažni dimnik in je:
—	varčen zaradi hitre in enostavne montaže,
—	varen pred ognjem, ker je večplastne konstrukcije tesnilnimi fugami,
—	varčen pri prostoru, ker je natančno izmerljiv in funkcionalen,
—	varčen pri ceni, ker jetrajen in ga je mogoče hitro montirati in ima do 40 % boljše izgorevanje.
V
EVROPI
schiedel — YU — kamin proizvaja, prodaja, montira, uvaža in izvaža gradbeno podjetje Gradnja Žalec, v kooperaciji s Cinkarno Celje, telefon 71-783, 72-227.
prodajna mesta:	\
Kurivo Kranj, KZ Bled, Murka Lesce, ABC Napredek Domžale, Kočna Kamnik, Ljubljanske opekarne in Gra-mex Ljubljana.
SCHIEDEL-YU- Kamin
dimnik št. 1 v Evropi
PGP
GRADNJA ŽALEC
Razstavi in koncert
Kranj — JV"petek, 31. maja, ob 18. uri bo v galeriji Prešernove hiše otvoritev razstave grafike in gravure Adija Arzenška. Ob 18.30 pa bo v galeriji Mestne hiše otvoritev retrospektivne razstave del akademskega slikarja Milana Batiste.
Ob 19. uri bo v Renesančni dvorani Mestne hiše koncert, na katerem sodelujejo: članica ljubljanske opere sopranistka Hilda Holzl, ^lan in solist orkestra Slovenske filharmonije, klarinetist Igor Karlin in Pianistka Gita Mally. Izvajali bodo dela Mozarta, Šivica, Marcella, Habauda, Bellinija, Puccinija, Giampierija in Čajkovskega. P. L.
Mali oglasi: do 10 besed 15 din, vsaka nadaljnja beseda 2 din; naročniki imajo 25 % popusta. Neplačanih oglasov ne objavljamo.
prodam
Prodam 2,5 t BETONSKEGA ŽELEZA, premera 6 in 10 mm ter LI-TOŽELEZNO BANJO. Naslov v oglasnem oddelku
Po ugodni ceni prodam veliko količino stoječe TRAVE. Senično 19, Križe	3359
Poceni prodam rabljeno SPALNI: CO z vzmetnicami. Mravlje, Staneta Rozmana 5, Kranj	3435
Prodam GUMI VOZ — 16 col, ELEKTROMOTOR — 5 KS in motorno kolo 175 ccm MAX NSU, prevoženih 12.000 km. Vse je v zelo dobrem stanju. Kogovšek Stanko, Iz-gorje 6, Žiri	3502
Prodam košnjo SENA. Zg. Brnik 22, Cerklje	3503
Prodam 5 hektarov TRAVE in DETELJE za celo leto košnje. Klane 45, Komenda	3504
Prodam PUNTE, BANKINE, staro oštrešje in 1 kubik kostanjevih DESK "30 mm. Dvorje 17, Cerklje
3505
Prodam traktorski tračni OBRAČALNIK v dobrem stanju. Cena 2500 din. Prevodnik, Brode 3, Škofja Loka	3506
Prodam dva mlada PSIČKA -nemška ovčarja. Podberšič Marko, Ul. 31. divizije 19, Kranj	3507
Prodam KRAVO, 9 mesecev brejo. Zg. Bela 42	3508
Prodam večjo količino rabljene strešne OPEKE BOBROVEC. Visoko 72, Šenčur	3509
Valilnica Naklo prodaja
po 1 dinar dnevno sveža jajca vsako sredo in soboto
_KZ NAKLO
Prodam kombiniran ŠTEDILNIK elektrika — plin. Ogled popoldan Kuštar Mira, Kebetova 1, Kranj 3510 Prodam TELICO simentalko, ki bo avgusta teletila — dobro mleka-rico. Mišače 11 pri Otočah 3511 Prodam stoječo LUCERNO. Pivka 3, Naklo \	^ 3512 Prodam skoraj nove KAŠĆE za žito. Porenta Marija, Huje 19 3513 Prodam suha BUKOVA DRVA. Babni vrt 9, Golnik 3514 Prodam 9 let staro KOBILO, vajeno vsega dela. Rajhman Jože, Sp. Plavž 20, Jesenice 3515 Prodam večjo količino KROGEL za betoniranje. Britof 319, Kranj
3516
Ugodno prodam dolgo belo dekliško OBLEKCO za obhajilo ali birmo. Kranj, Partizanska 21 3517 Prodam KOSILNICO BCS in KONJA. Sebenje 36, Tržič 3518
vozila
Po nizki ceni prodam l)KW 12 F v voznem stanju. Prodam tudi nove BATE. Ul. 31. divizije 40, Kranj 3393 Prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 1300, letnik 1972. Gasilska 35, Šenčur	3404
Prodam SPAČKA 425 ccm. Plačilo možno tudi s čekom. Cengle, Kamna gorica 3	4375
Prodam VRATA od škode 1000 in diferencial. Lesce, Čopova 1 3519 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1965. Staneta Žagarja 4, Kranj 3520 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1962 za 6000 din. Kbšnik Boris, C- na Brdo 39, Kranj	3521
Ugodno prodam ZASTAVO 750, letnik 1971, dobro ohranjeno. Dru-lovka 20, Kranj	3522
Prodam FIAT 1800, zaleten, stroj generalno obnovljen. Dijanič Zlat-ko, Gubčeva 8, Radovljica 3523 Prodam ZASTAVO 750, renovirano, letnik 1962, v voznem stanju. Vopovlje 15, Cerklje	3524
Prodam avto ZASTAVO 750, letnik 1970. Topolje 9, Selca nad Škofjo Loko	3525
Prodam ZASTAVO 750, letnik 1970 oktober. Informacije od 14. ure dalje na tel. 23-412	3526
Za R 10 prodam 4 rabljene GUME z obroči MICHELIN ZX rkdial 145 x 15. Maček Viktor, Preddvor 54
3527
Prodam AMI 8, letnik 1971. Zlato polje 3, Kranj	3528
Prodam avto NSU PRINC 1200, letnik 1969, telefon 24-378 od 15. ure naprej. Kranj, Nazorjeva 12 3529 Prodam francosko športno dirkalno KOLO. Zg. Brnik 81	3530 Prodam FIAT 850 po ugodni ceni. Informacije na tel. 50-477 3531 Prodam dirkalni motor JAWA 175 ccm. Ogled popoldan. Globočnik, Šempetrska 35, Kranj 3532 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1971. Cena 17.000 din. Avtoličar Torkar, Lesce, telefon 75-520 3533 Prodam SIMCO 1100, letnik 1969. Kranj, Koroška 65, telefon 22-708
3534
ŠKODO, letnik 1967, prodam. Telefon 21-450	3543
stanovanja
VELIKA IZBIRA BARV IN DEZENOV PLAST I F I Ci RANIH IN PAPIRNATIH TA PET
BO ZADOVOLJILA VSAK OKUS
,GRAMEX" 3
•n?n TRr.n\/iMA
TOZD TRGOVINA
LJUBLJANA, KURILNIŠKA 10 IN POSLOVALNICA JESENICE
ostalo
Mizarsko strojno delavnico dam v najem s stanovanjem. Naslov v oglasnem oddelku.
3540
izgubljeno
Izgubil sem DENARNICO v kinu Center, v petek 24. 5. Prosim poštenega najditelja, naj jo vrne na naslov: Repnik, Praprotna polica 10, Cerklje	3541
najdeno
Našlo se je PONY KOLO. Poizve se pri Fende, Ul. Milene Korbar 18, Kranj	3542
V Kranju oddam trosobno opremljeno STANOVANJE s centralno kurjavo in pralnim strojem za dobo 2 let. Ostalo po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku.	4388
Starejšo GARSONJERO ali eno-sobno STANOVANJE kupim v Kranju. Ponudbe pod »Plačnik v gotovini«	3535 Iščem opremljeno SOBO v Kranju ali okolici za dobo 2 mesecev. Naslov v oglasnem oddelku 3536 Nujno iščem SOBO v Škofji Loki ali bližnji okolici. Ponudbe na Turistično društvo Škofja Loka 3537 Nujno potrebujem neopremljeno SOBO v Kranju ali bližnji okolici. Naslov v oglasnem oddelku. . 3538 Oddam SOBO mirni ženski. Va-ljavčeva 8, stanovanje 11, drugo nadstropje, Kranj 3539
Kranj CENTER
29.	maja angl. barv. film STRAH V NOCl ob 16. in 18. uri, premiera francoskega barvnega „ filma NASLEDNIK ob 20. uri
30.	maja franc. barv. film NASLEDNIK ob 15.30, 17.45 in 20.uri
31.	maja franc. barv. film NASLEDNIK ob 15.30, 17.45 in 20. uri
' Kranj STORŽiC
29.	maja franc. barv. film OPERACIJA LEONTINA ob 16., 18. in 20. uri
30.	maja premiera jug. barv. filma ZAKLETA SVA, IRINA ob 16., 18. in 20. uri
31.	maja jug. barv. film ZAKLETA SVA, IRINA ob 16., 18. in 20. uri
Tržič
29.	maja franc. barv. film ZACETNICA NA PLOČNIKU ob 18. in 20. uri
30.	maja franc. barv. film ZAČETNICA NA PLOČNIKU ob 18. in 20. uri
31.	maja amer. barv. film OBRAČUN NA K A RIBI H ob 20. uri
Kamnik DOM
29.	maja amer. barv. film OBRAČUN NA KARIBIH ob 18. in 20. uri
30.	maja amer. barv. film OBRAČUN NA KARIBIH ob 18. in 20. uri
31.	maja amer.-ital. barv. film SARTANA, DOLARJI IN DUHOVNIK ob 20. uri
Radovljica
29.	maja franc.-ital. barv. film ZADNJI TANGO V PARIZU ob 20. uri
30.	maja amer. barv. film ZGODBA Z ZAHODNE STRANI ob 20. uri
31.	maja amer. barv. film AFERA METROPOLITANSKE POLICIJE ob 20. uri
Jesenice RADIO
29.	maja amer. barv. film SICILIJANSKA BRATA
31. maja amer. film FRA DJAVOLO
Jesenice PLAVŽ
30.	maja amer. film FRA DJAVOLO
31.	maja amer. barv. film SICILIJANSKA BRATA
Kranjska gora
29.	maja amer. barv. CS film SOUNDER ALI PASJE ŽIVLJENJE
30.	maja amer. barv. film SICILIJANSKA BRATA
Škofja Loka SORA
29.	maja ital. barv. film TRDOKOZEC ob 16. in 20. uri
30.	maja franc. barv. film MARSEJSKI K LAN ob 20. uri
31.	maja franc. barv. film MARSEJSKI KLAN ob 18. in 20. uri
Železniki OBZORJE
.29. maja amer. barv. film ZDAJ GA VIDIŠ. ZDAJ GA NE VIDIŠ ob 20. uri
31. maja amer. barv. filnj ZDAJ GA VIDIŠ, ZDAJ GA NE VIDIŠ ob 20. uri
Obsedno stanje
Režija: Costa Gavras Gl. vloge: Yves Montand, Renato Sai-vatori, O. E. Hasse
Glasba: Mikis Theodorakis »Z«, IViznanje in Obsedno stanje so filmi, v katerih Costa Gavras, francoski režiser grškega rodu, izpričuje svojo napredno politično opredeljenost v kritičnem odnosu do političnih in tudi socialnih problemov sedanjosti. Njegovi filmi so politično angažirali in skozi dobro izdelano akcijo razgrinjajo pred gledalcem dobre in slabe strani neke stvarnosti. Njegov pristop nikakor ni črno-bel, ampak kritičen, objektiven in predvsem napreden.
Obsedno stanje nadaljuje tradicijo dinamičnih t#r akcijsko in vsebinsko razgibanih filmov. V njegovem žarišču je južnoameriško revolucionarno gibanje, ki naj bi enkrat za vselej opravilo s politično ideološko in tehnološko dominacijo ZDA na tej celini. Kraj dogajanja je v filmu opredeljen samo posredno, namreč država, v kateri se odvija zgodba o ugrabitvi predstavnika ameriške tajne policijske organizacije ni imenovana, saj je amerikanizacija problem vseh držav Latinske Amerike. Toda posredno lahko ugotovimo, da gre za Urugvaj, kjer je gibanje tupamarov najbolj razširjena oblika revolucionarnega boja.	M. G.
Izdaja ČP »Gorenjski tisk«, Kranj, Ulica MoAe Pijadeja 1. Stavek: CP »Gorenjski tisk« Kranj, tisk: Združeno podjetje Ljudska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2. — Naslov uredniAtva in uprava lista: Kranj, MoAe Pijadeja 1. — Tekoči račun pri SDK v Kranju Atevilka 51500-601-12594 — Telefoni: glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 21-190, uredniAtvo 21-835, novinarji 21-860, malooglasni in naročniAki oddelek 21-194. — Naročnina: letna 90 din, polletna 45 din, cena za 1 Atevilko 1 dinar. — OproAčeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72.
m II	Q
i L« WU 1 Jrm. mJ^ «
Voznica katrce se je odločila za tvegano prehitevanje tovornjaka; iz rahlega ovinka na cesti prvega reda na Meji pa ji je nasproti pripeljal osebni avtomobil znamke BMW. V silovitem trčenju, v katerem je katrco nazadnje še vrglo v tovornjak, je bila voznica v katrci hudo ranjena, njen avtomobil pa uničen. — Foto: F. Perdan
ti £>cr*£>r*£>
I I^COI ^V/C/
Umrl v bolnišnici
V	petek, 24. maja, zjutraj je v ljubljanski bolnišnici zaradi poškodb dobljenih v prometni nesreči 19. maja v Naklem umrl 35-letni Viktor Rogelj doma iz Tupalič 25.
Nezgoda kolesarja
V	četrtek, 23. maja, nekaj po 14. uri se je na Ljubljanski cesti v Kranju pripetila prometna nezgoda kolesarju Milovanu Šariču (roj. 1937) iz Zg. Bi-f nj. Kolesar je vozil od Labor proti centru mesta po desni strani mimo počasi se pomikajoče kolone vozil. Ko je peljal mimo avtobusa, vozil ga je Alojz Ropret (roj. 1921) iz Radovljice, ga je verjetno s komolcem zadel, tako da je padel in se huje ranil.
Trčenje v križišču
Voznik osebnega avtomobila Albin Sajmič (roj. 1949) iz Srakovelj je v petek, 24. maja, zjutraj z neprimerno hitrostjo pripeljal po Stritarjevi ulici v Kranju in zavijal v desno na Gregorčičevo. Pri tem je trčil v nasproti vozeči avtomobil Stepana Lisjaka iz Maribora, ki je pripeljal iz centra. V trčenju je bil lažje ranjen voznik Sajmič. Škode na avtomobilih pa je za 16.000 din.
Zavijal v levo
V	petek, 24. maja, dopoldne je na cesti prvega reda na Hrušici voznik osebnega avtomobila Hinko Klinar (roj. 1927) z Jesenic nameraval zaviti v »evo na dvorišče hiše št. 12. Vtem pa je iz nasprotne smeri z neprimerno hitrostjo pripeljal v osebnem avtomobilu Božidar Mladenovič (roj. 1916) iz Ljubljane. V trčenju avtomobilov se ni ranil nihče, škode pa je za 40.000 din.
Vozil po levi
V	petek, 24. maja, nekaj po 12. uri se je v Gozd-Martuljku pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Edo Dolžan (roj. 1943) iz Gozd-Martuljka je vozil pravilno po svoji desni proti Jesenicam, ko mu je v nepreglednem ovinku pripeljala nasproti po levi voznica osebnega avtomobila Blagorodna Davidović (roj. 1943) iz Kranjske gore. V nesreči je bila voznica Da-vidovičeva ranjena in so jo prepeljali v jeseniško bolnišnico, škode pa ie za 3500 din.	.	•
Prekratka varnostna razdalja
V	petek, 24. maja, poppldne je na Cesti Borisa Kidriča na Jesenicah voz-^nik osebnega avtomobila Zvonko Soklič zavijal v desno na izogibališče. Za
njim je svoj avtomobil voznik Vojko Mikolič (roj. 1947) z Jesenic ustavil, prav tako je ustavil tudi voznik Anton Šuštaršič (roj. 1932) z Britofa pri Kranju. Za temi avtomobili pa je vozil v prekratki varnostni razdalji voznik avtobusa Rudi Lah (roj. 1944) z Jesenic. Avtobus je trčil od zadaj v Šušteršičev avtomobil in ga potisnil v Mikoličevega. V nesreči ni bil ranjen nihče, na vozilih pa je škode za 20.000 din.
Nepravilno prehitevanje
V	soboto, 25. maja, popoldne je na cesti prvega reda na Podkorenu voznik osebnega avtomobila Jože Kopavnik (roj. 1946) iz Rateč v blagem preglednem ovinku prehiteval osebni avtomobil Mihaela Šimenca (roj. 1948) iz Kranjske gore. Pri prehitevanju je voznik Kopavnik zapeljal z levimi kolesi s ceste v jarek, nato pa v desno čez cesto pred Šimencev avtomobil, tako da sta trčila.
V	nesreči se je Šimencev avtomobil prevrnil na desni bok. Voznika sta bila v-nesreči težje ranjena, lažje poškodbe pa je dobila sopotnica Zora Šimenc, iianjene so prepeljali v jeseniško bolnišnico. Škode na avtomobilih ie za okoli 30.000 din.
Neprimerna hitrost
V	soboto, 25. maja, nekaj po 23. uri se je na cesti prvega reda v Podlju-belju pripetila prometnd nezgoda zaradi neprimerne hitrosti. Voznik osebnega avtomobila švicarske registracije Ivan Šuštaršič (roj. 1947) s Črnivca je vozil proti Tržiču. V levem nepreglednem ovinku je njegov avtomobil zaradi neprimerne hitrosti zaneslo v desno v breg, od tu ga je odbilo v drsno ograjo, nato pa se je prevrnil na streho in po njej drsel še kakih 150 metrov. Voznika jn sopotnika Marjana Lukana z Brezij so ranjena prepeljali v jeseniško bolnišnico. Škode je za okoli 60.000 din.
Izognil se je otroku
V	ponedeljek, 27. maja, popoldne je voznik osebnega avtomobila Jože vTOielj (roj. 1949) iz Dragočajne peljal skozi Hrastje. Pri hiši št. 109 pa je nenadoma pred njegovim avtomobilom stekla čez cesto štiriletna Vesna Boštar. Da bi otroka ne zadel, je voznik Krmelj zavil v desno in trčil v ograjo.
V	nesreči je bil voznik lažje ranjen, škode pa je za okoli 11.500 din.
Utrujeni voznik
V	nedeljo, 26. maja, popoldne je na cesti prvega reda med Mejo in Jeprco voznica osebnega avtomobila Ljudmila Strnad (roj. 1939) iz Medvod zaradi utrujenosti med vožnjo v koloni zadremala. Zapeljala je v desno s ceste in trčila v drevo. V nesreči sta bili voznica in njena hčerka ranjeni. Škode je za 15.000 din.	L. M.
Domača kosilnica na ogled
Liipnica — Strojna industrija SIP iz Šempetra v Savinjski dolini je začela izdelovati motorno kosilnico kombinator M 200. Ker je izdelek priznane domače tovarne zanimiv za naše kmetovalce, organizira Kmetijsko živilski kombinat Kranj, TOZD Kooperacija Radovljica v torek, 4. junija, ob 16. uri pri Boltarju na Lipnici 4 praktični prikaz delovanja motorne kosilnice. Organizator praktičnega prikaza želi, da bi se v torek oglasilo na Lipnici čim več kmetov.	-jk
dežurni veterinarji
od 31. maja do 7. junija 1974: veterinar TERAN Janez Valjavčeva 6, telefon 23-716 ali 21-798; od 7. do 14. junija 1974: veterinar CEPUDER Bogdan Kranj, Kajuhova 23, telefon 22-994
Uprava javne varnosti v Kranju
sprejme na delo za čas od 15. junija do 30. septembra 1974
več študentov in dijakov
—	za opravljanje nalog na mejnih prehodih in
—	urejanje cestnega prometa na območju splošnih postaj milic UJV Kranj.
Prijavijo se lahko kandidati, ki so dopolnili 18 let starosti, so zdravstveno sposobni in da izpolnjujejo pogoje iz 1. odstavka 71. člena zakona o notranjih zadevah.
Prijave sprejema UJV Kranj, Cesta JLA št. 7 do 15. junija 1974.
Podjetje
Kovin ar stvo Maja
Ljubljana, Celovška 182/a
objavlja
prosta delovna mesta:
v
1.	VECPK KLJUČAVNIČARJEV
Povprečni OD ca. 2500 din
2.	VECKV KLJUČAVNIČARJEV
Povprečni OD 3000 din.
4. VEC UČENCEV V GOSPODARSTVU SPLOŠNE KLJUČAVNIČARSKE STROKE
Mesečne nagrade I. letnik 500 din II. letnik 600 din III. letnik 700 din
Za vsa razpisana delovna mesta velja poizkusno delo 3 mesece.
Ponudbe pošljite na kadrovsko službo podjetja v 8 dneh od dneva objave razpisa.
Dimnikarsko / podjetje Kranj
razpisuje naslednja prosta delovna mesta
1.	vajencev
z dokončanimi 6 razredi osnovne šole proti mesečni nagradi I. letnik 700 din in plačilu šolnine
2.	več kvalificiranih dimnikarjev
Nastop dela možen takoj ali po dogovoru. Rok za vložitev ponudb je 15 dni po objavi razpisa.
Sindikalisti
tudi v vaterpolu
Komisija za rekreacijo pri občinskem sindikalnem svetu Kranj bo 6. in 12. junija organizatorica prvega sindikalnega prvenstva v vaterpolu. Komisiji so se prijavile že ekipe Iskre, Planike, Prosvete, Tekstilindusa ter Zdravstvenega doma. Pričakujejo pa še prijave Save, Obrtnikov in Ikosa.
Tekmovanje bo vsekakor zanimivo, ^aj se bodo pomerili igralci, ki so neregistrirani in ki ne igrajo pri nobenem klubu. Pravila namreč določajo, da v moštvu lahko nastopi samo eden od aktivnih. Prijave pa še niso dokončne, saj se vsi, ki želijo tekmovati, lahko prijavijo komisiji za rekreacijo do 5. junija. -dh
Kemična čistilnica in pralnica BISTRA Škofja Loka
razpisuje javno dražbo
za prodajo dotrajanega stanovanja v II. nadstropju hiše na Titovem trgu 14 v Škofji Loki.
Stanovanje meri 45 kv. m, je popolnoma dotrajano. Izklicna cena je 22.010 din, in sicer pod naslednjimi pogoji:
kupec se mora obvezati, da bo adaptacijo izvedel po načrtu in v času, ko bo podjetje adaptiralo ostali del hiše. Prav tako se kupec s pogodbo obveže, da bo plačal k stroškom adaptacije skupnih prostorov in inštalacij (hodnik, stopnice, ostrešje, fasada, centralna kurjava, dovod električne inštalacije, vodovoda, kanalizacije, načrt adaptacije itd.) sorazmerni del stroškov glede na površino prostorov. Kupnino je treba plačati v celoti v 15 dneh po podpisu pogodbe.
Kupec nosi vse stroške v zvezi z nakupom (prometni davek, stroške cenitve in podobno).
Interesenti za nakup morajo pred pričetkom držabe vplačati 10 % od izklicne cene kot varščino.
Prednost pri nakupu imajo delavci podjetja, ki nimajo rešenega stanovanjskega vprašanja. Javna dražba bo 5. junija 1974 ob 8. uri na upravi podjetja Spodnji trg 27, kjer interesenti lahko dobijo podrobnejše informacije.
Zahvala
Ob nepričakovani, prerani smrti našega sina, očeta, brata, bratranca, strica, nečaka in svaka
Viktorja Roglja
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za pomoč, podarjene vence in cvetje ter za izrečeno sožalje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo kolektivu Puškarne Kranj, Andreju Jeriču za poslovilne besede ob odprtem grobu, pevcem iz Šenčprja ter č. g. kaplanu za pogrebni obred.
Za njim žalujejo vsi njegovi.
Tupaliče, 26. maja 1974
Zahvala
Ob smrti našega dragega očeta, starega očeta, pradeda, prapra-
deda in strica
Franca Prestorja
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in organizacijam, ki so nam ustno ali pismeno izrazili sožalje, mu darovali vence in cvetje ter ga v tako velikem številu pospremili v njegov poslednji dom. Lepa hvala g. dr. Vrbnjaku za pomoč v bolezni. Posebna zahvala častiti duhovščini za pogrebni obred ter pevskemu zboru za žalostinke.
Vsem še enkrat najlepša hvala.
Žalujoči: hčerki z družinama
Kranj, Maribor, Ljubljana, 27. maja 1974
Zahvala
Ob boleči in nenadomestljivi nenadni izgubi našega ljubega moža, očeta, brata, strica, bratranca in nečaka
Alojza Bukovnika
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam ob najhujših trenutkih stali ob strani, mu darovali vence in cvetje in ga v tako velikem številu spremili v mnogo prerani grob. Posebno zahvalo pa smo dolžni dobrim sosedom, sorodnikom, g. kaplanu, sodelavcem iz Iskre in tovarišu Cudermanu za poslovilne besede ob odprtem
grobu.
Žalujoči domači
Zg. Bela, Suha, Preddvor, Kokrica, 27. maja 1974
Umrla nam je naša draga žena, mami, stara mami, sestra in tašča
Jožica Polak roj. Bizjak
gospodinja iz Naklega 151
Od nje se bomo poslovili v sredo, 29. maja 1974, ob 17. uri izpred hiše žalosti na pokopališče v Naklem.
Žalujoči: mož Franc, sin Branko z družino, zet Dušan z družino, sestra Minka in ostalo sorodstvo.
Naklo, Medvode, Jesenice, Ilirska Bistrica, Bohinj, 27. maja 1974
Naš komentar
Zlato, srebro in bron za naše
Dragaš ponovno svetovni prvak — Dvojica Dragaš-Steržaj druga in bronasta kolajna za našo izbrano moško kegljaško vrsto. To je izkupiček Jugoslovanov na desetem svetovnem prvenstvu v kegljanju.
Res dober uspeh v enotedenskih borbah za naslov najboljšega na svetu. Deseto jubilejno svetovno prvenstvo v Eppelheinu je prineslo v obeh moštvenih konkurencah presenetljiv vrstni red. Pri moških so namreč najvišji naslov osvojili prav kegljači iz Romunije pred ZRN in Jugoslavijo. Naša reprezentanca je v ekipnem delu začela izvrstno, saj so bili po štirih nastopih de na drugem mestu, velike možnosti pa so imeli tudi za zlato, saj sta v zadnjem nastopu zaigrala Česen in Steržaj. Mladi Kranjčan je opravičil svoj nastop, saj je podrl 901 kegelj. Kot zadnji je šel na stezo naš rutinirani in proslavljeni kegljaški as Steržaj. Po vsej verjetnosti je bila to zanj prevelika psihična obremenitev — pred tem je prebolel tudi gripo — je kljub temu, da je igral tako kot smo ga navajeni, ni blestel. Z 847 keglji je spravil našo reprezentanco na tretje mesto, kar pa ni neuspeh. Ostali štirje Biber, Mihajlovič, Dragaš in drugi Kranjčan Turk so zadovoljili. Biber je podrl 880 kegljev. Turku kot vse kaže niso godile premehke steze, Mihajlovič, ki je bil prvič v reprezentanci, je podrl 855 kegljev, medtem koje Dragaš že v ekipnem delu najavil kandidaturo za najvišja mesta, saj mu je uspelo podreti 908 kegljev.
Dvojica Dragaš-Steržaj je osvojila srebro. Vse kaže, da tudi Steržaju niso ugajale mehke steze, saj je v dvojicah podrl 871 kegljev. Svetovni prvak iz leta 1972 Zagrebčan Dragaš, ki je sicer rojen pri Zadru, je spet zaigral kot v najboljših dneh. Čeprav so ga med pripravami dajale poškodbe in bolezen, je v tem delu podrl 939 kegljev in s tem že prehitel vse ostale tekmece za prvaka.
No, Dragaš v posameznem delu ni razočaral. Spet je bil stari temperamentni Dalmatinec, ki je z 890 keglji in skupaj z 2737 osvojil spet naslov najboljšega na svetu in je kot prvi dvakrat na najvišji stopnički. Med 20 posamezniki je bil Biber 13. (2661), 16. Steržaj (2642), 18. Česen (2603).
Če smo lahko zadovoljni z izkupičkom osvojenih medalj pri moških, pa tega ne moremo reči za žensko vrsto. Peto mesto naših predstavnic je neuspeh. Za ublažitev slabega uspeha pa sta poskrbeli Ljubljančanka Čuličeva, ki je med posameznicami četrta, ter osma Ludvikova (Štore).	D. Humer
OŠ Lucijana Seljaka pri pionirkah in OŠ Simona Jenka pri pionirjih
Odlična udeležba
Nedeljska kolesarska dirka, ki jo je v počastitev dneva mladosti organiziralo na novo ustanovljeno turistično športno društvo Kokrica, je pokazala, da je na Gorenjskem dovolj zanimanja za kolesarski Šport. Nastopilo je namreč kar 80 tekmovalcev, ki so bili razdeljeni po skupinah. Na Kokrici pa se ne zanimajo samo za kolesarstvo, saj v
Tretja zaporedna zmaga ekipe Sava
Na kolesarski dirki mladincev v počastitev dneva mladosti in 82. rojstnega dne maršala Tita v Kumrov-^u so mladinci Save po dirkah na in v Beogradu tretjič zaporedoma dobili pokal za ekipno zmago. Med posamezniki je bil najuspešnejši Keršič (Branik Maribor), Savčani Pa so se uvrstili na naslednji, mesta: 4- Ropret, 7. Terglav, 8. Udovič in 10. Reven.
Člani so tokrat sodelovali na dirki Po Sloveniji in Hrvatski. Ta dirka je bila že 25. po vrsti, kljub tako visokemu jubileju pa je bila udeležba zelo skromna, kar je sicer zelo živahni, hitri in borbeni dirki dalo manj svetal pečat. Najuspešnejši med posamezniki je bil Cvitko Bilič (Sipo-rex Pulj), ekipno pa Astra Ljubljana, Žagar je bil 8., Hvasti 11., Valen-čiČ 15. in Rakuš 18., ekipno pa so bili Peti.	F. Jelovčan
zimskem času prirejajo tudi smučarske tečaje in tekmovanja.
Rezultati — cicibani: (1 km): 1. Dežman (Kokrica), 2. Sajovic (Kranj), 3. Hafner, 4. Hudobivnik, 5. Dežman (vsi Kokrica); cicibani do 10 let (1 km): l. Urbane, 2. Beton, 3. Bratun, 4. Kavaš, 5. Ratnik (vsi Kokrica); cicibanke do 10 let (1 km): 1. Plestenjak, 2. Orehek, 3. Bašelj, 4. Sušnik (vse Kokrica); pionirke od 10 do 15 let (1 km):
1.	B. Bašelj, 2. Pestar, 3. Vidic, 4. Kern <vse Kokrica); pionirji od 10 do 15 let (1 km): 1. M. Beton (Kokrica), 2. Herlec (Preddvor), 3. Urbane (Kokrica), 4. Logar (Kranj), 5. Kralj (Kokrica); mladinci in člani s turističnimi kolesi (17 km): 1. Peško, 2. Kešpret, 3. Kozjek, 4. Hlebec (vsi Kokrica), 5. Cerkovnik (Preddvor); mladinci s specialnimi kolesi (17 km): 1. Štirn,
2.	Cugelj, 3. Raspor (vsi Kranj), 4. Lombar (Preddvor), 5. Bahun (Tržič), člani (17 km): 1. Tulipan, (Kranj), 2. Knaflič (Bled),
3.	Žagar* 4. Ribnikar (oba Kokrica), veterani nad 35 let (17 km): 1. Dežman, 2. Bukovnik (oba Kokrica), 3. Gros, 4. Pintar (oba Kranj), 5. Z. Herlec (Preddvor).
Za uspešno prireditev dirke imajo največ zaslug predsednik TŠD Kokrica Ivan Lužovec ter Alojz Dežman in Božo Bašelj. To društvo bo po besedah organizatorja prireditev prirejala vsako leto, ki naj bi pozneje prerasle v tradicionalno.
-dh
šport med vikendom
NOGOMET — Gorenjski ligaši v ZCNL so tokrat zatajili, saj so od šestih točk osvojili le eno. Čeprav je kranjska Sava v Stražišču gostila novogoriška Vozila, ki se borijo za prvaka, je morala priznati premoč gostom. Edino točko so osvojili Tržičani, ki so na igrišču pod Gradom remizirali s Primorjem. Triglav je gostoval pri Usnjarju, kjer pa je tekmo izgubil.
Izidi: Sava : Vozila 0:1 (0:0), Usnjar : Triglav 2:1 (1:0), Tržič : Primorje 0:0.
Pari prihodnjega kola (9. junij): Triglav : Vozila, Litija : Tržič, Adria : Sava.
KOŠARKA — V I. A SKL je kranjski Triglav po dramatični igri s težavo premagal Fructal. V I. B so bili Jeseničani uspešni v Rušah, medtem ko so igralke Kroja v ženski slovenski košarkarski ligi izgubile tekmo z Ježico. Tu je prišlo do zapleta, saj kot pravijo poročila, sta sodnika 10 sekund pred koncem tekmo odpiskala.
Izidi, moški: Triglav : Fructal 71:69 (43:34), Ruše : Jesenice 54:64 (22:31 X ženske: Kroj-.Ježića 61:62 (36:30).
Pari prihodnjega kola, moški: Novoteks : Triglav, Jesenice : Koper, ženske: Marles : Kroj.
ROKOMET — Dekleta Alplesa so tokrat gostovale v Trogiru, kjer se domača ekipa poteguje za prvo mesto. Tekmo so izgubile kar z 10 goli razlike. V moški republiški ligi sta oba gorenjska predstavnika oddala točki. Slovenj Gradec je premagal Tržič, Kamnik pa je izgubil s Piranom.
Izidi, ženske: Trogir : Alples 23:13 (13:7), moški: Kamnik : Piran 13:20 (8:8), Slovenj Gradec : Tržič 16:11 (6:8).
Pari prihodnjega kola, ženske: Alples : Rudar, moški: Tržič : Ribnica, Rudar : Kamnik.
Na pionirskem košarkarskem festivalu 74 so pionirke osnovne šole Padlih prvo-borcev iz 2irov spet najboljše v Sloveniji. Lep uspeh so dosegle tudi mlade košar-karice OŠ Cvetka Golarja, ki so zasedle drugo mesto.
Na enakem turnirju v Litiji pa je bila med pionirji ekipa OŠ Padlih prvoborcev četrta.
TENIS — Nadaljujejo se boji v ligaškem tekmovanju za teniški pokal Slovenije. Tenisači kranjskega Triglava so v članski I. A konkurenci v Kamniku premagali domačine, mladinsko vrsto 'IViglava II pa je v Ljubljani premagala Olimpija I.
I»w<;. KomnIL • Triolov '> 'A Olimniiit I • Triolnv 112:1	-dh
Novost letošnjega občinskega prvenstva v atletiki so bili kvalifikacijski dvoboji oziroma troboji, ki so jih izvedle šole pred občinskim prvenstvom. Glede na zbrano število točk se je šest šol uvrstilo na občinsko prvenstvo, izpadli pa sta OŠ Stanko Mlakar (Šenčur) in OŠ Josip Broz-Tito (Predoslje). Namen kvalifikacijskih dvobojev je bil omogočiti šolskim reprezentancam, da pred občinskim prvenstvom ugotove slabe točke v reprezentancah in jih pred prvenstvom odpravijo. Zelo dobri rezultati kažejo, da je novost vredno obdržati. Veliko posameznikov in predvsem prvouvrščeni ekipi imajo možnost uvrstiti se na republiško prvenstvo, ki bo v Ljubljani.
Rezultati — pionirke: 60 m: 1.
LTH gorenjski
prvak
V predzadnjem kolu v gorenjski članski A ligi so bili doseženi pričakovani rezultati. Naslov gorenjskega prvaka si je dokončno že priboril škofjeloški LTH, ki bo v prihodnji sezni lahko nastopil v zahodni conski nogometni ligi.
Rezultati: Naklo : Jesenice 1:1, Lesce : Korotan 0:1, Britof : Šenčur 6:3, Bohinj« : LTH 1:2; tekma Alples : Bled bo odigrana med tednom.
Lestvica:
LTH	17	13	2	2 55:20 28
Alples	16	9	4	3 40:23 22
Jesenice	17	6	7	4 31:29 19
Lesce	17	5	6	6 30:29 16
Bled	16	6 3		7 26:28 15
Naklo	17	5	5	7 27:35 15
Britof	17	5	3	9 26:31 13
Bohinj	17	5	2	10 22:45 12
Šenčur	17	4	3	10 28:35 11
Korotan	17	4	3	10 28:38 11 P. Novak
Didić
mednarodni sodnik
Evropski vaterpolski plavalni komite s sedežem na Dunaju je zboru sodnikov Jugoslavije poslal listo jmednarodnih vaterpolskih sodnikov. Med Ivkovi-čem, Saifertom (oba Zagreb), Jo-vićem, Kneževićem (oba Split), Lubardo (Kotor) je tudi Kranjčan Didić. Tako smo z Didićem dobili prvega slovenskega mednarodnega sodnika, kar je lep uspeh za ves slovenski vaterpolo.
Na listi sojenja I. in II. zvezne vaterpolske lige so tudi štirje Kranjčani: Pičulin bo vodil tekme I. zvezne lige, medtem ko so Chvatal, Maržič in Ankerst delegirani za sojenje tekem II. zvezne lige.
Določeni so sodniki za sojenje II. zvezne lige. Da pa bo šlo letos zares in da ne bo prišlo do zapletov, so derbi tekme med Triglavom in Solarisom, ki se bosta oba borila za prvo mesto, delegirali res oba mednarodna arbitra. Tekmo Solaris : Triglav v Šibeniku bo vodil Seifert, v Kranju pa Triglav : Solaris Ivković. Oba imata že toliko veljave, da ne smemo dvomiti o njuni poštenosti.
Jugoslovanska državna reprezentanca te dni nastopa na med,; narodnem turnirju v Rimu in Neaplju. Poleg nadih igrajo še SZ, Madžarska in Italija. Vodja Jugoslovanov na teh dveh turnirjih je Kranjčan Mate Becić. 1. in 2. junija bo na Reki meddržavno prijateljsko srečanje Jugoslavija : Madžarska. To srečanje bi moralo biti v Kranju — to smo zapisali tudi v našem časniku — toda ker v bazenu še ni vode in niso zagotovljene sanitarije, so tekmo prevzeli Rečani.	-dh
Darja Mandič (S. J.) 8,4, 2. Dragica Konjar (L. S.) 8,6, 3. Zdenka Hriber-nik (L. S.) 8,6; 300 m: 1. Bernarda Oman (L. S.) 47,9, 2. Majda Kotnik (D. J.) 48,0, 3. Cveta Jane (F. P.) 48,4; višina: 1. Metka Bergant (S. J.) 141, 2. Tanja Urbane (F. P.) 139, 3. Mirjana Deželak (D. J.) 125; štafeta 4x60 m: 1. OŠ Lucijan Seljak 33,2, 2. OŠ Simon Jenko 33,6, 3. Oš France Prešeren 34,5; skok v daljavo: 1. Leonida Jesenovec (F. P.) 50,8, 2. Špela Bajželj (S. Z.) 43,6, 3. Veronika Eržen (L. S.) 42,5; suvanje krogle: 1. Tatjana Črnile (L.S.) 9,11, 2. Kristane (D. J.) 8,94, 3.
* Jadranka Bezimovič (S. Ž.) 8,93; troboj: 1. Cvetka Petek (L. S.) 153, 2. Nataša Pavec (F. P.) 139, 3. Jana Sivec (S. Ž.) 135; ekipna uvrstitev: 1. OŠ Lucijan Seljak 793,5 točk, 2. OŠ France Prešeren 714,5, 3. OŠ Simon Jenko 646, 4. OŠ Stane Žagar 610, 5. OŠ Matija Valjavec 579,5, 6. OŠ Davorin Jenko 577 točk;
pionirji: 60 m: 1. Borut Bele (S. J.) 7,3, 2. Bojan Stare (S. J.) 7,4. 3. Jože Polajnar (M. V.) 7,6; 400 in: 1. Marjan Finci (F. P.) 58,7, 2. Zvone Vidmar (M. V.) 59,7, 3. Bojan Oblak (S. J.) 1:00,3; višina: 1. Milan Ačimovič (S. J.) 160, 2. Borut Šolar (L. S.) 155, 3. Ljubo Makuc (F. P.) 155; skok v daljavo: 1. Vinko Ušeničnik (L. S.) 5,49, 2. Igor Erbež-nik (S. J.) 5,19, 3. Brane Šenk (S. J.) 5,10; suvanje krogle: 1. Vinko Gale (F. P.) 12,61, 2. Peter Kapler (L.S.) 11,98, 3. Milan Podjed (D. J.) 11,28; štafeta 4x60 m: 1. OŠ Simon Jenko 29,2, 2. OŠ Davorin Jenko 30,9, 3. OS Matija Valjavec 31,0; troboj: 1. Tone Ferlež (M. V.) 149, 2. Rado Likar (F. P.) 144, 3. Tomaž Šimonac (S. Ž.) 99; ekipna uvrstitev: 1. OŠ Simon Jenko 701,5 točk, 2. OŠ Matija Valjavec 653, 3. OS Lucijan Seljak 583,5, 4. OŠ France Prešeren 571,5, 5. OŠ Davorin Jenko 480,5, 6. OŠ Stane Žagar 439. J. Uufr
Uspešna dejavnost društva
Z občnega zbora športnega društva Borec— Kranj
Na sobotnem občnem zboru ŠD Borec Kranj so udeleženci najprej pregledali dejavnost društva v obdobju med obema zboroma, izvolili nove odbore in se nato pogovarjali o nekaterih temeljnih problemih telesnih invalidov nasploh, predvsem pa njihovega športno-rekrea-cijskega udejstvovanja kot ene od oblik rehabilitacije. Največ je bilo govora o združitvi obeh invalidskih organizacij, ki trenutno delujeta v Kranju, saj je enotna organizacija prvi pogoj načrtnega udejstvovanja invalidov na najrazličnejših področjih družbenega življenja in uspešnega uveljavljanja posebnih interesov. Čeprav udeleženci niso sprejeli dokončnega sklepa oziroma niso izoblikovali stališča o tem problemu, pa
vseeno lahko pričakujemo, da bodo v bližji prihodnosti vsi invalidi združeni v enotno organizacijo, ki bo med drugim razvijala tudi športno dejavnost.
Pregled dejavnosti društva je ponovno potrdil uspešno sodelovanje invalidov v najrazličnejših športno-rekreacijskih dejavnostih. Invalidi športniki so v zadnjih dveh letih dostojno zastopali barve društva, saj so na številnih tekmovanjih osvajali najvišja mesta.
Na koncu so si bili vsi edini v tem, da mora društvo pritegniti tudi nove člane, ki naj bi nadaljevali začeto delo predhodnikov, saj je množičnost ena od osnov kvalitetne rasti.
M.GabrijelČič


Je kriva TTKS?
Ni še pol leta od tega, ko smo v Kranju ljudje, naklonjeni športu, spoštljivo pozdravljali ustanavljanje TTKS. Pričakovati je bilo namreč, da bodo z ustanovitvijo TTKS rešeni mnogi problemi, ki so zavirali razvoj športa v Kranju. Mnoge slabosti, ki so že pošteno načele kranjski šport v celoti, naj bi bile odpravljene. Predvsem glavni problem — financiranje kranjskih športnih panog. 0,64 % od bruto osebnega dohodka na zaposlenega je dalo slutiti, da se bo v Kranju v skupni sklad nabralo okoli 700 milijonov starih dinarjev.
Z javnim glasovanjem so ljudje v delovnih organizacijah soglasno podprli ta predlog, ki bi dal športu novih moči. Predlog je bil sprejet, denar odobren, vendar denarja ni. Nekje se je zataknilo!?
Financiranje bi se moralo začeti že s 1. januarjem 1974. Vendar se je iz (do takrat) opravičenih razlogov stvar nekoliko zavlekla. Celotna shema TTKS je bila tako obširna, da je bilo potrebno res veliko dela, da so se formirali vsi organi. Športne sekcije v okviru ŠD Triglav pa so zaradi te zamude same organizacije že trpele škodo. Po razpustitvi prejšnje občinske zveze za telesno kulturo namreč nihče ni vedel, kam naj se obrne. Ponovna rehabilitacija ObZTK pod okriljem TTKS je to napako dehvo odpravila. Vendar glavno je ostalo isto. To pa je financiranje športnih sekcij v ŠD Triglav. Financiranje je v glavnem po starem že ustaljenem ključu, ki pa ne zadostuje več potrebam in času. Športne panoge, ki so sedaj v glavni sezoni (atletika, tenis, plavanje, košarka itd.), so ostale brez denarja. Opiramo se samo na finančno stanje AK Triglav, vendar verjetno ni drugje nič boljše. Razumljivo je, da je javnost zainteresirana, kaj se dogaja v športu. Laik, ki se samo površno spusti v analizo, bo rekel »Kranjski šport bo umrl!« Vendar si upamo trditi, da je ta obsodba prehuda. Namreč v vseh športnih sekcijah je veliko entuziastov, ki s svojo voljo vztrajajo kljub praznim blagajnam. Naj navedemo samo primer AK Triglav, ki je že s 13. aprilom izpraznil dotacijo za april in do konca meseca bil brez dinarja (!) v blagajni. Vsi, ki se amatersko ali pa (profesionalno?) ukvarjajo s športom, vemo, da je razcvet v takih pogojih nemogoč.
Po analizah predračunov sekcij v ŠD Triglav je bilo predlaganih nekaj čez 250 milijonov za vse športne sekcije. Ker se o tem, kam in kdaj se bo začel deliti denar, bolj malo govori, nas zanima, kdo je za to stanje odgovoren. V pogovoru s tov. Beci-čem (predsednik finančne komisije) ni bila nakazana možnost, da se bo to kmalu uredilo. Vsem je jasno, da je množičnost v športnih organizacijah padla in vsi bi se morali tega zavedati. Prepotrebno športno opremo, katero so dobile posamezne sekcije od tovarn proizvajalk športne opreme, ni. Vsi se zgovarjajo na TTKS, čeprav vemo, da sklad, namenjan za reklamo tovarniških izdelkov, ni vštet v 0,64 % na zaposleno osebo.
Preteklo je že skoraj 5 mesecev od ustanovitve TTKS, vendar rezultatov ni. Razumljivo je, da se pri podiranju starega in ustanavljanju novega stvari nekoliko zavlečejo. Vendar bi se odgovorni morali zavedati, da se čez mesec dni končuje pouk v osnovnih in srednjih šolah in da se lahko zgodi, da bodo mnogi otroci in dijaki prepuščeni cesti, ker športne organizacije nimajo denarja za minimalno opremo, da bi s -tem navezale mladega človeka na delo v športni organizaciji.
Predvsem pa je važno dejstvo, da se prvi val navdušenja ob ustanavljanju TTKS ni polegel. To pa veliko pomeni, samo potrebna je pomoč TTKS.	Atletski klub Triglav Kranj
TRGOVSKO PODJETJE
EHNO-MERCATOR
CELJE
Spričo gornjih spoznanj je preiskovalni sodnik v petek zvečer odredil pripor za direktorja TOZD Livarna Vincarje dipl. inž. Ivana Hafnerja, za šefa vzdrževanja in investicij dipl. inž. Ri* harda Prijona, za absolventa višje varnostne tehnične šole in varnostnega referenta Metoda ^erbarja, za obratovodjo delovne enote Livarna Marjana Kural-ta ter za brigadirja v polirnici in brusilnici Jožeta Kukca, medtem ko so šestega moža, pomočnika generalnega direktorja dipl. inž. Jerneja Benedičiča oprostili kakršnihkoli sumov in v ponedeljek izpustili.
PREISKAVE SE NI KONEC
Velja pripomniti, da analiza nezgode nikakor ni zaključena, saj bodo zdaj stopili v akcijo kemiki, tehnologi in strokovnjaki Smelta, brez katerih si je nemogoče ustvariti popolno podobo o pripetljaju ter določiti stopnjo krivde morebitnih obtožencev, V upravi LTH smo povprašali, koliko znaša približna materialna škoda: okrog 500.000 novih din. V navedeni vsoti pa niso zajeti stroški zamenjave pobitih šip ter izguba, nastala zaradi neizogibne daljše prekinitve določenih faz proizvodnje, ki grozi narasti v milijonski znesek.	I. Guzelj
^llllll.............. .........
Številni izrazi sožalja
Številnim brzojavnim izrazom sožalja, ki od vsepovsod prihajajo v upravo tovarne LTH Skofja Loka in na sedež občinske skupščine, so se v soboto pridružili tudi predsednik predsedstva SRS Sergej Kraigher, predsednik CK ZKS France Popit in predsednik izvršnega sveta Slovenije inž. Andrej Marine.
Tek po radovljiških ulicah
Tudi letos je občinska zveza za telesno kulturo Radovljica pod pokroviteljstvom občinske konference mladine pripravila v počastitev dneva mladosti tek po ulicah Radovljice. Tekmovanje je uspelo, saj je bila udeležba tekmovalcev in tekmovalk iz telesnokulturnih, mladinskih in drugih organizacij zares velika.
Med člani je zmagal Filip Kalan iz Gorij, drugi je bil Zdravko Eržen iz
Kamne gorice in tretji Janez Reber-ščak iz Kranja.
Med mlajšimi mladinci je bil najhitrejši Bojan Jenko iz Mošenj, drugi je bil Ussai iz Ljubnega in tretji Jože Eržen iz Plamena.
Pri članicah je zasedla prvo mesto Ivica Torkar iz Bohinja, druga je bila Greta Bizjak iz Murke in tretja Tilka Kokolj iz Ljubnega.
Med starejšimi mladinkami je bila prva Lidija Gombevc iz Radovljice,
druga Antonija Ovsenik iz Zapuž in tret ja Nada Ravnik iz Ljubnega.
Pri mlajših mladinkah je zmagala Marija Ussai iz Ljubnega, druga je bila Lidija Kovač iz Ljubnega in tretja Zdenka Benedičič iz Lipnice.
Poleg tekmovanja za najboljšega posameznika so se mladi pomerili tudi v štafeti. V ženski štafeti je bila prva ekipa iz Ljubnega, pri moških pa so se najbolj odrezali tekači iz Verige Lesce.	/ M. H.
Sestcevni ciklon (na fotografiji) tvori srce prezračevalne naprave, ki jo stavljat a še sistem odvajalnih cevi ter betonski silos. Vžig drobcev v njej )e povzročil prašno eksplozijo z znanimi posledicami — Foto: M. K.
Spet se šolsko leto bliža zaključku; le še nekaj junijskih dni, pa bodo od veselja frčali zvezki in knjige v kot, kjer bodo samevale vse poletje. Tako vsaj si bodo dali duška po zadnjem zvonenju učenci nižjih razredov. Njihovi starejši tovariši so ob zaključku leta resnobnejši kot se osmošolcem, ki zapuščajo šolske klopi, tudi spodobi. Marsikdo bo kar z obžalovanjem Zadnjikrat postal v svojem razredu, iz osemletke bo treba zakoračiti v druge šole, take ki pripravljajo na poklic, ali pa bo treba že kar takoj resno prijeti za delo. Toda osmošolci, s katerimi smo se pred koncem šolskega leta pogovarjali, niso bili preveč užaloščeni, ker se jim zaključuje eno obdobje njihovega življenja, ki so ga preživeli bolj ali manj brezskrbno — nasprotno — vesele se vsega, kar jim bo še prineslo nadaljnje šolanje, nadaljnja priprava za življenje in mi jim na tej poti želimo kar največ uspeha.
ni branila. Vpisala se bom na mariborsko medicinsko šolo. V Mariboru imam sorodnike in bom- stanovala pri njih. Tako se mi ne bo treba voziti na Jesenice, stanujem namreč v Ljubnem. Malo mi bo že žal, da zapuščam osemletko,' predvsem zaradi tovarišev, prišla bom spet v čisto novo okolje, pa bo že šlo. V šoli mi gre dobro, odlična sem, upam da tudi v bodoče ne bo težav z učenjem.«
Jurij Čeme je učenec 8. a razreda osnovne šole Koroška Bela: »Seveda že vem, kam bom šel po zaključeni osemletki. Odločil sem se za zidarja. Letos bo SGP Sava sprejelo 20 učencev in mislim, da bom med njimi. Tudi starši so z mojo odločitvijo kar zadovoljni, čeprav sem se sam odločil, kaj bom postal, niso imeli pripomb. Razred bom letos zaključil mislim da z dobrim uspehom, tako kot približno vsa leta doslej. Najbolj mi je bila pri srcu telovadba pa tudi gospodinjski pouk. Malo mi bo že žal za šolo, ampak mislim, da sem zadosti star, da se. lahko izučim samostojnega -poklica. Med počitnicami bom verjetno kar doma, pomagal bom stari mami na kmetiji, dosti časa pa bo ostalo še za nogomet.«
Darja Zupan je učenka 8. c razreda osnovne šole Antona T. Linharta v Radovljici: »Jaz bom medicinska sestra. Za ta poklic sem se odločila že pred časom, noben drug poklic nisem imela v mislih. Mamica sicer ve, kakšen težaven poklic je to, pa mi
Metka Teržan je učenka 8. e razreda sonovne šole Petra Kavčiča v Škofji Loki: »Res se je ob zaključku osemletke treba odločiti za poklic. Jaz Tbom to vprašanje še malo odložila. Vpisala se bom namreč v gimnazijo in bom o tej resni odločitvi — namreč o poklicu — razmišljala med gimnazijskim šolanjem. Mika me sicer medicina, morda se žez štiri leta niti ne bom premislila. Vsekakor pa se o vsem tem vedno menim s starši, ki so moji najboljši svetovalci, čeprav nas tudi šole skupaj z zavodi za zaposlovanje dobro in izčrpno seznanjajo z vsemi možnimi vključitvami po osnovni šoli. Verjetno bo kasneje v gimnaziji malo manj časa za razne dejavnosti, ki mi sedaj izpolnjujejo prosti čas, vendar pa ne bi rada pustila košarke pa dramskega krožka, morda pa bo časa še za kaj.«
L. M.
Žalostnega slovesa od petih preminulih delavcev se je v nedeljo dopoldan pred upravno zgradbo LTH na Trati udeležilo veliko število občanov. —Foto: A. U.
Eksploziji v LTH je botrovalo pomanjkljivo čiščenje naprav
Ganljivo nedeljsko slovo od preminulih tovarišev — V priporu 5 vodilnih delavcev — Delavci baje niso bili opozorjeni na nevarnost
V soboto, za dan mladosti, ki ponavadi mine v znamenju veselja, smeha in pesmi, se je Škofja Loka odela v črnino. Odpadle so številne prireditve, posvečene prazniku, kajti mesto je pretre? sla vest o tragični nesreči V tovarni LTH in o smrti petiti delavcev — žrtev eksplozije. Spominu nanje je bila posvečena dopoldanska izredna seja delavskega sveta podjetja, na kateri so prisotni poleg ostalega sprejeli sklep, da bodo svojcem pokojnikov nudili vso potrebno moralno in materialno podporo. V nedeljo, 26. maja, dopoldan pa je velika množica občanov nemo, zgroženo prisostvovala komemoraciji pred upravno zgradbo LTH na Trati. Ob krstah sta pokojnim stanovskim tovarišem v slovo spregovorila Jože Pecher, predstavnik TOZD Livarna, in inž. Izidor Štucin, predsednik sindikalne organizacije. Sledil je nastop okteta Jelovice in pihalne godbe iz Žirov.
USODNI MAGNEZIJ
Orne zastave, žalostinke, solze, jok in sožalne brzojavke so kajpak samo epilog dogodka, ki ga Ločani najbrž zlepa ne bodo pozabili. Huda detonacija je namreč v petek, 24. maja, pet minut po 13. uri zamajala hiše okrog starega vincarškega poslopja Loških tovarn hladilnikov in potrla okenska stekla blokov na Novem svetu. Kakor smo objavili že v prejšnji številki Glasa, je eksplozijo sprožil nenaden vžig mešanice zraka, aluminija in magnezija v prahu ter drobcev filca in rje v sesalniku, nameščenem poleg livarniške polirnice in brusilnice, kjer loščijo posamezne vrste polizdelkov (zlitina vsebuje 8 odstotkov magnezija). V trenutku, ko so žareče zmesi s temperaturo skoraj 2000 stopinj Celzija skozi odvajalne cevi udarile v dvorano, je notri, pri štirih strojih, stalo 9 ljudi. Vseh devet je utrpelo resne poškodbe. Nekateri so dobili ožganine tretje stopnje čez 85 odstotkov površine telesa. Navzlic izredno hitri intervenciji je kasneje v bolnišnici petero mož ranam podleglo. To so Ciril Špik (24), stanujoč v Kranju, Gasilska 16 (umrl v soboto ob 03.15 zjutraj), Peter Moho-rič (39), stanujoč v Železnikih, Na Kresu 46 (umrl v soboto ob 01.45 zjutraj), Janko Tavčar (43), stanujoč1 na Bukovici 1 (umrl v petek ob 19.05), Mehdi Salihu (24),
stanujoč v Škofji Loki, v Samskem domu (umrl v petek ob 22.10) in Slavko Ivanov (23), prav tako iz Škofje Loke (umrl v petek ob 19.25). Četverica njihovih bolj »srečnih« kolegov — Mijo Cupar (27), Bajram Bahtiri (32), Marko Komljan (21) in Anton Tavčar (41) — je sicer še zmeraj v zdravstveni oskrbi, vendar ni bojazni, da ne bi preživeli.
Razen naštetim devetim delavcem so morali zdravniško pomoč nuditi tudi trinajstim osebam iz sosednjih prostorov, povečini žensk. Gre za lažje opekline, vreznine in odrgnine, ki ne terjajo poostrenega, medicinskega nadzora.
JANUARSKO »OPOZORILO«
Na ponedeljkovi novinarski konferenci v prostorih UJV Kranj smo zvedeli, da je nesreči botrovala izključno le nezadostna čistoča v delavnici in v odsesovalni • aparaturi. Kot so poudarili člani posebne komisije, ki je v navzočnosti preiskovalnega sodnika Jožeta Pavlica rekonstruirala katastrofo, odgovorna služba ni spoštovala navodila proizvajalcev, SMELT Ljubljana, v katerem slednji priporočajo oziroma zahtevajo redno, pogostnosti uporabe ustrezno odstranjevanje prašnih usedlin. V napotkih uporabnikom stroja, montiranega spomladi 1972, so avtorji celo zapisali, da je treba tla, stene, strop in opremo v obratu snažiti z ročnim sesalcem, česar ni izvajal nihče. Ze 24. januarja letos je v grozdu ciklonov izbruhnil požar, ki so ga resda uspeli naglo pogasiti in odstraniti vnetljive nanose v komorah, toda niti prej niti potem sistem ni bil več razstavljen in temeljito pregledan. Nadalje komisija ugotavlja, da polirjem ni nihče pojasnil, kako nevaren postane mehanizem, če se mu ne posveča dovolj skrbi in nege. Ker je eden ali drugi od zaposlenih v obratu občasno brusil razne kovinske predmete, so v zrak zašli tudi delci železa, ki močno povečuje vneti iivost.