reklamo novi tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD / CIVIDALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • E-mail: novimatajur@spin.it • Postni predal / casella postale 92 • Poštnina plaCana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 1.500 lir - 0,77 evra Spedizione in abbonamento postale - 45 % - art. 2 comma 20/b Legge 662/96 Filiale di Udine TAXE PERQUE 33100 Udine TASSA RISCOSSA Ittly št. 38(1026) Čedad, Četrtek, 5. oktobra 2000 0432/731190 11 nuovo testo approvato venerdì dalla maggioranza A S. Pietro lo statuto parla anche sloveno Zaščita in javne uprave V zvezi z našim zaščitnim zakonom velja ta teden izpostaviti tri aspekte, ki so izraz pomembnih premikov na ravni naših krajevnih uprav in jih podrobneje obravnavamo na naših straneh. Najprej je vreden pozornosti nov staut občine Špeter, kjer je bila tudi na osnovi zakona 482 točneje opredeljena raba slovenskega jezika. Po novem statutu bo ime Spietar zapihano tudi na občinskem praporu, dovoljena je raba slovenskega dialekta oziroma jezika na občinskih sejah in v komisijah (Clen 11). Le na osnovi zakona 482 je zagotovljena tudi prisotnost osebja z znanjem slovenščine, kar predstavlja tudi določeno prednost na natečajih. Drug dogodek, ki gre zabeležiti je dokument gorske skupnosti Nadiških dolin za čimprejšnjo sprejetje zaščitnega zakona tudi v senatu. Morda je pomenljivo tudi dejstvo, da so ga predlagali predstavniki Ljudske stranke. Tretji dogodek zadeva stališče Čedada do zaščitnega zakona. Pol svoboščin in Severna liga, ki vodita občino, sta se odločno izrekli proti predlogu, da bi bil Čedad na katerikoli način upoštevan v zakonu. To odraža veliko kontradicijo mesta ob Nadiži, ki bi želelo imeti vodilno vlogo na teritorju, je mesto Mittelfesta, a se vse bolj zapira v svojo majhnost, (jn) beri na strani 8 Riunione fiume, venerdì 29 settembre, del consiglio comunale di S. Pietro al Na-tisone chiamato a discutere ed approvare il nuovo statuto, recependo le normative aggiornate sull’autonomia locale ed in particolare la legge 482/99 per la tutela delle lingue minoritarie. Nel testo approvato sono indicati i principi a cui l’attività amministrativa intende ispirarsi, con precisi richiami ai valori originali del territorio nonché a quelli fondamentali della democrazia e del rispetto di tutti i cittadini, tutto ciò nell’ambito di un’Europa a cui fare riferimento per la cooperazione e collaborazione transfrontaliera. Oltre a definire l’organizzazione dell’ente e le sue modalità operative, sono precisate le forme di partecipazione popolare diretta attraverso le libere forme associative, i gruppi tematici, le proposte degli elettori, il referendum e l’accesso agli atti amministrativi. Nel corso del dibattito la minoranza consigliare ha i-nutilmente tentato dapprima di rinviare l’esame del documento e successivamente di togliere ogni riferimento alla toponomastica locale ed all’uso dello sloveno, sia in consiglio che nell’attività amministrativa. Respinte le mozioni di rinvio e parte degli emendamenti, al termine della discussione il nuovo statuto è stato approvato con i voti favorevoli dei consiglieri della Lista civica e quelli contrari dei gruppi di minoranza. Successivamente il consiglio ha votato all’unanimità il suo assenso all’adesione del comune all’“Arengo - Consorzio per lo sviluppo turistico delle Valli del Natisone e Civida-le”. segue a pagina 5 10 let sladkega Vabila na kosilo Pobudo so v torek predstavili v Prehodu Predsednik Marinig, generalna slovenska konzulka Sturmova, podutanski podžupan Chiuch in predsednik videmske Trgovinske zbornice Bertossi Poleg dobre, značilne domače hrane in bogate kulturne ponudbe je sedaj možno v Benečiji najti tudi lepo urejena prenočišča. O tem se je lahko prepričal vsakdo, ki se je v torek popoldan udeležil predstavi- Polo e Lega bocciano la legge che chiama in causa la città Cividale, il centro-destra resta allergico alla tutela Sloveni e gubana, le tutele dividono Legge per gli sloveni e gubana: si parla di tutela, e i due argomenti - il primo è annoso, ma anche con il secondo non si scherza - sono quanto basta per dividere le Valli del Natisone da Cividale. Punti di vista opposti sono emersi nella riunione dell’assemblea della Comunità montana di mercoledì 27 settembre, (m.o.) segue a pagina 5 Il centro-destra di Civida-le erige un muro, boccia la legge a favore della tutela degli sloveni non solo per i provvedimenti che riguardano la cittadina ma anche per il resto della provincia di fidine, riesce nell’acrobatica impresa di riscrivere la storia dai tempi dei carolingi ai giorni nostri e bussa alle più alte cariche dello Stato per chiedere un’audizione che ha già avuto. Tutto in un documento che la maggioranza consiliare ha proposto e ap- provato nel corso del consiglio comunale di venerdì scorso. É stato il vicesindaco Pieralberto Felettig (An) a presentare il documento in cui si sostiene tra l’altro che “sia i longobardi che i carolingi, che i patriarchi ed i veneziani furono guardiani armati a difesa dei territori delle invasioni degli altri popoli slavi, ivi compreso quello che alcuni secoli dopo divenne il gruppo sloveno” Michele Obit segue a pagina 5 tve letošnje jesenske manifestacije "Vabilo na kosilo v Nadiške doline". Predstavitev je v prostore izredno lepo obnovljene domačije ”Anna“ v zaselku Prehod v občini Podutana privabila mnogo gostincev, upraviteljev, časnikarjev in drugih predstavnikov javnega življenja. Prireditelji vabila v Nadiške doline so združenje gostincev ”Vabilo-Invito“, čedajska sekcija Servis Slovenskega deželnega go- C0NIVE6NO- DIOCESI»^ mssw® preparatorio ^SULLA MONTAGNA credetemi DIPFICIl spodarskega združenja in Turistično združenje Nadiških dolin s sodelovanjem Nadiške gorske skupnosti in drugih ustanov. Deseta obletnica "Vabila na kosilo" je bila v pozdravnih nagovorih predsednice združenja Invito Patrizie Marinig in predsednika gorske skupnosti Firmina Marini-ga ocenjena kot pomemben dosežek v prizadevanjih, da se čimbolj uspešno prikaže obiskovalcem značilnosti Benečije. Ne samo iz vidika tradicionalnih jedi, pač pa glede celovite turistične in kulturne ponudbe. Pohvalne ocene sta izrekla tudi predsednik videnske trgovinske zbornice Enrico Bertossi in generalna konzulka Slovenije v Trstu Jadranka Sturm Kocjan, (du) beri na strani 4 Petdeset liet od ustanovitve Matajurja A cinquantanni dall V petek, 20. oktobra 2000 IJUTJ ob 18. uri otvoritev fotografske razstave Marja Magajne v Beneški galeriji v Spetru ob 20.30 uri srečanje z bralci v gledališču Ristori v Čedadu - Pozdravi in kulturni program Četrtek, 5. oktobra 2000 La sede municipale di S. Leonardo si appresta ad ospitare un’assistente sociale, una figura importante che mancava da tempo e che si occuperà dei problemi sociali di tutta la valle. Lo ha annunciato martedì 26 settembre il sindaco Giuseppe Sibau nel corso di un consiglio comunale che si è svolto senza particolari intoppi. L’assistente sociale opererà per venti ore alla settimana, garantendo la sua presenza a Scrutto per almeno due giornate. Sibau ha anche fatto sapere che l’unione dei Comuni (che come è noto riguarderà, oltre a S. Leonardo, anche Stregna, Gri-macco e Drenchia) è in dirittura d’arrivo. Eventuali emendamenti allo statuto dovranno essere presentati, dai consiglieri, entro il 12 Opererà 20 ore alla settimana per tutta la valle S. Leonardo, arriva l’assistente sociale ottobre, quindi le assemblee comunali procederanno alla approvazione dell’unione. Il consiglio ha quindi approvato, con l’astensione della minoranza, la partecipazione del Comune alla società per azioni chiamata a gestire l’Acquedotto Friuli centrale. L’assessore Romeo Sibau, cercando di fugare i dubbi dell’opposizione, ha spiegato che “con l’attribuzione delle quote, se i piccoli Comuni si coalizzano possono arrivare ad avere la maggioranza delle quote”. Il capitale sociale, va ricordato, sarà costituito dalle infrastrutture in dotazione alle amministrazioni comunali. E’ stata quindi approvata l’adesione al costituendo consorzio per lo sviluppo turistico delle Valli. Infine il consiglio ha dato parere favorevole, all’unanimità, all’ordine del giorno con il quale si chiede che la denominazione comunale di origine, per gli strucchi e la gubana, sia limitata alla zona delle Valli del Natisone. Un argomento che il giorno successivo ha scatenato non poche polemiche nel corso dell’assemblea della Comunità montana. Tutti d’accordo, invece, a S. Leonardo, con una piccola aggiunta al documento. Dove si affermava che la prima ditta ad operare in quel settore, negli anni Sessanta, è stata la Dorbolò, è stato aggiunto il nome - su proposta del capogruppo della minoranza Beppino Crisetig - della Giuditta Teresa, (m.o.) Pisnxo iz Rima Stojan SpetiC Spet o “Velikem Bratu”. Pa ne da bi nadaljeval igrico o tem, kaj bi zaprti v hiši počenjali naši manjšinski “preizkusni kunci”, bog z njimi... Preprosto zato, ker je po Georgeju Orwellu “Velik Brat” intuicija o tem, kako bodo elektronska občila, začenši s televizijo pogojevala naš vsakdan, naše vedenje, naše življenjske vrednote. Mar ni res, da se zadnje čase celo volitve odvijajo virtualno, se pravi preko elektronskih medijev, televizije za reklamo, računalnikov in telefonov za javnomnenjske raziskave? Mar ni res, da televizija ustvarja celo predstavo o tem, kakšno naj bo življenje? To so na svoji koži občutili Albanci in drugi begunci z vzhoda, ki so na ekranih italijanske in drugih zahodnih televizij gledali idelano družbo blagostanja in enakih priložnosti za vse, potem pa trčili ob ostre čeri resničnosti, ob katerih so se njihova hrepenenja razblinila kakor morska pena. Zanimivo je, da je angleški anarhist George Orwell po povratku iz španske državljanske vojne napisal niz knjig proti vsem oblikam totalitarizma, začenši s stalinizmom. Nepozabna je “Živalska farma”, po vojni pa “1984”, roman, v katerem opisuje, kako diktator (“Veliki Brat”) preko televizijskih ekranov nadzoruje vse, kar se dogaja v državi, na cesti in v zasebnosti. Povsod na cestah motrijo vate veliki plakati s sliko diktatorja in napisom “Veliki brat te opazuje”. (Vsaka primerjava z Berlusconijevimi plakati je skoraj namerna). Prišlo je leto 1984, narobe datum, ko ga je Orwell napisal, pa se svetu ni zgodilo nič podobnega, ali pa še huje. Telefonska prisliuškovanja, medijska manipulacija, reklama v politiki, televizijsko poneumljanje... vse je ustvarjalo enoumje, ki je bilo drugačno od onega, ki si ga je Orwell v svoji naivnosti predstavljal. V Sovjetski zvezi, kjer je černobilska katastrofa pospeševala “perestrojko” in napovedovala konec druge svetovne velesile in njenenga sistema, je kirgiški Cingiz Ajtmatov napisal Orwellu odgovor z romanom, v katerem si “Velikega brata” predstavlja drugače, bolj sodobno. Mladenič se zbudi v bolnišnici, kamor so ga prepeljali po prometni nesreči. Prijatelji ga prepričajo, da je režimski zdravnik vsadil v njegove možgane računalniški “čip”, ki beleži vse njegove misli in njegove namene sproti sporoča “nadzornemu organu”. Seveda je bila to le neslana šala. Kljub temu pa se mladenič od tistega trenutka vede, kakor če bi res bil pod nadzorom “Velikega Brata”, izgubi vso ustavrjalnost in upornost. Vzoren državljan po meri režima, ki tega sploh ni kriv. Zadostuje samo-prepričanje. Pa se je motil tudi Cingiz Ajtmatov, ki je sedaj kirgiški veleposlanik v Bruslju. Kajti petnajst let pozneje se “Veliki Brat” prilagaja svetu, v katerem vlada ena sama velesila, kjer se tržišča združujejo v globalno gospodarstvo in kjer razvoj pospešuje bliskoviti pretok informacij in podatkov. Svet Interneta. V katerem najdejo svojo trgovsko nišo celo najbolj kruti pedofili, ko posiljevanje ruskih otrok postane tržno blago za 600 milijonov dolarjev. . Toda Internet ni vse. Vidimo ga, z njim delamo in se zabavamo, zato nam je domač. Nad nami pa v globokem nebu plujejo sateliti sistema “Echelon”, s katerim ZDA nadzorujejo vsak telefonski klic, vsak računalniški premik in pošiljanje informacij politične, gospodarske in vojaške narave. Proti “Echelonu” je celo bogata in gospodarsko razvita Evropa povsem nemočna. In ji ne pomagajo niti zavese, za katerimi sta Cristina in Pietro skrila svoje prve nežnosti. Orwell je “Velikemu Bratu” napovedal odpor, Ajtmatov popolno in zavestno prilagoditev. Motila sta se oba. Ob Internetu in Echelonu smo Zemljani v letu 2000 predvsem ravnodušni. V svoji nemoči se namreč ne zavedamo njunih posledic. 1001 kandidat za 88 mest v državnem zboru Cez dober teden (v nedeljo 15. oktobra) bodo v Sloveniji obnavljali parlament (državni zbor). Volilna preizkušnja je izredno pomembna, saj bo določila razmerje sil v času, ki bo za Ljubljano odločilen pri vstopanju v Evropsko Unijo. Ni zato vseeno, kakšne bodo politične opcije, ki bodo napredovale na volitvah, saj bodo lete sestavile novo izvršno oblast (vlado), ki bo močno evrointegracijsko naravnana. In prav ob tako pomembnih državotvornih dejanjih kaže, da je pozornost političnih analitikov bolj usmerjena v kasnejšo sestavo vlade, kot pa na rezultate volilne preizkušnje. Dejstvo je, da skoraj vsi poznavalci slovenskega političnega prostora so si edini, da bodo volitve prinesle največ konsenza Drnovškovim liberalnim demokratom. Zaradi povedanega se postavlja vprašanje, s kom bo LDS sestavila prihodnjo vlado. Največ možnosti ima levosredinska izbira, saj bi bila najbolj “evropsko naravnana” oziroma bi se bližala političnim sestavam vlad velike večine evropskih držav. Ob tem pa bi se na takšen način izognili škodljivemu bipolarizmu, ki močno izostruje razmerje dveh polov. Sicer obstaja kar nekaj različnih variant, ki jih bodo stranke ocenile po volilni preizkušnji. Ce bodo volilci, denimo, nagradili LDS in ZLSD, se bo težko izogniti bolj levo prepoznavni vladi. Po znanih dogodkih zadnjih mesecev pa nekaj lahko rečemo: možnosti, da bi se po volitvah izoblikovala “pomladna” desno-sredinska opcija so zelo majhne, po tem kar se je zgodilo med ljudsko, demokrščansko in socialdemokratsko stranko. Ce volitve ocenimo bolj z zornega kota podatkov, Ialino rečemo, da se bo kar 1001 kandidat boril za 88 poslanskih mest. To je za 299 kandidatov manj kot na zadnjih volitvah. Tudi v Sloveniji je prisotnost žensk med kandidati precej nizka, samo 23,5% (največ jih je na listah ZLSD), srednja starost kandidatov pa je 42,2 leta. Med kandidati je 41 županov, 6 podžupanov, 70 poslancev, 12 ministrov ter 8 državnih sekretarjev. Kar zadeva manjšinska mandata, se bo za mesto predstavnika italijanske manjšine potegoval le dosedanji parlamentarec Roberto Battelli (za izvolitev torej potrebuje teoretično le en glas). Za mesto poslanca, ki je izraz madžarske manjšine, pa bo 5 kandidatov, med katerimi tudi dosedanja poslanka Maria Pozsonec. V primorski volilni enoti se bo za poslanko mesto potegovalo kar nekaj nam zna-nih imen. V tolminskem okraju bosta kandidirala Zupana Siniša Germovšek (-SDS), Julijan Sorli (LDS) in bivši župan Robert Trampuž (ZLSD) ter dosednaji poslanec Ivan Božič (SLS/SKD). V Idriji bodo kandidirali Tomaž Pavšič (Nova Slovenija), Samo Bevk (ZLSD) in predsednik parlamenta Janez Podobnik (SLS/SKD). Predsednik ZLSD Borut Pahor bo kandidiral v Novi Gorici, bivši zunanji minister Dimitrij Rupel (LDS) v Piranu, bivši župan Aurelio Juri (ZLSD) v Kopru. V Sežani bo na listi liberalnih de- j mokratov ponovno kandidiral Davorin Terčon, bivši kulturni minister Andrej Capuder (Nova Slovenija) v Ilirski Bistrici. Nekdanji obrambni minister Alojz Krapež (demokrati) bo volilno srečo preizkusil v Ajdovščini, kjer bosta kandidirala tudi bivši notranji minister Mirko Bandelj (LDS) ter sedanji minister za delo Miha Brejc (SDS), (r.p.) Lusinghiero giudizio dei tedeschi 1001 sono i candidati Il 15 ottobre la Slovenia va alle urne per rinnovare il suo parlamento. In competizione per 88 posti di parlamentare ben 1001 candidati. A questi vanno aggiunti due seggi, com’è noto, riservati ai rappresentanti della minoranza ungherese e i-taliana. Il candidato di que-st’ultima, Fon. Roberto Battelli, è l’unico ad essere certo dell’elezione in quanto unico candidato per la comunità italiana. 5 sono invece i candidati per il rappresentante ungherese. L’età media dei candidati è di 42,2 anni. Le donne candidate sono il 23,5%. Sono 70 i parlamentari che si ripresentano, tra i candidati anche 41 sindaci e 12 ministri. Avanti-c’è posto La Corte costituzionale slovena non è al completo del suo organico. C’è da designare ancora un giudice. Su sollecito del presidente della repubblica sono state persentate due candidature: quella di Ciril Ribičič, professore di diritto costituzionale allaFacoltà di Giuri- sprudenza di Lubiana nonché parlamentare della Lista associata e Božidar Merc, giudice di Maribor. Molto più numerosi i candidati per la carica di Difensore dei diritti civili. Alla presidenza della repubblica sono state presentate ben 22 candidature, 15 le donne, 7 gli uomini. In ogni caso la decisione spetterà al prossimo parlamento. Cambio al vertice Majda Struc, per anni responsabile dei corrispon- denti del Deio, è il nuovo direttore del quotidiano di Maribor Večer. I redattori del giornale avevano a maggioranza confermato la fiducia al precedente direttore Milan Predan, ma la proprietà ha scelto la Struc. Firmato l’accordo Janez Janša, leader dei SDS ed Andrej Bajuk, presidente del consiglio in carica e presidente della neoformazione politica Nuova Slovenia hanno firmato un accordo di coalizione in cui entrambi si impegnano a collaborare insieme nel prossimo governo oppure rimanere insieme all’opposizione. A passo sostenuto verso l’UE Il prossimo 8 novembre l’UE renderà pubblica l’annuale relazione riguardante il processo di integrazione europea che riguarda anche la Slovenia. Intanto ha destato interesse uno studio pubblicato dalla Deutsche bank che prende in esame i parametri economici e politici fondamentali riguardanti i dieci paesi in lista d’attesa. Dallo studio dell’istituto bancario tedesco emerge che la Slovenia è tra le prime tre assieme a Repubblica ceca ed Ungheria. Il cammino della Slovenia è ancora lungo. Secondo la Deutsche bank nel 2000-2002 dovrà votare ancora 150 leggi e 494 atti normativi. La Slovenia comunque emerge di gran lunga per il suo PIL medio (10.982 dollari rispetto ai 4.805 dell’Ungheria per es.). Molto positivamente è orientata anche l’opinione pubblica. Četrtek, 5. oktobra 2000 Na pobudo kd Rečan, občine Garmak an vasnjanu v Barde “Donas smo tle za se spomnit na Doricja, ne sa-muo kot pesnika, a tudi kot človieka velikega sar-ca. Upimo, de tale kamen na ostane edini spomin na anj. Upimo, de vsi tisti, ki so ga častil, kar je biu med nam, ga bojo častili Se napri. Upimo, de tisti, ki so ga tlačli an nadlago-val, se bojo pogrivali an priznali njih griehe an de preča bomo dobili tiste pravice, za katere se je Doric tarkaj maltru. Upimo, de njega piesmi ostanejo v naSem spominu kot piesmi velikega varuha naše majhane an liepe Benečije” Takuo je v soboto zve-Cer na placu, kjer se pride v Gorenje Bardo, povieda-la Margehrita Trusgnach, predsednica kulturnega društva ReCan. De je spomin na našega Izidorja Predana - Doricja šele moCnuo živ so pokazali vsi tisti ljudje, ki so paršli iz vse doline za počastiti adnega od narbuj velikih sinov beneške zemlje. Veliko število ljudi je bilo le grede tudi najbolj jasna an moCna priCa, de je bila pobuda društva ReCan, občine Garmak an Barjanu pametna an potri-ebna. Sada vsak ko pride v vas, parvo rieč kar zagleda bo kamnita plošCa, posvečena našemu pesniku, ki se je gor rodiu 7. maja lieta 1932. VeCer se ni rodiu pod dobro zvezdo, saj je bila sobota gard an daževan dan, pa vseglih, kot reCe-no se je zbralo puno ljudi v imenu Doricja. An vsem je bluo v Gorenjem Barde lepuo an toplo par sarcu. Uživu je ob DoriCevih be-siedah, spomin na anj pa je biu vickrat tudi komo- ki so Čakali za guorit z njim: kmeti, emigranti, di-eluci. Doric je gledu rešit težave naših ljudi an Ce nie mu, je za usakega imeu no dobro besiedo, znu je potroštat an dat upanje za iti napri buj lahko. Kar je Cu za kako krivico, je skripu zobe od jeze: je biu arzstargu tiste ljudi, ki so bli zjuhi na probleme “njega” Benečanu. Kar je branu tiste pravice, ki jih niesmo še donas dobil, se je obarnu do nasprotniku z ostrimi be-siedami, ki so mu paršle na usta direktno iz sarca. Niega misli an ideali so bli zlo globoki. Ga poslušat na javnih manifestacijah, na prireditvah al pa konferencah se je zdielo imiet pred sabo ostrega Človieka, pa nie bluo takuo. Doric je biu predvsem Človek dobrega sarca, ki je tarpeu za krivice naših ljudi an tudi za krivice, ki jih buogi reveži tarpijo po cielem svietu. «Zaradi tarplienja revežu san ratu komunist», je pravu.” Na koncu se je vsiem v imenu družine zahvalu sin Vladimir Predan, ki je za tolo parložnost napisu njega spomine od takrat ko je šu s tatam runat darva v rojstno Bardo. An on mu je kazu vse okuole njih, poviedu ime za vsako dre-vuo, vsako vas, vsak kos zemlje. An mu odperju oči na sviet. An njega besie-de - v stilu, ki je zlo podoben DoriCevemu - so ble med narbuj ganljivimi. Potlè se je veCer spre-meniu v pravo veselico. An tu je trieba puno puno pohvalit vasnjane, društvo an posebno gospo Tereso, ki so take dobruote napra-vli an ponudli vsiem. /st ju6im svojo rojstno vas, fjerpietismo nag(as.. Ifc 'Doric (Predan Stefa H* 1932 1996 ’No saboto vičer za našega Dorica vent, ganljiv zaradi lepuo izbranih besied pa tudi za-vojo ki vsi so Doricja poznal. An vsak je parklicu v spomin svoj spomin na anj. Kuo pa je paršlo do tele kultumo-politiCne manifestacije? Lietos je kulturno društvo ReCan zbralo Bardo kot vas lieta an v serijo kulturnih iniciativ, ki jih misle gor spejat, je biu tudi tel DoriCev veCer. V parvi varsti je biu literarni veCer an je potieku pod naslovom “V nebu luna plava”, Renzo Gariup an Lidia Zabrieszach, Mario Bergnach an Aldo Clo-dig so prebral an predstavili nekatere Predanove diela. Doric, ki je gor iz luhta tuole gledu an poslu-šu, pa je biu Sigurno narbuj veseu an sreCan, kar je Cu mlade glasuove Veronike Trusgnach, Angeline an Pietra Sittara, Valentina an Erike Floreancig, an Mariagiulie Pagon, ki so prebieral njega piesmi. On je imeu zlo rad an našo pi-esam, zatuo je rad poslušu zbor ReCan, ki mu je zapi-eu v Cast an zakljuCu veCer z njega narbuj optimistično piesmijo “S strani Matajurja”, v kateri je dosti upanja v boljši jutri. Takuo domaCe kulturno društvo kot občina Garmak so se ob kulturnem u-stvarjanju spomnili tudi na politično an socialno dielo Izidorja Predana. Na njega trud ku sindakalist an kamunski Človek, pa tudi kot branitelj pravic slovenske manjšine se je Na varhu šindak Canalaz an predsednica Margherita Trusgnach, tu blizu don Azeglio, ki požeg n ava dol zdol pa kamnita plošča v spomin spomnu garmiški šindak Lucio Paolo Canalaz. “Parvi njega problem je biu branit naše ljudi an njega jizik. Na morem pozabit, kar je nardiu za naše ljudi... Mu muora dat Cast, zak je biu nimar disponi-bil za pomagat usiem, brez obedne diskriminacije. Predsednica Margherita Trusgnach je Predana še buj podrobno predstavila: “So mi pravli, de kaj-šan krat je bla varsta ljudi, L’Inquisizione nella Slavia Martino D uri avi g h di Tri bil 31 sospetto di eresio - 1600 Faustino Nani Il ricorso alla tortura costituiva l’espediente inqui-sitoriale di fronte ai casi dubbi: serve a rimediare alla mancanza di prove ed è in perfetta coerenza con la “sincerità” richiesta dalla confessione sacramentale, dove il penitente, se vuole essere perdonato da Dio, deve essere sincero e pentito. Per l’imputato costituiva una sfida da superare ad ogni costo, perché solo così si sarebbe liberato dal sospetto. Se l’obiettivo del tribunale è la verità interiore del soggetto, senza la quale la verità formale potrebbe risultare pura falsità, nell’ipotesi che la cat- tiveria consigli all’imputato di negare il vero, lo si supporta con la tortura, ultimo espediente per espugnare u-na volontà renitente. L’esito della tortura: confessione o negazione, costituisce la verità “formale”. É lo stesso fenomeno del duello «per campiones» che decide la ragione dei contendenti: chi vince ha ragione perché Dio non può aiutare il colpevole(47). Ritorna la formalità, ma troppo tardi, dopo aver distrutto la dignità dell’uomo. Martino ce la metterà tutta e dimostrerà che la dignità dell’uomo nessuno la può davvero togliere per- ché sta nella sua libertà di coscienza, dove anche Dio sosta riverente. Sulla qualità della tortura tutti si dichiarano d’accordo col canonista Savio, ma per prevenire ogni ostacolo all’opera di purificazione «singuli etiam sense-re quod in eventu, quo fune non posset torqueri, tor-queatur igne»: che delicatezza! La seduta di tortura si terrà il giorno stesso, ma alle ore 23 «ut., aures iudi-cum non offendat interloquendo.., in loco tormento-rum» del Palazzo Pretorio. La macabra sceneggiata ha inizio con l’avviso paterno che «la misericordia vien esercitata, molto più in quelli che spontaneamente riconoscono et confessano l’error suo». Il Martino, con un coraggio che fa parte ormai della sua natura di slavo rustico, risponde: «Io l’ho detta fin hora.. Fate di me quello che volete». Di solito ci si affida a Dio quando si sente la propria vita in totale balia di forze incontrollabili: qui i de-miurghi sono uomini al pari di lui, con l’unica differenza che alle loro spalle sta Dio, dietro alle sue il nulla della solitudine. Si inizia dall’accusa di sottrazione dell’olio dalla lampada «per conzar le verze». «Dio mi guardi» è la sua risposta. Quindi con quale intenzione si è abbuffato del fegato bovino il venerdì: «Per haver fame». E una risposta da contadino: che ne sapevano loro dell’appetito nei giorni di astinenza, adusi a rispettarla con succulenti surrogati ittici. Sulla funzione ausiliatrice della Vergine: «Mai detto». Sul perché abbia fatto allontanare Juvan: «Anzi mi consta tanto per aver fatto ricercar di lui». Sull’aver parlato con qualcuno dopo saputo che doveva essere esaminato dal Sant’Ufficio: «Mai saputo chi fosse esaminato contra di me.. Son sta, sempre perseguitato». Avrà tante attenuanti il rigore del Sant’Ufficio, ma su questa pretesa di voler le sue vittime disponibili al sacrificio “per la verità” raggiunge l’ineffabile. Si o-sa esclamare: «Oh libertà quanti delitti in tuo nome!» e si dimentica quelli della “verità” cattolica. Non ci può essere giustificazione per una verità che osa sacrificare gli individui per la propria difesa. Ma se neppure la verità se la sa cavare di chi ci dovremmo fidare? «Tu hai parole di vita e-terna» (Gv. 6, 67). Si so- stiene che a quei tempi cittadino e cristiano si equivalevano. E appunto su questo obbrobrioso appiattimento che si appuntano la critica e la condanna senza appello. 11 cristianesimo doveva rimanere sale della terra, lievito nel pane, ed il pane è buono e nutriente mentre il lievito è solo efficace. Chi ha prodotto l’orrore dell’Inquisizione non ha giustificazione cristiana: ha tradito il messaggio di Cristo. Ha invece una larga giustificazione storica, ma come espressione pagana di un potere ineluttabile in una società di sussistenza. (47) Ci si riferisce alla legislazione longobarda: Editto di Rotari art. 164, Leggi di Liutprando art. 71 e 118, in Azzara, Le Leggi longobarde, cit., articoli nei quali pur si esprime del dubbio sull’opportunità di tali duelli, irta non si osa condannarli pur richiedendo il giuramento, altro espediente non poco magico che anche nel per-sente caso inquisitoriale la fa da protagonista. Četrtek, 5. oktobra 2000 La storia di una scelta di vita nelle parole di Teresa Covaceuszach, che gestisce il locale con il marito Sale e pepe, il fronte dei sapori Il locale di Stregua negli anni Settanta era un luogo di ritrovo per ballerini, tutto cambiò con il terremoto Racconta Teresa: “Abbiamo fatto la scommessa di proporre i piatti tipici, e il successo è stato crescente ’ E’ stata “una scelta di vita”, dice Teresa Covaceuszach. Questo importa, perché dietro a questo c’è tutto, ci sono le grandi soddisfazioni che sono i complimenti dei clienti e le numerose pubblicazioni che hanno sottolineato il valore, non solo gastronomico, della sua cucina, ma anche le difficoltà legate al fatto di vivere e operare in un paese di montagna. La trattoria “Sale e pepe” di Stregna è da anni una delle realtà economiche più interessanti della Benecia. Teresa, che la gestisce assieme al marito Franco Simoncig, racconta - mentre nella cucina della trattoria prepara degli ottimi biscotti - un’avventura iniziata una quindicina di anni fa. “Lavoravo alla K-ronos, mi piaceva abbastanza ma mi accorgevo che non riuscivo a esprimere la mia fantasia, era un lavoro di ufficio troppo metodico. Franco era a casa, la trattoria di suo padre Mario funzionava e non funzionava, era stato un bar che aveva fatto grandi fortune negli anni ’70, quelli del boom e-conomico. C’era il ballo quasi ogni sabato sera, non avevano problemi di legge 626, qui sono iniziati e finiti grandi amori. A mezzanotte si faceva una grande pastasciutta e si tirava a-vanti fino alle 5 del mattino”. Il terremoto del 1976 ha segnato una frattura anche nel locale di Stregna. “C’è stata una ristrutturazione, grandi cambiamenti. Mario pensava di riprendere la balera, ma i tempi erano cambiati, il terremoto ha cambiato anche la mentalità della gente. E poi l’economia, il fatto che i contributi si potevano spostare dalla montagna alla pianura...”. Però, chissà se senza quella frattura sarebbe mai nata la trattoria “Sale e pe- pe”. Racconta Teresa: “Io e Franco ci siamo detti: se tanto ci piacciono le Valli, proviamo. Sì, io avevo vissuto in città, che da un certo punto di vista offre tanto, ma ti fa mancare il respiro. “Mi je manjkala sapa”. L’idea è partita abbastanza in sordina. Abbiamo pensato di ridare un volto nuovo all’osteria, ma alla vecchia maniera. Alla chetichella abbiamo cominciato ad introdurre i nostri piatti tipici. C’è della musicalità in quei nomi, gli zličnjaki, la bizna, 10 stakanje, una musicalità che si ripete quando le pietanze entrano in bocca. Cerchiamo di scegliere gli ingredienti tra le nostre materie prime. Soddisfazioni? Un signore di Drenchia, commosso, ci ha detto che erano tanti anni che non mangiava gli zličnjaki. Ma c’è stato anche chi ci ha chiesto di non portare un piatto perché gli avrebbe ricordato la miseria in cui viveva un tempo. Ma alla fine 11 successo è venuto, ed è stato crescente: sta soprat- tutto nel far conoscere la propria cultura, il proprio territorio, la propria filosofia di vita”. Chiedo a Teresa se il fatto di avere una trattoria in un paese di montagna abbia degli effetti negativi. “Soprattutto comporta difficoltà di spostamento. D’altra parte un cliente, per venire fin quassù, deve pensarci. Ma succede anche il contrario. Non sempre la distanza è un fatto negativo. Il fatto di dire: ho scoperto un posto lontano, dove si cucinano piatti strani, te lo faccio conoscere...”. Domanda banale: un identikit del cliente della trattoria “Sale e pepe”. “Al di là di chi viene qui con l’intenzione di riscoprire i piatti di una volta, è soprattutto il buongustaio che va alla ricerca del piacere. E un tipo di clientela medio-alta, che cerca un bell’abbinamento, una buona bottiglia di vino, un buon servizio ma non troppo impegnativo, e prezzi non esagerati”. Ma come si fa a compa- WmAm Olimpijske igre in doping Med tolikimi dogodki, ki so vredni komentarja, bi omenil olimpijske igre, ki so se zaključile v Sydneyu z nekoliko kičasto prireditvijo, kot je običajno za taksne dogodke. Avstralija je sicer daleč in televizijski posnetki so prihajali na televizijske ekrane v času, ko je v Evropi večina ljudi na delu. Jutranje ure niso najprimernejše za množično gledanje televizije. Kljub temu smo lahko kaj videli in si naredili določen vtis. Ob urnikih oddaj velja omeniti tudi dejstvo, kako je na olimpijskih igrah že toliko športnih panog, da je štirinajstdnevno početje nepregledno. Če je res, da je med kandidati za olimpijsko panogo ples, potem se strinjam z ironijo televizijskega komentatorja, ki je omenil bilijard. Igralci bi-lijarda niso nič manj virtuozi od strelcev s pištolo, čeprav so manj gibčni od atletinj ritmične telovadbe s trakom. Množenje panog verjetno le ne koristi in težko trdimo, da imajo vse olimpijske kolajne enako težo. Mimo množiče panog in nedvomno velikega Spektakla pa se najpomembnejše discipline, kot so atletika, plavanje in še nekatere, vseskozi srečujejo s sencami kemičnih pripomočkov, poživil in umetnih sredstev za večanje vzdržljivosti, moči, eksplozivnosti itd. Ko so postale nekatere športne panoge velik Spektakel in torej biznis, so zdravniki, trenerji in sami atleti pričeli segati po kemičnih pripomočkih. Brez kemije določeni rezultati ne bi bili možni. Mojstri v kemikalijah so bili že zdravniki nekdanjih socialističnih “športnih” velesil, kot sta bili SZ in NDR. Umetne pripomočke so kmalu pričeli uporabljati planetarno. Nekaj let je bil pojav prikrit, nato so ga pričeli vedno očitneje odkrivati in tudi preganjati. Pričela se je tekma med tistimi, ki izdelujejo nov doping in onimi, ki doping ugotavljajo. V resnici so se z umetnimi pripomočki sprijaznili vsi, le da je treba ob vsaki veliki prireditvi najti nekaj grešnih kozlov. Te so našli tudi na letošnjih olimpijskih igrah, kot so jih na mnogih drugih tekmovanjih. Verjamem torej, da obstajajo panoge, ki niso popularne in dobro plačane in je zato doping manj potreben, saj kolikor toliko anonimna kolajna ne odtehta tveganja. So pa športi, kjer so interesi tolikšni, da si težko zamišljamo povsem “naraven" pristop. Zapisane misli ponavljamo ob vsakem športnem dogodku, vendar se bomo morda sprijaznili z dejstvi in bodo športne oblasti uveljavile pravila, ki bodo neka vmesna pot med potrebo po rezultatih in kolikor toliko dostojno obrambo športnikovega zdravja. Kompromis bi bil verjetno najpametnejši. Kljub kičastemu blišču, slabim urnikom (za nas gledalce) in pretirano tekmovalnostjo, ki nujno vodi h kaki tabletki preveč, pa so tudi olimpijske igre v Sydneyu ohranile svoj čar, ker združujejo toliko ljudi in atletov iz vseh krajev sveta. Če nismo samo pesimisti, nam lahko igre pomenijo globalizacijo s človeškim obrazom, ki zna ob napakah izražati zadovoljstvo nad zmago, razočaranje nad porazom, človeškost truda in veselje zaradi bližine mladih različnih barv, kultur in domovin. V svetu, ki ga prepravlja vseenost, je to vendarle dosežek. rire così spesso su riviste specializzate, sulle guide culinarie? “Durante l’anno ci sono degli addetti delle guide che passano, mangiano e pagano il conto. Difficilmente si rivelano. É una cosa utile, il fatto di essere usciti su parecchie guide ci ha portato molti clienti da fuori”. Mentre altri biscotti entrano nel forno, si finisce con il parlare dell’“Invito a pranzo”. Dice Teresa: “E un’iniziativa che ha insegnato, ha tracciato una strada. Sulla sua scia sono nate delle realtà, come il Borgo dei meli, che hanno successo perché si è creata una Za jesensko ponudbo skrbi tudi letos sedemnajst gostiln La seconda rassegna nazionale a Gorizia dal 12 al 15 ottobre Le minoranze viste dalla cucina s prve strani Predstavitvi letošnje pobude, ki bo trajala od 8. oktobra do 10. decembra, je sledila pokušnja značilnih jedi, ki so jo pripravili gostinci, sodelujoči pri letošnji jesenski ponudbi. Bolj od vsakršnih besed so bili zgovorni okusni grižljaji, ki so jih spremljala izbrana vina kmetij Jole Grillo in Maurizio Martinig iz občine Prapotno. V pobudi "Vabilo na kosilo” sodeluje 17 gostiln. Z jesenskim menujem sodelujejo gostilne "Alla Posta" in ”Alla cascata" iz Hlodiča, "All’antica" iz Krasa (Podbonesec), "Alle Querce" in ”A1 giardino" iz Spetra, ”Ai buoni amici" iz Tarčete, "Taverna fiorita" iz Bamasa, "Alla trota" iz Spe-honj, "Oste scuro" iz Čedada, "Sale e pepe" iz Srednjega, kmečki turizem "Valle d’oro“ iz Hrastovija in "Borgo dei meli" iz Gorenjega Tarbija, restavracije ”A1 vescovo” iz Podbonesca, ”Oballa“ iz Jero-nišča, ”La cascina" iz Saržente, "Belvedere" iz Spetra ter "Bellavista" iz Dolenjega Tarbija. Dai sudtirolesi di lingua tedesca ai ladini delle vallate dolomitiche, dagli occitani del Piemonte ai Walser tede-scofoni. E ancora i mocheni della Valle del Fersina ai Cimbri del villaggio trentino di Luserna, dai carinziani dell’Alta valle del Piave ai tabarchini della Sardegna, dai valdesi piemontesi ai francoprovenzali della Valle d’Aosta ed ai sloveni del Friuli-Venezia Giulia. Dopo il successo della prima e-dizione, le 11 più importanti minoranze linguistiche presenti sul territorio saranno nuovamente protagoniste di un evento a loro dedicato. Si tratta di “Sapori e saperi - Seconda rassegna nazionale delle cucine delle minoranze” che si svolgerà dal 12 al 15 ottobre a Gorizia nell’ambito di Ruralia 2000, il salone dedicato alle specialità agroalimentari Dop e Igp. Ospite d’onore di quest’anno sarà la cucina ebraica. Nell’arco di questi quattro giorni chef provenienti dalle diverse etnie proporranno in caratteristici ristoranti della zona delle cene a tema. La cucina beneciana sarà rappresentata dalla trattoria “Sale e pepe” di Stregna. prospettiva, è gestita da giovani. La stessa Maria di Clodig non vuole mollare. Per certe cose sono anche un po’ critica, ma questo non vuol dire che non voglia dare il mio contributo. Ben vengano i giovani, il bed & breakfast, dobbiamo abituarci ad avere presenze esterne sul territorio ma stando attenti a non deturpare le nostre peculiarità. Il recupero ambientale mi sta bene, ma non credo si possa fare attraverso un percorso di guerra da seguire con i cd-rom. E tra due anni, quando non ci saranno più soldi, come terremo puliti quei sentieri? Un territorio, per sopravvivere, deve essere abitato. Oggi c’è una corsa all’acquisto della casa, in Benecia, ma se poi le case rimangono aperte per 15 giorni all’anno... Noi abbiamo fatto una scelta di vita, ma certe volte mi chiedo se anche i nostri figli faranno lo stesso”. 1 biscotti sono ancora caldi, (m.o.) Četrtek, 5. oktobra 2000 Cividale e Valli tornano a dividersi dalla prima pagina Ad accendere la miccia è stata una mozione presentata da Stefano Gasparin (Ppi), con cui si chiedeva una sollecitazione al Senato perché approvi nel più breve tempo possibile il provvedimento in favore della minoranza. Il neoconsigliere cividalese Carlo Monai ha fatto sapere di essere a favore della tutela per le Valli ma lasciando fuori Cividale, ed ha annunciato la sua astensione. Contrari, invece, si sono detti altri due consiglieri ci-vidalesi, Silvano Domeniš e Pieralberto Felettig. A mettere il dito nella piaga è stato Pino Blasetig, vice-sindaco di S. Pietro: “Cividale vuole promuoversi come centro di questo territorio, quando si tratta di difendere l’ospedale si ricorda che esiste un’etnia diversa ma poi diventa un paese piccolo piccolo, si chiude. Gli sloveni che vivono a Cividale sono forse cittadini di serie B?”. Gli ha fatto eco Nino Ciccone, secondo cui “gli sloveni delle Valli vivono quotidianamente la realtà cividalese”. A favore del documento sono intervenuti anche Pietro Zuanella, l’assessore alla cultura Beppino Crisetig e il presidente Giuseppe Marinig. Il documento di Gasparin è passato con i 19 voti della maggioranza. Tema accantonato (ma tanto se ne riparlerà in qualche altra prossima assemblea) ma un nuovo argomento di disputa era in agguato. Un ordine del giorno predisposto dalla giunta comunale di S. Pietro chiedeva infatti che la Denominazione comunale di origine per gubana e strucchi venga riferita alle sole Valli del Natisone. La delimitazione geografica ha scatenato la reazione dei consiglieri cividalesi. “Prima si vuole la collaborazione di Cividale, poi non si mette in atto ciò che si sta dicendo” ha accusato Felettig, che poi ha ricordato l’episodio del mancato contributo del Comune di Cividale all’iniziativa “Invito a pranzo”. A replicare è stato Ciccone: “Con il marchio che chiediamo i produttori cividalesi potranno tranquillamente continuare a produrre gubane, qui si identificalo solo le sue origini”. Sullo sfondo la storia infinita della diatriba tra i produttori del dolce, una storia che don riesce a trovare sboc-co. (m.o.) Il nuovo testo prevede 1’uso durante le assemblee della lingua o del dialetto Lo statuto parla anche sloveno L’opposizione ha dato battaglia sui soliti argomenti ed ha votato contro il documento La via che porta alla nuova sede dell’ente montano si chiamerà “Arengo della Slavia” “E’ un disegno di legge subdolo”, Polo e Lega ducali contro la tutela dalla prima pagina La mozione di Polo e Lega affermava anche che “la fitta rete di relazioni private e collettive tra le popolazioni slave delle Valli del Natisone ed il mondo carolingio e patriarchi-no prima, veneziano poi, hanno sviluppato un idioma locale del tutto particolare che non può essere assimilato allo sloveno”. Queste ed altre considerazioni per bocciare l’ipotesi di apertura di un ufficio che, a Cividale, sia rivolto ai cittadini per tutelare “il diritto all’uso della lingua slovena nei rapporti con le autorità amministrative e giudiziarie locali”, come recita il disegno di legge già approvato dalla Camera. Felettig ha parlato di “disegno di legge subdolo, perché non prevede una delimitazione territoriale chiara”, ha citato uno studio del 1990 della Comunità Alpe Adria secondo il quale la comunità slovena non dovrebbe essere considerata minoranza nazionale, infine ha detto che “ci dovrebbe essere una verifica della necessità di tutela”, insomma un referendum. Opposte le considerazioni di Domenico Pinto, consigliere di Rinascita-Rifondazione comunista, che ha ricordato come la legge sia nata da uno dei principi fondamentali della Costituzione. “Sarebbe utile riflettere sulle opportunità che queste norme daranno alle nostre zone ed a Cividale in particolare, sarà più facile aprirsi all’Europa valorizzando le specificità del territorio” ha affermato tra l’altro. Silvano Domeniš (Lega Nord) ha detto di riconoscere l’esistenza di una parlata slava, nelle Valli, ma non slovena, mentre Paolo Moratti (Ora si lavora) si è detto favorevole alla legge ma “l’etnia slava si ferma a Ponte S. Quirino, non vi è motivo di riconoscere in Cividale il luogo in cui ci si può esprimere in sloveno”. E infatti poi un suo ordine del giorno (dove tra l’altro si dice che “il disegno di legge costituisce una tappa importante nella lunga serie di iniziative che le organizzazioni della società civile slovena e le forze politiche in questi anni hanno messo in atto per il riconoscimento di una comunità frazionata al suo interno anche per quanto riguarda la La sede municipale di Cividale fruizione dei diritti”) ha avuto anche i voti di Polo e Lega. Mauro Pascolini (Cividale insieme) ha messo in luce la scarsa veridicità delle affermazioni storiche e linguistiche riportate da centro-destra ed ha quindi posto il dilemma: “Cividale vuole essere un punto di riferimento del territorio circostante o torniamo ad innalzare barriere?”. Critico nei confronti del documento anche Enrico Minisini (Cividale insieme). Il voto ha dato la risposta: contrari alla mozione sono stati solamente Pinto, Pascolini, Moratti e Minisini. La maggioranza non ha invece chiuso tutte le porte al friulano. Sono infatti passati all’unanimità i documenti con cui si chiede che Cividale venga inserita nella delimitazione territoriale prevista dalla legge, già approvata in via definitiva, a favore delle minoranze linguistiche. Ma qui si parla, appunto, solo di cultura e lingua friulana, come hanno e-videnziato alcuni interventi fatti dai consiglieri proprio in quell’idioma. Michele Obit dalla prima pagina Si tratta della nuova società che è in fase di costituzione ed avrà lo scopo di sostenere l’attività turistica del territorio con l’apporto dei Comuni delle Valli del Natisone. L’assemblea ha quindi chiesto lo stralcio dell’ex cava di Vernasso dalle A-ree di rilevante interesse ambientale, mentre ha approvato l’inclusione della forra del Natisone nella stessa area in modo da facilitare, nel primo caso, la realizzazione del parco Geoworld e consentire, nel secondo, interventi a favore del bacino fluviale. Lo stesso provvedimento è stato preso, la stessa sera, anche dal Comune di Cividale. Il consiglio comunale di S. Pietro ha quindi approvato il progetto preliminare dell’ingresso della strada Cocevaro-Vernassino-Co-sta che costituisce la variante al Piano regolatore ed attribuito il nome “A-rengo della Slavia” alla nuova via di accesso alla sede della Comunità montana. Infine la giunta comunale ha risposto alle interrogazioni di alcuni consiglieri del gruppo “Progetto S. Pietro” in merito al finanziamento di 150 milioni per la realizzazione del depuratore nella frazione di Tiglio, finanziamento garantito dalle entrate vincolate relative alla depurazione, e ai progetti europei Interreg III la cui attuazione è stata delegata da tutti i Comuni alla Comunità montana. L’opposizione lamentava invece che l’amministrazione comunale non avesse dato risposta alla Provincia riguardo le indicazioni progettuali per la gestione dei fondi. Zadruga Nadiža zaključila svojo pot 13. septembra so člani razpustili pri notarju zadrugo Nadiža, ki je v skoraj tridesetih letih izpolnila svoje poslanstvo in lani kulturnemu društvu Ivan Trinko podarila stavbo v Ul. IX agosto. Ustanovljenja je bila v začetku sedemsedetih let z namenom vrednotiti in ohranjati slovenstvo v Benečiji. Glavnina njenih ustanovnih članov so bili naši zavedni emigranti, ki so kako leto prej v Svici ustanovili Zvezo beneških izseljencev. V zadrugi Nadiža so se prvič srečali in povezali med sabo zavedni izseljenci in domači kulturni delavci. Za nesebično dolgoletno delo smo se tridesetletnemu predsedniku zadruge Cernu ter članom Dinu Del Medico, Adu Contu, Marcu Petrighu, Piu Cragnazu, Silviu Feletigu ter vsem drugim članom zahvalili prejšnji teden v Fojdi Četrtek, 5. oktobra 2000 11 senatore Volčič esprime ottimismo sul proseguimento dell’iter parlamentare La legge di tutela approda alle commissioni del Senato Il sen. Demetrio Volčič In vista della ripresa della discussione al senato della legge di tutela per la comunità slovena, il senatore Demetrio Volčič ha privilegiato l’impegno al Parlamento di Roma, rispetto a quello europeo di Strasburgo. A quando dunque l’inizio della discussione in sede di commissione? "Durante la sua recente visita a Lubiana, il presidente del Senato Mancino ha indicato il mese di ottobre per la discussione al senato. Ora molto dipende dai capigruppo che dovrebbero stabilire la data. Durante la scorsa settimana comunque non é stata ancora fissata*1. Chi saranno i relatori in sede di commissione al senato? ”Ora si sa che saranno i senatori Besostri alla commissione affari costituzionali ed il senatore Biscardi per la commissione cultura e scuola. Ho appena preso contatto con ambedue per sollecitare l’avvio del dibattito alle commissioni**. Vista l’esperienza alla Camera, sono possibili intoppi o intralci? ”Le questioni urgenti sono parecchie. C’é l’intasamento provocato dalla discussione sulla legge e-lettorale e poi, siamo nel periodo cruciale della legge finanziaria. Se l’opposi- zione assumerà un atteggiamento distruttivo, i lavori rallenteranno e la legge di tutela potrebbe subire dei ritardi. L’opposizione potrebbe usare ogni mezzo consentito per far perdere tempo, usando i mezzi consentitele dal regolamento parlamentare**. Poi c’é il problema del numero legale. ”A questo la maggio- ranza dovrà fare la massima attenzione, poiché la mancanza del numero legale, che non é certo una novità nei lavori del parlamento, potrebbe essere un ulteriore impedimento di non poco conto**. Al Senato il centrosinistra ha una maggioranza più solida di quella alla Camera. Per la nostra legge dovrebbe essere u-na garanzia in più. ”Si può fare affidamento su questo, se ci sarà sufficiente disciplina tra i partiti del centrosinistra, che sostengono la legge. La maggioranza c’é, ma é chiaro che la legge di tutela non suscita uguale entusiasmo tra le sue varie componenti. Io comunque sono ottimista**. Cosa pensa di Rutelli come candidato premier del centrosinistra alle prossime elezioni politiche? ”La designazione del candidato premier é stata una scelta opportuna e fatta per tempo. Così il centrosinistra ha molte più possibilità di compattarsi. Per quel che riguarda i personaggi, Amato era un candidato di grande preparazione tecnica, ma poiché si tratta di raccogliere voti e vincere le elezioni, va bene Rutelli**. Lei è molto impegnato anche come parlamentare europeo. Quali sono le questioni di cui si occupa attualmente? "Stiamo lavorando ad un piano strategico per la Russia. E* un lavoro complesso, si tratta infatti di trovare un denominatore comune tra i diversi gruppi parlamentari. Inoltre sono presidente del gruppo parlamentare che si occupa dell’ingresso della Slovenia nell’ Unione Europea**. A che punto siamo con l’allargamento dell’Unione ai nuovi stati membri? "Siamo in una fase transitoria, tutti aspettano l’esito delle elezioni in Slovenia. Anche se l’adesione della Slovenia all’UE é sostenuta da tutti i partiti che contano e quindi l’esito e-lettorale non dovrebbe cambiare la sostanza. Comunque la discussione sull’allargamento ai nuovi membri presenta molte questioni irrisolte e realisticamente non sono prevedibili allargamenti dell’Unione prima del 2005“. Viene spontaneo chiederle se segue l’evolversi della situazione a Belgrado. "La Jugoslavia si trova ad una svolta decisiva. Ritengo che Miloševič stia cercando come uscire da questa situazione, garantendosi le migliori condizioni possibili. Se la polizia segreta e l’esercito non intervengono contro le opposizioni, per lui non c’è futuro in Jugoslavia e penso che non abbia futuro comunque. Probabilmente in molti si danno da fare per trovare un rifugio sicuro per lui e la sua famiglia... (du) Deželna vlada in skrb za manjšino Ob nedavnem obisku j predsednika deželnega odbora Furlanije-Juljiske krajine v Ljubljani je deželna svetovalka Italijanskih in slovenskih komuni- I stov Bruna Zorzini Spetič j naslovila predsedniku An- j tonioneju odprto pismo. V njem pozitivno ocenjuje njegove prijateljske besede in pripravljenost poglobiti sodelovanje naše dežele s Slovenijo na ekonomskem in kulturnem področju. S tem v zvezi je Antonione izpostavil tudi vlogo slovenske manjšine. Bruna Zorzini je v svojem pismu pozitivno ocenila obljubo, da se bo dežela prizadevala za korektno in konkretno uresničevanje norm, ki jih bo zagotovil zaščitni zakon, ki naj bi ga v doglednem času sprejeli in tudi ugotovitev, da je potreben, saj slovenska manjšina potrebuje več pozornosti s strani dežele, ki ima poseben statutus prav zaradi njene prisotnosti. A prav zaradi tako pozi-tivega pristopa Bruna Zorzini Spetič poziva predsednika deželnega odbora Roberta Antonioneja, naj se prizadeva zato, da se na osnovi že obstoječe zakonodaje odpravijo zamude in težave, ki grenijo življenje slovenskim društvom in organizacijam. Najprej je tu vprašanje finančnih prispevkov na osnovi zakona 19/91 pri izplačevanju katerih Dežela močno zamuja. Ne samo to, spodbuja Slovence, naj se odpovedujejo rabi slovenskega jezika, ki ga predvidevata deželni statut in pravilnik, zato, da se birokratski postopki pospešijo. Dežela, poudarja Zorzini-jeva lahko reši to vprašanje z dodatnim osebjem, ki obvlada slovenski jezik. Drugo odprto vprašanje, ki ga lahko reši Dežela s svojim posredovanjem zadeva specifično univerzitetno izobrazbo za učitelje v slovenskih vrtcih in osnovnih šolah, pri čemer je potrebna konvencija med univerzami v deželi F-JK in v Ljubljani oziroma Mariboru. Na koncu svojega pisma Bruna Zorzini Spetič omenja že obljube predsednika Antonioneja, da bodo na deželno palačo postavili ploščo z napisi v vseh manjšinskih jezikih dežele F-JK a tudi, da bo v deželnem tiskovnem uradu zaposlen tudi vnaprej novinar slovenskega jezika. A eno in drugo je ostalo le pri besedah. Proces širitve EU ni tako enostaven Sedež evropskega parlamenta Senator Dimitrij Volčič je kot evropski parlamentarec angažiran tudi z vprašanjem širitve Evropske Unije in je podpredsednik komisije za vstop Slovenije. Komisija se je sestala pred kratkim za pripravo poročila, ki se vsako leto oktobra-novembra predstavi glede držav, ki so prve na seznamu za novo članstvo v Evropski zvezi. Glede Slovenije Volčič ocenjuje, da ni bistvenih novosti. Vsi čakajo, kakšen bo izid bližnjih parlamentarnih volitev, čeprav so vse pomembne stranke v Sloveniji opredeljene za Evropo-. Razlike so le v strategiji pristopanja, oziroma v tem, kaj naj zahteva Slovenija od Evrope v pogajanjih za vstop. Poleg tega so tudi določene razlike med strankami o tem, s kakšnim ritmom mora država usklajevati svoj ustroj z evropskim. Senator Volčič vsekakor pravi, da o točnih datumih ni govora. Govori se le o tem, da mora biti Evropska skupnost 31. decembra 2002 pripravljena, da sprejme prve nove člane, ki imajo za to izpolnjene pogoje. Evropska Unija mora vsekakor rešiti mnogo nejasnih točk tudi v lastni sredi, začenši s tem, kakšen naj bo evropski ustroj. Pomembna je dilema, ali naj se na račun evropske suverenosti zmanjša suverenost posameznih držav, ali naj bo Evropa sestavljena iz držav, ki lastno suverenost ohranijo. Jasno je, da bo vsaka država desetkrat premislila, preden bi se odpovedala Se tako majhnemu delčku lastne suverenosti, ocenjuje senator Volčič. Vsekakor prevladuje teza, da so v procesu širitve nekatere države v prednosti. Govori se o državah "lokomoti-vah“, kot sta naprimer Nemčija ali Francija. Novim članicam pa gotovo ne ustreza takšen vstop v Evropo, da se avtomatično znajdejo v drugi ligi, oziroma v podrejenem položaju, (du) INjs; HangoMjen Dalla Finlandia ci hanno portato questa fotografia a dimostrazione di come quel paese sia sensibile alla tutela della minoranza svedese presente sul proprio territorio. Questi cartelli sono stati fotografati nel sud o-vest del paese dove gli svedesi rappresentano il 5,7% della popolazione. Il nome in alto nel cartello è scritto in svedese, sotto in finlandese. četrtek, 3. oktobra 2000 V soboto pri Sveti Trojici maša ob 6. obletnici Še živ spomin na don Artura Naše gorate vasi počasi umirajo Grozljivi podatki iz Rezije in Terskih dolin V okviru srečanj, razprav, seminarskih poglabljanj, ki se v teh dneh vrstijo po vsej videmski pokrajini na pobudo Škofije, je slišati dosti besed in analiz o razlogih za socio-ekonomsko krizo in počasno izpraznevanje gorskih vasi. Iščejo se tudi rešitve in predlogi za poživitev teh marginalnih območij, a to je dosti težja naloga. Kot priprava na tridnevni posvet o goratih predelih Furlanije, ki bo v Tolmeču od 17. do 19. novembra, je Škofija priredila več srečanj. V ta sklop sodita srečanji, ki sta ju vodila v Čedadu Spetrski dekan msgr. Mario Qualizza in predsednik gorske skupnosti Firmino Marinig, istočasno v Centi pa msgr. Marino Qualizza in prof. Viljem Cerno. Se zlasti slednji je bil zelo dobro obiskan tudi s strani upraviteljev od županov do deželnih svetovalcev. Pomenljiva je bila tudi izbira teh mestnih središč, saj je potrebno po mnenju prirediteljev vključiti v prizadevanja za poživitev goratih področij tudi ravnino in ne le v imenu solidarnosti, ki je seveda bistvenega pomena. Tudi ravnina ima več koristi, če je njeno za-sledje normalno razvito, če ostane na teritorju človek, ki zna in je sposoben upravljati s teritorjem. Težko je najti prave recepte, dejstvo pa je tudi, da je situacija marsikje obupna. To gotovo drži, žal, za obmejno območje, kjer živimo Slovenci, pa čeprav je v percepciji večine prebivalcev dežele FJK in tudi njenih deželnih voditeljev najbolj ogrožena in torej potrebna pomoči Kami- ja- Tudi v tej luči so zanimivi podatki, ki jih je za svoj referat v Centi zbral profesor Viljem Cerno. Številke so grozljive. Poglejmo najprej podatke o Reziji: Ravanca - Prato 203 preb., leta 1951 jih je bilo 358 Motiv iz terske doline Njiva - Gniva 198 preb., leta 1951 jih je bilo 400 Solbica- Stolvizza 197 preb., leta 1951 jih je bilo 738 Osojane - Oseacco 368 preb., leta 1951 jih je bilo 788 Bila - S. Giorgio 306 preb., leta 1951 jih je bilo 706 Učja - Uccea 33 preb., leta 1951 jih je bilo 410 Skupno septembra 2000 jih je 1305, leta 1951 jih je bilo 3350. Slika ni nič boljša, če gremo v občino Bardo. Lusevera/Micottis (Bardo-Sedlišča) imata danes 246 prebivalcev, leta 1951 jih je bilo 542. Cesariis 73 preb., leta 1951 jih je bilo 312 Pradielis/Ter 218 preb., leta 1951 jih je bilo 460 Villanova /Zavarh 116 preb., leta 1951 jih je bilo 420. Skupno ima Bardo 781 prebivalcev, 50 let od tega jih je bilo 2228. Najbolj emblematičen je primer vasi Pers, kjer je leta 1951 živelo 149 ljudi, od lanskega leta je tam ostal samo še 1 prebivalec. Prav tako dramatična je tudi slika iz občine Tipa-na, ki ima 757 prebivalcev, pred petdesetimi leti jih je bilo pa 2841. Viškorša/Monteaperta ima danes 237 prebivalcev, jih je imela 615. Brezje/Montemaggio-re šteje danes 49 ljudi, bilo jih je 333. Santa Tipana je s 586 padla v petdesetih letih na 260. Dekliški pevski zbor “Vesela Pomlad" v cerkvici Svete Trojice v Viškuorši Ob šesti obletnici .smrti duhovnika Artura Blasutta je bila v soboto v Viškorši spominska maša, ki so jo somaševali don Renzo Cal-ligaro, dekan iz Nem Rizie-ri de Tina in kobariški dekan msgr. Franc Rupnik. Slovesnost je s svojim ubranim petjem obogatil dekliški pevski zbor Vesela pomlad z Opčin. Lik don Artura in njegovo težko življenjsko pot, ko je bil preganjan in zaničevan, je osvetlil don Renzo. Papež Janez Pavel II, je dejal, je ustanovil komisijo za ugotavljanje, kateri so bili mučeniki krajevnih cerkva v 20. stoletju. Med nje sodi tudi don Arturo, ki je še vedno prikazan v najslabši luči. V resnici pa je nanj padel najbolj trd in neizprosen molk. Tako kot je skoraj 40 let, potem ko je bil leta 1955 prisiljen zapusti lieško cerkev v grmiški občini, živel v polni osamlje- Cerkvica Svete Trojice nosti z izjemo najbližjih sorodnikov in redkih prijateljev, torej kot če bi bil neviden, prav tako skušajo sedaj zbrisati celo spomin na njega. To je “damnatio me-moriae” je dejal Calligaro. Mi pa želimo povezati spomin nanj z molitvijo, je nadaljeval, želimo se spominih njegove križeve poti, ki je bila križeva pot naših slovenskih ljudi, naših vasi, vse naše Benečije. Po maši, v kateri so se prepletali italijanski in slovenski jezik ter terski dialekt (tudi v berilih), se je srečanje nadaljevalo v kmečkem turizmu v Viškuorši, kjer so nam dekleta zapela še nekaj pesmi. Negli anni settanta, dapprima in America e subito dopo in Europa, l’opinione pubblica scopriva e cominciava a interessarsi al problema delle minoranze linguistiche e nazionali con i loro problemi e un loro possibile futuro. Generalmente, le minoranze rappresentano parti di un popolo che vivono in uno stato diverso da quello d’origine e, senza più contatti con la lingua e la cultura del paese d’origine, si impoveriscono, si folclorizzano, continuano a vivere soltanto in forma di dialetto fino alla lenta scomparsa della lingua e all’assimilazione. É quanto si è tentato di fare anche nella nostra Benecia. Ora però anche da noi il vento è cambiato e la gente, anche con l’iscrizione dei propri figli Per l’undicesimo anno consecutivo corsi di sloveno al Malignarli a Udine Sloveno, ma vai la pena? Articolati su due livelli i corsi di 30 ore prendono il via il prossimo 16 ottobre Sabato al Ristori si inaugura il nuovo anno accademico Ute alla scuola bilingue di S. Pietro, dimostra chiaramente di non voler più rinunciare alle proprie radici slovene. Con l’approvazione della legge di tutela della minoranza slovena in Italia e con la prossima entrata della Slovenia nell’Unione Europea inoltre, si presenterà una forte richiesta di conoscenza della lingua slovena, come pure, tra qualche anno, delle altre lingue dell’Europa centro-orientale. Ora è noto che la nostra gente conosce lo sloveno, in modo più o meno ap- profondito anche se soltanto a livello dialettale, perchè si è sempre negata l’entrata della lingua slovena nelle scuole. Le cose, tuttavia, negli ultimi anni sono molto cambiate: a Udine, ad e-sempio, oramai da undici anni, presso l’Istituto Ma-lignani, si svolgono regolarmente, durante l’intero anno scolastico, corsi di lingua slovena per principianti e per coloro che già conoscono la lingua, ma ne vogliono approfondire la conoscenza. Tali corsi si terranno anche quest’anno e preci- Sabato 14 ottobre, alle ore 18, si terrà presso il cinema Ristori di Cividale la cerimonia inaugurale del 14. anno accademico dell’Università della Terza età, Sezione di Cividale. La manifestazione, che verrà introdotta dalla prolusione del coordinatore , dr. Adolfo Londero, vedrà la partecipazione delle allieve della scuola di danza di Erica Bront che si esibiranno in un balletto. Seguirà poi l’esibizione del coro dell’UTE di Udine, diretto dal maestro Ni-gris. Intanto presso la sede dell’Ute in via IX agosto, proseguono le iscrizioni ai corsi. Anche quest’anno, oltre ai corsi tradizionali sono state introdotte alcune novità. Tra queste vale la pena ricordare il corso di lingua russa ed il corso per imparare a navigare in internet. La segreteria è aperta dal lunedì al venerdì dalle ore 10 alle 12 (tel. 0432/731320). samente da ottobre a giugno a due livelli: uno per principianti assoluti e uno per quanti già conoscono lo sloveno, almeno a livello dialettale. I corsi sono di trenta o-re ciascuno con due ore settimanali di lezione da ottobre a febbraio e da febbraio a giugno. I corsi avranno inizio al “Mali-gnani” di Udine, in Viale Leonardo da Vinci 10, lunedì 16 ottobre alle ore 18 con un incontro preliminare per concordare orari e giornate di frequenza. Per ulteriori informazioni telefonare al numero 0432/25006 di Udine, oppure allo 0432/ 727490, cioè al Centro scolastico bilingue di S. Pietro al Natisone che insieme al Malignani organizza da undici anni questi corsi. Marino Vertovec četrtek, 5. oktobra 2000 Topolò, il muto rifiuto ad ogni nazionalismo Topolò è la destinazione di un viaggio, messo in scena il prossimo 10 ottobre dal Centro culturale dell'Università di Kla-genfurt UNIKUM. Unikum è un istituto culturale che ha richiamato grande attenzione a livello internazionale per le sue azioni nel campo dell'arte contemporanea. É il centro di riferimento per la cultura contemporanea della Carinzia e non solo. A causa del suo atteggiamento critico verso la politica culturale di Jorg Haider, U-nikum è stato “punito” con il ritiro delle sovvenzioni da parte del land Carinzia provocando lo sdegno del mondo culturale austriaco. Il 10 ottobre per la Carinzia di Haider è festa grande: viene celebrato il referendum del 1920 che sancì la scelta degli Sloveni Carinziani di far parte della Republbica austriaca. A tale commemorazione verrà data, quest’anno, una forte impronta nazionalistica. Unikum di fronte a questa situazione vuole opporre un segno muto di rifiuto tramite il progetto “Evacuazione”, e cioè abbandonare la Carinzia per 24 ore, visitando un luogo, Topolò-Topolo-ve, simbolicamente significativo per quanto riguarda l’ospitalità, la ricerca artistica e la sua particolare situazione geografica, etnica e culturale. Da sette anni Topolò ospita “Stazione Topolò Postaja Topolove”, incontro di ricercatori di diverse provenienze e discipline chiamati ad operare sulla base della cultura tradizionale locale. La folta delegazione di Unikum fungerà anche da Galleria itinerante, grazie ad un intervento pensato e realizzato dall’artista austriaca Inge Vavra. Topolò-Topolove verrà raggiunto a piedi dalla delegazione, per gli ultimi 4 chilometri. É prevista una breve cerimonia di saluto, il pranzo preparato dagli abitanti del paese e la visita guidata a Topolò e alla sua Stazione-Postaja. L’ora d’inizio della manifestazione è fissata alle 13. Per informazioni telefonare allo 0432/725062. Moreno Miorelli Planinska družina Benečije vabi na otvoritev 22. oktobra Koča na Matajurju je skoraj končana Tala fotografija je bila posneta zadnjo nedieljo setemberja an dielo v koči Planinske družine Benečije, tik pod vrham Matajurja, je bilo zelo intenzivno. Takuo kot vsako nedieljo tele pomladi an po-lietja an še dosti nedielj prej. Dielo zatuo gre sada hitro h koncu. An v nediejo 22. okotbra, bo slavnostna otvoritev tega objekta, ki je požgaru toliko energije in delovnih ur beneških planincu, pa tudi prijateljev iz sosednjih planinskih društev Slovenije. Če ne bi bilo toliko prostovoljnega dela ne bi Benečani nikoli dosegli takega pomembnega rezultata. Ideja an želja pa je, de postane koča na Matajurju pomembna točka, kjer se bodo zbierali beneški planinci an njih parjatelji, kjer naj bi se srečevala še posebno beneška mladina an kjer se bo vsak počutu kot na svojem duomu, al-troke “montagna dei Civi-dalesi”. An tuole ne bi smielo bit težkuo, saj je trieba reč, de je bila koča nareta z veliko ljubeznijo. Planinska družina Benečije že sada vabi vse svoje člane an parjatelje na praznik za otvoritev koče. Kot rečeno je slovesnost predvidena za nedieljo 22. oktobra. Sedaj bo trieba daržat pesti, za de bo lepuo, sončno vreme \-7r Un corso di resiano e di sloveno a Prato La ZSKD / Unione circoli culturali sloveni ed il circolo Rozajanski dum organizzano un corso di resiano e un corso di lingua slovena che si terranno o-gni martedì dal 3 ottobre al 29 maggio presso il centro culturale Ta Rozajanska Kulturska hiša di Prato. Il corso di resiano si terrà dalle 18 alle 19, quello di sloveno dalle 19 alle 20. Per informazioni ed i-scrizioni contattare lo 0433 - 53428, oppure lo 0328 -8670232. Resia solidale con Irshava Il gruppo folkloristico Val Resia si recherà nei prossimi giorni in Ucraina, nella città di Irshava, ed in quell’occasione visiterà una scuola, appena edificata ma che necessita di aiuti finanziari per poter diventare o-perativa. Il gruppo folcloristico si fa promotore di una raccolta di fondi nei vari e-sercizi pubblici di Resia oppure effettuando un versa- Dalla conferenza dei sindaci attenzione ai centri telematici Una nutrita serie di argomenti è stata discussa la scorsa settimana dalla Conferenza dei sindaci delle Valli del Natisone che si è riunita a S. Pietro, su convocazione del presidente della Comunità montana Giuseppe Mari-nig, assieme agli assessori ed ai funzionari dell’ente montano. L’attenzione maggiore è stata riservata all’adesione ai bandi di concorso della “Natisone Gal” che, per conto dell’ente montano, gestisce i finanziamenti regionali della direttiva europea “Leader II”. La conferenza dei sindaci ha conferito delega alla Comunità al fine di incaricare l’Insiel a definire e progettare i punti informatici dei centri sociali telematici. Il progetto si prefigge di avvicinare alle moderne tecnologie un elevato numero di persone che vivono nelle Valli, in particolare nelle sue zone più emarginate. I Comuni si sono quindi dichiarati disponibili a conferire all’ente montano l’incarico di valutare l’opportunità di adesione all’impianto di compostaggio di via Gonars, a Udine, per lo smaltimento dei rifiuti solidi urbani. Sono state poi definite le aree di salvaguardia attorno ai paesi, da ripulire dai rovi al fine di garantire sicurezza e vivibilità, ed i punti destinati alle opere di urbanizzazione a basso impatto ambientale. Tra gli altri argomenti affrontati le sollecitazioni alla Regione perché attivi il piano di sviluppo rurale, mentre soddisfazione è stata espressa dai sindaci nell’apprendere l’imminente approvazione da parte della Giunta regionale del regolamento concernente i criteri e le modalità per la concessione di contributi alle imprese del settore commerciale o-peranti nei territori montani. 1 benefici verranno graduati sulla base di fasce territoriali che evidenziano il diverso disagio socio-economico e la rnargi-nalizzazione dai mercati. I contributi non potranno comunque superare i 10 milioni annui. Beneško gledališče v Kobaridu “Žalostni dogodek v Topolovem”, v režiji Marjana Bevka (zgodbo pa jo je napisu rajnik Giovanni Del Basso) je adna med narlieu-šimi, če ne te narlieuša igra, ki nam jo je Beneško gledališče predstavlo. Videli smo jo parvi krat v Spietre na letošnjem 8. marcu. Predstavili so jo tudi v Čedadu v “Ristori” an v Topolovem na Postaji. Telekrat naši pridni igra-uci gredo z njo nomalo buj deleč, v Kobarid. V saboto 7. otuberja, ob 20. uri, v prostorih Kobariškega muzeja se predstavijo našim prijateljem tam na drugim kraju meje. Bo tela ’na liepa parložnost, da Slovienj, ki Zivjo v matični domovini, bojo še ankrat videli naše dielo. Sardinci Dorice Makuc Pred nekaj dnevi so v Gorici, v mali dvorani kulturnega centra Bratuž, predstavili zadnjo knjigo Dorice Makuc z naslovom Sardinci, ki je izšla pri Goriški Mohorjevi družbi. S tem delom, ki sledi knjigama In gnojili boste nemško zemljo (1990) in Aleksandrinke (1993) seže avtorica v dušo primorskega človeka in njegove usode. Sardinci pričujejo o u-sodi več tisoč primorskih fantov in mož, ki so bili med drugo svetovno vojno pregnani na Sardinijo in od koder ni bilo povratka vse do konca vojne. Zamisel o knjigi se je Dorici Makuc porodila ob obisku njihovih grobov na Sardiniji leta 1997. mento sul CCP n. 18490334 intestato a Gruppo folcloristico Val Resia con causale “Raccolta fondi scuola Irshava”. Si raccoglie anche materiale scolastico di cancelleria (quaderni, penne, matite, colori, album ecc.) Zaščita in javne uprave s prve strani Prej ali slej se bo morala čedajska uprava vsekakor soočiti s svojimi ambicijami in sposobnostjo dia-logirati s svojimi sosednjimi občinami, še zlasti z Nadiškimi dolinami. Gre za dve realnosti, ki sta komplementarni in skupaj imata, recimo, na ravni turističnih dejavnosti dosti dobrih kart za uveljavitev. A slovensko vprašanje tudi v odnosih med občinami ni obrobnega značaja. Glede zaščitnega zakona so v Čedadu dali kontradiktorne signale. Večina je namreč glasovala dva dokumenta, v prvem se izreka proti zaščiti, trdi celo, da kot Slovani nimamo nič skupnega s Slovenci, zahteva črtanje Čedada iz zakona in ponovno avdicijo v parlamentu. V drugem dokumentu pa spoštuje pravico Slovencev v Nadi-ških dolinah do zaščite, priznava delovanje slovenskih organizacij civilne družbe, a je prav tako odločno proti vključitvi Čedada v zakon, (jn) j^r j novi matajur A PsJOHdkd četrtek, 5. oktobra 2000 J Norma an Barbara so zaparle oštarijo V Sauodnji par muoste an na Vartači V saboto 30. setembe-rja je biu zadnji dan diela za dvie naSe oštarije: za-parla je Norma gor par muoste v Sauodnji an je zaparla Barbara gor na Vartači. Norma Crainich - Matjonova iz Dreke je predielala puno liet v teli naši stari oštariji. Zve-stuo so se ustavjal go par nji naš j udje Ze zjutra, priet ko so šli na dielo v dolino, pru takuo zvičer, kar so se vračal damu. V saboto je šlo mimo nje oštarije puno puno ljudi, mladih an manj mladi, ti-el so jo pozdravit takuo, ki gre... kiek vič vam napišemo na drugi številki, zak je zaries uriedno. Na Vartači oštarija, ki je part “Centro visite Vartača” an je last (proprietà) sauonjskega ka-muna, je odparta le par liet. Daržala jo je mlada čeča iz Ceplešišča, Barbara Martinig - Agotova po domače. Seda Barbara je odločila, je decidla, de jo na bo vič daržala an oštarija, ki je pru na lie-pim prestoru, je zaparta. Sauonjski kamun je Ze poskarbeu za narest “Bando di gara”. Tisti, ki Zeljo, imajo cajt se vpisat do 30. otuberja. Za vse druge novice, obamita na na sauonjski kamun. Vartača: lieta '98 so jo odparli, seda je že zaparta Na tekmovanje so paršli daj iz Aiella an Palmanove Successo per la terza Kuatarmbike a Prievaio Smo bli Ze napisal, de za Kuatarinco je biu, ku po navadi, liep senjam na Prievaie. Bla je tudi športna manifestacjon, “Kuatarmbike”. An pru go mez telo stvar so nam napisal, kakuo je šlo. “Nel cuore delle Valli, Franco e Cristian sono riusciti per la terza volta a richiamare l’attenzione sulla gara non competitiva Kuatarmbike sprint, dodici km mozzafiato di strada bianca e sentiero. L’eco è stata sentita anche in Friuli e dei ragazzi sono saliti perfino da Aiello, Codroipo e Palmanova. I 35 partecipanti, non molti, ma sempre più numerosi di anno in anno, si sono trovati domenica 17 settembre proprio quando già un’altra vecchia e simpati- ca festa si stava svolgendo, la Kuatarinca. La gara è partita alle tre del pomeriggio e ha richiamato anche numerose persone salite per la sagra, soprattutto lungo le sinuose difficoltà del sentiero in discesa. Sono intervenuti anche i volontari della protezione civile con i loro CB, la Sogit di Udine con l’ambulanza. Tutto è andato bene, qualcuno ha pedalato tanto, altri sono inceppati in ritiri più o meno tecnici, ma dal primo all'ultimo la promessa di ritornare. Alla fine c’è stata l’estrazione di bellissimi premi offerti da ditte locali per tutti i partecipanti, seguita dall’ottima pastasciutta preparata dalla pro-loko Grmek. 28. otuberja gaspuod med nam Go par svetim Pavle go par Čemeč an v Skruto-vem an Podutani so veseli: parhaja nov gaspuod, ki bo skarbeu za nje. Novico smo jo bli že napisal zadnji krat, seda se vie kiek vič. Gaspuod Rinaldo Ge-russi je že paršu tle tode, "-gledat cierkva an kraje, kjer bo opravlju svojo božjo službo. Senjam bo v saboto 28. otuberja popu-dan, kar prime uradno, ufi- cialno v roke podutansko an černeško faro. Sveta maša, kjer pozdravi farane, naj tiste iz Podutane, naj tiste iz svetega Pavla, bo v cierkvi presvetega sarca v Gorenji Miersi, parvo sveto mašo kot duhovnik jo zmole pa go par svetim Pavle. Brez dvoma bo ’na lie-pa parložnost za vse naše judi pozdravit njega an mu uoščit veselo bivanje tle par nas, pa tudi za zahvalit monsinjorja Marina Qualizza, ki je skarbeu za nas, kajšankrat s pomočjo gaspuoda Emilia Battistig, odkar je gaspuod Adolfo Dorbolò hitro zboleu an potlè za venčno nas zapu-stu na 23. novemberja. Tist od gaspuodu, ki manjkajo je an velik problem, ki zajema vso daže-lo. Za kar se tiče videmske škofije je 373 far an 120 so tiste, ki niemajo stalnega gaspuoda! Imamo 240 gaspuodu, ki opravljajo šele božjo službo an 90 od njih muorejo skarbjet za vič far, kajšan skarbi za štier fare! Zaries obupno, zatuo nas zaries veseli, de gaspuod Rinaldo Gerussi pride med nas. Don Rinaldo, ki je iz Humina (Ge-mona) je od lieta 1985 skarbeu za faro v Solbici (Stolvizza) v Reziji, od lieta 1989 tudi za Chiusaforte (Kluže). jih prave... Paulič an Toni sta hodila pogostu igrat v casinò, naj v Novo Gorico ali v Velden, gor v Avstrijo. ’No soboto sta bla šla glih gor v Velden za igrat na navadne “slot - machine” an za inaugurat novo motočikleto, ki je biu kupu Toni. Pa tisti dan jim je šlo vse slavo, niesta imiela sreče ne adan ne te drugi, takuo de tu dvie ure sta zgubila vsak parbližno tri milione. Potlè, ki sta zaigrala an zgubila vse tele sude, okuole punoči sta se pobrala pruot duomu. Blizu Naborjeta je začelo se buskat an garmiet, an subit potlè je začeu iti taj-šan velik daž, de sta muorla ustavt motočikleto an iti pod an debeU driev za se na vsi zmočit. Pa je začelo saldu buj se buskat an garmiet, do-kjer nie striela trie-ščinla tu driev, kjer sta bla zdol an ubila Pauliča. Prestrašen Toni nie viedeu ki narest an kere besie-de ušafat za vizat ženo buozega Pauliča. Počaso počaso, vas blied an mokar se j’ pobrau pruot adni gostilni, kjer so imiel telefon an potlè, ki je popiu an par bičerinu žganja za se dat kura-žo, je poklicu Pauli-čovo ženo. , - Halo," pronto, sem Toni, parjateu vašega moža Pauliča. - Ja, kaj čete ob teli ur? - ga je vprašala žena od Pauliča. Vam muorem dat ’no slavo novico... -je odguoriu Toni . Snuojka srna bla šla v casinò v Velden an po pot nas je ušafu tajšan velik daž, de srna muorla se ustavt pod velikim drievam an potlè... an potlè... - An potlè, al sta manjku kiek udobila? - je poprašala žena. - Ne, gospa, mi se huduo zdi vam povie-dat, de Paulič je zgu-biu tri milione! - Tri milione? Oh de bi ga striela ubila!- je zauekala tu telefon jezna žena od Pauliča. - Ja, ja, glih takuo sej’ zgodilo!!! Planinska družina Benečije TEČAJ PLAVANJA od sabote 14. otuberja 9 lekciji v bazenu v Cedade za vpisovanje: Flavia tel. 0432/727490 Senjam za zlato “Tutti i membri dell’Unione emigranti sloveni erano presenti alla festa del cinquantesimo anniversario di matrimonio di Agnodice e Pieri Serafini di Ponteacco. Molte cose belle e interessanti sono state dette in questa bellissima occasione. Tanti sinceri auguri di lunga vita ai nostri sposi! Romano Firmani”. Agnodice an Pieri, vesela zlata poroka, veseli 50 liet skupnega življenja. Buog vas var! Un momento magico con Davide Clodig e la sua fisarmonica. Stupendo! Nicole Feletig - Slovenci po svetu / Seraing” Vsiem telim liepim besiedam doložemo še naše: vse narbuojše dragi Agnodice an Pieri! poroko V Belgiji, v Seraingu, se je zadnje dni setemberja zgodila liepa stvar: Agnodice lussa - Ivanova an Pieri Serafini Lahove družine, obadva iz Petjaga, sta praznovala zlato poroko an za telo parložnost so se okuole njih zbrali vsi, pru vsi. Paršla je tudi žlahta tle od duoma, paršli so naši ljudje, ki žive arzstreseni gor po Belgiji an vsi kupe so se potrudil, za de Agnodice an Pieri na nikdar vič pozabejo tel poseban dan. Tle zdol prepišemo varstice, ki so za nje napisal žlahta an parjatelji. “Che giornata splendida! La frenesia dell’attesa, l’emozione del “SI”, la gioia della festa, la commozione per le parole dei Vostri cari, che avremmo voluto dire noi stessi, il calore della presenza di chi c’era e lo struggente ricordo di chi avremmo voluto ci fosse... Solo l’affetto che ci lega è più grande della riconoscenza per aver voluto condividere con noi il Vostro 50° anniversario. Ancora grazie e tanti auguri di cuori cari Agnodice e Pieri. Sara e Vladimiro.” Beneške križanke Rešitev prejšnje številke Par starin, pried ku so zaCel travo siec, so muorli dokupit vse rodje, ki nieso mogli ta doma narest (-kosè, oslè, vierje al bie-rje). Za tuole kupit so venčpart hodil v Spietar za senjan, kjer so miei an velik targ. Atu nas te stari so kupoval vse rodje za kmetuške dielo an kajšno hrano za imiet ki ponudit dielucan (puno rajža, zak pasta je bla predraga, sar-delone pod soljo, lbžene h kraju tu lesenin sodiču, kaj San kos od velikih formi - po pu kvintala - “caciocavallo”, zak nie bluo Se mlekarince tle par nas; za otrokè so pa rožiče da-mu nesli). Preproste besede Treba je mnogo preprostih besed kakor: kruh, ljubezen, dobrota, da ne bi slepi v temi na križpotjih zaSli s pravega pota. Treba je mnogo tišine, tišine zunaj in znotraj nas, da bi sliSali glas, tihi, plahi, pojemajoči glas ■ golobov, mravelj, ljudi, src in njih bolečine sredi krivic in vojskà, sredi vsega tegà, kar ni kruh, ljubezen in ne dobrotà. Tišine, Tišine. Srca samo’ naj merijo čas, kažejo pota. Tone Pavček plankast. Za sieč lepuo se je nu-calo tud osiò za partegnit kosò, kar nie riezala vič lepuo. Osla je an kaman, dug 30-35 cm, vedielan iz takega mahnegà kamana, Galebov dnevnik nam letos prikazuje luno in njen vpliv Prvi dan Sole so slovenski učenci na Tržaškem, Goriškem in v Benečiji dobili v dar Galebov šolski dnevnik. Izdala ga je naSa zadruga Novi Matajur, finančno pa so nam to omogočili slovenski denarni zavodi Kmečka banka, Zadružna kraška banka in Zadružna banka Doberdob in So-vodnje, ki so krili stroške za tisk. Avtorica letošnjega Galebovega dnevnika je “naSa” Luisa Tomasetig, zelo cenjena in priljubljena ilustratorka, ki se vse bolj uveljavlja v slovenskem in italijanskem prostoru. Z njenim značilnim sti- lom nam Luisa predstavlja Luno, njen vpliv na zemljo, vode, rastline, živali in ljudi, drobce iz ljudske kulture in kmečke modrosti. Dnevnik bogati 14 ilustracij. Slovenskim učencem smo želeli ponuditi nekaj lepega in obenem uporabnega. Vtis je, da nam je uspelo. Vsekakor pa bomo že v teh dneh imeli priložnost to preveriti z našimi najmlajsimi. Danes, četrtek 5. oktobra, ob 10. uri, bo v Spetru, v prostorih Dvojezičnega Šolskega centra predstavitev dnevika ob prisotnosti avtorice in predstavnikov treh bank. | ^ četrtek, 5. oktobra 2000 Davide Dortih je napisu za Mojo vas 2000 - drugi del Kosje je bluo venčpart uoz jauarja al pa jesena Kotičza dan liwtì jazek ta-lètè-13 Matej Šekli Muora reč, de kosò jo je Su kupavat, tek se je biu buj zastopu tu družin, zak so ble puno drage an zak če je vebrau adnò, ki nie bla lepuo temperana, nie riezala lepuo, an tisti, ki jo je nucu, se je jezu z njo, dokjer jo nie muoru ponu-cat. Če kosà je bla pretarda, nie bluo hudiega, pa oslà je muorla bit zlo dobrà al pa so runal žmeriljo za jo brusit; če je bla pre-mahnà... Buog ti na dì! Ta na targu so predajal vič sort kosi, narbuj Stiete so ble “Stiria”, “Testa di Turco”, “Stele” an nieka druga, ki obedan se na zmisle, kuo se je klicala, ki je miela no pezo nama-lano gor. Kosà je bla takuo našti-mana: kosjè je mielo kru-jac taspried an peto tazad, venčpart uoz jauarja, zak je an lahan lies, al pa uoz jesena, ki je buj težak, pa buj ulačen. Krujac an petà so bli vedielani uoz čarnega jesena al pa driena. V konàc so nardil no jamco z lietvan za nasadit kosò, ki so jo stisinli ča h kosi-šču z bierjo (vierjo) an s klinan hlodenin uoz driena. Takuo nasajeno se jo je muorlo Se spregnit an tkaj (uoz trave); tuole pride reč, de če je bla prera-vna, je lovila previč trave an se jo nie moglo posieč gladko. Parve dielo, priet ku iti siec, je bluo tisto za sklepat kosò; par nas so ble dvie sorte klepanja: - “po sloviensko”, kar je biu mlat naret na klin an nakuna plankasta; - “po laško”, kar je bla nakuna na klin an mlat Težka kumetuška diela v stari fotografiji od arhiva NM ki se prime go na jiklò od kosè. Oslo so jo daržal tu osunjake, ki je biu obiesen za pas ta za ritjo. Osunjak je biu venčpart vedielan uoz lesa, pa so bli kajšni, ki so ga miei vedielan uoz ruoga od krave. Če je biu lesen, po navad so nucal nagnoj, ki je an lies puno tard an ki na gnije rad. An ovsa, če je bla mlada an stare lune usiečena, je bla dobrà an vič ku kajSan jo je kladu se zdrelit štierde-set dni tu gnojnico, kar krave so jedle travò, takuo tiste osunjake jih nie ne čaru ne obedna oštja pa-rjela. Za de oslà je bla ohranjena tu osunjake, so ložli no pest trave za jo ustavt. Oslà za bit nucana je muorla bit rnokrà an kajSankrat na mest vodè tu osunjak so ložli no malo ožeda, posebno kar oslà je bla pretarda, de se nie pa-rjemala go na kosò an takuo jo nie rivala parbrusit. Če se je nucalo ožed, zvi-čer se jo je muorlo lepuo oprat, če ne jo je ujedlo an takuo oslà se je slavo nu-cala. Muora reč, de kaj-Sinkrat, če kosà nie lepuo riezala, je bluo buojš pogledat tu osunjak, zak ku nič de kajSan je luožu not olub od salama al pa je namazu osiò s Spehan... se vie, de če je obiela, moreš dielat kar češ, pa nies kopač nič zabrusit. (2 - gre napri) Davide Tomasetig Strumentai to je dan kazo, ka an stuji kòj ta-za prepozicjuni. To so prepozicjuni ziz; prid, za, nad, pod, mi. Isi vijač čemo se postavit nu malu več ta-na isèh prepozicjunah. 1. Prepozicjun ziz Ziz kirin (človekon) an rumimi? - An t umuni ziz Gwanon - ziz Tino. Ziz prepozicjuno ziz riSpundawamò na baranjè ziz kirin (človekon)? aliboj ziz kiro račjo?. Biside, ka ni se nalažajo ta-za prepozicjuno ziz, ni so tu-w strumentalu. Z njimi rumunimo od »bet wkop ziz nin človekon« (po laškin »compagnia«) aliboj »bet vvkop ziz no račjo« (po laškin »unione«, »mezzo o strumento«). Ziz kiro račjo an riže misu? - An rite misu ziz nužičon/ružičon. Ziz kiro račjo an ji minještro? - An ji minještro ziz žlico. Ziz kiro račjo oslanimb brud? - Brud ostanimo ziz soljo. Ziz kiro račjo an ji biškote? - An ji biškote ziz m-likon. 2. Prepozicjuni prid, za, nad, pod nu mi Ke ni so skriti utruce? - Utruce ni so skriti ta-za miron - ta-za hišo, ta-za hrastjo - ta-za kuriton. Ziz prepozicjuni prid, za, nad, pod nu mi rumunimo od mèsta. Biside ta-za iserni prepozicjuni ni so tu-w strumentalu, ko z njimi riSpundawamò na baranjè ké? anu rumunimo od »bet ta-na nin meste« (po laškin »stato in luogo«). Ke maš ubišane fiiče? - Fiiče man ubiSane ta-nad Spoherton. K e mata wàrtac? - Wdrtac mamo ta-za hišo. Ke liži tuca? - Tuca liži ta-pod hrastjo. Ké j è se naredila mlakica? - Mlakica je se naredila ta-prid kuriton. Strumentai an stuji ta-za prepozicjuni ziz; prid, za, nad, pod nu mi. Ziz prepozicjuno ziz riSpundawamò na baranjè ziz kirin (človekon)? aliboj na baranjè ziz kiro račjo?. (Ziz kirin (človekon) an ru-muni? - An rumuni ziz Gwanon - ziz Tino. Ziz kiro račjo an ji kr oh? - An ji kr oh ziz siron - ziz marme-lato, ziz stardjo - ziz mlikon.) Ziz prepozicjuni prid, za, nad, pod nu mi rumunimo od mèsta anu riSpundawamò na baranjè ké?. (Ke ni so skriti utruce? -Utruce ni so skriti ta-za miron - ta-za hišo, ta-za h-rastjo - ta-za kuriton.) Za paračat isò somò doparali librine, ka an jè je napisal profasòr Han Steenwijk. novi mataj u r 11 četrtek, 5. oktobra 2000 Sport= Risultati 1. Categoria Valnatisone - Maranese rinv. 3. Categoria Savognese - Fortissimi rinv. Chiavris - Audace 9-1 Allievi Centro Sedia - Valnatisone 1-3 Giovanissimi Tavagnacco - Valnatisone 2-0 Prossimo turno 1. Categoria Venzone - Valnatisone 3. Categoria Audace - Savorgnanese Assosangiorgina - Savognese JUNIORES Valnatisone - Centro Sedia Allievi Valnatisone - Reanese Giovanissimi yalnatisone - Buttrio Esordienti Buonacquisto - Valnatisonee Pulcini Audace - Nimis Amatori Coopca Tolmezzo - Reai Filpa Valli Natisone - Mereto di Tomba Pizz. da Raffaele - Poi. Valnatisone Osteria Colovrat Drenchia - Ravosa Classifiche 1. Categoria Lumignacco 9; Flumignano 7; Tarcenti-na, Maranese, Santamaria, Majanese 6; Riviera 5; Gonars 4; Valnatisone* 3; Tre Stelle, Azzurra 2; Union Nogaredo*, Reanese, Ancona, Venzone 1 ; Castions 0 3. Categoria Corno, Chiavris 3; Cormor, Nimis, Libero Atletico Rizzi, Serenissima Pradamano, Gaglianese, Moimacco 1; Savognese*, Stella Azzurra Attimis, Savorgnanese, Assosangiorgina, Audace 0. ■ Una partila in meno Slovenska atletinja nastopila v finalu Olimpijske igre Claudia Coslovich dosegla dvanajsto mesto v metu kopja Olimpijske igre v Sydneyu so se zaključile s slovesnostjo, ki bo po razkošju in posebnih efektih ostala vsem v spominu. Tik pred zaključkom pa je na atletskih finalnih tekmovanjih nastopila tudi tržaška Slovenka Claudia Coslovich, ki se je uvrstila v finalno serijo v metu kopja. 2e uvrstitev v finale pomeni ob najmočnejši atletski svetovni eliti velik uspeh, saj zadnje tekmovanje opravi le 12 atletinj. Coslovicheva je v kvalifikacijah z metom 60,12 dosegla deseto mesto. V finalni seriji metov pa je dosegla oznako 56,74 in tako dosegla dvanajsto mesto, kar je na olimpiadi vsekakor lep uspeh. Slovenska atletinja je bila sicer razočarana, kajti prepričana je, da bi lahko dosegla več, saj je kopje že večkrat metala preko 65 metrov. Pomembna svetovna tekmovanja pa imajo lahko na atlete zelo različen učinek. So nekateri, ki ob velikem Številu publike povečajo svoje zmogljivosti, druge pa premagata ganjenost in trema, tako da ne morejo dati od sebe tega, česar so sicer sposobni. To se je zgodilo tudi Claudii Coslovich, ki so jo olimpijske igre zelo prevzele. Kmalu pa bo dobila novo priložnost na svetovnem prvenstvu. Domenica si festeggia l’anniversario del Veloclub Una pedalata degli ex per brindare ai 50 anni Il Veloclub Cividale Il ritorno della squadra di Scrutto al calcio dilettantistico contraddistinto da una netta sconfitta L’Audace cade nove volte Ivano Cont (a sinistra) con Gasparutti, Cencig e Modonutti in una foto di alcuni anni fa. Sopra Miguel Indurain con il piccolo Edoardo Mattana, iscritto alla corsa del 50! Rinviate a causa del maltempo le gare di Valnatisone e Savognese - Allievi ok nella trasferta di Medeuzza Valnatisone organizza per domenica 8 ottobre, nelTambito dei festeggiamenti programmati in occasione del 502 anniversario della società, la “Pedalata degli ex”. Sarà data così la possibilità agli ex ciclisti e dirigenti del sodalizio di ritrovarsi assieme per rivivere le emozioni e per ricordare e rivedere tutti gli amici che hanno vestito la gloriosa maglia biancorossa. Ivano Cont, di Azzi-da, guida il club dal febbraio 1992 dopo avere difeso da atleta i colori del sodalizio. Entrato poi nel direttivo della società, è giunto al suo vertice. Una curiosità riguarda il presidente che è nato nello stesso anno di fondazione della società e festeggia quindi il doppio cinquantesimo. Il programma della giornata inizierà a Cividale in piazza della Resistenza dalie 9 alle 10, quando saranno distribuite le magliette ricordo. Alle 9.30 si effettuerà la firma del foglio di partenza. Alle 10.30 sarà dato il via alla pedalata, manifestazione non competitiva che si snoderà sul circuito comprendente Cividale, Fornalis, bivio Romanutti, Gagliano e Cividale, da ripetersi tre volte per un totale complessivo di 33 chilometri. La gara è aperta a tutti gli ex corridori del Velo club Cividale Valnatisone e ai familiari in possesso di qualsiasi mezzo a due ruote (bici da corsa, MTB, Gra-zielle e similari). L’arrivo è previsto in viale Trieste. Chiusa la parte sportiva, seguirà la riunione conviviale presso la sala mensa del Centro di Formazione Professionale di via Ge-mona 7, dove saranno visibili in esposizione fotografie e ricordi inerenti la storia e le attività svolte dal Veloclub Cividale Valnatisone. In Prima categoria gli azzurri della Valnatisone sono stati costretti ad uno stop casalingo. La gara con l’Union Nogaredo/Fau-gnacco è stata infatti rinviata a causa del campo impraticabile. Nel campionato di Terza categoria è stato rinviato per lo stesso motivo anche il “battesimo” della Savognese che non ha potuto “inaugurare” il suo rinnovato terreno di gioco contro i Fortissimi. L’Audace è ritornata dalla trasferta udinese di Chiavris con un pesante passivo. Il gol della bandiera è stato messo a segno da Andrea Podrecca. Gli Juniores della Valnatisone inizieranno il campionato sabato, alle ore 15, ospitando il Centro Sedia. Prolifica trasferta degli Allievi della Valnatisone allenati da Luciano Bellida che si sono imposti sul Centro Sedia di S. Giovanni al Natisone grazie alle reti di Gabriele Miano, Gabriele Sibau e Mattia Cen-dou. Amaro esordio, ma solo per il risultato negativo, della squadra Giovanissimi della Valnatisone che, giocando praticamente nella metà campo del Tavagnacco, non ha saputo concretizzare il volume di gioco prodotto. Gli avversari, più scaltri, hanno segnato al 6’ nella loro unica conclusione a rete nella prima frazione di gioco. I valligiani sono stati sfortunati quando una conclusione di Simone Crisetig, con il pallone destinato in fondo alla rete, è stato fermato da una pozzanghera consentendo ad un difensore il rinvio. Il raddoppio è arrivato su rigore a 4’ dalla fine, sulla seconda conclusione a rete della ripresa. Gli Esordienti della Valnatisone hanno giocato l’ultima amichevole ospitando il Bearzi, superato per 5- 4 grazie alla tripletta di Alessandro Predan, alla doppietta di Domenico Polverino ed alla rete di Simone Clinaz. La prima gara di campionato si giocherà sabato, alle 15.30, a Reman-zacco con il Buonacquisto. Infine i Pulcini dell’Audace sabato esordiranno a Merso di Sopra, alle 15, o-spitando i biancazzurri di Nimis. Venerdì sera, alle 21, sul Campo B di Tolmezzo o-spite della Coopca il Reai Filpa di Pulfero partirà per l’ennesima avventura del campionato di Eccellenza amatoriale. Sabato, alle 14.30, a Podpolizza esordio della Valli del Natisone che o-spiterà per la prima gara del campionato di Prima categoria il Mereto di Tomba. In Seconda categoria lunedì sarà invece il turno della Polisportiva Valnatisone di Cividale. Infine in Terza categoria gli amatori Drenchia hanno cambiato sponsor prendendo il nome di Osteria al Colovrat. Sabato alle 18,30 ospiteranno a Merso di Sopra il Ravosa. (c.p.) Gabriele Dorbolò dei Giovanissimi della. Valnatisone Četrtek, 5. oktobra 2000 SVET LENART Dolenja Miersa Dobrojutro Gianluca V Dolenji Miersi, v Pi-Sčakuovi družini so tele dni pru veseli, takuo veseli, de na žalost se malo krat zgodi takuo: ratali so noni frisnega an močnega puobčja, ki se kliče Gianluca. Puobič se je rodiu v pandiejak 25. setemberja. Njega tata je Sergio To-masig - Piščak, mama je pa iz Vidma an se kliče Manuela Tabacco. Gianluca je njih parvi otrok an bo kupe z njim živeu v Remanzage, pa tle doma žlahta an parjatelji mlade družine se troštajo, de se vamejo živet v Ne-diske doline. Gianluca, de bi ti rasu srečan an zdrav ti vsi iz sarca želmo. GRMEK Topoluove Domači senjam za svet Miiteu Topolučan imajo pru guSt se kupe zbierat an praznovat, takuo nieso za-mudli an tele zadnje par-ložnosti: v petak 29. setemberja je biu svet Milieu, kateremu je cierku gor na bul zad za vasjo posvečena. Pruot vičer je bla sveta maša, par kateri so piel an par te mladih, ki po navadi piejejo v cierkvi na Li-esah an an part Rečana, ble so tudi berila po slovi-erisko. Lepuo je bluo čut v turme veselo Skam-pinjanje domačih tonkaču, ki so popunoma razveselil atmosfero. Po masi je bla na sred vasi vičerja za vse. Kupe z vasnjani so bli tudi vsi tisti, ki preživljajo zadnje dneve počitnic v hišah, ki so jih v Topolu-ovem postrojil an ki jih seda ponujajo pru za počitnice, za ferje, vsiem tistim, ki željo preživiet kak dan al kak tiedan v posebni atmosferi an mu-ormo reč, de že lietos je Slo kar dobro. Tel zadnji jesenski “turist” so pru z vesejam “parpomagal”, de topo-luski senjam bo Se buj li-ep. An nie manjkalo pru nič za de bo pru takuo: od pašteSute do sladčin, ki vasnjani so jih napravli Se kar obiuno, ku nimar. Nieso manjkale ramonike, plesi an piesam. . dreka Laze Zapustu nas je Dolfi Kristusu Za venčno je mierno zaspau Rodolfo Cicigoi -Dolfi Kristusu za domačine. Učaku je zaries lepo starost, 92 liet. Dolfi je živeu na Lažeh dokjer mu nie umarla žena Tonina, nih deset liet od tegà. Malo priet sta praznovala zlato poroko. Da ne ostane sam doma Dolfi je šu živet v Man-zan, v družini od sina Franca. Zvestuo je prebieru Novi Matajur, tudi zadnje cajte, kar mu je bluo že težkuo parjet v ruoke časopis, gjornal. Rad je biu, kar je zviedu za kako lepo domačo novico. Umaru je v videmskem Spitale, venčni mier pa bo počivu v domači zemlji, par Devici Mariji na Krasu, kjer smo mu dal zadnji pozdrav v pandiejak 2. otuberja. V žalost je pustu smuove Franca an Gina, hčere Adele an Annomarijo, zete, nevieste, navuode, pra-navuode, sestro an vso drugo žlahto. SREDNJE Varh Žalostna novica Umaru je Alessio Lau-retig - Lesjo Katarin iz Varha. Imeu je 71 liet. Lesjo je dielu v belgi-janskih minierah an kar se je varnu damu je biu Se mlad, saj ga je hitro takuo huduo popadla silikozi, de nie mu vič dielat v rudnike. Silokozi je huda bo-liezan, ki je maltrala an maltra vse naSe može, ki so preživiel njih mlade li- eta v rudnike, v minieri. Lesjo se je pru zavojo tele boliezni na pljučah varvu celo življenje, pa na koncu je močnuo oboleu pru zavojo tegà. Tele zadnje miesce je lepuo skar-biela za anj sestra Santina. V petak 29. zvičer ga je parjelo slavo, hitro so poklical ambulanco an ga pejal v Spitau pa nie nič pomagalo. Hitro potlè je umaru. Na telim svietu je zapustu sestre Santino, Gio-vanno, ki živi v Milane an Ido, ki je v Ameriki an vso drugo žlahto. Dva bratra, Fonso an Bepic, sta umarla pred njim. Lesjo bo seda kupe z njim počivu venčni mier go par svetim Pavle (Cer-nečje), kjer je biu njega pogreb v torak 3. otuberja zjutra. SPETER Barnas Umarla je Ida Mulloni Tudi tle v Barnase je v turme žalostno zazvoniu zvon. V videmskem Spitale je umarla Ida Mulloni poročena Manzini. Imiela je 76 liet. Za njo jočejo mož Italo, sin Rino, hči Mariuccia, zet, Lucia, navuodi, kunjadi an vsa žlahta. Zadnji pozdrav smo ji ga dali v Barnase v pandiejak 2. otuberja popudan. Kakuo zvestuo gledamo naše stare fotografije... Vsiem nam je vSeč gledat stare fotografije. Kaj-Sankrat smo žalostni, zak magar zagledamo kajSnega, ki ga nie vič med nami, kajSankrat se pru zvestuo posmiejemo, kar videmo, kajšni smo bli... Telekrat adno fotografijo nam jo je parnesu nas parjateu Emilio Cucovaz -Krancu iz Marsina, ki živi v Cedade. Bla je nareta na praznik gorè na Matajurju lieta 1982. Na nji videmo ga-spuoda Ivana Oballa, ki maSava, ta za njim je Pierin Bierbu, potlè je an puobič, ta za bandiero je Miljo Krancu an z bandiero je pa Paolo Oballa, ki tekrat je biu puobič, donas je pa mož an ki Sele živi v Marsine. Vsiem želmo vse nar-buojse. novi matajur Tednik Slovencev videmske pokrajine Odgovorna urednica: JOLE NAMOR Izdaja: Soc. Coop NOVI MATAJUR tri Predsednik zadruge: MICHELE OBIT Fotostavek in tisk: PENTAGRAPH s.r.l. Videm /Udine Redazione: Ulica Ristori, 28 33043 Cedad/Cividale Tel. 0432-731190 Fax 0432-730462 E-mail: novimatajur@spin.it Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 NaroCnlna-Abbo na mento Italija: 52.000 lir Druge države: 68.000 lir Amerika (po letalski posti): 110.000 lir Avstralija (po letalski posti): 115.000 lir Postni tekoči račun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Cedad-Cividale 18726331 Za Slovenijo-DISTRIEST Partizanska, 75 -Sežana Tel. 067 - 73373 2ro račun SDK Sežana St 51420601-27926 Letna za Slovenijo: 5.000 SIT m Včlanjen v USPI Assodato airUSPI CERCO casa in affitto nelle Valli del Natisone, possibilmente fondovalle ed isolata. Tel. 329/2157501. Eventualmente lasciare messaggio in segreteria. AFFITTASI casa a Ponteacco (San Pietro al Natisone), spaziosa, su tre piani e con due bagni. Telefonare allo 0432/726264 URGENTE! Cercasi signora, possibilmente Valli del Natisone o originaria, per assistenza a persona non autosufficiente. Telefonare dopo le ore 14 allo 0432/729312 Vendo cucina economica (špur-get) Sideros, misura 84x55x82h, colore beige chiaro, usata solo un inverno. Prezzo interessante. Telefonare allo 0432/44376, eventualmente lasciare messaggio in segreteria. OCCASIONE! Vendo mountain-bike nuova, mai usata. Telefonare ore pasti al numero 0432/727681 Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 7. DO 13. OTUBERJA Spietartel. 727023 Cedad (Fontana) tel. 731163 Ob nediejah in praznikah so odparte samuo zjutra, za ostali čas in za ponoč se more klicat samuo, če ričeta ima napisano »uigente«. Miedihi v Benečiji DREKA doh. Maria Laurà Kras: v sriedo od 13.00 do 13.30 Debenje: v sriedo ob 10.30 Trinko: v sriedo ob 12.00 GRMEK doh. Lucio Quargnoio Hlocje: v pandiejak, sriedo an četartak ob 10.45 doh. Maria Laura Hlocje: v pandiejak od 11.30 do 12.00 v sriedo ob 10.00 v petak od 16. do 16.30 Lombaj: v sriedo ob 11.30 PODBONESEC doh. Vito Cavallaro Podbuniesac: v pandiejak od 8.30 do 10.00 an od 17.00 do 19.00 v sriedo, četartak an petak od 8.30 do 10.00 v saboto od 9.00 do 10.00 (za dieluce) Čarnivarh: v torak od 9.00 do 11.00 Marsin: v četartak od 15.00 do 16.00 SREDNJE doh. Lucio Quargnoio Sriednje: v torak an petak ob 10.45 doh. Maria Laurà Sriednje: v četartak od 10.30 do 11.00 Gorenji Tarbi: v torak od 16. do 16.30 SOVODNJE doh. Pietro Pellegriti Sauodnja: v pandiejak, torak, četartak an petak od 10.30 do 11.30 v sriedo od 8.30 do 9.30 SPETER doh. Tullio Valentino Spietar: v pandiejak an četartak od 8.30 do 10.30 v torak an petak od 16.30 do 18. v saboto od 8.30 do 10. doh. Pietro Pellegriti Spietar: v pandiejak, torak, četartak, petak an saboto od 9.00 do 10.30 v sriedo od 17.00 do 18.00 doh. Daniela Marinigh Spietar: od pandiejka do četartka od 9.00 do 11.00 v petak od 16.30 do 18.00 (tei. 0432/727694) PEDIATRA (z apuntamentam) doh. Flavia Principato Spietar: v sriedo an petak od 10.00 do 11.30 v pandiejak, torak, četartak od 17.00 do 18.30 tel. 727910 al 0339/8466355 SVET LENART doh. Lucio Quargnoio Gorenja Miersa: v pandiejak, torak, sriedo, četartak an petak od 8.15 do 10.15 v pandiejak an četartak tudi od 17. do 18. doh. Maria Laurà Gorenja Miersa: v pandiejak od 8.30 do 10.00 v torak od 17.00 do 18.00 v sriedo od 9.30 do 9.30 v četartak od 8.30 do 10.00 v petak od 17.00 do 18.00 Za vse tiste bunike, al pa judi, ki imajo posebne težave, ki na morejo iti sami do Spitala za “prelieve”, je na razpolago “servizio infermieristico” (tel.727081). Pridejo oni na vaš duom. Informacije za vs.e Guardia medica Za tistega, ki potrebuje miedi-ha ponoč je na razpolago »guardia medica«, ki deluje vsako nuoc od 8. zvičer do 8. zjutra an saboto od 2. popudan do 8. zjutra od pandiejka. Za Nediške doline se lahko telefona v Spieter na številko 727282, za Cedajski okraj v Cedad na številko 7081. Ambulatorio di igiene Attestazioni e certificazioni v četartak od 9.30 do 10.30 Vaccinazioni v četartak od 9. do 10. ure Consultorio familiare SPETER Ostetricia/Ginecologia v torak od 14.00 do 16.00; Cedad v pandiejak an sriedo od 8.30 do 10.30; z apuntamentam, na kor pa impenjative (tel. 708556) Psicologo: dr. Bolzon v sriedo od 9. do 14. ure Servizio infermieristico Gorska skupnost Nediških dolin (tel. 727084) Kada vozi litorina 12 Čedada v Videm: ob 6.*,6.36*,6.50*, 7.10, 7.37.*,8.07,9.10, 11., 12. , 12.17*, 12.37*, 12.57*, 13.17,13.37,13.57,14.17*., 15.06,15.50,17., 18., 19.07,20. Iz Vidma v Cedad: ob 6.20*, 6.53*,7.13* 7.40, 8.10*, 8.35, 9.30, 10.30, 11.30, 12.20, 12.40*, 13.*, 13.20*, 13.40, 14.*, 14.20, 14.40, 15.26,16.40, 17.30.18.25.19.40, 22.15,22.40 * samuo čez tiedan Nujne telefonske številke Bolnica Cedad 7081 Bolnica Videm 5521 Policija - Prva pomoč ....113 Komisarjat Cedad....731142 Karabinjerji...............112 Ufficio del lavoro 731451 INPS Cedad 705611 URES- INAC 730153 ENEL 167-845097 ACI Cedad 731762 Ronke Letališče.,0481 -773224 Muzej Cedad 700700 Cedajska knjižnica ..732444 Dvojezična šola 727490 K.D. Ivan Trinko 731386 Zveza slov. izseljencev...732231 Občine Dreka.................721021 Grmek.................725006 Srednje...............724094 Sv. Lenart............723028 Speter................727272 Sovodnje..............714007 Podbonesec............726017 Tavorjana.............712028 Prapotno..............713003 Tipana................788020 Bardo.................787032 Rezija 0433-53001/2 Gorska skupnost 727281