~1..,;;- {'.,,,"'_ ' '·" -o ', ~ t ' ,. -~ !;J 1• . \. . ) t. r ·• , ~ > \\~ , .. ·' . ;i,l:, l. 1 ,c• "'-;/ ·~) , ~ ~ izdaja zveza geodetov slovenije published by the association of surveyors,slovenia, yugoslavia TI , letnik 22, ljubljana, 1978 izdaja zveza geodetov slovenije published by the association of surveyors,slovenia,yugoslavia TI ,letnik22 ,str. 1- 64 , ljubljana, marec 1978 ,udk528=863 Uredniški odbor: Predsednik uredni ške1:1a odbora - Stanko Maj cen, gl ovni in odgovorni ured- nik - Vlado Kolman, urednik za znanstvene prispevke - dr. Florijan Vodo-- pivec, urednik za strokovne prispevke - Boris Bregant, urednik za splošne prispevke, infonnacije in zanimivosti - Peter Svetik, član Božo Demšar, tehnični urednik - Marjan Smrekar Izdajateljski svet: - delegati ljubljanskega geodetskega društva: Tomaž Banovec, Teobold Belec, Milan Naprudnik, Janez Obreza - delegati mariborskega geodetskega društva: Ahmed Kolač, Zlatko Lavrenčič - del ega ti celi skega geodetskega društva: Gojmir Mlakar, Srečko Naraks - delegat dolenjskega geodetskega društva: Franc Jenič - delegati uredniškega odbora: Stanko Majcen, Vlado Kolman, Peter Svetik Prevod v angleščino: Jurij Beseničar Lektor: Božo Premrl Izhaja: 4 številke na leto Naročnina: Letna kolektivna narocnina za prvi izvod je 600 din, za nadaljnje izvode 300 din. Letna naročnina za nečlane Zveze geodetov Slovenije je 60 din. Naročnina za čla­ ne Zveze geodetov plača v članarini. Naročnino lahko poravnate na naš žiro račun št.: 50100-678-000-0045062 - Zveza geodetov Slovenije, Ljubljana Prispevke pošiljajte na naslov glavnega oziroma odgovornega urednika: Geodetska uprava SRS, Cankarjeva 5, 61000 Ljubljana, telefon 23-081 in 23-082. Prispevki naj bodo za- radi lektoriranja tiskani vsaj s srednjim razmikom vrstic. Tiska Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo FAGG v Ljubljani. Naklada 700 izvodov. Izdajo Geodetskega vestnika sofinancira Raziskovalna skupnost Slovenije. Po mnenju republiškega sekretari uta za prosveto in kulturo št. 0-35/75 z dne 24. 1 . 1975 je naše glasilo opravičeno temeljnega davka od prometa proizvodov. VSEBINA Strem - Uredništvo bralcem 3 - Geodetski dan v Murski Soboti (Stanko Majcen) 5 Pozdravni govori na desetem j ubi I ej nem geodetskem dnevu v Murski Soboti 7 Nadaljnji razvoj geodetske službe v sistemu novih družbenoekonomskih odnosov (Milem Naprudnik) 12 - Geodetska prostorska dokumentacija (Anton Lesar) 17 - Razprava na geodetskem dnevu 21 - Transformacija načrtov zemljiškega katastra v merilu 1 : 2880 v načrte nove izmere (Ivan Čuček, Miroslav Črnivec) 24 - Položaj občinskega upravnega organa za geodetske zadeve v skupščinskem sistemu (Medobčinsko geodetsko društvo Celje) 33 25-letnica Zveze geodetskih inženirjev in geometrov Jugoslavije in 30-letnica izhajanja Geodetskega lista (Boris Kren) 36 - V spomin Ignacu Fricu 39 - In Memoriam Jaki Avšiču 40 Iz dela Zveze geodetov Slovenije in Zveze GIG Jugoslavije 41 - lzvl ečki 59 CONTENT - Edi torial board to the readers - Geodetic day in Murska Sobota (Stanko Maj cen) - lnauguration speeches at the 10th geodetic day in Murska Sobota - Further development of geodetic service in the system of new society - economic relations (Milan Naprudnik) - Geodetic Spatial documentation (Lesar Anton) - Geodetic day discussion Transformation of cadastral maps in scale 1 : 2880 into new maps (Ivan Čuček, Miroslav Črnivec) - The status of community administration for geodetic activities in the parliament system 25 years of association of geodetic engineers and geometers of Yugoslavia and 30 years of Geodetic list (Boris Kren) In memoriam Ignac Fric In memoriam Jaka Avšič - From the geodetic association of SRS and GIG Jugoslavia - Abstracts 2 3 5 7 12 17 21 24 33 36 39 40 41 59 UREDNIŠTVO BRALCEM V prejšnji številki - zadnji v preteklem letu - se je uredniški odbor poslavljal od vas, dra- gi kolegi in bralci, ker mu je potekel dveletni mandat. Tokrat pa vam moramo povedati, vaše razočaranje ali pa tudi ne, da je ostal uredniški odbor še naprej nespremenjen. To po- meni, da bomo v isti zasedbi skušali še nadalje dve leti krmariti to naše glasilo mimo vseh čeri, ki jih, žal ni malo. Bojimo se, da smo že s to številko "nasedli" in dobili prvo nega- tivno točko zaradi zamude. Naša želja je bila, da bi to številko, ki je posvečena zlasti geodetskemu dnevu v Murski Soboti ter delu Zveze geodetov Slovenije in njenih društev, iz- dali v začetku tega I eta. Žal pa se je ponovno pokazalo, da so želje premnogo krat res sa- mo želje. Menimo pa, da so prispevki z geodetskega dneva v Murski Soboti trajnejšega po- mena in da bodo tudi še sedaj in v prihodnje aktualni. V majhno opravičilo naj povemo,da nam vseh prispevkov pač ni uspelo dobiti prej. Pa še to: pripravljamo že tudi naslednjo šte- vil ko, ki bi naj izšla mesec ali dva po izidu te številke. Zdi se nam tudi potrebno, da vam ob ponovnem prevzemu Geodetskega vestnika povemo kaj o našem programu za naslednji dve I eti. Predvsem smo si zastavi I i nalogo, da bi ohrani I i se- danjo kvaliteto in obseg. Seveda pa želimo uvesti tudi nekaj novega. Morda nam bo uspelo vliti življenje novi rubriki Geodetska pravosodna praksa. Želimo, da bi se krog sodelavcev povečal, posebno še izven Ljubljane; to naj bi predvsem dosegli s poverjeniki Vestnika v vseh geodetskih društvih. Izdati želimo štiri ločene številke Vestnika z naklado 700 izvodov, torej za 50 izvodov več od dosedanje naklade. O programu izdajanja geodetskega vestnika je tudi razpravljalo predsedstvo Zveze geodetov Slovenije skupaj z izvršnim odborom na prvi skupni seji v okviru programa dela Zveze geo- detov Slovenije v letu 1978. Sklenilo je, da se sprejme predloženi program dela Zveze geo- detov Slovenije za leto 1978 kot predlog in se pošlje vsem geodetskim društvom, da bi dala pripombe o njem. Sklenilo je tudi naj društva pošljejo morebitne pripombe do 15.2.1978. Če pripomb ne bo, se predlog programa šteje za dokončni program. Ker ni bilo nobenih pripomb, je torej program Zveze geodetov Slovenije sprejet. Ta program je v celoti objavljen v poro- čilu o 1. seji predsedstva v tej številki Vestnika v rubriki Iz dela Zveze geodetov Slovenije in Zveze GIG Jugoslavije. V zvezi s programom izdajanja Geodetskega vestnika v letošnjem letu še nekaj besed o novi naročnini. Kolektivna naročnina se z letošnjim letom zvišuje, in sicer prvi izvod na 600 di- narjev, drugi izvod pa na 300 dinarjev. V opravičilo naj povemo, da je bila od 1976. leta naročnina nespremenjena in da so se v tem času znatno zvišali stroški izdajanja Geodetskega vestnika. Upamo, da zaradi podražitve ne bomo izgubili kolektivnih naročnikov. Želimo celo, da bi se število kolektivnih naročnikov še povečalo. Ali bo želja postala stvarnost, pa je predvsem odvisno od tebe, dragi kolega - bralec, ki si zaposlen v delovni organizaciji in drugi organizaciji ali upravnem organu, ki še ni kolektivni naročnik našega glasila. Pa tudi posamezna geodetska društva bi pri tem lahko mnogo storila - če ste pripravljeni, nam spo- ročite, da vam pošljemo seznam kolektivnih naročnikov. Naj vas za konec ponovno pozovemo - to smo stori I i že večkrat, a žal z mol o uspeha, k sodelovanju v obliki samostojnih prispevkov, pripomb, nasvetov ipd. Vsega bomo zelo veseli. Za uredniški odbor predsednik uredniškega odbora Geodetskega vestnika Stanko Maj cen 3 Stanko MAJCEN* GEODETSKI DAN V MURSKI SOBOTI V Murski Soboti je bil v organizaciji Društva geodetov Maribor dne 9. in ]O.decembra 1977 deseti jubilejni geodetski dan Zveze geodetov Slovenije. S tem jubilejnim geodetskim dne- vom so se si ovenski geodeti pri druži I i tudi praznovanjem 85. rojstnega dneva tovariša Ti ta ter njegovega 40. letnega vodstva Zveze komunistov Jugoslavije. Poleg tega pa smo s tem pros- lavili tudi 30-letnico delovanja Zveze geodetov Slovenije. Vse te jubileje smo slovenski geo- deti v Murski Soboti praznovali v prijaznem okolju in z rekordno udeležbo. Geodetskega dne- va se je namreč udeležilo prek 200 geodetov iz vse Slovenije, kar je vsekakor nadvse zado- voljiva udeležba; če bi bilo ugodnejše vreme, pa bi bila še večja. To nas v prihodnje še bolj obvezuje, da damo geodetskemu dnevu ustrezno mesto, saj je postal daleč največje zbo- rovanje slovenskih geodetov. Ni moj namen podrobneje analizirati dosedanje geodetske dneve, vsekakor pa je treba ob zadnjem rekordnem obisku ugotoviti in pribiti, da je geodetski dan postal priljubljen med slovenskimi geodeti. Najbrž mora obdržati značaj manifestativnega in informativnega srečanja. Prihodnji organizatorji geodetskih dnevov naj dajo na program aktu- alno problematiko, ki vse si ovenske geodete združuje, ne pa razdvaja. Polemične razprave, ki zanimajo ožji krog, pa naj se razvnamejo ob drugih priložnostih. Organizatorji so imeli pri določitvi kraja srečanja slovenskih geodetov zelo srečno roko, saj se je malokje v Sloveniji zbralo toliko geodetov kot ravno v Prekmurju. Kmalu po osvobodit- vi se je v Prekmurju začela zemljiškokatastrska izmera. Tam je bila zaposlena vrsta kolegic in kolegov, ki so prišli v ta del Slovenije tudi za deseti geodetski dan obujat spomine na ti- ste prijetne, pa tudi težke dni, ki so jih prebili med prijaznimi prekmurskimi ljudmi. K us- pešni organizacijski izvedbi geodetskega dneva ter prijetnemu bivanju oziroma domačemu raz- položenju v Prekmurju pa so odločilno prispevali organizatorji geodetskega dneva, to je geo- detsko društvo Maribor, zlasti pa domačinka geodetskega dneva, načelnica občinske geodetske uprave Murska Sobota Rozika Sraka, in načelnik občinske geodetske uprave Lendava Alojz Kekec. Geodetski dan je otvoril predsednik mariborskega geodetskega društva Rihard Robinšak, ki je posebej pozdravil števi I ne goste geodetskega dneva, in si cer: predsednika Skupščine obči ne Murska Sobota Karla Sukiča, predsednika SZDL Murska Sobota Jana Rosa, predsednika Izvrš- nega sveta Skupšči'1e občine Murska Sobota Janeza Kučana, predstavnika Izvršnega sveta Skupščine občine Lendava Jožeta Kozlarja, sekretarja komiteja občinske konference zveze ko- munistov Murske Sobote Martina Horvata, predsednika Republiškega komiteja za družbeno pla- niranje in informacijski sistem ter člana Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije Jožeta Zako- njška in njegovega pomočnika Andreja Jermana-Blažiča, predsednika Zveze GIG Jugoslavije Roka Škegra in predsednika Društva gradbenih inženirjev in tehnikov Pomurja Aleksandra Me- ricarja. Predsednik Zveze geodetov Slovenije je nato podelil priznanja Zveze GIG Jugoslavije in Zve- ze geodetov Slovenije. Tomaž Banovec je dobil listino zaslužnega člana Zveze GIG Jubosla- vije; listine častnih članov Zveze geodetov Slovenije so prejeli: Teobald Belec, Miroslav Čr­ nivec ml., Ignac Fric, Marjan Jenko in Branko Makarovič; priznanja zaslužnih članov Zveze geodetov Slovenije pa so prejeli: Ivan Golorej, Zlatko Lavrenčič, Stanko Majcen, Gojmir Mlakar in Peter Sveti k. * 61000 Ljubljana, Geodetska uprava SRS, dipl. ing .geod., pomočnik direktorja Prispelo v objavo 1978-01-06 5 Po podelitvi so se zvrsti I i pozdravni govori predsednika Skupščine obči ne Murska Sobota Kar- 1 a Sukiča, predsednika SZDL Murska Sobota Jana Rosa, predsednika Republiškega komiteja za družbeno planiranje in informacijski sistem ter člana Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije Jožeta Zakonjška, predsednika Zveze GIG Jugoslavije Roka Škegra, predsednika društva grad- benih inženirjev in tehnikov fbmurja Aleksandra Mericarja in predstavnika Zveze GIG Hrvat- ske Solariča. Pozdravni govori so v celoti objavi jeni v tej številki Vestnika. V strokovnem delu geodetskega dneva pa so bili podani naslednji prispevki: - Milan Naprudnik: Nadaljnji razvoj geodetske dejavnosti v sistemu novih družbeno-ekonom- ski h odnosov, - Peter Šivic: - Anton Lesar: Prostorski del zemljiškega katastra, Geodetska prostorska dokumentacija. Prispevka tovariša Naprudnika in tovariša Lesarja sta objavljena v tej številki Geodetskega vestnika, prispevek tovariša Šivica pa je bil objavljen že v prejšnji številki. V razpravi so sodelovali Tomaž Banovec, Ahmed Kal ač in prof. Ivan Čuček . V celoti so ob- javljene vse avtorizirane razprave, ki so nam jih poslali razpravljavci. Geodetski dan so popestri I i tudi dobro organizirani posamezni ogledi nekaterih organizacij združenega dela v Murski Soboti in Lendavi, in sicer: KIK Pomurka, AOP Mura in Petroke- mijska industrija. Poročilo o geodetskem dnevu bi ne bilo popolno, če ne povem, da je bil organiziran družab- ni večer s programom v kavarni hotela Diana v Murski Soboti in prigrizek s prekmurskim bog- račem v Lovskem domu v Lendavi, ki so še posebej pripomogli k domačnemu vzdušju na sreča­ ni u si ovenski h geodetov . Organizacijski odbor je izdal tudi posebno publikacijo ob desetem jubileju geodetskega dneva. V njej so objavljeni tudi reklamni oglasi organizacij združenega dela, ki so tudi finančno pri- spevali k uspešni izvedbi geodetskega dne. Tudi slovensko časop1s1e, radio in televizija so prispevali svoj delež k uspešnosti geodetskega dne s tem, da je poročala o našem srečanju in o problematiki, ki smo jo obravnavali. Naj za konec še ugotovim, da se je v Murski Soboti pogosto govorilo o tem, da datum geo- detskega dne ni najbolj primeren ter da bi ga bilo treba organizirati vsaj en mesec prej. Tu- di na skupščini Zveze geodetov v Murski Soboti je bilo ugotovi j eno enako. 6 POZDRAVNI GOVORi NA 10.iubilejnem geodetskem dnevu v Murski Soboti 9.decembra 1977 Karel SUKIČ predsednik Skupščine občine Murska Sobota Tovarišice in tovariši! Opravljam prijetno dolžnost, ko vas, slovenske geodete, lahko v imenu skupščine občine, družbenopolitičnih organizacij, delovnih ljudi in občanov pozdravim v Murski Soboti. Zadovoljni smo, da ste sklenili deseti geodetski dan in 30-letnico delovanja Zveze geodetov Slovenije delovno in slovesno proslaviti v naši občini. Soboška občina ie po svojem obsegu in številu prebivalcev med največjimi v SR Sloveniji. Njena obmejna geografska lega, manj razvitost in pretežna agrarnost so že desetletja pogoje- vale močne emigracijske tokove ne le v razvitejše predele Slovenije in Jugoslavije, ampak tudi prek meja. Ti tokovi se v zadnjih letih umirjajo, tudi zato, ker so delovni ljudje in ob- čani v novi Jugoslaviji vse bolj uspešni pri preseganju zgodovi.1skih posledic, izvirajočih iz. odnosa predoprilske Jugoslavije do te nekdanje "slovenske Sibirije", pa tudi za to, ker de- lovni ljudje in občani v povojnem obdobju na raz.vojnih rezultatih, kakršnih Prekmurje v svo- ji z godovi ni ne pomni, vztrajno gradimo družbenoekonomsko, kulturno in poli ti čno osnovo svoje socialistične samoupravne prihodnosti. Četudi smo na repu razvitih v SR Sloveniji, smo čedalje manj območje, na katerem se pora- ja zdomstvo in od koder izvirajo močni migracijski tokovi v naš slovenski razvitejši prostor. Res, da nam primanjkuje predvsem delo za vse pridne roke doma, toda sami v združenem de- lu ali združeni z delavci in delovnimi ljudmi Slovenije prek dislociranih tozdov ali obratov, predvsem po z razvojem lastnega gospodarstvo, že krepko korakamo po začrtani poti hitrejše- ga razvoja. Šolamo se in ustvarjamo pogoje za izobraževanje, kulturo, zdravstveno in social- no varstvo, to lahko delamo tudi zaradi vse bolj zavestnega uresničevanja solidarnosti kot bistvenega elementa skladnejšega regionalnega razvoja celotne Slovenije. Odprli smo vrata in meje občine in združenega dela na stežaj, četudi ne zanikamo posamičnih primerov drugačne prakse. Vse bolj naletavamo na ustvarjal no odmevnost v širšem družbenem prostoru, kar nas ob lastnih prizadevanjih opogumi jo pri snovanju pri hodnih ciljev. Zavedamo se pomembnosti kmetijskega značaja območja, na katerem z1v1mo, v skupnih druž- benih prizadevanjih za uspešno uresničitev ene izmed pomembnih slovenskih razvojnih priori- tet - večje proizvodnje, cenejše in kakovostnejše hrane. Toda ta naloga ni le naša, je naša skupna stvar, zato menimo, da bo treba v celi družbi storiti še več in predvsem hitreje kot doslej. V srednjeročnem planu smo se dogovorili, v praksi pa že uresnicu1emo, tudi enakomernejši razvoj občine kot celote. V Rogaševcih, Gradu in v Petrovcih bodo že prihodnje leto zrasle nove tovarne, ki jih tam gradijo LIV Postojna, Modni salon Velenje in Mura iz Murske Sobo- te. V Puconcih, Prosenjakovcih in Beltincih pa lahko opazimo že močno industrijsko osnovo, ki bo v prihodnje vplivala na razvoj teh območij. Prizadevanja, da bi se vrnilo v domovino čim več naših delavcev iz tujine, ne temeljijo le na socialnih motivih, kot tudi ne naše nasprotovanje prekmerni domači migraciji iz pokrajine drugam, pač pa na spoznanju, da razvojne cilje in interese, ki jih imamo kot delavci in de- lovni ljudje ter občani v mestu in v krajevnih skupnostih na podeželju, lahko hitreje uresni- čujemo z večjimi rezultati lastnega dela. Ko želimo doseči hitrejši splošni družbeni razvoj, torej povečevati predvsem material no osnovo socialističnemu samoupravi j anj u v naši družbeno- poli ti čni skupnosti, in poudorj orno potrebo po hitrejši industrijski rasti, se ne odrekamo razvo- ju agro-živilskega kompleksa, za katerega imamo lepe naravne možnosti. Industrijski razvoj 7 v naši občini je pogoj za hitrejši ali počasnejši razvoj celotnega agrokompleksa, pa tudi po- goi za dohitevanje standarda na področjih družbenih dejavnosti v celotni Sloveniji, saj trenut- no raven teh dejavnosti v naši občini še vedno dosega le polovico slovenskega povprečja. Tudi iz teh razlogov in predvsem zaradi ustvarjanja pogojev za hitrejši razvoj kmetijstva v naši občini pozdravi jamo uresničevanje republiškega srednjeročnega programa geodetskih del . Prva katastrska izmera na območju Prekmurja (sedanje občine Murska Sobota in Lendava) se je opravljala okrog leta 1860. Takrat izdelani načrti se niso dopolnjevali in se o njih ni vo- dila enotna evidenca. Na podlagi takih nevzdrževanih načrtov ni bilo mogoče nastaviti zemljiškega katastra, zato se je bilo treba na območju občin Murska Sobota in Lendava lotiti nove geodetske izmere. Pri teh delih je sodelovalo veliko geodetskega tehničnega kadra iz vse Slovenije, ki je kljub skromnim tehničnim pripomočkom uspešno opravil zastavljeno nalogo. Prav pri teh meritvah je bila na območju naše republike prvič uporabljena tudi sodobna metoda izmere z aerofotogra- metrijo. Do leta 1975 je bila opravljena nova katastrska izmera na večjem delu območja ob- čine Murska Sobota in na celem območju občine Lendava. Tako je ostalo v SRS brez zemljiš- kega samo območje, veliko 14.000 hektarov, prav v naši občini. Republiški srednjeročni program geodetskih del za obodje 1976-1980 predvideva izdelavo ka- tastrske izmere na površini prek 10.000 hektarov po sodobni geodetski tehnologiji. V nasled- njem srednjeročnem programu pa bo treba zagotovi ti sredstva še za katastrsko izmero ostalih 4000 hektarov. Katastrska izmera na teh 14.000 hektarih je za našo občino velikega pomena, saj brez osnov- nih načrtov ni možna pravična odmera davkov in drugih prispevkov, onemogočeno pa je tudi vsakršno premoženjsko pravno urejanje zadev na tem območju. Perspektivni razvoj občine Mur- ska Sobota temelji na razvoju kmetijstva, in sicer ne le na razvoju predelave, ampak predv- sem primarne kmetijske proizvodnje. Za povečanje primarne kmetijske proizvodnje pa bo nuj- no treba zaradi ekonomsko učinkovitejše strojne obdelave, sedanja kmetijska posestva, razde- ljena na veliko majhnih in ozkih parcel, komasirati in tako pripraviti komplekse, primerne za intenzivno kmetijstvo. Prav za potrebe komasacij in melioracij, ki jih prav tako predvideva- mo v prihodnosti za pridobitev novih obdelovalnih površin, pa je nujno potrebna izdelava no- ve katastrske izmere in novega zemljiškega katastra. Poleg tega čutimo tudi veliko potrebo po ostalih preglednih kartah v merilu od 1 :5000 do 1 :200.000. Posebej nujna je za naše območje izdelava temeljne topografske karte v merilu 1 :5000, saj do danes na našem območju nimamo karte v ustreznem merilu, ki bi jo lahko us- pešno uporabi jal i za potrebe prostorskega planiranja, izdelave kmetijskih prostorskih planov ter kot osnovo za tematsko obdelavo na področju turizma, vodnega gospodarstva, industrije, uroanizacije itd. Naša občina kot manj razvita ne bi zmogla zbrati toliko sredstev, da bi krila izdelavo nove katastrske izmere in izdelavo navedenih preglednih kart, zato smo hvaležni vsem, ki so spoz- nali potrebo po izmeri in navedenih kartah ter po Zakonu o zemljiškem katastru in republiš- kem srednjeročnem programu geodetskih del omogočili iz republiških sredstev izdelavo nove iz- mere in temelj ne topografske karte v meri I u 1 :5000. Uresničitev teh nalog torej prispeva k reševanju vprašanj, ki so odločilna za hitrejši razvoj tako kmetijstva kot družbenopolitične skupnosti nasploh. Prepričani smo, da boste ob tej ob- širni nalogi slovenski geodeti, vaša zveza in društva storili, kar je v vaši moči, da bo zasta- vljena naloga opravljena. Želim, da bi bila današnji geodetski dan in jutrišnja skupščina vaše zveze uspešna ter da bi bilo vaše bivanje v soboški občini prijetno. 8 Jan ROS, predsednik SZDL Murska Sobota Spoštovano predsedstvo, spoštovane tovarišice in tovariši! V posebno zadovoljstvo m1 1e, da lahko v imenu Občinskega komiteja SZDL in družbenopoli- tičnih organizacij občine Murska Sobota pozdravim vaš deseti, jubilejni geodetski dan. Isto- časno vam izrekam čestitke ob 30-letnem delovanju Zveze geodetov Slovenije. Z delom ob svojih jubilejih se vključujete v proslavljanje zgodovinskih trenutkov, povezanih z revolucio- narnim delom tovariša Tita, nas pa veseli, da vse to opravljate pri nas v Murski Soboti, v pokrajini ob Muri. Zaprošen sem bil, naj opravičim RK SZDL Slovenije, ki zaradi drugih ne- odloži jivih nalog ni mogla poslati svoj ega predstavnika, in vam v njenem in v našem imenu poleg pozdravov in čestitk zaželim tudi uspešno izvedbo programa, ki ga imate na dnevnem redu; želimo pa tudi, da bi se v teh dveh dnevih, pri delu in v prostem času, ki ga bo, kot kaže, bolj malo, prijetno počutili v naši sredini. Dovoli te mi, da vam vzamem še mol o časa in da spregovorim o nekaterih zadevah iz našega pomurskega prostora, ki so neposredno povezane z vsebino dela vašega jubilejnega geodetske- ga dneva, povezane z vašimi in našimi vsakodnevnimi nalogam:, z nalogami tega in prihod- njega obdobja . Predsednik skupščine občine vam je pri predstavitvi občine nanizal dejstva, ki so značilna za našo občino, naše stanje, nekatere poglede in potrebe. Izhajam iz tega, da smo še vedno pretežno kmetijska občina in da smo in lahko še bolj postanemo pomembno območje za prido- bivanje hrane za potrebe vseh delovnih ljudi Slovenije in tudi širše, in je prav zato urejanje namembnosti kmetijskih zemljišč v okviru prostorskega plana za nas še posebej pomembno,ob- sežno in zahtevno delo. Naloge, ki jih bomo morali opraviti z teh vidikov, že zahtevajo in bodo še bolj zahtevale pritegnitev tudi vašega znanja k oblikovanju najustreznejših rešitev in konkretnih pristopov in zlasti še izvajanje strokovnih opravil, ki jih lahko opravite edino vi, geodeti. Urejanje vseh teh zadev na novih razmerjih in odnosih je namreč v naši občini in v Pomurju povezano z izvajanjem hidro- in agromelioracij ter komasacij. O planskih obvezno- stih, ki smo jih glede teh nalog zapisali v srednjeročni plan družbenoekonomskega razvoja do leta 1980, vam ne bi podrobneje govoril. Vaši kolegi, ki delajo v naši občini in Pomurju, jih poznajo, tudi vedo, do kod smo prišli, kaj je še pred nami, poznajo pa tudi težave,ki nas spremljajo. Gre za obširen poseg v kmetijski prostor, s katerim bi nerodovitne površine spremenili v rodovitne in razparcelirane površine združili v komplekse, kar vse bi omogočilo uporabo sodobne tehnologije, večjo racionalnost, večjo produktivnost in večje donose v pri- marni kmetijski proizvodnji. Za ilustracijo le nekaj številk: Do leta 1980 smo predvideli, da bi v občini meliorirali ca. 2.500 in komasirali ca. 5.000 hektarov zemljiških površin. Skoraj v celoti v zasebni posesti. Izvedenih, v izvajanju in projektno pripravljenih imamo le približno 1 .000 hektarov, za vse ostale površine pa nam manj kaj o izmere, vodnogospodarske zasnove in druge študije ter projektne rešitve. Kakšne naloge nas še čakajo glede komasacij, s katerimi bi želeli in bi morali oblikovati večje komplekse, pa kažejo podatki o trenutni razdrobi j enosti neše zemlje. V občini ima 12.500 kmetij, ki merijo povprečno po 2,5 hektara, svoje obdelovalne površi- ne na 131.500 parcelah. In tudi če ne bi hoteli imeti prevelikih ambicij in bi se zadovolji- li s površinami, ki bi merile vsaj en hektar in bi šele take vključevali v obdelovalne kom- plekse, bi morali odpraviti najmanj tri četrtine ali najmanj 100.000 sedanjih parcelic. Danes pri nas ni pomembnih vprašanj, v katerih ne bi šlo za to zgodovinsko pogojenost z vsemi posledicami ekonomske in socialne narave. Vam jih ne pripovedujemo zato, ker mno- gim to ni znano, temveč bolj zato, ker je ta problem tak, kakršen je v Sloveniji in z vi- dika hrane pomemben za Slovenijo in ker spreminjanje takega stanja - sicer postopoma - ne bo moglo uspešno potekati brez aktivne udeležbe širše družbene skupnosti in strokovnih služb - med njimi prav vam pripada najbolj obsežna, zahtevna in odgovorna naloga. 9 Povedati moramo še to, da obstaia za komasiranie pri zasebnih kmetih znatno večii interes, kot mu lahko trenutno zadostimo z delom, ki bi ga morale opraviti geodetske, zemljiško- pravne in kniižne službe. Naš velik interes ie torej podpreti vsa vaša društvena prizadevanja pri reševaniu vseh tistih vprašanj, ki neugodno vplivaio na vaše delo in na dotok novih kad- rov v vaše vrste. Prav teh kadrov nam že sedai, in to vrsto I et, občutno pri mani kui e povsod in ne le pri nas, v prihodnosti pa iih bomo rabili še znatno več, zlasti tam, kier bodo morali bi ti posegi v prostor večji . Še nekaj besed o vašem društvenem delu in živlieniu. Vemo, v katerih smereh poteko in kakšnim ciliem ie namenjeno. Vsestransko usposablianie z novimi dosežki znanosti in nphova uporaba v vsakodnevnem praktičnem delu je in ostaja vaš osnovni društveni smoter tudi vna- prej. Istočasno je to tudi družbeni interes. V sistemu, ki ga imamo, ki ga nadalje razvija- mo, izpopolniujemo in utrjujemo, pa dobiva vsako društveno in družbeno delo, vsako strokov- no delo svojo celovito družbeno vrednost, če ie dovolj odprto do celotne družbene strukture in zadostna opora za uspešno delo delegatskih skupščin v našem političnem sistemu socialistič­ nega samoupravi i anj a. V tej smeri morai o torej potekati vsa nasa pri zadevanja . Vemo, da bo delo s tako vsebino zahtevalo od vas čas in dodatna osebna prizadevanja. Toda tako delo, bodimo prepričani lahko prinese znanje v procese samoupravno planiranega dela, daje takemu delu najustreznejšo vsebino in istočasno oblikuie spoznanja, ki iih ie treba zago- tavljati, da lahko postane vsak, tudi naimanjši del družbeno potrebnega dela enakopraven in tako tudi uspešen del celovitega družbenega prizadevanja. In vaš prispevek k takemu delu ni nepomemben. Hvala tovarišice in tovariši za vašo pozornost. Jože ZAKONJŠEK, predsednik Republiškega komiteia za družbeno planiranje in informaciiski sistem ter član Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije Dovolite, da v imenu Republiškega komiteja za družbeno planiranje in informacijski sistem ter republiškega Izvršnega sveta topi o pozdravim deseti j ubi I ej ni dan geodetov. ČI ovek je vedno nekoliko v zadregi, ko pozdravlia neko skupščino in razmišlia o tem, kai naj reče. Prepričan sem, da ste se dobro pripravili na pogovor o svojih strokovnih nalogah, o problemih v družbe- nem in društvenem življenju in o delu, ki ga opravljate in ga boste morali opravljati v pri- hodnje. Morda kaže samo poudariti, da sovpada vaša skupščina z dokaj pomembnim obdobiem našega dela in razvoja. Smo sredi uresničevanja srednjeročnega družbenega plana, pogovarjamo se o prihodnjih nalogah, pred nami ie naloga in zahteva, da preidemo k izdelavi dogovorov o te- meljih prostorskih planov in dogovora o dolgoročnem planu razvoja Slovenije in Jugoslavije do I eta 2000. Vse to pomeni, da nam bodo poleg družbenih naporov, poleg naporov neposred- nih proizvajal cev, delavcev, potrebni tudi izredno pomembni strokovni napori in osnove za nadaljnje delo. Če kdo, potem ste gotovo vi eden od elementov v tej družbi, ki ie najboli neposredno povezan z eno največjih dobrin, s katero v republiki razpolagamo, to je s prosto- rom. V ta prostor posegate s svojimi strokovnimi priiemi in dajete tako osnovo za oblikovanje politike, za razvoj, življenje in delo delovnih ljudi na sploh. Gotovo se zavedate te svoje velike odgovornosti in zato je tudi ta j ubi I ej ni dan povezan z razpravo o prihodnjih nalogah in organiziranosti geodetske dejavnosti. Želim, da bi bilo vaše delo pri reševanju problemov in nalog, s katerim se ukvarjate, uspešno in plodno. 10 Roko ŠKERGO, predsednik Zveze geodetskih inženirjev in geometrov Jugoslavije Tovarišice in tovariši, spoštovano predsedstvo, tovariš predsednik, dovolite mi, da vam česti­ tam ob vašem dvojnem jubileju, 30-letnici uspešnega delovanja in dela Zveze geodetov Slo- venije in desetem dnevu geodetov Slovenije. Ta vaš jubilej je istočasno tudi jubilej vseh geo- detov SFR Jugoslavije, saj smo pravkar, 17. in 18.novembra, v Zagrebu praznovali 25-letni- co delovanja Zveze geodetskih inženirjev in geometrov Jugoslavije in 30-letnico izhajanja Geodetskega lista. Dovolite mi, da vam sporočim tudi pozdrave dosedanjega predsednika Zve- ze GIG Jugoslavije tovariša Ivana Buderja, ki je službeno zadržan, saj je ravno sedaj v Za- grebu na posvetovanju Zveze inženirjev in tehnikov Jugoslavije, kjer obravnavajo vlogo te zve- ze v spi ošnem I i udskem odporu in družbeni samozaščiti z namenom, da bi krepi I i obrambne spo- sobnosti SFR Jugoslavije. Pri teh zadevah ima danes in bo imela tudi v prihodnosti Zveza GIG pomembno vlogo. Izkoriščam priložnost, da se zahvalim kol egom iz SR Slovenije za njihov ve- lik prispevek ne samo k razvoju Zveze geodetov Slovenije, temveč tudi geodetov celotne Ju- goslavije.Na tem vašem zborovanjumorampovedati tudi to, da so tovariši iz SR Slovenije dali precejšen prispevek k razvoju jugoslovanske zveze v teh 25 letih njenega delovanja, in sicer tako doma kot tudi v tujini. Sedaj vas imam čast pozdraviti kot na novo izvoljeni predsednik z željo, da bi čim koristneje sodelovali. Istočasno vas obveščam, da bo prvo posvetovanje v organizaciji novega predsedstva v Prištini v SAP Kosovo v april•J prihodnjega leta z naslovom Komasacija zemljišč zaradi intenziviranja kmetijske proizvodnje. Vabim vas k sodelovanju, da bi tudi vi dali svoj prispevek, ker ima hrana danes, posebno v neuvrščenih državah, strateško vlogo. V Jugoslaviji imamo mnogo sonca in vode in zato lahko tudi mi geodeti precej pripo- moremo h krepitvi obrambne sposobnosti naše države. Da ne bi zavlačeval, vam, glede na vaš obširni program, želim mnogo uspehov pri delu. Aleksander MERICAR, predsednik Društva gradbenih inženirjev in tehnikov Pomurja Veseli me, da lahko v okviru medobčinskega društva gradbenih inženirjev in tehnikov Pomurja pozdravim tak zbor strokovnih ljudi, kot je ta zbor slovenskih geodetov. S svojim delom ste že dokazali, da sodobna družba brez vaše dejavnosti ne more obstajati. Poudarek na vašem delu je tudi v srednjeročnem razvojnem programu Slovenije. Čeprav vas je skupaj veliko šte- vilo, je čutiti v praksi na našem območju pomanjkanje tega kadra. To je verjetno tudi pos- ledica slabe dedišr: ine. Za sedanjo generacijo, vsaj na našem območju, smo imeli, kot sami ugotavljate, slabo podlago. Kljub temu ste s skupnimi močmi uspešno rešili in še rešujete za- stavljene naloge. Mislim, da je prav, da svoje delo predstavite širši javnosti tudi s tako mani- festacijo, kakršna je geodetski dan. Dobro si je izmenjati mnenja in izkušnje na tak način, kot ste si zastavili, saj s skupnimi izkušnjami lahko uspešneje delate. V imenu našega društva vam čestitam k jubileju, želim, da bi bilo današnje srečanje plodno, prijetno počutje v našem Pomurju, pri na dali njem delu pa dosti uspehov. Nikola SOLARIČ, predstavnik Zveze geodetskih inženirjev in geometrov Hrvatske Imam prijetno dolžnost, da v imenu geodetskih inženirjev Hrvatske pozdravim to vaše jubilej- no zborovanje, da v imenu vseh naših članov naše zveze in v imenu našega predsednika tova- riša Dragotina Cara zaželim temu vašemu zboru vse najboljše in da vam zaželim vse najboljše tudi pri vašem prihodnjem delu. Čestitamo vam k vsem vašim uspehom, o katerih menimo, da zavzemajo zelo visoko mesto v okviru uspehov vseh jugoslovanskih geodetov. 11 Milan NAPRUDNIK* NADALJNJI RAZVOJ GEODETSKE SLUŽBE V SISTEMU NOVIH DRUŽBENOEKONOMSKIH ODNOSOV** V želji, da bi zajeli celoto, moramo najprej spregovoriti o dosedanjem razvoju, posebej o naši ustavni preobrazbi, razčleniti širša izhodišča za nadaljnji razvoj in v tem okviru opre- deli ti odnose v geodetskem združenem delu ter zasnovati nadaljnjo vsebinsko usmeritev in konkretni pri stop. Dosedanji razvoj Pri oceni dosedanjega razvoja ne gre za kompleksno bilanco, kot iztočnico pa je treba oce- niti predvsem obdobje 1967-1977. Leto 1967 lahko imenujemo začetek naše idejne preobrazbe, to je obdobje, ko smo se odločili za zavestno usmeritev v vsebinsko dopolnjevanje naših na- črtov in evidenc in za neposredno vključevanje v širše družbene tokove. Leta 1967 smo spre- jeli prvo dolgoročno usmeritev in v okviru tega prvi srednjeročni plan; pri tem pa je treba poudariti, da je bila gospodarska reforma spodbuda za takratno našo pomlad. Gospodarska re- forma je prerasla v družbeno in se zaključila z ustavnimi spremembami v letu 1974, zato mo- ramo naš nadaljnji razvoj snovati na teh osnovah. Bilanca napredka je očitna, gre za bilanco aktivnosti upravnih organov in tistih geodetskih delovnih organizacij, ki se s poveritvami in pooblastili družbenopolitičnih skupnosti izvajajo programske naloge. Ti organi in organizacije zaposlujejo približno 450 delavcev. Če prište- jemo še zaposlene v drugih upravnih organih in organizacijah, gre za aktivnost 60 odstotkov vseh geodetskih strokovnjakov s srednjo, višjo in visoko izobrazbo naše republike, ki so ne- posredno odgovorni za gospodari enj e z znatnimi družbeni mi sredstvi, ki jih v naši republiki vlagamo v geodetska dela. Ni treba utemeljevati, da aktivnosti delavcev, zaposlenih izven geodetske službe, v gradbe- ništvu, vodnem gospodarstvu, gozdarstvu itd. ne moremo obravnavati v tej bilanci in da so njihovi rezultati sestavni del gospodari enja samoupravnih organizacij in skupnosti, v katerih delujejo. Glede operativnih dosežkov je poudariti, da smo v tem obdobju praktično "pokrili" vso Slove- nijo s temeljno topografsko karto v merilu l :5000, s karto v merilu 25.000 pa tja do karte v merilu 1:750.000 in da zaključujemo mehanografsko obdelavo zemljiškega katastra. Ta bilanca je bolj ali manj znana, ne kaže je izražati v številkah, poiskati moramo kritične točke. Teh je več: zaostajamo pri izdelavi katastrskih elaboratov pri novih izmerah; tako smo uporabili znatna sredstva, ki se nam ne obračajo. V zemljiškem katastru smo kij ub visoki teh ni ki in avtomatizaciji ostali brez enotnega sistema, gradimo več sistemov, povezovanje z drugimi si- stemi, vštevši republiškega, pa bo zahtevalo dodatne obdelave in tudi vsebinsko ga še nismo nadgradili s prostorskimi elementi. Vemo, da smo pri katastru komunalnih naprav šele na za- četku, kataster zgradb in geodetska prostorska dokumentacija dobivata šele v letošnjem letu svoje prve raziskave in to velja tudi za vrednotenje zemljišč. Kljub temu je bilanca operativnih dosežkov očitna, ni bilo realno, da bi zmogli več, bili bi tudi enostranski, če ne bi ob operativnih dosežkih ugotovili napredka na področju tehnike in opreme. Gre za izreden skok, ki uvršča slovenske delovne organizacije v vrh jugoslovanske pa tudi evropske geodezije. Na področju raziskav pred desetimi leti nismo imeli organizirane raziskovalne dejavnosti, danes smo priča izrednemu, vsebinsko širokemu napredku; v izobraže- * 61000 Ljubljana, YU, Geodetska uprava SRS, Cankarjeva 5, di pl . ing. geod . , direktor ** Prispevek iz uvodnega referata na 10.jubilejnem geodetskem dnevu v Murski Soboti 9. decembra 1977 12 val nem procesu smo brez veli ki h razprav sprejeli nove smeri; v visokem šolstvu smo uvedi i smeri informacijskega sistema in smer družbenega in v tem okviru prostorskega planiranja. Čeprav so tudi na teh področjih slabosti, je bil vendarle odriv pred desetimi leti močan in nam je omogočil napredek, ki se zrcali tudi na zakonodajnem področju, pa tudi v osebnem in skupnem standardu geodetskih strokovni akov in geodetskega združenega dela. Treba je ugo- tovi ti, da smo pred leti skoraj na vseh pcdročjih zaostajali za strokovnjaki iz drugih dejavno- sti, od osebnega standarda do tehnike, tehnologije itd., danes pa ne le da ni nezaposlenih v naših vrstah - na vseh področjih gremo vsaj vštric z drugimi. Ocena odnosov z vidika ustavne preobrazbe Odkrito moramo spregovori ti, da smo ob vsem tehničnem vsebinskem, tehnološkem napredku premalo investirali v oblikovanje odnosov. To se kaže v oslabljenih odnosih znotraj geodetske službe in zaradi tega slabimo tudi "priključke" navzven. Zato je toliko bolj treba temeljito oceniti doseženo stopnjo preobrazbe, njeno učinkovitost in na_ tej osnovi začrtati našo nadalj- njo aktivnost na področjih zakonodaje, programiranja in financiranja geodetskih del. Izhodišče za tako oceno je lahko samo v presoji skupne učinkc·1itosti vseh dejavnikov, od pro- izvodnih, upravnih pa do raziskovalnih in izobraževalnih, na drugi strani pa je treba učinko­ vitost ocenjevati tudi z vidika celote v razmerju republika - občina, oboje pa skozi prizmo dosežene stopnje družbenoekonomskega razvoja v naši republiki in v Jugoslaviji. Treba je po- udari ti, da sovpada ocena z obdobjem, ko začenjamo široko razpravo o smereh razvoja poli ti- č nega sistema socialističnega samoupravljanja kot osnovne teze v pripravah za XI .kongres ZKJ. Če spregovorimo o razrahljanih odnosih, moramo najprej analizirati odnose med upravno in o- perativno dejavnostjo - geodetsko proizvodnjo - kjer smo priča polemikam o kvaliteti, ceni, rokih pa tudi konceptih. Polemika kot konfrontacija lahko vodi k razčiščevanju in je prav,da je javna, odkrita in v mejah samoupravnih kriterijev. Poznamo pa primere, ko se uprava dvi- guje nad operativo, na drugi strani pa del operative sodeluje le, ko gre za sklepanje pogodb, ko gre za sprejemanje skupne odgovornosti pri usmerjanju politike pa ne sodeluje. Drugo žarišče konfliktov se poraja v odnosih med občinami in republiko in se kaže tako v up- ravni kot v operativni sferi s polemikami o zapiranju vase, o monopolih in o več politikah. Nekatere oblike tega razčiščevanja nam škodujejo, v razjasnjevanju notranjih odnosov se iz- črpavamo, navzven pa slabimo povezave in družbeni tok gre mimo nas. lnhko naštejemo vrsto pomembnih gradiv, kot resolucijo za leto 1978, gradiva s področja okolja, urbanistične in zemljiške politike, družbenega informacijskega sistema, zakonodajo s področja družbenega pla- niranja itd., pri katerih nismo sodelovali ali pa vsaj ne toliko, kot smo bili dolžni, čeprav je šlo za dolžnost, da z vidika geodetske službe prispevamo ustvarjalen delež k oblikovanju teh gradiv oziroma dokumentov. Tudi v medrepubliškem sodelovanju ugotavljamo, da republike in avtonomni pokrajini praktično še ne usklajujejo izvajanja nalog v skupnem interesu, da še ni končan prenos pristojnosti iz federacije in da pri haj orno v položaj, ko geocietske podatke za potrebe federacije reproducira- j o drugi zvezni organi. Vsi poznamo našo čvrsto usmerjenost v mednarodno povezovanje; v na- ših vrstah jo omejujemo na obiske posameznikov ali posameznih institucij, predvsem prek Zve- ze geodetskih inženirjev in geometrov Jugoslavije, komaj pa vemo, da je bila leta 1976 v Vancouvru svetovna konferenca Združenih narodov o naseljih, da se je pod tem nazivom raz- pravi jalo o problematiki svetovnega razvoja z vidikov socialnih, ekonomskih in fizičnih sesta- vin tega razvoja in da se je v tem okviru obravnavala problematika informacijskih sistemov, ki je obsegala tudi evidenco o zemljiščih in s tem geodezijo. Ena od resolucij je obravnavala vlogo topografskih in katastrskih izmer kot osnovo za upravljanje, ovrednotenje zemljišč, sprem- ljanje sprememb na zemljiščih ter za izkoriščanje in planiranje. Med 109 članicami je Jugos- lavija podpisala dokumente, o katerih bo v letu 1978 razpravljala generalna skupščina Združe- nih narodov. Geodeti nismo sodelovali v delegaciji Jugoslavije in smo zamudili priložnost, da bi uveljavili v mednarodnem povezovanju dosežke našega specifičnega samoupravnega razvoja 13 tudi v geodeziji. Ob robu pa lahko zap1semo, da smo stališče: "Učinkovitosti planiranja in kontrole ukrepov pri izkoriščanju zemljišč ne moremo zagotoviti, če vse stopnje in vsi dejav- niki ne razpolagajo z informacijo o zemljiščih" v naših stališčih sprejeli že pred celim deset- letjem. Širša iz hodi šča za nadaljnji razvoj Oceniti moramo položaj geodetske službe v celoti združenega dela in realizirati določila, ki nas usmerjajo: tu so ustava, zakon o združenem delu, pripravljamo sistemski zakon s področja menjave dela in sistemski zakon s področja državne uprave. S tem je širok krog izhodišč skle- njen. Ne more biti dileme, da se uvrscamo med službe, potrebne za funkcioniranje družbenopolitič­ nih skupnosti na ravneh občin in republike, in da se v sicer enotni organizaciji členimo na upravno in operativno področje del . Pri tej členitvi bo treba geodetsko operativo vključevati direktneje v sistem službe, kar zas- ledimo tudi na drugih področjih, ko je ta funkcija vezana na izvajanje del, ki zahtevajo spe- cifično znanje, opremo in tehnologijo. Iti tem bo treba diferencirati naloge za proračun in trg in se dogovoriti za politiko regionalizacije v okviru medobčinskega sodelovanja, da bi ta- ko bolj enakomerno prekrili Slovenijo z geodetsko operativo. V tem trenutku je bistveno, da se odrečemo ožjim interesom in včasih demagoškemu skliceva- nju na Zakon o združenem delu. Tudi državna uprava je sestavi na združenega dela in doho- dek v temeljni organizaciji združenega dela je rezultat skupnega dela delavcev v temeljni organizaciji združenega dela in tudi rezultat skupnega družbenega dela, ki izhaja tudi iz dejavnosti organov družbenopolitične skupnosti . Končno družbenopolitična skupnost pri speva v pridobivanju in razporejanju dohodka, prek zakonodaje, evidenčno-informacijske in drugih de- javnosti. V tem okviru moramo poiskati našo konkretno lokacijo. Nedvomno je to za nas družbeni in- formacijski sistem; podrobneje tega še nismo opredelili, ker smo bili obremenjeni s sprejema- njem sistemskih zakonov na drugih področjih, v letu 1977 pa zavestno načenjamo tudi to pod- ročje. V preteklem obdobju je bilo tudi teže iskati direktne priključke, letos pa že imamo izhodišča, ki nam omogočajo in tudi nalagajo vključevanje v graditev informacijskega sistema. Tu je študija tovariša Kardelja, ki med drugim obravnava vključevanje strokovnih služb v po- litični sistem, s poudarkom na neposredni odgovornosti teh služb, in drugič, obravnava vklju- čevanje informacijske dejavnosti v politični sistem s poudarki na avtonomnosti teh služb, orga- niziranih na vseh ravneh, na njihovi neposredni odgovornosti skupščinam družbenopolitičnih skupnosti in na njihovem medsebojnem povezovanju. Nadalje je Zvezni svet za vprašanja druž- bene ureditve že obravnaval prvo gradivo o temeljih informacijskega sistema in sprejel nekate- w za nas pomembna stališča, predvsem, da v procesu upravljanja, samoupravljanja, planira- nja in funkcioniranja družbenopolitičnih skupnosti potrebujemo neodvisno in objektivno infor- macijo, da moramo pri tem izhajati iz obstoječih organizacij - ena izmed njih je tudi geo- detska služba - in da je treba preiti od zbiranja tudi k obdelavi podatkov. Pred nami je še vrsta nerešenih vprašanj, ali takoj zakonska regul ativa ali sporazumevanje in dogovarjanje, kar za nas ni bistveno. Bistveno je spoznanje, da je od nas odvisno, ali bomo opazovalci ali bomo ustvarjalci oziroma soustvarjalci skupaj z ostalimi informativnimi dejavni- ki. Odnosi v geodetskem združenem delu V tem zunanjem okviru moramo opredeliti notranje odnose v geodetskem združenem delu. Na- ziv Zakona o geodetski službi verjetno ne bomo spreminjali, smiselno pa gre za zakon o geo- detskem združenem delu. Ne glede na zunanji okvir moramo naše notranje odnose zgraditi na načelih Zakona o združenem delu in po teh načelih opredeliti odnose med geodetsko material- 14 no proizvodnjo, katere nosilci so geodetske delovne organizacije, menjavo dela - pri nas je to sfera izobraževanja in raziskovanja - in upravo, razvejeno v upravnih organih. Vsi skupaj pa smo odgovorni za konceptne rešitve, za osnovno politiko, kjer gre za skupno odgovornost vseh subjektov, povezanih v združenem geodetskem delu, podrobneje pa se bomo morali do- govoriti o težiščih in nalogah v okviru teh treh kategorij. Na področju vzgoje in izobraže- vanja je delovno področje dovolj opredeljeno, pri upravi bi moralo biti težišče na regulativi, pravni in nadzorstveni funkciji, izvajanju zakonov, spremi j anj u razvoja, vštevši usmerjanje po- li tike skupščin družbenopolitičnih skupnosti, geodetska operativa pa bi morala dobi ti ustreznej- še pravice in tudi dolžnosti na področju programiranja in izvajanja del in v tem kontekstu prevzeti resnično vlogo subjektov planiranja. Pri tem se zastavlja občutljivo vprašanje, ki nas že nekaj časa teži, vprašanje povezovanja. Loči ti je treba povezovanje v okviru geodetskega združenega dela in povezovanje navzven. V okviru geodetskega združenega dela mora to povezovanje temeljiti na Zakonu o državni up- ravi in v tem okviru na Zakonu o geodetski službi. V preteklosti vprašanj pristojnosti pogosto nismo odpirali v pravi smeri. Vprašati bi se morali, ali so pristojnosti republike in občin še realne ali pa je treba narediti korak naprej v decentralizaciji in nekatere naloge iz republi- ške pristojnosti prenesti na občine. Seveda gre pri tem za prenos na področju programiranja, financiranja in izvajanja in najbrž tudi nekaterih nadzorstvenih opravil. To pa ne more krni- ti pravic družbenopolitičnih skupnosti, vštevši republiko, da si ustrezno svoji odgovornosti or- ganizira izvajanje nalog. Povezovanje pa bi morali usmerjati z vidika družbene racional iza- cije, ki se praktično izraža v tehnološki racionalizaciji, kar je stvar neposrednega sporazume- vanja geodetske operative. V anketi Republiškega sekretariata za pravosodje, organizacijo up- rave in proračun, v zvezi z avtomatsko obdelavo podatkov je bil izražen interes večine občin, da bi se združevale obdelave na republiški ravni, in sicer zaradi racionalizacije. To pa ne omejuje samostojnosti delovnega kroga, kar se napačno tolmači v naših vrstah, niti samostojno- sti in avtonomnosti občin, niti ne krni samoupravnih pravic. Drugo so naše komunikacije navzven. Primarne so naše povezave z drugimi informacijskimi de- javniki, da zadostimo interesom občana in družbenopolitičnih skupnosti, ker v obeh primerih potrebujemo kompleksno informacijo, občan za uveljavljanje svojih pravic, družbenopolitična skupnost pa pri izvajanju svoje funkcije, predvsem ko gre za planiranje razvoja. Zaradi te ce- lovitosti se moramo dogovarjati s sodejavniki v informacijskem sistemu, s statistično službo in drugimi za skupne obveznosti, predvsem na področju programiranja, tehnike, osnovnih metodo- logij itd., in sicer na ravni republike in na ravni občine. Tudi druge povezave so pomembne; to so povezave z uporabniki, v prvi vrsti organizacijami s področja družbenega planiranja vseh sestavin. Na teh relacijah moramo poiskati ustrezne ob- 1 ike povezovanja, pri tem pa razvijati tudi oblike sodelovanja z drugimi uporabniki, s kmetij- stvom, pravosodjem itd. Ustava ponuja dovolj oblik povezovanja, današnje težnje po združe- vanju z nekaterimi izmed teh sfer, pa so škodljive. To tudi v osnovi nasprotuje političnim iz- hodiščem o avtonomnosti informacijskega sistema. Področje izobraževanja V okviru geodetskega združenega dela moramo posebej spregovori ti o izobraževanju, kar smo doslej zanemarjali. Na visoki šoli se soočamo z deficitarnostjo pedagoškega kadra, na srednji šoli s pomanjkljivo opremo. Bolj razveseljivo je, da je izdelan razvojni koncept študija na fakulteti, ki je zajel kompleks od izhodišč, novih učnih programov do samoupravne organizi- ranosti. Ko pa je dal oddelek gradivo v javno razpravo, je dobil le štiri odgovore. Zato se moramo dogovoriti o naših skupnih obveznostih, posebej pa o obveznostih, ki zadevajo področ­ je izobraževanja. Pri skupni obveznosti gre za oblikovanje posebne izobraževalne skupnosti, ki jo potrebujemo za- radi naše specifičnosti, samostojnosti in nadaljnjega razvoja. Ta skupnost mora povezovati iz- vajalca in uporabnika, zlasti takrat, ko gre za načrtovanje kadrov in načrtovanje pedagoških 15 zmogljivosti, za konkretnejše pogoje svobodne menjave dela, za usklajevanje s potrebami ob- čin in končno za načrtovanje naložb in združevanje sredstev. V teh nalogah mora priti do iz- raza skupni interes izobraževalnih organizacij, geodetskih delovnih organizacij in upravnih or- ganov. Druga ti mi ca pa zadeva izobraževal ne organizacije same. Od vseh nerešenih problemov je treba poudariti predvsem dva: prvič, ne povezujemo se v sistemu izobraževanja po ravneh in načrtujemo ločeno področje srednjega, višjega in visokega šolstva. Ena od osnov reforme šol- stva pa zahteva povezovanje v celotnem procesu izobraževanja; končno tudi geodetska opera- tiva planira svojo proizvodno tehnologijo in organizacijo na profilih raznoličnih izobraževalnih struktur. Drugič, pa smo še vse prešibko povezani z operativo pri organizaciji praktičnega pou- ka. Stališča 19.seje centralnega komiteja ZKS o temi Šola kot del združenega dela nas opo- zarjajo na bistvo prenosa vzgojno-izobraževalnega dela v delovno okolje, predvsem v tistem delu, ki je vezan na pridobivanje znanja z vidika celotne proizvodnje, in ko gre za pridobi- vanje praktičnega znanja. Pritožujemo se, da smo v deficitu s kadri, sprejemamo honorarne učitelje in strokovnjake iz proizvodnje v delovno razmerje na fakulteti; reforma pa je v tem, da ostane strokovnjak v de- lovni organizaciji, da se pedagoški proces prenaša v proizvodno okolje in da postane usposab- ljanje kadrov programska sestavina strokovnjakove delovne in samoupravne funkcije v delovni organi i • Prav tako pa i e treba gospodari ti z uporabo opreme in i nstrumentari j a. Vsebinska usmeritev Pri vsebinski usmeritvi ne gre za bistvene premike. Za potrditev naših že opredeljenih vsebin- skih izhodišč pa lahko naštejemo nekatere dokumente, sprejete v naši republiki v letu 1977: to so gradiva s področja zakonodaje, družbenega planiranja, izdelave prostorskih planov za območje republike in občin, urbanistične zakonodaje in gradiva s področja zemljiške in urba- nistične politike ter okolja - dobrin splošnega pomena. V okviru vsebinske usmeritve gre za kvalitativne premike - iz osnovnih inventarizacijskih gradiv, iz načrtov in kart moramo nad- graditi katastre in evidence kot analitično gradivo in na tej osnovi geodetsko prostorsko doku- '1lentacijo kot sintezno gradivo. Pri tem moramo ločiti naloge s področja geodetskega informacijskega sistema, ki sestoji iz vr- ste geodetskih evidenc, in zemljiškega sistema ali sistema vseh fizičnih struktur, kamor se vse- binsko vključujejo tudi geodetske evidence. Realno je, da začnemo z reprodukcijo podatkov iz naših evidenc, da pa v okviru graditve kompleksnega in integralnega informacijskega sistema iščemo lastno vlogo v sistemu vseh fizičnih struktur, s čimer se odpira naša nadaljnja perspek- tiva. Ob zaključku se moramo dogovoriti o pristopu.; glede programskih usmeritev moramo v okviru nalog iz resolucije o politiki izvajanja družbenega plana za obdobje 1976-1980 v letu 1978 obli kovati naš dolgoročni program in na tej osnovi pri pravi ti program za nosi ednj e srednj eroč­ no obdobje. Glede statusnih vprašanj organizacije pa moramo po dveh poteh: z vključevanjem v dopolnje- vanje zakonskih okvirov, ki veljajo za državno upravo in za občinske statuse,kot združeno geodetsko delo pa moramo oceniti Zakon o geodetski službi in konkretneje "zakoličiti" orga- nizacijo in pristojnosti. 16 Anton LESAR* GEODETSKA PROSTORSKA DO KUM EN TAC IJA** Uvod v referat V geodetski strokovni javnosti se pojavi ja termin "geodetska prostorska dokumentacija" . Ta termin uvaja Zakon o geodetski službi, ni pa vsem popolnoma znano in zastavljajo se vpra- šanja, kaj naj bi ta dokumentacija bila, kaj je njena vsebina, njen namen in kakšne naloge v zvezi s tem ima geodetska si užba. Nekateri odgovori, čeprav zaradi še ne dokončno izde- lanih konceptov nepopolni, bodo podani s tem referatom. 1. Osnove Družbene potrebe v občinah in republiki so pokazale, da so za boljše informiranje o nekate- rih stanjih in dogajanjih v prostoru, zlasti za potrebe na področju prostorskega planiranja, urejanja ter prostorsko informativnega in statističnega sistema, potrebni različni zbirniki podat- kov v grafični in tudi numerični obliki. V te namene Zakon c geodetski službi uvaja kot eno izmed zadev geodetske službe vodenje "geodetske prostorske dokumentacije" (GPD). Geodetsko prostorsko dokumentacijo sestavljajo generalizirani in namensko obdelani podatki temelj ne geodetske izmere, zemljiškega katastra, katastra komunalnih naprav in podatki dru- gih evidenc geodetske službe. Med te druge evidence se štejejo tudi tiste, ki še niso izde- 1 ane, kot so kataster zgradb, prostorski katastrski operat. Zakon določa, da se vodi GPD za območje republike in za območja občin. Glede na to so deljene tudi pristojnosti vodenja GPD. Osnovno vsebino GPD predpiše Geodetska uprava SRS v sodelovanju z Republiškim sekretariatom za urbanizem, občinske skupščine pa I ahko za svo- ja območja z odlokom predpišejo dodatne elemente GPD. 2. Naloge geodetske si užbe pri vodenju G PD Da bi se zastavljena naloga, to je vodenje GPD, izvajala je potrebno, da geodetski upravni organi GPD najprej nastavijo, nato pa stalno vzdržujejo, podobno, kot je to urejeno pri zem- ljiškem katastru. GPD je treba tudi ustrezno hraniti in izdajati podatke v obliki kopij ali iz- pisov vsem, ki jih potrebujejo za širše informiranje ali kot strokovno gradivo pri planskih ob- delavah in so za to pristojni. Geodetska uprava SRS je dolžna izdelati vse potrebne predpise glede vsebine in znakov GPD, ustreznih geodetskih osnov, nastavitve in vzdrževanja, hranjenja in izdajanja podatkov. Te predpise pa bo možno v dokončni obliki pripraviti šele takrat, ko bo določena tudi vsebina načrtov, kart in katastrov, katerih izdelava in vzdrževanje je v pristojnosti geodetske službe. Dokler tega ni, se bo treba zadovoljiti z začasnimi predpisi in z načinom postopne oziroma fazne izdelave GPD. Da bi GPD čim bolje služila potrebam družbe, bo treba imeti velik posluh za povezovanje z drugimi službami v občini in republiki, ki prek planov vplivajo ali pa za svoje delo potrebuje- jo podatke GPD. Povezati se bo treba na ravni občin, regij in republike in zagotoviti krože- nje informacij oziroma podatkov GPD. * 61000 Ljubljana, YU, Geodetska uprava SRS, Kristanova 3, di pl . ing. geod., vodja skupi ne za geodetsko prostorsko dokumentacij o ** Ta prispevek je bil podan na Geodetskem dnevu v Murski Soboti dne 9.12.1977. 17 3. Organizacija GPD Iz določb zakona je jasno razvidno, da je vodenje GPD v pristojnosti občinskih in republiš- ke geodetske uprave. V operativnih fazah, kot so risanje, reprodukcija ipd., se lahko vklju- čijo v delo tudi geodetske delovne organizacije, če geodetske uprave nimajo zadostne opre- me ali kadra. Z ozirom na še nedodelani koncept lahko samo predvidevamo prihodnjo organizacijo GPD. Predvsem je treba poudariti, da bo GPD pomenila zaokroženo strokovno področje v geodetski dejavnosti. V geodetskih upravah bo treba predvideti ustrezno število sistemiziranih delovnih mest, ki jih bodo zasedali strokovnjaki z ustrezno izobrazbo oziroma z ustrezno strokovno us- posobljenostjo. Glede na kadrovsko moč posameznih geodetskih uprav in obseg dela bo vode- nje GPD potekalo v okviru posebne skupine za GPD ali po v okviru drugih enot, ki so že formirane. Za delo pri GPD bodo lahko delavci zadolženi tudi samo občasno v sklopu svoje- ga rednega dela. Poseben problem bo pomeni I a oprema za nastavitev in vzdrževanje G PD, posebno pa za izda- janje podatkov, za kar so potrebni dol oče ni reprodukcijski postopki in temu ustrezna tehnična oprema. 4. Izdelava GPD GPD bo imela dva bistvena dela: grafični in numerični del. Grafični del GPD se bo vodil oleatno (sistem prozornih folij). Z ozirom na reprodukcijske možnosti bo treba težiti za tem, da bi bilo število folij čim manjše, folije same pa sistemat- sko urejene po vsebini. Geodetska osnova (načrt, karta) naj bi bila že sama na sebi folija in naj bi prikazovala določeno tematiko na prozornem materialu. GPD se bo vodila praviloma na osnovi topografskih načrtov in kart, osnovni merili pa bosta 1 :5000 in 1 :25.000. Glede na to se bodo za osnovo občinske GPD uporabljali temeljni topo- grafski načrti (TTN 5 oziroma TTN 10); izjemno se bodo za tista območja, za katera še niso izdelani topografski načrti kot osnova začasno uporabili tudi pregledni katastrski načrti. Za republiško G PD se bodo kot osnova uporabi jal e topografske karte (TK 25/G). Poleg osnovnih meril bo treba za posamezne elemente in prikaze na večjih oziroma celotnih območjih občin ali republike uporabljati tudi manjša merila, v občini do merila l :50.000, v republiki pa do 1 :200.000 in celo 1 :750.000. Numerični del GPD se bo vodil v obliki seznamov izbranih podatkov v okviru mej teritorial- nih enot, kot so: statistični okoliš, krajevna skupnost, katastrska občina, upravna občina in republiška, tako kot ie določeno v Zakonu o geodetski službi oziroma drugih geodetskih za- kunih in kot se bo pokazalo za potrebno glede na zahteve v občini in republiki. O avtomatski nastavitvi sicer razmišljamo, vendar mora prej brezhibno delovati grafično in numerično vodena GPD. Izdelava GPD bo potekala fazno, to je s postopno nastavitvijo delov GPD, tako kot bodo zahtevale potrebe v občini in republiki oziroma kot bo nujno glede prikazov nekaterih ele- mentov. Najprej bo treba izdelati grafični del GPD, šele nato numeričnega. Meni se, da bi bilo treba najprej urediti osnove tako, da bi izdelali grafični prikaz mej te- ritorialnih enot. S posameznimi občinskimi geodetskimi upravami so o tem že potekali razgo- vori in se je ugotovilo, da je to mogoče izvesti v sorazmerno kratkem času - ne glede na to, da za vsa območja še niso izdelani temeljni topografski načrti v merilih 1:5000 in 1:10.000. 18 Neposredna uporaba grafičnega prikaza mej teritorialnih enot, predvsem statističnih oko! išev, katastrskih občin in upravnih občin, je povezana s predvidenim statističnim popisom leta 1981. Tu je predvideno tesno sodelovanje geodetske in statistične službe. Grafični prikaz mej teri- torialnih enot je možno izdelati v letih 1978, 1979 in 1980 tako, da bi bil že neposredno del oziroma osnova GPD, oziroma tako, da bi kasneje, ko bodo izdelane vse ustrezne geo- detske osnove (TTN 5, TTN 10), 1 ahko si uži I kot natančna osnova za izdelavo G PD. 5. Vzdrževanje GPD, hranjenje in izdajanje podatkov Ažurnost GPD se zagotovi z vzdrževanjem, ki naj bo v občini tekoče in sprotno, kot se po- javi jajo novo stanje oziroma spremembe. V grafičnem delu se briše staro in vriše novo stanje, v numeričnem pa se črtajo stari in vpišejo novi podatki. Za vzdrževanje republiške GPD bo- do občinske geodetske uprave v določenih rokih pošiljale podatke (kopije občinske GPD) na Geodetsko upravo SRS, ta pa jih bo grafično transformirala v ustrezno manjše merilo oziroma obdelala numerične podatke. Za pregled stanja v preteklosti se občasno in po potrebi pred vnosom novega stanja izdelajo kopije GPD. Glede na to, da se šteje GPD, tako kot izvorni materiali, iz katerih so podatki pretežno prevzeti, za uradno tajnost, je treba temu primerno ravnati pr= hranjenjju in pri izdajanju podatkov. Javno publiciranje bo možno in celo nujno, če naj GPD služi družbenemu informiranju, ven- dar bo za grafične prikaze treba vsebino reducirati, generalizirati in prikazati v ustreznem ozi- roma manj šem meri I u in numerične podatke tako pri redi ti, da ne bodo v nasprotju z določbami o zagotovi j anj u varnosti in tajnosti podatkov. 6. Vsebina GPD Tudi za vsebino GPD še ni izdelan dokončni koncept. Načeloma naj bi GPD vsebovala nas- 1 ednj e skupi ne podatkov: - izraba zemljišč; to so podatki o obstoječi, sedanji izrabi zemljišč v kmetijske, gozdarske urbanske in druge namene; infrastrukturna graditev; to so podatki o prometnem omrez1u (ceste, železnice ipd.), ener- getskem omrežju (elektrika, plin ipd.), vodnogospodarskih ureditvah (tekoče vode, stoječe vode, pitna voda); - superstrukturna graditev; to so podatki o graditvi objektov širšega družbenega in gospodar- skega standarda (šole, tovarniški kompleksi .... ); - zavarovana območja in objekti; to so podatki o že obstoječih območjih in objektih, ki za- radi svojega krajinsko varoval~ega, zgodovinskega, kulturnega ali posebnega gospodarskega in drugih pomenov pomenijo določene ovire in omejitve v razpolaganju s prostorom, - planski elementi; to so podatki o območjih rezerviranih za namensko rabo, ki so s prostor- skimi plani določena za prihodnjo namensko ureditev in gradnjo; - ~ugi pcdatki o prostoru; o katerih se bo pokazalo, da jih je treba prikazovati, a danes še niso v celoti znani in jih ni mogoče uvrstiti v zgornje skupine. Zaradi dopolnitve osnov bo treba izdelati grafične prikaze mej teritorialnih enot, to je tistih enot, ki pomenijo osnovo oziroma enote, po katerih se zbirajo določeni podatki in vodijo evi- dence. Zaradi dopolnitev osnov bo treba izdelati tudi preglede podatkov o geodetskih osnovah; to naj bi bili prikazi območij različnih geodetskih izmer in razdelitev, ki bi služili predvsem kot pomoč pri strokovni presoji in planiranju geodetskih del. 19 Dokončne vsebine GPD še dalj časa ne bo mogoče definirati, ker še niso uvedene in izdela- ne nekatere evidence in katastri, ki so izvorno gradivo za GPD. Predvsem gre za problem predhodne nastavitve katastrskega prostorskega opera ta, ki i e že sam na sebi I ahko tudi del geodetske prostorske dokumentacije (zl osti na občinski ravni) ali pa vsaj močan vir podatkov. Glede vsebine bodo potrebna še obširna posvetovanja - po eni strani z geodetskimi upravnimi organi o možnostih in obsegu podatkov obstoječih geodetskih evidenc, po drugi strani pa z uporabniki podatkov GPD o njihovih zahtevah glede obsega in oblike podatkov GPD za nji- hovo uporabo . ~~I epne besede Iz prispevka oziroma referata je razvidno, kateri cilji in nameni se želqo doseči z vodenjem GPD. Pred geodetsko službo je torej odgovorna naloga, ki bo zahtevala določene dodatne obremenitve poleg sedanjih dejavnosti~ zemljiški kataster, geodetska izmera, kataster komunal- nih naprav, storitve itd. tako glede kadrov kot tudi glede nadaljnje intenzivnejše povezave geodetske službe in njenih evidenc s splošnimi družbenimi interesi, konkretno pri informiranju in sodelovanju v procesih prostorskega planiranja. Uspešno opravi jena naloga - čeprav postopno, po fazah - pa bo (za kompenzacijo večjih ob- remenitev) pomenila večje družbeno priznanje geodetske stroke, ugled in vstopnico v bolj ne- posredno sodelovanje in soodločanje pri urejanju prostora na območju občine in republike. 20 RAZPRAVE na 10.jubilejnem geodetskem dnevu v Murski Soboti, 9.decembra 1977 Tomaž BANOVEC, namestnik direktorja Zavoda SRS za družbeno planiranje Uvodoma se opravičujem, ker razpravljam brez pisanega gradiva, četudi se tudi jaz sklicu- jem na vse oblike in definicije, ki jih razumemo glede informacijskih sistemov. V zvezi s tem bom posredoval pismeno razpravo, če je bo Zveza geodetov potrebovala. Citiranih pet dokumentov, ki jih je omenil tovariš Naprudnik, poznam, pri večini sem tudi sodeloval. Ti dokumenti dolgoročno in kratkoročno zavezujejo tudi geodetsko službo, kar bi lahko pomenilo tudi določene spremembe v Zakonu o geodetski službi; posebej pa na nekate- ra prizadevanja v zvezi z raznimi oblikami evidenc, ki smo jih rezervirali za geodetsko služ- bo. Eden takih problemov je kataster zgradb in stanovanj. Na koncepte čakamo toliko časa, da to nalogo družba poverja v zadnjem času drugim. Take spremembe lahko doživimo tudi pri drugih evidencah, o katerih menimo, da so naše, geodetske oziroma da smo si jih rezervirali. - Zakon o temeljih sistema družbenega planiranja SR Slovenije v osnutku predvideva tudi mini- malne kazalce za družbeno planiranje, med njimi so tudi kazalci za prostorsko planiranje. Kot primer bi dal, da zakon predpostavlja tudi izdelavo prostorskih bilanc poleg družbenih bi Ione za obči no kot družbenopolitično skupnost. Taka bilanca bi obsegala poleg prostorskih kazalcev tudi bilanco nekaterih najpomembnejših naravnih virov (vode, zemlja in podobno). Taka in podobne zahteve v zakonu že pomenijo bistvene spremembe v sistemu geodetskih evi- denc. - Na novo zasnovani informacijski sistem republike, ki ga je utemeljil tudi tovariš Kardelj (sistem evidenc) 7 predpostavlja v Sloveniji razdeljeno obravnavanje informacij in premik os- novnih baz informacij k uporabniku ter njihovo funkcionalno integracijo v republiki. To po- meni ob dodatno dogovorjenih zahtevah, zlasti pa ob zahtevi po enkratnem vodenju in zaje- manju podatka, poudarek na izvorni informaciji in podatku in preprečevanje nastajanja sis- temov izvedenih informacij na zalogo ali celo iz izvedenih informacij, kar geodeti v veliki meri tudi počnemo (generalizacije, prerisovanje iz oleate v oleato in podobno). Ob znanih problemih vzdrževanja osnovnih evidenc se tako srečujemo s problemi vzdrževanja izvedenih in iz njih izvedenih informacij, kar ni informacijsko korektno, niti ni družbeno upravičeno in zaradi zaostajanja odriva mogoče celo dobro koncipirane evidence na rob družbenih do- gajanj, v neuporabnost in nepotrebna predvajanja. To je še toliko nevarnejše, ker se bori- mo za neke planerske funkcije teh evidenc in istočasno bežimo od teorije in pravil informa- cijskih sistemov in bistvenega določi la, naj evidence svojo statistično funkcijo gradijo na upravljavski funkciji, ali preprosteje s primerom: Zbirni kataster komunalnih naprav služi sa- mo za identifikacijo problema, soglasje dobimo pri posameznem nosilcu - konkretni komunal- ni organizaciji. Tako tudi geodezija kot stroka ne združuje ali ni organizirana za operativ- no združevanje pridobivanja posameznih soglasij, marveč od te naloge beži in celo sama podvaja informacije. - Dokument o stanovanjski graditvi, zemljiški politiki in prostorskem planiranju, ki je v raz- pravi v Skupščini SR Slovenije, je načel prav te probleme, skupščinski odbori pa so v anali- zi ugotovili še nekatere druge. Domnevam, da že danes lahko govorimo, da bomo na osnovi vseh teh dokumentov morali v geodeziji pripraviti nove koncepte, kar ne bo ne lahko ne pri- jetno delo. Bistveno bo, da se dogovorimo za tiste delovne prioritete v geodetski službi, ki so družbeno res pomembne, in se za nje lahko strokovno in delovno ustrezno pripravimo in da področje, ki smo ga opredelili kot delovno področje geodezije, skrčimo na tiste naloge, za katere po ustavni preobrazbi nimamo novih nosilcev interesa in ustreznih organizacij in skupnosti. - Akcija sprejemanja dogovorov o temeljih prostorskih planov in prostorskih planov, ki zdaj poteka, nam bo zastavila še nove naloge, zlasti glede priprav osnov minimalnih kazalcev 21 in evidenc. Podobno funkcijo ima Resolucija o izvajanju družbenega plana SR Slovenije v prihodnjem letu. Na zadnji seji Republiškega komiteja za družbeno planiranje in informacijski sistem smo med drugim razpravljali tudi o tem, da bi v prizadevanja za realizacijo vseh teh nalog vključili tudi društva; ne samo tista, ki so na tem področju stalno prisotna, kot so npr. ekonomisti in urbanisti, marveč tudi druga. V zvezi s tem predlagam, da bi sklicali posvetovanje v okviru naše zveze, ko bosta prva dva dokumenta v javni razpravi, da bi se z njima podrobneje seznanili, da bi pridobili nekatere izkušnje in da bi tudi mi v javni razpravi dovolj strokov- no tudi po svojih močeh prispevali k izboljšanju teh dokumentov. Ta naloga kot pravica in dolžnost izhaja tudi iz opredelitve funkcij društev v okviru SZDL. Ahmet KALAČ, dipl. ing .geod., direktor Geodetskega zavoda Maribor Govoriti o vprašanjih, ki so bila osnova razmišljanja tovariša Naprudnika, novega direktorja Geodetske uprave SRS, je danes zelo težko. To pa zaradi tega, ker o teh vprašanjih do se- daj še nismo slišali. Najbrž bi bila razprava plodnejša in vsebinsko bogatejša, če bi vnaprej vedeli vsaj za teze, o katerih je razmišljal tovariš Naprudnik. V svoji razpravi bi želel opozoriti na skupščinsko razpravo, o kateri je že razpravljal tovariš Banovec in se nanaša na izvajanje prostorske,urbanistične in zemljiške politike v SR Sloveniji. V skupščinski razpravi je bilo izrečene veliko kritike na račun strokovnih organizacij, uprav- nih organov, in sicer tistih, ki so bili posredno ali neposredno zadolženi za izdelavo regio- nalnih planov in vseh tistih, ki skrbijo za izvajanje te politike. Na geodetske organizacije in geodetske uprave sicer kritika ni bila direktno naslovljena, vendar bi bil tudi pri geodetih koristen kritičen pogled na izvajanje te politike. Osnutki predloga stališč, sklepov in priporočil za izvajanje prostorske, urbanistične in zemljiš- ke politike govorijo med drugim o poenostavitvi postopka za pridobivanje raznih soglasij, po- trdil in določenih opravil. Znani so primeri, da je za gradnjo npr. individualne hiše potrebnih ca. 30 raznih soglasij, dovoljenj, potrdil itd. Ali smo se kot društvo kdaj vprašali o našem prispevku k poenostavljanju tega postopka? S predpisi s področja geodetske si užbe smo nekatera opravila celo zakomplicirali. Npr. če vza- memo občane, ki želijo graditi, se morajo pred geodetsko upravo ali geodetsko organizacijo pojavi ti večkrat, in sicer za geodetski posnetek, ki si uži za izdelavo I okaci j ske dokumenta- cije, za parcelacijo, za zakoličbo in za posnetek po koncu gradnje za uporabno dovoljenje. Pri izvajanju parcelacij je po sedanji zakonodaji najbolj zapleten in zamuden mejni ugotovit- veni postopek. Nekatere določbe predpisov o mejnem ugotovitvenem postopku, kot so podpisi sosedov in podobno, zavlačujejo sam postopek izvajanja parcelacij. Zaradi tega nas stališča in sklepi Skupščine SR Slovenije obvezujejo, da take postopke poenostavimo. Zveza GIG pa bi morala dati pobudo za takšne spremembe. V naših geodetskih razpravah se veliko govori o prostoru in o novih nalogah, zlasti o prostor- skem planiranju in o banki podatkov, nikoli pa se ne vprašamo, ali tiste naloge, ki so osno- va naše dejavnosti, v redu opravi jamo. Vsi skupaj lahko ugotovimo, da pri naši osnovni dejavnosti ne dajemo tistega, kar bi lahko in kar bi morali dati. Tovariš Naprudnik je npr. povedal, da geodeti nismo izpolnili svoje nalo- ge pri izdelavi in vzdrževanju katastra komunalnih naprav. To je res in res je tudi to, da je ta naloga že zdavnaj opredeljena, finančna sredstva pa ni so vprašljiva. V preteklosti smo pri programiranju in izvajanju nalog zagrešili velike napake, zlasti pri iz- delavi temeljne topografske karte v merilu l :5000, ker nismo istočasno postavljali mreže iz- 22 meritvenih točk, ki bi pozneje služile za vsa druga geodetska dela. Tako se zemljiški katas- ter in druga dela izvajajo z metodo navezave, namesto da bi imeli in uvajali koordinatni sistem katastra. To narekuje revizijo srednjeročnega programa izvajanja geodetskih del ali pa prioriteto izmeritvene mreže v novem srednjeročnem programu, kar bi bilo strokovno in eko- nomsko upravi č I jivo. V geodetski službi nam manjka razvojni koncept, zato nimamo usklajenih razvojnih programov delovnih organizacij s srednjeročnimi programi geodetskih del. Prav tako nimamo programa šo- lanja strokovnega kadra. Znano je, da imamo danes samo eno srednjo geodetsko šolo v Ljub- ljani, ki izobražuje srednji kader, ki pa ne zadošča vsem potrebam v SR Sloveniji, da bo kadrov z visokošolsko izobrazbo kmalu dovolj in da ni poklicnih šol za risarje in geodetske pomočnike. Takšna nerazvita in neusklajena šolska mreža bo pripeljala do tega, da se bo vi- sokošolski kader ukvarjal z osnovnimi deli, kar pa bo družbeno neupravičljivo. Zato se mora- mo povezati z izobraževalnimi skupnostmi in prikazati potrebe po profilih, ki jih potrebuje geodetska si užba. Sama organizacija geodetske si užbe, kot i e predpisano z zakonom, je neustrezna. Zakonoda- j o ne loči upravne od operativne dejavnosti, kar je zelo redi«:> pri drugih dejavnostih, zato se upravni organi (geodetske uprave) ukvarj oj o z operativni mi deli, manj pa s tisti mi, ki bi jih kot upravni organi morali opravljati . Fbsl edi ca neustrezne organiziranosti geodetske dej av- nosti je tudi to, da imamo v nekaterih geodetskih upravah po enega geodetskega strokovnja- ka, ki pa ne more izvajati niti najnujnejših opravil, in zato bodo najbrž naše želje po novih prostorskih nalogah ostale samo želje, ker jih v taki organiziranosti ne bi mogli realizirati. Pri organizaciji geodetskih delovnih organizacij smo bili vseskozi v razkoraku z nosilci zako- nodaje, ker smo bili drugačnega mnenja. Želeli smo, da bi bile geodetske delovne organiza- cije ustanovljene v širših regijah, da bi bile samoupravno povezane in da bi bile bolj prila- gojene politiki policentričnega razvoja. Najbrž danes tudi ni ekonomično, da bi imeli v dveh ali treh večjih centrih delovne organizacije, v ostalih področjih pa ne. Tudi to je za razvoj- ni koncept zelo pomembno vprašanje. lahko rečem, da je dosedanja zakonodaja man1se delovne organizacije postavljala v negotov položaj glede nadaljnjega obstoja, razvoja, opravljanja del itd. V manjših delovnih organizacijah smo zato razmišljali o preusmeritvi naše dejavnosti, npr., da bi postali servis za gradbeno dejavnost, da bi izvajali zlasti dela uporabne geodezije, ker nam obstoječa zak,modaja ni dovoljevala, da bi izvajali svoja osnovna dela. Mislim, da se v zadnjem času te zadeve nekoliko urej oj o in da se ta koncept zakonodajalca ne bo mogel dol go obdržati . 23 Ivan ČUČEK* Miroslav ČRNIVEC* TRANSFORMACIJA NAČRTOV ZEMLJIŠKEGA KATASTRA V MERILU 1 :2880 V NAČRTE NOVE IZMERE** - Za razumevanje nah:mčnosti in uporabnosti načrtovgrafičnega zemljiškega katastra v merilu 1 :2880 oziroma 1 :5760 se je treba seznaniti z osnovnimi tehničnimi operacijami nastanka in izdelave teh načrtov. Do izdelave načrtov grafičnega zemljiškega katastra je prišlo na osno- vi odločbe iz leta 1805. Izmera je bila opravljena po posebni tiskani instrukciji in je slone- la na računski in grafični tricmgul aci ji, detaj I na izmera parcel pa i e bi I a opravi i ena grafi č­ no z mersko mizo. Za območje Kranjske je bila detaj I na izmera opravi jena od I eta 1822 do 1828, za Štajersko od leta 1820 do 1825, za Primorsko pa od leta 1818 do 1822 (nekaj ob- čin na meji Primorske in Furlanije so izmerili že francoski geometri v času od 1811 do 1813. leta v lokalnih občinskih mrežah), izmero Prekmurja pa so opravili v okviru izmere Madžarske v kasnejšem mzdobj u od I eta 1856 dali e. Podrobna navodila za izmero vsebujejo instrukcije iz letq 1824, 1865 in 1905, iz katerih pov- zemamo naslednje bistvene podatke. Koordinatni sistemi Večina katastrskih načrtov Slovenije je izdelana v starem seženjskem merilu 1 :2880 Triangu- lacijo so opravili za Štajersko v letih 1819-1823, za Kranjsko, Koroško in Primorsko v letih 1817-1825, za Prekmurje pa po letu 1856. Na območju Slovenije je bila razvita triangula- cija v treh nepovezanih koordinatnih sistemih (lnstruktion zur AusfUhrung der Vermessungen mit Anwendung des Messti sches - Wien 1905): za Štajersko s koordinatnim izhodiščem Sch(Jckelberg sevemo od Groza j' = 47°11' 54 6745" in o , A = 15 28' 14, 184-" (Greenwich) za Kranjsko, Koroško in Primorsko z izhodiščem Krim južno od Ljubljane f = 45° 55' 43, 75" ;,_ = 14°28' 32,947" za Prekmurje pa z izhodiščem na Gellert hribu na zahodnem bregu Donave v Budimpešti f = 47°29' 15, 97" A = 19°03' 05,81" Vsak koordinatni sistem ima+ X os proti jugu in+ Y os proti zahodu. V vsakem od teh sis- temov je bilo območje razdeljeno v vzhodne (Ost) in zahodne (West) kolone (rimska oštevilč­ ba) ter od severa proti jugu v vrste (Schicht-arabska oštevilčba), tako da imajo dobljeni kva- drati dolžino stranic ene poštne milje = 4000 sežnjev = 7585, 936 metra. Razpored razdelitve je razviden iz priloženega načrta. Vsaka kvadratna milja je bila razdeljena na detajlne liste izmere v merilu 1 :2880, in sicer v 4 kolone v smeri Y osi po l000sežnjev in 5 vrst v smeri * 61000 Ljubljana, YU, Jamova 2 Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo Ivan Čuček, prof.dipl.ing.geod. Miroslav Čmivec, prof. v pok.,dipl .ing.geod. Prispelo v objavo 1978-01-23 ** O predmetni problematiki je razpravljal prof. Ivan Čuček na geodetskem dnevu 9.12.1978 v Murski Soboti 24 X osi po 800 sežnjev. Ti listi so označeni s črkami a, b, c, d po Y in e, f, g, h, po X osi. 1 list v merilu 1 :2880 ima tako po Y smeri 1000 sežnjev = 1896,484 metra, po X smeri pa 800 sežnjev = 1517, 187 metra. Okvir sekcije i e razdeli en na 25 pol cev po Y in 20 palcev po X osi, kar je označeno s črticami navzven od okvira lista (1 palec = 40 sežnjev = 75,86 m). KOLONE 11 18 - +Y - w.c. .I,~oe 19 20 Triangulacija W. C. /zapadne / JI. I J~ d C ba e -~ f' g h ; +X HI' 3 e------ 4' -X 5 6 e r 8 O.C. /vzhodne/ I "' ll d C b a e f 9 1:1,111 h ; f:.2880 SOOO//"t21ov 2tf7, 73hct .t'I i ~ lmiLiafp 1 75115,!l'tm ~ -'IOOO~ -..\lot -15.171. I 17 . .... Označha .5efri)e I ,(0 Dg o.c . .il fOOOx 419614 IJOO Sl!IŽnjev , x t5f7, fflm -7511~ 94 -Y -- 13fna) tev ' "" ~ C 2. ,f ~7 1:720 Triangulacija je bila računska do gostote treh točk na eno poštna kvadratno mil jo (7 .585, 936 m), tj. na 5750 ha, ali ena točka na 1900 ha, kar ustreza dolžini stranic ca. 5 km. Pred izmero je bila triangulacijska mreža zgoščena v merilu 1 :14.400 grafično tako, da so na vsak od 20 detajlnih listov, kolikor jih je imela ena kvadratna milja, prišle komaj tri triangula- cijske točke, upoštevajoč skupne točke na robovih, torej ca. 1 točka na 100 ha (stranice co. 2 km). Za detajlno izmero je bila mreža ob izmeri grafično še nadalje zgoščeno, tako da so bilo stališča merske mize v medsebojni razdalji ca. 400 m (geometrične točke). Računska triangulacijska mreža treh točk na kvadratno miljo je bila zgoščena grafično v pet- krat manjšem merilu, tj. 1 :14.400, 1 palec je ustrezal 200 sežnjem v naravi, velikost sekci- 25 je je bila torei 20 x 20 palcev, tj. ca. 500 x 500 mm. Listi so bili predhodno nalepljeni z beljakom na steklo, narisan je bil okvir z razdelitvijo na detajlne liste in nanešene račun­ ske triangulacijske t·očke (tri). Na vsakem detajlnem listu (20 po številu) so bile izbrane tri triangulaciiske točke, njihov položaj je bil določen s presekom smeri (urezi) grafično, koor- dinate pa so se odmerile iz nalepljenega lista ter vpisale v poseben zapisnik. Na eno sekcijo je tako odpadlo skupaj ca. 60 točk. Točke grafične triangulacije so bile označene z veliki- mi arabskimi črkami; vsaka točka je morala biti določena s presekom vsaj treh ugodnih smeri v okviru grafične natančnosti 0,2 mm= 2,88 (1:14.400). Grafična mreža je imela stalne točke in stališča. Kot stalne triangulacijske točke so bili izbrani zvoniki, dimniki, kapelice, križi itd., na splošno objekti, ki so bili sorazmerno stalni. Točke so bile izbrane tako, da je bila njihova razdalja prek 500 sežnjev, tj. več kot 1 km. Za vsak detajlni list so morale bi- ti zbrane vsaj tri točke, od katerih je morala biti vsaj ena tudi stališče, s katerega se je moglo vizirati na eno od drugih dveh točk. Stališča so bila. označena s signali, stabilizacija ni bila predvidena, zato te točke najdemo samo izjemoma. Če je bil signal piramida, se je točka stabilizirala s kolom. Te točke so na originalnih listih detajlne grafične izmere (v dr- žavnem arhivu Slovenije Ljubljana) označene s trikotnikom za računske trigonometrične in s kvadratom za grafično določene točke. Bivša dežela Štajerska s površino 22.495 km2 je imela prvotno 733 trig. točk (ena točka na 31 km2), po reambulaciji pa 1235 trig. točk (1 točka na 18 m2). Kranjska in Koroška s po- vršino 20.325km2 sta imeli prvotno 741 trig.točk (ena točka na 28 km2), po reambulaciji pa 2073 trig. točk (ena točka na 20 km2); Primorska s 7959 km2 prvotno 580 trig. točk (ena toč­ ka na 14 km2), po reambulaciji pa 1379 trig.točk (ena točka na 6 km2). Ni znano, koliko so bile te točke stabilizirane in so še danes ohranjene (instrukcija 1905, str. 24) oz. ob ream- qulaciji 1867-69 spremenjene. Detajlna izmera Trigonometrične točke, tako računske kot grafične, so se nanesle na posamezne sekcije, nalep- ljene na mersko mizo. Geometer je moral pred detajlno izmero obstoječo mrežo danih točk še nadalje zgostiti z geometrično mrežo grafično z urezi tako, da so bile stranice trikotne mreže ca. 200 sežnjev (400 m) dolge, vsaka točka pa določena vsaj s tremi ugodno sekajočimi se smermi. Točke so bile označene s črkami in obkrožene s krožci v svinčniku. Izmera parcel se ie izvajala po zaključenih skupinah, ki imajo večkrat tudi ledinska imena in so večinoma omejene z naravnimi mejami. Vsako skupino je geometer pred izmero obhodil in mejne točke označil z oštevilčenimi koli, za kar je bila izdelana posebna skica zamejni- čenja. Po zamejničenju posameznih skupin je neposredno sledila izmera. Vse mejne točke so bile določene s preseki vizur ali pa s smerjo in razdaljo, vendar slednje le na slabo pregled- nem terenu. Obseg skupin i e razviden iz prvotnih parcelnih zapisnikov v Državnem arhivu Slo- vt:nije v Ljubljani. Takoj po izmeri posameznih skupin so bile mejne linije tuširane. Inšpektor je opravljal kontro- lno izmero tako, da je iz poljubne detajlne točke kontroliral vizure na posamezne okolne mej- ne točke. Dovoljeno nesoglasje je bilo 1/200 razdalje, tj. 1 m na 200 m;, napake je moral geometer popraviti na svoje stroške. Izmera zazidalnih predelov je bila opravljena z abscisami in ordinatami, pri čemer je bHa kot abscisa vzeta vizura s stališča merske mize. Po potrebi so bili zazidani predeli kartirani v merilih 1:1.440 ali celo 1:720 in nato pomanjšani v meri- lo 1 :2880. Za triangulacijske in skupne vezne točke, določene na dveh sosednjih listih (na enem ali dru- gem čez rob), i e bil o dovolj eno nesoglasje M/2000. Kot prava I ega se i e vzela sredi na Y oziroma X koordinate in se je za polovico nesoglasja popravil rob sekcije. Na ta način so do- bili nekateri okviri listov krive sekcijske linije in neenake palčne razdelbe na okvirjih listov (lnštrukcija 1905, str. 79). 26 Pretvorba katastrskih načrtov v meri I u 1 :2880 s postopkom transformacije v Gauss- KrUggerj ev sistem Kar se ti če pretvorbe starih katastrskih načrtov v nove v meri I u l : 1000 oziroma l :2000 i zdel o- ne načrte, so izkušnje v Avstriji (3) pokazale, da bi bilo za to potrebnih 100 let, če bi se to delo omejilo samo na 30 do 35 % gospodarsko pomembnih območij. Tudi katastrska fotogra- metrija, še manj pa klasična izmera, bi lahko to delo opravila v času, ki ga planerska dejav- nost zahteva. Obnova katastrskih načrtov je praktično možna samo pod dvema pogojema: 1 . Vse izmere kakršnegakoli tehničnega značaja morajo bi ti izvedene v enotnem koordi notnem sistemu. 2. Izmere naj bodo tako izvedene, da se lahko v katastrskih načrtih nedvoumno predstavijo. Izpolnitev gornjih dveh pogojev je možna samo, če se mreža koordinatno danih točk zgosti. Dokazano je, da originalna grafična izmera niti ni bila tako slaba; stanje se je poslabšalo predvsem z nestrokovnim vzdrževanjem ali vri savanj em sprememb, ki so bi I e spresl abo povezane s starim stanjem, tj. oslonjene na bolj ali manj nesigurne mejn--i točke, za katere se je upoš- tevalo, da so tam, kjer so bile tudi ob prvotni izmeri, vendar pa ni bilovedno tako. Različni poizkusi, da bi se to stanje popravilo, niso uspeli, ker posamezne izmere niso bile nikoli tako obsežne, da bi zajemale celotni katastrski list. Eden izmed poizkusov je bil tudi ta, da so se izmere vzdrževanja kartirale na nove liste. Upali so, da bo sčasoma tak list toliko poln, da bi ga z manjšimi domeritvami lahko kompletirali. Poizkus ni uspel predvsem zaradi tega, ker je bilo treba vzdrževati nove in stare katastrske načrte. Da bi se temu izog- nili, so se nove izmere vzdrževanja sicer kartirale na nove liste, istočasno pa se je tudi ka- tastrski načrt v to novo merilo povečal in v nove liste ročno prerisal. Novi koordinatografi omogočajo, da se to delo kartiranja in povezave točk izvede avtomatično. Tako avstrijska geodetska služba upa, da bi v 10 do 15 letih dobila nove katastrske liste, ki se bodo med vzdrževanjem vedno bolj dopolnjevali, z novimi meritvami in postopoma nadome- ščala stara grafična izmera. Za pretvorbo predlaga avtor članka (3) naslednjo kombinacijo metod: l. reprofotografija, 2. grafično i zvrednotenj e aeroposnetkov, 3. elektronska obdelava podatkov. V praksi so metode običaj no kombi ni rane, končna obdelava pa je ročna. Z uporabo reprofoto- grafi je kot edinega načina nastanejo zelo obsežna dela pri montaži, različni formati katastr- skih listov in deformirani robovi sekcij povzročajo poleg tega zelo občutna nesoglasja. Grafič­ no izvrednotenj e aeroposnetkov je možno I e tedaj, če so posestne m~j e predhodno signalizirane, kar bi bilo v tem primeru identično z izdelavo novih načrtov. Ker so ta dela preobsežna, upo- rabljamo ta način le za ugotavljanje in odpravo lokalnih spačenj in zasukov na starih načrtih. Uporaba elektronske obdelave je primerna v primerih, kjer so obstoječi katastrski načrti homo- geni, kar ugotovimo iz izkušenj geodetov, ki so katastrske načrte vzdrževali. Če tega ni mož- no ugotoviti, bomo homogenost ugotovili pri transformaciji identičnih oslonilnih točk. Te iden- tične točke izberemo na obstoječih katastrskih načrtih prvotne izmere, npr. točke trimeje, stal- nih objektov itd., o katerih domnevamo, da so ostale med vzdrževanjem na istem mestu. Za vsako katastrsko sekcijo izberemo 20 do 30 točk. Tem točkam določimo koordinate v Gauss- KrUgerjevem sistemu in odmerimo grafične koordinate v katastrskem sistemu, upostevajoč skrčke. S transformacijo po Helmertu ali na afini način dobimo izravnane konstante transformacije in preostala nesoglasja v posameznih izbranih točkah. Če si postavimo npr. mejo natančnosti I mm = 2,88 m, izločimo po transformaciji vse točke, ki to mejo nesoglasja presegajo, pri čemer suponiramo, da nismo izbrali identičnih točk. Transformacijo ponovimo in pri tem določimo 27 Torebiti dodatne točke ali pa samo neuporabne izpustimo in ponovimo transformacijo brez njih. Ce je pretežno število točk zadovojivih, menimo, da so katastrski načrti v merilu l :2880 ho- mogeni, in lahko določimo koordinate oglišč sekcij ter oslonimo preris detajla na identične oslonilne točke. Namesto prerisa lahko določimo z digitajzarjem grafične koordinate za vse lomne točke, _ki jih avtomatično transformiramo in kartiramo; s tem dobimo solidno ogrodje ročnega dorisa. Osnovna naloga prenosa katastrskih mej iz merila 1 :2880 v načrte ali karte Gouss-KrUgerjevega sistema je v tem, da določimo dovolj gosto mrežo oslonilnih točk, no ka- tere lahko detajl oslonimo in prerišemo. V nadaljnjem objavljamo še nekaj nadaljnjih izkušenj pri obnovi katastrskih načrtov v merilu 1 :2880 v Avstriji . (4) Do leta 1940 so se katastrski načrti dopolnjevali z izmerami, ki so bile naslonjene na okolne mej ne točke. leta 1949 so posamezne katastrske uprave že razpolagale z novi mi tri gonom etri č­ ni mi točkami. Izdan je bil predpis, noj se te točke vnesejo v obstoječe katastrske načrte na osnovi povezave z okolnimi posestnimi mejami. S tem je bil storjen prvi korak, da se vzdrže- vanje katastrskih načrtov poveže z novo triangulacijo. S prenosom novih trigonometričnih točk v obstoječe katastrske načrte v meri I u 1 :2880 naj bi dosegi i: 1. grafični prikaz položaja trigonometričnih točk v obstoječih katastrskih načrtih, 2. naslonitev izmer za vzdrževanje načrtov na novo triangulacijsko mrežo v Gauss-KrUgerje- vem sistemu. Na ta način se katastrski načrti postopoma obnavljajo, kajti vse izmere so vezane na enotne mreže danih točk v Gauss-KrUgerjevem sistemu. Mrežo teh točk je treba zgostiti s poligonski- mi oziroma navezovalnimi točkami. Nadaljnja zahteva, da se za oglišča sekcijskih listov določijo transformirane koordinate v Gauss-KrUgerjevem sistemu, se je izkazala kot neumestna, ker oglišča, prikazana na načrtih izmer, niso v istem merilu kakor izmerjena katastrska občina. Vzrok tega je bil neizbežni pcgrešek grafične triangulacije in prenos teh točk v sekcijske liste, pri čemer je nastal pog- rešek ca. + 7 m. Posledice tega pagreška so se pokazale tako v merilu kot tudi orientaciji glede na olvir sekcije.Zato že prvotna izmera občine tako v celoti kot pa delih lista nima enotnega meri I a. S preizkusom je bilo ugotovljeno, da je primerjava koordinat za 248 točk stare katastrske tri- angulacije (večinoma cerkveni zvoniki) z noYo Gauss-KrUgerjevo pokazala srednji pagrešek + 3, 8 m, pri čemer je znašal maksi mol ni pogrešek + 9 m . Zaradi neenotnosti merila in orientodj e katastrske triangulacije nimajo , robovi I istov po kon- fommi transformaciji niti enotne dolžine niti premočrtnega poteka . Za.radi tega nosijo transfo- rmirane koordinate sekcijskih oglišč opozorilo, da se za q,snovo kartiranja in izmere ne smejo uporabi jati. Z ozirom na gornja izvajanja predlaga avtor članka 4 glede katastrskih načrtov in njihove ob- nove naslednji postopek: o) Vse večje izmere naj se navežejo ne samo na identične točke v katastrskem načrtu (tri- meje), temveč tudi na nove trinagulacijske točke, s čimer je omogočena naknadna poveza- va in povezano kartiranje. b) Ostoječo mrežo koordinatno danih točk je treba zgostiti z navezovalnimi točkami, ki bodo omogočale potrebno navezavo izmer. c) Navezovalne in poligonske točke je treba trajno stabilizirati. d) Opustiti je treba vsako kartiranje, ki sloni no koordinatah sekcijskih linij in oglišč. e) Kartiranje detajlnih izmer, ki so navezane na stalne točke v Gaus-Kr!.igerjevem sistemu, naj se izvede na posebnih listih. 28 Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo v Ljubljani je začel maja 1977 raziskavo tega proble- ma na prenosu katastrske meje k.o. Leskovec in je do danes opravil naslednje operacije: 1. Preslikani so katastrski načrti katastrske občine Leskovec in občin, ki mejijo nanjo. 2. Določene so grafične koordinate identičnih mejnih točk z afino in Helmertovo transforma- cijo tako za originalne načrte iz leta 1825 kakor tudi za reambulirane iz 1. 1868, ki se danes uporabljajo. Zaključki: Koordinate identičnih mej ni kov (ca. 30 na terenu) se razi i kujejo tako zaradi nesoglasij v grafični triangulaciji kakor tudi ločene izmere meja katastrskih občin v okvi- ru pričakovanega srednjega pogreška-:!:" 7 m; nekateri mejniki odstopajo tudi do 10 metrov. 3. Za vse najdene mejnike so izračunane koordinate v Gauss-KrUgerjevem sistemu. Ugotovljeno je, da enotna transormaci j a ne daje dobrih rezultatov, posamezni odseki katastrske meje so zasukani in merilo ni enotno. Vzrok je v pogreških trigonometrične in geometrične mreže, za katero bo treba za vsako točko dol oči ti Gauss- KrUgerj eve koordinate (ki asi čno ali foto- grametrično). Že sam preizkus identičnosti mej katastrskih I ___________r 1i o (1) a.. :::, a.. Q_ Dobrava občin je pokazal nosi ednj a nesoglasja. Da I ahko na posameznih katastrskih sekcij ah vri- sane parcel ne meje sestavimo v skupne I iste, mo- ramo preizkusi ti, ali so katastrske meje na posa- meznih sekcij ah identične. Mej ni ki, ki so v npr. v treh katastrskih občinah Leskovec, Dedni dol in Dobrava označeni s številkami, bi morali ime- ti na vseh treh sekcijah enake koordinate. To se ne bo zgodi I o, ker je vsaka katastrska obči na merjena posebej, iz načrtov izmere pa ni raz- vidno, ali je geometer meje katastrskih občin preverjal med seboj glede soglasnosti . Na istih sekcijah vseh treh katastrskih občin izmerimo koordinate (načrti iz 1. 1825 ! ), pri čemer upoštevamo skrček po y in x smeri. Iz razlike koordinat mejnikov bomo dobili nesoglas- ja. Ta nesoglasja pomenijo pogreške v grafični izmeri meje katastrskih občin. Po instrukcijah dovoljena nesoglasja niso pila določena, lahko jih samo suponiramo kot dovoljene pogreške detajlne izmere, to je 200 razdalje (v najslabšem primeru na osnovi 400 m za stranice ge- ometrijske mreže, iz česar sledi dolžina vizure ca. 500 m). Nesoglasje bi znašalo tako ca. 500/200, tj. 2,5 m, oziroma iz obeh izmer katastrske meje ca. 5m = 1, 7 mm. Če ohranje- ne mejnike katastrskih občin izmerimo na novo tudi na terenu - klasično ali fotogrametrično - dobimo, koliko sredina grafičnih koordinat odstopa od stvarne izmerjene vrednosti. Princip pravilnega prenosa je, da spravimo vsako katastrsko obči_no v njene na terenu označene meje. V transformacijo lahko poleg mej katastrskih občin pritegnemo tudi druge nesporno identične točke (trig. točke, stališča, geom. točke, tri meje itd.) Izbira oslonilnih točk v bližini trigonometričnih točk je verjetno primerne1sa, ker bo natančnost izmerjenega detajla v bližini teh točk večja. Zato bi bilo treba ugotoviti položaj točk račun­ ske in grafične triangulacije. V ta namen bi izmerili nekaj mejnih točk v okolici bivše točke in izvedli transformacijo iz katastrskega detajla v izmerjeni detajl (po principu iskanja zgublje- ne trig. točke). Podatki za koordinate grafične triangulacije tudi v arhivu na Dunaju ne obstajajo več. Dobi- mo jih lahko samo z grafično odmero iz originalnih načrtov v merilu 1 :2880 v Državnem arhi- vu Slovenije v Ljubljani. Tudi točke v k.o. Leskovec, prikazane na priloženem načrtu so do- ločene na ta način; pri tem se je na terenu ugotovilo, da so tri točke B, C in Q, tudi sta- bilizirane s kamni, česar avstrijska instrukcija iz 1. 1905 ne predvideva. Nadalinje delo naj bi na osnovi gornjih dejstev obsegalo:, 29 a) Ugotovitev obstoja triangulacijskih točk prvotne grafične izmere v merilu l :2880 v naravi in prenos v občinske katastrske načrte ter določitev koordinat v obeh sistemih. b) Zgostitev mreže z navezovalnimi točkami in prenos teh kakor tudi obstoječih triangulacij- skih točk v Gauss-KrUgerjevem sistemu v katastrske načrte v merilu l :2880. c) Afina transformacija po trikotnikih stare mreže in drugih identičnih točk, npr. mejnikov katastrske občine, navezovalnih in drugih koordinatno danih točk, z redresiranjem (optič­ no in preris), se bolje pa z digitalizacijo, transformacijo in avtomatičnim kartiranjem (v Avstriji je že 50.000 listov v delu). Z afino transformacijo bi se vsebina katastrskih na- črtov pretvori I a v enotno meri I o brez nesoglasij na stranicah tri kotni kov, razpoči I i bi se tudi pogreški prvotne triangulacije. V mrežo trikotnikov je treba vključiti tudi mejo ka- tastrske občine in jo na terenu na novo izmeriti ter uporabiti kot osnovo, v katero se mo- ra vklopiti cela katastrska občina. Podroben originalni opis meja katastrskih občin je v Državnem arhivu Slovenije v Ljubljani. Katastrski operat bi zaenkrat ostal nespremenjen in bi se med vzdrževanjem popravljal, kakor se že sedaj, ko se nove površine računajo iz direktnih mer. Tudi zemljiška knjiga bi ostala nespremenjena in bi se obnavljala vzpo- redno z vzdrževanjem. transformacijo po trikotnikih izvedemo po naslednjih enačbah: xy so geodetske koordinate v Gauss- KrUgerj evem sistemu 0xy so grafične koordinate iz načrtov v merilu 1 :2880 Koordinate težišča: X+ b, Y + C1 a1 L.\x + b1Lly + Xs - [x] [y] n: števil o x= 01 = X~ y$ = n n b/:,x+ Ys. [x] r-1 danih y= 0 2 y + b2 X+ C 2 = a,,_/J.y + X5 Ys =l =--;, n Iz koordinat v obeh sistemih si izračunamo koordinatne razlike x = x - x /j y = y - Y:;, oziroma !Sx = x - X.:; in bi.y = y - y$ točk (3) Konstante izračunamo po enačbah, kar je praktično prikazano v priloženem obrazcu. Zelo hitro jih izračunamo z žepnim računalnikom, ki ima ustrezno število spominskih registrov za ~o::~~,,~~fu(.~~~~i-[t.yLJxJLLl".6yJ _ A, 6 = (l\yAx][Llx.ilx]-[t:..xLix]LL'i.x.Lly] = A r:;\ 1 - [Ax Lh][Ay /J.y J -LAx AvHA.1< AvJ - N 1 N N \_V _ [ll) tiyHL'.lx Llx]-[.6.x .6."yJ[AxAyJ A.. _ fox.6.y][D.y~y]-[.6.y.6.y][t:.x.Lly] B2 ~ a.:1. - N N 62. - N N Ce uporabimo več kot tri dane točke za transformacijo, dobimo iz nesoglasij v in v med danimi geodetskimi in na osnovi enačb(0transformiranimi koordinatami sr:dnje ypo- greške m , m in m . X y xy : v[Vx V,] = v(Vy\/yJ mx n-3 my n-:> 1,-;- 2. mxy =Ymx+my Pri takšni transformaci ii pa nastanejo med dvema sosednjima trikotnikoma razi i ke v skupni stranici; zaradi tega se enotnost mreže izgubi in takega načina ne uporabljamo, čeprav bi se v okviru enega trikotnika bolj prilagodili najverjetnejšemu rezultatu. Opti čnografi čna in opti čnofotografska transformacij a-redresi ranj e načrtov v merilu l :2880 V nadaljnjem želimo prikazati optično fotografski način pretvorbe katastrskih načrtov iz meri- la 1 :2880 v merilo 1 :2500 pri reprodukciji. Katastrski načrti v merilu 1 :2880, izdelani za Slo- venijo v letih 1820-1825, imajo veliko pomanjkljivosti predvsem v tem, da so bili naslonjeni na grafično zgoščeno triangulacijsko mrežo. Raziskave v Avstriji so pokazale, da je srednji pogrešek ene točke ca.+ 3,8 m, maksimalna nesoglasja pa ca. 10 m. Na tako nanešeno mrežo je geometer izvršil grafično izmero. Če vzamemo, da je bila mreža razporejena po trikotnikih, ki jih tvorijo triangulacijske točke, so bili ti trikotniki že kot os- 30 nova napačni; zaradi pogreškov je imel trikotnik na terenu ABC npr. obliko A'B'C' na načr­ tu. Zaradi pogreškov je imela vsaka stranica tudi svoje merilo in izmerjene parcele v notra- njosti trikotnika pomenijo neko grafično izenačenje med izmero. Zato je najprimerne1se, da obstoječe načrte pravil no razpac1mo samo po delih, ki ustrezajo v glavnem mreži triangulacije in od geometra z urezi določenih geometričnih točk. Ker je matematično znano, da lahko vsak, tudi pogrešeni trikotnik pretvorimo z afino trans- formacijo v drug trikotnik, v našem primeru v trikotnik, ki ima po merilu pravilne dolžine, obstaja možnost, da dobimo transformacijske konstante za vsa oglišča parcel v trikotniku. Na- mesto da bi izvedli transformacijo računsko, jo lahko tudi z redresiranjem tako, da projicira- mo nepravilni trikotnik na podlogo s pravilnim trikotnikom. Redresiranje pa lahko uporabljamo le do neke meje ker pri večjih naklonih merilo po stranici ni konstantno. Posamezne redresi- rane trikotnike in parcele v njihovi notranjosti prerišemo na liste in tako dobimo katastrski načrt, transformiran v Gauss- Kr0gerj evo prej ekcijo. Namesto redresi ranja I ahko uporabimo tu- di fotopantograf, tako, da transformi'rane parcele neposredno prerišemo. Na koncu pripominja- mo, da se pri tem podatki pogrešne izmere parcel v notranjosti trikotnika ne odpravijo, pač pa je triangulacijska osnova izmere, na katero je svoj čas geometer naslonil svojo izmero,re- dresirana v pravilno mero in obliko, poleg tega pa je za nadaljnje vzdrževanje vrisana nova dodatna mreža navezoval ni h točk. Opisana metoda transformacije se lahko uporablja za vse ozemlje Slovenije in Hrvatske. Omo- gočala bo, da dobimo iz obstoječega po trikotnikih stare mreže izmerjenega katastra novo sta- nje, pretvorjeno v Gauss-KrUgerjev sistem, pri čemer na stikih ne bi smelo biti nesoglasij. Sistematično delo bi obsegalo: 1. Stabilizacija točk stare katastrske triangulacije po podatkih grafičnega katastra (Državni arhiv Slovenije - načrti 1825). Zgostitev te mreže z navezovalnimi točkami - na ca. 20 ha ena koordinatno dana točka vseh redov v obeh sistemih (razdalja 400 m) - njihv vris v katastrske načrte na osnovi okolnih fiksnih točk (detajl - tri meje). 2. Obnova meja katastrskih občin (fotogrametrična ali klasična izmera). 3. Signalizacija vseh točk pod 1. in 2. 4. Fotogrametrično snemanje v merilu l :20.000 in določitev Gauss-KrUgerjevih koordinat vseh koordinatno zahtevanih stabiliziranih točk (natančnost: ::'.: 10 cm). 5. Postopna transformacija in preris na folije v merilu 1 :2500. Kopija na poliesterdiazo papir (brez skrčka) za nadaljnje vzdrževanje in dopolnjevanje originala na foliji. Vse koordinatno dane točke bi se kartirale na liste v merilu 1 :2500. V te načrte bi se karti- rale vse izmere vzdrževanja, ki bi morale biti priključene na mrežo. Za začasni vris bi se ob reprodukciji prerisala vsebina iz merila 1 :2880 (predhodno razpočena v 1 :2500). Vsa dela bi lahko opravile geodetske delovne organizacije v SR Sloveniji. 31 Zaključek: Naloga glede transformacije katastrskih načrtov grafične izmere v Gauss-KrUgerjev sistem, posebno glede prenosa mej katastrskih občin v osnovno gospodarsko karto v merilu 1 :5000, je prijavljena Raziskovalni skupnosti Slovenije s predlogom sofinanciranja po Republiš- ki geodetski upravi SRS in Geodetskem zavodu SRS kot potencial nem interesentu za izvedbo del v večjem. obsegu. O nalogt je obveščena tudi Republiška geodetska uprava v Zagrebu, ki je v tesnem stiku z avstrijsko geodetsko službo, kjer se ta transformacija praktično že izvaja. Opisano problematika pa ni aktualna samo v republiškem, temveč tudi v občinskem merilu, kjer se vzdrževanje katastrskih načrtov neposredno izvaja, kar bi upravičevalo tudi ustrezno sofinanciranje predložene raziskoval ne naloge. Ekonomsko bi imela predlagana pretvorba prednost tudi v številu katastrskih listov. Slovenijo obsega pri ločenih listih za vsako katastrsko občino ca. 26.000 listov v merilu 1 : 2880. Po pretvorbi v merilo 1 : 2500 bi bile katastrske občine kartirane skupaj in bi se število listov zmanjšalo na ca. 6000. Literatura: 1. Borčic - Frančula: Stari koordinatni sustavi na području SR Hrvotske njihova transformacijo u Gauss-KrUger projekciju 2. lnštru je avstrijskega katastra 1824, 1865, 1905 3. H<:!l!rigel: Die Umbildung der tlsterreichichen Katastralmappen mit EDV 4. Reibhorn: Kotastraltriangulierung und Neutriangulierung (Wien 1953) 5. Frančula: Primjena automocije u transformaciji sadržaja planova starih koordi- natnih sustavo u Gauss-KrUgerovu proj ekcii u (SG IGJ, Dubrovnik 1977) (~'.!, Medobčinsko geodetsko društvo C EU E POLOŽAJ OBČINSKEGA UPRAVNEGA ORGANA ZA GEODETSKE ZADEVE V SKUPŠČINSKEM SISTEMU S tem kratkim sestavkom bi želeli opozori ti predvsem na naloge upravnih organov v sedanjem času, s posebnim poudarkom na upravnem organu za geodetske zadeve. Uvodoma bi morali poudari ti, da se i e na podi agi ustave, uveljavljanja delegatskega si s tema in na tej podlagi skupščinskega sistema začel nov razvoj socialistične samoupravne demokra- cije, kar je sprožilo tudi nadaljnje procese podružbljanja funkcij države. Že pred našteva- njem osnovnih funkcij upravnega organa želimo jasno poudariti, da so te osnovne funkcije upravnega organa po obstoječi zakonodaji sicer določene, da pa proces podružbljanja državne uprave omogoča spreminjanje teh funkcij in prilagajanje potrebam združenega dela, samouprav- nim skupnostim in drugim družbenopolitičnim dejavnostim. Sama praksa v upravnih organih za geodetske zadeve potrjuje to usmeritev, saj nam delovne naloge postavljajo mnogo širše zah- teve, kot naj bi jih sicer upravni organi za geodetske zadeve v skladu z ostoječimi zakoni izpolnjevali. Ali zelo poenostavljeno rečeno, opravljamo nekatera opravila, za katera nismo zadolženi konkretno po zakonu. Osnovno vlogo in funkcijo uprave določa ustava, vendar pa še ni dokončno razjasnjeno,ka- ko bo funkcijo uprave začrtala nova sistematska zakonodaja oziroma kakšno vlogo bo uprava dobila glede na dosedanje izkušnje pri urejanju družbenih zadev in glede na prihodnji raz- voj samoupravi janja. Vsekakor pa bo morala opravljanje svojih funkcij usmeriti predvsem v razvijanje in krepitev samoupravnih odnosov, v odkrivanje slabosti in nepravilnosti v teh od- nosih ter v pravočasno in učinkovito ukrepanje proti negativnim pojavom. Glavne funkcije uprave so: - izvrševanje zakonov in skrb za njihovo izvrševanje, - izvajanje določene politike, - spremljanje stanja na posameznih upravnih področjih, - opravljanje nalog za skupščino in njen izvršilni organ, - nadzorstvo nad izvrševanjem predpisov, dajanje strokovne pomoči organizacijam združenega dela in občanom. V zadnjem času so se naloge upravnih organov po vsebini in obsegu precej spremenile in po- večale. Vloga uprave je postala mnogo širša in njeno delo ustvarjalnejše - ne samo sodelova- nje pri sprejemanju predpisov, temveč tudi pri nastajanju najrazličnejših samoupravnih sporazu- mov , družbenih dogovorov in drugih podobnih obli k samoupravnega dogovarjanja in sporazu- mevanja. Pri izvrševanju zakonov in skrbi za njihovo izvrševanje moramo opozoriti predvsem na to, da geodetski upravni organi postopke in opravila sicer izvajajo po zakonih, da pa je še vrsta ne- rešenih problemov. Pomanjkanje podzakonskih predpisov, pravilnikov ali celo kompleksnih evi- denc ne sme biti vzrok za to, da marsičesa še ne izvajamo tako, kot nam nalagajo zakoni. Treba je pregledati samo kazensko določbo vseh štirih zakonov (o temeljni geodetski izmeri, zemljiškem katastru, komunalnem katastru in o geodetski službi), pa lahko ugotovimo, da pre- cej stvari še ne izvajamo. Vzrokov je lahko več: neažurnost ali malomarnost upravnih organov samih, to, da sploh nimamo svoje inšpekcijske službe, premajhna angažiranost nadrejenega re- sornega organa ali pa morda celo to, da dosledno izvrševanje geodetske zakonodaje ni niti družbeno upravičljivo oziroma zaželeno. Kljub malce ironični zadnji ugotovitvi menimo, da uporabnost nekaterih geodetskih evi dene in podatkov ni dovoli natančno opredeli ena glede na uporabnike teh podatkov in da je to eden izmed glavnih vzrokov, da je skrb za izvrševanje geodetske zakonodaje prepuščena nam samim celo po lastni presoji. Najbolj pa seveda drži, 33 da je treba takoj začeti reševati kadrovsko in šolsko politiko v naši stroki. Izvajanje določene politike po geodetskih upravnih organih je nasproti skupščinskemu sistemu praktično neopazno, ker so pač naše pristojnosti precej ozko strokovno omejene. Za skupšči­ no ali njen izvršni svet praktično ne opravljamo nalog, razen morda občasno določenih teh- ničnih opravil. O nadzoru nad izvajanjem predpisov v upravnih organih za geodetske zadeve tudi ne moremo govoriti. Nedvomno pa drži, da opravljamo večino del za druge samoupravne strukture, ki imajo značaj stanovanjskih, komunalnih, urbanističnih, premoženjskopravnih in tehničnih opravil. Iz te ugotovitve sledi, da upravni organi za geodetske zadeve opravljajo precej manj upravnih nalog, ki so sicer značilne za upravne organe, da se njihovo delo zelo prepleta z opravili drugih institucij in pravzaprav te institucije uporabljajo naše podatke za reševanje aktualnih vprašanj. Ravno zaradi tega bi morali mnogo več razmišljati o tem, da bi določena opravila, za katera praktično prispeva najpomembnejše podatke naša stroka, spadala v našo pristojnost. Naša služba bi morala imeti veliko več pristojnosti pri nadzoru nad pro- storsko problematiko in premoženjskopravnim stanjem. Menimo, da tisti, ki ima izvirne podat- ke o prostoru ali o premoženjskopravnem stanju, bi moral imeti tudi mnogo več pristojnosti glede nadzora v tem prostoru. Če bi pregledali vse predpise samo nekaterih služb, kot na pri- mer urbanistične, gradbene, komunalne, premoženjskopravne, zemljiškoknjižne, bi lahko takoj ugotovili, da te službe pravzaprav v nekaterih zadevah naše podatke posredujejo v končni ob- liki za svoje. Menimo, da bi morala neka komisija pri Geodetski upravi SRS ali pri društvu temelji to prouči ti upravni postopek za lokaci i ski postopek, gradbeno dovoli enj e, uporabno do- voljenje in izdajo hišne številke in v vse tri postopke smiselno vključiti probleme vzdr.ževanja geodetskega načrta, zbirnega katastra komunalnih naprav in bodočega prostorskega in hišnega katastra. Ažurnost vodenja naših evidenc oziroma prostorskih podatkov ne bi smela biti v celoti odvis- na samo od upravnega organa za geodetske zadeve, temveč bi morali že v vseh drugih pos- topkih vključiti določbe, ki bi nalagale in obenem zagotavljale geodetski službi ažurnost pro- storskih podatkov. Velika prednost geodetske službe je ravno taka organiziranost upravnih or- ganov, kot je danes; zadnja zakonodaja je dejansko mnogo prispevala k uveljavitvi naše stroke, zato bi morali ta proces nadaljevati. Osnutek Zakona o državni upravi prinaša vrsto novosti in med organizacijskimi oblikami je predvidena tudi organizacija upravnega značaja. Če drži, da smo upravni organ, ki se po svojih funkcijah, metodah dela in zaračunavanju storitev razlikujemo od drugih upravnih orga- nov , moramo tudi resno razmišljati o naši organizacijski obliki. Že sedaj je jasno, da lahko ;pravne organe za geodetske zadeve razdelimo v dve skupini: na takšne, ki težijo k temu, da bi vsa opravila iz občinske pristojnosti opravljali sami, in na takšne, ki pooblaščajo geo- detske delovne organizacije za dela storitvenega značaja. Skoraj gotovo je, da se bodo uprav- ni organi za geodetske zadeve tudi v prihodnje nagibali k takšnim rešitvam. Bližina geodetske delovne organizacije, politika občine, položaj upravnega organa - vse to so momenti, da lah- ko ta trditev drži. Zaradi drage opreme, količine dela oziroma vrste dela tudi ne bo kazalo ustanavljati geodet- skih delovnih organizacij povsod, temveč le v regijskih centrih. Še vedno bo najcenejša drobna geodetska storitev, napravljena v občinski geodetski upravi . Kakršnikoli prostorski podatki bodo najbolj smiselno zbrani na občinski ravni. Teh trditev ver- i etno ni treba podrobno razčlenjevati . Potrebe po "geodetskem standardu" so v občinah tako različne, kot so različne občine glede razvitosti. Zato je nesmiselno v zakonu o geodetski si užbi razmejevati pristojnosti med upravnim organom in geodetsko delovno organizacijo. Bo- jazen, da bi se upravni organi preusmerjali v izvenupravno delo, s to rešitvijo ni dosežena, zato bi se morali uporabljati drugi upravni ukrepi. Krepitvi geodetskih uprav pa bi morali dati največjo podporo, saj vendar že drugi momenti (proračun, sistemizacija itd.) povzročajo upravnim organom zadosti skrbi. Če bi, recimo, v tem trenutku vse uprave pooblastile geodet- ske delovne organizacije za opravljanje vseh geodetskih storitev, smo mnenja, da bi velika večina geodetskih uprav izgubila še tisto malo pomembnosti, ki jo ima v občinskem merilu. 34 Z i zpopol nj evanj em naše zakonodaje, prenašanjem stvarnih pri stoj nos ti na geodetske uprave, združitvijo zemljiških knjig z geodetskimi upravami bomo postopoma dosegli cilj, da bodo ge- odetske uprave upravljale tiste osnovne upravne funkcije, ki jih po ustavi morajo.V danem trenutku je umetna razmejitev glede geodetskih opravil med geodetskimi upravami in geodet- skimi delovnimi organizacijami nesmiselna. Organizacija geodetske službe bi morala biti za nas posebno pomembna. Samoupru„ijanje bo prej ko slej potekalo v upravnih organih kot v tozdih. Ne bi smeli privoliti v kakršnekoli up- ravne organe v sestavi drugih. Samo s krepitvijo svoj ega upravnega postopka, prenašanjem st- varnih pristojnosti glede prostorskih in premoženjsko pravnih zadev na upravne organe za geo- detske zadeve nam daje jamstvo po takšni organizaciji upravnih organov, kot je danes. Vsi smo prepričani, da geodetske delovne organizacije s svojimi medsebojnimi spori geodetski stro- ki niso napravile usluge. Resnično ne bi smeli na tako majhnem prostoru, kot je Slovenija, notranjih organizacijskih problemov iznašati izven naše stroke. Morali bi se zavedati temeljnih pravic vsakega posameznika, občine in republike, ob tem pa ne bi smeli pozabi ti interesov stroke in njenega napredka. Medobčinsko geodetsko društvo Celje je na seji dne 16.2.1978 razpravljalo o organiziranosti geodetske službe in daje naslednja predloga: l. Za vso republiko naj bi obstajala ena geodetska delovna organizacija s svojimi tozdi. 2. Upravni organi naj srednjeročno (vsakih 5 let) in kratkoročno (vsako leto) čim točneje pla- nirajo potrebna geodetska dela s čim točnejšo razmejitvijo, kaj bodo lahko opravili sami (brez omejitev) in kaj naj bi zanje opravila združena geodetska delovna organizacija. Zavedamo se, da tako konkretnega predloga ali celo recepta nikjer ni priporočljivo dajati, vendar pa menimo naj bo, takšna ali podobna oblika organiziranosti naš dolgoročni cilj, ki se lahko doseže po različnih poteh. Na novo organizirana poslovna skupnost je šele začetek sodelovanja, da med delovnimi orga- nizacijami ne bi prihajalo do nesoglasij, zato je treba proces organiziranosti nadaljevati. Enotna geodetska operativa pa bo kmalu spoznala, da dobro organizirane občinske geodetske uprave, kljub temu da opravljajo tudi drobne storitve, vendar pa ne zanemarjajo drugih uprav- noorganizacijskih zadev, lahko mnogo več koristijo, kot pa škodijo. 35 25-LETNICA ZVEZE GEODETSKIH INŽENIRJEV IN GEOMETROV JUGOSLAVIJE IN 30-LETNICA IZHAJANJA GEODETSKEGA LISTA V I etu 1977, ko smo praznovali Titove j ubi I ej e, smo jugoslovanski geodeti prosi avi I i tudi 25- 1 etni co Zveze geodetskih inženirjev in geometrov Jugoslavije in 30-letnico izhajanja Geodet- skega I ista. Predsedstvo Zveze GIG Jugoslavije je ustanovilo organizacijski odbor za proslavo jubilejev z nalogo, naj pripravi slovesno sejo konference, na kateri naj se sprejme tudi nov statut Zveze. Organizacijo te seje je prevzela Zveza GIG Hrvatske in je predlagala, naj bosta slo- vesna in redna seja konference v Zagrebu 18. in 19. novembra 1977 v dvorani Direkcije za Savo. Za konferenco so republiške zveze dol oči I e po 1 O delegatov, pokrajinski zvezi pa po 7. Zveza geodetov Slovenije je delegirala 10 članov, 4 člane na predlog Ljubljanskega geodet- skega društva, 2 člana sta del egi rali mariborsko in celjsko geodetsko društvo, 2 člana pa je del egi ralo predsedstvo Zveze geodetov Slovenije. Delegati Zveze geodetov Slovenije so bili: Jože Avbelj Ivan Golore j Franc Jenič Boris Kren Gojmir Mlakar Franc Pakiž Alojz Pucelj Vinko Pušnik Rihard Robinšak Peter Šivic Soglasno je bil sprejet tudi statut Zveze, ki je plod večletne temeljne razprave v republiških in pokrajinskih zvezah ter v predsedstvu Zveze. Na slovesni seji konference so bili proglašeni častni in zaslužni člani Zveze in podeljene pla- kete. l. Roza Ruso na predlog Zveze GIG Makedonije 2. Boris Mikoš na predlog Zveze geodetov SI oveni je 3. Bogdan Bo~danovič na predlog Zveze GIG Srbije 4. Pantel i j a Cosi c na predlog Zveze GIG Vojvodine Za zaslužne člane so bili proglašeni naslednji člani posameznih republiških oziroma pokrajin- skih zvez: 1. Iz Zveze GIG Bosne in Hercegovine 2. Iz Zveze G IG Črne gore 3. Iz Zveze GIG Hrvatske 4. Iz Zveze GIG Makedonije 5. Iz Zveze geodetov Slovenije 6. Iz Zveze GIG Srbije 7. Iz Zveze GIG Vojvodine 8. Iz Zveze GIG Kosovo 9. Iz sekretariata Zveze G IGJ 36 Muftic Husein, Omerbašic Ferid, Tadic Fabijan Glomazi c Radoš, Luketi c Branko, Rajovi c Nikola Božičnik Marijan,Galic Stjepan,Lovric dr.Paško Hristov Kosta, Stojanovski Kiro Banovec Tomaž Ivanovič Miloš, Matovic Djordje Jaki c Marko, Popovi c Boro Mitric Jovan Čavic Vladimir PI akete so prejeli: 1. Iz Zveze GIG Bosne in Hercegovine 2. Iz Zveze GIG Hrvatske 3. Iz Zveze GIG Makedonije 4. Iz Zveze geodetov Slovenije 5. Iz Zveze GIG Srbije 6. Iz Zveze GIG Vojvodine Podružnica Tuzla Lukic Vladimir Podružnica Rijeka Petkovi c Veljko, Car Dragutin, Škegro Roko Podružnica Gevgelija Mirčevski Jovan Ljubljansko geodetsko društvo Golorej Ivan Podružnica Šabac Mijin Milorad Podružnica Južni Banat 7. Iz sekretariata GIGJ Jovanovic Velibor, Čorovic Mirko, Krpo Muhamed 8. Geodetski I ist Delovna seja konference je bila v soboto 19.novembra 1977. Obširno poročilo o delu predsed- stva ZGIGJ je podal sekretar sekretariata Prvoslav Jovanovic, referat o prihodnjih nalogah SG IGJ pa je podal predsednik predsedstva Ivan Buder. Konferenca je potrdila in sprejela poročilo o delu predsedstva in sekretariata ter sprejela po- ročilo nadzornega odbora. S pohvalo je sprejela razrešnice predsedstva in izvolila novo predsedstvo. Za člane predsedstva so bili izvoljeni: 1. Roko Škegro, predsednik predsedstva in delegat ZG IG Hrvatske 2. Peter Šivic, podpredsednik predsedstva in delegat ZG Slovenije 3. Nikola Rajovic, podpredsednik predsedstva in delegat ZGIG Črne gore 4. Božidar Mil iši c, član predsedstva in delegat ZGIG Bosne in Hercegovine 5. Slavko Polekšic, član predsedstva in delegat ZGIG Črne gore 6. Srečko Rudetic, član predsedstva in delegat ZGIG Hrvatske 7. Dine Sazonov, član predsedstva in delegat ZGIG Makedonije 8. Kostadin Hodžikocev, član predsedstva in delegat ZGIG Makedonije 9. Gojmir Mlakar, član predsedstva in delegat ZG Slovenije 10. Dragutin Car, član predsedstva in predsednik ZGIG Hrvatske 11. Boris Kren, član predsedstva in predsednik ZG Slovenije 12. Bori s Paunovski, član predsedstva in predsednik ZG IG Makedonije 13. Milorad Mijin, član predsedstva in predsednik ZGIG Srbije 14. Mirko Čorovic, član predsedstva in delegat ZGIG Srbije 15. Branko Perovic, član predsedstva in predsednik ZGIG Kosovo 16. Zoltan Tipold, član predsedstva in delegat ZGIG Vojvodine V tem seznamu manjka še 6 članov predsedstva, ker še nismo dobili dokončnega seznama iz- voljenih članov predsedstva ZGIGJ. Za predsednika nadzornega odbora je bi I izvoljen Ivan Bud er, dosedanji predsednik predsedstva ZGIGJ. Predsedstvo sestavi j ajo po trije del ega ti vsake repu bi iške zveze in po dva del ega ta pokrajinskih zvez. Takoj po koncu konference se je sestalo na novo izvoljeno predsedstvo, ki se je konstituiralo in izvolilo izvršni odbor predsedstva ZGIGJ. 37 Na predlog poročevalca koordinacijske kadrovske komisije Božidarja Milišica je bil soglasno izvoljen izvršni odbor v naslednji sestavi: l. Mijin Milorad predsednik izvršnega odbora 2. Zuber Ronko podpredsednik izvršnega odbora 3. Joksi c Dušan sekretar za organizacijska vprašanja 4. Jovanovi c Prvosl av sekretar za mednarodne zveze 5. Benedeti c Ruža sekretar za finančne zadeve Č I an i izvršnega odbora so se: Ronko Č:etkovic, llija Sarapa, Aco Tišer, Jože Avbelj, Neqeljko Čolic, Milan Pantelic Zveza GIG Hrvatske se je kot gostiteljica zelo potrudila, da je delo konference potekalo brez zastojev. Slovesna in redna seja konference sta bili v dvorani Opčeg poljoprivrednog poduzeca (direkcija za Savo). Organizator je poskrbel tudi za prenočišča delegatov in orga- niziral obisk Titovega rojstnega kraja in spomenika v Stubici. 18.11.1977 je glavni urednik Geodetskega lista prof. Mate Jankovic priredil slovesen sprejem ob 30-letnici izhajanja Geodetskega lista. Sprejem je bil v prostorih Geodetske fakultete Uni- verze v Zagrebu. Predsednik predsedstva ZGIGJ Ivan Buder je v priložnostnem govoru pouda- ril, da Geodetski list predstavlja našo geodetsko stroko, in dal priznanje zlasti prof. Janko- viču za dolgoletne nesebične napore, da je Geodetski list do sedaj uspešno premagoval vse težave in lahko s ponosom praznuje 30-letnico izhajanja. Pozval je vse republiške in pokrajinske zveze, naj podprejo izhajanje Geodetskega lista tudi v prihodnje, in pozval novo predsedstvo ZGIGJ, naj pri svojem delu posveti primerno pozor- nost izhajanju našega glasila. V splošnem lahko zaključimo, da je jubilejna konferenca uspela in nam dala napotke za delo v prihodnjem 4-letnem obdobju. Delo konference je potekalo zelo intenzivno in se je komaj našlo kaj časa za pogovor s prijatelji in znanci, ki se ob takih priložnostih spet srečajo po dali šem času. Boris Kren 38 IGNACIJU FRICU V SPOMIN Dne 7. januarja 1978 je v Mariboru umrl Ignacij Fric, geodet v pokoju. Pogrebna slovesnost je bila dne 9.januarja 1978 na pobreškem pokopališču v Mariboru, ki se jo je udeležilo mno- go kolegov iz vse Slovenije. Ob odprtem grobu sta se od pokojnika poslovila tudi direktor Geodetskega zavoda Maribor in predsednik Društva geodetov Maribor. Nace je bil človek, ki je z vedrino plemenitil tovarištvo med sodelavci in ki je s pristnim in zdravim humorjem in gledanjem na življenje vplival in krepil zaupanje v še boljše medse- bojne odnose .Bil je človek, ki bi moral po vseh človeških zakonitostih še živeti in uživati življenje po upokojitvi, ki si jo je po več kot 40-letnem delu res zaslužil .Govoriti in pisa- ti o Nacetu ni težko.Stavki so lažji, sproščeni, odkriti in brez leporečja zaradi splošno zna- nih dejstev, ki so dajale Nacetu legitimacijo poštenega in dobrega človeka, kolega in uči­ telja.Verjetno so težki življenski in delovne razmere izbrusili njegov značaj, ki je prepletal njegovo delovanje s čutom pravičnosti vodilnega delavca, zaradi česar je užival spoštovanje svojih kolegov in zunanjih sodelavcev.Njegove odlike so bile predvsem, daje z lastnim de- lom kazal mlajšim kolegom, kako je treba delati na terenu, kako izdelovati načrte v pisarni, ter jim vcepi j al v kri in meso odgovornost do dela, 1 j ubezen do geodetske stroke ter pripadnost svoji delovni organizaciji in družbeni skupnosti. Zaradi tega so izgube kolegov njegovega ko- va boleče in močno vznemirljive, vendar nam zapuščajo dediščino ki je v strokovnih krogih in človeških odnosih zelo cenjena in upoštevana. Nace Fric iz Ribnice na Dolenjskem je po diplomi nastopil težko življenjsko pot, kot vecina njegovih vrstnikov, ki ga je vodila iz Slovenije v Srbijo na novo izmero. Od tam se je po osvoboditvi vrnil v Slovenijo in se s svojo družino stalno naselil v Mariboru. Delal je kot šef Geodetske sekcije Maribor in pozneje do upokojitve kot direktor Geodetskega zavoda Maribor. Njegova dela polnijo omare geodetskih in sorodnih ustanov in pomenijo neprecenljivo vrednost naše družbenopolitične misli. Zato vrednotimo njegovo življenjsko delo z globokim spoštovanjem in hvaležnostjo. Za svoje dolgoletno plodno in nesebično delo na geodetskem področju in pri društveni dejavno- sti ga je Društvo geodetov Maribor proglasilo za zaslužnega člana svoj ega društva, Zveza geo- detov Slovenije pa mu je podelila naslov častnega člana Zveze geodetov Slovenije. Rihard Robinšak 39 IN MEMORIAM Umrl je dolgoletni častni član Zveze geodetov Slovenije, generalpolkovnik v pokoju Jaka Avšič. Minilo je nekaj več kot eno leto, odkar smo obiskali prvega častnega člana Zveze GIG Slo- venije Jaka Avšiča in mu v imenu članstva čestitali k njegovemu življenjskemu jubileju - SO-letnici. Takrat je bil še veder, čil in zdrav ter poln humorja in spominov na svojo vsesko- zi aktivno življenjsko pot. 2.januarja je Slovenijo in še posebej Ljubljano nepričakovano pretresla žalostna vest, da ge- neralpolkovnika v pokoju Jaka Avšiča ni več med nami. Težko se je sprijazniti s kruto resni- co, da smo zgubili sposobnega generala, velikega bojevnika, dolgoletnega predanega družbe- nopolitičnega delavca in resničnega tovariša, ki je vse svoje življenje in delo posvetil boju za našo svobodo, humanizem in socialistične družbene odnose. V aktivno politično življenje je posegel že kot osemnajstleten dijak, sodeloval v boju za os- voboditev jugoslovanskih narodov izpod Avstro-Ogrske ter bil obsojen zaradi veleizdaje. Boje- val se je v prvi svetovni vojni, pobegnil na rusko stran in v Odesi pristopil k prostovoljcem jugoslovanskih narodov, ki so se boievali na solunski fronti. V bivši Jugoslaviji je končal vo- jaško akademijo ter dosegel čin konjeniškega polkovnika in položaj načelnika štaba divizije. V drugi svetovni vojni se je takoj pridružil oboroženemu boju proti okupatorju. 15. maja 1942 je postal član glavnega poveljstva slovenskih partizanskih čet. Od 1 .oktobra 1942 pa do kon- ca vojne je bil na položaju namestnika poveljnika glavnega štaba NOV in PO Slovenije. Z ukazom vrhovnega poveljnika maršala Tita z dne 1. maja 1943 je bil povišan v čin general- pol kovni ka. Po osvoboditvi je opravljal številne odgovorne dolžnosti. Bil je šef vojaške m1sqe na Dunaju in Berlinu, minister v vladi SR Slovenije, zvezni ljudski poslanec in član Sveta SR Slovenije. Kot predsednika mestnega ljudskega odbora v Ljubljani ga je v letu 1952 zaradi zaslug in ra- zumevanja za geodetske pro 1::1 eme takratno Društvo geodetskih i nženi rj ev in geometrov imenova- l o za svoj ega častnega člana. Tudi pozneje se je večkrat spomni I naših problemov, s poseb- nim razumevanjem pa je spremljal kartografsko dejavnost. Za njegov prispevek smo mu izrazi- li globoko zahvalo in priznanje. Pogrešali ga bomo prijatelji in znanci, saj preprostost tovariša Jake Avšiča, njegova nacional- na pripadnost in zvestoba idejam, za katere se je boril, njegovo plodno in uspešno življenje, ki je bilo resnično v celoti posvečeno revoluciji in napredku domovine, bo ostalo vedno živo med nami in postalo vzor in ideal tudi prihodnjim generacijam. Ohranili ga bomo v trajnem spominu, kot dobrega tovariša, sposobnega bojevnika, generala in naši stvarnosti predanega človeka. Slava njegovemu spominu. Anton Košir 40 IZ DELA ZVEZE GEODETOV SLOVENIJE IN ZVEZE GIG JUGOSLAVIJE SKUPŠČINA ZVEZE GEODETOV SLOVENIJE dne 10. decembra 1977 v sejni dvorani skupščine občine Murska Sobota z naslednjim dnevnim redom: l. Otvoritev skupščine in izvolitev delovnega predsedstva 2. lzvol i tev zapisnikarja in overi telj ev zapisnika 3. Izvolitev kandidacijske komisije 4. Izvolitev verifikacijske komisije 5. Ustanovitev geodetskega društva Novo mesto 6. Poročilo predsednika ZGS 7. Poročilo blagajnika 8. Poroči I o nadzornega odbora 9. Poročilo komisije za šolstvo 10. Razprava po poročilih 1;. r-oroc110 vedrikocqske komisije 12. Razrešitev predsedstva in odborov ZGS 13. Izvolitev novega predsedstva in odborov ZGS 14. Razno Podano je bilo poročilo predsednika ZGS, blagajnika, nadzornega odbora, komisije za šol- stvo in poročilo o izdajanju Geodetskega vestnika za obdobje 1976-1977. Vsa poročila (ra- zen nadzornega odbora) so objavljena v nadaljevanju tega prispevka. Skupščina je na predlog predsedstva ZGS potrdila sprejem Dolenjskega geodetskega društva v ZGS. Z javnim glasovanjem so bili v organe ZGS izvoljeni tile tovariši: za predsednika predsedstva ZGS: Boris Kren za podpredsednika predsedstva ZGS: Dušan Mrzl ekar za člane predsedstva: Stanko Majcen, Gojmir Mlakar, Peter Šivic Izvršni odbor: za predsednika: Anton Lesar člani: Franc Vilfan, Zmago Čermelj,Vaso Zlatner, Jože Avbelj Nadzorni odbor: člani: Ivan Golorej, Tomaž Banovec, Jože Senčar V nadaljevanju je skupščina sprejela še naslednje pomembnejše sklepe: - Skupščina je potrdila predlog za podelitev priznanj najzaslužnejšim članom. Priznanja so bi I a podeljena na geodetskem dnevu dne 7.12.1977 v Murski Soboti. - Zakon o temeljih sistema družbenega planiranja SRS in osnutek dokumenta Informacijski sistem SR Slovenije je treba obravnavati še pred junijem. Skupščina je zadolžila predsed- stvo ZG Slovenije, naj pravočasno skliče javno razpravo o teh vprašanjih. Gradiva za razpravo bosta pripravila tovariša Banovec in Svetik. 41 Potreben je dolgoročen program razvoja geodetske dejavnosti. Skupščina je razpravi j ala o tem, kdo naj pripravi predloge, o katerih bi razpravljali v čim širšem krogu, in sprejela sklep, da bodo pri pripravi programov sodelovali vsi člani društev ZGS in v svojih delov- nih organizacijah izdelali predloge, ki se bodo nato usklajevali. - Naslednji geodetski dan bo organiziralo Dolenjsko geodetsko društvo. Ker je mesec decem- ber znan po slabem vremenu skupščina priporoča, da bi organizirali geodetski dan že v je- senskih mesecih. Uredniški odbor Geodetskega vestnika poziva vse člane društev, da bi čimbolj sodelovali pri izdajanju Geodetskega vestnika. Sprejet je bil sklep, da bo vsako društvo določilo po enega člana, ki bo zbiral prispevke v društvu in sodeloval z uredniškim odborom. Ime- na predstavnikov naj društva sporočijo predsedstvu ZGS oziroma uredniškemu odboru Geo- detskega vestnika. Nekatera organizacijska nesoglasja v geodetski stroki, o katerih se je razpravljalo že na Geodetskem dnevu v Velenju, še niso rešena. Skupščina priporoča, da se za reševanje teh problemov ustanovi pri Geodetski upravi SRS ustrezno usklajeval no telo. Po zapisniku pripravil: B. Demšar POROČILO O DELU PREDSEDSlYA IN IZVRŠNEGA ODBORA ZVEZE GEODETOV SLOVENIJE Poročilo zajema čas od 6.12.1975, to je od skupščine v Kranju, do današnje skupščine. V tem času sta se predsedstvo in izvršni odbor sestala na 9.skupnih sejah, izvršni odbor pa je imel 1 posebno sejo. Glavne teme, o katerih je razpravljalo predsedstvo na svojih sejah, so zlasti naslednje: - financiranje Geodetskega vestnika, da se je omogočilo redno izhajanje Geodetskega vest- nika; - sprejem Pravilnika o urejanju, izdajanju in upravljanju Geodetskega vestnika; - organizacija geodetskega dneva v Velenju in 10.geodetskega dneva v Murski Soboti; - o šolstvu, kadrih in organiziranju VTO za gradbeništvo in geodezijo; - o sistemizaciji delovnih mest v občinskih upravnih organih; - o srednjeročnem programu raziskav s področja geodezije; - organizaciji izredne skupščine Zveze geodetov Slovenije v Velenju. Posebno skrb je predsedstvo posvetilo tematikam, ki so bile posebno poudarjene na skupščinah ZGS v Kranju in Velenju. ~ Problemu šolstva je bilo posvečenih več sej; o tej problematiki je predsedstvo razpravljalo že na zadnji 9. seji predvčerajšnjim. O problemu šolstva bodo poslani zaključki, ki jih je na osnovi razprave v predsedstvu pri- pravila komisija za šolstvo, ki jo je oblikovalo predsedstvo. Drugi problem, s katerim se je ukvarjalo predsedstvo, je sodelovanje geodetskih delovnih or- ganizacij. Na izredni skupščini v Velenju je bila dana sugestija, naj se ustanovi aktiv komu- nistov geodetov, ki naj premakne vprašanje sodelovanja geodetskih delovnih organizacij z mrt- ve točke. Predsedstvo je oblikovalo tri člansko komisijo, ki naj bi realizirala ta sklep. Ugo- tovljeno pa je bilo, da je treba tak aktiv komunistov konstituirati v skladu s Statutom ZKS, to pa bi bilo zelo težko izvesti. Kljub temu da ni bil ustanovljen tak aktiv, vendar lahko 42 ugotovimo, da so se geodetske delovne organizacije same lotile ustanavljanja skupnosti geo- detskih organizacij. Oblikovan je bil iniciativni odbor, ki je pripravil dokončno besedilo samoupravnega sporazuma o ustanovitvi skupnosti geodetskih organizacij združenega dela, v katero se vključujejo Geodetski zavod Celje, Geodetski zavod Maribor, Geodetski zavod SRS in Ljubljanski geodetski biro. Predvideno je, da bodo delegirani predstavniki teh delovnih or- ganizacij 27. t. m. podpisali ta samoupravni sporazum, članice te skupnosti bodo delegirale svoje predstavnike v koordinacijski odbor, v katerem bodo enakopravno odi očali o zadevah, ki so v skupnem interesu članic, in sicer predvsem pri: - usklajevanju tehnologije pri izvajanju geodetskih del, - usklajevanju pri uvajanju novih tehnologij, - usklajevanju strokovnih raziskav, - boljšem izkoriščanju kapacitet, - usklajevanju samoupravnih splošnih aktov. Prepričan sem, da izražam željo in upanje nas vseh, da bi ta skupnost uresničila cilje, ki si jih je zastavila. Po oceni primernosti organiziranja mednarodnega posvetovanja o prostorskem informacijskem si- stemu (PIS) se je predsedstvo odločilo, da se bo posvetovanje preložilo na kasnejši rok, ker je bil v tem času koledar posvetovanj in simpozijev prenatrpan. V okviru Zveze GIG Jugoslavije pa je Zveza geodetov SR Slovenije zadolžena, da v jeseni 1978 pripravi posvetovanje o zemljiškem katastru. V obravnavanem obdobju so delegati Zveze geodetov Slovenije aktivno sodelovali tudi v pre- dsedstvu Zveze GIG Jugoslavije. Po dva delegata sta se udeležila sej predsedstva Zveze v Hercegnovem, Banja Luki, Beogradu, Zrenjaninu in v Zagrebu. Aktivno smo sodelovali pri pripravi statuta zveze ter v komisiji za kadrovska vprašanja in komisiji za priznanja. Na ju- bilejni skupščini Zveze GIG Jugoslavije je sodelovala tudi delegacija Zveze geodetov, naša Zveza pa je tudi del egi rala podpredsednika predsedstva Zveze G IG Jugoslavije in delegata v izvršni odbor. Člani naše zveze so dali pomembne strokovne prispevke na strokovnih posvetovanjih v Herce- gnovem, Dubrovniku in Ohridu, ki so bila organizirana v okviru Zveze GIG Jugoslavije. Predsednik predsedstva Z veze geodetov SI ovenij e je sodeloval tudi na sej ah predsedstva Z veze inženirjev in tehnikov Slovenije. Predsedstvo je obravnavalo tudi samoupravni sporazum o fi- nanciranju Geodetskega lista in ga podpisalo z nekaterimi pridržki. Kot eno najbolj vidnih manifestacij delovanja naše zveze lahko imamo Geodetski vestnik. Da seznanim delegate te skupščine s problematiko našega Geodetskega vestnika, vam bom prebral poročilo o izdajanju Geodetskega vestnika za obdobje 1976/77, ki ga je pripravil predsednik uredniškega odbora Stanko Majcen. Dovolite mi, da se s tega mesta zahvalim uredniškemu odboru, ki je pri svojem nesebičnem in požrtvovalnem delu žrtvoval mnogo časa, da je naš Geodetski vestnik dosegel raven, za katero nam dajejo priznanja druge strokovne zveze in Zveza GIG Jugoslavije. Posebno bi se rad zahvalil t,udi tovarišu Petru Svetiku, ki je odločilno prispeval, da naš vestnik sofinan- cira Raziskovalna skupnost Slovenije, geodetskim delovnim organizacijam, ki so se odzvale naši prošnji, da finančno podprejo naš vestnik, Inštitutu za geodezijo in fotogrametrijo, ki skrbi za videz našega glasila, in pa seveda vsem našim kolegom, ki so s svojimi prispevki omogočili, da ne ostanemo samo pri platnicah. Med sejami predsedstva je stalno deloval izvršni odbor in uspešno reševal administrativne in finančne zadeve. Poleg teh stalnih nalog je skrbel še za to, da sta SZDL in Republiški se- kretariat za notranje zadeve potrdila naš statut za zbiranje naročnikov za Geodetski vestnik, zbiranje naročnikov za večjezični geodetski slovar ter zbiranje prispevkov geodetskih delov- nih organizacij in drugih delovnih organizacij za delo Zveze in izdajanje Geodetskega lista. 43 Vsem članom izvršnega odbora iskrena hvala za njihovo nesebično in požrtvovalno delo ! Na koncu še nekaj o delu naših osnovnih organizacij, geodetskih društvih. Zadovoljni smo, da je aktivnost geodetskih društev vse večja, še posebno pa nas veseli, da imamo v naši zvezi z na novoustanovljenim Dolenjskim geodetskim društvom že 4 člane. Udeleži I sem se ustanovnega občnega zbora Dolenjskega geodetskega društva in prepričan sem, da bodo naši kolegi v tem društvu laže reševali svoje specifične probleme. Z večjo aktivno- stjo osnovnih organizacij zajemamo vse širšo bazo, angažiramo zlasti mlajše člane in na ta način v najširšem smislu uresničujemo osnovne naloge naše zveze, ki smo si jih zastavili v statutu, zasnovanem na idejnopolitičnih izhodiščih samoupravnega socializma ter programski usmeritvi Socialistične zveze delovnega ljudstva. V letih 1976 in 1977 so bile izdane po štiri ločene številke (št. 4/77 izide še v decembru t.1.) Geodetskega vestnika (GV). Pregled prispevkov po posameznih zvrsteh po posameznih I etih nam kaže naslednjo si iko: Strani v GV Norma strani 1976 1977 1976 1977 Znanstveni članki 120 136 224 256 Strokovni članki 65 67 118 126 Poljudno znanstveni članki 36 43 64 82 Ostali prispevki (novice iz dela ZGS in ZGIGJ, novi predpisi itd.) 64 77 112 144 Skupaj 285 323 518 608 Opomba: Do razlike med norma stranjo in stranjo v GV prihaja zaradi tega, ker je tekst v GV pomanjšan. Iz pregleda je razvidno, da je, kar se tiče obsega, Geodetskega vestnika izpolnil svoj plan; predvideno je namreč bilo, naj vsaka številka obsega vsaj 50 strani. Torej gre za 42 odstot- ni presežek v letu 1976 in 62 odstotek v letu 1977. Tudi primerjava s prejšnjimi leti kaže na določeno povečanje glede obsega Geodetskega vestnika. Glede vsebine GV pa, žal, ne moremo biti tako zadovoljni kot glede obsega. Ni nam uspe- lo uvesti vseh novih rubrik (Iz sodne prakse), še premalo je prispevkov z nekaterih področij geodetske dejavnosti (zemljiški kataster, kataster komunalnih naprav, inženirska geodezija, geodetska dejavnost v urbanizmu, gozdarstvu, cestnem in vodnem gospodarstvu ... ), tudi raz- nih novic in zanimivosti je premalo. Prispevke izven Ljubljane je težko zagotoviti. Že v letu 1976 je uredniški odbor GV predla- gal, naj bi vsako geodetsko društvo določilo poverjenike za GV. S predlogom se je strinjalo tudi predsedstvo ZGS, vendar pa želenih rezu! tatov ni bilo. Vsa društva so sicer določila po- verjenike, a le mariborsko društvo se je toliko angažiralo, da je določilo naslove in nosilce pri spev kov. V se kakor bodo morala po mariborski poti tudi druga društva, da bomo zagotovi I i, da bo GV aktualen za vsakega geodeta v Sloveniji. Z letom 1976 smo izvedli tudi nekatere oblikovne spremembe GV, kot so enotni ovitek in barva, tiskanje vsebine in splošnih podatkov na posebnem listu v posebni barvi, pomanjšava tekstov. Za to smo se odločili iz finančnih razlogov, pa tudi zaradi praktičnosti in videza. V rubriki Uredništvo bralcem smo večkrat pozvali bralce, naj pošljejo pripombe k vsebini in obliki GV. Žal nismo dobili nobenega pismenega sporočila, razen kot odgovor na vprašanja, ki smo jih organizirali ob 20-letnici izhajanja GV. Ustno smo slišali pripombo, da je GV postal preveč znanstven. V zvezi s tem je treba poudariti, da je GV tudi znanstveno glasilo, 44 na to pa je tudi vezano sofinanciranje Raziskovalne skupnosti Slovenije, ki se je v letu 1977 povečalo za 79.000 dinarjev od dosedanjih 27.000 dinarjev. Zato je uredniški odbor dolžan zavzemati se za objavo znanstvenih prispevkov. Uredniški odbor se je trudil, da bi objavljali tudi strokovne in informativne prispevke, vendar pa pri tem nismo bili tako uspešni. Delni razlog za to je iskati tudi v premajhni angažiranosti posameznih društev, kot je že bilo reče­ no v tem poročilu. V letošnjem letu se je naklada GV povečala od 650 na 700 izvodov, vendar menimo, da bi bilo možno še povečati naklado. To naj bi dosegli z zvečanjem kolektivnih naročnikov. Še vedno je precej organizacij združenega dela, ki imajo zaposlene geodetske strokovnjake, pa niso naročeni na GV. Občinski geodetski upravni organi pa bi bili lahko naročeni na več kot en izvod. Ker dosedanje akcije niso obrodile zaželenih rezultatov, bi bilo treba izvesti ustrezno akcijo prek geodetskih društev z neposrednimi geodetskimi strokovnjaki v posamez- nih organih in organizacijah. Od časa do časa v posameznih primerih zaškriplje v ekspeditu, predvsem zaradi netočnih na- slovov. Že v začetku leta 1976 smo se odločili za takšen ekspedit, ki bo omogočal, da bo GV čimprej v rokah bralca. To bi naj dosegli s pošiljanjem kolektivnim naročnikom in čla­ nom društev po pošti. Le za člane društev z območja mest Celja, Ljubljane in Maribora po- šil jamo izvode ustreznim odborom geodetskih društev. Kot že rečeno, je GV proslavljal v 1976 letu 20-letnico izhajanja, ki je šla mirno in delov- no mimo nas. Ob tej priložnosti pa najbrž smemo ugotoviti, da je GV prav ob tej obletnici dosegel določen napredek. O oblikovanih spremembah GV smo že povedali, prav tako o po- večanem obsegu. Tudi krog sodelujočih v GV se je povečal. Ne glede na določene pomanj- kljivosti pa upamo, da je GV opravil svoje poslanstvo kot znanstveno, strokovno in društveno informativno glasilo ZGS. Jasno pa mora biti vsakemu članu ZGS, da je GV odraz pripravlje- nosti sodelovanja tako posameznih članov kot društev ZGS. POROČILO lresti za leto 1976 - Razi skoval na skupnost SRS (sofinanciranje G V v I etu 1977) - Geodetski zavod Celje (plačilo deleža za GV v letu 1977) - LUZ Ljubljana - objava oglasa v GV - Obresti za leto 1977 (delno) Skupaj B - IZDATKI Materialni stroski (nabava knjig, SDK provizija, kopiranje itd.,najemnina ZIT) - Zveza GIG - statut - Lektoriranje GV /76 - Vračilo akontacije Raziskovalne skupnosti SRS (odpoved posvetovanja) Obdelava, tisk, vezava in razposiljanje,računi IGF/76 - Obdelava, tisk, vezava 1n rnzposiljanje, računi IGF/77 - Materialni stroški (SDK provizija, potni stroški, materiLll, najemnina ZIT itd.) - Lektoriranje GV/77 - Honorarji za prispevke v GV - Urbanistično društvo za DIT Skupaj 6.500,00 din 22.669,75 din 28.850,00 din 20.000,00 din 5.000,00 din 5.000,00 din 35 .700, 00 din 1 .275,40 din 63.400,00 din 3.000,00 din 3.000,00 din 474,45 din 294.209,60 din 8 .577,40 din 300,00 din 2.953,85 din 30 .100,00 din 64 .261,55 din 101 .364,65 din 6.940,20 din 3.544,30 din 14.214,70 din 657, 00 din 232.913,65 din 47 OBČNI ZBOR GEODETSKEGA DRUŠTVA CELJE Dne 23.11.1977 je bil sklican občni zbor Geodetskega društva Celje v Rogaški Slatini. Ude- ležila sta se ga tudi častni član drustva dipl .ing. Milan Naprudnik in predstavnik Zveze geo- detov Slovenije dipl .ing.Lesar. Obravnavali so problematiko nadaljnjega razvoja in perspekti- ve geodetske stroke, ing. Mlakar je seznanil navzoče s potovanjem na Švedsko in izvolili so nov upravni odbor v sestavi: Predsednik Ivan Gaber Člani: Gojmir Mlakar, Bernard Leskovar, Marjan Nečimer, Tone Tiršek, Franc Gajšek, Vida Cegnar. Na novo izvoljeni odbor se je sestal 2.12.1977. Na prvi s'eji so obravnavali program dela in financiranje društva. Sprejeti so bili naslednji sklepi: - Vsa vpašanja strokovne, organizacijske ali finančne narave, ki se naivečkrat posredujejo po- sameznim upravam in organizacijam in so splošnega pomena, bo obravnavalo tudi društvo in agalo usklajene rešitve. - Lastna dejavnost bi se naj usmeri I a predvsem na kartografsko področje (zbiranje podatkov), in sicer za tiste tematike, ki so skupne za celjsko regijo. - Z ekskurzi i ami in strokovni mi predavanji večkrat na I eto aktivi roti celotno članstvo. - Z dopisništvom v Geodetski vestnik razširi ti poljubno tematiko in o nekaterih problemih po- izkusiti razviti emiko. Geodetski vestnik naj bi poleg izrazito strokovnih člankov obja- vljal tudi čim več poljubnih tem. Pri pravi I B. Demšar USTANOVNI OBČNI ZBOR DRUŠTVA GEODETOV DOLENJSKE Dne 25. novembra 1977 je bil v Novem mestu ustanovni občni zbor Društva geodetov Dolenj- ske, ki zajema geodete iz območij občin Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje. Dnevni red občnega zbora i e bil naslednji: 1 . Otvoritev in izvolitev organov občnega zbora 2. Pozdravne besede gostov 3. Prispevek o vlogi in nalogah društva v zvezi z razvojem geodetske dejavnosti 4. Obravnava in sprejem pravil društva 5. Volitve organov društva 6. Razno Občni zbor sta pozdravila in zaželela temu zboru in Društvu geodetov Dolenjske čim več us- pehov predsednik Zveze geodetov Slovenije Boris Kren in član Izvršnega sveta Skupščine ob- čine Novo mesto Ivan Hrovatič. O vlogi in nalogah društva geodetov je govoril Franc Jenič. Njegov prispevek je v celoti objavljen v nadaljevanju. Na zboru so bila po razpravi sprejeta - z določenimi spremembami in dopolnitvami - pravila društva, ki jih je pripravil iniciativni odbor za ustanovitev Društva geodetov Dolenjske pod vodstvom Alojza Puclja. 48 V posamezne organe društva so bi I i izvoljeni: V izvršni odbor: - za predsednii