■o
Im It-
ZA MANJ BIROKRACIJE
■m
ic> "o
Ir-

Dolga pot do čistilne naprave
90,6 95,1 95,9 100J
Na pogorišču nastaja nov dom
Št. 85/Leto 67/Celje, 26. oktober 2012/Cena 1,50 EUR
JELOVICA PSC CELJE
Trgovina JELOVER Tel: 03 5413 050 trgovina.celje@jelovica.si
Varčna
OLIGHT
HIŠE I OKNA I VHODNA VRATA I NOTRANJA VRATA I SENČILA
IIIETAIKO
Streha za več generacij!
SPECIALISTI Jo LETI ZA STREHE oaiancije*
TRAJNOST KAKOVOST
WWW.STREHA-METALKO.SI
Proizvodnja in montaža krovsko-klepar-skih izdelkov in proizvodnja aluminijaste kritine Metalko Lux. 2a izmero in izdelavo predračuna na ključ pokličite našega strokovnjaka za strehe na GSM: 041 622 385 10 % popust za naročilo strehe Metalko in nadstreške do konca leta.
Odgovorna urednica NT Biserka Povše Tašic
Da nas ne bo zeblo ...
Izkušnje ljudi z energenti so različne. Pišemo o tem, kako, če sploh, lahko vplivamo na višino računa za ogrevanje v hišah ter blokih. In vam v posebni prilogi o ogrevanju svetujemo, kako se lahko čim bolj energetsko učinkovito ter poceni pretolčete skozi zimo.
Novembra sodni proces proti celjskemu sodniku
119 J
Vojniški dolg v dovoljenem okviru

Delo ne rabi človeka, ampak človek delo
11
ZGODBE, KI JIH PISE ŽIVLJENJE
S petelini do brajeve vrstice
p
Le še do 1. novembra cenejša registracija
Porodi še vedno enaki kot nekoč	^
___. -r n/ N1Ž3A
KT AV^/o CENA
" ism ZA »«rana STANOVANJA^
CELJE
Za ogled pokličite
www
051365 287
.rnikstanovanjd.3'
1
BISERKA POVSE TAŠIČ
UVODNIK
Tudi račun vas lahko pogreje
Bili so časi kratkih rokavov v zelo toplem velenjskem stanovanju, račun za ogrevanje pa so seveda plačevali starši. Tu in tam je oče le povzdignil glas, češ, zapri okno, da ne bo uhajala toplota, in tako smo se pretolkli skozi prijetno tople stene otroštva. Študij v prestolnici je bil izziv tudi zaradi stanovanja brez centralne. Babica mi je kupila prvo termoakumulacij-sko pečko in boj za preživetje se je za naju s cimro začel. Vojno ledenim svečkam na oknih kopalnice sva napovedali kar z dodatno uporabo kaloriferja, med študijem pristali v veliki postelji, pokriti z vsem mogočim, z mojstrovinami kvačkanja pa sva z volno ozaljšali tudi straniščno školjko. Kajti ni vrag, da človek ne bi storil česa, da ga že ob jutranjem odtoku strupenih snovi ne bi močno zazeblo v zadnjo plat.
In potem je prišlo nekaj let vsestransko pregretega Balkana in vrnitev v slovensko prestolnico z izkušnjo še enega stanovanja z neklasičnim ogrevanjem. Poskusila sem tako rekoč vse. Tudi modne kamine na steni, ki so končali kot čudovit, a precej neuporaben okras, kar se same toplote tiče. Termoakumulacijska peč iz študentskih dni je spet prišla prav. Kakšnemu kaloriferju in majhni oljni pečki se tudi ni dalo izogniti. Računi za ogrevanje me tudi v tem obdobju še niso pretirano zanimali, ker sem sledila usmeritvi - samo da je toplo, pa naj stane kolikor hoče. Ko smo pred leti zaživeli v Zgornji Savinjski dolini, smo v povsem novem bloku podedovali tudi način ogrevanja: s kurilnim oljem. In no, ja, morda tudi emšo naredi svoje, začela sem budno spremljati stroške ogrevanja in račune upravljavca.
Priznam, tako kot marsikateremu sosedu v našem bloku, ne glede na različne fakultere, od družboslovnih do naravoslovnih, tudi meni ne uspe preveriti točnosti obračunane porabe za ogrevanje. Toliko smo že ugotovili, da plačujemo dvakrat: najprej nam posebej obračunajo nabavo kurilnega olja, potem ogrevanje po nekih nam ne čisto jasnih postavkah, kajti pravilnika o korekcijskih faktorjih nam upravnik še vedno ni spravil skupaj. Potem ko so nam lani namestili števec, sem pričakovala, da bom vsaj zdaj vedela, koliko plačujem za mlačne radiatorje (ogrevanje je še daleč od tistega nekoč bohotnega velenjskega). Pa se mi nekako ne izide. Plačam in bentim. In si tu in tam v navalu jeze ogledujem kakšne majhne hišice na zelenem podeželju, da bi za ogrevanje v svojem domu končno plačevala le toliko, kolikor bi tudi porabila.
Poračun je pred dnevi spet udaril, števcu navkljub, ki se menda - to sem izvedela pred kratkim - grozno vrti zaradi neekonomičnega radiatorja v kopalnici. In sem zdaj zapovedala čisto kratka zračenja stanovanja, stopnja ogrevanja je enako minimalna v vseh prostorih in bomo videli. No, ja Priznam, da se nas glavnina sosedov le nagiba tudi k novemu upravniku, ki bi vsaj znal potešiti našo radovednost o načinu obračunavanja toplotnega ogrevanja. Tudi o alternativnem energentu, vsaj nekateri, intenzivno razmišljamo. Morda si bomo privoščili še kakšen tečaj matematike ali fizike, da se ob prejetih računih in pogledu na številke ne bomo počutili kot pravi butalci. Da ne govorim o tem, da menda le tretjina stanovalcev poravnava račune, ostalim se pa kot neplačnikom nič ne zgodi.
In vi - ali veste, koliko plačujete za toploto svojega doma? Imate vzvode, da vplivate ne zneske prejetih računov? No, v večstano-vanjskih blokih je zgodba zagotovo precej bolj težavna in drugačna od tiste v individualnih hišah. Zato smo se v tokratni temi lotili preverjanja kar v lastnih vrstah. Saška in Urška sta pod lupo vzeli energenta domačih hiš, Tatjana je začela v svojem stanovanju in pokukala k sorodnikom še v mlajši ter starejši blok, Ivana pa je našla Celjana, ki je pred letošnjo ogrevalno sezono že tretjič zamenjal energent. Vas zanima, kaj je ugotovil?
S tem vas želimo s svojimi izkušnjami spodbuditi k razmisleku, kako zmanjšati »bolečino« ob računu za ogrevanje, kakšnega upravnika blokov pa morda le prepričati, da bi si stanovalci še kako radi znali preračunati svojo porabo, ker le tako lahko tudi načrtujejo varčevanje in se izognejo letnim proračunskim šokom. Temperaturo v naši družbi dviguje veliko dejavnikov, zakaj le bi jo nam še računi za ogrevanje. Vroče nam je lahko ob boju za manj birokracije v primeru čistilne naprave v Zrečah, kjer so jo čakali kar šest let. Na Celjskem pa zagotovo ogreva in razvnema tudi razglašeni stečaj CMC, s katerim je povezana usoda hčerinskih podjetij; med njimi predvsem Voca, ki naj bi se z dokapitalizacijo in s podporo bank menda utegnil izvleči iz brezna matice. Na vrsti je stečajna akrobatika, v njenem ozadju pa številne človeške zgodbe na pragu nove zime.
PETEK
SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK
			
	Tf	V' ■r	
a is	10 1 13	non	
Varčevanje v blo Žal ni odvisno le
Da so v celjskih blokih, kjer imajo daljinsko ogrevanje, zneski na položnicah za ogrevanje zelo različni, pokaže že hitro preverjanje med prijatelji in znanci. Nekateri varčujejo, a zato ne plačujejo bistveno manj od tistih, ki ne pazijo. Ali pa se dogaja, da so zneski za manjša stanovanja višji kot za večja. Je torej sploh smiselno varčevati?
Prvi primer: v bloku iz sredine 70. let sem v prejšnji ogrevalni
sezoni plačala okrog 420 evrov za 62 m2. Imam delilnike toplote in ogrevam tako, da v bivalnih prostorih ne zmrzujem. Lani pred zimo sem zamenjala okna. Prihranek v primerjavi s sezono pred tem je bil približno 100 evrov.
Drugi primer: v deset let mlajšem bloku, v stanovanju z dobrimi 40 m2, je prejšnjo kurilno sezono ogrevanje stalo približno 450 evrov, torej več kot v mojem večjem stanovanju!
Kaj pomenijo številke na položnici?
Cena daljinskega ogrevanja je sestavljena iz dveh delov: stalnega in gibljivega dela. Stalni del je cena za priključno moč objekta in se plačuje mesečno, celoletno. Gibljivi del je cena toplote, ki se plačuje v času ogrevalne sezone na osnovi dejanske porabe toplote v objektu, odčitane na glavnem merilniku toplote v toplotni postaji objekta. Kriterij za delitev stalnega dela je ogrevana površina stanovanj, za gibljivi del pa se stroški delijo na osnovi delilnikov. Tako je v poletnih mesecih na računih strošek za priključno moč, v času ogrevalne sezone pa še strošek porabljene toplote
Stroški ogrevanja treh stanovanj od novembra 2011 do aprila 2012:
59 m2	blok iz začetka 60. let	315 evrov	letno okrog 750 evrov*
62 m2	blok iz sredine 70. let	423 evrov	letno okrog 500 evrov
41 m2	blok iz sredine 80. let	445 evrov	letno okrog 500 evrov
*V prvem primeru gre za blok, kjer imajo lastno kurilnico na kurilno olje in plačujejo vsak mesec enak znesek za ogrevanje, medtem ko je v ostalih dveh blokih upoštevana mesečna poraba.
Ne zapletajte, vi samo plačajte!
Saga o reklamaciji nenormalno visokega poračuna za gretje
Običajnim ljudem se filmski scenariji ne dogajajo ravno pogosto. Da pa se zametek srednjeproračun-skega trilerja lahko skriva celo v položnici za ogrevanje, se je naučila naša sogovornica. Imenovali jo bomo Pavla, njene podatke hranimo v uredništvu.
Kupila je 58 kvadratnih metrov veliko stanovanje v starejšem bloku. Pred njo je v njem živela štiričlanska družina, ki je bivališče vključno z okni temeljito prenovila. Prvo leto je tako plačevala pavšal glede na porabo svojih predhodnikov. »Upala bi si trditi, da sem sama s svojim varčnim načinom - ob pogostih odsotnostih sem radiatorje vedno primerno priprla - porabila manj, kot družina z dvema majhnima otrokoma, ampak to je že druga zgodba.« Sok ob poračunski položnici za ogrevanje je bil zato še večji. Izračunali so, da je dolžna še dodatnih 950 evrov. »Nisem se prav dosti vznemirjala, ker je bilo več kot očitno, da gre za napako.«
Tisočak za poračun
Pavla je poklicala na stanovanjski sklad, češ da je v bloku nova, da še ni čisto dobro osvojila sistema in jo res zanima, če so tako astronomski poračuni v tem bloku nekaj normalnega. Ob skrbnem varovanju podatkov je izvedela le, da ima naslednji v vrsti 500 evrov poračuna, ostali pa bistveno manj. Napotili so jo k podjetju, ki je urejalo gretje v stavbi. In res se je pri njej oglasila neka gospa, precej dobro pripravljena, z dvema debelima fascikloma papirjev, s katerimi jo je želela prepričati, da je v Konjicah gretje pač drago. Precej dražje kot če bi živela na primer v Mariboru ali Slovenski Bistrici. »Se bom že navadila, mi je hotela dopovedati. Sicer pa kaj vse da delajo ljudje. Bila sem še cinična, kaj neki - a toploto s kovčki nosijo ven ali kaj?! Pa je kar povzela, češ, saj veste >na polno odprti radiatorji in široko odprta okna celo zimo<. Ona, da ni kriva, če so ljudje prismuknjeni. Moji ugovori, da toliko energije moj radiator fizikalno ne more prebaviti,
pa so izpuhteli v nič kot vsa fantomska toplota z moje položnice.«
Nikoli rešena skrivnost
Pavla se je obrnila na Zvezo potrošnikov Slovenije. Povedali so ji, da za reševanje takih sporov niso pristojni. Usmerili so jo na pristojen republiški inšpektorat. Tam pa so jo poučili, da naj podjetju pisno poda ugovor in da so ji dolžni v zakonsko določenem roku odgovoriti. Nikoli ji niso. Res pa ji tudi nikoli niso poslali opomina, da jim je še dolžna slabega tisočaka. Po pol leta prerekanj je bila pred vrati nova kurilna sezona. In nov pavšal so ji hoteli temu tisočaku primerno zvišati. »So rekli, naj se ne sekiram. Če se bo izkazalo, da sem gretje preplačala, mi bodo znesek z veseljem vrnili. No, sem rekla, naj bo raje obratno. Vam bom razliko rade volje poravnala, ko mi boste dokazali kaj in koliko sploh plačujem.« Skrivnosti s položnico niso nikoli razrešili.	StO
V
Če poslušamo politike, nam ni povsem jasno, koliko je ura. Bomo pa kazalce vsi premaknili za eno uro nazaj na zimski čas, in sicer v noči s sobote na nedeljo.
Da nas ne bo zeblo, se bomo greli. Na različne načine. Foto: Katjuša (arhiv
NASVET
Preračunajte
Zgolj primerjava prodajnih cen energentov nam še ne pove veliko, boljšo predstavo o tem, koliko nas bo stalo ogrevanje s tem ali onim energentom, si lahko ustvarimo šele, ko za primerjavo izberemo enako izhodišče.
Iz enega litra kurilnega olja, na primer, dobimo približno 10 kilo-vatnih ur (kWh) energije, iz kubičnega metra zemeljskega plina okrog 9,5, iz litra utekočinjenega
NOVI TEDNIK
NASA TEMA
ku?
od vas!
Zakaj razlike?
Ivo Jurak, pomočnik direktorja celjske Energetike, pojasnjuje, da pri daljinskem ogrevanju na stroške vplivata tako cena kot poraba toplote v posameznem objektu. Strošek goriva predstavlja v ceni najvišji delež, približno 70 odstotkov. Od tega se za zagotavljanje oskrbe s toploto v Celju porabi največ zemeljskega plina, delež toplote iz Toplarne Celje in iz Furnirnice Merkscha pa se povečuje. Za celoten sistem daljinskega ogrevanja veljajo enake cene, do razlik v stroških pa prihaja zara-
di različnih dejavnikov, v največji meri vplivajo na to starost objekta in njegova toplotna izolacija, uporabljen gradbeni material, okna ... Pomembno je tudi, kako toplo imamo v prostorih. Za eno stopinjo višja temperatura pomeni do 6 odstotkov večjo porabo toplote! Pomembno je tudi, kakšna je regulacija sistema centralnega ogrevanja v toplotnih postajah in v stanovanjih in kako so stanovalci spodbujeni za varčevanje. Z vgradnjo delilnikov se v zadnjih letih poraba toplote zmanjšuje.
TC
V Energetiki merijo letno specifično porabo toplote na ogrevano površino stanovanja in v Celju je bil razpon te porabe v prejšnji ogrevalni sezoni od 49,78 kWh/leto/m2 (Novi trg 13-14) do 152,20 kWh/leto/m2 (Ul. bratov Vošnjak 12), povprečna pa 82,47 kWh/ leto/m2. To pomeni, da se pri enakem toplotnem ugodju stroški ogrevanja lahko razlikujejo tudi za več kot dvakrat!
Po premogu in olju zdaj plin
Naložba se bo povrnila najkasneje v dveh sezonah
V vrstni hiši v celjskem primestnem naselju so pred to ogrevalno sezono že tretjič zamenjali energent. Ob vselitvi konec 60. let ni bilo prav veliko izbire in družina je vsako leto v kurilnico lopatala tone in tone premoga. Mukotrpnemu delu so se odrekli sredi 80. let, ko so prešli na ogrevanje in gretje sanitarne vode s kurilnim oljem, zadnjič pa so energent - tokrat za zemeljski plin - menjali pred letošnjo ogrevalno sezono.
Kot pravi Bojan, ki se je v družinsko hišo vselil kot šolar, je bilo s premogom veliko dela in umazanije. Zato je, potem ko je sam prevzel skrb za ogrevanje hiše, že po eni sezoni prešel na kurilno olje. »Takrat smo preuredili kletno etažo in opustili kurilnico,« pravi in dodaja, da je bila družina s kurilnim oljem zadovoljna. Ker pred leti razlike v ceni
niso bile tako velike, so leta 2005, ko so obnavljali hišo in zamenjali tudi peč, ostali pri tem energentu, nekdanjo kurilnico pa dokončno uredili v savno. So pa že nekaj let prej v akciji plinifikacije Celja mislili »malo naprej« in si uredili priključek, ko so v ulici gradili plinsko omrežje. To jim je še kako prav prišlo letos, ko so menjavali energent.
Varčevanje brez pravih prihrankov
Bojanu se je že po prvi sezoni, ko so se greli na novo peč, zdelo, da bo družina ogromno privarčevala. Med obnovo so namreč menjali vse stavbno pohištvo in poskrbeli za novo streho, poraba kurilnega olja za ogrevanje približno 160 kvadratnih metrov pa je zdrsnila s 4.100 litrov na dobrih 2.200 litrov.
Tri leta kasneje so se temeljite prenove svoje hiše lotili sosedje. V tej hiši je sicer že
bilo urejeno ogrevanje z zemeljskim plinom, a zaradi prepišnih oken ter neizoli-ranih zidov je bila poraba ogromna. Zato so ob prenovi mislili zlasti na energetsko varčnost. Pri povsem enaki kvadraturi in zelo podobnih življenjskih navadah, ko se oboji zlasti konec tedna, ko je doma vsa družina, »dogreva-jo« s kurjenjem drv v kaminu - je Bojanu zadnje tri zime temperaturo dvigoval pogled na sosedove položnice za plin. Kljub temu, da se je zemelj ski plin praktično vsak mesec dražil, so sosedje v enem letu za ogrevanje, kuhanje ter gretje sanitarne vode porabili dober tisočak, Bojan pa samo za ogrevanje in gretje sanitarne vode okrog 2.300 evrov.
Garaža za lesne pelete?
Bojanova soproga je zato pripravila načrt, kako se bodo odrekli garaži in v njej uredili
prostor za lesne pelete, Bojana pa zadolžila, da poišče rešitev za peč. A ker bi mu pripadla tudi čast, da dnevno tovori pelete iz garaže v kletno etažo do peči, se je že v osnovi odločil za zemeljski plin. Peči po sedmih sezonah ni bilo treba menjavati in zadoščala je že namestitev novega plinskega gorilnika. Tako so v dobrem tednu uredili plinsko napeljavo od priključka do peči in namestili števec, kar jih je stalo 700 evrov, 880 evrov je stala namestitev novega gorilnika na kotel in še 65 evrov dimnikarski certifikat ob menjavi energenta. Bojan računa, da ga bo letošnja zima »stala« okrog 1.500 evrov, kar pomeni, da bo imel celotno naložbo povrnjeno v dveh sezonah. »Dober občutek je, da je na kotlu ostal tudi gorilnik za kurilno olje. Zeblo nas res ne bo.«
IS
pred nabavo energenta
plina 7,23, iz kilograma peletov pa od 4,5 do 5,2 kWh toplotne energije (kar je primerljivo s pol litra kurilnega olja).
Šele ko to tako imenovano končno energijo pretvorimo v koristno, ki upošteva še izkoristke kotlov - ti močno vplivajo na ceno in strošek porabljene energije -, dobimo ustrezno primerjavo. Predpostavimo, da potrebujemo za ogrevanje naše-
ga doma 2.000 litrov kurilnega olja na sezono. Ob upoštevanju splošno znanega dejstva, da je energetska vrednost enega litra kurilnega olja enaka dvema kilogramoma lesnih peletov hitro izračunamo, da bi potrebovali za ogrevanje našega doma 4 tone peletov. Njihova cena je zelo različna, odvisna tudi od kakovosti, vrti pa se od 220 do 260 evrov na tono.	US
Poceni alternativa pri novogradnji!
Ob novogradnji enodružinske hiše je izbira sistema ogrevanja ena najbolj strateških odločitev. Pri nas smo se odločili za toplotno črpalko zemlja-voda.
Ker je bilo prostora okrog hiše dovolj, smo se odločili za zemeljski kolektor. Na večji površini na globini 1,2 do 1,5 metra smo zakopali 600 metrov gumijastih cevi,
v katerih je mešanica vode in sredstva proti zmrzovanju. Električne črpalke poganjajo tekočino, ki v hiši ob vsakem krogu odda toplotno energijo zemlje. V toplotni črpalki poseben medij spreminja agregatno stanje in ob tem oddaja energijo, ki greje sanitarno in grelno vodo v hiši.
Toplotne črpalke so ugodne zaradi grelnega števila, kar v konkretnem primeru
pomeni, da za eno enoto vložene elektrike dobite štiri enote toplote. Naša hiša sicer ni pasivna, je pa nizko-energijska. Tak alternativni sistem lahko uporabimo le pri talnem gretju, kjer celotna tla delujejo kot grelno telo. Če bi dobrih 30 stopinj spustili samo v radiatorje, bi nas zeblo.
Prednost tega sistema je, da ni treba kuriti, da je tehnika zelo čista in jo lahko postaviš tudi v pralnico, če nimaš kleti. Ob tem pa imaš v hiši vedno izbrano temperaturo prostora in toplo vodo, ki priteče iz pipe. Problem je
le počasna odzivnost sistema, saj ob večjih temperaturnih nihanjih traja kak dan, da se sistem segreje. V omenjeni hiši to rešujemo s kaminom na drva, ki z ventilacijskim toplo-zračnim sistemom ogreva vsaj še dve sobi v zgornjem nadstropju.
Letni strošek za elektriko je okrog tisoč evrov. V to je poleg ogrevanja hiše in tople vode vključena še vsa gospodinjska poraba elektrike. Tako nas ogrevanje na leto stane samo med 600 in 700 evri.
StO
Toplo tudi na drva
Res je, da cene energen-tov, pa naj bodo to kurilno olje, plin, elektrika ali lesna biomasa, rastejo. Nekatere hitreje kot druge, a res je, da so stroški za ogrevanje skoraj vsak mesec višji. V času, ko cene kurilnega olja letijo v nebo, so v številnih individualnih hišah prešli na ogrevanje z navadnimi drvmi.
»V naši hiši smo peč za kurilno olje kupili v času, ko je bila cena malo več kot 50 tolarjev,« je pripovedovala Renata in mimogrede navrgla opazko, da posamezniki pri pripovedovanju o stro-
ških za gretje končne številke zelo pogosto zaokrožajo navzdol. Kot bi se želeli pohvaliti, kako malo pokurijo. »Kar nekaj let smo bili zadovoljni s ceno, predvsem pa z udobjem - samo gumb si zavrtel in je bilo toplo. Po prvem letu, ko smo skoraj evforično namesto znižanja temperature odpirali okna in zaradi tega pokurili skoraj 3 tisoč litrov olja, smo bili kasneje bistveno bolj previdni - poraba olja se je vrtela okrog 2.200 litrov na leto. Z oljem smo ogrevali tudi vodo. No, potem smo se odločili za namestitev kombinirane peči za drva, in sicer v času, ko je
bilo kurilno olje občutno cenejše, malo več kot pol evra. Seveda je cena nenehno naraščala in danes stane liter kurilnega olja že več kot evro oziroma 1,064 evra.«
Vmes so v srednje veliki individualni hiši poskrbeli še za druge prihranke pri ogrevanju, in sicer za novo streho, okna in boljšo izolacijo fasade, kar je zagotovo vplivalo na končni izračun ogrevanja. Po grobem izračunu zdaj porabijo približno 12 kubičnih metrov drv. Cena kubičnega metra, postavljenega na domače dvorišče, se vrti okrog 65 evrov. S pečjo na drva še vedno ogrevajo vodo, tako da so cevi pogosto tople tudi v poletnih mesecih. Poleg tega je tovrstno ogreva-
nje nekoliko težje regulirati, vendar ... »Gre za splet okoliščin, zaradi katerih sistema ogrevanja še ne bomo spreminjali. Zavedam pa se, da bi s katero od modernejših možnosti, na primer z zalo-govnikom, menda lahko prihranili še kar nekaj denarja,« pravi Renata.
Ob končni ceni ogrevanja, ki zaenkrat govori v prid bi-omasi - torej obnovljivim virom energije - je seveda treba upoštevati tudi začetni vložek v nakup peči. Zaradi tega je pametno tako o načinih, sistemu in pečeh pred vsako spremembo dobro pregledati ponudbe in se posvetovati s strokovnjaki.
US
NE PREZRITE
Na straneh 16-17 priloga Ogrejmo se.
AKTUALNO
Z grenkobo strmoglavil
tudi CMC
Odpovedi že danes - Kaj pa Voc?
»Izgubili smo podjetje. Upam, da ne bomo izgubili še upanja,« je torkov stečaj družbe Ceste mostovi Celje komentiral sindikalist Anton Turk.
Odločitev o stečaju je po ponedeljkovi obravnavi ugovora proti vodenju postopka prisilne poravnave prišla nepričakovano hitro. Ugovor je vložila prisilna upraviteljica
CMC Milena Sisinger, ki jo
je sodišče hkrati s sklepom o prekinitvi »prisilke« in uvedbi stečajnega postopka v CMC tudi imenovalo za stečajno upraviteljico. Sisingerjeva je
Stečaj! (Foto: SHERPA)
Vocu se obeta prodaja
Seveda ostaja temeljno vprašanje, kaj bo s hčerinsko družbo Voc. Ta je bila večkrat omenjena tudi na ponedeljkovem naroku.
Mnogi so namreč predlog odvetnika CMC Stojana Zdolška o spremembi načrta finančnega prestrukturiranja, ker je družba minuli petek s podjetjem iz Republike Srbske podpisala pismo o nameri za sodelovanje pri gradnji odseka avtoceste Pr-njavor-Doboj, razumeli kot poskus podaljševanja prisilne poravnave v CMC do 12. novembra, ko je sklicana skupščina Voc. Na tej skupščini naj bi Voc dokapitali-ziralo podjetje Ahac z Gro-belnega. Z vložkom v višini malo več kot 750 tisoč evrov
bi podjetje Ahac postalo večinski lastnik Voca. O špekulacijah o ozadju dogajanja nima smisla razpredati, ker so trenutno vsa podobna razmišljanja brezpredmetna.
Kot v sklepu navaja sodišče, je podjetje CMC na naroku podalo obširne in v celoti nove navedbe glede situacije v družbi Voc, ki je v 66-od-stotni lasti dolžnika. Vse navedbe so se nanašale zgolj na prizadevanja za izvedbo dokapitalizacije te družbe (in ne dolžnika), za pridobitev koncesije za določene dejavnosti in za nadaljnjo usodo poslovanja in financiranja poslovanja te družbe. Ne glede na to, da je družba Voc v lasti dolžnika, gre za samostojno pravno osebo in

VODOVOD - KANALIZACIJA
_JAVNO PODJETJE, d.O.O._
Lava 2a, 3000 CEUE * Tel.: 03/42 50 300 * Fax: 03/42 50 310 E-mail: info@vo-ka-celja.si www.vo-ka-celja.si
Služba za prijavo okvar: 03/ 42 50 318
Z urejenim odvajanjem in čiščenjem odpadnih voda do zdrave pitne vode in prijaznega okolja.
torej za eno od družb, v kateri ima CMC lastniški delež.
Po zakonu
»Trudila se bom, da bi hčerinsko podjetje ostalo pri življenju, glavne odločitve pa niso odvisne od mene, temveč od bank,« je poudarila Sisingerjeva, ki zdaj glede usode Voca drži v rokah škarje in platno. Kot je povedala, je vodilne v hčerinski družbi že seznanila, kako namerava reševati podjetje, ki je, kot je jasno povedala, prav tako insolventno. »Večinski delež v Vocu bomo prodali transparentno, po zakonu,« je povedala upraviteljica. To pomeni določeno proceduro, od sprejetja sklepa o prodaji do zbiranja ponudb. »Če bo veliko povpraševanja, bodo tudi višje ponudbe. In več kot bo denarja, večja bo stečajna masa, kamor se bo stekla kupnina.«
»Res bi bila škoda, če bi umrl tudi Voc - tako zaradi zaposlenih kot zaradi okolja,« pa je prepričan sindikalist Turk. »Verjamem upra-viteljici, da bo poskušala ohraniti zdrava jedra CMC. Oziroma nam ne preostane drugega, kot da ji verjamemo. Nam zadošča, da ohranimo zdrava jedra, s tem pa tudi zaposlene.«
že avgusta, takoj po uvedbi prisilne poravnave, ugotovila, da je manj kot polovična verjetnost, da bi podjetje CMC postalo plačilno sposobno.
Eden zadnjih še živečih celjskih gradbincev ni poravnaval sprotnih obveznosti niti prednostnih terjatev, delavcem je dolžan julijsko in septembrsko plačo, prispevki za izplačane plače za april, maj in junij pa so neporavnani. Zato je tudi davčna uprava blokirala račune podjetja. CMC delavcem ne zagotavlja dela, saj jih je bila večina napotenih na čakanje, za nove posle je družba vezana na jamstva, banke pa niso pripravljene zagotavljati denarja za poplačilo preteklih plač in zagon obratovanja.
Poleg očitka o neenakopravnem obravnavanju upnikov je upraviteljica še izpostavila, da je v načrtu finančne reorganizacije CMC predvidel premostitveno posojilo v višini 1,5 milijona evrov ter 20-milijonsko dokapitalizacijo, čemur so, tako Sisingerjeva, banke rekle ne. Izguba je konec julija znašala 5,5 milijona evrov, po načrtu finančnega prestrukturiranja pa naj bi konec leta znašala »samo« 6,2 milijona evrov.
Konec agonije
Očitno je sodnica presodila, da njeni argumenti držijo. Med ponedeljkovo obravnavo je Sisingerjeva med drugim trdila, da vsako zavlačevanje postopka pomeni manjšanje stečajne mase in nadaljevanje agonije zaposlenih. Zadnji dan roka za prijavo terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic je 23. januar prihodnje leto. »Odločitev sodišča sem pričakovala, saj ne vem, če obstaja sodišče, ki bi ljudi puščalo brez plač,« je Sisingerjeva povedala za Novi tednik. Menda so samo v CMC od avgusta pridelali 1,7 milijona evrov izgube. Dodatnih 1,1 milijona evrov je minusa iz naslova neizplačanih dveh plač, vsota pa je seveda strošek stečajnega postopka.
Kot je poudarila upraviteljica, je glede na njej znano situacijo oziroma dejstvo, da je praktično vso premoženje CMC pod hipoteko, veliko vprašanje, če bo sploh zadoščalo za pokritje stroškov stečaja. Že prejšnji teden je bil blokiran tudi račun v okviru prisilne poravnave, zato Sisingerjeva pravi: »Skoraj 300 ljudi ne morem pustiti tri mesece in pol brez plač.« Mimogrede je še omenila, da se je v tem času ukvarjala s posredniki, ki so želeli dobro in tudi z različnimi grožnjami - torej, da je bilo veliko različnih pritiskov, že od začetka pa je ocenjevala, da je možnost za preživetje CMC minimalna. »Vsako zavlačevanje bi pomenilo nadaljnjo agonijo,« je prepričana Sisin-gerjeva.
Odpovedi že danes
Tudi zato bo 280 zaposlenih v CMC že danes prejelo sklepe o odpovedi pogodb o delovnem razmerju. Pri tem bodo poleg Sisingerjeve sodelovali predstavniki sindikata in celjskega zavoda za zaposlovanje, ki naj bi usklajeno vodili akcijo. Kot večja skupina bodo zaposleni, seveda tisti, ki jim bo upraviteljica danes lahko vročila odpovedi, deležni posebne in hitrejše obravnave - predvsem zato, da ne bi bilo zaradi velikega števila na novo brezposelnih prevelike gneče. Sisingerjeva je zagotovila, da bo pripravila vse potrebne podatke tako za prijavo za jamstveni sklad kot na zavod za zaposlovanje. Delavci bodo odločili, kdo bo prijavil njihove terjatve v stečajnem postopku, kar je predpogoj za prijavo za jamstveni sklad. Če bodo dovolj hitri, bi lahko delavci še letos dobili iz tega sklada vsaj del denarja.
Grenak priokus sindikata
Ob vseh teh podatkih je razumljiv tudi odziv sindi-
Utemeljen dvom?
Vrednost novih poslov v Republiki Srbski, o katerih so veliko govorili na ponedeljkovem naroku, naj bi znašala vsaj 22 milijonov evrov.
Kot je ocenilo sodišče, dolžnik v svoji izjavi (podjetje CMC jo je podalo na navedbe, s katerimi je Sisingerjeva ugovarjala postopku prisilne poravnave) ni omenjal kakšnih novih poslov niti ni navajal, da bi potekala kakšna konkretna prizadevanja v to smer. Zato sodišče tudi ni upoštevalo obširnih navedb Zdolška, ki jih je ta podal šele na naroku, ko je zatrjeval, da je pridobil posel v Republiki Srbski. »Čeprav je tudi ta domnevna pridobitev posla šele v fazi pisma o nameri (tega pa sodišče zaradi tujega jezika, v katerem je bilo sestavljeno, ni moglo upoštevati) pa sodišče glede na dejanske razmere pri dolžniku (blokade računov, neplačane obveznosti, tudi prednostne, nemožnost pridobitve bančnih garancij) utemeljeno dvomi, da bi do dejanske pridobitve posla sploh lahko prišlo,« je zapisano v sklepu.
Sicer imajo v CMC še možnost pritožbe na sklep sodišča.
kalista Antona Turka, da je bila odločitev o stečaju CMC pričakovana. Turk se strinja s Sisingerjevo, da nima smisla podaljševati agonije: »Je pa dogajanje velik fenomen: del podjetja dela vse, da bi preživel drugi del podjetja. Gre za maksimalno solidarnost med ljudmi. Seveda je med njimi veliko razočaranja. Mnogi so celo življenje preživeli v družbi CMC. In zato je mogoče čutiti tudi kar nekaj grenkobe. Vedeti je treba, da gre za starejše delavce, mnogi so težko zaposljivi,« je omenil Turk, ki očitno znova preživlja dogajanje iz 90. let prejšnjega stoletja, ko se je na borzi znašel po propadu štorske železarne. In zato ga še bolj skrbi za danes popoldne že praktično brezposelne CMC-jevce: 30-letnik pač lažje dobi službo kot nekdo, ki se je že srečal z abrahamom.
Najugodnejši na razpisu
Na Direkciji RS za ceste so v sredo odpirali ponudbe za koncesijo za izvajanje gospodarske javne službe rednega vzdrževanja in varstva državnih cest, ki so v upravljanju direkcije. Na razpis je prispelo 15 ponudb za vsa slovenska območja. Celjsko območje, ki vključuje tudi Koroško, je vodeno pod številko ena.
Za koncesijo so kandidirali trije ponudniki. Skupina podjetij, kjer je vodilni partner podjetje Andrejc s
Topolšice, partnerji pa AGM Nemec, Gradnje Boštanj in podjetnik Aleksander Mar-guč, se za koncesijo poteguje s ponudbeno ceno približno 38,3 milijona evrov. Straba-gova ponudbena cena je 40 milijonov evrov, ponudbena cena celjskega Voca, ki se je na razpis prijavil s podjetjem Ahac, pa je malo več kot 38 milijonov evrov. Kaj najbolj ugodna cena pomeni v tem trenutku, ko je usoda Voca zaradi stečaja materinske družbe Ceste mostovi Celje pod vprašajem, še ni znano.
Kot pojasnjujejo na direkciji, mora strokovna komisija pregledati prispele ponudbe, če izpolnjujejo razpisne pogoje. Po pregledu, ki bo zaradi obširne dokumentacije - menda gre za približno 6 registrov na ponudbo - trajal dlje časa, bo nato podana odločitev naročnika. Spomnimo, da so dela iz naslova državne koncesije lani Vocu prinesla skoraj pet milijonov evrov, kar je predstavljalo četrtino vseh prihodkov podjetja.
URŠKA SELIŠNIK
NOVI TEDNIK
GOSPODARSTVO
5
Namesto pobiranja drobtinic
Zaradi afer in drugega dogajanja je predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Štefan Pa-vlinjek napovedal, da bo po seji Upravnega odbora OZS sklical izredno skupščino OZS, ki bo verjetno 12. novembra.
Člani upravnega odbora naj bi med drugim obravnavali poročilo nadzornega sveta o višini izplačil Dušanu Krajniku, ki je odstopil kot generalni sekretar OZS.
Mnogi menijo, da je za povrnitev ugleda zbornice nepreklicna in takojšnja razrešitev celotnega vodstva OZS.
»Vedno sem menil, da če si obrtnik, moraš biti član OZS. Zbornica je, če pogledamo v preteklost, marsikaj naredila, obrtnike lažje zastopa, sodeluje pri pripravljanju zakonodaje. Ali drugače: kako naj pek iz Luč pride do ministra? Kot predsednik sekcije sem bil v rednih stikih s prejšnjim ministrom. So stvari,
ki so bile dobre. Vendar se je na te obesilo veliko balasta. To, kar se dogaja zadnje čase, je pa višek: da sediš in ti razlagajo eno, potem pa iz medijev izveš, da je bila to laž. Tako v resnici izgubiš zaupanje v takšno ustanovo,« je pred dnevi povedal Miroslav Rednak, podpredsednik mozirske obrtne zbornice. V teh turbulentnih časih za slovensko obrtniško krovno organizacijo je tudi njegovo razmišljanje potrdilo, da so
Mozirjani od nekdaj vztrajali pri svojih stališčih. Tako na primer niso podprli stavke obrtnikov pred parlamentom, na volitvah niso podprli sedanjega vodstva OZS ...
Kot pravi Rednak, se z novim obrtnim zakonom, ki je bil nekoliko nepremišljeno pripravljen, lahko zgodi, da bodo tisti, ki bi nujno morali iz sistema, ostali in »pokasi-rali« 40 let zborničnega dela. Pri tem je mislil na precejšnje premoženje, ki ga imajo tako
OZS kot območne zbornice. Zaradi novega zakona o prostovoljnem članstvu se lahko zgodi, da območne zbornice, po novem gre za osebe javnega prava, ne bodo imele dovolj članov, zato bo verjetno potrebno združevanje. Če tega ne bo, se bo premoženje preneslo na krovno organizacijo.
»V končni fazi bo tako ostalo deset območnih in krovna zbornica v Ljubljani. Ni pa določeno, kdo bo plačeval
na primer Vem-točko, obrtni register ... Žal se je delo vodstva v OZS v zadnjih mesecih omejilo predvsem na prošnje za miloščino, da bi še ostali. V bistvu se podrejajo politiki in pobirajo drobtinice. Po mojem prepričanju obrtnikov slaba banka ne bi smela zanimati, saj imamo pomembnejše panožne težave in veliko odprtih drugih vprašanj, s katerimi se vsakodnevno soočamo.«
US
Tudi v Garantu malo denarja za upnike
csfcrta s plinom in toploto
Polzelski Garant je v stečajnem postopku od konca avgusta. Od takrat je 115 zaposlenih prijavljenih na zavodu za zaposlovanje, prva izplačila iz jamstvenega sklada pa lahko pričakujejo v novembru.
Kot ocenjuje stečajni upravitelj Tomaž Kos, Garant razpolaga s precejšnjim premoženjem, vendar očitno tudi v primeru tega polzelskega proizvajalca pohištva ne bo ostalo veliko denarja za poplačilo upnikov. Samo knjigovodska vrednost
stavbe znaša več kot 2,5 milijona evrov, premičnin, kot so stroji in zalog, pa je za več kot milijon evrov. Podrobnosti o terjatvah bodo znane sredi novembra. Po uvedbi stečaja so precej na hitro začeli razprodajati izdelke, doslej so jih prodali četrtino oziroma za več kot 124 tisoč evrov. Za izdelke, predvsem gre za različne kose pohištva, upravitelj Kos napoveduje dodatna znižanja, ker so zaloge vse bolj deklasirane.
A
Smrekarjeva 1, Celje
ENERGETIKA CELJE
javno podjetje) d.o.o.
tel.: 03 425 33 00, e-pošta: info@energetika-ce.si
POGLED^ |UBJJS
■ B
vsak Četrtem ob 12.15 radio:.t
■
i*ri Iii TAl
Novi kadri za pivovarno
Skupina Laško je sklenila pogodbe o štipendiranju z desetimi študenti različnih strokovnih profilov, ki so jih izbrali na podlagi zunanjega razpisa in posebnega selekcijskega postopka, ki je temeljil na reševanju konkretnih poslovnih primerov.
Ob tej priložnosti je šti-pendirance sprejela Marjeta Zevnik, članica uprave Pivovarne Laško. V podjetjih Skupine Laško se zavedajo, da sta dolgoročni razvoj in uresničevanje vizije mogoča samo s kakovostnimi kadri, zato je štipendiranje mladih tudi posledica skrbi za dolgoročni
7
ž FRUTAROM
FOUNDED 1933
etuL
she* !<)Vi
Proizvodni program
celostne rešitve za alkoholne pijače
arome za konditorske, pekarske in čokoladne proizvode
sadni in aromatizirani pripravki za mlečne, pekovske in konditorske proizvode
slani program
arome za hrano za hišne ljubljence in živinsko krmo arome in dodatki za tobačne izdelke arome v prahu in sadje v prahu
živilska barvila in živila, ki barvajo prehrambene sestavine dodatki za prehrambeno industrijo
Juteks z novimi lastniki
razvoj podjetij. Izbranih štipendistov pa niso omejevali z zavezo o obvezni zaposlitvi v enem od podjetij skupine. Na ta način so namreč lahko izbirali med številnejšimi profili študentov, hkrati pa želijo mladim omogočiti svobodnejšo izbiro poklicne poti po končanem študiju.
V žalskem Juteksu bodo popoldne pripravili novinarsko konferenco, na kateri bodo predstavniki konzorcija prodajalcev, kupcev in Juteksa pojasnili potek postopka prodaje večinskega deleža žalske družbe.
O podrobnostih v Juteksu niso želeli govoriti, ve pa se, da konzorcij prodajalcev od lani vodi postopek prodaje večinskega deleža. Konec julija je sklenil pogodbo o prodaji malo več kot 52-odstotnega deleža pod odložnimi pogoji. Kdo je novi lastnik Juteksa in koliko je odštel za družbo, člani konzorcija niso želeli
razkriti. Tudi v Juteksu zaenkrat niso dajali podrobnejših podatkov, češ da je to želja kon-zocija in kupcev.
Po neuradnih informacijah naj bi šlo za strateškega partnerja iz zahodne Evrope, medtem ko naj bi višina kupnine znašala približno 20 milijonov evrov. Več podrobnosti bo znanih danes po izredni skupščini, na kateri naj bi imenovali nove člane nadzornega sveta. Novi nadzorniki Juteksa naj bi postali Borut Bratina, Boštjan Dre-venšek, Davorin Zavasnik in Boštjan Aver.
US
PASSION FORTASTE AND HEALTH
Frutarom Etol d.o.o.
Škofja vas 39 SI-3211 Škofja vas Slovenia
tel: +386 3 42 77 100 fax: +386 3 42 77 118
6
IZ NAŠIH KRAJEV
NOVI TEDNIK
Ko iz pip spet teče voda
Brez vode dandanes ne gre in za večino je samoumevno, da ob odprtju pipe iz nje priteče curek čiste vode. Kaj pa, ko vode ni? Krajanki Završ sta se s pomanjkanjem vode soočali več let, zato jo znata danes še kako ceniti.
Novo vodno črpališče v Završah je poskrbelo, da je tlak spet takšen, kot mora biti. Predsednik krajevne skupnosti Šentvid pri Grobelnem Tomaž Hvala, krajanka Ana Deželak, šmarski župan Jože Čakš in direktor OKP Rogaška Slatina Bojan Pirš so se o tem prepričali na lastne oči.
m m	■ ■ V	■■ V Vi
Vodni črpališči pomembna naložba
Ksenija Mikola: »Pritisk je res veliko boljši, kot je bil. Pri nas je vode največkrat zmanjkovalo v kuhinji med pomivanjem posode. Skoraj na uro smo morali gledati, kdaj se lahko tuširamo, in predvsem zjutraj in zvečer, ko je bil vodovod zelo obremenjen, ni priteklo niti kapljice. Zdaj je veliko boljše, je pa res, da v zadnjih dneh občasno spet zmanjka vode. Sploh konec tedna, ko je večina sosedov doma. To se zdaj verjetno ne bi smelo več dogajati. Čisto idealno torej še ni.«
Ana Deželak:
»Zadnja leta smo bili velikokrat brez vode, sploh hči, ki živi v prvem nadstropju hiše, je imela velike težave. Včasih je vode zmanjkalo ravno, ko sem se tuširala in bila namiljena, in treba je bilo čakati tudi po pol ure, da je spet pritekla. Po namestitvi nove črpalke je veliko boljše. Med tuširanjem moram na primer celo paziti, da mi tuš ne uide iz rok, ker nisem navajena takšnega pritiska. Res je prekrasno, gre za zelo pomembno pridobitev.«
ŠMARJE PRI JELŠAH - V začetku leta smo pisali o tegobah štirih gospodinjstev v delu naselja Završe pri Grobelnem. Zaradi slabega tlaka je voda iz pip tekla le po kapljicah, večkrat na dan pa je vode celo zmanjkalo. Težave so zdaj rešene, saj so pristojni zgradili novo črpališče. Obnovljeno črpališče pa so dobili na drugem koncu občine, na Pijovcih pri Mestinju.
Krajani Završ so priključeni na javni vodovod, ki je bil zgrajen pred več desetletji. Hiš je bilo takrat le malo, s širjenjem vasi pa se je na vodovod priključevalo vedno več gospodinjstev. Do hiš na
vrhu hriba zaradi ozkih cevi in premajhnega tlaka voda tako skoraj ni več pritekla. Dolga štiri leta so prebivalci pozivali k ukrepanju in Javno komunalno podjetje OKP Rogaška Slatina in šmarska občina sta jih vendarle usli-šala.
»Danes so standardi tako visoki, da vsak zahteva vsaj dva bara tlaka v vodovodnih ceveh. Veliko gospodinjstev se sooča s prenizkim tlakom in težave rešujemo od primera do primera,« poudarja direktor OKP Rogaška Slatina mag. Bojan Pirš. Težavo v Završah so rešili z gradnjo dodatnega črpališča. Projekte so izdelali že lani, nekoliko
Javno komunalno podjetje OKP Rogaška Slatina suša pesti že od lanskega leta. Vodni viri so skoraj usahnili, a zaenkrat podjetje vodo gospodinjstvom še uspeva zagotavljati. Še vedno pa v vseh občinah šmarske upravne enote velja prepoved uporabe pitne vode za zalivanje vrtov, pranje avtomobilov ter polivanje cestišč in dvorišč. Kot pravi Pirš, občani prepoved v večini spoštujejo, saj se zavedajo dragocenosti pitne vode.
pa se je zavleklo s pridobivanjem vseh soglasij, potrebnih za izdajo gradbenega dovoljenja. Pred kratkim so le uspeli zgraditi pomožno črpališče z vso potrebno opremo in novo črpalko, za kar je občina namenila skoraj 25 tisoč evrov. »Res gre le za kakšne štiri hiše, ampak tudi to je pomembna nalož-
ba, saj danes brez vode pač ne gre,« je na torkovi priložnostni slovesnosti povedal župan Jože Čakš.
Voda za 200 gospodinjstev
Še nekaj več denarja, dobrih 26 tisoč evrov, je zahtevala obnova črpališča na Pijovcih pri Mestinju.
Tamkajšnje črpališče sredi gozda ni bilo obnovljeno že več kot 30 let, obnova pa je bila toliko nujnejša, ker iz tega črpališča vodo črpajo za kar 200 gospodinjstev na Pijovcih, Prelogah, Belem in v delu Mestinja. Po besedah Pirša je obnova trajala kar dva meseca, saj je črpališče na strmem terenu in so morali do objekta urediti primeren dostop. Poskrbeli so za novo drenažo, v objektu so zamenjali vse inštalacije in na novo položili keramiko, z ograjo pa so zavarovali še bližnje vodno zajetje. Prebivalci Mestinja in okolice med obnovo kljub temu niso bili brez vode, saj so jim jo za-
časno dobavljali iz sistema Boč.
Pirš ob tem pravi, da je v Obsotelju in na Kozjanskem, kjer za javni vodovod skrbi OKP Rogaška Slatina, skupaj skoraj 200 večjih in manjših črpališč in vodnih zajetij. Številni objekti so stari in nujno potrebni prenove, nadaljnja obnova pa bo seveda odvisna od razpoložljivega denarja. Že prihodnje leto tudi šmarsko občino sicer čaka pomemben projekt - Oskrba s pitno vodo v porečju Sotle, v okviru katerega bo v šestih občinah obnovljenega skoraj sto kilometrov vodovodnega omrežja.
ANJA DEUČMAN Foto: GrupA
Dišeča sadjarska razstava
Razstava je znova pritegnila kar nekaj sadnih navdušencev.
MOZIRJE - Minuli konec tedna je prostore TVD Partizan zajel povsem drugačen vonj. Člani Sadjarskega društva Franca Praprotnika so namreč pripravili peto sadjarsko razstavo, ki je spet dosegla svoj glavni namen: širjenje znanja o ljubiteljskem sadjarstvu, vinogradništvu in kletarstvu.
Obiskovalci se kar niso mogli načuditi, koliko različnih vrst sadja, predvsem jabolk, je bilo na ogled v lično izdelanih gajbicah. Te so dišale po svežem lesu v znak precejšnjega truda, ki so ga v pripravo razstave vložili sadjarji. »Oh, to so pa bobovci. Take imamo tudi doma, a so letos bolj slabo obrodi-
li,« je bilo mogoče slišati v skupini manjših otrok, ki so se še posebej čudili, koliko sort neznanih jabolk raste na tem območju. Na razstavi so namreč sadjarji predstavili stare sorte jabolk in hrušk iz kmečkih sadovnjakov ter novejše sorte iz vrtičkarske in plantažne pridelave.
Ljubitelje sadja so razveselili še z ogledom drugih sort, seveda ni manjkalo doma pridelanih in predelanih izdelkov ter drugih sadjarskih zanimivosti. V šolskem kotičku so svoje izdelke in razmišljanja predstavili otroci, svoje delo so predstavili čebelarji in ptičarji, pri pripravi razstave pa so poleg številnih posameznikov, ki so s svoji-
mi dišečimi pridelki obogatili prizorišče, sodelovale tudi mozirske zeliščarke.
US
Št. 85 - 26. oktober 2012
NOVI TEDNIK
IZ NAŠIH KRAJEV
7
Zapleti pri potrjevanju kandidatke za županjo
Ne gre za »kar neko cesto«
Minister Zvonko Černač: nova različica trase od avtoceste do Velenja bo znana do konca leta
MOZIRJE, LJUBLJANA - V okviru parlamentarne seje je poslanka SDS Janja Napast, doma iz Mozirja, zastavila ministru za infrastrukturo in prostor Zvonku Černaču vprašanje glede umeščanja trase tretje razvojne osi od avtoceste od Velenja, predvsem glede morebitne ponovne proučitve možnosti odseka avtoceste A1 Šentrupert-Velenje oziroma kdaj namerava ministrstvo pripraviti alternativno rešitev.
Kot je že v vprašanju omenila Napastova, sedanji predvideni del poti hitre ceste pri odcepitvi Šentrupert-Velenje zaradi neusklajenosti z okoljskim resorjem in treh negativnih mnenj glede nesprejemljivih posegov v kmetijska zemljišča po vsej verjetnosti ne bo več primeren in zato na temu področju ne bo načrtovan. Ministrstvo si je zato zadalo pripravo novega gradiva za drugo rešitev trase hitre ceste, torej odseka med avtocesto A1 in Velenjem.
»Dejstvo je, da se gospodarstveniki in predstavniki lokalnih skupnosti višje ležečega dela Savinjske doline s težavo spoprijemamo s to ugotovitvijo, saj so s tem pogoji za skladnejši regionalni razvoj in odprtost doline ponovno ogroženi. Nova različica priključitve na avtocesto bi morala zagotoviti ustrezno povezavo tudi za Zgornjo Savinjsko dolino, saj je trenutna prometna povezanost od Letuša in naprej proti Logarski dolini slaba,« je omenila Napastova. Pri tem je dodala, da bi bilo v primeru, če bi se nova trasa hitre ceste odmaknila od tega dela regije, smiselno v državni prostorski načrt vključiti tudi priključek na hitro cesto za Zgornjo Savinjsko dolino.
Priključek Šentrupert ni mogoč
Minister Černač je odgovarjal, da po sedmih letih na delu od avtoceste do Velenja še ni ustrezne rešitve oziroma se je za traso F2-2 izkazalo, da je zaradi posameznih nasprotujočih parametrov ni mogoče realizirati.
Kot je napovedal, bo 3. razvojna os prednostna naloga te vlade. Černač je poudaril, da bodo z namenom nadaljevanja in uresničitve tega projekta predlagali oblikovanje najustreznejših in izvedljivih različic, ki bodo morale upoštevati podatke iz študije različic, ki je bila pripravljena leta 2007. Ob tem je napovedal, da morata biti priprava ustreznih strokovnih podlag, dopolnitve študija različic in okoljskega poročila ter priprava novega predloga najustreznejše možnosti končani do konca letošnjega leta. V okviru javne razgrnitve, ki jo načrtujejo še letos ali v začetku prihodnjega leta, bo nov predlog najustreznejše različice predstavljen tudi lokalnim skupnostim in v primeru pozitivnih odločitev v primeru nekega širšega soglasja glede izbrane različice načrtujejo, da bi bil DPN v obliki uredbe sprejet do konca leta 2013.
Nova različica priključitve na avtocesto mora biti ustrezno navezana na različico E2 na odseku ceste Velenje jug-Slovenj Gradec jug, glede katere naj bi bil DPN sprejet do konca letošnjega leta. Ta različica bo morala biti prometno ekonomsko najbolj učinkovita in tudi prostorsko ter okoljsko sprejemljiva.
»To so zdaj optimalni roki in optimalni postopki. Poskušali se jih bomo čim bolj držati. Zavedamo se, da ne gre samo za neko cesto, da gre poleg ustrezne prometne povezave tudi za navezovanje celotnega prostora na obstoječe avtocestno omrežje v razvojnem smislu. Ta vidik bo pri presoji najustreznejše možnosti pomembno upoštevan. Ob primernem iskanju rešitve, ki se ne bo soočila z negativnimi odkloni na področju kmetijskih zemljišč in okoljskih vprašanj, so napovedani roki izvedljivi. V tem primeru je tudi začetek del ob zagotovitvi ustreznih sredstev v letu 2014 realen,« je zaključil minister Černač.
URŠKA SELIŠNIK
ŠMARTNO OB PAKI - V občni bodo na martinovo hkrati s predsedniškimi izvedli tudi nadomestne volitve župana. Roki za volitve novega župana so enaki kot za volitve predsednika.
Že v ponedeljek pa je pri potrjevanju kandidatur nastal neobičajen ter nepričakovan zaplet. Občinska volilna komisija je namreč ugotovila, da je kandidatura Mateje Ažman, ki se za mesto županje v Šmartnem poteguje na listi SLS, v nasprotju z zakonom. Sicer bi se lahko na sklep pritožili, vendar se menda v občinskem odboru SLS zavedajo napake. Problem je v tem, ker so
REČICA OB SAVINJI - Po večletnih prizadevanjih bodo končno začeli graditi most čez Savinjo, ki bo povezal Zgornje in Spodnje Pobrežje ter Trnovec z občinskim središčem. Doslej so morali občani z desne strani Savinje, če so želeli na Rečico, delno tudi preko nazarske občine.
Zgodovina nastajanja mostu je bila polna zapletov, tako da je bil petkov podpis pogodbe za gradnjo v resnici slavnostno dejanje. Pogodbo je z izbranim izvajalcem, podjetjem MarkoMark podpisal župan Vinko Jeraj, ki se
Ažmanovo, sicer edino kandidatko, v stranki namesto na tajnem potrdili na javnem glasovanju. Zanimivo je to, ker so njeno kandidaturo minuli teden podprli vidni predstavniki stranke, tudi predsednik Radovan Žerjav.
Je pa občinska volilna komisija v ponedeljek potrdila preostale tri kandidate. Za mesto župana v Občini Šmartno ob Paki se potegujejo Gregor Petrovič s podporo volivcev, Jože Slemenšek na listi SDS in Janko Kopušar, ki je neodvisni kandidat s podporo SD, DeSUS, LDS in Liste za napredek občine, katere član je tudi Kopušar.
je skupaj s sodelavci v občinski upravi veselil enega od končnih dejanj na številnih postajah nastajanja mostu. V občinski upravi so se pri pripravljanju dokumentacije srečevali s številnimi težavami, od zahtev naravovarstvenikov in lastnikov zemljišč do zbiranja podpisov manjšega števila krajanov, ki so nekaj časa nasprotovali gradnji. Nazadnje so morali čakati še na odločitev državne revizijske komisije, saj se je eden od ponudnikov pritožil na izbor izvajalca. Komisija je potrdila izbranega izvajalca, za katerim stoji avstrijski Strabag.
Most bo končno začel rasti
Bitka za zobovja na sodišču
Izbrali so Sanident, Sovičeva se je pritožila
Do odločitve sodišča je nosilec začasne koncesije podjetje Sanident, ki ima v Zre-čah svoje prostore na drugi lokaciji. Sanident ima v Zrečah že tri svoje ambulante, to je za odrasle, mladino in za ortodonti-jo, kjer dela več zobozdravnikov.
ZREČE - Huda bitka za zobozdravstveno koncesijo, ki jo podeljuje občina, še vedno ni končana. V Zrečah trenutno čakajo na odločitev upravnega sodišča, kamor se je pritožilo domače podjetje Sanident. Prostori za zobozdravnika v obnovljeni zdravstveni postaji tako še vedno samevajo.
Potem ko se je dosedanji zreški koncesijski zobozdravnik Zmagoslav Tinta pred več kot letom upokojil,
se je pojavil boj za njegovo koncesijsko dediščino. Na razpis za podelitev koncesije so se prijavili trije kandidati, zapletlo se je med dvema, to je med podjetjem Sanident, ki je v kraju zobozdravstveno dejavnost že opravljalo, ter med zobozdravnico Špelo Sovič.
Sanident je v lasti zobnega tehnika Slavka Kejžarja, predsednika KS Zreče, medtem ko je Sovičeva pred prijavo na razpis sedem let delala v zobozdravstveni ambulanti v Ločah. Tretji kandidat,
Zdravstveni dom Slovenske Konjice, je od občinske komisije prejel najmanj točk.
Na občini so se na prvi stopnji odločili za podelitev koncesije podjetju Sanident. Svojo odločitev so pojasnjevali s tem, da bi lahko to podjetje v času dopustov zagotovilo nemoteno obratovanje ordinacije s prerazporejanjem svojih že zaposlenih, prav tako bi bili s Sanidentom zobozdravniki v Zrečah dosegljivi ves dan. Prvostopenjska odločitev ob-
Do konca leta 2012 vas vabimo k sodelovanju v akciji To pa je dobra novica!
Z največ tisoč znaki nam opišite novico iz svojega kraja z naslovom To pa je dobra novica. Kaj, zakaj, kje, kdaj, kako - to je le nekaj vprašanj, na katera je treba odgovoriti in dodati svoj argument, zakaj mislite, da je ta novica dobra za vaš kraj in zanimiva za bralce naše regije. Najboljše bomo po presoji uredništva objavili, kakšno morda tudi sami preverili.
čine v korist Sanidenta je vzbudila ostro nasprotovanje kandidatke Špele Sovič, ki se je na odločitev občine pritožila. Prav tako je prišlo do organiziranja civilne iniciative ter zbiranja podpisov v korist Sovičeve.
Na drugi stopnji je po Zakonu o upravnem postopku odločil zreški župan mag. Boris Podvršnik, ki se je opredelil v korist Sovičeve, zaradi česar se je podjetje Sanident pritožilo sodišču.
BRANE JERANKO
Pišite nam na Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, s pripisom
To pa je dobra novica.
Čistilna akcija v občinski upravi
VELENJE - V mestu se začenja obsežna delovna akcija, s katero bodo uredili bregove Pake na odseku med trgovskim centrom Supernova in Šalekom.
V	delovni akciji sodelujejo zaposleni v občinski upravi, člani civilne zaščite, gasilci, ribiči, lovci in drugi prostovoljci. Zaposleni v velenjski občinski upravi bodo svojo delovno obveznost opravljali v okviru delovne akcije. Delo bo s pomočjo dežurnih v vseh uradih organizirano tako, da bodo občanke in občani, ki bodo prišli po opravkih, te v pretežni meri tudi lahko opravili. Nemoteni bodo sprejem in odprema nujne pošte, prevzem telefonskih klicev in sprejem strank, nujna vplačila in izplačila, pomoč socialno ogroženim, zagotavljanje varnosti občanov, vzdrževanje infrastrukture, delo medobčinskega redarstva in delovanje mestne blagajne.
V	občinski upravi opažajo, da se stanje urejenosti vodotokov in njihovih bregov iz leta v leto slabša. Najočitnejša težava je prekomerna zaraščenost bregov Pake predvsem v središču mesta. Na to so stalno opozarjali tudi pristojno ministrstvo. Ker se zavedajo, da je sredstev za vzdrževanje vse manj, so se na pobudo župana Bojana Kontiča odločili, da bodo v občinski upravi odslej vsako leto en delovni dan namenili delovni akciji, s katero bodo uredili kakšen predel v občini, ki ga zaradi pomanjkanja sredstev sicer ne bi mogli. Zbirno mesto za udeležence akcije bo danes, v petek, ob 8. uri na Titovem trgu, občanke in občani, seveda primerno obuti in oblečeni, pa se lahko akciji, ki bo predvidoma trajala do 15. ure, na kateremkoli od delovišč pridružijo tudi kasneje.
US
Po sledeh zgodovine
Ekipa centra za preventivno arheologijo zavoda za varstvo kulturne dediščine izvaja arheološka izkopavanja ob trasi novega plinovoda Rogaška Slatina-Trojane
»Vsako arheološko najdišče je nekaj posebnega. Včasih je posamezna najdba tista, ki nas razveseli, včasih pa že poznavanje prostora oziroma to, da najdemo neko novo mesto,« odgovarja arheologinja Maja Bri-celj, vodja ekipe centra za preventivno arheologijo zavoda za varstvo kulturne dediščine, na vprašanje, kaj arheologe pri raziskovanju še posebej razveseli. Na Bregu pri Polzeli bodo arheologi zelo veseli, če bodo v najsevernejšem delu odkrili in situ dokumentirano rimsko cestišče. S tem bi lahko potrdili številne hipoteze, ki po mnenju Bri-cljeve upravičeno kažejo, da je pod današnjo cesto tudi ostanek rimske ceste, ki je vodila v rimski tabor.
Ostaline, ki so jih in jih še bodo odkrili arheologi pri raziskovanju ob trasi novega plinovoda Rogaška Slatina-Trojane, bodo shranjene v Pokrajinskem muzeju v Celju.
Arheološka izkopavanja so vez med sedanjostjo in preteklostjo in so tako edine sledi, ki nam omogočajo vpogled v življenje nekoč. Čeprav so ostaline najbolje zaščitene, če ostanejo pod zemljo, v nekaterih primerih zaradi predvidene pozidave območij to ni mogoče. Takrat ekipa arheologov centra za preventivno arheologijo na podlagi različnih arheoloških raziskav določi, na katerih lokacijah je možnost najdbe ostalin, in območja zato podrobneje razišče.
V skladu z Zakonom o varstvu kulturne dediščine arheologi lahko raziskujejo samo na območjih, kjer bodo ostaline zaradi posegov v prostor uničene. Namen arheoloških izkopavanj namreč ni raziskovati tam, kjer arheologe to strokovno zanima, ampak tam, kjer bodo ostaline zaradi gradnje uničili. V primeru, da arheologi naletijo na pomembne predmete, je investitor dolžan prilagoditi projekt najdbam.
Od Kačjega Dola do Vranskega
Na celotni trasi predvidenega novega plinovoda Rogaška Slatina-Trojane, katerega investitor je Geoplin in s tem tudi financer arheoloških raziskav, je ekipa arheologov v letu 2009 izvedla ekstenzivne terenske preglede. V naslednjem delu, intenzivnem terenskem pregledu, so še natančneje raziskali
prostor in z različnimi arheološkimi metodami pogledali v zemeljske plasti. Na osnovi koncentracije ostalin so določili pet območij, ki jih sedaj podrobneje raziskujejo.
Ekipa Centra za preventivno arheologijo Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije je začela izkopavati na skrajnem vzhodu, in sicer v
Kačjem Dolu pri Rogaški Slatini, od koder se je prestavila v Primož pri Šentjurju in kasneje še v Arjo vas. Trenutno izvaja izkopavanja na Bregu pri Polzeli, naslednja postaja, hkrati tudi zadnja na trasi plinovoda, bo na Vranskem. Iz-kopna polja so široka petnajst metrov, kolikor je tudi široka trasa novega plinovoda.
Vsaka najdba pomembna
V Kačjem Dolu, ki je bil do zadnjih izkopavanj bela lisa v arheološkem poznavanju prostora, so odkrili ostaline iz prazgodovinskega in rimskega obdobja. V Primožu pri Šentjurju so našli ostanke iz rimskega časa in poznega srednjega veka. Odkrili so jamo
z ogromno količino rimskih najdb in s tem dokaze za poselitev, česar do zdaj arheološka stroka ni vedela. Na tretjem mestu v Arji vasi - arheološko najdišče Govče - trasa plinovoda poteka tik ob že znanem in zavarovanem arheološkem najdišču protestantske cerkve. Arheologi so raziskali skeletno grobišče iz okrog leta 1500, v
katerem so dokumentirali in dvignili skelete ter hkrati zaščitili arhitekturne ostaline cerkve. Ekipa centra za preventivno arheologijo zavoda za varstvo kulturne dediščine pa je z odgovorno konservatorko iz Zavoda za varstvo kulturne dediščine Celje Danijelo Bri-šnik oblikovala in prilagodila smernice ter zahteve za zavarovanje najdene dediščine. Investitor Geoplin je zaradi tega moral prilagoditi projekt, kar pomeni, da so plinovod prestavili za dva metra proti jugu.
ŠPELA OŽIR Foto: TONE TAVČAR
Arheologi Centra za preventivno arheologijo Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije trenutno raziskujejo na četrtem mestu ob novi trasi plinovoda. Na Bregu pri Polzeli bodo do konca oktobra, od tam se bodo preselili na zadnjo lokacijo na Vransko.
Trasa tik ob rimskem vojaškem taboru
Trenutno so arheologi na četrtem območju na Bregu pri Polzeli, ki so jo med drugim določili na podlagi predhodnih raziskav, ki so pokazale, da je bil v neposredni bližini rimski vojaški tabor II. italske legije, zgrajen za potrebe varovanja rimskega imperija.
Območje tabora je konec 19. stoletja prvi raziskoval kustos takratnega celjskega muzeja Riedl. Kasneje je njegova odkritja dopolnil dr. Lorger, profesor na celjski gimnaziji, ki je območje raziskoval v času prve svetovne vojne na pobudo
Vojaški tabor na Bregu pri Polzeli so postavili konec 60. let 2. stoletja za potrebe II. italske legije. Z njim so se obvarovali na vzhodnih mejah imperija pred vdori germanskih plemen. Nevarnost vdora je kmalu minila, zato je italska legija tabor opustila. Rimski tabor na Bregu pri Polzeli je imel izjemno lego, saj je obvladoval tako mostišče čez Savinjo in križišče cest proti Italiji in Koroški, ki je bilo v Šempetru, enako tudi prelaze v Zasavje, na Trojanah in v Zgornjo Savinjsko dolino. Kompleks je imel obliko pravilnega obzidanega pravokotnika. Vrata v tabor so bila na vsaki stranici obzidja, skozi njiju pa sta vodili dve cesti. Po doslej znanih podatkih so na območju tabora ohranjeni temelji obrambnih, bivanjskih, servisnih in komunalnih arhitekturnih prvin, ki omogočajo vpogled v vojaški segment rimske urbanistike in stavbarstva.
avstrijskega arheološkega inštituta. Kljub temu, da je bilo tloris rimskega tabora težko
določiti in da je raziskoval v času vojne, je Lorgerju uspelo, zato imajo še danes te podat-
ke. Trasa predvidenega novega plinovoda poteka tik ob taboru, zato arheologi ne izkopavajo na območju tabora, temveč v njegovi neposredni bližini. Do zdaj so na severnem delu izkopnega polja, tik ob glavni cesti Loči-ca ob Savinji-Polzela, odkrili plasti, ki vsebujejo ostanke rimske lončenine, kovane rimske žebljičke, ostanke rimskih čevljev. Proti jugu je v izkopnem polju precej sedimentov proda in mivke, ki jih je naplavila Savinja, ki je v geološki preteklosti na tem območju prestavljala svojo strugo.
NOVI TEDNIK
IZ NAŠIH KRAJEV
9
Po nadvozu čez tri leta
ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH - Že več let trajajo aktivnosti za prestavitev glavne ceste in gradnjo nadvoza čez železniško progo na Grobelnem. Za projekt je zadolžena država, uresničila pa ga bo s pomočjo denarja Evropske unije. Ta teden je sicer prišlo do pomembnega premika, saj je ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo izdalo odločbo o dodelitvi sofinanciranja.
Naložba je ocenjena na 16,9 milijona evrov, od česar bo Evropski sklad za razvoj podeželja, kot je določeno v odločbi, zagotovil 13,1 milijona evrov. Projekt je izjemnega pomena za celotno Obsotelje in Kozjansko, saj je treba na glavni cesti med Šentjurjem in Šmarjem pri Jelšah v kraju Grobelno na manj kot kilometrski razdalji železniško progo prečkati kar trikrat, pri čemer eden od prehodov celo ni zavarovan z zaporni-
cami. Na Direkciji RS za ceste poudarjajo, da se bosta pretočnost prometa in potovalna hitrost z novo ureditvijo povečala, prav tako bo zagotovljena boljša prometna varnost.
V okviru naložbe bodo sicer posodobili in prestavili več kot kilometer in pol glavne ceste ter zgradili nadvoz čez železniško progo. Tako bodo ukinjena vsa tri nivojska križanja, za pešce pa bo pod železnico zgrajen podhod, opremljen tudi z dvigalom za invalide. Projekt obsega še gradnjo novih kolesarskih stez in pešpoti ter novih avtobusnih postajališč, na novo bodo urejeni priključki na glavno cesto in križišča, poskrbeli bodo tudi za odvodnjavanje, javno razsvetljavo in protihrupno ograjo. Projekt bo, kot je gospodarsko ministrstvo zapisalo v sporočilu za javnost, predvidoma končan do konca leta 2015.
AD
Regionalna cesta mimo Grobelnega je izjemno prometna, saj med drugim vodi do mejnega prehoda Dobovec ter do turističnih krajev Podčetrtek in Rogaška Slatina. Na njej je še več odsekov, ki čakajo posodobitev. S semaforji naj bi država uredila promet v križiščih v Šentjurju in Mestinju, promet je izjemno upočasnjen na Halarjevem hribu, kjer naj bi nekoč zgradili dodaten vozni pas, v načrtu sta tudi obvoznici mimo Šentvida in Šmarja pri Jelšah. Do avtoceste v Dramljah naj bi nekoč prav tako vodila obvoznica mimo Šentjurja. Nastaja pa že obvoznica mimo Rogatca, prav tako bo predvidoma do konca letošnjega leta zgrajeno novo krožišče v Tekačevem v občini Rogaška Slatina.
Lepota in gostoljubje s Celjskega
Turistična zveza Slovenije je v okviru projekta Moja dežela - lepa in gostoljubna ponovno izbrala najlepše in najbolj gostoljubne slovenske kraje in mesta.
Že več kot 20 let slovenski kraji in mesta tekmujejo na področju urejanja prostora, okolja in gostoljubnosti. Tudi letos je posebna državna komisija kraje in ponudnike turistično nastanitvenih zmogljivosti ocenjevala v 11 različnih kategorijah, med najbolje ocenjenimi pa se je tako kot prejšnja leta spet znašlo kar nekaj krajev s Celjskega. Tako je v kategoriji zdraviliških krajev zmagalo Laško pred Podčetrtkom, med trškimi jedri so Braslovče najlepše v Sloveniji. Med večjimi slovenskimi mesti se je na 3. mesto uvrstilo Velenje, prav tako na 3. mestu v državi je med mladinskimi prenočišči pristal MCC Hostel Celje. Za najlepše turistične kraje sploh v Sloveniji je državna komisija projekta Moja dežela - lepa in gostoljubna razglasila Piran, Bled in na 3. mestu Kobarid.	IS
Dolg v dovoljenem okviru
VOJNIK - Skupni dolg občine za različne pretekle naložbe znaša trenutno približno dva milijona evrov, ki jih dolgoročno odplačujejo predvsem za različne šolske objekte. Trenutno najemajo še približno milijon evrov dolgoročnega posojila za prejšnji mesec dokončan vrtec v Vojniku, za novo vojniško telovadnico so najem okoli milijona evrov posojila prestavili na prihodnje leto.
Občina je najela dolgoročna posojila za v preteklih letih zgrajeno večnamensko dvorano v Novi Cerkvi ter za nova dela šol v Vojniku ter na Frankolovem (kjer so zgradili še novo telo-
vadnico). Prav tako so najeli kredit za nov most v Višnji vasi ter za dva manjša vodovoda. Za novo vojniško telovadnico, ki so jo začeli graditi prejšnji mesec, so načrtovali, da bi najeli okoli milijon evrov dolgoročnega kredita, nato se zaradi poznejšega začetka del letos za najem posojila še niso odločili.
In kaj pomeni zadolževanje za vojniški občinski proračun? Za letos načrtovani prihodki občinskega proračuna Vojnika znašajo po rebalansu sedem milijonov evrov ter odhodki osem milijonov, razliko predstavlja najetje kredita za prejšnji mesec zgrajen vrtec v Vojniku. To dolgoročno posojilo bodo
najeli pri finančno ugodnejšem ribniškem skladu ter delno pri bankah. Rebalans vojniškega proračuna so soglasno sprejeli na zadnji seji občinskega sveta.
Slišati je bilo mogoče le pomislek svetnika Vikija Štokoj-nika o tem, da bodo občinski proračuni v prihodnjih letih vse bolj skrčeni, zato bo odplačevanje obresti morebiti težje. »Pri tako velikih projektih moramo računati tudi na obresti v naslednjem daljšem obdobju, vendar delamo to zavestno, saj smo kreditno kvoto vsa leta varovali,« je na svetnikov pomislek odgovoril župan Beno Podergajs. Župan dodaja, da je Občina Vojnik z odplačili trenutno na polovici kvote, ki jo država dovoljuje. Kvota je omejena na osem odstotkov prihodkov za preteklo leto, v kar ni vključen znesek, ki ga občina prejme za naložbe.
BJ
Za manj birokracije
Tokrat v rubriki predstavljamo zgodbo, ki na prvi pogled diši bolj po različnem političnem spletkarstvu in igri različnih interesov kot birokraciji. Na drugi pogled pa le opazimo
kopico papirjev in registrov, ki bi se jim na poti pridobivanja vseh dovoljenj, soglasij in izpeljave posla morda lahko izognili ali vse skupaj dosti bolj poenostavili. Povprečen državljan in občan namreč težko razume, da v neki občini preteče kar šest let, preden le-ta začne graditi čistilno napravo.
Dolga pot do čistilne naprave
Veliko babic, kilavo dete. Tako bi lahko rekli za čistilno napravo v Zrečah, ki so jo začeli graditi v teh dneh po šestletnih prizadevanjih. V Občini Zreče se je namreč leta 2006 pojavila zamisel, da bi se občine iz porečja Dravinje povezale za uresničitev skupnega projekta Očistimo reko Dravinjo. Tako bi med drugim skupaj zgradile čistilne naprave in kanalizacijo.
Zamisel je bila odlična, praksa polomija. Projekt je bil predstavljen kot eden »najobsežnejših tovrstnih projektov v Sloveniji«, z njim bi v vseh občinah celovito poskrbeli za gradnjo čistilnih naprav in kanalizacije, za oskrbo s pitno vodo ter še za ureditev struge Dravinje. Njegova groba ocena je znašala 230
milijonov evrov. Povezalo se je enajst občin iz savinjske in podravske regije, med njimi z našega konca Slovenske Konjice, Vitanje in Zreče.
Vpliv političnega egotripa
Za pripravo projektne dokumentacije so na razpisu najprej izbrali podje-
tje KRMC Baurconsult, ki je izdelalo idejne projekte, kar enemu od županov iz podravske regije na lepem ni bilo več všeč. To je pomenilo nov razpis za izvajalca, z njim so se pojavili časovni zamik ter stroški. Potem se je zapletlo v največji občini porečja Dravinje, v Slovenski Bistrici, kjer so uspeli s takratnega ministrstva za lokalno samoupravo samostojno pridobiti tri odločbe za odobritev sofinanciranja z evropskimi sredstvi. Bilo je predvolilno obdobje, zato so iz skupnega projekta iz-
Z gradbišča v Zrečah, kjer gradijo odsek primarne kanalizacije. V teh dneh se bo začela še gradnja čistilne naprave.
stopili, kar je za načrtovano zreško in konjiško čistilno napravo pomenilo novo veliko oviro.
Gremo mi na svoje
Po »soliranju« občinske uprave Slovenske Bistrice sta se iz projekta »osamosvojili« še občini Zreče in Slovenske Konjice ter se odločili, da bosta zgradili čistilni napravi po svoje. Drugega jima ni preostalo, saj v nekaterih drugih občinah niti niso imeli pripravljenih zemljišč ali prostorskih načrtov. Sledil je razpis za pripravljalca vloge za pridobitev evropskih sredstev, ki jo je nato konec leta 2008 oddal na takratno ministrstvo za okolje in prostor. Vlogo, ki je obsegala okoli tisoč strani dokumentacije, je bilo nato treba štirikrat dopolniti ali popraviti, odločba o dodelitvi evropskih sredstev za obe čistilni napravi, za zreško in konjiško, je bila nato izdana aprila lani.
Neupravičeno
pritoževanje
neizbranih
Zapletov, ki spremljajo takšne projekte, seveda ni bilo konec. Na zreški razpis za izbiro izvajalca sta se nato dva neizbrana ponudnika pritožila, od njiju je eden pritožbo pozneje umaknil, drugega je
Zajetna dokumentacija iz leta 2007, ko so o skupnem projektu čistilnih naprav in kanalizacije razmišljali v enajstih občinah, se je do konca večkrat spreminjala zaradi različnih igralcev, ki so vstopali v igro.
državna revizijska komisija zavrnila. Zaradi neupravičenega pritoževanja je investitor znova izgubil približno pol leta časa. Z izbranim izvajalcem so nato podpisali pogodbo lani decembra, med drugim je sledilo projektiranje projekta čistilne naprave za izvedbo projekta.
V	teh dneh so se na gradbišču zreške čistilne naprave, za tovarno GKN Driveline, končno pojavili gradbinci.
V	Slovenskih Konjicah, kjer se po razpisu za izvajalca ni pritožil noben ponudnik, so začeli graditi pred koncem poletja.
BRANE JERANKO
V Zrečah so začeli graditi čistilno napravo (za 8500 populacijskih enot) v teh dneh, in to po dolgotrajnih zapletih. Prejšnji mesec so začeli graditi kolektor, primarno kanalizacijo, ki bo merila približno pet kilometrov. Gradnja čistilne naprave se mora končati decembra prihodnje leto, nato bo eno leto obratovala poizkusno, od leta 2015 je predvideno redno obratovanje. Naložba bo stala 4,3 milijona evrov, od tega bo več kot polovica kohezijskih sredstev.
ZGODBE IZ KAMRE
(filkamra
www.kamra.si
Gora Oljka: v primežu habsburških reform
Cerkvene bratovščine, ki so opravljale različne nabožne in dobrodelne naloge, so zanimivo poglavje naše cerkvene zgodovine. Razcvet so doživele v visokem srednjem veku, na naših tleh predvsem v 14. in 15. stoletju, nato pa ponovno konec
16.	in v 17. stoletja zaradi popularizacije vseh oblik ljudske vernosti. Njihov razcvet so zavrli ukrepi Marije Terezije, ki je za njihovo ustanovitev zahtevala posebno državno dovoljenje, njihovo premoženje pa podredila državnemu nadzoru.
Nadaljevalec njenih reform Jožef II. je leta 1781 odredil, da njihovi letni dohodki pripadajo šolskemu skladu, leta 1783 pa so jih celo ukinili. O njihovi razširjenosti priča podatek, da so jih samo na Kranjskem ukinili 396.
Posebno poglavje duhovne zgodovine v
17.	in 18. stoletju je bila težnja po rimskih relikvijah, od katerih je ena po zaslugi plemenitega Helfenthala prišla tudi na Goro Oljko. Dr. Avgust Stegenšek navaja, da » ... so v tem času več kakor vso prejšnjo dobo skupaj raznosili sv. trupel po vsej katoliški cerkvi. Samo v Švico so donesli v l. 16461697 350 svetnikov iz Italije in od teh pet šestin iz katakomb. V solnograški nadško-fiji je 15 takih >krščenih< mučenikov (ker ni bilo zapisanega imena na grobu, so jim dali drugo poljubno ime), v lavantinski, kolikor mi je znano, jih je šest; sv. Agapita pri Novi Cerkvi, sv. Rozalije v podružnici sv. Jakoba v škalski župniji, sv. Teodora na Polzeli, sv. Fidelisa v Studenicah, sv. Donata v Šent Vidu pri Ptuju ter sv. Favstina pri Sv. Petru poleg Maribora. Cerkev sicer nimajo, a tudi njih mučeniška čast se ne da dokazati, ker so tedaj v katakombah iz brezpomembnih znamenj sklepali na mučeništvo.«
Dr. Avguštin Stegenšek (1875-1920) (fotoarhiv Osrednje knjižnice Celje).
Ljudske pobožnosti na Gori Oljki to ni motilo, dokler niso tudi v njeno razgibano versko življenje trdo posegle jožefinske reforme. V smislu izreka znanega francoskega absolutističnega vladarja »država - to sem jaz« so reforme hotele okrniti avtoriteto Cerkve kot konkurenčne ustanove in jo v celoti podrediti nadzoru ter interesom države. Reforme so globoko posegle tudi v pristojnosti Cerkve, saj se je nanjo nanašalo po podatkih Zgodovine krščanstva na Slovenskem več kot 6000 odlokov; med drugim je bila ukinjena večina samostanov, bratovščin in romarskih poti.
JANKO GERMADNIK
Skelet sv. Teodorja v stekleni krsti (fotoarhiv Osrednje knjižnice Celje).
Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje.
Povzeto po: Janko Germadnik in Rolanda Fugger Ger-madnik: Gora Oljka, Popco, Velenje, 2005.
PRIPOROČAMO
Eden najuspešnejših slovenskih kome-diografov Tone Partljič je napisal novo socialno komedijo, ki sega v čas pred drugo svetovno vojno in se dogaja vse do danes. Komedijo Aldo in Micika bo predpremierno videlo celjsko občinstvo nocoj (petek) ob 21. uri v dvorani Plesnega foruma Celje.
Komedija se ukvarja z usodo primorskega emigranta Alda, ki je pribežal v mesto ob Dravi pred fašizmom, in z njegovo ljubeznijo - Miciko, dekle s Ptujskega polja, ki v Mariboru prodaja luk ... Oba sta s socialnega dna, a najdeta košček sreče v skupnem življenju, dokler Štajerske ne zavzame Hitler in Aldo spet beži ... Vendar se v socializmu najdeta in postaneta »nek-
do«. Kapitalizem ju spravi najprej iz nacionaliziranega stanovanja, potem v dom za ostarele in od tam zaradi krize pod most, kjer čakata na odrešitev, ki jo bo prinesla smrt. Komedija ni le kritika socialnih razmer, je šaljivo iskanje skupnega jezika dveh narečij, temperamentov, zmagujoče ljubezni, zgodovinskih nesporazumov ... je slavospev vitalizmu in ljubezni ter slovenski različnosti, napovedujejo avtorji. Predstavo je režiral Vinko Möderndorfer, igrata Mojca Partljič in Renato Jenček. Glasbo je napisal Bojan Jurjevčič-Jurki, kostumografinja je bila Barbara Stupica, scenograf Andrej Stražišar. Predstava je nastala v sodelovanju z EPK Maribor.
BS
Matevž Goršič z najnovejšo zbirko projekta Halo?!
Sveže kot žemljice
Matevž Goršič je izdal zbirko Halo?! z novimi v sodobne glasbene aranžmaje odetimi pesmimi za otroke
Matevž Goršič je v svojem glasbenem založništvu izdal novo glasbeno zbirko, že tretjo iz niza Halo?! Gre za zbirko, ki jo znan celjski glasbeni pedagog, komponist in glasbenik izdaja za otroške in mladinske pevske zbore. Tokratno izdajo je Goršič pripravil v sodelovanju s pesnikom Mihaelom Laj-larjem, s katerim že dlje sodelujeta. Najbolj znan dosežek njunega sodelovanja je zmagovita skladba festivala slovenskega šansona 2010 Magnolija v izvedbi Matevževe skupine Uglašena riba.
Tokratni projekt Halo?! sestavlja zgoščenka z dvanajstimi pesmimi in dvema notnima zvezkoma, za katera je naslovnico oblikovala Lilijana Praprotnik Zupančič. Prvi vsebuje notne partiture za klavir, drugi partiture za pevce. Prava posebnost pa je zgoščenka. Vse pesmice so namreč posnete v dveh različicah - prvi z vokalom Nuše Ofentavšek, v drugi različici pa le kot glasbena podlaga, nekakšna karaoke različica. Skladbe so hudomušne, navihane, pisane za otroke, stare od 6 let do starosti, ko so ti otroci že v
mladinskih pevskih zborih. In tudi otrokom te starosti je posvečena ena od skladb. Glasba na plošči je sodobna, odlikujejo pa jo odlični aranžmaji, lepa glasbena izvedba Lajlarja in Gorši-ča, ki se jima je v nekaterih skladbah pridružila še imenitna flavtistka Alenka Goršič. Eno od skladb na plošči odpoje tudi Mladinski pevski zbor OŠ Frana Roša.
»Izhajam iz pevskih zborov in tudi prva zbirka Halo?! je pred desetletjem nastala na pobudo otrok, članov zbora, ki ga vodim. Glede na glasbene trende niso bili zadovoljni z izborom skladb, ki so jih prepevali, saj ni bilo nič sodobnega, nič v smislu glasbe tega časa. Odločil sem se, da jim bom skušal sedanjost
približati z lepo liriko in s sodobnejšo glasbeno preobleko. Še dandanes veliko otroških in mladinskih zborov po Sloveniji prepeva te pesmi. Upam, da bodo peli tudi nove skladbe iz tega zadnjega projekta,« pravi Goršič. In dodaja, da gre za ploščo, ki je zaenkrat zgolj pripomoček glasbenim pedagogom. »Ti se bodo s pomočjo plošče lahko tudi slušno seznanili z notnim gradivom in morda kakšno od skladb uvrstili v sporede, ki jih bodo izvajali otroški ali mladinski pevski zbori. Privlačnost je v hudomušnosti in liričnosti besedil in sodobni glasbeni preobleki, ki je bistveno bližje glasbenemu dojemanju otrok in mladine.
BRANKO STAMEJČIČ Foto: GrupA
Čeprav je za zdaj zgoščenka z notnima zvezkoma izšla le kot učni pripomoček, nameravajo te pesmi izdati tudi kot zgoščenko, ki bo na voljo vsem otrokom. »Projekt Halo?! je avtorski presežek prepletenosti odličnih Lajlarjevih besedil in izjemno zanimivo domišljene Goršičeve glasbe in vse, kar lahko ta hip storimo, je, da mu zaželimo srečno pot in upamo, da se v poplavi dandanašnjih napol scmarjenih izdelkov za kupno moč trga za otroke Halo?! prikaže kot nekakšen golob z vejico iz zgodbe o Noetu in nam s tem da znak, da glasba za otroke ne potrebuje nujno preigravanja enih in istih obrazcev,« je izdaji na pot med drugim zapisal Matej Krajnc.
Delo ne rabi človeka, ampak človek delo ...
... to je glavno sporočilo komične drame Kruh - Premiera v SLG Celje nocoj
Blaž Setnikar, Bojan Umek, Damjan M. Trbovc v predstavi Kruh
SLG Celje bo nocoj ob 19.30 premierno uprizorilo komično dramo Kruh, katere avtor je Richard Bean, režiral pa jo je Jernej Kobal. Gre za prvo slovensko uprizoritev aktualnega dela, ki spregovori o malem človeku, njegovih težavah in veselju.
Komična drama Kruh predstavlja aktualno tematiko delavskega razreda, ki dela v težkih pogojih, kljub temu ali ravno zaradi tega pa je stalnica njegovih pogovorov humor, ki mu pomaga prebroditi težke čase. »Dandanes smo vsi obremenjeni, živimo v ne-
prestanem strahu. Drama govori točno o tem, hkrati pa z usodo malih ljudi, pekov v pekarni, na topel način, obogaten z žlahtnim humorjem, predstavlja njihovo garanje v težkih delovnih pogojih,« predstavo napoveduje upravnica gledališča Tina Kosi. Drama je zasnovana tako, da se ves čas dogaja med odmori, ki jih ima teh sedem moških. »Avtor namreč skozi drobce njihovega zasebnega življenja in odnosov prikazuje sliko socialno šibkejšega sloja ljudi, ki pred sabo nima svetle prihodnosti,« pravi dramaturginja Nuša Komplet.
Predstavo so ustvarili prevajalka Tina Mahkota, režiser in scenograf Jernej Kobal, dramaturginja Nuša Komplet in lektor Jože Volk. Igrajo: Vojko Belšak, David Čeh, Damjan M. Trbovc, Blaž Setnikar, Branko Završan, Bojan Umek in Aljoša Koltak.
Drama po besedah mladega slovenskega režiserja Jerneja Koblarja, ki v
celjskem gledališču prvič režira samostojno, ni ena sama zgodba, ampak jo sestavlja sedem malih zgodb, ki so vsaka zase pomembne in zanimive: »Vse zgodbe
povezuje skupna zunanja okoliščina. Glavno sporočilo drame je namreč, da delo ni tisto, ki potrebuje človeka, ampak je človek tisti, ki rabi delo.« V vlogi pekovskega pomočnika je zaigral Branko Završan, ki meni, da kljub temu, da gre za komično dramo, na
trenutke zaradi nostalgije po vrednotah, ki so danes na robu izumrtja, deluje kot melodramatična. Liki v drami neprestano tarnajo in negodujejo nad svojim življenjem, ko pa se pojavi možnost, da bi pekarna ugasnila, v duhu kolektivizma želijo narediti vse, da se
to ne bi zgodilo. Ustvarjalci napovedujejo predstavo s toplo in čustveno zgodbo človeških odnosov, ki je vezana na težko družbeno situacijo, napete razmere pa razbremenjujejo komični elementi.
ŠO
Foto: JAKA BABNIK
Orožnu v spomin
V predstavi Na slepo igrajo Fredi Grilc, Stane Jakelj, Saša Blažič, in Polona Bačnar.
Na slepo
V kulturnem domu trnoveljske Zarje se bodo nocoj (petek) ob 19.30 nadaljevala letošnja Novačanova gledališka srečanja. Skupina Ta bolj' teatra KPD Josip Lavti-žar iz Kranjske Gore bo odigrala komedijo Norms Forsterja Na slepo.
Komedija pripoveduje zgodbe štirih zanimivih ljudi, ki jih poveže življenjska usoda. Zapleti, razpleti in ponovni zapleti puščajo gledalce v napetem pričakovanju. Imeniten
tekst se zelo stvarno in s polno mero energije preliva med glavnimi akterji na odru. Delo je režiral Gregor Čušin, ki je poskrbel še za dramaturgijo, scenografijo, kostumografijo, koreografijo, glasbeno opremo in luč.
Tudi nocojšnjo predstavo bo ocenjevala žirija občinstva, vsi v dvorani pa bodo izbirali igralca večera. Temu bo svojo sliko podaril Stane Petrovič - Čonči.
BS, foto: Arhiv KPD Josip Lavtižar
V Zgodovinskem arhivu Celje sta arhiv in Zgodovinsko društvo Celje predstavila Orožnov zbornik. Nova knjiga iz zbirke Zgodovini. ce je posvečena 120-letnici rojstva Janka Orožna.
Zbornik je zbirnik prispevkov, ki so jih za lanski simpozij o življenju in delu prof. Janka Orožna pripravili sodelujoči, dodali so jim še nekaj drugih razprav. Tako zbornik zdaj vsebuje dvanajst prispevkov, ki so pravi pregled dosežkov legendarnega celjskega kulturnika, zgodovinarja in prosvetnega delavca.
»Izid te knjige pomeni konec praznovanja, ki se je s simpozijem o Janku Orožnu in z odkritjem spominske plošče začelo lani decembra. Že takrat smo se zavezali, da bodo prispevki iz simpozija objavljeni v naši zbirki,« pravi predsednik Zgodovinskega društva Celje dr. Tone Kregar.
Pomen Janka Orožna za Celje in razvoj kulture, znanosti in prosvete v Celju je izjemen in večplasten, kar dokazuje tudi ta zbornik. »Gre za človeka, ki je bil prvi slovenski kustos celjskega muzeja, bil je mož, ki je na noge postavil celjski arhiv, napisal je več deset strokovnih in znanstvenih prispevkov na temo celjske zgodovine, ob tem pa je v 20. in 30. letih prejšnjega stoletja, vse do upokojitve, vzgajal številne rodove celjskih gimnazijcev. Ne samo v želji po znanju, vedenju, znanosti, tudi v pokončne, odgovorne, zavedne Slovence,« pravi Kregar.
Orožnov zbornik zaokro-ža poklon spoštovanemu zgodovinarju in zaslužnemu Celjanu.
BRST, foto: SHERPA
Dr. Tone Kregar z Orožnovim zbornikom
Svet Osrednje knjižnice Celje
Muzejski trg 1 a, 3000 Celje
Na podlagi 12. in 13. člena Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Osrednja knjižnica Celje (Uradni list RS, št. 82/04 in 44/12) svet zavoda objavlja razpis za imenovanje
DIREKTORJA KNJIŽNICE (m/ž)
Za direktorja (m/ž) knjižnice je lahko imenovan kandidat (m/ž), ki izpolnjuje naslednje pogoje:
-	ima najmanj 7. (sedmo) raven strokovne izobrazbe humanistične ali družboslovne smeri skladno z določbami Zakona o strokovnih in znanstvenih naslovih (Uradni list RS, št. 61/06),
-	ima najmanj pet let delovnih izkušenj na zahtevani stopnji izobrazbe,
-	ima opravljen strokovni izpit iz bibliotekarstva oziroma če ga nima, ga mora opraviti najkasneje v dveh letih od imenovanja,
-	ima izkazane vodstvene in organizacijske sposobnosti,
-	aktivno obvlada najmanj en svetovni jezik,
-	aktivno obvlada slovenski jezik,
-	druge pogoje v skladu z veljavnimi predpisi.
Kandidat za direktorja (m/ž) mora ob prijavi na razpis predložiti program poslovnega in programskega razvoja knjižnice za mandatno obdobje. Izbrani kandidat (m/ž) bo imenovan za mandatno obdobje 5 let.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev morajo kandidati (m/ž) poslati v 15 dneh po objavi na naslov: Osrednja knjižnica Celje, Muzejski trg 1 a, 3000 Celje, z oznako »Prijava na razpis za direktorja«. O izboru bodo kandidati pisno obveščeni v roku, določenim z zakonom.
Beni združil Šenčur in Stožice
Pevnik po celjskem porazu: »Ni predaje!«
Po prvih tekmah četrt-finala slovenskega pokala so bližje napredovanju Gorica, ki je v Kidričevem z 2:1 premagala Aluminij, Koper, ki je z 1:0 slavil v Kranju, in Celje, ki je bilo v Areni Petrol z 2:0 boljše od drugoligaša Dravinje.
Pred 250 gledalci se je igralo le na konjiški polovici, obakrat je zadel Benjamin Verbič, ki se je z goloma v pokalu izkazal že spomladi v prvi tekmi pol-finala v Šenčurju in nato v finalu v Stožicah proti Mariboru. Štirikrat je torej zadel s strelom izven kazenskega prostora.
Upošteval navodila
Konjičani niso imeli priložnosti, razmerje v kotih je bilo 9-0 za Celje. 18-letni Beni Verbič je že v 2. minuti izsilil prekršek, nato pa prosti strel z 20 m izvedel mimo živega zidu in po slabem posredovanju vratarja je žoga končala v mreži. Šest minut kasneje je sodnik Bukovec razveljavil njegov zadetek, nato je zatresel še prečko. Vratnico je zadel tudi Nikola Ivanovič. Bukovec bi lahko pokazal na belo točko, saj je žoga zadela Černeca v roko, da bi Verbič v 81. minuti znova dobro sprožil, a je vratar Urh žogo odbil z nogo. V uvodu štiriminutnega sodnikovega dodatka je Verbič streljal z 20 metrov in postavil končni izid: »Rezultat je zelo ugoden. Bilo je naporno, gostje so bili vseskozi na
svoji polovici. Pred prvim golom mi je Gobec svetoval, naj merim v vratarjev kot. Med odmorom je trener zahteval, naj več streljam z razdalje. V finišu sem udaril in z malo sreče zadel. Moj gol v prvem delu pa je bil upravičeno razveljavljen. Žoga me je po strelu zadela v roko.« Branilec gostov Nemanja Boljanovic pa je dejal: »Žoga je zadela Zuki-ča in se nesrečno odbila v levi kot vrat. Borili smo se po svojih najboljših močeh. Belo krajino in Krško bomo v boju za obstanek v 2. ligi zagotovo premagali.«
Zadeti doma v DP
Trener Dravinje Robert Pevnik je menil: »Vedeli smo, kaj nas čaka. Celjsko moštvo igra lep nogomet, ustvarilo si je veliko priložnosti. Z rezultatom nisem zadovoljen, toda dva gola zaostanka se da nadoknaditi. Na Dobravi je igrišče drugačno, mi smo ga seveda vajeni in v 90 minutah je možno marsikaj. Ne bomo se predali!« Domači strateg Marijan Pušnik je odvrnil: »Po naši zasluženi zmagi čestitam gostom za športno in srčno borbo. Lahko bi rekli, da smo dvakrat srečno zadeli, po drugi strani pa smo zapravili kopico priložnosti. Vedeli smo, da bo težko, da se bodo gostje zaprli. Dva hitronoga igralca sta prežala na protinapade. Na povratni tekmi domačinov ne bomo podcenjevali. Izločili so Domžale, ki so tretje v prvi ligi. Proti
CINKARNA
v odprt boj in morebiti prisilila Celjane na branjenje. Vrnil se bo Matic Žitko, ki je bil v sredo na dedkovem pogrebu. Odločilno bo dogajanje na sredini igrišča; Plesec mora zmanjšati število dotikov žoge, Kolsi izboljšati natančnost, Toma-žič Šeruga pa prikazati kaj konkretnega.
DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA
Celje (4-2-3-1): Kotnik - Gobec, Krajcer, Centrih, Korošec - Tomažič Šeruga, Kolsi - Verbič, Plesec, Bajde - Ivanovic. Igrali so še Vrhovec, Bi-lali, Cebara.
Benjamin Verbič je eden redkih v celjskem moštvu, za katerega lahko rečemo, da ima dodano vrednost. Zaradi njegove mladosti se mu še prikradejo napake, ki jih ne velja izpostavljati.
Olimpiji želimo prekiniti strelski post v prvenstvu na domačem igrišču. Za-
radi rumenih kartonov ne bo igral Vrhovec, zaradi poškodb je konec jesenske
sezone za Močiča in Mo-čivnika.« Jutri bunkerja ne bo, Olimpija se bo spustila
Dravinja (4-4-2): Urh
-	Čerenak, Klokočov-nik, Boljanovic, Černec
-	Čander, Zukič, Pristov-nik, Štante - Kotnik, Gosak. Igrala sta še Hriber-nik, Čakš.
Igro celjskega moštva je uspešno organiziral Iztok Kočevar. Levo je Rok Bregar, desno pa Sebastjan Germek.
Uvod po željah
Košarkarji celjskega Luxurisa so štartali v 3. slovensko ligo vzhod, s prepričljivo zmago proti Nazarjam.
Po treh četrtinah so vodili s kar 70:47, končalo pa se je z 80:64. »Imamo izključno amatersko ekipo. Cilj je napredovanje v 2. ligo, ne pa imperativ. Zanimanje gledalcev obstaja, to smo videli v soboto. Zmagali smo rutinirano. Do presenečenja je prišlo v Slovenskih Konjicah, kjer so zmagali Vrani z Vranskega. Naše moštvo bo svoje pravo lice prikazalo na gostovanjih,« meni vodja strokovnega štaba Igor Pučko. Trener članskega moštva je Husein Kahvedžič. Najbolj učinkoviti v njegovi ekipi so bili Domen Ambrož (15 točk), Alen Kahvedžič, Boštjan Zorko (po 14), Rok Bregar (11) in Iztok Kočevar (10).
Za goste je Primož Bitenc dosegel 17 točk. Kot trener jih je vodil kapetan moštva Blaž Vodončnik, ki nima izdanega ustreznega trenerskega kartona, zato je klub kaznovan z 80 evri. V prejšnji sezoni je bil trener Franci Rupreht, ki pa se je posvetil dodatnemu izobraževanju, zato bo moštvo prevzel Veljko Petranovic.
DEAN ŠUSTER Foto: GrupA
Glavni pokrovitelj
Nogometnega kluba Celje
Cestnikov memorial Celjanom
Strelsko društvo Bra-slovče je organiziralo že 28. Cestnikov memorial.
V primerjavi s prejšnjimi leti se je udeležba povečala, saj je nastopilo 34 posameznikov in 11 ekip. Najbolj uspešni so bili celjski strelci, ki so z vojaško puško zmagali ekipno in posamezno. Kljub dežju je prireditev uspela, čeprav so bili do-
seženi slabši rezultati. Vrstni red posamično: 1. Jože Jeram 178 krogov, 2. Cveto Žgajner 177, 3. Slavko Frece (vsi Celje) 176. Najboljši domači strelec Matjaž Kralj je bil s 165 krogi osmi. Ekipno: 1. Celje 530 krogov, 2. SD Sonje Vesel Ivančna Gorica 486, 3. Celje II 482, 4. SD Braslovče 481.
TT
Klateži sedmič zapored!
»Šabac« ohranja malonogometno smetano
S tekmami 18. kroga se je končalo tekmovanje v celjski letni ligi malega nogometa za veterane.
Premočno jo je osvojila ekipa Klateži Taverna Carraro, brez poraza. Edini remi se ji je prikradel v zadnjem krogu, ko je bila v oslabljeni postavi. Pod vodstvom Bora Simiča »Šabca« je slavila že sedmo sezono zapored. Zbrala je 52 točk, Zlatarstvo Tajnšek Coma 43, Veflon CC 37, Črički 26, TiO2 Cinkarna 24, Janezi Bar Elf 22, ŠD Cinkarna 21, Sipro Cetis 15, Elektro Kerš 14 in Azzuri 4. Igralo se je po dvokro-žnem sistemu.
Klateži so prejeli tudi nagrado za fair-play, na vrhu lestvice strelcev sta bila Brečko s 36 in Drobne s 24 goli. Bednječki (Coma) je dosegel 22 zadetkov.
DŠ
Z leve stojijo Simon Sešlar, Boro Simič, Drago Adamič in Mijo Adrinek, čepijo pa Dževad Zukič, Oskar Drobne in Slavko Brečko. Na fotografiji manjkajo Peter Kelenc, Zoran Lazič, Andrej Dobovičnik in Joviša Kraljevič.
Plešnik v Beogradu presenetil vse!
V »Urškini kategoriji« finale v znamenju Sankakuja - Jutri v gasilskem domu
Zelo številčna slovenska reprezentanca v judu se je udeležila tekme evropskega pokala v Beogradu. Trenerji Marjan Fabjan, Igor Trbovc in Urška Žolnir so v srbsko prestolnico odpeljali kar 15 tekmovalcev celjskega kluba Z dežele Sankaku.
Zelo so se izkazali, saj so osvojili šest medalj, kar štiri zlate. Na turnirju, ki je eden prvih močnejših v novem olimpijskem ciklu, so zmagali Nina Miloševič (do 63 kg), Anka Pogačnik (-70 kg), Ana Velenšek (-78 kg) in Rok Plešnik (-60 kg). V najlažji moški kategoriji je komaj 17-letni Plešnik v polfinalu presenetljivo ugnal izkušenejše-ga klubskega sotekmovalca Matjaža Trbovca, nato pa v finalu še Čeha Pulkrabeka!
Nina Miloševič je bila v pol-finalu boljša od Vlore Bedžeti, Dobitniki medalj v Beogradu. Z leve stojijo Petra Nareks, Nina Milo-nato pa je bil finale - tako kot ševič in Tina Trstenjak, čepijo pa Ana Velenšek, Rok Plešnik in Anka na evropskem pokalu junija v Pogačnik.
Celju - v znamenju Sankakuja. Tedaj je zmagala Tina Trstenjak, tokrat pa je bila spretnej-ša Nina. Tretja je bila v kategoriji do 57 kg Petra Nareks. Peti so bili Vesna Bukič, Matjaž Trbovc in Mihael Žgank, sedmi pa Adrian Gomboc.
Na Lopati, kjer izjemno kakovostno trenirajo, pa so ponosni na moštvo, ki tekmuje v 1. slovenski ligi. Po osvojitvi naslova državnih prvakov se je strokovno vodstvo odločilo za temeljito pomladitev ekipe in poraza v 1. krogu sta bila pričakovana. V drugem pa so celjski mladinci in kadeti nastopili proti favoriziranima moštvoma Šiške in Gorišnice. Proti Šiški so izgubili s 5:1, pod vodstvom Igorja Trbovca pa so prijetno presenetili z zmago s 4:3 nad precej izku-šenejšo Gorišnico. Po mnenju Marjana Fabjana so si s tem zagotovili obstanek v ligi. Zmagali so Rok Plešnik, Jaša Veler, Marcel Brajdič in Rok Djakovič. Slednji je dobil tudi posamični dvoboj s Šiško. V naslednjem krogu bodo Celjani jutri gostili mariborska kluba, Branik in Železničar. Tekma se bo v dvorani Gasilskega doma Ostrožno začela ob 18. uri.
DEAN ŠUSTER Foto: GrupA
Dvojni dvojček Larise Ocvirk
Košarkarice Athletea so v tekmi 3. kroga državnega prvenstva s prepričljivim 102:72 premagale Odejo iz Škofje Loke. Celjanke danes čaka tekma 6. kroga Jadranske lige, ko gostujejo v Banja Luki pri ekipi Mladi Krajišnik. Zopet bodo izjemno oslabljene.
Celjska zasedba je bila v sredo neverjetno okrnjena. Na Marico Gajič, Živo Macura in Evo Lisec trener Grgič ne more računati. Alma Potočnik je odigrala le dobrih pet
minut. Stanje je v tem trenutku »kritično«, a Celjanke se ne dajo in še naprej navdušujejo. Athlete je na začetku tekme zaostajal s 17:23, po prvi četrtini s 23:26. Zatem so gostiteljice postavile stvari na svoje mesto in brez večjih težav vknjižile novo zmago.
Sanja Orozovic je bila s 27 točkami najboljša strelka, 24 jih je dodala Rebe-ka Abramovič. Z dvojnim dvojčkom (21 točk in 17 skokov) se je izkazala 15-le-tna Larisa Ocvirk. »V Banja Luko odhajamo v izjemno težki situaciji. Ritem tekem in treningov je neizprosen ...
Damir Grgič: »Naporno je, upam, da v Banja Luki ne bo novih poškodb.«
CINKARNA
Naporno je. Upam, da bomo nazaj prišli celi, brez dodatnih poškodb, in da se bomo dostojno upirali favorizirani domači ekipi. V vsakem primeru se bomo srčno borili in
poskusili dokazati, da v naši ekipi je perspektiva,« je pred današnjo tekmo v Banja Luki dejal trener Damir Grgič.
MITJA KNEZ Foto: TimE
S štirikolesnika na sani
Dirkač z ATV iz Prebolda Marko Jager je v enem dnevu dirkal in dominiral na domačem in »evropskem« cross-country prvenstvu.
»Soboto sem začel na domačem prvenstvu v Dragonji in po eni uri dirkanja sedel v avto ter se zapeljal v severno Italijo še na finalno dirko nemškega, avstrijskega in italijanskega prvenstva. Na obeh dirkah sem bil med ATV praktično brez konkurence in dokazal, da je za menoj resnično izredna sezona,« pravi Jager, ki mu je bila proga v Attimisu pisana na kožo. »Od cross-countryja je ostal le country. Trasa je bila speljana predvsem po gozdu in nič po mo-tokros stezi. Bilo je veliko hitrih odsekov med drevesi in tehnično zahtevnih blatnih strmin s stranskim nagibom. Toda zaradi blata, ki se mi je nabral na pogonskem agregatu in ga pregreval, sem moral upočasniti tempo, kar pa ni ogrozilo moje zmage.«
Jagrovo vožnjo si lahko jutri ogledate na zaključku domačega XC prvenstva v Orehovi vasi. Nato bo misli usmeril k zimski sezoni, ko bo štirikolesnik zamenjal za motorne sani. Namerava se udeležiti snežne različice cross-countryja in predvsem dirk v hillclimbingu. Lani je bil avstrijski podprvak in seveda bo skušal uvrstitev izboljšati ...
DŠ
PANORAMA
NOGOMET
Pokal NZS, četrtfinale, prva tekma: Celje - Dravinja 2:0 (1:0); Verbič (2, 91).
ROKOMET
Pokal RZS, osmina finala: Črnomelj - Celje Pivovarna Laško 18:40 (8:20); Razgor, Žvižej 6, Poteko, Zelenovič 4, Blagotinšek, Janc, Žabič, Mačkovšek 3, Marguč, Skube, Lekai 2, Toskič, Ranevski 1, Loka - Gorenje 24:34 (13:17), Bezjak, Gams, Dolenec 5.
KOŠARKA
Pokal KZS, 3. krog: Radenska Creativ - Zlatorog 80:90.
1. SL (ž), 3. krog: Athlete
-	Odeja 102:72; Orozovič 27, Abramovič 24, Ocvirk 21, Gabrovšek 13, Bošnjak 11, Petrovič 4, Dimec 2; Oblak 22, Horvat 14. (MiK)
ŠPORTNI KOLEDAR
Petek, 26. 10.
ROKOMET
1. SL (ž), 6. krog: Zelene doline Žalec - Naklo-Tržič (18), Velenje - Krka (19.30).
MALI NOGOMET
1. SL, 6. krog: Nazarje
-	Dobovec (19).
Sobota, 27. 10.
NOGOMET
1.	SL, 15. krog: Celje
-	Olimpija (17).
2.	SL, 13. krog, Slovenske Konjice: Dravinja - Bela krajina (15).
3.	SL - vzhod, 10. krog: Šmarje - Dravograd, Štore:
Kovinar - Beltinci (15).
Štajerska liga, 10. krog: Žalec - Šoštanj, Šentjur - Lenart (15).
MČL, MNZ Celje, 10. krog: Kozje - Mons Claudius, Rogaška - Radeče, Vojnik - Krško B (15).
MALI NOGOMET
2. SL, 6. krog: Benedikt
-	Velenje (21).
KOŠARKA
1.	SL, 2. krog: Rogaška
-	Grosuplje, Domžale: Helios - Tajfun, Šoštanj: Elektra
-	Mercator (19), Ljubljana (Kodeljevo): Slovan - Zlatorog (19.30).
2.	SL, 4. krog: Portorož
-	Terme Olimia (20).
3.	SL - vzhod, 2. krog: Komenda - Luxuris Celje (19).
1. SL (ž), 3. krog: Konjice
-	Ježica (16.30).
ROKOMET
1. SL, 8. krog: Ribnica - Celje Pivovarna Laško, Koper: Cimos - Gorenje (19).
1. SL (ž), 6. krog: Logatec - Celje Celjske mesnine (18).
ODBOJKA
1. DL, 4. krog: Maribor
-	Šoštanj Topolšica (17).
1. DL (ž), 4. krog, Šempeter: Aliansa - Luka Koper (19).
Nedelja, 28. 10.
NOGOMET
1.	SL, 15. krog, Kranj: Triglav - Rudar (14).
2.	SL, 13. krog: Šmartno 1928 - Krško, Šenčur - Šam-pion (14).
3.	SL - vzhod, 10. krog: Odranci - Zreče (15).
KOŠARKA
1. SL, 2. krog: Maribor
-	Hopsi (12).
Povabljen
obetavni
Blagotinšek
Tekme osmine finala pokalnega tekmovanja za roko-metaše so minile brez presenečenj. Ekipa Celja Pivovarne Laško je zmagala v Črnomlju s 40:18, Gorenje pa v Škofji Loki s 34:24.
Pri Celjanih sta bila najbolj učinkovita David Razgor in Luka Žvižej s po šestimi goli. Tri zadetke je dodal Blaž Blagotinšek, krožni napadalec, ki se je vrnil z izposoje v Krškem. 18-letnega celjskega rokometaša (201 cm) je pred novim kvalifikacijskim ciklom za nastop na evropskem prvenstvu na Danskem leta 2014 v slovensko reprezentanco povabil selektor Boris Denič. Na njegovem seznamu so še štirje igralci celjskega kluba, Matevž Skok, Gašper Marguč, Luka Žvižej in Sebastian Skube.
Denič ni poklical Velenjčana Vida Kavtičnika, ki je poškodovan. V reprezentanco se vračata Celjan Nenad Bilbija, ki je po operaciji ahilove tetive že v polnem pogonu pri nemškem Mindnu, in član Gorenja Klemen Cehte. V selekciji je tudi Dragan Gajič. Celjan namreč ni več med osumljenimi za domnevno prirejanje tekme v Franciji. V reprezentanci pa ni več Boruta Mačkovška. Gorenje bodo poleg Cehteta zastopali Marko Bezjak, Jure Dolenec, David Miklavčič in Matej Gaber.
DEAN ŠUSTER
CINKARNA
S petelini do brajeve vrstice
Izpoved navdušenega pohodnika in tekača
Celjana Ivana Hrovata je pri rosnih sedmih letih zbil avto. V prometni nesreči je zaradi poškodbe mrežnice izgubil vid. Slepota je bila izjemen šok, a Ivan se je z novim življenjem soočil pogumno, saj mu, kot pravi, kaj drugega ni preostalo. Danes je samostojen človek, ki dneve posveča predvsem športu in ustvarjalnosti.
Le trenutek je potreben, da se ti življenje popolnoma postavi na glavo, in Ivan Hrovat je to leta 1970 občutil na lastni koži. Naenkrat je v njegovem življenju zavladala tema in vsakodnevna tudi najbolj enostavna opravila so postala težavna, šolo je zamenjal zavod za slepe in slabovidne, stare prijatelje so zamenjali novi. »Ne smeš se smiliti sam sebi in nekako gre. S samopomilovanjem ne prideš nikamor,« pravi Ivan, ki se s svetom od nesreče srečuje s pomočjo ostalih čutil, vseeno pa v njem tli upanje, da mu bo napredek v medicini nekoč vendarle lahko povrnil vid.
Nakup sodobnih pripomočkov za slepe ni mala malica
Izšolal se je za telefonista in zaposlitev našel v Kovinotehni. Ko je podjetje propadlo, je ostal brez dela. Invalidsko se je upokojil, saj, kot pravi, možnosti za zaposlitev telefonista dandanes ni, pri čemer dodaja, da se z zaposlitvenimi težavami srečuje večina invalidov v Sloveniji. Ivan si dneve tako med drugim krajša z izdelovanjem izdelkov iz mavca. Izpod njegovih rok nastajajo petelinčki, ki lahko služijo kot okras ali kot svečnik, z njihovo prodajo pa želi Ivan zbrati denar za nakup brajeve vrstice, pripomočka, ki slepim omogoča delo z računalnikom. Za nakup vrstice potrebuje približno osem tisoč evrov, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije Ivanu nakupa ne krije, saj je, kot pravi, iz obveznega
zdravstvenega zavarovanja pred leti prejel že brajev pisalni stroj.
»Zakonodaja določa, da imamo slepi pravico do tehničnega pripomočka, ki ga sofinancira zavod, le enkrat v življenju, čeprav vemo, da tehnologija izjemno napreduje,« razlaga Ivan Hrovat. Prav slab dostop do tehnologije, prilagojene slepim, je, kot dodaja, tudi tisto, kar najbolj pogreša, ob čemer še razloži, da dandanes obstajajo tudi mobilni telefoni, prilagojeni slepim. Tudi ta programska oprema je draga, zato Ivan uporablja kar standardni telefon, neodgo-vorjene klice in sporočila pa mu pač preveri videča oseba.
Maraton kot dober preizkus vzdržljivosti
Ivan veliko časa preživi v naravi. Posebej rad ima dolge sprehode, predvsem na Kunigundo, pogosto pa ga je mogoče videti tudi na poteh ob Savinji. Svoje meje Ivan redno preizkuša tudi na maratonu Celje-Logarska dolina. Prvič se je maratona, kar najdaljše, 75-kilometrske proge, udeležil leta 1993, a je malo pred Ljubnim odstopil. Naslednja leta je »počival« in se na maraton ponovno podal leta 2002. Od takrat je, z izjemo leta 2007, sodeloval na prav vsakem. Večkrat je premagal najdaljšo razdaljo, nekajkrat pa se je lotil tudi nekoliko krajših tras, tako da se na pot ni odpravil iz Celja, temveč iz Ljubnega ali Luč. Na letošnjem mara-
Številni ljudje se, kot pravi Ivan Hrovat, k njemu bojijo pristopiti. Tako se večkrat zgodi, da komunicirajo z njegovo partnerko Matejko in ne z njim. Pri tem opozarja, da marsikdo misli, da imajo slepi ljudje in ostali invalidi tudi motnje v duševnem razvoju, kar nikakor ni res.
tonu Celje-Logarska dolina je ponovno »padla« najzahtevnejša znamka. Na poti ga je spremljal Boris Kolman. »Lani sem bil na maratonu sam in na poti sva se srečala z Borisom, ki je rekel, da gre naslednjič z mano. Obljubo je držal in se mi letos pridružil,« pravi Ivan, ki je tovrstne pomoči še kako vesel. Proga je namreč predolga, da bi si lahko zapomnil, kje točno poteka, prav tako pa se trasa na določenih odsekih iz leta v leto nekoliko spreminja. Del 75-kilometrskega maratona sta Hrovat in Kolman prehodila, del pretekla, ciljno črto pa sta prečkala po približno 13 urah, saj vreme letos, kot pravi Ivan, ni bilo idealno. Zakaj ga prav maraton Celje-Logarska dolina tako privlači, da se na progo vedno znova vrača, Ivan pravzaprav ne ve, pravi pa, da je to odličen vzdržljivo-stni test. V preteklosti je med drugim sodeloval tudi na Rokovem teku v Šmarju pri Jelšah, dvakrat se je udeležil maratona v Kopru, tekačem pa se je pridružil tudi na teku okoli Šmartinskega jezera.
ANJA DEUČMAN Foto: GrupA
Celje in celjske ulice ima Ivan praktično v malem prstu. Pravi, da so glavni križišči v mestu pred dvema letoma opremili z zvočnim signalom za prečkanje ceste, tu in tam pa ga, kot priznava, nekoliko zmedejo le kakšna dela v ulicah, ki jih je v zadnjih mesecih precej. Težko pa se je, kot pravi, znašel na primer v Kopru, kjer je živel nekaj časa. Največjo težavo so mu predstavljala izjemno velika krožna križišča. »V Celju je v krožiščih od enega prehoda za pešce do drugega kakšnih 12 korakov, v največjih koprskih krožiščih pa potrebuješ kar 33 korakov, zato si toliko težje zapomniš smer,« pravi Ivan.
Ivan Hrovat se na celjskih ulicah odlično znajde, a brez obveznega pripomočka slepih, palice, seveda ne gre.
VLADO KRESLIN
z Beltinško ftanflo in Malimi bogovi
Pol mi pesem...
Petek, 9.11., ob 19.30 v Dvorani Golovec Celje
Prodajna mesta vstopnic: Eventim, poslovalnice Pošte Slovenije, Petrol, Hiša vstopnic City center, TIC Celje ter oglasni oddelek Novega tednika in Radia Celje,
Razveselite svoje najdražje ob
rojstnem dnevu, obletnici, poroki ali kar tako. Presenetite jih s čestitko na Radiu Celje!
Ob plačilu treh radijskih čestitk vam četrto podarimo.
Predvajamo jih vsako nedeljo po 13. uri.
Akcija ne velja ob uveljavitvi kuponov za brezplačne čestitke.
Ko se utečeno življenje v nekaj urah spremeni v prah
Družini Škorjanc in Hrastnik s Strmce pri Laškem sta v požaru pred dnevi izgubili dom
Počiščena okolica hiše ob našem obisku ni več pričala o razsežnostih tragedije, ki je zadela njene stanovalce. V sončnem dnevu so delavci ravno sedli k malici. Že nekaj minut kasneje pa je na plošči v prvem nadstropju spet vse vrvelo. Lep sončen dan ob našem obisku bi to jesen lahko bil eden zadnjih pred snegom. »Utrujeni smo res. Že ves teden sem tu od jutra do noči. Niti obriti se nisem utegnil,« na-vrže eden od fantov. V isti sapi zamahne z roko. Kaj bi to, njegov brat Damjan je v tej hiši v nekaj urah usodne noči izgubil skoraj vse.
Zgodilo se je v noči na ponedeljek 15. oktobra. »Na srečo sem bedela. Za pokanje, ki sem ga slišala okrog ene ponoči, sem najprej krivila radio,« še vedno pretresena pripoveduje mama Marija. »Ogrnila sem si jopo in šla pogledat.« Nadaljevanje pa je zavito v dim. »Kričala sem, da so se vnele saje, budila ostale v hiši in hkrati klicala gasilce.« Na podstrešju so poskušali še sami gasiti z gasilnim aparati. Šele ko so prišli ven, je bilo jasno, da je
celo ostrešje že v plamenih. Samo iz hiše smo morali. V pižamah, samo s tem, kar smo imeli na sebi, so nas odpeljali na varno.«
Ko ima hudič mlade ...
V prvem nadstropju sta živela Marija in njen sin, v pritličju pa si je dom uredila hči z družino. Pritličja se ogenj sicer ni dotaknil, je pa svoje naredila voda. Kar je zgrešila ob gašenju, je temeljito namočila v dveh deževnih dnevih, ki sta sledila. S komaj pobarvanih sten prijetnega stanovanja se zdaj povsod lušči omet, prostor napolnjuje vlaga. »V zadnjem letu so si uredili domovanje. Vsi smo pomagali in se veselili z njimi,« je Marija na robu solz. Tudi za to, ker so bili dohodki že pred to nesrečo podpovprečni. Sin je delal v podjetju, ki je na poti v stečaj. Hči po porodniški nima službe. Živeli so od zetove plače in njene pokojnine. Tudi kakšen kredit je zraven. Med stroški, ki jih letošnjo pomlad niso več zmogli, pa je bilo - da je nesreča še večja - podaljšanje zavarovanja
Na pogorišču so izginila desetletja njihovega življenja. Nekaj dragocenosti je zatočišče našlo v drvarnici.
za hišo. »Enostavno ni bilo denarja. Prej smo premijo
deset let redno plačevali,« skrušeno doda Marija.
Želite pomagati?
V pritličju si je mlada družina Hrastnik uredila lep dom. Kdaj se bodo vanj lahko vrnili, jim ne zna nihče povedati ...
Z Rdečega križa Laško so sporočili, da je družina upravičena do sleherne pomoči, ki jo je možno zagotoviti. Štirje odrasli in dvoje otrok namreč živijo od ene plače in skromne pokojnine.
Sosedska solidarnost se je že izkazala v vsej plemenitosti, a obnova hiše bo zahtevala širšo pomoč. Na območnem združenju Rdečega križa Laško so tako že začeli akcijo zbiranja pomoči. Njihovi poverjeniki denar zbirajo na terenu, pomoč pa lahko prinesete tudi na sedež RK Laško. Odprli so tudi tran-sakcijski račun, kamor lahko nakažete svoj prispevek. Številka je: 0600 0000 3706 087 s sklicem 00 7040 0031 »Za družino Škorjanc«. Več informacij lahko dobite na sedežu rK Laško pri Vladu Marotu na številki 734-3460 ali 041-736-166.
Marija Škorjanc skupaj z zetom Damjanom Hrastnikom. Prijatelji in sosedje jim sicer pomagajo že vse dni po požaru od jutra do večera. A dnevi so vse krajši in zima vse bližje. »Ko bi uspeli vsaj toliko pokriti, da se čez zimo ne bi delala škoda.« Vsaka pomoč pa bo ob tem več kot dobrodošla.
Tudi lonec enolončnice zlata vreden
Na pomoč so prvi priskočili sosedje, potem gasilci, zjutraj pa so jih že obiskali župan Laškega Franc Zdolšek s predstavniki občine, humanitarnih organizacij in drugih. Nadomestno stanovanje so jim našli v Rimskih Toplicah. Je prostorno, a brez opreme. Dobri ljudje so jim z njo že priskočili na pomoč. Pralni in sušilni stroj so sicer rešili, a slednjega očitno prepozno. 10-letno punčko trenutno vozijo v šolo v Laško. Po vseh šokih, ki jih je doživela, je res ne morejo še prešolati. Za piko na i je zbolel še 15-mesečni malček. »Ne vem, kaj bi brez pomoči sosedov in drugih dobrih ljudi. Za hrano v novem domu so nam iz Karitasa prinesli velik paket. Tu nam s hrano za
delavce pomagajo sosedje in drugi. Danes bo kosilo prinesla ena gospa iz Paneč. Veste, da ni blizu. So sami preživeli plaz in vedo, kaj pomeni biti v stiski,« Marijo premagajo solze.
SAŠKA T. OCVIRK Foto: SHERPA
Trenutno hišo pospešeno obnavljajo. Upajo, da bodo pred zimo zadevo vsaj toliko pokrili, da se ne bo delala škoda. Predvsem jih priganja čas, pa tudi vsega drugega jim manjka. Hvaležni bodo za vsakršno pomoč, tudi ali še posebej v obliki gradbenega materiala. Fantom, ki tu delajo že vse dni od jutra do večera, počasi zmanjkuje dopusta, tako da bo dobrodošel tudi kakšen par pridnih rok.
Gimnazijski koncert pomoči
Dijaki Gimnazije Celje - Center pripravljajo danes, v petek, ob 11.30 v gimnazijski športni dvorani 7. tradicionalni dobrodelni koncert. Z Interact klubom Celje letos zbirajo pomoč za družino Gilčvert iz Dramelj, doslej pa so zbrali že malo več kot 2.000 evrov.
Dijaška skupnost GCC bo pripravila dobrodelni koncert že sedmo leto zapored na dan pred začetkom jesenskih počitnic, že drugič pa se ji bo pridružili tudi Interact klub Celje, ki pod okriljem organizacije Rotary združuje dijake vseh treh celjskih gimnazij. Na koncertu bodo z glasbenimi gosti iz šole, Celja in Slovenije - pevko Nušo Derenda, dijaško zasedbo DOT, GCC Rock bandom, Z3RO Z3RO, ŠILA in The Šlager's - dijaki in profesorji ter različne celjske mladinske organizacije zbirali denar za gradnjo novega doma za družino Gilčvert iz Dramelj, ki jo pesti huda finančna stiska. Ob tem se družina, ki živi v nemogočih stanovanjskih razmerah in jo je lani pretresla tudi smrt matere, bojuje še z nestabilnim zdravstvenim stanjem mlajšega sina.	IS
Oglasna priloga marketinga Novega tednika in Radia Celje
»Trajnostna gradnja in energetska učinkovitost gresta z roko v roki«
Ko danes govorimo o energetiki, ne moremo mimo izrazov, kot so obnovljivi viri energije (OVE) in učinkovita raba energije (URE). Nedolgo nazaj je bila v Velenju ustanovna konferenca projekta TIM OVE URE. Gre za traj-nostno informacijsko mrežo obnovljivih virov energije in učinkovite rabe energije, ki je odprta, neprofitna in vsem dostopna mreža. Nastala je kot odgovor na obstoječe probleme na področju OVE in URE v Sloveniji. Pogovarjali smo se s Cvetom Fendretom iz Šolskega centra Velenje, ki je eden od ustanoviteljev projekta TIM OVE URE.
Zakaj je nastala potreba po tovrstni mreži?
Trajnostna informacijska mreža obnovljivih virov energije in učinkovite rabe energije (TIM OVE URE) je nastala kot odgovor na obstoječe probleme na področju OVE in URE v Sloveniji. Pobudniki in ustanovitelji mreže so Sa-vinjsko-šaleška gospodarska zbornica, podjetje EUTRIP, d. o. o., Šolski center Velenje in Slovensko društvo vzdrževalcev. Vzpostavili smo spletni portal www.tim-ove-ure.si z aktualnimi in preverjenimi podatki s področij OVE in uRe, saj je doslej vladala precejšnja zmeda zaradi pogosto povsem netočnih podatkov, povezav
Cveto Fendre
in gradiv. V septembru je bila sprejeta nova direktiva o energetski učinkovitosti zgradb, ki zahteva dosledne energetske sanacije objektov do leta 2050. Sanacije bodo morale zagotoviti celovito energetsko bilanco, kar bo možno le s celovito obnovo. Mreža bo lastnikom in uporabnikom zgradb tudi pri tem zagotovila dostop do ustreznih informacij. V zadnjem času je bilo saniranih kar nekaj zgradb javnih zavodov, pri upravljanju na novo nameščenih sodobnih tehnologij pa so se pokazale precejšnje težave. Po naših opažanjih predstavlja problem tudi vzdrževanje nadzornih sistemov in sodobnih sistemov OVE. Ta mreža je tako namenjena tudi širšemu obveščanju javnosti ter ponuja relevantne
Linda p S.KM
LINDAP S KM d.o.o., Podlog 3, 3311 Šempeter PE Pisarne skladišče, Šentrupert 41, 3303 Gomilsko
Tel.: 03/ 7000 500, GSM: 041/ 444 397 E-mail: info@lindap.si, Web: www.lindap.si
Sekalnik za sekance Valvorini
že od 2.800,00 eur
z ddv-jem naprej.
Sekalniki za sekance odličnega danskega proizvajalca Lindana
STOKER - OGREVANJE NA RIOMASO
Gorilnik Stoker gre skoraj na vsako peč, upravljanje je zelo enostavno. Kot gorivo se lahko uporabi koruza, sekanci, pšenica, žagovina, oblanci, peleti...
informacije na teh področjih za vse zainteresirane.
Za kaj se bo mreža zavzemala?
Glavni cilj TIM OVE URE je mreženje akterjev, ki se vedno srečajo v eni točki - zgradbi. Mreža bo povezala proizvajalce in distributerje energijskih medijev, lastnike, upravljavce in uporabnike zgradb ter proizvodna podjetja, ki sodelujejo pri celovitih energetskih sanacijah. Razvojno področje mreže smo zaupali različnim inštitutom in univerzam, oza-veščanje in drugo splošno dejavnost pa inženirskim podjetjem in lokalnim energetskim agencijam.
Na kaj mislimo, ko omenjamo trajnostno gradnjo in energetsko učinkovitost?
Trajnostna gradnja in energetska učinkovitost gresta skupaj z roko v roki. Gradnja je usmerjena predvsem v pasivne in energijsko pozitivne zgradbe, ki zahtevajo sodobne gradbene in izolacijske materiale. Danes smo na prehodu od fosilnih goriv, zemeljskega plina, vodika in geotermalne energije do največje možne neposredne uporabe sonca. Sončna energija je energija prihodnosti, ki jo bomo lahko uporabili pri ogrevanju, hlajenju, pridobivanju električne energije ali si celo omislili sončno soproizvodnjo toplotne in električne energije.
Kaj lahko naredi vsak od nas za večjo energetsko učinkovitost?
Potrebno bo delovati traj-nostno in ekološko v energetskem in socialnem smislu. Vrednote narave in človeka bo treba postaviti v ospredje. Večja energetska učinkovitost se skriva v majhnih stvareh. Pričnimo pri sebi in kazalci ogljičnih odtisov se bodo pričeli izboljševati. Na primer, ne porabljajmo električne energije za ogrevanje in pripravo tople vode (če to ni edina možnost), v velikih objektih nikakor ne uporabljajmo kurilnega olja ipd.
Kje nam uhaja denar? Kje so »luknje« pri energetski učinkovitosti stanovanjskih objektov?
Problem predstavlja necelovito in nepravilno izvajanje energetskih sanacij in rekonstrukcij objektov. Čemu namreč posodobiti kotlovnico pri starem stavbnem pohištvu ter neizolirani fasadi in podstrešju? Zakaj postaviti hišno sončno elektrarno in električno energijo v celoti prodajati v omrežje pri zastareli notranji in zunanji razsvetljavi? Vse to pomeni obnašati se razsipno - se v kadi z vročo vodo na-
Mladinski hotel Punkl (prvi leseni ekološki nizkoenergijski hostel v Sloveniji, 2011)
makati uro in več, po tem pa še iti pod tuš.
Je na voljo kaj denarja za energetske sanacije v obliki subvencij?
Na nacionalnem nivoju sredstva Eko sklada za tovrstne subvencije pohajajo. Priča smo tudi nelogičnim primerom, ko so okna s primerno zasteklitvijo in lesenim okvirjem predmet subvencije, cenejša enaka okna s PVC-okvirjem pa ne. Določena sredstva je možno črpati tudi iz skladov EU (kohezijska sredstva). V zadnjem času so bili relativno uspešno izvedeni nekateri državni javni razpisi. Zalomilo pa se je pri zadnjem razpisu, ki ga je izdalo Ministrstvo za infrastrukturo in prostor za objekte v lasti lokalnih skupnosti. Na voljo je 52 milijonov evrov, sofinanciranje bo 100-odstotno, lokalne skupnosti pa bodo morale kriti le DDV. In kje je tu problem? Kot upravičeni strošek se je v razpisu »izgubila« notranja razsvetljava, se je pa v njem znašla soproizvodnja toplotne in električne energije. Kot da šole, vrtci, kulturni domovi delajo vse dni v letu in tudi ponoči. Žal pri tem besede ni imela stroka, ampak tovrstne aktivnosti pelje neka politika ...
Kakšni so trendi v svetu glede ogrevanja, ogrevalnih sistemov?
Ogrevanje in hlajenje bo tehnološko napredovalo, vendar ne z uporabo klasičnih klimatskih naprav. Večji pomen in poudarek bo dobilo prezračevanje (z rekuperacijo), saj so novozgrajeni energijsko varčni objekti preveč zrakotesni, da bi uporabnikom omogočali ugodno bivanje. Razvoj bo šel v smeri pasivnega klima-tiziranja prostorov, nadzorni računalniški sistemi pa bodo z ustreznimi algoritmi optimi-
zirali dnevno in letno obdobje bivanja.
Zakaj je les primeren kot energent? Kakšni sploh bodo energenti prihodnosti?
Slovenija je gozdnata dežela, a je v prvi vrsti potrebno les uporabiti kot kakovosten material predvsem v gradbeništvu in šele v zadnji fazi uporabiti odpadke kot kurivo. Les je v Sloveniji le delno primeren kot energent, zato bi ga morali uporabljati za zasebne objekte in manjše skupine zgradb in to v kombinaciji s sončno energijo. Energenti prihodnosti
s stališča OVE v Sloveniji so sončna, geotermalna in vetrna energija - prav v takšnem vrstnem redu, saj moramo biti pri uporabi in lokaciji vetrnic zelo previdni.
Kolikšne so zaloge lesne biomase v Sloveniji?
Zaloge lesne biomase naj bi bile zadovoljive, seveda ob optimalni in preudarni rabi. Sam menim, da v Sloveniji les kot surovino izvažamo v večjem obsegu, kot bi smeli, nazaj pa ga odkupujemo kot pohištvo, lesni gradbeni material in celo pelete ... Tu ima Slovenija še veliko možnosti.
lilkl) ^^jjpPJŽ^TE ZA ft DENAR
^ I Jr
ENO STAVN GIN AR RŽ/S Ijl U.E P-REKOJINTERN ETA
Lesna biomasa cenovno ugoden in okolju prijazen domač vir energije
Ogrevanje na lesno bio-maso je med vse bolj priljubljenimi načini ogrevanja. Poglavitni razlog za to je gotovo tudi cena. O razlogih za ogrevanje na biomaso, pa tudi o trendih, ki se nakazujejo na tem področju, smo se pogovarjali s Tomažem Rifljem, direktorjem podružnice podjetja KWB v Sloveniji.
Kateri je poglaviten razlog za ogrevanje na bio-maso?
Na to vprašanje se da odgovoriti na veliko načinov oz. večplastno. Prvi odgovor na to vprašanje je seveda prijaznost do okolja, ker gre za ogrevanje z obnovljivimi viri energije in ne spušča viškov CO2 v ozračje. Ta vidik v tem trenutku pri ljudeh ni odločilnega pomena za nakup. Drugi odgovor je cenovna ugodnost energentov, kot so peleti, sekanci ali drva. Te tri vrste spadajo med cenovno najugodnejše ener-gente in pri sedanjih cenah fosilnih goriv je to glavni povod, da se ljudje odločajo za zamenjavo vrste ogrevanja. Tretji odgovor je predvsem strateškega značaja, saj imamo pri nas gozdove in velike zaloge energenta. Te zaloge nas uvrščajo v sam vrh v Evropi. Pri tem pa je seveda treba poudariti, da se uporabljajo samo ostanki, ki niso namenjeni za predelavo v polizdelke in izdelke z višjo dodano vrednostjo. Ta vidik ima izredno pozitiven učinek na lokalno ekonomijo! Gre torej za okolju prijazno in cenovno najugodnejše ogrevanje z domačimi viri energije!
Kako veliko je zanimanje pri nas za ogrevanje z bio-maso v primerjavi z ostalimi evropskimi državami? Kakšni so trendi v sosednji Avstriji, Skandinaviji?
Zanimanje z leti raste, predvsem je glavno gibalo cena energentov. V tujini, predvsem na nemško govorečem območju (Nemčija, Avstrija), zanimanje raste zadnjih 10 let, kar je pri nas izraziteje v zadnjih treh letih. Slovensko tržišče je še izredno mlado, ni še zadovoljive logistike za dostavo peletov s posebnimi cisternami in seveda glavnina posega po nizkocenovnih rešitvah, ki pa na dolgi rok niso rešitev. Do lanskega leta je bila Slovenija dežela drv, ročnega nalaganja energenta, vendar se v zadnjih dveh letih kaže usmeritev v popolno avtomatizacijo v obliki sistemov na lesne pelete in sekance.
Kako pa je s ceno peletov? Se lahko pričakuje višanje cene glede na vse večje zanimanje?
Cena peletov je od vsega začetka relativno stabilna in se giblje v povprečju z indeksom življenjskih stroškov (+/- 3 odstotkov). V letu 2006 je v enem kvartalu sicer cena narasla s 160 evrov za tono na 260 evrov, vendar je bila to posledica neorganiziranosti proizvajalcev peletov, ki niso pravočasno odreagirali na trende in niso širi svojih zmogljivosti. To je bila dobra šola za vse v tej verigi, kaj pomeni dobro sodelovanje in pravočasna izmenjava informacij. V zadnjih letih pa je cena peletov
-°/o CENEJŠI PLIN €
+ NOVA Vqillqnfc. peč = vqreevqnje X2
Ali je vaša plinska peč zastarela?
Preverite!
Priporočamo:
Plinsko kondenzacijsko peč » Privarčujete:
dodatnih 20% z nižjo porabo Izjemna cena!
že od 1.890,00€
BREZPLAČNO SVETOVANJE
041 402 443
www.instalacije-marcen.si
EDVaillanr mar en
instalacije
Tomaž Rifelj, direktor KWB Slovenija: »Eden izmed možnih virov biomase v prihodnosti je hitrora-stoči energetski les, kot sta topol in vrba.«
padla za približno 3 odstotke na letni ravni in je danes 230 evrov za tono, kar je obraten trend od fosilnih energen-tov, ki cena v zadnjih letih kljub krizi raste.
Pelete proizvajajo že na vseh kontinentih sveta in ni več energent, ki bi bil lokalne narave.
Ko se enkrat odločimo za ogrevanje na biomaso, kakšna so vaša priporočila? Na kaj moramo biti pozorni?
Prvi korak je odločitev o vrsti biomase. Ali bomo uporabljali pelete, sekance ali polena. Če je vir pri hiši, bo to verjetno ogrevanje na drva ali pa na sekance. Če pa želimo udobje in nimamo na voljo veliko prostora ter svojega vira, pa je izbira ogrevanje na pelete.
Najpogostejše napake kasneje pri ravnanju s pečjo
pa so uporaba neustreznega energenta in nepravilna izbira nastavitev.
Kakšne so napovedi v prihodnje pri ogrevanju na biomaso?
Trendi oz. raziskave gredo tudi v smeri uporabe druge vrste biomase, ki je primerna za energetsko izrabo. Vendar je tega v tem trenutku še zelo malo, ker ni na voljo zadostnih količin, obstoječe generacije sistemov pa še niso optimalno pripravljene na te energente. Z novimi generacijami sistemov bo to možno. Seveda pa so v ozadju vse strožji okoljski kriteriji in predpisi, ki prihajajo v naslednjih letih in brez naprednih tehnoloških rešitev
Ime peleti prihaja iz angleščine in pomeni kroglico. Postopek peletiranja je star že 100 let in so ga najprej uporabljali v industriji krmil. Pred več kot dvajsetimi leti so v ZDA in Kanadi razvili tehniko za zgorevanje lesnih peletov, ki je nato preko Skandinavije prodrla v Evropo. Lesni peleti so se na nemškem trgu prvič pojavili šele leta 1996. Razvoj kotlov na pelete je nato povzročil velik razmah industrijske proizvodnje pelet po vsej Evropi. Zanimivo: dva kilograma peletov imata enako energijsko vrednost kot liter kurilnega olja. To pomeni, da bomo za vsakih 1000 litrov kurilnega olja porabili 2 toni peletov.
ne bo možno učinkovito in okolju prijazno uporabljati teh sistemov.
Eden izmed možnih virov, ki ima veliko možnosti, je hitrorastoči energetski les, kot sta to topol in vrba. Po
strukturi je enak kot les, vendar ima manj energije ter velik donos na hektar. Kar pa je zanimivo za sodobnega kmetovalca, ki bo vedno bolj tudi dobavitelj energije.
Zamenjava dobavitelja je brezplačna!
»Zamenjava dobavitelja plina in elektrike mora biti za potrošnika preprosta in brezplačna.« Tako pravijo na Zvezi potrošnikov Slovenije, a hkrati opažajo, da zamenjava ni vedno ne preprosta niti brezplačna.
Potrošniki se pri zamenjavi dobaviteljev srečujejo s težavami, ki so po mnenju Zveze potrošnikov Slovenije posledica nepoštenih pogodbenih pogojev posameznih ponudnikov. Zato potrošnike pozivajo, naj se obrnejo nanje, če bodo v pogodbah zasledili določila, ki bi jih omejevala pri morebitni zamenjavi dobavitelja.
Menjava dobavitelja je po zakonu brezplačna in enostavna. Zaradi menjave ni treba zamenjati nobenega elementa opreme ali izvesti fizičnega posega v omrežje. Četudi zamenjate ponudnika, ni nikakršnih možnosti, da bi se zaradi tega prekinila dobava električne energije ali zemeljskega plina. Ne glede na to, kje v Sloveniji živite, lahko izberete kateregakoli ponudnika. Kakšen bi bil vaš prihranek ob menjavi dobaviteljev, lahko preverite na spletni strani Javne agencije RS za energijo.
Na Zvezi potrošnikov Slovenije so naredili spletno stran www.123zamenjaj.si, na kateri lahko potrošniki izvedo vse o menjavi ponudnikov plina in električne energije in o aktualnih cenah teh dveh energentov.
18
KRONIKA
NOVI TEDNIK
Dimniški požari lahko povzročijo tudi smrt
Začetek kurilne sezone je nevaren
Zagotovo je bolje plačati nekaj deset evrov za strokovni pregled kurilne naprave in napeljave kot več tisoč evrov za popravilo škode, ko je za preventivo že prepozno. (slika je simbolična)
Kako nastane dimniški požar?
Dimni plini se na poti skozi dimnik ohlajajo. »V primeru, da se pred izstopom iz dimnika ohladijo pod temperaturo kondenzacije, na stenah dimnika vodna para kon-denzira. V primeru uporabe trdih goriv (les, premog, briketi) se na nastali sloj vode vežejo trdni delci iz dimnih plinov (saje), kondenzira pa tudi katran. Pri dolgotrajno nizki temperaturi dimnih plinov na stenah dimnika kondenzira veliko katrana, ki tvori katransko oblogo. Katranske obloge pa nastajajo tudi pri znižanju obratovalne moči peči (ob zmanjšanju dovoda zraka),« razlagajo dimnikarji.
Zaradi vseh oblog v notranjosti dimnika je njegovo delovanje razvrednoteno in pod določenimi pogoji lahko pride do samovžiga katrana in saj. »Samovžig je opazen, saj običajno nastane v obliki eksplozije, iz dimnika pa bruhajo plameni. Tempera-
Zaradi začetka kurilne sezone se bo spet povečalo število dimniških požarov. V Sekciji dimnikarjev pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije ocenjujejo, da je bilo v minuli kurilni sezoni v Sloveniji zaradi dimniških požarov kar za pet milijonov evrov gmotne škode. Največ škode takšni požari povzročijo seveda v stanovanjskih in gospodarskih objektih.
Kadar se požar razširi, pride tudi do nesreč s smrtnim izidom, saj svoje naredi še zastrupitev z ogljikovim monoksidom. Najpogostejši vzroki za dimniške požare so dotrajanost dimnikov, nepravilna in nestrokovna vgradnja dimnikov, nepravilno prezračevanje in samovžig, katerih vzrok največkrat predstavljata neredno čiščenje in nepravilna uporaba kurilniških naprav. »Zavedati se moramo, da redno vzdrževanje, čiščenje in pravilna uporaba kurilnih naprav prispevajo k večji požarni varnosti, varnosti okolja, varnosti človekovega zdravja in racionalnejši rabi energije,« državljane poziva Bojan Brenčič, predsednik Sekcije dimnikarjev pri OZS.
Pomanjkljivosti morajo biti odpravljene, ne le zapisane
Dimnikarji pravijo, da so že večkrat pozvali pristojno Ministrstvo RS za kmetijstvo in okolje za izboljšanje pogojev pri izvajanju dimnikar-
tura v dimniku lahko naraste tudi do 1.300 stopinj. Pri tej temperaturi začnejo nastajati nepopravljive poškodbe na dimniški opeki oziroma tuljavah. Dimnik ne tesni več in obstaja velika nevarnost razširitve požara na objekt, pri čemer lahko nastanejo
skih storitev, za zamenjave naprav, a vselej naletijo na negativen odziv. »V sekciji dimnikarjev zato vnaprej opozarjamo, da bomo zaradi dimniških požarov ponovno ožigosani dimnikarji in ne tisti, ki nosijo odgovornost - ministrstvo za kmetijstvo in okolje, pristojne inšpekcijske službe in posamezniki, ki ne upoštevajo predpisov,« dodajajo. Dimnikarji zato pozivajo občane, naj svoje kurilne naprave prijavijo izvajalcem dimnikarskih storitev, ki jih morajo strokovno pregledati in pri ugotovljenih pomanjkljivostih uporabnika o tem pisno opozoriti. Toda pomanjkljivosti ne smejo biti samo zapisane na papirju, temveč tudi odpravljene.
Tudi tisti, ki morda razmišljajo o vgradnji ali obnovi kurilnih naprav, se morajo o izvedbi dogovoriti z dimnikarskim mojstrom. Pri vgradnji je pomembno, da imajo izdelki tudi ustrezna potrdila. Izvajalci namreč ugotavljajo, da vsi vgrajeni izdelki nimajo odvoda dimnih plinov. Dimniki morajo imeti tudi izdano ustrezno potrdilo o skladnosti. Glede na finančno krizo pa se vsi državljani zaradi težke situacije morda ne odločijo za obvezen pregled kurilnih naprav, ne zavedajoč se, da jih lahko napaka v delovanju stane življenja.
SŠol
Foto: SHERPA (arhiv NT)
hude posledice,« še opozarjajo dimnikarji. Dimniških požarov se ne sme nikoli gasiti z vodo, saj se voda ob pregretih stenah dimnika takoj upari, poveča svojo prostornino in dimnik lahko eksplodira. Dimniški požar se zato gasi s prahom.
Z nožem dvakrat v prsni del
Grozi mu do 15 let zapora
Celjski kriminalisti so te dni prijeli 23-letnega tujega državljana, ki so ga ovadili zaradi poskusa uboja. Pred dnevi je pri enem izmed celjskih gostinskih lokalov z nožem zabodel 23-letnega moškega, prav tako tujega državljana.
Storilec naj bi do mlajšega pristopil in ga iz neznanega razloga kar dvakrat zabodel v prsni del telesa. »Pri tem mu je povzročil tako hude poškodbe, da bi v primeru, da mu na kraju ne bi bila nu-dena pravočasna zdravniška pomoč, lahko umrl,« so spo-
ročili s celjske policije. 30-le-tnik je nato s kraja zbežal, a so ga policisti kasneje izsledili na območju Šentjurja, kjer ima moški prijavljeno prebivališče. Zatem ko so mu odvzeli prostost, ga je zaslišal preiskovalni sodnik, ki je zanj odredil sodno pridržanje. Za kaznivo dejanje poskusa uboja mu grozi do 15 let zapora.
Sodišče nelikvidno?
Okrajno sodišče v Ljubljani je sredi tega tedna objavilo novico, da je sodišče zaradi strogih varčevalnih ukrepov države in okrnjenih sredstev nelikvidno. Zato bo, še dodajajo, predvidoma do decembra prihajalo do zamud pri izplačilu stroškov sodnih postopkov.
Naj spomnimo, da je konec septembra na finančne težave sodišča vrh države opozoril tudi predsednik Vrhovnega sodišča Branko Masleša, saj bi še večje varčevanje v sodstvu okrnilo ne le kadrovsko zasedbo v sodstvu, ampak bi vplivalo tudi na kršenje materialnih stroškov. »Nekatera sodišča so nelikvidna že zdaj, druga pa bodo postala novembra,« so nam odgovorili na Vrhovnem sodišču.
Te dni smo vprašanja, kaj ta nelikvidnost sodišča pravzaprav pomeni za stranke in kakšno je stanje na Okrožnem sodišču v Celju in Okrajnem sodišču v Celju, poslali tudi na celjsko sodišče. Več o tem bomo poročali v torkovi številki Novega tednika.
Poškodovana mladoletnika
Policisti preiskujejo okoliščine sobotne nesreče v križišču Pucove ulice v Celju, v kateri se je okoli 17. ure poškodoval mladoletni kolesar. Vanj je prav tako s kolesom trčila ženska, stara okoli 50 let. Ta se je pripeljala z dovozne poti, mladoletniku pa naj bi izsilila prednost.
Kolesar je padel, vendar sta pot nadaljevala, ne da bi si izmenjala podatke. Naslednji dan pa je mladoletnik zaradi bolečin iskal pomoč v bolnišnici. V torek se je v Celju zgodila še ena nesreča, v kateri se je poškodoval mladoletnik, ki je vozil kolo s pomožnim motorjem. Nezgoda se je zgodila nekaj minut čez 16. uro na povezovalni cesti iz Nove vasi do Opekar-niške ceste. V mladoletnika je trčil voznik osebnega avtomobila znamke BMW, črne barve, serije 3 ali 5, ki je po trčenju z mladoletnikom s kraja nesreče odpeljal proti Opekarniški cesti. Policija naproša morebitne očividce obeh nesreč, naj pokličejo na 113.
SŠol
Lahovnik ponovno na sodišče
Pred dnevi bi se moral na Okrožnem sodišču v Celju začeti predobravnavni narok za nekdanjega gospodarskega ministra Mateja Lahovnika. Na zatožno klop ga je spravila nekdanja predsednica uprave Palome Mateja Perger.
Lahovnik je namreč pred leti kot poslanec v oddaji Trenja na komercialni televiziji dejal, da je Pergerjeva po razrešitvi
konec julija 2007 prejela odpravnino, in pri tem omenjal menedžerske odkupe. S tem naj bi namerno škodil njenemu ugledu, zato mu Pergerjeva očita kaznivo dejanje razžalitve. Pergerjeva namreč vztraja, da odpravnine v času, ko je Lahovnik to trdil, ni dobila, ni je niti zahtevala, čeprav ji je po pogodbi odpravnina pripadala, in da so v Palomi že pred
to oddajo jasno dejali, da ne gre nikakor za menedžerski odkup. Je pa Pergerjeva nato odpravnino - okoli 60 tisoč evrov - vendarle iztožila po tej oddaji. Sojenje se je predlani sicer že začelo, ker pa vmes ni bilo razpisane obravnave, se mora zdaj začeti znova. Novi datum predoobravnavnega naroka še ni znan.
SŠol
Novembra sodni proces proti celjskemu sodniku
Na zatožni klopi zaradi očitkov o jemanju podkupnine
Milko Škoberne za Novi tednik: »Zadeva se je končno premaknila!«
22. novembra se bo na Okrožnem sodišču v Ljubljani začel eden od-mevnejših sodnih procesov v Sloveniji, ki je lani spravil v pripor vidnejšega in tudi po število končanih primerov uspešnejšega celjskega okrožnega sodnika Milka Škober-neta. Celjan Esad Čehajic, sicer obtožen posredovanja pri prostituciji, je sodnika prijavil zaradi - kot je zapisal v takratnem pismu javnosti in uradnim inštitucijam - jemanja podkupnine v zameno za odpravo tiralice oziroma pripora.
Poleg celjskega sodnika sta domnevnega jemanja podkupnine oziroma posredovanja pri tem obtožena tudi Esad Ramič in nekdanji direktor laške komunale Marjan Salobir (ki je po tej aferi odstopil s svoje funkcije). Obtožnica zoper trojico je zdaj pravnomočna, za 22. november pa je razpisan predobravnavni narok, na katerem se bodo obtoženi izrekli tudi o možnosti priznanja krivde, kar pa je malo verjetno.
Sodnik Milko Škoberne je včeraj za Novi tednik dejal, da iz ljubljanskega okrožnega sodišča še ni dobil sklepa izvenobravnavnega senata o zavrnitvi ugovora njegovega odvetnika zoper obtožnico. »Je pa o ugovoru odločal isti senat, na podoben način kot o pritožbi zoper pripor, zato je
zame odločitev pričakovana in me ne preseneča. Sem pa vesel, da se zadeva končno premika, saj je bilo to čakanje zame precej mučno, in da smo s tem premikom tako bližje oprostilni sodbi,« je še dejal. Njegov odvetnik Tomaž Bromše naj bi v ugovoru na obtožnico navajal ravno to, da so v zunajobravnavnem senatu sedeli enaki sodniki kot ob obravnavi pritožbe zoper pripor. 22. novembra pa lahko pričakujemo tudi njegove navedbe, da je obtožnica neutemeljena.
Naj spomnimo, da trem obtoženim očitajo, da naj bi od Čehajica prejeli 9 tisoč evrov podkupnine, nato pa zahtevali še več. Policisti naj bi jim med tajno kriminalistično preiskavo uspeli izročiti več tisoč evrov, ki naj bi si jih vpleteni nato razdelili. Škoberne je bil slab mesec celo v priporu, odvetnik Bromše pa s postopki in svojimi trditvami dokazal, da je bil sodnik priprt nezakonito. Ves čas je namreč opozarjal, da bi moral o imuniteti sodnika odločati državni zbor in ne le mandatno-volilna komisija, kot se je to zgodilo. Ker so mu vrhovni sodniki pritrdili, obstaja zdaj odškodninska odgovornost države, o čemer pa smo že poročali.
SŠol
Foto: SHERPA (arhiv NT)
Kamenikova priznala krivdo
Prodajali so marihuano, heroin in ekstazi
Marija in Konrad Kamenik ter Sašo Fijavž so včeraj na celjskem okrožnem sodišču priznali krivdo za preprodajo mamil, četrti obtoženi v tem postopku, Alojz Založnik, pa ne. Fijavž in Kamenik sta se sporazumela za triletno zaporno kazen, Marija Kamenik pa za dve leti in pet mesecev. Kazni jim bodo izrekli 22. novembra. Kazniva dejanja izvirajo še iz 90. let, ko naj bi združba preprodajala marihuano, heroin in ekstazi.
Konrad in Marija Kamenik sta krivdo priznala.
Iz tega kazenskega postopka je sodnik Marko Brišnik izločil postopek zoper Kristijana Kamenika, ki prestaja zaporno kazen na Hrvaškem zaradi drugega kaznivega dejanja, prav tako povezanega z drogami. Njemu bodo - ko bo predvidoma marca leta 2016 ali pa predčasno prišel na prostost - sodili ločeno. Konrad Kamenik in Fijavž sta s tožilstvom podpisala sporazum o priznanju krivde že pred včerajšnjim predobravnavnim narokom. Pri določitvi kazni so upoštevali časovno oddaljenost od dogodka, obžalovanje, pa tudi dejstvo, da imata še majhne otroke. Medtem ko je Marija Kamenik krivdo priznala šele včeraj, je Založnik ni, ker je sodniku omenil, da je zaradi istih kaznivih dejanj že bil obsojen. Sodnik bo zato okoliščine njegovih navedb preveril in 22. novembra bo znano, ali njegove besede držijo. Združbo so prijeli konec 90. let, ko naj bi organizirano preprodajala mamila. Kamenik naj bi bil predvsem prodajalec mamil, ki naj bi jo na različnih lokacijah dostavljal tajnemu sodelavcu policije. Fijavž in Založnik naj bi bila pri prodaji posrednika, drogo naj bi dobavljali tudi s Hrvaške. Kamenikova pa naj bi jo hranila, skrivala in tudi pakirala za prodajo.
SŠol
Foto: SHERPA
Odrekel se je sinu
V torek se je na celjskem sodišču vendarle začel predobravnavni narok v primeru Goraz-da Bombeka, ki mu že 12 let očitajo poskus umora takrat še mladoletnega sina. V sporu naj bi ga Bombek začel daviti, kar ves čas zanika. V teh letih so ga celo obsodili na šest let zapora, a je višje sodišče sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo v ponovno sojenje. Na številnih obravnavah je prihajalo do zapletov, tudi zato, ker je Bombek zahteval izločitev sodnice, v sodnih dvoranah pa je pogosto izražal svoje ogorčenje nad postopkom, saj krivde ne priznava. Ni je priznal niti v torek.
Primer Bombek je zdaj dobila druga sodnica in tudi njej je obtoženi dejal, da v svojem postopku vidi kup spletk in laži. Tožilec Darko Oprešnik je predlagal zaslišanje nekaterih prič, med njimi tudi izvedenca klinične psihologije,
ki bi lahko povedal kaj več o tem, ali je v pogovoru z Bombekovim sinom takrat zaznal možnost, da bi ta manipuliral glede poškodb. Kar nekaj časa pa se bodo v postopku verjetno ustavili predvsem pri pričah, ki bodo govorile o sinovih poškodbah in ali te resnično kažejo na poskus umora. Zaslišan bo tudi kriminalist, ki je pred 12 leti opravil razgovor z oškodovancem, na sodišče pa bo zagotovo morala tudi Bombekova nekdanja žena. Obtožen-čev odvetnik, ki pred tedni na sodišče sploh ni prišel, ker menda ni dobil vabila, je že danes nakazal, da bodo zahtevali kup izvedencev sodnomedicinske stroke, saj zavračajo dosedanja mnenja, ki niso bila v prid Bombeku. Ta je na sodišču dejal, da je oče le enega otroka, saj se je drugemu - oškodovancu v tem postopku - odrekel. Naslednja sodna obravnava bo 18. decembra.
SŠol
Iottc t
T
le/ ^

77 1978 1979
987198« 1989
Porodi še vedno enaki kot nekoč
Diplomirana babica Angela Petaci Cimperman je del novoletne akcije sprejema novorojenčkov v celjski porodnišnici že vrsto let
Vsako leto po novem letu ekipa Novega tednika in Radia Celje obišče celjsko porodnišnico in obdari mamice, ki so rodile zadnji dan starega in prvi dan novega leta. »Naših« prvorojenih v novem letu se je tako nabralo že več kot 40. Radi bi jih našli čim več in poklepetali z njimi ali njihovimi starši o tem, kako se spominjajo akcije in kakšno življenje živijo s svojimi otroki. Nekatere smo že predstavili, ostale vabimo, da nam pišejo ali nas pokličejo!
Diplomirana babica Angela Petaci Cimperman v eni od porodnih sob, v kateri so na voljo različni pripomočki za lajšanje porodne bolečine. Med drugim tudi napihljive žoge, s katerimi porodnico masirajo po hrbtu.
Porodi so ena redkih stvari, ki so ostajale enake vso človeško zgodovino, spreminjale so se namreč le porodne tehnike. Ključno vlogo imajo že vseskozi babice, saj porodnicam stojijo ob strani ves čas poroda. Ena takšnih babic je tudi Angela Petaci Cimperman na Ginekološko-poro-dniškem oddelku Splošne bolnišnice Celje, kjer se je lani rodilo 2.122 otrok.
Ekipa NT&RC v prvih dneh novega leta vsako leto obišče porodnice v celjski porodnišnici. Tudi vi ste že vrsto let del te akcije. Kako gledate nanjo?
Babice imamo turnusne službe, zato pri akciji nismo prisotne vsako leto. Vsekakor je novoletni sprejem za mamice posebno doživetje. Nekatere med njimi ga poznajo, spet drugim, da jih boste obiskali in obdarili, povemo mi. Celotna akcija je pozitivna popestritev prazničnega dogajanja v celjski porodnišnici.
Babištvo se ukvarja s področjem ginekologije in reproduktivnega zdravstvenega varstva na pred-, ob- in poporodni ravni. Kako se je babištvo razvijalo?
Babištvo obstaja, odkar smo ljudje, vendar v različnih oblikah. V bolnišnicah se je babištvo začelo razvijati po drugi svetovni vojni. Nekoč se je rojevalo enako, kot se danes, razlikujejo se le pristopi. Pred dvajsetimi oziroma tridesetimi leti je bilo moderno medikamentozno rojevanje, kar pomeni z najrazličnejšimi zdravili in indukcijami. Danes porod ponovno obravnavamo kot nekaj popolnoma naravnega. Porod je namreč v 80 odstotkih v glavi porodnice. Zdravstveno osebje v porodnišnici ji je lahko v veliko pomoč, največ pa je odvisno od nje.
Kakšna je razlika med razmerami v celjski porodnišnici, ko ste pričeli delati in danes?
Na začetku moje kariere je bilo v celjski porodnišnici veliko manj zaposlenih babic, kljub temu, da smo imeli več porodov. Zaradi tega smo porode težje nadzorovali in bili lahko manj časa ob porodnicah. Na tem področju smo v celjski porodnišnici napravili velik korak naprej. Prav tako sta bili nekoč v porodnišnici ponoči prisotni le dve babici, vemo pa, da se naravnih porodov ne da načrtovati. Stremimo namreč, da telo samo pokaže, kdaj je pravi čas za porod. Tako ne moremo načrtovati, koliko se jih bo rodilo dopoldne, popoldne ali ponoči. Bolnišnica nam je prisluhnila in nam omogočila pripravljenost tretje babice. Kadar je v porodni sobi sredi noči gneča, jo pokličemo, ona pa pride na delo od doma. S tem zagotavljamo še dodatno varnost pri porodu.
Zdi se, da je zdravstvenih tehnikov vedno več. Kaj pa babičarjev?
V celjski porodnišnici babičarjev nimamo. Sicer pa vem za tri, ki so zaposleni v Mariboru, Ljubljani in Trbovljah. V porodni sobi v celjski porodnišnici so zaposlene le diplomirane babice in babice, ki so končale izobraževanje še po starem sistemu.
Veliko nosečnic se boji poroda, zato si pripravijo porodni načrt, da bi porod minil kar se da brez težav. Kako gledate na to?
S porodnimi načrti je podobno kot z mojim intervjujem. Kako bi si lahko sestavila načrt, kaj vam bom odgovarjala na vprašanja, če pa nisem vedela, kaj me boste sploh spraševali. Porodnice ne morejo narediti po-
rodnega načrta, če pred tem niso imele še nobene tovrstne izkušnje. Najpomembnejše je zaupanje v osebo, ki porodnici pomaga, v današnjih časih pa je to babica.
Kako pogosti so porodni načrti v celjski porodnišnici?
V Sloveniji je v povprečju približno od 1,8 do 2,5 odstotka porodnic, ki si pri porodu želijo alternativo. Takšne porodnice tudi vedo, kaj hočejo. Nekatere porodnice pa bi rade imele popolnoma naraven porod, a poleg tega v porodni načrt zapišejo, da bi imele epiduralno anestezijo, ultivo, carski rez, če bi jih bolelo. Te stvari pa se izključujejo.
Za kaj se zavzemate pri porodih? Kakšno mnenje imate glede poroda na domu?
Zavzemamo se, da bi bila ena babica prisotna skozi ves porod oziroma od takrat, ko ga prevzame, in do njegovega konca. Naše izmene so dolge približno osem do deset ur, v tem času pa naj bi porodnica, ko pride v porodno sobo, tudi rodila. Nekatere ženske govorijo, da so rojevale dva oziroma celo tri dni, kar vsekakor ni res. Aktivna faza poroda se začne, ko so popadki redni in si sledijo v zaporedju. Porod vodi babica, pri tem ves čas sodeluje z zdravnikom, ki pride vsake toliko časa pogledat porodnico. Zdravnik je v porodni sobi prisoten tudi ob rojstvu otroka in opravi vse potrebne posege, kot npr. šivanje prerezanega presredka. Pojavljajo se težnje, da naj bi to počele tudi babice, vendar je to zaenkrat še oddaljeno. Kot babica ne bi nikoli pomagala pri poro-
du na domu, ker bi me bilo preveč strah. Za porode na domu je nujno, da so babice ustrezno pravno zaščitene.
Kaj pa babiški porod?
Na državni ravni se babice zavzemamo tudi za babiški porod, kar bi pomenilo, da bi s tem babica dobila svojo številko, enako kot jih imajo zdravniki. S tem bi bila za porod odgovorna tudi babica, v babištvu pa bi s tem stopili velik korak naprej. Super bi bilo, če bi lahko v porodnišnici imeli materinsko šolo, kar bi bilo za nosečnice idealno. Zdaj imajo tovrstne šole v zdravstvenih domovih, mi pa omogočimo, da pridejo vsak torek ob 13. uri v okviru ure odprtih vrat na ogled v celjsko porodnišnico, kjer ena od babic odgovarja na njihova vprašanja. Najpogosteje jih zanima, kdaj morajo priti v porodnišnico, kako izgleda porod, kaj morajo prinesti s sabo, če lahko pred porodom jedo oziroma pijejo in ali lahko z njimi pridejo spremljevalci.
Odstotek partnerjev, ki so prisotni pri porodu, je visok. Kako je z ostalimi spremljevalci pri porodu?
Z vodstvom smo se odločili, da porodnicam omogočimo prisotnost enega spremljevalca, kar ne pomeni, da smo proti doulam, če se ženska tako odloči. Porodnica ima namreč vso pravico, da jo spremljajo partner, mama, tašča, sestra, prijateljica ... Porodnica se najlažje sama odločiti, komu lahko zaupa, saj ji je to pri porodu v veliko pomoč. Zavedati se je treba, da je pri porodu skoraj še ves čas babica, ki porodnico usmerja, kaj mora delati. Partnerji so velikokrat v
dobro pomoč porodnicam. Večjega števila spremljevalcev v porodne sobe ne moremo sprejeti tudi zaradi prostorskih omejitev.
Koliko doul je bilo do zdaj v celjski porodnišnici?
V celjski porodnišnici so do zdaj po mojih podatkih pri porodih prisostvovale tri doule. Veliko je porodnic, ki jih spremljajo ženske, za katere ne vemo, kdo so. Prisotnost je plačljiva, stane 17 evrov, nosečnica pa se sama odloči, kdo bo ob njej.
Poklic babice je stresen. Kaj je tisto, kar je še posebej stresno?
Najbolj stresno je, če porod ne teče tako, kot bi moral. Tega je na srečo veliko manj, ker se anomalije ugotovijo že predhodno z ultrazvokom in pri drugih preiskavah. Še vedno pa na žalost določenih okvar ne moremo ugotoviti.
Seveda je v vašem poklicu tudi veliko radosti. Kaj je največje veselje?
Verjetno je za vsako babico največje veselje, ko novorojenček zajoče. Kljub temu, da imam za sabo v babiškem poklicu že precej kilometrine, se mi še vedno orosijo oči, ko vidim, kako sta partnerja po porodu srečna. To so trenutki, ki so nabiti s čustvi. Po drugi strani me zelo razžalosti, ko na kakšnih spletnih forumih berem komentarje nosečnic. Pišejo, da so bile s porodom zadovoljne, a kljub temu poudarjajo tiste stvari, ki niso bile po njihovi volji. Menim, da bi nosečnicam veliko bolj pomagale s pozitivnimi izkušnjami in s tem zmanjšale njihov strah.
ŠPELA OŽIR, foto: GrupA
TEDENSKI SPORED RADIA CELJE
SOBOTA, 27. oktober
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časo-plov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.15 Otroški radio, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, ponovitev, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Lestvica - 20 vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 24.00 SNOP (Radio Velenje)
NEDELJA, 28. oktober
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.10 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom, 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, 20.00 Katrca, 24.00 SNOP (Radio Slovenske gorice)
PONEDELJEK, 29. oktober
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.15 Predstavitev skladb za domačo in tujo pesem tedna, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Z gibanjem do boljšega počutja, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Izbiramo skladbi tedna, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Znanci pred mikrofonom, ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Vrtiljak polk in valčkov s Tonetom Vrablom, 24.00 SNOP (Radio Slovenske gorice)
TOREK, 30. oktober
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.15 Zdravo z naravo, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 Novice, 19.15 Zadnji rok z Boštjanom Dermolom, 24.00 SNOP (Radio Slovenske gorice)
SREDA, 31. oktober
Jutranja nostalgija na Radiu Celje, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Saute surmadi z Boštjanom Lebnom, 24.00 SNOP (Radio Triglav Jesenice)
ČETRTEK, 1. november
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.10 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Triglav Jesenice)
PETEK, 2. november
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje - s hiti prežeto popoldne (do 19.15), 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, 24.00 SNOP (Radio Triglav Jesenice)
www.radiocelje.com
PREDSTAVLJAMO TRŽNO SLUŽBO NOVEGA TEDNIKA iN RADIA CELJE
Nina Pader s potrdilom, da je tudi usposobljena moderatorka.
S širokim nasmehom proti sivemu malodušju
Nino Pader naši poslušalci prav dobro poznate. Že pred leti je prišla na avdicijo. Resda bolj za to, da bi ustregla mami in bi ta končno nehala sanjati o hčerkini medijski karieri. A kaj, ko se je spet enkrat izkazalo, da imajo mame po navadi prav.
Lahko bi rekli, da so nam jo malo ukradli. V oddelku marketinga so namreč ugotovili, da ima Nina kot diplomirana komunikologinja, specializirana za trženje, še celo vrsto drugih talentov in sposobnosti. A Nina še vedno ostaja zvesta tudi radijskim valovom. Še posebej, ker se zaveda, da lahko tudi dobra reklama poboža ušesa ali pa vsaj ne zmoti zelo. Prav reklama je tista, ki
včasih prinese informacijo, ki ste jo v tistem trenutku potrebovali. Za ponudnike pa je tako ali tako nujna. Kaj vam pomaga, če ste najboljši mizar, ko pa nihče ne ve, kaj vse zmorete. No, tu nastopi Nina, ki točno ve, kakšna bo najboljša pot med ponudbo in povpraševanjem, vmes pa bomo tudi vsi ostali slišali kaj prijetnega in koristnega.
»Delo v trženju mi je pravzaprav pisano na kožo. Neskončno je raznoliko, aktivno, ravno prav kreativno in seveda zabavno.« Nina je pač tip človeka, ki te s svojim nasmehom in pozitivnim odnosom razoroži. »Pravzaprav v življenju ne bi nič posebnega spreminjala. Včasih se zdi to
skoraj nespodobno povedati, ampak jaz sem res en srečen in zadovoljen človek. Edina stvar, ki me v resnici moti, je to malodušje, ki se je zalezlo v vse pore našega življenja.«
Seveda je najlepše, ko jo doma razprtih rok pričakata njeni punčki Eva in Zala. »Družina je res tisto, kar je najpomembnejše. Da o dragocenosti babic in dedkov ter vseh drugih članov sploh ne razlagam.« Da za mlade mamice prav veliko prostega časa ne ostane, ni treba posebej poudarjati. Če je čas za kakšno aerobiko ali zum-bo, je to pravzaprav že višek razvajanja. Zadnjič pa je po dolgem času svojega dragega peljala v kino in prišla nazaj navdušena. In glavno sporočilo Šanghaja še vedno rada s kom podeli. »Kadar od življenja želiš preveč, ti vzame še tisto malo, kar imaš.«
StO, foto: GrupA
Zeleni val med bučami
Na praznični 31. oktober se bo Zeleni val med 11. in 12. uro skril na prijazno kmetijo v Leskovcu pri Lju-bečni, kjer mu bo zavetje na domačem vrtu ponudila gospodinja Ivanka Mirnik, ki zna popotnikom ponuditi dobro in zdravo z domače njive, veliko pa ve tudi o zdravilnih zeliščih, ki rastejo okrog hiše ali na domačem vrtu.
Kot se spodobi na dan pred nočjo čarovnic, bomo dobršen del oddaje s pomočjo gosta in sodelavca oddaje prim. Janeza Tasiča odkrivali zdravilno moč različnih vrst buč, bučnic in bučnega olja. Z mikrofonom v roki v sodelovanju s tehnikom Mitjo Tatarevičem pa bo Mateja Podjed radovedna, kaj vse na Ivankinem vrtičku še zori za čaje, tinkture in začimbe.
20 VROČIH RADIA CELJE
TUJA LESTVICA
1.	CANDY - ROBBIE WILLIAMS (4)
2.	HALL OF FAME - SCRIPT
FEAT. WILL.I.AM	(6)
3.	SKYFALL - ADELE	(2)
4.	SHE WOLF - DAVID GUETTA FEAT. SIA	(3)
5.	DIAMONDS - RIHANNA (1)
6.	LIVE WHILE WE'RE YOUNG -
ONE DIRECTION	(4)
7.	GET UP (A COWBOYS ANTHEM) - KELLY CLARKSON (1)
8.	WINGS - LITTLE MIX
9.	WHAT COULD HAVE BEEN LOVE? - AEROSMITH
10.	LOCKED OUT OF HEAVEN -BRUNO MARS DOMAČA LESTVICA
1.	NOVA REVOLUCIJA - RED FIVE POINT STAR
2.	LJUBEZENSKA PUŠČICA - MANCA ŠPIK
3.	TI SE LJUBIŠ - TINKARA KOVAČ
4.	JS ZATE TI ZAME - GOGS
5.	ZA SPREMEMBO - PETER LOVŠIN & ŠPANSKI BORCI
6.	KDO MIŽI - TMS CREW
7.	SKRIVNOST - NIKKA
8.	TI PRIHAJAŠ - MATEVŽ ŠTALEHAR - HAMO
9.	A BI Z MANO ŠLA - ALEX VOLASKO
10.	SUPERFAJN - MANOUCHE
(3) (5)
(2)
(4)
(5)
(7) (2)
(5) (1) (2)
(3)
(3) (1)
PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO
MOUNTAIN SOUND - OF MONSTERS AND MEN TROUBLE - LEONA LEWIS FEAT. CHILDISH GAMBINO
PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO
KO TVOJA SEM ŠE BLA - BILBI TI SI TISTI - KATJA KOREN FEAT. BRASS EMERGENCY
Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsako soboto ob 18. uri. Za svoje najljubše skladbe lahko glasujete na spletni strani www.radiocelje.com.
VRTILJAK POLK IN VALČKOV 2011
CELJSKIH 5 PLUS		
1. TEBI - ZREŠKA POMLAD		(3)
2.	ODLOČI NAJ SRCE -	
	TAPRAVI FALOTI	(4)
3.	URNIH NOG - VIKEND	(1)
4.	SAJ BI TRKAL - GOLTE	(2)
5.	MAMA, RAD TE IMAM - ZUM	(5)
PREDLOG ZA LESTVICO		
	KRUŠNA MAMA - NAVIHANI	
	MUZIKANTI	
SLOVENSKIH 5 PLUS		
1. PERICE NI VEČ - AZALEA		(3)
2.	SREČA OPOTEČA - NAVEZA	(5)
3.	SVETI MARTIN - ANS.	
	FRANČIČ	(2)
4.	KILCA GOR AL' KILCA DOL -	
	NARCIS	(1)
5.	PRISLUHNI MI - VIHAR	(4)
PREDLOG ZA LESTVICO		
ODPRI MI LJUBICA - BOŠTJAN KONEČNIK
Lestvico Celjskih 5 lahko poslušate vsak ponedeljek ob 22.15, lestvico Slovenskih 5 pa ob 23.15. Za svoje najljubše skladbe lahko glasujete na spletni strani www.radiocelje.com.
S kmetije Mirnik v Leskovcu: (z leve) Ivanka Mirnik, Mateja Podjed in Janez Tasič
Brezskrbni poletni dnevi so mimo, vstopamo počasi v jesensko in zimsko obdobje, ponovno bo treba razmišljati o vzdrževanju naših nepremičnin. Treba se bo pripraviti na novo kurilno sezono. Tisti, ki se ogrevamo na klasičen način z energenti, kot so kurilno olje, drva, peleti itd., bomo morali postoriti še vsakoletna vzdrževalna dela na sistemih ogrevanja in za to bomo potrebovali mojstre, ki nam bodo nudili svoje storitve, potrebujemo pa jih tudi za vzdrževalna dela ter za nepredvidene okvare.
Da bomo lažje ponudili pomoč našim bralcem, vas vljudno vabimo, da nam svojo storitev in dejavnost predstavite tudi na naših straneh, Potrudili se bomo, da bomo skupaj oblikovali ponudbo, s pomočjo katere boste še bolj prepoznavni s svojem okolju in širši okolici, saj Novi tednik berejo na širšem celjskem območju,
Za oglaševanje na straneh VS! NAŠI MOJSTRI pokličite 031 692-860,
fi^ v oglasni mbriki
31 692 860
<Ptikk
gMMM trumi
V OPTIKI TUUH V*

etuw' MARJAN TE RŽ AN ^
MariMHtca 54 p.p. 1013, 3102 CEUE Tel: 03/491 -38-00. Fax: 03'491-36-01
*	STDOKCVM PHEOLED VIMZAOtUiJI
-	KVAUTTTTU STEKLA IhlOKVIFUE
ŽAKDflEKCUSKAOOU
-	STWXOYNI PREGLED ZA KOtfTAKTNE LCCE ' KVALITETNE KONTAKTNE LEt£
. ČISTILA 2A H0N1AKTK LEtE
*	HMMAMMA PH1Ö4ANIH fWUlVJUALCfeV
. LASTEN PARHJRWI PflOSTOfl XA STTWM OPTlKfc -
ÜE: LOVNI t k S. delavniki od &.00-16.DCI, eoDolü od S M-IZ.OO
SALON KERAMIKE V CEUU
Kidričeva cesta 6. Celje tel.: 03 401 22 11.041659 547
www.tnpro-grosist.sr
> Vrl p Inj iibiru KOPALNIŠKE m ZUNANJE KERAMIKE 17. yiAlOGE
-	Sonilortip ARMATURE
-	KOPALNIŠKO pohištvo
CVETLIČARNA IN DARILNI BUT1K
Naiaii Hnbcrnik i.p.
Poslovne enote: Kalobje-Šericjur-Celje^
Kontakt: 031 -363-506 in 031-302-666 Spletna stran: www.cvetlicarna-natasa.com
j^g»-*«* (MLjflCf gžEVK FLIkCA
_
EkJPRKNA POPRAVILA
rd:. on m on
- kMMNjE, MENJAM (aiity, USNJA
■ OŽENje ffltjENje twii \ - [ZDELAM in PfLODAjA UINjENI H 06LA& L	_
KRAJŠANJE HLAČ
od S EUPd>ljc:3»l GRATIS MENJAVA ZADSKjv HLACAJI že za 6 EVROV
ftü IDI) JU Pilili IIHII
PUfištia m\ihM VSEH URŠIKAM
{	H Ititg,	KVALITETNO IH UOODKOl
Idffon: CJ 574 OJ1 d, fax: 53 S7JD311	^ „m« ^,'hTmtW (mota «S
gsm: Ml 741 094	prah* nNtjoi nsmmilw r«vjilm) pikastimi
e-mail; mjrw.kulwwic@5iol.net	barvam: amftakiHtitte, unonciWc, «iil-jtafiii,
splet: hltp://www,!traji!pla5lika .si	mnn-sutliw„J, Hdrisl ütkUnv Htm dwni!
10% popust
za upokojence na storitve pri montaži pnevmatik v mesecu OKTOBRU.
ztAfAFsm fAmm
Romana Tajnšck - Apn&eč
tSu n/tji/ MOOfrtif iti i r a
<>*' QJJHJJ
-
IJ
INSTALACIJE IN ZAKLJUČNA DELA V GRADBENIŠTVU Branko Vrečar s.p. Gsm: 041 452 889
vldrirvHlje jH^NMhstSteniPv, Ctiftrilni ogtrYJIik
ulna ogievjnJ vodmxL fcuutia mj.\ ssnaril j kopalnic.
niinjäMj radiatorjev; mwwtfftjf in
Suho 1ZS, 2224 Dobje pri Planini. E mili: vTK4rbiBnkDaigmall.com
MÜL&
HITRI SEK VIS in OPTIKA 3D
03/749 1710
jflULEJ DEJAN s.p. UL Točke Čečeve 17 3230 ŠENTJUR
inulej -d ej an@s iot.net
INFORMACIJE
M I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I 1 I I I I I I I
Zaščita rastlin pred zimo
Med rastline, ki bi jih lahko poškudnval mraz, štejejo zUisli sredozemske, kol so denimo sinokve, rožmarin, sivka. Poleg teh zaščito pred zimo potrebujejo t od i pampska trava, nekatere okrasne gnnovnice, vrtnice in ne nazadnje tudi drevje v sadovnjaku.
Zaščita vrtnic
Vrtnic jeseni praviloma ne obrezujemo, skrajšamo lahko zgolj kakšen predolg poganjek, ker bi sicer z obrezovanjem lahko poškodovali rastlino in povzročili, da postane bolj ranljiva. Je pa treba vrtnice pred zimo osipati z vrtno zemljo ali s kompostom, da tako zaščitimo cepljeno mesto in očesca. Če se obeta mrzla zima, vrtnice prekrijemo še s smreko vi mi vejami, spomladi pa smrečje odstranimo in zasipana mesta odgmemo. Tudi vrtnice vzpenjavke nam bodo zelo hvaležne za zimsko zaščito. Nanje lahko okrog in okrog navežemo smrekove veje ali pa rastlino obdamo z naravno juto.
Med vrtnicami so najbolj občutljive visoko debel ne sadike, kajli pri teh je mesto cepljenja visoko nad zemljo. Zaščitimo ga tako. da nekaj centimetrov pod ceplje nim mestom zavežemo juto ali koprena-sto po kriva I ko, ki jo nato zapolnimo s suhim listjem ali slamo vse do vrha krošnje, kjer juto zvežemo.
Okrasne rastline
Pred mrazom in vlago zaščitimo rastline z občutljivim koreninskim sistemom, tako da koreninski del prekrijemo z debelo plastjo listja. To lahko storimo s pamp-sko travo in stebla ter k! asa s ta socvetja zvežemo skupaj. Na ta način bomo zagotovili, da bodo snežinke in dežne kaplje speljane navzven, torej stran od korenin i n središčne grude.
Okoli rododendronov lahko pred zimo nasujemo šoto, iglice in slamo, da jih za ščitimo pred zmrzal jo in izsušitvijo. Horte nzi ja m do pomladi ne odstranjujmo posušenih cvetov, kajti prav zaradi njih bo rastlina bolje zaščitena pred zimo. Trajnicam na okrasnem vrtu odstranimo poru-menelo listje in enakomerno porežemo poganjke, da bo vrt videti bolj urejen. Tu d i s robo te je treba zavarovati pred zimo. zato jih obdajmo s slamo ali smrekovimi vejami.
svetlobo in varuje skorjo, obenem pa uniči tudi precej zajeda vcev, ki se naselijo v drevesnem lubju.
Kaj pa v vinogradih? Če se je vegetativno obdobje normalno zaključilo in je listje odpadlo s trte, potem nam v vinogradu ni treba pred zimo storili prav ničesar, saj je vinska irta preži mno trdna rastlina.
Mlada drevesa
Debla mladih sadnih dreves so elastična in se ob sončnem vremenu razširijo, zvečer, ko se ohladi, pa se naglo skrčijo, kar lahko povzroči razpoka nje zaradi mraza. Zato mnogi še zmeraj uporabljajo staro recept uro za zaščito lubja pred razpoka njem: 2 kg žganega apna zmešajo z 10 1 vode in s tem premažejo debla mladih pa tudi nekoliko starejših dreves, ki jih je še prej treba dobro očistiti s krtačo, Apneni premaz je bele barve, zato odbija
Sredozemske rastline
Mnogi ljubitelji sadnega drevja na vrtove zasajajo fige, ki vije in kaki je. Fige nekateri gojijo kot posodovke, ki jih v jeseni spravijo v preži m ni prostor. Če pa imate figo posajeno zunaj, mora biti na južni in zavetrni legi. Pred zimo drevo zavarujemo tako, da poganjke mladega drevesa usmerimo navzgor in jih narahlo povežemo, okrog korenin nasujemo zastirko, nato celotno drevo ovijemo z rogoznico. Obvezno moramo zaščititi tudi kaki, ki je mlajši od treh let, m ki vi do petega leta starosti. Koreninski del obeh rastlin pre krijemo z zastirko za zaščito korenin -uporabimo lahko suho listje, slamo, okrog pa v zemljo poiaknemo smrečje ali zastirko obdamo z zaščitno mrežo. Deblo
kaki j a in poganjke kivija takrat, ko sa temperature okoli 0 stopinj Celzija, na debelo obložimo s koruznico, slamo, praprotjo ali koprenasto pok rival ko. Kaki ovijemo še z belo folijo, da vlaga ne zmoči obloge. Zaščito odstranimo šele spomladi, ko mraz popusti.
Prežimo van je zelišč
Zeliščne grede prekrijemo z zastirko iz komposta ali z debelo plastjo listja, ki jo tik pred zimo obdamo še s smrekovimi vejami. Na ta način bodo na gredah zlahka prezimile tudi rastline, ki mraz sicer slabše prenašajo, kot sta denimo rožmarin aH sivka, Vsekakor bo dobra zaščita na gredi učinkovitejša kol izkopavanje rastlin in presajanje v lonce.
Snežna odeja je zelo koristna za rastline, saj so temperature pod snegom komaj kaj pod ničlo, poleg tega pa sneg oskibt prst z vlago. Paziti je treba zgolj Ea-krat, ko je sneg zelo vlažen in težak, da ga pravočasno stresemo z dreves, sicer bi se pod njegovo težo lahko zlomile nežne veje. Najbolj škodljiva za rastline je suha zima, kajti oster veter močno izsuši zemljo in lahko povzroči veliko škode na rastlinah, navsezadnje največ rastlin odmre prav zaradi zime brez snega.
/I , *
DOMO FINAL
Ivan ROBACER sxx Ul. Bratov Jančarjev Ha 3211 Vojn i k
GSM: M1756 MB
Klelon/fe*:03 73>2l TI e-paita: domofinalgt-l jI
Za Vas in Vaš dom vršimo:
n a I -tesarstvo
-	kraust™
-stavbno kleparslvo -mtHitaioVäluK oken ■ izdelava nadstreikov
-	izdelava ravnih irr zelenili streh
P&oHa sceni krav« za kritine:
GERARD, CHEATON. TON DACH, BRAMAC. LINOAB, HOSEKRA, TE GOLA. S-METAL. ES AL. -
MMM Mi««
r_« —* IZVEDBA VODOVODNIH M CENTRALNIH \DD PH NAPfUAVmSAMAOIAKOPALNIC
«TIUCUI lUMiUÜ.I. Plrttok* vaj 34/4, Štore, gsm: 041 6BZ 307
[Z	NOVO! POPRAVILO VETRQBRANSKIH STEKEL 1 IN PVC ODBIJAČEV | SERVIS VSEH ZNAMK VOZIL
f r——■	NA VSE STORITVE 10% popust ZA VSE U POKOJ EKCI KlA MOTORS avt ( )hiša škorjanec J7w FWr^fq jivprJw" 1 Mariborska 11 S, Cel j e. 03/426 0a 34,031 609 416
n
F
™ «i AnJ
= f=i	enostojni
1 S ~_g tros/ojn/
MsM š

h-ww ^r	mm w m-r,si
PROIZVODNJA - MONTAŽA - SANACIJE ;
Tel.: Q68 172 094 E-maikdimnlki@vulkano.si ä
nmtKO
«ntO+UHSHgm 051603579 Jel.:CGW7H»,l3k£03/S77H99 t ■ mail: bfigita.hwjBrcmjif I
BUGnABUCAfKü t/SP Zü Stre/lG?
Piuüvfldrjjii monrajj Limite liSfpoiiiii \bMvh -- ■
in flreine krtlme; Ptaanskd ras 57, iliOTlOflt Ä	^
www.ttretia-metalko.si
ZA 1ZMER0 IN IZDELAVO PREDRAČUNA NA KLJUČ POKLIČITE NAGEGA 5TH0K0VNJAKA U STREHE NA GSM 041 bU 385
KKJSJ ffiffifeuUÖ v naslednji številki boste izvedeli več o VRTNIH OPRAVILIH V NOVEMBRU.
INFORMACIJE
KRALJESTVO DOBREGA OKUSA
HRANA JE UŽITEK
V kuharskih oddajah na Radiu Celje spoznavamo, kaj vse radi kuhajo ali jedo tisti, ki niso poklicni kuharji. So prepoznavni na svojem področju in ob omembi Zorana Pasariča je takoj jasno - frizer. Sledi trendom, obiskuje sejme in Celjanke in Celjane vedno znova osvešča, kaj je »in« v svetu pričesk. Za kuhanje si rad vzame čas, kar pomeni, daje tega med tednom manj. Konec tedna je čas tudi za druženje in sproščeno kuhanje brez gledanja na uro. Za smeh je v oddaji poskrbel z izkušnjo o kuhanju jajčk. Neizpodbitno je ugotovil, da je po dvajsetih minutah kuhanja jajce zanič. In posoda seveda tudi. Vsem, ki boste kuhali po njegovih receptih, pa želi uspešno kuho. Dober tek!
PAELLA
Sestavine:
puranje meso ali piščančje perutničke, olivno olje, lignji, paprika, korenček, grah, sol, poper, malo bazilike, riž, žafran
Priprava:
Vzamemo večjo in globoko ponev in v njej puranje meso (narezano na kocke) ali piščančje perutničke popečemo na malo olja. Dodamo narezane lignje in spet malo pomešamo. V ponev nato primešamo zelenjavo; papriko, narezano na kvadratke, narezan korenček in grah. Začinimo s soljo, poprom in z malo bazilike. Vmešamo riž in vse skupaj zalijemo z litrom vode, v katero smo vmešali malo žafrana. Kuhamo na zmernem ognju približno pol ure. Zraven tekne katera koli zelena solata.
Še zadnji darovi jeseni
MAVELJČKI z ajdovo kašo
SKAMPI NA BUZARO S ŠIROKIMI REZANCI
Sestavine:
škampi (veliki, 5 ali 6 na osebo), česen, olivno olje, drobtine, pelati, peteršilj, široki rezanci
Priprava:
Na olivnem olju popražimo strt česen, a le toliko, da zadiši in malo porumeni. Dodamo žlico drobtin, pomešamo s česnom in v ponev položimo škampe. Nanje stresemo pelate iz pločevinke in kuhamo približno 15 minut na zmernem ognju. Na koncu potresemo s sesekljanim peteršiljem in zalijemo s kozarcem belega vina. Serviramo s širokimi rezanci, ki jih pripravimo po navodilih na embalaži. Postrežemo s solato iz rukole.
NL
GOSTLSCE
3MIRÄN
Sestavine:
0,3 kg maveljčkov
0,2 kg bio ajdove kaše
1 majnša čebula
strok česna
0,05 sladke smetane
olivno olje
drobnjak
sol, beli poper
sveža zelišča za dekoracijo
Ajdovo kašo skuhamo v slani vodi, kateri smo dodali malo olivnega olja.
Med tem sesekljamo čebulo in jo zlato rumeno prepražimo. Dodamo narezane maveljčke in na koncu še česen. Zalijemo s sladko smetano in dodamo kuhano ajdovo kašo. Po potrebi dosolimo, popopramo in dodamo sesekljan drobnjak. Vse skupaj pomešamo in pokuhamo do primerne gostote.
Dober tek!
TRADICIONALNI DNEVI GRŠKE KUHINJE
Stopče 31,3231 Grobelnojel.: 03/ 746 66 40, E-mail: gostilna@ahac.si I
FRI^ [AHACU
• Pestra kulinarična ponudba • Sezonska kuhinja ' Prostori in ponudbe za skupine
^čeinpreno^ Bohorč 11 fit
OO^W KUHINJA, MAIICE, PIZZE, KOSILA, AU CARD, CrroUNG. Sprefcmareo narodto za vtife zMdjučene tkulbt; Bohorč Marjan tp., Du&na Kvedra 44, 3330 Šentjur pri Celju, Tel.: ++386 (0)3 746 14 30, Mobile: ++3S6 (0)41 666 7£6
RESTAVRACIJA ETRK
tTH« d.0.6.. «ukoMlak. 31MB Calje
Delovni gas:
POM-PET: od 5:30 da 22:30 SOB: od 0.00 dn 23:00 NED: od B:00 do 22:00
Dnevne malice Sobotna in nedeljska kosila Jedi po naročilu - a la carte Posebna ponudba Pizzerija, slaščice in bar Prostor za zaključene družbe Veliko parkirišče
T: 03 /,828;~[G: 03lf63toTllfSl: restavracijah^* .i
Napovednik:
V naslednji številki boste lahko prebrali več o VRSTAH MEDA
TRGOVINA ČEBELCA
Gosposka 3,3000 Celje

- Delovni čas-Pon.-pet. od 8.00 do 15.00 Sreda od 8.00 do 12.00 in od 15.00 do 18.00 Sobota od 8.00 do 12.00
Možnost naročanja prodajnih artiklov po telefonu, faxu ali e-pošti. Tek/faks: 03/544 17 23; mail: trgovina.cebelca@amis.net
PONUJAMO VAM:
EffiS??^ pr0p°!!,S' :darilni Pro9',am in kozmetiko na cvetni prah slovenskega porekla bazi čebeljih pridelkov
- ostale čebelje pridelke	- opremo za čebelarje
KRALJESTVO DOBREGA POČUTJA i "^^p.—^,,*,,.
avtohtono pasmo čebele kranjska sivka. Odlikuje jo marljivost, mirnost in čistost, zaslužna je za to, da imamo v Sloveniji tako širok izbor nabranega bogastva narave. Čebeljo družino sestavljajo: matica (kraljica) - celo življenje samo zalega jajčeca in skrbi za razvoj čebel in je v enem panju samo ena spolno razvita, troti (samci) - imajo nalogo oploditve matice, delavke - ves čas samo delajo. Od tu prihaja izraz »priden kot čebela«.
Ali ste vedeli, da čebela s plesom sporoči ostalim čebelam smer in oddaljenost paše od panja?
Apiterapijaje veda o tem, kako si s pomočjo čebeljih pridelkov krepimo, ohranjamo zdravje, izboljšamo počutje in hitrejše okrevamo po bolezni. Začetki apiterapije segajo stoletja nazaj do egipčanske, grške, kitajske, babilonske in drugih civilizacij.
Čebelji pridelki, kot so med, cvetni prah, matični mleček in propolis, so že stoletja nepogrešljiv del domače lekarne in so neizmerno bogastvo narave. V tehnologiji priprave jim ni bilo nič dodanega in odvzetega. Ne smemo pozabiti na enega od simbolov Slovenije - našo
Slovenija se ponaša s pestro paleto medov. Prav vrstnost medov je zaklad, ki ga slovenski čebelarji zagotavljajo s svojo dobro čebelarsko prakso in jim ga omogočajo pestre naravne danosti. Med je lahko nektarnega izvora, ki ga čebele naberejo na cvetju, ali maninega izvora, ki ga razvijejo kolonije listnih uši in kaparjev, ki izločajo obilne količine mane.
Ali ste vedeli, da mora čebela za en kilogram medu obiskati 4000 cvetov oziroma prepotovati pot, ki je enaka sedemkratnemu obsegu Zemlje?
iff
ZDRAVILIŠČE LASKU
M
THERMANA
Tirni cvma «i w
tji&ko
MANUALNA TERAPIJA
Izvaja: Dr. A. VERŠ1NIN ortoped revmatolog
F1TEX d.o.o.., Dunajska 120 a, 1000 Ljubljana m.: 03 /734-57-00,031 566 262; splet: www.mbx.si; e-pošta: f,tex@t-2.n
| | DEŽELA SPROSTITVE
UVJ Viktor Cepelniks.p. U Kontakt: 040-385-0I7 TERM KREHC spletna stran: uuLuiJu.terrakrenc.si NUDIMO:
MASAŽE, DEPILACIJE, ULTRAZVOČNE TERAPIJE, WELLNESS SOBE
PRESOTERAPIJA (strojna limfna drenaža). KAVITACI JA (odprava celulita in oblikovanje telesa).
NOVOSTI:
NOVI TEDNIK
MALI OGLASI / INFORMACIJE
25
MOTORNA
VOZILA
PRODAM
OSEBNI avto Peugeot 104, leto proizvodnje 1974, 62.700 km, dobro ohranjen, vozen, certifikat oldtimerja, 90 % popust pri obveznem zavarovanju in cestnini, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 668-771. 4106
ODKUP
zlata-srebra
GOTOVINA TAKOJ!!! ZLATARNA ADAMAS
Trg celjskih knezov 4, 3000 Celje
03/5442-180
Mitja Udovč, s.p., Celje
KUPIM
KUPIM
Z GOTOVINO kupim osebna vozila od letnika 1990 do 2012; cela, poškodovana, slabše ohranjena. Odvoz, prepis in gotovina takoj. Telefon 031 783-047, Boris.	4073
urmm
astrologinja jasnovidnost BI0TERAPQE
DAIHATSU sirion 1,0, letnik 1999, lepo ohranjen, registriran do 26. marca 2013, prevoženih 106.000 km, prodam. Telefon 031 600-645. 4058 ODLIČEN VW golf 5 1,9 tdi, letnik 2008, redno vzdrževan in servisiran pri pooblaščenem serviserju, svetlo siv me-talik, 166.000 km, 3 vrata, prodam za 7.950 EUR. Telefon 041 866-822.
4090
cena pogovora za minuto je 1,99 EUR oz. po ceniku vaiege operatorja
Mediafin pro d.o.o. Dunajska 21, Ljubljana
Celje: 031508 326
delovni čas: vsak dan non-stop NOVO! UGODNEJŠI POGOJI
-	možnost izbire višine obroka
-	možnost odloga odplačevanja
ni) umi
j aslrologinja
0906430
cena pogovora za minuto je 1,99 EUR oz. pe ceniku vašega operaterja
Do 36 nette« na omni OD, pokojnine §
PE CELJE. UL XIV. divizij» 14, 3 03/425 70 00	*
STROJI
02/2341000
Staneta Rozmana 16,02/521-3000
BONAFIN PLUS d.o.o.
Slovanska 27,1000 ljubljana
PRODAM
VILE za prenos okroglih bal, nove, prodam. Telefon 031 278-786.
4111
TRAKTOR, kiper prikolico Tehnostroj, enoosno in ostale priključke, kupim. Telefon 041 235-349.	p
POSEST
PRODAM

PARCELO, komunalno urejeno, z izdanim gradbenim dovoljenjem, velikost 1.060 m2, prodam. Telefon 041 709684.	3985 HIŠO v Celju, na Teharski cesti ob Voglajni, zgrajeno 2001, 185 m2 stanovanjske površine (stanovanje in apartma), parcela 800 m2, prodajamo. Cena 168.000 EUR. Telefon 051 356-140.
4085
STAREJŠO enodružinsko podkleteno hišo z vrtom, v Spodnjih Štorah, na parceli 320 m2, prodam. Telefon 041 340696.	4095 NA Dobrni prodamo večjo hišo z objektom (delavnico) na lepi, sončni lokaciji. Telefon 031 561-147. 4113
Les za teraso Sibirski macesen ✓
Cena: 27 €/m2
Merclv/i/d); 2-f/l-K>MODO,n m di 24/140/ 511HJm m Kvalitcrat A/B
LESOTEKA Ptuj
Rog^nigkp e. 25. T; OS 771 59 11 M: 051 ?73 960
Dor. ta s: Pon.-p«.. 07: Mn ■ 56h. sob.: Oflh ■ I2h
Nahajamo se « prostorih bivšega Lestnsga «eolra Slajeries-
LESOTEKA Lovec
Leveč 18, T: 03 75 74, M; OS t 352
□al. iäS: Port.-pot.: 07:30h - l6h. sob.: 03h -12?>
Mi smo za les!
CELJE, Šmartno v Rožni dolini. Prodam deloma stavbna, deloma kmetijska zemljišča v k. o. Šmartno, skupaj 6.324 m2, v bližini stavbne parcele voda in elektrika, po skupni ceni 9.600 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198.
Ali iščete ugodni kredit?
Gotovinski in hipotekarni do 20 let, krediti na osnovi vašega vozila na položnice, ter ugodni le-asingi za nakup vozil. Posredujemo tudi za več dajalcev kreditov. NUMERO UNO, Robert Kukovec, s.p., Mlinska 22, 2000 Maribor,
02/252-48-26, 041/750-560
DOBRNA, Klanc. Kmetijo na naslovu Klanc 16, stanovanjska hiša bivanjske površine 150 m2, z gospodarskima poslopjema 50 m2 in 23 m2 uporabne površine, 873 m2 dvorišča ter kmetijska zemljišča: 1.647 m2 pašnika, 26.464 m2 gozda, urejen makadamski pristop, priključki: elektrika, voda, telefon, prodam za 54.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198.	n
ŠKOFJA vas. Prodam kmetijska zemljišča v Škofji vasi (k. o. Škofja vas): parc. št. 487/3, pot v izmeri 331 m2, parc. št. 494/27, pot v izmeri 243 m2 in parc. št. 502/0, travnik v izmeri 27.793 m2, vse po 4,95 EUR/m2. Informacije po telefonu 041 708-198.	n
CELJE, Šentjungert. Prodava več zazidljivih parcel za zidanice, z delno urejeno projektno dokumentacijo, cena od 28.000 do 35.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198.	n
CELJE, Ljubečna. Prodam stanovanjsko hišo 162,50 m2 neto tlorisne površine, gospodarski objekt 180 m2 neto tlorisne površine, klet in družabni prostor uporabne površine približno 40 m2, skupaj s 1.320 m2 stavbnega zemljišča, 1.228 m2 kmetijskega zemljišča, za 198.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198. n
LAŠKO, Plazovje. Prodava stanovanjsko hišo, grajeno med 1993 in 2000, skupne stanovanjske površine približno 83 m2 (klet + pritličje), staro stanovanjsko hišo - zemljišče pod stavbo 50 m2 in gospodarski objekt z nadstrešnico v izmeri približno 54 m2, kmetijskega in stavbnega zemljišča približno 17.400 m2, priključki: voda, elektrika, po skupni ceni 126.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198.	n
ODDAM
POSLOVNI prostor, na ugodni lokaciji med Citycentrom in Planetom Tuš, ob Mariborski cesti v Celju in prostor za priročno delavnico ali podobno, ob cesti Arclin-Ljubečna, oddam. Telefon 040 626-815, 041 623-925. 4077
STANOVANJE
PRODAM
TRISOBNO obnovljeno stanovanje v Konjicah, 70 + 20 m2 kleti, prodam ali oddam. Telefon 041 370-615. 4118 ŠENTJUR. Prodam dvosobno, delno opremljeno stanovanje z balkonom v Ulici Dušana Kvedra, v II. nadstropju več-stanovanjske hiše, 50,45 m2, zgrajeno 1971, prenovljena okna 2009, stanovanje adaptirano 2012, elektrika, voda, telefon, centralno ogrevanje, kanalizacija, plin, kabelska TV, za 65.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198.
n
CELJE. Trisobno stanovanje z balkonom in kletjo v Okrogarjevi ulici, v 12. nadstropju večstanovanjske stavbe, 72,22 m2 neto tlorisne površine, klima naprava, prenovljena kopalnica in elektro instalacija, delno okna, ogrevanje radi-atorsko (skupno daljinsko), priključki: elektrika, voda, telefon, kabelska TV, internet, prodam za 71.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198. n
VLADO KRESIIN
z Beltinško bando
in Malimi bogovi
M mi pesem
►Petek, 9.11., öb 19.30 v Dvorani Golovec Celje
nrovitedn»

RTA
regijska tiskovna agencija
PREDPRODAJA VSTOPNIC: 040 757 784, senta@rta.si, Novi tednik in Radio Celje
PRODAJA:
Pošta, Petrol, Big Bang, Kompas, Eventim
n
26	MALI OGLASI / INFORMACIJE
TELICE, 200 kg, prodam. Telefon 041 683718.	4094 BIKCA, starega en mesec, prodam. Telefon 070 724-155. 4iio TELICO simentalko, 370 kg, prodam. Telefon 041 707-719. 4107 MLADE ovce, pripuščene prvič, prodam.
Telefon 070 854-989. 4115 NESNICE, rjave, ki že eno leto nesejo, prodam po ugodni ceni. Telefon 051 397-982.	4119
TELICO simentalko, težko približno 300 kg, prodam. Telefon 041 904-078.
4123
KugiOf <1,0,0. 0,99v0,5 min
«mm™
vedeževanje, astrologija, feng shut
KUPIM
j', t rulüqjnjü
I DACA
B megatoni j a
rodeievalko
CELJE, center. Prodamo dvosobno stanovanje na Prešernovi ulici v Celju, 45,50 m2, opremljeno, v I. nadstropju večsta-novanjske stavbe, z drvarnico 6,00 m2 in zaprtim zunanjim predprostorom, prenovljeno 2006 in 2010, etažno plinsko ogrevanje, klimatska naprava, parkirišče varovano z zapornico, skupna kolesarnica. Priključki: elektrika, voda, telefon, kabelska TV, plin, internet, za 57.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198.	n
GARSONJERO v bližini centra Celja prodam. Telefon 031 209-939. 4084
V CELJU oddam opremljeno enoinpolsob-no stanovanje. Cena 250 EUR. Telefon 030 925-748.	4066
OPREMLJENO stanovanje, velikost 54 m2, kabelski in telefonski priključek, lokacija Lipa-Štore, oddamo. Cena po dogovoru. Telefon 031 692-680.
4097
KUPIM
V CELJU kupim enoinpolsobno stanovanje, lahko je v slabšem stanju. Plačam takoj. Telefon 041 866-822.
3962
PRODAM
PRAŠIČE, težke od 30 do 80 kg, za zakol ali za nadaljnjo rejo, prodam. Možna dostava. Telefon 031 524-147. 4122 ODOJKI za rejo ali zakol, borova pasma, domača reja, prodamo. Kmetija Win-ter-Lešer, Lopata 55, Celje, telefon (03) 5471-244, 041 763-800. p
PRAŠIČE, od 30 do 200 kg, možne polovice ter dostava, domača krma, ugodno prodamo. Telefon 031 311-476. p DEVET ovac prodam. Telefon 031 631-344.
1376
TRI teličke, težke od 120 do 150 kg, prodam. Telefon 031 424-547. Š 278 BIKCA simentalca, težkega 250 kg, prodam. Telefon 031 705-771. 4081
BIKA škotskega goveda, starega dve leti in pol, težkega 550 kg, za nadaljnje pleme ali zakol, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 608-449. 4083
MLADE zajce, za zakol ali nadaljnjo rejo, prodam. Telefon 041 563-725. 4089 KOBILO, črno belo, staro 8 let, brejo 6 mesecev, cena 770 EUR, prodam. Možna menjava za bikca. Telefon 031 705-771.	4081
DEBELE krave in telice za zakol in suhe za dopitanje, plačilo takoj, kupim. Telefon 070 405-700.	Š 142
DEBELE in suhe krave in telice, plačilo takoj, kupim. Telefon 041 653-286.
Š 83
BIKCE, mesni tip, težke od 120 do 200 kg, tudi telice in krave za zakol, kupimo. Telefon 031 832-520. 3717 VSE vrste krav in telic za zakol kupim.
Plačilo takoj. Telefon 041 544-270. p PRAŠIČA, od 150 do 180 kg, krmljenega z domačo hrano, v okolici Prebolda, kupim. Telefon 5724-641. 4087
L4 WhIp j*
vedeževalfca ANA
ytiffoievfllkt JASNA
Nl.ircn Ciganske karte
vedeževalka KAMNA
ULA
Ciipntkf Mrtf vi linshi ključi
Pokličite nas ceneje!
^ "jj" j jj j	I
1
OSTALO
PRODAM
ODDAM
SOBE za najem, popolnoma opremljene, TV, internet, kuhinja z vso posodo in kopalnica s pralnim strojem že od 100 EUR na mesec naprej z vsemi stroški. Možnost ureditve subvencije stanarine na CSD. Okolica Celja. Branko Lešer, Lopata 20 d, telefon (03) 5471-244, 041 763-800.	p
LEPO opremljeno garsonjero (33 m2) v Celju oddam eni osebi ali paru. Telefon 041 325-959.	4058
PRODAM
DOMAČE žganje sadjavec, figovec, hru-škovec prodam. Telefon 041 639-452.
4059
MOŠT ali grozdje iz ljutomersko ormoških goric prodam. Cena po dogovoru. Pokličite po telefonu 051 621-666. p KORUZO in tritikalo, v vrečah po 800 kg, prodam. Telefon 041 742-334. 4079 BALE, okrogle, druge košnje, devet kosov in tretje košnje, ovite, prodam. Telefon 041 393-234.	4086
JABOLKA za ozimnico, neškropljena, sorte bobovec, in sladek jabolčnik, prodam. Telefon 031 768-175. 4109 REPO, lepo, za kisanje, poceni prodam. Telefon 051 220-902. 4127
w«m.>ovTte<tail(^<Mn
BUKOVA drva, hlodovina, metrska ali kratko nažagana, na paletah, z dostavo (na zalogi briketi in peleti), ugodno prodam. Telefon 051 359-555; www. drva.info.	p
CEPANA in razrezana slovenska bukova drva na paleti, cena za paleto je 105 EUR, 2 paleti sta za eno klaftro, prodam. Telefon 040 860-200. p PLOŠČICE, keramične, na zalogi ali po naročilu, možen izris kopalnic, telefon 051 617-220; ostali gradbeni material 041 617-220. Hojnik trgovina, Lesko-vec 15, Ljubečna.	3891
BRZOPARILNIKE (alfe) prodam. Telefon 030 929-205.	3361
ŠTEDILNIK na drva, trajno žarečo peč, motorno žago Stihl in pralni stroj prodam. Telefon 051 344-245. 3927 AVENT za stiskanje mleka, otroško posteljico, jajčko za avtomobil in voziček Peg perrego, lepo ohranjen, prodam. Telefon 070 363-762. 4064
DRVA, bukova, dolga v hlodih ter mešana, kratko žagana, z dostavo, prodam. Telefon 040 211-346.	p DESKE in plohe: lipe, češnje, hrasta, javorja, bukve, parjenega in neparjenega oreha, hruške, prodam. Vse zračno suho. Telefon 040 211-346. p KOTEL za žganjekuho, star 2 leti, 100 l, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 571-615. 4093 SUHA gabrova metrska drva ugodno prodam. Telefon 070 741-734. 4102 DRVA, 12 m3 in pogon za kosilnico Muta, prodam. Telefon 041 831-697. p DVE telici, težki 500 kg, za zakol ali nadaljnjo rejo in gumi voz, prodam. Informacije po telefonu 041 725-720.
4105
SUHA bukova drva, 19 m3 in repo za kisanje, eko pridelava, prodam. Telefon 041 753-324.	4121
SVEŽE goveje meso- vola, ki se pase zunaj, dobavljivo bo v soboto, 28. 10., prodam. Vse ostale informacije po telefonu 031 858-087. 4130 KOTEL za žganje, domače izdelave, 100 l, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 884-937.	4126
NAROČILNICO pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje
Ugodnosti za naročnike: brezplačno prejemajo vse posebne izdaje Novega tednika, imajo pravico do štirih brezplačnih malih oglasov in ene čestitke na Radiu Celje, življenje pa si lahko pocenijo z našo kartico ugodnih nakupov.
Novi tednik izhaja dvakrat na teden ob torkih in petkih. Piše o življenju in delu prebivalcev z območja 33 občin na Celjskem.
OB TORKIH -IZ VAŠEGA KRAJA - OB PETKIH - ZGODBE S CELJSKEGA
NAROCILNICA NAROČILNICA NAROCILNICA
IME IN PRIIMEK:
ULICA:
Novi tednik vam dostavimo na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja 1,30 EUR, petkova 1,50 EUR. Naročniki plačajo za obe izdaji na mesec 9,50 EUR, kar pomeni, da prihranijo, saj v poprečju izide devet številk na mesec.
KRAJ:
DATUM ROJSTVA:
Naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev
I/
PODPIS:
NT&RC d.o.o. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika.
Dodatni popusti pri plačilu naročnine vnaprej: 7 % pri plačilu za eno leto, 3,5 % pri plačilu za pol leta, 2 % pri plačilu za tri mesece.
PRILOGA TV-OKNO prinaša vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in zabave.
Ni te več na vrtu, ni te več v hiši, nič več se tvoj glas ne sliši.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega
SREČKA SKRJANCA
iz Razgledne ulice v Celju
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje ter darovano cvetje in sveče. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se g. Darku za ganljive besede ob slovesu in pogrebni službi Veking za opravljene pogrebne storitve. Iskrena hvala zdravnikom in ostalemu medicinskemu osebju oddelka za abdominalno kirurgijo bolnišnice Celje za nesebično pomoč in lajšanje bolečin. Hvala osebnemu zdravniku Klemnu Pozniču iz ZD Celje. Prisrčna hvala družinam Bevc, Amon in Kramar.
Žalujoči vsi njegovi
KUPIM
VSE vrste lesa na panju kupim. Plačilo takoj. Telefon 041 506-958. 3212 TRAKTOR, prikolico, priključke, motokul-tivator, tovorno - dostavno vozilo ter drugo, tudi v okvari, kupim. Telefon 041 407-130.	3780
SMREKOVO hlodovino ali na panju, za kamionsko cesto, od 16 cm naprej, kupim. Telefon 031 649-201. 3932 KOTEL za kuhanje žganja kupim. Telefon 070 896-239.	4022
62-letna Celjanka s stanovanjem želi prijatelja do 78 let. Ti k meni ali jaz k tebi. Telefon 041 248-647; agencija Alan.	4082
40-letna zelo simpatična ženska iz okolice Celja želi prijatelja. Telefon 041 248647; agencija Alan.	4082
Ženitna posredovalnica
ZAUPANJE
za vse generacije, brezplačno za ženske do 48 let.
Tel.: 031/836-378 03/5726319
Leopold Orešnik, s.p., p.p. 40, Prebold
IZOBRAŽEN, mladostni 52-letni moški želi spoznati žensko do svojih let. Ti k meni ali jaz k tebi. Telefon 041 248647.	4082 42-letni moški iz okolice Šentjurja, urejen, pošten, redno zaposlen išče žensko za resno zvezo, staro od 30 do 45 let. Telefon 040 558-358, v večernih urah.
4081
ZAPOSLITEV
ZAPOSLIMO delavca za montažo garažnih vrat. Izkušnje niso potrebne. OD večji od 1.000 EUR neto. Informacije: Ul-tus, d. o. o., Petrovče 50, telefon (03) 5708-274, 041 790-612, od 8. do 15. ure.	n
Trigon s.p. Matjaž Lesjakdr.med. Ul.Savinjske čete 3, Žalec 041736 252
- Analitična psihoterapija
moč zavedanja - Akupuntura
preverjena učinkovitost tradicije
Laško
Poročili so se: Mateja BOHINC in Mitja MOŠKOTEVC, oba iz Reke, Dolores KRALJ in Matej ARNEŠ, oba iz Trbovelj.
Mozirje
Poročila sta se: Urška PE-STATOR iz Šentjanža in Aljo-ša BREZNIK iz Nazarij.
Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal.
ZAHVALA
Od svojih dragih se je tiho poslovil dragi mož, ata in stari ata
MIRKO MASTNAK
iz Loke pri Žusmu (19. 9. 1946 - 26. 9. 2012)
Ob nenadni izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izražena ustna in pisna sožalja ter darovano cvetje, sveče in svete maše. Zahvaljujemo se pevcem Idila, trobentaču Boštjanu in pozavnistu Ernestu za zadnje melodije, župniku Marku Šramlu za lepo opravljen cerkveni obred in sveto mašo ter pogrebnima službama Za-gajšek in Gekott.
Žalujoči: žena Marta ter sinova Mitja in Matej z družinama
4103
IŠČEMO računovodjo za en do dva dneva mesečno, sposobnost samostojnega vodenja računovodstva na Pantheo-nu. Marisol B2B, d. o. o., Kidričeva 24, Celje, telefon 041-704-284, (03) 5417- 690.	n
ZAPOSLIMO voznika tovornega vozila s C- in E-kategorijo za vožnjo v Zahodno Evropo. Binal transport, d. o. o., Pari-žlje 58, Braslovče, telefon 041 556618.	4116
IZPOSOJA strojev in naprav Sam, Ervin Drgajner, s. p., Ul. bratov Dobrotinškov 13, Celje, telefon 041 629-644. n PREMOG, zelo ugodno, z dostavo. Telefon 041 279-187. Prevozništvo Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, Podlehnik.
n
INŠTRUKCIJE angleščine in matematike ter postavljanje spletnih strani nudimo. Telefon 031 793-430; www.barvejezika.
org.	3901
GRADITELJI, pozor! Po ugodnih cenah izdelujem peči in bojlerje za centralno ogrevanje. Peči so zelo ekonomične za kurjenje na drva. Garancija je 5 let. Anton Aplenc, Prekorje 29 a, telefon 541-5011, 041 531-976 . 40 07 KLESANJE in obnova črk na spomeniku. David Pisanec, s. p., Bezovje pri Šentjurju 14 a, telefon 041 759-876.
4091
ZADNJI traktorski nakladač za gnoj kupim in prodam jabolčni kis. Telefon 031 228-414.	4117
UREJANJE in zasajevanje grobov, striženje žive meje, košnja zelenic, čiščenje blokov, hišniške storitve. Apretura, Kvedrova 39, Šentjur, telefon 031 633-966.	4124
So zvezde in so rože, a mama je le ena.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi ljubljene mame
MILICE KAČIČ
roj. Drolc, iz Laškega
se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so darovali cvetje in sveče ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala Pivovarni Laško za darovano cvetje in slovesni govor, s katerim smo se poslovili od nje. Hvala g. duhovniku za izrečene besede. Zahvaljujemo se kolektivu Doma starejših Laško, kjer je lepo preživela zadnji dve leti. Iskrena hvala zdravstvenemu osebju doma. Posebej bi se radi zahvalili dr. Belejevi in dr. Zlatečanovi, ki sta ji nudili vso zdravstveno pomoč in podporo.
Žalujoči vsi njeni
72 let, Liljana Olga PUSAR iz Hrastja, 74 let, Franc KOLENC iz Šempetra v Savinjski dolini, 89 let, Danica SVRŽNJAK iz Žalca, 77 let, Emil TEKAUC iz Celja, 75 let, Srečko ŠKRJANC iz Celja, 62 let, Franc Janez PONGRA-ČIČ iz Bukovžlaka, 68 let, Olga SREBOČAN iz Gorice pri Šmartnem, 86 let, Pavel BUH iz Celja, 74 let, Rozalija PESJAK iz Celja, 86 let, Tone ZIMŠEK s Svetine, 72 let.
Laško:
Umrla sta: Anton GALE iz Krškega, 83 let, Izidora JE-ZOVŠEK iz Celja, 87 let.
Ko bolečina je prevelika, se tudi solza posuši, le srce nemo kliče, zakaj tebe več med nami ni.
V SPOMIN
DUŠANU KOKOTCU
iz Višnje vasi (17. 2. 1958 - 23. 10. 2011)
Iskrena hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu.
Vsi njegovi
t POGREBNA SLUŽBA
PRIMOŽIČ
24 UR OBISK NA DOMU
PEVOJNIK PE CELJE
051 649 780
PLAČILO NA OBROKE
www.primozic.si
Šmarje pri Jelšah Umrli so: Berta CAGLIČ iz Lastnič, 87 let, Amalija ČERNELČ iz Bistrice ob So-tli, 88 let, Marija BRATUŠA
A
Ostala je praznina, ki hudo boli.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega
EMILA TEKAUCA
iz Nazorjeve ulice v Celju (18. 3. 1937 - 10. 10. 2012)
se iskreno zahvaljujem njegovi sestri Greti s Švedske, nečakinji Helen, ki je prišla iz Kalifornije pomagati negovati svojega strica, ter Emilovemu sinu Samu in snahi Mileni za pomoč v času njegove hude bolezni. Iskrena hvala vsem sorodnikom, še posebej moji sestrični Silvi Nuč in nečakinji Majdi Rezec. Hvala sosedom: Jožici in Stanku Barku, Danici in Stanku Videnšku ter Tonetu Filipiču pri nudenju pomoči v
času njegove bolezni. Prav lepa hvala osebju bolnišnice Celje, IPP in dežurni službi zdravstvenega doma z reševalno službo. Zahvaljujem se patronažni sestri Štefki Kovač, vodji Centra za pomoč na domu in negovalkam Doma ob Savinji. Hvala g. župniku za opravljen obred in sv. mašo na Jožefovem hribu, govorniku g. Francu Plahuti za poslovilne besede, pevcem za odpete pesmi, trobentaču
Mateju Mastnaku in pogrebni službi Veking. Vsem skupaj in vsakemu posebej hvala, ker ste ga pospremili na njegovi zadnji poti ter mu darovali sveče in cvetje.
Njegova Anica
iz Ljubečne, 90 let, Matilda KORAŽIJA iz Žahenberc, 83 let, Marjan VERBEK iz Rogaške Slatine, 56 let.
Žalec
Umrli so: Marija BRINAR iz Dolenje vasi, 81 let, Milena POZNIČ iz Marija Reke, 54 let, Alojzij OBLAK iz Pongra-ca, 60 let, Jožef ŽIVORTNIK s Polzele, 61 let, Gerhard NA-CHBERGER iz Žalca, 70 let.
Mozirje
Umrla sta: Jozefa POLIČ-NIK iz Spodnjih Pobrežij, 94 let, Jože KOSMAČ iz Savine, 80 let.
Velenje
Umrli so: Jožef VELUNŠEK iz Mežice, 86 let, Ljudmila OŽEK iz Celja, 74 let, Marijan ŠVENT iz Velenja, 74 let, Duško VODEB iz Štor, 59 let, Matija ŠTERK iz Topolšice, 64 let, Emil Ivan ČETRTIČ iz Dola pri Ljubljani, 85 let.
www.radiocelje.com
Celje
Umrli so: Ljudmila KAČIČ iz Laškega, 87 let, Stanislav PEČNIK iz Andraža nad Polzelo, 72 let, Cvetka KU-MER iz Olešč, 53 let, Kadira ČAMDŽIČ iz Pariželj, 52 let, Ludvik MEKLAV iz Dobrič,
INŽENIRING ZA POKOPALNISKO IN POGREBNO DEJAVNOST, TRGOVINA IN GOSTINSTVO
TEHARSKA C. 54, 3000 CELJE
VELIKA PONUDBA REZANEGA CVETJA IN ARANŽMAJEV IZ SVEŽEGA SUHEGA CVETJA
Delovni čas cvetličarne:
PONEDELJEK-PETEK OD 7.-19. URE SOBOTA OD 7 - 13 URE
TEL.: 03 428 1308, 03 428 1314
POSLOVILNA DVORANA
KAMNOSEŠTVO
IZDELAVA SPOMENIKOV PO NAROČILU
CVETLIČARSTVO
ZASTOPSTVO
GOSTINSTVO
CELJSKA C. 7, ROGAŠKA SLATINA
RA
28
NA KOLESIH
NOVI TEDNIK
Zaradi cestnine dražja registracija
Po starem le še do 1. novembra
To, da je državna blagajna vedno bolj prazna, bodo državljani - tisti, ki so lastniki vozil - zdaj čutili tudi pri registraciji. S 1. novembrom se bo namreč podražila registracija, saj bodo lastniki morali pri urejanju dokumentov nekoliko več odšteti za cestno takso. Vlada je pohitela in Uredbo o načinu določanja in višini letne dajatve za uporabo vozil v cestnem prometu že sprejela. Proračun bo tako že do konca leta bogatejši na račun voznikov.
»Na podlagi te uredbe bo na letni ravni v letu 2013 in v nadaljnjih letih iz naslova letne dajatve za uporabo vozil v cestnem prometu pobranih približno 22,1 milijona evrov več sredstev, kot je bilo predvideno na podlagi prejšnje ureditve. Glede na začetek uporabe s 1. novembrom je mogoče pričakovati višje prihodke že letos, in sicer v skupni višini približno 3,68 milijona evrov,« pravijo na vladi. Od 1. novembra bodo torej morali lastniki zmogljivejših vozil bolj seči v žep.
Višina letne dajatve se bo najmanj povečala za osebne avtomobile in večnamenska vozila s prostornino motorja do 1.350 kubičnih centimetrov, in sicer z 48,5 evra na 55 evrov, in za motorna kolesa s prostornino motorja do 125 kubičnih centimetrov, več za vozila z večjo prostornino. Največ vozil v Sloveniji je v drugi skupini, od 1.351 do 1.800 kubičnih centimetrov, za katera se bo plačilo v cestni sklad podražilo s sedanjih 72,73 evra na 85 evrov.
Višina letne dajatve za posamezne vrste motornih in priklopnih vozil, kar vozniki poznajo kot cestnino, se bo v povprečju povišala za 19,8 odstotka. Podražitev je odvisna od prostornine motorja (glej razpredelnico!), velja pa za osebna vozila in tudi za motorna kolesa. Nova uredba se ne nanaša na ostale zakone, zato zaradi višjih cen ne bo treba spremeniti nobenega drugega predpisa. Bodo pa po Sloveniji morali posodobiti računalniški sistem obračunavanja letne dajatve, ki deluje v evidenci registriranih vozil. Uredba (in z njo višje cene) bo vplivala tudi na gospodarstvo, predvsem bo dodatno obremenila podjetja, ki imajo v lasti več vozil, saj bodo zdaj pri registraciji morala plačevati več. Seveda velja enako tudi za lastnike osebnih vozil.
SŠol
Skupina vozil po prostornini motorja v cm3	Število registriranih vozil	Letna dajatev -trenutna v evrih	Letna dajatev - predlog v evrih	Indeks povečanja	Zbrana sredstva -trenutno v evrih	Zbrana sredstva -predlog v evrih	Razlika v evrih za leto 2013
Do 1350	253.193	48,50	55	113,4	12.279.861	13.925.615	1.645.755
od 1351 do 1800	487.675	72,73	85	116,9	35.468.603	41.452.375	5.983.772
od 1801 do 2500	322.220	107,75	135	125,3	34.719.205	43.499.700	8.780.495
od 2500 do 3000	24.392	193,96	250	128,9	4.731.072	6.098.000	1.366.928
od 3001 do 4000	4311	193,96	400	206,2	836161,56	1.724.400	888.238
nad 4000	2734	193,96	500	257,8	530286,64	1.367.000	836.713
	1.094.525				88.565.189	108.067.090	19.501.901
Primerjava starih in novih cen za cestni sklad za vse vrste osebnih avtomobilov ter večnamenskih vozil za prevoz oseb in stvari ter koliko bo s tem država pridobila denarja ...
Letno dajatev za uporabo vozila v cestnem prometu (cestno takso) plačujejo uporabniki cest za cestna motorna in priklopna vozila. Letne dajatve ni treba plačevati za traktorje, traktorske priklopnike, kolesa z motorjem in lahke priklopnike.
Leta 2009 je v Sloveniji na podlagi zaračunavanja cestnine v proračun priteklo 108 milijonov evrov, enako tudi leta 2010, lani pa že 111 milijonov evrov.
Skupina vozil po prostornini motorja v cm3	Število registrira nih vozil	Letna dajatev v eurih -trenutna	Letna dajatev v evrih -predlog	Indeks povečanja	Skupaj v evrih -trenutno	Skupaj v evrih -predlog	Razlika v evrih za leto 2013	Dejanska razlika z upoštevanje vračil, ker vozila niso registrirana celo leto
do 125	48.388	10,79	12	111,2	522.107	580.656	58.549	39.228
od 126 do 500	14.707	16,18	19	117,4	237.959	279.433	41.474	27.787
od 501 do 1000	26.190	21,53	26	120,8	563.871	680.940	117.069	78.436
nad 1000	6.743	21,53	30	139,3	145.177	202.290	57.113	38.266
	96.028				1.469.113	1.743.319	274.206	183.718
... in primerjava plačil za cestni sklad za motorna kolesa.
Ste pripravljeni na morebitni sneg?
Vpis
vzajemnih skladov
* Odkup in prodaja delnic
Meteorologi za konec tedna napovedujejo precej neprijazno vreme. V soboto naj bi bilo oblačno s padavinami, deloma nevihtami. Meja sneženja naj bi se popoldne spuščala. Zvečer in v noči na nedeljo bi se lahko ponekod spustila do nižin, tudi do 500 metrov nadmorske višine. V nedeljo bodo padavine oslabele in postopno tudi ponehale. Zelo hladno bo in vetrovno.
Seveda mnoge zaskrbi, ko slišijo napovedi o možnostih sneženja. Največ nevšečnosti je ob prvem snegu po navadi na cestah. Kot je zatrdil Jure Stermecki, vodja zimske službe v Vocu (ta skrbi za državne in mnogo občinskih cest, tudi v Celju), so v celjskem podjetju ne glede na dogajanje pripravljeni na zimo. »Imamo potrebne stroje in dovolj posipnega materiala, tako da bomo ob morebitnem sneženju lahko pravočasno čistili ceste. Večjih težav ne pričaku-
jemo,« je poudaril Stermecki. Voc ima zaenkrat koncesijo za državne ceste do aprila prihodnje leto.
Ob tem opozarjamo voznike, da je treba vožnjo prilagoditi razmeram. Zakon o varnosti cestnega prometa določa, da morajo biti vozila na slovenskih cestah med 15. novembrom in 15. marcem naslednjega leta opremljena z zimsko opremo. Vendar morajo imeti vozila zimsko opremo tudi tiste dni zunaj tega obdobja, ko se ob sneženju sneg oprijema vozišča ali je vozišče zasneženo, za-ledenelo ali poledenelo.
Torej, če se konec tedna odpravljate na pot, poskrbite, da boste preobuli svoje vozilo v zimske pnevmatike, lahko pa imate tudi poletne, vendar potrebujete zraven še ustrezno velike snežne verige za pogonska kolesa ali verigam enakovredne pripomočke.
US
Prodajna mesta vstopnic:	1
Eventim, poslovalnice Pošte	w *
Slovenije, Petrol, Hiša	1
vstopnic City center, TIC	
Celje ter oglasni oddelek	
Novega tednika	
i	
VLADO KRESUN ^
Poj mi pesem...
Petek, 9.11., ob 19.30 v Dvorani Golovec Celje
■ONO
			
1 p	LAN	ETTUS	
Spored od 26. - 29. 10. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa. Akcija - akcijski vojni film sobota: 16.00
Asterix in Obelix v Britaniji - komedija
petek: 16.20, 18.40, 21.00, 23.20 sobota, nedelja, ponedeljek: 11.30, 14.00, 16.20, 18.40, 21.00, 23.20 Asterix in Obelix v Britaniji - komedija, 3D
petek: 17.00, 19.20, 20.00, 22.20 sobota, nedelja, ponedeljek:12.20, 14.40, 17.00, 19.20, 20.00, 22.20 Časovna zanka - akcijski, znanstvena fantastika
petek: 18.20, 20.45, 23.10
sobota, nedelja, ponedeljek: 13.30,
18.20, 20.45, 23.10
Coprnica Zofka - komedija, znanstvena fantastika 16.00
Divjaki - drama, triler od petka do ponedeljka: 21.30
Hotel Transilvania - druž. animirana komedija, sinh. petek: 16.30, 18.30
sobota, nedelja, ponedeljek: 14.30, 16.30, 18.30
Hotel Transilvania - druž. animirana komedija, 3D petek: 16.00, 18.00
sobota, nedelja, ponedeljek: 12.00, 14.00, 16.00, 18.00 Kavarna Astoria - drama ponedeljek: 16.00
Moj ata socialistični kulak - komedija
nedelja: 16.00
Nora dekliščina - komedija od petka do ponedeljka: 20.50, 22.45 Paranormalno 4 - grozljivka od petka do ponedeljka: 19.15, 21.15, 23.15
Pogum - animirana avantura petek: 17.10
sobota, nedelja, ponedeljek: 11.00, 15.00, 17.10
Prava nota - glasbeni film, komedija petek: 16.05, 18.25
sobota, nedelja, ponedeljek: 13.20, 16.05, 18.25 Šanghaj - drama petek: 19.00, 21.40
sobota, nedelja, ponedeljek: 14.20, 19.00, 21.40
Ugrabljena 2 - akcijski, drama, triler od petka do ponedeljka: 16.55, 20.30, 22.30
PETEK
18.00 Kraljestvo vzhajajoče lune - komična drama
21.00 Marcos Lopez pred tablo - dokumentarni SOBOTA
16.00 Škrat Niko: Ferdo Krota - anim.
pustolovščina (vstop prost)
18.00 in 20.00 Kraljestvo vzhajajoče
lune - komična drama NEDELJA
18.00 in 20.00 Kraljestvo vzhajajoče
lune - komična drama
PETEK
18.00 Madagaskar 3 - animirana avantura, podnapisi
19.00 Podmornica - romantična komična drama
20.00 Plačanci 2 - akcijski film SOBOTA
18.00 Podmornica - romantična komična drama
18.30 Madagaskar 3 - animirana avantura, podnapisi
20.00 Plačanci 2 - akcijski film
NEDELJA
16.00 Madagaskar 3 - animirana avantura, podnapisi
18.00 Plačanci 2 - akcijski film
20.00 Podmornica - romantična komična drama PONEDELJEK
20.00 Cezar mora umreti - drama Počitniški kino v Mali dvorani Hotela Paka Velenje PONEDELJEK
18.00 Pogum - animirana avantura, sinh.
19.00 Kulturni dom Vojnik
19.00 Kulturni dom Gorica pri Slivnici Bilo, je in bo
nastopajo člani MFS Lintvar, Folklornega društva Šentjur in otroška skupina OŠ Slivnica pri Celju
19.00 Skomarska hiša Skomarje
PETEK, 26. 10.
9.00 Dvorana Glasbene šole Velenje 1. mednarodno klavirsko tekmovanje Acija Bertonclja
9.30 in 16.00 Muzej novejše zgodovine
Celje_
Živeti v Celju
demonstracija obrtnika urarja Boža Godnika
15.30 Knjižnica Bistrica ob Sotli
Muc išče čarovnico
pravljična urica za najmlajše z Jožico Kunst
17.30 Vila Mojca Velenje
Otroška kavarna Buče, buče ...
ustvarjamo z bučami
18.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec
Atlas ne nosi le glave
predavanje in predstavitev metode zdravljenja, predava Mario Žibret
18.00 Knjižnica Velenje Cool knjiga
bralni krožek za najstnike; pogovor vodi Andreja Kac
19.19 Knjižnica Velenje Pesmi iz predala
predstavitev knjige Božene Tanšek; pogovor bo vodil Boštjan Oder
predava svobodni raziskovalec in publicist Anton Komat
Srečanje pevcev ljudskih pesmi
Jaz mam en stari znucan koš
literarni večer v Skomarski hiši
19.30 SLG Celje
R. Bean: Kruh
abonma po posebnem razporedu in izven
20.00 P2, Športni park Šentjur
Indija in Nepal
potopisno predavanje Mateja Koširja
21.30 Max club Velenje
Dan D, turneja »Tiho«
koncert
PONEDELJEK, 29. 10.
10.00 Vila Mojca Velenje
Jesenske počitnice
ustvarjalnice, igranje družabnih iger ...
10.00 Knjižnica Rogaška Slatina
Ježkove ustvarjalne delavnice
rezanje, oblikovanje buč...
16.00 Mladinski center Velenje
Mladi v popoldanskem centru Inkubus
16.30 Dom krajanov Dobrovlje
Komar Marko
ura pravljic
19.30 SLG Celje
R. Bean: Kruh
abonma po posebnem razporedu in izven
19.30 SLG Celje
R. Bean: Kruh
abonma Premiera in izven
19.30 Kulturni dom Zarja Trnovlje N. Forster: Na slepo
komedija Ta bolj' teatra Kranjska Gora; Novačanova gledališka srečanja
19.30 Dom kulture Velenje
Lepo je biti Beno . pa take pa to!
monokomedija, igra Gorazd Žilavec
20.00 Kavarna hotela Evropa Celje
Celjski dixieland ansambel
kavarniški večer
20.00 eMCe plac Velenje_
Tradicionalno ŠŠK brucovanje
21.00 Plesni forum Celje
Aldo in Micika
komedija v izvedbi Mojce Partljič in Renata Jenčka
21.00 Local Celje_
Mendem
prvi koncert nove sezone LocalCoolTure
22.00 eMCe plac Velenje_
Scott H. Biram (USA)
koncert
PETEK, 26. 10.
10.00 do 11.00 Socio Celje
Ustvarjalna delavnica - 1. del
delavnico vodita Nena Pann in Anja Puh
20.00 Celjski mladinski center Celje Okusi in doživetja sveta: Kitajska
okušali bomo jedi kitajske kuhinje, ki nam ji bodo pripravili dijaki SŠGT Celje
SOBOTA, 27. 10.
SOBOTA, 27. 10.
9.00 do 14.00 Dvorana Centra Nova Velenje Numifil
srečanje numizmatikov, filatelistov in kartofilov
10.00 Dom krajanov Tabor Življenje prsti
8.00 do 12.00 Okrepčevalnica Z grede Šentjur
Živo dvorišče
tržnica lokalnih produktov, bolšji in art sejem, izmenjava rabljenih predmetov in oblačil ter otroške delavnice
9.00 do 13.00 Prostori skladišča Robo-trade Šentjur
Humanitarni sejem
brezplačna delitev oblačil, igrač, pohištva in ostalih stvari, ki jih ne potrebujemo več
9.00 do 13.00 Knjižnica Velenje_
Vsi kupujemo, vsi prodajamo
sejem rabljenih knjig
9.00 do 15.00 Celjski mladinski center
Izdelaj si svoje oblačilo
delavnica za vse, ki jih veselijo ročne spretnosti
16.00 Parkirišče KS v Migojnicah Bučijada - tekmovanje v izrezovanju buč
Ustvarjalna delavnica - 2. del
delavnico vodita Nena Pann in Anja Puh
10.00 do 13.00 Celjski mladinski center Čarovniške delavnice za otroke in priprave na rajanje
otroci bodo izdelovali čarovniške klobuke, coprniške obleke, metle, črne mačke .
18.00 eMCe plac Velenje_
Krompiruša
igre na veliko
RAZSTAVE
Pokrajinski muzej Celje: Grofje Celjski; Alma M. Karlin: Poti; Celeia mesto pod mestom, Kelti na Celjskem; Keltskih konj topot; Kulturno in umetnostnozgo-dovinska razstava; Utrip svetlobe, do 13. 12.;
Otroški muzej Hermanov brlog: razstava Moj rojstni dan, do 31. 12.
Muzej novejše zgodovine Celje: Obrazi operete; do 31. 10.
Kvartirna hiša Celje: slike /Gostujoča razstava galerije Insula/, do 15. 11.
Galerija sodobne umetnosti Celje: Kiparstvo danes: Nova renesansa in transhumanizem, do 28. 10.
Likovni salon Celje: Nika Špan - Selftimer, do 30. 11.
Galerija Volk Celje: prodajna razstava likovnih del iz stalne zbirke, do 30. 10.
Razstavišče Kulturnega centra Laško: razstava Zorana Ogrinca, do 31. 12.
Galerija Zgornji trg Šentjur: razstava likovnih del iz slikarske kolonije Slom, Slomšek, do 26. 11.
Grad Podsreda: Naturalis - razstava likovnih del Alojza Konca, do 31. 10.
Ekomuzej Žalec: fotografije dr. Borisa Skalina, do 31. 12.
Muzej premogovništva Slovenije Velenje: Laibach Kunst - Glück auf, do 18. 11.
Mestna galerija Šoštanj: razstava akademskega slikarja, grafika in kipara Adela Seyouna, do 3. 11.
Anina galerija Rogaška Slatina: slikarska razstava Sosledja II, avtoric Nene Bedek in Petre Pižmoht, do 11. 11.
Dvorec Strmol Rogatec: razstava starega stekla iz zasebne zbirke Jožeta Tomažiča - Joca, do 30. 11.
PETEK, 26. 10.
12.00 Gimnazija Celje - Center
7. tradicionalni dobrodelni koncert Dijaške skupnosti GCC in Interact kluba Celje
19.00 Osnovna šola Rečica ob Savinji
Za naš šolski sklad
dobrodelni koncert
SOBOTA, 27. 10.
18.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Medobčinsko društvo Sožitje Žalec ob 40-letnici
humanitarni koncert
NEDELJA, 28. 10.
15.00 Telovadnica POŠ Trje_
Naj zadonijo gališke orgle .
dobrodelni koncert
PETEK, 26. 10.
8.30 pokopališče na Frankolovem
10.30 spomenik padlih v NOB na Evropski ploščadi v Rogaški Slatini in obeležje NOB na Kalobju
11.00 Stari pisker, obeležja pri IV. OŠ Celje, OŠ Hudinja, pri kulturnem domu v Šmartnem in pri OŠ Frana Krajnca Polu-le in na Dobrotinu nad Vojnikom 12.00 Teharje in pri spomeniku NOB v Vojniku
13.00 grobnica Golovec
16.00 Gasilski dom Trnovlje, Gasilski dom Babno in spomenik žrtvam NOB na Trgu svobode v Šoštanju 17.00 spomeniki v Škofji vasi, padlih borcev na Svetini in NOB v Preboldu
18.00 pri Domu krajanov Ljubečna in v Zidanem Mostu
NEDELJA, 28. 10.
16.15 pri znamenju žrtvam povojnega nasilja ob regionalni cesti v Mariji Reki
= 1^ radiocelje
95.9 100.3 90.6 MHz
Podjetje NT&RC, d.o.o. Direktor: Srečko Šrot
Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost
Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03] 42 25 190, fax: (03) 54 41 032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 1,30 EUR petkovega pa 1,50 EUR. Naročnine: Vera Gmajner. Mesečna naročnina je 9,50 EUR. Za tujino je letna naročnina 228 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij nevračamo.
Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: Biserka Povše Tašič
Namestnica odg. ur.: Tatjana Cvirn
Oblikovanje: Minja Bajagič
Računalniški prelom: Igor Šarlah, Andreja Balja
Fotografija: Sherpa, GrupA
E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si
E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Bojana Avguštinčič
E-mail: radio@nt-rc.si.
E-mail v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Anja Deučman, Janja Intihar, Brane Jeranko, Špela Kuralt, Urška Selišnik, Saška T. Ocvirk, Špela Ožir, Branko Stamejčič, Ivana Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster
Tajnica uredništva: Tea Podpečan Lektorica: Tanja Drolec
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejič Mlakar Marketing: Zlatko Bobinac, Simona Brglez, Vojko Grabar, Viktor Klenovšek, Nina Pader, Marjan Brečko
Telefon: (03)42 25 190
Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511
Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si
30
RAZVEDRILO
NOVI TEDNIK
ANEKDOTE
Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili.
Brez težav
Mama se dere na Jureta: »Kako si lahko dobil spet 1?!«
Jure pa mami: »Preprosto. Učiteljica je spet spraševala.«
Ljubljena tašča
Jožko: »Zdravo, Miha. Sem slišal, da ti je umrla tašča. Kaj pa je imela?«
Miha: » »Hišo, delnice, ferarija ...«
Jožko; »Mislim, kaj je bilo narobe?«
Miha: »Ja, lahko bi imela še kakšno stanovanje ob morju .«
Jožko: »Ne, človek, zakaj je umrla?«
Miha: »Sem jo poslal v klet po krompir za kosilo, pa je padla po stopnicah in si zlomila vrat.«
Jožko: »Joj, strašno! Kaj pa ste potem naredili?«
Miha: »Makarone .«
Nesporazum
Gre Ribničan v Italijo na sejem. Na nogo mu z vrtoglavo visoko peto stopi lepa ženska in se opraviči: »Skuzi!« Ribničan ji odvrne: »Ne, nej šlo skuzi, je pa bolajlu.«
Poklicna etika
Deček vpraša svojega očeta: »Kaj pomeni poklicna etika, oče?« »No,« mu odgovori trgovec, »to je tako: v trgovino pride kupec, ki plača s sveže natisnjenim petdolarskim bankovcem in odide. Med vlaganjem bankovca v blagajno opazim, da mi ni dal le enega, temveč dva skupaj zlepljena bankovca. No, in zdaj pride na vrsto poklicna etika; vprašanje je namreč, ali naj to povem svojemu družabniku ali ne?«
Šali nam je poslal Jože Jurc iz Slovenskih Konjic. Težka odločitev
Žena pred ogledalom: »Možek, sem fejst ali grda?«
Mož: »Oboje, draga, fejst grda.«
Če želi ...
Mladi Janez pelje kravo k sosedu in mlada Ančka spusti nanjo bika. Ko bik naskoči kravo, Janez reče: »Ančka, jaz bi tudi tole delal,« in jo ljubeče pogleda. Ančka pa reče: »Saj lahko, saj je krava tvoja.«
Vprašali smo vas: »Katerega leta je evro postal slovenska valuta?«
Pravilen odgovor se glasi: leta 2007.
Nagrado, knjigo Celjske Mohorjeve družbe, bo za pravilen odgovor prejela Katarina Brežnik, Cesta v Šmartno 13a, Vojnik.
NAGRADNO VP RA? AN JE
V celjskem gledališču bodo nocoj, v petek, premierno odigrali predstavo Kruh. Katera premiera v tej sezoni je to?
Ime in priimek
Naslov
Kontaktna telefonska številka
Odgovor
Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika
Kupone z odgovorom pošljite najkasneje do srede, 7. novembra, na naslov Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje. Izžrebanemu nagrajencu bomo podarili knjigo Celjske Mohorjeve družbe.
Grški filozof Sokrat je rad povedal, da se je moral vse življenje bojevati s tremi resnično velikimi zli: s slovnico, z revščino in žensko.« Prvega zla me je rešilo učenje, drugega sreča, zakon pa me še vedno veže s tretjim.«
Vir: Amalietti Peter: A nekdo te vselej prekaša. Amalietti&Amalietti, Ljubljana, 2008.
Z zmajem ...
Ob redakcijski razpravi o tem, kje vse se poročajo novodobni pari, je Branko Stamejčič odločno podprl poroke na Golteh. »Greš gor, se poročiš, v dolino pa se odpelješ z zmajem ...«
Nina ali policija?
V hiši imamo za medsebojne telefonske pogovore na voljo kratke trimestne interne številke. Tako je na primer Nina Pader iz marketinga dosegljiva na številki 113. Ko jo kličeš na mobitel, pa odtipkaš 413. Če seveda ne zamešaš, tako kot Saška T. Ocvirk, in tudi na mobitelu odtipkaš 113. Oglasi se seveda policija, ne Nina ...
MODROSTI
Smo sužnji zakonov zato, da bi bili svobodni. (Cice-
ro)
Obstaja na stotine učiteljev, toda težko je najti enega samega učenca. (indijski pregovor)
Čim više letimo, tem manjši smo za tiste, ki so na zemlji. (Nietzsche)
Resnica obstaja, izumljati je treba le laži. (Georges Braque)
Bolj kot kdajkoli prej v zgodovini se človeštvo nahaja na razpotju. Ena pot vodi v obup in skrajno nemoč. Druga v popolno uničenje. Molimo, da nam bo dana modrost izbrati pravilno. (Woody Allen)
9					5	6	2	
				3	8	1		
2	4				9			
	3							4
	9	5	7					
			8				9	7
	8	6		1			5	
							7	
		4		5			6	
Z RESETA RAZSVETLJENIH NOVINARJEV ,
A bi eno »šeflo« torte?
Naj takoj na začetku pojasnim izbiro teme tega razglabljanja. Namočili so me pač ravno med proslavljanjem sodelavkinega rojstnega dne. Čisto slučajno je na isti dan praznovala tudi moja dobra prijateljica. Seveda sem ji poslala prijazno sporočilce in že kakšno sekundo zatem dobila odgovor. »Pošlji tole lepo sporočilo tistemu, ki ima res rojstni dan!!!« Ajs, ponovi vajo in tokrat izberi pravo Petro, ženska!
V resnici ne poznam nikogar, ki bi mu bilo čisto vseeno za svojo osebno letno obeležje. Sploh ne bom filozofirala o tem, kako se človek vsaj enkrat na leto zamisli sam nad sabo in nad abstraktnostjo številke, ki naj bi ga tako ali drugače opredeljevala. Ne bom, ker je edino, kar zares šteje ob teh dneh ... Torta. Ja. Prav ste prebrali. Kaj pa je rojstni dan brez torte? Nekaj takega kot državna proslava brez rdeče zvezde. Saj se še spomnite, kakšen cirkus je bil, ne?
Svojo prvo torto sem spe-klapri kakšnih desetih letih. Naša stara električna pečica je enostavno grela. Za kakšen bolj svilnat ali volnen program ni slišala, kaj šele za ventilacijski sistem. Za piko na i jo imam na sumu, da je bil zgornji grelec tam zgolj zaradi lepšega. Do trenutka, ko je bila torta na vrhu zlatorjavo zapečena, je bila na spodnjem koncu že fino črna. Pa zaradi tega ni bilo nikoli panike, smo jo pač malo obrezali in življenje teče dalje. A takrat se mi je hudo mudilo, ker sem hotela z njo presenetiti mamo. Jasno, da je bila navdušena in do solz razne-žena, čeprav je rahlo kisel izraz na obrazu diskretno razodeval, da je v življenju morda imela na krožniku že bolj greha vredno kreacijo. Na srečo so se moje tortne veščine z leti nekoliko popravile. Eno pa se ni spremenilo. Še vedno jih pečem, kadar hočem koga posebej razveseliti. No, vmes je bilo obdobje, ko sem čisto resno
premlevala opazko neke gospe, češ da ima zgledna gospodinja v hladilniku vedno tudi čokoladno torto. Oprostite, pač ne bom noben zgled. In kot da mi je treba vsakih par dni pojesti tričetrt čokoladne torte. Sploh pa; a boste rekli, da v dobi mobitelov sploh še kdo hodi nenapovedano na obiske? Tako so spet ostale samo torte za moje drage. Tretji rojstni dan mojega prvorojenca je bil na primer eden pomembnejših sploh. Saj veste; prvega praznujemo starši, da smo se pretolkli skozi prvo leto. Drugi je že malo stvar navade, za tretjega pa mularija že čisto točno ve, kaj hoče. In potem si »pečen«. Sploh, ker je sine - bodoči direktor Slovenskih železnic, če jih prej ne bodo ukinili - hotel torto v obliki vlaka. In sem jo naredila. Lokomotiva je imela kolesa in dimnik iz roladic, vagoni so vozili svečke in rojstnodnevni napis. »Vau! Super, mami. No, zdaj pa >zrihtaj<, da se bo vlak še malo po mizi vozil.« Bolj prizemljeni gostje so za piko na i lucidno in seveda na glas ugotavljali, da še niso videli tako ljubkega traktorja, ki bi imel za seboj toliko prikolic.
Zmagovalka vseh mojih tort pa je tista, zaradi katere se jedci še po desetih letih »režijo« kot pečeni krompirji. Preden nadaljujem, kratek nasvet; ko gre zares, se držite preizkušenih receptov. Če se ve, da večina zadovoljno kima nad nutelino torto in da je sacher klasika, ki v hladilniku - teoretično - goste počaka tudi nekaj dni... Držite se preizkušenega, četudi dolgočasnega recepta! Jaz sem se v enem takih strateških trenutkov odločila za presežek. Bom goste »sezula« z nekim čudom iz sadja, želeja in skute. Z želejem! Kot da ne bi vedela, da se mi želatina še nikoli v življenju ni obnašala niti približno tako, kot bi se po navodilih sodeč morala. Ampak neeeee, sem pač človek izzivov. Prisežem, da sem naredila vse po predpisih. Na koncu je zadeva izgledala sumljivo tekoče. Po nekaj urah v hladilniku gotovo ne bo več, sem si mislila. Pa so gostje na mizo dobili isto pisano »župico« kot na začetku. Je bila pa vsaj dobra. In na koncu so se za repete vsi drli: »Še eno >šeflo< torte, prosim!«
TORTOPEKARICA
www.radiocelje.com
Nagradna križanka
KrižamKe
a
uganKe
atentator
Povsod
zvami nanda (gavrilo)
KOT, KI MERI 90°
PREJEMNICA
egipčanska boginja plodnosti
polnilo za sladice
conrad nagel
neznanka v matematiki
primesi NAFTNIH derivatov
nekdanja 16 slovenska borzno posred-niškahiša_
mednarodna oznaka indue
kitajski filozof (lao)
italijanska igralka miranda
DROG za veslanje
ameriški
izdelovalec mikroprocesorjev
skopuena svinja
delna oblačilu
LU nemški grafik (horst)
afriški veleiok
VZHOD (ANG.)
nekd. brit. politik (robin)
kamniško podjetje
ameriški pisatelj (harvey)
VRATA (STAR.)
jezerov zakavkazju
nekdanja perzija športno priznanje
slovenska pokrajina
nasede na pohorju
kralj živali
vodja oktobrske revolucije
klada za sekanje drv
dedalov sin KIT ubijalec
stojnica (pog.)
italijan (slabs.) sodobnik ilirov
obratza tkanje svile
tv-vodit. žnidaršič
evropska kneževina
eva černe cerkveni praznik
francosko vinsko žganje
f1nžgar-J evo delo
zakoncev brat
10
pristojbina za odvoz smeti
judovski nadangel
nekd. kit. preds. shaoqi
slikarka kobilca
gora v himalaji
prijeten
vonj (zastar.)
mogočna gora
SLAST, TEK
oznaka izraela
merska enota za temp.
verdijeva opera:... miller zdravilna rastuna
prizorišče zimskih 01 1998
turški veukaš
TEK v naravi
francoski maršal (adolphe)
najdaljša francoska reka
državav jz aziji
nespameten človek (slabs.)
beneško kopaušče
gorovje vsaudovi arabui
alkoholna raztopina zdravilnih snovi
kraj nad vipavo ubežniki pred turki
17
zajedavska rastuna na drevju
finsko jezero
prebivalci -zelenega otoka"
ivan maček rimski bog ljubezni
tiskarsko opravilo
20
italijanski igralec (raf)
priprava za prenos ranjencev
zemeljski oreški
18
angleška pevka moyet
bartouev roman
14
Nagradni razpis
1.	nagrada: bona za gostišče Bohorč v Šentjurju
2.	nagrada: bon za gostišče Miran v Dramljah
3.	nagrada: knjiga Celjske Mohorjeve družbe
Pri žrebanju bomo upoštevali pravilno geslo, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje, do četrtka, 8. novembra.
Rešitev nagradne križanke iz št. 83
Vodoravno: DEBITANT, APERITIV, TIR, LIKA, DURAN, KOR, DOM, ČOK, TI, FOTOKLUB, LIMONIN, EVOLVIRA-TI, ELENA, LČ, AIDA, RMANEC, JAK, NONSTOP, SAAB, TRAKT, PANOGA, VO, ONKRAJ, ALERGIK, NATO, AVTO-DOM, LAS, UPORNICA, IKONA, RISAR, ETER, NABOR, OZ, ASTON, FIDA, POLONIJ, IDA, ELBA, OBOK, RENT A CAR,
1	2	3	4	5	6	7	8
9	10	11	12	13	14	15	16
17	18	19	20	21			
Ona: Ne izgovarjajte se na utrujenost in stresne situacije, ampak zagrabite priložnost, ki se vam bo ponudila. Ravno takrat, ko se vsi pritožujejo, je najboljša priložnost za uresničevanje tistih reči, ki si jih ostali ne upajo.
On: Na prvi pogled se zdijo vaši problemi skoraj nerešljivi, v resnici pa se morate le odločiti, v katero smer boste potegnili voz. Seveda pa bo dobro popaziti tudi na to, kdo bo vaš vlečni »konj« ...
EN, TEMOTA, JEMEN, HRT, AS, VARŠAVA, ITALI, MENISKUS, SATIRIK, OKO, TASA, KRAPINA.
Geslo: Priljubljena pop skupina Izid žrebanja
1.	nagrado, bona za gostišče Bohorč v Šentjurju, prejme: Ivana Kubale, Jenkova 11, Velenje.
2.	nagrado, bon za gostišče Bohorč v Šentjurju, prejme: Irena Šket, Jazbina 3, Šmarje pri Jelšah.
3.	nagrado, knjigo Celjske Mohorjeve družbe, prejme: Mira Sorec, Petrovče 262, Petrovče.
Nagrajencem čestitamo. Nagrade vam bomo poslali po pošti.
Ona: Presenečeni boste nad ravnanjem svoje konkurence, ki vam bo omogočila izredno priložnost, da končno uresničite tisto, kar se vam je dolgo izmikalo iz rok. Po drugi strani pa se boste spraševali, kaj ima konkurenca za bregom.
On: Dnevi, ki so pred vami, bodo polni čustvenih zapletov, vendar se nikar ne predajte. Vseeno pa se najprej postavite na čim realnejša tla, ker se vam lahko načrti zapletejo ali pa celo izjalovijo.
DVOJČKA ffl
Ona: Kar sijali boste od zadovoljstva, saj je pred vami obdobje, ko vam bo šlo vse po načrtih, še posebej na ljubezenskem področju. Spoznali boste nekoga, ki bo v vašem življenju več kot samo senca.
On: Prizadevanja na ljubezenskem področju se vam bodo dokončno obrestovala, tako da boste srečni kot že dolgo ne. Prepustite se občutku in videli boste, da se bo vse razvilo natanko po vaših željah.
Ona: Velikokrat je dosti lažje priti na vrh, kot pa se njem obdržati. Lahko pričakujete napade z več strani, vendar pa je le majhna možnost, da se vam ne bi uspelo ubraniti. Problemi bodo le v zvezi z vašim partnerjem .
On: Nikar ne iščite dlake v jajcu, saj tudi vi niste v svojih odločitvah popolnoma nezmotljivi. Poskusite se raje pogovoriti in rešitev se bo pokazala kar sama. Pazite na presenečenje, ki se vam pripravlja ...
Ona: Presenečeni boste nad ravnanjem svojega partnerja, saj bo naredil natanko tisto, za kar ga že dolgo prosite, a se do sedaj ni mogel odločiti. Obeta se vam prijeten teden in še prijetnejši vikend.
On: V družbi zanimive osebe se boste počutili kot v nebesih, vendar pa bo ta sreča kratkotrajne narave. Vsekakor pa imate kar lepe možnosti - v prihodnosti seveda. Seveda pa tudi sedanjost ne bo ravno dolgočasna .
DEVICA
Ona: Ne glede na vaše trenutno ljubezensko stanje boste v precejšnji nevarnosti, da se vam srce ogreje za neznanca, ki bo kar naenkrat vstopil v vaše življenje. Dobro premislite, preden se boste podali v avanturo.
On: Prepustite se svojim čustvom in si privoščite prijeten konec tedna. Vse kaže, da se je stara zgodba ponovno začela, le da so tokrat osebe drugačne - mogoče ravno tiste prave. Za delo pa bo čas drugič.
TEHTNICA fl
Ona: Kar ste obljubili, boste morali tudi storiti, sicer vam bo oseba, ki ste ji to obljubili, zelo zamerila. Premislite, koliko vam še lahko pomaga, predvsem na področju ljubezni, ki je trenutno vaša kritična točka.
On: Začeli se boste zavedati svojih možnosti pri osebi, ki je že dalj časa občudujete, kar vam bo precej dvignilo vašo samozavest. Izkoristite veliko priložnost in si uredite tudi ljubezensko stran življenja.
mm
Ona: Dolgo ste bili prepričani, da ste neobčutljivi za ljubezenske poglede neznanca, ki vas bo tokrat povsem začaral. V trenutku, ko bo vaše hrepenenje največje, pa bo naredil usoden korak.
On: Ne pozabite, da je zdravje vaše največje bogastvo, zato siprivoščite krajši sprehod v naravo in si dobro odpočijte. Pa še zanimivo osebo boste spoznali, kar vam bo več kot polepšalo vašo prihodnost.
STRELEC ^
Ona: Bliža se pomemben datum v življenju vašega partnerja, vi pa mu lahko pripravite prijetno presenečenje. Za nasvet poprosite tudi njegove prijatelje, ki vam bodo povedali marsikaj koristnega.
On: Kritično obdobje je počasi že za vami, zato se potrudite, da boste nadoknadili tisto, kar ste zamudili. Še posebej pa ne spreglejte priložnosti, ki se vam ponuja na ljubezenskem področju.
KOZOROG
Ona: Izkoristili boste ponujen namig, a se boste pozneje še pošteno kesali. Saj ne, da bi ne bilo prijetno, a je že tako, da brez težav v zadnjem času enostavno ne gre. Obisk pri prijatelju vam bo pomagal, zato ne omahujte.
On: Ne bojte se priznati lastnih napak, ki ste jih naredili v odnosu s svojo partnerko, saj vam bo odkrit pogovor samo pomagal iz trenutne zadrege. Pozabite na preteklost in se posvetite predvsem dogodkom v prihodnosti.
VODNAR
Ona: Občutili boste krivico in hudo vam bo zaradi tega, vendar ne obupavajte, saj niste ne prvi, pa tudi ne zadnji, ki se mu je zgodila krivica. Nekdo vas bo poskusil tolažiti in na nek način mu bo to tudi uspelo.
On: S prijatelji se boste podali na veseljačenje, ki se bo zavleklo do ranih jutranjih ur. Spoznali boste osebo, ki vam bo več kot pa samo prirasla k srcu, zato pazite, da za to ne bo izvedela tudi vaša partnerka.
Ona: Poiskal vas bo prijatelj in vam predlagal povsem konkreten poslovni načrt, ki vam sicer od začetka ne bo povsem všeč, vendar pa se boste po temeljitem pogovoru vendarle odločili za sodelovanje. Ste na začetku nečesa velikega!
On: Izkoristite nastalo situacijo, saj se vam ponuja možnost, da si zagotovite stabilnost, ki si jo že tako dolgo želite. To zadeva predvsem vaše ljubezensko življenje, ki je bilo v zadnjem času v precej nezavidljivem položaju.
TO
3
6
2
4
5
7
8
9
11
12
13
15
21
19

Kdo kam?
Izgubljeni v gozdu?
Le kaj so predsednik krajevne skupnosti Mestinje Janez Colnerič, šmarski župan Jože Čakš in direktor Javnega komunalnega podjetja OKP Rogaška Slatina mag. Bojan Pirš (od leve) počeli sredi gozda? So nabirali gobe, iskali lisice, podirali drevesa, se morda pred kom skrivali ali pa so se izgubili? Nič od tega. Novinarje so povabili, da si ogledamo obnovljeno vodno črpališče, ki je skrito globoko v gozdu na Pijovcih. Ker vabilu niso pripeli zemljevida, smo se pri iskanju lokacije pošteno namučili. Prav tako je bil to eden od dogodkov, ki nas je ponovno opomnil, da moramo imeti »terenci« v avtomobilu vedno rezervne čevlje.
AD, foto: GrupA
Dejan Tamše, Urška Sedminek Tamše, Gašper Sedminek, Nika Veger in Peter Poles
Delo v Ljubljani, zabava v Žalcu
Vse bolj prodorni mladi slovenski frizer Gašper Sedminek iz Žalca je odprl svoj drugi frizerski salon, in sicer v prestolnici. Najboljši del otvoritve salona je bila zabava, ki jo je Gašper pripravil kar v Žalcu, kamor je povabil svoje zveste stranke iz sveta mode, glasbe in manekenstva. Za presenečenje večera je poskrbel kar sam, potem ko je v duetu s pevko Manuelo Brečko na kitaro zaigral nekaj hitov, za glasbeno podlago je ves večer skrbel DJ Teo. Gostje so mu pripravili video kolaž, v katerem ironično obrekujejo njegovo frizersko delo. V tem je prednjačil izvirni Peter Poles.
AŠ, foto: arhiv Gath
V družbo ali samoto?
Na Slomu pri Ponikvi je bil letošnji vseslovenski kmečki shod med najbolj množičnimi. Gostitelj, župnik Alojz Kačičnik, je bil seveda temu primerno zaposlen. In ker je bilo za povrh vsega še bučno, da je človek komaj samega sebe slišal, nam res ni bilo jasno, kam jo je mahnil s temle tranzistorjem pod roko ...
Je ravnatelj celjske glasbene šole Simon Mlakar preverjal, kdaj bo kakšen koncert, na katerega bo povabil celjskega škofa Stanislava Lipovška? Ali pa ga je škof povprašal, kdaj je nazadnje imel čas za kakšno bolj duhovno opravilo?
NC, foto: SHERPA
Nekoč vpliven šentjurski politik, potem pa dolgoletni urednik Šentjurskih novic, Franc Kovač, se zadnja leta manj posveča javnemu življenju. Še vedno pa tu in tam objavi kakšen družbeno kritičen zapis na svojem blogu. Tematike mu očitno še dolgo ne bo zmanjkalo, saj smo ga tudi na Ponikvi ujeli, ko se je ravno nad nečim globoko zamislil.
Babji »čvek« ali poslovni načrti?
Ko se srečata direktorici z dobro podmazanima jezikoma, je dolga debata neizogibna. Barbara Plemenitaš (levo), direktorica Turizma Rogaška Slatina, in Branka Aralica, direktorica Mrežnega podjetniškega inkubatorja Vrelec, vedno radi poklepetata. Ker nismo prisluškovali, nam na žalost ni uspelo izvedeti, ali je bila glavna tema pogovora v Aninem dvoru kovanje novih poslovnih in turističnih načrtov, ali pa je šlo le za sproščen babji »čvek«.
AD
Foto: GrupA
Podarili napravo za branje
Lions klub Žalec, ki svoje delovanje usmerja predvsem v pomoč slepim in slabovidnim, je 15. oktober, dan bele palice, izkoristil za predajo specializirane LCD- naprave, ki omogoča slabovidnim branje v veliki povečavi. Naprava bo v uporabi na II. osnovni šoli v Žalcu. Lions klub je sredstva za nakup naprave zbral na majski dobrodelni gledališki predstavi. K sodelovanju je povabil tudi Leo klub Mavrica iz Celja in ob izročitvi naprave je nastal tale skupni posnetek.
TT