Zli. Stevllka. g UnBUmn.» Mđello ». icptembra 1922. Left) LV. "^^ ——i ^^^ W ^^^^B ^^B Mi ^^^P^ ^^Mi^M HHi hH i3 Ba^Ut^Ji L*.&k< W^«J ^^S^ t****^^ ^P ixna;a YsaM dan popoldne, iZTstatsl neddHe U praiaifce. •navrati i do 9 potlt vrst a 1 D, od 10—15 petit vrst * 1 D 50 p, vcčjl lnseratl petit vrsta 2 D; notice, poslano, Izjave, reklame, preklict petit vrsU 3 D; poroke, zaroke veli kost 15 vrst 30 D; žeaJtne poiudoe bese da 75 o. Popust le pri naročitih od U objiv naprej. — Inseratnl davek posabej. Vprašanjem glede inseratov naj se priloli znam ka za odgovoi, UpraraiStvo „Slov. Naroda" In „Nara dm tiskara**' Knafleva ulica At 5, pHtlićno. — Telsfon *t. 301. UredatttFO „flot. Har#ta" Knsfiova ulica at 3. L nadstroj;* TeUIon ttor. 34. DepUe spr*|ena la podpisana ia cadoatno frankovane« i*mr Rokoplsoii sa nm vrača. ~«MI WW Possmazna itavHtaa: "IBS v Jugoslavl|l fiavaalta dil 75 par, nedelte t O v Inozemstvu navadns dil i o, neslelja 1-25 O PoStnlna pla^ij v go^vinl. „Slovenski T-arod41 vcl^a v L4u*jlianl ia po reSSis V Jttge»av;ji: V Incsesastvat celo!etno uaprej fuaiaa . D 120-— ce'o'etno......D 2lf>'— polietno.......t 60-— po'.letno......v K9*—• 3 mcs._'čno......, 30'— 3 mesečno , . . . . , 54*-— 1.......10— I .......„ lii*— Pri morebitnem povUanju se mu dai;ša naračnJna ciopteČati. Novi naroćniki naj pošljejo v prvič nartkrnino ve«Jnj ,!2?" P° nakAZttiji Ni nmo pis^ncin inrj':\h brez pos'.Htve rlenarii s^ ne n:orcmo ojcirftti. ŽNarodu ! Pred desetimi leti je naglomu odšel v večnost naš pesnik Anton Aškerc. Ob pogrebu njegovih ze-meljskih ostankov je ves naš narod na dotlcj najsijajnejši način izrazit, da se zaveda, koga je iz g u bil. Anton Aškerc je bil najdoslednejši in naj-pogumnejši bojevnih za duševno svobodo, za resnico in pravico. Kot ustanovitelj slovenske moderne poezije je spesnil balade in romance, ki so po svoji vsebini in obliki vrhu-nec naše epske umetnosti. Bil je prvi slovenski poet, ki je zajemal globoko ne le iz zgodovine našega naroda, nego je črpal iz povestnice skoro vseh sve tovnih narod o\\ Nihče ni razširil obzorja slovenske poezije tako mo-gočno kakor Anton Aškerc. Bil je prvi poet našega delavca in našega kmeta, njunih borb, trpljenja in tri-vmfov; bil je poet naših narodnih, socMnih in verskih mučemkov in junakov, iz knjih žrtev in krvi sta nam zrastli svoboda in vjedinjenje: bil je poet-filozof naših dvnmov in firepenenj, naše Ijubezni in nade, naše mržnje in osvete. Kaknr slavec je umel zagostnleti o sladkih črstvih Vpibeče mladenke, kakor z bičem in Šknrpifonom je znnl usekati, kakor vihor zagrmeti. Bil le velik pesnik v vsakem oziru, velik kot Slnven^c, knt Juzosiovan. kot Slovan, kot člo-vek-b orec-misle c. Rusi, Švedi. Čeht, Jugoslaveni so prevajali Aškerčeve pesnitve; tuđi v nemških prevodih so izšle njegove balade in romance. In še U- , idejo. Lirik, epik, dramatik, esejist, kritik, urednik, potopisec, prevajalec in od ličen novinar je bil Anton Aškerc. Obogatil je slovenski jezik 2 novimi narodnimi izrazi in obli-kami, obogatil slovensko poezijo z novimi idejami in pesniškimi forma-mi, obogatil slovensko slovstvo no-tranje in zunanje, navzgor in na sir kakor nihče pred njim in za njim. Štirinajst knjig je podarit narodu, od rojstva nesrečen in beden, a do svoje prezgodnje smrti neomahljivo pio-dovit, energično vzpodbujevalen in sredi najtemnejšega narodovega rob-stva brez prestanka junaško odkrito-srčen in bojevit. Kot prorok je napo-vedoval brez oddihljaja, da se nam bliža dan osvobojenja, da že vzhaja solnee Jugoslavije. Dočakat ni te sreče, ki je neomajno veroval vanjo in ki jo Je vtrjeval v dušah svojih ro jakov... * Strašna vihra svetovne vojne je \ bila hkratu smrtni boj prepotentnega \ Germanstva. V tej vihri smo malone požalili tega glasnika svoje svo- bode. Ofr desetletnici Aškerčeve smrti pa se je svobodni naš narod spomnil svoje dolžnosti. Sk'enil je postaviti vćlikemu jugoslovanskcmu bardu v Ljubljani dostojen spomenik: iz hva-ležnosti slavnemu pokojniku in v vzpodbudo mladini ter zanamcem. Vso jugoslovansko javnost pozivi jamo, da Ziira prispevke, prireja koncerte, slavnosti, dramatske predstave in veselice v korist Anton Aškcrčevemu spomeniku! Počastimo gap saj porastima s tem sebe, počastimo misli in čustva, ideje in ideale, za kat ere je veliki pokojnik živel, deloval, trnel in umri. Denarni prispevkt naj se pnšl-Ijajo na naslov blagajnika dr. Veko-sfava K i s o v c a. ravnatelja Slavenske banke v Ljubljani. V Ljubljani, 15. septembra 1922. m m * ODBOR ZA AŠKERČEV SPOMENIK V LJUBLJANL Pokrovitelj in častni predseđnik: Minl-ster Ivan Hribar, pokrajinski namest-nik v Ljubljani. Predseđnik: Dr. Gojmlr Krek, rektor univerze v LjubljanL Podpredsednik: Fran Govckar, magi-stratni nadsvetnik v Ljubljani. Tajnik: V. M. Zalar, sekretar na filozofski fakulteti v Ljubljani. Blagajnik: Dr. Vekoslav Kisovec, ban-čni ravnatelj v Ljubljani. Odbomiki: Dr. Ivan Lah, pisatelj in li-cejski profesor v Ljubljani. Pasto Pustoslemšek, glavni urednik »Slov. Naroda« v Ljubljani. Dr. Miljutfri Zarnik, magistratni ravnatelj v Ljubljani. Dr. Niko Zupanlć, kustos muzeja v Ljubljani. • • ♦ Fran Alhrecht, pisatelj v Ljubljani. — Ivan Anderfun, župan trga Smarje pri Jelšah. — Dr. Viljem Baltič, pokrajinski podnamestnik v Ljubljani. — Anton Branđner, narodni poslanec v Ljubljani. — Ludovlk Ćernej, okrajni šolski nadzornik v Celju. — Ivan Deržič, na- rodni poslanec v Ljubljani. — Dr. Me-tod Dolenc, dekan juridične fakukete v Ljubljani. — Pavel Golia, ravnatelj dramskega gledališća v Ljubljani. — Dr. MHan GoriŠek, ndvetnik pri Sv. Le-nartu v Slovenskih goricah, — Dr. Alojzij Gradnik, pisatelj v Ljubljani. — Dr. Gustav firesrorrn. odvetnik v Ljub-j ljanl. — Viktor Grčar, župan mosta Maribora. — Dr. Jur > rTrr^ vec, župan mesta Celja. — Dras')tJn Hrlbnr, industrijalce v Ljubljani. — Mnfejl Hu-bad, upravitelj narodnoga riedališča v Ljubljani. — Afeksander Ffudovernik, notar v Ljubljani. — Dr. Fran Hešlć, profesor na univerzi v Zarrcbu. — Ivan JelnČln mU veJetržec v Ljubljani. — Luka Jefenc. šolski ravnatelj v Ljub-IfnnJ. — Dr. Frnn Jrrfefa, odvetnik v Ptu.iu. — Dr. Frnest fc'nFan, odvetnik v Celju. — Dr. Rikard FO?rba. 7nppn mesta Kamnika. — Dr. Frrn Kfdrič, pro- | f^sor nn univerzi v Ljubljani. — Dr. Alf>»7ff Kra?;*fier, pisatelj v Ljubljani. | — Pr. Albert Krart^r, minKt^r n. r. v T fnMjnni. — Dr. VpMc|*3v KuV^vrc, TTMnfcfer "• r. v Mariboru. — Z^fka Kv°<*<*r-Def!!efrov??eva, ^npro^a poVrn-iincT-p^a namestnika v Zatrrobit. — Dr. Fr?»fiir» TJnofd, odvetnik v Mnrhoru. — Pr. r*wart Lotrfč, fn.cpcktnr pri upravi ^r^-it-rrfTi m^nopoTov v Beogradu. — Dr. Danffr* Mafcron, odvetnik v Lfnb-Ijani. — Rwđo!f Pevec, Župan trjra Mo-zfrja. — CfrfI P?rc, ?nr»an mesta Kra-nia. — Dr. Lfnre! Rozman, ?upan Novcgn mesta. — Risto Savfn, skladatelj v Žalcu. — Ferdo Seidl, gimnazijski profesor v Novem mestu. — Dr. Bogumil Senekovič, dvor-ni svetnik in vladni komisar v Ljubljani. — Dr. Fran Skaberne, načelnik oddelka za prosveto in vere v Ljubljani. — Jos'p Smertrnk, ra\Tia*^j poso-jilnice v CeHu. — Lavo«fav Schwenr-ror, knjigotr?fec v Ljubljani. — Jakob $o?carf ra\TtntcTj pn^nj'tm'ce v Padov-Ijici. — Dr. Makso Šmjdcrl. profesor v Rimskih toplicah. — Dr. Kare! TrUler. odvetnfk v Ljubljani. — Dr. Pavel Tnr-nerf zasebnik v Mariboru. — Vinko Vabič, župan trga Žalca. — Josip We-ster, nadzornik srednjih šo! v Ljubljani. — Dr. Grefcor 2erjav, minister v Beogradu. — Oton Župančlč, pisatelj in dramaturg dramskega glcdallšča v j Ljubljani. Naj se sodi o nedeljskem za-grebbkcm kongresu kakor se hoče, že dejstvo samo, da o njem intenzivno razpravlja vse naše časopisje, je dokaz, da je ta kaigres politi^en dogodek prve vrste, ki neinara v re-snici znači preokret v naM državni poiitiki. Iz dejstva, da so se te^a kongresa udele/ili pripadnik! najraz-lićiieJMh struj in možje, ki dosiej nišo posegali v politično življenje, se snujejo razne kombinacije, izmcJ katerih je naj^lavnejša ta, ki jo na-vajamo že na dru^em mestu, da so možje bodočnostl Davidović, Stojan Protič in dr. Smodlaka. Dru^o kombinacijo nam podaja beogradska »Ppoha«. V članku »Demokrati na preokretu« izvaja: i »Demokrati iz Davidovićevega krila imajo namen ustanoviti »Jugo-j slovenski blok'«. Kdo bo vstopil v ta blok, je še nejasno. Računa se s tem, da se pridružijo temu bloku vsi oni poli riki, ki jih je Svetozar Pribičević izrinil iz poslaniske^a kluba In iz stranke. Ražen teq:a se računa, da bi se v ta blok pritegnill tuđi socialni demokrati, zemljoradniki in del hr-vatskecra bloka. Uresničenje te kombinacije pa se zdi težko ne samo za to. ker bi se zemljoradniki in socialni demokratje upirali sodelovanju v tej poiitiki, marveč tndi zato, ker je treba upostevati radikalce, ki bi sigurno ne ostali radi v opoziciji. Razkol med demokrati, ki je ne-izogiben, dasi ga Davidović sam ne želi, mora povzročati živahne diskusije tuđi v radikalnih krogih. Kaksen odmev bo imel razkol v demokratski stranki pri radikalcih, to je vpraša-nje, ki sicer postaja pola^oma aktualno, ali se £a vendar lahko prepu-šča šc samemu sebi, da se malo raz-čisti. Demokrati iz Davdovićeve skupine seveda ne izključujejo možno-sti sedelovanja z radikalci, toda razume se, samo v novi kombinaciji in z novimi idejami. Za slučaj, da bi ne bila izvedljiva prva kombinacija s socialnimi demokrati in zemljoradniki, bi demokrati morali delovnti na sporazum z radikalci, toda v tem slučaju bi bii mandator radikalne stranke Stojan Protič. V to kombinacijo s Stojan^m Protićcm bi vsto-pili, tako se računa, vsi poiitiki izven strank, ki jih je lepo ^tevilo, a polei; tuđi cbe skupini muslirnanov, kakor tndi Puclieva snmostojna kmetijska stranka, ki je sicer v kombinaciji tndi za prvo eventualnost brez radi- kalcev. Ta druga kombinacija s« zdi mnogo verjetnejša. \' tej, kr.kor v prvi eventualnosti bi bil Pribičević v ozadju, navaden član strar*ke, brez vpliva na drfavno upravo in zato tuđi brez ministrskesra portfelja. Ta blok bi imel nalor^o, d^ i7V3-de drniiO administrativno razčolliztv države, da da c'il^stem najsiržo samoupravo, izboljša !n p^enostavl upravo, narsravi kenec korupciji, ons-mosoči sarnovoljo oblast!, dvirno avtoriieto zakonom !n odkažo vejski mesto, kl Ji pripada. To so namreč v bistvu najfflav-nejsi vzroki nezadovoljstva v državi^ Ako se ti vzroki odstranijo, so bodo, I tako se računa, samoobseM tuđi ublažile razmere v državi. Uva^tije se, da s tem sicer ne bo zadovoljna većina Hrvatov, toda ne gfledo na to bodo Srbi hrvatsko vprašanie uredili tako, kakor to zahtevajoi Hrvati, da se s tem poda Hrvatom možnost udeležbe na državui upravi.« Ne moremo presoditl, v Kolibo temelji ta načrf na realni podlaci; zdi pa se nam, da ni tako lahko is-vedljlv, kakor se misli v prvem tro-nutku. Zato smo mnenja, da bo ostat tuđi ta n?.črt samo navadna kombv-nacijp. SimptomatiSen jo ta načrf j zato, ker dokazuje, da so politični krogi v Beogrradu vendrale jeli resno] uvaževati hrvatsko \T>rašanje In *d£ bo ta proMem v osprodju vseh' političnih disknsfj vse dotlej, dokler ne bo s poštenim sporazumom enkraf za vselej spravljen s sveta. POSKUŠEN ATENTAT V SOFIJI. — Beograd, 16. sept. (Izv.) »Tri- I buna- javlja iz Sofije: Ministra Tc>-mov in Pekalov sta se v četrtek po-poldne z avtomobilom odpeljr»la iz Sofije. Pred njima sta se odpeljala dva me^čana. Takoj Izven mesta je ! bil izvršen na prvi avtomoHl atentat ker so bili napadale! napačnn in formirani, da se v tem avtomoMlu voii-ta ministra Tomov In Pekalov. Oba ministra sta ostala nepoSkodovnna. ANGLIJA VPLIVA NA MALO ANTANTO. — Rim, 15. septembra. (7zv.) Ita-lijanski listi javljajo, da sku?a Aa-fflija pridobiti malo antanto za to, da bi aktivno sodelovala v akciji proti Kemalu paši, odnosno Tnrčiii. drski poslanik v Rimu demantiije vse vesti, da bi imel kralj Konstantiu nnrren se odnovednti prestolu. Josip Kostanlevec: Prvi nasfop občinskega redarja Šimna Ka!uže.* Tako je koraci! ŠIme ves popoldan po trsu navzdol in navzgor, počez in navskrIŽ. Nazadnje pa se je utrudil. In poiskal si je kotfček na glavnem trgu v senci visokega zvonika farne cerkve. Vse, kar je v trgu, mora priti tod mimo, vse, kar se ima zgoditi, se mora zgoditi tuka] ali pa vsaj v blizini. Postavil se je Šime Čisto tako, kakor je bil to storil v sobi pred studentom, na široko in i ro-kami, uprtimi v bok. In tako je stal in upiral svoj pogled po cesti navzdol in navzgor, po trgu. po hiŠah, v tla in proti nebu. Vroče je Se bilo, še je puhtela so-parica od hiš\ od tlaka in od ceste, ko se je tam nastavil. Od začetka mu je bilo še precej udobno, ves je bil že opaljen od spomlna na lepo popoldne, ki ga je danes doletelo, tako so bile lepe njegove misli, da niti ni čutil silne žeje, kl se je bila naselila v njegovem suhem in pra5nem grlu. Pa tuđi najlepJe pesmi se Človek naveliča. to je Izkusil Sime že 5ez dobre pol ure. Trg je bil prazen, cesta prazna, na tleh ničesar, nebo pa tako silno visoko, da se ni izplačalo več gledati nanj. Vsled tega se je začel dolgo-časiti, izprva samo nekoliko, pa kmalu bolj in boli, da je začel zdehati. Kolikor dolgočasneje mu je bilo, toliko bolj je pritiskala žeja. Nazadnje je bila neznos-na, in Sime je začel razmišljati, kako bi jo pntolažil. Za cerkvijo je iumela voda, napeljana po cevi iz hriba, polneča veliko korito od cementa. Že sam nje šum je razširjal hlad naokoli, tja bi stopil Sime, na mah bi bilo žeje konce. Kolikra* se je napil te neprecenljive dobrote, k< je še hodil v Solo. pozneje ko je pasti-jeval pri Čadežu in Se pozneje, ko je hlapčeval pri lekarnarju Srlenu. Tuđi sedaj ga mika in vabi, vleče ga tja, in noge ga same ob sebi zanesejo v blizino studenca. Pri vodi stoji Cemažarjeva Metka in polni vrč, nasproti na hiSnih vratih slon) gospa Cemažarjeva, njena mati, in caka. Simna dirne neka] nepri-jetno, pa vendar pristopl ter poprosi Metko, da mu da piti iz vrča. »Oho,c se lasmoje mati, »Slme pa res ne bo več pil vode, tedai ko je go-spod.« Slmt m lartft. Metka pa pravi: »Naj bo, šime. pa samo sa stđaj še . m. ret se ne spodobi, ko si tospod.« ?ime pije in se zahvali. Dobro mu dene ta čast, a nekaj mu vendar ni prav. Počasnih korakov odide lovet na svoje mesto. Službo je imel danes do desetih zvečer. Se vedno je vse tiho po trgu. Se vedno se nič ne gane v obližju. Kakor bi vse spalo. Sime se zopet dolgočasi, a kar je najhuje, je to, da ga začne zopet Žejati, in sedaj še huje nego prej. Kakor bi bil prej vili nekai drugega vaše in ne vode iz vrča Metkinega. Zvija se in zvija, zopet ga vleče k studencu, naj-rajši bi stopil tja. »Sime pa res ne bo vH vtč vode, sedaj, ko je gospod.« Te besede se mu hipoma povrnejo v spomln in ga dalajo nomimega. Ne upa se več k studeno«. Štopil bi v bli2-njo hiio, kam drugam, pa gotovo bi mu rudi tam oponesli to, da je gospod in ne srne piti vode, In tako ostane na svojem prostoru in zsva. Prav pod sidom zvo-nlkovim raste neko selliče, podobno kiselici Sklone se, utrga peroe in ga sačne žveČItt Ni dobro, čuden okus Ima, posebne vrste. Pljune in stopi po trgu dalje. Odtod zavije ▼ ulico na desno, iz te y drugo, y tretio, Nič ne misli, noge ga ' nesejo same dalje. Nič ne misli, a vendar ve, da treba zaviti v krčmo, ker ne sme piti vode, ko je gospod. Ker je pa treba prclioda od hlapca do gospoda, zato skfene, da popije za danes samo brizg:?.-nec s sifonom. Trden sklep. Tako se najenostavnejše resi to zamotano vpra-?anje. ki je naenkrat bruhnilo s tako silo na dan . . . V tišti ulici krčmari daleč po okolici znani Pritiskov Nače. Vse pijace se dobijo pri njem, kakršnokoli si kdo poželi, od najboljše do najslable. Zato pri-hajajo k njemu raznovrstni sloji, trski in okoliški, uradnik, trgovec, obrtnik, de-lavec in berač. Nekateri skrivaj, drugi očito in brez strahu. Za vsakega se dobi poseben kot in poseben vhod, da si ne morejo zreti ob nepravem času preveč iz obličja v obličje. V vsaki sobi je na steni napis: »Izjemoroa se prosi danes takoj plačati,« samo v prvi največji, kjer dl5i vedno nekoliko po plesnobi, se Ičeperi na desni strani napis: »Danes za deoar, jutri zastonj,c na levi pa: »Rjuti — je prepovedano!« Gosti torej vedo, pri čem da so, da ni poanejc brezpotreb-nih Izgovorov. Soscdje se pa ne morejo pritoževati, da se je to in to noC rjulu z dovoljenjcm krčmarjevlrn. V Xt\ sobi visi tuđi v kotu med dvema strnatna nasproti vhodnim vratom veliko kseno z«črne!o razpelo, ovito z vencem pona-rejenih papirnatih ro2, in na deski pod niim pomežiktiie dan za dnem in no3 za nočjo v srednjevellki pobarvani tasl medla večna luč. Razpelo se dotika »tropa, po obeh stenah na njesa levici m desnici so prilepljene razne podobe svetnikov in svetnlc božjih. Na njih se poznajo vlažne liše gostilniSke soparice> črnorjavi sledovi, tnuSji in boir^Te Še po čem povzročoni madežl brceirnenskih barv. Obrazi, ki so se morda nekdaj svetili v čistem rajskem veselju, so $#-daj nospoStljivo zakidani, oči zastrta vse poteze izražajo dušne muke in velf-ko trpljenjo, povzročeno po večernih in nočnih zablodah nebogljenlh oblskoval-cev Nacstove krčme. Sveti Ani Je brty-božna roka na desnlc! narisala veliko skopuško mošnjp, ki \z n\Q glsdajo rumeni cekini, Jn spodaj napisala: »O, sveta Ana, da bi jaz imel Tvojo doto.« In zraven dolga vrsta pomilljajev in net klicajev. O, trski slikar, še prideta sku-paj z gospodom KaJužo in gospodo«* BiČkom! Stran 2 »SLOVENSKI NARODi dne 17 septembra 1*22. Stev, 211. UradniShD upraSanje.* Uradnlštvo grozi s štrajkom. Štrajk! To bi bfl obup. Obup je stra* jgna beseda! V našem primeru tem strašnejša, ker ni fraza. Kdor misli, ida ni tako hudo, kot se vpije, naj čita! Državni uradnlk sa obraća potom dnevnega časopisja na usmiiiena srca za pomoč. Državni uradnik trka na usmiUena srca in prosi javno za milodare zase in za svojo deco! Kdaj se ie čulo še kaj take^a. Ali je kal takega še kjo mogoče? Seveda ta uradnik ima otrgke. Res ja to. Toda ali mislite, da more morda uradnik brez otrok pri nas dandanes liveti s svojo plačo? Vzemimo en» krat plačo takozvanoga visjela urađnika. Pri nas se tako rado pov* darja: »Ali n i ž j i uradnikilc Ko smo vendar vsi skup reveži. veliki in mali! Tfsta razlika v temeljni plači med višiimi in nižjimi činovnimi raz* tedi je tako neznatna, da Dač ne pri-haja v poštev! In v višji razred prU đe uradnik navadno sele, ko ie že star In potrebuje marsikai, česar mlad ne potrebule. Ne slede na to, da si mlad človek vendarlo nekoliko lagje rudi dru^ače pornaga. Pustimo že enkrat ob strani tisto razlikova* nje med »višjim« in »nižjim«, ko ko smo Vsi eno in isto. Vzemimo torei uradnika V. čin. razreda, ki je oženjen, a brez otrok. Koliko znaša* jo nieRovi mesečni prejemki? Piclih 6000 K! S tem naj preživi sebe, ženo In sltižkinjo! Ko so se nakupile fcajnotrebnejš© stvar!: moka, mast, šladkor, sploh stvari, k! se navadno nabavljajo ob začetku meseca, koli* ko ie Se ostalo za vse tisto, ki se , običajno vsak dan sprati kupuie? ;tToliko kot nič! Pa živi cei mesec! In kte je stanarina, kuriava. krojač, Ževliar itd. itd, Zalome perila so iz* Žrpane, obleka vsa ponošena, pa si kupi novo ako moreš! Potem pa še ,Tazne nezgode, ki bi moral biti čio* Vek pripravljen nanje, bolezen, smrt & rodbini... Cloveka je groza! Srečna služčinjad! Kako zavidimo iLScdo imaš! Sedemsto kron hoče Imeti seda! vsaka služklnia na .mesec in pa vse drugo seveđa, ka* Icor imaš sam.. In zdai vprašain: Ko ;iiko pa ie urađnikcv, ki bi Jim cstalo !ckl njih prejemkov mesečno sedenv Isto kron? Mislim, da nrav nič, ra-jjsen če je kdo minister. Pa ministri se itak ne smatrajo za uradnike! Ne, ni-$ sto kron ne mor© pcrabiti urednik jW svoje plače čisto zase. ne da bi »s0 ot činiji vo poznalo pt! srospodinj* jltvu. Sam nima nič, a služkinli mo jra odšteti sedemsto kron! Vse dob-sro privoščimo poslu, toda ali fe ta* 3co razmerje pravično? Kdo ima rtežjo službo, gcspođar nradnfk ali jpjegav posel? Kao ima več težav, Hreč skrbi? Ako tf služklnJa ne stort Icar si Ji naročil. se enstavno odreže: j>Sem pozabila!« ali pa; »Se nisem SlomislIlaU In stvar je opra vijena. ILepo bi pogledali uradnika, ki bi se jtako izRovarjal! Polejf te^ra Je i>asel fcavarovan za prfmer boleznL On ; ima zasi^urano zdravnlško pomoč ifi rdravila —* uradnik vsesra tega Ihlma^ To ni Ironija, to ni pretirava* iife, fo Je srola resnlca! Prav ie tako, ,tta skrbi država za delavns sloie, jdvilizaclja In. človekoliubje zahte-•vata tako. tođa zakai bi moral biti :feas urednik rrav zadnif na svetu, jzakai bi moral jesnati baš on vsega Iiudegu konec! SL Pa ne, saj si urađnOc laliko še Jtaf postrani zasiuži! To te zopot $den tlstih nasvetoT. W Ifh je IaKie izreci nego izvesti! Kako se ven* ;dar nazori spremfnjalo! Yčasi smo •jrekli: »Dvema jcospođorrra no moTe .Uihče S'ti7?ti!« Z<**i pa r<^ $\^V. jnra.(laik dverm* trem, mcgoče š$ iyeCirn ... Skratka: Oielija postani & viačugra! Do drugih konsekvenc pri Sibkejših značafih to ne more pri* li! Zakaj, ako drusrače ne morem žU Jveti, kot da si poiščem postranskeca i^aslužka. potem si ga poiščem oač jjtam. kjer sca. dobim ... Nai me nfkdo ^krivo ne razume: tuđi jaz sem zato, da izčrnaj vsakdo vso svojo delavno moč. Toda če sem državni uslužbe-nec potem mislim, da sem dolžaru iposvetiti državi vse svoje moči. :Dobro, če mi jih še kaj ostane, ko sem storil v oolnl mert svojo dolž* jnost, potem Ie prav. ako delam Se Jcaj drugreffćL Toda eden more to, drus:! ne more. Eden ima pri tem ;srečo, drugi Jo nlma. Tu pa grs za vse, ne samo za posamnika. In koliko na se da dandanes s duševnim 'delom zaslužiti? Na pr. s Pisatelje* yan]ern. Ali je to sploh imena vred-no? Koliko časa in kako naporno bi moral delat!, da bi si kdo na ta način, recimo — par čevljev zaslu* •) Vscbino tega Članica to doro'dk! de-loma prehitell. Kcr pa je članek sicer zani-miv in ker uradništvo radi podpiramo v nje-gpvib teiniaH, sa ftivslia U^Ul flbJavjj&Oi ŽIL Mislim, da se absolutno no fzr>Ia^ ča. Ce kdo pisateljujo in pišo. dela to pa$ iz dniffih nagibov. In uradnik, ki svoje moči zasebnikom prodaja, po mojem najsvetejšera prepričanju prav gotovo državo prikrajšuje! Nesrečna Je torcj in za državo škodljiva misel. da naj uradnik na ive strani služi, če se tuđi ne oziramo na kolezije dolžnosti, ki pri takem raz-merju prav lahko nastaneio in zave* dejo uradnika na napačna pota... Siliti uradnika. da nai si postrani za* služi, je nedvomno navajanje h ka* rupciji! Uradniška pragmatika Jo eno tlstih vprašanj, ki bi se bilo moralo čim preje resiti. To je bila z vsega rx>četka ena najnujnejših zadev. Brez primerne ureditve uradniškeg^ vprašania ie nemogoče odstraniti oni kaos v naši upravi, ki nas di* skreditira v očeh všeira civilizirane* ga sveta in ki je eden poglavitnih vzrokov za nezau^anje, ki sra sreču* jenio vsepovsod sebi nasproti. Da je stvar mu'na, se ie tudl vedno pov-darjalo, žal, da so se pokazale v no* veišem času znamenja, ki vzbulajo sum, da to ni bilb odkritosrčno. Kdor zna čitati med vrsticami. ie čutil. da neprijetna presenečenla nišo izkliij* čena. Odkar se ie rarisal stavek: »Zakaj bi morali baš trije vse?« so marsikoga navdajale zle shitnle. Si* cer ie to res: Zakaj samo trile? Vsi, prav vsi. kl lim je dobrobit države pri srcu, bi se morali zavzeti za hitro rešitev enesra najboli percčih vprasanj! Toda če ne samo trije — zakai pa zdal naenkrat ćelo en sam, ki niti pos1nnec ni! Ne ra^n^fm te logike! Taka retirada ne bi bila posebno — duhovita! No. morda stvar ni povsem taka, kot se na prvi hip vrdi. Nadejan se. da so bile bescde. na katere cikam, zapisane v trenot-nern nerazpolaženju. Širokalno vre* me imamo, težlco fe svaie živce ob-vladati! Kadar piha južen veter, treba paziti na svoje besede in dejanja. Sapa, lv! prfhaja iz Italiie„ brile, ka* l'^r Ttr^jani s?^i r?.da norre iz vzs\ Pačati uradništvo na cedllu v seda-njem Času — ne, teara si ne moremo misliti. To bi bila napaka, ki bi se ne dala popraviti. Da se uradniSko vpTB.šan!e ne da nič več otflasati. je ^asr.o \-sakomnr. ki zna še m!*=1itj. Kak rmisel naj bi imelo še nadajnje oči?sranje? Ali hočete čakatl. da nekaj urrčv^zov še prei umre. nred-nn se rc5I to vrra^anfe! Da, ko bi se dalo kar tz^n nmreti! Mislim, da ie tisoče uradrrikov. kl bi bili že radi reženi težkih skrbi, ki si želi'o. da bi se ifm ne bilo tre^a- več bati. ka! bo l^rrri, kal bo č~z leto dnu kat i!m kai jim prinese ??!aba le^fna tn — no* va stanovaniska naredba. Toda smrt ima svrte m-nhe! Ors raje tja, kjer bi je ne bi!r> treba! Ne, nradn!* ska stvar se ne da niS ve£ odklada-tl! Od zahteve r>o službeni pravna* tiki in za eksistenčrsi minimum r>o< trebne^Ta poviška zaČasnih drair!Tii=* skih doklad uradništvo n« mr.re več odsto-Diti. Seveda d^narja za to fi* nančni mfni5,ter iz tal ne bo fzknpal. ker otiđi, kier nič zakopanesra ni. se tuđi nič izkopati ne da. Upam Da. da se bođo dala sredstva dm?:ie dobiti. Ako ie Avstrila zadovcllila svoje uradništvo, ki prosi pri nas finančne pomočL pa bf na?a država ne mogla dati svoicmn urad* ništvu najnotrebneiše^a? Avstriia tejja ni storila, ker je sama nad sabo obupala, kakor je nedavno modro-val nekdo pri neld prillki. tomveč nasorotno. ker ve, da z uredništvom stoji In pn.de! Avstriia ie to storila. ker ve, kaj je moderna država svo* jim duševnim dclavcom dolžna in da ne ere. da bi se Ijudje, ki so mor* da svoi živ dan za iavnost delali. ob koncu življenja pahnili v bedo in sramoto! — Naj se fgra % urađništvom ^e enkrat konca! Ne tirajte tiradniStva do skraincsti! Štrajk ie grda — obuo strasna bescda! — — — Uradnik. SEJA KOM1TEJA MIMSTROV, — Beograd, 16. sept. (Izv.) Včeraj popoldne od 17. — 20. je fniel v flnanč-nem ministrstvu sejo komite ministrov. Seje so se udcležll! namestnik ministr-skega predsednika Timotijević. ter ministri Pafailović, Pucelj, dr. Kumamidi in dr. Žerjav. Prisoten je bil tuđi pomo-fnlk finančnega ministra dr. Svetislav Popović. Komite je razpravljal o repa-radjah iz Nemčije. Sklenilo se jt, da nai v bodoče Nemčija mesto konj naši državi dobavi ekvivalent ▼ gospodarskih strojlh. Nato je komite ministrov razpravljal o vpraSanju pobijanja draginje. Sklepi o tem vprašanju se predlože v torek ministrskemu svetu, ki bo konCno revidiral tuđi naredbo, kl jo izda vlada j*£tt drMiajJL ^ j - ^ \ Pollfifns ivisitL ss Shod nar. soclalc«v v Mestnem domu. Snoči je »klicala narodna soc. stranka &hod, na čigar dnevnem redu je bilo poročilo o zagrebškem kongresu javnih delavcav. Na shod ie prišlo okoli 400 ljudi, mnogo seveda iz rado-vednosti, da čujeio poročilo o kongresu. Bili pa so razočarani, ker so o tagreb-Skem kongresu govornik! Juvan, dr. Rostohar in Deržič poročali zelo malo, oiiroma nič. Zborovanje je otvo-111 Juvan. ki je pred vsern razpravljal o položaju drž. nameSčencev. NavzoS je til tuđi Češki nar. soc. poslanec Če-škoslovaške Emii Špatny. Juvan je oddal be6edo gl. poročevalcu dr. Rosto-harju. O z.igreb^kem kongresu ni sko-raj ničesar povedal, omenil je Ie, da so resolucije na kongresu na pritisk nar, socialcev dobile bolj sociallstičen značaj. Nato je razprasljal o najrazli:neiSih vprašanjih. Trdil je med drugim: Ako bi pri knrošketn plebiscitu izdali parolo: AH ra Slovence, ali za Nemce in ne za Jugoslavijo. bi plebiscita gotovo ne izgubili. Tuđi so primorski Slovenci haje boli navdušeni za zjedinjeno Slovenijo, kakor pa za — Jugoslavijo. Njegovo iz-vajanja so napravila na poslu'salce z?lo mučen utis. Zato mu tuđi ni nihče pritr-jeval, dasi je na koncu patetično vzkli-knil: »Da, res je tako in nič drugače!« Napadal jo učitcljstvo, ker je za centra-lizerru ter očital učiteliem strahopetstvo. Nato je govoril posl. Deržič. Obširno se je bavil z bednim položajem javnih na-meščencev, zabavljal na vse strani in napadal vlado. Pozlval je javne nanio-ščence, nai se pridružilo nar. socialcem, češ, samo v nar. socialni stranki je njih spas. H koncu se je oglasil za besedo poslanec §patny. Špatny ie bil viharno pozdravljen. Po sprejetju resolucij je Juvan zaključil shod o — »zagreMkem kongresu.« = Davidović - ProtJć - Smotl-aka — možjo bodočnost!? V beogradskom »Vremenu« piše P. M. Grcbcnac o za-grcbSkem kongresu kulturnih delav-cev in prihaja končno do tega-le zaključka: »Ljuba Davido\ič je s sverim glasovanjem za resolucijo zasrebšlcc^a kongresa obsodil vso dosedanio metodo v delu demokratske stranke. Stojan Protić je že zdavna obsodil delovanje in metode radika-ca g. Pašića. Dr. Josip Smodlaka, vrlo pameten in vrlo zaslužen naš politik. se trudi, da bi osno-val močno stranko na temelju sporazuma, izraženega v zagrcbški resolucijL Evo imen za novo kombinacijo in za novo, vse?e na dlani in ki edino more preprečitl katastrofo. To ie prepoved izvoza cerealij. Bodimo od-kriti! Ako naj ima zvlSana izvozna carina isti učinek, zakaj pa potem ne pre-povemo tuđi formelno izvoza? Čemu poskus, doseći nekaj po ovinkih?! Ali pa je morda smatrati, da se hoče na vsak način imeti oiprta ena vratica za vojvodinske izvorrtičarje? Menda že, kcr se Narodna banka p^svetujc. kako bi preskrbela kredit izvozničarjem. Plsec članka »K prehranio valni križ!« v tem listu z dne 6. t. m. je dokazal. da nudi spas edino prepoved izvoza pJenice, rži, ječmena in moke. Ali raj ima rei ljudstvo prepriča nje, da se zapostavlja državna korist na ljubo par stotin banašklm veleposestnikom in špekulantom, ki so pokupili že skoro vso letino? Država naj njihov« zaloge za-pieni po prime rnlh cenah. 3= Đolsartko • turska zveza. »Poklika« priobčujc zanimivo vest da se v Sofiji ie dlje časa mudl bivši pred-sednlk turlkega parlamenta Ahmcd Riza bej, ki ima misijo, da skuša Bolgar-fko pridobiti za zvezo s Turčijo. Te svoje misije Ahm«d Riaa b«i ne prikriva, nasprotno docela prostodušno javno izpoveduje, da smatra za svojo prvo nalogo, da pokliče v Življenje to idejo. Te dni je v sofijski »Nezavisnosti« pri-občil ćelo članek, v katerem iz vala: »Mi Turki in Bolgari Imamo eno politiko in enc in iste interese, da se ram gasiguiajo paše gravg meie£ Mi zaht*- varno vzhodno Trakijo, ker samo s tem muremo Carigradu zagotoviti mir in varnost. Bolgarske upravičene zahteve so usmerjene na jug. Stavite te zaJiteve z vso smelostjo in z vso energijo, so tu sile, ki vas bodo peslušale in vam pomagale. Jaz ostanem v Sofiji nekoliko dnl, tla se orijentiram v tem smislu. Kar se tioe naše zmage povdarjam, da bo imela bolj lokalen značaj, političen karakter pa bo imela samo z oziroiu na lias Turke in Grke.« Zatrjujejo, da se je Alimed Rtza bej sestal tuđi z ministr-skim predsednikom Stamboliiskim, kate-rernu je odkrito predlagal zvezo s Tur-čijo odnosno s Kemalom pašo, zvez*^, ki bi bila baje pod franeoskim protektoratom in naperjena pruti Grkom. = »Zagreber Tagblattt« javlja, da Če od ponedeijka daJje uiiaiati, mesto zjutraj, popoldne. = Mezttao glbanfe na čeSkem. Mezdno gibanje mcJ teškim dcla\st^cm se vedno boli širi. Vsa tozadcvua P )ga-jania med dtlavci in tr?ovsko - pk!h-strijsko zbornico so brczu?pe$na. Ko-munistične sknplne pripravljajo sta\Ko. Upanja na mirno rešitev konflikta je malo. = VenT7e!os pri Polncnreju. Bivši grški minisirski predsednik Ve^iztlns je i prispel v Pariz. Po poroćilih >Chicago Tribune« bo Venlzelos imel posveiova-nje s Poincarejem, nakar v isto svrho odiiotuje v Lonujc. = Angle^kl pacifist za zwlai\\Q ar-mad. Po uačrtik lorda Cshcra in lorda Cccila pred Zvezo narodev :iaj bi in;cio CeSkosIovcVKa, kraljevitui ^iiS, Romun-Spanska 9u tisoč armudc. Frauciia bi ska, Anglcška, Oriku. Hol.vidiia in iinela i60 tisoč mož, Itilja in Poljska 120 tisoč, Belgija, Danska, Norveška, švedska in Svica pu (0 tisoč in Portugalska 30 tisoč Franc'ju smatra to šio-\ilo premalo, ker ni kot Anglija zava-rovana od morja. poleg tesa pa iina sov. Rusija poldrugi milijun vojske. Poljska pa naj bi imela za obrambu Ie 120 ti-sočno armaJo. = Hoo\ver o sov]cts!icm režimu, V pogovoru z amerikanskim žurnali-stoni je iziavil Hoo\ver o današnjem položaju v Rusiji, da je situacija za boljševike zelo kritična, ker sovjeti se morajo sitih državlianov bolj bari kot lačnih. Na cdoor je sposoben Ie sit človek. Sovjetski glavarji ne skrivalo, da je mož-nost prevrata danes večja kot pred 2 letom a. Iloower smatra, da sovjetski režim v Rusiji ne bo dolgo trajat. rr Grki t Amerlki za intervencijo fiardlnga. »New"/ork 11.« poroča, da je v Washingtonu sestavljen odbor iz gr-ških emigrantov, ki bo prosil Harđinsa, da posreduje pri ansorski vladi za ča-steu mir, AGRARNA REFORMA. n. j Oglcimo si sedaj tuđi §e one Ctsto i človfške momente, ki zaslužijo našo pozornost. Oni več JI ali manjši košček zemlje, katero smo podedovali cd svojcev in ki priča o pravičnem trudu naših staršev, cele rodbine in ce-lih gcneraclj, borno ravno tako kakor vse ono, kar smo si sami pridobili s pridnostjo, vstrajnestio in z mnogimi cdtržki od ust, so;ili z neprimerno večjlm veseljem, nego jo utegnejo vsi i oni, katerim bi vrgel val trenotne poli- | tike nepričakovaio nekaj oralov v ' last. Vrhu tega bi obdarovanec ne pre- i jel vsen oniii namujnejSih pripadkov, ki i so za racijonelno gospodarstvo nujno potrebni, ki pa 8i jih cbdarovanec pri današnji draglnji ne bi nikdar mogsl nabaviti Saj vrsdnost cbratnega kapitala znaša po gospodarskih izkušn-ah vsaj toliko, kolikor znaša vrednost zemlje. Naravna posledica se pokaže v novih malokrvnih ali bolje rečeno ! brczkrvnih gospodarstvih. j Siara je resnica* da se v loteriji ; pribran kapital vse manje čuva, nego ■ premoženje, pridobljeno z mnogoletnim '■ delom. včasih tvtdi s stradanjem, ali pa | kapital v rokah razumnega človeka, \ pridobljen oziroma podedovan po nje- • govih marljivih prednikih. NajjaČje se : kaže ta pojav v rahlosti, vsled katere razpadajo premoženja voinih dobič- f karjev. j Kakor pridobljeno, tako raztroSeno. \ Ce bi 53 v državni statistiki vodila i ena panega več, namreč o b r e z m i- j sclncm ravnaju z zemljiščl, I iztrganimi pravnemu lastniku in stoje- r čem v diamentralnom nasprotju z na- j meni zakonodajalca, učinkovala bi ta ; statistika kot nairadlkalnejši lek proti j agrarni reformi. Prav hudo se takemu • obdarovancu nicgovo postopanje niti ne j smo zamerlti. Da mu je dar dobrodošel, ! je umljivo ob sebi. Saj plača 50 K od ; orala zakupnine. Pri srednji letini in ■ pri sedanjih cenah pa dobi od senožeti ■ svojih kosmatih 7000 K za seno. Pa • vzlic tcmv. obdarovanec ne z^ubi zave- ; sti, da je bilo to zemljišSe brez pravne- ] ga naslova odvzeto pravernu lastniku ■ In njomu prideljeno iz strankarsko po- i barvanesra nagiba. Popolnoma upravilo- ! no si tedaj misli: Danes meni, jutri te- \ bi! In tako hiti iz te zemlje v najkraj- | Sem času izvleH kar se da, ne skrbi za nadomesillo izčrpanih redilnih snovi .-in roparsko obdeluje to zemljo. VeČii i posostnik. komur so bili odvzeti trav- • riki, je moral zmantSati svoje črede. Obdarovanec, ki nlma :;aupanja v traj- . nost irvršene transakcije, si ne naba- | vi niti cnega komada živine več. Pač j pa veriii s senom in jo prodaja dalje j verižniku-eksporterju itd. j Usoda predmetov, glede kojih se j imamo zahvaliti Ie dobri volji sreče, ja vsepovsnd ena in ista. Pravi šolskl vzg:led glede ravnanja s političnimi da- S rovi, se nam prikazuje v tl-le resnici: j Ob smrti stare Avstrijo se je nahajalo • v Pačjem pri Mariboru žrebetiščo a | boljštm konjskim materijalom na stoti- i ne, sploh eno najboljSih v prejSnji mon- j arhij!. Prešlo je, kakor naravno, v last \ rase države. Namesto, da bi se ta xa bodočnost nenadomestljivi materijal iz- | bornih kobil ohranll državi, napravila | se je na vrat na nos dražba vsega konj- , ske^a materijala po cenah, da niti naj- ; flabši konji nišo dosegli četrtinke njihove prave vrednotu. Navedeno deja- ; nje se ne more razločevati od preprosta* j ga daru, Seveda je znani ux srcini ku- i pec moral podplsati reverz, da se kobila več let uporablja za reio in da se brez dovoljenja ne sme dalje prodaiatL En del teli konj se je že pri odgonu iz žrcbetiŠča — niti 5 km daleč od RaČje-ga — prodaial s 100 do 200 odstotki dobicima. Ce se je sploh katera izmed teh kupljenih kobil resnično uporabljala za rejo in tako ohranila skupnosti, ni mogoče dognati. Do danes namreč ni Ič nihče pregledal teh »kobil z reverzo m«. V upregi se jih pa vsak dan lahko vidi. Zdra-žitelji se tedaj prav lahko smcjclo. Se-daj se pa že dve leti poraja misel -^ ustvaritl novo državno kobilarno! Toda ta namera ni izpeljiva, ker že pri-manikujo za rejo sposobnih kobil. V Rajjem žrebetišču se je nahajalo naj-manj 40 do 50 kobil, ki bi bilo sposob-ns za vsako državno žrebeti§Če. T e kobile so izgubljene. Druge dobre pa se vsled naše slabe valute ne morejo importirati. Preostaja torej k večjemu raznovrsten, komaj rabljiv konjski materijal, ki izhaja iz razbitih starih privatnih kobilarn, razbitih po agrarni reformi Omenitl pa ie Še nadaljno točko, s Cimer se ne obre-mer.aijo niV:akega drusega zerrliiSkega posestnika. ima namreč nositi Ie stro-Ske stalnega trpinčenja, ker mora še pet cdstotkov kosmatega dohodka iz prodaje lesa in četrti del zakupnine Izpla-čevati uradu agrarne reforme. Tako b! moral prav tišti, ki se naj pripravi na poslednjo pot, položiti Še nekak zadnji dar na oltar, kjer se ga misli žrtvovati Urez vsake milosti. ' v* K omenjenlm temeljnim pogojem za danes ncobhodno potrebno poviša-i'ie ooljoprivredne produkcije spada vsekako veselje posestni-kov do podjetništva. Kdor ie prepričan o sigtirnem uničenju posest\ra, na katerem je doslej mnogo let gospo-daril, kl v kratkom postane Ie Se malo vredno, živahne produkcijo nezmožno telo, si pač ne more svojega ustvarja-jočesa veselja do podjetja ohraniti kliub vsem dosedanjim uspehom in gospodarskim napredkom. V taki dobi, ko se tako silno otežuje gospodarsko delo, ki more uspavati Ie v pravnem državnem zaščitju, naj sploh §e kdo investuje v svoje posestvo sredstva, izvirajoča iz drugih panog narodnega gospodarstva! Saj ne ve, kdo svoj čas požanje. kar naj on seje! Le spomnimo se Račjega! Tu je država svoje imetje raz-metala in svoje kobile razpr-Sila, V navedenem slučaju pa naj se neki skupini državljanov od-vzamejo orali in se oddajo drugim dr-Navijanom. Že beseda agrarna reforma sama na sebi je prinesla produkciji dosti gorja in Škode. Kolike vrednosti so že danes izgubljene za sploSnost! Kakšna jo danes preskrba velikih mest itd? Ozrlmo se nekoliko nazai v zadnio vojno dobo, v dobo vojnih rekvizicij. NcStetokrat objavljena statistika dokazuje, koliko žita je dobila država na razpolago od enotnega zemliiškega kompleksa po 100 oralov, v primeri s tem, kar je prejela od 100 posostnikov, ki so imeli površine zemlje po 10 oralov. Vzlic vsem mednarodnim konfe-rencam ni misliti, da ostane minula svetovna vojna zadnja. Ce Še zaori kdaj vojni klic: »Kruh in zopet kruh za branitelje skupne domovine!«, tedai se pač pokaže, kako bo ognjeni žar in svit najlepŠe osvetlieval bla^odeini vpliv agrarne štev. 211 ►SLOVENSKI NAknil. dne 17. septembra 1922. Stran 3 In še nek daljnl moment mora v»-kega finančnega politika navdati s str-menjem. Ni jedni evropski državi se danes ne more očitati, da ne bi motrila svojih fiskalnih interesov z največjo paznostjo. Pojavilo se je neko posebno preiskovalno delovanje, ki motri vsako mogoče človeško delo z namenom, da bi je stisnil davčni vijak. Z več ali manj brezodškodninskim razkosavanjem naj-dragocenijih zemljišč izgine po sebi iz-datna progresija za davčni vijak na škodo fiskusu. Od 200 posestnikov, ki imajo površine 2000 oralov, bo ldatno število padlo pod davčni minimum glede dohodninsk. davka. Vsi ostali pa skupaj daleč ne bodo dosegli davčne sile prejšnjega posestnika z 2000 orali Ta račun, razširjen na kva-diatne km, bi pač kazal žalosten rezultat za državne blagajne. Država se ne more odreci tem dohodkom. In Če ta močni vijak več ne drži, morali bi pač pritisniti drugi dopolnilni vijaki. Plačati bo moralo pač vse ljudstvo, ker se je e n e m u delu njegovemu podelilo velike darove. Pokazuje se pa na obzorju tuđi Še nov naskok na ostanke gospodarskih enot, ker se hoče zopet n. pr. za Slo- ; venijo obstoječi poljoprivredni maksimum 75 ha dalje obrezati sedaj na 50 ha (s e v e d a 1 e toliko). Za gospodarstvo je najhujša Skoda, če se naj amputacija vrši ponovno, če se mu takorekoč p u -i č a k r i v časovnih presledkih. ; Da se bo Damoklejev meč t a k o j zopet dvignil in na novo obe-s i 1, je vendar nekaj tako nepravičnega, da človeški živci morajo omagati! Ce je dobroten optimizem kakemu prizade-temu pustil še iskrico zaupanja v bolj-šo bodočnost, mora ista za vselej ugas-niti, če naj postane zakon vse to, kar se je predlagalo glede agrarne reforme za Slovenijo. Vse veselje do dela in podjetnost mora ta zginiti! Kako zdatno se množi množica dosedanjih državnih žrtev z odjemom daljnih 25 ha! Našega, s podvojenimi težkočami delujočega kmeta zadene to v srce! Ražen lesa, ki ga kot temeljni kapital ne more poljub-no sekati, preostaja mu le Živinoreja. Zadnja leta nam kažejo s strahovito natančnostjo, kake površine so potrebne za preživljanje še tako zmanjšane množine domačih živali vzpričo nasto pajočih katastrofalnih suš! Naj li kmet še dalje zmanjšuje svojo čredo, ali naj seno kupuje po K 800 100 kg in vozi v hribe? Gorski kmet nj i bil nikdar trgovec s senom, vsikdar je j le pridobljeno krmo pokladal svoji živini. Tako so bila gorska gospodarstva stalen reservoar za ohranitev obile, zlasti pa zdrave živine in s tem za dobrobit splošnosti. Zlasti pri naših gorskih kmetih se bode smatralo razkosavanje zemljišč nekako za premirje onemu, ki si ni mi-slil ustvariti kaj prihrankov, s čimur bi mogel pomnožiti po starših podedo-vano zemijišče in povišati število svoje črede, marveč je vse dohodke redno in trdovratno zapravljal. In ker s temi ni izhajal, se je zatekel v gozd in zapela je — sekira. Zaupanje v bodočnost, upa-nje na ustanovitev in stalnost razmer sta temeljna pogoja gospodarskemu delu. Ce so se morda ob prevratu razlogi političnega značaja s strankarsko prl-mesjo uporabljali za pretvezo agrarne reforme ter jo obdali z nekakim bleskom socialne opravičenosti in utemeljitve, so danes ti razlozi in čaši že minuli. Danes namrefi odgovarja dobremu razumeva-nju razmer kakor tuđi interesu države, da se preneha z nadaljnimi eksperimenti in se že vendar enkrat privošči prestrašeni produkciji potrebni mir. Na; bi merodajni in iskreni prijatelji našega ljudstva in na5e lepe dežele in mlade države pravočasno sastavili svojo be-sedo ter dosegli, da vzamejo predvsem aanesljivi apolitični in primani strokovnjaki nameravanl zakon in njegove nacrte v roke ter od-dajo o tem težavitem gospodarskem po-glavju svojo strokovno, edino poklicano in odio čil no sod-bol Le tako bi se krenilo od spolzkc poti nevarnlh in nepravičnih probio-mov v pravo smer agrarno - gospodarske ureditve. Z njo se povrne v v r s t e produkcijskih naših domiCih stanov in krogov zopet zaupanje in sigurnost. Tttio aristokracijo in znano internacijonalno plutokracijo, ki se semtertia it valja po naših zlasti hrva-ških gradovih in posestvlh, je treba od-sloviti in na primeren način, ki se že najde, sčasomau pa gotovo cdsloviti in odpraviti. Njihovo jugo&lo-vanstvo ni vredno — počenega gioša. Našidomači agrarni faktorji in kro-sci pa naj na podlagt pravične In zane-šljive pravne in novopostavne ureditve postanejo, pa tuđi oManejo krepki potrebni stebri našega gospodarstva v obče, zlasti pa naSega gotovo zelo potrebnega agrarnega na-p rc dk a! VINSKA RAZSTAVA V MARIBORU. Kakor se je že poroCalo, so se pri ko-mlsijonelnl preskuinji In oceni vin na vinski razstavi mariborske pokrajinske razstave od & do 17. septembra t 1. vsa vina raz-vfstila v pet kattgorii. In sicer: 1. v navad-na naiiizna vina; 2. v bolKa namlzna vina; 3. v laž]a, za buteljke sposobna vina; 4. v boli Sa buuljska vina in 5. v vinske specijalitete. Preskušnje vin posameznih kategoril so Imele sledeči rezultat: Pri vinih prve kategorije (navadna na-mizna vina) se je spoznalo najboljSim: Ste-vilke 37, Jakrba Zabavnika, lastrebci; 38. Cinla Zabavnika, Vodranei; 56, dekana Josipa Cižeka, Jarenina; 70, Elizabete Ledl-nek, Polifiki vrh; 82, Ignaca Supanćiča, VaJ-gen; 180, Ivana Krena* Plavč; 191. Kletar-ske zadruge v Mariboru; 146, Josipa Hol-mana, Rosatec; 157. Matlje Sovinca. Mala Pristava. Pri vinih druge kategorije (b^ljia namizna vina) so bila najbolji: št. 2S tvrd-ke Pugel & Rossmann, Maribor; 39 Filipa Pokrivača. Jastrebci; 61 Ga*r>ara Oai beta, špičnfk; 71 Josipa Majerja. Plavč; 125 Ka-rola Schsrbarm. Maribor; 142 Florjana Gaj-ška, 1-oka; 152 Vinarskegra nadzorniStva v Mariboru; 172 Vcliknnedeljske gradine In 187 in 188 Kletarske zadruge v Mariboru. Pri vinih tretje kategorije (lažja. za b itelj-ke sposobna vina) so se spornala najboljem: št. 1 Klotara Bouvier, Gornja Radgo-na; 23 l.ovro Petovarja, Ivanjkovci; 27 tvrđke Pr^relj & Rossmann: 32 CHure Va-Ifaka, Maribor; 40 Pranca Zemljica, Maribor: 53 Trica Zemljica, Ljutomcr; 55 dekana Clžka; 63 in 65 OaSperja Gaubeta; 66 Uprave Jareninski dvor; 8° Janeza Venge-ra. Jarenina; 112 Ojure Vatjaka; 116 »Vinarije« d. d. Ptnj; 124 Alojzija Schickera, £marjeta: 126 in 159 Vinarskesra nadzorni-5tva v Mariboru; 140 Florjana Oajška; 144 Ivana OajSka, ?marje pri JelSah; 147 Anto-nfje Jasodič. §marje pri JelSah; 178 Adolfa Stameta. Ormof, in 183 Vinkota Stoklasa, Sv. Andraž v H Pri vtnih četrte kategorije fb^1j«a butellska vina) so bila najbnlj-?a: 16 !n 20 Zadmse »IJutomerčan« pri Sv. Bnlfcnku; 34 Ojure Valjaka; 41 Franca ZemlJ??a; ^0 Ivana Drozea, Ranca; 72 Josipa Majerja. Plavč: 78 AlrjzUa Supanf5a, Valgen; 85 Ivana ?erbinka. Vertiče; 87 Josipa Serbinka. PlavC; 02 Mihe Bron^i^a. Spuhlja: 105 in 107 Stnicrske hran'lnice, upr. v Podicnrvku; 115 »Vlnarijec v Pt'ijti; 123 Alojziia ?chicker; 128 in 160 Vinnrske-jra nadzorništva v Mariboru; 12*> ITnrave Racerdvor; 132 In 133 Karola ?"her-banm: 134 FJlize Artens. ^marje pr! TeJšah; 139 Floriana n?.1?ka: 167 R-berta Ko«arU. ?v. RrlfcTik: 168 Jo*?fa Brcrnrka. K^d se je sklenilo vnra-^nti T jnhijančane. ali oni to žele. Nav^fal «e le mz'o". da v fem rre-niftkn ne lz^ostr»v?rno nn^Jh prPa*e-Mev v I ffM^n1 *"* ve^lrt?nfi sovra-§tni Hrfb^rfa, Tn!!er>a In Pa\-p?hr>r- zv^f? ustavi tucf? . pnri!r\ izreJ-no rpston^li, treh* M k^o H nn*« *4r™\ znhteva^ reVf|rfka^l?o me?e c!o S-*ve.« — AVn je to porobilo iz nn^pTstva avfenM^no, pofem ?e ins-no, da S^ mtnvf rrj^n^d^ v Mr>rfbo-ni Tpn?»dli d^'frffTi. Ver cl ??*rer ne v i~*n noro*!'»\ Vrr tomi o?!-Mno ^-V>, r^^^T^^it,^^ -,Tf pn c?o WnrL — Uradriško r?rn?-n?9. Prejeli smo in prioVči'jemo: »Na rase mukotrpno vprašpnje Rlcde skoraf^nje rešitve takozvanima »t!r?.«Jne??a vpra-?r»nja« smo doMH od narodne^a po-s'^nca k. dr. Kukovca — za*rk?cijo. Irreli smo že priliko spoznati, da se v Beotrradu poravnava jo naše za-deve brez prave revnosti. Odr-ovon:e so za to stranke, ki so v vladi nli na vlp^i. Nnloera opozicije je. da dre^ra in kritizira. Nn vtadni ve-xini pn je. dn Izpol^i upravK>ne znMeve 1f*'d-«k'h slo«ev. dn pripravi znk^re ter jih uveljavi. Med najrpT'neiSiwi je na^a stvar. Kakor pa se fr obravna-va, je z> nnravnost frivolno in ne-^°stno. 7e dve leti nas vin dne strnn-kz — vođin za nos — pardon za^o-tnvjjpfo svote »naklonjenosti in svojih »sfmpatfj«. kar je se m^nje k^kor samo platonska Iiu*e7en. Samo dvo-jp je moeofe: alf nimajo re^ne volte, Mi pa so brez vpliva in moči. Mnrda se dp»*| o^ofe —- k?kor nam dokazuje dr. K^kov^ev odgovor, ki si za nenspeh br^^'a dobrodo?rl fr^o-vor — z»pt^*M koncrres. Odgovor \e vrrden rfnfka. Da bf rpdei dr. Pav-nibarfa, p^ se norčnje fz nas. T?es j?»Vo dr^st??no. knkor v svofi zadre-ri konstatira »Jutro«. To si zapom-nimo. — J(r\v*i Tffimršfmec.« — 7*n*%*&nn frr^Hfi P^^ra. To dni $0 zaMi pophovr»M zann^xirto blasrono-kofnejra kra'fa P'tra. K*V\o zna^a vrednost vr«dn«^tnih papfrfev. se ni mo£io točno d^^ati. ker se ti panirii naha;ajo v tbr«r»hf pri r*7.n\h zavodih. Samo v nHH parici hanVl se nahaia HOOOOn francuskih frsnkov. Sodi se, da bo znaSala vsa imovina, M se Ima raz-deliti med dedlCc ▼ cei em okrog 20 mi-lijonov. — Pokr. ftamestntk Iran TTribar t Mariboru. I* Maribora nam porotu jo: VCcraj dopoldne je dospel z vlakom sr. pokrajinski nameatnik Ivan Hrfbar ta sem, da si kot protektor pokrajinske obrtne razstave oddolžf svoji obljubi, da tudl osebno počasti rarstavo s svojim posetom. Na Flavnem kolodvor« so ura priča-kovali in sprejeli srr. okrajni rlavar dr. Lain«?^ itman OrČar. policif?ki nadsvetnfk dr. IferUevan. predsednfk 51ov. obrtn*«ra dmf^a Vfiv>»k % raf-stavnfm odbnrom. Po kratk! ^me-njavf po^dravov *q ft sr. nokmMn^ki n^mtstnfk nt»oti1 nn rur^tavo. O*1r-dal si je vsak odddek in vtc prt4- 16. septembra 1922. mete, razgovarjal se je prijazno s posamnimi razstavljalci, se zuiiima-joč tuđi za podrobnosti, opetovano je izrazil svojo zadovoljnost nad Lpo uspelo prireditvijo. Ob pol 13. je g. pokrajinski namestnik v sprenistvu kr2. dr. Lajnšiča, Grcarja in Novuka šcl k obedu na glavni kolodvor, od koder se je s prvim vlakom odpcljal. — Studijsko potovanje jugoslo-vcnskili dljakov v Frr.r_ijo. (i. de lienie-La^arJe, fraiicoski konzul v Zagrebu, je dal inicijativo za Md;:ev-110 potovanje dijakov zagrebške tr-govske akademije v Fraiicijo. Ju.iro-sluveriska vlada je omotno pouprla to akcijo, kakor tuđi franeosko mini-strstvo za zur.anje zadeve. Potovanje je trajalo 14 dni in se je vršilo prošli mesec. Udele/.ilo se ga je 24 akademikov p<;d vodstvom drja. F3eloscvi-ća, profesor ja politične ekonomije in inženjerja Rciterja, proiesorja industrijske kemije. Dijaki so stopili na franeoska tla v Strasbour^u, kjer jih je slovesno sprejela mestna občina in trgovska zbornica, tu so si ogledali mesto z znamenito starodavno katedralo in dcstilerijo Pfister et Paul. Zvečcr so si opledall Nancy in prišli tam v stik z vzhodno franeosko veleindustrijo: pivovarno Champigneulles, ki je v stnrui neprestano variti en milijon iiektolitrov piva, jcklarno v Pompe-vu, lovrninsko čokoladno tovarno. V Nnncv-Thermai so si ogledali kopa-li^če z ^0 m dol^im basenom, ki ima 30° naravno toplo vodo. Nancv je edlno mesto, katero ima nivovarski institut. Od tn so odpr)tovali v Reims in imeli priliko si oHedati. s kakim naporom se tmdiio Francozi popraviti voine po^kodbe. Zajedno so obi-?k^li Meidsieckove ^ampn^-'ske kleti. V Parizu so si ocrlcd-i.Ii velike louvre-ske macrazlne kot tip velike komer-cielne tvHke. nnto lonvreski muzej in dnavnfk »Matfn«. 7večer so bili povadijeni v Comćdie-Francaiee. na-?ler1m'i dnn pa so občudovali Ver-sniT1 e^ in nie^ove ^^o^ine na »veliko ^tnlctjp-. ki je definitivno udejstvilo franeosko enoto. Na to slavnostni s^^e^em v p^rl'k! mestni hisi in km-rek i^let v Havre. pristan za velike frpncricr^nsko narnike Tam so videli novi ve^'ki dock za ladfe do 370.0^0 t^^. med tem ko imnin daneis naj-vc^'e bdje k^rrni 55.000 ton. kar je 7npk za d?Tf"k"ovidnost franeoskih in"fen1erjev. Temu so nn^rlo sledfM: Te Cr-?T'sot, tvornice Schneidcr, le RrpT'f, nnto T vnn s svojti predilni-epi in srfmsk^ palačo, ki bo dogotovi *en a n?»'ve?ia na svetn. Na to so ro^pf kren?'i na vrbnd in si ogleda!! :«<*"«?triio bet^nrtske^a okraja. med dn^irri tovnrre dnižbe Soci'te M-sac^'crr^ do ronstnictions Mecnni-p'Te^. kl izd'Mvie nr^ivečje Hjnnrno-cfr^i> ~io svet", k* vpTiT*-i nad mipion fr-.«Tcov in trnja njih izdelovanje šti-ri 'e^.. — Napredni omladJnf! Centralno tajništvo jugoslovcnske napredne omladine iz Slovenije v Ljiibb'ani, zasnovano pred dobrim pol Ietnrru je raztegnilo tvo] delokrog po vsi Sloveniji in s tem je napredna omladina dobila svojo re-prezentanco. Da se informira tuđi naše članstvo izven centrale o gospodarskem m kulturno - pnlitičnem položaju napredne omladine predvsem akademikov in abiturijentov. sklicuje Centralno tajništvo informativne sestanke in sicer v torek dne 19. t. m. v Mariboru ob 15. uri v Narodnem domu in v sredo dne 20. t. m. v Celju ob 15. uri v Narodnem domu. Tovariši! Udelcžite se polnošte-vilno svojih krajevnih sestankov, kjer Vas naši delegatje točno informirajo o diiaškem položaju v Ljubljani in drugod in dajo pravce za bodoče delo. Odbor. — Javno vprašanje. Slovenci iz občine Koprivnik pri Kočevju javno vprašamo, kje tiči, če se je in kako se je resila naša prošnja, poslana pri-poročeno, s to-le vsebino dne 16. av-ffusta 1921. na okrajno glavarstvo v Kočevju, Občina Koprivnik pri Ko-čevju — največja kočevska občina — ima precej veliko število Sloven-cev-katolikov. V predvojnem času, torej še v Avstriji, se je tem slovenskim vernikom oznanjevala beseda božja v slovenskem jeziku, in sicer potom kaplana, ki je bll pridrljen se-danjemu in takratnemu župniku Augr. 5chauerju. Radi teffa nemške?a župnika A. Schauerja, kateresra neiz-mema mržnja do nas Slovencev je Sirši javnosti kakor rudi oblastem dobro znana, pa je bil mk kaplan odstranjen in s tem je sevtda odDadlo tuđi glovtnsko pridicrovanje. V tem položaju, v katerem se nahajamo se-daj mi Slovenci In 5e c»!o v »roji iraroi*fif t*rf.*Yl9 se radi latinskesra obred^vsnja In nem?0re*a pr!di«rova-nja nfk^kor ne moremo porobiti v svoje vercko ČiTstvovanie. hfopasno pa M izgublja naše narodno čustvo- vanjo vedno v večji meri, kar grc direktno na škodo našemu ujcdlnjt-nju s Srbi in Hrvati — terei na škodo naši narodni državi. Zato podpi-sani vljudno prosimo ekrajno glavar-stvo, da blagevoli na pristojr:cm mestu nam izposlovati slovenskoga duŠ-nesra pastirja, kateri naj vr^i vse verske obrede v slovenskom jeziku. — Koprivnik pri Kočevju 12. juli ja 1921. — Slede podpisi (ok >li 50). Pripomfca: Ako je do danes, po preteku enesra leta, ostala se nerešena ta naša prošnja, računamo, da se na-haja v škofijskem ordinarijatu, kjer ima župnik Schauer, po njegovi izjavi, zaslombo v nekern svojem so-šclcu. — Nareda o pr*7ni!c&. Vo.in! mftii-ster je oJredii, da vcljajo v arrt'?.di ti-le prazniki: Za pravoslavne in serške katolike: Sveti Sava. Božič. Velika reč. Duhovo po dva dni in dan slave; za rimske katolike in ostale, ki se mvmuo *© novem koieciarju: Velika nr.č, B--/AČ, binVr,5ti po dva dni, Vsi.Sveti in Vncbo-hnd. Za muslimane: burbanski barjara in ramazanski barjam po tri dni in mevlut. — \r. r'a^^tratne sh'.Zbo. Mag. pis. radoficijal VIII. č. razr. in vodia stalne-^.i volilnesa katastra s. Janko K e s -sler je debil naslov mng. pis. ravrnte-l»a. Mas. pls. oflcijali gz.: Dra^r* Mobo r č, Anton Rupnlk in RHiari T a v e a r so bili imenovani za ma£. pla. nadoficijale v IX. Č. razredu. — Služba protesorja. Na tehnički sred-n:i Seli v Ljubljani se razplsuje s prlćetkom tekočega Solskeca leta 1922 23 profesorsko mesto za Eradhcnesa Inženerja. Prosile! z* razpisano službo naj br^-če pravl'no koK kovane prr.$n;e, naslovljeno ni ministrstvo za trgovino in Industrijo, oddelek v LJub-l?ar.i, ravnateljstvu tehr.tške srednje Šale do dna 1. oktobra 1022. — Oblastcl InJpokiomtl ftnaiična koa-trole se ustanovo v Beogradu. Zagrebu, L.'ubPani, Novem Sadu, Sarajevu, Skoplju In Cetinju. — Claront »Slov, (HJ?fke »ađrejp ¥ Pragl.« Cbveščam vse člar.o, da ]c vpiso-vanje na vseh fakcltetah od 25. aept. do 7. oktobra, na medicinski pa do 15. oktobra. Ker se centralna menza otvori šeis sažetkom oktobra, svetujem tovarlšcm. da ne hodljo že ta mesec v f'rago. Kje borno lm&-U prostore, se ne vs Se nf^esar gotovejca. Vsled velike valutne diference Je draginja v Prapi neznosna in tovarlSi, kl tnfslljo pri-ti na novo v Praso, ozlroma oni« kf so ii bili in so V nižjih semestrih, n« morejo t%* v Čunati s pomolio zadruge, ker Jo ^ brez denarla. Ker dosedaj ge nfsem preJeJ' seznarna o redukciji centralnih Štipendlstov, bom v Casf^islh objavil pri katerlh tovari ' §ib so soznaml na vpojled, kakor hitro jltt « prejmera. Prosim vsq tovarilo, ćs\ ka^ fiij^ • marljlveje nabirajo za zadrugo, tc^r D^logaJ • je najobupnei&i, kir $mo jih doilvell. Ptbi-sednik. — OniStvo fus. jr2. vlsoffoSolača javila svolim članom, da se Je življenje oa ' Dunaju podraži'.o, EksistenCnJ mlnjinunj dl-narjev 1000 mesečno. Stanovanja od K 100.000 naprej. Šolnina na visoki Soli xa svetovno trgovino znaša semestralno K 500.000, vpisnlna K 10.04)3 — Vpisovanje traja do 7. oktobra, Istotako le čas za v!a-sanja prošenj do 7. oktobra. Zadnji termin za prijavo okteberskih Izpitov ]e 5, ok.o-ber. — Za odbor: F. Tomcc. — Mode! milanske cerkve. V pavi'Jia* nn I. ljubljanskoga sejmiSča Je vzbujal inad drujrim veliko pozornost obiskovaleev rudi razstavijeni model milanske stolnlce. lx-gotovil ga ie po dveinpolletnem trud^pol-nem in marljivcm deJu g. nadučkclj v pokoju Josip Tonolovšek \z Tral cnj. Vzorac reprezentira krassn priiner ne lf?-šeca gotskega sloga. Milanska srodnica* imenovana v igodovini »Osmi čudež sveta«, je polog cerkve sv. Petra največja cerkev v Evropi in se odlikuje iako v kolosalnih dimenzi]ahf kakor tndl po tišti pravilnosti sestave sloga in bosastra pu-samnih delov. Ta umetnlna jo za pouč«va-njs stavbne tehnike posebno prlkiudna: »a-radi tegra Jo }e g. Topolovžek padarll zbirki ličnih pripomočkov tukn]inj obrtni $o-K. O. Josipu Topolov^ku, ki j« kot zasJuiiil iolnik deioval ni prosvetnem polja tako uspešno, ]e treba iBraziU polna primanje in naitoplo'io »ahvalo. — NoTih bankoveev bo bo. Narodna banka je v svoit ladnji seji raspravlladA tuđi o predloffti fjnančnc?:a ministra, d.t *e izda za 800 mllijonov dinarjev novih ben-kovcev. Dančnl uprnvnj odbor ie ta pred-Iok odklonfl, ksr stoji ma staUfČM. da ni-kakor ne kaže pomnoiovatl kontinsenia V prometu so nahajajrvčih bankovc«v. — Vso ono dobariteljo I, Jusosloven-skesa rsesokoi£kes:a ileta, kl dosloj ie nišo predložili svojih računov, prosimo, đ& to čim preje store, veekakor pa do konta tega meseca. — Llkvidacij&kl odbor. — Potres. Is Krik aga nam poročafo, da so 15. t nou CatflJ dopr>1dflc cb ft>. tri 25 min. moćan kratek navplćni potresni šo* n*k, ki |« uteznil imttj srtdJKc na CftteiS ob Savi. — Neurertdnost pri delu. V petek preduoldne Je 34letnemu. na Korolki cesti 26 v Mariboru bivajočomu Mihajlu B*a» Sira, strojarskemu delavcu pri mriborftkl lcsnl industriji v KrčovinI 46» cdtrral strof, v katereffa i« neprevidno vtaknil deano ro* ko, ćrusU tr»tji l*irH ki p«ti prst ReŠIliU oddelek mu Je podal pnro pomoZ ter ga fe prepeljal v b(MnJftr.Jeo. — šb'rMeseAleinleo poroire fn sfovil te dci n?.i ugledni maSftan, mesar tu posMolJ: «. Ivan KoSenina s svojo vtrio drnit-eo Ana JubHantcma, ki »ta xm«rom tn povsod krepko podpirala naJo narodno s4yax to pidi \\o\ ftwa*eljali v drža\*no bolnico. Ko so đo tjz dospeli, je bf! penesrečerife že tako čvrs^, da se je odi očno uprl oddali t bolnico ter Jo Je rajši peš mahnfl tssl svejime to%-ariše-. ma. Kmaiu na to so )o vsi tri?e vesđlo mahali proti domn. Sreini ponesrečenec Je bil baje 25letni Anton Strle iz Lipijen. -^ \lom pri poslanca dr. Podgcrcftu. Prtteldo nečeljo re napravil poslanec dr. t^bdgorn!!^ s svojo družino mal izlet t okolico Gorire, Med \em časom so pa vlcmfli v stanovanje neznani tatovi Premetali tn prevreli ko v»e pohiStvo m konCno, ko so naSli klhič blagajne, so Jo odprli in vreli Iz n]e 15.943 lir. Tatovi »o nemeteno ćelo-vali dve uri, ne da bi jih kdo opazfl. Ljud-|e so paS opazili nekako okoll 15. ufe pred hišo rdeS avtomobtl. Iz njerra sta iastopila dva moška ln žla v h3o. Bila sra zelo ele-gf'ftntfea. Cea pol vire sta se vrulia is h!5e in še bdpćtiala i avtcmobnom*' Taka ie dancs jaVna varnoit v Gcrici, da lahko tatovi pri fcčlem dne\ti vlamUajo bre« strahu. Pač podobno lašklm rasmeram. — Detomor v Gameljnah. fNađalJeva-vanje od včeraj.) Porotnlkom je bilo stav* IJcno vprašanje glede detomora, kl so ga ^potrdill k 11 proti 1 glasu. Tacarjovm Je .pila obsojena na tri leta težke Ječe. Obto-Ibo Je zastopal naraestnik df. pravdnika, pusiiH iz-jemoma pri miru. Ker je v imeresu vsa-ke?a LjubljanČana, da se nadaljnj© tatvine onem.o2očaio in tatovi lesledijo, naj sporo-Či vsakdo, kl bi zgoraj opisane »tvari opazil k'ersibodi, proti dobri nagradi policiji aH osicodovancu, ker se bo Ie s bre*-cbzirnim zaslsdovanjem onemogoillo na-daljnje delovanje te tatinske družbe. — Zvon počll. Počil je, kakor Javljajo, novi veliki zvon v Cerknici ln oni v Moiah pri Trbojah. Vzrck je baje v tem. ker se Je pri bronu eporabilo premalo cinka. Ker jamči Hvarra 3a dve leti, bo zvoaovsi s#-veda brezplačno prelila. ——--------------------------------------------------- ■ ■----------------- 'i."**« —» Pozfv. Pcdpisane vabimo žene dr^ žavtiih uraćnrkov in državne nameičonke, da se udeležijo shoda, ki bo v torek, 19. t m, ob 5. uri pop. v veliki dvorani Mestne-ga dcrna. Dnevni red: Obupen položaj državnih nameščencev. — Sklicareljice: Ba-JIč JnlHa, sopr. \il. fin. svet.. Bartol Marica, sopr. peštnouradn. ravn., Cerne Ivanka, sopr. železn. uradn., Dorčič Zrna sopr. fin. svetnika, Jerovec Fina, sopr. višf. ffnanft. svetnika, Modic Karla, poštna uradnica. Novak Jcilca, sopr. kr. profesorja, Rutar Mrka, sepr. žsU uradnika, Šapla Karla, sopr. inšpelct. za asrar. rei., Vazzar Zina, snpr. kr. profcfir-ria. Zb^.Sniic Tiika sopro-ga ravnatolia, Zidaric Karmcla, sopr. fin. revidentn. — Obrtna rađnsga v Kranfft najEoan?a, da se vrši vajenška preizkM?n!a (to je za poma^alca) v nedeljo. dne 24. t m. cb devetih dcpoldne. VrSi se v LJućskem domu. — J. A. D. »Trista v«, podrežnica L|»ib»|aca opozana vse člane, da je udclež-ba na Tri^avanskem zborni obve7rnn. Rav-notzko prosi vse stare'šine iz Ljubljane, da se sigurno adelsže Triglavacskega zbora v nodeljo, 17. t m.. v Laškem, ker se bo raz-p-avl^alo tcdl o organizaciji ljub!:anskega oJcrožja Starejžinske zveze. -^- Odbor. — Triglavsk! zbor. Gg. stareiSlne m vs« aktivne Trislavane ponovno opazaiia-mo na Triglavski zbor, kl se vrši v nede-ljo, dne 17. t. m. na J-aškem s sl&dečlm sporedom; Ob 3. uri popoldne sestanek d©-laEatov Stare?;nske zveze, cendrale In obeh podružnic, na katerera se bedo ob-ravnavala razna načelna in administrativna vprF.Sarra, ki pridejo na dnevni red glavnoga zborovanja. Po sestarku del?ratov se vrSi v prostorih g. Hcnkeia zborovan»e vseh starejšin in aktirnih Tri?lavanov s slećečtm dnevnim redom: 1.) Pozdravi tn poročflo centrale; 2.) poročllo ljubl-anske rn dunaj. podružnice; 3.) poročllo stareiSIn-in dunaj. arveze; 4.) referat o stallSČu X kg cah J. A. D» »Triglav«; 5.) poslovnik; 6.) slučajnosti. — Trljrbvanski zbor zakl'uči družaben večer, k^terega prirede laSVc gospodične. LMelcfba za Trlglavane cb-Vczr.a, prijatelji društva so vabljenl in dobrodo§li. Tu?!stipsi In Snsrf* — Klub trolssarfoT hi motoctlđiffoT •IHrUa« v IJubljani priredi ob priliki ipor^ nega tcđn?i sJedeče dirke, otvoriene la v»o ktabe, vCIanjsne v Jug. kol. saveru: t\. t m. motorna sa prvenstvo Slaven! >e na 10 km; 24. t. m. kol»carska aa prvenstvo Slovenije na 100 km; 1. oktobra motorna sa prvenstvo Slovenije na 1 km: 10. oktobra kolesarska za prvenstvo Slovenije na 1 km; 10. oktobra kolcaarske m motorne ob 3. popoldne na Ljubljanski grad «a pr-vostvo Ljubljane 1922. NatančncJH r^rpis bo pravoČasno ob!!«vl?en. Vsi motorlkllstl s« vcH?o na sestanek, k! se vr8i v ponede-!Jek 18. t. m. ob 8. rvečer v mali »ob! re-stavracije >Slonc. Radi valnih ia*#ovorov se prosi slzurne udtle^be. — Prvenstvena tekma HtmiB»«nirQ^ V*nedeljo 17. t m. ob 16. nri se vrli na prostoru mrlje prvenstv«na tekma med Hermesom, najrnlaiSim prvoraiređnim klubom in Tlirfjo. S tem se prično prvenstvene tekme I. razreda L. N.P. xa dobo 1922/3.1.; tekom oktobra sledita še tekmi Ilirija-Primorje in Kermes - Primorje, revanšne tekme se bodo igrale pomladi 1923. — Med odmorom lzvedeta Jadran in Ilirija tek na 1004-200+3004-400 m. — Prtdljrro s pri-četkom ob pol 15. uri igrata Ilirija II in Jadran rtz. — Stanio ČeškoslovaSkHi prvorazrednih klnbov. SlRvIia 14 točk, Union Z. 13, A. K. Sparta 12, VrSovicc 12. ĆHiie Karlin 11. C. A. F. C. li, VlktorUa Z- 9. Kladno % NnacUki 9. lodc. - "-■ Hulfura. — Dr«Iba ctekern«. Komi:na stvarca. Dalie zabavne točke. Začetak s sploinim karavalom trvčno ob 9. Ktior prida prepozna, plača globo. Vstopnina na-vadna. Naročila na niizice sprejema g. Danilo v kavarni Zvezda, Ksdar ]e tam na-vz:»Č. V nede!K> drtiq:t predstava in 7.jdnj:i benefica igralcev gl-sduliž-a »Deveea dc-ž«la«. — Jexdni oU-5-k ulova^n*^a dmštvz »SokoU Lfuhliann v,;li svoje ć'ane, kl se želijo ve2bati ali izpr-polnjevati v jak anju, da ta Vol, najkasnejč pa do 30. t. m. pismeno \ prijavilo svoj pri-u p tajniku br. f.U!:m;i Sterlekarju nad-p.fLila!u Mestne hraniliiicc ljubllan'ske. Opos:?.r;r.rno nato, ć\ se na pozne še prijave ne homo mogli ozirati ter da sa nihče ne bo %m&[ udeleževati !avni!» nastopov. kdor ns prfstnne i/pltn pred Vn-misf'o. Zdravo! — Jezdni cd*ok »&okolac Ljubljana. — Zgubtla se Je malo slaboumna Kristina ArnŠek. Je srednje postave, žalo mlada. Nosi zelo kratko krilce, glo-boko izpodrerano bluzo. Ženske družba ne mara, za moškimi uhaja. Kdor mi jo pripelje ali vsaj pove. kie se nahata. dol i lepo nagrado. Ivan ArnŠck, gosiiiničar, Videm pri Kr3kem ob Savi. — Pozabtl se ic dije 13. sept. t 1. v dopoManskem vlaku ITT. raz. ni novctneSkl p-Dst?osluh( do-ber glas, veselje do iborovcira petia in potrebno resnosi za dn?5tve?io d^lovanfe ter ne sodelujelo pri nob^ncci If^JJansz'cni zbora. Pri^lase se lahka čine 16. t. m. vsalr večer od 6. do 7. v drulivenih prosiorib, Narodni dom, L, desno. . ;, ' —w-----^----------^■1..^;ji/nl; >;, Upravi našega lista so poslali: Za Jososlovansko Mjfs^co: c. Drasro PinteriČ, učitelj, Sv. Miklavž pri Ormožu, 140 D, mesto venca na grob dragomu pri-latelju Jos. Sir.ko v SredišiiL, in grd ine. Drasica Sver^ Zcni Lužar^ Nilcica Bučar, 27 D, nabrale ob priliki neke otroSko ra-bave. Skupaj 167 D» Za Družbo sv. CM*: poćru^nica druibo sv. CM. v Ormožu 594 D 15 p in sa. Ivanka Pcčnlk roj. Dolničar in g. Ffortin Dol-ničar sta darovala 150 D V, $£>o«un pok. brata. Skupaj 744 D 15 p. Za pogorolce ▼ Đoh'njti: gi Ofoslnv Dolenc 100 D mosto venca na kfslo pok. dr. Josip Staretu. Za Pcdi>orno đrvfttvo jn^osfoT, »k*».*1c-mikOT v UuMiani: g. RUiar-i Sušnik, 250 dinarjev mesto cv»tk na kršio gosp. dr. Zupanca. Za Drofbo sv. Clr!la In Mcldđa: rodbina ćr. Ivan Tzvčarleva 200 D mesto venca na krsto dr. Zupanca in g. Antonija K*divic 100 D v isti namen. Sl^jpaj 300 D. Za »Dođi dom«: g. Ivan Jcbčin ml. 100 D mesto venca na krsto umrlega dr. Zupanca in orzanizaclla sckur.usrjav za Sloveniio 1063 D, nabrrnfh med adravniki Uubijanske bolnioc» Slupaj U£$ D. Sriua hvala I Oorzna poroči'a« ,fHm Crnih, 16. septembra. Današnja prz&* botfea: Zajrreb 1.5C, B«rlin 0.36, Berlin 0J2, Dunai 0.0075, Praga 17.40, Milan 23.45, London 23.65, Pariz 40.35, Ne?.T0rk 5.335. — Ctsrlh, 15. septembra. Znrreb 1.95 đe J.-^, Praga 17.599, Berlin 0.3649. Milan 22. 4P, Parie 4a4Pft, London 3X62, N«wrork 4 —- Trst 15. septembra. Zagreb &50. Btriifl 1.65, Praga 79.^, PaxU 280.25, Lon-don 105.60, Newzork 23.P0, Curih 445,—^ — Prasa, 15. septembra. Beograd 44.—, Berlin 2.05, Milan 120.^» Lnndrn 134.50. Curih 570.--, Pariz 230.—> Newyork 30.35. — Duna), 15. septembra. Zacreb 270.—, Berlin 52—» Prasra 246a—. Milan 3140.—-, Pariš 6700L—, Ntwrork 74700.—> Curili uooa*-v — Tečall danafske efektne borce z dne 11 septembra. JulisOd 429000.—, Kredit 34.500.—, Sev. žel. 9,600.000.--, Vrf.. žcl. 1,275.000.—, Alnlnke 500.000.—, Krnni«;ka inđustr. dr. 1,000.000.—, Kn-p 460.OO0.—, Poldi 650.000.—, 2e1ezo !.225.00a—> Skoda JPlOOar-t Trbo\aUska 260.00a-> MADŽARSKA BO ZAtlitVALA ZADOSCENJE ZA 2AIJTEV HOT?THY.IA. — SPUffAZUAl MAD?ARSKf! !N ITALIJE Z-\ OHPAMIU) SREDNJE EV. KOPE PRJLD »SLOVANSKO INVAZIJO« IN PROTi i»SLOVANSl\EfAU KO FIDORJL'*- — nudimp€§ta. 15. 9cpt. (Izv.) Parlamentarni odbor za zunanjo politiko je iiiioi scio, kateri je prodsedova! ^roi Apponyi. Na seji so razpravliali na;yr-vo o zaroti madžarskih častnikov proti roniimskcmu kralju ferdinandu, Jug ;sl. kralju Aleksandru ia prezidentu dr. Ma- j fayUu. Ko je bila debata o tej siv ari konćuna je oubor vzel v pretres zuna-nje.\)litični položaj in novo politično ori-Jentacijo Madžarske. Debate se je tidelo-?il tuđi ministrskl predsednik grof [ B e t h 1 e n, ki je imel daljši politični go- \ vor, v katerem je med drujlin naglašul: Madžarski vladi ni ničesar znnr.o o bajc naiaeravanem atentatu proti suverenom male antante. Vlada je t»koj zah-tavala po svojem poslanicu v Buizarešti rodrc!>ne pf>datke o tej zaroti. toda ro-numska vlada dosedaj ni ugodila tej zahtevi. Dasi torej rt mamo no-benih točnih podatkov o »tvari, vendar lahko že sedaj izbavim, da madžarska vlada ni v nobeni zve/.i z zaroto in da so neres-nicne ludi vesti, da bi bil v tem oziru kompromitiran državni upravitelj Mor-tliy. Kt-r se je torej regentu Horthyi« neupravičeno očitala snudeležba pri ne- i kem nanieravanem zločinu, bo madžar- I ska vlada zahtevala popolno zadoSCo-nje radi te žalitvc. Govorcč o zunanjl pelitiki ]e grof B^thlcn proglas!! vse vesti o neki bajc sk1en]cnf ltalUansko -madžarsko - romanski zvezl za fantastično IzasISlJotlno povdar]s.Vr;5t da Ro-rnun^ia sp!oh ne more oriti v nobeno kcmb!nac!jo, ker }o v arjlans? z dr/ava-mi ma!e antiuits. Kar se tiie Ital'jc, Je Hc'.iilcn Izgrli, da J3 resn'ca, da obsto-ji spe razum med obema državama, ker Je Italtjansfca vlada uvldofa, d?. te a ta I*a!Ija in Madžarska sV'jpnc interese z!ast1 s^dQ zrišćite ln cbrambe Srednje Evrope od »slovanske Invaz-Je« in v vprašr.nju »slcvar.skcsa korldorja«. Ker je vsakomur jasno, da v Srednji Evropi v istini cbstoja slovanska nevarnost, je umliivo, ako sta se Madžarska in Italija sporazume!!, da so z združenimi sh lami borita proti tei nevarnostl. O po-litiki male antante je rtkel ^rof Bethlen, da je sovraiina Madžarski in da je mala antanta vprlzorila sistematično kampa-rjo proti interesom madžarske državo. izvajama ministrskega predsednika je vzel odbor z velikim odcbravaa,em na znanjo. URADNIŠKO VPRAŠANJI! V ZA* KONOOAJNEM ODBORU. — BcoKrad, 1G. sept (Izv.) Včeraj popoldne je imel zakonodajni odbor svojo prvo sejo po parlamentarnih počitnicah. Sejo je otvoril predsednik Miša T r i f u n cv i ć. Seje se je udeležiio 20 peslancev. Na dnev-nein redu je bil zakonski nacrt o uradniški službeni pra^matiki in zakon o direktnih davkih. Zemljoradni-ški posianec Joca Jovanović se jo prvi zglasil za besedo ter izrazil svoj dvom, ako jo zakonodajni odbor kompetemen, da razpravlja in odloča o tem zak^.nskem nacrtu. Po njegrovem mnenju bi se uradniska službena pragmatika morala iz roči ti v odločitev narodni skupščini. Radikalni poslanec Ljuba Jovanović je zavTačal mnenjo preasovomikovo ter zahteval, da naj odbor vzame uradniško pra^maiiko takoj v pretres. Njemu sta se pridružila tuđi po-slanca Čnbrović in Vujičić. Poslanec S eč e r o v je nato prcdla-sral, naj se i^roci zakonski nacrt po-sebnemu pododboru, ki ima o nacrtu v najkrajšem času pcroČati plenumu odbora. Prcđlog je bil siJrejet. V ta pododbor so bili iz voljeni demokrat-jeReisner, Sokić, Čubrović, radikali Djurišić, Radonić in N e d e 1 j k o v i e\ zemljoradnika Jo-v a r o v i ć ln Moskovljević, klerlkalca đr. D u 1 i b I ć in S ti 5 n i kt 5?mostojni kmet Drofenik, socijalni demokrat Divac In musliman Kurbe*rovifi. Prihodnja sefa za-konodajnesra odbora bo jutri dopol-dne. Na dne\Tiern redu te seje je rasprava zakona o direktnih davkiK. TU.II DIPLOMATI V NAŠEM ZUNANJEM MIMSTRSTVU — Beograd, 16. sept. (Izv.) Vč6-raj dopoldne so posetili pomočnika ministra zunanjih del Gavrilovića anrfeSki poslanik in odpravnlka pf> slov franeoskepra in grškepa posla^ nistva. Razpravljali so o orljentskem vpraSanju. ki je postalo zbog tfrške-£a poraza aktualno. Popoldne se je v ministrstvu zunanjih *de| oplasil tiidi odpravnik nemSkega poslani-Siva. FRANCOSK1 PA^ODNTK O NA$EM OBMEJNEM SPORU -s- Beograd, 15. septembra* (liv.) KW se obmejna naSa in romunska ko-misi'a ništa mogli zedlniti slede pripadnosti vaši Varanja se obrneta naša ln romunska vlada na Francljo s proSnJo, da tmenuje razsodnika, ki bo končno-veljavno cđločil o pripadnosti ?pornega vprašanja, KONVENCIJA GLEDE VWA' m PIVA S CEŠKO6LOVA&KO. •— Beograd, 16. septembra* 0žv\) Včeraj popoldne je bila končno Redigirana in podoisana definitivna konvencija med našo državo in CeSkoslovaško glede izvoza naScga vina v CeSkoslo vaJko in glede uvoza CeSkega piva v na* 8o drZavo, Glasom te pogodba Je Cegko«* slovaški dovoljen kontingent 150000 hi piva za uvoz v našo državo, nam pa enak kontingent vina za Izvoz v če-škoslovaško. V konvenciji se obe državi zavezujeta, da bosta transport vina in piva na svojih železnicah čim najbelj pospešili. Takisto sta se saveza!!, da bosta po moZnostl poenostavili carinsko postopanje ln druge formalnosti. Kontingent vtaa se bo po nacrtu poljedel-skega finistra Puclia porazdelil na po-samne pok rn 'ine tako-le: DaJVa. Baranja, Banat 40.000 hl, Dalmacija 40.000 hl. Hrvatska 30.000, Slovenija ao^OOOi Bos- na in Hercegovina 10.000 hl. O tej Konvenciji bo razpravljal tuđi še ruinistrski svet v torkovi seji. POLJtDELSKl M1MSTER PUCELJ V ZAGREDU ** Beograd, 16. septembra, (Izv.) Prjljedelski minister Ivan Pucelj se dancs odpelje v Zagreb, kjer otvori jutri razstavo hrvatsko - slovenskega gcv spodarskega druStva. DR. BENEŠ VSEUCILISKI PROFESOR. __ Praga, 16. septembra. (Tzv.) Mlnistrski predsednik in minister zunanjih del dr. Edvard Bereš jo imenovan za rednem profesorja so-cioloKiie na češkern vseučilišču v Pra^i. NASA ZA^^E7^^ŠKA POGODBA S ČEŠKOSLOVAŠKO. -* — Praga, 16. septembra. (Tzv.) Brtiskc »Lidove Noviny« poročajo. da velja zavezniška pogodba med Ceško-slovaško irjL Jugoslavijo, sklonjena v Marianskib Lažnih, samo za dobo petih let, dasi se je prvotno nameravalo skle-niti to pogodbo za mnogo dališo dobo. Ta namen se ie opustil baje zategadelj, da bi ta določba eventualno ne zavirala, eventualnesa razširjenja male antanta* BOLGARUA OSTANE NEY* TRALNA. — Sofija, 15. septembra. (Izv.) Mfhister notranjih del Daskalov je v razgovoru z žurnalisti izjavil decidirano, da hoče Bolgarska v p:rozečem grško-turškem konfliktu ostati ne,y-t r a 1 n a, ' >-;/ KONTC TISKAPSFE STAVKE V AVSTRIJI. .. — Gradec, 15. septembra. (Tzv*} Tiskarska stavka je v vsej AvstrijI končana, V Inomostu Izldejo listi ]utrlt v Gra'dcu pa iziđe Jo večer-nlki Že danes popoldne. SPREJEM MADŽARSKE V DRUŠTVO NARODOV. r*-2enevB 15. septembra, (Izv.) 5&-sta komisija Društva narodov je dane^ razpravljala o proSnji Madžarske ta sprejem v Zv. rmrodov. Prds, Loudon te naglašal, da podkomisija priporoCa sprejem in da se je zastopnik Madžarske gro! Banffy ravezal, da bo Madžarska vestno Irpnlnievala vse oogoie, k| jih bd »tavila Zveza nafadov. Sprejem MadŽfttske je kot prvi toplo priporočal angleškl delegat F i s c h e r< ČcSkoslo^ valki delegat O s t d s k y je Imel goto-, ve pornisUke proti sprejemu, ker Mad-^ fcarska Se ni izpolnila nekaterih odredb Ifeparmciiske komisije. V priloa Madžarski je govori! tuđi iteUianskl delegat imperialU ki ja paudartal, da se je Madžarska obvezala, da bo korektna postopala fiidl V vpraSanju narodnostnlh manišin. r^jeg^Vlm izvuianjetn ao »o prldmžil r!otl6tanx» Svicarsld delegat M o 11 a in poliski A. Skenaze, na kar Je bila Madžarska per acelama- % iio&ent sprejeta v Zveza " POOODKI V 8MTRNL £i Rim, 15. septembra. (Tzv!) ]Lwt! pHobČujeJo podrobnosti o stra-hovitem požaru v armenskem in grškem delu mesta v Smirni. Požar se razširja s strahovito hitrostjo na ostale dele mesta. Panika je sploSna, Italijanske ladje skušajo rediti on-dotno italljansko kolonijo. Rimska vlada Je poslala v Smlmo več ladU z živill ln zdravili. Ginvni urednik: RASTO PUSTOSLF.MŠEK, Odgovorni urednik; . Valentin Kopitar^ Stev. 211. »SLOVENSKI NAROD« đne 17. septembra 1922. 5. stran. )družn»ka felfta ali kako skladilčt ^ečimi zunanjiml prostori. Ponudbe i .Kupee 7626' na upravo Sloven ■odt- 7626 Gospodična i sptejme na stanovanje in hrano koi stanovalKa. Kjc, povc uprava Slov. . aroća. 7701 'li orgbovo iia opolnoma idrava, ravna, »amo malo -časta, od 25 cm preraera in od 2 m oigosti naprej. Fonudbc na: P. Higers-erger, Celje, degorčičeva ulica 3. %s 0&% f^^ **^ ečfo, Hemeblirano išče samec Ponudbe od toni Jeuniker, Večna pot 3. 7702 nj »v« ■ liv isjsi 111]. lokal a najbolj prometnem trgu v Ljubljani z odda proti nagradi. Naslov povc pniva SI. Na 1 oda. 7561 topimo ni ragoao? svdik dobrih ia suhih lezic ietoSrite^a prldelka. Pon. z navdi& em In količine pod .Pranko pottaja 7703« na upravo Slov. Naroda. 7703 fcl pbteje po Slovent/I In VoJtttniU sprejema vsakorrttna naročita za nakup in prodajo tuđi deželnih prldc-lkov. N»-slov pove uprava Slav. Naroda. 7699 "THTBT .COURIEI*-, najbolji^* sistema, Jako maio rabljen, se ng^dno proda v piiar-ni An. za/. Drago Besdjak, Ljubljana Sodna ul. 5. 7G63 lii Kompanjona za elekirotehn:čno In ključnvničarsfco obrt. BUi mora izufcn mehanikr ter na« inia okoli K 2C0.000.— kapitala v oto-č)u in gotovini. Ponudbe pod .Marljiv 7675" na upr. Slov. Naroda. 7675 Solsk© knjig® ji p©treSsščisrae za trse sole ; ilarodaia ||f njagarna Kontoristinja tptetna korespondtiitinja, •* iRa *■ engroi trg. v Lj ubija ni. Poandbe z zahtevo plače In navedbo znanja lujth jesikov pod .kontaiistifija* 0* An. zav DM00 HMtfUiK Ljttt»W* Sodna Proda»iii rljo v Ljubljani radi dju2abnma£«ga pri Jurij na povii emisiju dionica„JUOOSLOVENSKOG NOVuNSKOG D.B,« Y > — U ZAGREBU. — |f IzirSajttći iftklltiSak konstituirajuće glavne skupštine od 28. maja 1922., te pozivom na zaključak sjednice ravnateljstva ojd Ih luk 1&22^ potpisani Upravni Odbor objavljuje ovim * Bffl 31 UPUTO m EMJI'JI Of 1 JlIfEISlIi 1013 3. E." i to od Din. l^SSO.OOO'— na Din. 2.5SS0.00Đ"— ;. ^; Emisija ovih dionica provest će se pod slijedećim uvjetima: ^; i. Stari dioničari imaju pravo na svaku staru dionicu po jednu dionfcn tove emisije, po tečaja od Din. 100 po komada, te Din. 10 Upisnine po dionici« r i Sa dionicama, koje po starini dioničarima ne budu optirane§ raspolagat će D^ravni Odbor na taj načink da će Ih prepustiti subskribentima nove emisije, koji dosada oijeltt bili dioničari ^JUGOSLAVENSKOG NOVINSKOG D. D>, uz no« piinalu, te Din. 15 upisnine po dionici, kod čega sebi Upravni Odbor pridržaje jMavo reparticiie. . ;; a $ ^ ;:' 3. Dionič&fi koji žftle izvršiti sfofe pftvo opcije, dužni su predložiti svoje Stare dionice (medjntomnicu) na prebiljegovanje u razdoblju od 1. do 30. septem-tya 1922. i to kod onog novčanog zavoda, kod ko^a se vrši upis padanje emisije. f1 4. Opisivanje za novu emisiju dionica JUG, NOV. B. ft* počinje sa 15, septembrom o. g^ a traje do uključivo 31. decembra 1922. I*- 5. Upis i oplata nove emisije obavit će se na ovaj način: Kod upisivanja uplaćuje se 507* od svake dionice, te Din. 10, dotično 15, upisnine po komada, dok oplata preostalih 50% mora, a uslijedi do uključivo 31. januara 1923. 0. Na položene uplate izdavat će se privremena potvrda, a kod uplate čitavog iznosa medjatomnica društva« * r. Ova emisija sudjeluje na dobitku tekliće godine, 7. Kao mjesta uplaćivanja tangiraju: Jadranska balika i d.", Beograd; .Prva Hrvatska Štedionica*4, Zagreb; »Francnsko-Srpska banka A. PA Beograd; „Hrvatska Eskomptna banka d. d.*, Zagreb; „Slavenska banka d. i", Zagreb; „Jugoslavenska banka d. d.*, Odjek, te sve njihove podružnice i afiliacije. U ZAGREBU, dne 5- septembra 1922. UPRAVNI ODBOR iJDGOSLOVENSKOG KOVINSKOG D. D.4< U ZAGREBU. Prvorazredni originalni pruski ugljen za kućnu porabu i industrijske svrhe Prvorazredni PLINSKI KOKS PrvorazređniltJEVAČKI KOKS Prvorazredni kovački UGLJEtf ZAGREBAČKA PbnntJŽNltA SLAVONSKOG TRGOVAČKOG DRUŠTVA UG LJENA ^MmvM^tAba^"»^^^M^•"*•' Maufmann idtugool $rođn. S. — Zagreb, $uga ulica br. 30 ^™^ Brzojavi: Aiitractt Zagreb :::t ::tt Telefon br. 757 Stran 6. »SLOVENSKI NAROD« dne 1. septembra ivz'Z Siev. 21 a. AKADEMIK U |Km*eval ttfenca ali ult«to srednje iole. Utorak«. N lahko poučeval druse feittrl bi se hoteli naučiti arbo-hrva-flHae in itaUJanttme — P*nuđbe pod .Ufanje 7685* aa upravo S!. Nar. 7665 ~fršovsOW~~ fl%«a ▼ najea v meatu ali na dežtli v v«t}*a kraju za tak oj aH poznec Pl mene ponudbe pod , Lokal 76&V na ttpnvo Štev. Ni:e6a. 7686 Stanovanja abatojeee i£ sob« ta kuhinje v »redim metta, se zamenja x enaklm ali večjim v BOkl eventualno tuđi v meatu. Po-iradbe pod .Stanovanje 7673" na upr. Sav. Naroda. 7673 £Se tikoj ali porneje mcblovano sobo s posebnim vhod:m in e'ektrično raz-^vttljavo. Ponudbe pod .Tehnlčni urad-,&tk IJubijana, glavna poSta, restante. DoSsa frssa timska s&slcsila ie aroda. — Ogleda se lahko samo ob jw4*lt*h na Opekarski cesti 12. 7bS3 ..mm* ------------------------------------------------------------- ifinftfi!l7?S7?!J5 AuSuSIiKaiSna m pVskfrika de'a prevzema po naj mijlh ceuah M. KliheUč, Ljubljana, £p. Slika, Jernejeva cesta 35, nasp^oii cerir^e. 7557 V flovenijl dobro vpeljan, ilče zastop-dtva proti proviziji. Ponudb« pod »Pro-Viiiji 7654" na upr. SI. Naroda. 7654 tvt&enl, 8st vosek, }am*eno pristno Bi zdravo blago, večje množine ima v zatagi C*fce1airskai pods*ts£nlca v G«»i pri Preval;oh. 767! SproJsA« 90 tatiol teo]a!Kl pomoinA z£ %no delo, dalle pepoinoma izučena živHla tor lwoi»ikl vajenee. — Vpiaia se pri K. Putnih, Ljubi ana, SoiM ulica 3. 7682 Trgovslii Vfi^fh HKjC teli pren»sairi službo, naj-ia}4 na defilo v trgovino z meSarim blafpm. Vešč ie tadl strojepisja. — Ponudbe potf -Poštenost in marljivost 766^» na upravo Slov. Naroda 7668 "" U \iMmn]2 atfonatalilh onieK po n«jnovejši modi in kroju po jako ugodnih cenah se priporoČa Jakob Gnaarajo, krojač, Opekarska cesta Senilna ponudba, Uradflftc, «tar251et, z 1,000.000 lo-onsk?m pr«»o£enjem, se žefi seznanlti z Inteligentne gotpodično 17—20 let staro, zelo lep« xananjo»tl in neomade2ev<:ne pre-ttkiDtti. Samo resne ponudbe, po mo-go&osti e sliko, pod „Kruaa 7684' aaj-kauacie do 20. septembra na upravo Slo*. Naroda.____________________7684 Dvile kuharice kefft mm6* febro haba« i i«dt* sobsrica traf* «m Ito skori p nastup- PW« aa fcuNMce K *00-—, a za sobaricu K 600--— mfete&o, Putn trošak se nadoknadi. Pennde im gdfa Paniku Herzl, Osijek I, Jlgerova ni. I. 7678 • petnajstietno prakso xa viioke ttavbt energUen in dober ri^r, želi stopiti takoj aH poxne)t v službo. Prtvzame tuđ ćele stavbe v akord. Kftslov pove uprtvi Slov. Narod«. ^696 Or. ini Hlrssl^ Kssal oblattreoo MverisKi sUvbnt inžener in ntstaf atevMaik SUDOM. Siittl S. ti. BtaviMto pMiie^e ln Uh-liska pisama za befem-|ke, jkUaobetonske in vo-ine z^radbe, arhttektma n v»korr«tnt vlaahe aiavbe. Kočijo dobro ©hranjeno, za enega konja kupim. Ponudbe pod ,Tina 7695" na upr. Slov. Naroda. 7095 Vio nagrado dam onemu, kt mi prtttuM stanova*}« z 1—2 sobami t kuhfnjo v Spod. Sliki. Naslov pove uprava Si. Nareda. 7106 3šcc se družabnik s prirnefnim kapitaom z» dobro, ie vpeljano in dobičkanosno trgovino s kuri vom. L« rt-ene ponudb« pod .Dobcr druJabnik "6S7" na upravo Stoven-skega Nar«'da. 7687 poučuje privatno b. profesorica Gtasbene Matice. Pouk se vr§l po najnovel$l metodi. — Ponudbe pod .Ele 7472« n.-uprgvo Slov. Naroda. 7472 kavana ili kafatočje. il' gosti Ina ni proljetnom mjestu, na potzakup uzeti ili eventualno za kupiti. Pobliže kod ovo?* l'Std 'Od „Išče7445" 7445 mmfroist\ V sredini mesta na zelo prom-tnem prostoru se proda trinadstropTa h ši s trgov-skim lokalom. Tuđi nekaj cobiStva se c;no prođi. Oglase naj se Ie resni kupa posrcdovnlđ izkliućeni. — Naslov pove uprava Slov. Naroda. 7634 OlDasia se ena ali dve prazni sobi (ena event. me-b'.ovana) v r.cvo dograjeni hi§i v blizini tramvaja za mesec november. Ponudbe nod »Vila 7612* na upravo Slovenske^* Naroda. 7612 Sfrojaik popolnom* samostojen, zane$lj>, z več-letno prakso pri kotlovnih in strojni-napravah ter za iitoimemki in itmenični tok, z večjo prakso v deiavnic, i$čV stužba v večiem podjetju. Ponudbe pod MaSinUt 7182* na upravo SI. Nar. 71&2 iiftem fstanovanfe kjerkoli z 1 ali 2 sobsraa za 1. decembar 1922. Kdor prc skrbi, dobi nagrado Ponudbe pod .KjerKoIi 7605* na u r. Slov. Narodi. 7605 n * j v i x no K 100.— za 1 m prodva Josip Hartmana nas(, V. Sbil, Ve ike Laače, v poštnih paketih od 10 m na-prej. 7603 Stanovanje se zamenja. Ćelo prvo nadsrropje v enonadstropnl hiSi sredi mesia, ob?!;o:eče iz cne velike, 3 bolj majhnih sob, čedne svetle ku! i-nje, veže zaprte, da se z enim kljuteni vse zapre, električna rarsvetljava, vse to v prijaznem mestecu na Gorc;ij»kem' se zamenja z enak m ali tuđi manji m s pritklinami v Uubljani. Ponudbe p d »Gorenjsko 7667" na opravo Sloven. Naroda. 7667 p£s9?aiška moč z dobro fcolsUo izobrazbo ter znan t m nemiK'inc in hrvaičine (želi se tudt ita-lijanšćina, Ui je pripravna tucfi semtertja za potovanjc). dobi lahko trajno mesto pri uglednem indnstrijskem podjet u. Ponudbe pod .Stindig lOS-FI-Dl" na In-terreklam A. G., Zagcb, Il«ca2l. 7554 Jffinrski fiehvo^ia energičen, sposoben, vajen m1?ar*kim strojem ter lokomobi'I, se Wč'\ Hrana in stanovanje pri p 'djetjn. Ponu^nik * primernim kapitalom se «preime event. kot tihi drtiž?bnik. Ponndbe pod .Upe-Ifam Iona trgovina 7561 • na uprav ? Slov. Naroda. 7561 Uđi*i! 2fil ill£iwsSjj!jl i večietno prakso se išče za razkiitje novega takrenrga rudnika v Jugoslaviji. Na top službe takoj. vse drugo p dogovor«. Ponjdhd s potrebnim! po-datki dcsednncga delovanja naj se-vpoSljejo pod Silro .Jugorudnik 7491" na upravo Slov. Naroda. 7491 Ww išli oli iteu Slaidi1 SsclialĐe Hiliu r. z. z o. z. v L'ubijani kl bo v soboto, 30 septembra 1922 ofc Ml. v poevetovalnJci lj»bl)a«iliega magistrata DNEVNI RED: 1. Poro&k> nec&Isiva o polovni dobi leta 1991. 2. Poročito nadjorttra. 3. Slačajnostt. OMU aber je »klepfen, U Je m-■topaft* vsaj settna vseh zadriinlkov. Ak« bi ttfa m »iia, te bo vrill pol are pozneje na tetea presivnt s prvotnim (htevnim r*d*m 6twm sMni svsr, ki je Kupi sa manjla trgovaka hila na deželi v prometnem kraju Stovenre ali se vzame v najem. Ponudbe na upravo Slov. Naroda pod „Delela 7537". Dobro ohranjen GODBENI AVTOMAT >na utei), se n««dno prede. Vpn-ia ln ogleda ae v goat.ini Duna)*ka cesta natpr#d artiL vojaaniee v Ltu^-l;ani.__________________________73^8 Sprejme se dljeklnje srcrtni h $<>| r>a s'anovan e • n hrano, lug, Stari trg 28,1. nadVi. 7637 s 4 stanovanji 12 minut o,1 po*te, »ta novanie za kupca prosio se ra ti o*>-ebnih ra mei u'jodno prrda. P-ume^ a vprašan a no upr. Slov. Nar. pod R*-Mc pn I i ka/7 33" ' 73 J3 obstoječe iz 2 velikih sob, kuhfn'e in pnti: solo. Naslov pove u; rava Slo Naroda. 7572 Traži se stari*! anta-ss eSissišsr ra samostalno vodjenje zagrebačke radionice. Vie*ti »okars im radnpm i ima-du prednost. Stan u naravi n-* rasnola y »nje. Pismene ponude p'*d .Melianx?f I1-D-S2« na Interreklam d. d., Zasreb. Ilira 21 7531 Vt'fikO |S03©St70 ie na pn daj v Kamnici rri Mariboru št. 71, « bstoječe iz vin .(jrada. njlv, j?o-/dov ter travnik^v, skupno 55 oralov, dalje 5 \\\\ z enim do dvema stannva-njema, 3 vozovi, mim piojarom, brano Ud. — 4 krave z 1 telico, 2 junca in za 130 hl sodov za v*m> in stiskalnlco za jabo'ćnl;. Proda »e tuđi polovico pri-dc ka v;na, j-bo Čnika idr. Ponudbr na g Bančle Ivan, Ka^n^ea 71. 7573 IfllrtOVSk! fFDSfO?! skupaj 6 lokalov, t^dl za m* ;šo industrijo niipravno, tako; na razpoN o, ako se kupt tnona strop a hifa v M .n^orr blizu koroškf ga kolodvor . Ct-m 92' C0 kron. Po «dr?e na JERICA ZWITTRR. Maribor, S'ritarjeva u ica 5. 7552 Prava turska električno pražena in mlet zaj^mčer.o popu:u ii«a čisia in odlikovana z z'ato kolajn >, se dobi vh;; a ^vcia najcfie-t* -amo pri tvrdki JovO R. Jovanovlć, Tu 1a (Bosna). K^z-. oš ljamo v po'-tnm zavitkiri od 5 kt nsprej po povzetju. (-4^ Žteniina ptrnutlba! Tehnični nradni 25 let star, s- želi seznamti s pošteno gosrod ćno čedne 'uiin;nost, do -ih slr.r^ v, ki bi p sc-dovaifi kak lokal za izvr'.evanie ohrtr (želczin? ozlr. les e stroke ali trgovi on' tu prometnem kra u ali ra imela pi* merno prem^ženic. Posrrdujc o lah o tudl stsrš . Rc ne ♦.ijnc ponudbe s sll-ko p' d Srečna 7474* ■ a upravo S'ov "^aroda. 1 ajnost zajamčena. 747' Fo obrestuje pr\ \rsten de--arni zavo^ večic stalne v>og«. — Ccnj. por« c!bc pod .Velrbanka 7144" na upra o Sin vensktga Ndioda, fi44 frntovpstn© obleke ke-mttao čisti in barva t sab tovar-af a\ I Jos. Relch, DuKjcno. Srrej'maliSČe: 9ele«beirflova allea it. 4. Podruln ce: Hie^pajpa)^p ia^s*ee)» Kevevjey proda se limska suknja, 2 povrsnika, trn* l«rka, ter rdzHćno drugo. Rimska cesta 9-11, stev. 16. 7611 fcpliii li miti ilfeta đcla v pmstem Času, eventualno spre)meta titj«pisja. fMiadbe pod .Vesnoat 70t * p. 1. LjM»ljan* 1 750« Za pro|«ktlran}e tn akvfejei}o trle več]r električno rodjelje mJadr^a in »pretnefa ek':troinženirja odaosn« elc!<'to*ehnfka. Pismine O'>-nu Ine ali osebru poset: Ljubljana Dn-n*i:ska cesta 25, pri ing A. Stebl. 6893 Kiavirje ogUiti?« Mi popravHe solidno ln totna ter gre ttidi na - deže!o. P£!!feE PovSe &SIT1 v Marlbcru z 2—4 sob?mi proti zamenjavi s sta-novanjem v Ljubljani. Od§kodn na t» S'vor^zuniu Do, isi rod .Maribor 749V na upravo St »v. Naropa. 7i96 Snrehra !n JdUcve hloKe od 3—8 m d Ige kakor tuđi ce-e po- z?i ve kipi ksna družba .ILIRU X, Ljub jana, Kiatja Pera trg 8, ttl. 220 7437 večji, cb Dannjski cesti blizu Že'eznl- * ega tira, pilpraven za tvornice, • kla-dišča ali 6Vuj?a inous'r jalna podjetia, se proda. Np'sIov pove Drago Beseink, Ljubjan, Sodna 5. 7C07 kni;j?r'vodinjo, ki d ćela dobrj obvlflda neni'ko in h»vat?ko kore-pnndenco, Sprc>rre z d bro rli^o D aničko društvo a Industrija creva, S bot ca. Lastnoroćno risane ponudbe z xahtevo plače na gornji M»iov. 7541 . tareji!, iSČe stalro mesto C2iroma pio-vizora* t diž^vi SH >, govori slovenski, hrvattki, nemšd In itailjan^ki. A.T^sa v titravi Si v. Na:odr 75t ej^ %• ; hi:vi ]:ii*;X Jelim služba v kaki trgov ni, ali kot prnktik; nt v kakem drugem t«g. pod- • e:|u. Dovršil seti z us eJiom I. razr. ij. r.-alkc ter tival v oČ. trg. mcŠ blaga 5 let. ZT:'^ra po ne!?aj nemSkl kakor .•-»bohrv.iiki Im m veseje ttdi na debelo. Naslov pove uprava Slov. Naroda. 7589 staro rd če ro K 5 in K8, ft« o Istrsko "o K 14. novo hrvatsko po K 12. nudi ividka I KriEZ v Ljubljani, Gospo- vetska 1. 74^0 ŽEL'ZNIICS cs aozđno inđ«8!r!Io, gospo Icrstvo, ono .aru«, ofl'enl* ,e, c?racs!seaa la li»d»a*riJalna p»d em dobavila ukl trn t u mwm k zeiei- rKrrs petrsSia Snpi Zash i/rezane, dobavlja za tovarne obu-va'a in ?ev»jarie. A artne, elegantne obhke. Vc'-kanska izbira novitet 2a sako s ziio. Zgornje Oelc izdehijcm iz od narodni ka mi doposta nega mat.rijala, prvovrstno. hi^o in p re' i. Posebna de azn ožnost v montiran i'i zgornjih delov za Tov;rn2 obuvala NaVup, reparatura in prodaja Cevhrskih strojsv z.htevi-'t? pmi «k1e od RALPH. F. RIC91TCII, 0«fce*Ua VI. Pouievanje ▼ T««« ati»k«h, aieetnie, m«l an;čne Uatarr« oevtate. ia%JifijH ffaiatkL Iiće se e^d velika al; dve manj51 nemebll-ranl aobl v s«diai meata. P. rv-rib,* pod .1000 K 764i- na upravo Sloven Naroda. 7643 Diiakiira mljajšl dl Jak ati gospodična, se apreime v d hro o^rbo. Naslov povr uprara Slov N*redi. 7632 Vila u priberu sa S \ntnltrt a st*na prodaje e od noi' a vnnika. po 41 * na uptavo SI ^iir da. 7o41 J^tolorno k:!o ,,Qouglas" v dohrerr* stan u, z novr» pr< vm «t ko, se piodd V hnika 38 • ri L]ubl,an . 7615 06*«« «•• učiteljica sprejme privatni pou'< oziroma instrukcije. Pis>r:T.e ponube pod „Učiteljica "625" na upravo Sov. Naroda. KoiiarJii pGrr.cirii'i ifTiostalen In pride.n, prvnvrstna moč oobi sta;i o namcsCenje in p'ačo \ o do-govoiu nri V "Aos'avu Po anu, kct'p.r u v Varažd nu, Župni trg 8 HrvaSko. 7167 v sr» d;ni mcs'a z dobro domačo hrano šče m.ren inteligenten par, eventualno tjdi tre/ hrane. Ponudbe pod »Poro-ćena 7627« na upravo Slovcnskega * a roda. 7627 nri^nvno za vsaUo pn-ijetje, skladlSče, dvo*ii£e ln malo atanovanje se odda v naem. Naslov pove uprava Slov. Naroda. 7640 Proda se 36 komadov novih oken in vrat za novn stavbo. Okna so dvr> n trodelna; 140160 cm. Naslov pove uprava Sov. NaroJa. 7621 ::U3;scc v sredini mesta, prostorno, za vsako vrletrpo ln • pripravno, se odda « so« udetežbo i i primernim ka.italo:.;. Ov-.n si pod .SklaarSče 7562" na upravo Slo.'. Naroda. 7562 f£^, ^* — •> J& ei uav ii&uc ^ n. pr. srne, zajce, fazane, jerebice, divje r.ice, sloke itd. v vsakom času po najboljih cennh kupuje E. VAJDA, vtle-irtovina z divj.'ino in perotiuno, Ča-Kt»vcc, Me'jimurjc. Brzojavni naslov \r*jpa Čakovec. Interurb. tel. 59. vsakovrstno, živo ali na franco^ki način klano in Ciščeno, nudi tvrdka Kmet A LttbSina, Ljubljana VII, Slovenska c 2SO. Sveza jajca vedno v zalogi. Ugodno za letovitta in hotele. 4698 Wm\ stop pinsl II Eli OttH Hii piiiBđ AEG žaanice Tungsram, vse elektro-tehnične potrebščine v zalogi po ugodnih cenah. ElektrotehniČna tvrdka Karol Florjan&ič, Celje« Proračuni brezplafno. 6044 Zaradi preselitve Ie v Đobršpe'iah, Podgorlca št. 6, f?3 prodaj v zelo uredni lecji in dobro nrekno. Oba ga okr^ 2? oralov. Polovica je dobre^a sjozda, smrekovega in buk<~ve-ga, kleče ga cb cesti oziromi dobr« •oti, odV-eder se les s pr meroma msj-hniml str > Ui spravi na jHtinicc. Dai-%o §■> travniki r> rjive. Vse j^ doVno •>bd?l ino !n zfl^nnjcno. Vrt je zasn n n ogi5»j n z meo. Trav ikt so zatajeni z dreviem. H ša (vila), sol'dno zi-iiana pred *'() lei, ima 6 sobple^dai ih pro lo'ov. Svin}flk; in lrev }t z\6-'O ka1«: cjf. Tud! vo niak ie nri hiii Na ž^jo d«b< Ku cc tu i premičnlno ^rnv«?, preMr! r mrvo •• a., da tak j nadalje obrat je. G«»»pe«J-- t * i" ur«!* • > z nT-k*r-'vo < -^t, { t-r «. Kd*r hoće evei d©-nmr vama n^lealll ln eliranHi ter laiet' pele^ teaa i4rav« %m Mdebne atanavanie. naj * o«la«i pri \uttik* ? I»*k*t?*ljftJk 7W7 Par konj belcev (Slmeljnov^, brek !n 1 ndaurr «e veno -roda. Naslov pova uprava S'.nv. N ar od^^________________________i 639 Zossfenl ps'li neml?:n «i nd .Z^'eml pouk 7542* na upr"!^ S!ov. Naroda. 7542 €^i r> ^ ^ *** rf 1 ??i t% ^ai. 762^ Išče ss natoHarica ki bi bil-\ voima sprejeti bjfet na rn ^iin v večjtm kra,u jnžne Dalmaci n Stan vanje in Ivana v hiSi. Pokoji po dogovoiu. Na sto.-) takoj ponutjbe r\i upr. Slov. Nar. pod „Natakarica 7647''. fo jp GGSHBOin!a kl zna dobro kuhTti, k mlađemu ir-^ovcu na debelo P nča c!obra. Dopi i pod .Gospodinja 7610' na upravo v\ Naroda. 7f 1" Krne^ko rx>sestvo iščem v najem z vsem poi?podarskim orodjem vred. Vzarrcn -jersibodi v S oventii. Ponudbe n.i rp'. S'ov. N.^r. pod ,,Kir.ečko posestvo 7633 lontoristinja veSČa vseh pisarniBkih dd, Išče primc;-ne?a mesta, najraje pri kak5ni lesm Industriji, t'onudbe pod „Kontoristinja 7618" na urravo Slov. Naroda. F^S^_ A . eQ ki po-uje po vsej Jugos'aviji, iSČe pro-virijskih predmetov modne, pltti'.r-stroke, dalja klobv:kov ali stroke dnb-nega blaga. Ponudbe na upravo Si<• v. Naroda pjd .Jugoslavija 76:2'. 7r.22 n trt! Liniiiisiii ww ki sta izvirila vsaj dvorazredno driavno trg*»vsko iolo. Nastop lahko toko]. Ponudbe pod ,2 praktikanta 7651« na uor S'rov. Naroda. 7651 (kontorlstSn a) izvežban v knjigovodstvu in ko-respondenci, se išče. Eventualno se sprejme izvežban %$£&" pOSlO7GđjE. Samo pismene ponudbe z na vedbo plače in nastopa službe na A* Lezapret* Ljubljana, Kreker trg 10. 7620 Za GRmmO IHDUSTR1JU Pislovalnica 6a;sn 59 Tciefuo 7—11 Pravi HATSCHEKOtf Etsrnit G ad.evnl materijal i oreka, cemnr, vapno, ti* ti na, d^ske, žrljezo, kr\:3 ljcpen a, drvocemeyt, katran, karbolmeui za oblaganje z d >va i podova, peći ob\ ne i umjetne Ca • • • | v- J - \m iz fceirf fn' u ivun diiTi-nzijama 1 fas nama, šam n.i i'pi ka i brašno 5 t 8 cm, s'ukatur i n'abaster gips Sa&itaPBi urod] [j štev. 211. »SLOVENSKI NAROD* dn« 17. septembra 1922, Stran 7 Proda se postelja z vloikom 1n noćna cmarica. Ogleda se lahko vsak dan pd i;2i do '2 uie. popoldne. Naslov po-ve uprava Slov. N«roda. 7694 Proda se čist. trčan mi if, koti za kg. — Ko*eo, Maribor, Državna ctsta 24. 7660 ff, spodična rr.Irnega značaja. Plača po-str.insrca stvar. Punudbe rod .Periferija 7rnV na vpravo Slov. Naroda. 7G65 3nštrnkd]e Ijodskožotskih otrok sprejrneta 2 go-joodič.ii. Ponadbe pod šifro .Napređek 0 7688' na upr. SI. Naroda. 768v8 poštena Jn pridna za rsa gospodinjski (Jela. fc.it era xni tudl nekoliko kuhati, se tak oj sprejme. — Fani Miklii, šlvilji, Stari trg št. 1, IIL nadstr. :.rr- A1J0LUEHTA (SaTRE $ĐLE *W me'jano-tehnične^a oddalka ko< kal-kulsntnega pomoćnika. Ponud-bam s preptsi Izpričeval naj se prtdene jjvijenjcpls. Kranjske tvotai«« „Titan" 4. d.f Kamnik pri Ljubljani, 7709 Proda se motor za žaganje drv na vozu. PUC1HAR. Ljubljana, Pollin-sld nasip 22/1 7544 liiisr pre*krbljen z vso potrebićlno, iikuien v vatiranju vseh vrst, liče opravila Naslov te tzve pri Oglasni zavod Ivo Su&nlk, Maribor, Slovenska ulica 15. Prva Jngctlov. barvarifa, brasarstvo In itro!aniiea P. Sernko9 U^IjeBa, eiian 230 je otvorila delavn'co ta prodajalno v £fi*ižeirniski ul. 7. Stsncvinje 1 ali 2 sob ln pr tikl'n v Ljubljani a>1 biiinjl okolici i&če miien boljši zakonski par brea otrok ta \. novcmber ali prejc. KJcr prcskibi, dobi nagrado. Ponudto rod .Stanovanje 7711' na upravo Si. Naroda. 7711 llh se izvrstra strokovnfak ki bi tthko »«m u« toj no vodil izd«!o vari}« veng s »tro»i, n. pr. strojem za vpo-gibanje in »troji za električno varjenje verig. Mora biti iz učen izaelovaltcorooja aii izdeJoval;c stane. Mcsto jr zagarantirano, ako bo tnož odgovaijsl spo«ob-nofti. Ponudb« s r^cp^ sprtfeval na B. Markičiević i dr., ko«. dr.t Sarajevo 6, Babica 9. 7679 i© v ?s'o debrem sta^i«. in drugo pch'stvo, se esno ©roda! ri.5SE^eno !SS5 Btone^Eao 1SS5 II si35t!io| nakladi torlfes: !?OLL1!SBS I SCMOU ZSZMB, Ilica &f. 21 isfonnaff^sži ifeo« ^ sadržavati sve danke, tvornice, industrijska poduzeća i trgovačke tvrtke a JUGOSLAVIJI, poredane po MJESTIMA, STRUKAMA I IMENIMA. Četvrtgo-d'šnje izlazeći nadopunjd pruiatl će kapcima tog djela orientaciju o daljnem razvoju poslov. prilika pojedine tvrtke. Djelo preporučeno je po: Trgovačkoobrtnlčkoj kćmori, Zagreb; švicarskom i čehoslovačkom konzulata u Zagreba; austrijskom trgov. muzeju u Zagrebu itd. PROSPEKTI NA ZAHTJEV BADAVA OGLASI PO TARIFI. ■Jjp JA s^b\ W U ^^ ^I ^" " ^* *™ ^^ omotnoga paptrs, sji- gosta Si lij pn Manboru. Izradjuje godišnja oko 420 vagona smedje patent Ijepenke, fiSamsnt i finog papira za oma- t^nie. Posestvo v lcpem kraju državnega idraviliiča, obttoječe iz 20 oralov njiv^ tr-'vnikov in gozda, z dvema biiama. x dvema gospodarskima po-slopjema, se i živino in gospodarskim orodjem ter z vsera letoš-njim prideikom radi gotovih razmer ceno proda. Natančnejie se izve: poStni preda! 51, Celje Bradbem podldjc Ispu DuklC ft drag Llnbl|na9 BnhmManm mfea 11 20. aa priporoCa umili itrufco i|iada|oea dda. MLEKO pastftltitan<\ polnomastno s ok/oglo 3*5*/o totlfe, pasterizirano, poJnomastno z okroglo 1*5°/o tollče nadalje loflfcart. k«fflr, pressno malo in sir vseh vrst dostavljamo na željo v mesečoem abonementu strankatn na dom. Natočila naj se javljo pismeno «11 ostmeno v plsarni oddelka na Dunajski c 20/1. OOSPOOARtKA xyiZA9 mleNarskl oddeleN. MikRASKINO MOEFUR^O teaica tega detfkatiieea MNeri« |e n^popiiom uf I tek! Prlporotemos COOMAC OALMATIA MtOICINAL In druge Izbrane llkerje. fgan|e9 ekttrakS© in sirupe. PRVA OOUKOVAMA OALMATIMSKA RARMA DESTILACIJA V. M0BPUB00, SrUT Zcstopnikt Adolf Kordln. LUitMjin?, Beethovnova 9, Modni atellje Ljubljana. Kongresni trg 4 zopet otvorjen Sprsjeinne ure od 10—12 in od 3—6 Ull3LJEf!3lf Hmioli££iui c. 15 đcS2^5a li ttfaifiSĐi aa Islame: Snapodarskc slra$« In raso «^04^ stra|s In draga po- trebšSo« aa ^lobarstoo. MosSk^ be!cHs&9 žeScio, Ufe c«M, ftan, slraiHO ttprnlrn Vse orste 5 sina, fmZmta. i?Bfef5£Q. EazIHna orsdla, n^tmz za s^aiS^e far rfizne h35m te EBotar^fi o«c2a đts! za ^rcos z c^ascteMlit mroakm a^nc fea para. Celt Baprane za Izd^eoas^c f$tem tu fsrlkelĐii. TtaCoics, ogbs, ođs&to žn i^s dr^c patreMOna tatfn* sM$ssSzlti 8 sIszsilE. Ceo! aa mćomy3* ta o3!a tor ose sadsooc armafnre. Hajugodnejša nab^Ra prUHu za trgovce in i^dustrifee po tesntiSSri tenl banke, frgov««* odvetallM, ■ratto IM. * Stati dan tai ■©*. aa predv^a atro| po x Talalaai lHlawgu 4^Ts K. ČAMERNIK & KO. mniaunu 0. ia. UUBUANA, smrekov ali |elkou 3—7 ni dolina, 12—24 em srednje deteellna kupi trnnHr* vagon kranlsk ft postsj vsako množino: £en;}andki premogovniK, _______________Krmelj, Dolanlstco,_______________ bC IL§^^§ Ihfffci ^^ vseh vrst prasne stekSenlce od konjoka« družba z o. z. Ljubijana, Ko3&zsj. n^Ifni ln dtsbra occdsnS za Boede*^ ^'..' fijasafa zebea p&5k>, hl bi se cze* ksf .-' &tnzl prsdfifrS fr?c^CiC»! o!i skrs^a ;"" ^ ■S^Hlsi prao?^l|f. lEfCTCSssff na? se cbr« ;/ '•" * ribery Csa&arfsua 15. " i uilillii I HiuLFuiiiUi, ritLli? i UN1TED-&MES! Kfi H-L3 HES-ltlC prevaža potnihs z narovejftiml lirsoparniUi prohd) nAMSSRGa-SOirniA^IPTONa inCaBBBGURGavN2W Y0HH. Vozne lis*ke ter vsa potrebna pojasnila izdaja: v- 7 S11VIOM iC^3ETEĐf zasiopnik za Slovenijoy 6043 Ljubljena, Kolodvorska ulica 26. Javna zahvala. Moj sin Mijo se te zavaroval meseca nov. 1921 pri ddči zavaro* valnici Assicuraziom Generali po generalnem zastopstvti za Slo* venijo v Ljubljani na življenje za vsoto 300>0QCr— kron. Kmali\ po tem se je prchladtl tet si nakopal jetiko. na kate A je pred kratkim umri. Označena zavarovalnica je izplaČalx, čeravnb j$ bilo to zavaravanje le nehaj mesecev v veljavl ln je bila prerrJm le enkrat plaćana, vendar ćelo zavaroval no vsoto 300.000'— krdn brez kakega odbitka, Vsled tega smatrani £4* zavezanegat da iz* rekam tej ugledni zavarovalnLd javno zahvalo ter da jo či/nnaj-bolj priporočam. BOHINJSKA BISTRICA, dne 12.. septembra 1922. a^B^B^B^^B^B^a^^^^* -'<•'• »?V* ^^ - ' "T^t*" ^?mr-*' ^Tđig^P^^i^^TaM^^^f^^r^^^BrT^f^Fa^i^Ž^^B^T^^^g^^^^k^Tra^B^B^^Rt^r^t^B^^Bl^^t^^t^T^P^Ta^P^T^I ^Wjr at^^ff~T ^aa^BJa^FaTa^B^i^^^B^^B In podfpSati i^VifaJii oHranijo Obu« Dobi se po vsoh bolJSih tr^oVinah z usnjem ter na veliko prii Berson-Kaucuk d. dM Hi, Wm Trg l[ 1 DiOlilČECO OBUŠTVOi ŠKODINI ZAVODI U PLZNJU M I (spojeni sa „Sjedinlnjem tvornicama stfć}eva d, d. prije E?l I Skoda, Ruston, Bromovsky i Ringffhoer*4) ^| Ctntralu NAQ-SMtGHOV y Tvornica: PLZENJ, DOUDLEVCE, NYRANY, KRALJ,,* 'v- .GRADAC, SMICHOV I Grubi, napola obrađeni i potpuno obrađeni predmeti.iz ljcvanog 1 teljeta i ljD^anog 6ellkay kovani cUj«lOvl sve do najvećih dimen^ I zija i teilna za »yu lndrntrUo« ie*|osaio«| nuUIHOi poroteodar« I utro i.td : * < ■ B I Qd|«Tci te svfli kovino 1 i« ^mMOm. ^^.x^ ^ I Žut>«tl kdać* (.atrocii4, »MrtiT t.td\'tt«rt\ OTpftlttalTBB«, k» I kovala, procjepi (Sciiraubsttckt), ^aol kKtyi L ti n Parni kotlovi svih YrslL ^^ ^, / ^/TU El I Lokomoilv« i tenderi M nonnijtil - >t^: H^^: ^U_ I Alatni sbo)«H l^dMliM tfefcafft, P*fe kk^ lo^ll«, KomTFSM, I trtktory, voiive automobilske n»dlonic*i jHo^ail>Wii j^ugovk iokomo I bili na bendn i valjci ia valjanje cwt|Lfc''-v^^S y 4 'i"» M I Separatori za mlijeko. ""* - ^ tgj I TUkartki strojevi L t. A i. t> d. ^ ^^" . f ^.. . 19 I POTPUNI STROJARSKI UREDAJt ^ćcTami, frafiociila, tvornica žeste, ! tvornica sapuna, iu51ona, pivovara, tvornica slada, hladlona tvornica leda, I klaonica, rudnika, majdana i valjaonica, brodogradilišta, poiuof&kih 1 rije- I ćnih parobroda, električnih centrala. gg I iiiTuiTVAi m I SaJmlMe *r 60 IA8BS3 Telaf&a br. 14 — 91 j&J I Xor3na nl'.ca 6« BI9MIAĐ T«Uloai *c. f - T8 H Stran S. »SLOVENSKI NAROD« dne 17 septembra 19*22 siev. 211. Stroj! za obđelovanfe ltsa, —— TarMne. —— Tra—dsUe. —— Armature !■ seselfee, —■ Zvono?!. Strojne lovarne in livarne d. d. :::: LJUBLJA^H katerc plaćate Vam na9tanejo, ako ne gledate na to, Uje nakupujete, zgubite denar in imate pol cg tega večkrat še sitnoUi. Poskusitc erUtrat z M:iVAKO GORILO R "aTO. *B^. WT Y& T^ Vbm TtVOKWl ?, stolpc, mostove, vrtr.e utce itd. Parna žflga 2 vferr.i streji za obd^Sovanje lesa. 4?96 za đa-ae, gospode ia đece, •pre-ra za novorojaa^'ie nn rini}|!i rprh pri- A. ŠINKOVIC nas!. E. Soss Trgovina zžekznin „pri Zisii {epstr (praj Hammertchmidt) L;i?bl3Pa. Ve^PTrrje-i trg 7 nsspc*oti križeve i ~fee cerkve. Zalega ee3RC2tđ in karbida^ Velika zaloga klobukov in slam-nikov se dobi pri tofinar v tfmbm paita BoniaSe Prevzemajo se tuđi stari klobuki in slamniki v popravilo pri Kovače vič i Tršan v Ljubljani, Pre- šernova ulica št. 5. Spr&jemanje v sr«do. Zaloga v Celju Gosposka ul. 4 MAJBOLJI^^ DOBI SE POVSOD OLAVN/l ZALOGA F. ŠJBEM1K-LJUBLJANA hvt\ ZIMA Pdiw! Zimo za !*mn« vsake vrste fidc'uje in proda'fl tvitiva Lovre Jtietova va1a«ap alntopr^i«, StraaJš^a, Kraitt ;• Vtoci zastonj in poš aritie cro s'o. Kupim fčetlne, k rjo dlako, gr vo fove)c in kori like repe. 5775 r ¥tomob§9e * o!es35 motorfe pnevntdtiko vseh vrst oli© • bene n tn druge potr^bšilne kno vedno ? zalogi F. Florfanttč LJttbllaaa. la PORTLAHD CEHEP dalmatinski proizvod, aamo na vagone pri tt. R FORCMPOSIER I £I^USV 3ARAR — DOBAVA TDČMA arsajavii Forempoher Telefon bis 14 najnovafdih obih: ¥ veliS&l liheri pa znano nizhl česi. Židovska ulica iU 3. Spra'staajo» i»kwniia p.»wyiU. — laiai kletaki vedno i ralogi Med dobrim ns^c^eJ šlvalnl s«ro|l za rodbino In obrt vozita kol«sa In aoaantaanl doM pfelSI In cevl ter drugi predmeti nafceneie pri tvrdki tGW. V@&, UMbSj^flia, S©dna ižU 7 industrijalci. Hidrocentrala d. d. „Zeleni Vir" v Skradu na željezničkoj pruzi Zagreb—Sušak kds žeii dati industrijama u zakup. Radničko pitanje povolino zerrJiiita za industriju nalaze se u samome mjestu. Sve pob'/.2e upute kod uprave d. d. „Zelsnl Vir" v Skradu. Tovaraa gnssbov — Slov. E-Jsirlia- iyyi UlIvliU MUllriil yciiy! Q«i« IMi ilira: i WM- tea: i 11.1.- Bleđ, Ctvtaf, Cai|#9 atabrovaik, BeroafiMvl, Jelsa, Jssea-cr "ir5n!a, Sefor, Btm|, Linb^aM, KarilHir, Metfcevt^ Prevalio, £era>vo, S^i:*, Saonik, AmBfNUMISill OCttfOlSlu Naslov za brzojave: Jađraosha« AfNifrani zsvodi: JaiSraaska baa^ai Trst, Opatija, W^n, Zadar. FNBk SthMT Stala Baat, Cortlanđt Street 82, New-York C !y. Mmkm YaqaalaW «• 0Wtov Valparaito, AntefogasU, Punta Arcnss, Pu r!o Natales, Porvenir. I astnina in tlak »Naxodj*o ^uicaft^-