185. številka.
Ljubljana, v ponedeljek 17. avgusta.
XVIII. leto, 1885
Ishaja vaak dan »večer, izimsi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avotrijsko-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesuc 1 gld. 40 ki. — Za Ljubljano brez pošiljanja na »lom za vse leto 13 gld. za četrt leta 3 gld. 30 kr., m jeden moaec i gld. 10 kr. Za pošiljanje na doni računa Be po
10 kr. za meneč, po  0 i<r. za čotrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če so oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če ee dvakrat, in po 4 kr., če so trikrat »ili večkrat tiska. Dopisi na) bo izvolč frankovati.    Rokopisi se ne vračajo.  Uredništvo in upravništvo je v Rudolfa KirbiŠn hiši, .Gledi.li5ka stolba". TJ pravu ititvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t j. vse administrativne stv.iri.
Požiralnik narodnega imetka.
Tožbe, da so slabi časi dandanes, spremljajo naš korak za korakom. Ko pa se takisto toži in tarna, ne pomisli se, da slabe čase delajo slabi ljudje. Kakeršni so ljudje, taki so tudi časi. Vsak svoje sreče kovač, pravi naša prislovica, a na Spanj -skem radi reko: „Nebo je dobro, zemlja je dobra, a kar je vmes mej nebom in zemljo — to je človek, — to je slabo." Kakeršen gospodar, tako gospodarstvo, slabo gospodarstvo kaže slabega gospodarja. Iu še uekaj. Če po vrhu pogledamo gospodarske pojave sedanjega rodu, če hitro sodimo po prikaznih vsakdanjega življenja, utegnili bi trditi, da je sedanji rod zelo srećen, da se koplje v denarji in da so prazne njegove tožbe o slabih časih. Vse in vse namreč pije in zapravlja, nikoli se še ni toliko uživalo, kakor dan danes. Kjer se milijon za milijonom izda za ničevno, brezukusno in kvar-Ijivo tekočino, ki se imenuje žganje, tam pač ne more biti pomanjkanja, tam slabih časov ni I
Toda ta videz je pretanek, da bi se takoj ne uvidelo, kaj je prikritega ž njim. V istini so dandanes žalostni in slabi časi. Tudi naš slovenski kmei, ta hrast, ki na njem počiva bodočnost naše domovine, tudi ta hrast postal je črviv. Pomanjkanje vlada tudi pri nas, biriški boben poje okolu naših hiš in sto od sto rok prijema teden na teden za palico beraško. Mnogi tistih pa, ki ljubijo svoj dom in rod, morajo premišljevati to žalostno stanje našega naroda in iskati, kje bi se našla pomoč, kako bi se narod naš, naš kmet rešil, dokler ni prepozno. Vse tišči mora, malokdo spozna pravi in poglavitni uzrok dandanašnje revščine, malokdo si da dopovedati, da vsa revščina izvira iz pijančevanja, iz žganjarstva, sploh iz nezmernosti in potratljivosti.
Strah je človeka, kadar bere ogromne številke, ki kažejo vso žalostno resnico, koliko se v tej ali oni vasi, v deželi ali v naši državi vsako leto popije, zlasti žganja po grlu požene. Pri vlanski en-keti v Ljubljani preračunih so, da po nekaterih vaseh kranjskih srednji žganjar izpije 10 do 19 litrov žganja na mesec! Tako je na Kranjskem, nič boljše ni drugod po Slovenskem, a skoro ravno i
tako povsodi v našem cesarstvu, po nekaterih krajih, n. pr. na Poljskem pa je še veliko hujše. Dežele avstrijske plačajo za žganje davka vsako leto okolu 10 milijonov goldinarjev, a država nema od tega skoro nič, ker mora vse zopet dati za paznike in druge stvari, ki jih potrebuje nadzor nad žga-njarstvom. Vidite, to so davki! Nobeden jih ne naklada, a vender jih plačujete, nobenemu v korist, sebi pa v veliko, grozno izgubo!
Vse to pa ni nič čudnega, če pomislimo, da žganje že pri nas spremlja sedanji rod od zibeli do groba. Ljudje dandanes mislijo, da se brez žganja niti živeti ne da, kako-li še delati. Pred leti se je vse lahko storilo brez žganja in nič se ni storilo z žganjem. Sedaj pa je narobe, sedaj dela se vse z žganjem in brez žganja se ne opravi nič. Na vrhu cerkvenega zvonika, na polji, pod zemljo, povsod mora biti žganje pri ustih, drugače delo ne gre od rok; mlado in staro vse pije, kozarček žganja pri rojstvu, kozarček pri smrti.
Kdo si more dandanes pri nas misliti delavca brez žganja, kateri gospodar še dobi delavca, če je znan, da vsak griži jej ne zalije z žganjem? Pralno se delo vzame v roko, treba je „namazati" z žganjem; da se sredi delane opeša, treba je „zalivati" z žganjem, in ketlar je delo končano, z žganjem je treba „poplakniti" prah v ustih. Marsikdo bilke ne premakne, če si poprej z žganjem „korajže" ne da. Take „korajže" je tudi treba, da se človek laglje po peči valja. Da celo v postelji pri vzglavji mora biti žganja bokali Kaj ga mari nesmo še videli?
Saj so še ljudje, ki so sicer pametni, trezni in varčni, da si navadno ne privoščijo celo najpo-trebnišega ne. A vender tudi nje zasači skušnjavec v podobi žganja in jih ujame v svoje mreže, časih celo za zmiraj. Dobi se vesela prilika, pride praz-niška ura in žganja kozarček gre tudi za varčno mizo od rok do rok, od ust do ust. Če drugače ne, pijemo ga, kadar gremo na somenj ali pa na božjo pot. Nekateri se nalašč odpravijo od doma kam dalje, da bi le brezskrbniše pili.
(Daljo pvih.)
Politični razgled,
Notranje dežele.
V L j u b 1 j a n i 17. avgusta.
»Tagesbote aus Mahren" so bavi z reorganizacijo ilr/.aviio/iiorslio levice. Ta list se protivi temu, da bi se imenovala nemški klub, in priporoča, da se imenuje nemško-avstrijski klub ali pa klub Avstrijcev. Izjavam tega lista se pripisuje navadno zategadelj nekaj več veljave, ker velja za organ viteza Chlumeckega. V tem članku se pa indirektno hoče sumničiti avstrijski patrijotizem Čehov in avstrijskih Poljakov. Trdi se, da bi ime česko-avstrijski ali pa poljsko-avstrijski klub ne bilo umestno, ker bi jeden pomen nasprotoval drugemu, samo nemško-avstrijski se pa vjerna, ker je nemštvo z avstrijsko mislijo tesno zvezano. Stvar se tedaj tako obrača, kakor bi češke ali pa poljske težnje nasprotovale Avstriji. S tem, da bi se levica imenovala samo klub Avstrijcev, bi se pa se ve da hotelo drugim očitati, da neso pravi Avstrijci. Tedaj stara pesem, Nemci hočejo druge narode sumničiti, da jim nedostaje avstrijskega domoljubja, če tudi sami svoje poglede radi obračajo v Bcrolin.
Minoli četrtek preteklo je šest let kar je grof TaallV prevzel ministerstvo. Razni listi, zlasti češki, pri tej priliki presoiajo politiko sedanje vlade. „Pokrok" misli, da je ta čas se dovolj jasno pokazalo, da se tudi brez levico da vladati. Sicer pa pravi ta list, da se mnogo ni doseglo, kar jo napovedoval prestolni govor. Glavni uzrok temu jo, da vlada sama ni bila jednako vneta za vse točko svojega programa. Najmanj se je brigala za narodnostne zahteve. Mislila je, da dotično narodnosti morajo še le priti k njej s svojimi zahtevami. Vsled tega je pa navstal oni čudni položaj, da se jo mej vlado in mej narodnostmi pogajalo kakor mej vlastmi, in so se vsake narodne pridobitve morale plačati z druzimi privolitvami. Ta način je bil izvođenju narodne ravnopravnosti jako škodljiv. Napominani list misli, da bi vlada bila morala točno določiti, kako daleč hoče izvesti narodno jednakopravnost. Ko bi bila določila vlada podrobno svoj program, bila bi morala skrbeti, da ga tudi izvede. Ko bi pa tega ne bila mogla, bi pa bila morala drugej vladi narediti prostora. Ko bi pa bila rešila tako narodno vprašanje, ne bi jej opozicija mogla očitati, da ni rešila svoje naloge. „Politik" misli, da moramo podpirati Taaftejevo vlado, če tudi nesmo dosegli vsega, kar bi želeli. — Kar se nas Slovencev tiče, moramo priznati, ako se ozremo nazaj, da smo pod sedanjo vlado kaj malo dosegli. Na Kranjskem se je nam res nekaj dovolilo, pa še to se prerado nekako po-
LISTEK.
Za dragocenim korenom.
(Iz življenja, Icltajslsiili. pog-ozctn-Uco-v.)
(Povest A. Ja. Maksimova, posl. I. P.) XIV.
Za ru de rim volkom.
(Dalje.)
Ko je jedenkrat sklenil ujeti živega rudečega volka, ni imel pred njim več prejšnjega praznover-nega strahu. Najprej je Seo-kvi proskal stezo, po katerej po njegovih mislih hodijo strašni rudeči volkovi, na njej skopal dve jami, kateri je bil pokril z vejami. Dva dni je zaporedoma ogledaval jami. Pa namesto volkov pali so notri sedaj lisica, sedaj vidra, sedaj rosomak. Jedenkrat pal je v jamo tudi plašljivi tibetski medved, katerega je Seo-kvi zjutraj našel že mrtvega. Kakor se je pokazalo, pal je bil medved v jamo, v katerej je že bila lisica, ter se je strašno prestrašil padca in novo družbe.
Seo-kvi vzbudil s solnčnim vzhodom in takoj je hitel na znano stezo. Čez pol ure hitre, mrzlično hoje po hosti, stopil je Mandžur k bližnjej volčjej
jami. Srce mu je bilo od težkega pričakovanja vspeha. Tresoč se, je opazil, da je pokritje raztrgano. Gotovo sedi v jami zver. Seo-kvi je previdno stopil in prestrašen umaknil se nazaj. Iz temne jame gledalo so ga oči svetle kakor goreče oglje. Nikako dvojbe ni bilo, da so to strašne oči hudega duha gošče — rudečega volka . . . Vspeh ostrašil jo Seo-kvija. Vedel ni, kaj mu je storiti, kako izvršiti drugo polovico začetega predrznega dela . . . Minulo je več kakor pol ure. Mandžur je še vedno stal malo proč od jame iu ni se upal pogledati ujete zveri. Ognjene oči so ga ostrašile, vzele mu pogum, kateri se je bil polastil vsega njegovega bitja, od kar je bil sklenil poiskati si sotesko Ula-Džana.
Seo-kvi je čutil, da nema dovolj poguma, da bi zgrabil volka in skopal mu oči, kakor je pravil Lonhou. Domišljevanje jo minulo. Pri tej priči se mu je začelo zdeti, da je oslepljen od neumne lakomnosti, lotil se nemogoče stvari. Zastonj si je dajal pogum s tem, da mu bode pomagal sam bo-žestveni Fo. Zastonj je razdraževal svojo domišljijo, kako bode, ko najde čudovito sotesko. Nič ni pomagalo. Seo-kvi se jo bal ganiti se. Prazno verni strah se ga je vedno bolj polastoval in napolnjeval
mu trepeče srce . . . Nazadnje ni mogel več prenašati neznosne muke in prestrašen je bežal od jame. Še le na tratini je Seo-kvi prišel k sebi. . . Ustavil se jo in onemogel je legel na travo pred ugaslo grmado.
Tresel se je, kakor preplašena zver, iščoča pribežališča. S čela so mu kapale na travo debele kaplje hladnega potu.. . Sedel je na jednem mestu, kakor bi bil prirasel k zemlji, in vlekel na ušesa v okrožujočej tišini . . . Minul je dolg dan. Nastopila je noč. Seo-kvi je še vedno sedel pri grmadi, ne da bi se bil kaj ganil ali pokazal kak znak življenja. Podoben je bil kamnitemu kipu. Kakor bi bil primrznil na njegovem bledem, onemoglem obrazu izraz strahu ... V tem se jo lačni volk že naveličal sedeti v temnej in mokrej jami ter začel je tuliti. Tulenje se je močno razlegalo v nočnej tišini. Kri je zaostajala Sco-kvi-ju v žilah. Zdelo se mu jo da se to tulenje vedno razširja in razširja in nazadnje razširilo se neznansko na široko. Zdelo so mu je, da se je vse grmovje napolnilo s tem tulenjem, da se jo vsa gošča oživela in zatrepetala od strašnega kričanja hudega duha . . . Seo-kvi je prestrašen pozabil narediti o^enj in okroževala ga je po-Interna. Pogled se mu je zgubljal v neprodrljivej
3564
lovičarsko izvaja. To, kar smo dosegli, se je pa še paralizovalo s tem, da se je baš pod sedanjo vlado mnogo tujih, slovenščine nezmožnih uradnikov nastavilo. Res, da se jih je tudi nekaj tacih prestavilo iz dežele, pa ti so le avausomli na vifija mesta in se nadomestili z drugimi, ki Beso nič bolj prijazni našej narodnosti, drugi so se pa bili nemogoče storili v deželi ter bi jih pri jednakih razmerah bila prestavila tudi prejšnja vlada. Na Spodnjem btir-skem in Slovenskem Koroškem se pa kaj pridno po-nenuuje, v Istri se pa podpira italijanski živelj na škodo slovanskega. Z jedno besedo: naš narod nema nobenega povoda posebno navduševati se za sedanjo vlado. Ako ostanejo razmere čez šest let še take, kakor so sedaj, pa že nikakor ne bodo smeli naši poslanci več te vlade podpirati, ako bodo hoteli veljati še za narodne.
Tako imenovana gospodarska stranka, katera se je vlani osnovala na Carskem, pa dosedaj ni mogla doseči nobenega upliva, hoče osnovati v Pragi avstrijsko kazino, katera bi imela delovati proti sedanji nemški kazini. Na ta način upa ta stranka pridobiti si več upliva v deželi in nemškim liberalcem in nacijonalcem pomanjšati veljavo. Z avstrijskega stališča bi bilo želeti, da se ta stvar posreči, če se pomisli, koliko zdražeb mej obema narodnostima je baš Praška nemška kazina zakrivila. — Predvčeraj bila je slovesna Intronizacija Praškega nadškofa grofa Schonborna. Te slavnosti se pa nemška društva neso udeležila. Ko se je predstavil deželni odbor manjkalo je treh članov, ki so Nemci. Praški župan je nadškofa nagovoril v češčini, na kar mu je nadškof tudi v češčini se zahvalil.
Cerkveni kongres hrvatskih in ogrr.sk i h Srbov bi se bil imel sniti 1. septembra po pravoslavnem koledarji. Ker pa baš tedaj pride cesar k manevrom v Požego, bil bi patrijarh Andjelić zadržau otvoriti ta zbor in ogerska vlada je zaradi tega zborovanje odložila na nedoločen čas.
1 nanje države.
Shoda avstrijskega cesarja in ruskega carja v Kromeriži udeleži se tudi grof Taaffe. Kakor ogerski listi pišejo, ta prisotnost Taaflfejeva ne bode imela nobenega političnega pomena. Ministerski predsednik pojde samo zato v Kromeriž, ker bode shod na avstrijskej zemlji. Ko bi se pa shod vršil na ogerskej zemlji, bi se ga pa udeležil Tisza. Grof Taaffe je pa kakor minister notranjih zadev tudi vrhovni načelnik policije in kot tak je treba, da se shoda udeleži. Da pa Ogri ne bodo pri tej priliki ponižani, pride k shodu ogerski minister Bela baron Orczy.
Vsi ruski listi nekako nezaupljivo pišejo, da se je angleški komisar sir Druniond Wolff odposlal naravnost v Carigrad. Na Nevi mislijo, da hoče Anglija skleniti zvezo s Turčijo, katera bi bila obrnena proti Rusiji. Ta zveza bi utegnila motiti mir, ko bi jo ne puralizovale dobre razmere mej Avstrijo, Rusijo in Nemčijo. Tako je upati, da so vkljub temu nasprotja mej Rusijo in Anglijo mirno poravnajo zlasti afgansko vprašanje reši mirnim potom.
V petek popoludne imel je amgleški parlament poslednjo sejo. Prestolui govor, s katerim se je zaključil, omenja nevspešne ekspedicije, ki je bila namenjena v Kartum ter hvali hrabrost vojakov in pomorščakov, ki so se jo udeležili. Smrt Mabdijeva bode olajšala Angliji izvršiti dolžnosti proti egiptovskemu vladarju in narodu, katere so jej naložili dogodki poslednjih let. Vlada bode si prizadevala še nadalje utrditi red v Egiptu. Z vsemi vladami je sedaj Anglija v prijateljstvu. Pogajanja z Rusijo zaradi Afganistana se nadaljujejo. Vlada je storila potrebne naredbe za varstvo Indije, meja se utrjuje. Wolrl'ove misije prostolni govor nič ne omenja.   Sedaj se začne volilno gibanje v Angliji,
kajti v novembru se snide že nova zbornica. Kdo bode zmagal pri novih volitvah je težko ugibati, ker je^vslcd nove volilne reforme se silno povekialo, število volilcev. Novi vohlci so večinoma taki, ki se dosedaj neso brigali*z$ politiko ter se tedaj resne ve, kako bodo volili. Sodi se, da liberalno, ker so jim liberalci naklonili volilno pravico.
Kakor se iz Kajire poroča, začne se te dni izplačevanje odškodnine onim, ki so bili poškodovani, ko so Angleži bombardovali Aleksandrijo. Ta stvar se je na dolgo ulekla. Dolgo so jo -ovirale slabe finančne zadeve v I'2gi]»tu. Še le sedaj, ko se je v Egiptu posrečilo dobiti precejšnjo vsoto na posodo, se more to zgoditi.
Novejša poročila iz Anama zatrjujejo, daso bile prejšnje veati, koliko kristijanov je bilo tam pobitih, nekoliko pretiran. Pobitih je samo kakih sto, nikakor pa ne na tisoče.
Dopisi.
Z Dunaja 16. avgusta. [Izvirno poročilo.] Vsprejem v Prago potujočih Slovencev na Dunaji dne 15. avgusta bil je nepričakovano srčen. Dunajski listi od petka prinesli so skoro vsi natančne vesti, kako da nameravajo Dunajski Slovani vsprejeti Slovence v avstrijskej prvostolnici. Vsled tega zbralo se je v praznik že ob VjfJ. uri rano na južnem kolodvoru na stotine slovanskega občinstva, osobito Slovencev in raznih deputacij tukajšnjih slovanskih društev. Vlak s slovanskimi gosti pa se je zakes-nil za 3/4 ure.
Na peronu in zunaj perona stalo je občinstvo, a odbor slovanskega pevskega društva skrbel je za red in naredoval, da bi pri vsprejemu pri tolikem številu željno pričakujočih ne nastalo nereda.
Okolu 3/4 na sedem pripeljal se je vlak. Na jednej strani obširnega perona stalo je obilo ljudstva, deputacije itd., a na drugi strani postavili so se potujoči Slovenci. Komaj se je slišal glas slovenski ter prikazali se odborniki s slovanskimi troboj-kinii kokardaini, že je vrelo vse občinstvo Slovencem nasproti, a trajalo je nekaj trenotkov, da se je vspostavil red na peronu. Pred Slovence stopi predsednik slov. pevskega društva g. dr. Lenoch ter po presrčnem, jedrnatem govoru v češkem jeziku kliče Slovencem presrčen „dobro došli".
G. Hribar zahvaljuje se v navdušenem govoru v slovenskem in češkem jeziku za presrčen vsprejem od strani Dunajskih Slovanov. Dr. Lenoch biti po končanem odzdravu h g. Hribarju ter ga objame in poljubi. G. Pukl pozdravil je došle goste v kratkem govoru v imenu Dunajske slovenske kolonije. Vsprejem slovenskih gostov bil je presrčen in v marsikojega očesu videl si igrati solze veselja in ginenja. Na naglonia privre vlak in ker je bilo toliko občinstva na peronu, slišal si glasove, naj si pred nezgodo varuje vsak življenje. Vse občinstvo in slovenski gostje podali so se potem na prostor izven perona, kjer so se razdeljevale za večerno slavnost ustopnice mej Slovence ter se jim naznačila stanovanja v privatnih hišah. Gg. duhovniki šli so stanovat v katoliško ressourso, nekateri pa so dobili stanovanja v hotelih. Dopoludne so si ogledovali gostje razne znamenitosti in cerkve Dunajske, opoludne bil je skupen obed v hotelu „Zillinger", kjer pa je bilo premalo priprave za slovenske goste.
Popoludne šli smo nekateri gledat v znamenit Pra-ter, drugi počivat, a tretji na razne strani »Dunajski'. Slavnost zvečer bila je nepričakovano .sijajna. Velika dvorana in vrt prenapoljena. Gostje in vse občinstvo neizmerno navdušeni. Ljubljanske čitalnice pevci peli izborno. — Natančneji opis znamenitega večera sledi.
i Iz Ajdovščine 12. avgusta. [Izv. dop.] V „Slovenskem Narodu", z dne 11. avgusta t. 1. bil je dopis iz Ajdovščine, v kojem se poroča o dijaški veselici v Vipavi, ki bode v dan 23. avgusta. Gotovo se je po pomoti zapisalo: dopis iz Ajdovščine, mesto: {j„dopis iz Vipave," ker le tako umeje se dopis.
Veselica bode, kakor se kaže, res velikanska! Naš trg bo tačas ves prazen, ker vsa gospoda se popelje ta dan v Vipavo, kjer bode dovolj zabave. Kakor sem čul od nekega tukajšnjega gospoda, napovedanih je tudi iz Gorice mnogo gostov, isto tako iz Trsta, — vse lahko umevno, ker noben odličen rodoljub neće v dan take slavnosti doma ostati. Dan 23. avgusta je jako dobro izbran, ker bode v isti radi uzidanja spominske plošče r. Kocijančiča mnogo naše duhovščine v Vipavi. Vsa ta gospoda udeležila se bode besede in zatem banketa.
Ni se treba neplesajočej gospodi bati, da bi se mej plesom dolgočasila.
Mi se moramo dijakom čuditi, s kako vztrajnostjo agitujejo za to veselico. Po vseh Brdih po Tolminskem in po Krasu prodajajo ustopnice.
Posebno Brici pokazali so se jako narodne, ker pokupili so okolu 80 ustopnic. Pri tej priliki moramo opozarjati si. občinstvo, da se glede na blagi namen, čisti dohodek namenjen je o t r o š k e m u vrtu v Gorici — radodarnosti ne stavijo meje. Kdor tedaj more, ne gledaj na malo svotico, katera donese v prihodnosti slovenskemu narodu sto-teren sad.
1/, Hohiiijske Bistriee 16. avgusta. [Izviren dopis.] Včeraj vršilo se je slovesno blagoslovljene tukajšnje nove cerkve. Za to slovesnost delale so se priprave skoro celi mesec.
Posebno izvrstno odičena bila je Bistrica iu gotovo ni še nobena slovenska vas imela lepše praznične obleke, kakor jo je imela Bohinjska Bistrica takrat in tudi vsa Bohinjska dolina.
Od Koroške Bele dalje v Bistrico stali so skoro neštevilni slavoloki prav okusno postavljeni z lepimi zlatimi napisi.
V Bistrici stali so od mosta do cerkve visoki mlaji, kakor po vsej vasi, na mlajih pa so plapolale slovenske zastave.
Slavoloki po vasi bili so še posebno okusno narejeni.   V petek popoludne pričakovala je deputacija škofa v Bohinjski Beli, kjer je bil, ko se je 1 pripeljal škof iz Lesec, obed.   Po vsej dolini, v ; vsaki vasi gromeli so topiči pri prihodu visocega gosta.
V Bitinjah čakala je narodna konjica, 12 krepkih fantov na konjih, z zastavami v roki škofa, ter ga spremila v Bistrico. Vsa Bistrica bila je v zastavah, iz vsacega okna visela je narodna trobojnica, vse je bilo z zelenjavo opleteno. V soboto vršila se
megli . . . Kakor bi se bila najedenkrat ta megla razdelila, pokazovale so se čarovne luči in čudno plesale in rezale zrak z jako svetlimi bliski. Seo-kviju so ustajali lase na glavi. Zdelo se mu je, da okrog njega skačejo hudi duhovi in stegujejo k njemu svoje ognjene cape . . . Mandžurjevi živci tega neso mogli več prenašati . . . Seo-kvi je prestrašen ustal iu bežal, sam ne vedoč kam iu divje kričal v nočni zrak. Zdelo se mu je, da se za njim podi cel trop hudih duhov, da potresajo vrhove okrožujočih dreves, kakor bi žugali begunu, kakor bi mu hoteli pregraditi pot. . . Mandžur je bežal po stezi, kakor bi bil zblaznil, pa instinktivno je vedel za vsak ovinek. Bežal je tako dolgo, dokler mu ni zmanjkalo močij. Pa pri tej priči pal je, nesrečni Mandžur, kakor bi (ga bila podrla kaka nevidna sila, in onemogel, opraskan, brez čustev prav v gošči . . .
XV. Dr ven je.
Ko je Lonhou zgubil sled Seo-kvijev, sklenil je vrniti se nazaj pod hrib, tam prenočiti in zjutraj začeti znova iskati sled. Dobro jo vedel, da od tega iskanja zavisi sreča vse družbe in sklenil le tedaj opustiti zasledovanje zvitega Maudžurja, ako ne bode nikakor moči najti njegovih .sledov.
Noč je srečno minula. Ko se je razsvetilo, ustali so v mokrej travi in začeli lezti na hrib po istej stezi, po katerej so prejšnji dan prišli v sotesko. Lonhou bil je prepričan, da je Seo-kvi šel po istej stezi na hrib, po katerej je bil prišel s hriba, potem pa odšel v drugo sotesko. Treba je bilo poiskati, kam ravno se je nagnil. Ko so lezli po strmem klanci, je pazil, da bi zagledal kje mej zverinskimi stopinjami Mandžurjev sled. Ki-se in Li-fu sta energično pomagala starejšini iskati. Ko so prišli na hrib, razšli so se po stezi, ki se je vila prav po njegovem vrhu. Lonhou šel je na desno, Ki-se in Li-fu sta jo pa obrnila na levo .. . Brez vsega vspeha iskali so celih deset ur. Preiskali so vse steze, pogledali v vsako pokotino — pa zastonj. Kakor bi se bil v zemljo udri Seo-kvi. Noč je je prisilila ustaviti iskanje. Trudni in strašno sestradani zbrali so se pod košato cedro, povečerjali kake korene in ulegli se spat. .. Sledeča dva dni sta ravno tako minula, Lonhou je začel obupavati.
— Ako ga jutri ne najdemo, rekel je predzadnji dan svojega iskanja, moramo se vrniti domov. Do zime ga ne moremo iskati. . . Tako smo že sestradani, od kar jemo samo razno korenje.
Drugi dan so energično nadaljevali iskanje in slučajno z vspehoni.  Korakajoč po stezi, ki se je
jedva poznala, zagledal je Lonhou nekoga bose noge ki so molile iz grmovja s petami kvišku. Očividno je bilo, da je neznani človek ležal na obrazu. Njegovo truplo se ni videlo. Bilo je v neprodrljivej gošči. Starejšima je tekel k mirno ležečemu človeku. Ni dvomil, da vidi pred seboj noge Seo-kvi-ja, kateri je napravil tovarišem toliko mučnih dalj.
— Hajda, hajda!. .. Seo-kvi!. . . zaklical je Lonhou tovarišem.
— Kje je!? . . . Kje!? vprašala sta začudena Ki-se in Li-fu ter hitela za starejšino.
Tu leži, crkneni pes! rekel je ves zasopljen Lonhou in jezen je udaril s puškinim kopitom po bosih nogah, molečih iz grmovja. Li-fu je s strahom in pomilovanjem gledal ožuljene in okrvavljeno noge, ki so se videle v lepej svetlezelenej travi.
—Hej, potegnite ga na stezo! zaukazal je Lonhou.
Ki-se in Li-fu sta ga zgrabila za noge in potegnila k sebi.... Pa ni se premaknil z mesta ... Potegnila sta močneje . . . Nekaj je počilo, pa truplo se nikakor ni premaknilo iz grmovja, kakor bi se bilo priraslo za zemljo.
Najbrž se je ta crknen pes pred smrtjo z zobmi za kaj prijel... Le močneje potegnita! 1 je zlobno zaklical Lonhou in sam prijel za noge. (Daljo p rib.)
je slovesno blagoslovljenje nove cerkve, pri katerej priliki se je zbral ves Bohinjski narod. Zvečer bila ^je velikanska.bakljada, kakeršne še velika mesta ne -priredijo. Požarna hramba v praznični opravi, na čelu z godbo, pevci, za njimi Bohinjski fantje z bakljami lin lampi jim i, kakih 300, korakali so po vasi, ter-se vračajoč ustavili pred farovžem, kjer so pevci za podoknico pod vodstvom g. Bernarda, učit. iz Škofje-loke, zapeli več pesnij. Knezoškof prišel je na okno, ter i prav .prijazno zahvaljeval se za prirejeno mu podoknico. ■ Naposled prišel je doli moj pevce in se še •posebno zahvalil pevcem in vsem, na kar je zagro-melo iz tisočerih prsij „živio!" knezo-škof. Jednako ponavljali so se živioklici pri cesarski pesni, katero je vsa množica razoglava poslušala. Bistrica bila je lepo razsvetljena, bengalični ognji užigali so se pred cerkvijo, brezštevilno raketov in umeteljnih ognjev švigalo je po zraku, ne le v vasi, temveč tudi po gričih in gorah daleč okolu.
Na brinih gorelo je do 50 kresov na najvišjih planinah. Krepki slovenski Bohinjci pokazali so, da umejo ceniti zasluge svojega župnika,! kateri je Bohinj povzdignil na tako stopinjo, ter jim kljubu nezgodam in zaprekam sezidal — tako lepo veliko cerkev, da jej skoro nema para na Kranjskem, pokazali so, da spoštujejo verhovnega dušnega pastirja, svojega škofa. Videli so ta dan tujci, katerih se mnogo nahaja na Gorenjskem in katerih se je mnogo udeležilo redke te slavnosti, da tu biva rod, kateri ne zasluži, da ga židovski Dunajski listi grdijo in opisujejo, kakor bi bili le barbari.
Novo izvoljeni državni poslanec g. knez Win-dischgratz udeležil se je tudi te slavnosti in je bil gost g. župnika in na strani škofa.
Cerkev je veličastna, velika, visoka, zidana v gotiškem slogu, v njej je prostora za več, nego 4O00 ljudij. Čuditi se mora človek neumornemu g. župniku Mesarju, da je po vseh težavah, po veliki nesreči in ovirah postavil tak hram božji, kateri ima na čelu skoro meter visok napis: ,.Tu je hram božji in vrata nebeška" v zlatih črkah. Bistrica ima svojo požarno brambo, ki je mnogobrojna ter ima slovensko komando, pevski zbor, katerega vežba g. Bernard, ki je pa umetnik tudi v pirotehniki, kajti vse umeteljne ognje naredil je on sam.
Bohinjski Bistrici manjka le še narodnega društva in tudi to se bode vstanovilo. Kakor se čuje, nameravajo nekateri rodoljubi ustanoviti čitalnico ali vsaj bralno društvo. Korak je storjen, le še nekoliko dobre volje pa bo šlo gladko.
Slavno uredništvo »Slovenskega Naroda"
v Ljubljani.
Na podlagi §. 19 tisk. zak. zahtevam, da sprejmete v svojem listu sledeči stvarni popravek, in sicer, kakor zakon veleva, na istem mestu in z istimi črkami, kakor dopis, kateri se ž njim popravlja.
V štev. 180 »Slov. Naroda" z dne 10. avg. 1.1. se čita v nekem dopisu iz Rudolfovega sledeči odstavek :
»Kaj pa je g. Šuklje storil, da bi si privabil 104 nemške glasove? On je kar naravnost z Dunaja „Charto blanco" poslal na nemško stranko v Rudolfovem, „da naj svoje želje na njo napiše, ker obljubi jej že naprej vse" (!). Kaj pa k temu pravite g. dr. Poznik?
Na to očitanje mi jo odgovarjati, da je vest »Slov. Naroda" o mojem pogajanji z nemško stranko V Rudolfovem po vsem neresnična in izmišljenu. Istina je sicer, da mi je g. plem. Lehmann, umirovljeni c. kr. stotnik v Rudolfovem, kot zasebnik, a ne imenom svoje stranke izražal dvoji želji, jedno tikajočo se ljudskega šolstva na Kranjskem, drugo pa zadevajočo naše srednje Sole, po katerih se naj ohrani sedanji status quo v jezikovnem oziru. Na prvo terjatev odgovoril sem aflirmativno, v tem smislu namreč, da ne čutim potrebe, predrugačiti deželne šolske zakone v to svrho, da se duhovščini na ljudskih šolah večje pravice odmerijo, nego jih uživa sedaj, glede druge terjatve pa je bil moj odgovor uže iz strokovnjaških razlogov negativen, odbiju jor.
To je bil konečeu rezultat mojega dopisovanja z g. plem. Lchmann-om, nobenemu drugemu pristašu nemške stranke v Rudolfovem nisem niti besedice pisal. S tem je tedaj zadostno označeno in ocenjeno vse, kar poroča „Slov. Naroda" dopisnik v omenje-
nem dopisu o mojih obljubah, in bianco storjenih nemški stranki v Novem Mestu.
V Radovljici 12. avg. 1885.
Prof. Fr. Šuklje.
Pravila družbe sv. Cirila in Metoda.
Družbe ime in sedež. §. 1. Družba sv. Cirila in Metoda ustanavlja se za Kranjsko, Štajersko, Koroško in Primorsko (Goriško, Trst in Istro). Vodstvo in sedež ji je v Ljubljani.
Družbe namen. §. 2. Družbe namen je vsestranski podpirati in pospeševati slovensko šolstvo na katoliško-narodni podlagi.
V ta namen družba za slovenske otroke na-pravlja in vzdržuje šole in otroške vrtove ali pomaga napravljati in vzdrževati jih, nastavlja učitelje, dovoljuje podpore in nagrade, izdaja primerne spise in knjige.
Dobava denarnih pomočkov. §. 3. Družbeni denarni pomočki so:
a) Doneski družbenikov;
b) darila in volila;
c) z oblastvenim privoljenjem narejeni nabori;
d) prihodki od napravljenih besed, zabavnih besed, zabavnih shodov, dramatičnih in drugih dopuščenih iger, beril in razlag.
Družbeniki. §. 4. Družbeniki so:
a) Pokrovitelji, ki plačajo jedenkrat za vselej najmanj 100 gld.;
b) ustanovniki, ki plačajo jedenkrat za vselej 10 gld.;
c) letniki, ki plačujejo po 1 gld. na leto;
d) podporniki, ki plačujejo po 10 kr. na leto, in
e) častni udje, katere po nasvetu družbenega vodstva izvoli velika skupščina zarad njihovih zaslug za družbene namene.
Družbenik smo biti vsakdo, moški, ženska ali pravna oseba, ki se oglasi, da če izpolnjevati družbene dolžnosti.
Družbeno vodstvo jemlje te oglase na znanje in sme sprejem odreči, ne da bi mu bilo treba povedati zakaj.
Družba je ustanovljena, kakor ji je najmanj 20 pod a), b) in c) omenjenih družbenikov pristopilo. Dokler se pravilno družbeno vodstvo ne izvoli, oskrbljuje ustanovni odbor vsa družbena opravila. Družbenikov pravice in dolžnosti.
§. 5. Vsak družbenik je dolžan družbeni namen po svoji moči pospeševati, zlasti svoj donesek praviloma v začetku vsakega leta redno plačevati.
Pokrovitelji, ustanovniki in letniki imajo pravico prihajati na zbore tiste poddružnice, pri kateri so; udeleževati se posvetovanja in glasovanja, ter nasvete staviti.
Pri velikih skupščinah smejo ustanovniki in letniki biti poslušalci. Častni družahniki in pokrovitelji imajo tudi na velikih skupščinah posvetovalno in glasovno pravico.
Podporniki se udeležujejo samo zborov svoje poddružnice kot poslušalci. Vsi družbeniki prejemajo družbena razglasila pod uveti (pogoji), ki jih družbeno vodstvo ustanovi.
Izstop iz družbe.
§. G. Vsak sme iz družbo izstopiti, kedar hoče, samo, da to prvomestniku svoje poddružnice naznani; vendar mora letuino za tisto leto še plačati. Tako, ki družbenemu namenu nasproti delajo, sme družbeno vodstvo izključiti. Proti taki izključbi se je moči v 4 tednih pri družbenem razsodništvu pritožiti. Opraviteljstvo.
§. 7. Družbene reči opravljajo:
a) poddružnice in njih načelništva;
b) velika skupščina;
c) družbeno vodstvo;
d) družbeno nadzorništvo in
e) družbeno razsodništvo.
Poddružnice.
§. 8. Poddružnice se lahko napravijo v vsakem kraji, kjer je najmanj 20 družabnikov. Vsak družbenik mora pristopiti k jedni poddružnici, katero si sam izvoli. Večja mesta se lahko razdele na več poddružnic.
Poddružnice načelništvo.
§. 9. Vsaka poddružnica si izvoli izmej svojih družbenikov prvomestnika, zapisnikarja in blagajnika. Ti trije so poddružnično načelništvo. Ako je treba, izbere se tudi v.sakemu po jeden ali več namestnikov. Če kateri njih odstopi, sme si načelni-
štvo za čas do prvega letnega zbora namestnika izmej družbenikov izbrati.
Poddružničnega načelništva pravice in dolžnosti. §. 10. Poddružnično načelništvo sprejemlje družbenike, pobira njih doneske in posreduje mej družbeniki in družbenim vodstvom. Ono pošilja vsacega pol leta zapis pristopivših in odstopivših družbenikov in pobrane doneske družbenemu vodstvu. Temu naznanja tudi poddružnične sklepe in želje in mu podaje, ako zahteva, poročila in svoje mnenje. (Konec prih.)
Domače stvari.
— (Koroško deželno razstavo) obiskal bode cesar v 9. dan septembra popoludne. Zaradi tega visokega pohoda podaljša se razstava do 12. septembra 1.1.
— (Imenovanje.) G. Lorenc Krištof, profesor na gimnaziji v Mariboru, imenovan je ravnateljem na mestnem dekliškem liceji v Gradci. — Gosp. dr. Teter Tom as in imenovan je učiteljem veronauka na c. kr. državni realki v Trstu.
— (Umirovljenje.) Gosp. Avgustu Wurz-bach-u, c. kr. vladnemu svetniku v Ljubljani, naznanila se je povodom njegovega umirovljenja Najviša zadovoljuost na mnogoletnem zvestem in izvrstnem službovanji.
— (Premeščenje.) Gosp. pristav Pram-berger preselil se je preteklo soboto iz Maribora v Laški trg, kjer prevzame vodstvo sodnije.
— (Beseda slovenskega delavskega pevskega društva „Slavec") preteklo .so-boto odlikovala se je po bogatem in vseskozi dobro izvajanem sporedu. Vojaška godba svirala je vse točke jako vrlo, zbori pa so bili tako krepki iu ubrani, da so vzbujali vsestransko polivalo. Pri tej veselici sodeloval je gosp. Meden in pel solo v Ned vedo vem »Popotniku" in v Vol ari cev i skladbi „Oj z Bogom, ti planinski svet!" Da je obakrat izborno pel in da sta se morali obe točki ponavljati, umeje se ob sebi. Napomiuana Volaričeva skladba in pa Stegnarjev zbor „Slavec in pevec" s tenor in bariton samospevom (pela gg. Pav-šek in Perdan prav dobro) prikupila sta se poslušalcem zelo in v repertoiru naših veselic jima je odlično mesto gotovo. Vrt čitalniške restavracije bil je tem povodom okusno okrašen, občinstva prilično mnogo, zabava pa tako intenzivna, da smeta društvo „Slavec" in njega vrlo vodstvo biti zadovoljna in ponosna. Glede kegljanja na dobitke, dobili smo naslednje podatke: Včeraj zvečer razdelili so se dobitki. Kegljalo se je je 660 serij. Prvi dobitek (na-poleondor) dobil je g. Zornik z 19 keglji; 2. dobitek 4 gld. z 18 keglji g. Zalaznik; 3. dob. 3 gld. z 18 keglji g. Srčnik; 4. dob. 1 gld. s 17 keglji g. Hribar; 5. dobitek za največ serij 2 gld. g. Zalaznik. Šaljivi dobitek ostal je društvu in so je potem na dražbi za 2 gld. 10 kr. prodal.
— (Ljubjanski veterani) praznovali so zadnjo soboto kaj lepo in slovesno rojstni dan svojega pokrovitelja presvetlega cesarja. Vrt gostilnice „Pri kroni" bil je do zadnjega prostora zaseden in krasno odičen s cosarskimi, narodnimi in mestnimi zastavami in s transparentno razsvitljonimi podobami cesarja in cesarice, prestolonaslednika in njegove prevzvišene soproge. Društveni predsednik ma-gistratni koncipist g. Mihalič, napil je v slovenskem jeziku, tri krasno mišljene napitnico presvetlemu cesarju, cesarski rodovini in avstrijskej vojski. Veterani vsprejeli so navdušeno to hapitnice. Veteranska godba svirala je prav dobro in zabava bila je prav srčna in živahna.
— (Za hrib o laz ce.) Na Grintovci (2559 m = 8100') bili so v 11. dan t. m. gosp. Simon Robič, znani naravoslovec, nek botanik iz Draždan, nek hribolazec z Dunaja in M. Kos, učitelj v Ve-lesovem. Razgled bilje prekrasen. Gosp. Kadil-nik šel je včeraj na Triglav.
— (Iz vagona skočil) je zadnji petek ob G. uri zvečer na Ljubljanskem južnem kolodvoru neki dijak. Namenjen je bil na Gorenjsko, a se je po pomoti vsedel v brzovlak, ki odhaja malo pred gorenjskim vlakom v Trst. Ko iz vagona pogleda in uvidi bvojo zmoto, vrže najprej svojo prtjago skozi okno, potem pa skoči še sam za njo. Zgodilo se mu ni nič, dasi je brzovlakpe precej hitro vozil, a zagovarjati se bode imel zaradi prestopka železniških predpisov pred policijo.
— (Dijaška veselica v Vipavi. | Dobili smo naslednji dopis: Na zahtevanje odličnih rodo-
ljubov priredi se v dan 23. avg. po besedi za ne-plesajoče gospode banket v Čitalničnih prostorih. Ona gospoda, koja se ga misli udeležiti, naj blagovoli javiti se podpisanemu vsaj do petka 21. t. m. Tudi bi nam bilo drago, da vsak udeleženec banketa priloži javljajoč se jeden goldinar. Ajdovščina dne 15. avg. 1885. za odbor dijaške veselice v Vipavi: Feter Defranceschi.
— (Nezgoda.) Dne 14. t. m. zvečer pride dacar v klet trgovca A. Setišnika v Stobu pri Domžalah, da bi sod špirita zapečatil. Ko je s svečo in pečatnim voskom manipuliral, pade goreč utrinek pečata na sod pri vehi, špirit se užge in v trenotku sod z močnim pokom raznese, da se špirit po tleh razlije. V kleti je stal tudi sod petroleja, ki se tudi vname. Zopet nov pok, da se je slišalo po celej vasi. Močan puh zaloputne duri ter vrže gospodarja in dacarja ob tla. Ljudje prihitijo, odprejo kletne duri in vidijo, da sta obe gospodarjevi roki goreli. Mož trpi strašanske muke, ker se mu je na obeh rokah vrhnja koža olupila. Bode li ozdravel, pi Se gotovo.
— (Ljudska knjižica) I. del I. tečaja lično in močno vezana v platno po 1 gld. 20 kr. dobiva se pri Jan. Leonu v Mariboru. Posamične platnice od najfinejšega platna s črno utisneno sliko od zavitka po 30 kr., z vezanjem vred po 50 kr,
— (Nova skladba) izšla je pod naslovom: „Sveta maša za mešani zbor s Bpremljavo orgel (ad lib.) postavil in prečastitemu gospodu gospodu Blažu Šokliču, župniku in knezoškofijskemu svetovalcu, v vsi ponižnosti poklonil Janez C a r 1 i, orga-nist mestne farne cerkve v Škofji loki. Op. 2. Cena 50 kr. 1885. Založil skladatelj. — Natisnila Klein in Kovač v Ljubljani". — Po pošti 2 kr. več. Dobiva se samo pri skladatelji.
— (Vabilo k dijaški veselici) v Vipavi dne 23. avgusta 1885 ob 7. uri zvečer v slavljenje petdesetletnice S. Jenka. Spored: 1. „Cesarska-Na-prej". Svira orkester. 2. Pozdrav gostov. 3. A. For-ster:  „Pobratimija", zbor.  4. Slavnostni govor.
5. »Potpourri slovenskih pesni", svira orkester.
6. Deklamacija. 7. A. B. Towačovsky: ,,Sporočilo", zbor. 8. F. S. Vilbar: „Mornar", bariton-solo s spremljevanjem na klavirji. 9. Artot: „Souvenier de Billini". Fantasie brillante. Gosli s spremljevanjem na klavirji. 10. J. Kocijančič: »Njega ni", zbor. — Ples. — Ustopnina k veselici 50 kr., k plesu GO kr. Čisti dohodek je namenjen otročjemu vrtu v Gorici.
— (Delavsko Podporno Društvo v Trstu, pod pokroviteljstvom Nj. Vis. ces. Rudolfa.) Todpisani odbor naznanja vsem družabnikom in družabnicam, da bode društvo v nedeljo, dne 23. t. m., slovesno obhajalo rojstni dan svojega pokrovitelja, cesarjeviča Rudolfa in obletnico blagoslovljena društvene zastave, in sicer zjutraj s cerkveno slavnostjo, zvečer pa z veliko besedo in plesom v gledišču „Fenice". Spored cerkvene slavnosti: Zjutraj ob lxk uri zbero se družabniki pred društvenim stanovanjem, Acquedotto št. 11. — Od tam gredo ob 78/* uri v slovesnem sprevodu v cerkev sv. Antona novega v tem le redu: Na čelu godba, potem zastava, za njo predsedništvo in odbor, potem družabniki po štirje in štirje. Družabnice pričakujejo sprevod v cerkvi v presbiteriji. Točno ob 8. uri se začne slovesna sv. ma&i, pri katerej poje društveni pevski zbor Anton Nedveiiovo slovensko mašo: „K tebi srca povzdignimo". Spored besede, katera bode v gledišči „Fenice": 1. D. Jenko: „Naprej!", veteranska godba. 2. Nagovor predsednikov. 3. „Cesarska himna", svira godba in pojo vsi pevski zbori. 4. J. Bendl: „Svoji k svojim", zbor, pojo Barkovljanski pevci, društvo „ Slovanska Vila" in društveni pevci. 5. Slavnostni govor, govori g. J. R. G. V. Klaič: „Misli moje", čveterospev, pojo društveni pevci. 7. Rieder: „Potpouri iz slovanskih napevov", veteranska godba. 8. J. Gorazd: „Mi vstajamo", deklamacija, gospica Č. 9.1, pl. Zaje: „Hrvaticam", pojo „Rojanski pevci", »Slovanska Vila", „Zora", „Zvon" in društveni pevci. 10. # * # Šaljivi prizor. 11. J. Stritar: „Stara Bolgarka", de-klamuje okoličanka gospica N. 12. Dr. B. Ipavec: „Slovence sem", pojo vsi pevski zbori. 13. I. Titi: »Slovanska sinfoiiijV, veteranska godba. 14. Ples. (Ako mogoče, bode o polunoči „Kolo".) Začetek točno ob 7. uri zvečer. Ustopnice k tej besedi in plesu stanejo 30 kr., ter se dobivajo od 15. t. m. naprej V društveni pisarni, v prodajalnici g. Franc Žitka, Corsia Stadion št. 1 in pri glediščni denarnici.
Odbor „Delav. podpornega društva".
Izdntclj in odgovorni urednik: Ivan Žel ozn i k ar.
— (Razpisana mesta.) 1. Okrajnega sodnika v Mariboru in v Laškem trgu. 2. Svetniškega tajnika pri okrožni sodniji v Celji. 3. Sodnijskega pristava pri okrožni sodniji v Celji. Prošnje do 23. t. m. — Na gimnaziji v Mariboru mesto učitelja za naravoslovje kot glavno stroko, za matematiko in fiziko kot postranski stroki. Prošnje do 31. t. m.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Brno 17. avgusta. V Prago potujoči Slovenci navdušeno vsprejeti, češki pisatelj Robec pozdravil jih v slovenskem govoru. Hribar odzdravil v slovenskem in češkem jeziku. Gromoviti „Na zdar" klici spremljajo potovalce do hotela, kjer so se nastanili. Zvečer priredili Čehi Slovencem v češki „Besedi" koncert. Navdušenje velikansko, petje Slovencev prouzročilo nepopisljiv učinek. Rebec v krasnem govoru slavil veleuma Gregorčiča.
Beljak 17. avgusta. Včeraj trčila pri Borovlji dva tovorna vlaka, vsak z dvema strojema. Stroji nepoškodovani, trije prazni vagoni prevrnili so se čez nasip. Izmej osobja nihče poškodovan.
Berolin 17. avgusta. Kalnoky povrnil se je na Dunaj.
Atene 17. avgusta. Turško vojno bro-dovje obkolilo otok Samos z izgovorom, da zaradi ljudskega številjenja, v resnici pa zaradi sovraštva mutesarifa Rodoškega proti kristija-nom. Prebivalci prosili so velevlasti za posredovanje.
Pariz 15. avgusta. Včeraj na Španjskem 4652 osob za kolero zbolelo, 1704 umrlo. Iz dveh provincii ni poročil.
Marseille 15. avgusta. Po ulicah gori vsako noč veliko ognjev. Včeraj umrlo 52 osob, mej njimi 16 otrok.
Meteorologično poročilo.
Dan	Cns opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mokri na v mui.
; 14. avg.	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	738112 ram. 739-1 <j mm. 739 08™.	172nC 20 2° C 160° C	si. jz. si. jvz. si. vzh.	obl. obl. jas.	2-G0mra. dežja.
£«> 17. zjutraj c«   2. pop. >rf 9. zvečer ~ 1		74038 mm. 739 42 mm. 73998 mm,	14- 4" C 22 2'(J 15- 4"C	si. zali. si. vzh. al. vzh.	jas. jas. ja».	0-00 mm.
16. avg.	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	740-34 ram. 738-38 mm. 738 32mm.	104° C 22 6" C 15-4° C	si. H/.ll. si. vzh. Sl. H7.ll.	jas. jas. jaB.	0.00 mm.
Srednja temperatura 17*80, 173° in 161°, za 1'6°, 2-0° in 8*0° pod normalom.
ID-cLuajslsia, "borza,
dne 17. avgusta 1.1.
(Izvirno tolegrafično poročilo.)
Papirna renta.......... 82 gld. 90 kr.
Srebrna renta........,  . 83 „ 60 „
Zlata rotita........... 109 „ 15 „
5°/0 marčna renta......., . 99 „ 95 „
Akcije narodno banke....... 875 „ — „
Kreditne akcije......... 288 „ 10 „
London .... ...... 124 „ 80 „
Srebro............ — „ - „
Napol............ 9 „ 89 „
C. kr. cekini   .......... 5 „ 90 ,
Nemške marke......... 61 , 2(1 „
4°/o državno srefke iz I. 1854  250 gld 127 , 25 „
Državne srečke iz 1 18(M        100 gld. 168 „ — „
4°/0 avstr. zlata renta, davka prosta.  . 109 „ 15 „
Ogrska zlata renta 4°/0...... 98 » 65 ,
»    papirna renta 5°/0...... 92 „ 30 »
5"/0 Štajerske zemljišč odvez, oblig. .  . 104 „ — „
Dunava reg srečke 5°/n  .   .    100 gld. 11G „ 50 „
Zemlj. obfi avatr. 4l/„°/0 zlati zast listi . 124 »50 „
Prior, oblig Elizabetino zapad, železnice 115 „ — „
Prior, oblig Ferdinandove sov. železnice 106 „25 ,
Kreditne srečke.....100 gld. 179 „ — „
Rudolfov« srečko.....                   10  „ 18 „ 50 „
Akcije anglo-avstr. banke .   .   120   „ 99 » — „
Trammway-društ vel j. 170 gld a. v. .  . 193 » 2C „
t
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjam, da je moja jedina preljuba hčerka
VILJELMINA
v soboto 16. avgusta po kratkoj bolezni v nežnej starosti mirno v Gospodu zaspala,
V Ljubljani, dno 16. avgusta 1885.
Katinka Bartol,
(477) učiteljeva vdova.
Poslano.
(7-27)
GLAVNO SKLADIŠTE
najčistije fužne
"KISELINE
poznate kas najbolje okrepljujuće piće,
I kas Izkuian liek proti trajnom kašlju pluoevine I želudca bolesti grkljana I proti mčhirnlm katara,
MNKK MATTONIJA
Karlovi vari i VVidn.
Pohištvo
(478-1)
na Visokem pri Krnn|l so po nizki ceni proda ali
so pa tudi da za več let v najem. Pri hiši sta tudi 2 lepo zasajena vrta, keglJISee iu vodnjak. Ta hiša bila bi posebno pripravna za kakega vinskega ali lesnega trgovca. Kaj več se izvč pri Jnneia Panlic-i, vulgo Tabor, na Visokem.
Naznanilo in priporoma.
S Bledečim naznanjam uljudno slavnemu p. n. občinstvu, da Beni kupil od mojega očeta gospoda Ernesta Sirce
Z
trgovino
Dolgoletna zvedenost in pa za to podvzrtjo potrebni k»pital dajeta mi poroštvo, da mi bode mogočo v vsakem obziru ustreči zahtovanju Ča-Btitega občinstva.
V Žavci, dne 20. julija 1885.
(474-2) JOSIP SIRCA.
Podpisani si usojain uljudno naznanjati, da sem otvori 1
sladicarski obrt
na Turjaškem trgu št. 1.
Ko sem žo več let delal pri najboljših obrtih take vrste, morem »vojim čestitim p. n. naročevalcein zagotavljati, da se bodem prizadeval opravičiti z dobrini, lepim in cenim hlapim zaupanje, ki se bode v me stavilo. — ČaStitim trgovcem priporočam se za izde-lovanje melisnlh jagod, redkinih in penastih bonbonov in vseh druzih sladičarij. — Kavno tako se priporočam za uaročitvo tort iu tortnih £| naklad, kakor tudi vseh sladic arskik pekarstev r in vsakovrstnih bonbonov. Si       Proseč za mnoge naročbe, se znamenujem
3] a velespoštovanjem
I <4'2-3'     JOSIP TRAMPUŠ.
\i       V Ljubljani v avgustu 1885.
ttHgMMIIKlH<IMttt>tMWMl
Velika partija  i (788-107)
(po 3—4 metre), v vseh barvah, za polno možko obleko, pošilja po poštnem povzetji, ostanek po 5 gl.
IL, Storch r Brnu.
At- M se M J po ne dopadalo, se more zamenjati. Vzorci proti pošiljatvi marke za 10 kr.
Tinktura
za kurja očesa.
Najboljše in najgotoveiSe sredstvo zoper kurja očesa in zoper trdo kožo na nogi. Ima tO prednost, da so s to tinkturo kar s ponzeljčkom pomaže bolni del na nogi. V kratkem Času odpravi ista brez bolečin vsakotero tr-dino z bolnih delov na nogi. Stokleničica z rabilnim navodom in penzijom vred velja 40 kr. ^408—6) Prodaja in VBak dan razpošilja zdravila s pošto na deželo:
„LJEKARNA TRNKOCZT"
afSjgT zraven rotovža v Ljubljani.
Lastnina in tisk „Narodno Tiskarne".
A8B
01943828