Z7I. ftnnta. ' S|Hil^HH| W o^W^pow| oV o^o^^MbIb^V' leTI v» nit ml 9&t>*T*m Ko*r vani »o w*e* u AfeaD-Osjrskot i si PSSMejot kIa W4o ife*4 aa^tl . K W~ I «1» lete asoioj . . . . K «>- flTL~L P * % # * SS I ~U tato HMi X «_ V prZBSnfMBa ■/PBVi MV1W M MJ ■JWiBJTl a« o^so^arvfJr iVpTCM aV SSSWk n •• sT^B^OBtfBBflB^B^ei^B^Bk 4^BB^e^^O^ ^^^^Bjft^ ^^^^^A Vj^BBt^B^B^fl^BVBl BbAb^B^BI fl^A A A^M|A^^Bj^^^k ^Bft A BI tftKOJI vdjiw>: ftlojeojepe^ pcft ivu ta ejjmi j» 3S Hy ta £fkrit O> Ji~ *4miat*MTm* ti vari. Ntt pIlBMMA ■■V^ćilj kff^B Mto^O^M VBflSftfltVV BŠISBbIMS SS SS OSlflk TOVI IfSm^Cit | v ipPV^lMPI pWfPHHU|| eda lite tiatrej • . . . K K— ejfe Wt Wf«J • , • • 1 3£- pflH l*ti B • f • • » W"— m( tali |p • • • f » ^^aT •■trt leta ^ • 4 • • • S"«— ctfal Ma „ p f « • • HS sa aie&ac a .•••• *"— m ■••ot v • • • 4 • • »* DofM tu| tt InmkiraJ* Bjjmplil ft nm mitoji*. liaše nradno poranio. Dmiai, 1. dcccmtra. (Kor. urad.) LJradno se razglaba: VZaODNO BOJISCE. Armadna skupina general-feidmaršaii von Mačke a- jena. Donavska irmada prodira iuro-Z£pack:o od Bukarcšte proti dole-njernu Arzcsu. jiifOTzhodao cd Pl-tescUa ln Južno hi Tzbodr.o od Cam-polun&a so zmagorite kolofie zavez-oikOT iznora zlomlle romuBskl od-por. Sovrainlk ft utrpei tudj včeraj sa vietih \et t!soč moi, plen topov an voicega mater!!ala ie velik. Armaana fronta tcneral-obersta nađvoj. Jožefa. Rusi so slef kot prel xastaTi}«n sile, da bi prodrle proti hrabrim če-tam tetierala v. Ana in v. Koresa, Bojaa fronta se Je raz^rii* prod ju-Cn. k»r so te v obmejsem lororju Tzhodno od K6zd!yasirheiyja Rofflu-nj prkiružil! «&pedu. Zopet se k vrU boj z najveČjo i]atosć]o. Na itevllnlfc toćkah so preill brtn!tef}i v proti-icpad. Tud! TČ^raf je bi! uspeli po-poiaoma na n£& strani. Armmcana fronta general- feldmar^ala princa Le- opoida Bavarske? a. Ob Zlotf Llpf so zavrnile oto-manske čete niski sunek. Sledtie so poraltncmu sorraini?:a do njegotti jarko v. ITALUANSKO BOJI^Cr!. Topovski boj lugrovzbodno od Gorice hi na Kraški visoki v*anotl \m trajal z menjajoco se silo. Na^ osrenj !c razstrel!! veS UaiH^nskfh sklad"« GDfinicffe in mia. Tud] v posameznib koro#kfh ln tirolskih odsekth je ▼!•-dalo ži^ahnHIe art!IJerl]Bko delo-vanje. SovražH letalci so metali v doffno Ađlžo bombe, a nišo napravili škode. JUGO - VZHODNO BOJlSCE. Nlč nove«a. Namcstnik načelnika reneralneja Štaba pl. HSfcr, fmL Remško oralo nit Berolin, 1. decembra. (Kor. ur.) Wolftov urad poroća: Veliki davni stan: ZAPADNO BOJIŠCE. Nohenih H;tTCti!h do^cd&ov. VZ,^ONO BOJlSCE, Fronta gencraltcldmar-iala princa Ltopolda Ba- ▼ a r s k e i a, Ob Zlotl Lipi so iiTmUe oto-nanske ćete reč ruskih aapauoT, si.nhe zd L-rnikaiJoč;m sa sorražnikoi« ter ma priza^«}ale tcžke iztiihe. SitvUne Tjetnlke so pripeijalc nazaK fronta generalobcrsta niđrojvode Jožefa. Rusi. iii na itižn«ni krlu RorounL to ajKlsiJ-72* ▼ Kara£tlh s ST^iimi rat->re^^ilnUH ssnki. Med or#iii-zom JaNonicf) hi flsinajoi Ttk^da« •d kotlia# pri KćfclTaiiri^IvN »ri-o^slo kom kl n* kaki točki d^Jr« frof?ce c«p#be. !^a t«č to^Vtfe so prt^ !!• ffaie čete t »rtKiNpad In \tirvMim S9Trat«fku pokradu«, kl Hh ie btt (hm ooorM t*tz* Zlasti so ^e ote SBiotreci odl!k«Tali marbnriki !ot-ci. kl »o si mriskafl ▼ sjiiku nad ^§ ▼l^tfh m 2 strolnl ouski. Armadna s k i p i n a fiT^rq. v. Mackensena. \ zapada? R+rnualJ! so *m ska-iaJ« od st^$« araasd« e5rnlla, ni nroojol na?ei22 nro»'x.fr5r!?i »adrlai!. DottiTsVa zrmac?a si it ixvo>o-Tatfi orebod p^oko vfžlno N*a?OT ior so Hfža d^lOfW?r.u tr*« Artos« ▼ uboH na Buka'^4«-hu nfso moji? ničoiar lipremenlti anr?t&kl olri^pnl avtornohlH, od ka-torfh sta obležala dra pred OTlraml ra^bit2. MAlCrOOTISKO BO.HSČF. Četo entento *o zopet zaman sunile prott nemiko-boi^arsfclm poil-cflam seTOrozanadno PH^lja in pri Gmnlita, rrhodno od Crne. Prvi grncrainl kvart'rni moj^ter v. L u d f n d o r f f. Pred Bukarešto. NLMSKO VnCEKiNO LRADNO POROClLO. Borolin, 1. decembra. (Kor. ur.) VVolffov ura.1 puroča: Na Vlaškrm šunki. Na levem krila armađe v Dn-brud*I ?o se r^onesrečili opetovani napr/vli ^ovratniki. ki je irnota, tcnlm. brer usreJia uporatfcarf oklopne av-t<^oBobile. BOLGARSKO LRADNO POROClLO. 30. norenabra. Rooinuska ! fronta. N* V!»ixew tr^a prod:ra-■t na cesti Giurt'a - Bukurešta. Na-*e čete so t btjorjetnefn hoju «o-vražnika krvavo p-irariie. ?ovrafnik :e rme! te#ke iffcube. Yp!enili smn 2 t^a ka'ibr« 21 centimetroT. O» Do-navi wed Tutr»k«norsi in črnovodo artiljerijski ©ccn*. V Dobrudfi slabot-no artiljerijsko d*!ovanie in boii po-saaiesB^ o^ldoiko^. troja prodirar.;« sa^fovitA ia brec orsole^ia. [>«e ?7. aovombra »c vaše dtvioH« hitro »rekora^ife Dooivo »ri Zimnioi f« vev^dripo pritiska!« proti B«kareŠti. Pov5»od so zi«w»?!e v ljutih bojik ooaovi odp^r sorražiika ter mu wnz«def«le tefke «rube. Dne 27. novembra ?o rrek^rač'l« crtn Cnmruknm - Bruiiitari - ?!r«fwrei»i. ki ief.i kak'i 2* ki'^oi^roT od pasti fnr-tov pri Rakaresti. Prrojtrale su f>b-cpni mlroT sovrainika, Tplenile t tona. 14 pr>ljiki)i tor^i^r, 7 »!aihi:h 10-por ii 5 stroinik puSk ter rjoie 4 LMtnike ia 200 roiakov. SiTrainik je puitil ■• boiiiču mnoco mnTili in ran-enih. Y Oonrudil «a* je «art<3el na levem krili Biod Taslo Saptskoj Hi Oonaro četrti libirski rbor t nekako 15 •oterijami po dolfi artiljerijski pripraTi. ki je trajala od •. đapol-dne do 4. por^Hie. Raterile % leve-fa breca Drrrtvt so aapad pod pir a-If. Proti pol 5. ponoJdne se it priMi-fa!a S0Tri£na infart-rija pod rtiCito mef!e rR^im pr>Ticija»i in raivil st je fkraino krvar boj. Dva oklopna aviomoh-Ua *t9 ^e ^red^ ▼ najbnj^em bojnrm metein približila na^im 3tre!sk;m jarkom. N^iJi brabri polki đlvirije Pre?Tav so izvršili ?Hen in hiter protinirad, vrjli naped*!ce po-^od krvavo n?z»j ter vnirr:1i oba oklopna artomobila, v katerih so na-šli 4 strojne pi^Ve ter ▼jeli 2 ča^tni-!;a ?n 25 mo*. Sovrtfn'k te je imr»k-nil v svoje prvotne porcije. Ob Do-r^vi fr^nterj^ki in •rtfljfrii. czenj. \ Mackerser.ava arsiada atoji pred jugo - tapadno abrambno crto romunske prestolnice. Pribonia si ja v četrtek prehod čex reko Hiaslor ter je dmpela tuđi ćo doienjefa teka reke Ar^eitil, na katere levem bretu 5e dv jrsio nrre tpredrje Htrdte bu-kare*.k^a. runanje ntrjenetra imsu. Do reke Ar^esul že se^aj^ tefM topovi hukareŠkih ntrdb. Rii ra Ruka-rešto je torej pričel. O aačrtili Roinu-Bf>r prihajijo »ajprotujoča m poro-&\&. Ital;jan^1ti listi bočejo vodeti, da se bodo Rorauni pred BnkareŠto đo skrajnosti branili, so pa Mctr m\-bo pesimistični. »5ecolo« pravi naravnog, da je »ro«iunska partija« ir-tubljena. Z drute strani se »opet po-roča, da bodo Rom u ni prepustili svtv je jflavno me^to sorrainiku ter se BTrakr.ili proti vzhodu. kjer hočejo skupno t R!!3i orfanizirati odpor. Yo;a§kl ttrokomjtki oodijo. da jo na*lo pradirajye Macke«io«oTe armade Hftrarilu bot poloiaj, ki zinteira od sovražno** fo»erai-weca itaba »ovii nkrenor. Pokacati se mora k*iaiu, ali orsrajtiotra ao-vri^nTk Mpadno {rte PlooaH - Bnka-rešta rsi veliko obrairbno podjetjo ali ne. NJecovi r nairm hi neirškem pomćilu omenjeni protisnvki na tej fromi ^i kaiali, da se hočo braniti do skrajnosii. Velikoo ofioj9OJija pričakuiejo RooDiini ociTkJro M raske ofeniivc; spinh so srojo nfodo popolionia li-ročili ruski« rokam: r>etrofrad^k1 listi ie ventiliralo vpraJSaiJo, ali ja spioh potrebno, da io obitoja samostalna rooKTin^ka armada tor pripo-ročajo, da naj se romunske čete uvrste ▼ ruiko vojsko. Stockboia, 1. đoce«ibra, Poro-čila \z Bukarešte pravijo. da se rrie v inestu mrilične priprare ia defen-rivo, venđar It n:kdo ne re. ali bodo Roojiivi flarno «eite branili ali ne. Ako se sorrainiku posreći, prekoračiti reko Arfe?* na reč točkan, po-tem bodo Rornuni Bukarelto najbrž opustili, da jt no izpostavi)o ogjiju 5ovražne artiljerije. Ob reki Ar^esn je pričakovati torej odloitlne bitke za pojest romunsketa glavnefa me-5ta, Fra?!coski Ča^tr»ik? iiražaio upa-nje, da bo igrala reka Argesu podobno viofro. kikor svoj čas reka Marne. — »RnskiJ Invalid« poudarja, da poskuša ^ovrafnik romunsko arma-do obko'lti. Odkar je prekoračil Alii-tn. ima pro*to pot do same bukare-ške trdnjave. ROMUNSKO URADNO POROClLO. 28. novembra. Siverna fronta. Na zapadni moji Moldavije nobene lxprcrnenibe. V dolini Đuzeu tja do okolice Dracoslavlja delovanjc patrulj. Artiljerijski ogenj slasti v dolini Prahova, kjer j« uporabt|al so-vražnlk granate i duSe^im in soljenje prov»roČa^očii« plinom. — Zapadna fronta. V sploi«cm je po-tekel vlerajSajl ćnn bre* bo%l« skupno z sovez-niilrtml krdeli d o Ukilometrov pred Btkartšto ttr so se rdniile ■ avstrijsktmi hi nemikimi krdeli, ki »rih-aiojo s severa. Romu-nii'a se nahaja na oni točki, ko bo i z » ginila c somljeviđa. Strah za RoniunOo^ Cntentno časopisjo objaTlja ob-upns članke Romunije. Italijanski >Papolo df Italia« piše pod naslovom >Tra£ične ure€: Medtem, ko ententa raspravlja o stratecičnih problemih, marširajo Nemci JekJe«in korakov v Romunijo in HIndenburf bo morda že jutri podrl na tla peto državo en-tente. — Yse rimsko časoplsje *a-htera, da napne ententa in zlasti Rusija v zadnjem trenotku vse tvoje sile, da resi Rorminijo popolne katastrofo. — Cnako pilejo francotlri li- LISTEK. Domotož^e, (Tilen C p p i c h.) (Dajej Umolknil je. Udaril je naenkrat s pestjo ob mizo in planil pokoncu. V obraz je bil razgret. »Kdo je oscl. kdo pravi, da »cm osci? Ali se ne pripravljam žc pol leta? Ali se nisem skesal Že dva-krat? Dvakrat sem žc namctaJ kovčeg in dvakrat izmetal, tretjič ne bom več. Ali sem jaz kriv? Ali ništa lin in «či poslan karte? Ali jo naj vržem rm gnoj? Kaj boš? Sklenjeno jo, pripravljeno je, prdoano je, na, in zdaj moram stran.« ZmajaJ je i glavo. »Ni pomočf voč.« Poclodal je akoof ok«e\ »Sl«Km, odpravi se.« Zaeefelo se ■^ )e 7J4. *n am m ošm^tm wta prav na lahko ii da prihajajo v^i ] rjegovi sosedje in inanci po vrsti. ; Prišli so exlen zt drujjirn. mu £epe- j talf v uho, pa tpet odhajali. eni ža-lostni. drugi veselih obrazov. On pa se je nacibal zdaj k enemu. zdaj k drugemu: »Simon ne ho^i. tam brjš nmrl čez eno leto in tu borno živeli le dofeo — Šimon. !o hodi. tam jexk> bel kruh in meso — Simon. tam jo pijace dosti. Simon, no hodi, potopila se bo ladja. ležal hol na morskem dnu in grifcle te bodo velike, grde ribe in »trašne. dolge, luskaste i« kakor žolča mehke kace.« šimona je lazeblo po Tiem 3-votu. Otresel se je. okreni! ghivo. vide! ni nikocar, sa} Trata ao bila lo vedr.o xaprta. Smejal se je, ko je poblrml de-nar z miže hi ga vtikal t iep. Odkle-■n Je kovčeg is tlabeo^i ćmec« «•-uja, ki jt bll poetavlje* ra klopi ob peči in podtaknU sekvr pod porifto, Zaklenl m lm »oci» odo* Ora4m Ustaril ie je pred hlevom in od- | rinrl priprla vrata z nogo. Težka, du- i seča rročina in smrad sta bu^iia ^anj. Ob ja^ih je zaro^liala veriga, »Rumenka^ — je saklical v teme. vpoffi.il svoi suhi život, pa stepil do krave. Pakleknil je, Mjrrabil za roge ter naslonil čelo na njeno glavo. Otresala te je, tolkla z repom po trebuhu. hotelt rstati. lamukala je, on pa je govoril s tihim glasom, ka-kor bi ga *i!ik> na jok: *Adijo, rumenka. tt lepo živin-če mnje. Zđaj si 2uničeva, on ima tebe, ja« pa denar. 2unič te bo pasel. mol&el te bo 2unič in ZuniČevi bodo pMi tvoje dobro mleko.« Zajokal je. Ko je vstai. )o je ie enkrat pogladil po hrbtn fn ko je le! »koci vrata, je ie gledaj nacaj. Ustavi] se je spet pred avinjakom. Potolkel ]e na vrata« satnahnil m roko Ito so laoMMJal ▼ tvoji boloati: »Adi)o. orosoc! Daloi. ■ocojoji-oko +ie6 grooa, lako 4oJo£. 4a md no oe OBOcel poslaii ZntAt ie mol* fco> IfeML« I Sredi dvorišna je posta!, vtaknil j ro4^e t hlačre iope in se oziral na- okrog. Pri sosedu je zapel petelin in pri fari je zazvonil dan. Simon je koračii zamišljen v hi- šo in se odpravil na pot. V petelinjem petju se je vzdra-milo jutro, beii dan je že ležal v po-Ijih in čakai solnea, ko je stopal Simon po stezi med njivami, med zo-rećim žitom. Na debelo palico nataknjen kov-čec je nosil na hrbtu. Z eno roko Je pritiskal palico nav^đol, tako da ma je čeipel kovčeg skoro na raml, ▼ drugi roki pa je nesel brašno. Sklju-čen. zami5ljen, veo potrt je §el svojo falostno pot. N! se ocr! ne na desno, ae na levo, ni pogleda] izpod ilroko-krajnega klobuka k nebu, o£! so ma hodile po tleh vltrie prav počasi in on Je hodil za njirrn, korak sa korakom, broš najnumjie misli, čisto ▼dano. Klofenk ai te poternf! tako flev boko. in. so mu uMH skoro zooffl Pcdpedikala je v žitu prepelica in on je ni čul. Ni čul vriskanja pa-stirjer; ki so gonili na pašo. Hodil je te iolgo, vzhajalo je solnee in on tega ni opazil. Pr ih a jal mu je nasproti ktnet Panja«. Ko je bll £e skoro tik pred njim, da si bi podala lahko roke, jer privzdignil Šimon glavo. Panjan je obstal. Ustraiil se Je Šimnovega bledega obraza in njegovih nodplutih, kalnih oči. šimon je stopll ▼ ffto, da bi se mu ognil. >Kam, šlmcm, kam, tako rano m v neđeljski obleki?« — je vpraial Panjan. Povesil Je glaro, stekel mimo njega !« ko je bil tpet na steci, f% sa-krifial: >Kaj te brica, ti mi še nisi dal ničesar ia mi ae boi« hi pljanO jo d&leč pređse. Srečalo so n iaijito. Smetale so so ritino, Teselo. Zkal so Jih Je. Napravi lo ie TtčB #rlMlr m «tiL Postale so in kričale m ■#■!& ' »Kjbb\ SfeMs\ kMftftr £iran 2. »MAJVBEMIU NAKVAT, dM 2. dtombn 1916. 278 Stev. st*. >P#tk ParM«Hi prtvf: 3«rrefl Je predaleč in Romunom ne more pomagati. Rusija bi morala sastaviti za Rorrmnifo rse sroj* lile — toda prav nč ne vwno, kaj namjerava storiti. Ncmci bodo HMrrabtti v Rommiji potro!« a ki Jftta, obtaem pa hočeio čim preje in dim Mjpopofe*f§e zmarati. Đernski »inteUisenz - Blatt« be-leži nacrte, ki Jfti priporoča franco-sko časopisje v resitev Romunije ter poudarja, da tuđi ruska razbreme-nilna ofenziva ne bo imela zaželjene-ga uspeha. Rusi so sicer baje zopet založeni z municijo, toda kdor se spotnni, kako trdno se drži nemška fronta na zapadu, ta bo sodil skeptično o ruskih grožnjah. LJspehl dosedanje ofenzive proti Romu ni ji. Kakor poročajo iz vojnega čas-nikarskega stana, so uspehi naše ofenzive proti Romuniji naravnost sijajni. Sovražnik je bil prodrl daleč v sedmograško ozemlje, ko so priče-le naše in neroske čete sredi septembra s protiotenzivo, ki je z neodoljivo silo potiskala sovražnika zopet proti vzhodu nazaj. Koncem septembra so Romuni organizirali sicer na ćeli crti obsežno protiakcijo, izvoje-vali so tuđi v severo - vzhodnem. sedmograškem kotu z rusko pomoč-jo nekaj uspehov, toda že 10. oktobra je bil sovražnik povsodi potisnjen v ©bmejno gorovje in 12. oktobra je prekoračila južno Braševa prva av-strijska brigada romunsko melo. Pri-čela se je velika borba za prehode Čez gorovje, ki je trajala več tednov. Romuni so imeli pripravljene v go-rovju izvrstne obrambne naprave in sele, ko so naše in nemške Čste sredi novembra predrle njihove pozicije v dolini Jiu se je podrl romunski obrambni sistem in naše kolone so samle g-loboko v vlaško ravnino. Dne 1S. novembra so dospela krdela generala Schmettowa že do železnice v Craiovo. Falkenhavnova armada se je nato obrnila z juga na vzhod ter je pricela pritiskati za sovralnikom. ki se je umaknil čez reko Aluto. Ponoći od 23. na 24. november 5e prekoračil Mackensen Donavo ter je v naglih pohodih krenil proti se-veru in severo - zapadu. 2e drugi dan so prišle njegove čete v stik s Falkenhavnovo armado in zapadna vlaska ravnina je bila vsa v posesti zmagovalcev. Fronta centralnih držav proti Romuniji, ki je merila ob izbruhu vojne nad 1350 kilometrov, je sedaj skrajšana na 950 kilometrov, ena če-trtina sovraine dežele je v naših ro-kah, v desettedenskih boiih so zarobili zmagovalci 70.000 sovražnikov in vplenili 300 topov. Kakor je pove-dal turski generalisimus Enver pasa, stoje Mackensenove čete le še 12 km od trdnjavske crte romunskega glav-uega mesta. V BnkarestL Zeneva, 1. decembra. Vesti, ki so dospele iz Bukarešte v Pariz, po-dafajo žalostno sliko romunske pre-stolnice. Ćeli deli mesta so popo-no-ma zapuščeni, šcle so zaprte, v šol-skih postopjih so nastanjeni voiaki. Mnogi listi so prenehali izhajati. Vse pričakuie odločilne bitke pred me-stom. Romunsko armadno vodstvo pa svojih priprav še ni končalo in tako se prebivalstvo boji. da bo so-vražnik romunsko annado prehitel. Položaj braniteljev Bukarešte je smatrati za kritičen. Zarenčal je predse: »Na božjo pot!« Smejale so se ?n mahale s srpi ta njim: »Srečno, Sitnon!« Cul je, da mu želijo srečno pot, pa se ni ozrl. Vzdihnfl je globoko, kakor da ga le zabolelo pri srcu. Vzšlo je sofnee. Zlata pena je pokrila gore, loze ki trate, pozlatila je klasje. Smion je pogleda! k nebu, pri srcu mu je postalo laž je. Z rokavom si je obrisal potno čelo in korak mu |e postaja! tako lahak, da bi zaplesal. Letela ran je nasproti Jata vran. Zdek) se mu je, da imajo »adn}e konce po^a^««e in da l#te samo dolru crni kljurri k njemu. Pobesil je spet glavo ter pospe šil korak; Čul Je že, kako udarjajo s perut-mi. Sklonfl se je še nižje. Začele so kričati in kroftti čisto na4 njegovo glavo. Prišel je do malena potoka, vrane SO odletele, samo še trikrat se je oglasil zategii, žalostiti kra — pra — kra. Ozrl se je ves pU&en in zaklet na tiho. Prtkoračil je brv z dvetna korakom a. Na drugi strani je stalo znamenje. Tu je pokleknil Šimon in pomolil, ne da bi odložii kovčeg in brašno, prav pobožno očenaš in češčeno Marijo za srtčno pot. Ko je TStal, Je prišla po poti ženica iz BrcUL Un\iwi. AVSTRUSKO VECERNO POROClLO. Dunaj, 1. decembra. (Kor. urad.) Iz vojne ja poročevalsktga stana poročajo 1. decembra zvečer: Ruski napad v Karpa-tih traja z nezmanjšano s i i o. Sovražnik je bil, kakor prešnje dnif krvavo zavrnjen. Iz Romunije še ni po-r očila. Današnja poročila o velikih bo* jih ob sedmograški vzhodni fronti in v bukovinskih Karpatih, nas morajo potrditi v domnevanju, da gre tu za veliko rusko razbremenilno ofenzivo. Boji se vrše na fronti kakih 300 km ter se odliktijejo po na$ko-kih v silnih masah. Rusi imajo torej tam očividno zbranih prav mnogo čet. Tuđi sila ruskih napadov odgo-varja sili ruske ofenzive meseca ju-nija. Nikjer pa nišo mogli Rusi doseći večjih uspehov, marveč so se morali zadovoljiti z maihnimi taktičnimi iiridobitvami. V celoti pa so bili do sedaj ruski napadi zavrnjeni. Na več točkah se je nasprotno našim Če-tam posrećilo zopet zavzcti prej izgubljene pozicije. Boj se z nezmanjšano silo nadaliuje in zdi se, da bo trajal precej dolgo. ^ RUSKO URADNO POROClLO. 29. novembra. Zapadna fronta. Dne 23. novembra, nekako ob 9. zvečer ie spuščal sovražnik dušeče pline prati našim jarkom v okolici vaši Labuzi in Nogomija ob Sčari. Poznejc. proti 11., so prešli Nemci v tem od_scku v napad. Napad smo z ognjem in bajotieti zavmili. Ob Stohodu v okolici Mn^a Poroka je naša artiljerija raz^trelila sovraž-na skiad'šč3 patron, ^ovražne ro-skuse, priMižati se v okolici vaši Pu-stomiti našim Jarkom, smo z ognjem preprečili. V Oordnatib Karpatih so naši oddelki zavzeli visine 6 vrst za-psdno od Vo-ohte ter vjeH tam dva častnika in 98 mož. V okolici Kirli-babe so se polast'1* v.eše čete grebena vzhodno Kirlibane ter poznale so-vražnika \r, \-se nokrajirte. ki jo je bil zasedel: 11 častnikov m 700 vojakov smo vjeli. 6 strojnih pu^k in 1 metalo bornb vnlenili. Južno od Kirlihabe do dokine Dom* smo zasedli ćelo vrsto vi sin ob ceJ' fronti. O Arhangelsku. Kapitan nekes:a danske^a r?.rni-ka pripoveduie, da so nesreČD v Ar~ han?elsku provzročili ruski urorni delavci, ki ss nišo hoteli podvreči povelju pristaniških oblasti, da moralo stanovati v skupnih barakah. Zažcrali so te barake, ogenj pa ?e je razširil tuđi na skladi^ča munijije in razstreliv in končno na ladle. Zcrore-lo ali eksplodiralo je 5 an^leSkih la-dii, 14 niskih, 4 norveške in 2 ame-riški ladji. Skoraj pol mesta je razde-ianega. Mrvih je srotovo nad 2(MJ0 ljudi, ranjenih pa 4000 do =WX). Murmafiska železnica. Murmanska železnica je do^ra-jena. Ruska vlsda preiskuje sredstva, ki bi nrinoT7!nc:!a h kolonizaciji teh severnih pokrajin. Bsi za pl na Prilei. NEMSKO VECERNO URADNO POROClLO. Berolin, 1. decembra. (Kor. ur.) Wolffov u rad poroča: Severo - zanadrio od Bitn^a in pri Oruništu smo zarvrnili sovrazne šunke. BOLGARSKO URADNO POROClLO. 30. novembra. Makedonska fronta, V okolici Bitolja in v loku Crn« slaboten artilierijski r.%cn] in delovanje patrulj. V splo-šnem je potckcl dan mirno. V okolici Gruništa smo s protinapadom zavr-nili sovražni naoad. V okolici Mogle-nice in v doHni Vardaria slaboten artiljerijski o?renj. Na fronti Belašice planine boji patnilj in slabotr.o artiljerijsko dclovanje. Na fronti ob Stru mi artiljerijski ogenj. Trancosko nradno poročUo. 29. novembra. Orijent-ska armada. Na levem bregu Vardarja se je posrečil Angležem ne-naden napad na sovražne jarke ševe*. rovzhodno od Mačukova. Vzhodno od Crne so zavrele srbske čete visino severozapadno od Gruništa ter se tam držali kljnb silnim nemškim in bolgarskim protinapadom. Ti so imeli t#žke ir?rube. dosegli I>& ni^o ijd^a/, S fiokrattm SCMCTGOC«**** uspeh« ter to v poštenom boju za-vadi vrh vdiođao od vUlno 1060. Saverovzhodno od Bitolla se vrie silni boji. Naše čete prodirajo pfoM višiii 124S, ki jo sovražaik s »krah no ljntostjo brani. Italijanske čete rodi prodirajo v gorati pokrajini Crez»e Stcne. Kraljević Aleksander to Sarral v BitoUa* »Az Est« poroča: Srbski kralje-vJč Aleksander in general Sarrail sta se preteklo sredo nastanite v Bitolju, Iz mskesa vjetnBtva v solunsko armado. Poročali smo že. da $n v Italiji svečano sprejeli one avstrijske itaii-jane. ki so bili vjeti na ruvk^m boji-šču, pa jih je Rusija Izrooila Italiji. Posebno v Milanu je bila velika slav-nost v počaščenje teh italijanskih bojevnikov iz Južn^Tlrolske, Paima-čije, Trsia, Istre in Reke; vseh je 660 vojakov in 21 častnikov, barzilai jih je pozdravil v navdu^nem govoru, v katerem je slavil njihov nainen, vstopiti v italijansko armado in jih poveltčeval kot ?ohojevnike za os\o-boditev Trsta. Ali kakar se sedaj po-roca, se je Barzilai blamiral. in se ti proslavljenci ne bodo borili za osvo-boditev Trsta, ampak na Balkan jih pošljejo. Poročilo se glasi, da so uvi-ščeni v solunsko armada. Najbrže jim v Italiji ne zaupajo nrav in gotovo se bojijo ti najnovejsi itaiijanski vojaki boja proti svoji avsirijski domovini, ker bi utegnili oriti v vjet-ništvev in v takem slučaju vedo. kaj caka izdajalce domovine. Zat} budo rajše sprehajali se po Solunu. Vojna z Italijo. Topovski boji na Gorfškem. Snočno uradno poročilo nazna-n;a trajanje tODOvskih bojev jugo^ vzhodno Gorice in na Krasu. Torej v Vipavski dolini in na Kraški visoki planoti grme rsaši in itaiijanski topovi. Sila topovskega dvoboja se me-njava. Nekaj časa je boj ljut, pa kma-lu popusti in se unese, nakar se razvije zapet do velike moči. Tiko topovsko borenje utesrne trajati dneve in dneve, morda bo kak dan ćelo miren, ka drucei dan pa pokaže, kakor bi itaHjarri pričenial! novo ofenzivo. Odmor po deveti ofenzivi je že mnogo daljši kakor so ga napovedo-vali, in ker so po prvem intenzivnej-šem strcljanju, ki je veljalo za uvod nove ofenzive, hitro odnehali, se more soditi, da ni rričakovati v kratkem nove bitke za Trst. Dop!fstltev razprave soci^H^tičre^a mirovnega predJesa v italijanskem parlamentu. Lugano, 1. decembra. »Messa-eero* porocs: Ministrski predsednik Bc^elli je obljubi! dopustitev razprave socijalistične^a miro\rne?a predloga. Vlada porabi to pnUko. da tuđi ona poda izjavo crlede na bodoče mirovne pokoje entente. Itaiijanski Invalidi v Lu^a.iu. Lusano, 30. novembra. (K. m.) Sanitetrti vltk s težk> .'anjenimi ita-lijanskimi vojnimi v]ctniKi iz Avstri-je se je peijal dancs preK.> Lupana. Navzoča m lozica je invalide siinpa-lično pozdravljala. Vraitev invalidov iz Italije. Linč, 1. decembra. Zvečer je do-spslo s stnitttnim vlakom iz Italije 1^3 večinoma težko ranjenih avstro-o^rskih vjetnikov. Po večmi so Ojrri in Hrvat]e. Na kolodvoru so jih spre-jeli predstojniki civilnih in vojaških oblasti m predsedstvo Rdečega križa kakor rud; številno občinstvo. Prepcttali sr> invalide v solo na Ro ncrberfii. Tu o«taneio tri tedne. po-tem jih oddnjo v zavode x\ proteze ali sole za invalide ali pošljejo do-mov. Italija boce anektirati Epir. Provinca Vilona. Stactvholfti, 30. novembra. Iz Ri-rna se poroča: V Rimu se bavijo s pripravami. ki rnerijo na priklopljenje važnih delov Epira k Italiji. V teh de!ih, katere bi Italija riula anektirala, prebivaj© Kucovlahi, po mnenju italrjanske vlade rod i talijanske in romunske krvi, ki nimajo nujncjsc želje od te. da bi prišli p.od italijansko oblast. Ker Albanci nočcio nič sliiati o aneksiji Epira t strani Italije, sodijo v Rimu, da trtba radite« pa one teritorije rasesti, kjer prebivalo Kucrrvlahi. Priklopili bi jih Vakmi tu provinca bi se imenoTala Valona. DROBNE VESTI IZ ITALIJE, »Tribuna« potrjuje, da je vlada sklenila, da se posloži predpravice naknpa palače Ch«i, lwf iay»o mne-nje ne edobrava prodaje ta bančne »am«ie. Palača bo ddočena i* sc- 9K fSMf^^^f^^ ia^B^WBtl^ Bitka ob Sommi. ffEMSKO VECERNO POROClLO. BeroiK 1. decembra. (Kor. ur.) NVotffov urad poroča: V pokrajini ob Sommi ogcirj na obeh brecovih reke od časa do časa oživljen. ANGLESKO URADNO POROClLtt 29. novembra popoldne. Sovražna artiljerija je delovala s pre-sledki pri Gueudecourtu in južno od Arrasa. Precejšnje delovanje mož-narjev v strelskih jarkih v pokrajini Manqtiissant in Neuve Chapelle. 29. novembra zvečer. Zavmili smo sovražni napad južno oct Neuve Chapella. Enako se je po-nesrečil sovražni napad z bombami vzhodno od Carnova. Izvršili smo dva uspešna sanka vzh-^d. od Ypre-sa. Sovražna artiljerija je delovala danes pri Oueudeeourtu in na oheh bregovih Ancre. Obstreljevali smo sovražne crte pri gazdu Biez in severo - vzhodno od Armentičresa. Blokada Nemčije. London, 30. novembra. (K. ur.) Oovoreč o učinkovitosti angleške blokade Nemčije, je rekel lord Ro-bert Cecil, da lahko izjavi, da v ve-likem ne bo dospela nobena prek-morska posiljatev več skozi nevtrai-ne države v Nemčijo. Nesporazumljenja v ententl, »Birževija Vjedomosti« prinaša-jo poroćila o uspehu zadnje tajne konference entente v Parizu. Glasom poročil tega lista ni bilo mogoče priti do sporazuma. Rusija in Angltja sta bili mnenja. da je treba vojno zavle-či, da se prisili Nemčija z lakoto in bedo k miru, Francoska in Italija pa sta bili za to, da uporabi ententa čim prej vsc svoje sile, da se kolikor mo^OČe hitro vojaško konca vojna. Francoska in Italija se čutita na koncu svojih sil ter ništa onega mnenja, kakor Anglija in Rusija, da ie mosroče zmag^ati tem bolj si?rurno, čim del] traja vojna. Nasprotstva med naziranji obeh skupin so večja, kakor se Je splošno domnevalo. Boj med kraljem Kon-stantinom in entento. Ententa je, kakor vse kaže, od-ločena pretrgati vse vezi s kraliem Konstantinom. Angle^ki listi poudar-iajo, da smatra četverozveza danes Venizelosa za edinega reprezentan-ta narodne volje, kralja Konstantina pa kot revolucijonarja proti pravnim interesom grškega naroda. »Times« pravi: Priznanje Venizelosa pomeni vojnonapoved kralju K o n s t a n t i n u. Le od kralja da bo odvisno, ali nastopi ententa proti njemu z oboroženo silo ali ne. ^Dailv Mail« napoveduje, da se bo začelo v slučaju potrebe po-sto.Dati proti kralju Konstantinu kot v e 1 e -izdajalcu. Ves pritisk entente, ki zahteva izročitev *x*ke artiljerije, je bil za-man. Orški kronski svet je zahtevo odkloni'l. Pazburjenie nad prijatelji entente in zla^ti Venizelisti v Atenah narašča. Hise Venizelistov so bile ponoči označene z rdečimi krizi in že opetovano napadene. Kriza je dospela do vrhunca. London, 1. decembra. (Kor ur.) »Times« poroča iz Aten: Kralj je n*-cdvčera!^njem noklical v palačo frar»coske*a vojašk^ga ataseja ter se je f njim razcrovarjal o r e s n e m nolofaiu. Trdi se. da se vla-da upira irročitt topove predvsem radi tega, ker se boji, da no potem prodrl V e -nizelos v Tesalijo in Ate-n-e. Nek»teri jr^vore. da je ententa prinravljer.a podati to^adevne £a-ranci]^, ako i«roči j^rška vlada 10 ba-terii z municijo: če bi pa vlada tega ne hotela storiti, bo ententa zadevo sama uredila. Govori se. da Je tprarila vkda gorske baterije v Hal-V?s, Nnvplio, K^l^mao in dni-ee krale. C*e je to res, 'e nričakov?^. da hodo alMra^ci blokirali grška pristan i 8 č a. »Daflv Te^^crapH^ javfla \z Aten: V pristanisču se nahajajo čet-verojvexne transportne lad-fe s franeoskfmi Setami. Kralj Je podpisal dekret, ki kH5e prostovoljec pod zastave a r m a d e. V sredo je kralj pohvalil čaitnlke 1. armad««» zbora radi n]\-hovera netistruSnera vedenja ter ihn je «iiikaxal. d* ?e nal uprejo % orožjem. ako bt četverozvezne čete po«kuBlommersdyk«, ker je vozil po-gojno konterbando, žito, avtomobile, motorna kalesa in dele vozil. Sedaj je nizozemska vlada izjavila, da je bilo žito določeno za njo, nakar Ja Nemčija sporočtla, da bo nadome-stila ladjo in blago, ki ne tvori koo* terbande. »Newcastle«. Angleška admiralit. cpdločno d^* mentira, da fci bilo od 12. do 18. novembra v Severnem morju zadela kaka angleška vojna ladja ob mino in se potopila. Ansrleška admirafiteta pravi, da so vse vesti o potopitvi ladje *Newcastle« izmišljena Potopliene ladie- Lugano. 1. decembra. Itaiijanski parnik »Stella bello« in italijanska trijambornica »Salvadore Campac sta bila potopljena. Angleški parnik »Nestor« je pri Livornu zavozil na skalovje in mu ni pomoči. ■-------------------------------------------------------------------------------------------------------------•• Spoiellaienti slovenski ML Po najvišjem odlikovanju ljub-Ijanske^a hišnega pešpolka »Cesar-jevič« št. 17, je umestno, da se spo-tninjamo tuđi junaških činov drugega slorvenskega polka, celjskega hišnega pešpolka št. 87. Takoj po izbruhu vojne se Je celjski pešpolk št. 87 zapletel v naj-Ijutejše boje v Galiciji in je dne 26. avgiista 1914 dobil ognjeni krst v bitki pri Lvovu, v kateri se je ta polk pred vsemi drugimi odlikoval. Tuđi začetkom septembra isteka leta je igral ta polk pred Lvovom izredno vlogo. Potem v Karpatih. Vso zimo je divjala najljutejša bitka v snegu in ledu vstrašni bitki 4. in 5. aprila 1915 pa je bil zopet celjski hišni polk, ki je z drugimi polki vred dokazal Rusom, da nikdar ne bodo prodrli preko teh gora, čc Jih branijo junaki iz naše slovenske domovine. Meseca maja 1915 je prišel pešpolk št. 87 v Vzhod-»o GaHcijo ter odlično pripomogel po sijajni zmagi pri Oorlicah k uspe-hom avstro - ofiTske in nemS'ce ofenzive. In potem Je prešel tuđi naš polk v ofenzivo ter dne 9. avgusta 1915 zavzel v naskoku silno trdno rusko mostišče Cerneiico. Sredi avgusta 1915 je bil pešpolk št. 87 s III. armadnim zborom pr&-meščen na fronto proti Italiji in tu je imd braniti najvažnejšo točko. Do-berdobsko visoko planoto. Vztrajal |e v pekli sovražnesra ognja ter pri-silil sovražnika, da se je moral zariti v zemljo. Oddolek ttfpa polka, ki Je bil začetkom vojne t Skadru, se Je udele-žM bojev proti Srbom ter v naskokn ggpl ^4* porih botfh vttfi ni- 273. Šlev. .SLOVUHS*! *.V<'JL>\ dne 2. izzzmte* 1918. Stran 5, mih 9rWMi r~**al (MMl*«. tambni 1911 » M IUI hi tatflfta« u dtberdcfcaU vfea* plam«, pH« aa h> odi* j«H»«k—i airtofcra 1*11 k navi Mack«wml armmaa? prs« Srbom. PH UTMti Bsjgradn 8w ©**»-brm 1915 je rđd ta ktt^M krt prvi ▼ mcsto in tja do morrmmbrm je sMc-lova* pri najlfutcjifli borbak. Meseca apri'a fn maja 1916 vi-dimo pešpoik št. 87 in tuđi n|«cnv detaširani bataJjon pod polk^rnikom Petrom na Tlro4sk#m, in me*ee* ma-Ja proti koncu se je z drocimi polki ▼red odelcžil afei*»ire proti Italiji. Dne 20. in 21. maja Je pertk za^rzel v Baskokn Mont« Co«teiin ter tako \%-teTTal sovralniku ključ obrajnbe. Dne 26. ranija 1916 m Je pole nato Izredao odlikcnral tu€ki:ktiv»f> rawwiiljtva-nj« o pop«4nofwa Jio^i uredbi v^eh stvari na* prav lahko navede v zmo-to. Baš ?deali*tom, ki sanlajo o dobi fečnetja miru in zlate irestobe. se tahko ifodi, da jih realistični zahrbt-noat is •ebičnih ntrnenoT lalifco spe-U« na krira pota. Po vojni bo gotovo pri vseh narooih narasla že-ja in potreba, da naj se moinost obno-vitve takih strahov iiključi ali pa vsaj me obnovi. Bal iatof ker ta ideja ni ncupraričena in ker nobersemu narodu ni tako pri trcu. kakor nem-škcrrnj, pa te smeroo udeležiti teda-Djt 6i*ku%\)e !« z rajrečjo p07>orno*t-}o, da kon&io. potem ko smo one-mo^očili vojaško obkolitrr, ne pod-kžemo duševni. Nazor, da ie treba Ie nekoliko dobre volje, da se narodi približaio drug drujemu, je pli-teT ki poffuben. Le kadar bo ugss-nila zvezda, na kateri preTrirarno, bo užasni! tuđi boj. Bi!o bi pogubno, omotiti narod, ki baš sedaj potre-bu]e hladncifa razuma in nenstra-šne^a srca, s sanjam? o večnem mini. NI je usodero[nf{5e be^edt, ka-kor je ona. da v sedanji vojni ne srne biti nihj« prem^ran in n^'n^e zma^ovalen. Kdor b? tako Trf^lH. ta je že premazan. Narobe, zmafa je naš cfTj in kot sad te zma^e trden mir. Skupno s svrni^i T&v+zniki se borimo ne le ?a TT»;>r»ten dar sv«*? eksiMcnce, ra drTvoljCBje, đa 5mcMO vtcetirati narrej. Mem^ija in njene Mveznice ^e bore za svojo svetomo veljavo. ?ved*ki nicate!j Kjrl^cn pra\1, da mora h'ti Netnčija rnočr?. *i \-saki možni kombinucili v Tvropi. Ne TaĆTŽupnn ?e r \Tr^^aniem, ali ??o bflt v pret5Trgovini seđanje vofne storjene nogreMke na tej alf na omi ttrani aH pa obeh ?tran#h. O tem bo fodUa rpro^ovfT'a. Po vojne bi bilo priSIo todi bre? teh po^re^k, kajti naii nasnrotnfki nam ne mti-dajo našega tihe^a rarvoia in nai ne scrrraiijo ie!t od včeraj. Poi Nem-či|e fe bila vedno po-t boi« proti ob-koiitri in rapretjs. To zarretje moramo prcprečfti ali ^sa} nnin;^ati, naipadaJno crto inor?;rpo pot??nit- ra-zaj, obdari se Tnoramo z močncjširni obrambnimi okopi, priboriti si moramo boff*e dovncic ceste. Vse to ho-5etno do*»č: v vojni. Da smo u?tv7!rili Poljsko, to 5C n« zadostufe, od Rusije moramo od-tr^ati rudi rubernifr S u v a 1 k i, na-aahe L i t a ▼ s k o vsaj do VerneTia ttr r^lnižiri to ozeir^je r Nem^^h. iz-rociti Pa ne sm«mo Rutnm tucfi K*u r- AH je ^"■M" kontrr^ je do-locfl pemškf> raradn« me>» docela v »rodo NemSji. kl je m^ala **>efi tekom stoletja ▼» »Te, 4* 9! jo ie vsaj za »afruh-ejšn pr>tr-br> »opravila i« caokro*;!a. To 4e!o se bo moralo sedaj Arrrlitt. Hali Lbictu-b u r r naj m tridrti* k«t samostoj-na Evexna drvari nemiVe*7ia ce-ar-st\-u, B e ! r i J a n«j licer ohrani iro-}o tntetfriteto, lola poskrbeti mo-raino. da nikdar reč ne posttn« po-^očnfea In (tekla tapadnfli drtir. Moza ne »rt ostati Txb«iia veta Angflje, Ottcnde ne oporflC« angle-|Ke ek3t>an^ni««ti m |pwiiliie»|u> ^^^^m^H/, i^^^w ▼^^^^^^^ ^^s ^^B ^^ p^Bv papirnate pofoAo» temve^ 4a si m&-rarnK* mrrarid ritine rar«i«ie. Vcftk te b#cal 4d franetskefa —mm** te ntha»a v aa&i. r+mM. Jm »o ra aaJilcTe, W Jfli h*w»no fiapran ^^a^.•iJi. Ne iz p«ltti£nih, temveč ix perpo^arskih emr*T hoćemo, da nasn Franciia prepusti sto|o na ni-dah rako bogato kmlin«, kakor je B r i e y. Po rr^iii borno ropet po-treborali kolonije. Toda $ kr>l»-nijalnimi CKilkodninajni se cotovo ne da-mo odprariti. !e sa kolonije ne bomo daJi tega ix rok. ksr mamo. Vs* predstoie^e zahteve odffo-\:iriijo trenutnemu položaju, nobena torei ni ab«olutna. Absoluten in ne-otn^jen pa je posroj naše bodoće eksi-stence: Mi hočerro biti močnei*«. »Rheinisch We^tDhiilische Zttf.#. glasilo največjih in najvpIIvneiSih nemških tovarnariev, je določila s3e-Ce vrtne cilja: 1.) Sfmažniki Nemči-je so na zapadu, torei obračunanie z Ansrlijo in s Prancflo. 2.) Vojni položaj ie odločilen. oni. ki je na dan skiepanja miru. X.) ^ovražnika je treba ali uničiti. ali st z njim sporazume!'. Državni kaieelar. ki je pre) cl©de zapada previdio ^ovoril. se je »cd te« prepriča!. 4a je z zapadom snorazumljenje nemotoOe. N« vfho-4n 50 ohiekti z« pofajnnjn. će Rusi re zamrle prilike, kiknr leti 1Q1.V Ra zanadu pa so pokajanja izključt-na. Provreti wiorawn fa zapadn dt oceaia. kar bi *t uriral^. ie pobiti. 4.) Držimo se aačela: Kar zavoja valec Hobi ie pjefoTo. Zasede^e frarteoike provlače 50 trikrat tolik* vrećne. kakor naže kolonije. Povei-wo rraucnirm. da je vsaVa peci njihove zernlje. ki jo zavojujetro. na-5n. P>e'rii« mnrawio iinefi. ker rod! pot do Karala in imeti morama An-verso. — Trke skrajnosti nas pač ne prinlifujelo miru. Nemški državni zbor. Zakon o vola! ctvHni sliižb? tprajet. B#roffo. 30. novembra. Kor. ur.) Po podrobni jperijalni debati so bile sprejete temelienc dolocbe rojno-porrrožnega zakona, r^asom k?.tere-ffa ;e raak moiki Nemec od 17. do zcvrŠenera 60. leta čolZnn opravljati rr*d vojno ćomo^rnn pomožno tla-žbo. Prot; )e s^ssnva^a saryo ^ociiai-rfx3emokrat^na de'orna skunina. Sprejeta sta bila tuđi dva dodatna pređioja. C^asotn katerih ?e ▼ taki slurbi zaposlenim ne *me kratki drrštven« in zborovalna pravica i« 7\krm, kl daloČa. 4* znasa i»»:raaHJ-ša plača za vsakeza ozeniene^a cv marko za uro. ftitn! ksirt — MfrWl. Ljubljana, 2. #ecawhra- r^mmf, pranmj« vrkorni poreli-nik sobice frrmte ranera'ober^t Sre-itcar Btr^erie* de Rosrube. S'oven^kf narfx3 bo Ite! fene-raJa Borocvića. ki je kn njefovt krri.med 5e v poenib ro<1ovrb hv»i*7>o •ro-r11!-njal rmena in č;nor onera. kf ie re^il *!oren?ko zemT*o it»!;'ar«kr n^ltvc. SToven^ka rffodnv'ra ho bet%-:^ Ro-roeT!Ćevr> ime ne le na tistih *tra-neh, kjer bo vripov^nv*^ o Krvavih b^rh na slovenskih bo|?5*'h, temreč tT:di tam. k'er bo p7va1a ž^^'rnje r*roda z^ frorto njefnve v.^«Vc'?-ie 5^rbi rn tc£"je. r>scovc raf!o^t-e *n bridltc ure v veliki dob? ^vetornefa nofar?.. T^ ^a'3 bo fe^*r?ln Bnroev'-ću hvale^no snn^evtlo. da je Ml mož, ki ni le bran:t slovci«** rCm-Ije, temveč da je sprsiov«! in — merda ne refemo r-r?vex — tuđi narod, V« na tei rmlji prebfv«. Po kTTi rr-klicu ;n za^?uf»h ie reneraloberst R«rr>cviV- tesn^ zvezan 5 sMTensfcim narodom. 5^" ttare pra-Toslnvne f aričanke reKThJne. ktkor rČe :n pr-^*^ s ^'i?^ in telc^o« vi>-j?k, je bfl 5rct«ar ffrr©er'# venw# roncffrn na t#. ^a ie nrrtttke^a r^ du. Kot zrd «•! Je ^^»ai vrli«« *loTen«Vefa T»#tka ta Je iriW prH 2^. tett lrnf ^a^ff^tirt T^vetjnrk ee-MHeviCerefa pmTt* ▼ tti¥ s •»•tI r«5!a je ridf! «tff. W »• ™ **** 4ri• rad t krof ćathHh ne-Uanov iftfbHanskih hi Je postaj tako za vete* rHIki sin RoSega aiesta. I11 pri vsftiti priliki se [e 9pomnil ■aro**, katereca stne'H »• p#d nje-fw1m ▼•^•rvtfn avriil! stojc naj-s*«Tnej5e Wne: se pred malo dneri je bil BorocTič prri, ki je čestital Ljubljani in debeli k izrednemu odli-kovnnju na^eja domačegft peŠpolka. Na slenrenski zemlji pratnuje tc-liki general 60letnico svojega rolstva — krrpak na trlea uiodna dol-žno^t, da se že danes javno Doklo-nimo tuđi r?je«ovemu ns«ledrnkn. ^ieea Veličanstvu cesarju in kralju Knrelu f. in ra sr^tljivo rjoidrav!-mo. Z neomtlenrm laupanjem ire hrvstsko-slo^.-ensk1' narod v novela v!a^?irja ter mu poklanja svoja vda-na in rve$ta srca. 1 njim je božja Providnost no^e^Va •tarodavni. ča-stit'iiv! ka>>sbnrs>i n»n??trhiii fve-stera Tflnihu svete katol'šfce cerkve. rroro;čnera r»sx'tr»iVn vdov in sirot. drshrfr* o^e^a ^o^ih in rat'r^nih ter pravičrrra vlakana vsem »arodrmi i»onarh*"'r. ^loven^i in Hrvati obeta-wo v trk ^•▼es«fh dneh. 4» ostane naša svestaba in vdanost utrjena v viiarjfh 5to!eti; in stoletij nanram nn-Tfim rTv;?^^wTi »o^trMn Vtbsbnr-5^e vtat^trtVf k^«^e. f»e*rrewienjenn. ve^«»r •rfkr'to^rr^a i" t1oboV-n. Ne he^e-e a-Bi^alr de;a^;a «r#vori]o pri ■«5. Na krijilčih ^e kot junaki borijo slovfTitki \m hrvniiki w«žje in m\m-4e9'či ra rladarj* i« 4nimoT\mm. ▼ fa-lerfhi pm iemr. »tar^ki ra 9+T*m po-f.rtvmvnlim pt•»•»«!• rse vpjskipe tsžkoča. wwi e^efa «rc» !» ene m?sli. tia 7T?»air©viti» ©branijo r>re«te! in mo-narhijn Hebsburžanov besniii so-▼rafnikov in priborijo vsein narodom /opet blaretti mir. Veh'ko inilost in č**t ie izkfra^o Ni Vel;^«ns*To te ćn\ ^M^renpiil»TMf> ■•r^d#v. TMR. JkMM pMtiBli^ k«C«#» spram * f ^K ^^^^^^^^^^^^^^^^^ ^^^^^BB^^^^^^^^^^^^ ■■■■^■■■■■■■■■■■■^ W^0.^blB Hi lHM^^B ■■npi^^PK ■■▼^^■^V VSCn •Tropskih trfar na p^ikgi sp<4t#-TM^a narodnosti. Iuliiaasld listi so se takoj oclasili aa prodlot socijali-simr in povodaJi, kako si oni predstavi jajo spoitoranic narodnosti. Pi-Šonot kar je res italiianskp. Ali ItaJiiari hočeio veC. vzeti hočeio tuđi slovanske dežele. nntem iele bodo govorili e spoStoranju narodTv. Cc-tveroiveza !e nekoliko ćru^ače ro-vorfla malim narodom; obljuMjala je srobodo. neodrlsnost, razvitek rsa-kesra naroda. Italijani pa so sed^j bolj ndkrito.«Tčni in so povezali, da rani-me-o spoštovanje narodnosti tako, da hočejo spraviti pod italijarsko r? zna rod ova i no nest ćelo vrsto jus:o-5!nvarisk!!i drže!. Proti tak!m strem-IJcntcm Italije se T-cdo Jugoslovani vedno silnejšc borili. = Za civilno rojno službo ▼ Tia-\tj\. VePke skrbi tarejo italijanske vo-dilne kroge, kal bo, ako bo trajala vojna še reč mesecev ali rnorda ćelo !etR. »štampa« prav!, da imajo takc skrbi vse vr^lrjjpče ?e države, i^c-dc TtalT*je to?i, Oa so izditki za vojno v rarrnerjii istotat:o veliki kakor na ^rf'eSkem in franco^Vern. Ka de-parnem tr^rn je Tta'ijn 5labejŠR kot te defelc. NsŠ pp,p;rnat! denar je danes 2$ od^totkov nifji od mnsrt^iVer«. 14 cd?ttotkov r*orsziirn med NemčTio ?a Trarcosko. »Ta&reMstt« peroča iz Curfha: ^* -Petit Parbena* ?z]>v-h"a princ Aleksander zu Hohea!o1:e: Če bi rr^neoska hotela, bi morla do-«e£i ze dcres popnlno oprostitev sro>jra teritorija in Relfije i« ne bilo bi treba Trsrrrbiti se stot'soče in morda se ?«it;jone ljudi in nećete nvlijarde ^enaria. To •? bila namreč c4i^n poslediea aadaljeTaiija vojne. — Trsncoska in Nemčija,dostavlja nrin« zu rTahenlohe. sta f>^a naroda, Vri M bf^a astvarjena in poklicana, da se mTTojfo boli razuireta in irpDpol-niuieta. kakor mn^ji drnfi narodi. Rekel b\m da bi laJiko točil solze, če »i re ve^el ^e v laprej. da se bodo *alTi Ijrdje, ki bodo re!^, da preta-)mm kr»kod!I«v« »elze. Frii'sf tiitva mlmto llar-nice pred usarjini larlsm. Predsedstva poslaiske ibnmice se je vcerai poklonilo cesarju. Pred-sedrik dr. 5ylvester je r krat-kem ocovorn izrazil eesarin flohoko žalost ns smrti eesarja Franea Jo-fefa in neomajno zvestobo c«araW h\*>\ Ces*r s^ je zahralil zt to irjaro in izreke! !:panje. da pnće kmalu Čas za plnJovito delo in rf*i se dose-ft časten mir. PredtednfV je nato pređstavil cesarju podpredsedn'ke, rned njimi tuđ! Josipa ritera Po-£ a ? n i k a. ki je priSe! t bfTini opravi stre!s^e?a pr>!kr*vnika. Ce-sar irru je rekel, da je dobil n a i b o 1J --^a poročila n fzvrstrsom delo-rarjn strelcer ter dostanl, da se je Kranjska v vojni jako patrijotićno izkazala in da *a je jako veselilo, da je mogel odlikovati hrabri kranjski polk s tem, da je eesarjeriču r> n d e 1 i 1 dostojanstvo i m e t e 1 i a. Spreje-mfl se je udele^ila tuđi ee«m:a. Oklic! Petič kliče država svai« ilriftT-Daie. aUi ji caupajo tvolo rmzpoloilii-va rotovino v ta namen, da more srsčno dokončati boi ta abatanak aumarhija. ▼ano9t ia rentatilitsisi vojnik poaeiil se je i% aatančne raspraTlja* ta ia dokaaala ▼ frmiotfti. Le ie asia aa4 pripoaiatm, tmr (a ■aaiToaane: Tsak arf!«a calaasla aaaaila paveča vredsost \«akotiL milHta Ako vrdrSms, cma^amo; da pa moremo gospodarsko vzdržati, moramo vzdržati finaaČBo. Ha rsch mejah naše nad vse ljubljene domovine nam prete nad-štcvilni sovražnlki. ki hočejo razde-* liti nnšo last kot plen med seboj. Domortna pa ima v juntškem živem zidu naših in naših zaveznikov vojski varno ravetje. Pred tem junačkim zidom se mora končno raspršiti sovražni naskok. Irza otroških let smo obetali: Vse za dom In ra ccsarja> za cesarja blago, kri! Kar smo obljubili, to borno tuđi izpo'njevali. Zvestobo, ki so :o naši junaki zapečatili na bojišču s svojo krvjo, hoćemo pri branitvi svojih domov in od očetov pode-đovane zemlje pokazati s tem, da svoj ra£po-ložljivi denar Doložimo domovini na oltar in ji damo tako potrebnih ro-močkov, da si more irvolevati časten mir. Neutijno ie. da je vojno rospo* darstvo tuđi kmetiškemu stanu rri-neslo dohodke. s katerimi se ta stan lahko r rečji meri kakor slcer ude-leži podpisovanja volnega posolila. Domovinska dolžnost pa je, da se v vojni pridobljeni pomočki. koli-kor mogoče oddado državi na raz-polako. V resnem trenutku se obračam na vse avstrijske kmctovalce, na male in velike, na kmetovalec vseh kronovin in vseh narodov s pozivom: Pokažite stoIo vselej dejaasRo fzprlčano In nsornaino dotnoliubno požrtTOralncst s tem, da podpliete kolikor mogoče voineea posolila. Zjodovina pa bo v spomin po-znim rodovom neizbrisno zacrtala, đa so se avstrijski kmetovsjei ob nc-Tarnosti tuđi v tem primeru vcsele-^a srca postavili v prve vrste onih, ki so domovini dali to, kar je potre-borala. Na Dunaju, dne 23. novem-i bra 1916. C. kr. minister za poJjedelttvo: Kenrik ero! Clam Martlnle %. r. Mi \i iriraorskili ititi. Razfclas. Da a« umore sestaviti natarčen seznam vseh Goričanov, sedaj bivajočih t razliČnih krajih df-žave. se pozlrljajo tišti, 6a naj blago-Tole nemudoma nazmaniti svoje se-danje bivališce (natanČMi naslov) ter navesti tuđi ime in priimek vsakeca posa»iezneta rodbimkefa člana in ntslor zadnjefa siraliiča v Goriei. Tsska pozr,eiJa sproaiemba bhraliŠča aaj st istotako n^eaani kakor hitro mnroč« temu magistratu. — Mest-ni majistrat fariški, sedaj v Trstu. — C. lrr. vlaehii komisar. županstre občlfle Renče želi iz-veieti, kje se nakajsja sadaj te-Ie drnffae iz Renč: družina Por>ek 34S, Artona Oskarja f8, Arčona Roka (Riko) 112, Kristaačlča Antona SOS. Ker fupanstvo 5« niw?» seznama vseh •bčinarJeT, se afeiovano naprošajo. da »olljaio svoje naslove, ia se jim Karejo dostaviti pisma sv^Jcev in irur* uradr.i spisi. — Občinski tirad nosluj« v Ljubljani, Rimska cesta šter. lt. 2npasittTo ebelii© VolSelea na ICraso. ifdaj v Matliki 5t. lOf, zahte-Ta, đa se fskoj pnjaTijo rm bea^uaci m abčifle pismeno ali usfcneea župa mm fer mu »odaja »Taje natan-čns saslove v srrh© racuih, bodisi smsabnfk ali oMinsMh, pokličsih ali sodnih sađeT. OfTli rienaaiskl raSki aa#*tn1k lm Berdo«. Pišejo wam: Dne 19. pr. m. je po dolce« solehaafa umri, kakor ie sporočavo, is ricauinjske cerkrene afera dobro antaMi temoi-n)\ TaSki načeliik f. Iran B e r 4 • u. Poko|nfk |e bfl »aro4i]ak, Haprađie-ra »nrata ii Jaka dobar ttr aaaai-ljaa Certk. — Tsak barač, ki Je are-stopil «j#f»-r prart )e naiel T Rf«o-Teoi srsu nsanijem adzir; poalratfet m je 1 ]tdU ii mn ial aramčifče. On al ]a sa rttamaaiske raHaaa ste-kel BerenljiTik zasluf. Za rsaka potrebo Je bil *rage rolje Tsakaaiu na roka. Obickorai }e bolnfke fa jia po svoji vreći ofcđararal. NI ra kila sfco-da, si ja bila aa rodne prirađttve, da ae bi aai Hnbljesi Bsra\>a aaĆeloral. — Bil ]• tndi dala^latai pr#ds#diiik nersktfa arnitrm >S4ar«#<. Drmsrr Iran! Ti M taarU a Traj tpaaata um ^srase letetirlssai Trsfi tfraHai fmre-kava »ajflaioktii« saialji. Tebi pa, 4raa1 Iraa, kličsa*#: sina »oćiTsJ v srofi tibtttmd 4mn& tmđU m kate-ra ai s« laka faiia^a bari. — F. Đ. DobrataM kacaataT. »Posređo-▼vhisa «a fiilit bajrsaa« f Ljub-VaaW Ja pre|#k m~t* 4t t Irot dar Caa?. 9T9&. w*A+. Aasavm Silnika ▼ srla* sjaf iaViiai basjwa#«am aavtesto Taaam aa frok a#kojaaca acata. — Telaaaaja*! a>aa% Jaatp Kf isper, kstpft tvjAi Aa|M Ifrteper v Unb-tm ie IHiaiaTaf geiwi ***& Stran 4. 95LUVtiM5Kl NAKOU*. one 2. novembra 1*1*. 278. Stev. mestnega magistrata poslati »Posre-dovalnici za goriške begunce v Liub-ijanic svoto 200 K v pomoč nesreč-nhn goriškim beguncem. Za velikodušne darove se »Posredovalnica« iskreno zahvaljuje. Vdanostna poklonitev v Trstu. Iz Trsta poročajo, da so včeraj šla k namestniku odposlanstva iržaške občine, duhovščine, patrijotičnih dru-štev vseh narodnosti, trgovine, industrije in plovstva in raznih kor-poracij in so izrekla svojo zvestobo in vdanost novemu cesarju Karlu I. Imenom Slovencev ie govoril dr. Wflfan. Namestnik se je prisebno za-hvalil in poudarjal, da v sedanjih težkih časih je Trst spoznal večkrat, kje ima iskati svoj blagor in svojo bodočnost. Mesto si je sve.sto, da je zvezano nelocljivo z monarhijo in da Trst ostane samo avstrijski. Pod vlado cesarja Karla bo doživel Trst po hudem vojnem trpljenju srcCne dneve gospodarskega razvitka in novela procvita. Nato so sledili vzkliki »Živio!«, »Evviva!« in »Hoch!« na cesarsko dvojico nele od strani č!a-nov deputacij, katerih je bilo par sto, i#hrveč se je pridružila tuđi množica prebivalstva, brojeva vec tisočev, pred namestniškim poslopjem. Nato so zapeli cesarsko himno. Umrla ie v Trstu v visoki starosti 88 let gospa Marija Grom, mati gosp. Antona Groma m tašča gospe Maše Gromove, znane vrle delavke na narodnem polju. Pulj na dan ce>ar]evesa pogre-ba. Poročajo iz Puija, da je na dan pogreba cesarja z ladje »Viribus uni-tis« bilo oddanih 21 strelov ob 2. po-poldne, po 3. uri zopet 21 strelov v odmorih 1 minute. Posadka je nasto-pila v svečani obleki in je] ie bil po-men svečanosti raztolmačen v mate-rinskem jeziku. Pri prvem strelu so dvignili žalne prapore, pri zadnjem je sledila zapoved >K molitvi!«. Ob času pogreba je zvonilo po vseh cerkvah, kavarne in gostilne so bile zaprte. Italilanska realka v Pazinu. Ka-kor znano, je bila itatijanska deželna realka v Pazinu zaprta. Italijani so si proti temu hoteli pomagati tako, da so otvorili v privatnih poslopjih ne-kake tečaje. Čuje se. da je neka službena gospoda šla Italijanom v tem pogledu na roke. Slednjic je voiaška oblast napravila konec izogibanju uradnih odredeb. Reka. Legar na Reki se širi. se-daj j£ bilo že 80 slučajev. Občinstvo se ponovno opozarja, na] pazi na Jirano. — Ker je prodajala nepregledane gobe, je bila kaznovana Marija Karnjel na globo 500 K in ker jih je prodajala nad maksimalno ceno, na tfobo 100 K. Kdo ve kaj? Svojega očeta Josipa Vodopivca, Dornberg št. 155, išče sin Andrej Vodopivec. Antimon Ber^bau, Ro«snyo Gornor V M, Postfach 11. g. MM Ogrsko. Kdor bi kal vodel, naj mu sporoči na ta na-slov. Zadnjo dopismeo je poslal oče messca av^nsta. Leopolda Toplihar iz ČrniČ pri Gorici št. 5 naj takoj naznani rPosre-dovakiici za goriške begunce v Ljub-rjara«, Dunajska cesta 38/IM svoj naslov. Peto vojno posojlio. Razumni ljudje imajo navadno svoj razpoložljivi denar naložen v bankah, v hranilnicah ali v posojilni-cah. Ti denarni zavodi so se doslej Se vsakega vojnega posojila intenzivno udeležili; kupili so sami velike svote vojnoposojilnih zadolžnic in storil! so jako mnogo, da so njih vložniki podpisali kolikor je vsak mogel vojnega posojila. Pri bankah, pri hranihaicah In pri posojilnicah so zadnje mesece vloge zopet jako znatno narasle. Naravno je, da bodo vložniki poradili priliko za podpisovanje petega vojnoga posolila in sicer v izdatni meri, saj dosežejo s podpisovanjem petega vojne^a posojila dva in pol odstotka večje obrestovanje, kakor Je dobiraio v đenarnih za-vodik. Pfi prvih »rita vofufh poeojfliVi se je pogot toma pokaemlo, dt poseet-crilo Tloinih lrnjliic nišo podpisali vojnega potojil* pri »roda, pri ka* tertm Imalo sroj dtnar mločta, bo-9o na kakem drvgem podDisntm mc~ s*u Tako postojanje je nepraktično, ker pronroča mnoco popo^nomt ne-potrebntga dela railičnim z?.vodomf ie pa tuđi neobiirno do zavoda, pri katerem ima kdo svoj danar naložen. Će mi prav posebno tchtnih vzro-kov, nM toref vstkdo podptsc peto vojno potojilo pri tUtem denameni zavodu, kjer ima naložen svoj denar S tem se felo olajša in poeno-stavi vkc poslovanje, zavodom se prihrani nnoffo časa^ i splob jt lc prtv !■ imtstao, dt potpis la tojbo pomolilo iakai« rmr»o tisi ssvoi, pri \m Mvm mru ■ Mi 6fito-W«tfi Kakor smo že porocali, sta trčl-la včeraj ponoći na postaji tiereze-ghalom, 46 kilometrov od Budimpešte, z Dunaja in iz Gradca prihajajo-ča vlaka in je dunajski brzoviak kar prebil graški poštni vlak na dva dela. Zgodila se je strašna nesreča. 66 oseb je bilo ubiti h, 150 oseb je ranjenih, med n j i -mi 60 t e ž k o. Med ubitimi ie tuđi tajni svetnik in civilni ađlatus voja-šliega guvernerja v Srbiji Ludvik pl. T h a 11 o c z y. Peraca se tudi% da sta bila ubita netjakinja generalnoga guvernerja v Belgradu fcm. barona Rhemena in fml. Ziegler. V enem vozu graškega vlaka so bili vsi pot-niki ubiti. O vzrokih nesreće prijav-ljajo listi nasprotujoča si porocila. tni trde, da je lokomotiva dunajske-ga vlaka tako obrabljena, da zavora ni već prijela; drugi pravijo. da ni bilo videti signala; tretji so mnenja, da se je nesreća zgodila, ker je imel dunajski vlak zamud^. ki jo je pro-vzročil ponesrečeni Thalloczy. Za tega je bil namreč pripravlien pose-ben salonski voz, a zamudil je pra-vočasno priti na kolodvor In vsled česar je vlak r.anj čakal. \ odja graškega vlaka pravi, da njega ne za-dene nikaka krivda, ćeš, da bi bil moral vod ja dunajskega brzavlaka paziti na semafor. Vodja dunajskega vlaka pa pravi, da signalni aparat ni funkcijoniral. Med ubitimi in ranjen, je več vojakov, deset msk'h vjerni-kov in tuđi več žensk in otrok. Ta nesreća je ena največjih, kar se jih je kdaj zsrodiJo na avstro - ogrskih železnicah. Prezident ogrskih državnih železnic Kornel pl. Tolnav je iz-ja\il, da je nesreće kriv edinole tišti, ki se ni zmenil za signal »Stoj!«, to je pa strojevodja brzo-vlaka. Doslej je vsega skuDaj mrtvih 65 oseb. Dnevne vesti. — Odlikovanja. Red železne kro-ne 3. razreda z vojno dekoracijo je dobil nadporočnik 23. domobranske-ga pešpolka Ivan V i t i č. Vojaški zaslužni križec 3. razreda z vojno dekoracijo je dobil pred sovražnikom padli nadporočnik 6. črnovoj. pp. di. Karei K n a f 1 i č. Srebrni zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje so dobili štabni stražmoj-ster Anton LavrenČič in straž-mojstra Ivan Drolc in Ivan Guli č. — S hratrostno zaslužno svetinjo so odlikovani prostovoljni slovenski ćelavci domobranskega od-delka št. 252/10: Alojzij Oolob, delo-vodja; Ivan Palmun. delovodja, Fr. Laharnar, cgnjičar, Fr. Obid, zidar, Anton Lušnik zidar, Ivan Gruden, mizar, Andrej Crnilogar, zidar, in Mihael Biziak, zidar. — Odlikovanja. Srebrni zaslužni križtc s krono na traku hrabrostne svetinje sta dobila narednik 3. pijo-nirskega bttaljona Franc G I a v i č in stražmoi»ter 12. orož. poveljstva Andrej Zore. 5rebrno hrabrostno svetinjo 2. razreda so dobili pri 3. pi-jonirskem bataljonu Četovodja Josip Frandolič, korporal Alojzij Ta-beruck in pijonir Ivan S a n d a 1 j. — Imenovanja v armadi. PoroČ-nik nadvojvoda Josip Franc je imenovan za nadnoročnika, major princ Parma za podpolkovnika v general-nem štabu, poročn'k Feliks princ Parma in Renć princ Parma pa za nadporočnika. Generalni major Zdenko princ Lobkovic je imenovan za generalnegra adjutanta. — Ne naMraJte i« ne shranjujte niti srebra nrti drobiža; s srebrnim, nikljastim ali bronastim denarjem se ne more kupiti več kokor z bankovci. Kdor jemlje srebrne novce in drobiž iz prometa, ne koristi sebi nič. drugim pa škoduje, ker manjka potetn drobiža pri kupovanju in pri prodaja-nju, če jih mnoj?o posnema njegov vzgled, in se izzo-ve s tem pomanjkanje drobiža, česar bi sicer ne bilo trtba, ker je »akovan«ga dosti dro-bića. — TretH bt>i\Z na boflščti. V prid božični akciji za kranjske vojake na boiišču so c. kr. dež^lnemu pr^dsedBistvn doSi sledeci darovi: De^dni odbor kranjski 4000 K. gosp. Ivan Schrev v Ljnbljaiii 300 K, Brata Moskovič v Ljubljani 50 K. — Upravni odbor Mestne hr«-nftnice ljubljanske je v svoji seji dne 29. novembra t. 1. sklcnil, da podpišc hranilnica za svoj račun 4 ra i 1 i j o -■ G V. avstr. rojnega posojila in sfeer v 4Oictnih odplačljivtti zadolžnicah. — L9nbf}«ii9k9 kreditna bmnk* ▼ LJvMianl je subskribirala za lastni račun K 1,000.0000 V. 5*/,% avstr. vojnega posojila i« sicer: K 290.000 5*/2^ »mort drž. posolila in 750.000 kut članici avstri)rikega konzorcija za izpeljavo državnih traasakdl Je do incl. 30. novembra t. 1. subskribiralo 52 strank K 4^82.700 V. avstr. vojnoga posojila. Med drugimi so sub-skribirali: gg.: Robert Kollmann, velctržec in c. kr. dvorni založnik v Ljubljani, 50.000 K, č. g. Ivan Jane, župnik, Col pri Vipavi, 13.200. Hranilnica in posojilnica v Železnikih 2000 K, Anton Hamer, 2elezniki, 1000 K, Franc Cerar, Stob pri Dom-žalah, 4000 K. Frančišek Berlec, Kandija pri Novem mestu, 200 K, iMestna hranilnica ljubljanska, Ljubljana, 3,000.000 K, pri podružnici Ljubljanske kreditne banke v Trstu 120.000 K. — P. T. subskribenti se opozarjajr\ da potece rok za pođpi-sovanje V. vojnega posojila 16. decembra t. I.« vsled Česar se istim pri-poročaf da svoje priglase v kratkem pošljejo Ljubljanski kreditni banki v Ljubljani ali pa njenim podružnicam v SNUu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici, t. č. v Ljubljani, in Celju, da si na ta način pridobijo čim preje ugodno obrestovanje. Prospekti in priglasnice so pri blajrajnah banke vsakomur na raznnlac:©. — Pri Jadranski banki, podružnici Ljubljana, se je subskribiralo na V. vojno posojilo: Mcstna hranilnica ljubljanska 800.000 K, Terezija Ćer-ne. Gorje pri Bledu, 1000 K, Trgov-ska obnniška zbornica za Kranjsko 10.000 K, Jos. Cukljati. Sv. Ootard. 3000 K, Frančišek Berlec, c. kr. orož. stražmojster v p.. Kandija, 200 kron, A. Danilo-Cerar. Ljubljana, 100 K, Okrajna posojilnica in hranilnica v Skofji Loki, za tvrdko Rafael Taler, Škofia Loka, 20.000 K, za Marjeto Maček, Zmino, 200 K, za Matevža Krairik, Sopotnica. 200 K. Posojilnica za ilir. bistriški okraj. Trnovo, 50.000 kron, Mestna hranilnica v Kamniku 10,000 kron. — češka industrijalna banka v Ljubljani. Opozariamo na oglas češke industrijalne banke glede petega vojnega posolila v današnji številki našega lista, — »Glasbena Matica.« Spored koncerta »Č e š k e g a kvarteta« v soboto, 9. decembra, bo obsezal tri krasne kvartete za godala: 1. Dvora k o v kvartet v As-dura. op. 105; 2.) B. S m e t a n o v kvartet »Iz mojega življenja« v E-mo1u; in 3.^ Josip S u k o v kvartet za podala v B-duru op. 11. — Zvlšanie žeSeznfskih tarifov. S 1. februarjem 1917. bodo zvišani tarifi za tovare na državni in na južni železnici. Kako veliko bo zvišanje, še ni razslašeno. — Ljudskošolske vesti. Začasno je vpokoiena na lastno prošnjo učiteljica Ivana Smole v Planini. Avgu-sta S p e t z 1 e r je nameščena za suplentinjo v Trebnjem, Justina H i-t i v Orehovici, Josipina Wcber v Polianah; pripuščena je k šolski pr?.ksi na mestni slovenski deski soli v Ljubliani Ljudrhila 5 1 a n o v c c. — Zholjšanie povpraševanj in cen za čreslo. Posredovalnica za čreslo na Dunaju I. Zedlitzgasse S. je poljedelskemu ministrstvu naznanila, da je povpraševanje po čreslu v zadnjem času zopet zboljsalo in da bi bila pripravljena tomdevno šc ob-stoječe zalome dražje prodati kot doslej deloma za domačo porabo. delo-ma za izvoz. Navedena posredovalnica je dalje tuđi naznanila r>oljedei-skemu ministrstvu, da bo do 15. t. m. zamogla prevzeti po primernib cenah z vzorci opremljene ponudbe. O tem se obveščajo lastniki fcozdov in dru-Ki s čreslom se baveči interesentje. — Javna knjižnica »Gospodar-skeffa hi izohraževalnega društva za dvorski okra)« se priporoča čitajoČe-mu občinstvu; posluje vsak tore k, sredo rn soboto od pol 6. do 8. zvečer, ob n e d e 1 i a h in praznikih pa od pol 10. do 12. rtopo' 'ne v društvenih prostorih Pred igriščem št. 1 (nasproti M a r -čana na Rimski cesti štev. 19). Dostop ima vsakdo. — Umri je v Ljubljani kleparski mojster Leopold B 6 g c 1. Naj počiva v miru! Nagle smrti Jt tmrla gu^podična Anči V i d i e, hčerka občeznane rodbine Vcver - Vidic tt Lukovce, jako prilubljona, teobraž««a \u prtdrm rt> cJt]4jubkintm. Po»eb»o rmdi so hn«li revefi jartdi rq#n#f» blagoga srca. Pogreb je bil z ozirom na s«danj« rarmere jako impoKantcn; ud#ležila se ga je mtHigenca in ori prosto ljudstvo iz ćele okolice, kar je pričalo, kako priljubljena je bila pokojnica v vseh krogih. Umrla |» v SeJ*č«ku ori Bhh-f#ah go«pa Neža Ž i t n i k rojena Sfeof v starosti 72 let. NaŠ* sožalle! Za 700 kroti špcfaa iliniltiHfi Iz Celja poročajo. đa Je begunec Jo-alp Pelos iz Gor. Vrt^jbe pri Oorid ukradd posestniku Antonu Vengust« v Lnb^nani m 700 kroa iptht hi ga deloma prodal. deloma £ nznimi volald «^—M rtMfwmi Imami* im tata i skoro povsodi težln stališće, tak č)o-vak ga jim Se bol] otežkočl. Pelos je bil izročen sođiš£a v Celja. Iz Maribora. Iz daovnega življenja. Danes kakor včeraj in včeraj kakor danes: Vedno ista skrb — za vsakdanji živež. Povsodi se poskuša, obeta, a vidnih uspehov ni in ni. Včeraj je bila skrb. kje dobiti sladkor, mast in petrolej in danes, kje dobiti vse troje in k vsemu še — moke. V nedeljo se narn je obe-tal za ponedeljek sladkor in se je obljubilo svinjsko mast. Kdor je za to pravočasno izvedel, je dobil» ne dosti, pa vsaj nekaj, kdor ni izvedel, ta mora Čakati. Manjka smotrenosti v preskrbi z živili in z zalogami. Kako je to, da mora biti večina mest-nega prebivalstva zadovoljna z ma-limi, komai za največjo silo zadost-nimi zalogami, dočim dobivajo posa-mezniki, kadar je sploh kaj zaloge, jako mnogo sladkorja. moke, petro-leja itd. Največkrat pa treba skrčiti še to malo. kar se dobi na najmanj-šo dnevno porabo, da se vsaj za naj-nujnejšo silo nekako prekrade do prlhodnjt prilike! Trgovcem bi bilo zabičati, da morajo zaloee pri-merno in enakomerno razdeljevati in uvesti kolikor mogoče strogo kontrolo. — Velika zadroga je za mast. Največkrat jo zmanjka popolnoma. Kadar so zaloge oa velja kilogram 15 K 60 v. V mestni tržnici so pri-čeli prodaiati fižol. star. še od lani, in mnrda še od preje. a prodajajo ga za isto ceno. kakor se prodaja novi. namreč kilogram za 90 v. — Južna železnica ima pri svojih podjetjih — proga in kurilnice ter delavnice na koroški progi v Studencih pri Mariboru — zaposlenih še danes kakšnih 2500 ljudi, oziroma nslužbencev. Ti morajo danes onravljati neprimerno napomejšo službo k^kor v normalnih časih. Večina jemije svoje zaloge za prehrano v kofizumu za železni-čarje. Od velike noči sem pa so se tuđi ru pokazali splošni nedostatki in pritožhe, vsled tega so se množile od dneva do dneva. Da se temu odnomore in v bodoče zasigura red-nej^a preskrba. je sedai prevzela vodstvo konsuma vojaška oblast pod svojo kontrolo — Nedavno temu se je v graških listih napadalo voditelja urada za preskrbo prebivalstva t živili, komisarja dr. Lajnšiča. Vzrok je bil. kakor znano, ta, da Je tri vagone krompirja enakomerno porazdelil na troje občin: Maribor, Studenci, Karčovlna pri Mariboru. Maribor šteje — brez vojaštva — 28.000, Studenci do 4000 in Karčovlna do 3000 prebivalcev (vštevši Lei-tersbersr). Vsaka občina je dobila po en vagon kromoirja. Na prvi pogled se človek — ki noče misliti — res nehote vpraša: Čemu občinam z manjsim številom prebivalstva. kakor Karčovina. ravno toliko, kakor Maribor mesto. oziroma Studenci. Nam se pa dozdeva. da je stvar po-vsem drup:a in da je gosp. komisar čisto pravilno ra\Tial. Karčovina-Leitersberg je občina, koje so pre-bivalci po veliki večini viničarji. ko-čarji in je zelo malo boljših posest-nikov. Prvi še v normalnih časih komai dihajo. T*m najrevnejšim lju-dem je danes irlavna in skoro edina hrana — krompir. Akcijska elektrama blizu FaJa nad Mariborom bo začela kmaJu de-lovati. Mesto Maribor in gotovo vse občine v blizini bodm dobile električno luč in gonilno moč. Kai pa bodo storfte vaši ptujskega okraia. kl leže ob Dravi? Kaj mesto Ptuj? Mesto Ptuj nas ne briga, ker ima svoj projekt, pač pa svetujemo resno prebi-valcem vaši župnije sv. Janž na Dravskem polju in žunnije Hajdin, da pr^vočntrto r>o«krbe, da si zagotove elektriko iz Fala. — To je za gospodarstvo Tiei*meme važnosti! Z nožem. LHanec Avgust Nanut if Račjega blizu Maribora se je v Macutnovi j^ostilnl pri Sv. Marjeti ?prl z nekaterim fanti, ki so ga zve-Ćer aa ce^ti napadK rn mu z nozi pri-zadejaJi deset ran. Kmečki fantje: Pečn?k, Pipenbacher ?n Bohak so biti raraditesra arttirani. Žalne STeSaso^ti za blacopo-W voustanovljeni urad za ljudsko prehrano, V četrtek je bil izdan organi-začni statut, ki pravi: Novi urad bo vodil predsednik. nadomeščala ga bosta prvi, oziroma drugi podpred-sednik. Predsednik bo ukrepal samo-stojno, bo od ministrstev neodvisen in podrejen edinole ministrskemu predsedniku. Pomagalo mu bo ravnateljstvo, v katerem bo poleg pred-sednika in podpredsednikov sedem članov, ki jih imenuje ministrski predsednik; enega člana se imenuje iz vojne uprave sporazumno z vojnim rninistrstvom. Ravnatelji, Če nišo aktivni državni uradniki, bodo dobivali primerno funkcijsko pristojbi-no; če ne stanujeio na Dunaju, se jim vrnejo potni stroški K sejam ravnateljstva bodo povabljem v slučaju potrebe zastopniki drugih centralnih oblasti. Med prebivalstvom in ravnateljstvom bo posredoval prehra-njevalni svet 40 članov. Predsednik bo lahko pritegnil k sodelovanju tuđi druge strokovnjake. Aktivne državne uradnike in državne uslužben-ce prideli prehranjevalnemu uradu ministrski predsednik; predsednik pa nastavlja pomožno pisarniško osob-je in pogodbene uradnike. Za pred-sedrtfka novega urada ie. kakor znano, imenovan dunajski finanČn! ravnatelj Kokstein. za prvega podpred-sednika min. svetnik Kettler, za dm-gega prKipredsednika dvorni svetnik baron Fries. Za člane ravnateljstva so Imenovani nemSko-nnc. posl. Freissler, kršč.-soc. posl. Fink, soc dem. r>o?lanec dr. Renner. vladnl svetnik dr. Hotowetz, velelndustrf-Jalec Kuffler, veleposestnik vitez Ra-czynski ter polkovnik gen. štaba Wallenstorffer. — Uradno objavljeni komentar o ustanovitvi urada za ljudsko prehrano pravi: Prebival-stvo pričakuje od novega urada veliko, a prezreti ne srne, da se seda-nje zaloge absolutno ne m o r e | 0 pomnožiti. Pred vsem bo moral novi urad skrbeti za razdelitev živi!. Pred vsem se bodo zanesljt-vo dognale zaloge, da bodo postale pristopne prebivalstvu; zadržavanje zalog se bo preprečilo; načrtoma se bodo živila pošiljala tja, kjer jih bo primanjkovalo in se bodo pravično delila; razdelitev živil se bo teJmiČ-? no zboljšalo. primerno se bode c e -ne uredile, tako da bodo odgo-varjale stroškom produkcije; dobf-čki prekupcev se morajo omejiti; najodločnejŠe se bo nastopalo proti navijanju cen in proti oderultvu s cenami. Urad bo moral delati na to, da se bodo neprilike pri kupČevaniu kolikor mo-goče zmanjsale. 4- Zaklani pra^lč!. Mogoče, da bo frnela mestna aprovizaclja v kratkem na razpolago več]e Število zaklanih pra^ičev. Mestni magistrat je noizvedel, da si žele nekateri some-sčani nabaviti lzaklanega prašiča, če bi bila prilika za to podana, zato po-zivlta vse one. ki bi moreniti reflek-tovali na celera ali na polovico za^ klanega prašfča. naj poroČe to do 12. t. m. anrovizaciH (referat tržnega nadzornika g. Ribnikarja). -f Mestna klavnlca v LjuMJanf. V ča^u od 19. do 26. novembra se Je v mestTv klavnici zaklalo 143 volov, 1 bik, 17 krav, 397 prašičev, 65 letet, 79 koštrunov, 2 kozlića. 9 konj vpe~ lianetra je bilo mesa 48 kg, zaklane živine se je vneljalo: 2 govedt, 9 pra-§ičev, 1 tele. ? ko?truna. 2 kozliča. Književnost. — »Ljubljanski Zvon.« Vsebina novemberskega zvezka: 1. E. Oangl: Svojci. — Konec! 2. T. Ravljan: Jesensko jutro. 3. Fran Oovekar: Film. .Konec prih.) 4. Fr. Milčinski: Apro-▼izacija. 3. Gvidon Kodrim 5. Fl. Qo-lar: Pesem o kosu. 6. Dr. Jož. A. Glonar: Med reformaciio in romantike (Konec.) 7. Dr. Zober: Kedaj? 9. Dr. Pavel Grošelj: Astronomski pomenki (Konec prih.) 9. Književna Doročila. 10. Jubileji in nekrologu 11. Razno. Razne stunrL '* Poslanske dijete. Dunajska vlada Mjncrava poslanske dijele/ pavšalirati, tako da bi fobival vsaK^ poslanec na leto 8000 kron. To bo pri prihodnjih rolitvah kandidatov, # ^ - * $lcp*rl)O z ilvloo. V Bukovini SO $• sgodile pri dajatvi živil za ar-bmmIo yellki aliiparUai Y parlimifr 278. Stcv. oi OVt^SKJ NAKUU*. one 2. novembra I*i6. Stran 5 Urnih krogih na Dunaju te ztlo ču- diio, da je v te sleparije zapleten tuđi neki državni poslanec in bodo spravili to takoi y začetku za&eda-nia državnega zbora na razgovor. Zahtevaii bodo, naj se razglasi ime dončnega poslanea in začne kazcn-ska preiskava proti njemu. * Ameriika pomožna akcija. Reu-terjev biro mu, da je Avsuo-Ugrska prosila ameriSki RdeCi križ, naj ustavi svojo pomožno akci]o v Belgradu in v drugih delih Srbije, čim bodo razdeljene sedanje zaioge. Vzrok tej želji n| bil povedan. * Politika v operi. Znani berolin-ski režiser in giedališki ravnatelj Makso Reinhan je med vojno s svojim osobjem priredil v Hagu na Nizo-zemskem već predstav. To je dalo povod za silno agitacijo in trdilo se je ćelo, da te nemške gledališke predstave ogrožajo nizozemsko nc-viralnosu Zdaj je pa prišlo na dan, da podpira me>tna občina v Ha^u predstave, ki jih prireja tam franco-ska operna družba. Ne samo. Ja je dala jdedaJiško poslopje, dala je tuđi 150.000 kron. Tuđi franeoska in belgijska vlada podpirata franeosko opero v Hagu. Te predstave so očit-na politična propaganda, kajti ravnateljstvo dela politiko ćelo na gle-daliških listih. Ni vsakem listu je priopćen reklamni spis. vr katerem slavi ravnatelj franeosko sslasbo, franeoske petje in franeoski balet in zasmehuje nemško jjodbo, zlasti Wa-£Tierjevo, in nemške plesalke. V nemških krogih vzbuja tako poćetje naravno nevoljo. * Spornim Leopolda \VoIfllnga. Nakdanji nadvojvoda Leopold Ferdinand, ki se imonuje zdaj Leopold \V6Iflin« in živi v inozemstvu, je že ieta 1903. izročtl ans!ešk?mu listu »Daiiv Mail« članek o pokojnem ce-sarju Francu Jožefu, a s pokojem, da »me biti ta članek priobčen sele po cesarjevi smrti. To se je zdaj zgodilo. V članku je popisanih ve£ tragičnih rn več veselih doživijajev po-kojnega ces?n*a, m sicer do?lv1faji. ki pri nas nišo znan! in more rar!e vedeti le član cesarske hiše. Tako pripoveduje Leopold Wo!flinjr, da Je bil povabljen tik po smrti nadvojvode - prestolonaslednika Rudolfa na obed pri cesarju. A pri obedu ni nihče zinil niti ene besede. Cesanca je tiho ihtda m sploh ni ničr*ar nzi-Ta. č?m le bil obed končan, je cesanca odŠia. na da bi se r>oslovi!a. Ce-sar je dal iaolče vsem navzočim roko *m odšel za cesario. Leopold \Volf1injf. ki je rzrred udeležntkov onecri obeda edini se živ. pravi, da so ude!e*rn1ri teđa? r»rvikrat v svrv-lem življenju viddi na cesarfevih očeh solze. Pri moiracm vfripaal« mre*, navalu krvi v glavo, trajnem glavo-bolu, bolečinah pn prebavi in splo§-nem slabem razpoloženju izprazni naravna Franc Jožefova grenčlca želo-dec in črevo že po par urah in iz* boliša tekf nčini izpraznjenje brez truda in pozivi prebavne dele telesa za dlje časa. Spričcvalo Marijine bol-nišnice v Kolnu dokazuje, da je Franc Jožefova grenčica pri bolnikih zelo priljubljena in da jo radi jemijejo. PiigM. volno Bosil Gospodarstvo. — Mestna hranilnica v Novem mestiu V mesecu novembru 1916 je 197 strank vložilo 135.784 K 78 vin.; 168 strank vzdignilo 149.757 kron 50 vin.; torei rnanj vložilo 13.^72 K 72 v. — Stanie vlog 4.579.497 kron 91 v. Denami promet 520.679 K 27 v. Vseh strank )e bilo 781. — Ljubljanska kreditna banka. V mesecu novembru vložilo se je na knjižice in na tek oči račun 6.178.156 kron 66 v, dvi^nilo pa 4, 004.552 K 20 v. Stanje vlog koncem novembra 28,69/5.796 K 2^v. Darila. Unrtvništvu Haših listov so poslali : Za „Rdečl križ" družba fe Oranice 9 K dobička pri igri v kartah. Za „Diitiko podporno društvo Domof-na" hipotečni oddelck „Meato^ bran'lnicc ljubljanske' 40 K, v poča-š;:enje spornina na romunskem bojiščn padJega kolege, nadporoč. vvrez. Ivana Župana (i. s. tajnik dr. Cerne 9 K, kontrolor Kuralt in nadoficijal Abulner -* 8 K, nadoficijal Hiter, oficijal Petrič - asist. Prciovcc k 5 K Srina bvala? DanašiV? list *bsm 12 str?nu fzd?fate!f in odgovorni uredaik: Valentin Kopitar. vtiralno sredstvo: Fellcrjev bolefice tolažeči rastlinski esrnčiii fluid z zn .Elsa-fluid'. Prtdvojnc one 12 ste^ klenic franko 6 kron. Lckirnir E. V. TellCT, Stubica, EUdtrj st. 238 (Hr-* vaško). FellcTjevc Ugodno odvajalne rabarbarske kroglicc z hl »Elsa-kiog-lice* se vedno bvalijo. EERRc^rri VEKrEX\\ j||j$ti nabodu : ^ SajugBđroB dar m\mi WB. Vt»si in občutja \z mojega dnevnika Spisal A!oJziJ Rob. V konst geriškim besiincem, Ctaa 60 Tla., po po$il 70 Tla. Oobl sm v „Narodni knjigarni" v UUBUAHi Prelernova ulica St. 7. Prešernove slike pnfcla h P*M H !*■ nmm Iv. Bonač v Ljubljani. Proti prali at em, liiklias in ispadanja las Imulm Mtora ■•. la.se kat eri okrepCuj« faslid«, •dstranjuj« I af««klf»B!c4»« naitaalttm H f*2B«». R»»Tvoll!j» ■• z c^rafno r sito ne mani kol ove steklenici. Zaloga vt#h Dr«'«kut«n!h idravil, madlo. m\\, m#dlolm(. vin, *p«oltaH t*t, najrn^iilh parfunov, klrurglliklh ohv»r, ■*•!!* mi^eriJnlh vod ttd. Opž. lefcrna Hllana leuttekB »Llubii?n; R»slefa cista tt I. poicp ooTosjraionc^a Frmn foiefoTOfja «ijW'. irostu 1S V tu' •ktrn« rt^t^ifo iđravlla tn*i e. Ur. loba^b« tovara« In akr. bol S.fk« i%BT V«!ika žalo ja n r. ;.»•<* U oi-nojilli ilininibo«. *W9 JE. v najnovejšiii fasonah in v veliki izberi ■ Iff iH ni 9 %3 -f4 L. 1 !/■ T Potrti fi»iinfTTif tnlotttf, n«znan:3mo v^cm sorodniknm, prijateljem in rnancem pretužno vest, da je naš nadvsc ljubljeni soprOg, ozir. skrbni oče, stari oče, brat in tast, gorpod Leopold Booe! klepapski moj^ter včera; dne I. decembra ob pol 12. rsri ponoči po doigctn muker>o!nem trpljcnj« previđen s tolažili sv. vere v 69. leta svoje dobe m«rno preminul. Pogreb nepozabnegi pokojnika se vrii v nedeijo. dne 3. decembra ob 4. uri popoludne iz hiše žalosti Manje Terezije ceste it. 10, na pokopa-iišće k Sv. Križu. Priporoćamo ga v blag sporain 1 V LJUBUANT, dne 2. decembra 19:«. Mrrija B5galf snpro^a. — Frajio !6g«L, e kr stotnik, sin. — I« Koiasc roj BAgel, hxerka — Aatonlfa B&ge^ snaha. — Marti* Mftl, sestra. — MlIlAtl lotaao, rns'av državne Jcleznice, xet. — ▼•1 vnmmJ te TavklnJ«. t Potrti neiimrme žilotti Bazniijimo v»cm sorodnikom, prijateljem i« inanctm pretušno ve«t, da je naša itkrenoijub-ifCCt dobra auti, oaironia atera aiati, gospa Nežu Žitnlk m. U* dne 1. decembra v starosti 72 l«t mirno v Oospodu zaspala. Pogreb nepozabne pokojnice se vrši dne 3. deecmbra ob 4. uri popoldne iz hiic žaloati na pokopaliiče B^gunje. Predrago pokojaico priporočamo v blag spoaiia in rao- * Sv. mak zadušnice ac bodo darovale v tukajšfiji župni ccikvi. 3§w SELSČEK, dne 1. defmbn 1916. Pim iBKvnn Ham PmwtsL — Spbal Maf kakila. Cenm broš. 1 K 60 tid^ tcx. 2 K 50 vin., s poSto 20 tinarjev već. : Ipatin pnpnSEik.: Zgodovitiskipofeot Spistl I?. Renec Ccua broi. 1 K 80 rin^ tcs. 2 K 70 rin., s poSto 20 vinarjev voč. Ti najnoTejši zabavni in Teaeli knjigl priporoda najtoplaje Narodna knjigama v Ijubtjani. oj ^^-&*j\~s^ ===== Prlznano najboljše aHHai JT } JT^faff brzošivalne strojs \ 9l >yfc'fT^y § w navaalnlh In najfinejaMIt opremali ■ • jf ^——-—. i lOletno pismeno garancijo ■ m m t^tfrSrm^ l:akor todl najbolj priljubljena ? I iGKSrTrJrok:, I SpecHilna trgovina Sirtlnili strojer in fcoles ter vseh postmeznih delof ttd. f I LhiUlaaa, Siđu ailloa «. 7, LJnblJan«. jf f Spreftnem zastopnika ali zastopnico. - Specialni oddelek platna v trgovini Ljubljana, Selenburgova ulica 5 - ■ ■ nudi t« prileinosl sa dobri In c«nl nakupi i rjuh ^ odejnih rjuh brisalk ^ blaiin prtov ^«.4* pernat blarin prtUev v&^* pernic brisalk lepnih rut Za vojake zimsko perilo. Eino Central v deželnem gledallščn. |ajr Samo w soboto 2. in « nedeljo 3. decembra mWU Pri vieh predstavah Svečani pogreb NJeg. Veličanstva cesarja Frančlika Jožela I, na Dunaja in Iz zadnjih let zivljen|a cesarja Frančl&ka Jozefa I. v lofcoto «b 4. uri p«., » nadelo ok 2. Ni 3. uri pop. In v »OMMiek rt 4. vt po*; velika družinska predstava. Prietep Ima tuđi mladlaau Nišo poznali nj egovega srca. G!nlt1»» drama » i d«V r«letj tega fte drugi sijaf«! fllwtl. fTmtar ■TVf—iiiff ••»«-••> 7. I« »-* •. »rt ivfttatil Henny Perten * Mjaotip ajeai drmati: „Njen najbolja strel. WT NK avttanla) cenl **Wi *»»-*_________________________ _________' .-SLOVENSKI NŠitOLr. Oitt 2. afecembra 1*16. -rrs. s:cv B^ww aB^P*JBaa» MB aaaa v^paaBB ' ipblovana soba pod jL VJMN aa ap*a*a »al—. Hataaa«. ziato aro in verlllco •*•*■"!* l]li -*l-n«di, v poita h ravajih i I kg brutto 19 K A. Toaak, Fra^a, KraL Ti« *krady 1274 Xa Za «n fra« naraćila «pccij«!ne ••nudi>e Zmletege popra nadomestelc Peperil v «avojčkih p© 20 vin e * •% ali v zabojih i 3 kf po 12 K a 1 kg dobavlja p% povietju ođ 10 kg naprtj F. W. Holsiein, Trst Via Cavana 15. Gospodična « unataa ala^asikafa, aaaitkar« !a Italt failka ▼ tabani I« plaavl, kBtlffOvatetra% atrajaplafa in ata~ aa^rania. mis Simon Ribirič, Umc pri Rikeku. ki i!uibuft 16 '«t pri trge»T*krpe-i«cri« agentur* t'* z9*t*a>ifv« #«ir me^t« pttaika. Ponudb« »«a „Vratfmlk 3i4l>* ■a apramtitvo »Sl«ve*«ka^pa Na;»4a«. 3945 gozdnt maninulant in gozčnt paznik •• ii#f) tn večfc podietje fstroke : bukra ia iclka) na Hnra fcern. Proailci, ki imai© daljš« ■raks« v tej slulbi in so rmožni hrv«škcr?i in ataaaJttgii jezika v poToru in pitavi nn\ p«Iljf\m rr»jc atnnpdbc z navedb© p'ačilfiih rahtev pod , Bate aatl" ni npr. Slev. Ntr»4i. Prazne vreče Tfteh vrst ia v T«aki mnoiini kmpiljo T«?dno ter nl»^\iiff naidražie —— trgovsNo tvrdka — J. Kušlan, Kranj9 Gorenisko. 17« ^^K ^BJ^B Va« p\*immf ake maj umi-SR^r^avaVaV Če^altc karaaia Ma fcaftaaM n« Aairravi ^ 3 4nrh hrat a*le<"in Va^ih karti« ataa, iraia¥laf aantiaini. Ccna iOnCku i jamstvenim aiamoru l.ia *, I lonCki E 4-—, 0 l«f»fkav K • ••• Na atotime sahvainih pišem ia priananj. laB^V^BaalB^PVa^^ aj ^^^ aw v^Pva^aav^V ^amnaHa^vlAv^ aV »^ ^am^aj^aamaaai ]fe zamniitc lepe prilike in pelljiie n*m takoj slfko Vašega »četa. si«a, bfa a itd.. 4a Vam jo za mala cena E 8"— povećam« ▼ veiikoati 4Scm73i ▼ la-99m atrriru, lepJe ii4rlana I I*-, di Vam a* v akraa aabe 'a traje« spemin Valcaa it ■tfltle p«dl«ga ačata, itaa, brati iti. tH kNii mt^ajt ta aato tkvra« a*m«vi»a. Otantm mt ••ft|r»« »lika ■■•afl%> aH nai aa mtpraTi m\. ah 4«»rYxatjcf a stami Vas oek»lik» več. 3t§5 OMjKtf,jMonmfMLMaaa. s f>oamoai't^rca. t ^pa^a^i ^^^^^^^^Paihi B^B^^wBa^ai ^^^» • ^^^^^^^^^^b ^^v ^■■■l »^W ■]■▼■ ■OTWT !■ ^^■^VIIBVT HWW* ^aM b^^^^^^^^^k BK^a^^Aa^^B ^^^^^M^a^aaaak. b^b^b t aa#atJaM faiHk kar je «hmr» aa« M maamaaaai m aaaav mmaamr »mm^ ^ ^»« taaiafla aSaBT1K|aal|ia aalaamW aaaaMam. aiaaa * Dve jKOagl mVanro la» aaVvaa^BmlaL. avaaa^aim^BaBHavaiBKA I V raVSaV* Wrd> in psHlS, (Eaap«tlX M OOBO iHMia^aiMlA _ aT i^ ^l^h«a g^MM^tlft^K »S1a*aaa4aafB Harada«. atai a«m«mmmmmmmm«Bm«m«B«Bmmmmmmmm«aai ■mTT" Kap i aa atofcro #kraa|aaa pisolno mlzo Mf^koSMad roial voslčak. tdo, pove uprasniŠtvo »Siov. Naroda« ———— Slavansk« —— sa mut iriacaT«, l«tB. Fr. Maralt, LtBfell&aa. Gaaa « i-so in i-so. 2725 Ni lim vtjakom, štttm društvom itd. nij-tapUPe priparaaimt. — itaUapia tarlia. aa tro Jef>l «bi<:cb, paJiaBlai, naaiaa affvaatCia^ ntaiKine in RanBBBBBm)Vf aaa^p BvBam^B* rivavr«pvmTftitBKs Stvar. Ponvdbe n» AaAaaa|a Bamalf, *••*• BMaaaaBam>aa^BB\^ B^aBBBBmakBVBB^aBv ^aft^MaVk^k^ftam^Bak ^ O A Št aT^a^aamaaa^BBfc^maa^ ma^mmK^aaf^B^^amaam ^aaaBaB^^aaBBaBBaaa^ ^J^j^a*j ^£L bukovih drva fs na prodsL — Naaattn taa ,^nni/ 3S36M na uratadlii Sovoaskaaa Karaal. Toa^a am»ailBa raallaslk «ak L%^^ 2 At^. in nekij mehkih in je napradu Vpraiaaja na S#iami prtili ltL SJF V O •^ % nov« ia stare, kvpf Taako Btsaiisa tvrdka HMaal|aaiaka iaaHuiHta praakeTlai zamaikaT nhhtut $s Kn fc]aal]Aaa. 7925 Emil Gherbaz \ mestni uraanrfz Ela Laurenčak-ova poročena. Liublana 2. decembra t9W J^adovljica Kov sonilnl I6imsn Tako] dobavlllu! ^ml i^uin Craisperti! ]er««ti $$mf "^uc-*11" jrttkiilat tU« jemni ^^ *mm1" Sptcialni jermeni za mokre prostore v str«fB*a »brata prclskmim. ■• S» •!]>;>• «1m«**l. Mili u iiUiAe mtittt KATlIt & Dl.U[ v BI? 4 Lvv* ;L|Bbl|aaa Tseh nst se dobe po ntjnižjlh cenah v tHarctfnl ^nll^rnl4 Prešernova ulioa St. 7. Anton Bajec arnetni in trgovski vrtnar cvetlični salon stas J ti ln*U ftev. 2. ■•!•■ a«Tllaraktffa ■••«■• imn dm aUk tikn. ' aVnaii iatn. mtn. tfin li lHM|t llflMll Uhiti Munji u M (dl i R Sfjs. ttev. ,ŽLUIRMJW PUUtOD*, 4m T Šmetmbn itlC Strm 7. OfWI«ln© subskripclhtco hmsIo: Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani In njen« podrutnke v SpUtu, Cato^ Trst«, Gortd t. L v Ljut*«* tminu In CMiu aW aprajamajo prfglastn« PETO 5'|2°|o-no AVSTR. VOJNO POSOJILO L tttrldoMflateo davka prsat* ■'/.•',.«» aaMiitautak« artavs > s—|Ba 4 M-M •/. ulNI aom. IL davka proste 17»%, «m i. gm^ t922 vrstt|lvo drtavs* sa tdsssls* * ft-M V. sa IM ■ aom. lo oaobro TMk-i »b«artb-f •;.% bonifUcacijO. — PMptoavaai« as vrli *4 at. Mrabra ao 1*. dooombr. 191«. Zapestna ura 2 fnten2ivno svetečim raubiskim arnikoam; Stevilke in kazalci raz-Siriajo y temi močen *vit Regulirano Anker delo gre točno 3 tetna garancija Izdelana v ntklju. z usnjat m iermenoT\ preme'r 35 mm Priznano praktično za vojake. Čama 12 krom. Pošifja po povzetja niinillll I (vojna poSta denar napre:) zaloga ar R A UIU PJ! Jakob Konig, Dunaj 3 223, I8wwgasse 37 fl. Orehov les : kostanjev les v debilu v poienm in «eoiih kupim vsako vagonsko mnolina po najviftji dnevni ceni J. Pogačnlk, Ljubljana, Mar. T«rtxl|« cnU 13. ^^ Tehnicna pisama ^eeeee za iivriitov vsakc vrit« načrtov, prorafemov. OW*m*\wmmm ktmc mHN posredovalnica sa nakua lit proctajo imrII«, aj«s)«|»w kn pn»ilt¥ ¥HLENTIN ACCETTO zapriseženi sodni izvedenec v LjublfanU Trrw¥ski pristan 5t§?. 14. Izvrlufcm tu si rva željo privatna canitva v mectu in im «f»fta#!. Pr«da|«k:i in kupci naj >• obrnejo na gori osmCmo px>araxia»yaliili». »^»Miinm tiKil siavbimka daJa In nadzoreva*ja. - Tajaca« »ajailana. IzHTlens pifliiin a.t fiillia a žtute Mltfci. Imta mu z. 1. cal dežnike in solnčnike 4mwmlogm nr«l«4ka prtp^roća rvtrnica defnikov i« solnčniktv Jos. Vidipar Ljubljana Trti Sktfijt 19 — Prc*eriova ulica 4. l/nirnrtfl f firmn == prip°roča = IlUVSriB i IIFIIIll Narodna tiskarna. Volnena hluzno ognnjalo /1. l b. ndr. mai loteriia. \ v Pri naši poslovnici knpl}oae srećke so zadole \ ^ K 300,000 glavni dobltek: /v 8t 10.203, isžz-obaa Ha« J6. oktobra 1915., IV. lo«. yv >/ V.N. K 60.0C0 ....... St. 60.606, /lf*\ / K 4O- X n 30.000.......„ 68.435, X K 10-\ „ 10.000 ...... 7.788. 130.169, - •j „ 5.000.......£ft. 68.425, o" ■ ■ "J MDOro dobfthov po K 2000, 10C0, 500, • £» *£ *• 400 In veliko iteTila đobltkov po S 200. ? ^ « jj «3 Mti SISO !9l3!ali K 1,120.300 — | S n "a"o Prihodnje žrebanje bo že ~ m 2 2« 12. in 14. decembra 1916. 2 • C — i *• O< Q £ !il[?tiiy se bsi!( 2860 fcblftCT i Ub?bei zaeski K 390.081 7. p^ W | Srećke priporoca in prodaja | " /\ ip%d) tarita tab A /I 20- \ * * ..... . /«»-\ ir L|ub!jani9 "" kot poslOTolca c. kr. avsir. razrodme lottrij*. ^dL == in njene podružnice ==z: ^^ ^k v Splitu, Trstu, Celovcu.^ Gorici (fttdaj >^ ^^ v Ljubljani) in Celju. ,rfr ^ ^^ ^ K&riWi 10 aa!frtwr«vaio]ta p« topivu«! •mlrmai z uf trate ptilaMlti nar#*U»4ai tek«7lav Krasni rodovitnl 3874 VINOGRADI s loplm posestTsat ▼ BUslJaM •koliol *€ radi rodbinskih rasmer po telo ugodnih pogojih ccao prodmjo« Kje, povc upraTn. »SIot. Naroda« IGonokteln.1 Najnovejše, izkušeno sredstvo proti alratnema !n kroničnemu kflpavcn (triperja^ belemu toku, cystidi, črevesnema in mehurnemu katarju i. t d. Brez vbrizgavanja! O Oonoktefnti piše Zentralblat fQr gesaratt Oy-! naikologie und Q ebartthilf«, ! Band It Heft 4, stran 127. Capsulae antigonorrh. Tanno-Kawa Bismuth comp. a!I Gonoktein vsebuje čreslovine raznih trav (Uvaarti, Rhenm-palmatum, Enrthraea centanri, Menyan-tbes tiifol.) Kakor tuđi smole Kawa- 1] Kawa, Kubeba kiselinu, Cubcbin, mali Q j kvantum Blsmutha. II Creslovna ldsltna je v preparatu II kemično spojena, (način tega kemičnega II I spajanja je tajnost proizvajalceva) tako da J se v želodcu ne spaja z beljakom, a v U tenk em črevu se ne kloČtije žolčna II kislina. marveč deluje na sluznico nn> II genitataega trakta, kjer se gode takt M j spremembe na stenah žll, da n^stanejo H I za lenkocite nepuščne; s tem se ublažuje I 1 se kreči ja tkaniva in imanjinje se gnojno I . iitekanje kapavca. I 1 Izginja tuđi neugodno 2getanje prt 1 vodi kakor tuđi ponehava prisiljena voda I (Harndrang) in pomaga unlčevati I Gonokokf. I Draženje ledvlc, škodljivo deiovanjt I na sluznico prebavnega trakta ne poka- I zuje se pri rabi tega zdravlla. Tuđi v vt kroničnih slučajih je konstatirano nje- I eovo dobro delovanje. Relativno je ceao I sredstvo, tuđi za siromake. I Lamers (Amsterdam.) ■ Dobi se v vseti večjih Ickarnah. I Skatljfca K 6 —. 2130 I Zahtcvajte litcratoro in pTospekt ■ i Ljubi ana : Lskama Trnkoiej, I /agr b Lakarmi^lalTitor4, I. MH- 1 U maoH, JalaoMar tre> I \ Proizv^ja: Farmakološko-kemični la- I i bora tori j .HERA* Prnja - VriOTlce 591. I ! Dotavttajli TOfsaga adaUairstTa ta I i Vola« • fttrarstvdMgm BaValeafa. I !fie st snaieo | ^ ^ a I na prometnem prostiru, ki men najmanj 6 m v kvadratu. — Pismen* ponudbe na uprava. »Stov. Nar.« pod „lokal 3S8§U. Lcsne kite mailHiliio kakovo«« po 7, 9, 11 la 16 krpn; laane podlog« 1b mrežice Ta*ti Trat; „Neril", barva za lsaje !n brado od Ora Dral'aa po 2 in 4 K laane rode Im ma*ti; Sampotra za umivanje las, šminko in puder potzllčnl i* t. đ, priporoča Štefan Strmoll Ljubljana, Pod Trančo št. 1. Pocor! Zaradi vpokllc*iita ▼ ▼ofaako «lnib«vaxiia !• lokal odprt sa ino U prodajo Blaga la tleer waki aaa samo Od I do '/21 in * sadeilo od • do 11 wr9 đo">oldan, —■ ^* ----------------------■------------------~ ■ ^l umetniške/. r I pokrajinske I H se dobe vedno H H t veliki izbiri v H ■■■■■■■ ■■■ ^m fcr aa ■■ n I 31 ■■ 2 ■! iR ^a »m 1 aaaaaai ■ prešernota ulica 7. I aaaaaaa ' ^^^Q $m\M psisiilniu UaiijttbsKt ikslite v Ljubljani. ^#r Baak« B#rlia, W. S. aati jjjj^t555!--«^ šivalni stroj Bf.li JOSIP PETELINC-U strajtv v »riprNti in lokiui ©trwwf. karva )#m patjutna, Ttl etraji Ttaejo fftikaja), krpalo ptrilo in nogavice, ter šivalo naprej in naaaj. Pouk v vimiiju breiflafea v Mff). Zfllof« tt VMk Tehko agte4a ter posamczne siftcme strojcT peizkusi v trgovini v LJUBL4AM1; a*. F«4ra aaaip Tv — blizu frančiškanskega mosta, sa wodov ievo, 3. hiša. Pvrdkcc S^eter SKozina <§ £%o- P,reg &. 20 imjubljCLTICL %raff it. 20 najnanja j/aurtcmu občtnfti/u. da bo morala tjd* lovanj* civilnih tvjljtv j uv*iatimi podplaiU vjtmd St>lo$**ffa. Domamkanim surovin m novih %tro}iih mdredb omtiih. Jfdor s« kočm £m oravočasno prtzkr-btit, fm i«n/ jmdnra jpriii^a. M* PfiMia mi akoro nav pitalni atroi. NasloT pov« Ufravii. »8lov. Naroda«. * po«e«tvo ar a ifclrtMti te MvvV kj»r j« 4obre vp«l)aoa tr«ovina a prifMgom, aftitm ia drvmi. — Potlopj« je pripravno ia v^ako obrt Pdiva se TnmU iliM M. ti, v plMnO. M49 Pod ugodo imi pofoji •• firodai Enanađstropoa bila V Ljubljani bliau cerkva St. Jakoba s prostornim d?ori*Č«nt in atranikinu poslonji. — K}», poT« upravn. »Slov. Naroda« pod „it. St71n. 3872 F. B&TIEL, Ljisbljsna, Stari trg St. 28 Oni i Hrtd) vljudno priporoča SVaft »OfO ZttafO dvokolM, Kvalslfe strojtv, gra^oSoae^, tapalh alakirldidh gvrtllk Ib ¥cl&a avaia katarijo. Pismena naročila sa tak oj iirrfe. Ugiig naložitgf kapial VcJie po$esWo t "SSLKS; ■——--------------------------- pripravno za vs*- ko obrt, trt hlfce In k njim spadajoCa fotpa-dankt rotlepja z itnMjitkimi In ttavbe-nimi ptreelaini rTeđ, me laradi vojnih rasmer K8T 2*r^4s- |J|X^ ▼ »»verni latri na glavni cefti ■ ■ISfl med Trstom ia Reko, i trgovino ifi gosti ino na dobrtm prostoru, st itridi vojnih raimar §ftT fra^a^ Gotovega denaija je It polovice po-treba, druga polovica tt ima r u pilara« za-varovati in po dogovoru edplafati. Reflcktanti nai t« nbrntja aa hrrdk« a. lavko it br. Pa4«r*4, Mra, M77 —— Na|tiO¥«Ii« in na!!«pie ■ ^ ■ rn5$ledn!ce za Bozlč in Nouo leto »ta—■ atatala ia ai>«ari ma tofiUalM. liUuiii ii»l*4art( mm L ltlT pliporota trguTC^m ia pre^r&dmnlcm* H*ah|n(ai In zalefa razfMftk Rudolf Pol a tek, Zagreb, Jurišićeva ulica 21. Ifolaaafm p*«i4ka •«■ vmši «Mla aal*f•. arttva. veleflfte kakor*ati. tikei sa vporabo, bruSene a K t 4 1 6 Brirakt aparati, S. G Ittta, v elegintnem niktijasttm atiiija i 6 reiTrnimi kamini K 6.— in K SSO; v fm^i kasttak z ogledalom, tapfčtm 'td. s * k'inmi K 7* 5 hi 12 K. — Ntjboljftt la* naaiaifta yantBalia^a Stil«« ttic«* K I-6-" 28S-S la lallB^ar str*|l »a atr!Aa«|a ia« s dvama tttaloma K 7 30. Po*ll]t po pavzetiu. Vajno poitne po§i!j«tv« pro-i rposlttvi antika v naprtj x dodatno 1 K ta porto Specijalna frfovina ia loMnikt jeklent preint«ta A. W£1SSB£RS9 Oun*i 53., »nter« DsiMiusti-ass^ IS IH-, aMaUk IV. llatilofll ki aaiaar.kf aa groa aa prođijalce gratis. Slovtaska korespoadeiioa. Zastopniki se iščejo Suho skladišče trn Ddd» ia 1. april v Ksfodvor»kl ulici It 7. ffct/đUar Hajbcije la zoba lira polva J. J. Naglis Ljubljana, Kongresni trg št 12. l* m fif alaa Ia f#illa« aak«, Mloaa la goaydaka soka. Prapraga, saaiar^, aiairatl aa wzm*t ttMaa audrotl, atraiU ¥0d6U IM. Halalija eaaa. ■alaall*ialie blago. Kranjska deželna banka v Ljubljani mm mi n peto 57 o OUStrllSllO VOlHO POSOlilO >° Mi mi&: I. 40 letno 51A amortizacijsko državno posojilo ia XI Mille 92 kron, II. 5'l/io državnozakladne liste f Mil INI! po HOO H za X MO moinali 96 kron. V ivrho podpiaovania voin*s« posolila daj« banka =^= hipotaka:;ia in komunalna posolila. ^^= modni salon = ««"- r=ž fflarifa Sohi tnlprto sklatiiiče tuuproti štev. 7 ^^—^m———^—m^— odprto mkladtACe nasproti stev. 7 priporočm ocrnjenim đmmtrm im fo*ficmm w)m bo§m§o nkm-o mmjmkuMMšjs nakitsmk kloiukov, vedno novih dmnajtkih modelov^ prazmik oblik prvovrstnih tovom m najmodcrmsjiega nakita. Velika itbera 9 vetour klobukiK Zalni klobuki vedno t> %alogi. ' iMMi/i mfčUm *krmt*m fit: < Jr>t^)MM# MGflM0tJ6 •§!•#« Popravila po želji. ^78. Stov. , SLOVENSKI NAftfJD* ott* ^ decembra 1916 Stran 9. St 3534/M. a. bdelta iBtn »iradjt L ODDCLCK MESTNE APR0V1ZACUE. R e !e r e n t tržni aadzorsik Ribnikar. -Uradni prostori: Poljanska cesta it 13. I. nadat ropje (levo). — Urtdne ure za stranke: Ob delavnikih od 9. dopoldn« do 1. popoldne ter od 4. do 5. popoldne. ob nedellah in pra«nflcih od 10. do 11. đoDoidne. A. Aprovizacija: 1. Posrcdovalnica za m 1 e k o. Sprcjcma stranke, ki Žele dobiti nakanila za mJeko. Srdaj se izvršuje popis o potrebščini mlcka v Ljubljani. 2. Oddaja klavne živi-n e. Razdeljujc se mesariem vsako-tedenska potrebičina goveđi, tclct in prašičev, kakor tuđi oddaja v sili za-klanega mesa revnejšim slojem. — Prevzemajo se od ljubljanskih po-sestnfkov živa teleta. — Drnfo ktav-no živino previema 1 e »OeŽtlno mesto xa klavno Živino*. TurjaJki trg št 1. 3. Blagfovni promet. Vsi aprovizaćni predmeti, izvz*twii m o-ko, fdrob, kruh, fižol. Blago se sprejema ni dajejo nakanila, 4. V o j n a kuhinja. Voditvo vojne kuhinje. 5. Vojna prehrana po »nizani c e n i. Sprejrmajo 5« priglasi. Razdeljevanfe blaga stran-kam. B. Strokovnl del tržnega nadzorstva. 1. Vse zadeve, tikajoča se zako* na o živilih. — Toxadevne ovadoe in pritožb©. 2. Oddaja strokovnih mnenj glede obrtov, živil in cen. Apnrvizačna potrdila. 3. Sastava maksimalnih in tržnih cen. 4. Transportna dovođenja za krompir do 1000 kg, jabolka. čaj, de-tefjno seme itd. Transportna dovoljenja za mlevske izdelke. fifoA in gTah izdaja Žitnoprometni zavod, Dunaj-ska cesta št. 31. BL ODDELEK MESTNE APROV1ZACUE. Referent računski ravnatelj Trdina. — Uradni prostori: Mestnl magistrat. (Mestni tr* 2/II.). 1 Prevxemanle m razdelievanje nsoke, 2. Mestna pekama, razdeljeva-nje ta prodaja kruha. 3. Prevzetnanje in razdeljevanje ftžola Ih pS*rnčTie£a zdroba. ffl. APROVIZAĆNO KNJIGO-VODSTVO. Referent račn. nadreridetrt yolc. — Uradni prostori: Po-fem<4ca cesta št. 13. pritliCje. — Uradne ure za stranke. Oi 4e!avnfkih od 8. do 12. in popoldne od 3. do 5. IV. TRŽNO NADZORSTVO. Referent ma*istratni kom-sar Bretkvar. — Uradni prostori: Mestni magistrat (Mtitni trg 27 III. nadatropje in v nitličin (rrina straža). — Uradne nn: Od 8. do 12. dopoldne \n popoldne samo v pritffčln (tržna straži) «d 3. do 5. Ob fiftdftljali v pritl'Jta tri tržni strači od 9. do 12. dopoldne. 1. Tržno policijsko nad-z o r s t v o, zltsti vzdrf evanje tržnega redeu Tc*adevne ovadbe in pri-tožbe. 2. Nadzorstvt> hi izvajamje cesar-skih in ministrskih naredb, tičocih se nadzorstva aprovizadie, zlasti one-g*a maksimalnih cen ter aaaledovanje navijanja cen. 3. Oddaja tržnih cen ter potrdila o njih primernosti. Tu pridao v po-Štev posebno voiašld oddelki. V. URAD ZA 5PFPJCMANJE APROVTZACNffl PRfTOZB. Pritoibe sprtjtma arW-var c*r. Župa\n£i£. — Uradni prostori: Mestnl magistrat (Mestrri tr* 2, pritličje). (Zfflaievaliii nrad). _ Uradn« nre: Vtak dtlavnfk od 3. do 5. popoJđne. Vg# stranke, kl se Ho4t*> prkoftti v kat«-emkol apravis«ćn«ai pr#dm*ttit )« »apotiti ©dinole v zeoraj nAvdmai urtd. m PtfrHnnM Je i« ttodtč« V deiokroe m+štne aprovfzacf)e pa sa spada; IcdajanJ« ŽJvinskfk totsifa llstov (tn^stna klavnica). Nakazalc« im mati, tlanloo. ra-roro mA*k). krompir. kmfc, aoko, (Obrtni referat o«iroma kndbe kov tfrfdie ali ceatralna irmina komklla «9i mtatfimt majriftrahi. pritliij«. nx-tproti 9srlai#vi!nata tirada). P#tr0 K; Fra»c Rade« In K: Ladovfk Gtrdofiict 11 K: Lnjiza Rt-ner 10 K: Ivan Bjtkar 6 K; M. Urlič ^0 K: J. Tirinctr. •kjtpozit v Vatov-Uan zfcifk* 10 K; deitlni iol^ki nadzornik vladni svetnik dr. J. Bezjak ■retto rro^n#«a okruga % K: M^ri'a Kafnu! 20 K: Marija Bodntr ?0 K: f. H. 20 K: T. F 2 K: J. 5oier * K: BI. Wi«tcr 0 K: Kare! Br>lek 20 K: PvKew Holxi«aTer 15 K: Anialija ^chinidt v Budiwp«iti ^po »Laiiachtr 2tw.«) H kron. — Mes«£na žarila v novetubrn t. L: ko»c«ptni urftdulki ffnančne nro-Icnrature 20 PC 92 v. u^no o!tohje uci-ttljliča 15 K V> v: J. Ccrne fiastanit-vtno odlkftdnin« Mdelka nrofejijoni-stov I A. K. 15 K: konzi^torijalni svttnik proftt^r ir. Traiic P«ri# 10 K. TVSlMMH^ Hl IMUMpi J9 BM*9f#lo V lm ^ 1. WH* te » iovtmkra 1911 tl«Mt ter^vts ta kattrt s« šnđtrmA 0ibm mt^lejlt lahvalju-it: §0 K: Okrajni odbor Smarje pri JftHftk; pt 10 K: Potoliliica ia hra-■ilmiea v A^tvićinL Triaika kranil-■ica in potojiluca hi 4r. Al. Zalokar ■a Diuja; MAK: Okraina hranil-mca ja poftojiiiica ▼ Skofji Loki m Ladiftlav Dtvc. inf. poročnik v vojni; 15 K: ir. Milan Skerlj, min. tajnik na Dunaju; po 10 K; Anton Reich. rarn. 4ri. blaf v Oradcu. dr. Karei 5avnik, stke. svttnik na Dunaju, in Cvftn Jare, prof., drž. in dež. posla-■«c v Ljubljani; po S K: Miian Vno-v«c, morn. kom. v Pulji. dr. Ivan To-mažiJ;, kanonik v Mariboru, dr. Jurij Pučko, notar v Krikem, Ivan Ro-no!d, sodnik v Mokronojru :« Tr. Ne-mec r Nabrcžini; 4 K: Stcfan Rojn;k, rač. svet. v Gradcu; po i K: V. Ko-P'tar. upravitelj »?Mv Naroda« v Ljuh!j»ni in Tranc Pctek na Ljubnem v Sav. dolini- po 2 K Jožef Kri-šn k. %. prof. t ^t. Vidu nad Ljubljano. Tr. \Visjan, irdelovalec voi v Ljuhfiani i« Ivan L*nart. nadžtmn'k. Šmartin pri ^!nv. Onr. V$«ea -^36 K. — Za or'bor nrvi blaca^ni: Or. ?tankr> l.a-pi|r#. odvetn'k Hunaj. I. BrSuner-strass« In. Lfmrii 50 v Uub1;ani: t>«t Jft. Rovcmbn: Joto Pctro-viC, vojaški voznik. v rezervni vo-laiki boln inici na ohrtni *oli. I >n# 27. novtnibn: Joaip Zvonik, hira'cc. begunc^. ^0 let. Radec-keta cesta •. — Kajetan Oiirtler, •noittni ^ro«tovolj«c narednik, ka fi«m; aspirant. v rtrtrvni voja.^ki bolnišnici v Marijanii^u. — Aimira \ ogric. hčf čipkarice ! rneste, Siro-liika ulica 15. — Terezija Berzin, vdovi pekovskej^a moj^tra. 71 let, Ceiov$ka ce5ta 1. - Friderik vitei ro«dramp«rf. sin umirovljene* a ^avčnefa nadupravitelja, 11 tednov, Scr»ii*.ka vlica 2? On« Jr\ novembra: Ivana Mar-jetič, tovarniJka dciavka. 40 let. Po-Ijanska ceita ^3. — 5tanis!ava Viš-Mikar rei«nka, h ine5«cev, Streliška a'ica 15. — Katarira Pavlin, hišnica, f»3 iet. Rimska c»sta 23 — Vencelj B^aha. pešec. v rezervni voja^ki bol-MT. 16. Hnt 30 novembra: Tomai 5a-ba^.skv, črnovojni^kf pešec, v v%~ rerrni rojalki boinišnici na abrtni Sol!. Vm* 1. ^tcembra: Jikob Filip. rost;^iTar »Pod Jkalico«, 60 let, Mtstni trf 11.. V dr*elwi » f> 1 n i J n i c !. Dnt 2t. novtclira* Lncija Ke-rin. čevljarieva ^ena 40 let. One 21. novembri1 Amalija Lo-«ei, •|!!?k'nU betrii^ka. 22 let. One 28. nnvrmbra- Matei ?tržf-■»r. vratar iužne žeieznicc v pokoju, 7^ let. Kdar tt#|Ia kvrjik **m mm edpnurt, •MMvl 9i ?Mk« p«t m trp»ljcsj« ai almU a bolttta* t«di vio trapl«. /Elsa/ plasrpp Odprava Ruriiii o?es brez bolecin ie za v«jikrj»a pri£a Irtr^a r^s bl^i^c-dr;na. Ne more se r'ovoh nujno svariti vrrd remnen tnr ih očrs. L»»bko • e prr-lohf.ko VT^ir, ne da *e tu , npa?ri na fi' %<* priH«» ?Hoo prah io *rriuno*t, ta ^»h v rano i» nrSt^io 1 t^rri« ton^ari'h ii^trun! foi krvi je talr* n««ta!o Karja o^tsa iajo se hres «ol« l»hko, »igurno in hitr<> odpratiti 1 FrMerse^im tun«tn*ckim ra*4ttorn z I tu. •&'*■*« f(!ai-t^r ro er kurj» oć-ia, I ***** 1 kr<»« *. * #kat'' r>h 2 ronO ali ! « F*-Sl«T!e?n tur *t^v«Wo tinlc uro z 111. »E'«j»« ft^k'k-a rinkujra inorr kum 0će$m. cera 2 K). T^o^eT« tunttoT <»roinikov, pgmono*. vn a ot. kmeto-?■'€•¥ m d«m Irt ■< 1 }o ntkm irv j«, kak-nr tw «Trr**t»o kot najbitreiie in $i-lfU^«o a radijalno n-^prjivo kuri'h o^r». Mp^trnn k'» vrči^p srrd^trv i«rfT k«'ja •Ar«ai| t»ko tuđi rezan r, •ilj^tiT« »td. »amo ft;« mi i del kuri'k t/n •ra»', irdro pa pu^ti. tako da kuri* •<*«?«* hit-• xop^t paraifpjo. «d-c ra»i a r rr>ffi^en,>vafu r»renar»ra kuri1* ttčrtm t^meluto t Trdr<.m. Saroći se < ba orepa a"« lr»Wor tndi p a'ek xoner pot •U ' »t«*fiie »< j crn-H 1 kron*) od E V. Fell^r IrkarnarSiubica Eisa-trg št. 2jS (Hreatsko). tr.siujakhn > fali? S'ugcr ^ trsa; I Tik nintr. 8 P. | - Crntkl z di»vmškim j p»ukom frat.t5 in fr. ! Zaprtu, 30 vinirjev v immkih. 143 te pre:ri!2 tm\w oslau ..Sretkovneni zaitssđval X MATrrioNis\ / JEDfNSTVTl« ^/^^1 NAJBOLJE \ r U SVOJOJ l[^g|Q3AVNA^JSi8UR- I kakvo ci li*s«Y^i **^a I H- i -i^.^ ■111*222* i1^" Ii£e ie lep, inodtrn ~Vfl ■a prometnem prostoru, kl meri naimanj 6 m v kvadrata evtrtuelno pt tiično stana-ranit. — ponudb? pod , Koro pod|et]o/ SS49" na upravntitvo »S'ov. N«roda«. 3840 IL?- *? **■"** T* ?1I liftf preje Cil na & Kaseti, L?slil]ana, Zliovs sa nL 5. prioornča relikro xalo^o tkanill ial g!3ce-ra^tvlc, mođn« blago » poupodr in ci^me, raznorrstne flnf) parlunso, rodna dola in materijal, kirorgične predmete. 413 I Moderna pred tiskari ja« | Isdeiovati e preob!ečen!h tpna^ov. ^ojl£pI3 uOZiČnfi Q3ri!99 fcaker tvđi velika izbara : brilfaiifov in : : vojnih ur : pe na ulijlh oesah. <»•< ■ novi cenik ^ i'oledanem Tuđi-do pošti ts — Cene v csnlbu brez po¥ iba. Za obilni obisk vi udno vabi Tvrdka F. ČUDEN Ve?na ^ra^ p,-e?fir-^ ulica Jt. 1 v Ljubljani.! Pripravna Santa za dttiklavza kiobahnn m tr/grc tiseh nrsf sa dame in dehlice pup ft raca po fifobnko smiaai ceat PJlodrtf 9aIon Ziaumka ulica 3, Stuch y Maschke Dvvr'"lrs'' Ljubljana. ^SlROLIN^Rocli? Prsn# bole«ni# oalovmki kasalj# naduha, influenci. tido naj jemije Sira/in f t Vask. ki trol mm tr+inmm k4Va\l|u | ' \M±lt\*OO*9rxj*mt*w9*O***n*/*q*r*u3rmnm JL O##M e Hra>oi#oim H0t+r+m %ronHij«v, 1 V#dulljivi.kJterim SiroMn tn*fno > a; u9Odnim vspahom n*«ploaW%i poc«j<«k. -8*"1 W'__________._______________________ ^tOVP<8iq H*RQP-, W itlC_____________________________________ 878. itev. JUetDenđtt nimfom h stropu« svttOJkt jamaka in roftna avatiljka i igalo« In pritikllna i A. WEIftSBERG, DunaJ II, Unt«r« Donaastra««« 1S «, Odd. III. bUto* g««s. 28OT Slovenski hMcspoadMea. K* »l^Jt, Ma^ja. oro4je, pri- po zaw#Tllće7i „^ %m njcfa zat8Ule tI{ •**" "■•• kiko iraf« doloćeM osclo: Im« t poslopjlft ii kop*cai. ft1tTij0 J fufU Bf|W|llHei Mirti, spfri. 4 proU iko4aa T^e4 »iBiaJnoo «^9« zrcatMfa naijev dvsartae reate ob nastali OHenosiosti tUkla; nadalje sprejoaa 4) rasnovrttet Ma«» pro« Iko4la. nastaHa pri ^ zivarovanja za «>UTetjeT preskrMjenje za prtraUiji po sihta it pt foli; starost; zifimiiji »troikih dol tlačljiva tri 4 proti ikotta rtltd tatiitkeft floni li TSled dotcfa dolote■estartftiiaiafaruvanca^aaoja; tatriM ii upftifl ii tdprtik prostoto?; d) ztfarovaije dtsnrtiiri reit za pretkri« vdov ; /) proti Titkotritala telesiin nezfodan, ta- ia TXf»jiatkii rent po naioizjik prcmijah in dalje sartjeau janttrtna zirarovanja oortnih pod najofodoejiiini p«f»ji. kakor aerttrtci^st p*djttij. »Wia. lefcamarjer, hiialn posootnikoT, in nezapaf!»ft ooliee. jamstfo tuđi a sloćaj mittUT Itfoer Itd, vojske nrez potetne premijske doklade itd. Natanfineja pojasnila daje i-adevaljito Generalni zastop v Ljubljani Sodnljska ulicra itev. 1. 30 Mu Mm Ijublianska LJUBLJANA Prešernova ulica štev. 3. Največja slovenska hranilnica! Koncem leta 1915 je imela vlog . . . . K 48,500.000-— Jtezermega zaklada........« 1,330.000*— Sprejema vloge Tsak delaTnlk. HranOnJca je pnUvM varan in stoji pod kontrolo o. kr> da±elno vlada. Za varcofaajt Ima vpcQaae lične domaće taranUnlko. L — * «- - _« ^m^dnl ■ lU *L aiVaannnnnl ia anMnnl ajaiBnannnt i^^ai^nnnnn nnnn^nnnnnnnnnni nsna nnn^^n^^nB ^v ^ /o ^nv^Mv^i^n^^^vi^^' ^^^v n^^* ^^^^w ^^^^^b^^^^^^^^^^h ajmwvHB ■■■■^■m n^** m^™ ^^^^ ™^ *^ w r 1 •/ ^a.^^ ii^ 0/ annnnnnnanmMannnnnl annt ^^^L ^^■■■■■^iMi ^annnBaBBBBBnnnnnnaannnl nna /A V^annnnnnna^nnnnnnnnnnnnnv ^^ rt vJPvi^BVHV^^^r^r^AnVa^H^a •B^anp aBaBannmnnnm| ■■^^■■P^B^^^^iMmmnnnpin^ ^nv p w ^n^^^^^^^ ^^"^^bi^^^^^ ■» ^^ ^nr ^ ^^^ i ____ ^^■annn^^ ■•▼caivfni luannnj tfvMInma, Bvamkl tr* i*aw. L C««iki franko. Ctftiki franko. SakF^na s 16 m«fliograinl, pH- ■orn» r» ftamlzne »rva, ssrvU •t«f i«pn« roliea In ws«li vrst parila •• tfmalvu pri £|bV> ama, Ziivs\a ulica stav. 5. Teodor Kom (p9?rsi £ varili Korn) jftflralff pl« Wmr. t5;!:i!h '»iRlnsin. ih TRtnl!?ir irtsioto! Listlisai. Fsiiaiiti cesta št. 1. Priporoča se si. občinstvu za lzvrše- vanie vsakrSnih klesarskih del ter po- krivanje z anrleiVim, ^rancoskim in ^uiefnikim Skriliem z nlm!-tqwftiifl ftnr« (!Mt) p^aji faM* z izbočno in pioSčnaro opeko, letno-ctmentno in stresno opeko. Vsa stavbinska in falanteriiska kle-rarska deia v priznano solidni izvrSitvl Rl!n m krtinjrta oprm Pntefcfien pmda Poprave točno id ceno. Proračini brczplaCno ii peSt. prosto. Jos. Riav modni otelile : za gospode : L|nblfana, Franca Jožefa cesta 3. Vojaika in uradnlike s uniforme: "^ v najkrajšem časa. LHIKUSCH UnMjana, aettnl trg 1S piiporoCa svojo vtliko isaat | fsptavila tt irrrtultia t#Cao ia mK*m Damske klobuke ===== v najvoftji isbari priporote ,, ,:, „ MINKA HORVAT. modistka LJUBLJANA, .Stari trg stav. 21. POSESTUO jo naprodaj obstoieSe Xt , 6 oral 1550 StirilaSkih scinjev njiv, 7 oral 1233 štiriis!?:?h sežnjev travnikov, -oral 126 ftiriiaSkih soinjev vrta, 3 oral 577 Stirijaikih selnjev patnika, 7 oral - 13S stiriiaikih seiniev, gozda dvatt hii, fiospodarskaea pos!op|a, vinske klati, hlovov in koso'sa — vse v naJboliSem stanju, leioio tik okrajne ceste Celje-St. Jur ob lut. lel. * Hia je prirraToa za proizvaianje krčmarske ali druge obrti. — Coaa 99*909 K v katrri nrrfivitne pravice ni«o v*trte. —- Natančnejle podatke se dobi ▼ pili«' «r. Aataarn B«t!aay •dlvat^lka ▼ Calfv. 3877 Razglednice boBiln« In novelatn« « na|«*IJI Ub«rl priporoča na debelo M. Tiier, Ljubljana lalanatiraawa yk 1 f v. Patra caata 29* S^rlpoxcčsim.o *peciistliio dcnislio !n otroilio KonfeKcIJo z«Jo solidna tvrdke M. Kristofič-Bučar Ljubljana, Stari trg fttev. 0. — Lastna kiša. ■•{■•▼•li* nar* eoitumb "mm n»i«»»«ii« li L U L t f#^*' *#"***•«*• li K1 LU lIliVaH kutak« ia stozaik«. llImlalaTl OtrošKB oblekite n obleke q mladenke. BfltcBiia* ptU9 trn frip »•tr«M««« sa Bovorolračk«. aar Poailja na izblro tuđi na dolelo. -*m Zalostno je ako se Ćutim* slnbotnt, bolne in nervozne in nko nam ginevajo tclesne moS. Neprava »rthrnnn, nnprnvo iivet-t, skrb in bol i < druft dultvne muke pov-zročiio v krvi zmanjianje redilnih snovi in tako slede temu nepravilen obtok knH, flavobol. »nmanikanje teka, ingttenjt, bolečine v želodcu in čievesu ia ranofO irutfh boleiin. Živci so utrujeni. Nttpanjt, tnidnoet, dui«vna otopelott, nemitleCnott rnitreeenost in bo-laBat v tt4ili nastantja ie nam vsaBitje molnost, it svoje mesto izpolnimo. ■ove moči — novo livljonjo aaje naie redila« tredatv«, posveti ari, vibudi veljle pretaavljanje in oUvi Vaikaani, kdor pfie penj, pelljemo gratis kn|lgo nokogo zdravnlkii« 1 V aali knj'fi, kl ▼stbujt drafocena pojasnila, kalemo uporabo tn aSInek [ tfeoCkrat prvistroicnege in o4 slovitik adravaikov pnporoctnefa Siedttva. | Maoto veJntam beete U aje itvcđtii. — Zato pišite takoj na •tap9«ri|o 0»9ra A»9ta>«*»» «W4ap9lU VL, AM. 4M. 278 itcv. .OUOVBIOM HAJMO*, ćm i. lim rtu ltll Strnu U. Fnuc Kb rs Aavij^an% gy^^_^^^La^^Ba^a>B.B*a^-^a»aak a •^^ p^^a^aajajaaaj Speđalna metiafritna plaolua tneoefrl)* hi ttftm sa ns» vrtne in spodaje jopke, modoflce, tefetajlta, aogavica. re-kmvkc, posebne oblake lopet trgaafe, pMIM SMftsrt|aJ aa stroje ftd. m drobne hi aa liiolr t9 Pletilni stroj patent »Wle4enitaitift« |t adama ia a^iioiinijsa prilika sa deee? sastatek, petik ornata*«., traje« 4soe sigurne A Tora olioai barv, laka ii firaela r .^*»*^"^^^ .^,^---- —;------_— ___ BRATA KW\lm lakirana .stativ Prodajalnica i Miklošičeva ulica §t. 6. nas proti hotaia „Union". lldai EBERL i lota pleskarji.. Dolavnioai Igriska ulica itev. 6. ilatrtrična rtla. Ivan Jax & sin v Ljubljanu Dunajska cesta 15 priporeča svojo bogato zalogo uoznih kolec. ™ i ^aaaa*- lifalBi Jlfoii sa rtdUM ta obrt. Brezu** tezi za fezeije ? feiii. Pisalni stroj i „ADLER", pletilni stroji vseh velike*« Od visoke o. kr. deželne vlade za Kranjsko z odlokom dne 9. oktobra 1916 Št 30 912 koncesionirana plsornn zn revizijo ooznlh listoo ter reklamacijskih in tarifnih pojasni! Ljubljana, Dunajska cesta si 29 uaznanja vljudno svojo OtVOfitOV. * Ura dne ure: dopelofoe od ' 19. — Vi 12. are ]toy«!d4e lf VzS. — Vit- n m raiven nedel;« In prainlkovi i . V peviiijo firočeai vozni lUti se toitie tat^o Ib i gtrago pam!|lvo»tlo prevladali. --------------------------- Honorar nlsolc ——^____ Svoje častite odjemaice vljudno prosim, da se noj pri vakupu orožja in municije vsakdo izlude 8 posebntm dovoljenjem od c. Jer. ohrajnega (jlauarstva ali od c, kr državne policije v Ljubljani, da ima pravico de oroija in municije. Ne da tn se izkatal m tem dovoljenjem, ne smem prodati orožja alt mumaje, kakor tuđi ne popravljah orožja. Za Časa vojne se cemJd ne razpoiiljajo. Fran Sevčih puškar m trgovtc % orošjtm 9 LšjubljamL ofroStih vozićkov M.Fftklft vlfrMtaBL Franc Furlan klJnćavBlčaritvo ta Mloga tt«dllalko¥ ■• ■akalai 12* ^mbrožev trg štet. 9. i. mui i Ljubljani. Dnnajsfca »sli II Velika zaloga stel'lenlne, porcela- na, 8vetllk, zreal, tip, kozar cev, vr čkov L t. d. gostilniška in kavamar-ska namizna poso9a | po it«*nii«ih o«nah. | parno barvarstvo ter kemično čišćenje in snaženje obiek. Aprstura sukna. OS.REICH NOn?t!H?t! Olkl Ifttl !t. 4. Sprejemališče Selenbarfeva nlica št. 3. PMtrefka t«č«a. Solidne cene. NAJBOUŠE PERILO uuiiH C. J. HAMA NN h^i tra i. Mobenega zobobola vcf, nob—111 »oči brtz spanja. JVtfmt* pomiri bolefine v otlth robeh. 9t% trdovrmtnik rmnati*»ih tobaih feok&nalif ko to «it trtdatv* «• qJpaWi *rf atoapdia 4tiiar Maa]. Om 1 «0 IC 3 tavttki 4K, I »ivitkov 5*i C Nob—igi sobnen kamotia r*tt intinoboit zobe 4«bttt po uporabi J|hr ___ — aaawapa ■■!•■■ Takottefl u«lMk C*na IK8 tukc)«iict SX ■^a t^aVa^PHRa^a^PaF M^Baa^a^R^pa^BHBp^Bi^ Sv Af^^Fa^aBaw ^^•^•^■■■ai • av'^a' vb^Pb ^a^^Var^pssja^at a^*9apav Blizolo se oelllil dnevl jrcte! V «M« «• L l«k>ur|a MIT Iitrvkui •««• |Ui«t teWM ■!•*> «k ImkonUh sr««k i R«v|| jrrfk 4ntr. rtttfi križa ... 3t*.ttO in BM.000 kron tirlkii srtik......»Ml*M\ 4MtM in 100.000frank. 3*. zcaMtitih srrfV iz leh 1SI0 . . . 00000 in 00.000 kron I'. zcat]iikik Jrttk ii leta 1SS9 • . . 00.000 in 100.000 kron 17 trafeasf Tiak« l^»l Srot* fl»T»ih đobitkoT 1. lfllTi 3,130.000 kroa osiroma frankov. fay M*s«2al akr«k iam« ■ T*— •slroma K 3*71. *W f• •r«.) vifvcC)a in nalsposobnejSa trrdka In Izposojeratafa • Javirjev in itarmonlJeT na jnini Avstriie. — Vatikanska latom ni|t flaaliaattia aroa!1a. atraa la amauull|. ( EoT1.il S4llei«lfk Hromih m U'omorath tvoraie: B5t6ti* dorfer, R5ftt & IfeltiminH. PSrster. Elirbar, Oebritftf StinCfl, Rnd. Stelzhimmer. Czapka, Laaherger A Oloaa« Hdfrr.afln !n H#n»Crg (m-rr Iranski hairmoniji) Obrokl «>d S !••— M«pre<. Najbogatejš« (zbira v vseh modernih slotjtK m kan ih barvah Oc'*ite si UUvirje z infkiko ponavliaio'o mehtnilco. 10 lafeas postavno ebv?zn» r>ranci>a. Na*O)^ftmlmi na^nižja. laaaattai naf-ugod -e)ša. Vajla*«vamfa tmr a>#pra«rila strokovno in ceno Kei imam scjorai navedene prve fabrikate tsk^ftliBO la fam 2a Kranjsko v zalofi, svarim pred nakupom faJsi-Hkatov in nividacne^a ^^afalaa" nn kričavih, ki se drzneio govoriti o ..dabram blaga", dasi nimajo ni *€dntf pomtmbnega fabrikata v za'o^i. Podpisujte peto vojno posojilo! Podpisovanja prati«toje£«ga petega »ojnaga po&ojila naj bi ae vaakda) ndal-s4il. Rliio se 18 sme imeli! M ni trjsisre po .Tolil iitel! Vojno poaojilo slnfi ▼ to, da ti naia oćetojata pribori ilamo ia hitro ^onago m da «e naSim hrahrtm branileem ea bojnem polju olajša njihova naoda X9or oboje želi, ta »era poftpisati vojio posojilo I V Tojoem posojilo je denar oajmanj rarno tako varao naloieo, noai pa> pri tem mrogo večje obresti kot katcrilcoli drugi Trednostni papirji, aU 6a ja v banki ali hranilnici n|aiM aklaol sa *šmv% lai afnt*) je po »Tojem pod* pisanem deicloa-m aaatopu, okrajnik laatopih, Todj?h in zattopntkih Tojaoaavap r oralni ti oddclko? radevoljno Taam oaebma>i, ki hočejo podpiaati pato vojsa) pea-m>jita\ na naloga) aar oakrbi braapUCao aa a-odpisovaaja potrebno koraka. Naalovi oacnjafk anatopov: L|aMiaBa. Krika. FsatlHu. KonWf|a> VaivaiHMaTlai BoTasif i%nMaB#Hi Utllap KaavatlL Ba\alavljiaa\f -La^Hitoab t kr. ovstr. vojno - pomožn! zntloil za vdove in flnrtt fMarrahfa a Irujsko t {jiMjail: fraticti uirci^c ft i Stran 12. ŽTK atev 111 '^^^■^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^■^■^■■j ^^^^^^^^^^ ^^—•—^ —^.__^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^'^^^^^^^^^^'^'^''^'^'''^^^^^BHBBBBpB^B^BBIBBBBBBBBBBBJBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBB ■•latiU kapIM B tt.aM.Mt . ___^ 1B W »■** te. fto( m hm. W*m II. *t Itl«, , Splošna prometna banka podružnica Ljubljana, preje J. C. Mayer Catnk n Huji. — fctaw«BB 1SM» M Mi hl*. Ml UH (l ■ JbMM fenTl Istutvtku 1M> - 33 Mftnž*. Praakrboraaj« vith baakoTnih tranaalrcij, a.at.j PtOTsaSMi* 6iMtaB% «&** M lirttMlM lonific« brez rentnega davki, kontovni knjlf« ter na konta-korefit z vsakodnemim Tiaa« oga 1 BB^B^B^B^aaMBUM BB) BBB^B^BlVKBB «^_ laaJA#AM*MftA 1»^M__ f*fW*^*«"^PJ ■W»W"^aTVM^a^MJ aB^BBBTBBBB^BBB* BB^aBBr^B^aVB* aBBft VB^VBa ^BBBVBVBaBvaBV BB IBB 1 HVHMPUal IMPU*! "BMi WViSC#VSHj6 Kw* mbwv ta hainiili vraAMsaaAi PM*»Wv. — Ka\a«vtta|t hi ar«dajaiiS# 4«via, vatot ta tajni norctv. — flajM»»4alat a—iMihraBibi <—fM> «a •fn[tvarnd thraajtvanjtjrradnotuth paHrjcr, I*s<1b\ OTAflaHai Mb. a#4 mrm nMoptai tvMi lav ^ 9pV8VaVN9) 9* wf* nava l9MHPt|# BrtipteCna rtTisi ja ii4ra» b«m vra*M«a«|fe a«par|«v. — fnaim m m Miija. liplatn« ta "^^-ir^t ▼ Aamarih« te U i ■«!■+. lf«tmMi« In pismena pojmmn9%m Ni ••••«•« • m«* v ituhit tiflf ap^alalailai t»amaafcal|aJi aaaaraiai^ kPCB«ate4aia>. SB^9VM|aTk« i fratBClMl teata &|«Mtt»aV — Talalaai Mar. 41 ^—_-_____^__;__ _____________i__ PrMiai, •glajtt si proitoMe talikc «#f in ne bodete prišli težko do prepričunja, da oblika Revija ne sme biti pol-ubna, emvcč ebliki n«ge aopelnoma priU-odcn«. Ćl^vc^k« noge nišo vse enako oblikovane, vsaka noga ima »vaje »oscbnosti in te atsefcntstt u*»9teTati je delž-rost vsakega irkuSen. veSJaka. 61 Pasfcrusite »ri Fr^n Q75intr8Priii speciilistn za ortapHifn: sn aDtteraična riall a^aalillUJU e^^i^ Ljibljnii, Selcnburjova ollca St. 4. 100 litro* pravi ■ aMljaaai ■a3jL*T VBMBMAi pSMMMl aiA Vidi MBMlfe ^■■■t Bt VJP^Bfr JBrtatlM a MtaaMta ■■>—a^y «aM^» ■ ^- aBBMaaaataLaia^AfvaL. AaujarvaaflaaBi II. 4. al aaaiaaBi^aa^BaBBTiB>M^ v^b^^bk. la. Ukt U-tank. Brao, it«r. Mi, Btoravsko. aar "««i Bo ut obstoj«6a ~aaj parna banrarijainkcmilno snaženje oblck ^^ apretura sukna ^^ MBalJama, ■-*-« ii^ Bllnce, riMntli vtatai ki totaa. . Haf^ftf« mm. 8 ^Ssssi©!' (za dtfisaico) stane Vas mj jUTBf kttittf. katereg« se Vam •dpoSIJe na zaiitero brczpUsčno. Prvm tovArea nr J?3 ^mt l i. kr. im. ttinn bs? (Brix) UH, C&t. Nlkltai^ ili ?tk^ne inVc^ricc K 6, 7, 8, 5viC»raktl^a»k«>pfanktricc K 7,«. ^ v«jno-S9«mtn«k« ore iz nikija ali jek!a K II, i?; arm«4vie r»4ij«ve uie iz nikla ali jekla K 12. Mativnt irebme Roskopf inkiricc rcm. IKC K 1?, 2t. iudilkr, ftenske ir. stojne are v veliki iriiiri ro nirkih cenali. & !etr»« pi5mena g«r«nak^r fajaH ■*{!!• evefllce za dva*a*'j n !m balkea#. r ff&^lahhiePh cvttllc in ZfVtn|tdL 5»T€iewifri »a-reCija m 4tl«l«. Vm m-ročf>» se izvriuT«}« tmimm Hl 9#li |oa>lc» za tekliće. |gr#>lci z rokavi kakor tuđi brez nnjbaljSih kakevostih. •v.a*-^.« j « u i i -^t. fokavov. SraiC« ri Sport v v5ch «edcrnih »»«* "^c v ^11 W»Wtafcll SpoHne čeplc* iz volne m svile. •blikab, ft ccBrja in maka. m TOiKttBi. Spodr.fa krlia, pletena iz volne, Wožn« *«!«• v ^«liteh •^Hk*»- Sp»rt»iijspl— v raeli&uk •bl.ka. crepe de sante, svile, listra, klota, HOrWI«tHO P«rllO kaWr: sna)«*, «• barraii. batista itd. jopicc, hlače iz valne in »amfcaca. #)«•»«•• v vseh vdikostih. atfimMaaia «p»ica iOiii#p in Totrfi p*fllo, zdravnffko pri#o- Ko^Wffi«I#>f sraice, iopice m r©ćene >fg ""^^ Blm*«.! MIlO Hl IMflilailltO pf> »«»•" T. ™f-l\k^k—*h od Kravati nar^nue itd. v veHki J^ffiJ1 v^SikJSik^* najc«ic]y.h do najboljsin. izmiri piaaTe (Fi»e) . J^!! Nogavica crne in v madnih barvah, 0^^-,«^* ri-aav alateae ia Mka ktv^aHli m vcUka««i. volncc, svilene, fler i* SSS^SJ^^S^^JS9 **fl?3U?L l&g&l!1** Gasr.ale iz sukna, pletene in triko. |>o^ttHanica aamaaa r##iavffja ■»• pnamtit mi naiitipc. R^kavi^a glsce, pletene in triko. jn #ru?e v to strtko spaiajo^ f»ra Mlalfaa vsaatMa mm starinska stoarl IB ti« "« staro zobovje. Nlfft Inu, tniK h Uh, FrartHkaBaka tiHca *t. 10, LJ«bl]«jia. Proti J [ aintis^ptifina Melusine ustna in zobna voda »• ^oH s« pilila aaNM») 2 ilaktalrt ffJttMi ttkant Mlatm UasMm v^atl^har PftaSt* .JBaABa%BVa>B^Bal t*jhtta^aW^BBBa] am^ha^^ fc»l3kfclligah)at.7iliia1>i.cfaM»t Ittanit filit _HU HagafcK MJ*** Stmja, Hrraika, m tiaini|B leOC 1 aHa^aaV •^aa^aOTAvJ Taa^BaT^Bffla^Bt Pr«si«i mA*r »osIPAli flrf »apwt * ajaJkg^aA^iA ttaBTAaTMB^BBaiBWaTlflBla^Bal a^^teA w vB> ^B^^BBBjBl^B^SB^BB^BBBBa^BF flB^B^aT^BBBBBBBB^B^^B^^^BB]^B^BBBBBav ^B^^P^B^Bfl^^BJ M TOig, Mgrajt aajrahaajpra aratfatvo I aBrmlaaja «•• ia tartlaMU aat Ja a#aj : vsakaaMjr kar >afjaqe pr^pmii, * Mato Kaattaavte; kr. potU aiaitof j PRIJAVE SPREJEMA IN DAJE RAOEVOUNA POJASNILA lszot of iol ja>lxxo xaxa>a»to Češka industrUalna banka LJUBLJANA, STRITARJEVA ULICA. Octi raMcripeijfal kura smite pri: a) i%1. amo Hl i ah* rana a^MaOJIvf v 40. %%m K »'— b) 51,\ blaaainiinHi nakamkak vraWvHi v SI. t*m K 9*-.