8. številka. Ljubljana, v sredo 11. jaimvarja. XXI. leto, 1888.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak dan «e*«r, izimši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstro-ogerake dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld,, za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jedcn mesec 1 gld. 10 kr.   Za pošiljanje na dom računa se
po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Zh tuje dežele toliko več, kakor poštnina znaSa Za oznanila plačnje se od Žetiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., <v se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. —Uredništvo in upravniStvojev Rudolfa KirbiSa hisi, ,,Gledališka stolba". Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Poklic občin v naši bedi.
Našim deželnim poslancem.)
Z Notranjskega. JI/v. dop.]
Leta 1884. pozval je slavni kranjski deželni odbor vse merodajne faktorje, da bi izrekli svojo misel o ekonomičnem stanji kmečkega prebivalstva, o uzrokih, kateri so tako stanje prouzročili in da bi se izrazili o sredstvih, s katerimi bi se moglo obstoječim pomankljivostim v okom priti.
O tem se je govorilo, pisalo in sklepalo. A* pri kmetu je vse pri starem ostalo in vender mu je treba pomagati, saj ni ustvarjen samo za muke in težave, za jok in btok.
Oglejmo si nekoliko naSe razmere. — Tu imamo gospodarja, ki je lepo premoženje po očetu podedoval, a dan na dan zgublja se v pijači, dolgovi se množijo, kos za kosom prodaja od posestva, žena toguje doma, a njena beseda se ne usliši. Ni čuda torej, če so otroci bolj podobni meršavi, divji rastlini, kakor pu prijetni poljski cvetlici. In ni ga skoro človeka mej nami, kateri bi na to delal, da bi se to bitje na podlagi § 35 deželne postave z dne 23. avgusta 1883. štev. 17, za zapravljivca izreklo, da ne bode morala jedenkrat izdrževati občina njega in njegovo družino. Vsi mirno gledamo, kako brezvestni krčmar to zgubljeno bitje napaja, kako trdosrčni oderub to žrtev izsesava. In vender ima ta paragraf veliko etične moči v sebi. Skušnja uči, da take kuratele prav dobro uplivajo, premoženje se množi, mir se vrne zopet v hišo.
Tu imamo pridnega gospodarja, ki je podedoval po svojem očetu 10.000 gld. vredno premoženje, a s tem tudi 200O gld. dolga, ki je plačati upnikom Ti, oziroma njih posredovalci notarji in advokati tožijo in eksekvirajo poštenega kmeta na vsaki mogoči način. Noč in dan trudi se kmet s svojimi otroki, da zamaši kmalu tu, kmalu tam kako luknjo, prigodi se, da plača tak kmet v jednem letu na tožbenih in zvršilnih troških do 400 gld. Mož se brani, a konečno žalostno, a častno pade. In ni ga človeka mej nami, ki bi na to delal, da bi se kmetje v zmislu deželne postave, ki govori o pomirovuih sodnijah, doma z lepa poravnali in bi si s tem troške za dolge poti in za drage posredovalce prihranili. Ni ga človeka mej nami, ki bi to upeljal, da bi se
LISTEK.
Otci in sinovi.
Ruski  spisal  J.  S. TurgenSv, preložil  Ivan Gornik. XIII.
(Dalje.)
— No, ne, dejal je Bazarov: — Kos mesa je bolji kakor kos kruha, tudi s kemičnega stališa.
— A, vi se pečate s kemijo? To je moja strast! Jaz sama izumila sem neko mazilo.
— Mazilo? vi?
— Da, jaz. In veste za kaj? Za punčike, da se jim ne zdrobe glavice. Vedite, jaz sem tudi praktična! Vender vse to še ni gotovo. Treba bo še Liebiga vprašati. Res, ali ste čitali razpravo Kisljakovljo o ženskem delu v „Moskovskih Včdo-mostjah" ? Izvolite jo brati. Saj se zanimate za žensko vprašanje? In za šole tudi? S čim se peča vaš prijatelj? Kako se zove?
Gospa Kukšina drdrala je svoja vprašanja drugo za drugim z izneženo nebrižnostjo, ne čakaje odgovorov ; izpestovani otroci govore tako s svojimi varuhinjami.
takemu kmetu in njegovi družini s celo majhnimi troški temeljito za vselej pomagalo. In vender je to kaj lahko delo.
Tu je zopet kmet, ki ima 20.000 gld. vredno posestvo, katero obtežuje 3000 gld. dolga, od katerega mora 7% letne obresti plačevati. Vedno trepeta kmet pred upnikom zaradi odpovedi in če mu hoče kmet 600 gld. na račun svojega dolga pošteti, ga upnik zavrne. In ni ga človeka mej nami, kateri bi za to skrbel, da bi tak kmet dobil posojilo 3000 gld. proti 41 a letnim obrestim in da bi zamogel svoj dolg v rokih ne manjših od 10O gld. plačevati.   In vender se da to prav lahko dognati
Kje ima iskati naš kmet, ki jo celo priden in varčen, pomoči, ko pride v denarne zadrege. Pri živini in v gozdu ne, ker obema je cena zdaj zelo nizka. Na deželi imamo celo malo posojilnic, ki skrbijo za naš personalni kredit. Hipotekarnega kredita pa ne poznamo na Kranjskem, saj ga naša kranjska hranilnica sama ne čisla. Žalostno je, če ne more dobiti kmet od nje na svoje posestvo, ki je po sodnijski poti na 6000 gld. cenjeno, na prvo mesto 300 gld. posojila. A o tem drugikrat.*) Ne ostaja torej druzega našemu kmetu, da vzame denar tam, kjer ga dobi, to je pri oderuhu in da mora pri tem svoje možtvo zgubivati in veliko grenkih ur preživeti. Nekateri si pomagajo tudi s tem, da dajo svoje posestvo po parcelah za več let v zakup in da prodajo potem zakupščino, ki znaša za vsa leta 1000 gld. rahlo čutečemu človeku za 400 gld. Zakupnik mora dober stati za cel tisočak in mora še dovoliti, da se odstopojemnik na njegovo zemljišče na njegove troške zavaruje. Drugi pomagajo si s tem, da prodajo svoje jesenske vinske pridelke žu spomladi za prav medlo ceno. In zopet ni nobenega, da bi obvaroval kmeta teh pogubnih poti, kakor da ne obstaja postava z dne 9. aprila 1873. štev. 70 drž. zak.
V teh svojih silah in težavah ne dobe kmetje nikjer pomoči in tolažbe Saj jih celo vsi njihovi sinovi zapuščajo,  ki so nekdaj zatrjevali, da bodo
*) Kdaj se porodi L j u b 1 j a n s k a mostna hranilnica in kdaj nam naznani, pod katerimi pogoji se dobijo pri nji posojila na naju posestva? — Močno se bo ta institut povzdignil, ću bo v eucrgičaih in dobah rokah.
N.
— Jaz se imenujem Arkadi j Nikolaj ič Kirsanov, odgovoril je Arkadij, — in se ne pečam z ničim.
Evdoksija se je zahohotala. — To je krasno! Ali vi ne kadite? Viktor, ali veste, da sem jezna na vas?
— Čemu?
— Pravijo, da ste zopet začeli hvaliti Oeorge Sami a. Zaostala ženska je in nič več! Kako se more ona primerjati z Emersonom ! Nikakih pojmov nema, ni o vzgoji ni o fiziologiji, ni o ničem. Prepričana sem, da ona ni niti čula o embrijologiji, a kaj hočete brez tega v našem času ? (Evdoksija je celo roki razprostrla). Ah, kako lep članek napisal je o tem Elisevič ! To je duhovit gospod! (Evdoksija je dosledno uporabljala besedo „gospod" mesto „moža). Bazarov, usedite se poleg mene na divan. Vi morebiti ne veste, da se vas strašno bojim ?
— Cemii to? Dovolite, da sem tako radoveden !
— Vi ste nevaren gospod; vi ste tak kritik ! Ah, moj Bog: to je smešno, jaz govorim kakor kaka kmečka gos. Sicer pa sem v istini kmetica. Sama upravljani svoje posestvo, starosta moj je Erofej — čudovita osoba, prav Kuperjev „Patfajnder" : nekaj
vedno živeli za domovine blagost. Da, kmetova nevednost in zadrega maste marsikoga!
Ni čuda torej, če nema ljudstvo pod takimi razmerami nobene potrebe, da bi se naročevalo na književne izdelke, da bi podpiralo naše časopisje in da bi se unemalo za zidanje „Narodnega doma" itd., pač pa da dobiva vedno več veselja do igre in do pijače; ni čuda torej, Če se zgubiva pri nas vedno bolj možtvo in Če zgubiva svetost prisege svojo vrednost, ni čuda torej, če pri nas tuji elementi napredujejo, ki nam naše gozde pokončujejo in potem, ko so vse ogulili, s tisočaki v žepu deželo zapuščajo, ne da bi v ti, v "kateri so neizmerno obogateli, trajen obče dobri spominek postavili, ni čuda torej, če ne pozna naše ljudstvo pridnosti in če se pri nas naseljujejo Nemci in karnjeli, ki dospejo vsied onih lastnostij, ki našemu kmetu man-kajo do velikega bogastva, ki pa ne darujejo vinarja za naše dobrodelne naprave, pač pa so vedno pripravljeni žrtvovati svoj obolus, ko jim pride poročilo iz domovine, da je ta ali ona šola, da je ta ali ona cesta popravka potrebna, ni čuda torej, če objavlja dan na dan naš uradni list celo dolgo vrsto razglasov, da se bodo posestva na javni dražbi prodajala, ni čuda torej, če obletavajo Židi iz vseh krajev sveta našo deželo in spravljajo naše trgovce v velike škode, ker jim slabo blago dopošiljajo in potem dotične kupce za plačilo kupnine tam, kjer je trgovska firma naseljena, po svojih neizmerno drazih advokatih terjajo.
Kmetje, tako ne sme iti dalje. Vedite, da ni prijetno imeti moža za soseda, kjer vedno boben poje, kjer se vedno le preklinja, a nikdar ne moli. Od zdaj naprej mora biti kmetov gaslo: nobena kmetija se ne sme več pogubiti!
Skoro vsemu temu je sestava in organizacija današnjih občin kriva. A tudi naš slavni deželni odbor ne more imeti popolnem čiste vesti, ker ni za to skrbel, da bi se tu pa tam kaj ukrenilo, kar bi koristilo, in to odpravilo, kar škoduje. Če že ni naš slavni deželni odbor ničesa mogel storiti pri malih občinah, ki štejejo komaj do 500 duš, pa bi lahko to učinil pri občinah, ki brojijo do 6000 duš. Morda pa je tudi pri teh svoje delovanje opustil, ker ni našel primernega sredstva v njih!
Kje nam je iskati pomoči? Morda v postavah,
izvirnega je v njem! Tu sem se za vedno naselila; neznosno mesto, ni Ii res? A kaj se hoče!
— Mesto je mesto, opomnil je hladnokrvno Bazarov.
— Vse se zanima le za malenkosti, to je strašno! Prej živela sem po zimi v Moskvi ... a sedaj tam prebiva moj poro2en.ee monsieur Kukšin, Sicer pa sedaj tudi Moskva ... ne vem, kako je to — ni več ista. Za mejo mislim odpotovati, prošlo leto sera bila že popolnem pripravljena.
— V Pariz, seveda? vprašal je Bazarov.
— V Pariz in v Ileidelberg.
— Očimi v Ileidelberg ?
— Moj Bog, tam je Bunsen !
Na to ni vedtl Bazarov ničesar odgovoriti.
— Pieire Sapožnikov ... ali ga poznate?
— Ne, ne poznam.
— Za Boga, Pierre Sapožnikov ... saj je še vedno pri Lidiji Hostatovi.
— Tudi nje ne poznam.
No, ponudil se mi je, da me izpremlja. Hvala Bogu, jaz sem prosta, otrok nemam . . .  Kaj sem rekla: hvala Bogu!  Sicer je pa to vse jedno. (Daljo prib.)
da ne bo smel naš kmet prosto razpolagati s svojim imetjem? Gotovo ne. Prave pomoči našemu kmetu iskati je v velikih, dobro organizova-nih občinah z izprašanimi tajniki. Poglejmo si le državne in druge privatne urade, kako se ti lepo razvijajo in kak lep sad donašajo, kjer so pravi možje na krmilu. Tu vidim, kako se nekdo na tihem smeji A jaz takemu odgovarjam, učene in bistre glave si, a ne tudi plemenitega in blagega srca. Ti, ki uesi prebil še zaradi velikih skrbij dolge noči budeč, ti, ki nesi še poskusil, kaj to de, če lakota pritiska na duri, sramui se, da se nesf trudil, da bi bilo kmeta lice polno iu veselo!
V kratkem se da dokazati, da morejo samo velike občino z izprašanimi tajniki našemu kmetu pomagati, ker more le občina s pomočjo nekaterih faktorjev vse poprej n»vedeuo s stanovitno voljo in primernim trudom izvesti in da bodo stroški v velikih občinah v primeri k dobičku, katere bode imelo naše ljudstvo od teh, celo neznati, neznatni zarad tega, ker si ljudstvo na drug način na leto tisočake prihrani in za tisočake obogati. Do zdaj je govorila o novem načrtu občinske postave samo jedna petinka našega ljudstva, a mej to petinko je tudi nekoliko tacih, o katerih se more reči : Kdor malo razume, se navadno šopiri veliko. V imenu ostalih štirih petink ljudstva, treba je tudi govornika. Že zdaj prosim Vas, častiti poslanci, izročite se za velike občine z izprašanimi tajniki, če hočete še za naprej uživati ljudsko zaupanje, drugače Vas bo ljudstvo v taborih k temu prisililo, ker to, kar tiči v predlogi skrito, bo nas prerodilo.
Od zdaj naprej se ne smejo v naših občinah samo preudarki o dohodkih in stroških reševati in odgovori na gluvarstvene ukaze pošiljati, ampak občina bo morala na to gledati, da se na zelo majhno število skrčijo pri nas pravdni prepiri, da se bodo redko vršile eksekutivne prodaje premakljivega in nepremakljivega blaga, da se utesni razkosavanje zemljišč, da preneha oderuštvo, da se povzdigne pri nas gospodarstvo na visoko stopinjo bogastva, da bo naše ljudstvo polno etičnih in estetičnih čutov in misli j, da pridejo časi, da stopi možka beseda zopet v svojo staro veljavo, ter da bo ljudstvo iskalo pravega veselja iu užitka le v pravi bogaboječnosti in pravicoljubnosti. n.
Iz deželnih zborov.
Deželni z "bor lsreirijs3s:i.
(XII. seja dne 10. januvarja leta 1888)
(Dalje.)
Priloga 08. Imenom finančnega odseka poroča poslanec K lun o 5°;0 doneskih sirotinskega zaklada k upravnim troškom.
Dežela, kakor za upravo drugih ustanov, tudi pri Birotinakem zakladu zaračuna upravne troške po 5% od čistih doneskov. To se je godilo od 1. 18G6. naprej, odkar je dežela prevzela ta zaklad v svojo upravo. Deželna vlada pa je lani zahtevala, da naj dežela brez odškodnine za delo oskrbuje sirot inski zaklad ter da mu vrne iz deželnega zaklada vse dozdaj zaračunene zneske Poročevalec dokaže, da je taka zahteva neopravičena in da tudi država sama si za upravo dijaškega zaklada odteguje od dohodkov jednako odškodnino. Finančni odsek torej na-svetuje:
1. Poročilo deželnega odbora glede 5°/0 upravnih doneskov sirotinskega zaklada se jemlje na znanje.
2. Deželnemu odboru se naroča, da naj prej ko more od slavne vlade dobi formalno pritrditev k pobiranju .V 0 upravnih doneskov tudi pri siro-tinskem zakladu.
3. Glede dosedaj pri tem zakladu zaiačunjeuih upravnih troškov s" pa deželnemu odboru naroča, da naj varuje pravno stališče in v ta namen stori vse potrebno korake.
Predlogi so brez debate vsprejmo.
Poslanec dr. P oklu kar poroča o preiskavah in delih, zvršenih v namen osuševanja Račenske doline in njenih sosednih dolin. Poročevalec pohvali dozdanje uspehe, ki so se že pri poslednjih povodnjih poka zali. kajti že zdaj so razmere za pol boljše in se voda hitreje odtaka. Finančni odsek predlaga, da deželni zbor pritrdi nasvetom deželnega odbora, ka tere smo že objavili. Naprosi naj se pa še vlada, da naj se državni zakon o zboljševalnem zakladu tako spretnem, da sme do 80°,„ dovoliti za uravnave podzemeljskih budi.urnikov, rnženerju, ki je to delo zvišil, izreče se zahvala.
Deželni inženOr II ras k v potem na podobah ki so obešene po steni, razjasnjuje podzemeljske toke Šice in Dob rovke. Njegovo jako poučno razlaganje bilo je pohvalno vspiejoto.
Finančni odsek nasvetuje : 1. Deželnemu odboru se naroča, obrniti se so glasnima prošniama do c. kr. vlade in do državnega zbora v ta namen, da naj
a) se zakon o državnem izboljševalnem zakladu z dne 30. junija 1884. šte*. 116 spremeni tako, da se sme za odpeijavanje in zagradbo škodljivih voda na ozemlji Krasa s podzemeljskima votlinami dajati iz tega zaklada državne podpore do 80°/0 vse potrebščine, — razen tega pa, da sme troške za taka pripravljalna dela vse prevzeti ta zaklad, ter da naj se v ta namen stavlja v letni proračun tega zaklada primerna svota ;
b) da c. kr. vlada za nadaljevanje osuševalnih del v Račenski dolini za 1. 1888. privoli podporo 3000 gld.
2. Iz deželnega zaklala privoli se v ravno ta nameu, predplačiloma za I. 1888, 2000 gld.
3. Prekoračenje za 1. 1887. v ta namen dovoljenega predplačilnega kredita 1000 gld. zall4gl. 50 kr. se posledobno odobri.
4. Vsem, ki so pospeševali ta osuševalna dela izrekoma c. kr. okr. glav. Mah kotu in inženerju IIras k t> m ii izreka se priznanje.
Predlogi so bili sprejeti brez debate. (Konec prih.)
TDeželn.! z "bor g-orižjlsi
(X. seja 4. januvarja 1888.)
Ko se potrdi zapisnik, prečita deželni glavar pismo, s katerim se poslanec Ga s ser odpoveduje poslanstvu. V tem pismu pravi, da je stavil v deželnem šolskem svetovalstvu predlog, kateri je dal povod interpelaciji dr. Venuti-ja, dr. viteza Tonkli-ja, dr. Verzegnassi ja in tovarišev, iz lastnega nagiba in da je ponosen na to; da je sprožil predlog, ko je bila na dnevnem redu razdelitev nagrad mej tiste učitelje, kateri so na ljudskih šolah prostovoljno poučevali nemščino ; da je v nekaterih ljudskih šolah na Goriškem že sedaj uvedena nemščina kot učni predmet; da je v Avstriji neobhodno potrebno, da se vsakdo nauči nemščino, katera ugaja kmečkemu gospodarju, kakor kupcu v trgovskih zvezah z drugimi deželami cesarstva; da jo mora znati tudi rokodelec, kateri se hoče v svojem obrtu izobraziti zunaj mej ožje domovine; da sploh, kdor zna nemški, laže najde zaslužka in si tudi kot vojak pomaga do više stopinje, da je nemščina mogočna vez, katera veže mej seboj posamezna ljudstva v državi in vsa skupaj pa na slavno vladajočo dinastijo; da je potem takem v korist ljudstvu samemu, da se več ali manj uči nemščine. Zato, daje predlagal, naj se nemščina uvede kot obligaten predmet v vse ljudske šole na Goriškem (kar se pa ne zamenja z narodnim učnim jezikom, kakor bi utegnil kdo meniti.)
V načinu, po katerem se je pripravila interpelacija in v njenih izrazih zapazuje g. Gasser, da se njegovo postopanje graja, in to ga močno boli.
A v isti seji ga je močno zadel še drugi udarec. Kot poročevalec deželnega odbora je predložil svoj referat o novi deželni blaznici in dotični načrt, da se izroči odseku 7 udov v obravnavo.
Skoro celo leto, pravi, da se je trudil s tem delom, da je na svoje stroške obiskal blaznice v Ljubljani, Feldholu, Celovci in Pergine na Tirolskem in da je na tej podlagi sestavil načrt — tehnično delo — katero bi ne bil kot deželni odbornik dolžan pripraviti. — Po predlogu se je volil odsek, a proti vsem parlamentarnim običajem izklučil se je predlagatelj in poročevalec.
Zato — ne da bi hotel presojati glasovanje častivrednih gosp. poslancev — odloži samo svoj mandat, kot deželni poslanec in odbornik.
Zbor je vzel molče na znanje Gasserjevo odpoved.
Predsednik pa je omenil, da bode vsled te odpovedi v prihodnji, seji volitev novega odbornika eventuelno tudi namestnika, ako bi kateri sedanjih namestnikov prišel na odbornikovo mesto.
Dalje pravi predsednik, da ker je vitez dr. Tonkli po bolezni zadržan, udeležiti se dalje letošnjega zborovanja, treba bo finančnemu odseku voliti novega predsednika in sploh dopolniti tiste odseke, v katerih sta bila Tonkli in Gasser.
Nekatere nove peticije se izroče dotičnim odsekom.
Po prestopu na dnevni red razvija poslanec Ivančič razloge o potrebi revizije, prenaredbe in dopolnitve sedanjih deželnih cestnih postav, navaja, kako vsestranski pomankljive so sedanje postave in koliko nepriličnosti prihaja od tod, da se ni moč pritožiti zoper volitve cestnih odborov, da v teh odborih neso primerno zastopane občine dotičnih okrajev, da so cestni odbori najavtonomniši mej vsemi avtonomnimi oblastnijami, ker ni nikakor omejena njih oblast v nalaganji nakladov za cestne potrebe in ker je tudi za nadzorstvo nad njimi preslabo preskrbljeno itd. Njegov predlog se je izročil pravnemu odseku. (Konec prih.)
zorstvo pa ima državo. Deželni zbor se bavi z malenkostnimi stvarmi, za važne zakone se pa ne briga. Češka je pristopila k Avstriji kot samostojna dežela in zatorej bi se moralo vender ozirati na njene zgodovinske pravice. Čehi ne mislijo raztrgati Avstrije. Češka se je ponižala v navadno provincijo. , Veliki upliv Ogerske, s katerim toliko škoduje državi, se mora pomanjšati, in da se doseže ravnotežje, naj se osnuje avtonomno češko kraljestvo.
* nanje države.
Po nekem poročilu iz Sofije, ki pa še potrebuje potrjila, so bolgaraki kmetje zasledovali Nabokova pristaše in blizu turške meje ubili ru-Bkega kapitana in dva Črnogorca. 22 ustašem seje pa posrečilo ubežati čez turško mejo. Bolgarski vladi bi bilo pač ustreženo, ko bi bil Nabokov res mrtev. Bil jej je nevaren sovražnik. Ker je bil nekaj časa v bolgarski vojski, imel je zveze z raznimi bolgarskimi častniki in bi mu torej ne bilo težko napraviti ustaje v Bolgariji, ko bi bil prišel v deželo.
Poveljništvo trdnjav v Itusiji je sedaj takole urejeno: Trdnjave so po svoji važnosti razdeljene v štiri razrede.   Poveljnike  trdnjavam  prvega in druzega razreda imenuje car, trdnjavam tretjega in četrtega razreda pa vojni minister.  Jemljo se navadno izmej  častnikov   vojske,  trdnjavam,  ki so hkratu vojna pristanišča, morejo biti poveljniki tudi mornarični   častniki.  Oblast trdnjavskega poveljnika se razteza na vse ozemlje, ki pripada trdnjavi. Vsa-cemu poveljniku so dodani topniški in ženijski ravnatelj   načeluik   generalnega  štaba in intendančni ravnatelj, v trdnjavah, ki so hkratu pristanišča, pa še jeden pomorski častnik.  V vojnem času se njegovemu štabu doda še načelnik račuuišča, načelnik vojaškega pravosodja in načelnik dušebrižništva. Poveljnik ima po razredu, kateremu pripada trdnjava, nasproti podčinjenemu osobju pravice in oblast poveljnika armadnega voja, divizije, brigade ali polka. Proti četam pa ima v miru oblast, ki je predpisana poveljniku. V vojni ali obsednem stanji pa ima poveljnik pravice samostojnega poveljnika armadnega voja. V mirnem času je trdniavski poveljnik podčinjen generalnemu gubernatorju okraja, v katerem je trdujava. V Rusiji je 16 velicib vojaških okrajev, katerim so poveljniki generalni gubernatorji. V vojnem Času je trdujava, ako je blizu operacijska vojska,  podrejena  njenemu   vrhovnemu poveljništvu. Obsedno stanje za trdnjavo proglasi car  v nujnih slučajih, tudi njen poveljnik sam. Če se uda poveljnik  trdnjave ali jo pa zgubi, postavi se pred vojno sodišče, ki ima odločiti, če je kaj sam zakrivil ali ne.
Predvčeraj je minulo deset let, kar je umrl iiiilikralj Viktor Emanuel. Pri tej priliki bilo je v Rimu razobešenih mnogo črnih zastav in več listov izšlo je s črnim robom. Mnogo naroda obiskovalo je kraljev grob in nanj položilo mnogo vencev.
Novi predsednik francoske republike se jako zanima za državne posle in javne naprave, veliko bolj, nego se je Grevy. Nedavno je ogledal dela za razstavo, ki hitro napredujejo. Obiskal je že več naučnih in dobrodelnih zavodov v Parizu. V kratkem pa hoče obiskati še več druzih mest, da se prepriča o razmerah po deželi.
Ni dovolj, da Poljake na Nemškem preganja vlada, prihitela jej je še višja duhovščina na pomoč. Poznanjski škof Dinder naročil je duhovnikom, da se ne smejo več udeleževati ljudskih shodov. Duhovščinu je večinoma narodna in bode za Poljake velika škoda, če se prej zapreči vsako politično delovanje. Škof je gotovo izdal dotično prepoved na migljaj nemške vlade.
Politični razgled.
\o(ia»fj<' dežele.
\ .<j ubijam 11. januarja.
Pri generalni debati o budgetu v češkem deželnem zboru pritoževal se je poslanec Ilerold, da je avtonomija češkega kraljestva premajhna. Dežela ogromne vsote plačuje za ljudske šole, nad-
Dopisi.
Iz Celju dne 10. januvarja 1888. [Izv. dop.] (Pri voli t vi v občini okolica celjska) smo Slovenci v III. razredu po hudej borbi sijajno zmagali. Volitev je trajala od 9. ure predpoludne do 10. ure zvečer. Celjani so privlekli na volišče iz Celja vse, kar'leze in gre, v besede najstrožjem pomenu, t. j. kdor ni mogel hoditi, sta ga pa po dva na pol vlekla na pol nesla v volilno sobano. Pri sosednej gostilni imeli so baje lepo število tolstih pečenih puranov, razven primerne množine pijače. Celjani silijo najprej na purane, potem, ko so sa okrepčali, mahali so na volišče. Pa nič ni zdalo. Naši kmetje so stali kakor skala; tudi taki volilci, ki stanujejo po pur ur hoda od Celja, prišli so, da pričajo s svojim glasom za narodno reč. Tako so prišli iz Levca skoro v polnem številu, iz Trnovelj, iz Teharja, in celo iz Galicije in St. Martina. Tudi iz domače občine celjske prišli so skoraj v popolnem številu posebno iz Lokrovca, Ostrožnega, Dobrove Medloga in Babuega. Slava jim! Naši kandidati dobili so po 186 glasov,  nasprotniki  pa 134 glasov.
Danes je volil II. razred; v tem smo pa za 4 glase ostali v manjšini; naši so dobili po 45 glasov, nasprotni pa po 49 glasov. Nemškutarji so privlekli zopet vse, kar leze in gre, ter svoje Število še Čisto proti postavi pomnožili za 4 glasove; jed-
nemu naših pa nasprotni volilni komisijon brez uzroka ni dovolil voliti. Tako srao ostali v manjšini za 4 glase, mej tem, ko bi pravo za pravo moralo imeti jeden glas večine. Pri nas so bili skoro sami kmetje, ter so kakor že dan prej pokazali, kako živo se zavedajo svoje narodnosti, ter da njih ne premore ne sladka beseda, ne grožnja Celjanov in Celjskih pobalinov, katerih je kar mrgolelo na volišči.
Zadnja beseda o tej volitvi II. razreda pa še ni zgovorjena. Prepričani smo, da bodemo v tem razredu se čez ne dolgo časa še jedenkrat poskusili, no in takrat upamo bo nekaj drugače.
Iz Gradca 7. januvarja. (Slavi a.) Dolgo negovana želja velikošolcev slovanskih učečih se na Graškem vseučilišči izpolnila se je konečno. Sorodna kri, jednake težnje vezale so slovanske tukajšne akademike v iskreno prijateljstvo in vedno ter povsod poudarjalo se je, da je naj ustanovi društvo občeslovansko, katero naj hi to prijateljstvo še bolj utrdilo ter bodrilo svoje članove na delo naši slovanski stvari v prid. Nad pol leta imel je osno-valni odbor, ki se je izvolil v ta namen, delati in prositi, dokler ni konečno e. kr. namestništvo potrdilo pravil novega akademičnega društva „Slavia".
Takoj, ko so bila pravila potrjena in društvo dovoljeno, sklical je osnovalni odbor zborovanje, katerega se je udeležilo okolu poldruge stotino slovanskih velikošolcev Graških ter si izvolilo v stalni odbor sledeče gg.: modroslovca Frana G e s t r i n a (Slovenca) predsednikom, pravnika Eduard II o r ny ja (Čeha) podpredsednikom, modroslovca Josa Krnica (Hrvata) poslovodjo, medicinca Emila Kosti ča (Srba) tajnikom, tehnika Ireneucza Sy g i e fy ii -skega (Poljaka) knjižničarjem, pravnika Maksa Tumplovvcza (Poljaka) blagajnikom, tehnika Kalčo Kal če v a (Bolgara), medecinca Josipa Kindla (Hrvata) in med. Kosto Kadojčića (Srba) odborniki.
Namen društvu je krepiti prijateljstvo mej slovanskimi velikošolci Graškimi in pripravjati svoje članove za delo na polji slovanske književnosti. V ta namen mora pri vsakem zborovanji jeden Član predavati o kaki slovanstva v obče se tikajoči točki bodisi iz leposlovja ali književnosti v obče, zgodovine ali umetnosti. Poleg tega goji se pesen slovanska in napravljajo koncerti. Vsako leto izda društvo slovansk almanah. — „Slavia" šteje že sedaj o svojem porodu nad sto članov. Ker pa dijakom ni možno svoje plemenite svrhe izvršavati brez podpore iz domovine, menimo, da bi slovansko razum-ništvo in uredništva raznih listov storila plemenit čin, ako bi svojo v tujem mestu učečo in za slovansko delo pripravljajočo se mladino podpirala bodisi s pošiljanjem svojih listov ali gmotno. Podporen član je vsakdo, ki plača na leto 5 gld. av. v. — Z nado, da slovensko razuinuištvo ne bode ostalo hladno napram slovanskim visokošolcem Graškim zabeležil sem te vrste in kličem zvišujoč svoje poročilu mlademu društvu: „1 bonis avi bus!"
Iz kočevskega polil isl*ega okraju, začetkom januvarja. [Izv. dop.] Po nad o letnem službovanji kot c. kr. okrajni glavar zapusti naš okraj zaradi svojega neutrudljivega potezanja za koristi tukajšnjega prebivalstva in zaradi svojega prijaznega občevanja s strankami pri nas občespošto-vani in priljubljeni gospod Rajmund Hočevar, ter se po nad 38 letnem službovanji vsled bolehavosti poda v stalni pokoj. Bil je ves čas svojega službovanja in na vseh službenih mestih svojih kakor v Velikih Laščah, Postojini, Ljubljani in sedaj v Ko-čevji ne le kakor uradnik, ampak tudi v socijal-nem življenji priljubljen in spoštovan. Ž njim izgubi ves okraj — nemško in slovensko prebivalstvo — jako vnetega strogo pravičnega iu vestnega predstojnika svojega. Ako je še le na večer svojega službovanja postal c. kr. okrajni glavar, ker je moral zaradi svojega čistega mišljenja pod sistemo prejšnjih vlad mnogo preziranja pretrpeti, ter je vse svoje čile moči žrtvoval v službi za odvezo zemljo-knjižnega fonda — vender si je hitro ravno v najtežjem političnem okraji trajnih zaslug pridobil. Želimo torej njemu in njegovi blagi obitelji mnogo mirnih in srečnih let!
TMt Dolenjskega 8. januvarija. [Izv. dop.] (Nekaj o zadevi deželnih naklad na žgane pijače.) Z dne 4. t. m. št. 9475 je slav. kranjski dež. odbor razglasil, da se bode pobiranje deželn. naklad od porabljenih likerjev in vseh oslajenih tekočin in od vseh ostalih porabljenih žganih opojnih tekočin dalo 23. t m. na javni dražb en i obravnavi v najem za tekoče leto.
V imenu mnogih interesentov bi slavn. deželnemu odboru v tej zadevi nasvetoval pri oddaji ozi-tati se na želje večine davkoplačevalcev, a ne na posamične osebe. Kakor znano, se je lansko leto oglasilo osem krajev, da bi bili sami pobirali te davke in vzlic temu, da so bili s pogodbo slavnega deželnega odbora jedini, se na nje ni nič oziralo, ampak vso stvar je v roke dobila jedna sama oseba.
Možje, ki imate s tem dovolj posla, in ki bi se radi otresli tolikanj neprijetnega dacarskega jarma, združite se in prosite — • vzlasti občine, da dobimo to zadevo sami v oskrbovanje. To vender ne gre, da bi zopet jedna sama oseba na javni dražbi pobiranje deželnih naklad na žgane pijače dobila v roke — sebi na korist nam in deželi pa ua kvar. Za tega delj vsem tistim, ki bi radi bili prosti da-carskih sitnostij, prav toplo polagam na srce: „Pri-dite na dan dražbene obravnave, t. j. 23. t. m. ob 11. uri dopoludne pri deželnem odboru kranjskem k obilni udeležitvi, ker le na ta način je mogoče dobiti za nas jako potrebno zadevo v roke!" Torej na sviđanje v mnogobrojnem številu 23. t. m. v Ljubljani. Prosim, da bi se še drugi za to oglašali in javno poročali svoja mn enja
A. J—c, soudeleženec.
Domače stvari.
— (Presvetli cesar) podaril je za popravilo farne cerkve v Dolu 100 gld.
— (Deželni odbor kranjski) bode še predložil deželnemu zboru zakonski načrt o deželnih cestah, nasvet o zgradbi deželue voj ašnice za hram bovce, dalje o konvertovanji zemljišno-odveznega dolga, poročilo zastran deželnega gledališča, nasvet o pobiranji višje priklade na pivo in o povišanji gostaščine za Ljubljano iu še več manjših predlogov.
— (G u nd u liče v večer.) Pisateljsko društvo priredi jutri, v četrtek 12. t. m., zabavni večer ob navadni uri v steklenem salonu čitalničnem na čast slavnemu pesniku jugoslovanskemu Ivanu Fra 11 j Inu Gunduliću. — Predsedoval bode g. učitelj Iv. Tomšič, čital pa g. A. Trstenjak o Gunduliči.
— („Slovanski Svet.) Prva številka je kontiskovana. Uredništvo je uložilo prošnjo za drugo izdajo I številke. Državno pravdništvo je dovolilo drugo izdajo.
— („Rogača") izšla je 1. letošnja številka z mnogimi izvirnimi slikami in dovtipi. Ker je „Rogač" sedaj jedini ilustrovan zabavni list, ga bodo rodoljubi gotovo marljivo naroč ali.
— (B og o s 1 o v c i Ljubljanski) priredili so včeraj v slavo Levu XIII. slavnostni večer, pri katerem je bilo mnogo odličnega občinstva. Razen jednega latinskega govora bile sv vse druge točke slovenske, mej drugim pel se je tudi Grbičev „Slovanski brod". Pri slavnosti prisotni gospodje zelo hvalijo izborno petje zlasti pa bogoslovca K. krasni govor.
— (Telovadno društvo „Sokol") imelo je včeraj zvečer svoj redni občni zbor, katerega se je udeležilo nad 40 članov. Ker je starosta vsled bolezni bil zadržan, otvoril je podstarosta N o 11 i zborovanje, na kar sta se čitali poročili blagajnikovo in tajnikovo, iz katerih povzamemo, da je društvo v letu preteklem imelo 170 članov, 1140 gld. 03 kr. premoženja, posebej pa še 1000 gld. za 25letnico, in da letna bilanca kaže 227 gld. 53 kr. prebitka. Izmej posamičnih predlogov in sklepov je najvažneji ta, da se je pred tel o vadeč g. Fink per acclaraationem imenoval začasnim učiteljem, da se je za »Mir" tudi letos odločilo 10 gld. in da se je sklenilo letos praznovati 25letnico. Ker glede volitve v ta namen pomnoženega odbora ni bilo pravega sporazumljenja, bode v nedeljo dne 15. t. m. ob 11. uri dopoludne v steklenem s|alonu čitalniškem nov občni zbor.
— (Ose p niče) v Ljubljani in po okolici še ne pojemajo, V Ljubljani zbole 3 do 4 osobe na dan, koliko v okolici, nam ni znano. Ko bi v deželni bolnici na Poljanah ne bilo več prostora za kozave, spravljali se bodo v bolnico za silo, katero je mestni magistrat za ta slučaj že pripravil.
— (Slovensko čebelarsko društvo.) Došel nam je z Gorenjskega dopis, ki slika propad čebelarskega društva. Od oktobra meseca ne izhaja več društveni list, obljubljene knjige ni. Društveni drevesnici kažeta prežalostno lice. Ne zna se, kako se obračajo podpore. Društvo, trdi dopisnik, je podobno hi raj oče mu panju. Iu kakor ta hitro okreva,
če se stara matica nadomesti z mlado in čvrsto, tako, meni dopisnik, bode društvo oživelo, če dohode novo predsedništvo. Nove volitve, pravi, bi bile morale biti že pred 2 leti. Najbolje bi bilo, svetuje slednjič, če bi se društvo priklopilo c. kr. kranjski kmetijski družbi.
— („Bralno društvo" v Dolu) imelo je svoj občni zbor v nedeljo dne 8. t. m. v društvenej sobi pri g. Levci. Predsednik g. Št. Lemut gorko priporoča članom delovati za to prekoristno društvo, katero naj v jedinosti in pogumno podpirajo, da bode vsako leto, ako ne več, vsaj za 5 udov napredovalo, kakor letos V odbor so voljeni: Predsednikom gosp. Štefan Lemut, podpredsednikom Jakob K reč, tajnikom Robert Ziegler, blagajnikom Ivan Leveč; odborniki pa gg. F. Gos ti u-čar, J. J ar c, F. Leveč. Odbornika namestnikom Fr. Marin Po končanem zborovanji so se društve-niki mej saboj zabavali in sklenili, da bode 2. svečana t. 1. veselica s predstavo v V. Vodnika rojstve nega dneva spomin. Časopisi so se nastopni naročili : „Slov. Narod", Laibacher Zeitung", „Ljubljanski Zvon", „Mir", zanaprej  tudi „Slovanski Svet".
— (Zmrznil.) Kuglerja Frana, učitelja na Smuki (Langenthon), našli so 9. t. m. blizu Novega Loga zmrznjenega. Odšel je G. t. m. zvečer s Iliri j proti domu, v globokem snegu zašel, omagal in tako zmrznil.   Doma je bil od Laškega na Štajerskem.
— (A kade mično društvo „Slovenija" na Dunaj i) napravi v soboto 14. prosinca svojo četrto redno sejo s temle dnevnim redom : Čitanje zapisnika. 2. Poročilo odborovo. 3. Čitanje člana stud. jur. Fr. Milčinskega. 4. Slučajnosti. Začetek ob 8. uri zvečer. Lokal: I. Koblmarkt 24, Knaus' Restauration „zum Lothringer".   Gosti dobro došli.
— (V m e s t n e j klavnici) se je pretečeno leto zaklalo: 313G volov, 32 bikov, 113 krav, G353 prašičev, 8282 telet, 3215 kozlov in ovac in 1853 kozličev, skupaj 22.1)84 glav živine, torej za 785 več, kakor predlanskim. Vsa klavna pristojbina znaša čez 17.200 gld.
Telegrami »Slovenskemu Narodu':
London 11. januvarja. „Times" pritrjujejo, da se odstrani Koburžan s prestola bolgarskega, a neobhodno treba , da se poprej vlasti sporazume o nasledniku, da se tako prepreči vojna.
Berolin 11. januvarja. Zdravje cesarjevo včeraj popoludne povoljno. Po noči spanje večkrat pretrgano.
Praga 10. januvarja. V češkem deželnem zboru stavila sta poslanca dr. Matuš in Kvićala predlog, da se vlada naprosi, da na podlagi §. 11 državnega šolskega zakona državnemu zboru predloži načrt zakona, po katerem bi državni zbor imel odločevati le o določbi temeljnih načel šolstva, drugo pa bi se prepustilo deželnim zborom.
Peterburg 10. januvarja. Zaroti za atentat na carja prišli na sled. Več osob zaprli. Zarotniki so nihilisti, mej njimi tudi nekaj častnikov.
Rini 10. januvarja. Papež vsprejel danes 450 angleških romarjev. Šest angleških škofov bilo pri VSprejemu. Vojvoda Norfolk je izročil adreso, na katero odgovarjaj e se je papež izrekel o sedanjem položaji cerkve v Angliji, ki obeta lepe uspehe.
Sofija 10. januvarja. Vo poslednjih ofi-cijalnih poročilih je ruski kapitan Nabokov ubit v dveurncni boji.
Pariz 10. januvarja. Danes se je otvorilo zasedanje zbornic. Zbornica poslancev volila Flotiueta predsednikom.
Javna zahvala.
Podaril jo gosp. JoNip linvic. tukajšnji posestnik, naši ioli 50 izvodov knjižico „Angeljćek". Prijetna dolžnost mi je, da so uiu na toui blagem činu v ime obdaro-vancev prav lopo javno zahvaljujem.
V Borovnici, 10.januvarja 1888.
nadučitelj.
i.isi iiirit uredništvu:  Gosp. F. K. v Ž.   No za-
uierito, če Vašega dopisa no priobčimo. Nam se vidi, da jo -za javnost tisto dovolj, kar jo bilo priobčeno. — Gosp. LeSnicki v Z. Za verze ima naš list lo izimoma prostora, — Gosp. L. J. v T. Toliko za sedaj dovolj ! — Gtf. dopisnikov prosimo, naj tačas potrpe, če dopisi ne pridejo takoj na vrsto.
Poslano.
Neustein-ove posladkorjene kri čisteče pile svete Elizabete,
skufieno in od znamenitih zdravnikov priporočano sredstvo proti »abasanju. — 1 ikatljica a 15 pil 16 kr, 1 zavoj = 120 pil 1 gld. a. v. — Pred ponarejanjem se Jalto ■vari. — Pristne so samo, če ima vsaka škatljica rudeče tiskano našo prot^kolovano varstveno znamko Sveti Leopold'* in našo firmo lekarna ,,prl sv. Leo-poldu'% Dnnaf, mesto. Ecke <!•■■• Nplegel- uutl Plan k en Kasne. V EJabl{anl se dobivajo pri gosp. leharji «. Piccoll-Ji- (817—18)
' ..LJUBLJANSKI IW
m toj i (192—203)
za vse leto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15.
r———--^^ - - ------^t1^
Umrli so v IJ ubijani:
8. januvarja: Urša Medvešek, gostija, 68 let, Hrenove ulice 6, za oslabljenjem. — Marija Šimenc, sedlarjeva žena, 58 let, sv. Petra eesta 4, za vnetjem pluč. — Pavi Počivalnik, posestnikov sin, 1 loto 10 mescev, sv. Petra ceBta 85, za davico.
9. januvarja: Jožef Mavc, krčmar, 61 let, Kriievni-ške ulice 4, za pljučnico. — Ana Felicijan, delavka, 22 let, Poljanski naBip 48, za kozami.
10. januvarja: Karol Tavčar, hišni posestnik, 54 let, Nove ulice 5, za omečenjem možganov.
11. januvarja: Selma Rozina, uradnika hči, 7 let, Pred Skotijo 20, za kozami.
Meteorologično poročilo.
Stanje barometra
Temperatura
Vetrovi
Nebo
Mo-krina v mm.
g 7. zjutraj —> 2. popol. * <=> I 9. zvečer
745-38 mm. 747-87 mm. 750 07 mm.
— 18° C lil. vzh.
— 4 2° C si. vzh
— 0-0° C si. vzh.
jas. jas. obl.
0-00 mm.
Srednja temperatura — 18°, za 44° nad normalom.
ID^nsijsl^a- "borza,
dne 11. januvarja t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo.)
včeraj — danes
Papirna renta.....gld.  7835 — gld. 783!>
Srebrna renta......8090 — „ 80-..0
Zlata renta......„   110— — „ 110-05
6% marčna renta  ....     „    9320 — „ 98*96
Akcije narodne banke.   .   .     „   873'— — „ 869*—
Kreditne akcije......                            269 60 — „ 269-20
London........„   12675 — „ 126-85
Srebro........n     —-— — „ —■—
Napol.........                                    „     10-02 — B 10 08'/,
C kr. cekini .....     „      5-96 — „ 597
Nemške marke.....„     62-20 — „ 62-25
4'/,, državne srečke iz 1. 1854     250 gld. 132 gld. — kr.
Državne srečke iz 1. 1864         100   „ 164 „ 75 „
Ogerska zlata renta 4°/0...... 97 „ 40 „
Ogerska papirna renta 5°/0..... 82 „ 90 „
5"/0 štajerske zemljišč, odvez, oblig.   .   . 105 „ — „
Dunava reg. srečke  .r>°/0   .   .     100 gld. 117 „ 75 „
Zemlj. obč. avstr. 4l/»°/0 zlati zast. listi . 12-> „ 50 „
Prio-. oblig. Eli/.abetine zapad, železnice — —
Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice 99 „ 50 „
Kreditno srečke.....100 gld. 176 „ 75 „
Rndolfove srečke.....10   „ 19 „ BO ,,
Akcije anglo-avstr. banke  .   .   120   „ 99 „ 50 „
Tramm\vay-dru5t. velj. 170 gld. a v.   . 206 „ 75
V Ljubljani, na cesarja Josipa trgu.
Potertim srcem naznanjam b tem tužno vest, da mi je danes ob 4. uri zjutraj neizprosljiva smrt uzela mojo hčerko
SSLMO
v sedmem letu svoje starosti.
Pogreb bode jutri ob 8*/i uri popoludne.
V Ljubljani 11. januvarja 1888.
(29)
Marija Rozina,
c. kr. sodnijskega pristava udova.
(Namesto vsakega posebnega naznanila.)
Presrčno zahvalo
izrekam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, domačim in vnunjim. za mnoge dokaze srčnega sočutja ob mučni bolezni in prerani smrti moje preljubljeue, nepozabljive soproge, oziroma matere, gospe
CECILIJE REMIC. roj. JERAS.
kakor tudi vsem, ki so ranjko spremili k večnemu pokoju.
Logatec, dne 8. prosinca 1888.
(28) Franp IRe:m.Ic.
Jnlri v četrtek 12. jamnarja Isss
popoludne ob 3. urli
Prya velita ekstra predstava
za rodbine in otroke
MT p c  znižani coni.
Za otroke:  I. prostor 15 kr., II. prostor IO kr., III. prostor S kr.
Za otlrasene: I. prostor 30 kr., II. prostor 20 kr., III. prostor lO kr.
Zvečer ob 7. uri ustopnina navadna.
Velika izredna
lln. Uorihl
bratov in sestra BLENN0W.
Mf Popolnem novoiibranl program. ~W|
n koncu tu še nikoli predstavljano:
Iztiranje Mazeppe
v Ukrajino mej divje konje.   Veiika historična pantomima. Predstavlja vsa družba in 12 konj.
Vse natančneje po listkih.
K mnogobrojnomu obisku vabijo najuljudneje
bratje in sestre ELENN0W.
V petek,  Vi. januvarja zvečer ob 7. uri ponavljanje benefic-predstave.
M. Seli legel, ravnatelj.
(21)_
Št. 25.
Objava licitacije.
(25-1)
V izpeljavo od mestnega predstojništva Škofja loka sklenene in od c. kr. okrajnega glavarstva v Kranji 16 decembra 1887 štev. 12.032 dovoljene rekonstrukcije zidanega (kapucinskega) mostu v Škofji loki se bo v namen oddaje posameznih del vršila minuendo-obravnava
«lne 6. februvarf a 1888 od 9. do 12. ure dopoludne pri občinskem uradu v Škofji loki.
Dela, ki še bodo oddala, so:
1. Zidarsko in težaško delo v znesku   gld.  473-18.
2. Kamnoseško delo „     „        „    429 65.
3. Železje .     „ „    889 01.
4. Tesarsko delo „     „ 45908.
Skupaj   .   .   .   gld. 2250 92.
K tej obravnavi bo vabijo podvzetniki s pri-stavkom, da se zamorejo dotični obrisi s preudarkom stroškov iu pogodbe v navadnih uradnih urah pri občinskem uradu v Škofji loki pregledati.
Vsak licitant more pred začetkom ustmene obravnave pet procentov izklieevalne cene dela, za katero naredi ponudbo, kot odHtopnino položiti, kateri se bodo precej po končani licitaciji proti potrdilu istim vrnili, ki ne prevzamejo kakega dela, pod-vzetniki pa so zavezani potem, ko je županstvo dražbeui uspeh potrdilo (ratificiralo), to svoto na 10% zneska, za katerega bodo delo prevzeli, dopolniti.
Zapečateni, v zmislu §. 2 pogodb narejeni pismeni oferti, katerim je priložen 5% vadiura in so kolekovani s 50 kr. kolekom, v katerih je delo in razpis natanko naveden, se vsprejemajo le do začetka ustmene obravnave pri podpisanem mestnem pretlstojništvu.
Mestno predstojništvo Škofja loka,
dne 5. januvarja 1888.
Valentin Sušnik,
župan.
T Idriji se da takoj v najem
velika gostilna
z vso opravo,
dobro obiskovana, obstoječa iz treh sob, kuhinje, pekarije, kleti, ledenice in iz stanovanja s tremi sobami. Jedna ao-stiluična soba se tla tudi za prodajalnico napraviti. — Natančneje se zve ustineno ali pa pismeno pri Jožetu K«»|j<*J-i, posestniku v Itlrljl li. št. 1H7. (1—3)
otenje prebavljenja
M" : (pomanjkanje slasti, slabo prebav ljenje, zgaga i. t. d.i, počasno menjavo snovi in njih nasledke (zabasanje, napenjanje, glavobolje, trdovratno  u'avnholie,  zlatu ž.lo) ozdravi Llpp-mann-ov Karl»bad»kl sumeči prašek,   nase naj bolj Se domače zdravilo. — Dobiva se v akatljicah po H0 kr. in po 2 gld. v lekarnah. (636—5)
Beuillon-Extract
Gomolična dišava.
(Triiffel-VViirze.)
Fine moke za juho.
Centralna zaloga: Wien, I., Jaaomlrgottatraeae 6.
Dobiva se v prodajalnicah delikates in kolonijalnoga blaga ter v droguerijah. i902—4)
Prodajajo: Peter Lassnik, H. L. Wenzel, Perdan, Schnsa-nig & \Veher. — V Zagorji: Michelic, Iv. Miiller, rudniška bratovska skladnica. — V Litiji: Ivan Waggonik.
■tati
j Zdravila za živino.
v*r Štupa za živino.
Ta prav dobra Stupa pomaga najbolje pri vseh boleznih krav, konj »n prašičev. (600—13)
Konje varuje ta Stupa trganja po črevih, hez-
favk, vseh nalezljivih nžnih boleznij, kašlja, plućnih in vratnih bolez-nij ter odpravlja vse gliste ter vzdržuje konje debele, okrogle in iskrene. Krave dobe ranogn dobrega mleka. Zamotek z rabilnim navodom vred velja le 50 kr., f> zamotkov z rabilnim navodom samo 2 gld.
Cvet za konje,
Najboljše mazilo za konje, pomaga pri pre-tegu žil, otekanji kolen, kopitnih boleznih, otrp-nenji v boku, v križi i. t. d., pri otekanji nog, mehurjih na nogah, i/.vinjen j i- otiščanji od sedla in oprave, pri sušici i. t. d., s kratka pri vseh vranjih boleznih in hibah.
1 Dtekletitoa z rabilnim navodom vred stane le I gld., 5 steklenic z rphilnim navodom vred samo 4 gld.
Ta zdravila se dobe pristna samo v
„LEKARNI TRNK0CZY"
■i zraven rotovža v Ljubljani, mm
Knzpošil ju  se  v h a k  «1 h n po pošti.
CACAO
ČOKOLADA
U
ICTOR
S
CHMIDT
ki Jta pri prvej  Diinajskej  razstav!   kuhinjske umetnosti bili odlikovani z najvišjo odliko,  kastnim  diplomom, sta pristni samo, če imata našo uradn ■ rt-^istrovam» varstvene znamko in firmo. (800—44)
]iri vseli boljših trgovcih in prodajalcih do-lii.atos, v B.j5il»I jani |»ri g. I etru I^»NNiiik.-u. Razpošilja se v provincije pr.i.i poštnemu povzetju.
VICT0R SCHMIDi <k SOHNE,
Si kr. dež. opr. tovarnarji.   Tovarna iu (*f»ntr. razpošiljalnica
Dunaj, IV., Allegas.se Nr. 48 (pole^ juž kolodvora).
VIZITNIGE
priporoča
tulMlB
v Ljubljani.
♦
j
♦ ♦ ♦
♦ ♦
o
♦ ♦ ♦
IVAN ŠTEFANClC,
izdelovalec decimalnih in centimalnih tehtnic v Šent Vidu nad Ljubljano,
priporoča svojo zalogo
decimalnih tehtnic
po n.Sbjnižjil2. cenali.
Prevzame tudi vsa popravljanja stabilnih ceutiiiialnlli mostnih tehtnic in preskrbi elinenl Iranje storili «lerininliiih tehtnic in utež.
Črnilnik na zrn h tet a nje franka. <9—3)
Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Josip V oš n jak.
Listnina in tisk „Narodne Tiskarne",