r Naj večji slovenski dnemilT^ ▼ Združenih državah
Velja za vse leto ...	$6.00	B
Za pol leta .....	$3.00	£
Za. New York celo leto .	$7.00	lil
Za inozemstvo celo leto	$7.00
GLAS NARODA
List slovenskih delavcev v Ameriki.
The largest Slovenian Daily in the United States.
Issued every day except Sundays and legal Holidays« 75,000 Readers.
ITSLEFON: CHetoea 3—3878
Entered " Second Class Matter, September 21, 1963, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1879
TELEFON: CHelsea 3—3878
NO. 66 — ŠTEV. 66.__
NEW YORK, FRIDAY, MARCH 29, 1931. — PETEK, 20. MARCA 1931
VOLUME	— LETNIK XXXIX
BODO SKUŠALI REŠITI PREŽIVELE
TRIJE NAJBOLJŠI LAŠKI ZRAK0PL0VCI SO SE VČERAJ SMRTNO PONESREČILI
Tri zračne ekspedicije so pripravljene, da odlete proti Horse Island, v kojega bližini se je potopil parnik "Viking". — Ekspedicijo bo vod'1 slavni letalec Balcken. — Italijanskim letalcem je odpovedal motor v višini več tisoč čevljev nad - morjem. — Polkovnik Maddalena je imel svetovni rekord.
BOSTON, Mass., 19. marca. — Na tukajšnjem letalnem polju je vladalo ves dan veliko vrvenje. Jutri zjutraj ob dveh namreč namerava odleteti proti Horse Islandu slavni letalec Bernt Balchen. Iz letala mu bo mogoče natančno premotriti okolico, kjer se je završila eksplozija ladje "Viking'*.
Na krovu "Vikinga" je bilo stoštirideset oseb. Stoosemnajst se jih je rešilo, dočim je usoda ostalih še vedno neznana.
Nekateri so morda postali žrtev eksplozije, morda se pa nahajajo na ledenih ploščah, katere žene veter proti severu.
Balchen jih bo skušal ugotoviti ter jim vreči iz aeroplana najnujnejše potrebščine: hrano, zdravila in obleko.
V	isto smer se odpravljata še dve nadaljni zračni ekspediciji.
Eni bo poveljeval W. H. Wincapau, drugi pa B. Marsalis, predsednik Nassau Air Service Corporation.
Stoosemnajst preživelih se nahaja na raznih ladjah, k i plovejo proti novofundlanskim pristaniščem. Ljudje so zelo oslabljeni, ker več dni niso i-meli razen čaja in prepečenca nobene druge hrane.
P1SA, Italija. I 9. marca. — Trije izkušeni italijanski letalci, ki so nameravali to poletje vprizoriti polet iz Ortebello, Italija, v New York, so se smrtno
ponesrečili.
Njihov aeroplan se je nahajal v višini več tisoč čevljev nad morjem. Domnevajo, da jim je naenkrat motor odpovedal, in v hudem vetru se je letalo prevrnilo.
Vsi trije so padli v morje in utonili.
Ponesrečeni so: polkovnik Umberto Maddalena, ki je bil leta I 928 prvi opazil na ledeni plošči generala Nobila in moštvo ponesrečenega vodljivega balona "Italia";
kapitan Fausto Cecconi, ki je bil zaeno z Mad-daleno dosegel svetovni rekord za trajnostni polet in za polet na daljavo;
podporočnik Giuseppe ^amonte, ki se je bil u-deležil italijanskega poleta iz Italije v Brazilijo.
Polkovnik Maddalena je pilotiral veliko Savoia-Marchetti letalo, v višini več tisoč čevljev, komaj tisoč čevljev vstran od obali. Naenkrat se je močno zamajalo in pričelo padati.
V	kratki razdalji od vasice Torre di Mezza Spi-aggia je padlo v morje.
Le malo ljudi na bregu je videlo padec.
Sporočili so, da so natančno opazili, kako so si letalci prizadevali priti iz letala in se spustiti s pa-rasutom. Zapletli so se pa v vrvi, in letali je treščilo kot kos železa v morje.
Par čolnov je odrinilo od obali na mesto katastrofe, toda o letalu ni bilo nobenega sledu. Šele proti večeru je vrglo morje na breg nekaj razvalin.
1 rupel ponesrečenih letalcev dozdaj še niso našli.
General Italo Balbo, italijanski zračni minister, je poletel sem z letalom iz Rima ter takoj uvedel preiskavo glede vzroicov nesreče.
Polkovnik Maddalena je bil eden najboljših italijanskih letalcev. Posebno se je 'bil proslavil pred tremi leti, ko je iz zrakoplova ugotovil, kje se na-'ha j a Nobile 0 člani svoje posadke.
VEDNO MANJ PRISELJENCEV
Navzlic temu, da v zadnjem kongresu niso bile uveljavljene predloge proti priseljevanju, j e priseljevanje znatno padlo.
WASHINGTON, D. C., 19. marca. Dasi se kongresu ni posrečila uveljaviti skrajno drastičnih odredb glede priseljevanja, prihaja vedno manj ljudi v deželo
V sedanjem Jcvotnem letu, ki se konča z mesecem junijem, ne bo prrpuščenih več kot stopetdeset tišči priseljencev. V zadnjem kvot-nem letu jih bo dospelo skoro dvesto petdeset tisoč. Kvota se tiče vseh evropskih držav, ne pa Mehike in Kanade.
Meseca januarja, je prvič v desetih letih, zapustilo Ameriko več tujerodcev, kot jih dospelo sem.
Za priseljevanje iz Mehikp je bilo izdanih le nekaj nad tri tisoč vl-zejev, dasi se je prej priselilo v Združene države letno skoro šestdeset tisoč Mehikancev. Konzuli ne dajejo Mehikancem vizejev, ker niso vešči pisanja in čitanja, ker so nekateri telesno nesposobni, dočim se glede drugih boje, da bi ne postali breme javne dobrodelnosti.
SPOPADI S STAVKARJIV NEW0RLEANSU
150 prisjtaniških delavcev je bilo aretiranih v bližini vodne fronte. — Številni spopadi.
PREDAVANJA
_ DR. PITAMICA
"The Washington Post" poroča •Jugoslovanski poslanik dr. Leonid Pitamic je obdržal 13. marca prvo izmed posebne serije predavanj glede različnih faz mednarodnega prava. Univerzitetni predsednik dr. W. Coleman Nevils, S. J., ki je predsedval, je predstavil poslanika ter omenil njegovo dolgo in zaslužno delo, ki ga je napravilo enega izmed naj odličnejših poznavalcev mednarodnega prava. Leta 1927 je bil dr. Pitamic imenovan članom trajne arbitracijske komisije v Haagu ter je služil tudi kot pomožni delegat pri Ligi narodov. Njegova knjiga "Država"* je sprejeta sirom Evrope kot av tori ta tov-no delo.
"Med gosti, ki so ga prišli poslušat, je bilo mnogo članov diplomatskega zbora v Washingtonu ter več funkcij onar je v iz državnega depirtmenta, med njimi Wallace S. Murray, ki je šef divizije za zadeve Blžnjega vzhoda Dr. Pitamic je v svojem prvem predavanju obravnaval o "pojmih o državi, s posebnim oziram na mednarodno pravo".
JAPONSKE STROJEPISKE ŠTRAJKAJO
TOKIO, Japonsko, 19. marca. — V državnem zboru so zaštrajkale strojepiske, ker so jih nekateri poslanci obdolžili, da pot-varjaj o zapisnik. Dve strojepiski so tudi tako pretepli, da so ju morali odvesti v bolnišnico.
Zasedanje državnega zbora je začasno prekinjeno.
NEW ORLEANS, La., 19. marca. — Do krvavih spopadov med stavkajočimi pristaniškimi delavci in policijo je prišla danes na vodni fronti.
Policija je izvršila 150 aretacij. Revolverji so igrali na ogeh strineh veliko viloio, a nikdo ni bil ranjen.
Stavka se je razširila na velik del zamorskih delavcev, ki niso zadovoljni s skrčenjem plače za 15 odstotkov.
Delavci so sklenili, da bodo pod vsakim pogojem zavarovali svoje pravice.
Do najbolj obupnih spopadov je prišlo pred spomenikom "svobode", katerega so postavili kapitalisti, da proslave svojo zmago nad črnci.
Stavkarji so nastopili skrajno energično proti vsem stavkokazom, ki so jim prišli na pot.
Policija pa se ni omejila na to, da skrbi za mir in red, temveč je tudi skrajno povrokatorično nastopila proti stavkarjem. Pred aretacijo (v masah je objavila, da bo skrajno strogo nastopila proti vsem, ki bodo skušali kaliti mir.
VINO-SREDSTVO ZA DOSEGO STAROSTI
P o mnenju odličnega francoskega zdravnika, je prohibicija vzrok marsikaterih hudih bolezni.
PARIZ, Francija, 19. marca. — Dr. Charles Fiessinger, član francoske akademije ter eden najodlič-I nejšili članov francoske Družbe Prijateljev Vinu, je sporočil danes sve-I tu sledečo poslanico: I — Pijte vino, če hočete dolgo živeti!
! Fiessimer pravi, da je tekom svoje dolgoletne prakse ugotovil, da so 1 dosegli visoko starost le tisti ljudje, ki so pili vino. Vino omogoča predvsem jetram pravilno delovanje j in ima dober vpliv tudi ira razne , žleze.
| Na vprašanje, kaj misli o prohi-biciji, je odvrnil:
| — V New Yorku je opažati vedno j več ljudi, ki bolehajo na hrbtenici, pa tudi božjast se pojavlja v vedno večji meri. Bojim se, da je prohibicija vzrok tega.
Fiessingerjevim nazorom je popolnoma pritrdil dr. A. Gueniot, ki je star 99 let in je napisal knjigo: — Kako doseči starost stotih let?
TEŽAVE PRI
REŠEVANJU BR0D0L0MCEV
Viharji so ovirali delo rešilnih čolnov. — St. Johns otočje velike tragedije.
pozorisče
SPOR MED ANGLEŠKIMI
LIBERALCI
Govorice o nameravanem izstopu Lloyd Georgea so bile pretirane. — Hujskač odsto-
pa.__
LONDON, Anglija, 19. marca. — Archibald Sinclair je danes odstopil kot glavni priganjač liberalne stranke.	»
Ta kor&k smatrajo v političnih krogih Anglije kot znak nezadovoljstva radi obnašajna liberalcev tekom seje v ponedeljek, ko je doživela vlada poraz.
Ne zanikujejo pa dejstva, da namerava Lloyd George izs.opiti Iz vodstva liberalne stranke. • Pri glasovanju v ponedeljek so liberalk sicer podpirali vlado, a odsotnih je bilo dosti članov, vsled česar je doživela vlada velik po-raz.
Stališče delavske vlade v tem vrpašanju je naravnost nepopustljivo.
ALF0NZ0 JE P0MIL0STIL UPORNIKA
Telefonično je razveljavil smrtno obsodbo. — Protesti po deželi. —Dijaki in delavci zahtevajo prostost političnih jetnikov.
ST. JOHNS, N. F., 19. marca. — Poročila, katera so poslali različni parniki, razodevajo, da je za enkrat 'še nemogoče spraviti na krov po-j možnih, ladij 127 rešenih, ki so ušli' pegibelji, ko se je v pondeljek po- i topil p^mik "Viking". Medtem pa gine zalogu provijanta na majhnem otoku Horse Island. Ljudje, ki so srečno ušli smrti v valovih, s:o- 1 je nasproti lakoti in mrazu, ki o-grožata njih zdravje in življenje.
Kapitan Kean, voditelj uničenega parnika, je poslal brezžično brzojavko kapitanu rešilnega parnika "Ungava", v katerem se glasi:
— Moji ljudje bodo skušali dospeti do vas. Ali pa mislite, da bi bili mogoče dospeti h kaki drugi ladji? Provijant tukaj je porabljen.
Med rešenimi ter ladjami leži nekako štiri milje ledenih plošč, ki so naravnost nepremostljive.
V oddaljenosti 12 milj so našli na ledu truplo Patrioka Bartletta, izkušenega lovca na morske pse, ki se je udeležil ekspedicije.
Danes se je ugotovilo, da se je nahajalo na krovu ladje 156 oseb, v času, ko se je završila eksplozija.
Niti o Varicku Friesselu, niti o fotografu Penrodu niso mogli dose daj najti nikake sledi.
V J0LIETSKI KAZNILNICI VLADA MIR
Pričakovani upor se ni za vršil. —Dva tisoč šest-sto kaznencev se mora zadovoljiti s kruhom in vodo.
POSIP OGROŽA MESTO
LAPAZ, Bolivija, 19. marca. —Iz mesta Santa Eurbara so odšli vsi prebivalci, ker se bliža mestu z gore velik plaz zemlje. Plaz je že uničil štirideset hiš.
Odlikovan je bil z zlato svetinjo za hrabrost in petimi srebrnimi svetinjami.
Tudi kapitan Cecconi in poročnik Damonte sta bila odlikovana za hrabrost.
Vsi trije letalci so se udeležili poleta iz Italije v Brazilijo ter se nato vrnili s parnikom v Italijo.
Polkovnik Maddalana se je že dolgo časa pečal z načrti, do vprizori polet iz Italije v Združene države.
Seboj je hotel vzeti tudi svoja dva tovariša, s katerima se je smrtno ponesrečil.
/
MADRID, Španska, 19. marca. — Dočim so se danes vršile po vsej deželi demonstracije dijakov ter drugih elementov, je kralj razveljavil smrtno odbsodbo kapitana Salva-dora Sedillesa. Smrtno kazen je iz-premenil v dolgoletno ječo.
Pomiloščenje je sledilo telefonskemu pogovoru, katerega je imel kralj z ministrskim predsednikom Az-nar-jem.
Kapitan Sedilles je bil edini častnik, ki je bil obsojen na smrt v zvezi z uporom v Jaci.
Dijaki madridskega vseučilišča se zapustili danes zjutraj predavanja ter vprizorili demonstracije .po ulicah. Policija je razgnala dijake
Socijalistična stranka je imela danes veliko zborovanje, mi katerem je bila sprejela peticijo na vlado, naj pomilosti na smrt obsojene ter dovoli amnestijo za vse politične zločince.
Iz vseh delov Španske prihajajo pisma in brzojavke, v kriterih se protestira prati usmrčenju kapitana Sedilla.
Domneva se, da bo obsojen na dosmrtno ječo. Njegovi prijatelji upajo, da bo pozneje popolnoma oproščen.
Vseučilišče in medicinska visoka šola v San Carlos sta bili danes zaprti, da se prepreči nadaljne nemire.
Predavanja se bodo pričela v petek.
Domneva se, da je bilo pri današnjih demonstracijah aretiranih nekako trideset dijakov. Pol ducata jih je bilo ranjenih.
0 NE. PIJEJO PA ŽE NEL
V De Witt Clinton visoki šoli je nad šeS-sto študentov, katerim so predložili pole z raznimi vprašanji. Šestindvajset odstotkov študentov je izjavilo, da pijejo alkoholne pijače. Ravnateljstvo je objavilo dolgo poročilo, v katerem skuša dokazati javnosti, da se študenti le norčujejo ter da v resnici ne pijejo.
Devetindvajset odstotkov študentov je reklo, da kade in petdeset odstotkov dijakov je prizalo, da pijejo njihovi sta riši alkoholne pijače.
JOIJKT, 111., 19. marca. — 2600 kaznencev se nahaja vsak v svoji
celici. Pa dni ne bodo dobili ničesar drugega kot kruh in vodo, ker so se bili včeraj spuntrali ter zažgali več kaznilniških poslopij. Nekateri se nahajajo v temnicah in še ne vedo, kakšna usoda jih bo zadela.
Upor, ki je bil napovedan za dunes zju';raj, se ni izvršil. Kaznilnico še vedno straži j o močni oddelki narodne straže.
Požar je povzročil za pol milijona dolarjev škode.
Ray Barney, eden izmed treh kaznencev, ki so bili včeraj ranjeni, je umrl danes v bolnišnici.
Njegova dva tovariša b^sta menda okrevala.
Uprava je dala kaznilnico ponovno natančno preiskati .ter je našla v raznih skrivališčih nad sto bodal in nožev. Orožje je bilo napravljeno iz jedilnega orodja.
Zaenkrat se laihko reče, du vlada v kaznilnici popoln mir.
FAŠISTOVSKI TEROR POSTAJA VEDNO VEČJI
DUISBURC, Nemčija, 19. marca. Skupina fašistov je danes napadla židovsko Občino v Duisburgu. Pobili so dosti oken ter povzročili tudi druga če <iosti škode, predno je dospela policija.
"Junaki" pa so se medtem že izgubili.
KOENTGSBERG, Nemčija, 19. marca. — Fašisti so vprizorili danes številne napade. Neki židovski vajenec je bil ranjen. Ranjenega so morali prenesti v bolnico.
PADEBORN, Nemčija, 19. marca. Škofa iz Hulde bi Hiltersheima sta izjavila danes, da sta proti izgredom fašistov.
DENARNA NAKAZILA
ADVERTISE in "GLAS NARODA"
IZVRŠUJEMO ZANESLJIVO IN TOČNO KAKOR VAM POKA2E NASTOPNI SEZNAM
V JUGOSLAVIJO
Din 500 ________________________________$ 9.35
Din 1000 __________________________________$ 18.50
Din 2500 ________________________________________$ 45.75
Din 3000 ___________________ $ 54.60
Din 5000 ________________ $ 90.50
Din 10,000 _____________________ $180.00
V ITALUO		1
Lir 100 ----		$ 5.75 j;
Lir 200 -----	— T-----------....	$11.30
Lir 300 ........	------- ----rt	$16.80
Lir 500 .........	—..........T.n..	$27.40
Lir 1000 ______	111................	$54.25
IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH Pristojbina znaša 60 centov za vsako posamezno nakazilo, ki ne presega zneska $30.—, za $35.— 70 centov, za $40.— 80 centov, za $45.— 90 centov, za $50.— $1.—, za $100.— $2.—, za $200.— $4.—, za $300.— $5.25.
Za izplačilo večjih zneskov kot zgoraj navedeno, bodisi ▼ ffinarJfH Urah ali dolarjih, dovoljujemo Se bolj Se pogoje. Pri velikih nsfcaat-lih priporočamo, da se poprej s nam pismenim potom sporazum** te glede načina nakartia.
Nujna nakazila izvršujemo po CABLE LETTER za pristojbino 75«.
Sakser State Bank
82 Cortlandt Street	New York, N. 7.
Telephone BArclay 7—0380
"Q til R A I O B ft*
NEW YORK, FRIDAY, MARCH Z6, 1931
The LARGEST SLOVENE DAILY to U. 8. A.

Glas Naroda"
Owned and Published by 1LOVENIC PUBLISHING COMPANY
(A Corporation)
Ptmn* Bafcper, President	L. Benedlk. Treas.
Place of boalneu of the corporation and addresses of above officers:
W- lgth Street, Borough of Manhattan,_New. Tor* City. N. Y.
"GLAS NARODA" (Voice of the People)
Issued Every Day Except Sundays and Holidays
Ka celo leto velja Ust za Ameriko
In Kanado ________________________$6.00
Ea pol leta ...................................$3.00
Sa četrt leta ______________________$1.50
Za New York sa celo leto
$7.00
Dopisu
- New York, N. Y.
Upam, da priobčite v Vašem cenjenem listu razveseljivo novico, da je dospel za stalno v Ameriko dr. Fran j o Kavčič, in da se je takoj jo prihodu sestal in poročil z Gdlično gc^-po in nekdanjo predsednico gl. pomtjiega ocfbora pri Slo-
Iz Slovenije,
Novi grobovi.
Za pol leta --------------------------$3.50 venski Narodni Pcodporni Jednoti,
Za kiozemstro sa celo leto........$7.00 Frances A. Tauahar iz C taca 5 a, lil.
Za pol leta -------------------------------.$3.50
Subscription Yearly $6.00.
Advertisement on Agreement.
___"Qlaa Naroda" izhaja vsaki dan lzvzemSl nedelj in praznikov.
Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne prlobčujejo. Denar naj se bla-eovoU pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
"GLAS NARODA", Z1C Vf. 18th Street. New York, N. Y. Telephone: Chelsea 3878
KsainraaBranBiiiMMMMMBM^
NEZAPOSLENOST SE MANJŠA
Slednjič je dospelo težko pričakovano in obenem razveseljivo poročilo, da se je število nezaposlenih pričelo manjšati. Tozadevno ugotovitev je izdal delavski urad v Wasliiugtoiiu ter se tiče v prvi vrsti tovarniških delavcev.
Izza meseca septembra 1929 je nezaposlenost neprestano naraščala. Vsak mesec je izgubilo več ljudi delo.
Prvi meseci niso bili tako hudi, ker so imeli ljudje še nekoliko prihrankov.
Dr. Kavčič je posebno dobro znan med Hrvati in Nemzi, ker je študiral in prakticiral na Dunaju in Zagrebu, kot -prvovarstein zdravnik in špecijalist. V Evropii je žel velike uspehe.
Kje bo začel svojo prakso, mi ni znano. Gotovo je, da smo Slovenci v Ameriki veliko pridobili s -prihodom dr. Kavčiča. On je namreč znan že med Amerikanci, kot prvovrsten zdravnik.
Gospa Kavčič se lahko ponaša, da je bila prva predsednica porotnega odbora pri Slovenski Narodni Jedncti, in je delo častno izvršila, dasi je, kolikor je bilo meni znano, prevzela urad -v kritičnem času. Poleg tega jo jaz in veliko drugih Slovencev, ki so jo kdaj videli na chicaškam odru igraiti. smatram za eno najbolj zmožnih slovenskih igralk v Ameriki.
V Rošpothu je umrl po daljšem bolehanju za sušico bivši župan, posestnik Stanko Hauptman, star komaj 34 let.
- — Na Jesenicah je umrl po daljši bolezni v 70. letu ttareaii Martin Biček, upokojeni tovarniški delavec.
—	V starosti 21 let je umrl na Savi ipri Jescnicah Julij Kruii2„ sin tovarniškega preddelavca.
—	V Gaberju pri Celju je umrla 72-letna prevžitkarlca Marija Flo-ričeva, mati gotilničarja Floriča.
—	V celjski bolnici je preminula 19-letna posestnike;va hči Alojzija Šolinčeva s Proseniškega v šentjurski okolici.
—	V Slovenski Bistrici je po daljšem trpljenju umrl 59-letni cestar Jernej Soršak.
—	V Kranju je preminil po daljši bolezni Josip Fritz, višji davčni u-pravitelj v pokoju.
Strašne posledice alkohola.
Že dalje časa je bil znan kot nepoboljšljiv alkoholik 27-letni Alojzij Vainer, posestnik obsežnega zemljišča in odbornik občine Ščavni-ca. S prekomernim zauživaniem o-
• nudil prvo pomoč zdravnik dr. Be-nedičič. Pozneje se je zdravil šest tednov v bolnici, ker je imel ranje-jr.a pljuča. Osredkar, ki je že enkrat I na sli'cen način oklal nekega tova-j da ne Alojzu ta dan prizanesla'riŽ3• se ie zagovarjal s pijanostjo: b^žjast. Da na bi pri ncaadnom |"Sarn lie vem« za.kaj sem gu, saj padcu panfšrečil katerega malih o-1ST2, bila vedno dobra prijatelja, troik, mu je velela, naj gre nekoli-iPrcs!m va3> gespedje sodniki, pro-
pcvejte mi za dvajset let ,?3siilne in da ne bom smel imeti nikoli noža pri sebi".
ko na zrak, da. ss osveži. Sin se je podal iz sobe na prosto in šel po o-pravkih h gospodarskemu poslopji/, za katerim so bili kupi gnoja in! plitva mlaku gnojnice.
Četrt ure pozneje se je podal na stranišče za gospodarskim pošlo p- j jem eden otrok ter našel nesrečne- !	*
ga Alojza, ki je ležal v mlaki gnoj- j Dfugl se je zagoVidal pred sod_ mce z obrazom, dečim je ves ostali niki Miha šaveržek, posestnik v
Cbsc-jen je bil devet mesecev strogega z?ipora. Kazen je sprejel in jo takoj nastopil.
del telesa ležal na suhem. Pone-
Dc-lu pri Slivnici, ki je udaril s ko-
Dr. in gospa Kavčič, jaz Vama ip0jnill.pi*ač 51 je nakoj)al ^jast,
želim vso srečo v zakonu. Ne ozi-
ki ga je doslej čestokrat naoadla.
Lansko poletje in jesen so se pa začeli .......wimta 53 na t?ste mal€
jšati in so te
polnoma usahnili.	Ne	bi ^ bila zbrati
Delavski urad poroča, da se je meseca februarja šte- kot sta si, zatoraj še enkrat: sreč-
, .,lv.inl-,rajta » na	maie "duše-, ki|P° lKjavi r°diteljev je Postal P«*
^ .	I Vama bodo včasih nala šč hodile na^ttrimi leti C€l° n€koliko slshoumen
manjšati in so tekom te zime skoro v vseh slučajih po- pot jn delale zapreke.	i'er so morali nanj P^ebno paziti.
Zadostovala je že mala količina o-pojne pijače, da se je neštetokrat opijanil do nezavesti. Tako se ga je Alojzij tudi dan pred usodnim degedkom precej navlekel na neki žga njekuhi pri sosedovih.
Ka je bil naslednji dan sam doma z maiterjo in deco njegovega brata-gGSFO<darja, je mata slutila,
vilo nezaposlenih zmanjšalo.
To zmanjšanje sircr ni veliko ker znaša komaj en in tri osmine odstotka.
Z drugimi besedami se to pravi, da je štirideset tisoč delavcev dobilo delo.
Kot rečeno, je razveseljivo to dejstvo zastrantega, ker je nezaposlenost dospela koncem januarja do svoje obratne točke ter se meseca februarja začela zmanjšati!
Krsniea je, da so bili zimski meseci vedno težji od poletnih, toda v prejšnjih normalnih časih so tovarne še-meseca marca oziroma aprila zaposlile več ljudi.
Prevelikim upanjem se seveda ne sinemo uda jati, kajti nezaposlenost je v gotovih ozirih 'taka kakor bolezen: po vrvi pride in po niti odhaja.
Nadalje je razveseljivo znamenje, ker se ni zaposlenost povečala v eni sami industriji, ampak je večja zaposlenost takorekoč splošna.
Naraščanje zaposlenosti je opaziti v osmih izmed dvanajstih skupinskih industrij ter v enoin trideseti h iz-med štiriinpetdesetih separatnih industrij.
Največji napredek je opažati v tekstilni industriji, kar je povsem logično.
Nato se bodo izboljšale razmere v industriji avtomobilov ter v stavbinski industriji.
Kakor rečeno, izboljšanje ne bo naglo in se ne smemo uda jat i prevelikem upanjem.
Nezaposleni bodo še dolgo časa trpeli. Dosti tega trpljenja bi 'bilo odpravljenega ako bi predsenik Hoover podpisal Wagnerjevo predlogo glede zveznih posredovalnic, katero sta sprejeli obe zfbornici.
Treba bo pač počakati do drugega kongresa, kar bo pa z oziroma na sedanjo stisko in pomanjkanje, še dolga doba.
no!
Joseph Klun.
Velikonočni Prazniki
Čas pirhov, vstajenja narave in drugih sladkih . spominov iz mladosti	% - . v
se bližajo
Prepričani smo, da se bo tudi letos kljub slabim razmeram večje število nadih rojakov in rojakinj spominjalo svojih dragih v stari domovini, z večjim ali manjšim denarnim darilom za Velikonočne Praznike.
Pripravljeni smo popolnoma za točno izvršitev vseh naročil, vendar prosimo, ne predolgo odlašati s pošiljatvami, da nam bo mogoče dostaviti nakazane zneske naslovljenem pravočasno.
Sakser State Bank
62 Cortlandt Street

New York
• ,L "
S pota.
Pregovor pravi, da smrt mlade strelja., stare .pa kosi. V zadngem dopisu srm omenjal pogrebe v Tower, Ely, Virginia in Minn. Na Bailkanu pri Chisholmu je smrt že zopet obiskala družino Louis Pogorele. Pred -par leti je umrl mož, zdaj je pa ženo pobralo. Žena Katarina, roj. Fugina, je bil-a doma iz Brezcfvca blizu Črnomlju. Stara je bila 47 let. Pokopali smo jo dne 16. marca ob veliki udeležbi bratov in sester J. S. K. J. Brla je članica društva St. 30 J. S. K. J. Zapušča osam otrok, v domovini ima pa še živeče s.tariše.
Prizadetim moje sažalje!
M. Pogorele.
Onnalinda, Pa.
Ker mi poteče koncem tega meseca naročnina vam pošljem $4.50 za vse leto. Pri nas imamo precej sneg
Delavske razmere so take, da boljše ne morejo^ biti. V štirinajstih dneh sem delal en sam dan. Kapital'ste v ne moremo prehvalitS.
Pozdravljam vse rojake, posebno pa Petra Zgago, ker daje Marjane; tako dobre nauke.
Naročnik
MORMONSKI ŠKOF
_SE JE OBESIL
SALT LAKE CITY, 18. marca. — V kapeli, kjer je vršil svojo službo, ae je obesil petinštlridesetletni mormonski šflcof William T. Harkne&s. Kaj ga je gnalo v smrt, se ni dalo dognati.
sreteenca je najbrž napadla bcžjast;Icm svcje,a	Alojza Romiha
ravno v trenutku, ko je šel mimo ^ hudo m po^^t leve roke, da mlake in je padel v mlako gnojni-' jo je zlcmil Obtoženi gosro. ce na obraz tako nesrečno, da se d2r je dC7olil hlap3U Romihu, da jp Widusil	I . v
J	-je sel iani 6. ektefora zvečer kciu-
Na prestrašen krik 4-leinega o- ^ k svoji materi Rcmih pa ni
-roka so prihiteli takoj domači in naravilost
na delo, temveč je potegnili ponesrečena iz mlake. |prepeval s svojo druščino po ce-
Vsl ukrepi, da obudijo nesrečne-t sti. To je gospedarja razjezilo, in ga k življenju so bili brezuspešni, .is hotel kaznevati, pa je prekrep-
ko pritegnil. Ker je bil že večkrat
za
Alojz je bil mrtev.
Pred par dnevi nam je poslal Peter Zgaga čuden prispevek, pisan v še bolj čudnem narečju Menda je idrijsko, ker ga živ krsi ;ne razume. Toliko smo vendar pre sodili, da zabavlja čez jod, katero bodo jedli v nede/jo elevelandski rojaki na Hartmanovi farmi. Ker nočemo nikomur kvariti ieka. smo prispevek namenoma dva dni pri. držali in ga objavljamo šele da. nes,' da ga v Cleveiai idu ne bodo čitaii pred nedeljo. Zadeva glede žlikrofov je s tem z naše strani zaključena. — O. u.
Peter Zgaga

ADIJE, ŽLIKRAFI!
Kuga ga pa an gate tam pa C!e. velandu?
Na vim, a se dilate nuarca iz Idrčenau al iz ž'ikrafau?
Blez, se dilate nuarca sami .z sijebe.
Prou vesiu sm biu, ka sm brau, s svojimi hlapci, so mu prisodili pra 1 de bada žlikrafi Te dni sta se vršili pred sena- : vični sodniki tri mesece ječe, ki jih ■ Na riječem, še sam b je b.u pa tem trojice dve razpravi, katerima je obdolženec vdano sprejel.	j maknu ki-j u Cleveland, čeprou je
je obam.a. kumoval alkohol.	.. .	j preči dijeleč. Nu, pa zamirkam, de
I bada ž ikrafi z guležem. j Lub2 duše, kdaj je š
kaznovan radi nasilnega ravnanaj
Prvi je topil pred sodnike 22-let-ni rudar Filip Osredkar iz Senovega pri Rajhenbergu. Na Novega leta dan je popival z več tovariši po raznih ^siiilnah v Rajhenburgu. Drugi so se počasi r3 zgubili, da sta o3tala le še obtoženec in Ivan Sa-jovee pred gostilno v Delavskem domu. Obtoženec je vabil Sajov.a še na liter virj, v gostilno. Ta se je pa ibranil, k9r je Osredkarja tako razjezilo, da je potegnil nož in zabodel tovariša tik srca. Le en milimeter je manjkalo, da ni zadel desnega srčnega prekata. Ranjenec se je bil zatekel v gostilno, kjer mu je
Oba primera imata svoje korenine v pijančevanju. Posebno cenena a tolikanj strupena šmarnica je glavno krivec vse posirovelosti.
POZIV!
Vsi naročniki katerim je, oziroma bo v kratkem posla naročnina za list. so naprošeni, da jo po možnosti čimprej obnove. —
Uprava "G. N."
KVART MLEKA-1 CENT
MEDICINE LODGE. Kansas, 19. marca. — Tukajšnji prodajalci mleka so si zopet v laseh. Že dalj časa konkurirajo tn so tako daleč pri-konkurirali, da je mogoče dobiti kvant mleka za en cent. Mleko je potemtakem dosti ceneje kot disti-hrana voda.
ŠČITITE OTROKE
uneto grlo jihograi«
EVERA'S Antisepsol hitro odpravi uneto gr'o. I m e Jt« ga. d s ustavite v začetku unetj* grla. Vaii otroci naj ga grgrajo vaak dan. ščitita Jih pred nevarno boleznijo. Zanesljivo 50 let. V lekarnah.
14
wnsfcPsoL
Ali niste
PREMLADI ZA GUBE?
Pravilna razsvetjlapa pripomore k ohranitvi lepe zunanjosti
i
TDOSTOJTE in izračunajte, koliko dolarjev izdate vsako leto, da izgledate kolikor mogoče lepo. Masaža obraza, zdravila za lase, nove obleke— vse to stane denar — in vsak cent se izplača potrošiti, če doseže svoj cilj.
Dobremu uspehu pa ne smete škodovati s prenapenjanjem oči pri slabi svetlobi. Prenapetost živcev utrujenih oči zareže v obraz gube utrujenosti.
Oči so bile ustvarjene, da se gleda ž njimi. Luč je bila ustvarjena, da se to omogoči. Dajte luči priliko. Če morate kaj od blizu delati, če sedete k čitanju nažgite eno ali dve nadaljni svetilki, pa boste opazili razliko.
Par centov mesečno ki jih izdate za luč, lahko smatrate kot sredstvo za lepoto, ki bi bilo za dosti višjo ceno še poceni.
Naši izvedenci za razsvetljavo so vam na razpolago—brezplačno.
Tke New York Edison System
President
Tke New York EJ ison Company Brooklyn Ediion Company, Inc. Tke Unite J Electric Ligkt an J Power Company r York and Qu eenj Electric Ligkt and Power Company* Tke Yo nkers Electric Ligkt and Power Company
N«
i

kir jidu žlikrafe z guležem?
Nabijedn! Pa nje, tistga pa nje.
Buh žlikraf in buh želude, če žtikraf z guležem packaš!
Nu, kakšni pa bada prouzaprou trsti vaši žlikrafi?
B'.ez bada iz ajdave muke. pa z itreami nafilani al pa s kisla ri_ pa? Marbet se taki j;je z guležem? Idrzki žlikrafi pa ži nje.
Sej blez niste Idrčeni?
Marbet sto Vaj^kari, Kanumlci, | Prefarci al pa Žerouci? ' Al ste pa adtam, kir je Buh kripc i aplaknu, ka ijc svit naridu.
Tam jih jije z gulaiem al pa s | pržgana župa.
TiiJ.u pa .ni nvibjedn žlikraf, tistu je pa stati.
Bajhnte, bajhnte!
Ce jiš žlikraf z guležem. je glih tak, kat če bi jidu klaba?a s pati. ca.
Sej neč na riječem, sc»j patira je duabra, pa tud klabas ni neč za rečt, kat tu, da klabasa s patica na paše. Glih tak kat žlikraf z guie.. žem nje.
Tlstu je za prčšiče, tistu je za nalajbl.
Nu, sa ži taki Idi, da use pahla. staje, če je žlikraf u le tulk padub. nu kat bašerajeuc kumštajgarju.
Sm firbčn. kira lje tista Idrčenka, ki jih bu dilala?
Ah. ube, ube! Tacga pa še nje!
Buh vij, k5.j ?e je učila dllat take, da se z guležem jije? Gvišnu pr ta stari Kmink. marbet dilaje na Kminskm take?
Žlikraf z guležem! — za carknt.
Zramtega bu pa marbet testu še kar z naužem rizala in s parstam lukne nardila?
Če še na vlj, ji murm pavidat, de mure bit testu lpu z radlčikam adri_ zanu, lukne se pa s fingratam nar_ di, da lje žlikraf, kat se šika, adrij. šen.
Če misl testu z nuažem rizat, je bulš, de kar bate nardi. Če skuha bat namest takih žlikrafau, na bu prou neč razlučka.
Ah, adlje. adije, Aake kuharce, ka dilaje take žlikrafe, da se jih rnure v gulež tunkat.
Nu, če še na viste, vam murm jest pavidat, da je ra žlikraf samu bakalca ustvarjena, kat zjala za puba.
Žlikraf se smij samu z bakalca jist, pa z nabjena druga rčju na svitu.
Blez, da na viste, iz kakšnga mesa mure bit bakalca? Ne iz prešičevga, ne iz teličiga, ne iz gavejga in ne iz kakuš.
Bakalca mure bit samu iz ka_ struna.
Če pa kaštruna ni, je pa tud pratna touše duobra.
Nu, pa mislem, da je u Cleve_ landu več kaštrunau kat pa prat_ ne touše.
Sm firbčn, kak baje jidl žlikrafe, če jih baje jidl z guležem?
Gvišnu bu usakmu že ta tri j t za. barsnu.
Če sa pa tapravi z bakalca, jih narmejn pitnštir deset pahiastaš, pa še glidaš, če jih je kej astalu.
Če jiš ta prave žlikrafe z bakal. ca, murš oisacga z vilca preslkat, ha u bakalca pamuačt in rečt pr usa_ km pasJfbej, pridn ga dineš u usta in ha spstlš pa štulnu duol u tribh: U bakalca ha toam pamuaču, u garlu ha patuAču, * de bu djelu — štrbunk!
"G LAS NARODA"
NEW YORE, FRIDAY, MARCH 20, 1931
The LARGEST SLOVENE DAILY in U. S. A.
RUSIJA POSTAJA NEVARNA
Dokler je trajala v Rusiji poii. ttčna revolucija, tki samo unlče, vala, kar so bila napravfla s tež. kim trudom mnoga pokoienja, ni nihče pričakovali,-da postane bolj. Aevi&ka država zunanjemu svetu nevarna. Sele ko Je napovedala komunistična stranka energičen prehod Is politične v gospodarsko revolucijo in zaznovala največji gospodarski načrt vseh časov, tako xvano petJT.etko, so se mnogi trezno misleči ljudje ramialili nad novim procesom v Rusiji in se začeli vpra. Sevati, kaj "bo. Če petiletka ni samo običajna bolj še viška fraza, temveč realno prizadevanje. Začelo tse je govoriti o nevarnosti, ki preti go. spodarskemu življenju drugih, po. &ebno evropskih držav, kajti gospo, darstvo Sovjetske Rusije je postalo naenkrat aiktlvno.
Olasovi, ki opozarjajo svet na mogočen gospodarski razmah sov. jetske Rusije, so pa zaenkrat zelo redki in prihajajo samo od tam, ikjer znajo presojati vsako stvar istvarno in objektivno. Večina zu_ nanj eg a sveta se pa še zdaj ne za_ veda, da nastaja v Rusiji res o.
»troje in traktorje ter plačujejo številne inozemske strokovnjake, ki jim pomagajo obnavljati gospodar, stvo. Plačujejo boljševiki v Bplo. šnem točno.
Posledica sovjetskega dumpinga bodo pomenile že v bližnji bodoč, nosti veliko nevarnost. Po "Mati. nu" je vprašanje dveh aU treh let, morda pa celo ndkaj mesecev, da bodo gospodarsko minirane države, ki žive v veliki meri od zunanje tr_ govine, v prvi vrsti Anglija in Nem. čija. Ko bo petiletka končana, bo izdelovala Rusija 17 milijonov tem litega železa in od tega bo lahko izvažala 9 milijonov ton ,torej dva. krat toliko, kakor pred vojno. Iz. vue ruskega petroleja odnosno naf. te je poskočil od 2,726,000 ton leta 1928 na 4,600.000 ton lani, cene so pa pad e pod pritiskom dumpinga 50%. Na vprašanje o možnosti iz_ premem be ali padca sovjetskega režima je dobil Sauerwein skepti. čen odgovor. Vojska, ki se ji godi v primeri s civilnim prebivalstvom zelo dobro, nima nobenega intere. sa, da bi komunistični režim padel. Vse drugo pa živi v strahu pred
gromen gospodarski organizem, od sovjetskim zakonom, kajti sankcije katerega bo Evropa prej ali slej v vlade so krute.
toliki meri odvisna, da bi morala že zdaj resno računati z njim.
Da evropska gospodarska jav_ nost še zdaj ni dovolj ocenila ne. varnosti sovjetske petiletke, potr.. 'juje članek, ki ga je priobčil pa. riiki "Matin". Znani francoski go. .spodarski strokovnjak Jean Par. mentier, ki je bil eden glavnih strokovnjakov Francije na vseh reparacij skih pogajanjih, se je mudil nedavno 12 dni v Rusiji. —
En način obrambe proti sovjet. skemu dumplngu bi bdi po Par. mentierove mnenju ta, da bi usta. novila vsaka država svojo centralo na nakupovanje sovjetskega bla. ga, ki bi ga prodajala po zmernih cenah. Ta namen zasleduje sistem posebnih dovoljenj, ki so ga uved. li že v Franciji. Drugi način bo bil boljši. Vse države bi se morale sporazumeti »glede odppra sovjet. ski socijalni in gospodarski of en.
Jasno je, da se v tako kratkem ča_ živi. Toda sam "Matin" presoja to su ni mogel podrobno informirati o možnost skeptično ter opozarja na
gospodarski obnovi Rusije, vendar so pa njegovi nazori, kakor jih re. producira znani novinar Sauer. weln, zelo zanimivi in važni tem bolj, ker govore enako tuai drugi gospodarski strokovnjaki, ki so se mudili zadnje čase v Rusiji.
Po "Matinu" se da označiti bolj. ševiška petiletka kratko takole: — Da bi se mogla Rusija meriti z dru. gimi državami v poljedelski in in. dustrijski proizvodnji, je treba iz. važati toliko, da bo izvoz kril na. kupovanje strojev v inozemstvu. Neposredni namen izvoza je prido. biti čim več tujih deviz, postran. skega pomena je pa, pa kaikšni ce_ ni se blago proda. To je jedro so. vjetskega dumpinga. In ta načrt gre boljše vikom do 80% gladko od rok kakor se je prepričal Parmen. tier. Roljševiki izvažajo žito, les, petrolej, mangan, lan in druge pri. delke, z izkupičkom pa kupujejo
povabilo sovjetske vlade v Ženevo k posvetovanjem o gospodarski povzdigi Evrope.
ZASTONJ TRPEČIM OD NADUHE
Brezplačna poskusna metoda, ki se je lahko vsak posluii udobno, brez izgube časa.
Ml Imamo metodo za kontrolo naduh« ln ml hočemo, da Jo poskusite na nafie ■troftke. Ne oziraje se, če Je vafi slučaj zastarel aH nov, če je kronična naduha piAite po brespla^no poskuftnjo nafie metodo. Nc oziraje »e, v kakšnem podnebju živite, koliko Rte stari in kje ste xajw»-al*-ni, če trpite vsted naduhe, naša metoda vam bo takoj pomagala.
Prav posebno Jo ielimo poslati onim, ki bo fe obupaJi, kjer so se vse oblike vdihavanja, opijskih aparatov, dima "patentnega dima" itd., izjalovile. Mi hočemo dokazati na naAe stroSke, da je nafta metoda določena, da odpravi težko dihanje, davljenje in strahovite napade v več slučajih.	"
Ta brezplačna ponudba Je preveč val-na, da bi Jo odlaSall za en dan. Plftlte sedaj In začnite danes takoj z metodo. Ne poftljlte denarja, pač pa samo spodnji kupon. &e danes.
SKRIVNOST FRANCOSKEGA DOFENA
BREZPLAČNI POSKUSNI KUPON
FRONTIER ASTHMA CO..
83CK Frontier HI«!*., Niagara St.
Buffalo. N. T. Potljlte brezplačno poskuinjo svoje
Pred nekoliko tedni so poročali listi, da je bogata vdova iz Sannoi-sa blizu Pariza tožila starega moža, češ da mu posodila milijon frankov, ker se je izdajal za zakonitega dediča burbonksih kraljev.
Po vsem videzu je ta mož, ki si je izposodil — in bržkone tudi zapravil — tako visoko vsoto, vnuk nekega Karla Viljema Naundorffa, ki je trdil, da je istoveten z nesrečnim dofenom, prestolonaslednikom in sinom LudOvika XVI. Po neki zgodovinski verziji, ki jo smatrajo za overovljeno, je umrl ta 8. junija 1895 po dolgem in tragičnem ujetništvu v trdnjavi Temple.
Čestokrat se je zgodilo, da so se pojavljali jo smrti ali tragičnem ie-ginutju kakšnega kraljevskega princa "pretendenti", ki so trdili, da princ ni umrl oziroma izginil, temveč da soi oni sami istovetni ž njim. Knjiga "Mladi dofen", ki jo je izdala Katarina Welsh ovac pred dvajsetimi leti, navaja kakšnih štirideset možakarjev, ki so se izdajali za sina Ludovika XVT. in od tistega časa jih je bila tudi že lepa kopica.
O podobnem primeru so poročali nedavno iz Chicaga. Dotlej popolnoma neznan meščan, ki je izvrševal prozaično obrt klobučarja, je naznanil, da bo odpotoval na Francosko, da uveljavi svojo domnevano pravico do naslova glave bur-bonske hiše. Njegovi dokazi za to trditev so obseženi v kovčegu, ki Je
■
Mali Oglasi
imajo velik uspeh
U
napolnjen z otroškimi oblekami iz časa francoske tevoiuctye, kakor tudi v nekih "listinah", fci jih Je pa doslej še ni objavil.
Chicaški klobučar nI prvi 'dofen', ki je nastopil v Ameriki.
Leta 1848 se je podavil neki Elea-zai Williams, misijonar v državi New York, v čigar žilah je tekla indijanska kri, s podobno trditvijo. Iz njegovega pripovedovanja je bi-kt posneti, da ni vedel povedati ničesar o svojih otroških -letih; po-škoba na glavi mu je poškodovala tudi spomin. Ko se Je leta 1841 peljal z nekim rečnim parnikom, je slučajno srečal princa Joinvilllske-ka, sina Ludovika Filipa, tedanjega francoskega kralja, in prime — tako je trdil vsaj misijonar — mu je razodel, da -Je on, Williams, sin Ludovika XVI. Čeprav ni bilo za to nobenega dokaza in je princ Join-villeakl odločno zanikal srečanje z Willamsom, je našel ta številne ljudi, ki so mu verjeli — in to navzlic njegovemu polindijanskemu poreklu.
Od vseh teh "dofen o v" pa je bil najpomembnejši in tudi najvero-dostajnejši Kari Viljem Naundoff, urar iz Spandava, ki počiva danes v Delftu na Holandskem in čigar nagrobni kamen nosi napis "Ludo-vrk XVII., kralj francoski in na-varski".
ALBANSKE ZADEVE
Nedarano je neki nasprotnik al_
banskega karal j a. Ahmeda Zogu Streljal na kralja pred dunajsko fivarno opero; ni pa zadel kralja, ampak samo njegovega pobočnika.
Dunajski listi so o tem napadu obširno poročali, pri tej priliki pa so prišli še na razne druge zani. mlve stvari.
Tako ve dunajski list "Sonn und Montagazeitung" povedati, da živi nekje še drug aQbanski kralj, ki je bil kralj Albanije sicer le 5 dm, vendar pa mu je celo državno pravdnlštvo priznalo pravico, da se sme imenovati " bivši albanski kray.
Ta mož Je neki Oton Witte, člo_ vek, ki ima prav burno preteklost.
Gospod Witte je namreč že od svojih mladih let naprej "komedi_ jant", t. j. lastnik različnih kač, razkazuje po vsem svetu. Potuje s svojim premoženjem vred iz kraja v kraj z rnanim "nagonom". Zna pa mož tudi vsakovrstne cirkuške umetnosti. Prepotoval pa je že skoro ves svet.
Mož govori 7 jezikov. Leto 1912. ga je našlo na Balkanu, kjer je bil ob enem turški vohun. Nekoliko pozneje pa je postal kralj Albani. je, prav on, gospod Oton Witte!
Leta 1912. je namreč neka na_
rodna skupščina proglasila Alba_ nijo za neodvisno državo. V tem trenotku pa je posegel v tok al_ banske zgodovine Oton Witte, po_ magal pa mu je še neki cirkuški umetnik. Witte je bil namreč silno podoben turškemu pravemu princu Halimeddinu, in na to podobnosti je Witte zgradil svoj načrt.
Nekega dne je znani albanski veljak Esadapaša prejel brzojav. ko: — Princ Halfcn.eddin pride in prevzame vrhovno poveljstvo vseh albanskih čet.
Oton Witte je bil takrat na Du. naju, brzojavko pa je oddal njegov pemeonik iz Carigrada. Witte je nakupoval na Dunaju že garde, robo za svoje novo dostojanstvo, potem pa se je odpeljal v bleščeči uniformi turškega generala preko Drača v Albanijo.
V Albaniji so ga sprejeli svečano kakor cesarskega princa in prili. zovalci so mu takoj svetovali, naj se prog"asi iza albanskega kralja. Witte pa nI prav hotel, ker je ho tei najprej ikje zmagati, dobro ve_ doč, da bi kakšna morebitna zmaga njegov položaj učvrstila tudi po_ tem, če bi se zvedelo za njegove pustolovščine.
Z vojsko pa ni šlo tako gladko in lahko kakor je mož računal in
zato se je začel imenovati že od 15. februarja leta 1913. naprej: — Njegova cesarska visokost in vr. hovni poveljnik HaUm_eddin, prvi kralj Albanije.
Za kralja je bilo čisto "pravilno" ranglašen. Ko so pa pravi Albanci v Trstu zvedeli, kaj se godi, pri njih doma, se je položaj seveda hitro iizpremenil in "kralj" Witte je ja_ 1 drno pobegnil iz dežele.
Kraljeval je celih 5 dni. Danes pa zopet prevaža in razkazuje po svetu svoje kače in krokodile in morske prešičke....
CERKEV SE TOŽARI ZA SALAMO
Sodišče v malem mestu Demenu Meklenlburškem se <bavi z zelo zanimivo in izvirno zadevo, kakršna se ^ redko kdaj obravnava pred sodiščem. V imenovanem mestu imajo namreč nekateri meščani dolžnost, da dajo za vzdrževanje cerkve in cerkvenite.a vsako leto 130 funtov meklenburške salame, znane pod imenom "Mettwurst". fa dolžnost je stara 150 let in do prevrata so 'prizadeti posestniki res vsako leto točno oddali dolžnih 150 funtov sa-,lame. Po prevratu pa so odklonili to dajatev in tri leta niso plačali dolžnih salam. Cerkvena uprava
jih je tožila in meščani sa izgubili pravdo. Tudi za ostala tri leta nazaj so morali oddati določeno količino salam. Pokorili so se, ali dali so salame tako slabe kakovosti, da jih je cerflcvena uprava odklonila in zaihtvala klobase, napravljene po sfeiroslavnem meklenburškem vzorcu. Zastopniki cerkvene uprave so poslali klobase uradu za preiskovanje živil v Rostock, ki Je ugotovil s svojimi aparati isto, kar je dognala cerkvena uprava pri pokuša-nju klobas. Ker pa se dobavitelji slabih klobas niso hoteli ukloniti in dobaviti mesto slabih polnovredne salame, jih Je cerkvena uprava spet tožila in je pravdo spet dobila.
Na razpravo sta obe stranki pri-veli celo vrsto strokovnakov in navajali zelo zanimive stare recepte za izdelovanje pravih meklenbur-ških salam Toženci so naposled zagrozili, da bodo izstopili iz cerkve in so svoj izstop tudi takoj priglasili. Zastopnik cerkvene uprave pa jih je poučil, da store lahko, kar jim je drago, klobase pa bodo morali cerkvi vseeno dobavljati. Dolžnost oddajanja klobas namreč ni ni naložena osebam, marveč dotič-nim hišam in posestvom. | Tako so demenski občani sicer izstopili iz cerkve, salame pa bodo moral kljub temu še dajati, in sicer dobre, prvovrstne salame..
Kaj NOVI vlago-ohranjevalni omot
HUMIDOR PACK
pomenja za kadilce Vamel cigaret

P^^I™^. Camel" 8	to zagotavlja. Preprečuje osuSev.nje finega
nači mionwrtanja	°Pame Mo V	^ in VSak°
Videli boste, da so Camels popolnoma za- **««un nižje vrsie tonaka je dvoje \
viti v zunanji prozorni omot cellophane pa- reti, kar utegne kvariti užitek kadilca: pira, skozi katerega vIam
vega ugodnega okusa.
Razun nižje vrste tobaka je dvoje v ciga-
pira, skozi katerega vlaga ne prodira in nikjer ne vpušča zraka.
To zunanjo lupino nazivljemo "Humidor -Pack.** Različen jc o d navadnega cellophane omota in, dasi * je t e nek kot jajeja lupina, pomenja mnogo, kar se tiče uživanja cigaret.
Pomenja, na primer, da je izhlapevanje zaprečeno in da Salt Lake City more sedaj imeti ravno tako dobre Camel cigarete kot Winston-Salem.
Drobci skelečega prahu, oko ostane v tobaku v sled nepravilnega čiščenja, zbadajo
in dražijo nežne mre-
TABELA O IZGUBI VLAGE CIGARET TEKOM 2S DNI __(Povpeeno 50 paketov)
Nezaviti paket Met zarit t olaaia V navadni celofan zavit m*ft
VLAGO-OHRANJEVALNI PAKET (Humidor Pack)
Vlacn-netnrnl eeloran i neprozrailjlrlm pečatom
Jfca Dni
Pittsburgh Testing Laboratory Report No. 150473 ' January 12, 1931 Zfforn>a tafrela pituburikega poshuševališča vidno pokanje. «a te Camel-ov vlago^hranjevalni omot (Humidor Pack) ram daje cigarete v prvovrstnem stanju.
Camels so sicer napravljene od zmesi naj-izbranejšega turškega in najblažjega ameri-tobaka, ali, da utegne človek docela uživati to dobroto, Je največje važnosti, da prihajajo te cigarete k vam s svojo naravno vlago Se nedotaknjeno. '
Vlago-ohranjevalni omot (Humidor Pack)
ne v grlu.
Suh tobak, ki je izgubil svojo naravno vlago vsled ogrevanja ali izhlapevanja, oddaje vroč dim, ki poli grlo ob vsakem vdihovanju.
Mi tukaj v Winston-Salem smo ukrenili vse potrebno, da se to dvoje ne zgodi.
Posebna vacuum" čistilnica odpravlja ves prtih in sedaj novi vlago-ohranjevalni omot (Humidor Pack) preprečuje osuševanje.
Prepričajte se sami o razliki
Je jako lahko ugotoviti razliko med Camels z vlago-ohranjevalnim omotom (Humidor Pack) in drugimi navadnimi suhimi cigare-
Najprej čutite razliko,, ko valite cigareto med svojimi prsti. Camels so polni in upogljivi. Suha cigareta pa razpada pod pritiskom in tobak od nje upada.
Ako držite cigareto pri ušesu in jo valite s prsti, utegnete zares slišati razliko.
Pravi poskus je seveda, ako jo kadite." In v tem se ravno izkazuje, kak blagoslov je novi vlago-ohranjevalni omot ( Humidor P a k ) za kadilca.
Ko vdihate svež, blago-diseč dim iz Camel cigarete, dobivate vso blagost in čarobnost finih tobačnih sort, iz katerih je napravljena.
Ko pa vdihate vroč dim iz osusene cigarete, pazite, kako je v primeri neukusna in slankasta in kako rezka za vaše grlo.
Ako ste reden kadilec Camel cigaret, ste že opazili, kaj.pomenja jiravilno stanje cigaret.
Ako pa niste še poskusili Camels v novem vlago-ohranjevalnem omotu (Humidor Pack), dočakate nov doživljaj z gospo Nikotino.
Preokrenite svojo udanost le za en dan, potem povrnite se jutri k svoji stari ljubezni, ako se vam bo sploh zljubilo.
R. J. REYNOLDS TOBACCO COMPANY Winston-Salem, N. C.
Kadite SVEŽO cigareto l
-GLAS NARODA"
NEW YORK, FRIDAY, MARCH 20, 1931
The LARGEST SLOVENE DAILY in U. S. A.
i U	i U H i rtiiltii 1! i > III E!II ttlll t Hv^VT^S t i 111! 1111 ri!TT! Til If TM III f IM tttivWifffl t HH Itm I Itl fl flTTM rrtttR^VWiH II11 i! i 111! IMI! I M U liihl II11 NfeVJ Krilili 11 lit IIIIM [

P
Š
POUČNE KNJIGE MOLITVENIM PESMI IN POEZIJE
KNJIGARNA GLAS NARODA
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 216 West 18th Street. New York
i.i;:!1' •.i,£\',2!ii!iitt|iiiii!iC\\//a
: : : IGRE : : : RAZNE P O V E S T I IN ROMANI
MOLITVENIKI
SVETA URA
v platno ver....................90
SKRBI ZA DUŠO
v platno vez................. .90
NEBESA NAŠ DOM
v imitirano usnje ve*. 1.—
v usnje ver.....................1.50
v fino usnje vez...........1.60
RAJSKI GLASOVI
v platno vez..............80
v u nje vez.....................1.20
v lino usnje vez.........1.50
v najfinejše usnje vez. 1.6©
v bel celluloid vez.......1.50
KVIŠKU SRCA
v mut rano usnje vez. .60
v u&njc vez................... .80
v fino umje ver.........1.—
v najinejše usnje vez. 1.20 v be" celluloid vez.........1.20
Hrvatski moiitveniki:
fNJefaa KwmII. fbM Tea. ........L—
uJflhfJJt vea ..............1.C0
8bf» *J«Hfu » mir ljudem, fina rex 1JI
□»jriueJA »v«*« ..............1.60
IfMfrt nrheški. t platno.......81
Vfl	l,—
najfinejša ves ..........1.60
'iii:;>i;;»i«fta//atiwiii{niiniiicvv.^iiiimii»H!ii^/^iiiim	........................................................».,>.11^11111.111111.111^^,111111^
.99
Sadje v gospodinjstva...........
Učna knjiga in berila laškega je-
jM
Uvod v Filozofijo (Veberr) .......150
Veliki
Voščilna knjižica ............... .50
Zbirka domačih zdravil ........ .60
Zdravilna zelišča .............. .40
Zel in ple*el. slovar naravnega zdravilstva ....................LM
Zgodovina Umetnosti prt Slovencih. Hrvatih In Srbih..........L90
Zdravje mladine ................1.25
Zdravje in bolezen v domači hiiL
t v • •••••••••••t*«**«««*«« lJSt
Zgodovina Srbov, Hrvatov in Slovencev (Melit)
II. zvez............................ .80
Prorokovalne karte _________________1.—
L if. Penal — Ode ta elegUe —
legende — Talni (Levstik) ...1«
2. sv. Ot račje Igre ▼ pcMMril — Različne poezije — ZabavlJloo In pušlee — Jean na Parnaa. — Ljudski Gala — Kraljedvorakl io> kopi« — Tolmač (Levstik) .. .H
Trdo veaano..........L—
5. i?. SUkn Levstika ta njegava kritike ta palfmlbo............ .70
Angleški moiitveniki:
(za mladina) Clilld's Praj erboak:
v barvaste platnice vezano ..
v belo ko*t veaano
Come Unto Sle __________________
fino vezano ____________
Ker nt Ueaieti:
fino vezano ______________
v usnje vezano .........
v najflnrjs.' "«nje rt-zano (Za odrasle)
Key of Heaven:
v celoid fino vezano________1.20
v cplold najfinejši vez ________1.50
v fino usnje resano........ 1 JM)!
. .SO ____1.10
.... JO 35
.... J5 .... 70 ....1/J0
RAZNE POVESTI in ROMANI:
Ana Karenina Cloi«toj)
zanimivi mmao »2 zvezka). .$5.50 Amerika, pevsod dsVre. dama
najbolje ......................
Agitator (Kersnik) broi. ......
Andrej Hofer..................
Itene*ka vedrževalka _..........
I Eel grajski biser ................
Bell mecesen ...................
Bele noči. mali junak ..........
Batkansko.Turška vojska ......
Palkanska vojska, a slikami ....
Boj in zmaga, pov«..............
Blagajna Velikega vojvode......
Celffjor ......................................
Boy. roman ....................
Bur«ka vojska..................
Beat i n dnevnik ................
Boiični darovi ..................
Božja pot na Bledn ............
Božja pot na Šmarni gori ______
.<8 JO JO
.35 J5 .40
.60 .80 .25 SM .60 JO .65
Ljubljanske sUke, Hišni lastnik.
Trgovec. Kcpčljskl strainlk. U-radnik. Jezični doktor, Qoatllnl-čar. Klepetulje, Natakarca. Dm-hovnik. Itd. ................
JI
.75
Catliolir Pork H Manua!:
v fino usnje veaano ....
Ave Maria:
v fine usnje veaano
POUČNE KNJIGE:
..... 1.30 j _____1.40
Abecednik slovenski .............25
Ang!<>ko nI »v rusko berilo . - - .... 2.— An^, >ko tilov. in slov. angl. slovar .00 Amerika in Amerikanel (Trunk).. 5.— An^fljslis služita ali nauk kako se
naj strele k sv. maisl...........16
Boj nalezljivim boleznim .......75
Cerknice Jezero ..................1.20
Domači iivinozdravnik, trd. vez. 7.1.60
....1J5
....150 ....1.25 ... 1.20
____150
.75
Domači iivinosdravnik. broš. Domači zdravnik pa Knaipu
trdo ves. ..............
broRlrano ..............
((Ospodnjfctve..............
(•otodoreja ................
Ill tri rakuna r .............
Jugot-Iavlja. Melik L *»ezek ....150
2. av^sek. 1—U snopič.....1.80
Kletarstva (Sballcky) ..........2.00
Kratka srbska gramatika....... JO
Kratka zgodovina Slovencev. Hrvatov in Srbov •	.80 Kako se postane državljan Z. D. J5 Kako sa postane ameriški državljan .15 Knjiga a dostojnem vedenju .... JO
Kat. Katekizem ................ .6«
Liberalizem .................... .50
Ljubavna in snubilna pisma .... J5
Materija in eneriija ............1J5
Mlada leta dr. Janeza Ev. Kreka .75 Mladeničem, I. zv............... J5Q
Mladeničem, n. sv............. M
. (oba zvezka skupaj JO)
Mlekarstv a ......................Iv—
Nemfiko-angleAkl tolmač ........1.40
Najboljša slov. Kuharica. 068 str.
Sepo vez. (Kallnftek) ..........5.—
Nasveti za hišo m dom. trd. vea. L—
Nemščina brez učitelja:
I -	•aoaaaoooaoaaaaaaaaaom «N
2« d0l stssssssssssosssssssaa
Nemško slovensko slovar.........
Največji splsovnik ljubavnih In
ilru^ih p t Mena .................
Slovenska nemški slovar.........
OJH^IfJ hrion ooooaaaaaaaaaaaaaa
Obrtno knjigavadatva ............
Peratninarstvo, trd. vea.........
Peratninnrstva. brufl. ............
Pravila za olika ..............
Prikrajšanja perila pa ftlvetid
Cankar:
Grešnik Lenart. brc*..
Mima iivljenla ......
Mrtva mesta ........
KommiliOne duše .....
Cesar Jožef n.................
Cvetlna Borograjska............
Čarovnica ......................
čebelica ........................
krilce Iz življenja na kmetih ....
Drobiž, in razne povesil spisal Milčluskl ..............
Darovana, zgodovinska povest .. Dekle Eliza ....................
Dalmatinske povest! ............
Dolga roka ....................
Do Ohrida In Bitolja ..........
Doli z orožjem ................
Don Kišot is I j» M an be..........
Dve sliki. — Njiva, Starka — (Mešknt ....................
Deviea Orleanska ..............
Duhovni boj ...................
Dedek je pravil; Marinka in škra-leljčki .......................
Elizabeta
Lav na ženo (roman) .......
Mvjcttcs .......«••*........
Materina žrtev _____________________
MoJe življenja ...............
Mali Lord .......••..•••■«••
VSiljonar brez denarja ........75
Malo življenje ................ M
Maron. krščanski deček In Libanona ......... ............ Ji
Mladih zamkernetev lastni ftiva-
topis ........................ .75
Mlinarjev Janez ................ JI
.Musoliuo ...................... .40
Mrtvi Godal .................. J5
Mali Kiatei ................. .70
MCSljS ••••s*sssoosossss**««sseo sM
Malenkosti (Ivan Albrecbt) .... J5 Mladim srcem. Zbirka povesti sa
slovenska mladino ............JS
Histerija. roman ................L—
Možje .............................................1J5
Na različnih potih ............ .40
Notarjv nos. humoreska	.. J5
Narod, ki izmira .............. JO
N»Sn vas. IL del. 9 povesti .... JO
"jjjJJ Nova Erotika, trdo vea..........70
Naša leta, trd. vez. ............ JO
broširano .................. .C0
Na Indijskih atafclh ............ JO
Naši ljudje .................... .40
Nekaj Is ruske zgodovir? ...... JS
Na krvavih poljanah. Trpljenje ta strahote z bojnih pohodov blvSe-
ca slovenskega polka ........1J0
Novo življenje ................. XI
•oooooaaa
trd.
ta
Rdeča megla Rdeča kokarda .. Slovenski taljlvec Slovenski Rabi
Sueški invalid ...........
Soloco in 8HM6 »ossososssi
Skrivnost najdenke .......
Skozi Uma Indije _______
Sanjska knjiga, aula .... Sanjska knjiga, največja Sanjska knjiga. Arabska _______.....1.56
fTpsniiai Jugaslovansl valjem 1914.18 ....
trd.
brad. .....
.70 .1.25 .It ...7S .33 .65 . J5
JO
JO
. .90

Štiri
J5
jo
.20
.70 JO
.75 .60 j
J5 Jt JO
J5 JS5
Jd
Ob 50 letnici Dr. Janeza L Kreka .21
Onkraj pragozda ............... J|
Odkritje Amerike, trdo vezano .. .60 mehko vezana ...... JO
Praprečanove zgodbe _______________ 35
Pasti In zanki ................ .25
Pater Kajetan ..................
Pingvinski otok .81 Povest o sedmih abeienih .
j Pravica kladiva .........
JO PabirkI Iz Roža (Albrecbt)
•40. Pariški zlatar .............
.35 Prihajač, oorest ..........
.50 .70 .50 .40
.60 JC JO
.40
J5
.60 JO JO
J5 J5 .60 J5
Fabijola ali cerkev v Katakombah .45 PrBV,J'e® H. Majar
Požigalec ...................
Povesti, j »osmi v prozi (Bandelaire)
trdo vezano.................. L—
Plat zvona .................... .40
Pri stricu ...................... .80
Prst božji .................... JO
Patri a, povest Iz irske junaSke do-
dobo ....................................JO
Po gorah in dolina*............ JO
Pol litra vipavca .............. .60
Poslednji Mehikanec .......... JM
••••••••a
.30 2J5
.75
JO
2J0 1J0 L50 .88
Psihične asotnje na alkoholski pad-
tagl ........................ .71
Praktični računar ...............75
Prava in revolucija (Pltamlc) .. J4 Predhodniki in Idejni utemelji ruskega Idejalizma ..............LM
Radia, osnovni po jasi Iz Radio tela.
nlke. veaano ..................
brodtrano ..........*..........L71
Rsimiar v kronski ta OlnnisOl veljavi ..........................71
Ročni slov.-italijanski in italijanski-slo venald slovar .90 Ročni spisovnih vsako v i stilih
------------------------------- JI
..................... «H
Is živalstva, trdo vssana .. JO
Fran Baron Trenk ........
Filozofska zgodba .........
Fra Diavolo ...............
Oozdovnik (2 zvezka) .....
Gospodarica sveta..........
Godčevski katekizem.......
Gostilne v stari Ljubljani .
Gr£ a Mjtologija ...........
Gusarji ...................
Gusar v oblakih .................
Haiiži Mu rat (Tolstoj) ...
Hči papeža, vez. .................
broš..............................75
Hektorjev meč.................. JO
Hedvika ...........................................40
Hndi čast. Blage duže. veseloigra .75
Helena (Kmetova) .............40
Hudo Brezdno (II. sv.) ........ J5
Hnmoreske. Groteske ln Satire.
vezano ............................JO
broširano .................. .80
Izlet g. Brončka................1J0
Izbrani spisi dr. H. Dolenca.....60
Iz tajnosti prirode...............50
Iz modernega sveta, trd or vez 1.G0 Izbrani spisi dr. Ivan Mencinger:
2 zvezka ........................................ijo
Igračke brofiirano ............. JO
'P-al« ........................ .75
Jagnje •..•.••..••.......»..... JO
Janko In Metka fsa otroke) ____ JO
Jeraač Zmagovat. Mad plazovi.. JO
■9
Jutri (Strug) trd. v............. .75
»n* ....................... JO
Jurčičevi spisi:
Popolna ladaja vseh lG aveakov, lepo rezanih............................10._
. J51 Predi ržanl. Predem ta drugi svet.
. .60 BiW gramofanp ............ .81
. JO Prigodbe čebelice Maje, trda vea...L—
..lil	selivke, trda vez.......... 75
nevihta
. J5 Prva ljubezen
MI Popotniki ____
i Poznava Boga
• w Pirhi ........
-. .80 Pavodenj ____
- -M Praiki jndek Prisega
glavarja
— Ji .. .60
.. JO .. JO .. JI
..JO
Pravljice lu pripovedke (KoSutnlk)
1.	zvezek .....................40
2.

Prvi« med Indijanci .. Preganjanje Indljansktt
Jev ................
Poto£. I. zv. ..........
Potop. II. zv..........
(Oba zvezka akux>aj)
..1J0
Razkrinkani HaosburžanI ...... JO
Roman treh src ............................1J0
Roman zadnjega cesarja Habs-buržana......................................1J0
---JO
Revolucij« na P<
sin. broi. 0. zrezek: Dr.
broilrano ...............0.. .71
Juan Ml serija (Povesti ls ftpn&skega
življenja .................... JO
Kaka sem se Jas likal
(Aleiovec) I. aveaak ......... JO
Kaka nem se Jas likal
(Aleiovec) n. sv. ........... M
Kako sem se Jas Uknl
(Aleiovec) IIL zveaek........ J00
brata, poveat
v Koreji
la misljo-
Knhinja pri kraljici gaajl
CENA
DR. KERK0VEGA BERILA JE ZNIZANA
Angleško-slovensko Berilo
(ENGLISH SLOVENE
$2—
KNJIGARNI 'GLAS NARODA
Stanley v
4. SV hita . Afriki
JO
L50
Stritarjeva Slsto Šesta, poveat la Abrucev ..
Sta Medvedjega laven. Potopisni ro-
Študent naj ba, V. sv......
Sveta Notbnrga ...........
Spis je. male povesti .......
Stol^d^iCC ••■•ssseessssoss V mi A flsmslsiili I
^"jlTM DaRviaru
Svetil B^i ••• ##Osssss*«**«i
Svetlob^ io
Slike (MeSko) ..............
Seržant Diavolo, vez........
Sveta Genovefa ...........
Spake, hnmoreske. trda vea
HAKES. jiAREVA DELA:
Machbet. trdo ve*. ........
brofiirano ...............
Othelo ......................
Sen Kresne noči •........<
JO
.35
JS J5 JO
JS JO
L20 .60 .1.60 JO JO
JO
.70 .70 .70
SPLOŠNA KNJIŽICA:
St. L (Ivar Albrecbt) gruda, ivzirna poveat, 104 str., broširano ....................
J5
.25 JO
.35 .75
Št. 2. (Rado Murnik) Na Bledo, Izvirna povest, 181 st^. brof... JO
St 3. (Ivan Rozman) Testament, ljudska drama v 4 dej., brofi. 105 strani .................... J"
St. 4. (Cvetko Golar) Poletne klasje. Izbrane pesmi, 184 str., broširano..................... jf
St. 5. (Fran Miičinskl) Gospod Fridolin Žoina in njegova družina
veselomodre črtice I . 72 strani, broširano ................
6. (Novak) Ljubosumnost ..
Št. 7. Andersonove pripovedke.
Za slovensko mladino priredila
Utva. 111 str., brofi...........
Štev. 8. Akt. itev. 115..........
Št. 0. (Univ. prof. dr. Frane Weber.) Problemi sodobne filozofije. 347 strani, brofi. .......70
Št. 10. (Ivan Albreht). Andrej Ternoue. rilijefna karikatura in minulosti. 56 str., brofi. „...... J5
Št. 1L (Povel Goliš) Peterčkove poslednje sanje, božična povest v 4 .slikah, 84 str, broš....... J5
Št 12. (Fran Miičinskl) Mogočni prstan, narodna pravljica v 4.
dejanjih. 91 str„ brofi.......... JO
Št 13. (V. M. Garfiin) Nadežda Nlkolajevna, roman, poslovenil U. Žun, 112 tsr.. brofi. ........ Ji
Št 14. (Dr. Kari EngUfi) Denar, narodnogospodarski spis. poslovenil dr. Albia Ogrls, 236 str4 broi. ......................... JI
Št 15. Eteoni ta Jules ie Gon-
coort, Renee Mauperln..........44
Št 10. (Janka Samec) Življenje, pesmi, 112 str., broi. ........ .45
Št 17. (Prosper Marlmee) Verne duše v vieah, povest prevel Mir. ko Pretnar. 80 str............. Ji
Št 18. (JaroaL Vrchlicky) Oporoka lakovtkega grajičaka, veseloigra v enem dejanju, poslovenil dr. Fr. Bradač, 47 utr., broi. .. Ji
Št 19. (Oerhart Hauptman) Potopljeni zvon. dram. bajka ▼ petih dejanjih, poslovenil Anton Funtek. 124 stnu broi. ...... JI
Št 20. (JuL Zejer) C imp aH ta Komnrasalfi. Japonski roman, la čeiHne prevel dr. Fran Bradač, 154 str., broi............. M
Št 21. (Fridolin Žolna)
Št 3L Raka veke .,*............ «85
St 32. Živeti „................ JI
Št. 35. (Gaj Saiustlj Krisp) VaJ- <-na s Jugurto, poalov. Art Dokler, 123 strani, brofi........... Ji
Meiko) LlstU.
Št 36. (Ksaver
144 strani ..........
Št 37. Domače ilvall .. Št 38. Tarzan ta svet
Štev. 39. Št 46. Magda Št 47. Misterfj Štev. 48. Tarsanove ilvall
Štev. 49. Št 49. Št GO. Št IL Št 54. Št 55.
Ta ta onkraj Sotfe Tarzanova mladsst,
trd. vea. ..........
MS Ji
jo
.40
Edeta, drama v 4. dej........... JO
Marta, Semenj v Btchmondu, 4 dejanja ...................... Jti
Ob vojski. Igrokaa v Otlrlh slikah .34 Tončkove sajoe na Miklavžev večer .Mladinska Igra s petjem v
3. dejanjIb .................. .60
R. U .R. drama v 3 dejanjih s predigro. (čapek). vea. ...........46
Ravlzar. 6. dejan], trda vezana .. .75
Veronika Desenlžka, trda vez____1J4
Za križ in svobodo, Igrokaž v 5.
dejanjih
Ji
Št 56. Št 57.
Ljudski
Tarzanov sin, trd ves ....lJO^ £ l^TZ.J	"«
im!<>- n. Pa IZ letih. 4 dejanja .. .60
^JJ; Zbirka ljudskih iger:
- 3. snopič. Mlin pod zemlja. Sv.
mm I ..Neža. Sanje ...................60
m13- nopič. Vestaika. Smrt Marije
device, Marijin otrok ........
14.	snopič. Sv. Boštjan, Junaška dekli«. Materin blaaoslav____
15.	mop!*. Turki pred Dunajem. Fabjola In Neža ............ JS0
20. snopič. Sv. Jnst; Ljubezen Ma-
Slavček, zbirka »olskik
(Medved) .................... J5
Vojaške narodne pesmi (Koslj .. JO Narodne vojaške (Ferjančič) .. JO
(Pregelj) .....................L-
Lira, srednješolska. 2. zvezka skupaj ...........................
Troglasul mladinski zbori:
Mešani in moški zbori. (Aljafi) —
3. zvezek: Psalm 118; Ti veselo
poj; Na dan; Ldvna noč.........4i
5. zvezek: Job; V mraku; Dneva nam pripelji Lir; Z vencem tem
ovenčam slavo; Trljriuv .......4i
0. zvezek; 0|K>niin k veselju; Sveta noč; Stražniki; Hvalite Go-
spo<la : OI>čutki; Geolo........40
7. zvezek: Slavček; Zaostali ptič; Pomoroilna iskri«-a; Tri svadbl; Pri mrtvaškem sprevodu: Geslo .41 S. zvezek: TI osrečiti jn liotl (mešan zhor) ; Prijatelji in pen-ea (uieSan zhort ; Stoji, solnčiee stoj; Kmetski hiši.............44
CERKVENE PESMI:
Domači glasi. Cerkvene [M*sml za mešan zbor ....................L—«
.U0
Štev. 58. Glad (Hamaun^ .... Ji
Št 59. (Dostojevski) 7api*j Is autvega doma, L del ..........L—
Štev. 60. (Dostojevski) Zapiski Is
mrtvega doma, IL del ........L—
Št 61. (Golar) Bratje ta sestre .75 št. 62. Idijot I. del. (Dostojevski) Ji
Št 63. Idijot, II. del.......... JO
Št 64. Idijot IIL del.......... JO
Štev. 65. Idijot, IV. del ...... JO
Vsi 4 dell ..............3J5
Št. 06. Kamela, skozi uho »Ivanke, veseloigra ................ .41
Slovenski pisatelji n. zv. '
Potresna povest, Moravske stike, Vojvoda Pero I Perica, črtice ........................2 JO
Tigrovi zobje....................................1.—
Tik za fronto .................. .70
Tatič, (Bevk), trd. vez. ........ .75
Tri indijanske povesti .......... JO
Tunel, soc. roman................1.20
Trenutki oddiha ................ JO
Turki pred Dunajem .......... JO
Tri legende o razpelu, trd. ves. .65
Tisoč in ena noč (Rape)
vez. mala izdaja............$1.—
Tisoč in ena noč
I. zvezek ...........
II...................
Ill...................
KNJIGE SKUPAJ ..
rijinega otroka
PESMI IN POEZIJE:
Akropolis in Piramide .......
brofiirano.................
j Azasei, trdo vez. .............
Balade in romance, trda vez ... Bob xa mladi rob. trda vez ...
Kragnljčki (Utva) ...........
trdo vezano ..............
Moje obzorje. (Gangl) ... Narica (Gruden), brofi. .. Primorske pesmi. (Gmden), vea.
Slutne (Albreht) broi?...........
Pohorska poti (Glaser) brofi.____
12. Tantum Ergo. (Premrli .... Maine pesmi za mešan zbor. —
(Sattner) ...................
12 Pange Lingua Tantum Ergo Ge-
nitori. (Foersteri ............
! 12 Pange Lingoa Tantum Ergo Ge-
' nitori (Gerhič) ..............
' Hvalite Gospoda v njegovih svetnikih, 20 pesmi na čast svetnikom, (Premrl) ................
jD 10 obhajilnih in 2 v čast presv. Srcu Jcznsovemti. (Gram) ......
Missa in honorem St. Jo^ephl — (Pojrnrhnlk) .................
JO
Kjrie ..........................
.80 K svetemu Rešnjemn telesn —
..!.,_: f Foersier) ...................
."1.40 Sv' Nlkol®i .....................
.41
J5
.10
.40
.65:
.80
NOTE ZA CITRE:
.....30: Koželjski: Poduk v igranju na
.35 citrah, 4 zvezki ...................3.50
JO
.30« Buri pridejo, koračnica.......... JI
Oton Zupančič: Sta ugank ..
...1.30 ...1.40 ...L50 ..$3.75
V	robstvu (Matičič) _............1.25
V	gorskem zakotju .............35
V	oklopnjaku okrog sveta. 1. del JO
2. del ...................... .90
Večerna pisma, Marija Kmetova . .75
Veliki inkvizitor ................L—
Vera (Waldova). brofi. ........ J5
Vojska na BaSkann. s slikami .. J5 Vrtnar, (Rablndranath Tagore),
trdo vezano .................75
brofiirano	............ .60
Volk spokornik ta drage povesti L—
Trdo vezane _..................L25
Višnjega repatica, roman, 2 knjigi 1J0 Vojni, mir ali poganstva, L sv... J5
V	pustlv Je šla. III. zv....... J5
Valetin Vodnika Izbrani spisi .. J6
Vodnik svojemu narodu ........ .25
Vodnikova pratika L 1927...... JO
Vodnikova pratika L 1128...... JO
Vodniki ta pnpsrskl .......... .60
aiael smrti ....................................JO
Zadnje dnevi nesrečnega kralja ..	.60
Za kruhom, povest ........................J5
Zadnja kmečka vojska.....................75
Zadnja pravda, broš. .....................50
Zgodovina o nevidnem člaveku ..	J5
Zmaj is Base a .................................70
V zarje Vidove, trd. vea.......
Vijolica. Pesmi za mladost .... Zvončki. Zbirka pesni j za slovensko mladino. Trdo vezano ....
Zlatorog, pravljice, trda vez .... Slovenska narodna lirika ......
PESMI Z NOTAMI:
NOTE ZA KLAVIR
.so NOTE ZA TAMBURICE;
JO
; Slovenske narodne pesmi za tambu-.60 raški zbor in petje. (Hiiju&i ..1.30 Bom šel na planinre. Pod puri slov.
JO nar. pesmi. (Bajuk) ..........L-.
.60 N» Gorenjskem je fletno..........L-
J>0
RAZGLEDNICE:
75
Življenje slov.
Aleiovec, 3.
Zvesti sta, ZfaUek Ženini
Izbrani spisi Skupaj ........L50
ssssssssosssso «25 » sssosssssoss«^
.45
. .45
n. JO

gdč. Pavle
Zlata vas .
Zbirka narodnih
L del......................... .41
broi.
fit 22.
IL, 73 str.
(TolatoJ)
Št 23. (Sophoklea) igra. poalov. C. Golar, broilrano ............
10 str..
Št 24.
broi.
(B. L. Bnlwer)
I. del, 355 str..
Zbirka
IL del
.41
Znamenje MM (Doyle)
••an JM o • o3§
Z ofnlcB io BO^fli • o	o Sv™™
Zločin ln kazen, 1. ln H. zvezek 1.— Zgodbe Nnpoleonovega bnzarja •. .60 Zgodbe zdravnika Muanika ...... .70
Zlati pantar ................... JO
Zvestoba do groba ........................1J1
ZBIRKA SLOVENSKIH POVESTI L zv. Vojnonair aH poganstva____ J5
2.	sv. -Hndo brezdno .......... J5
3.	sv. Vesele pavesti............ J5
4.	vs. Povesti ta sUke.......... J5
5.	sv. Študent naj bo. Nai vsakda-
nH kruh	JI
SPISI ZA MLADINO:
(OAM6U 2. sv. trdo vaaano. Pripovedka ln
Ji
št 28. (L. Andrejev) Črne na rite. poalov. Josip Vidmar, 82 str.
(Pran Brjavac)
M«.........
VtaSU brat .. Ji Vsebnje 10 po-
v B. dajaaj
(Pavčlč) Klavirski album ____
(Pavčič) Slovenska koračnica
10 zvozkov. Vsak zvezek po.....30
10 zvezkov skupaj ..................2.50
NOVE PESMI S SPREMLJEVANJEM i KLAVIRJA
Album slov. narodnih pesmi
(Prelovec) ...»............................80
Sest narodnih pesmi (Prelovec) .80 Pesmarica moških zborov
t Bala tka) _____________________________ 1.—
MEŠANI ln MOŠKI ZBOR
....1.10
........75
......75
Priložnostne pesmi (Grom) Slovenski akordi (Adamič)
• o I« STCZdP aaooooaoooaao
HI* ivfick •••••••••••••
Pomladanski odmevi, 1. In II. zv.,
vwk	«45
Ameriška slovenska lira (Holmar) 1.— Oriavske himne (Vodoplvec) .... 1.20
10 moških ie mešanih zborov —
(Adamič) ...................45
MOŠKI ZBOR Trije moški zbori (Pavčlč) s Izdala Glasbena Matica ........
Narodna nagrobnica (Pavčlč) .. Gorski odmevi (Laharnar) 2. sv.
.40
J5 .45
MMOSPKV1:
Štlrji samospevi, izdala Glasben*
Matica ...................
Nail taainl..................
.45 JO
MEŠANI ZBORI: Planinske, IL sv. (Laharnar) .. .45 Trije mešani zbori. Izdala Glasbena Matica ................... .45
RAZNE PESMI S SPREMLJEVANJEM:
Domovini. (Foester) ............ .44
Izdala Glasbena Matica Gorske cvetlice (Laharnar) četvero ln petero raznih glasov .... .45 Jas bi rad rodečih roi, moški abor s bariton solom In priredbo sa
dvospev ...................... JO
V pepelnični noči (Sattner), kan-tan ta sa soli, abor ln orkester,
izdala Glasbena Matica.......75
Dve pesmi (Prelovec), sa moški
zbor ln bariton aolo............ Ji
Knpleti (Gram). Učeni Mihec,— Kranjske lege ta navade, Ne-vsiivljstvo, 3 zvezki skupaj ..1.— Kapleta Koza Muca (Parma) _ Ji
NTewyorške. Različne, ducat ____ .41
Velikonočne, božične In novoletne
da^at ............................
Iz raznih slovenskih krajev, dncat .44
Narodna no>a, dn«-at.............40
posamezne po ................ .04
ZEMLJEVIDI:
*
Stenski zemljevid Slovenije na močnim papirju s platnenelml pregibi ............................7 ji
Pokrajni ročni zemljevidi:
Dravska Banovina .........................30
Jugoslavija .......................................30
Goienjska .................... JO
Slovenske Gorice, dravsko ptuJ-
skopolje ..................... Ji
Ljubljanske io mariborske oblasti JI
i Pohorje, Kozjak .............. SO
Celjska kotlina. Spodnje slovensko posavje ...................34
Prekmurje In Medumnrje .... Ji Kamniške planine, Gorenjska ravnina in ljubljansko polje Ji
C&n^dfl a o o • *» •ooaoooaaoaooooaaoo
Združenih držav, veliki ........ .41
Mftll ooooooooooooo oooeoooooaaa «18
Nova Evropa .................. M
Alabama, Arkansas, Arizona, Colorado, Kansas, Kentucky in Tennessee, Oklahoma, Indiana, Montana, Mississippi, Washing-
. .ton, Wyoming, vsaki po...... JI
Zml jevidl:
..Illinois, Pennsylvania, Minnesota, Michigan, Wisconsin. West Virginia, Ohio. New York — vsaki PO ........................ .41
Velika stenska mapa Evropa
PESMARICE GLASBENE MATICE:
L Pesmarica, uredil Hubad ...2JO 4 Koroške slovenske narodne
pesari .(SvikarBč) L, 2, in 8. av. skupaj...................L—
Št la. ttTtattSTMine^ tafnl 1! "
St. 10. Na piunine ........... .15
št IL Evetar ^................ Ji
^KI^E	J|
' (ž*-
Naročilom je priložiti denar, bodisi v gotovini, Money Order ali poštne enamke po 1 ali 2 centa. Če pošljete gotovino, rekomandirajte pismo.
Ne naročajte knjig, katerih ni p ceniku.
Knjige pošiljamo poštnine prosto
"GLAS NARODA"
216 W. 18. St., New York
-G
ODA"
NEW YORK FRIDAY, MARCH 2«, 1931
LARGEST SLOVENE DAILY In L.
g^ggg^j!!
JOSE DIAZ FERNANDEZ:
TRDNJAVA V PESKU
Brez upanja na zameno smo nje na karte komaj izhod 7a silo. trdnjave, da me ne bi premagala životarili že polnih pet mesecev v | Postaja i smo vsak dan boli topi izkušnjava.
trdnjavi sredi peska. Posadka pred | in leni. Vcjaki se niso med seboj ne j DrugI večer, ko smo bili že za_
■nami je morala prebiti v tej služ. bi paidrugo ieto. Še danes vidim može pred seboj: imeli so lase, do'ge kakor kodelja, brade so jim sršale na vse strani kakor iskre pracketajoč?ga ognja, obeke so se
— zžszžiz, ':do se upira mo. jemu uka^.u? — som vprašal. — Kdo je vaš poveljnik.
Vsi so umolknili. Pahnil sem Aixo skozi vrata. Obrnila se je nazaj in me še enkrat mrzo pogledala. Po., tem je polagoma cdšla. Stopala je počasi .n se ni niti erfkrat obrnila proti trdnjavi v pesku.
Legel sem na slamnico. Rana me je skele a. V dokler ni-em
PREDRZNOST MADŽARSKE PROPAGANDE
ŠTUDENTJE ZA $50,000 KONTEST
Kcnteat za $50,000 nagrade je vzbudil po vsej deželi veliko zani-
Madžari so zadnje čase prepla.	nema brez potrebe in proti vsaki
vili ves zapadni svet s publikacija,	pravičnosti vzeta obširna cm 11 a,
mi svoje propagande. Iz razumlj«.	naseljena po narodnih manjšinah,'manje. Vsi sloji prebivalstva so se
vih ra-logov so se vrgli predvsem	je razvidno z tega da propagand . I ga udeležili, posebno veliko udelež-
frc5ina je naraščala,1 obediovanje angleškega javne,	na knjiga šteje med Madžare celo bo je bilo pa opaziti med vseučili-
pcstai nezavesten. S* mnenja, saj se nadejajo, da bo.	Hrvate in Slovence, kar je višek Wmi diiaki in^iinkinHmi
dražil' ne izzivali, tako jim je bilo' prli žično pregrajo, je straža javila, pusto in dolgočasno. Redko se je ; da je Arabka spet zunaj in bi rada i zgodilo, da se je kateri zasmejal.! govorila z menoij. Desetnik Nunes Tisti, ki so stražili, so postajali če_ 1 n» je svaril, naj ,ji nikar ne dovo. dalie negibnejšl. Saj veste, kako je' hm vstopiti. Rekel je: — Ne za_ i mladim moškim, ki živi mesece I upaj ji, bodi previden.
NAVIDEZNA IN RESNIČNA SMRT
do ia n našli najprimernejša tla predrznosti in za svoje težbe. ker Angleži politi eno niso prizadeti pri madžarski
nesmiselnosti.
Kar se t'če Madžarske, nadaljuje'
šklmi dijaki in dijakinjami. To je tudi umevno. Veliko je dijakov ki imajo za svo-
: pre jagandi, ki je naperjena proti
- Steed, tudi ta ni bila narono?tno: Je šolanje na razpolago le omejena
\;os]avijl, Češkoslovaški in Ru_
i m uniji, f sredstvo
enotna. kajti madžarskemu urad. nemu sto-ju ni mogoče
Kot glavno propagandno
za Angleže so nedavno iz J K ju,J v"j Piranski pa niti
verovati, u.
j:m cefra'.e. Pogledovali so nasi in mesec na par kvadratnih metrih
jezne. Oh da. na?i obrazi so b;ll čisti, lic nam je sijala židana vo_ 1 ja - Ko mi je narednik ieročal s užbo, je zaničljivo rekel:
Jaz pa sem odvrnil, da najbrže potrebuje denarja. Stopil sem na., prej. Tam zunaj je stala Aixa in
prostora in je navezan na trdnja. vo. Kadar je prispela dovozna ko_
Iona ,sem moral stogiti naprej in. i vabila s smehom in privzdignjeno vzeti vrečo s pošto v zaščito, tako j košarico: — Želim t vso srečo tukaj, to_ j so planili po pismih in časnikih, j —Smokve.... Kupi, sovražnik, variš! Malce pusto je človeku, ki In ko sem razdeljeval pošiljke, so' Odvrnil sem ji. pride iz garnizije. Za živega člove. i prežah nanje kakor gladni volkovi.- — Ob tej uri nekupujemo niče_ ka kemaj za spoznanje boljše, ka_ | Skcro neopazno smo tako dobi. sar.
k— če bi ležal v rakvi.	j vali vedno daljše grive na glaviJ Obličje se iji je nenadoma zmra_
Prišel sem iz Tetuana, kjer je i_ < Tavali smo orog kakor brez življe.' čilo. To me je tako presunilo, da
rotiUa znatnejšo vlogo od J nja, na'ik igračam,
neviden mehanizem
era a
vojne. V meni še odmevale be. sede ljubezn , ki so bile prišie z ii t-eli plemen. Kar nas je bilo cd 78. peho*.ne čet;, smo bili koli. karto iko ohranjeni cd naporov vo nrga pohoda. Nismo se mogli ponašati z nobenim drugim j una. štvem kaker s tem. da smo ple«ali po ba kenih zaljubljenih Židinj ali
ki jih giblje stm se trenutkoma omehčal. Pre_ Sovražnik ni šinila me je div.ja želja.... Njen bil spodaj v kabilski vasi, ki je sta. obraz je žarel v poslavljajoči se la kakor zelen lopčič med dvema svetlobi pojemajočega dneva in se pustim agričema. Hodil je po pr.' potapljal v prve sence mraka. Ve. slih med nami, da smo tra komaj lel sem odpreti in rekel: — Nu, da rame.vali.	t vidimo, kaj prinašaš.
Nekega večera je počila puška. Aixa je pri teh besedah krikni. PcrdaviU smo strel z veseljem ks_ ; la. — ne vem zakaj, od veselja ali kor pozdravi obupane: odrešenje, j cd česa drugega. Kar se je zgodilo Mrzlično smo pričakovali napada.! po-neje. je neiaogoče opisati s
i dali velik, bogato opremljen zbor.!
rano štetje ni moglo ilzksrati enot.
sredstva. Zato ni čuda, če se pote-zajo za nagrade, ki jih je razpisala R. J. Reynolds Company v Winston-Salem, N. C.
Marsikdo, ki je či.al c fakirskem j nik s r3drobnim: D(>datki o "kri I K02ti madžarskega ozpmlja v na. Koniest se tiče novega omota zaspancu, tako zvani umetni amrti | vicah.% ki uh baje trne Madžari za j rednostnem pogledu. Število Mad., vejčkev Camel cigaret. Rok je bil in uličnih re-Seh, je morda menil, j radi net^Cdnih mirovnih pogodb.!žarov °-rskem nl b'la ve5'e določen za dan 4. marca, la je vend3.r nekaj resnice na tistem j Maa?~r j'ki revizljcnl-ti so <=e po 1 7 milijonov. Na ogrskih pustah jej Vpoštevan bo vsak odgovor, ki je starem .praznoverju, da mrtveci j :ra<mi na vso moč in niso štedili čestt> videti pojav fate morgane, bil odd3n na ^^ do oaega ^ lahko spet oživijo, tudi če so že c ne- j ne s trudom ne z denarjem. Da so 1 v madzarste: po it:ki pa ro ti pa:a_ ^ re5i je trebaj da je odig~vorov na ve in tedne lei-ali v grobu. V st a- kljub temu doživeli s knjigo popoln! V1 nekaj najobičajnejšega. Grof tirc,,3 in .;isc.,e ri gre za netočne označbe in zam:- I neuspeh, je pripisati n jihovemu Andra^sy je rekelleta 1*07. Steed u; Dijaki zavzemajo za mgrado
c 1 nestrpnemu šovini~mu, za katerega j da bi ra5e Pcbl1 Slcv?^do .o. y ramenu da si ^boljšajo svoje
njave. 'Navidezna smrt"' nima pravo smrtjo nič skupnega: to je samo nekakšna okrepenelost ž"v-Ijenjskrlh funkcij, ki ji ne more nujno slediti razkroj organizma, k-.-.kor se dogaja po smrll.
Angleži nimajo baš prevelikega ra. zumevanja.
Propagandni zbornik nosi našlo/ ' Pravica ~a Aladzarsko". Razposla.
j s ednjega, nego da bi jim da1 samo. i upravo. L: 1843. je dal Kosruth na 1 Sedmograškem brciz sedi:? počisti 4425 Rurr.uno7, med temi 349 žensk
gmotne razmere. Študij jim je poglavitna stvar. Vprašanje je le, ka-k:.- oh?jjšati prilike za študij. Z na-
pa vohunili pred ograjenimi ckni
v arabski četrti. Tam smo pod j ki bi nas b i nekoliko razmajal v kratkimi besedami. Samo to vem, j na zunaj podobno smrt', a le na na eieia mea An-g <
i. našem že kar neznosnem čakanju, da jc straža zavpila: — Narednik, zunaj, kajti v re~nicr. gre same za skj odP°r- Zaradi -
[življenje, ki se je v svojih pojavih dam nekaj ukazov :n povelj za Pograbil sera Aixo, jo vrgel na j reduciralo na najmanjšo mero
spopad. Teda Arabci so napravljali i tla in tudi sam legel. Že je prile; !Mncvi ocmcsrečenci nosebno č- -o! potvorb dejanskega stanja je iz
I	W	* *	^	" ^	"»»Trtln nrtln linvm A »A-A	___— _• t
vejer pos'uiali mavriške žene.
Z \to sem bil tisti dan, ko 6em' Žarel sem, ko sem dobil priliki, da	Arabci greda! zvedel, da odrine naš oddelek z dvajset možmi v trdnjavo sredi pe. ika, ve;el. Zdelo re mi je, da bom v Beri Arrtu končno le spoznali, kaj «? pravi vojna in sovražnik.
B I "m, da po pravici puvem. do ; Dve uri smo čakali napada, potem	leznirni kleščami. Pri vratih je pri
sit ve - ?ljaš'kth prireditev, vc nas je minila potrpežljivost. Beseii	frčala krogla, ki me je radela. To.
sem dal povelje, naj posadka iz.	variši so naju potegnili skozi vrata streli salvo. j — tisti mah so bili Arabci še pri
Bilo je podoba, kakor da hcč°mo	ž''eni oviri. Štiri ure je trajala bor.
raniti temno telo mirne mareške	ba na življenje in smrt. Spopad je
ncei....	bi1, silno srdit in Aixa je ves ta
Ra~en dovozne kelone je priha.	čas ležala zvezana v ketu. Opolno.
in 69 otrok. V Bačk,i in Banatu je 8»*™. kl bl Jih dobili, bi si poli 50 ga uredništvom vseh večjih ^ <rsne.al Pe-Z£r u,mrtiti en[magali tako in tako. Njihova Z določenimi vplivi lahko redu- angleških Hrtov, posebej Pa še od.: dan Srfc).v Ko53Uth ,am ca ja stremljenja se skrajno rkromna. ciramo življenjska delovanja v or-, odličnejšim novnariem, poslancem' bayil , ^^ kakc ^ za,rl Sr .Dozdaj se ni niti eden javil, ki bi gan^iu na minimum, bodisi da: m poitikem ter sploh osebam, ki b, z ^e^ madžarskega i	~ Če bo dobil nagrado, se
omrtvičimo možganske centre ali pa ; u&vajo dober sloves v angleškem žiylja v Banatu v Bismarckovi do. j bcm pa perje 1 v Evropo!
zastopana vsa jaki z več ket šti-
vzdrževanju madža*.:-ke hegemoni.; risto vseučihše. Pa ne samo dija-je. Nad Deakom je sčasoma zmagal ki. Tudi študentke sc bile jako agil-šovin^zom Tis~e, kar se je kruto,ne.
maščevalo v svetovni vojni.	j vsi dijaški časopisi so namreč ob-
Na Madžarskem hrepeni po rejj?,vili glcde te=a velike oglase. Od-
krvi cbtofe bo t^'ko neznaten, kakor madžarske tiskarske umetnosti ter da je pooolnoma prestal. Organi- j vrebujs mnogo prekrasnih slik, gra. zem z:,pade tedaj v stanje. Id je fičn!h 1n sta^tik, je vendar
naTetela med Ang'ezi na vsestran.
sveje kričave re_ i vizijonistične tendence in zaradi
očiv;dnih neresničnih trditev In viz ji mirovnih pogodb kakih 800 |ecvoriti bilo treba na vprašanje:
tisoč magnatov in zastopnikov njim i ~ Kaiera vel ka izprememba se
č°rov andalu^kih pe-mi s sprem, lirvarrjcn kitare, ogrinjal in ma. nil kih pajčolanev. Razkazovanje praporščakov, ki so se pri vsaki najmanjši priliki šopirili s svojimi : /ft.njami na prsih, mi je preseda. !o. Tako je narednik z besedami, ko :ni je voščil srečo, prvi nalil vede v meje v no.
vtis, da jim je ljubše, če mučiio tela krčila. Jel sem polagoma lezti |so pretresli možgane, če jih je za- 1 ZV3ia. CC1° Javne naše živce še naprej s čakanjem. | proti vhodu in ves čas vlekel Aixo del tek visoke na^osti. če so s> r->- javnih deIavcev-In cnol čnost se je <;pet nategnila, j za seboj. Držaj sem jo kakor z že_ 15rtrup;U s plinom, histerične o-be Tako je na primer pisal uredni.l
in duševno bolni v katalepsiji itd. i štvu Vtnevn!|ft* "Pe^ti H rlap", ki vzbujajo v takšnem stanju, zla.'sti i zbornik rai-pošiljaic, angleški de_ j če traja dilj časa, povsem videz tJav,s!£1 poslanec Bromley, da je pre., i mrtvecev. Telo jim je lahko mrzlo.! kn-i'SO, ki je res lepa in moj_: obraz bled — in samo sfcrokevniak! strsko izdelana, da pa jo je kljub \ bo opa-zil na očeh, da niso mrtvi,
ugovore mnogih sVčnih slojev, ker se njihovo go. Me Prc"d kratkim z?vršila v omotu
kaj,
?cm dejal prija.
jala v trdnjavo še neka mlada' či se je zazdelo, da je sovražniku, Arabka. Prinašala je cmokove, jaj. ki ^e očitno računal s preseneče. ca in piščance. Bi'a je zelo mršava,' n:em, jelo pehajati streljivo. Nje. a kaj urnih nog. Imenovali so jo' gcvih petdeset mož se je umaknilo, i^j bi Aixa. Lepa ni bila. Samo njena u. i Našte l smo pri nas štiri mrtve in
toliko ranjenih. Naše moči so
— v
tcl|u. desetniku Nunezu c fc i i! Meni je vseeno, če osti sta bila podobna velikemu, soč i PraY rcni(l tu š? t me s: cev ali dve leti. nerr»u sadu, ki bi človek najrajši bile že opešale. Da ti odkrito povem rad bi že en_1 ugriznil vanj. Edino, kar jo je diči.. J Na Aixo ni nihče več mislil. Na.
krat povohal smodnik.	!o?	| ž«al sem svečo voska in ^ Pri
Ce- nekaj tednov se je bil polo. Vselej kadar je priš a, se je zgrnil brleči svetlobi pogledal v mrzle, i* j že iz pre me nil. Vo.'ak. ležali' rc' vijakov okrog nje, ena pa je j mirne oči. Čisto ravnodušno je zrla na trdih deskah in ubijali čas z i. | hr?ščaia in ponujala blago na pro. ■ vame. Okoli usten ji ni nič več ran jem kart Zaradi spodobnosti da j- Za vsako reč je povedala ceno krožil nasmeh, ki nas je bil stal ce jim nisem hotel pridružiti takoj pristavila besedo "sovražnik" j toliko žrtev. Tako mi je bilo, da bi \ začetku, na nazadnje sem se kaker rečeno pri nas "prijatelj", j jo najrajši 'pri priči zadavil, vdal tud jaz. Dnevi se vlekli	-em često poseči vmes, da Vendar sem se krotil in poklical
k.ikor procesije težko obloženih; nic° vcjaki preveč si-ill vanjo. Je. ! vojake ter jim rekel: — Nihče se je dremedarjev. Saj je bilo tudi igra n^aia je iz slame smokve, jajca in ne sme dotakniti. Smatraijte jo za
piščance, jih ponujala, komur je jetnico in ravnajte z nljo kot s tako. -------bilo do njih ter spravila denar.! Drugi dan smo javili napad glav.
Kako izboljšati vaš
temveč omrtvičen.i.
Če?tc se celo derjodi, da je vsak vnaivji znak življenja neviden, c-mrtvieenci pa vendar vse čutijo in mislijo.
Znana fakirskra umetnija. da se dado živi pokopati, ni nič drugega nego taksna omrlvieenost. katalejp-tično stanje brez vidnih znaikov življenja, ki ga je dosegel fakir s pomočjo avt"hipnoze. Če v takšnem stanju samo nekaj odreče, če odpove hipnotični vpliv, lahko nastopi prava smrt — in tudi o fakirskih poskusih s takšnim koncem smo že dostikrat čitali.
Marsikdo se boji, da bi ga kdaj po nesreči doleteli takšno stanje in da bi ga pokopali kot resnično mrtvega. Tudi takšni primeri so se dogodili. a so skrajno redki in megeči
spodstvo sicer mera zrušiti. Mad. j Camel cigaret in kakšne koristi je žrsri so danes istih nazorov kakof j t-a izprememba za kadilca? p-ed vojno. Dobrososedskl c^nošaji! Družbe je potrošila za. oglase v - drugimi narodni niso v interesu enem tednu milijen dolarjev, današnuh gospodarjev Madžarske,! To je bUi ene najbolj intenzivnih ker se ti boje, da bi tudi madžar ki kratkoročnih kampanj oglaševanja, kmet zahteva1 zemljo in politično,'
svobodo, brž ko bi spoznal pravi	'	"
PO BRKIH JIH BOSTE SPOZNALI
Opazil sem. da me je večkrat s nemu stanu. Desetniku Nunezu pa.le tam kjer njenajo smrUških pre-
tegim pogledom opazovala. Ne vem,
apetit in prebavo če sem videl prav'a zdel°se mi je,
.	, 4 ,.. .. .. , . da je bilo v njenih očeh nekaj
\ v>»krm r>i- r:i ju J* veliko ljudi, ki so |	J
hvai.žnt xuf»-Ton« xu njiii botj*«- »drav- j skrivnostnega, nekaj takšnega, kar
j. in |».,v,.a»... m«K\ Nekateri ImJo piabj najdej cairo v Očeh olazilr«»v a.p« tlt, prt>t»H.vne nerodnosti, plin, nap. !..-	»C v ocen pia^aiC-V.
h-ii v žei«Ki«u in £revih. ot>uino ali m— Nekoč sem čisfo slučajno prišel v
hnrn.. dra*. nje. druKi » -labi. nervozni. \ ^^ z njenQ ^^ ^ dotik
sem rekel:
jglednikov, ki vedo dobro ločiti med - Ti, po vsej priliki imam vro. \smUjQ in navidezno smrtjo. Za pra-čino. Potipai je in rekel: — Nekaj;
več kot 39 stopinj.
—	In kaj bo z Arabko? — je vprašal dalje.
—	Dela se, kakor da je popotno', ma nedolžna. Kalj naj storimo z
Sree in pljuča so popolnoma pre- j da jc krovne pogodbe diktiralo; knjige. Rcbstvo Slovak
nehala s svojim delovanjem, kri i g0i0 sovraštvo in da tvorcev po.jlo tradicija. Na nesreča za Ma.
m «11 apcal. bili so na oploAno o^Li- j	« "J6UU	1 a vj^i-iik. je
bf n — vae u> vaied uprtnic« in njenih , razburil moje živce, da sem ji ma. NuKa Tua«	k boljšemu »irav-; homa obrnil hrbet in jo napodil iz • njo? Prav za prav bi jo morali u.
ju. Nuira-Tnne odpravi is t#uaa bniexen _ __________streliti, že glede na žrtve, ki jih je
nwiatofi, vr^di in ojača »i«ane,	I zahtevalo njeno izdajstvo. Vojaki &ubijc> ^^ 1x1 pcmestanejo mehke, j vidnest, ljubezen do resnice in pra_
(---— upoštevanje dejanskega
trjuijejo na.-sstcpivšo smrt in če jih utanja v odnošajih sil med i>osa_
fnje/V ne^iatoOi, vredi in ojaf'a organe
^JSSSJTSS	KONCERTOV BANOVEC- j ^
bodet« čudovit uapeh. Vi lahko kupile Nii(fa-T«>ne kjerkoli se prodajajo idra-
vo smrt je cela vrsta znakov, ki ne lažejo. Tu je omeniti predvsem otrdelosrt telesa., ki nastopi dve do sedem ur po smrti, in razpadanje.
temu nemudoma zmaši! v peč. Že i . . . „ . .	_ . .
H	; po-ozaj. Svotov-ru na~or celotno
pri površnem nregledu je namreč; , ^ - - , *	,
, .	J	; vladajoče ka^te na Madžarskem je
našel toliko lažnivih in zavitih tr '	^	,
i v nasprotju z ~ahtevami danm nie diaev, da knjiga ne zasluži druea . , --.j,
- °	b - dobe. Sodelovanje z Madžari je ne.
ene usode. Poslanec pravi, da nima	,	, , ■
K	I'mogoče celo v »primeru, ako bi
ea'sa baviti se s take blodno in ne , .....
pobo.jsr..i.	I	____
spar-.r n: ~adevo, -kakor je madzar. j	m .
ski rcvizijoni^m, ker ne mere z! Tako Stecd. Kakor pa je podo. i ^cka Prvorazredna restavracija ničemer soglašati z ijumi, ki v svo. j ha. Madžarom ta lekcija, ki ni b\_{v 'endenskem p:slovnem delu meji domovini vzdržujejo režim naj. pa osamljena r.i prav nič zalegla.;	Je ukazaia svojim nata-temndjše reakcije In ne dajo de.' V "Pester Lloydu" skuša bivši ma. j^rjem, ci-a si morajo pustiti rasU lavcu lastnega nahoda niti -najo. | džarski minister grof Telski za. J brke. Ker je znano kako težko pri-snovejših političnih pravic. vračati S tee dove ugotovitve ter de]i|Pr^v-5 Angleža, da bi nosil brke ali , . i-narodne manjšine-v tri kategorije, brade, je ta ukaz vodstva restavra-Se odločneje in točneje zavračaj Po nazorih ^^ Teietkija so manj_ jcije naravnost nekaj nečuvenega.
šine t-radlcijcnalne. prostovoljne J Vodstvo pa utemeljuje svoj ukaz s
in prisiljene. Slovaki so bili na tem. da pri velikih družabnih pri-
Madžarskem trad'cijonalna manj.. reditvah prihaja do vednih nespo-
šina in bl morali v duhu te tradi.! razumljenj, ker frak tako izenači
cije ostati vedno manjšina v mad_|ijudi. da često ni megeie na.akar-
žarski državi. Srbi v Banatu in ?a in^ti anetn T^^o-rvrjii^ „ ^ propagande, ki predrzno računa le Bački	hm j nrostovolina! T	Dogodilo se je, da
na nepoučenost čitatelja Steed o 1 ' .P	f prostovoljna Je darr 3 klicaIa mladega p=haja,a>
po	ja. & - manjšina in zato niso potrebovali; naj n prinese stoJ ^^ ^
pravne zaščite mednarodnega sve.
ta. Današnje madžarske manjšine
izven madžarske države pa so pri.
siljene ananjšine, zato morajo brez.
pogojno na: aj k Madžarski.
madžarski propagandni poskus zna. j ni angievki novinar Wickham Steed. Pravi, da je zbornik naravnost šoiski primer, kako se take stvari ne smejo delati, in se čudi geto. stasni nesposobnosti „ madžarske
menja v svoji polemiki da je bil med svetovno vojno sam šef angle, ska propagande in bi bil takoj po. gnal i? službe nespesobneža, ki bi mu bil predložil slični propagand..
ni izdelek. — Ni človeka v Evropi, — p:a i Steed, — ki bi verjel glav. j Izvajanja grofa Telekija so po. j nemu uradniku knjige Gegrandyju, I polne ma v duhu zgoraj omenjene
ŠUBELJ.
22. marca: Chicago, 111. reolie mu. naj istega narodi ta val129 marca: Detroit, Mich
Ako val trgovec tega nima v u.
vila.
1 8«. I
od njegovega prekupčevalca.
—Adv.
Special Interest Accounts
Vsak, kdor se nima vloge pri nas je vabljen, da se pridruži mnogoštevilnim našim vlagateljem, ker pri nas je denar VARNO naložen in ga zamo-re vsak vlagatelj dvigniti vsaki čas, brez vsake odpovedi, kar je v gotovih slučajih velike važnosti.
Vloge obrestujemo po 4c/o
in obresti teko od vsakega prvega v mesecu na-pi'ej in se pripišejo h glavnici vsakega 1. januarja
in julija.
r
Sakser State Bank
OKPOSITORY OF THE STATE OF NEW YORK
MEW YORK. N. I.
vso noč govorili o nič mer dru. gem kakor o tem.
—	Privedi jo sem.
Pripeljali so jo z zvezanimi ro_ k ami. Bila je čisto ravnodušna. Zopet me !je naskočila besnost in malo je manjkalo, da ji nisem vr. gel svežnja časopisov v obraz. Te. daj c i sem se spet domislil prejšnje, ga večera. Moja vest se je zopet omehčala. Imel sem občutek, ka. kor da je padel oster in težak ka. men na drobno in tenko šipo — ln steklo se je zdrobilo.
_ Kakšno korist bomo imeli od tega, če Ijo ustrelimo? — sem vprašal desetnika.
—	Poplačana bo za svoje izdaj, stvo, ustanovili bomo svarilen zgled, ki bo držal na večne čase.
—	In potem?.... Saj njeno živ. ljenje vobč-e ne zadošča za štiri mrliče, ki smo jih imeli snočl pri spopadu.
f— Ce ijo hoče* Izpustiti, boš sam trpej posledice.
—	Tukaj Imam povelje. Prosim te, razveži jo.
Desetnik Nunez je prebledel. Od. vezal je vrvi na Aixlnlh rokah. Z veliko muko sem se vzdignil, jo prijel za roko in jo poslal ven z besedami:
—	Olej, da čim prej izginež!
Vojaki, ki so se bili obrali v mo*4
blitini, so godrnjali.
se usede po zakonu težnosti, oči iz- gQdb niso vodile modra dale ko.
vidnest,
Vsi ti znaki skupaj nedvomno po- : vice ter
ni, te d a,j je pač možno, da je telo J meznlmi -narodi. Kako nepravilna samo omrtvičeno in živo.	\ je trditev, da so Madžarom popol.
DRUŠTVA
KI NAMERAVATE PRIREDITI
VESELICE, ZABAVE
OGLAŠUJTE
"GLAS NARODA"
ne čit* samo vase Hmmmtwo, pec pe vsi Slovenci t veli okolici«

T—

CENE ZA OGLASE SO ZMERNE
natakar. Kavalir se je razburil že pri sami misli, da bi gu kdo u:egnil imeti za človeka, ki dela. Edina njegova prdinsot je rajvno v tem, da ne dela. Nedavno pa se je zgodilo še nekaj hujšega. Predsednik londonskega avtomobilskega kluba se je v ie posta, j globoko poklonil nekemu nalakarju in ga vljudno pozdravil: "Dober večer, Vuše lordstvo".
Iz takih epizod je razvidio, da o-bleka ne dela človeka in da tudi frak kakemu odličnemu postopaču ne da onega inteligentnega obraza,
džare zahteva tako samo njlho.
va tradicija svobodoljubja. ki se je
po svetovni vojni tudi popolnoma
uveljavila. Od kdaj so bili Srbi na
Ogrskem radovoljna manjšina, ve
povedati tudi samo grof Telek. — .7 .	, -
e w • ci 1	..... ki ga imajo nekateri ljudje po na-
Srbom in Slovakom po mjsljenju
madžarskega aristokrat-a. iti bilo
nikake potrebe, da so silili v svojo
državo, »kjer imajo značaj držav..
nega naroda, pač pa bi bili morali!150 imel P03^* prikupiiiv in pa-
ravi. Pri tem je vseeno, ali gre za kak drug poklic. Zdaj bedo morali tedaj natakarji nosili brke in kdor
ostati večna manjšina v madžar. ski državi. Po čisto drugi logiki pa morajo madžarske manjšine, ki jih je sama madžarska politika nase., lila med drugorodci, da bi slednji raznarodila, priti nazaj v okrilje Madžarske: z njimi pa seveda tudi v.s: Slovenci, Hrvatje, Srbi, Slovaki, Rusi in Rumuni. Brez teh so ma. džarskemu narodu dnevi šteti, kaj. ti Madžari se ne <množe dovolj. — "Ljubi Bog že ve, zakaj", je prista. vil k tej ugotovjtvi slavni norveški pesnik Bjcemstjerne Bjoerson.
PRESEDNIK HOOVER SE ODPRAVLJA NA POT
WASHINGTON, D. C., 18. marca. Nocoj se bo odpeljal proti Por to Ri-co in Virginskemu otočju predsednik Herbert Hoover. Mrs. Hoover ga ne bo spremljala. Za kratek čas se bo ustavil v Asheville, N. C., kjer je njegov sin Hrebert težko bolan.
meten obraz,' morda celo gosto brado. Ako bo s tem pomagano, naj bo v božjem imenu. Nesreča pa je v tem, da se brada in <brki ne dado odložiti po končani službi. Ne gre pa, da či človeku tudi v zasebnem življenju predpisovali, naj se brije ali ne.
VDOVA SLOVENKA
50 let stara, želi službo na teden ay mesec pri slovenski družini v Chi-ca-gi ali okolici; tudi pri otrokih rada pomagam. — Mrs. Tr. Kopriv-nikar, 1346, W. Cullerton Street, c o 3. Josefik, Chicago, 111. (2x 19&20)
Naročite se na "Glas Nareda" — največji slovenski dnevnik t Združenih državah.



"O L A S II A I O D A'
NEW YORK, FRIDAY, MARCH 2«, 1931
The LARGEST SLOVENE DAILY to D. S. A
LriiimiiimnimtnHif »mmm??
SKRIVNOST NEZNANKE
ROMAN IZ ŽIVLJENJA.
Za Glas Naroda priredil G. P.
23 *	(Nadaljevanje.)
Ona se Je obrnila proč teko, da se je njena obleka lep:> prilegala njenemu telesu.
Čudovito krasna je izgledala v tej krasni obleki. Veliko ln resno »a Jc pogledala.
—	TO bi mi bilo neznosne, iker bi zadela smešnost ne le mene, temveč tudi teme. Jaz nočem, da bi se kdo sramoval meine!
On jo je prijel za roko, nekoliko osramočen radi njegove poroglji-votftl.
—	To se ne bo nikdar zgodilo, Dagmar!
Ona se Je negetevo nasmehnila.
—	Čltala se pred kratkim roman, v katerem je neka ženska, ki je ibl>Ji predstavljena ni dvoru, požela take enumnosti, da se je čutil njen not ponižanim ter naravnost osmešenim. Naj raj še bi se ločil od nje — jc je šalila.
—	Potem je bil ta mci tako smešen patron, da je mogoče celo zaslužil, če se je njegova žena odrekla mu, — je odvrnil.
Medtem pa je pobrala svojo težko vlečko.
—	Sedaj pa mi boš oprostil. Prccbleči se moram. Ta obleka je neprijetna, — je rekla.
Ponudil ji je roko.
—	Dovoli, da te spremim v tvojo sobo!
Nato jo je varno spremil v njeno sobo.
Pri vratih pa se je poslovil cd nje s poljubom na roko.
Pcpoldne je sedela Dagmrr v svoji najbolj priljubljeni sobi.
Tukaj se je mudila naj raj še.
Tri strani sebe so bile opremljene z širokimi okni.
Pri srednjem oknu je stala pisalna miza.
V tej sobi je bžla varna pred vsakim motenjem.
Gun ter ni nikdar prišel semkaj.
Kadar je prišel v njene sobe, se je zgodila to le tedaj, da popije ž njo Čaj.
Uvedla je. da so zavžili čaj na nevtralnih tleh.
Drugače pa sta se sestaja v nevtralnem srednjem poslopju.
Bala se tudi nI nikake motitve, kajti vzela je iz svoje kasete pisma, katera ji je pisal Gun ter iz trdnjave.
Hotela Jih je še enkrat prečfctati.
Z blestecimi očmi je zrla na pisma in bila tako zatopljena v njih vsebino, da se je prestrašila, ko je nekdo odprl vrata.
Grof Gunter je stal na pragu.
Videl Je, kako se je njegova žena stresla ter vrgla šop pisem zepet v kaseto.
Postal je pozoren ter stopil bližje.
—	Oprosti, če te motim, Dagmar. Nekaj ti moram povedati, in služkinja mi Je rekla, da te bom dobil tukaj r
Dolgo urjena samozavest se je vrnila Dagmar skoro v trenutku.
Postavila je kaseto nazaj v pisalno mizo ter vprašala tafko mirno, kot je bilo mogoče: — Prav nič me ne metiš. Kaj te vede k meni?
Zapazil pa je vendar lahno tresertje v njenem glasu ter si rekel, da Je morala biti motena v prepovedanem čitanju, o kojega eksistenci bi ne aznel niti vedeti.
Mužen nemir se ga je pclotil. Preveč jasna je bila zadrega Dagmar.
Kaj ima skrivati?
Ali so bila ta pisma od ljube roke?
Moralo ji je biti izvanredno dragoceno, kajti shranila jih je v posebno kaseto. Tega ne stori človefk z brezbiržnimi pismi.
Grof Gunter se je prisilil k miru, a misel je še vedno divjala krog njegovega srca
Bilo mu je skrajno mučno, da mora nekaj skrivati pred njim.
—	Hotel sem te le prositi, da mi poveš, kaliko sob potrebuješ v mestu? Moram brzojaviti radi tega, — je rekel.
Ponudila mu je stol.
—	Mislim, era bova imela odsti tri sobe, namreč spalnico, oblačni-co ter salon, to zadostuje.
Spustil se je na stol ter gledal na pisalno mizo, da razkrije možna pisma.
NI pa pustila niti enega.
—	Vsied tega bom lahko brzojavil v tem smislu tvojemu očetu. Tvoj oče mi Je dal m razpolago, če hočeva tekom našega bivanja v mestu stanovati v hotelu ali pa najeti kako majhno viio.
Zamišljeno je zrl predse.
—	Papa je mislil cčividno, če hočeva ostati vsako zimo v residenci, da bi bilo boljše, če si vzameva stalno stanovanje.
—	Popolnoma prav, to je bil njegov namen. On nama je pustil prosti roki! V hetelu bi bili tpreveč na tesnem. V splošnem pa ni treba skrbeti. Kcmedno se morava vendar odločiti za to, da stanujeva v hotelu. Če bi ae kasneje našlo kaj primernega, se lahko še vedno odločiva. Najprvo morava čakati, k-, iko se bo razvilo najino življenje v resident če bema morali sprejemati dosti gostov ali če storimo to lahko v hotelu!
—	Popoloma prav. Ali imaš še kake želje?
—	Ne, h valu ti!
Njegov pogled Je splaval preko pisalne mize. kjer se je odpiral krasen razgled.
—	Tukaj, na jugu imaš krasen razgled!
—	Da, a pravzaprav Je povsod lepo, a ttfkaj najlepše. Tukaj sedim lahko za pisalno mteo ter širim lahko svoje poglede naokrog. Svoje po-
Mbno veselje Imam s tem.
—	AH sediš dosti za p-'^alno mizo?
—	Posebno v zadnjem času kaijti fnoram oskrbovati svojo korespondenco ter skrbeti tudi za 'tvoj rokopis. Vidiš, postavila sem semkaj pi-Mini »troj!
Pogledal jo Je.
—	Dagmar, ali ni to čudno, da nisem še ni dar videl tvoje pisave, rajeven kake majhne tačke?
Obrnila ae je proč. da skrije rdečico.
—	Vet, Jaz imam strašno nečitljivo pisavo!
—	Ah, aH se poslužuješ raditega pisalnega stroja?
Prikimala je hitro.
—	Da, raditega.
—	AH rešuješ tudi svojo privatno korespondenco na ta način? _
je vpraAal pomiiljaje.
—	Da, gotovo.
Smehljaj Je sietel preko njegovega obraza.
—	Sedaj mi je šele znano, zakaj so bila .tvoja pisma pisana na stroj Odkrito rečeno, nekoliko me jc
STO LET FRANC. TUJSKE LEGIJE
Francoska tujska legija je pra_' ra'no, ako se za francoike interese znova'a stoletnico svojega obstoja.! bujujejo tujci. Razpust pa se ni iz. Ta dan pred sto leti je namreč vršil ravno zavoljo slavna tradicL francoska zbornica sprejela predlog je teh čet, in, morda ne ravno v vojnega ministra maršala Soulta, najmanjši meri, zavoljo koristi, ki na temelju katerega se je v uan.1 jih je imela Francija od teh čet. coskž vojski osnovala bojna edini. Španska pa je po vzgledu Franci j?
ca, sestavljena jp tujcev, ki sc> se prog'a sili za službo pod francoskimi prajjori. Predlog pa je komaj dobil potrebno večino, ker je mnogo po_ slancev navajalo, da tujci nikoli 'ae bodo zanesljiv: zaščitniki" fran_ coskih narodnih interesov, da jih zlasti ne bo mogoče vporabiti v vojnah proti evropskim državam, v ostalem pa da je v Franciji sam: dova'j ljudi, ki so pripravljeni, da z orožjem v roki branijo državo. Maršal Soult pa se je sklical na junaštvo poljskih legij in je kon_ čno le dosegel večino 236 g'asov proti 235 nasprotnim. V teh sto le. tih se je izkaralo, da je imel mar.
osnovala lastno tujsko legijo ln se ž njo močno okoristila v bojih pro. ti rifskim Kabilom, ki jim španski vojnik ni bil kos. Tako bo ta ori. rlnalna vojska morda še dolga le. ta pribežališče življev, ki jim je mehanizirani drtfžabni red pre te. san, ki se hočejo rži veti in ki išče. jo junaštva in dogodivščin. .
POZOR ROJAKI,
lz naslova na lista, kaiaragi prejemata, je razvidna, kdaj Vam je naročnina pešla. Ne tekajte toraj, da ae Vaa opominja, temveč obnovite naročnina aH direktno, ali pa pri tih naših zaatopnlkev.
POSREDOVALNICA ZA ŽENINE
Ne'kdaj so imeli ljudje za veliko sramoto, če si je kdo iskal svojo
Imela ee je aopet v oblasti ter se obrnila proti njemu. Celo nasmeh-iilla se Je lahko.
, —	storila to le raditega, da U prihraakm črtanje mojih pi-
eem ki so nečitljiva!
(Dalje prihodnjič.)
šal nad vse srečno in za Francijo življenjsko družico s posredovanjem ugodno misel, ki je ustanovil tuj.1 kakšnega znanca ali znanke, da o sko legijo. Vanjo so vstopil: sicer znanih časopisnih oglasih niti ne večinoma izgubljenci in pustolov. govorimo. Kakor pa je pokvarjeni ci, toda tak človeški materijai se je i moderni svet skoraj že yse postavil izkazal za najboljšo in najbojevi. na glavo, kar so spoštovan naši tejšo edlnico francoske vojske. Ko_jpredniki ^^ tudi danes v ra2nih
lonija.na rgodovina Francije je te. rosredcvalnicah sklenjena znanja
sno spojena s tujsko legijo. Lahko ^ ^tye nLso nQbena redkC)st yeč
se reče, da je Francija v veliki meri ^ manj posebnost
ravno s tujci ustvarila svojo ve. i _ .	„	,
...	\	Posredovanje zemitev ie zlasti v
liko afr-sko kolonijalno poeest, ra_ ..... ^ .,	.
... ....	....	' velikih mestih, silno razvito. Čeprav
bila pa je legije z velikim uspehom ■	. .
tudi pri osvajanju svojih azijskih iaamrec atanu3e v velemestih ko'on;j. Pred sto leti so odšle prve stDtioče ljudi 113 ozkem gostom, tujske čete v Alžir in so se že na_jse U ljudje skQraJ manJ med slednje leto izkazale s kabilskim1 Po^io kakor 'kje daleč zunaj na plemenom E1 Ufija. Dva meseca deželž-
potem je kralj Ludovik Filip daro. v Berlinu je na pr. neka posre-val prapor.	d&valka. dosegla take uspehe, da
Tujska legija se je bojevala tudi stanuje danes v najbolj elegantna evropskih bojiščih. Prvič pri nem delu mesta v svoji vili. vozi se Magentl zoper Nemčijo.	pa okoli svoje "klijentole" z luksuz-
V zgodovini tujske legije so po., nim avtomobilom, samezna poglavja, ki govore o naj.! Ta ženska ima v svojem poslu' višji slavi, ki jo lahko doseže ka. siln:> dosti izkušenj Delati začne že ka vojaška edinica. Sprva so bile zjutraj ob pol osmih, kar ni nič leg je sestavljene večinoma iz Po. čudnega — vsaj prejme na dan po ljakov, ikasneje pa so pritisnili va. 400 do 500 dopisov. Dopoldne nanjo tudi Nemci v zelo velikem šte. reklLje odgovore, popoldne pa ob-vi!u. Po svetovni vojni se je zlasti ^^ vse ^ SQ se zatekU njej mnogo Rusov, pristašev carskega ^ ^^ ^^ je ,baje iposredo. režima, zateklo pod prapore tujske yala ^ ^ 10 000 legije. Pred par leti je hotela fran. I
coska vlada razpustiti to slavno1 Pn P^edovanju se ravna vedno
vojaško edinico, češ da je nemo. pravUu' naj 56 pijejo Uudje iz __ ljubezni ali vsaj iz simpatije, toda
šele potem, ko je urejeno denarno vprašanje: "Jaz nikdar ne spravljam sikupaj ljudi", tako pravi sama, "ki niso na približno enaki življenjski stopinji. Tudi starost obeh delov je važna in praksa uči. da je najboljše, če je mož vsaj 10 let starejši Jcakor ženska. Če pa je mož vdovec in ima otroke iz prvega zakona, naj bosta oba enako stara".
V svojem arhivu ima ta posredovalka shranjene natančne osebne in premoženjske podatke od več kakor 10,000 ljudi. Ta arhiv pa bo dala po svoji smrti sežgati.
Kot nagrado za posredovanje zahteva nekaj 100 mark naprej, če pa pride do poroke, pa zahteva še 2 od-stotJka Od ženine dote. Če pa žena nič nima, mara plačati on. Stroškov ipa ima po njenem priznanju na leto okoli 100,000 mark.
SAKSER STATE BANK
82 CORTLANDT STREET NEW YORK, N.
posluje vsak delavnik od 8.30 dop. do 6. popoldne.
Za večjo udobnost svojih klijentov, vsak pondeljek do 7.
ure
zvečer.
Poslužujmo se vsi brez izjeme te stare in stanovitne domače banke.
CALIFORNIA Fontana, A. Hochevar Ban Franci aro. Jacob UHbtt
COLORADO Denver, J. Bchutte Pueblo. Peter Colic, A. Salti«. Sail da, Louis CosteUor Walsenburg, if. J. Baynfc.
INDIANA Indianapolis, Lmria "flnfrh
ILLINOIS Aurora, J. Verbicn Chicago. Joseph Bllah, J. Bcvtit Mrs. P. Laurich. Andrew Spillar. Cicero, J. FabiPi. Jolia, A. Anzelc, Mary Bambtci. i. Zaletel, Joseph Hrovat. La Salle, J. Bpellcb. Mascoutah, Frank Auguattn North Chicago. Anton Kobal Springfield, Matija Barboricb. Waukegan. Jože Ze>nc.
KANSAS Olrard, Agnes Moenifc. Kansas City, Frank 2mu.
MARYLAND Steyer, J. Černa. Kltzmlller. Fr. Vodopivee.
MICHIOAN Calumet, M. F. Kobe Detroit, Frank Stular. Ant. 4a-nezich.
MINNESOTA
Chlsholmn, Frank Gome, Frank Pucelj.
Ely, Jos. J. Peehet, Fr Sekula. Eveleth, Louie Ooufte. Gilbert, Louis Vessel Hlbbing, John PovAa Virginia, Freak HrvaUcn MISSOURI
Bt. Louie, A. NabrgoJ. MONTANA Klein, John R. Rom. Roundup. M. M. Panlan Washoe, L. Champa.
NEBRASKA Omaha. P. Bnxtolek.
NEW YORK Oowanda, Karl Bternlaha. Little Fella, Frank Maele.
OHIO
Barberton, Jonn Baiant, Joe Eliti Cleveland, Anton Bobek, Chaa Karlinger, Jacob Resnlk. M^th. Slapnik. Euclid. F. Bajt. Olrard. Anton Nagode. Iioraln, Louis Baiant in J. Kami« Nlles. Frank Kogovftek. Warren, Mra. F. Rachar Youngs town. Anton KlkalJ. OREGON Oregon City, J. Katolar.
PENNSYLVANIA: Ambridge. Frank JakAa.
Bessemer. Mary Hribar Rraddock. J. A. Germ. Bridgeville, W. R. Jakobeck Broughton, Anton Ipavea. Claridge, A. Yerlna

(Cretan je Parnikov
,— Shipping New« ■—
24.	marca: Lafayette, Havre
Statendam. Boulogne eur Mer, Rotterdam
25.	marca;
President Harding, Cherbourg. Hamburg
26.	marca:
Dresden. Cherbourg, Bremen
27.	marca: Majestic, Cherbourg Saturnia. Trst
lie de France, Havre
28.	marca:
Cleveland. Cherbourg. Hamburg Leviathan. Cherbourg Minnetonka, Cherbourg
29.	marca: Baltic, Liverpool
30.	marca:
Europa, Cherbourg. Bremen
31.	marca: Berengaria, v^nerbourg
New Amsterdam. Boulogne fur Mer. Rotterdam
6 DNI PREKO OCEANA
Najkrajša In najbolj ugodna pot za potovanje na ogromnih parnikih:
lie de France 27. marca; 25. aprila
(4.30 P. M.) (1 P. M.) PARIS 10. aprila; 30. aprila
(3.30. P. M.) (6 P. M.)
Najkrajša pot po železnici. Vsakdo Je v po.«ebnl kabini z vsemi modernimi udobn-.stMl. — Pijača in slavna francoska kuhinja. Izredno nizke cene.
VpraSuJte kateregakoli pooblaščenega agenta
^ FRENCH LINE
19 SVATE STREET NEW YORK. N. Y.
SEDEM KNJIG
za
DEDEK JE PRAVIL...: MESIJA
MLADIM SRCEM:
SUNEfiKI INVALID: PARIŠKI ZLATAR
: Knjiga za mladino, ki vsebuje dve ljubki pravljici. — Knjiga je bogato okrašena s slikami
. Razprava verske vsebine, katera je spisal bivši ljub-ljanski knezoškof. To jc cao njegovih najboljših del.
Morda se noben slovenski pisatelj ne zna tako poglo. :biti v otrokovo dušo, kot se zna Ksaver Mesko Knjigo je bogato ilustriral Šasa Šantel.
.Povest za slovensko ljudstvo, v kateri so opisani rax. burljivi doživljaji mladega mornarja.
Skrajno zanimiva zgodovinska povest iz dobe franco, skega kralja Ludovika XIV. Izšla je v treh natisih, kar
snači, da je bilo po nji veliko povpraševanje.
■RAT ITAWflTn ipTTVdVA trrfcT*ra 181 strmni debela ^to » slikami. V nji je natančno BALKANSKO TURŠKA VOJNAonisana vojna, ki je bila predhodnica našega osvoboje-
SLOVENSKO - AMERIKANSKIVsebuje zanimive članke, povesti, zanimivosti, pesmi, KOLEDAR^:-- ■ ■	imtn ""	'
Knjigarna "Glas Naroda"
216 West 18th Street
New York, N. Y.
8
Conemaugh J. Brezovec. V. Ko vanAek Crafton. Pr. Machek. Export, O. Prevlč. Loula Japan* i\t. A 8kerlj.
Parreil, Jerry Okorn. Forest City. Math. Kamin. Oieensburg. Frank Novak. Homer City tu okolico. Prank Ft renchack. Irwin, Bilke Pauahek. Johnstown, John Polanc. Martin Korosheta.	-' T^T
Krr.yn. Ant Tautel] Luzerne, Frank Balloch. Manor. Fr. Demshar. Meadow Lands. J. Koprivtek. Midway John 2ust. Moon P jlq, Pr. Podmlliek Pittsburgh, Z. Jakshe. Vine. Aih J Pogačar Presto, F. B. Demshar. Reading J. Pezdtro. Bteelt^n, A. Hren. Unity Bta. in okoUco. J. Skarl], Fr. Bchlfrer. West Newton. Joseph J o van Willock, J PeterneL
UTAH
Helper. Fr. Rreba. WEST VIROINIA: Williams River, Antoe Irit
WISCONSIN
Milwaukee, Joseph Tratnik it Jos. Koren. Sheboygan. Johr Zorman.
WEST ALUS: Frank Skok. WYOMING
Rock Springs. Louis imucner
Diamondville. Joe Rolich

POZOR
Nekateri nam še vedno pisarijo na naš stari naslov — 82 Cortlandt Street, česar posledica so zamude in v časi se tudi kako pismo izgubi. Naš sedanji naslov je:
"GLAS NARODA 216 West 18th St./ New York, N. Y.
kar naj blagovolijo vsi vpoštevati. Kdor ima še stare zalepke, naj na nji popravi naslov, pre-dno pismo odpošlje.
Uprava.
1.	apri'a:
President Roosevelt. Cherbourg, Hamburg
Deutschland. Cherbourg, Hamburg
2.	aprila:
General von Steuben, Boulogne aur Mer, Bremen
Olpmpic, Cherbourg
Westernland, Cherbourg, Antwerpen
4. aprila:
Alinnekahda, Boulogne 8ur Mer
7.	aprila:
De Grasse, Havre
8.	aprila:
Mauretanla, Cherbourg George Washington, Cherbourg. Bremen
Hremen, Cherbourg. Bremen NfW York, Cherbourg. Hamburg
9.	apri'a:
Stuttgart, Cherbourg, Bremen
10.	aprila: Pari«, Havre
Homeric, Cherbourg Koma, Xapoli, Genova
11.	aprila: Minnewaskft, Cherbourg Lapland, Cherbourg, Antwerpen
14.	aprila:
Vulcania. Tret (IZLET) Aquitania, Cherbourg
15.	aprila: Leviathan Cherbourg America, Cherbourg, Hamburg Euroua. Cherbourg, Bremen Albert Hallin, Cherbourg, Hamburg
16.	aprila:
Berlin, Boulogne »ur Mer, Bremen
17.	aprila: Majestic. Cherbourg
St. Louis, Cherbourg, Hamburg Reliance, Cherbourg, Hamburg Pennland. Cherbourg, Antwerpen
21.	aprila:
Berengaria, Cherbourg Lafayette, Havre
22.	aprila:
President Harding. Cherbourg, Hamburg
Hamburg, Cherbourg, Hamburg
23.	aprila:
Dresden, Cherbourg, Kremen 1 -a Huurdonnais, Havre
24.	aprila:
Olympic, Cherbourg Bremen. Cherbourg. Bremen Stjitendam. Boulogne Sur Mer. Rotterdam
Augustus, Napoll Genova
25.	aprila:
lie de France Havre (IZLET) Minnetonka. Cherbourg
29.	aprila: Mauretania, Cherbourg
President Roosevelt Cherbourg. Hamburg
Deutschland, Cherbourg, Hamburg
30.	aprila: Pari«. Havre
Republic. Cherbourg Hamburg General von Steuben, Boulogne aur Mer. Bremen
KDOR SE NIMA SLOVENSKO-AMERIKANSKI
KOLEDAR
ZA LETO 1931
CENA 50c
Po zanimivem č t i v u presega vse dosedanje.
BLAZNIKOVE
PRATIKE
za leto 1931
CENA 20 CENTOV
Naj naroči, dokler jih imamo še v zalogi.
"GLAS NARODA"
21« W. 18ih Street New York City
KNJIGE VODNIKOVE DRUŽBE
SO RAZPRODANE
Sprejemamo pa članari-nino za bodoče leto.
Članarina znaša »i—
Člani dobe potem knjige po pošti naravnost iz Ljubljane.
Uprava "G. N."