Leto V., štev. 251 LHibffana, petek, 24. oktobra 1924 Poštnina pavšallrana Cena 2 Din Izhaja ob 4 zjutraj. »>■1 1 — Stane mesečno 20-— D ID 0 moxem«tvo 30-— . neobvezno Oglas po tarifo. Uredništvo s Miklošičeva cesta 4t 16/1 Telefon Si 73. Dnevnik za gospodarstvo prosveto in politiko Upravništvo: Ljubljana. Prešernov« ul. št 64 Telet. št 36. Podružnici t Maribor. Karvarska ul. 1 Celje. Aleksandrova e. Račun pri pošta, čekov savodu štev. 11.842. Beograd, 23. oktobra, p. Dopoldne so se vršile v predsedrištvu vlade konference ministrov in uglednih blokaških poslancev. Nervoznost ie postajala vedno večja, ko se je dognalo, da ho Radič že danes javno odgovoril na Davidovičev ultimat Cb 11. je odšei Davidovič v dvor ter je ostal pri kralju eno uro. Kralj je naprosil g. Davidoviča, da mu takoj sporoči Radijev govor. Ko se je vrnil v predsednlštvo vlade, kjer so ga čakali ostal? ministri, so dospele iz Zagreba prve vesti o Radieevem govoru, ki so akoravno zelo nepopolne porazen vtis. napravile skrajna slab utis. Obča konsteinacija pa je nastala, ko ! nova vlada. s>3 je Izvedelo, za besedilo Radičevega govora ln resolucije. Po želji krone je ob 3. popoldne odšel minister Petrovič v dvor ter predložil kralju zagrebška poročilo. Petrovič je ostal pri kralja do Ljubljana, 23. oktobra. Minister notranjih zadev Nastas Petrovič je izdal ukaz velikim županom, da naj zaplenijo vse liste, ki bi objavili besedilo govora Stjepana Radiča na današnji seji »Hrvatskega narodnega zastopstva» v Zagrebu. Ta govor je bila Radideva »zadnja beseda*, od katere je zavisela končna odločitev v rešenju krize. Gosp Ljuba Davidovič ie namreč v smislu svojega predloga kralju zahteval od Radiča v roku treh dni definitiven odgovor na striktna vprašanja, ki bi nedvoumno dokazala pripravljenost HRSS akceptirati temelje našega državnega edinstva. Radič je odgovoril takoj na povsem nedvoumen način. On ni samo potrdil, da je bilo vse to, kar je dosedaj govoril o »sporazumu«, le zvijača in hinavstvo, on ni le potrdil, da je vlado gosp. Davidoviča zlorabljal !e kot sredstvo v dosego svojih prevratnih ciljev, marveč je tudi ponovno dokazal, da je absolutno intransi-genten, v svojih vrtoglavih zamislekih neodjenljiv. Odkrito in jasno je Radič izjavil, da je in ostane veleizclaj-nik, ki smatra za svojo nalogo, razdreti Jugoslavijo. Apodiktično je odklonil. da bi opustil svoje vezi in propagando proti naši državi v inozemstvu, odklonil, da bi hotel nehati z destruktivnim rovarenjem v notranjosti naše države, zato pa tudi odbil poziv, da naj pride sam v Beograd in da naj osebno prevzame odgovornost za parlamentarno in vladno delo HRSS in »sporazuma škega» bloka. In ne samo to! Radič je danes slovesno napovedal vojno lastni domovini in zagrozil, da bo s pomočjo boljševiške Moskve razdejal Jugoslavijo in etabliral svojo neodvisno mirotvorno republiko. Radidev odgovor na Davidovidev ultimatum je vplival na vladne kroge tako porazno, da je vlada smatrala za potTebno, izdati poseben komunike, v katerem naznanja, da je akcija »spo-razumaškega« bloka propadla, razven tega pa je še minister policije bil pri-moran, izdati proti Radiču najostrej-6e odredbe. Tako je danes situacija mahoma razčiščena in zopet se vračamo tja nazaj, kjer smo stali v juliju, predno se je začel nesrečni eksperiment z vlado federalističnih in avtonomističnih blo-kašev. Za nepoučene in politično naivne ljudi je morda ta eksperiment bil dobra šola, nikakor pa ne za državo in ljudstvo. Trebalo je le še malo časa in prevratni elementi bi motril najres-neje ogrožati sam obstoj naše države. Mi smo zadnje mesece velikokrat po- Je 20SP- Davidovič včeraj dobil mic-ijo udarjali, da bi najiskreneje pozdravljali, M razčiščenje odnosa jev HRSS napram ako bi se g. Davidoviču posrečilo dove- državi. Stvar je v resnici ta. da je g. sti Radiča na pravo pot, četudi smo Davidovič predložil kroni, naj še po-vztra.ali pri prepričaniu, da je tak poskus čaka z ukrepi glede rešitve krize, ker z Radičem Sislfovo delo. Nas ni niti naj- je on (Davidovič) pripravljen staviti manj motilo, da smo bili izpostavljeni Stjepanu Radiču ultimatum glede od-grdim napadom in očitkom radi taktike, nošajev HRSS napram državi, ki smo jo zavzeli v vprašanju našega I Davidovič je zaeno obljubil, da bo notranje-političnega spora. In še danes, predvidoma do petka zvečer ali pa do ko je prišel z žalostnim krahom sporazu- sobote dobil R .-ulice v odgovor ter nato maške politike, za vse nacionaliste kar poročal vladarju, se tiče vprašanja taktike, popolno zado- | Kralj je v želji, da ne ostane neiz-ščenje. lahko rečemo, da bi nam bilo rabljena nobena prilika, ki bi Radiču ljubše da bi naša teza ne zmagala, ako omogočila [»ovratek k realni politiki, bi se pritegnilo Radiča k pozitivnemu in pristal na Davidovidev predlog ter je konstruktivnemu delu za jedinstveno Ju- tudi odobril, da stavi Davidovič Stje-goslavijo. Na tem stališču tudi ničesar panu Radidu sledeče zahteve s pro- li Z/ zastopnika suverenega hrvatskega na- 'sredno upliva na sklepe parlamenta v ® roda in Ru;ija bo držala dano mu be- obče in na volitev predsedstva posebej seda. ako bodo Srbi ogrožali hrvatsko ter da kakorkoli skuša težišče javneg« nacijnnnlno državno eksistenco. Isto življenja preložiti izven parlamenta od. 003 mm BLOK IZ NADALJNIH KOMBINACIJ IZKLJUČEN. - MORALA KLERIKALCEV. aGovor Stjepana Radiča, čeprav izvojevali svojo popolno državno samostojnost. Zahtevo, da pride sam v Beograd, položi prisego in prevzame poli tiči m . celot, kakor tudi RadičodkIanja,z moti. | zastopstvo tako, kakor^ ustavni faktor absolutistični režim. 2.) Aktivno sodelovanje drugega ustav nega faktorja v reševanju vladne in par« larocntarnc krize shvača naše narodno se ni znan v svoji resolucija njegove stranke sta na« ... , . pravila mučen vtis na vse politične fla JP "vljenje kroge, ki odkritosrčno žele sporaz« hrvatskega naroda in hrvatske države.« uma med Srbi. Hrvati in Slovenci. Po ponovnih ostrili grožnjah kroni Po tem govoru in resoluciji HRSS, in monarhiji, proglaša končno Radič kakor tudi po razmotrivanju o na« volitve kot edini izhod ter zahteva, da daljnem zadržanju ožjega bloka, se se vodstvo volitev izroči koncentra- je položaj bloka zelo poslabšal. Iz« ciji bloka Ra lica in enotra dela radi- gledi za kombinacijo z blokom so kalov brez Pašiča in Pribičevida. Če s* minimalnih. Komunike je v krogih blo^a napravi Smatra se, da bo v soboto imenovana to ne zgodi, pravi, potem bo monarhija I propadla. Zrušili da jo bodo Srbi. toda | tudi Hrvati da ne bodo mirno trle 'dali . . . J Prodstoječo navedbe dajejo le vse ibino Radidevih izvajanj. me>'.tem ko je | doslovni tekst tako brezmejno nesra-jmen in pcln strastnega sovraštva proti j kralju in državi, da je reprodukcija RAZKROJ V VRSTAH OŽJEGA BLOKA. Davidovidev klub pred usodnimi poročno. reirovK te osiai pri Kraijn ao odločitvami- . , - _PTnn(Tnxa 4. ter se je nato vidno razburjen podal Beograd, 23. oktobra, P. V bloku i®, S^p0 R^čeTem f k^zeiti * bila <=eh k «r. Davidoviču. Ob 5. te bil ponovno nastala popolna zmešnjava in reči se m o- HR^ n ekin^-. in nre^Ktvo lR^ re, da se nahaja vse v razkroju. Situa- HR.'sf prekinjena in predsedstvo HKbto cija je v rokah nacijonalne koalicije. 'delalo resolucijo, katera se v obu- Najresnejši je položaj v Dav idovičevem kakor Je za ob-'avo dovoljena, gla«; misli, da se samo z njegovim pogaja« *jiem v javne posle da od naroda odklo« niti največja opasnost Nikakor pa ne razumemo, da se to dogaja v času, ko bi trije po parlamentarni vladi in parlamcn« tarni večini obtoženi ministri moraii biti izrnčeni sodišču radi korupcije: ves naj rod mora po tem dobiti vtis, da je ko« rupcija pod najvišjo zaščito. 3.) Konccntracijsko vlado vseh parla« mentamih strank — ob izključitvi obto« ženih raa;kalskih ministrov in njihove okolico, ki jc z obtožbo v zvezi, ter klu« ba samostojnih demokratov, ki krvavo nasilje pojmujejo kot najuspešneše sred« stvo za reševanje hrvatskega vprašanja, — smatramo za edini ustavni ia parla« mentarni izhod iz krize ssmo tedaj, ako v avdijenet, h kateri je bil pozneje klican tudi g. Davidovič. Ministra sta skupno zapustila dvor, nakar je g. Davidovič poklical k Sebi načelnika vladniih skupin ter nekatere odličnejše blokaške poslance. Na konferenci, pri kateri je prišlo do zelo mučnih medsebojnih cčitanj, je bilo konstatirano, da je smatrati kombinacije z blokom za izključene. Sklenjeno je bilo nadalje, da se naj zabrani objava besedila Radičevega govora, kar je minister Petrovič izvršil s posebno okrožnico na velike župane. Zveze tkzv. ožjega bloka z Radičem brez ozira na odredbo notranjega mini- ^ tej vi2£>.; takoj poveri proveoba svo« hodnih volitev ter se s tem pred naro« dom in svetom prizna tudi v praksi na« čelo narodne suverenosti, r.a kateri edi« no lahko temelji celotna naša državna klubu, ki je jutri sklican na izredno sejo. Močna skupina poslancev odločno zahteva, da Davidovičev klub takoj prekine zvezo s federalisti ter odkrito priznava, RESOLUCIJA HRSS. Hrvatsko narodno zastopstvo na svoji 1 izredni seji v Zagrebu, dne 23. oktobra !da je bila politika Svetozarja Pribičevi>°^,sno zaključuje povodom sedanje ča edino pravdna. Ti poslanci napoved u-:vladnc in Parlfmcntarne knzs' ureditev. VLADA ODREDILA ARETACIJO , ST.I- RADICA? Becgrnd, 23. oktobra, p. Zvečer se ie raznesla govorica, da la minister notranji Ii del odredil aretacijo Stjepana Radiča 1.) Najostreje obsoja vsak poskus, da j radi njegovega današnjega govora. Vest jejo za slučaj, da ostanejo v manjšini, izstop iz Davidovičevega kluba in pristop. drugi ustavni faktor posredno ali nepo« I pa ni potrjena k samostojnim demokratom. Klerikalci so že popoldne iskali stikov z radikali ter izjavljajo, da bi bili pripravljeni sodelovati v vladi pod vodstvom na- Grško-turška nanetost Atene, 23. oktobra, j. Javno mnenje na I Volitve v Aagrlip Pariz. 23. oktobra, s. javlja b je smatrati za prekinjene. Značilno je, rodne koalicije Nacijonalni blok. ki je Grškem':e vsIed postopanja turške vlade Londona, da ie izjavil nelri' funkcijami da SO klerikalci, ki SO vezani Z Radičem : nnnnlnnmn snlidnrpn in nn«i>m pnntnpcra i - - i - .....- ■ še v posebnem federalističnem bloku, se« daj, ko zveza z njim ni več oportuna, se popolnoma solidarizirali z naziranjem, da treba z Radičem prekiniti ter so inicia« tivno sodelovali pri izdelavi komunikeja, kateri je bil nocoj objavljen iz ministr« popolnoma solidaren in povsem enotnega nazora na nadaljnji razvoj dogodkov, bo o teh ponudbah razmotrival tekom jutrišnjega dneva. Danes popoldne in zvečer so se vršile J^vil 8e je ^ predIog, da naj bi se skega predsedništva, — Ta komunike se na katerih so se ugotovile vse potrebne glasi: Davidovičev ultimatum Radiču proti Grkom v Carigradu stalno razbur- glavnega stana delavske stranke, da si je jeno. Merodajni politični krogi so sprožili | stavila delavska stranka nalogo uničiti It v zvezi s tem celo vrsto vprašanj, o ka- beralce in ustvariti zopet sistem dveb terih pa še ni prišlo do nikake rešitve.1 strank. Pojavil se je celo predlog, da naj bi se; Na nekem volilnem zborovanju so ko P™_ ,.ko?_ „_Zf.S!°Pjmk°,;._"d.1; Grke, ki so bili iz Carigrada izgnani, munisti govornico lady Astor s sistema- - sploh ne sprejelo ter obtožilo turško vla- tieno obstrukcijo ovirali v govoru in >' do radi kršenja določb lausannske mirov-1 izropali avtomobil, ne pogodbe. Sovražno razpoloženje proti Turčiji se med prebivalstvom stalno širi. kalne stranke in samostojnih demokratov. | podrobnosti. KAJ JE ZAHTEVAL DAVIDOVIČ OD HRSS- — RADIČ .JE ŠE PRED POTEKOM ROKA PRESEKAL NADALJNA POGAJANJA- Beograd, 23. oktobra, p. Danes je precej pojasnjeno ozadje govorice, da izpremenlti ne more dejstvo, da je de- šnjo. da najkasneje do [>etka definitiv bacle Davidcvičeve akcije tako popoln, no odgovori: da ga vlada, ki je nacijonalnemu bloku | 1-) HRSS se odreče svoji aktivni re-očitala sovraštvo proti sporazumu, ker j publikanskj propagandi ter se postavi ni hotel slediti n enemu brezvestno lahko- odkrito na osnov0 vej avne ustavne miselnemu eksperimentu, potrjuje v po- ureditve, pri čemur ji ostane neprikraj-sebnem komunikeju. V zadoščenje nam je šano le, da smo stali neomajno na stališču, da Je treba, predno je mogoče nadaljevati akcijo za »sporazum«, zahtevati od Radiča garancij. Danes se vidi kako potrebna hi umestna je bila ta zahteva ncle zato, da se je ž njo Radiča do golega razkrinkalo, marveč zlasti z ozirom na ogrožene državne In nacionalne interese. Za doslednost in moralno kakovost blo- ustave v okviru narodnega in državnega edinstva. Italij ansko-belgi j ske zaroke Lord Parmoor je imel v Troudu velik govor, v katerem je izjavil, da značijo ženevski sklepi o razorožitvi prvi korak k udejstvitvi mednarodnega miru. Lndus'.*ij-ski narod, kakor so Angleži, ne more zopet pridobiti pravega življenja in preji njega blagostanja, dokler se vprašanj« miru definitivno ne reši. Rim, 23. oktobra, a. Kakor je italijansko časopisje že ponovno poročalo, a ven-2.) HRSS izstopi oficijelno iz boljše- dar ni bilo oficijelno znano, se sedaj iz1-. ... , , . .. , viške seljaške internacijonale, prekine zanesljivega vira doznava, da je popolno-: Volilna 001*03 V AUJCrikl svoje zveze s sovjetsko vlado ter z ma gotova stvar, da se vršita ua dan kra- Newvork 23 oktobra s Volilni bo. S°kLnStaVl SVVr-eg? -jstnega dne, t j. U. -vembra! J^ ^c do dne ostre^ Na ^ 1 ™ ™ oiivnvnr ' "a'>l^skep prestolona- £ Jzborovanjtl jc delavski predse*«« nn^ v " ^ s ednika Umberta z belgijsko prmc^.njo kj kandldat Liat0r La Folette dolžil nost za svoje sodelovanje v parlamen- Marijo Josč ter belgijskega prestolona- _redscdn:ka Coolidcea ker ie Franciii tu. odnosno parlamentarni večini. Zato slednika Leopolda z italijansko prince- J je treba, da njen predsednik Radič pri- zinjo Mafaldo. Časopisje naglaša, da je de v Beograd ter položi prisego kot belgijska princezinja najbogatejša evrop-poslanec in prevzame osebno vodstvo ska princezinja, ker podeduje po starem svo«e politike v vladi in parlamentu. | očetu Leopoldu II. velikanska posestva v Gosp. Davidovič je ta ultimatum še Kongu ter po svoji stari teti bivši meksi-včerai sporočil podpredsedniku HRSS j kanskj cesarici Sarloti vse njeno imetje drju. Mačku ter so bile dotične točke j u, posebno številne dragulje, r-iudarja tudi pismeno fiksirane. Dr. Maček je sei da sta te dve zvezi zelo všič zlnsti Vabil naprošen. da odda ultimatum Radi- tikanu in da se je papež Pij XI. jako za-ču. Že tek^m včerajšnjega dne so se dovoljivo izrazil glede obeh zarok napram vršili mod Bežigradom in Zagrebom te- i belgijski kraljevski dvojici, ko ea je lcfonski razgovori, ki so pokazali, da obiskala, ni uoati na ugoden odgovor. SienkZew:czevi ostanki , in drugim državam obljubil črtanje dot ! gov. Govornik je zahteval, da poda dn žavni tajnik Hughes pojasnila o razgo« vorih, ki jih je imel glede dolgov ni kon« ferencah v Londonu in Parizu. Ostro je napadal Francijo, češ da zavlačuje od« plačilo dolgov, dočim na drugi strani ii. nancira vojaške oborožitve Poljske Če» škoslovaške in Rumunije. Predno so se mogle izvršiti na daljne intervencije v Zagrebu, je Radič za danes sklical svoje poslance ter orese-kal situacijo. pravo delovati za spremembo Kako ie Radie porušil zadire mostove SENZACIJONALNE SLUŽBENE IZ J 4 VE PREDSEDNIKA HRSS - R\-DIC GROZI Z INTERVENCIJO SOVJETSKE RUSI IE — ODKi \NJA VSAKO POPUŠČANJE. - SILNO OSTRI N\PADI NA KRONO- — REZOLUCIJA HRSS-Zagreb, 23. oktobra, r. Radič je za za drtifro taktiko ter je hotel TTrvafe danes dopoldne sklical sejo svojih po- z zvijačami spraviti na led. Davidovi- Pragi Praga, 23 oktobra, j. Danes ob pol 12. ponoči je z dunajskim brzovlakom prispelo semkaj truplo poljskega pesnika H. Slcnkievvicza. Na kolodvoru so voz počakale oblasti ter poljska kolonija. Javna poslopja so izonesila zastave na pol droga. Prevoz na Poljsko se nadaljuje .ntri. SESTANKA MUSSOLINI-MARINKOViC NE Ba Rim. 23. oktobra, a. Z ozirom na ministrsko krizo v Beogradu je sestanek ministrskega predsednika Mussolinija z jugoslovanskim zunanjim ministrom dr Marinkovičcm. ki bi se bil moral te dni vršiti v Benetkah, sporazumno med obe-ma vladama odložen na poznejši čas. Id se bo šele določil. BELGIJA IN VSTOP NEMČIJE V ZVEZO NARODOV. Bruselj. 23 oktobra, j. Po vesti b Bruslja je bil belgijski odgovor na nem- P™*!™ iko noto glede vstopa v Zvezo narodo. bili d n n esnr vi kisoRa d iča zapustili' To ! tako_ ofenziven je vdal Le Nastas Petrovid bi bil mor- ebni po)jskc knl(mjje , poslan;kom na . "L ! • L , , F I Proti državi m kralju, da je minister da imel kora.ižo se upreti, zato pa j„,u Dodall na Franc Jo^fov kolodvor. več tudi steber ožjega federalističnega i bloka ter kot tak intimus g. Radiča, ki je bržčas igral še ulogo njegovega inštruktorja v politiki nasilja in izsiljeva- upreti. zato pa {c]u poda|, na pranc j0*cfov kolodvor, mu bo hrvatski narod pri volitvah dal kjer s0 svejano pozdravih" truplo, odlično kandidaturo. 1 velja zlasti za naše klerikalce, ki so se notranjih jzdal nalfKr. da se konfi-radl hvalili da je njihov voditelj dr. Ko- pdrajo wj ,isti ki bi ,,osi0VTin prioh rosec oče Davidovičevega bloka Dr. Ko- eni ni<5!rove izpade. 7.-11 o je mo-očr .i^- ^L.i " !0,^ ! naznačiti le vsebino Radidevega govo ra in pa objaviti re>soluci'o HRSS v onem besedilu, ki je za objavo dovoli jeno. ______ . , I Uvodoma je Radid poudarjal, da jc,izvolitev radikala Jovanovida za pred- cialni poslanec Tronski ln vsa redakcija " .'^"^f0 Somafaei na,k""' vladar zato imenoval Davidovidev., sednika narodne skupščine. »Mi smo je zaprosila za odpust .enih. četudi so mislili, da njihove vlade J vlado ker je bn na Pa5i(,a jez^n. Ime- zahtevali Vojo Veljkovida. ki je edi- Ra lid ie nato odločno odklonil sporazum nred volitvami. Ta zahteva je le v srbskem interesu. Napadel je prošnje za sprejem Nemčija ne sme opro miti z nikakimi pogoji. NASELJEVANJE ŽIDOV V PALESTINI Jeruzalem. 23. oktobra, j. 2ldovsk« naseljevanje v Palestini se stalno množi IZ POLJSKEGA NOVINSTVA. Varšava, 23. oktobra, j. List Padarev-«dvor». češ. da narod tam ne" pomenja skega, »Recz poszpoiito. je kupil Kor-jPo prihodu cionistične eksekutive je do-nič. Ostro graja, da je blok pristal na fanty. Olavni urednik lista krščansko-so- j spelo mesca avgusta 2570 in mesca sep. ~ " ' .... tembl.a 2775 priseljencev, tor j v vsakem mescu več kot v celem letu 1919. V ži- nikdar ne bo konec, in so se morali celo ponižati, da so se začeli z največjim usi- novanje se ie izvršilo s pripombo, da1 ni srbski gospod, kateri gre na dvor je Davidoviceva vlada le provizorna,; zravnan in ne zsrrbl^en » Hrvatski na- .j. , , , ,...., r uavuravii-eva ria'ia ip >ruv iiui ua. , ira viiau in rif /.smrni » iiivuiv-m ho- C0? T koaliciji, ka- kar pa jp Davidovi6 svoji; zavPzni. rod ne m8ra drwc poIiffke neg0 8vo. _________________________ Z j I" f č,1 pr.evzetno 1ZK1,U_ kom zamolčal. Obširno ie nato Radid io dosednrjo. ki je izražena v progra- ster Bečka namerava, kakor poročajo ne- cevaii od vsake kombinacije. . . .'_____. ,____r______' • r_ ' t,..—.- n... .. SPREMEMBA V ČEŠKEM FINANČNEM MINISTRSTVU? Praga, 23. oktobra, j. Finančni mini- ii fantaziral o intrigah »dvorske kama-:mu HRSS. Od nas zahtevajo, da se kateri listi, v prihodnjih dneh odstopiti, rile*, katere namen da je, dati Srbi>m odrečemo sel jaški internacijonali in re-vso moč v roke, druge pa postaviri : publikanstvu. Zaman. Radid poudarja, izven zakona! Ljuba Jovanovič je bil1 da so ga v inozemstvu priznali kot dovskih krogih so radi gostega naselje, van a precej v skrbeh, ker se boje brez. poselnosti. PREVOZ TRUPLA LEONA XIII. Rim, 23. oktobra, i. Sinoči v poznlt Na njegovo mesto bo stepil ba;e bivši urah je bilo prepeljano truplo papeža ' finančni minister dr. Engliš, ravnotako, Leona XIII. iz cerkve sv. Petra v Lat» narodni demokrat brnske smeri. ran. Prevoz je ostal strogo tajen. Cičerinov ekspoze Te dni je imel čičerin, ljudski komisar za vnanje zadeve, velik ekspoze pred izvršilnim kongresom Unije so-cijalistiČnih sovjetskih republik o mednarodni situaciji. V preteklem letu, je dejal čičerin, sta Curzon in Poincare vodila sistematično agresivno politiko napram so-vjetom, letos je del sil priznal sovjetsko Unijo in upamo, da se normalni odnošaji obnovijo v kratkem tudi s Francijo. Poudarja pa še enkrat, da more biti govora le o brezpogojnem priznanju, brez koncesij v zadevi dolgov. Kar se tiče diplomatičnih obnov z Madžarsko, izjavlja čičerin, da ne obstoja nikaka vojaška pogodba, ka- j kor se je pisalo po Evropi, niti s to, niti s kako drugo državo. Kot neugoden dogodek za sovjetsko politiko je navedel Čičerin padec delavske vlade na, Angleškem, zlasti ker je nedvomno, da je Macdonald padel v veliki meri baš vsled sklepa sovjetsko-angleške pogodbe. V vrsto pasiv za Rusijo navaja Čičerin ofenzivo svetov-( nih imperijalistov zoper sovjetsko Unijo, osobito pa mahinacije nekaterih gospodarskih in političnih skupin v za-padni Evropi zoper Rusijo. V to vrsto spadajo tudi homatije v Gruziji. Vendarle konštatira Čičerin, da ako se pretehtajo pazljivo aktiva in pasiva sovjetske politike, je treba priznati postopno naraščanje sile Unije socialističnih sovjetskih republik. V ostalem je čičerin dejal, da Da-vvesov reparacijsM načrt močno ogroža politično neodvisnost Nemčije, na--od 8u;sij.o.:i m ajbjpiz.1.1 onpoSn rsnu-n sledice sovjetsko - angleške pogodb? za obe strani. Naposled je izrazil mnenje,- da bo tudi Japonska uvidela velike koristi, ki bi jej potekle iz stične pogodbe s sovjetsko vlado, vendar je pri tem naglalal, da se Rusija ne more odpovedati svojih pravic do vseh naravnih bogastev, bm izjeme, v severni polovici otoka Sahalina,_ In h koncu je Čičerin izrazil simpatije sovjetske vlade mlademu orijentu ter podčrtal mednarodno važnost kitajsko-sovietskega prijateljstva. Ekspoze Cičerinov je precej medel; fakta, da so ga priznale nekatere države, med njimi Anglija, niti ne podčrtava premočno. Očividno je, da se zaveda, kako težko tehta proti formalnemu uspehu pravnega priznanja dejstvo, da se najmočnejše angleške finančne družbe pasivno zadržujejo napram rusko - angleški pogodbi, alj pa čelo izrecno nasprotujejo vsakršnim ekonomskim stikom z Rusijo, čičerin molči o Ameriki, toda dejstvo, da je ameriška Unija najtrdovratnejši nasprotnik sovjetske vlade, odtehta marsikaj, zlasti danes, ko se je težišče denarne moči iz Evrope prestavilo čez Atlantski ocean. Japonska ne more biti nadomestilo za Ameriko, ne glede na to, da ima čičerin v tem oziru pokazati le na — nade. Prijateljstvo z mladim orijentom je problematične vrednosti, ker je orijentski svet v Kitajski y in Indiji še daleč od tega, da bi mo-gel predstavljati pozitivne činitelje. Sovjetska Rusija je pokazala, da more obstojati tudi brez prijateljstva in pomoči svetovnega kapitala. Prav i tako je svet pokazal, da more obstojati brez sovjetskega ekonomskega in T političnega sodelovanja, dasi se njego-'; va konsolidacija ne more dovršiti v S zaželjenem tempu. Toda prav tako «tudi notranja konsolidacija v Rusiji ne more napredovati brez pomoči od zunaj. Cičerinov govor prav krepko - potrjuje to konštataeijo. Dva svetova si stojita nasproti-z nezaupanjem in r- kljub medsebojnemu priznanju se fak .Hična razdalja med njima pi zmanjšala. Po čičerinovem govoru se je razvila živahna in dolga vnanjepolitična debata, ki se je sukala največ okrog ru-sko-angleške pogodbe; nekateri govorniki so se izrekali proti nji, izražajoč zlasti nezadovoljstvo s prevelikimi koncesijami, ki so se dovolile Angležem, — drugi so jo zagovarjali. Cičerinov namestnik Litvinov sam pa je naposled naglasih da se ta pogodba sedaj še ne bo predložila kongresu v ratifikacijo, ker da morejo nastopiti momenti, ki bi govorili proti koristnosti ratifikacije — mislil je očividno na negotov izid angleških volitev. Mnogo interesa ntnejši pa je za nas oni del debate, ki se nanaša na Češkoslovaško. Srednjeevropskih držav razen Madžarske namreč čičerin sploh ni omenil v svojem govoru, kar ni zadovoljilo Skripnikova, člana ukrajinske vlade, ki je med drugim izjavil: Mirovna pogodba st. jrermain^ka je dodelila Podkarpatsko Rusijo Češkoslovaški. Mi, ki pravno sploh še nismo priznali Češkoslovaške, tudi te dodelitve nismo priznali; ako pa jo je priznala antanta, ima to za nas prav isti pomen, kakor priznanje protokola glede Besara-bije s strani antantnih ve- ' Na pomenljivo izjavo SKnrnricova je čičerin sicer * odgovoril, češ, da Beneš in Masarvk od 1. 1910. neprestano čakata na neko novo Rusijo, ki naj stopi na mesto sedanje in podpirata vrsto mladih ljudi, ki naj dado Rusiji novo inteligenco. Glede Podkarpatsko Rusija pa čičerin ni rekel ničesar, kot odgovor n.? besedo Skripnikova pa se ilhko smatra govor Litvinova, Čieeri-novega namestnika, ki je dejal, da prav tako kot sovjetska Rusija ne želi- da se tuje države vmešavajo v njene notranje zadeve, se tudi sovjetska vlada ne misli vmešavati v tuje zadeve. Prav tako je Litvinov izjavil, da sovjetska vlada priznava pravico samoodločbe narodov, da pa prepušča ta vprašanja v tujih državah direktnim rešitvah v dotičnih državah samih. Na podlagi teh pomembnih izjav bi bilo sklepati, da obstoja med ruskimi vladnimi funkcijonarji, osobito med Ukrajinci, nagnenje, po vzgledu bes-arabskega vprašanja obravnavati tudi problem maloruskih zemelj v Češkoslovaški (— in seveda v Poljski —) kot odjnt nacijonalni problem, da pa na odločilnih moskovskih vladnih mestih sedaj ne mislijo načeti tega vprašanja tako radikalno. Stvar je tudi razumljiva; dokler obstoja sedanja rusko - poljska meja, vprašanje Podkar-patske Rusije sploh ae morr tvoriti med Moskvo in Prage rasnega političnega problema. Volilni boj v Nemčiji Berlin, 21. oktobra. Reichstag je bil včeraj razpuščen. Raz« pustitveni dekret državnega pr^dsedrvka Eberta pravi, da zato, ker sedanj« vla« da ni bila več delazmožna in se ni po« srečilo razširjenje kabineta na podlagi dosedanje zunanje in notranje politike. Ta stavek zveni prav milo, vendar ne prikrije dejstva, da je bila Nemčija rtid--nji mesec v težki preizkušnji. Vse mo« goče tajne in javne sile so bile na delu, da zaokrenejo nemško politiko v skraj« no desnico. Meščanski blok, ki 90 se s tako vnemo zanj potegovali gospodje Scholz, Stresemann in vodja desnih cen« trumašev Stegervvald, bi s pritegnitvijo nemških nacionalcev ne pomenil nič več nič manj kot obnovljen Kappov puč pod krinko parlamentarizma. Kakšne načrte so gojili nemški nacionalci, se vidi po osebah, ki so jih hoteli vtihotapiti v ka« binet Znani Hergt naj bi bil podkance« lar, notranji minister bi postal v. Gayl, nekronani kralj vzhodne Pruske in vod« ja Heimatbunda, prometno ministrstvo bi prevzel rudniški ravnatelj posL Leopold. To so sami predstavniki najčistej? še reakcije. Predsednik bavarske vlaue dr. Held je izdal nemško « nacionalne namene na zborovanju kmečke zveze v Tuntenhausenu, češ da bodo poklicali kralja, ko pride ura... Najprej bavar« skega kralja, potem pa še nemškega ce« sarja. Razpust parlamenta je to «uro» malo odgodil in demokratski stranki, levemu krilu centra in ne v zadnji vrsti držav« nemu predsedniku Ebertu (ki je socia« list) je zahvaliti, da se Nemčija ni spu« stila v nepopravljivo avanturo. Razpuščeni parlament, ki so ga imeno« vali »inflacijska zbornica« je bil po svo« ji sestavi tak, da ni iz njega mogla iziti nobena trdna vlada. Srednje stranke so bile oslabljene, dočim so desni in levi radikalci tako narastli, da so skoro do« segali polovico. Pri volitvah 4. maja so namreč dobili poslancev glasov Hitlerjevi , 32 1,924.000 nem. nacionalci 106 5,719.000 komunisti ' 62 3.746.000 ljudska stranka 44 2,700.000 ccntrum 65 3,921.000 bavarska ljud. stranka 16 946.000 gospodarska strank* 15 1,265.000 nemški socialci 4 337.000 demokrati 28 1,658.000 socialni demokrati 100 6,014.372 Naloga novih volitev je, da razčistijo položaj in prinesejo jasnejšo sliko o raz položenju in volji nemškega naroda. Volilni boj se je že začel. Že njega začetki kažejo, da se borita med seboj dva glavna tabora, zastopana po dveh najmočnejših strankah, socialdemokratih in nacionalistih. Na eni strani stoji re« publika, na drugi monarhija. Na eni de« mokracija, na drugi reakcija. Tu ideja miru, tam revanžna vojna. Nemški na« rod bo izbiral. Danes so se pojavili že prvi volilni manifestu Nemškonacionaini proglas pra vi, da ima novi parlament nalogo pre« magati nezmožni parlamentarizem, oči« stiti javno življenje, pregnati duh izpol« njevanja (verzajske pogodbe in london« skega pakta), ki plazi pred inozemstvom s svojim sramotnim pacifizmom. Ustva* riti mora Nemčijo, prosto Judov in fran« coske oblasti, prosto parlamentarnih čen« čarij in demokratske kapitalistične vla« de. Proglas končuje: Naša stranka osta« ne monarhistična, ljudska, krščanska in socialna. Naša zastava je črno«belo«rdeča Tako govore predstavniki veleposest« va in težke industrije. Stresemannova ljudska stranka ostro nastopa proti demokratom in zagovarja idejo meščanskega bloka. Centrum se zaenkrat še oprezno izra« ža za politiko srednje linije. Socialisti nc govore toliko o ncopustljivcm razred« nem boju kot o varstvu republike, ki jo ogroža monarhistična restavracija. Demokratsko volilno geslo je> ustva« ritev republikanskega bloka. Demokrati zelo ostro napadajo ljudsko stranko, ki je zajadrala povsem v reakcijo. O volilnih izgledih s tudi že ugiblje. Predvsem se pričakuje polom obeh skrajnih strank, komunistov in Hitlerjevih fašistov, ker sta obe ti stranki v notranjem razsulu. Hitlerjanske fraze so obrabljene, komunisti pa so po nalogu iz Moskve vrgli strankino vodstvo in si postavili na čelo cisto nove in nezmožne ljudi. Razkol med njimi je popoln. Računa se, da se bodo j socijr-lni demokratje ojačili pri komuni-; slični zapuščini in napredovali za 25 do i 30 mandatov. Tako bi komunisti ohranili komaj polovico svojega kontingenta. Tndi j Hitlerjevci bi po tem računu rešili kveč-' jemu kakih 15 mandatov. Nacijonalci ne bodo nazadovali mnogo, ker bodo izgubo enega dela svojih dose- ! danjih volilcev nadomestili z begunci iz Hitler-Ludendorffovega tabora. Verjetno pa je, da jih bodo socijalni demokratje potisnili s prvega na drugo mesto v parlamentu. Centrum bržkone ostane štacijonaren, dočim se splošno meni, da bo Stresemannova ljudska stranka napredovala in se vrnila s kakimi 60 mandati v parlament. Demokratska 6tranka, ki je vodila ves čas jako dosledno politiko, se žalibog nahaja v krizi. 7 znanih parlamentarcev namerava izstopiti iz stranke, ker se kot pristaši ideje meščanskega bloka ne strinjajo z dosledno demokratično in republikansko politiko strankinega vodstva. Težava je tudi v tem, da demokratska stranka nima denarja in se v tem oziru ne more meriti z velikanskimi volilnimi fondi desnice, zastopnice težke industrije. Res je sicer, da imajo demokrati najboljše in največje časopise v Nemčiji, toda srednje in manjše provincijalne liste je v zadnjih letih sistematično pokupila težka industrija in jih vpregla v svoj voz. Navzlic temu se zdi, di bodo demokrati ohranili vsaj svoje posestno stanje, če se celo ne ojačijo za kakih 5 do 6 mandatov. Glavna opora njihova in tudi socijalnih demokratov je <čmo-rdeče-zlata> republikanska zveza, ki šteje *edaj 3e čez tri milijone članov. Ce bo izid volitev potrCil 'a prerokovanja, bo situacija v parlamentu še vedno težavna. Vlada cvelike koalicije* bi sicer razpolagala z zadostno ve*ino, če bi jo podpirali poleg socijalistov tudi poslanci nemške ljudske "rtr^nke. Toda Stresemannova stranka se je tako krepko zagrizla v idejo meščanskega bloka in zveze z nacijonalci, da je up na njeno streznjeaje majhon. Saj je dr. P***semann 5e tik pred razpustom zbomiee obljubil dr. M..r-xu, da ga bo njegova stranka kandidirala za predsednika republike pro!i Ebertu, če vzame reakcijonarje iz Tirpitzovoga tabora v vlado . . , Gotovo je, da m bo skušala najprej sestaviti vlada sredine. Toda, če so nacijonalci vrnejo močni in Ee jih ljudska stranka ne zapvsti, se desničarska vlaia ne bo dala več preprečiti. Ona pa bi značila popoln -/reobrat v nemški politiki. Evropa bi bila zopet vržena v vrtince večnih 6pletk in vojne nevarnosti. Ozračje bi se napolnil z eksplozivnimi snovmi. To uvidsva zlasti sedanja vlada na Francoskem, zato hiti z evakuicijo VVestfalske in Poruhrja. S tem upa nemški reakciji odvzeti glavni <šla-ger> in pripomoči republikanss'm in demokratičnim strankam do volilnega uspeha. Politične beležke 4- Opazovanje hi čast- »Slovenčev* opazovalec med brzojavkami zadnje čase opaža, da sta se jasno izkristalizirala dva tabora: tabor veličastne parlamentarne večine in tabor korupcije, nepoštenosti in protekcije. Slovenci In Hrvati — pravi nato opazovalec — smo lahko ponosni na svoje parlamentarno zastopstvo. Ono je celokupno v prvem taboru razen Reisner-ja, ki zvesto služi naklepom Pribičeviča, in dr. Žerjava, ki je ves čas krize v Beogradu in se najaktivnejše udeležuje sej štaba, ki ga tvorijo kakor znano Pašič, Markovič, Kojič, Janič, Jankovič in Pribičevič s svojimi uskoki. Tako stanje je slovenskemu, hrvatskemu in srbskemu ljudstvu v veliko čast Diplomatski in dru gi opazovalcK!) borze iz kulturnega(l) inozemstva dajejo v tem zmislu javne in odkrite izjave... Čast, o čast, o kaka čast za nas in za opazovalce! Da nam ne bo kdo odrekal rodoljubja, povzemamo to izvrstno opazovanje doslovno in brez komentarja. Saj drugače pa itak vemo, kako je. + Tigri se že zopet pripravljajo na r/ovea/e. Takoj, ko so bili tigri z demi-sijo Davidovičeve vlade potisnjeni proč od korit, so izpremenlli svojo nrav. Dočim so bili tri mesece za ministrskimi stoli krotki kakor jagnjeta in so svojo tigrovsko naturo uveljavljali le proti slovenskemu uradništvu, so sedaj zopet začeli rjoveti po svojih starih navadah. V tem pogledu je posebno zanimiv zadnji »Domoljub«, ki je najboljši kažipot za tigrovsko razpoloženje. »Domoljubov« uvodnik sedaj zopet z največjo vehemen-co pobija korupcijo, menda za to, da bi ljudstvo ne videlo, da jo tigri tri mesece nele niso pobijali, marveč so jo še sami gojili in uvajali. Kako škofov tednik grdo in znova vara ubogo ljudstvo se vidi najbolje iz tega, da piše, da so bile skupščini izročene obtožnice proti državnim tatovom in goljufom» in da bi že v «par dneh sedelo nekaj odličnih radikalnih prvakov, ki so državo oškodovali za stotine mili.onov, v ječi.» Škofov list Je previdno zamolčal, da je tudi proti klerikalnemu ministru Sušniku skupščini Izročena obtožnica radi oškodovanja države za 25 milijonov Din; na drugi strani pa škofov list zavestno farba svoje bralce, da bi obtoženi ministri — s Sušnikom vTed — že v par dneh sedeli v ječi, ker Je za tako postopanje potrebno več mesecev, na čemur žalibog nihče ničesar Izpreme-niti ne more. Odkar imajo klerikalci pod obtožbo Sušnika in odkar je »Slovenec« vzel franke iz korupcijskega fonda za Izlet v Švico, si klerikalci zaman prizadevajo še naprej uganjati demagogijo s korupcijo. Isto pa je tudi s »centralizmom*, ki so ga sedaj zopet začeli goniti V svojem časopisju. Dejstvo je. da ni bil še nihče hujši centralist. kot so bili ti- grovski ministru Veliki župani so bili čisto odveč, ker se je pod tigrovsko vlado skoraj vse reševalo in komandiralo iz centrale. Predsednik viš. šoLkega sveta odn. delegat prosvetnega ministra je bil nepotreben, ker bi ukaze, ki so prihajali iz Beograda od ministra Korošca lahko naprej razposlal tudi sluga viš. šolskega sveta. Minister Sušnik pa ie celo zvanič-nike v ministrskem svetu odstavljal. Avtonomija je bila za klerikalce politično sredstvo le dokler so bili v opoziciji, ko so bili v vladi, so pa še v upravo gledališča uvedli centralizem. Prav je, da so se klerikalni avtonomisti v praksi pokazali taki, kakor so v resnici. Napol slepi ljudje sedaj vidijo kaki prevaranti so to, pa naj sedaj zopet oblečejo svoje tisrov-ske kožuhe in naj še tako zopet riovejo. Tigri so doigrali, tigri naj gredo! + Klerikalci in komunisti- »Delav-sko-kmetijski list« poroča, da Je stopilo 20. t m. 31 komunistov, ki so bili po 1. juniju v Celju zaprti, v glr.(?o"ro stavko. S stavko, da so hoteli doseči ali takojšen razpis obravnave, ali pa izpustitev iz zaporov. Kakor izvemo, je stavka trajala le poldrugi dan, potem so pa stav-kujoči zopet začeli jesti. »Delavsko-kme-tijski list« piše, da h ta gladovna stavka »najhujša obsodba klerikalne strahovlade v Sloveniji,* ki da kaže »resnično lice klerikalizma.» Gospodje voditelji komunistov, ki so živeli s klerikalci več kot dve leti skupaj v divjem rakonu. so pač malo pozno začeli svoJ'tti sodrugom pisati resnico 0 klerikalirnn. 4- Zgodba o tatu v parlamentarni obliki- Kako previdno je »Slovenec« zamolčal obtožbo proti svojemu ?elezničar-skemu ministru Sušniku! Včeraj prinaša zgodbo o tatu v parlamentarni obliki in v njej poroča samo o obtožbi davidovi-čevca Milivoja Jovanoviča, ki Je kot bivši minister za prehrano naoravil državi veliko škodo. Toda Miloje Jovanovič vsaj glasom »Sle venca« Izjavlja, da je pripravljen stopiti pred javno sodišče. A Sušnik, ki je obtožen skupno z Jovano-vičem? ta bo šele dopolnil »Slovenčevo* zgodbo o tatu v parlamentarni obliki. Zgodbo bomo ob pravem času ponatisnili tudi mi. + Nastas v Radičevl službi Notranje ministrstvo je te dni izdalo komunike, s katerim ponovno dovoljuje poštni deblt njujorškemu »Jugoslovenskemu Svijetu« in pittsburškemu »Zajedničarju«. Obema listoma je doslej bil radi škandaloznega napadanja naše države vhod k nam prepovedan, saj sta že med jugo-slovensko, posebno hrvatsko, emigracijo zatrovala marsikatero dušo z neprestanim klevetanjem Beograda, kralja in kraljevine. Vsekakor pa so njune simpatije na strani Radiča. In notranji minister v ostavki je porabil še zadnjo priliko, da Radiču na ljubo dovoli import obeh listov. Beograjski listi tolmačijo to in slič-ne usluge Radiču kot Izpolnjevanje pogodbe, ki sta jo v Zagrebu privatno sklenila Radič in Nastas, da bo Radič za nagrado kandidiral Nastasa z ostalimi de-fetlstičnimi perjanicaml na eni svojih mi-rotvornih list Stvar je verjetna, ker dosedanji kraljevi minister Nastas zamore pri prihodnjih volitvah biti izvoljen samo na republikanski listi. — Ni le verjetna. Naše brzojavno poročilo o včerajšnjem Radičevem govoru v Zagrebu omenja, da je Radič Izrecno naznanil — Petrovičevo kandidaturo na svoji listi I + Kako so mirotvorci napumpali magnata Petrinoviča. Nedavno je Ra-dičev »Slobodni Dom« napadel znanega dolarskega milijonarja Frana Petrinoviča zaradi zvez z Orjuno. Ko pa je Petrinovič osebno prišel v Zagreb, so mu radičevci hiteli nasproti. Radič pa ga ie povabil seboj na skupščino v Krašič ter se sploh vljudno in zaupljivo z njim razgovarjal. In zagonetno vedenje je zdaj pojasnjeno. V najnovejši številki svojega glasila namreč Radič navaja: »Tudi južnoameriški brodolastnik Fran Petrinovič je dobro-voljno obljubil predsedniku HRSS, da bo iz Londona poslal za Hrvatski seljački dom nekoliko milijonov, a istotako tudi iz Južne Amerike, čim tja dospe!« Dobro ga je pritisnil Radič. Če že Petrinoviču očita, da daje Orjunašem in invalidom, zakaj ne bi dal tudi republikanskim mi-rotvorcem, ej! In Hrvatski seljački dom potrebuje milijonov, zakaj Radič v svojem glasilu sam razlaga, da ima neki zagrebški denarni zavod na bivšo Prpičevo palačo vpisano terjatev za celih 32 milijonov kron, cd katerih bo predsedstvo HRSS kot novi lastnik palače do Junija 1925. izplačalo osem milijonov, do decembra 1925. zopet osem milijonov, ostalih 16 milijonov pa pozneje. Računi s Prpičevo palačo se pričenjajo čistiti, ali pa morda še bolj mazatL Iz demokratske stranke V petek, dne 24. t. m. ob 8. zvečer se vrši volilni sestanek pristašev demokratske stranke na Bledu. Poročala bosta g. župan Tome o poslovanju občinskega odbora ▼ pretekli dobi in dr. Rape kot delegat iz centrale. V soboto, dne 25. t. m. se vrši plenarna se>t k. o. ob pol 10. dopoldne v Kočevju, ob 4. popoldne v Dolenjlvasi pri Ribnici in ob 9. zvečer v RibnicL Vseh treh sej ee udeleži g. Fran Majcen iz Ljubljane. V nedeljo, dne 26. t. m. se vrši plenarna seja k. o. ob 10. dopoldne v Loškem potoka, ob 2. popoldne pa v SodražicL Obeh 6ej se udeleži g. Majcen iz Ljubljane. IZ ZVEZE KULTURNIH DRUŠTEV. V soboto, dne 25. t m. 6e vrši ob 8. »večer nredavanje a» Jesenicah. Preda- va g. Oton Ambrož »O postanku nafte države». V nedeljo. 26. t. m. se vrše predavanja v sledečih krajih: V Škofji Loki ob pol 11. dop. v Sokol skem domu. Predava g. Oton Ambrož :>0 Jugoslaviji in njeni ustavi». V Dev. Mariji v Polju ob 9. dop. v go-stilni A. Kuharja na Vevčah. Predava g. /ivinozdravnik Rafael Ipavec prvi po-moči živini v sili« V Blagovici ob 7. zjutraj v gostilri pri g. No.-aku. Predava g. nadzornik Crnagoj »O splošnih gospodarskih vprašanjih.« V Rečici-Bkdn ob 4. popoldne v re. stavraeiji »Savica«. Predava g. proi dr, Fr. Cadež »O najnovejših svetovih«. V Prečni pri Novem mestu ob 7. zjutraj v stari šoli. Predava g. Fr. Malasek »O zimskem krmljenju domače živine«, V Bršljinn ob 2. popoldne v prostorih gostilne Alojzij Drenik. Predava g. Fr, Malasek »O napravi ensilaie in nje po menu za mlekarstvo«. V Kostanjevici ob 8. zjutraj. Predava g. ravn. A. Mervič. »O naši bodočnosti in srospodarskem razvoju«. V Krški vasi ob 2. pop. v gostilni Jo. sip Aistra. Predava g. dr. Josip Kun« >0 prvi pomoči živini v sili«. V Dražgošah ob 4. pop. v gostilni g. Je-lenca. Predava g. Ambrož >0 sodjalizmu in komunizmu«. V Gor. Logatca ob pol 4. pop. Predaja g. Stojan BajiS »O socijalizmu in komunizmu«. V Borovnici ob pol 8. zjntraj. Predava g. ing. Ružič »O agrarni reformi«. V Studencu - Igu ob 3. pop. v Sokol-skem domu. Predava g. Anton Likozat »O poljedelstvu in splošno kmečkem gospodarstvu. V Ihann ob 3. pop. v Gasilskem domu. Predava g. živinozdravnik Lovro Tepin« »O prti pomoči živini v sili«. V Dragatnšo ob 11. dop. v šoli. Preda, va g. nadzor. Fr. Gombač >0 vinogradništvu«. V Ribnici ob 11. dop. Predava g. prof. dr. Rado Pavlič »O vzrokih neuspehov v šoli.« Po svetu — Francija fn Vatikan. V sredo je govoril na seji finančne komisije povodom budžetne razprave Herriot o odnošajih med Francijo in Vatikanom. Izjavil se je proti nadaljnemu obstoju francoskega poslaništva pri Vatikanu in finančna komisija je nato re« z 20 proti 12 glasovom črtala iz proračuna postavko za to posla^ ništvo. V klerikalnih krogih je vzbudil ta" sklep ogromno ogorčenje. ProglaSajo ga za začetek novega kulturnega boji in napovedujejo, da bo papnž v obrambo cerkvenih interesov posegel po skrajnih sredstvih. Pred vsem namerava Vatikan preklicati stari francoski protek-torat nad katoliki Orijenta in se nadeja, da bo s tem francosko vlado najbolj občutno zadel, ker je baje na tem pro-tektoratu zgrajen dober del francoske moči v Aziji. — Podraženje avstrijske pošte o katerem smo že poročali, stopi v veljavo 1. decembra. Pristojbine se povišajo za 30 do 50 odstotkov in bodo znašale na primer za navadna pisma v Avstriji 1500 K (doslej 1000 K), v inozemstvo 4000 K (doslej 3000 K), za dopisnice 700, v inozemstvo 2400 K (doslej 500 in 1800 K). Povišajo se — vendar ne v toliki meri — tudi brzojavne in telefonske take«- Iz Primorja • Smrtna kosa. V Trstu Je te dni umrl kapetan Petar Harlovid, zaveden človek jugoslovenskega mišljenja. — V Zadru je izdihnil umlrovl.cnl protopresbiter Niko-la Popovič. N. v m. p. • Razpust občinskega sveta na Vo-grskem. Politična oblast je oddala zdravniško mesto za občine Dornberg, Rihem-berk, Prvačino in Vogrsko Italijanu Pin-tagaru, česar domačini niso odobravali. Ker občina Vogrsko ni nemo pritrdila temu imenovanju, temveč se mu je upirala, je podprefekt sedaj razpustil občinski svet in odstavil župana Beltrama. ki Je bil zakonito izvoljen. Nastavil je gerenta ki bo vogrsko občino nemilo sesal kljub finančni stiski, v kateri se nahaja dežela. 23. oktobra: CUHIH: Beograd 7.50, New-York 520, London 23.42, Pariz 27.25, Milan 22.62, Praga 15.50, Budimpešta 0.0068, Bukarešta 2.955, Sofija 3.75, Dunaj 0.007325. TRST: Beograd 32.80 do 33.10, Dunaj 0.0320 do 0.0330. Praga 68.40 do 68-Sa Pariz 120 do 120.50, New-York 22.90 dc 23.05, Curib 442 do 445; valute: dinarji 32.70 do 3310, 20 zlatih frankov 90 do 9L DUNAJ: Beograd 1014 do 1018, Budimpešta 93 30 do 93.40, Bukarešta 40« dc 406, London 319 700 do 320"00, Milan 3082 do 30O4. New-York 70.9"5 do 71.185, Praga 2115 do 2125. dinarji 1007 do 1013, dolarji 70.400 do 70.660, lire 3055 dc 3075. PRAGA: Beograd 48.65. Dunaj 471, Rim 147.75, New-York 3395. BERLIN: Beograd 6 005, Milan 18.24, j Praga 1250, Pariz 21.95, Xew-Vork 4.19. LONDON: Beograd 312, Berilo J«895. Parii. 86 05. Rim 103.50, Curih 23.41. New-York 450.25, Dunaj 319.000. Praga 150.87. NEW-YORK: Beograd 146, Rim 434-5<\ Pariz 523, Curih 19.24. Dujaj 0.1416, Praga 298-25. London 44975. Budimpe** 0.1313 šarenih kokoši. Tudi vinogradič jc bil' ravnati dokler niso imeli v rokah pisme- pri hiši. Včasih so prihajali k njej so* nega dovoljen a ministrstva, da je blago rodniki, najpogosteje pa jo je posečal prodano. Stvar pa so hoteli pospešiti na 25*lctni hlapce Jaka Podlcsek iz Zagre« ta način, da so vsak dan pošiljali na in- ba, kateremu je bila krstna botra. Kla« tervencijo v prestolico posebne delegate, kočarjeva ga je imela jako rada in zato ki so skušali podkupiti nekatere uradni- si je Podlesek, kadar se je zopet vrnil ke z visokim- svotami samo. da jim iz- v Zagreb, vselej nabasal nahrbtnik z poslujejo prodajo. Toda možje so bili vsem, kar je premogla hiša njegove krst« ne botre. V četrtek dne 16. t. m. je bi' zopet pri njej. Tudi v vinski hrame sta šla, da sta poskusila letošnjega, pravkar odvre« lega. Kaj sc je godilo potem v k'cti, je '"vito še v t^nost. Nihče ni videl, kdaj je Podlesek zapustil dom K'akočar jevc. V soboto dne 18. oktobra dopoldne je soseda Brunovičeva zas'iša'a mukati Klakočarjevo kravico in kruliti svinje, kakor dosedaj še nikoli. Ker ji je bilo znano, da ie bi'a Klakočarjeva ze'o skrb« na "ofidinia, se ji je zdelo to čudno in šla je pog'edat. In res ie naš1a hlev zaprt, v hiši vse v ve'ikcm neredu, go* spodinjc nikjer. Pričela je takoj slutiti da se jc morda zgodil zločin h- ni sc prcvara'a. V kleti ie stal kup pese m ko» | renja. Grozen prizor! Izpod kupa sta ! moili dve človeški nogi s čevlji in pa leva roka. Tik zraven pa ie 'cžal 30 kg težak kamen. Jasno ie bilo, da ie bil iz« vršen roparski umo'. Sodna obdukcija iz Kozjega ie ugotovila, da je bi'a Klako« čarjeva ubita s kamnom. Morilec ji jc zdrobi! levo stran glave. Orožniki so se spravili takoj z vso previdni: mesto da bi pristali na podkupnino so poslali na lice mesta zaupne uradnike, ki so se uverili, za kaj pravzaprav gre. Izkazalo se je. da je nabrana žica v resnici vredna tri in pol milijona dinarjev. Nabiralci materijala so že sklenili pegedbe glede nadaljne prodaje. Zato se jim e tako mudilo s kupčijo v Beogradu. Ministrstvo je seveda takoj čim ie dozna-lo za pravo stanje zadeve, kupčijo ustavilo in uvedlo preiskavo. Aretiranih je bilo poleg obtoženih kmetov tudi večje število nepoštenih uradnikov, ki so delali j na to, da bi kupčijo pospešili. Država pa | ie zopet pridobila nekaj koristnih milijo- ' nov, katere bi ji bili kmalu odjedli preme teni sleparji. Nedeljska tragedija Brezuspcšnost dosedanje preiskave Ljubljana. 23. oktobra. •9 Požar v splitski poštni zgradbi V torek okoli polnoči so se nad Spli« tom zbrali gosti oblaki, iz katerih je lil na zemljo gost dež. Vmes je bliskalo in grmelo. Okoli tričetrt na 1. popolnoči so culi ljudje izredno močan tresk nekje sredi mesta. Strela je udarila v strelovod na krovu poštnega poslopja. Strelovod je imel okoli sebe napeljane žice v obli« ki četverokota. Aparat pa je bil že star !n v popolnoma derutnem stanju. Ko je strela udarila v strelovod je aparat odpovedal. Efekt je bil takšen, kakor da strelovoda sploh ni na strehi. Strela je čisto gladko u®a v podstreš« je, kjer je stala lesena omara z žicami telefonskih aparatov. Les se je hipoma vžgal in ogenj se je takoj razširil na gre« de. V par trenutkih je bila cela streha v plamenu. Ta čao je imel dežurno službo v prit* ličju poslopja uradnik Domič. Ker se je baš tedaj primajal poštni voz, je stopil na ulico ter se ozrl kvišku. Nehote ie pog'edal tudi proti strehi poštne zgrad* be in videl, da ie krov v pl- .. Pla* nil je v sobo in naznanil dogodek 7-št« nemu ravnatelju ter sklical zun-j služ« bujoče osobje. Lahko si mislimo, d so si vsi zavihali rokave ter začeli osi ti vodo na podstrešie, da se požar pogasi ali vsaj omeji. Medtem so Dili o požaru obveščeni tudi ognjegasci. J Pod streho splitske pošte se naha,a tretje nadstropje zgradbe, v kateri '■* t'« lefonska in telegrafska cent-ala. Pri te« lefonu je tedaj imela službo ne ca go« spodična, pri brzojavu pa neki v:osp-..d. Oba sta bila opazila pri svo ih apara« tih nepravilno funkcioniranje, toda nista mogla zapopasti, v čem tiči .lapaka. Te* lefonske številke so popadale in \ onci so jeli zvoniti kakor za stavo. Šele ko je priletel k njima uradnik iz ritličja ter jima povedal, da streha gori, ta *iz-- tunela vzrok motnje pri aparatih. j nju izna, svoj strahoviH z.oCin ter ;Z5 Pnšlt so ognjegasci, k, so zaceu z ve« . ^ da ime, rf z!oanskcm dejaniu fako požrtvovalnostjo gasiti ogenj in re« & dva £a ter navede, ^ jmCs _____________________ ..„ _............. sevati aparate s tretjega nadstropja. x re na. Sicer pa bi fcil tudi vsak izgovor brez temu so bili pridržani do popolne raz-. \e Prenesti ves telegrafsKi ar^rat ,Jspešcn Q pH!iki arctaciJe so našH nam jasnitve in odstranitve vsakršnega suma Sr-e^rajJt fS^S-TST^ i reČ ^ t™ ^ V d^V mT" "t* ^i^ela se je nesebičnim gasilcem L sp.its.im | ™bce ltd" ™ last , ^JSSL^JL so'potopljene v Kotorskem zalivu. th/ ki h o Hrti m Elegantna družabna drama z šarmantno Greto Heinwald — CLOCIaO — v Ljubljani e ne videno! no boli narašča, na drugi strani pa se g zravom s ^močjo komiresorja, s polašča ljudstva tudi ze nervoznost. Ved- katerim razpolaga »Petka«. Nato so energno na de o. Ze v petek je neki no bolj se namreč pojavlja mnenje, da je riote(rnjj pod ladjo okoli 40 žičnih vrvi. mm M J.« rtmtfJ A/. A/^HAral nrt trt ln rl i Kn ® ______ sumljiv človek v Brežicah prodajal rju« he, slanino, svinjsko meso itd. Ljudje so moža ovadili žandarmeriji, nakar je s!e« dila v pondcPek arctacija. Sumljivi člo« vek ni bil nihče drugi kakor hlapcc Franc Podlesek iz Zagreba, ki mu ie bi'a umorjenka krstna botra in se ie usod« nega dne mudil z njo v kleti. Polakom« nil se ie premoženja svoje dobrosrčne botre in io zavratno umoril ter oropal. Pri zaslišanju je po kratkem obotavlja« pravi zločinec že odnesel pete in da bo ostal ta izredno zagonetni in zapleteni slučaj nerazrešen Razburjeni duhovi širijo najrazličnejše vesti. Vse pa so samo neutemeljene kombinacije in fantazi e Kakor smo omenili že včeraj, so bili aretirani tudi trije bratje, ki so bili svoje-časno v tesnih trgovskih stikih z nmor- jencem. Osumljeni so bili iz oddaljenej- ki so pritrjene na gornji del doka, tako da dok. čim oj tudi potopljeno ladjo. Po ponovnih takih poizkusih se je posrečilo dvigniti ladjo za približno 20 metrov. V tej razmeroma majhni glo bočini se je potapljačem posrečilo, da popolnoma za pro tudi največje odprti ših razlogov ali indicov. ne morda radi konkretnih činov. Vsi trije so pri zaslišanju dokazaii svoj alibi. Dva sta se nahajala usodnega večera v Trstu, tretji " ne na ladji in omogočrn nadaljevanje ... ... - , • njegove botre. i oblast prime vsakega sumljivega človeka, meščanom posrečilo omejiti nesrečo, ki . podJesek je biI tekoj zasiiganju na 1 0 katerem domneva, da bi mogel biti bi kmalu postala usodna za celo pustno ; orožniškj taji v Brežicah izročen SQ5 kakor koIj poslopje m njegovo okolico. 1 | dišču in je upati, da nc uide zasluženi kazni. Nameravana goljnfija z vomrni nora K sreči je ostal spodnji ilel poslopja nepoškodovan. V spodnje uradne prostore je vdrlo samo nekoiiko vode, s ka« tero so gasilci polivali streho. Na lice mesta došla komisija je za« čela ocenjevati škodo, nastalo vsied og« nja. Ugotovila je, da je telefonski od« delek popolnoma uničen. Telefonske zve ljuf!jit ki b! se 5ila kmalu posreei!a „a ze za mesto Split so pretrgane za daij škodo države. Šlo ie za to da bi država časa. Mogoče jih bo vzpostaviti komaj prodala 88 vagonov bedeče žice, katero tekom dveh mesecev. K sreči je ostala so nabrali v Južni Srbiji za 176 tisoč Din ohranjena vsaj interurbaeska zveza, mesto za tri ,„ po] miiijona dinarjev. . je bila nalašč predelana v to svrho v I ščansko šolo in pričakujemo zato popol« Zanimanje prebivalstva v L ubijam, ka- fran,.^ Dalmatinski potapljači so 1 nega odziva. Mladina bo pobirala z na. kor tudi na deZeh. za razvoj preiskave iaprli na križarki vse odprtine, da biralnimi polarni. Sprejme se hvaležno o umoru trgovca Ferdinanda Pipana ved- omogočijo vsaj delno napolnitev ladje vsak dar. n n krli n»\r«?Xn r*r% nrtifTi rtr«in< n rt ca _ ... . TCCP VTI^P T* t t 1 JLaLINlCE. Tu se snuje klub esperan« tistov. Za poučevanje esperantskega jezi ka se je ponudil predsednik kluba cspe* rantistov v Ljubljani. Namera sicer še ni prodrla v širšo javnost, vendar se ka« že že sedaj za pouk tega jezika veliko zanimanje. Želeti bi bilo, da bi imel po« kret dober uspeh. VRHNIKA. V soboto zvečer se je do« godil na Vrhniki slučaj, ki jasno karak« terizira sadove klerikalne hujskarije. Čla ni tukajšniega Sokolskega društva, ki so imeli v svoji dvorani glavno vajo za ne« deljsko prireditev, so se po končani va» ji vračali na svoje domove. Pred sedlar« jem Jerebom pa naenkrat navali z od« prtim nožem v roki na dvojico članov Sokola znani pretepač in voditelj onih fantov, ki so postavljali mlaje za evha< ristični shod, Jožef Jereb, vulgo Bančar« jev in br. Lenarčiča, ki se položaja niti zavedal ni, močno porezal po roki, ta« ko, da je moral iskati zdravniške pomo« či. Radovedni smo, kako hinavsko bo «S!ovenec» po svoji stari navadi zvrnil krivdo na druge. TRBOVLJE. V nedeljo ob 8. uri zve. čer se vrši v dvorani g. A. Forte koncert na katerem sodeluje klavirski virtuoz g. Ciril Ličar ter pevsko društvo »Zvon« pod vodstvom pevovodje g. O. Molla. KRŠKO. Kulturno « prosvetni odsek dela s še večjim uspehom. Morda že v treh dneh bo ':rižarka ote.2rpi"iia iz vode. Nje- , .., . , , i. na vrednost se ceni po mnenju «'•> PaJe bd na dan umora na Rakekth Kl ub kf>vnjakpv na 30 n)i!iionov dinarjev. Ladja je namreč zelo malo poškodo vana. Čim >- Pipana. Se vedno prevla- ! , ?LED- Krajevna organizacija JDS brez katere bi bili Spličani veliki reveži, i Ozadje nameravane goljufije je slede- Slcupna škoda vsled požara znaša oko« ' , 0 . , , , . » , .... r-.. ^ ,, t i i i i ce: Septemora meseca lanskega leta je B pol milijona Din. ZgradDa kot taka ._. . , . . . ... . , . . r ,J . . , ,-A/v.n r,- i ministrsk- svet dovolil vsem onim, ki so ie pretrpela na materialu za loOOOO Din, _ .. .. ... , , j I i t i - jj i i -m w> r-,- « nabirali preostali vojn plen, da smejo telefonski oddelek pa 300 JOft Dm ško« t ... f. . . • , . , » JD1..,.r. , ^ kupiti nabrani materi.al po ceni, katero de. Poslopje in državni oredmeti v njem D - ., . , r v ' določi država. Brz se je spravil na delo ga umorjenega duje mnenje, da je bil izvršen zločin iz gmotnih motivov, čeprav ni doslej znan nikak važnejši podatek, ki bi omogočil razrešitev težke zagonetke. Dviganje potopljenih avstr. vojnih ladij javili, da bodo nagnali dve tretjini di« Leta 1919. je bila v Kotorskem za- jaštva krave past. Za danes vprašamo .... . 7 » ,.. uuiuLi ui^ava. uu ou j c spiavu na uciu • ^".j«. . .. . — , . . niso bih zavarovani. Zato je požar toliko invaIidni k , Qjuro Qjurovič kj se Ijvu potopljena velika križarka bivše samo g. profesorja Ambrožiča, zakaj se npnri letneisi in ho imd za snhtslrn mp3 ... ... I . , • L ____• ___i _: _ ____:_; _____: -----: _ neprijetnejši in bo imel za splitsko me« sto neugodne posledice. Roparski umor na Vojskem pri Podsredi je že prej bavil s takimi kupčijami ter!ga avstro-ogrskega vojnega brodovja med njegovimi urami čuje v sosednjo prišel radi nepoštenih manipulacij v na-|«Franz Josef>. ki je imela 4000 ton učno sobo jok? Ali je to pedagoško, da vskrižje z državnimi oblastmi. Mož pa ni teže. Kraj. kjer je bila ladja potoplje- je dal v šestemu razredu za eno lekcijo na. nj bil točno znan. dokler ni beo- 56 strani nove učne snovi iz zgodovine? grajska tvrdka Pavlovič & Mihajlovič Prosimo g. ravnatelja, da še pred kon« sklenila z državo pogodbo za dviguje ferenco, ki se vrši 28. t. m. nadzira pouk zmogel potrebne denarne svote. katero je bilo treba takoj izplačati. Zato se je pogodil z bančnim ravnateljem Raškovičem ter mu odstopil blago pod gotovimi po-O strašnem roparskem umoru pri Pod« : goji. Raikovič je prosil ministrstvo, naj sredi, o katerem smo na kratko poroča« : stvar hitro reši ter je ponudi za blago ii že v sredo, smo prejeli še sledeče po« 176 tisoč Din. drobnosti: | V Beogradu se je merodajnlm činite- Na Vojskem št. 44 (občina Gorjane Iiem zdelo sumljivo, da kupec tako urgi-pri Podsredi) na Štajerskem je živela ra rešitev kupčije. Pristojen urad se je. - --,. 66«letna vdova Ana Klakočar popolnoma informiral, kaj in kako stoji zadeva, in je naha'al v globočini 45 'letrov. Po eno- 'na z nabiranjem prostovoljnih prispev« sama v svoji hiši. Obdelovala je skrbno doznal prav zanimive stvari: invalidni detnih silnih naporih, ki »o zahtevali kov za nabavo knjig revnim učencem in in marljivo svoje majhno zemljišče, da kapetan Gjurovič je služi! kupčevalcem tudi veiike denarne žrtve, sp pričakuje za podporo šolarski kuhinji, ki daje dnev ji je donašalo več živeža, nego ga je po« samo za pretvezo, ravnatelj Raškovič sedaj srečen rezultat. Xa eni strani no po 25 kosil in 8 večerij za .na^cn« trebovala sama. Redila je pohlevno kra« istotako. Žico so hoteli spraviti v denar križarke je postavljen plavajoči dok, kostne cene revnim in oddaljenim učen-vico, tri mastne pujske in lepo število kmetje sami. Računa pa niso mogli po- na drugi strani [>a ladja »Petka*, ki ccm. Tržiški sodni okraj zna ceniti me« nje vseh med vojno in po voini potopljenih ladij v Kotorskem zalivu. Težavni projekt je bil izvršen s sodelovanjem naših najsposobnejših inženjer-jev in pomorščakov. Najnrej so se pričele priprave za dvignjen je «Franz Josefa», ki se je sklicuje za danes dne 24. t m. ob 8. uri j Sokolskega društva v Krškem priredi zvečer pri Zrimcu sestanek voiilccv. ! nedeljo dne 26. t. m. ob 4. uri popoldne Dnevni red: Poročilo o delu dosedanje« j v Sokolskcm dom-j v proslavo 25*!etnice ga občinskega sveta in razgovor o bii« smrti največjega pesnika slovenske mo« žajočih se volitvah. — Odbor. I derne — Dragotina Ketteja — recitacij« NOVO MESTO. S šolskim letom ! ski večer ! spominskim govorom aka« 1924.-25. je prišlo na našo gimnazijo i demi':a S- 2"™- Kettejeve pesmi in so* več »pedagogov., ki so koj prve ure iz* netc pa recitira g. Markič, oba člana šentjakobskega literarnega krožka v Liubljani. Posetite prireditev polnošte« vilno. BREŽICE. Šentjakobski literarni kro« žck priredi v soboto dne 25. t. m. ob 8. uri zvečer v Narodnem domu rccita« cijski večer s spominskim govorom. Da dostojno proslavimo 25detnico enegj naših največjih pesnikov — Dragotina Ketteja — ter da sc oddolžimo m^nom nesmrtnega poet.;, vabimo občinstvo, di poseti prireditev v kar največjem šte valu. tega modernega pedagoga in razsodi, kaj je vzrok, da ima večina dijakov ne* zadostne rede. Pomnite, da starši ne krademo denarja! — Starši. TRŽIČ. Meščanska šola pros'avi, ka* kor vsako leto dan 29. oktobra kot šest« Ictnico osvoboditve izpod nemškega jar« ¥ sem, ^ ki hoče o dobro kavo piti, priporočamo Izvrstno n=»šo pravo domačo Koinsko cikori jo. Kulturni pregled Gledališki repertoarji Ljubljanska drama. Petek. 24.: »Moč teme». D. 5obota, 25.: »Firma P. B » F. Ljubljanska opera. Petek. 24.: «Netopir». C. Sobota, 25.: »Carjeva nevesta«. E. Šentjakobski oder v Ljubljani Sobota, 25.: »Maks v škripcih«. Nedelja, 24.: »Maks v škripcih«. Celjsko gledališče-Petek, 24.: »Narodni poslanec«. Abon. Gostujejo člani mariborskega narodnega gledališča. Fr. Ks. Meško: Pri Hrastovih Drama v treh dejanjih. Pred leti ie bila ta poslednja Meško* va kmetiška drama natisnjena v »Dem in Svetu« in sinoči so jo z netcoliko dru« gnčnim. efektnejšim zaključkom za av« torjev lubilej uprizorili prvič. Njeno de« j»nie ie mračno ln strašno. Veleposest« nik in vinotržec Hrast je pijanec, za« Bravliivcc. krivoDrisežnik. večkraten nre šestnik in ubija'eč lastne žene V hiši vlada pekel. Vsi trije otroci 'icsr-o sov« ražijo očeta, hči bi ga rada ubila, sva--kinja ga preklin;a in hiisrci proti Hrastu. Pravkar je dekla Francka, ki io je Hrast posilil, ostavila hišo. V hiši pa živi Tilika, nczikonska hči ra>.e hčere svakin e Mlce. To ničemer o in lahko« živo Tiliko ljubita Hrastova sina Lo:zc in Tone. Loizc ie zapit. t-:^ub!:cn :tu; dent. Tone ;e kmet. Hrast p "sib TotiC* ta, da vzame Stre čevo Tonč';o, ker sc upa z n;cno doto icšiti j-o'om;> Hrust ie namreč popo nom.i .au-.lžcri. A Tone ne mara Tončke in uc občuje z nio kot ženo. Zato se stari Strc'ec, vdovec, oženi vnovič in I*-ast se za doto o't;"c. Malčeva Francka porodi, i 'i-ast prisc* že njenemu očetu na križ, da ni o:c nje* nega otroka. Zato Bog r,e< cd.i kaznive Hrasta: sin Loizc zasnubi IViko. a sta* ra Mica, njena babica, ti ^ove, da sta ji Lo;ze in Tone brata. Ti ika sc zgru.li z vzklikom: «Jaz pa bom m.iti in oče ic — Tone!» Hrast zapodi Tiliko iz niše, ona pa zbeži med nevihto :n treskanjem v narasli potok ter utone. Tudi H-asto* va hči Anica, ki je bila priča, ko c oče mater pobijal, blazni in bržčas umre. Po vseh teh strahotah omaga končno tudi Hrast: sin Loize mu zaidiče v lice: «Ti!ikina smrt na) pride na tvojo dušo!« in starega grešnika zadene kap. Zastor pade. Dejanja je torej za tri dcian'a 'o« liko, da poka drama v vseh šivih. Pe* . trovič Ante je imenoval Meška v svoji študiji «indiv'd'Jilnega pcsi.nista«, ki sli« ka s.amc črne in tužne dogodke v svoji cpki. ! «Toda ni vse tako jadno v tem življe* riiu in tudi krnet perna s-ečo in cc'o ob« jest. Neprestano iznaš-njc kmetiških 1 ho'csti in nevoli, b-ez o.kliha in b-cz iz« :eme, ut.uja. dasi izvira morda iz nenite ;a. pc-n:š' cja ' hu-nnnizma. To neprestano t-p'.'enjc čc^titih duš napol« n'i::c č ove ;a s t-p':ostjo in nc':otc ti si i na usta b'arfcmT'a proti Previdnosti, i Ne rečem, da ni teli bo'csti v kmetiš-i kem živ'jcr, :u, vseh teh s'učajev, ki ;ih Meško pripoveduje. Vse to obstoja v življenju, se dogn a, in nc redko; a to i živ"en'e " ia tudi svojih vedrih st-ani in veselih, smeha bojatih dogodkov: ta* i kih iščeš pri Mcš':u zaman ... Tak pesi« I rnizem ima navadno izvor v lastnem trp« i'ienju, ncnvai in nezadovoljstvu v živ* :Hcn:u in tak č'ovek potem gleda vse i skozi prizmo svoje duše«. Tako Petrovič. Vse to velja za to dra« mo. Prav pravi oprav jivka Zcfa: »Vsi so enaki, ti Hrasti, stari in mladi: div. jaki, živali!« Igra'o se je prav dobro. Zverino sta« refia. Hrasta ie oredstavlial a. L e v a r I močno, efektno in dosledno. Živo je spo« 1 minjal na Verovška. Zanimiv tip je po« 'Stal g. Rogoz z dekadentnim Lojzem; krepak fant ic bil Tone g. G r c g o r i n a; vse je storila ga. Šaričeva za bo'no Anico, a uloga ;e zarisana: p-av vrla Ti* ika ;e bi'a ga. J u v a n o v a, izvrsten tip ;e ustvari! s Stre'ccm g. Cesar, prizna« r.je gre g. Kralju za Malca v najbolj opisni sccni in ga. B a 1 a t k o v a je po* miga'a Francki do največ možnega učin« ka. Gdč. M arija Vera ic igra'a Ton« eko z umetniškim čutom, dasi ji kmetice nc leže. Prav ustrežljiv ie bil končno Tine g. Jana, dasi p-cvclik. Posebno polivalo zas uži še gdč. Rakarjeva za k'cp:tu\io in oprav ivlco Zefo. Le grom in blisk sta bi'a nedostatna ter sta čc« sto samo motila: zadoščal bi znnai hud piš in n-iliv, ako stroj ne dc'u;c več. Predstava je bila v celoti torej prav skrbno pripravi lena. Ža', da še zmerom nimamo prave bo'jše kmetiške hiše. Po I. dej. ie občinstvo pozvalo avtor* ia na oder, kjer mu je g. dramaturg O. Župančič v imenu uprave iskreno česti« tal. Občinstvo je g. Mešku prire;a!o po vseh dejaniih prisrčne ovacije. Za svo* je bogato literarno dclovanie, za vse trp ljenje kot svečenik in domoljub jih jc pošteno zaslužiL Proslava pisatelja Sienkiewieia * Beograda. Povodom prenosa ženskih ostankov oisaielia Sienkiewicza is Švice ! .ia Poljsko se bo vršila v Beogradu velika Sienkie\viczeva proslava, katere se ude-ieže beograjska univerza. Narodno gledališče in umetnostni oddelek prosvetne6. ministrstva. Odbor za proslavo tvorijo: Branislav Mušič, Milan Grol, Staša Biuicki Laza Knježevič. Vladimir Jankovič, Velik* Petrovič. Ivo Andrič in S. Gavrilovič Proslava začne z mašo zadušnico v beo grajski kn'oliški cerkvi. Nato bo na univerzi svečana seja pod predsedstvom gospoda Radovnr.a Košuliča. O Sienkiewi rzu in njegovem delu bodo predavali profesorji: gg. KoSutič. Knježevič. Vite-ziea in Pionir. Zvečer bo v Narodnem gledališču poljski koncertni in umetniški večer z recitacijami in glasbenimi produkcijami. Nušičeva proslav« r Beograda. Sestavljen je uaiančen program za Nušičevo proslavo, ki bo v Beogradu v četrtek 6 novembra. Dopoldne ob 10. se bo vršila na vseučilišču slavnostna akademija, katero otvori pevsko društvo . Tudi kot 60 letnik je še vedno nastopal pri koncertih Slov. bral. društva v Tržiču, čigar predsednik je bil celo desetletje. Po svoji upokojitvi se je vrnil v Tržič in prevzel usnjarno ter posestvo Bvojega očeta. Pokojnik je stal vedno v prvi vrsti nacijonalnih borcev proti trži-škim Nemcem. Slov. bral. društvo ga je izvolilo na zadnjem občnem zboru za častnega predsednika. Za njim žalujejo soproga in tri hčerke ter številni prijatelji. Bodi mu lahka domača žemljica, ki jo je tako ljubil, žalujočim pa naše iskreno eo-žalje! * Važno za vojaške obveznike. V številki S4. ^Uradnega lista» ljubljanske iu mariborske oblasti je objavljena uredba o oprostitvi vojaških obveznikov od poziva na vojaško službo v miru in ob vojni, na kar opozarjamo interesente. * Dr. Ljudevit Pivko, Naši dot^rivoljci v Italiji. Izšla ie nova knjiga o dobrovolj-cih, v hrvaiskem jeziku. Klub dobrovolj-cev v Mariboru jo je izdal. Uvodni članek . električnega gladilnika in je peljal drva, se je v veži hiše št 3 na i električnega samovara. Kdor bi izsledil Starem trgu na hodniku voz izmuznil in , prodajalca, dobi od lastnika lepo nagrado, j zadel v izložbeno okno trgovca Fridcri« * Obkoljena bolgarska tolpa. Eden naj-' ka šcrbcca. Pri tem so bile razbite tri nevarnejših bolgarskih četašev, :c-odkrili spominsko ploščo v svetovni voj- i mo Narodne banke, v katerem je bilo ni padlim župljanom. I 260.000 Din. Ko je policija v Subotici pre- * Vlom v okrajno sodišče v Pakracu. V j jela nalog, naj poštarja takoj aretira, je noči od torka na sredo je bil v Pakracu ta že pobegnil preko meje na Madžarsko, izvršen senzacijonalen vlom v poslopje! 4 Železniške tatvine. 16. t m. ponoči je tamkajšnjega okrajnega sodišča, lomilci bila na progi Zaprešič-Krško iz tovornega so vzeli ključe iz stanovanja podvornika vlaka ukradena 100 kg težka vreča kri-ter potem odprli uradne prostore. Raz- stalnega sladkorja. Naslednjega ''ne zve- viča. Ob 5. popoldne priredi na čast Nu-šiču društvo ljubiteljev umetnosti v Zagrebu. V nedeljo 26. t m. se obeta Zagrebčanom uprizoritev Mascagnijeve cCavallerie ru-sticane*, v kateri nastopita ga. šughova kot Santuzza in g. Rijavec kot Turiddu. Tenorist Rijavec v Sarajsvu. G. Josip Rijavec, bivši član beograjske in stalni gost zagrebške opere, ki se nahaja sedaj na daljši koncertni turneji po Jugoslaviji, nastopi prve dni novembra v Sarajevu. Pel bo komorne skladbe ter operne arije. Dve zanimivi predstavi r beograjskem gledališču. V torek, dne 21. t. m. je bila v Beogradu predstava Sliakespear-jevega «Kra!ja I'eara». Tragedijo je re-firal e. Isaflovič. naslovno vloca ca ie ' postavil na oder Dobriča Milutinovič. — V četrtek, 23. t. m. se je pela v operi <Židovka>, pod taktirko dirigenta Poliča in v režiji g. Pavlovskega. Glavne vloge so bile poverjene nanovo angažirani al-listki ge. Vilki Čaletovi ter gg. Zinovje-. vu, Pisar je viču in Tomiču. Novosti v sarajevskem gledališču. V torek 21. t. m. je bila v sarajevskem gledališču premijera Nušičeve štiridejanke i v režiji g. Jevtiča. Pripravlja se tudi Schubertova opereta in kom-ponira dalje opero na tekst Čapkove drame «Zadeva Makropulost, ki je v parti-turi gotova že do polovice. Pravkar se je na koncertu v Brnu izvajala tudi njegova velika vokalna skladba iz leta 1922. , ki je prinesla mojstru ne-delieno nrizaanie kritike in ooslušalcev. za revne otroke. Zima je pred durmi, ; Bedračf A!eksandrova 12, beda med otroc. je velika, vsled česar | u_ železničarji! Danes v tek se vr, naj pomaga vsak po svoj. moč.. Rokodelskem domu ob 20. uri širši u- Namesto venca pokojnemu g. U- , sestanck. Spored: Delavski pravilnik in pl. 1 rnkoczv, ie darovala ga. Ivanka ., ., ., , .. , „ ._____ Scunig za Društvo slepih 100 Din. |P"vdmk o voznih olajšavah. Predvsem u— Ustanovni občni zbor zadruge ^^ nc g ^bora «Staa in dom». Včeraj ob 6. uri zvečer P B • ' na j se sestanka udeleže tudi vsi člani 2249 , . . , u— Policijske prijave. Od srede na se je vršil v posvetovalmc, na magistra. ; ectrtek SQ ri^ljeni liciji slcdeči tu ustanovni občni zbor stavone zadru« 2 ^ , ■ ^ -janosti> ge otan in dom». Program m delovni ,, . _, . _ _ ~ . , . . , ? .. ..,16 prestopkov cestnega policijskega re« načrt te obcekonstne akcije je razvijal , ,, . . . , , . . . ,, . . „ , \ '. , ' da, 2 poskodoi tuje lastuinc, 2 nezg r A n r/vn K ritron / iHmifl.i Kn i m n! o n.i. * g. Anton Kristan. Zadruga bo imela na« logo. da z zadružnim kapitalom zida pri« mernc hišicc, v katerih bodo dobili sta« zgodi, 2 prestopka nedostojnega vedenja, 1 ne« varna grožnja, 1 goljufija in 1 izgred. — „ . . .,. i Aretaciji sta se izvršili dve in sicer: 1 novanje zadruzm čan,. Zadružniki so ; radj epovcdancsa poVratka in 1 radi' doizni vplačati pnstoDnino in najmanj ; , - -.t , , . , n- . . , , neplačanega užitka, cn de:ez v znesku 250 Dm, ki pa se lah« r ° ko p'ačuje tudi v obrokih po 10 Din te« densko. Občni zbor je odobril pravila. Iz Maribora a— Mladina v kinu in na koncertu. ki jih je sestavil pripravljalni odbor. V ... ,, ., , . . , . , . , ,. . \ cerai popo dne so mariborske šole vo« zadrugo se je vpisalo ze okoli sto c!a= , p X . .. , . , , . nov, ki so takoj vplačali pristopnino, nc« , c dcc,?.v ^k, kino k podučnemu kateri pa tudi deleže. Za zadnigo vlada fl,Imu "Džungla ,n pragozd® druga sol« . , - , ska mladina zopet ie imela lep umetni« ve.iko zanimanje in sc bo pneelo z , . K.. '. „ , , ■ gradnjo hiš. ako bo članstvo delovalo i 5kJ konccrt v .Vesni,. Pred kratkim je agilno. že na spom'ad. Na zborovanju P™?1 c,rk,us„ P«PO dansko predstavo . ..i . ,. •• - , . . za šolsko mladino. Iskreno pozdravljamo je bilo izvoljeno ozje načelstvo zadru« . ' ' ,. x ge. obstoječe iz gg.: Kristana. Kovača, ie r"!aJ(?ina v f™'™, i Klemenca, Hladnika, Skcrla in Brczarja. tud, izven sokkih sob. Podjetja,! u- Polaganje cementnih cevi v jarke kl 51 z oblsk°ra. mhf\nc dc!a)° ,tak CCs pri prehodih. V zadnjem času se je raz« ncno ,n n3^01!«5 rek'arao- Pa ne sme)° ! pasla navada, da nekateri barjanski in <'.frf: r/fffl Colombo crvioiN m loo Granaies No. i dece obenem izrabljati za svoje blagaj« ne. Vstopnina po 4 in 5 Din je zato mno J i go previsoka, zlasti v kinu. Sploh pa ; i apeliramo na občino, da sama prireja v j svojem mestnem kinu takšne podučne mladinske predstave po režijskih cenah, j Tudi sicer bi moral biti mestni kino bolj ! iniciativen in gibčen. Glejte Ljubljano, j kako kinopodjetja konkurirajo v dobro publike, kdp bo nudil boljše.- Za naš j mestni kino pa komaj vemo, da eksisti« j ra. Tudi podučni mladinski koncerti bi j se lahko morda v njem vršili. a— Iz lokalne politike (Degradacija v NSS). Včerajšnja «Vo!ksstimme» poro« ča, da je mora! predsednik NSS v Ma« riboru, g. Konrad 2nuderl, mora'no pri« siljen od somišljenikov, odložiti predsed niško mesto radi svojega Drotinajodna« 1 ga postopanja pri znanih volitvah v go» stilničarski zadrugi, ko so zmagali Neuw j ci proti slovenski kandidatni listi. Vest t o odstopu g. Znuderla beleži tudi zad« : nja »Straža®, pa brez komentarja. Isti j g. Žnuderl pomaga namreč z g. Džamo« njo klerikalcem držati situacijo v Slov. ' obrtnem društvu proti narodnim obrtni« kom, katere S> pred meseci s pomočjo j nemškutarjev izrinili iz društva. Res z** nimivo, kako roka roko umiva, a— Decimalna tehtnica za splošno uporabo na magistratu. Mestni magistrat razglaša: Od sobote dne 25. t. m. dalje je na razpolago na mestnem magistratu (v tržnem nadzorstvu, Rotovžki trg št 6) decimalna tehtnica, na kateri ima gla< som sklepa mestnega občinskega sveta mariborskega z dne 1. avgusta 1924. vsak j do pravico tehtati kupljeno blago proti j primerni pristojbini. Tehtalo se bo od 7. do 12. ure dopoldne. Pristojbina zna« ' ša za enkratno tehtanje na mali tehtnici | 0.50 Din, na veliki 1 Din, kontrolno teh« tanje je pa brezplačno. a— Mariborski drobiž. Radio > kom cert Ljudske univerze se bo v soboto dne 25. t m. ob 20. uri ponovil v veliki kazinski dvorani. — Društvo stanovanj« skih najemnikov bo v kratkem sklicalo shod, na katerem bo predsednik poro* čal o kongresu stanovanjskih najemni« kov, ki se je vršil te dni v Beogradu. —i Zgodovinsko društvo v Mariboru ima v nedeljo dne 26. t m. ob 10. uri dopob dne v čitalnici Študijske knjižnice red« ni občni zbor. Na dnevnem redu je po« ročilo odbora, sprememba pravil in vo« litve novega odbora. Vabljeni so tudi neudi. — V soboto dne 25. t m. ob 16. uri bo v dvorani hotela Halbwidl občni zbor godbenikov v svrho ustanovitve pod.-užnice Zveze godbenikov za Sle* j venijo. Začudenje vzbuja v Mariboru i dejstvo, da se vrši to zborovanje v lo» ] kalu najbolj zagrizenega nemškega na« cionalca, kjer ima svoja zborovanja tudi | nemško politično društvo. Protestiramo! I — V mariborskih policijskih zaporih :,a nenadoma umrl neki češki državljan, ki ga je policija pred kratkim aretirala ra« di beračenja. — V tovarni mesnih izdel« kov v Lajteršperku je pred kratkim no« ki gospod naročil 20 kg klobas in 5 kg mesa. Ko je oskrbnik odšel v pisarno, da spiše račun, je kupec v naglici s svojim avtom odrinil proti Avstriji, na da bi bil plačal klobase. — Mariborska policija je kaznovala 30 kolesarjev in mnogo šoferjev radi prenagle vožnje po mestu. a— «Ost und West» je pangermaniati« čen nemški ilustriran tednik, ki ga izdaj jajo cMiinchcner Neucste Nachrichtcn® izrecno za inozemstvo v svrho nemške imperialistične propagande. Slike in tekst so prikrojeni čisto v duhu pisave glasi« Ia «Siidmarkc» in «Schulvcreina». Časo« pis, ki v vsaki številki žali naš narodni čut, v zadnjem času vsiljujejo tudi na« rodnim Slovencem. Ob meji in sploh v mariborski oblasti so ga poslali skoro vsakemu slovenskemu inteligentu. Zlasti z inseriranjem po jugosl. listih ga sku= šaio spraviti v naše kraje, da bi krepil odpornost preostalih Ncmccv in rencga= tov. Upamo, da vsaj naši ljudje kljub «pi!dkom» ne bodo nasedli, list pa mora izginiti tudi iz naših javnih lokalov. Sploh se pa čudimo, da dovoli oblast import narodno tako nestrpnega lista. a— Protekcija nemškutarskih učite« ljic. Ker vlada «reda in pravice« ni imej la dovolj slomškaric, da bi jih postavila na mesta v hribe pognanih naprednih učiteljic, je pobrala v to svrho tudi vse nemškutaricc, ki so še ostaie v Sloveniji. Na narodno najbolj eksponirano mesto, kakor je n. pr. Krčevina pri Mariboru, je žc začetkom leta postavila izrazito nemčurko. Pri zadnjih imenovanjih pa je postavila Audi na deško šolo v Mari« boru nemčurko L., ki ne zna niti sloven« ščine niti nima usposobljenostnega izpi« ta Kljub temu jc klerikalcem ljubša ka« kor hčerka narodno zavednih slovenskih državnih uradnikov. a— Ogromen obisk v Ljudski univerzi. V sredo zvečer je priredila agilna Ljud« ska univerza predavanje inž. Tomšiča o radio » telefoniji, združeno z radiokon« ccrtom. V veliko kazinsko dvorano so naravnost navalile množice. Radio » vo čer je konča! ob 23. uri s popolnim uspehom. Poleg zanimivih izvajanj pre« davatelja je publika poslušala tudi iz« vrstne koncerte iz Rima in iz Bres!aua v Nemčiji, kjer so h koncu v veselo raz« položenje Mariborčanov podali tudi habs burško himno. Za prihodnji teden jav. Ija Ljudska univerza cclo serijo aktual« nih predavanj znanih mariborskih zdrav« r.ikov, ki vzbujajo že sedaj veliko zani« manje. Malo bo!j klavrno jc pričela v petek z delovanjem konkurentinja, «Kr« ščanska ljudska univerza® na Glavnem trgu. Pred praznimi stenami je predaval dr. Medved o papežu. Obnodite naročnino! La«inik in izdajat«;; Konaiin-ij cJofra*. Odgovorni Tirednik Fr. Broso»i8, Tisk Del&žke tiakarae. d. d. * Liubliani V nedeiio Predprodaia: ferdka J. GOREČ Krvavo maščevanje sredi beograjske ulice Usodne posledice izsiljevanja denarja- Bilo je v torek zvečer kmalu po 7. uri. Beograjski trgovec Nalovič je pravkar zapustil svojo trgovino, katero ima v Travniški ulici št. 1. Spravil je svoje ključe v žep ter krenil s počasnim korakom proti domu po KaragjorgjevI ulici. Z njim sta bila žena in mali sinček ter vpokojeni polkovnik Lazar Matijevič. Pri takozvanih Velikih stopnicah se je polkovnik ločil od ostalih ter šel svojo pot Nalovič z ženo in otrokom pa je nadaljeval pot proti domu. Ulica ie bila prazna, mračna, meglena. Izpod nebz, je ro-sllo in razen orožnika, ki je vršil svojo službo korakajoč leno gori in doli, je bilo srečati na ulici le redko kakšnega pa-santa. Ko je Nalovičeva družinica prišla do kavarne »Cokot« se je trgovec ozrl nazaj ter šepnil ženi na uho, da ga zasleduje njegov knjigovodja in tajni družabnik Ljubomir Kovačevič. Par trenutkov nato se je tik za Nalovidevo glavo nekaj aasvetilo. Počil je strel in Nalovič se je zgrudil na tla s kratkim pretresljivim krikom: «Joj meni, ubit sem!« Prepadena žena se je takoj sklonila k možu, toda v istem trenutku je storilec zbežal. S par koraki ga je dotekla, ga prijela z desnico za vrat, nohte leve roke pa mu je zarila v oči. Tcda moški se je oprijemal-ke hitro otresel ter se jI izvil In začel bežati po ulici, ki se ie razprostirala pred njim. Gospa pa je klicala: »Držite morilca!* To je čul orožnik, ki se je spustil v dir za pobeglim možem. Pri carinarnici ga je dotekel. Kovačevič je držal v roki še vedno revolver, s katerim je hotel zbežati nekam naprej. Ko je žandar Izvil storilcu Iz roke orožje ter ga s pomočjo nekaterih pa-santov zvezal, ga je odpeljal v savamal-skl policijski kvart, kjer ga je takoj zaslišal komisar Djordjevič. Ko so Kovačeviču preiskali žepe, so našli pri njem najprej zaročno karto, na kateri je stalo: »Zaročena 10. avgusta 1924: Mira M. Petkovič in Ljuba Kovačevič, Za;ečar — Beograd.® Poleg karte je ležalo pismo, naslovljeno na zaročenko s sledečim tekstom: »Ko so me obkladali z najpodlejšimi psovkami, si mi pisala tako-le: »Zvesta sem ti bila doslej in taka ostanem. Mira.« Jaz Ti sedaj odgovarjam: »Zvest Tebi odhajam v večnost in v večnosti ostajam zvest Tvojemu srcu. Lj. Kovačevič.« Poleg pisma je ležal drugi list naslovljen na uredništvo beograjske »Politike«. To pismo se glasi: «Izvršil sem česar ne bi storil nikoli. K dejanju pa sta me prisilila Nalovič in njegova žena. Zaročen sem že dva meseca s hčerko ene najboljših in najuglednejših družin v Zaječaru. Nalovič in žena sta proti meni spletkarlla in lagala v mojo škodo. Zaročenka se mi radi tega sicer nI izneverila, toda Nalovič in njegova žena sta prikrajšala mojo srečo kakor tega ne bi storil nihče.« Poleg pisem so našli pri storilcu revolver tipa Browning. kaliber 7.65. Policijski uradnik je nato zaslišal morilca, ki je razvil sledečo sliko svojega življenja: »Rodil sem se v Gornji Dobrinji, ki leži v užiškem okrožju. Star sem 30 let ter živim že 18 let v Beogradu. L. 1919. sera stopil k Naloviču v službo kot knjigovodja. Gospodar mi je zaupal. Bil sem marljiv ta reden. Od novega leta dalje sem bil v trgovini kot tajni družabnik in Nalovič mi je obljubil, da postanem pozneje tudi javen kompanjon. Meseca avgusta sem se zaročil z Miro Petkovičevo iz Zaječara. Ona ima pol milijona dinarjev dote. Cim ie Nalovič izvedel za to, je takoj pritisnil name ter zahteval od mene, da vložim takoj po svoji ženitvi 400.000 Din kapitala v njegovo trgovino. V plačilo za to pa mi ni ponudil nikakih protiugodnosti. Dolgo sva govorila o tem in naposled je zahteval od mene, da mu dam vsaj polovico zahtevanega zneska. Tudi tega sem se branil. Ko je videl, da mu je nagovarjanje iz-podletelo. me je zatožil sodišču, da sem ga okradel. Zahteval je, da mu vrnem 57.000 D'n. katere sem posodil iz njegove blaga ne nekemu trgovcu z njegovo vednostjo. Sedaj pa se ie delal kakor Trst, Pitacco. Zadeva je dobila polagoma politično lice ln iz nje se obeta razviti škandalna afera, s katero ne bodo iašisti prav nič pridobili na ugledu. do jc bil aretiran celo general Vajtojann, brat prometnega ministra. * - X Mark Twainova avtobioKrafifa- Iz Newyorka poročajo, da izide te dni Mark Twainova avtobiografija, ker ie mi-X Z R. III- na turneji- Ameriški listi j nulo od njegove smrti štirinajst let, ka-poročajo, da bo obiskal Z. R. III., predno , kor je določil pisatelj. Življenjepis vse-nastopi svojo normalno »službo«, še vsa: huje ostre napade na bivšega predsedni-večja severoameriška mesta. Prvi poset | ka Roosevelta in druge ameriške držav-i bo veljal mestu Los Angeies, po katrem j nike. " i Škandal s tržaško bolniško blagajno Rimski cMondo.> prinaša scnzacijonal-no poročilo o razmerah pri tržaški bol-. . ... niški blagajni, katero so pred časom za- j ^ zrakoplov imenuje X Nemško-ainenškrpodmorski ka- sedli fašisti ter vzeli vse funkcije v svo- !.. X AfetT,an general- Bukareska po-, bel-Predsednik družbe Comraercial Cab-je roke 1 hcija je prišla na sled dobio organizirani, le Company naznanja, da so pogajanja 'Zavod je tekom let nabral lepo svoto družb«. ki ie bila razpletena po celi Ru- I z nemško brzojavno družbo »Atlantik, den^ria katero e porablial 'a podpore n,uniJ1 ln sc -'e bavila s tem, da je pre- aovcdla do popolnega sporazuma. Gre ' " sVrKftfolo n/itiirfi/ino nnftio lic4.» Uti^cm nnmre^ t o ri t rv/-\! rri t,„i„-_ -i _ v t.;-,*: j^k.-i: skrbovala ponareiene potue liste ljudem, bolnim članom. Ko so fasisti dobili dru-, . . ,. ,. .- _ . , ... ,. . -. ui ; ki so se hoteli izseliti. Prisleparila je s štvo v svojo upravo, so prevzeli tucn bla- . , .,.. , T . ' —.... — ----- --—- ____'___. tem več milijonov. V afero je zapletena da sem mu jaz denar poneveril. _Očital; gajno• » " * cela vrsta višjih uradnikov in drugih mi je tudi, da živim razkošno in da ku- j sesaval in t.tuc.jo dobro leto dn>, razu- ^ rumunskc ,bo,jže družbe,_ y s*e_ pujem dragotine. Preiskovalnega zapora, j me se, Pro" visoki odskodn m. | ki mi je grozil, sem se rešil samo na ta j pred Par tedni pa se je škandal z bla-način, da sem podpisal menico, glasečo j eaino še bolj povečal. Razširile so ve-se na 100.000 Din, nakar sem se smel sti- da je uprava bolniške blagajne po namreč za to, da se položi nov podmorski kabel med Nemčijo in Zedinjenlmi državami preko otočja Azorov. Ta kabel bo doslej najmodernejši in naJboljšL Polagati ga bodo začeli z novim letom. svobodne kretati. Nalovič in njegova žena pa sta splet-karila proti meni dalje. Nosila sta mojemu bodočemu tastu na uho izmišljotine ter mu med drugim tudi prišepetavala. da sem se rešil sramotne ječe samo s podpisom visoke menice. Po drugi strani pa mi je sedaj nudil Nalovič vse mo- znani fašistovski metodi nakazala in dala izplačati vdovi umorjenega fašistov-skega poslanca Casalinija iz Rima deset tisoč lir odškodnine. Prciektura, ki bi morala v takih slučajih zlorabe prepovedati, je postavko odobrila. Zadnje čase je prišlo pri zavodu do nasprotstva med samimi fašisti. Upravni Domače ognjišče Jesenska skrbi Z vse drugačnimi občutki kakor brezskrbna mladina pričaka gospodinja jesen. Nima samo užitka od slikovitosti jeseni, navdajajo jo v prvi vrsti skrbi, da se za Podobe iz mavca očediš najbolje, ako ce jih ne dotakneš niti s krpo, niti b Jopičem, temveč prah enostavno izpihaš. Nato vzemi mak) mavčeve moke tn bombaž in potresi z njo prav dobro podobo. Obriši jo s čedno platnemo krpo, s 8o- goče ugodnosti ter mi prigovarjal, naj odbor bolniške blagajne, ki je brez pred samo podpišem pogodbo, da pristopam k I sednika, je namreč odstopil. Direktorij njemu kot družabnik z 200.000 Din go- ! si je izvolil novega predsednika v osebi tovine. »Ce ne storiš tega«, je dejal, »bodi loži za zimo pravočasno in po možnosti piCem pa udrgni moko v razne dolbine. najceneje s kurivom in živili. Po mestu vidimo ravno 'e čase prepeljavati polne bolniškega uslužbenca Zuccherija. Večina *ozo,ve P^moga. Vse to je zimska zaloga, odbornikov pa se je tej nameri uprla. Ne- ! Y.ellke skr,bl se .^ebi gospodinja, ko vi-kateri so volili druge, ostali pa so se dl sv0'° drvfrnf° P° " ,SeJ: vsaJ m glasovanja vzdržali. Končno je bil Zuc- >eba ba!h da bo njena družina preze-cheri izvoljen s petimi glasovi. Mož je :ba,a' Mo.zieek Pa !udl raje ostal d<> glasoval tudi sam, seveda zase. Radi te- mav, PnJ?tno toPhJsobl- , , ga je nastal med fašisti razpor. Nasprot-' NakuPl15 mora tud, zimsko zalogo zml. . niki so se začeli med seboj pobijati in ,P.n nas 50 navadno skoro vsaka družina, ! prišlo je do ostrega prerekanja, v kate- ; ^ ,ma kak° shrambo na razpolago zašel neki moj znanec iz Zaječara ter mi, rem so nekateri grozili, da bedo krivce 0ZJ vsaj s krompirjem, da ga m treba povedal, da so dospele do ušes moiega ! naznanili strankinemu vodstvu, da jih iz- j ^V!"« v ^jkem mrazu in prepričan, da je tvoje življenje prečrtano. Sedaj izbiraj: ali hočeš 300.000 Din zase in 200.000 za trgovino ter poleg tega še ženo! Če ne pristajaš na to, pojdeš v ječo!« Na te pogoje nisem pristal. Bilo me je sram takega družabništva. Vendar sem molčal in šele predvčerajšnjim ko je pri- bodočega tasta čudne vesti o meni, sem se odločil, da se maščujem nad umazanim Nalovičem. Najprej sem začel obu-pavati in sera se hotel usmrtiti sam. Nocoj pa mi je slučajno prišlo na um, da bi bilo nespametno ugonobiti samega sebe, njega, mojega škodljivca, pa pustiti živega. In tako se mi je v glavi zmedlo, da sem izprožil proti niemu. Nato sem hotel skočiti v Savo. Nadaljevanje veste sami.« » Nalovič, kateremu je šla krogla skozi tilnik, je umrl takoj po napadu. Ko je ležal v krvi na ulici, pa so ga spretni tatovi še okradli. Odnesli so mu polno denarnico. Kovačevič se nahaja sedaj v preiskovalnem zaporu in čaka da pride pred sodišče. Seveda govori o njegovem slučaju ves Beograd. ključi iz politične organizacije. I žlobudri. Preskrbe se tudi s čebulo in U. puiHione Uiganiidi-ijc. jv „ ., . , .... Stvar je končala s tem. da je sedem i Jefnom- SanbaJ° sl P° druzmah odbornikov, ki niso soglašali z ostalimi, z j? m rePe- odstopilo. Odborniki, ki so ostali na svo-I flmska,zal0^ mort b'h temel^t.e^ M jem mestu, pa so sedaj zagrešili nov ; dežeb kakor v mestih, ker jo je tudi po spor. Izključili so namreč iz svoie srede zim!- sicer maI° draz-,e' a vseeno vsaj z vodo jt| 5evl^ dobro namastim z riri-nekega člana, ki jim ni bil všeč in ki ic dob,H" Na dezeh pa le teB<0 naPrw:is j novim oljem. Na to mastilo se vošfiilpf Svežost kvasa poskusiš, ako daš košček v posodo z vročo vodo. Dober kvas ostane na. površini, slab in star pa pade na dno. ZaMovo olje zopet napraviš užitno oko kaneš vanj par kapljic eolitrovega. cveta; nato ga deni 30 minut v vročo vodo, da postane gorko, a no vroče. Ko se olje 6hladi, dobi zopet okus svežega olja. Moravska juha. Kupi za par dinarjev (za šest oseb) telečjih kosti in jih kuhaj 2 uri z eno osminko fine kaše in koščkom dobrega masla. Potem pasiraj in serviraj s praženimi zemljami. Usnje pri čevljih ne poka, ako čevlje dobro zdrgneš z ricinovim oljem. Jaz umijem vsakih 14 dni voščilo s čevlje r obenem član tržaškega mestnega sveta. Zato je posegel v konflikt župan mesta Prišel je že čas, ko je treba pospraviti z vrta ali njive zelenjavo pred zimskim Nejsrei^oslji^i so le : mrazom. Dobro je, da imamo nekaj te zahvalni stroji. Nedost žui v s c rs konstrukciji in mate-si-tl L ri ahi. Lredno Dizke m>i lin ti11 cene. i<)33a 0g!e;te si jih pred nakupom! J. ŠŠOMjEO, Ljubljana (palača Ljublj. kred. banke). gospodinjo, da ti proda od I najlepše prime. Nekateri namaže jo čevlje z vazelinom, ki napravi usnje sicer mehko, a ga razje in začne pokati. Vsaka gospodinja naj tudi prepove svoji služkinji vlivati v voščilo kis, ki gicer povzroča lesk, a uničuje nsnje. Motno pohištvo zopet osvežiš, oziroma odstraniš pege, ako pomočiš krpo vi mešanico olja in kisa (več kisa), poteg-V tak zimski vrt spravimo najpotreb-, neš g krpo ^ po^,^ j,, z ^^ nejse pridatke k juhi in drugim jedilom, | ho krpo zbrigei. Xo Eredstv0 fe kakor peteržilj. korenje in zeleno. Ohrani od brunolina, ki napravi pohištvo pega. nn pn cr.^n In.li nnmnli^cla valoniair. V . . . . . . ® loge doma tudi za zimo, ker jo redno r» bimo pri kuhi. Če pa zelenjavo kar navadno shranimo, nam ovene in se posuši. Zato jo jako priporočljivo, da si napravimo zimski vrt v kleti. KADAR-BO V $P£T-VANDC?AT-'$EL PRID!-Ml-POVEDAT-DA-TI -SPET- POMAGAL- B OM • PUNKEl/CEK -ZAVEZAT- od N. N. (čeprav so prvič slišali njegovo ime). Vidiš, tako je. sinko moj. In če tvoj predstojnik izusti kako šalo. smej ee tako glasno, da te bo čul; to je najboljše sredstvo ' Najprej častniki, a za njimi kolone moža kari jero. I štva so se razlile preko bojišča kskor — O, škoda. papa. da tudi meni ni stra-šna lava. Veličasten trenotek! 5o-padlo v glavo in da nisem napisal v (vražnik se je zamaja! in bežal, zapu-svoji nalogi, da mi je najljubše jesen- stivši dosettisoč mrtvih, sko ve«elje povratek v šolo. j In ne glede na to. da smo eo po-| — Vesel sem, sin moj. da tega nisi nosno v popolnem redu umaknili s napisal. (Po «1' Oeuvru».) Sovjetski žurnalist etrategičnih postojank na prej pripravljene pozicije, je doseženo junaštvo izzvalo oglusne vzklike: »Hura!« Nikoli ne poz3bim. kako je usmiljen-ka. vodeč nas po bojišču, prigovarjala Pred desetimi leti je v šestem r.aa- bradaču iz Tombovske gubernijo. ki mu stropju v stanovanju žurnalista I{ybki-,je kr0gia otrovnega šrapnela šla skozi na šumel samovar. 2or;a je kuhala '"njj ^ fo odpraviti v bolnico, kavo, Rybkin pa je dovrševal tride-e- J Nikoli ne pozabim, kako se je ranjeni :to stran »Od našega vojnega dopisniku j bradač vzravnal in vojaško odgovoril: s fronte>. »Ne, dobra gospodična, dokler bom ži- — Naravnost iz štaba smo v udob- | vel. se ne umaknem s te poljane...» nem in ličnem avtomobilu iz tovarn'? j Da! Nikoli ne pozabim njegovih ble-naših plemenitih zaveznikov z usmi-! dih lic in nlamtečih oči . . . Krvaveč Ijenkami. katerih hrnbrost že pozna ie stal in klical . . . srce je drhtelo. — Jašo. kava je kuhana. — Takoj. % Rybkin je stavil piko in šel pit Kavo. it Minulo je deset let. V šestem nadstropju v 6tanovanju vsa Rusija, dospeli v območje borb. Na.šj hrabri junaki so brez strahu (.-red peklenskim sovražnim ognjem skakali izza lepo ogrebljenih okopov in nas pozdravljali z radostnimi vzkliki. Nemški barbari pa so takoj opazili naš prihod in vsuli na nas, neoborožena I ju- j žurnalista Rybkina je šumel samovar. di. ognjeno točo dum-duin krogel in Žena je kuhala kavo. Rvbkin pa do- — Pred deset leti je na stotisoSe kmetov in delavcev bilo odtrganih od rodne grude in vrženih v propast zavoljo proklete carske vlade. Mi, delavci in kmetje, smo carskim tiranom n® ljubo v tisočih umirali na bojiščih in gnili v blatnih okopib. Nikoli ne pozabim, kako je nekoč prod mojimi očmi carski oficir mlatil ranjenega delavca iz Tam bovške gn-bernije edino zato, ker se je zvijal od bolesti . . . Nikoli ne pozabim na deiavčeva bie-: domača 7500 do 7600. madžarska 7100 do 7500, 3.10 do 3.25 Kč trans. Dunaj; krnšna moka: domača I. 5600 do 5800; ržena moka: domača, I. 6500 do 6600; otrobi: 2175 do 2225 aK. Tržna poročila Novosad-ka blagovna borza (23. t. m.). P.šcnica: baška, 75 kg, 2 odst., 3 vagoni 370; za november, 10 vagonov 380. Ječmen: baški, 2 vagona 290. Oves: srbi-janski. 2 vagona 260; baški, 1 vagon 260. luršfira: baška, nova, 1 vagon 180; 10 vagonov 177.5; sremska, 10 vagonov 170 dc 175; r storžih, 1 vagon 120 do 123. Moka: c6>, 385. Tendenca nespremenjena. Dunajska borza za kmetijsko produkte (22. t. m.). Današnji Irg je bil pod uplivom slabših ameriških noliranj ia mlač-nejSe praške tendence, toda le glede razpoloženja, ne pa glede cen, ki so v splošnem ostale nespremenjene. Kupčija v pšcnici je bila slabša, v pivovarskem ječmenu mirnejša. Živahno povpraševanje po rži je popusfilo. Povpraševanje je živahnejše po tursčici in deloma po ovsu. Kupčija z rfenimi ln pieničnimi mokami je bila mirna. Notirajo za kg vključno blagovno prometni davek v aK ab Dunaj: pieniet: domača 4250 do 4350, madžarska • Po»l=in 4700 do 4800. iuornalovenska 4500 — Kartel sladkornih tvornic. Iz Beograda poročajo, da so vesti o sklenitvi kartela sladkornih tvomic prenagljene ker se kartelu upira sladkorna tvornica v Osijeku s podružno tvornico v Usori. Zastopniki osiješke tvornice sladkorja, med njimi direktor Kostrenčič, se niso mogli sporazumeti v vsem glede predloga za organizacijo osrednjega skladišča, ker ti dve tvornici, pri katerih odločuje praška Živnostenska banka, imata že dobro organizirano lastno prodajo. Na zadržanje teh dv»h tvomic je vplival dr. Preiss, gen dir. Zivnostenske banke, ki je baš radi vprašanja kartela do-potoval v Beograd. Zanimivo je. da so zlasti zastopniki državnih sladkornih tvor-nic na Belju in Čukarici poudarjali potrebo kartela. Radi odločnega zadržanja osiješke tvornice so torej izgledi organizacije skupne prodaje majhni Ln torej tudi ne bo organiziranega dviga cen. Nasprotno tej vesti prinaša današnji , tranko Ljubljana 0 do 615. domača, <0>, franko Ljubljana 0 do 605; stročnice: fižol: tribni-čani, očiščen, b-n, franko Postojna trans. 0 do 610, , orig., franko Ljubljana 460 do 0, , očiščen, b-n, franko Postojna trans. 0 do 575, morja. V nedeljo, dne 26. t. m. se vrši na igrišču S. K. Primorje, Dunajska cesta velika revanžna nogometna tekma med lahkoatleti in plavači S. K. Primorje. Lanskoletna tekma je izpadla 4 : 3 v korist plavačev. Lahkoatleti. ki so pridobili v tej sezoni nova ojačenja, bodo napeli vse sile, da izvojuje.o svoji sekciji zmago, obenem tudi revanžo za lanskoletni poraz; vendar bodo plavači, ki postavijo moštvo, sestoječe povečini iz izbornih waterpollstov. ki gojijo svojo krasno ročno kombinacijo v zraku, poiskusili obdržati renome, ki ga uživajo med ljubljansko nogo-reko-met ljubečo i publiko. Postave moštev izgledajo slede-1 če: Lahkoatleti: Weibl, Perpar, Koch. Valtrič, Cimperman, Trost, Ravnikar, Ba-šin A., Škrajnar, Medved, Franko, torej po večini sami sprinterji — med njimi znana internacionalca Perpar in Valtrič. Plavači: Ferči, Tine, Karadžole (Jole), Zore, Moro, Kern, Felša, Sancin D„ Popovič, Sancin S. E1 longo. Gros plavačev sestoji iz na.boijših waterpolistov; vendar imajo na mestu certeriorja enega najboljših jugoslovenskih sprinterjev. Smučarji začetniki se vabijo, da sa udeleže sestanka, ki ga priredi S. K. Ilirija v soboto, 25. t m. ob 16. v svoji tenis-garderobi. — Načelnik smuške sekcije. Klub kolesarjev in motociklistov Ilirija v Ljubljani, vabi vse člane na sestanek, ki se vrši danes, v petek, ob 19. v klubovem lokalu pri »Novem svctu». -—. Ta.nik. Koles, sekcija S. K. *Primorje* preloži za dne 26. t. m. razpisane dirke na nedeljo 2. novembra. Obveščajo se vsi klubi, da se razpis spremeni v toliko, in sicer točka 1., da imaio prave štartati vsi kolesarji brez izjeme, ali so člani kakega kluba ali ne. Prijave do 29. t ro. nasloviti S. K. Primorje kavarna »Zvezdam Od pondeljka 27. t. m. vsak popoldne tekališče na klubovem prostoru. Dunajska cesta na razpolago prijavljenim za trening. Natančnejši razpis se objavi v časopisju. Estonska : Letska. Prošlo nedeljo ie Estonska premagala Letsko s 3 : 0. Tekme teh dveh reprezentanc zadnja tri leta so vedno ostale neodločene, vsled česar je bilo zanimanje posebno veliko. Dan kasneje je tekma med reprezentancama Rige in Revala ostala neodločena z 1 : 1. Obe tekmi je sodil dunajski sodnik Griin-baum. Predno daš delati obleko, si o^lej najnovesie medne liste, ki so t veliki izberi na raz_:jlago ? knji-s;ar..i Tiskovne zadrrjte. Ljubpa-na, Preiernuva ulica 54, nasproti glavne pošte. ¥remensko poročilo Ljubljana 23 okt lira 1924 l.iubhsun 'HOn «an rroriem slovaške pokazu;ejo. da se izvaža sedaj- franko Ljubljana 380 do 0. baška, par. samo še tretjina' predvojne izvozne koli- Ljubljana 0 do 435. turščica. baška. par. čine. Izdeluiejo se lanene čipke v glav- Ljubljana 0 do 335; oves, baški. pariteta U useh špecerijskih prodajalnah se dobi i Krai ; opazovanja ob Zračni tlak Zračna temreratnra Veter ubiačuo <)— 10 ['aJsvme ram Ljubljana Ljubljana . Ljnbljaua . Zagreb . Beograd Uuoai . . 1 i'rag& . ■ ■ noaost 7. 14. 21. 7. 7. 7. 7. 7. 763 b 7614 762 0 762 1 764 9 762 0 10 7 13 7 110 liro 60 8-0 sever sev. vzh. brezvetra m n dež oblačno pol obl. ueL oblač. dež 0-3 40 j 1-0 V Liubliani barometer viSji temoer uižja Dunajsko »Temensko poročilo. Za včeraj napovedano poslabšanje lepega vremena je nastopilo le do severnib Alp. Nad Srednjo Evropo je pritisnil nizki tlak, ki ga je ponoči izpolnil močen severo- Soince vzhaja ob 6-SO taha a ob 17 58 vzhodni tok Vsled tega se je zrak splošno ohladil in povzročil padavine do višine alpskih greben. — Napoved ta petek: Pretežno jasno, mestoma jutianja megla. Mrzlo, pozneje stalno lepo. najboljši pridatek k hrani. Rezultati ljudskega štetja v L1921 v Julijski i/ »• • Kraj mi Gazzetta ufficiale del Repno d' I ta Ila piiobčuje v su plemen tu k številki 226, z dno 29. septembra 1924 rezultate ljudskega štetja v Italiji, ki se je vr-Šilo dne 1. deeembra 1. 1921. Rezultati se priobčujejo po provincah, okrajih in občinah, toda podajajo le absolutne številke prebivalstva, in sicer a) popo-lazione residente (legale) in b) popo lazione presente (di fatto). Nas zanimajo seveda v prvi vrsti podatki o prebivalstvu v onih predelih, kjer bivajo Jugocloveni. Žal. pa se niso objavili podatki o prebivalstvu po maternem jeziku, marveč le absolutne številke prebivalstva, število našega življa se da na podlagi tega uradnega poročila sestaviti le v približni meri, zlasti za predeL kjer ni prebivalstvo mešano; v narodno mešanih občinah v Istri ter v večjih mestih pa je seveda to popolnoma nemogoče. Za ozemlje Julijske Krajine tiska aradno poročilo poleg uradnih italijanskih imen občan tudi njihova slovenska (pri nemških občinah nemška) imena kakor pravi v pripombi v uvodu, v svrho, da se morejo podatki primerjati s podatki avstrijskega štetja iz I. 1910. Podatki so razvrščeni po onih upravnih enotah, kakor so obstojale pričetkom italijanske okupacije, tako da se dado primerjati z avstrijskimi iz 1. 1910. Objavili pa se bodo pozneje podatki razvrščeni po novi upravni razdelitvi z dne -30. junija 1924. [("pravno 8419). pri tem pa je vračunana r. o.t---x ld ima 866 V goriškem okrajnem glavarstvu ' tudi že občina Bela peč, (distretto di Gorizia) z Gorico vred so j (pravno 898) prebivalcev. našteli dne 1. decembra 1. 1921. faktič j Vsa Istra ima 3-13.401 prebivalca no prisotnega prebivalstva 94.853 : (pravno 351.546). Teh številk ne more-(pravncga pa: 99.348: diferenca se tiče jino primerjati s podatki iz 1. 1910., ker začasno odsotnih, oziroma izseljenih), j moramo odšteti poleg Krka del ve-L. 1910. so našteli-v istem okraju z [like občine Kastavske. Pač pa je mo-Gorico vred 104.856 oseb. Okraj izkarjgoee primeriati posamezne okraje: ko-zuje tedaj precejšnje nazadovanje. jpenski politični okraj šteje leta 1921. Na Pohorju smo, 1080 m visoko. Pred nami v večernem svitu plastični panorama Ptujskega polja, posejano 7 zvoniki in seli, ko je daljina raztrrniia svojo hal'o od Ptuia in celo od Varaždina, . preko Slovenskih Goric pokazala Mursko Polit, okraj Sežana izkazuje 1. 1921.187.91)7 prebivalcev (pravno 89.9121. dc-js0boto mimo vinorodnega Ljutomera _______ _ *' — ..______ • .i -* c> * r\ i o n ___i ..... Mariborska koča na Pohorju 27.802 prebivalca 1. 1910. pa je imel 30. Politični okraj Tolmin ima 1. 1921. (pravno: 29.609); I čim je štel 1010.1. 89.609 prebivalcev I t ja (lo ^^ vrhočila krivuljo ?lc 10.461 prebivalcev.! Pazinski politični okraj šteje 1. 1921- La i ,hko zasenčila četrt Imin ima 1 1991 30852 prebivalcev (pravno 52.054), 1. ro na 0b20r;u _ Goriance. Kum imel 48.518 nrobivalcev. 37.697 prebivalcev (pravno: 40.444 ; *91 f CQ-fi7 1 1Q10 Politični okraj Puli i® 83.787 (prav- I 1910. je imel 38.23J. f4 ^ obiva,cev, , 1010. pa e Ves slove-nsk, del Genske, t j. na ,imd 95.432' nirbivalcev. Polit, okraj T^f^tn glavarstva skupaj, nna to porc- img ^ , 61 F)64 prebivalcev 921. faktacnega prebiva stva 160.3o2 L 2 j 1910. pa je imel pravnega 169.401). a 1 1910. je imel 2 , tjh primerov se razvidi. 173 o56 prebivalcev izkazuje tedaj; ^ je hivnMv0' Istre ^ntno manj tud, v celot- nekoliko nazadovanje , ^Vvalo. oziroma da je celo napre- najmanjse v gorah. ......... 'dovalo v dobi 1910,—1921., očividno zato. ker tsni ni bilo boine fronte in ker se izselV-vanje ni vršilo v toliki meri. Pulj ima za nazadovanje drug vzrok, in sicer zmanjšanje posadke in voi-iili delavnic. V Zadrti (in okolici) so našteli 1921. leta 17.065 prebivalepv (nravno lfi.650\ na otoku Lastovo pa 1558 ljudi (pravno 1605). Mesto Gorica šteje 28.154 prebivalcev (pravno 30.386)! 1. 1910. na je štela 30.995 ljudi. Idrija ima 5592 prebivalcev (pravno 5427). 1910. !. 6094 prebivalcev. Puli ("kot občina) ima 49.323 (pravno 49.339) prebivalcev, a 1. 1910. je imel 70.94S prebivalcev. Vsa Goriško - Gradiščanska (z italijanskima okrajema Gradišče in Tržič) šteje 1921. leta 253.670 prebivalcev (pravno 262.492). a 1. 1910. je .imela 260 749 prebivalcev. Trst kot občina ima 233.655 prebivalcev (pravno 239.627). a 1. 1910. je imel 229.510 prebivalcev. Težje je primerjati podatke a) za Istro, italijanski del Notranjske in Koroške. ker je državna razmeiitev raztrgala okraje in občine ter celo vasi. Idrijski okraj šteje 1921. 1. 14.083 prebivalcev (pravno 14.352). Postojnski okraj šteje 43 329 Cnravno 44.917), 1. 1910. pa je štel 43.200 ljudi. Okraj Trbiž ima 8224 prebivalcev raza Plemena :otrto go-vabi, Veliko Kozje. Donati. Boč. Drara pretaka živo srebro v obzorju. O krasoti te umetnine bi s: bili vsi edini. Na verandi sedimo kot v sanatoriju udobno. Dve hotelski zgradbi (60 po:-teli) to jo Mariborska »Koča«, last S. P. D. Maribor. Zdaj bolj samevamo v jesenskem solncu. Dr1 leč iz Srbi«. Beograda, Hrvatske so bili došli gostje sem, kjer so se na vsesplošno hvalo v vsei udobnosti počutili kot letovišča rji, v planinski neprisiljeni domačnosti kot planinci, v iz-hornetn podnebju prornl neirotiis kot prerojeni. Kasno so odhajali in obečali, da 59 povrnejo. Rusko kecrljišče. prostor za balinanje, klavir. kopa'nica, solnčna ležišča, promenada proti Ruški koči. Imamo že lepe znanstvene pripomočke za naše Pohorje: Knprivnikovo delo »Pohorje« in Dimnikov prep-leder zemljevid kjer so vrisana ■do grebenu Pohorja — glej, v bližini sosedo. Ruško koč-' tudi »kočo«-ki ni koča, last ruške podružnice. Tam prastara cerkvica Arha, tu Bolfenk, ona bela lisa, ki je vidiio iz marlborsk* ulice. Kdo ae čudi. da Nemei So danes ru-jejo, kakor js Pašič rekel: Nekakvu ku-ču traže na b rdim.i kod Maribora. Čeprav vedo. da je SPD v dobri veri to vse kupila od kuratorja razpnščenega društva in j« v zemljiški knjigi davno žc lastnioa, jih vseeno bob". Di, 6e je jasno, pokaže steklo obrise Gradca, mesto hrepenenja in to boli. Prebivalstvo, zavedeno po Nemcih, s« polagoma vrača k nam. Sicer še briše markacije in vpraševalcein navaja krivo poti, sčasoma že opuste tndi to. Pred kočo se vije na visokem jamborju državna zastava. Dr. Šnuderl. •Lan. nakl b»«h » par e«.rwpl»n»aril»- ra sa rakuna v«a*a t>ea* Krznarske pomočnike 2—sn konfekcijsko de:o !obro izvezbaoe la za to iposonne. sprejme kuuteiicij-ika tovarna Uerenda & Cie. f Ljubljani. Osebne puuuube na pisarno Emonska cesta St. S. 13S1 Čevljar, pomočnika ta boljga dela. sprejme Jos. Ntrud, Zagorje ob Savt. — 1'iata in nastanitev po dogo-roru. 22-199 ; kurirja ali potnika grem ta-jkoj. Ponudbe na -upr. .Jutra' pod „Zmožnost-kavcija". 22585 Moško suknjo se proda na Domobranski cesti 7/1. Okusna dama Izurjena v šivanju, moda; . stroki in perilu, želi dobiti ! primerno mesto. — Ponudbe upravo ..Jutra" pod šifro Moški zimsf?! plašč črn, so proda v Rožni ulici St. 21/1. 22557 ičče akademik. V zameno bi instruiral srednješolca vsa predmete, razen tega &e godala ter laSčino iu srbobrv. Ponudbe na upravo „Jutra'' pod ..Akademik". 22505 ..Podjetna 11317". Pohištvo iz trdesra lesa, skoro novo, 22523 miza. * stoli. 2 stojala za evctlice, ogledalo za salon in stojalo za knjige, se poceni proda. Naslov pove upr. „J"dtra". 2255S Perje kokoSje, gosje in gosji puh ter račje, oddaja vsako množino po zmernih cenab tvrdka B. V aj d a, Cakovec. Starinska kredenca : si«i 1128i". Daljnogled dobro ohranjen ali pa nov, 1SS3 , se kupi. Tozadevne pismene 1 ponudbe je poslati na upr. Jutra" pod Šifro ..Daljno kuhinje, verande ,a priu. — lio ... Išče se stanovanje 3 sob, kuhinje ln prllikiit za takoj. Ponudbe pod Šifro ,,Nagrada 11131" na upravo ,.Jutra". 22354 Stanovarje z 2 sobama in kuhinjo, električno razsvetljavo, v sredini ciesia Celje, se zamenja proti enakemu v Ljubljani takoj aii po dogovoru. Popise pod ..Zamenjava 11208'' na upravo „Jutra". 22300 Lepo stanovanje vili, obstoječe iz dveh sob. Zanesljivega potnika * S S e za takoj Industrijsko podjetje, e T . hI' i SOuO Liumjana z malenkostno pestrežbn, išče \Vo.fova t)!. 12 potnik, ki je v03 teden cd-22218 ^"en. Ponudbe na: A. M., _______ Bcthovnova ulica St. ISTI. vrata 9. z majhnim kapitalom, za do-blčkanosno podjetje, ee iiče. Dopise pod šifro „Atko3" na upravo ..Jutra". 22503 Posojiio 90.000 Din odplaSljlvo proti mesečnim mcnjlcam vsaki mesec po TOOO Din. se Išče za takoj. Pomidtm se prosi na upravo ..Jutra"" pod Šifro ..Sigurno in dobre obresti". 22424 50.000 Din posojila iši':em proti vknjižbi na prvo mesto in 20 odst. obrestim. Ponudbe na upravo „Jutra" jod ..Zaslužek 20". 22570 V svrho dopisovanja žele polne hlače čvrstega, kosmatega dečka z euako de k!:oo poil Šifro ..Kosmatin- ček" na upravo „J-utra". 22535 LJubljana, Šelenburgova ul. • št. 6 — naznanja, da Ima j veliko Izbiro umetnih. *&1- { nih vencev In aranžmajev, ( žalnih trakov ter crep-paj- ! čolana v vseh barvah. Sveže i Jubilejske in žalne vence ter aranžmaje-fiopke, kakor I tudi sveže cvetlice vodno v { zalogi. Cene solidne tudi ro j drobno. 21S23 Klavir dobro ohranjen (Stutzflugel) j firme Petka Villman. sc I proda za S000 Din. — Pavel i Jame, Ljubljana, Breg St. 18 22473 Pianino ali pa kratek klavir (Stutz flugei), dobro ohranjen, se j fl kupi. — Ponudbe na upra-. o 1 3 ..Jutra" pod ..Glasba 11320" ! S RBSljeva Cesta 3. 225 JO ' Pravi angleški KOKS za industrijo in kovinske obrti FiiH II H v vsaki množini dobavlja JOSIP SVETIČ LJD8UA.1A 1912-a Modistka Z. Gorianc & Co. Ljubljana, St. Pitn s. 27 poleg bolela Tratnik priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnih najmodernejših. damskib klobukov. Sprejema klobnčevinn (filce) v prekrojevanjc ter vsa popravila. Zalog* Spaterie-oblik Postrežba točna. lssta Cene najniije. Dobro ohranjen klavir -rimmilimnTTTTTTTrrpTrri firme ..Hoffman", Ounaj, ?e j y. proda. Naslov pove uprava i „ Jutra". - 22544 ----j Otroško želez, posteljco 1------- Železen štedilnik | močno obzidan, z 2 luknja-I ma in bakrenim kotlom za 1 vodo, proda Marija Eberl. i Igriška ulica 0. 2210S , dnbro ohranjeno, se kupi. I SosfanOVEleC Ponudbe na upravo ..Jutra" , pod značko „Gitterbettcben" z zajtrkom, se sprejme k 22562 enemu gospodu. Naslov pove _____uprava „Jutra". 22574 V upravi sprejme gospod. Naslov jtn,cg9| 100/36D7. Hera, La-stavica brez gnezdeča. Loki pri Zidanem 22547 ' Žaket obleka in frak [ skoraj novo, srednje vell-' kosti, zelo ugodno naproilaj v modni trgovini Peter šterk. Stari trg 18. 225S3 Dinamo I z uporabo SO voltov, s KV, i še zelo malo rabljen, popol-! noma v dobrem stanju, se po nizki ceni (9000 Din) e primerno izobrazbo, se proda. — Ig. Brvar. pas. v »prejme. Ponudbe nu anunčno St. Gotardu, pošta Trojane. Belega krompirja letošnjega, nudim vsako množino, kakor tudi fižola in orehov. Cenjene ponudbe z navedbo ponudene cene franko va^nn na upravo „Jjtra" pod „Expolt". 22349 pisarno .Strela', Novo mesto 22369 Trgovski pomočnik jodne In galanterijske stro-e, dober detajilst, dobi Btal-co mesto proti dobri piači. Reflektira se samo na prvovrstno moč z dobro referenco — Ponudbe na podružnico .Jutra' v Mariboru pod šifro ..Trgovski pomočnik". 22590 Korespondent (inja) tanesljlv, perfekten t slovenščini ln hrvaščini, hiter strojepisec, z večletno trg. pisarniško prakso, se sprejme za Ljubljano. Natančne oferte z navedbo plače na opravo ..Jutra" pod značko ..Zmožnost, pridnost, stalnost 2200". 22532 Strugarskl pomočnik sprejme takoj v strugarskl delavnici % pogonom. — Vckoslnv Babič, Gornja Re-iica. Laško. 22534 Kino-operaterja • spričevalom, »e Išče. — Vožnjo d^bl plačkno. Naslov 22575 Kožuhovin. boa in muf kuna ln muf Perslaner. se proda. Naslov pove uorava ..Jutra". 22559 Pozor! Pozor! Beli klobuki ls klobučevlne (fil?) se dobe v veliki izberi po 120 Din edino pri tvrdki M. Jeglič, Ljubljana, Slomškova ulica št. 27. 22564 Pozor! Pozor! Kmetovalci in obrtniki! Prevozni milni za domače mletje (pogon 3 K S) so na ogled In prodajo pri: Podboj, Sv. Petra cesta št. 95. Ljubljana. 22315 Motorno kolo znamke „Pt3ch", v zelo dobrem stanju, Be ceno proda. Naslov pove uprava „Jutra" v Mariboru. 22592 Železno peč staro, dobro ohranjeno pove"* uprava P,!juUV\ '22546 ceni proda M Urbas. Šlom-v ' škova ulica 13 (poleg Resnim kupcem vil, stanovunjsktb, trgovskih gostilniških lo obrtnih blš ■ o poseete* umetsktb po sestev graščin, mlinov žag ail stavonib parcel, nudi naj večjo izbere Realltetna pi-•arna 11 1887 «Posest», d. z o. z. v LJubljani. Sv. Petra C. 24. Parcele za c-nodružlnske hiše. v najbližji okolici LJ-ubljane, s e kupijo. — Ponudbe z navedbo kraja in cene na upr. „J-utra" pod ,.Periferija". 2253S Naslove lokalov, stanovanj in blš zbira ln daj« ..Posredovalec" LJubljana, Sv. Petra c. 2S. 2257S Soba za nisarno se Išče. ali pa proBtor, Ki Ee da preurediti. Naslov v upravi „Jutra". 22516 Lepo opremljena soba z oddeljenlm vhodom, električno razsvetljavo, se takoj odda. — Naslov pove u .ava ..Jutra". 22526 Prazno sobo in kuhinjo išče mlad zakonski par brez otrok (drž. uslužbenec). — Plača mesečno 35u—400 Din. Ponudbe- r.a upravo ..Jutra" pod ..Stanovanje 11309". 22520 Na rtanovsr.je ter čisto in dobro domačo hrano, se sprejmeta 1—2 gospoda, event. dijaka, takoj ali s 1. novembrom v S15<;. Naslov pove uprava ..Jutra" 2:319 Gospodična etira 28 let, ki ne gleda ne zunanjo lepoto, zeii poruč ti 2S—40 let stare :a gos-oda Reso« pon*:dbe pod ..Učiteljica" na Na uobro hrano se sprejmejo boljši gospodje j z novembrom. Naslov pove ; uprava „Jutra". 22580 J Pult „Jmra" v Celju. ss viatr.o zai asno v r a J o m i značlro proti odškodnini. — Ponudbe podružujeo na upravo „Jutra" pod šifro i 22533 „Za£asno". Jesenske književne novosti Tiskovne zadruge v Ljubljani: Dr. Iv. Tavčarja, Zbranih spisov V. zvez. (Izza koogre-a). Zcodovin-ki romau. Brol Din 84 —, v platno vezan Din 100' v pol usnje vezan Din 105'—, pošt. Din 2*50, ozir. Din 3'—. Kersnik Janko, Cjrclaneii. Roman. Broš. Din 22—, vez. Din 87 -, pošt. Din 1-25. Bad»l And., Križev pot Petra Kapljeoika. Povest. Bros. Din 17"—, vez. Din 22'—, nošt. Din 1-25. Anton Mellk, Jugoslavija, I. dri. Draga predelana iu pomnožena izdaja. — Broš. Din 60-—, mehko vez. Din 75'—, »ošt. Din 2-—. Svoboda-Go ve kar, Poslednji mož. Veseloigra v 3 dejanjih. Broš. Din 14'—, pošt. DiD —75. Pajnl6, dr. E&v., Civilnopravdui red. BroL Din 30—, po5t. Din 1-—. ilarsoiia sprejema Tisknii zidriga i Ufibijavl, Prešernova ulica 54. :TirirTIITTT"tH»IIlT«If »»TTITI^l Šofer ta tovorni a»lo a generatorjem trarne). 22525 s plinskim t.a oglje, sa takoj spre J m« v trajno službo DKVV. aa deželi. — Pojasnila daje takoj proda za 2500 Din. — Jvan Blška. Ljubljana, Me- Naslov pove uprava „Jutra"' telkova 4. 22515 1 22537 Pomožni motor dobro ohranjen. Kdor bate kaj prodati Kdor i)3Č3 ka I kop!!! Sdsr išče slultie iti i oaj ioseriia i Jiitra" s Prazno sobo če mogoče s posebnim vho-domm ln elektr. razsvetljavo ; i š č e mirna gospodična. — Naslov pove uprava „Jutra" •22521 ______| Na -hrano in stanovanje se sprejme gospodična. — Naslov pave uprava ..Jutra 22550 Sobo po možnosti s posebnim vho. dom v sredini mesta ln z električno razsvetljavo. Išče akademik. Ponudbe na upr. „Jutra" pod „Celo leto". 22582 Breznlačno šiviljo dobi dama, ki preskrbi prazro ali opremljeno sobo Ponudbe na upravo ..Jutra" ..šivilja 11331" m po'd značko 2255 Prazno sobo tudi dve vrane t najara miren gospod. Ponudbe pod ..Mirna stranka 44" na opravo —Jutra". SfifiSSSSKBfip nižiia hranilnica ss registrovana posojilna in gospodarska zadruga z o. z. v Ljubljani Sv. Petra cesta št. 19 sprejema vloge na hranilne knjižice in tekoči račun ter jih obrestuje najugodneje. Večje in stalne vloge z odpovednim rokom obrestuje po dogovoru. Daje posojila proti vknjižbi, poroštvu in zastavitvi. 9SIIS yaclav Mrš(ak: Gospodična Ema II. (Dalj©.) Pustega, mrzlega zimskega dne se je odpravil gospod Klimend, — komaj da je popil kavo in pokadil cigaro — da poišče gospodično Emo. Dolgo časa jc trajalo, predno je našel št. 5. Bila je nova hiša z golo. temno barvano fasado. Sneg je pokrival vse okrog in z rumenim blatom pokrita cesta se je jrubila v drevoredu golih kostanjev. Tam na polju so delali dečki snežnega moža in deklice eo vriskajoč pozdravljale ta čudotvor snežne arhitekture. Niti slišali niso, ko jih je poklical gospod Klimend. Naposled je pritekel mal dečko v velikih škornjih. Potegnil je z glave zamazano kučmo in se pripognil skoraj do tal. Gospod Klimend ga je poslal v prvo nadstropje. «Kaj znaš citati? Le dobro prečitaj in vrni se kmalu,* je klical za njim. Čez par, trenutkov je že priletel deček iz hiše, se ozrl in tekel s svojimi tenkimi čevlji za gospodom Klimendom. t Gospodična pride takoj,* je zakli-cal in iz hišnih vrat je stopila znana mu dama, v obleki, kot jo je Ema navadno nosila. le da je imela bel predpasnik. A ni bila Ema. Bil je drug, podoben ji obrazek z isto frizuro in istim izrazom, le da je bil njen smehljaj svetlejši in njene oči radostnejše. »Pozdravljeni, gospod Klimend!» Podala mu jo robo. »čudite se. da vas poznam? Videla sem vas nekoč, ko ste spremljali Emo. Pridite bližje! Peljati vas hočem!* In stopila je narn-ej. stekla po stopnicah in ga smehljajoč počakala na zadnji stopnici. «Pridite, pridite!* je zatikala in uprla roke nalahno v bok. Krilo se ji je opletalo okoli nog in odkrivalo pri hoji dvoje [klice, ki mu jo ponudila stol. »Ema globoko izrezanih, zelo obnošenih čev- j pride takoj,* je dejala in mu pomagala, ljev. j odložiti suknjo; potem mu je vzela klo- «Kak vam je ime, gospodična? —j buk iz rok in nesla vse skupaj v cPopi.* je odgovorila. »Pridite vendar j srednjo sobo. že, a ne ustrašite se — strašen nered j Gospod Klimend jo ostal sam. — jo pri nas — ravno pospravljamo — j Razven zvokov glasovirja je čul še šu-znesle smo vse v podstrešje.* j men j? hitro se premikajočih kril za Odprla je knhinjo in pustila gosta,; vrati. Šepetanje, ki je bilo skoraj slišati da stopi naprej. j kot prepir, se je mešalo z vreščečimi Iz sosednih vrat mu je stopil nasproti akordi instrumenta. Naenkrat je v-v debelušen gospod v zamazanem, utihnilo in čuti je bilo le prasketanje o:rnja. Peč je bila očivklno zaku-jena. Niti posode za premog ni bilo videti, le grebljica in mala lopata sta ležali na golih tleh. »Upokojen svetnik.* je pomislil gospod Klimend hi se vse-del na zofo. «Kje je Ema?* V kuhinji se je nekdo prepiral in nekdo ni hotel iti. Helenca je du-šila s svojimi glasnimi akordi prepirajoča se ženska glasova. Vrata so se odprla, a zopet ni bila Ema. Berta, njena tretja sestra je !>i!a. Gospodična Berta, manjša in debrleiša odprtem telovniku, in s obrazom, kakor s plesncbo pokritim. «To je naš očka,* je predstavila gospodična Pepi. «Ksai greš. rapa?* «Iz volite vstopiti, izvolite,* je dejal očka, in poclal v temi kuhinje gospodu Klemendu roko. Potem je cclšel stari gospod in Peni je peljala goeta do zaprtih sobnih vrat, izza katerih so se culi odsekani glasovi klavirja. O Iprl je vrata. V svetlobi okna je zagledal dvoje ozkih ramen, in tik pred njim se je priklonilo nežno, mlado dekletce, pre vitko v-pasu, ozkega vratu in drobne j kot Pepi, tudi starejša je hi' - Nosila postave, z glasom plahim kakor dih.! je visoko, nad čelom počesano frizuro «To je naša Helenca,® je dejala Pepi |in se priklonila lahno, kot kaka mara peljala irosta dalje. 'trona. Vodila je gospodinjstvo, stisnila »Gospodična, igrate klavir?* je vpra- j je roko kot mož, a smehljaj je bil po-šal gospod Klimend. Mesto odgovora vsem ženski: glas je bil trd in omiljen je Helenca v zadregi gladila klaviaturo, j le s koketnostjo edevetele mladosti Pepi jo mod tem peljala gospoda Kli- j Dejala je. kako jo veseli, da spozna menda v sosednjo sobo. kjer je bilo,'gospoda Klimenda. Toliko lepega in kot je dejala, veliko topleje. j dobrega je že slišala o njem. Vstopila sta. Okna so bila lahno za-; «Od koga vendar?* strta s perumenelimi zastorf. Od golih j < 01 naše Eme. Koliko je pravila o sten je izhajal mraz. Bilo je kot ob! vas! Pepi, daj še na ogenj! Tu je mrzle, selitvi, nikjer ni bilo slik: omara. m;-jhu! Peč ne greje. Ali tudi vi ljubite žica, erviva zofa, peč, tla, strop in jgorkoto? Jaz bi znorela v mrzli sobi. stene, to je bilo vse, kar je mogel f!o-1 Najraje bi bila ves dan pri peči. Tudi vi? > In drgnila je z rekami po mizi. •^Torej, daj že vendar na ogenj: jaz pojdera med tem v kuhinjo in pripra- vek v prvem hipu opaziti. Glas je do ne! kakor v praznem prostoru. Pri pogledu na to revščino je gospod Klimend popolnoma prezrl vljudno kretnjo de-'vim čaj, Ne branite so, ISHKSEK mend, nekoliko čaja morate popiti.* A sedela je dalje in se razgovarjala. ;Pepi je pokleknila in odprla vratca pri peči; žerjavica je razlila čroz njen obraz 1 rožnat sijaj. Brskala je z grebljico po i žerjavici, zaprla vrata, in ostala čepe. ! zamišljena pred pečjo. Berta je med tem razložila gesp.. Klimendu vsebino i neke enodejanke, igr:ir — v damskem j klubu na Kralj. Vinohnutih. »Neznana vam je? Kako? Strogo j zaključena družba. Ne obiskujete nebe-lnih plesov? A kje je Ema? se jo obrnila k Pepi. Ta je odSla zamišljeno v ku-jhinjo. «?edaj pride.* je šepetala Berta. i Slišati je bilo enakomerne korake, i vrata so se odprla in na pragu je stala i gospodična Ema. K'imeni je vzdignil obrvi, j <--Ni mo?oče!* i »Oprostiti mi morate, v domači ob-ileki sem.* ie slišal znan glas. Ema je i pristopila bližin in mu ponudila vlažno, • mrzlo roko. Strašno se je izpremenila. | Ni bila bela. ne siva. njeno obličje je bilo pepelnato. Odeta je bila površno v sivo bbir.o. ki v pnsu ni bila niti speta. Rokavi so segali komaj do komolcev, roke so bile gole, vrat je bil gol in v laseh je imela črn žametast trak kot takrat. Nore so ji drsele v gorkih co-patnh po deskah, in krilo, ki mu je manjkal vsak kroj, je pokvarila fine konture njene postave. Poskusila je nasmehniti se, a ni mogla; obrnila se je k peči in grela roke. To ni bila Ema. Mučen molk je nastal. «Kje je Pepi.* je vprašala Ema in so tresla mraza v svoji pono:'eni jopici. Ne, ni si mo Fantastičen romati t VI. delih. Cena Din 45'—, vesano Din 55'—, po pošti Din 2-— več. —«-»- FEREAL CUEKDAS: Veliki inkvizitor Zgodovinski romnu iz dobe španske inkvizicije. Cena Din 3V—, po pošti Din 2"— vet HA REV SBEFF: Hči papeža Zgodovioski roaian, ki popisuje krvoločnost iu neuravuo življenje papeža Aleksandra VI., njo-fro-.e^a sina Cezarja in bčeike l.ukrecije Bor?ije. Broširano Din 30—, ve auo 1 >iu 36" —, po ^ošti Din 2 — Teč. i I I r CLACTDEK FARRKRE: Gusarji Zgodovinski roman it življenja morskih roparjev v XVII. stoletju Cuna Inn 2U-—, po posti Din i — več. m i FR HELI£R: ->►- Biagajca velikega vojvode R«.mau Cena Din 15'—, po pu£ti Din 2 — toč. FR. UELi.ER: -*♦•»-- | Prigode gospoda CoISina Šaljiv detektivski roman iz velikega sveta. Cena Din 10 —, po pošti Din 2 — Teč. linjice »e naroi&io pri npravEištvn ,,Jutra" v Ljubljani. L'tešernova. olloa 64-. I B ■ .J aiiilltiUlHl»lllM»»»»»»™»lHliM»m^^^ ■>iimi't»iiiHiiiiM ................................................................................run niifiiiiHiniinimuu i r "Ni Brzojavi: TRGOVSKA PODRUŽNICE: Maribor, Kamnik, Konjice, Novo mesto, Ptuj, Rakek, Slovenj gradeč, Slovenska Bistrica. TRGOVSKA BANKA, D. D. V LJUBLJANI DUNAJSKA CESTA št. 4 (v lastni stavbi) PT- KAPITAL in REZERVE Din 19,000.000 Izvršuje vse bančne posle najtocneje in najkuiatneje. EKSPOZITURI: Logatec, Prevalje. iiniiiuiiiiitiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiniiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiHiiiiiniiiHHi ........................................................................................................................ _____/\ ;iiiiiiimminiiiii;miiiiiiitiiii»iiiiiiii;iii!iiiiiiiiiii!iiiiiiiniiiiiiiiiiiimiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiimnc|