0TTATELJI! Prosimo, poglejte na i ftevilk* poleg naslovi za dan ko Vala naročnina poteče. V teh časik I sploinega povišanja cen, potrebu Je Ust Vaie sodelovanje Skušajte imeti naročnino vnaprej plačano. GLAS NARODA list slovenskih delavcery Ameriki. Reenter* «. BecooJ CIsm Mattr S€pt«ber Ž5th 1M0 «t U* Put Offfc« « New f N. under Act ut Cm*** «f March Srd. 1S7I. ---;-—-------------—-----« ««r N. x„ aaštr AH * C—gw H March Srd. 1S7». Xo. 247 - Hter. 247 yEW YORK, WEDNESDAY, DECEMBER^ 22,1943 - SREDA, 22 DECEMBRA, 1943 VOLUME LL - LETNIK LL NEMCI PRIZNAVAJO, DA JIM HUDA PREDE V JUGOSLAVIJI Nemci izzivajo partizane. otv proti Nemcem uspe šueje, ve jih napadajo z v«*T strani, ter jih Ik>1 j ovirajo in motijo, nego aktualno napadajo v »mislil prave frontno taktiko. Razbite proge. raztrgane prometne zveze, raz* t rol jen i mostovi in nenadni manjši naskoki na nemške pozicije in u-trdbe, vse to povzroča nacijem vee skubi in izgub v moštvu in materijalu, nego regularno bo-jevanje, za katerega so njih vo-jaki izvežbani ter tudi dobro opremeljeni. Iz tega razioga so pričeli |>o rad'ju in drugače Nemci širiti trditve, da Tito in njegovi partizani še niso dosegli nič, odkar je bil prvi imenovan za maršala osvobodilnih čet. S tem seveda skušajo doseči to, da bi v Titu zavrela balkanska kri in bi se z vso silo vrgel nanje v neenakem boju, kar bi dalo Nemcem priliko, da bi potolkli njegovo na ta način izpostavljeno vojsko, kateri sedaj ne morejo do živega, kot to sami priznavajo. V angleških krogih je bilo izraženo upanje, da bo Tito o-•stal hladen vzlic nemškemu propagandnemu izzivanju, ter 1 o nadaljeval z dosedanjo taktiko bojevanja in ne bo dal Nemcem prilike, da ga izvabijo I v past. V svoji propagandni vojni i navajajo Nemrti jugoslovan-' skemu ljudstvu tudi poročila o velikih porazih partizanov v tem ali onem kraju. Tako so poročali, da so |>obili v vzhodni Bosni tri tisoč partizanskih lioreev ter zajeli preko dva tisoč petsto Titovih vojnikov. \ resnici so partizani v dvajsetih dneh ofenzive uobili, rail i'i in zajeli več kot deset ti>oč nem-kili in satelitskih vojakov. RIBARJEV SIN UBIT London. JI. dec. — V zvezi s poročilom, da je Tito naslovil, na zaveznike zahtevo, da prenehajo zalagati Mihajloviča s kakršnokoli pomočjo, je bila IKxIaua tudi vest, da je bil ubit Ji let stari sin dr. Ivana Hi bar-1 ja. predsednika nove provizo-j lične vlade v Jugoslaviji. Mladi Ivan Ribar je bil libit po bombi, ki jo je spustilo nemško letalo ravno pred nje govim nameravanim odhodom v Aleksandri jo. kjer se je vr-| šila konferenca med zavezniškimi vojaškimi predstavniki in Titovimi vojaškimi poslanci. kateri so podvzeli nevarno pot, da so prišli na konferenco. Kot se glasi poročilo o smrti mladega Riba rja, sta bila i-stočasno ubita tod i dva angleška častnika, ki sta bila s partizani. Dr. Ivan Ribar je zgubil enega sina nekaj tednov pred izgubo tega mlajšega. V enem samem mesecu je žrtvoval dva sina za osvobojenje domovine. RAZGOVORI V WASHINGTONU GLEDE ZAHTEV ŽELEZNIČARJEV Washington. — Železničarji bodo najbrž dobili gotove koncesije z ozirom na svoje zahteve poviška place, a celotnega poviška, ki ga zahtevajo pa ne bodo deležni, kakor je razvidno iz konference, ki je v teku tukaj. Železničarji nameravajo iti na stavko 30. dec., ako ne bo 'lot le j ugodeno njihovim zahtevam. Konferenca, katera se je pričela pri delovni mizi predsednika Roosevelt a in se je prvi dan končala v kabinetni sobani Bele hiše. je sicer dosegla gotove zaključke, toda vkljub temu ni bilo po petih urah razgovorov Še nič jasnega glede tega kaj so bo železničarjem Okoli nemško pozicijo blizu Banjaluke ter so prodrli v nekatere predele. Druge čete so zavzele Gornji Sereč. ki je predmestje Banjaluke. Istočasno pa so napadale partizanske edinice nemške vlake in trgale pol Nemcih kontrolirane železniške proge v Slavoniji in na HrvaŠkem. Na progi Djaikovo-Osijek je bil iztirjen nemški vlak in porušena sta bila dva mostova na Pakrae-Danrvar črti. NAGLO ZNAJO BEŽATI KiMo naglo so Nemci zbežali iz Bastije na Korziki, je jasno videti na sliki, ki kaže eliko množino zapuščenega vojnega materimla. j^Li',, .. • - - • * ' • Tozadevna Titova zahteva je prišla kmalu zatem, ko so zavezniki naznanili iz Kaira, da je bila v Jugoslaviji vzpostavljena nova provizorična vlada. V izjavi je rečeno, da naj se "izdajalski jugoslovanski vladi v zamejstvu odvzame vso pravico predstavljanja jugoslovanskega ljudstva v kakršnekoli oziru " " Kralj in monarhija,"' se dalje glasi izjava, "sta postala zatočišče vseh reakcijonanirh in proti-narodnih elementov. Pod praporom kralja in monarhije se vrše najogalbnejši zločini proti našemu ljudstvu. "Spričo tega je umevno, da mora ljudstvo Jugoslavije zahtevati, da se pod vzame tozadevno take korake, kot potrebno v smislu interesov Narodnega odbora za osvol>ojenje." Zavezniško naznanilo, ki je bilo podano tik pred Titovo izjavo, se je glasilo, da je bil dosežen dogovor glede dostave pomori vsem vojujočim se silam Jugoslavije, ki se bore proti nemškim armadam, v Alek-sandriji na konferenci anglo-ameri.ških vojaških oblasti in partizanske misije. Zvedelo se je, da je omenjena partizanska misija sesto-jala iz osmih mož, ki so prišli iz -Titovega gl. stana v Egipt nalašč za te razgovore. Ameriški vojaški predstavniki so bili navzoči pri konferiranju zgolj kot zavezniki, ki jih inte- resira potek stvari v Jugosla-j viji; v glavnem pa so bili, ti razgovori zadeva Angležev in partizanov. AMERIKANCI ZAVZELI VISOKO GORO Peta armada generala Clar ka je včeraj zavzela 2600 sSnrškpsra, toda vsa ljudstva južne. • z'i =-dn« in wntralne Evrope 11 dnega n publicajiskega mi-ljt nja ter iiak»- in llolandsko |>ri hajajo podtalna poročila. :i ka/f jo mogočno /.i-ljo ljudstev, da se otn ><;io nacijskega jnr nia, a obenem pa je ravnotako močna žvlja, da -e izvedejo p-« končani vojni socialne reforme. Nikjer ne marajo : ,r/aj \ ,*• tega, kar o imeli v pogkuu vlade ]iretal z generalom Don -da^om Ma-Artlmrjem. povelj ni kom ameriške mornari.-e na I acifiku admiralom Chester m XV. N'piiti/.t'ni in drugimi ronerali in admirali. RUSI SO OBESILI V lJARKOVl ŠTIRI VOJNE ZLOČINCE Moskva, 20. dec. — Okrog 40 tisoč Hudi je prišle pre teceno nedeljo na javni prostor, kjer je bila izvede na obsodba nad tremi nemškimi vojnimi zločinci tei nad enim ruskim izdaialcem. Obsojenci so bili obešeni 12 ur po izreku vojaškega sodišča, ko je zaslišalo obdolžence in jim tudi dalo zagovornike. Ljudstvo, ki je prihitelo na lice mesta, je bilo zadovoljno, ko se je prepričalo, da je bila obsodb- v resnici izvedena. Obešenci so (bih: Hans I\itz, podkomisar stotnije Sturm traperjev Richard Ratzlaw, pomožni policaj Gesla pa. Wil helm Lansgheld, stotnik < lesta-pa in Mihajlo Bulaiio.. Rus, ki je služil v Gestapu, kol £ 'er. Langheld, Ratzlaw in Bula-nov so bili mrtvi v treh minutah po obešen ju, a 23-letni Ritz pa se j? stresal na vešalih polnih pet minut. Ljudstvo je ostalo pri tem hladno, kajti v spominu tisočih je še vedno živa groza, ki so jo sejali po ruski zemlji nemški razbojniki Značilno je bilo, ko se je tekom obsodbe baš mladi Ritz izgovarjal, da ni on kriv svojih zločinov, pač pa nemški Tretji rajh in Hitler — spričo naukov, ki jih je bil deležen v svo- jih šoLkih letih v navij>kih vzgojevalnicah, je dejal, je bil prisiljen v to, daje bi! morilec. "Učili so me," je dejal, da so vsi drugi narodi na -vehi nižji od nemškega plemena in sato jih je treba iztrebiti. Tcira so me učili Hitler. RosenVrur in Himmler, ki so na enak na čin izobrazili v nauijskem du hu vso ostalo Nemčijo. Mi smo imeli vladati svetu, ostali ! i morali biti nam podrejeni." Fant je dalje trdil, da j. -i e»»r uvidel, ko je prišel n; rn sko fronto, da so ga naciji na pačno učili, ker opazil je. da so Rusi imeli svojo kulturo in so bili civilizirani, a doma pa so mladini naciji vtepali v gla vo. da so Rusi nekulturni in n« civiliziran narod. Toda nemški vojak mora izvajati povelja '»d zgoraj in zato je seveda tu di on vršil zločine. Moskovska "Pravda" je po obešenju obsojencev prinesla uvodnik, v katerem je rečeno, da čaka enaka usoda iiitkiga in njegove pristaše oz. pajdaše. y.l.AK V* KODA- - NKW vwkk WEDNESDAY, DECEMBEU 22, 1943 WTAWVIJKN I. IW RAZGLEDNIH "GLAS NARODA" ___(VOICK Of THE PIQPir OwMd UK PiMMN *p llwli PublUblatf Company. (A Corpontttii' frank Sake«. Prmšimt; Ignao Had«. Tnuoni; Joseph Lopoha, Be* naf« al >n<»— at t*e eorponttaii and addnana of abort >ffl—n: 216 WBST lfltb 8TSHHT, MEW YORK U, IV. I. —^ *- • ■"' — — ' ■ ——- 111 ■ ■ ■ '■ ■ ■ ■■ ■— ————. MBaEK 51st Year "Glai Naroda" la limed crery daj except Saturday«, Sunday« an<, Holiday*. Habnerlptlon Yearly $7. Ad ran semen t on Agi i in int. EA CELO LETO VELJA LIST ZA ZDBUŽBNE DRŽAVE IN KANADO: »T.— ; ZA POL LETA >3.50; ZA ČETRT LETA »2.—. j •Ql*» Naroda" iahaja Tlaki dan taroemil »otoot. nedelj In praanlkor. ' 'HiLAS NARODA". 21« WS8T Itth STREET, NEW YORK II, N. Y Telaphaw: CHeUea t—IMS BOŽIČNI ČAS Božični čas je najbolj pripraven za resna premišljevanja. V teh običajih smo zrastli in vsi ljudje, so taki, da m ravno o Božiču najraje obujajo ^tare spomine, ki so najlepša utiiha v težkih časih. Jn ravno sedaj so za na* vse težki časi, kak or snih še ne pomnimo. Druga leta sino se v miru in z veseljem spo-] injali stare domovine, letos pa se je tudi v naša srca i«. < ilo bolno razpoložen,,e, kakoršino vlada v stari do-i! .mi. Z žalostjo se spominjamo svojih dragih, ki smo ,. !i pustili tam onkraj morja. Radi bi jim pomagali, pa .hi ie moremo. Vidimo, da našemu narodu preti pogin i, ;a smo edini mi, tu. v svobodni deželi, ki bi jim morda 1 .liU.. pomagali- Ikibra. usmiljena so naša :*'ea in dali bi < ir imamo, toda jw>magati našim trpečim bratom in - -trata ue moremo. In zato naše misli letošnji Božič niso vesele, ker ob m. .ininu na trpečega brata, trpečo sestro ne morejo biti vesele. Letos pmznuje slovenski nai-od že tretji krvavi Bo-; • iti lahko nočemo, da je še mnogo bolj krvav, kot kdaj ]<»prej. Kaj >e Je vendar pregrešil naš ubogi narod, da ga tako tepe strašna usoda! i.aše mirne in lepe pokrajine, v naše prijazne vasi in t;ii'-»t i je prišla grozna novica: Vojna je! I'll.»go ljudstvo je vztrepetalo; v srca vseh se je lia- - iila d<> ttnlaj neznana groza. Sedaj je ta groza že tako i . ; j i l;i v*osušile. v ivih p.i ji- ostala groaa sedanjosti in spomin na prejšnje lep«. vrst-le čase. — Na bodočnost ne mislijo, saj na 'bolj InI..čnost ne. Taka misel bi bila preveč predrzna, in ! -rdi. v tem smislu izpregovorjeni, ne bi nikdo veroval <» nikoder ni veselega poročila, od nikoder nobenega u-panja. <>d nikoder tolažbe. i\.i je oče, kje mati. kje "brat, sestra, kje sin, kje hči? 'm- :» i • • - i so v grobu, drugi raztepeni po svetu. Eden za -■fim.'ga ne vedo. Ce je še kje kaka družina, tedaj bodo ■ 'bra/.i , .-eh resni in zamišljeni, kadar se bodo zbrali na '' ni večer okoli mize. Petja ne 'bo, (že dve leti in ro devet mesecev ga ni bilo, in niti sama sveta noč. ki ;ia toliko čarobnega in veselega v sobi, ne bo mogla o-m iiti v njihovih očeh niti žarka veselja. Na mizi ne bo potic in \belega kruha; če bo krompir in kislo zelje, bodo že laJiko zadovoljni. Otroci bodo jokali, matere bodo mrko gledale pred se. očetje si bodo v žalosti j »odpirali sveje glave, z globoko žalostjo in gnje-" om v svojem srcu. Sinovi našega naroda, stari in ndadi, bodo praznovali božični večer v votlinah, v luknjah, v snegu, praznovali ga botlo ob gi-menju topov in pokanju pušk. V cerkvah ukIo, kolikor jih je še odprtih, ali kolikor jih še t.»ji, bodo duhovniki peli: "Mir ljudem," toda to petje preslabo, ta klic bo prešibak, da bi prodrl v njihova >rcu. (>|jiist<*seiija. lakote, bolezni in vseh takili stvari in mnogo drugih, ki so skrajno slabe, bo deležen naš ubo-•i slovenski narod letošnji Božič Kaj se je vendar pregrešil, da ga tako strašno tepe i I a usoda ( Vesel Božič in srečno Novo leto voščita vsem prijateljem .in mancem, Mr. in Mr*. A. Krasna New York, N. Y. Vesele Božične praznike ter srečno in veselo Novo leto Vam želi — FRANC MEITZEN 318 EAST 74tk STREET NEW YORK CITY Taepbuue RHinelander 4—8544 Pomožni tajnik br. KuihJ poioča da šteje ŽiANS danes 96 podružnic, torej 7 več kot meseca avgusta. Kooperirajo z nami pa tudi nekatera druga društva, ki niso redne podruž nice, kakor tudi mnoge postojanke Jugosiov. Pomožnega od bora. Poziv, ki sta ga izdala rev. Urankar in rov. Oman. je mogoče nekoliko zastavi! razvoj drugih mogočnih potliui-nie, toda poslovanje gre precej liadko naprej. D. nami prispevki so normalni kljub dej-j stvu, da se je pred kratkim za-( kiju čila kampanja za tretje \ ojno posojilo, pri katerem so: sodelovale tudi naše pdoružm-ce. Smatra za potrebno,»da sej čini pr j organizirajo shodil po raznih naselbinah. Ljudi je | treba še bolj navdušiti za j SANS in njegovo delo, obenem pa jim dajati praviine informa ! cije o razvoju v stari doniovi-ri. Treba je tudi več politič-jnih člankov v naših listih in voe kooperacije od urednikov. Le nekateri listi priobčajo vse, 1 ar pošiljamo iz urada, mnogi le tu in tam nekaj, drugi pa ničesar. Taka pubiiciteta ni zadostna. Nekatere zadeve mo-Irajo iti v javnost takoj br<.z zadrževanja in -zaradi tega je nemogoče, da bi vedno vztrajali na obstoječih regulacijah. Če čakamo, da zadostimo tednikom, so marsikatere novice že za-tarale, pr+ d< n jih ol>čin-stvo čita. Glavno njegovo delo je korespondenca meti raz-irmi odborniki in z Združenim odborom. Te je precej. Pipal je tudi protestna pisma na razne ameriške časopise v zvezi z m-deinokratično propagando, ki so jo vodili gotovi časnikarji. kakor tudi Bogdanu Radi-ci radi slabotnega nastopa v "Round Table' diskuziji z uro fom s Sforzo in drugimi Čita tudi pismo, ki ga je prejel v j ederovor in iz katerega je razvidno, da bo Radica zanaprej deloval z vsemi močmi za na-1 šo stvar. Sedaj je odpuščen iz služb:- Jugosiov. Informacijske jra Centi a in ni več* podvržen direktivam jugoslovanske vlade. katerim je v svojem nubli-eijske'-.i delu moral slediti. Pisa1 je tudi daljše pismo komt n tatoriu R. H. Swinmi, in p,e-j^'^ laskav odgovor. Nadalje o-menia. da so do sedaj vse delo SANSa izvrševali ]u-edsed-nik, pomr.žni tajnik in blagajnik ter nriporoča. da jim o-tal* odborniki viri--kočijo ua poiuce' s' članki v listih. Poročilo se vzame lm znanje. (Sledi kratka razprava o stališču Italijanov, osobito Sforze m Salveminija napram Pri-morju in Ti-stu, Gorici in Istri, in o poteku "Round Table" št. 20, pod pokroviteljstvom revije "Free World", v katerem so južne Slovane zastopali A-damič, Kosanovič, Radica in Sarenkov). Blagajnik brat Zular poroča da so računi o prejemkih in izplačilih mesečno piioboeni v listih, zato .se mu ne vidi potrebno o t?m dolgo poročati. Omenja le na kratko, da so do 30. oktobra znašali SANSovi dohodki $23.876-90, izdatki pa £6,524.12. preostanka pa je bilo $17,352,78. Ob času te seje je v blagajni $18,000.00. O drugih zadevali pa bo govoril kasneje. Poročilo se vzame na znanje.. Predsednik Kristan poroča o vabilu organizacije po imenu Austrian Action, kateri predseduje Ferdinand Czemin. Ta eiganizacija želi. da hi sprejeli skupno izjavo. Govornik mi-sli, da je važno priznanje teh demokratičnih Avstrijcev, da se mora meja na Koroškem popraviti in dobro bo dobiti več zvez s to organizacijo. Ven dar pa je treba novedati temi ljudem, da pi SANS ne lasti nobene pravice za sklepanje J pogodb. Ta pravica izvira iz naroda, ki jo l>o brez dvonja* dal svojim svobodno izvolje- ZAPISNIK SEJE EKSEKUTIVE SANSA Z DNE 14. DECEMBRA, 1943 - lili zastopnikom v domovini. Za niiormativne s vi he pa stiki med demokratičnimi sosednimi skupinami Ji« morejo ško- uovati. Častni predsednik Adamič 'pojasnjuje, kako je prišlo do tega vprašanja in žeije grofa Czernina za rešitev slovensko-avstrijskega problema. Slednji ^e je najprej obrnil nanj kot prdesdienka Združenega odbora. Toda ker je koroško vprašanje izključno slovensko, ga | je referiral SANSu in Uzerni-na v tem smislu obvestil. Nima pa nob, nega dvonifl. da bo v bodoči Avstriji grof Czemin I igral veliko vlogo kot jo bo |Julius Deutsch, ki načeluje drugi, slični avstrijski organi-/.aciji. Eksekutiva smatra, da je tol mačenje pivdsednika Kristana popolnoma pravilno ter ga o-polnomoči, da v tem smislu •ladaljo deluje. Za it m br. Kri-stan poroča o| seji Zdmženega odbora jugoslovanskih Amerikancev, ki se je vršila v Pittsburghu prejšnji dan in na kateri so poleg njega zastopali SANS bratje: Zalar. Kuhel, Rogelj, Cainkar in sestra Prisland. Soja j- bila dobro obiskana Pred«. Združe nejra odbora je preobložen z de lom, radi tea-a mu je seia dala pravico u posli t i upravitelja za urad in eno osebo za pnblici-t to. Na dnevnem redu je bilo tudi priporočilo SANSa, da se "v 'izjavi napravi izprememba uri toč-k i 7 in 10 kot je zaključila večina na naši seji meseca avgusta. (Nadaljevanje prihled<če zaključke: 1- Ljudstvo Jugoslavije ni nikdar priznalo in ne priznava razdelitve Jugoslavije v posamezne dele po fašističnih im-l»e rial i stih, ter je to tudi spri-čalo s splošno oborožeuo bor-io za cs vodo ji nje in življenje v svobodni Jugoslaviji. 2. V svrlio izvajanja teh prin eipov samoodločevaiija jugoslovanskih ljudstev in v svrliu vzpostavitve Jugosalvije, ki resnična domovina vsem svo-prebivalcem, ter v- sviho preprečitve zopetnega povrat-ka reakcijonarnih klik v Jugo slavijo, zagotavlja princip federative polno enakopravnost ljudstvu Srbije, Hrvatske, Slovenije. Macedonije, črne gore, Bosne in Hercegovine. o. V smislu principa enakopravnosti bo federativna or ganizacija Jugoslavije temeljila na podlagi polnih demokratičnih pravic,, kar :e dejstven.j že izvaja sedaj, tekom ljudske osvobodilne borbe, s tem, da s< vzjxistavjja javne ljudske oblastvene organe po raznih o-svobojenih predelih Jugoslavi ie. v obliki ljudskih osvobodilnih odborov in krajevnih Anti fašističnih svetov za ljudsko (s yob o Jen je, (Centralni ljudski osvobodilni odbor za Srbijo, Krajevni AntifaŠistieni svet za osvobojenjV Hrvatske S-'oven-ki ljudski osvobodilni odbor in Krajevni Antifašistič ni sve t za narodno osvoboienjc One gore, Bosne, Ssmdžaka, ter iniciativni organi krajevnega Antifašističnega sveta za osvobo.ienj^ Macedonije) ter da Anlifaši-stieni svet za narodno osvobojenje Jugoslavije predstavlja vrhovno postavo-dajno in ekesekutivno telo, kot tudi vrhovno predstavništvo za samoodločevanje ljudstev in držav Jugoslavije, kot celot?. 4. Narodne manjšine v Jugo slaviji l>odo imele zagotovljene vse svoje pravice. 5. Ta določba oziroma ti zaključki stopajo v veliavo takoj — 29 novembra 1943- — V mestu Jajce." Ne pozabite krvavečega naroda v domovini! — Pošljite Vaš dar še danes Slovenskemu Pomožnemu Odboru. ___«_ VSI ne moremo iti na bojišče se vojskovati proti sovražniku osebne svobode; — VSAK pa lahko pomaga pobiti sovražnika, ako kupuje WAB BONDE in ZNAMKE redno. PRIPOROČLJIVO BOŽIČNO DARILO New Modern Encyclopedia V ANGLEŠČINI^ 22,000 Razlag .. . L100 Slik Najnovejša svetovna Encyklopedia, v kateri more vsakdo kakoršnegakoli poklica najti razlage vsake besede spadajoče v njegovo stroko. Ceua sedaj $4- (l'o6tntua in zararorabiina i-zarja jo svoje čitatolje, da naj ne 'fcapujejo prevee listov. Prej smo bili vedno navajeni, da so listi za sel>e delali veliko reklamo. da bi jih ljudje tembolj kupovali, sedaj pa naenkrat skušajo ljudem dopovetlati, da bi kupovali čimmanj listov in če ta ali oni bere po več listov na dan, naj se dogovori > svo-j jim prijateljem, da bo vsak ku-j pil enega in si bo-ta I i -1 • - za-' 'menjala. Tej nenavadni "reklami" je vzrok pomanjkanje papirja. — Kot mnogo drugih stvari, ki jih potrebujemo v svojem vsakdanjem življenju, je tudi papir raeeijoiiiran in so posebno tiskarski papir, tako da ga listi ne morejo dobiti, kolikor bi sa hoteli. S papirjem je tedaj treba varčevati in pri tem mo-1 rejo najbolj |M>mayati čitatelji. , Sedaj je po vseli listih velika' , kampanja za varčevanje > pa-1 oirjem, namreč pravijo.: da jčitatelji, kadar so prebrali list, (naj ga ne zavržejo ali se ago, temveč shranijo ter oddajo na-j biralcem, ki ga s trnki pobirajo po ulicah. Ta papir je nato mi jen v papirnice, kjer ga zopet predelajo in je zopet po-rab'jen za tiskanje časopisov,' ali v kake druge namene. V vojne namene porabijo velikanske množine papirja, kaj-' ti mnogo vojnih potrebščin pošljejo v papirnatih škatljah, posebno za pošiljanje krvne plazme, ki je tolike važno-ti pri , ranjeneih, kajti z uporabo plazme je mnogim tisočem vojakov rešeno življenje. Mesto Xe\v York bo v letu 1944 moralo prihraniti časnikarskega papirja 14U.(XX} ton na i mesec, ali dvakrat toliko, kot ga je prihranilo letošnje leto. ' Za prihodnje leto je vojni u-; rad naroči! .9,000,000 ton pa-' pirja. Ce pomislimo, da se je letošnje leto v vojaške in civilne namene porabilo skupno 10,400.000 ton papirja, si moremo misliti, ko'iko več bo treba oaoirja prihodnje leto. Papir je prevzel mesto lesn in kovine ;>ri vo.inštvn na več 1 tisoč načinov. Vsaka bon^a, ki VARČUJTE S PAPIRJEM! pade na berlinsko uli<'o, je bila v Ameriki zavita v papir; v>;tk topovski naboj, vsaka grana-ki je dospela n:i fronto. j<* '>ila zavita v papir. V papirnatih posodah .spuščajo letalci o-samljtniin oddelkom živež iii druge potrebščine. In slednjič so tudi padala, ki so uporabljena v ta namen, izdelana iz pa-pirja. Hišni gospodarji in o-krbni-ki pri nabiranju časopisnega papirja lahko mnogo pomagajo, da časopise spravijo, jih povežejo v svežnje ter jih oddajo pobiralcem. Papir tudi kupujejo stariuarji in $»;i oddajajo papirnicam. Va\ vsakega posameznika se skoro ne izpriča dolgo časa shranjevati papir in ga prodati starinarju, zato je najboljše, da hišnik ali gospodar zbira papir in ga prodaja starinarjem, ali pa ga odda mestnim ix>hiraleem. Kdo bi si mislil, da je tudi papir tako zelo potreben za u-Ispešno nadaljevanje vojn«1. Pa ie tako* Če tedaj spravljamo časnikarski papir in ga odda-Liamo na pravo mesto, Jx>mo s tem pripomogli k zmagi. Me-1 ne uprave sedaj razjjra-vljajo o tem. na knk način bi ,bi'o mogoče najlažje zbirati papir in na pri tem nabrati največ. Kadar bodo ti načrti izdelani, bo objavljeno v časopisih. Zato, čitatelji: no zavržite prebranega časopisa, teinv« č ira ^hranite, potem pa skrbite, da naše1 i>.»t \ papimieo in od tam v tiskarno oziroma v izdelovalnico pivpirnatih z a vojno potrebnih produktov. ANEKDOTA V revolucijskem 1 tu 1154^ je T?ilo citati DO pariških zidovih lepake sledeče vsebine: "Občani! I hi na: ie svoboden — Metfemieh je pob gnil! Za-'■emavial bi vse svoje do žno--li. če bi vam prikrival, da je moja tovarna soeiainega vo'či- za iWli'e v tei in tej cesti in da prodajam vrhu teua izvrsten l ieiierirajoč lak. Xai v\-^ i uonlilika! Xa; ž»vi F'an-' "'•'! Proč z angleškiii> vošči-loni!' •WAS XABOUA" - NKW Yfttfc -P iJ^ggggag^,..... .! WEDNESDAY, DECEMBER 22, 1943 i I m-r fWAWOVUEK I,, iwn Poročila is ranih naselbin, kjer bivajo in delajo Slovenci KANADA PRIČAKUJE, DA BO IZVAŽALA MNOGO ŽIVIL PO VOJNI lOttawa. — Tukaj se z gotovostjo pričakuje, da bo enKrat prihounjo pomlad aranžirana .konJerinca ministrskih predsednikov liri tan i je, ki bo biez dvoma obdržavana v Londonu, kjer se bo razpravljalo o tekočih in povojnih problemih domini je v in Anglije same. Trenotno je glavno vprašanje to, kako bodo domjniji sprejeli vzortc novega sveta, ki se ga sestavlja broz njih. Xu nedavni konferenci v Kairu in Teheranu je bila vdeležena samo angleška vlada pri razgovor, h s piedstavniki Rudije, Kitajske in Združenih držav. Zdaj je treba napraviti še na-daljni korak, ki jc sestanek predstavnikov domini je v brit-skega imperija. Ti predstavniki so morajo, po pravilih in načeKli d mokratičnega pojmo i vanja vladanja in reševanja i problemov pogovoriti med se-I l)oj o skupnih vprašanjih, ki 1 jih bo t eba reševati sedaj in Ar bodočnosti. m .V teiu smislu se j* tukaj, F mnogo razprav'jalo in govori lo o govoru feld-maršaia Stan- t-a. \ marsieem se sicd" njegovega govora ni odabravaio. toda glavno jedro ali teza njegovega izvajanja je bila na mestu. On je stal na stališču, da obstoja potreba svobodnega in vzajemnega sodelovanja med|sJ>ojno neodvisnih ljudstev. Xa tej podlagi se* lahko pridružijo ali vključijo v unijo teh neodvisnih narodov ali ljudstev še druga ljudstva ali fkže'e oziroma naredi. Kanadčani pravijo da se s tem nitzi ranjeni strinjajo v toliko, kolikor :se zdi to praktično za druge dominij in izrecno za Južno-afriško unijo, či-j meje niso še začrtane za stalno, kot so meje Kanade. »Kanada je gospodarsko odvisna v glavnem od razvoja svojega izvoza živil in drugih stvari, ki jih prideluje ali izdeluje Po vojni bo bnfc dvoma postala ena od najvažnejših iz voznih dežel in bo potrebovala i zato trge ]>ovsod, 'kjer se bo da'o prodati n.knio blago ali ■ pa živilske potrebščine Iz L'ga ie razvidno, da bo ka( nad-ka vlada na pričakovani j konferenci dominijskih pre m ic rjo v zainteresirana bolj a ehonoim-ka nego v poktični vprašanju. Seveda je Kanadi teivom svojima vojnega sode-.ovanja z zavezniki tudi že po skrb. la zato, da je položila ne kaj temelja za svoj bodoči eke noingki razvoj. Medtem, ko jt ohranila dobre zveze z Anglijo katera je dober trg za mnogi produkte Kanade, je utrla «vo .ji trgovini tudi nova pota. Ras vila jt- na primer dobre in pie-( j prijateljske odnoŠaje z južno ameriškimi republikami Spričo vojnih razmer je seveda v tem }M>gledu zaenkrat vse št pri obljubah in načrtih za povojno medsebojno trgovino, vendar pa je upati na aktualno uspehe po zaključeni vojni llejstvo, da je Kanada poslala svoje poslanike v Sovjetske Unijo, na Kitajsko, v Brazilijo ter v osvobojaue de!e Evrope pomeni, da bo mogla Kanada talioj po zaključenih bitkah izvažati nrao^o živeža deželam, ki zdaj radi vojnih razmer ne morejo biti nj;ne odjema! ke v tem pogledu. 0 KANADSKIH FARMARJIH V SEVERNEM ONTARIO Severni predel province Ontario je dal armadi in morna-lici ter zračni sili dežele mnogo mladih mož in žensk, ki vršijo častno svojo dolžnost napram domovini. Ali medtem, ko je njih vršenje 'dolžnosti vidno in tudi cenjeno od stra-l.i ljudstva in države, se pa ratio pozabi na one, ki so ostali doma, povečini na farmah, kjer delajo naprt'j neglede na to, da je na skoro slednji farmi bila odtegnjena kaka dobra delavna moč, ki je zalegla za dve najeti moči. (Xek: bivši javni uradnik je šei pred nedclgo na krajše potovanje po severnih predelih province in je potem opisal to svoje napol izletno popotovanje, ter podal različne slike o fannarskem življenju v severnem Ontario tekom vojne. V enem kraju je našel družino, ki je pred vojno štela 14 članov, pa je oetalo od tega t te vila doma na farmi samo še l»et oseb. Kljub teiniu je farma *epo uspevala in visi, ki so ostali, 60 delali malo bolj trdo in z večjo vnemo, pa je šlo.} Pridelanega je bilo oelo več,; ker pač vojna zahteva.. Včasih j je prišel tdkom poletja kateri I od fantov vojakov na dopust in je pomagal. Družina je bila' veaela in ponosna na takega po magača in je našla kljub vsemu vedno dovolj časa, da je primerno pogostila dragega dopustnika predem je epet odšel nazaj v vojaško službo Dopusti farmskih fantov prina hajo domačim na farmah precej so nca . Da, ttarši farmarji, ki imajo oinove in hčere v službi domo-\ me, bo ponosni nanje, toda za ponosom! se pa skriva tudi skrb za one, ki so v vedni nevarnosti in zato je v vsakem farmskem domu nevernega On-taiio veliko veselje, ko pride domači sin ali hči na težko pričakovani dopust. Farmarji najrajše govore o pridelkih v tem ča-u leta. Tako je Mvčal popotovalec stare farmarje, ki so ga poznali že pled mnogimi leti, ko so bili še mladi ni so delali načrte za bo-(iotnost >vojih farm in svoje mladine, ki je sedaj pri vojakih ali pa kod v industriji. Menil je, da bodo jadikovail in so pritoževali radi ttga. ker mola jo na stara leta težje delati. kot kdaj. Saj so vendar de lali v mladosti trdo zato, da bo tlo v poznejših letih nekoliko počivali medtem, ko bo mlajši svet nadaljeval s trdim de lun. Ali stare farmske grče se dela ne boie in s ponosom •rovorijo o količni in kvaliteti nridelanega žita, krompirja, se »m itd. Zatem pride na vrsto vojna. Slednji fanner se zanima za potek vojne, katcTa od njega veliko zahteva- Ne postavlja ga nikamor v ospredje. Tih •n de'aven stoji v ozadju in siti armade in civilno prebival stvo ter industrijalno delavstvo. Oddaljen je od velikih sodišč in šumnega življenja, ima več časa za razmišljanje ter presenetljivo razumno preboja svetovni in domači položaj. Mrzla zimia severnega On tario mu ne dela velikih pre-glaivic, ker jt* nanjo navajen, daje pa mu obilo časa za po-menke s sosednjdmi farmarji /a izmen jevanje misli in mnenj ki so zdrava, kot njegovo od zdravega severnega podnebja pobarvano Kee. . ar NOVA IZDAJA Hammondov SVETOVNI ATLAS V njem najdete temijevide vsega svet«, ki so tako potrebni, da morate slediti današnjim poročilom. Zemljevidi so v barvah. Oena M centov Naročite pri: "a L ASU NARODA", 216 West 18th Btr—t, New Yort U. N. T. Z ADAMIČEM SE STRINJA ! Kjer mi poteče naročnina za list Glas Naroda 31 decemfbra, vam tukaj pošljem money or- ' d,r za $8,00, $7,00 za list, 50c. za svetovni Atlas, 50e. pa za ' Pratiko, ako jo imate, ako pa ne, pnštejte k naročnini. List "Glas Naroda" se mi 1 jako dopade, iker ama dosti za- 1 nimivega čtiva. Najbolj pa mi 1 gredo tlo živega Adamičevi go ■ vori in dopis-i, ker vidim, da ; >o se tudi učeni ljudje posta-,J vili na stran pravice.. Želim uredništvu Glasa Na-j1 roda in vsem čitateljem po širni Ameriki in Kanadi, ve j šele božične praznike in srečno: Novo leto, listu Glas Naroda . pa dosti dovih naročnikov. , t Louis Bukovec, Vineland Sta, Ont. Can.' (Pripomba: — Pratik ni- i mamo, in smo zato 50c- pripi-sali k naročnini.) - 11 I BELGIJA POVIŠALA SVOJE POSLANIŠTVO V KANADI i Ottawa- — Pretekli teden je i belgijska vlada v zamejstvu , povišala svoje poslaništvo v Kanadi na stopnjo ambasade. Belgijska vlada je kupila pred kratkim v Kanadi veliko zalo-, go žrta za čas, ko bo mogla to žito poslati v osvobojeno Bel- ; Ti** Poleg Belgije je tudi Francoski narodni odbor naveza1 tesne istike s Kanado, ki je poklala v Alžir, kot poslanika pri j Francoskem narodnem odboru i ?en"ra:a George P. Vanniera Vi ie smatran, kot sposobna ; osebnost, ki bo iznala do-bro vplivati na razvnete odnoŠaje, med voditelji svobodnih Fran- ( "ntvtv.. 1 ■ *.—tj—:- mtrtitt rar užBENCa ZA STAVKALI. Montreal- — V tem mestu je v teku enega tedap oklicana že druga stavka mestnih us l už beneev, :le namfenjene iti na Merritt, B. C. Potem smo ž njo skupno potova'e in kako je bila kratka in zanimiva ta vožnja med temi hribi! Ker smo bile tri, smo si imele dosti povedat in ona je nama mnogo zanimivega razkazal, ker je že večkrat potovala po tem kraju.. Ko pridenuo z vlakom na Spencer Bridge, je že bus tam čakal in smo se še 40 milj peljale na Merritt. Ko dospemo tja, j? za gorami ravno izšla svetla luna in tam se nam je odkrila ravnina. Mesto Merritt je zelo na lepem ravnem kraiu, obdano z vseh strani s hribi in gorami, kjer raste večinoma "Cotton wood" in nekai smwk. Ali žal da maine ne obratujeja Vse je bolj tiho; tndi bakreno rudo so konali tam pred vojno. Tam smo naš e več dobrih nrijajeljetv, ki so najn aelo le-bo sprejeli; tam eno oetali dva tedna, med tem smo iskale bri-nie in smo ga tudi nagle, ako-ravno ga nisem prej videla v Kanadi * in osmieeasSoi, ki so Matavkali pred tednom dni Na stavki je sedaj dva tisoč mestnih uslnSfceneev, S POTOVANJA PO KANADI En dan smo se peljale 17 milj naprej gori v i?nbe k stri eu najine prijateljice, ki živi gori na farmi, tam smo pa na-j š*e brinje. Tam smo tudi na-šie "Glas Naroda" že dve leti starega na mizi, ki ga je pre-| gljdoval zopet in zopet in se z nj.m kratkočasil ker mu je dolgčas in drugih S.ovencev tam ni, toda se pogovaija z U lasom Naroda kot s starim znancem. On ni vedel, če še obstaja "Glas Naroda" ker je slišal, da je Peter Zgaga umrl Ali upam, da se bo ravno tako zanimal za novo kolono Mrs. Aiuic P- Krasne, kot se tudi roe. Sedaj smo pa sklenile z mojo prijateljico Mary Sunnus da se zložimo skupaj in um naročimo "Glas Naroda" kot božično darilo za nam izkazano gostoljubnost Ko končam ta dopis, se še enkrat lepo zahvalimo vsem naisim prijatelj m, posebno Mrs. Mataya za njene izkazane dobrote in gostoljubnost in že limo še kdaj veselo svidenje in Glasu Naroda in vsem citate-liem vesele božične praznike in srečno Novo leto! Želimo tndi mnogo novih naročnikov za Glas Naroda! ;,. i Z rojaškhn pozdravom Kozalia Drew in Mary Sunnns, ~ Ladysmith, B. C. Can. - -■ •• i*i " * Rojake prosimo, ko ' pošljejo u naročnino, da se poslqinjejo — UNITED STATE8 oziroma CANADIAN POSTAL Ako Je vam le priročno . ■ ■ -- NOČEM PLAČATI VEČ KOT HA«k IIKADME CENE! NE SHIEJMEM RACIQNBANH ŽIKL AKO NE ODDAM ZNAMK! " -»""»J --"Vi -k^- v*) | Še imate čas i razveseliti svojega S prijatelja za Božič I Pošljite nam S2.S0 in mi mu bomo v jI Vašem imenu pismeno voščili božične I praznike, poleg tega mu bomo pošil ja- | li tudi štiri mesece "Glas Naroda." J Uverjeni bodite, da bo Vašega vošči- I la in božičnega daru resnično vesel. i Uporabite ta naročilni listek I I »'GLAS NARODA" J j 216 West 18th Street, New York 11, N. Y. I j Pošljite za - mesece "Glas Narofla" j ^ J na na-io\ ... J j\ I I | I Moje ime je: ------------ J I i Moj naslov-------------------------- * I ' 1 v I Tukaj priložim M. O. za $--I i i « J j Pričnite pošiljati dne —---- I | ' J i Za 4 mesece $2.50; za pol leta $3.50; za celo teto $7. j Pred nekaj tedni ste priobčili na mojo prošnjo dopis, v .kateiem jc bilo tudi vabilo na j večerno zabavo dne 4. docemb-i i a- Hvaia i epa, prepričan sem da je to precej pripomoglo k tako obilni udeležbi in razpoloženju- Jr4vaia tudi vsem udeleižen-. ceia, ki so s svojo požrtvoval-■ nostjo tako pripomogli k na-, predkil naše odsekove blagaj-, ne. Tem potom moram tudi po-, vedati, da se jt? vršila dne 12. 13. in 14. decembra izredna i konvencija Vaajenme Podporne Zvezo 44Bled" v Kirkland Lake, Ont., na fcatero s<.m bil poslan kot delegat našega od ieka "Novo mesto" št. 12 tudi jaz. Imeli smo mnogo dela, pridno smo mogli doseči že toliko časa ziiže.jeni sporazum. Sicer ni biio mogoče drugače, nego da se je izvolil popolnoma novi glavni odbor v nadi, da >0 tako prepreči še nadaljnje cepljenje istega. Nadalje prav nič ne nasprotujem našim delavskim principom, katerih se je delegacija tudi držala, odnosno vsaj mislilo se je tako, zato je tudi prišel časopis Edinost, bi je edini slovenski list v Kanadi.! za naše gladilo. Ko je bi.o gla >ovanje, vem le toliko, da sem; . l il .laz edini, ki sem glasoval, odnoeno nisem vzdignil roke, ker sem mišljenja, da je bil, je j;n bode "Glas Naroda" vedno i popularnejši in nepristranski, kot pa je vodstvo Edinosti Pa naj bod<^ že tako ali tako, želja moja je, da bi vodstvo, oziroma urednik vsaj od sedaj naprej ne podpiral in dopuščal oglašanje odopisov. ki bi prihajali od elementov kateri bodejo mosroče zop t liote i dopri našati Škodljivost in razdor v to našo ediuo dobrodelno ustanovo v Kanadi. Zategadelj na p rosam tudi članstvo, da bi od soda j naprej ne nasedalo takšnim podlim iažtirv iu obrekovanjem, ker je bilo toliko dano v javnost sramotenja vsa- SPOR PRI "BLEDU" PORAVNAN kršiu koli vrste napram našim sobratom v Zvezi, za kai so se ueiegatje tudi lahko prepričal':, da je popolnoma sama laž. Upam, da bodejo isto poročali svojemu članstvu že zato, da bi vsaj s par besedami pripo-Jiiogli prizadetim, ki se jih je napadalo javno v časopisju radi vsakovrstnih ponevTb. Da .;e resnica, pričajo knjige in finančno stanje, da ni bilo nobenega primanjk jaja. Zahvaliti se moram tukaj tudi pred sedniku konvencije J. Miketi-ču, da jt* šei tem potoni toliko n pristransko na loko br. F. GreL-encu, da je on lahko do kazal svojo nedoilžnost napram vsem obrekovanjem iu žalitvam, ki se mu jih je javno podtikalo skoraj 14 mesecev, rirat Grebene, žrtev si bil, to vemo in smo tuili vedno verovali v Tvojo nedolžnost,, zato vedi, ti? smo in bodemo vedno simpatizirali s Teboj! Ta cela stvar pa naj bode svarilo vsem skupaj, da !bi ne prišlo ni kdar več do takšnih podlosti, c sobi t o ne novoizvoljenemu gl. ajni u. Več sedaj o tej stvari ne bom poročal, laje prepustim delegatom, da oni poročajo č^an->tvu svojih odsekov. Zato bi najraje še sam izrekel mojo pri srčno 2ahvalo vsem rojakom v Kirkland Lake za njihovo gostoljubnost, katere sem bil deležen. posebno pa še pri Mr. in Mrs Miele, D. Maček, Fr. Pust, J. Makse, M. Skobe in se; posebej" pa pri Joe licu. Hvaia tudi vs m onim, ki eo me vabili in žali "Bog, se nisem 'mel prilike odvzati, ker ako Vi hotel vsem ustreči, bi bil rwv al kar cel mesec ostati t Kiiklard T>a:ke. Zatorei še en krat prav lepa hvaia, t'T vam ob^rrm ze'ini srečne in vesele bož'ČTve praznika in Novo leto 1944 kfkor tudi v*em braWm Usta (i'as Naroda, ter nV t Xu 19U! Jože Zelene 819 Muirfleld Arenue, Ifaukeean. ni SEDAJ LAHKO DOBITE LASTNOROČNO PODPISANI KNJIGI pisatelja Louis Adamič-a ZA CENO J2 ZA ZVEZEK "Two Way Passage" I tej knjigi, Id j? /budila przonxmt vafga ameriikepi naroda, da {<> pisatelj nasvet, k a!.o bi bilo mogorr po sedanji tojni pomacat« •tropskim narmlom Iz vseh evropskih držav, tudi U Jugoslavija prišli naarijenri v Ameriko in pomagali postaviti najbolj n:< »redno in najbogatejšo državo na »vetu. Sedaj je prišel ra*. d* Združene držaie pomagajo narodom, ki so jim pomagali do njihovega sijaja in m-4i. Poi na dve -tr»nj — kakor bi se mogel našlo« knjige prestaviti i/ inglešeint - je jako zanimiva knjiga in j» priporočamo vsakemu, ki razume angleško "What's Yciur Name" fhitrški odKotori na tpra>anj«- ki «* ti^t sre^t inilijou«» (V »anje te knjigi ie bogato plafaru." - Tak - -- j« izrazil veJiki •meriiki dnt vnik o tej knjigi Prt naročbi =>e poslu71 te nasledn eora kupona r«»SiIjani Mooe.t OnlH zn S......... /M :asfnorrV-m. [K)c1pis.iD«xi) knjitrtiUi : Mojt* ime ....................................... St.. ulica all Box fit ............ ........ M«-*!« lu ilriLira ■...... .........' i "Glas Naroda" j 21(i \V. 18tl. STR KEI S FAX YORK 11 N. V ! • 1 "|W»J|p-1tA—iM'' -» WW tHW WEDNESDAY, DECEMBER 22,1943 * *Wf*WOVlJBl L 1M POD SVOBODNIM SONCEM JiOllAK S|.mI: P- & FTNŽGAB. , / —~z==.T=81 — Azbadu je omahovala roka. k l icu je iskala grive razbrz danega konja- Bil je izvrsten jezcftic, ali omahoval je v sedlu; kričal je povalja, toda palf tinci niso mogli do njega. Z zobmi jih je griža gneča, 'ropja ho bila polomljena, radi navala pa mnogi še do mečev niso mogli, da b; jih potegnili iz nožnic, yvzbad je vztrepetal ob zavesti, da je izgubljen. Oe ga op-t*gmjo a konja, ga zmandrajo in uduže. Zabodel je ostroge konja x boke, plemenita iival je bol* stno rarezgetala, se pognala v skok in preko teles in glav divjala, kakor bi plula po : nor ju. Tedaj po se nenadoma oglasile trombe težke Ikon-iice. Drhal je onemela. Po Carski cesti se je zablestelo od oklepov, množica je krik nil a in pljosknila vsaksebi. "B. liear! Belizar!,M Togota se je izpremeni'a v iplahost, rse postranske ulice, Solzra dolina, ŠuJnji trg, vse je gotalo množice in Belizar ni ne enkrat udaril z mečem. V nekaj tronotkih je bil trg prazen, gluh; drhal se* je nenadoma po^kru'a, kakor je bila nenadoma zrasla iz tal. i Se t sto popoldne je sklical Upravda nai ]H>vet najuglednejše senatorje, povabil Belizarja in Azbada. Na seji je hila tudi Teodora "Videli in čuli ste v jutro, tla se je dvignila drzna množica in navalila na palačo svetega despota. Krmil tser/i narod, kakor krmi Bog ptic«* pod wbom: in ptice hvalijo Stvarnika, narod oa se je pobunil in os oval gospoda zemlja m mor-ia. Govorite, kje t:či vir zla, kt, tla mu dam bedeče listino, ki md jih je krožil v jutro suženj od Epetfiodita. Senator je segel v nedrje in pokazal pergamente. "Silenciarij, vzemi in čitajl" Tajnik je odpečatil pismo ki je bilo naslovljeno na lJpravdo. "Mogočni despot!--" Tajniik je utihnil, roka se mu je tresla.. Justinijan je upiral vanj bodeče oči, suhe roke so se trdo oprijemale naklona ob tronu I' ' "ISi lene i arij, čitaj! Vem. da odmeva iz pisma lajanje psa. Zato se gospod ne meni! Dalje V "Mogočni detspot, nenasitna pošast, krvoses ljudski!" Senatorji so se stiskali za prr?. mašili ušesu in se na široko prekriževali pi\ko ramen. Teodori je pobledelo lice, »iati nimb je trepetal na glavi, basrer na vzburjenih pršili je drhtel.. "Nehaj!" je kriknila sileneiariju "pitaj!" je ponovil s suhim glasom despot. "Sveta despojna naj se prepriča, kako je z njo Božja Modrost. Ko bi jo bil sin šal in zaprl Epaf rodita, bi ne bnihal ta smrad iz njegovih ust. Odpusti, despojna." Slenciarij je nadaljeval: "Na večer pred svoje smrt.jo prihajam k tebi, ikri barbarska, da se poslovim.. V čisti vdanosti sem trosil bedak milijone za despota. Za plačilo me preganjaš! Zakaj? Ker ti vlada slovita hotnica, ker te je omrežila pi šuštnica, hči medvedarja Tudi njej sem poklanjal darov, da je pila iz čase zmagoslavja na moj račun. ' Ko pa sem za počel z njo boj, ko sem ot 1 kakor Suzana čisto Ireno, ko je Krist Panto-krator navdahnil barbara Iztoka, da je pahnii iz naročja lo-vnčo Teodoro, mi je prisegla pogibel. Sprejel sem to obsodbo. Toda prej sen- iztrgal iz ječe Iztoka in ga vrnil barbarom. Danes ti je bržkone mkiožica pokazala, kdo je Epa-frodit in koga bolj ljubi, tebe ali mene. Ti imaš nv&č, jaz imam ljubezen. S to lepo zavestjo končavam svojo pot Moji nežni živci, rojeni na gršk; zemlji umetnosti, ne prena-"aio več tvojega nabi ja! Ko boš bral to pismo, ovedati, g. Mussolini,, 'la je vaš naslednik, kot predsednik vlade že imenovan in jc \udi že prevzel predsedniške! posle To je maršal Badoglio. stavite se mu na razpolago: Mussolini, strahovito presenečen nad to kraljevo izjavo, je pričel groziti. Naštel je via darju vsa sredstva, ki da jih ima r.a razpolago in s katerimi se misli upreti kroni, če treba s pomočjo oborožene sile. Napravil je kretnjo za odhod, kralj pa ga je zadržal in mu predoeil vso težo odgovornosti, če misli spraviti Italijo v državljansko vojno. , Mussolini še vedno nepomir jen, se je obrnil k izhodu in na vratih je odgovorit kralju, da| se je že odločil tako, kakor je dejal poprej. Državni udar ^ V času, ko je ustanoivitelj fašizma od samega kralja zvedel za smrt svojega režima, je mar M Badoglio že pod vzel vse po-Irebno, da prepreči državljansko vojno in onemogoči vsako tujo intervencijo Bivši načelnik policije Senile je prevzel službo državne varnosti v svoje roke in odslovil svojega prednSka de Cleri-tfija, ki ga je postavil Mussolini. Karabinerji so se e navdušenjem takoj pokorili Bado-giiu. Ostala je samo ie fašis-tovska milica, najmočnejše o-j rož je fašizma. V dopoldanskih! urah 25. julija je general Gal-biati v sporazumu s Karlom) Soorzo in na podlagi sklepov' fi^itioralMfa mbi pritanrvilf KAKO SE JE POGREZNIL FAŠIZEM? \Po "Bazovici.") (Konec.) brzojavko obkrožnico, v kateri vse poveljnike fa£istovskc milice poziva, naj bodo priprav-lieni na vsako morebitno akci-,io. Novi načelnik policije Se-nise p-: je v največji tajnosti preprečil odpnemo te brzojavke Brez vednosti Oalbiatija in Scoize pa so poveljniki prejeli drugačno brzojavko, 5 po-tvorjemm podpisom Galbiati-ja, d* je od sedaj naprej fašis-tovska miiica v ključena v redno armado. Na ta način so'se vse vajeti državne oblasti z^lružile v eni sami roki. . Aretacija Mussolinija Arsi ti dogodki so se razvijali v največji tajnosti in ita iijanski narod o njih niti slutil ni. Mussolini je zapustii vilo Savoia. kjer je konferiral s kraljem. Medtem, ko se jc Mussolini razgovarjal s kra^ ijem, so v največji tišini odpeljali njegov avtomobil z vsemi njegovimi osebnimi stražar ji- To so napravili tako, da so z neko potegavščino prepričali Mussolinijevo osebno stra ''O, da je zaradi varnosti iK-ob-hodno potrebno, da se avto s spremstvom umakne v neko bližnjo ulico- Kmalu nato je pripeljal pred kraljevo vilo sanitetni avto. v katerem je sedel polkovnik karabinerjev, v družbi z nekaterimi častniki.' Mussolini je nervozno stopi-1 cal jkj stopnicah vile Savoia navzdol. Ko je prišel na hodnik in ni zapazil svojega avto-' mobila pred hišo, j., z nnočniml glasom za vpil na služinčad:1 "Kje je moj avto, pripeljite ga' si nikaj!" V tem, trenotku se mu je približal karabinijerski polkovnik in mu dejal: "Eks-cellerwa piosim. da vstopit.- v. I^anitetski voz!" Mussolini je • poskušal ugovarjati in se je 1 zlasti skliceval 11a funkcijo j predsednika vlade. Ali častnik I ga je zavrnil z vljudno ali od-; ločno besedo, da in;« tako 11a-i ročilo in da misli to naroČilo I tudi vestno izpolniti. Nato je !d;ktator prenehal s protesti.! Vstopil je mirno v sanitetni voz in se sesedel naravnost na bolniška nosila. Avtomobil se je naglo odstranil od vile Sa-j voia in zavil pred vojašnico karabinerjev blizu Piazza del Popolo. Tu so za odstavljene-1 ga cczarja že imeli pripravljeno sobico, ki so jo dobro za-stražili. Musslinijevo pismo maršalu Badoglio. •Kaj je Mussoiini počel v nedeljo 25. julija na svojem novem stanovanju, ni znano. Na-s'ednji dan 26. julija so mu poslali vojaškega brivca. Brivec ki je dobil točna navodiia, ni ves čas svojega dela z Mussolinijevo brado črhnil niti besedice. Mussolini je po izpovedi brivca z vso gotovostjo mislil, ------ ^i \~ESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO! S Stegich and Son Coal Company Offire—Yard: 81 Soathfrn Avenue uulf Fa!]), y y Office PLone .TJ — Residem-e Phune a — F 23 _ . ____ VESELE PRAZNIKE! You 11 don's Store 517 Mlin Stre* . Liltlr Fall,. N. Y, Phone 4ZI J VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO! Thomas Konehar SLOVENSKI POGREBNIK 18 Doujlas Street LiUk Falls. N. Y. Plume 21 VSE NAJBOLJŠE ZA BOŽIČ IN V NOVEM LETI ! Rogers & Ashe Inc. INSURANCE and REAL ESTATE .>00 Main Str«* — LUlr Falls, N. V. I'hone 121 VESELE PRAZNIKE ! \ Small en*s COATS and DRESSES 634 E. Main Street little Fall«., N. Y. Phone 32.S VESELE PRAZNIKE! The Herkimer County Trust Company LITTLE FALLS, NEW YORK Memoer Federal Deposit Insurance Corporation 500 E. Main Street Little Falls. N. Y. Phone 87 VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO! Jennie Estenich SLOVENSKA GOSTILNA 400 South Ann Street — IJttle Falls, N. Y. Telephone 993 J VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO IETO! Eysaman G. I. STOVES and ROOFING 522 East Main Street Liuie Falls, N. Y. Tel. 307 4'CALL TIMMIES TAXI!" James J. O'Connor 0 Whithid Street Little Kalis, N. Y. Pin ue ISO VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO! VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO! Willard Ijevee Ine JEWELERS — OPTOMETRIST 566 Main Street Little Falls, N. V. i __. l'hone :>10 \*ESEL BOŽIČ IN SRKČJiO NOVO LETO! Standard Plumbing & Heating Corp. PLUMBING and HEATING 556 E. Main Street — Little Fall* N. Y. Phoue 479 Rusi se bližajo Vitebsku Ruska baltiška armada, ki prifska od Nevela proti Vitebsk-Polotsk železnici, je včeraj osvobodila nad! 190 obljudenih krajev, pobila nad 1600 Nemcev in se približala Vitebsku na 20 milj. j Poročilo iz JVIoskve naznanja, da je bil očiščen ves prostor južno od Dnjepra nasproti Kersonu in da je ibilo ubitih 2000 Nemcev. Na tem kralju se je Ibila bitka tri dni in Rusi so razbili 21 nemških tankov, 78 topov in so zaplenili velike zaloge. Poleg teh velikih zmag poročila naznanjajo, da je 800 milj dolga fronta v ognju. Polnočno poročilo ruskega vrhovnega poveljstva naznanlja da so Nemci pričeli močan napad med Žloftrinoni in Berezi-310, toda po enodnevni tbitki so bili Nemci vrženi nazaj in so i-meli 1000 mrtvih in izgubili so 42 tankov. Ob istem času so Nemci pričeli t ml i protiofen-zivo s tremi tančnimi in tremi infanterijskimi divizijami ]>ri Korostenu, toda Rusi so vse napade odlbiK. Armada generala Bagrami-ana je premagala velike ovire čez z minami posejana polja ter zavzela Gribali. "20 milj severno od Vitebska, Kozloviei, 32 milj proti severovzhodu ini železniško mesto Roslijaki, 341 milj severno od Vitebsk-Nevel železnice. Bdeča armada, 40 milj južno od Nevela, ki je od 13. decembra osvobodila skoro 100 obljudenih krajev na dan, je Nem oem vplenila velikanske zaloge vojnega materjala. Berlm-rfd radio priznava, da Rnei na J tem kraju silovito napadajo in da so z vsakim dtieni močnejši. Na nekem kraju fronte so !Nemci poslali v l>oj 2G(J0 tankov in Rusi so jih samo v ponedeljek razfbili 112. Jugoslovanski pomožni odbor v Ameriki, — slovenska sekcija 1840 W. 22nd Place, Chicago, potrebuje podporo vsakega rojaka, da lahko izvrši svoje tako nujno potrebno delo v pomoč našim v domovini._ SONART REKORDI Nove slovenske plošče! Jerry W. Koprivšek In njegov orkeeter US9G—Wedding- Polka (Ne bom 8« močila; TI pa J eat, pa ti dana marela) Wedding Walts Slovenski waJta Pojo Rupnlck sestre U69ft—Jeep Polka (Mat' potico peCejp) Marine — polka 575—Terexinka — polka Na planin cab—valček Lepe Melodije Duquesne University Tamburica Orkester 1576—Na Marijance, polka Kje so moje rotlce Marička pe»1ar-polka Jerry KepHviek ln orkeet« U676—Terealnka polka Na pienlnrah Talflefc Ea tcosdevni oenlk ln eena ptaU m 70HN MARfllOH, Ine. m w. 4hd IT, wiw VOHK