ttaSB1" Loto VIII, št. 239	Lfubljana, sobota 8 oktobra 1927	Cona 3 Din
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko
UpravnIStvs: Ljubljana, Ptcšohot« ulica it. M- — Teleton št. «036.
iosenuol oddelek; JLjubljana, Preiei« nova ulica št. 4. — Telefon št. «49«
Podružnici: Maribor, Aleksandrova št 13 — Celje, Aleksandrova cesta
Račun pri poštnem ček. zavodu: Ljub-iana št. 11.S4S • Praha OHojS.iBo. Wien,Nr. »5^1.	>
— I»l»aja ob 4. ijutra). asa
Stane mesečno Din «5'—, za in©» cemstro Din 40-— neobvezno.
Oglasi po tarifa.
Uredništvo i
Ljubljana, KnaHcrtt ulica štev. 5/L Telefon št. aoja in £04, ponoči tudi št. 28».
Rokopis) se ho trateio.
Ljubljana, 7. oktobra.
Atentat v Štipu, ki mu je podlegel odlični predstavnik naše vojske, general Mihajl Kovačevič, je vzbudil v vsej državi ogromno pozornost in jo bo vzbudil prav tako tudi v inozemstvu. V Beogradu je povzročil pravo razburjenje, ki odseva iz namere raznih kor-poracij prirediti protestna zborovanja, prav tako iz dejstva, da je vlada takoj sklicala ministrsko sejo in da je prav tako tudi opozicija zborovala o situaciji, ki se razvija spričo pojačene bugaraške akcije na jugu.
Atentat na generala Kovačeviča je samo eden izmed dogodkov, ki se vrstijo v Južni Srbiji in od onih, ki so se že izvršili, in onih, ki bodo očividno še sledili. Večjo pozornost in večje razburjenje je povzročil le, ker gre to pot za posrečeni atentat in dalje, ker mu je podlegla tako visoko stoječa osebnost. Težišče pa seveda ni na teh dveh okol-nostih, marveč na sistemu, ki se uveljavlja na jugu, na dejstvu teroristične akcije same.
Nihče med nami, ki nam je na srcu popolna konsolidacija razmer na jugu in izboljšanje odnošajev z Bolgarijo, ne more biti zadovoljen s stereotipnim poročilom, da je šef javne bezbednosti general 2ika Lazič odpotoval na mesto atentata, in z zagotovilom, da se bodo storilci izsledili ter s povdarkom, da je treba za vselej napraviti konec razlxijniški akciji makedonstvujuščih. To smo že čuli neštetokrat in s tem je karakterizirana dovolj tudi vrednost teh najnovejših zagotovil in povdarkov. Celotna naša javnost zahteva in pričakuje več nego to, zahteva konkretnosti in garancij, ki bodo kaj tehtale.
Vsem nam je jasno, da izvor ojačene teroristične alkcije ne more biti drug nego težnja po tem, onemogočiti zbli-žanje med Jugoslavijo in Bolgarijo, če ne v absolutnem smislu pa vsaj dotlej, dokler se ne reši «makedonsko vpra-šanje» kakor si ga zamišljajo makedon-stvujušči. Preko tega pa je jasno, da hoče organizacija makedonskih emigrantov s svojimi atentati opozoriti nase pozornost vnanje, to je evropske javnosti in ji čim bolj učinkovito dokazati, da ne more biti miru in sporazuma na Balkanu, dokler se «problem» ne spravi s sveta. To se vidi popolnoma določno iz javne enuncijacije, ki jo je dala vna-njim predstaviteljem ter domačim in vnanjim novinarjem navedena organizacija, ki popolnoma odločno izjavlja, da so atentati v Južni Srbiji njeno delo in da so izrazito teroristični. Baš ta izjava je najvažnejši dogodek, ona bi morala pomeniti sedaj centralno točko, okrog katere bi se moralo gibati razreševanje celotnega problema.
Da si upajo teroristi v taki obliki nastopati v Bolgariji, ne da bi se bali posledic, razgaljuje najbolj vso situacijo. Sigurni so si, da jih sofijska vlada ne bo nehala ščititi, sicer ne bi nastopili v taki poziciji. Vedo, da si sofijska vlada .sama želi njihovim načrtom odgovarjajoče solucije «makedonskega problema®. Spričo tega se vsiljuje domneva, da inicijativa za obnovo teroristične akcije ni daleč od krogov bolgarske vlade same. V tej domnevi se ne izraža morda naš šovinizem, marveč prav reelni prevdarek. Zelo merodajni faktorji sofijske vlade so izjavljali v času, ko se je pričela akcija za zfoližanje med nami in Bolgarijo, da more nastopiti resničen in iskren sporazum le na osnovi rešitve «makedonskega problema« in tudi niso prikrivali, da si pod tem predstavljajo ali korekturo meje v smislu bolgarskih zahtev iz leta 1913., oziroma 1915. ali pa podelitev avtonomije Makedoniji, kar bi pomenilo priznanje bolgarske manjšine na jugu. To se lahko na naši strani smatra za oficijelno, za pravo naziranje bolgarske vlade, s katerim moTarno računati. Zelo bi bilo verjetno, da želi sofijska vlada podkrepiti svoje stališče z naglašanjem važnosti očrtanega problema na ta način, da oživi teroristično akcijo; morda misli, da nas s tem prisili na meritorne razgovore o «make-donskem problemu®, a ako ne uspe s tem, pa istočasno podčrta problem pred forumom evropske javnosti, tako one, ki spada k našim prijateljem in zaveznikom kakor one, ki nam je sovražna. Ako bi bila sofijski vladi teroristična akcija neprijetna, bi jo mogla preprečiti ali preložiti na poznejši čas ali jo kakorkoli modificirati. Zdi se tedaj prav močno, da je naša domneva pravilna.
Za nas bi bila potemtakem stvar popolnoma jasna. Ako pokažemo popuščanje sedaj, bi s tem teroristom dali novega, še večjega poguma. Ako ne mislrmo ugoditi bolgarskim zahtevam, — in to je vsekakor naše stališče — stopa pred nas kategorično potreba, pokazati Sofiji jn makedonstvujuščim, da ne morejo uspeti niti z novimi metodami petk in atentatov, kakor niso mogli s prejšnjim sredstvom komitskih tolp, ki danes na jugu ne morejo več operirati. Nikogar v Evropi ne bo mogoče prepričati, da se taka teroristična akcija ne da zatreti; celo Rusi so zmagali odpor domačinov v divjem, goratem Kavkazu, kjer so imeli proti sebi ves narod, pa ne bi uspeU mi v deželi.
Prvi pojavi krize v vladni koaliciji
Ostra debata v demokratskem klubu. — Celo g. Marinkovic je skeptičen. — Mala, a pomembna demonstracija v verifikacijskem odboru. — Prisrčni odnošaji med obema demokratskima kluboma
Beograd, 7. oktobra, p. Dasi vukiče-vičevci s klerikalci vred na vse mogoče načine poskušajo prepričati javnost, da je vlada trdna in sigurna, prevladuje v vseh političnih krogih naziranje, da je kriza vlade faktično že izbruhnila, četudi koalicija formalno še obstoja. To dokazuje tudi že sam razvoj dogodkov, ki gre že v povsem drugem pravcu, kakor pa si ga žele gotovi vladni krogi. V poslanskem klubu DS se je vršila danes ves dan velika politična debata, koje jedro tvori vprašanje, ali je mogoče na-daljno sodelovanje z g. Vukičevičem in ohranitev dosedanje koalicije z radikali. Debata je bila mestoma zelo ostra. Pokazalo pa se je, da je bil dr. Marin-kovič ves čas zelo rezerviran in da ni mogel dati jamstva, da ni mogel niti obljubiti onih sprememb, ki tvorijo eno-dušno zahtevo in pogoj Demokratske zajednice za nadaljno sodelovanje v Vu-kičevičevem kabinetu.
Tudi v verifikacijskem odboru je prišlo do incidenta, ki je ovrgel intrige, češ da je prišlo pri pogajanjih za združitev obeh demokratskih strank do zastoja. Na povsem formalnem vprašanju, ko je šlo prav za prav le za to, da se do-kumetira vladna večina, so demokrat-
ski poslanci Pera Markovič, Vlajič in dr. Behmen glasovali za predlog SDS Ta nastop demokratskih poslancev je na najbolj nedvoumen najin ilustriral netočnost verzij o nesporazumu in pokazal vso intimnost odnošajev. ki vladajo med DS in SDS. Značilno je, da demokratski poslanec Peric niti ni hotel prisostvovati seji verifikacijskega odbora, marveč je odšel na sejo demokratskega kluba, da tam kritizira odnošaje, ki vladajo v vladni koaliciji.
Razumljivo je, da je napravil ta dogodek v politični javnosti globok vtis in izzval živahne komentarje. Podpredsednik demokratskega kluba dr. Ivan Ribar pa je danes popoldne še bolj dokumentiral prisrčnost odnošajev, ki so zavladali med obema demokratskima skupinama s tem, da je osebno prišel v klub SDS in se tam delj časa razgovarjal z delegati, določenimi za pogajanja, in z drugimi poslanci. V tem razgovoru so bile ugotovljene podrobnosti nadaljnega postopanja delegatov pri jutrišnjem nadaljevanj« pogajanj. V informiranih krogih se računa, da bodo pogajanja prve dni prihodnjega tedna uspešno zaključena.
Demokrati pred težko od ocftvljo
Celodnevna seja demokratskega kluba. — Ostra borba za in
Notranje mini-Seja se danes
nato pa plediral za podaljšanje sedanje koalicije. Toda to je tudi po njegovem naziran]« mogoče samo pod pogojem, da dobe demokrati resor notranjega ministra: to zahtevo podpirata oba kluba Demokratske zajednice.
V debato, ki je nato sledila, so posegli poslanci dr. Veljkovič, Dragutin Pečic in Žiika Rafajlovič. Vsi trije so ostro napadli radikale, kritizirali pa tudi postopanje demokratskih ministrov, češ da igrajo kljub temu, da sta obe koalirani skupini skoraj enako močni, povsem podrejeno vlogo. Radikali neprestano urgirajo in zahtevajo izpolnitev obveznosti s strani demokratov, ne vrše pa obveznosti, ki so jih prevzeli, sami. Predsednik g. Davidovič je nato resumiral potek dopoldanske seje, nakar je bila seja prekinjena in se je nadaljevala popoldne ob 4.
Na popoldanski seji so govorili poslanci Pavle Cubrovič, Teftič, Grol, Gli-šič in Pera Markovič. Zlasti poslanec Grol je ostro napadal vlado in energično obsojal sedanjo koalicijo z radikalno stranko, njegovemu mnenju pa so se pridružili tudi poslanci Pečič, Rafajlovič in Veljkovič. Danes ni bilo mogoče preceniti, za katero skupino stoji večina kluba.
Seja je bila ob 18. uri zaključena in se bo nadaljevala jutri dopoldne.
proti nadaljevanju sedanje vladne koalicije strstvo kot minimalna demokratska zahteva.
nadaljuje
Beograd, 7. oktobra, p. Najvažnejši dogodek današnjega dne je bila seja poslanskega kluba demokratske stranke. Po včerajšnjih konferencah in razgovorih med demokratskimi ministri in ministrskim predsednikom g. Vukičevičem, na katerih se je na obeh straneh postavila zahteva po čimprejšnjem razčiščenem odnošajev v vladni koaliciji, je naravno, da Vsi politični krogi pričaVj-jejo, da bo debata v demokratskem klubu presekala sedanjo nejasnost in ne-sigurnost in končno razčistila situacijo. Posebno veliko zanimanje je vladalo za sejo v radikalnih krogih, ki se zavedajo, da je od sklepov te seje odvisna nadaljna usoda vladne koalicije.
0 seji ni bil izdan nikak komunike. Po pripovedovanju udeležencev je bila seja vseskozi živahna in debata mestoma zelo ostra. V glavnem se vrti razprava okrog vprašanja, ali in pod kakimi pogoji bi bilo možno nadaljno sodelovanje demokratske zajednice v sedanji vladni koaliciji. Ker reklamirajo radikali zase predsednika Narodne skupščine, se označuje v Demokratski zajednici kot minimalni pogoj za nadaljno ohranitev sedanje vladne koalicije mesto notranjega ministra, ki mora pripasti demokratom.
Dr. Marinkovic je uvodoma godal kratko sliko naše zunanje politike v zvezi z umorom generala Kovačeviča,
Zlobne klerika ne intrige proti oos ancu Ureku
Pred verilikacijskim odborom skušajo izpodbijati njegov mandat, češ da je bil nekdaj obsojen na zapor in da je živčno bolan. — Ljubljanski mandat bi rad brez novih volitev dobil dr.
Korošec
klerikalcem pri vsej stvari bolj za reklamo in osebno maščevanje, kakor pa za resnost.
Slična je pritožba klerikalcev proti ljubljanskemu mandatu, ki pride na vrsto jutri ali v pondeljek. Klerikalci so napeli vse sile. da bi razveljavili mandat dr. Kramerja. vendar pa jim ta nakana ne bo uspela; njihova pritožba je vzbudila med člani verifikacijskega odbora velik smeh. Saj klerikalci ne zahtevajo nič več in nič manj, kakor da se zaradi slovite trnovske šprengle ljubljanski mandat brez ponovnih volitev kratko-malo prizna dr. Korošcu . . .
Interpelacije posl. dr. Pivka
Beograd, 7. oktobra, p. Poslanec dr. Piv. ko je poslal danes finančnemu ministru upit, v katerem zahteva pojasnila, kaj nas merava ukreniti, da odpravi stanovanjsko mizerijo, pod katero trpe organi finančne kontrolo na severni meji. Istočasno je iz. roSl finančnemu ministru predstavko, v kateri ga naproša, da proglasi cesto, ki vo* di iz Ocinja v Prekmurju k Sv. Ani na GradBčamskem, za obmejno carinsko pot, da tako omogoči prebivalstvu hitro zdrave niško in veterinarsko pomoč za slučaj nuj« ne potrebe.
Italija in zunanja posojila
Rim, 7. oktobra, (pa.) Po posvetovanjih z važnimi bančnimi zavodi in gospodar« skimi organizacijami je sklenil finančni minister Volpi, da ne bo Italija sklepala zunanhh Dooojil.
Beograd, 7. oktobra, p. Izpodbijanje mandata g. Ureka utemeljujejo klerikalci predvsem s tem, da je bil gospod Urek svojčas obsojen radi ^političnega izsiljevanja« na 6 mesecev zapora. Še bolj bedasta je druga točka klerikalne pritožbe, v kateri odrekajo Ureku kvalifikacijo za narodnega poslanca češ da so zdravniki 1. 1923.-24. za časa njegove živčne bolezni ugotovili, da je «duševno manj vreden«. Kako podla in smešna je pritožba zoper mandat g. poslanca Ureka, sledi že iz tega. da je bila obsodba, na kateri bazira klerikalni priziv zoper njegovo izvolitev, pozneje od Stola sedmorice razveljavljena in g. Urek popolnoma rehabilitiran. Kar se tiče njegovega duševnega stanja, je klerikalna obtožba tembolj ogabna, ker izkoriščaijo svoječasno živčno bolezen poslanca Ureka, dasi so ob zadnjih volitvah tudi to na lastni koži občutili, da je g. Urek vse prej kakor «duševno manj vreden«. Splošno prevladuje prepričanje, da gre
kjer je zoper nas samo neznaten fana-tiziran procent stare generacije, vzdrževan z emisarji od zunaj. Seveda je zato potreben sistem in smotrenost; vlada je dolžna napram sedanjim in bodočim generacijam, da izvede to borbo zmagovito. to je danes njena historična naloga. Ako jo izvede, bo mogla tudi z diplomatsko akcijo v Sofiji doseči nagle in sigurne uspehe.
Rad i cev obračun s slovenskim klerikalizmom
Prva poslovna seja verifikacijskega odbora
Verifikacijski odbor je začel z razpravo o mandatih, proti katerim ni konkretnih pritožb. — Južnosrbski mandati so bili skoro vsi overovljeni. — Smešen klerikalni ugovor proti posl. Ureku. — Ljubljana še ni prišla na vrsto, vsi drugi slovenski
mandati so verificirani
Beograd, 7. oktobra p. Danes dopoldne ob 9. se je sestal plenum odbora, da začne z verifikacijskim delom. Takoj uvodoma je nastalo prerekanje okrog vprašanja, na kak način in po kakem vrstnem redu maj se izvede verifikacija.
Poslanec Juraj Demetrovič (SDS) je zahteval, naj se najprej razpravlja o mandatu predsednika dr. Nika Subotiča, zoper katerega je vložena pritožba. Svoj predlog je utemeljeval s tem, da je treba najprej pač ugotoviti, ali ima dir. Subotič kvalifikacijo, da predseduje verifikacijskemu odboru.
Poslanec Timotijevič (DS) je zahteval, naj se točno določi rok, do katerega naj verf. odbor sprejema pritožbe. Predlagal je, naj H se rok za vlaganje pritožb omejil do danes zvečer.
Poslanec dr. Budisavljevič (SDS) je proti omejitvi protestiral. Njemu se je pridružil tudi StJepain Radič.
Poslanec Kokanovlč (zemlioradnik) je nato predlagal, naj se razpravlja o mandatih po abecednem redu. Radikal Ranko-vlč je seveda proti temu takoj protestiral, keir bi na ta način prišla najprej na vrsto Banialuka, kjer je izvoljen 2. Vukičevič. Poslanec Markovič (DS) je končno predlagal, naj se izvrši najprej razprava o nespornih mandatih, razprava o spornih mandatih pa naj se odloži. Po kratki pavzi je bil ta predlog z večino glasov sprejet. Nato se Je pričela
razprava po volilnih okrožjih.
Ker je proti volitvam v mestu Beogradu La v beograjskem okrožju vloženih več pritožb, je bila razprava o tem odgodena. Pri debati o bltoljskem okrožju je prvi povzel besedo Stjepan Radič, ki je obširno govoril o volilnem terorju v Južni Srbiji in navajaj primer radičevskega kandidata Marka Boškoviča, ki so ga policijske oblasti tik pred vložitvijo kandidatne liste aretirale in zaprle radi potepuStva, dasi jim je bilo znano, da je Boškovič veleposestnik. V svojem govoru je posl. Radič naglasil, da je g. Vukičevič napravil iz Južne Srbije lovišče, v katerem je dovoljen lov samo radikalom. Končno je zahteval, naj se vsi mandati v Južni Srbiji razveljavijo in razpišejo nove volitve. Nato je govoril še posl. Pavle Radič. ki je navedel celo vrsto konkretnih slučajev volilnega nasilja. Kljub temu pa je vladna večina vse mandate v bitoljskem okrožju verificirala.
Prav tako so bili verificirali i tudi vsi mandati v bregalnlškem, valjevskem in vranj-skem okrožju. Pri razpravi o bregalniškem okrožju je St. Radič napadel ministra Ko-dča zaradi njegove agitacije s kraljevim imenom. Poslanec Juraj Demetrovič je nastopil proti verifikaciji mandatov v raško-zvečanskem okrožju, kjer je bil ukraden mamdat samostojnemu demokratskemu kandidatu Gligoriju Božoviču. Debata o kosovskem in kragujevškem okrožju je bila odgodena, ker je vloženih več pritožb. Ostra debata se Je razvila o verifikaciji mandatov v ohridskem okrožju, kjer ie bila izvršena zmana tatvina volilnih spisov. Po daljšem prerekanju je vladna večina verificirala tudi ta mandat. Seja Je bila nato opoldne prekinjena in se je nadaljevala ob 4. popoldne.
Na popoldanski seji so bili po krajši debati verificirani mandati v piratskem, požarevskem, prijepolj-skem, tlkveškem, belovarskem, varaždln-sketn In ličko-krbavskem okrožju. Nato se je pričela debata
o mariborsko- celjskem volilnem okrožju.
Pri tej priliki 'e imel Stjepan Radič dolg govor, v katerem je zlasti ostro napadal slovenski klerikalizem, češ, da je za državo mnogo nevarnejši, kakor pa bombni atentati bolgarskih komitov. V svojem govoru ie zlasti kritiziral postopanje ljubljanskega škofa dr. Jegliča, kateremu je
očital, da zlorablja vero v strankarske svr-he SLS. NaglaSal je, da igrajo cerkev, priž-nica in spovednica glavno agitaciisko sredstvo klerikalizma. Dr. Korošec je sklenil z g. Vukičevičem pakt in je dobil velike vsote denarja na račun podpore za poplavljen-ce. Radič priznava, da je bila Slovenija od poplav in drugih elementarnih katastrof najhuje prizadeta in podpore nujno potrebna, ugotavlja pa, da je dr. Korošec v svoji strankarski zagrizenosti tudi tem najbed-nejšim namenjene podpore na grd način zlorabljal v svoje strankarske cilje in jih delil le med one, ki so se obvezali, da bodo glasovali za SLS. Dr. Korošec pa ima organizirano tudi svojo lastno policijo in špi-jonažo, ki vrši strahovit pritisk na volilce. Tudi potom raznih zadrug je izvajal dr. Korošec volilno nasilje. Klerikalno nasilje je mnogo hujše, kakor so nasilja makedonskih band, ki strahujejo Južno Srbijo. Dr. Korošec bo, če mu nikdo ne bo stopil na prste, napravil iz Slovenije še hujšo Makedonijo. Slovenija je pasivna pokrajina in vsakdo si lahko izračuna, kako velikansko škodo trpi ljudstvo, če se bo še nadalje dopustilo, da bo Korošec na tak način delal z itak pičlimi, za Slovenijo dovoljenimi krediti.
Radič se je nato obširno bavil z
načinom klerikalne agitacije
in zlasti povdarjal, da so klerikalci podpirali protidržavno propagando Nemcev in Madžarov, ki so razglašali, da ne gre toliko za volitve, kot pa za plebiscit za priključitev severno slovenskih pokrajin k Avstriji, odnosno Madžarski. Kdor pozna razmere na severo-zapadni državni meji, ta bo tudi znal presoditi, da pomeni tako početje naravnost izdajstvo državnih in nacijonal-nih interesov. Slovenski klerikalci so danes še mnogo hujši Ln državi mnogo nevarnejši, kakor pa takrat, ko so kričali »Srbe na vrbe,« Korošec-Jegličev klerikalizem je v Jugoslaviji mnogo hujši, kakor je bil v Avstriji, in mu sploh v vsej Evropi ni primere. Slovenski klerikalizem služi papežu in je njegov najzvestejši politični sluga. Oba-dva se potegujeta za to, da bi postalo vse cerkveno premoženje v naši državi papeževa last. Ce sedaj verifikacijski odbor potrdi klerikalne mandate, znači to, da sankcionira početje klerikalizma. Radič apelira na vse trezne in poštene poslance, da preprečijo tako sramoto, ki bo padla ne !e na nje, ampak na ves jugoslovenski narod, Se odobre klerikalne mandate
Radičev govor je napravil na navzoče klerikalne poslance silno mučen vtis, ki so ga zaman skušali zabrisati z ironičnimi medklici. Med govorom Stjepana Radiča Je stopil v dvorano klerikalni poslanec g. Ze-bot in izročil predsedniku
pritožbo SLS zoper mandat posl. Ureka.
Pritožba je bila očividno sestavljena šele v zadnjem trenotku v klerikalnem klubu. V pritožbi zahtevajo, da se razveljavi Urekov mandat iz subjektivnih razlogov, češ, da g. Urek nima kvalifikacije za narodnega poslanca. V obrambo g. Ureka so nastopili celo radičevci. Poslanec Šutej je v stvarnem govoru dokazoval smešnost klerikalne pritožbe, da pa se verifikacijskemu odboru ne bo moglo očitati pristranosti. je bila razprava o Urekovem mandatu odgodena in se bo razpravljalo o njem skupno z drugimi osporjenkni mandati.
Nato je verifikacijski odbor brez debate verificiral vse mandate v volilnem okrožju Ljubljana-Novo mesto.
Sledila je razprava o mandatih v volilnem okrožju Dubrovnik-Split. Radičevec Šutej je ugotavljal številne neredoosti, ki so jih zagrešili radikali. Pri glasovanju je glasovalo tudi več demokratov proti verifikaciji, tako da je bil izid 10:10, odločilen je bil glas predsednika, ki je glasoval za verifikacijo. Seja je bila nato zaključena in se vrši prihodnja seia jutri dopoldne ob 9.
Zatirarre našega naroda v Italiji
Fašisti nadaljujejo z razpuščanjem slovenskih prosvet. društev
Trst, 7. oktobra, 1. Prefekt je razpu-	Prvo je obstojalo 40, drueo 38 let
stil pevsko društvo Hajdrih na Proseku	Gorica, 7. oktobra, 1. Prefekturna
in pevsko društvo Adrija v Barkovljah	oblast je razpustila prosvetno društvo
z utemeljitvijo, da je delovanje teh	Napredek v Gorenji Vrtojbi, in sicer z
društev nasprotovalo nacijonalnemu re-	navedbo, da njegovo delovanje ni bilo
du v državi. Ti društvi sta spadali med	v skladu z nacijonalnim redom,
najstarejša društva v tržaški okolici.	--
Diplomatska posvetovanja v Parizu
Pariz, 7. oktobra, s. Chamberlain je da* nes dopoldne iz Marseilla dospel semkaj. Jutri se sestane z Briandom.
Pariz, 7. oktobra, (pa.) Poljski zunanji minister, ki je prispel danes semkaj, se sestane jutri z Briandom in Chamberlai. noto.
Kmečka buna v Slavoniji
Osifek, 7. oktobra, n. V nekem selu pri Pakracu so kmetje zabranfli nadaljno po« slovanje davčne komisije. Zato je žandar. merija prijela in zaprla dva glavna vodS. telja kmetov ter ju odvedla v sodne zapo* re v Pakracu. Danes dopoldne je pr&o pred sodišče v Pakrac nad 200 kmetov, ki so zagrozili, da bodo jurišali sodišče in s silo oprostili oba zaprta kmeta,
= «JUTRO» št. 239
Sobota 8. X. 1927
Po zločinskem atentatu v Stipu
Ves promet z Bolgarijo ukinjen. — Zasledovanje zločincev. — Aretacije osumljencev, — Seja načelnikov opozicijonalnih skupin. — Zbliževalna akcija v opasnosti, — Naš pariški poslanik pri Briandu. — Italijanski tisk o atentatu
Beograd, 7. oktobra p. Po nalogu vlade Je včeraj naša vojska popolnoma zaprla bolgarsko mejo kot represaiijo zaradi atentata v Štipu. Ves promet med našo državo in Bolgarsko je ukinjen.
Iz Stipa poročajo, da so se stavile močne oborožene skupine seljakov na razpolago našim oblastem in vojski, da seljaki kot dobrovoijd zasledujejo bolgarske razbojnike. Zasledovanje zločincev vodita na te-Tenu osebno komandant žandarmerije general Tomič in načelnik notranjega ministrstva ZHka Lazič. Na telefonsko vprašanje je danes g. Lazič izjavil, da preiskava po-vdjoo napreduje. Zločinci sicer niso prijeti, toda verjetno je, da se to zgodi v najkrajšem časti. Ukrenjeno ie vse potrebno za aretacijo zločincev, ki niso mogli prekoračiti dobro zastražene meje.
Večerni listi poročajo, da sta dva zločinca že prijeta. Po informacijah nekega lista pa je danes policija na kolodvoru prijela nekega mladega Bolgara, ki se je prav sumljivo vedel na postaji in je baje bil v zvezi z atentatom na generala Kovačeviča.
Za jntri pričakujejo prevoz trupla pokojnega generala Kovačeviča v Beograd. Njegov pogTeb se izvrši na najsvečaneiši način z vsemi vojaškimi častmi in na državne stroške.
Beograjska sokolska župa je izrazila sorodnikom pokojnika sožalje ter v posebni spomenici omenjala velike zasluge pokojnikove za Sokolsrvo. Svečanega pogreba se beograjski Sokol udeleži korporativno.
Danes popoldne so imeli načelniki opozicijskih skupin gg. Svetozar Pribičevič, Stjepan Radič in Joca Jovanovič daljši sestanek. Po sestanku je g. Pribičevič izjavil vašemu dopisniku, da so se načelniki opozicijonalnih strank razgovarjali o skupni akciji pr: predsedniku Narodne skupščine, da se skliče seja načelnikov klubov, na katerem bi podal zunanji minister izčrpno poročilo o našem mednarodnem položaju, zlasti pa o odnošajih do Bolgarije, kakor tudi o korakih, ki jih namerava ukreniti vlada v Sofiji. Minister notranjih del naj bi na tej konferenci klubskih načelnikov poročal o dogodkih v Južni Srbiji, kakor tudi o
Hom atentati v 2uM SrbIM
Bolgarski razbojniki so zopet streljali na železniško postajo v Dievdjeliji ter napadli obmejno vas Klisuro. — Vrgli so 20 bomb, ki pa k sreči niso zahtevale človeških žrtev, — Make-donstvuiušči priznavajo svoje zločine
Beograd, 7. oktobra p. Po poročilih, ki so prispela sem iz Južne Srbije, so bolgarski razbojniki izvršili nov atentat; streljali so na železniško postajo v Djevdjeliji.
vseh odredbah, ki jih ie vlada ukrenila v obrambo našega prebivalstva Južne Srbije.
Beograd, 7. oktobra p. Današnja »Samouprava« razpravlja na uvodnem mestu o stipskem atentatu ter naglaša, da ie treba predvsem ugotoviti tri stvari: 1.) Ali bolgarska vlada odobrava akcijo bolgarskih komitaše? ali ne. če je ne ne odobrava, še to ne pomeni, da bi ne bila odgovorna za dejanja, ki jih vrše bolgarski državljani na tujem ozemlju, ki pa se pripravljajo na bolgarskem teritoriju. 2.) Ali je bolgarski vladi znano delovanje komiiašev? 3.) Ali je bolgarska vlada neposredno kriva in odgovorna za dogodke. Ce se vse to ugotovi, potem je pomirljiva politika zbližanja, ki se propagira z jugoslovenske strani, težko kompromitirana. Končno poudarja »Samouprava«, da zasleduje Jugoslavija najpoprej miroljubno politiko in da tudi v borbi za zaščito ugleda in interesov države ne bo storila ničesar, kar bi se moglo tolmačiti kot dokaz nasprotnega razpoloženja.
Pariz, 7. oktobra, p. Jugoslovenski poslanik Spalajkovič je posetil danes zunanjega ministra Brianda in z njim deli časa konferiral. V diplomatskih krogih sodijo, da je bila ta konferenca v zvezi z najnovejšimi zapletijaji na Balkanu, zlasti pa po atentatu na generala Kovačeviča v Stipu.
Milan, 7. oktobra s. »Corriere della Sera« dodaja vesti o umoru generala Kovačeviča v Južni Srbiji, ki jo list namenoma vedno imenuje Srbska Makedonija, nekoliko političnih misli. Dogodek v Srbski Makedoniji, pravi list, kaže, da hcče revolucionarna makedonska organizacija s svojimi metodami doseči, da se o njej govori. Dokler se ne bo rešilo makedonsko vprašanje, ni mogoče razumeti, da bi se med Jugoslavijo in Bolgarijo vzpostavili pri.iateljsko-sosedni cdoošaji. Rešitev ne bi bila težka. Gre za nekak irski problem. Obtežiino je le, da leži Makedonija v srcu Balkana. Zbli-žanje med Beogradom in Sofijo onemogočajo makedonski revolucijonarji s takimi atentati. Že zopet, piše list. bo prišlo do sovraštva med najbolj bojevitima narodoma r.a Balkanu.
Ministrstvo notranjih del je nocoj sprejelo poročilo, da so bolgarske razbojniške tolpe izvršile nov napad na obmejno selo Klisuro. Iz Vranje je notranji minister prejel brzojavno poročilo, ki uradno javlja podrobnosti o tem napadu. Poročilo omenja, da so štiri bolgarske razbojniške tolpe, broječe po pet mož, nocoj okoli polnoči vdrle v obmejno selo Klisuro. Razbojniki so vrgla na carinsko poslopje, orožniško postajo in na pošto več bomb. ki so eksplodirale. Eksplozija je takoj zbudila seljake in orožnike, ki so se postavili v bran proti razbojniškim napadalcem. Razvila se je ogorčena borba. Razbojniki so vrgli 20 bomb na razna poslopja. K sreči ni bil nihče mrtev niti ne
ranjen. Škoda povzročena vsied eksplozije bomb, je na raznih poslopjih znatna. Razbojniškim tolpam je poveljeval najbrže zloglasni bolgarski hajduk Veličko.
Sofija, 7, oktobra p Listi objavljajo dolgo obvestilo V. M R. O., ki se nanaša na zadnje atentate v Južni Srbiji. To obvestilo je organizacija makedonstvujušSh naslovila tudi na vse predstavnike tujih držav v Sofiji, kakor tudi na dopisnike inozemskih velikih listov. Med drugim pravi obvestilo:
V odgovor na »srbski teror« so neke borbene sile »Notranje makedonske revolucl-ioname organizacije« segle po terorju. Atentati na železniški progi Skoplje-Solun, prej pri Pčinju. a zadnji čas pri Udovu, atentati v Kočsnah in Gjevgjeliji. oborožene borbe s srbske žamdarmerijo v kuma-novskem, maleševskem, radoviškem in gievgjeliiskem okraju so njih delo.
Poostritev pol sko-fffovskega soora
Litovska vlada zatvorila zadnje poljske šole. — Poljske re-presalije. — Svarilo poljskih socijalistov. — Številne aretacije
Berlin, 7. oktobra, d Po poročilih iz Var« šave se poljsko»litovski konflikt čimbolj poostruje. Litovska vlada je končno odre* diia zatvoritev še zadnjih dveh poljskih šoL V Kovnu sta bila dva poljska držav* ljana aretirana kot politična ujetnika.
Varšava, 7. oktobra, d. Izvrševalni odfcor socijalistične stranke je na včerajšnji seji razpravljal o poljsko»litovskem sporu ter sprejel resolucijo, ki naglaša, da se ne mo« re odobravati vsak agresivni nastop Polj« ske proti Litvi. Tudi aretacije in hišne pre« iskave v vilnskem okrožju niso na mestu. Socijalisti zahtevajo, da se poljskoslitov« ski spor predloži Društvu narodov v pre« sojo.
Zunanje ministrstvo namerava prihodnje dni pričeti s posebno akcijo v obrambo narodnih manjšin v Litvi. Represalije polj« ske vlade radi zatvoritve poljskih šol in internacije poljskih učiteljev v Litvi se na« daljujejo. Vse litaivske šole v vilnskem okrožju, kjer so njih učitelji vodih proti« poljsko propagando, so zatvorjene. Neka* teri aretirani Litovci, ki niso poljski dr« žavljani, so bili pregnani čez mejo. Kakor poročajo iz Kovna, so litovske oblasti uvedle na podlagi protestov in poročil ča» sopisja v VOnu strogo preiskavo zaradi nehumanega postopanja proti aretiranim poljskim učiteljem. Zaradi mučenja so v koncentracijskem taborišču v Varniji se nahajajoči poljska učitelji pričeli z gladov. do stavko.
Varšava. 7. oktobra, t. Celokupni tisk posveča uvodne članke najnovejšemu polj« sko»litov*kenru konfliktu. Vlada utemelju« je proti Lrtovcem v viteškem okrožju na« perjene represalije s protipoljsko agitacijo duhovščine in političnih osebnosti 2e ju. lija so poljske oblasti na poročila o pre« ganjanju Poljakov od stra-ni litovskih obla«
kateri naglaša, da mora deželni zbor po« svečati največjo pozornost gospodarskim problemom, obenem se je deželni zbor iz« javil, da sta litovski in nemški jezik ena« kopravna.
Zunanjepolitične zahteve angleške delavske stranke
London, 7. oktobra, d. Delavska stranka je na svojem kongresu v Blackpoolu spre« jela resolucijo, v kateri se izreka za orga« nizacijo svetovnega miru na temelju že« nevskega protokola. Zunanjo angleško po« Ktiko ozntča resolucija kot miru sovražno, ker je vlada doslej odklonila vsak poiz« kus, zavarovati mir po varnostnih pogods bah odnosno mirovnih razsodiščih. Reso« lucija dalje zahteva obnovitev pogajanj med Ameriko in Anglijo glede rešitve raz« orožitvenega problema, zlasti pa problema svobode morja. Delavska stranka zahteva tudi sklenitev pogodbe med Anglijo in Ameriko, ki naj bi za večne čase izklju« čevala vsako vojno. Zahteva končno vzpo« stavitev političnih in trgovinskih odnosa« jev z Rusijo na principu nevmešavanja v notranje zadeve ene ali druge države.
Elektrifikacija proge Trst-Videm-Trbiž
Trst, 7. oktobra, d Predsednik odbora za pristaniške in gospodarske zadeve faši« stične zveze senator Segre Sartorio je izja« vil novinarjem, da bo eno prvih večjih del komisije razširjenje in elektrifikacija že« leznice Trst«Videm«Trbiž. Ta proga bo po gradnji predelske proge, ki se v najkrai« šem času prične graditi, ena najvažnejših
Iti in organov naprosile predsednika Ktov. j železniških prog. ki bo neodvisna od Jugo« sirih društev v Viteu Rvtasa in patra Kra«	- -- '
iinisa. naj intervenirat« na korist poljskih državljanov v Litvi. Kljub tei intervenciji je litovska vlada svoje odredbe proti Po« ijaVnm 5e poostrila.
Kla'peda. 7. oktobra, d Deželni zbor je včeraj oričel razpravo o gospodarskem po« ložaiu Litve. Guverner je prečit«! v litov« skem in nemškem jeziku daljšo izjavo, v
slavije ter bo vezala Italijo s srednjeev« ropskimi državami.
Nemški nacijonalci za Stresemannovo oolitiko
Hamburg, 7 oktobra, (pa.-) V svojem go« voru je predsednik nemške naciiona&e stranke grof \Vestarp odobril politiko dr. Stres emanna
Ponovna francoska demarša v Moskvi
Francoska vlada zahteva energično odpoklic Rakovskega. — Nevarnost prekinjenja diplomatskih odnošajev. — Kaj pravi
Čičerin
Pariš, 7. oktobra, (pa.) Na čieerinovo *a-htevo je vlada sestavila note, v kateri natančno precizira svoje vzroke za odpoklic RakoTsbega.
Paril, 7. oktobra, (lo.) cLe Journab poroča, da zahteva Francija v zadnji demarši energično odpoklie Rakovskega, ki se ni držal diplomatskih običajev in je večkrat pozival v svojih manifestih francosko javnost na akcijo proti francoski vladL Končno je Rakovski objavil noto glede ruskih dolgov Franeiji, preden je bila objavljena francoski vladi.
Pariz, 7. oktobra, d. Zaradi izjave čičeri-nove, da ostane poslanik Rakovski še nadalje v Parizu, se je polastila pariškega tiska gotova nervoznost. Ker je čičerin okreval od svoje bolezni, bo najbrže danes ali jutri sprejel francoskega poslanika Herbettf-a.
Kakor poroča cPetit Parisien», je Briand že odposlal poslaniku Herbetteu točna navodila. List meni, da bo Herb»;tte, ako Moskva doslej ni razumela dostojne formule diplomatskega jezika, brez vsakih oficijelnih formul zahteval odpoklic Rakovskega. Listi upajo, da bo čičerin upošteval želje Francije. Čudijo se tudi. zakaj Moskva ne upošteva francoskih želja, kajti med civiliziranimi državami je običaj, da država takoj odpokliče svojega poslanika v drugi državi, ako je ta izrekla le najmanjši sum, da poslanik ni na mestu in ne koristi intere som obeh držav.
Kakor se poroča, je dobil poslanik Har-bette od svoje vlade nalog, da stori še tekom današnjega dneva pri ljudskem komisarju za zunanje zadeve čičennu primerne korake, da doseže odpoklic ruskega poslanika v Parizu Rakovskega. V slučaju, da bi
Slike s prve seje Narodne skupščine
•A Beograd, 5. oktobra.
Današnja prva seja nove Narodne skupščine je potekla v znamenju prav značilnih parlamentarnih dogodkov, ki so morda površnemu opazovalcu ostali neopaženi, a so jih zato tembolj komentirali podrobno informirani politični krogi.
Skrajno desnico so zavzeli radikalni poslanci, a tik poleg njih so se namestili gospodje klerikalnega kluba, da na ta način še bolj ' očitno manifestirajo svojo reakcijonarno in konservativno orijentacijo. Kje so časi, ko g. Gosarju in njegovim drugom nobena levica ni bilo dovolj levičarska! Danes se lepo tudi v parlamentu družijo z radikalno reakcijo in v par dneh bomo morda že slišali, da je g. Korošec postal podpredsednik najbolj desničarske, konservativne in reakcitanarne skupine našega parlamenta.
Ostali klubi so se razmestili po svojih dosedanjih mestih. Značilno je, da so demokratski poslanci prihajali v skupščino zase in da ni bilo med njimi in poslanci njihove druge koalirane stranke prav nobenega osebnega kontakta, pač pa tem živahnejše zveze s sosednimi poslanci SDS io liSS.
Z veliko borbenostjo so nastopili novoizvoljeni zemljoradniški poslanci.
Že koj po otvoritvi skupščine je došlo do značilnega in za metode kleroTadi-kalskega pobratimstva prav karakterističnega incidenta. Za predsedniško mizo se je popolnoma samozvan pojavil znani radikalni poslanec iz Bosne, gospod Stevo Kobasica, ki je predlagal za starostnega predsednika radikalnega poslanca Seliča. čeprav imajo radičevci v svojih vrstah moža, ki je celo leto starejši. Po g. Kobasici pozvani »starostni predsednik* je bil koj za predsedniško mizo in prav nič niso pomagali ogorčeni protesti g. Radiča, ki je očital radikalom, da potvarjajo sedaj celo rojstne liste. Nasilje se je posrečilo in starostni predsednik je takoj pozval prisotne poslance, nai predlože svoje poverilnice zaradi izročitve veri-fikacijskemu odboru. Zopet je došlo do prav mučnih prizorov.
Dohod do predsedniške mize so okupirali zemljoradniški poslanci in poslanci ostalih opozicijonalnih skupin. Vsak poslanec iz vladnega ali pa iz opozicijonalnega tabora je bil pri tem sprejet bodisi z odobravanjem, bodisi s pikro kritiko, s hudimi medklici in celo s težkimi obdolžitvami.
Simpatično ie bila sprejeta ovacija, ko .ie dr. Kramer oddajal poverilnico ljubljanskega mandata. Poslanci so klicali: «2ivela napredna, jugoslovenska Ljubljana!» Klerikalci si niso upali črhniti niti besedice, ker se dobro zavedajo, da je razpoloženje tudi med poštenimi radikali odločno na napredni strani.
Za ministrskimi mizami je bilo opažati popolno ločenost med radikalnimi in demokratskimi ministri. Radikali so sedeli na desnici, a med njimi g. Gosar, dočim so se demokrati z dr. Marinkovi-čem vred razmestili kompaktno na levici.
Na obrazih demokratskih poslancev se je jasno odražalo, kako mučen je njihov položaj. Ko so radikalni poslanci izročali svoje poverilnice. so zemljoradniški in radidevski poslanci prirejali izvoljenim kandidatom policijskega režima nevšečne. ostentativne demonstracije. V Narodni skupščini je bil velik hrušč. v diplomatskih ložah so tuji diplomati z zanimanjem sledili igri. ki se je odigravala spodaj v zbornici.
In ko je končno bil razglašen izid glasovanja o začasnem predsedmku Narodne skupščine, ki ga .ie zavzel radikalni kand;dat na podlagi glasovanja 206 proti 90 glasovom HSS SDS in zemljoradnikov. se je pripetil nov Incident. Le med rad'kali in klerikalci ie bilo čuti medlo ploskanje; celokupna
čičerin vztrajal pri svojem stališču, je Her-bette pooblaščen, da zapreti sovjetski vladi
s prekinjenjem diplomatskih odnošajev.
Pariz. 7. oktobra, d. <Soir> objavlja daljši razgovor svojega dopisnika v Moskvi z zunanjim komisarjem ČiSerinom glede odpoklica Rakovskega. čičerin je na razna vprašanja izjavil:
Prijetno mi je popraviti dolgo vrsto netočnosti in neresničnosti. Prvič se naša vlada ni nikdar izjavila pripravljeno, da odpokliče Rakovskega, nikdar nisem niti jaz-niti Litvinov govoril o kaki pripravljenosti Rusije, da se "Rakovski odpokliče. __ Nikdar nisem o Rakovskem :zrazil najmanjšega nezadovoljstva. nasprotno, imam čast njegovo delovanje visoko ceniti in sem ž njim v vseh vprašanjih, ki se tičejo Francije, popolnoma solidaren. Moje stališče se ni v nobenem oziru spremenilo. Sovjetska vlada nima nikakesra razloga, da bi odpoklicala Rakovskega. Meni je povsem nemogoče uvideti razloee. ki naj bi bili -potrebni za odpoklic. Rakovskeca plodonosno delovanje za zbližanje obeh držav in niecrovi uspehi pri pogajanjih glede ureditve dohrov se ne morejo oporekati. Francoski poslanik Herbette je dal zagotovilo, da je slučaj Rakovski na podlagi pojasnil, ki ssm mu jih daL smatrati za likvidiran. ZaMevo po odpoklicu Rakovskega mora sovjetska vlada smatrati kot neprijateljski akt. ki bo imel resne posledice v medsebojnih odnošajih obeh držav. Ta akt se mi zdi posebno nevaren, ker ie sledil v mednarodno napeti atmosferi in se naslanja na ogorčeno borbo, ki jo vodi reakcijonarni tisk in katere končni cflj je prekinjenje odnošajev med Francijo in Rusijo.
opozicija je ledeno molčala a tudi demokratski poslanci z demokratskimi ministri vred^so se vzdržali vsakega pritrjevanja. Šlo je pač zato. da drže dano besedo do končnega obračuna z radikali! Obča radovednost je veljala 12 glasovnicam, ki so bile oddane prazne. Kmalu se je doznalo, da so to glasovnice nekaterih pašičevcev in davidovi-čevcev.
Po seji ie demokratska stranka izdala novinarjem pojasnilo, v katerem pravi, da je bilo današnje glasovanje povsem neznatnega pomena in da bo stranka morala glede vprašanja definitivnega predsednika Narodne skupščine, kakor tudi o vseh ostalih vprašanjih še posebej pravočasno razčistiti svoje razmerje z radikalno stranko. A kar se tiče tekočih pogajanj s SDS zaradi združitve, da so vprašanje samo zase brez zveze z dnevnimi političnimi dogodki, interna zadeva SDS in DS.
Dr. Gosar za ukinjenje stanovanjskega zakona
Glede stanovanjskega zakona je minister za socajalno politiko dr. Gosar podal so-trudniku »Vremena« naslednjo značilno izjavo:
»Ne morem reči nič več, kakor sem povedal doslej. Iz mojih prejšnjih izjav ste lahko uvideli, da pripravljam novo uredbo in bom torej v tej zadevi pred ministrskim svetom samo predlagatelj. Želel bi, da bi se likvidacija odnošajev med hišnimi lastniki in najemniki izvršila stopnjema. Menim, da se sedanje stanje ne sme zavlačevati v brezkončnost in da se sedanji zakon mora ukiniti. Toda: ustvarili bomo tako rekoč prehodno fazo med 1 novembrom 1927 in 1. aprilom 1928. V tem času se bodo mirno in stopnjema likvidirali odnošaji med najemniki in hišnimi lastniki. Drugače bi 1. novembra nastilo splošno preseljevanje, ki bi bilo tudi tehnično čisto nemogoče. Težišče stvari je v tem, da se najde izhod, da se ta likvidacija ne provede v en mah, kec bi to bilo prav nevšečno za vse najemnike. posebno v sedanjem letnem času. Nadejam se, da bo uredba do 1. novembra v glavnem gotova. Cim jo min. svet odobri, jo bomo ob'avili radi kritike in obve-ščenja javnosti.«
Kakor je videti, se dr. Gosar še vedno ne upa s pravo barvo na dan. vendar pa je današnja njegova izjava že mnogo boli junaška, kakor sc bile one, ki jih je dajal o stanovanjskem zakonu pred ljubljanskimi občinskimi volitvami.
Kako je «Slovenec» lopnil samega sebe po zobeh
Včerajšnji »Slovenec« piše na tretji strani v zadnji koloni pod naslovom »Nemoralna politika«, kako je SLS po svojem vstopu v viado svojo moč zastavila za ohranitev gimnazij in srednjih šol. »Minister dr. Gosar« — pravi »Slovenec« — »ravno zaradi tega, ker ie bila tisti dan seja mini-1 strskega sveta, ni mogel na shod SLS v Ljubljano, da ie čuval koristi slovenske srednje šole. Uspel je. Gimnazije ostanejo. Mi smo to objavili v listih.« — Nasproti tei »Slovenčevi« trditvi ugotavljamo, da na tisti seji, na kateri piše »Slovenec«, da je dT. Gosar uspe!«, minister prosvete sploh navzoč ni bil ter da se o tej zadevi sploh ni sklepalo. Kar je preteklo soboto pisal »Slovenec« o seji ministrskega sveta v zvezi z redukcijo 'gimnazij, je bil !e prozoren volilni manever SLS za slepilo ljubljanskih volilcev. To potrjuje tudi sam včerajšnji »Slovenec«, ki priobčuje ca drug' strani v prvi koloni spodaj brzojavko iz Beograda, v kateri pravi dobesedno: »Na današnji seji ministrskega sveta se ie sklenilo, da se tekom letošnjega leta ne ukine nobena državna gimnazija ...« »Slovenec« ie torej ž<> pred enim tednom razglašal kot dr. Gosarjev uspeh to, kar ie bilo šele sedaj v ministrskem svetu sklenjeno.. KdoT čita včera-šr;ega »Sloverca« na drugi in tretji strani.ni treba, da ie posebno bistroumen. da vidi. VaVo »Slovenec« samega sebe tolče po zobeh.
K občinskim volitvam v Krškem
cSloveneo je v zadnjih dveh številkah poročal o izidu volitev v občinski odbor — seveda po svoje. O veličastni zmagi kar ui potreba govoriti. V prejšnjem občinskem odboru je bilo 19 članov od SLS in 14 naprednih članov. Sedaj je pa bilo izvoljenih od SLS 18 in od naprednih 15. SLS je dobila 477 glasov, napredni volilci s tremi svojimi listami pa 400 glasov. To je prava Pirova zmaga, tako da lahko vzkliknete: cše ena taka zmaga in zgubljeni smo!, Naši glasovi so na krškem volišču (SLS 73, napred. 190 glasov) porasli skoro za 100 Jc, v Le-6kovcu (SLS 249, naprednjaki 155 glasov) za 50 % in le pri Sv. Duhu (SLS 155, naprednjaki 55 glasov) smo iz nerazumljivih razlogov nazadovali, ki se pa bodo tudi v najkrajšem času razjasnili. Agitatorjev imate »i veliko več na razpolago kot mi, v vsaki vasi imate gotovo enega. Se ae več. Leskovške-ga kaplana ste oprostili duhovskih opravil in ste mu dali namestnika, tako da se je lahko nemoteno vozil od vasi do vasi in od osebe do osebe. Za volitve v Narodno skupščino je poslanec Sušaik posetil skoro vsako hišo v občini, za volitve v občinski odbor pa ga je nadomestil kaplan Tomazin iz Cerkelj. Kar se tiče načina agitacije, je obstala vaša v blatenju našega župana, katerega ste si sami izvolili in v neupravičenih napadih na občinsko hranilnico. V občinskem odboru ste imeli večino in žup.ui ni mogel ničesar brez vašega dovoljenja storiti. Ako ga sedaj tako napadate, dajete vi sami sebi s tem zaušnice. Naravnost hudodelstvo pa je, kar počenjate vi z občinsko hranilnico. Odobrili ste vsakoletno bilanco in le zadnjo ste odklonili z ozirom na to, ker vaša pritožba glede upravnega odbora še ni bila rešena, a izjavili ste na usta gospoda dekana, da proti pravilnosti nimate ničž-sar ugovarjati Ker torej niste hoteli vi iz praznih razlogov odobriti zadnjo bilanco, jo je potrdil veliki župan. Naša hranilnica ima dober sloves povsod in uživa splošno zaupanje. Ali ne veste, da je hranilnica taka, kakor dobra žena, o kateri je najbolje, da se o njej sploh ne govori. 2e pred tremi leti ste lovili z gonjo proti hranilnici glasove, a k sreči je imela ta gonja nasprotni uspeh: vloge so se pričele dvigati. Naša agitacija je obstojala v tem, da smo kazali na izvršeno gospodarsko delo in da smo tudi volil-oem obljubljali v tej smeri naše delo nadaljevati. Da smo obljubljali Hribcem naprave za pitno vodo, to je še stari dolg občine. Obljuba izvira še iz časov, ko smo napravili senuško cesto, napravili več mostov in preložili pot proti Ravnem iz potoka na suhn tla. Tedaj so dobili Hribci obljubo, da jim pripravimo dobro pitno vodo. To svojo obljubo bomo tudi držali in bomo v opoziciji stavili primerne predloge. Kar se tiče pijače, ni govoriti o tem, ker ste nas itak prekosili. Godbe pa nismo mogli naročiti, ker je bila ista tisti dan v Boštanju. Toliko v popravo nagromadenih neresnic v cSlo-vencu».
Odločilna bitka za Peking
Peking, 7. oktobra, d. Odločilna bitka med čangrsolinovimi četami in armado pokrajine Žansi, se je pričela v bližini Tšongtinga na progi Peking«Hankov. Na obeh straneh je nad 40.000 oboroženih mož. Zunanje ministrstvo zagotavlja, da ne pre« ti nikaka nevarnost Petingu in da je vse odrejeno za varstvo mesta.
London, 7. oktobra, t. Poročevalca cTi« mesov» v Honanu so po poročilih nemške zdravnice Karle Schrever umorili vojaki generala Fenga.
Moskva, 7. oktobra, d. Semkaj je po dolgotrajnih naporih in pustolovskih poto« vanjih skozi Mongolijo prispel Borodin, bivši politični svetovalec kitajskega kuo« mitanga. Borodin se je prvotno naziv ji Grusenberg
Nemške reparacije Franciji
Pariz, 7. oktobra, (be.) Glasom poročila finančnega ministrstva je prejela Francija na račun plačil Nemčije po Davvesovem načrtu 638,404.121 zktih mark.
Šef nemške armade potuje v Ameriko
Berlin, 7. oktobra, (pa.) Poveljnik nem« ške armade g«eneral Have odpotuje v Arne« riko. Nadomestoval ga bo general Rein« hardt.
Nemški komunisti za prestop v socijalnodemokratsko stranko
Berlin, 7. oktobra, d. Po poročilih »Vor. ■wartsa» je komunistična občinska frakcija v Fiirthu podala v norimberškem glavnem socijalističnem glasilu izjavo, ki povdarja, da je socijalnodemokratska stranka edina sposobna združiti celokupni delavski pro« letarijat in da edino on« more voditi uspe« šen boj proti reakciji. Zato prestopa ko» munistična frakcija v socijalnodemokrate sko stranko. Komunistični voditelji, ki so to izjavo podpisali, pozivajo svoje prista« še, da kompaktno prestopijo v socijalistič« no stranko.
Dolarsko posojilo Poljski
Newvork, oktobra, d. Poljsko ameri* ška pogajanja za posojilo so bila uspešno zaključena. Od 70 milijonskega posojila, k: ga je prevzel sindikat bank pod vod« stvom Banker Trust Company, skupno s Časa Security Companv m BlaiT Companv bo 45 milijonov v 7 odst. bonih plasiTanih v Ameriki, ostanek pa v Franciji, Angliji, Švici in Holandski Zatrjuje se. da se bo« do v kratkem pričela tudi pogajanja za 20 odst. posojilo, ki bi ga dali Poljski ameriška in angleška Rezerve banka.
Angleški liberalci proučujejo nemško gosoodarstvo
London. »ktobra. (lo.) Danes se je od« #eljal z letali del angleških liberalnih po. slancev v Kelmorajn, kjer bodo proučeva« li nemške industrijske razmere in poročali o rezultatu svojih opazovanj liberalnem« odboru, ki proučuje go«podarsKe razmere Nemčije. Liberaln« strank« upa. da prido« b' na ta nafte materijal za izvedbo nove liberaine rndustrilalne politike, za katero pripravlja liberalni odbor ugodna tla
Naši Kraji in ljudje
Češko žegnanje v Ljubljani
Danes poj demo torej na Tabor na češko žegnanje. Kdo ne pozna one vesele pesmi, ki jo je svetovna vojna raznesla Srom sveta in jo igrajo danes vsi naši godci:
... na posvfcemi, na posvdoeni,
tam jsem vidčl hezkou holku
Ubila se mi,
ona byla cela bila
ona se mnč lfbila itd. . . .
In kako se to pleše! Brez kanca in kra-fa m zopet od začetka!
Kar je Srbu slava in Slovencem žegnanje, to je Čehom posvfceni. Ne vem, zakaj bi uvajali proščenje, če ves narod pravi žegnanje. Ta beseda je tako udomačena, da jo je težko nadomestiti in če ima v sebi nemški koren, ima vendar toliko starega slovenskega, da ji lahko pustimo domovinsko pravico. V tem pogledu ne smemo biti prehudi puristi, kajti proščenje nima v sebi nič tistega našega domačega, dišečega, kakor staro žegnanje. Tudi Cehi imajo svoje »požehnani«, ki prinaša kljub tuji korenini vendar le svoj domači blagoslov. Pa vrnimo se zopet na češko »posvfceni«. Na plakatih črtamo, da je danes na Taboru »žegnanje« in to nas je zavedlo, da se nam je zdelo potrebno izpregovoriti o tej besedi.
Posvfceni je seveda predvsem domač praznik. Kako se slavi, vidimo najlepše v »Prodani nevesti«, katere dejanje se vrši »na posvfceni«. Razume se, da na ta dan pridejo do veljave posebno narodne noše, na katere je vsak okraj ponosen. Češki ženski svet ima v tem pogledu posebno dober okus in je ohranil narodne noše do današnjega dne tako da noben narod v srednji Evropi ne more pokazati pred svetom kaj tako lepega, domačega kot so češke in slovaške narodne noše. Vse drugo je kakor pri nas. zvonenje, streljanje, maša etc., samo v pijači iti jedi je razlika; pri nas štruklji. kuretina in vino, tam pa kolači — oj, in kako dobri — gos s cmokom in zeljem — to ie češka narodna jed — in pivo! Ako je čas za to, pridejo na mizo »češpljevi cmoki«, ki imajo že v besedi »švestkove knedliki« nekak vabljiv okus. Pravi junaki jih pojedo po dvajset in še» več, s čimer izkažejo seveda gospodinji največje priznanje. Poleg domačega žegnanja imajo Cehi svoje skupno narodno »posvfceni« na praznik svojega patro-na sv. Vaclava K sreči je ta praznik 28. septembra, torej ob času, ko je poljsko delo dokončano, ko so kašče polne in so gospodarji že kaj tržili od letošnjega pridelka. Tudi češpelj je dovolj gosi so lepo spitane in je torci gospodinjam mogoče po-streči gostom in družini z vsem najboljšim.
Zanimivo je gledati n. pr. v Pragi pred svetovaclavskim praznikom, kako vozijo gosi na velikih vozovih v mesto. Kaj pa mislite? Tri četrt milijona ljudi praznuje »posvfceni« in malokje brez gosi. Kakor polena leže naložene druga vrh druge in le dolgi vratovi z odprtimi kljuni oznanjajo, kaj se pripravlja Na trgih in v tržnicah se gnetejo gospodinje in po ulicah vse nosi gosi, gosi, gosi. Vie drugo še pride.
Sv. Vaclav je bil iz rodu Pfemyslovcev, sin kneza Vratislava, ki je umrl okoli leta 920 in zapust'l tri sinove: Vaclava, Bole-slava in Spitignjeva, ter štiri hčere, izmed katerih se ie Pribislava poročila s hrvatskim vojvodo Ob očetovi smrti je bilo Va-davu 18 let. Ksr je najmlajši sin Spitig-rijev umrl je imela pripasti vlada nad češkimi pokrajinami Vaclavu in Boleslavu. Do
Junaštvo, energijo, prcdiz o smeli st :n Ij bavl polno stce ram ^oVa ejo 3 prijatelji — tO rog
Trnn. Tira in Taks.
v t it>u se posebno odlikujejo ART ACORD, konj URA n pes 1AKS.
Izvrstna vsebina pose ni krasni
naravni posnetki itd Premiiera se rš; danes točno ob: 4., p jI 6 , pol 8. in 9
ELITNI KINO MATICA
Teleton 21 4
njiju polnoletnosti je vladala mati kneginja Dragomira, hči kneza iz Studora, v deželi Ljutičev, ki so bili takrat še pogani. Drago-miira je imela na sebi težak greh, ker je dala umoriti svojo taščo Ljudmilo (leta 911). Njeni zavezniki pri tem zločinu so skušali izrabiti svojo oblast, toda Drago-nrira je tudi nje odstranila. Iz teh mračnih dvornih in rodbinskih razmer se dvigne svetla postava mladega kneza Vaclava. ki skuša vrniti deželi mir in pospešuje versko in kulturno življenje. Češke dežele so bile v veliki nevarnosti: na jugu so divjali Madlžari. b' so uničili velikomoravsko državo, na severu so uničevali Nemci slovanske rodove ob Labi. Vaclav, ki je dobi! pozneje časten naslov »Knez miru«, nI ime! bojnih čet da bi se spustil v boj s premočnimi sovražniki Ko so Nemci prodrli tudi na Češko, je sklenil z njimi časten mir in tako rešil zemljo pred popolnim uničenjem. Zidal je cerkve in samostane. med njimi je najvažnejša cerkev sv. Vida na Hradčanih v Pragi, ki bo cb ti-sočletnici 1. 1929 dogotovljena in prenovljena in bo ena najlepših gotskih cerkva v Evropi.
Toda domači razdor še ni bil poravnan, nasprotniki so pridobili zase Boleslava in 1. 935. je padel Vaclav kot žrtev zarote, preboden ob cerkvenih vratih Njegovo truplo so prenesli v Prago in ga pokopali v cerkvi sv. Vida, kjer se danes dviga slavna svetovaclavska kapela, v kateri se hrani še njegov meč in žični oklep. Takoj po smrti ga je narod častil kot mučenlka, ostal je »vojvoda češke zemlje« in njen patron. Znan je izrek, ki je spremljal češki narod v najhujših časih: »Sveti Vaclav, vojvoda naš, ne daj propasti nam in našim potomcem.« Varoval ga je skozi tisočletja tn njegov spomin je ostal v narodu živ do današnjega dne: v domačem in javnem življenju odmeva njegovo ime, svetovaclavska krona je bila simbol češke države, v znanosti in umetnosti so vzrastla dela njemu na čast. ob stoletnici se je dvigal na Vaclavskem trgu krasen njegov spomenik, delo mojstra Myslbeka izpred njega so 1. 1918. zadonele prve fanfare svobode, tu je središče največjih narodnih manifestacij.
Vsako leto slavi narod 28 septembra narodni praznik sv Vaclava To je narodno »posvfceni«, ki se praznuje po družinah in v javnosti kot god češkega patrona Kaj čuda, da ga slave tudi Čehi izven domovine! Ker so letos volitve ovirale proslavo preteklo nedeljo, se vrši »žegnanje« na Taboru danes.
Torej poj demo drevi na Tabor in bomo peli:
. . .ona byla cela bila
ona se mne Ubila . . .
Zborovanje oblastne organizacije poštnih uslužbencev v LiubHaui
Složen nastop DOštnih, telefonskih in telegrafskih uslužbencev za svoje pravice.
V sredo dne 5 t m se je vršilo pri Lloydu protesrao zborovanje »Oblastne organizacije p t. t uslužbencev« proti nameravanemu atentatu na že pridobljene pravice poštnih nameščencev Številno po-sečeno zborovanje je vodil predsednik QPO g. Jakše, ki ie v dve in polurnem poročilu izčrpno obrazložil osnutek uredbe o reviziji uradniškega zakona. Sprejeta je bila daljša resolucija, iz katere posnemamo:
P. t. t. uslužbenci najodločneje protestirajo proti ukinjenju že pridobljenih pravic, ki so si jih pridobili po sedanjih zakonih, razvrstil™ uredbi in z raznimi specijalnimi zakoni. Protestirajo proti uvajanju prakse, da se od Narodne skupščine sprejeti zakoni ne upoštevajo in da se z uredbami in z vsakim finančnim zakonom spreminjajo na slabše.
Mnogo nezadovoljstva je med p. t. uslužbenci povzročilo dejstvo, da se posamezni členi dosedanjega uradniškega zakona spreminjajo na škodo državnega uslužbenca s famoznim vsakoletnim finančnim zakonom. Zato smatrajo p t. t. uslužbenci za svojo prvo dolžnost, da se pri p^edstoječi reviziji uradniškega zakona odpravijo vse krivice, ki so se jim prizadejale z raznimi uredbami in finančnimi zakoni.
Največje nezadovoljstvo ie vzbudilo med p. t. t uslužbenci deistvo da jih hočejo
oropati že pridobljenih pravic (izguba ka-drrskega roka, vpeljala pripravniške dobe, ki bi se ne računala ne v napredovanje ne v pokojnino). Prejemki naj se- izenačijo z ondmi, ki jih predvideva zakon o vojski in mornarici za vojaštvo. Uradniški zakon naj se izpopolni samo v toliko, kolikor je to potrebno glede razmer ki so se izkazale za potrebne.
P. t. t. uslužbenca protestirajo solidarno proti nečuveni razliki med poiožajnimi plačami IIT uradniške kategorije in položaj-nimi plačami zvaničnikov, oziroma služi te-ljev. Na vsak način se morajo položajne plače zvaničnikov in služiteljev znatno zvišati, in sicer naj sef dodelijo dosedajne položajne plače III uradniške kategorije zva-ničnikom in dosedanje položajne plače zvaničnikov služiteljem.
P t t uslužbenci zahtevajo in apelirajo na glavni Savez državnih uslužbencev, na Savez p. t t. nameščencev, na Zvezo državnih nameščencev, kakor tudi na vse me-rodajne faktorje, da se v polni meri in z vso močjo zavzamejo za njihove pravice, ki naj se ne okrnejo in da se revizija uradniškega zakona izvrši sporazumno z zastopniki strokovnih organizacij.
Pred zakliučkom zborovanja se je oglasil k besedi med drugimi (udi g. Martin-šek .ki je pozval članstvo. naj nudi vodstvu vso moralno in gmotno pomoč v borbi za stanovske pravice.
Veličasten	umorie-
nega gener?^, Kovačevica
v st
Ginljivj prizori ob krsti mrtvega heroja.
Štip, 6. oktobra.
Danes je neprestano ves dan defilira-lo ljudstvo mimo mrtvaškega odra, na katerem je ležalo truplo umorjenega generala Kovačevica. Skoro sleherni je ostavljal šopek cvetja. Vsi ugledni prvaki, meščani in okoličani so prišli in vsi so izražali globoko sožalje ge. Ko-vačevičevi.
General je ležal v krsti, ki so jo pripeljali iz Skoplja, v črni generalski uniformi. Usta so mu bila napol odprta in razvlečena v nasmeh, ki je sigurno v poslednjem trenutku došel na lice tega junaka, ko je občutil, da umira za domovino. Prsi so mu krasila vsa vojaška odlikovanja od Karadjordjeve zvezde tretje stopnje in Belega orla vseh stopenj do običajne medalje za hrabrost in vojaške vrline. General Kovačevič je bil heroj, ki mu ni bilo kmalu enakega.
Ves dan so prihajale izjave sožalja, cvetje in venci, da je bila hiša pokojnega generala' vsa v zelenju in cvetju. Prihajale so žene. ki so poljubovale roko mrtvemu generalu. Pred 15. uro. ko se je ime! vršiti pogreb, je prikorakala častna četa 23. pešpolka, za katero se ie namestila poljska baterija.
Točno ob 15. so prišli komandant bregalniške divizijske oblasti general Dušan Markovič, vsi višji oficirji gar-nizije. g. Žika Lazič, šef javne varnosti. general Tomič. komandant celokupne žandarmerije, nadalje tajnik velikega županstva in ostali predstavniki oblasti. Sprevod je krenil ob zvokih vojaške godbe proti cerkvi Sv. Nikole, kjer je opravil mrtvaške obrede vladika Se-rafin. Spregovoril je pokojniku v slovo prisrčne besede, ki so navzoče globoko ganile.
Iz cerkve Sv. Nikole je krenil sprevod proti Oficirskemu domu. Ko je prišel pred hišo generala Kovačeviča, je imel isto tako zelo lep govor vojni sve-i čenik Marko Kirič. Pred Sokolskim domom se je poslovil od generala starosta Sokola, malo naprej pa župan štipske občine g. Dimitrije Karadžič.
Pred Oficirskim domom je spregovoril svojemu tovarišu v slovo komandant bregalniške oblasti general Dušan Markovič. Pohvalil je narodno delo pokojnika, ki je vse svoje življenje posvetil za blagor naroda.
Veličasten sprevod je spremil pokojnega generala do kolodvora, kjer se je poslovil od njega še komandant 23. pešpolka g. Cvejič. Krsto s truplom so nato položili v vagon za Beograd, kamor dospe jutri zvečer.
Pegasti legar v novomeškem srezu
Do sedaj |e umrlo 6 ljudi, a 8 so jib odpeljali v ljubljansko bolnico.
Novo mesto, 7. oktobra
Zdravstvene razmere v novomeškem srezu niso baš povoljne. STeska zdravstvena oblast v Novem mestu se sicer trudi po svojih močeh, da bi odpravila razne higi-jenske nedostatke, vendar je radi ljudskega omalovaževanja higijene skoraj brez moči. Seveda pa ima to omalovaževanje svoje opravičljive vzroke, v kolikor je navezano na materijaM položaj prebivalstva.
Te dni se je pojavil v raznih vaseh, kakor v Velikem Litju, Malem Litju ter Laščah pri Žužemberku pegasti legar. Opas-na epidemija je zavzela tak cbseg, da je nenadoma umrlo 6 oseb, 8 pa so jih morali danes odpeljati v ljubljansko bolnico. Od teh se dva borita s smrtih, dočim je zdravstveno stanje ostalih razmeroma povoljno.
V vseh prizadetih vaseh so takoj uvedli strog kontumac. Varnostno akcijo ie prevzela tukajšnja zdravstvena oblast, katere referent dr Gregorič se je odpeljal na lice mesta in ugotovil, da so legar zanesli v vasi gozdni delavci.
Grozna nesreča na orožni-ški stanici v Štepanji vasi
Ljubljana, 7. oktobra
V četrtek zjutraj se je na orožniški stanici v Štepanji vasi pripetila grozovita nesreča.
Staniči je prideljenih več mlajših orožnikov z raznih stanic po deželi, ki si popravljajo v vojaški bolnici v Ljubljani zobe. Eden teh pacijentov je bil tudi 281etni orožniški kaplar France Plantan, doma iz Šerrt Jerneja na Dolenjskem. Na orožniških stanicah morajo orožniki vežbati tako zva-ne praktične vaje z orožjem. S temi sta pričela okrog 8. zjutraj tudi kaplar Plantan in njegov tovariš narednik Z., ki se je tudi nahajal na stanici v svrho poprave zob. Nekaj časa sta vežbala različne druge vaje, slednjič pa je Z. — kakor predpisuje valja — pričel s streljanjem, seveda v trdni veri, da je prejšnji večer pobral naboje iz puške
Pomeril je torej proti Plantanu, meril in pritisnil na petelina. V sebi ie zadonel oglušujoči pek Nesrečni Plantan je še zakrilil z rokami in padel na tla — s prestreljenim srcem. Bil je na mestu mrtev ...
Nesrečni narednik, ki je zvečer pozabil izprazniti puško, je obstal kakor vkovan Videč, kaj se je zgodilo je priklical tovariše in se pusitil mirno odvesti. Truplo nesrečnega Plantana pa je bilo pozneje prepeljano v mrtvašnico vojne bolnice, odkoder se bo danes ob 9. vršil pogreb na pokopališče k Sv. Križu.
važnega jezu na Savinji
Interpelacija posl. dr. Pivka in Ureka.
Beograd, 7. oktobra.
Narodna poslanca gg. Urek in dr. Pivko sta stavila na ministra za kmetijstvo in vode upit glede popravila savinjskega jezu pri Podvinu, ki ga je povodenj 12. septemb-a t. 1. skoro popolnoma porušila.
Vzdržavanje tega jezu bi morala svoj.v časno prevzeti država, kar se pa doslej še ni zgodilo, temveč je država le tu in tam prispevala večje zneske k stroškom večiih popravil (v 1. 1903. 60 % in v 1. 1924. 40 %). Zato je morala Vodna zadruga jez oskrbovati na lastne stroške, ki niso bili majhni, saj so znašali samo od 1. 1919. do 1. 1926. nad 300.000 Din.
Važnost podvinskega jezu je razvidna -z dejstva, da se je po napravi jezu ob strutti radi možnosti uporabe vodnih sil razvila za tamošnje razmere znatna industrija, ki premore danes okrog 750 konjskih sil. V obratih, ki so odvisni od te vode, je zaposlenih okrog 200 ljudi, ki hranijo s/oje družine, tako da je najmanj življenje 1000 ljudi sedaj v nevarnosti, ker je zaradi porušenega jezu vse delo v teh obratih ustavljeno.
Popravilo jezu bi po mneniu strokovnjakov stalo najmanj 200.000 Din. interesenti pa so zaradi pogostih nesreč, ki jih povzroča Savinja, že popolnoma izčrpani ter '-.e morejo vzdržati tega popravila, ki bi jilo potrebno nele v svrho oSuvanja nadaljnjega razdiralnega dela Savinje, temveč tudi iz narodnogospodarskih ozirov, ker bi se zopet vzpostavilo delo v obratih in s tem zagotovilo delo številnim zaposlencem.
Na podlagi teh izvajanj vprašujeta narodna poslanca gg. Urek in dr. Pivko, ali je gosp. minister pripravljen odrediti in nakazati potreben znesek za takojšnje popravilo jezu.
Kulturni pregled
Šentjakobski gledališki oder
Sobota, 8.: »Školjka®. Nedelja, 9.: «Školjka». (Gostovanje na Viču.)
Mariborsko gledališče
Predstave se prično ob 20. Sobota, 8.: »Revizor*. B. Nedelja. 9.: «Bajadera». Premijera.
cUkročena trmoglavka*, s katero se otvori v soboto 8. t. m dramska sezona v Ljubljani je 10. Shakespeareova drama, ki se vprizori po vojni na našem odru in hkra* tu 10. Shakespeare, ki ga je poslovenil Oton Župančič in 10., ki ga režira Osi*p Sest. Skoraj majhen intimen gledališki in kulturni jubilejček brez hrupa in pompa, ob katerem pa bi se gledalec utegnil zami* d iti. Vsa predvojna doba nam je dala šest Shakespeareov. v knii^i jih ie izšlo doslej 10. Cankarjev »Hamleti, in «Romeo in Ju« lija®, Funtkov »Kralj Learo, Zupančičev «Julij Cezar®, »Beneški trgovec®, «Othel» lo», »Sen kresne noči«, «Macbeth», »Kar hočete®. V rokopisu so pripravljeni za tisk »Zimska pravljica®, »Komedija zmeš« rjav®, «Mnogo hrupa za nič® in »Ukročena trmoglavka®, ki vabi k otvoritvi sezone.
Gledališki list Narodne« rledališJa v Ljubljani. V sezoni 1927./28. bo izhajal v sa-
ložbi gledališke uprave, pod uredništvom dramaturga Otona Zupančiča Gledališki list. in sicer vsakega 1. in 15. v mesecu. Abonenti dobe gledališki list po pošti na dom, v razprodaji pa stane posamezna številka Gledališkega lista 4 Din. Prva številka Gledališkega lista izide v soboto, dne 8. oktobra in prinaša sledečo vsebino: Celotni zadnji prizor Shakesoeareove <Ukročene trmoglavke* v Župančičevem prevodu, dalje članek Otona Zupančiča: Petruchio in Šestov članek o Ukročeni trmoglavki. Kapelnik Ba-latka piše o francoskem in germanskem <Faustu», Ciril Debevec pa je začel s pri-občevanjem dramskega repertoarja ljubljanskega gledališča, in sicer objavlja v tej številki repertoar sezon 1892. do 1894. K sklepu je objavljeno tudi poročilo o sezoni 1926./27. v Ljubljani. ^Gledališki list, s-! bo dobival pri eledališki blagajni, pri bi-ljeterjih v obeh gledališčih in v nekaterih trafikah.
<Bajadera» na mariborskem odru. V nedeljo, dne 9. oktobra bo v Mariboru premi iera Kalmanove operete cBajadera*. Gledališče se je posebno potrudilo, da bo ta krasna opereta tudi v Mariboru kar najbolj vžgala. Nabavilo je deloma nove dekoracije, izdelalo v lastnem ateljeju nove kostume in toalete. Muzikalno vodstvo operete ie poverjeno gosp. ravnatelju Mitroviču.
Naši gledališki igralci in upravnik arh. Kregar
Prejeli smo s prošnjo za objavo nasled« njo izjavo:
Udruženje gledaliških igralcev kraljevi« ne SHS, pod najvišjim pokroviteljstvom Nj. Veličanstva kralja Aleksandra I., mest* ni odbor Ljubljana, je prejelo dne 6. t m. telefoničnim potom iz Beograda od gospo« da upravnika ing. R. Kregarja pod pret* njo najstrožje disciplinarne preiskave po* ziv, da javno prekliče, odnosno obžaluje netočna novinska poročila o poteku in za* ključku obč. zbora, ki se je vršil 25. sep* tembra t. 1. Glede na ta poziv odtfovarja organizacija kakor sledi:
Organizacija smatra za svojo pravico, da sme v svobodni državi svobodno raz* pravljati in delati zaključke o stvareh, ki so vitalnega pomena za njeno članstvo. Organizacija je oblastno priznana in ima radi tega tudi pravico, da vrši svoj občni zbor v navzočnosti tiska. S poročili sami s mi je organizacija le v toliko v zvezi, v kolikor so poročevalci črpali svoje mnenje in svoje utise i z poteka občnega zbora. Radi tega organizacija kategorično odkla* nja, da bi odgovarjala za kako eventuelno netočnost novinskega poročila in smatra tak poziv g. upravnika «UdTuženju» kot popolnoma neutemeljen.
V kolikor se je potek občnega zbora v rs šil tudi v smeri, aa se je ugotovite neza«
dovoljstvo članstva glede njegovega polo* žaja pod novim g. upravnikom in ki je v očitnem nasprotstvu z obljubami in izja« vami g. upravnika, preden m ko je to me« sto zasedel, smatra odbor na podlagi po* novnega pooblastila in izraženega zaupanja na sestanku celokupnega članstva (organi* ziranega m., neorganiziranega) dne 3. okt. t. 1. za potrebno, da izjavi, da za vse de* jansko iznešene ugotovitve v popolnem soglasju članstva odgovarja in jih v popol* ni meri vzdržuje. — «Udruženje gledali* ških igralcev® Ljubljana.
Velik uspeh (slovenskega Hamleta» ▼ Pragi. Kakor nam poročajo iz Prage, je dosegel član ljubljanske drame gosp. Rogoz velik uspeh v. ulogi Hamleta. Občinstvo mu je prirejalo velike ovacije ter mu izročilo več vencev in mnogo cvetja.
Avtor, ki se ne more pritožiti, je češki dramatik František Langer. V nedeljo popoldne in zvečer so se igrala njegova deta kar petkrat, in sicer: Vynohradsko gledališče v Pragi je imelo popoldansko predstavo najnovejše Langerjeve drame cGrand Hotel Newada», zvečer pa je igralo <Periferijo». Švandovo gledališče v Pragi je igralo <Ka-melo skozi uho šivanke* (199. predstava). To delo se je ob istem času igralo tudi v Frankfurtu, dočim je bila na Dunaju, v Jo-sefstadtskem gledališču, repriza <Periferije>.
Mary VVigmanova, znana plesalka in pedagoginja za gimnastiko otvori podružnico svoje draždanske šole tudi v Berlinu.
Včerajšnja premijera razprodana! — Več sto ljudi ni dobilo vstopnic! — Danes ob: 4., pol 6„ pol 8. in 9.
n
BELA SUŽNJA"
V glavni vlogi lepi Rus VLADIMIR GAJ*
DAROV in lepa LIANE H AID. Film neverjetnih lepot. — Senzacijonalna drama iz Orijenta. — Bela sužnja svojega moža. — Prodana v hišo sladkosti v Kairu. Beg v puščavo. — Film je posnet: Oaza Biskra, Kairo, Sahara, Nizza, Pariz, Mar« seille.
Pomnoženi umetniški orkester.
Naročila sprejema telefon 2730.
Telefon 2730. Kino «DVOR» Umazana afera v Zagrebu
Zagreb, 7. oktobra Včeraj smo porečali, da sta bila na odredbo socijalnega odseka zagrebške policije v zvezi z znano homoseksualno afero aretirana vsak v svojem stanovanju tajnik direktorja drame Narodnega gledališča Josip Kulundžič :n carinski uradnik Mihajlo Turkovič. Kakor pa sedaj doznavamo, je bil od omenjene dvojice aretiran le Turkovič, dočim se je Kulundžiču posrečilo, da je pobegnil. - Organi zagrebške policije so ga včeraj ves dan iskali po Zagrebu, vendar ga kljub vsemu prizadevanju niso mogli izslediti. Šef sociialnega odseka svetnik g. Vasiljevič se je telefonično interesiral pri upravi gledališča za bivanje Kulundžiča, nakar je prejel odgovor, da ie tajnik direktorja drame poslal upravi pismo, v katerem prosi, naj ga začasno razreši dolžnosti v gledališču, ker mora nemudoma odpotovati v Zemun k svoji družini, a potem v Beograd k svojemu bratu.
Po vseh okolnostih pa je zagrebška policija mnenja, da se Kulundžič skriva v Zagrebu pri svojih prijateljih. Za njim je izdana tiralica.
Tekom današnjega dne je prejela zagrebška policija zopet novo prijavo nekega bivšega funkcij-cnarja zagrebškega gledališča, književnika W„ proti znanemu in odličnemu članu drame. R., a prijava se nanaša na isti prestopek.
Konec tihotapskega procesa
Maribor, 7. oktobra
V	četrtek zvečer so bili po končani porotni razpravi radi umora finančnega stražnika Janka Resnika izpuščeni obtoženci Dominik Jamernik, Alojzij Golob in Franc Klememberger. V zaporu pa je ostal še Golobov brat, Jožef Golob, katerega so aretirali po predzadnji porotni razpravi meseca junija, ker je pri tedanji razpravi rekel obtoženi Dominik Jamernik, da pri svojem prvotnem priznanju ni mislil prvega Alojza Goloba, ampak nekega drugega Goloba iz Kušarnika Ker pa ie tudi ta Jožef Golob tekom trimesečne uvodne preiskave dokazal svoj alibi za dan umora, je okrožno sodišče danes dopoldne izpustilo na prosto tudi njega
V	zaporu je torej ostal, kakor smo že včeraj poročali. 1»» Vincenc Bezjak, ki ima tihotapsko kazen 241 dni od finančnega ravnateljstva. Obtoženi so sedeli v preiskovalnem zaporu od decembra lanskega leta. Po izpustitvi omenjenih osumljencev ostane misterijozni umor finančnega stražnika Janka Resnika še nadalje nerešena zago-netka.
Nenavaden samomor vojaka z želez jem v želodcu
Samomori se v dandanašnji dobi izvršujejo tako rekoč »na debelo« in z najrazličnejšimi sredstvi. Celo tudi s poleti preko Oceana. Vzlic vsem mogočim načinom samomorov je edinstven primer vojaka, ki je v Subotici požiral železje in si s tem končal življenje.
Beograjska tehnična policija je predsnoč-njim prejela iz Subotice zavoj z nenavadno vsebino. Bilo je tu raznih železnih predmetov, ki so jih subotiški zdravniki v bolnici našli v želodcu vojaka Vidosava Ale-ksiča, doma iz Kragujevca. Fant se je bil naveličal vojaške discipline in je zadnje čase skrivaj požiral različne železne predmete. Predvčerajšnjim se je onesvestil in se nekaj časa zvijal v hudih fcrčih, končno pa izdihnil. Pri seciramju trupla so zdravniki našli v vojakovem želodcu celo skladišče železja. Tu so bile zaponke z vojaških pasov in hlač, pol pile, del šrapnela, nekaj praznih patron in še drugih drobnih kovinskih predmetov.
Nesrečnik je morda računal, da bo sa« mo opešal in da ga bodo končno opustili domov, kjer bi se naravnim potom reši! čudne zaloge v želodcu. Toda nepremišlje« no ravnanje mu je uniSlo življenje.
Darujte za spomenik Kralja Petra l Osvoboditelja!
Domače vesti
*	Odlikovanje. S kraljevim ukazom sta odlikovana Marico Bauer, predsednik osrednjega urada za zavarovanje delavcev, z redom Sv. Save 2. razreda, in Milan Q1 a z e r. direktor osrednjega urada za zavarovanje delavcev, z redom Belega orla 5. razreda.
*	Z ljubljanske univerze. Redni profesor bogoslovne fakultete v LJubljani dr. Franc Ušeničnik Je pomaknjen v 2. skupino I. kategorije, docent na pravni fakulteti dr. Albin O grl s pa v 6. skupino I. kategorije.
*	Imenovanje v državni službi. Za gozdarska nadsvetnika sta imenovana inže-njerja Andrej Primožič v Vtnkovcih in Ivan Šilec v Sarajevu.
*	Naučnj program za osnovne šoie. Minister prosvete dr. Kumajrndi je podpisal načrt novega naučnega programa za vse štiri razrede osnovnih šot. Ta načrt ie sestavil glavni prosvetni svet po najmodernejših pedagoških principih. Novi namčni program Je stopil takoj v veljavo.
*	Odličen švicarski publicist v Jugoslaviji. V Zagrebu se je včeraj mudil ugledni švicarski publicist in direktor znanega švicarskega lista v francoskem jeziku »Journal de Genevec g. William Martin, ki se nahaja na potovanju po balkanskih državah in bližnjem vzhodu. MaTtin ie pubHcist svetovnega slovesa.
*	Pri višjem deželnem sodišču v Ljubljani ie razpisano svetniško mesto. Prošnje naj se po službeni poti do 26. oktobra oddajo pri predsedništvu omenjenega sodišča.
*	Iz uradnega lista- »UTadni list« ljdbljan-ske in mariborske oblasti objavlja v 103. številki razpis glede občinskih volitev v Mariboru, ki se bodo vršile 18. decembra, ter razpis glede občinskih volitev v Ptuju, ki bodo 4- decembra.
*	Šteplndisti ministrstva prosvete. Po odredbi ministrstva prosvete se do 5. novembra sprejemajo prošnje za štipendije na posameznih fakultetah naših univerz. Prijavijo naj se le oni dijaki, ki so že v zad-niem poletnem semestru prejemali štipendije. Nove prošnje za štipendije se ne bodo upoštevale.
*	Angleški izletniki v Dalmaciji V splitsko pristanišče je predvčerajšnjim prispel angleški parobrod »Arcadia«, na katerem se nahaja 250 angleških izletnikov, ki so došli iz Messine ter obiščejo razen Splita tudi Dubrovnik in Boko KotoTSko, odkoder se preko Kria in Alžira vrnejo v Anglijo. Zanimivo je, da razen Messine »Arcadia« ni pristala v nobeni italijanski luki.
4 Konferenca predstavnikov vseučilišč se je te dni vršila v BeogTadu in se je na njej razpravljalo o projektu revizije uradniškega zakona. Zagrebško univerzo ie zastopal dr. Belobrk, ljubljansko pa dr. Zupančič. Na konferenci ni bila stilizirana ni-kaka resolucija, marveč so vseuč. profesorju prepustili Mihajlu Iliču, ki je član komisije za proučitev teh izprememb, da zastavi svoj vpliv v prid vseučiliškim profesorjem. Po konferenci sta gg. dr. Belobrk in dr. Zupančič z rektorjem dr. Cedom Mitro-vičem posetila ministra prosvete in mu obrazložila zahteve vseučiliških profesorjev, j
*	Himen. V Rogaški Slatini se je dne 1. oktobra t. 1. poročil g. dr. Ferdo Ko run, okrožni zdravnik v Šoštanju, z gdčno. Pep-co Hočevarjevo, bivšo poštno uradnico iz Gomilskega. Bilo srečno!	1505
*	Smrtna kosa. V Rakovljah Pri Braslov-čah je po kratki, mučni bolezni umrla včeraj zjuaraj v starosti 31 let gdčna Erna pl. B i e n o v a, uradnica v tvornici usnja | Woschnagg v Šoštanju. Težko prizadeti j obitelji, ki je pred kratkim izgubila tudi j svojega gospodarja, naše sožal.ie!	:
*	Nova potniška tarlia na naših železnicah. Nova potniška tarifa na naših železnicah, ki bi imela stopiti v veljavo dne 1. oktobra t. 1-, bo uveljavljena — kakor javljajo iz Beograda — šele dne 1. januarja 1928. S to novo tarifo se znižajo cene za
I.	razred brzovlakov in osebnih vlakov. Nove cene za brze in osebne vlake so v primeri s starimi cenami (ki so označene v oklepajih naslednje od 1 — 10 km 12.25 Din in 8.75 Din (14.—, 10.50 Din): za 16 — 30 km 36.75 in 26.25 Din (40.—, 31.50); za 51 — 60 km 73.50 in 52.50 Din (84— in 63.—); za 91 — 100 km 120.75 in 86.25 Din (138. — in 103-50); za 191 — 200 km 236.— in 172.50 Din (276.—, 207.—); za 291 — 300 km 348.- in 258.75 Din (414,— in 310.50); za 391—400 km 454.50 in 345. — Din (552.— in 414.—) itd. Znižajo se tudi vozne cene brzovlaka za II. in III. razred za daljavo 11 — 15 km, 21 — 25 km in 111 — 1570 km ter za II. in HI. razred potniških vlakov. Vse ostale vozne cene ostanejo neizipre-menjene.
*	Temeljni kamra za izolirnico v Zagorju ob Savi. V »Jutru« smo že zabeležili, da namerava zagorski zdravstveni odbor sezidati izolirnico, ki bo služila v namene prebivalstvu ob času epidemičnih bolezni; uporabljala pa se bo tudi za zdravilne namene. Predpriprave in postavljanje temeljev se je vTŠilo že nekaj časa, predvčerajšnjim ob 17. pa se je izvršil slavnostni akt vzidave temeljnega kamna. Za vso zagorsko dolino tako važne svečanosti se je udeležil kot zastopnik vlade litijski sreski poglavar g. vladni svetnik Franc Podboj. S pridobitvijo nove stavbe je vsekakor upati, da se bodo zdravstvene razmere v rudniškem centru v Zagorju in Toplicah, za katere je izolirnica v prvi vrsti namenjena, vsekakor dvignile in zboljšale.
*	Družba sv. Cirila ln Metoda vabi vse rodoljube, da se udeleže velike skupščine v Mariboru v nedeljo 9. t. m. Zborovanje ob
II.	uri. Ob 13. skupen obed, popoldne velika narodna veselica v Narodnem donru. Pričakujemo mnogoštevilne udeležbe. 1512
*	Poljska »mafija« med vojno ln — Kranj. Blizu Krakova se je letos prof. dr. Fr. lle-šič seznanil s poročnikom poljske žandar. meriie g. Tadejem Niševičem . Doleczamj-skim. Pripovedoval mu je, kako ie med vojpo večkrat prišel v Kranj na Politične
sestanke s tamošnjo nacionalno omiadino. Želel bi sedaj kaj več zvedeti o onodobnih svojih tovariših. Omenjalo se je ime Šulce. Spomini o tem naj se blagovolijo sporočiti prof. Ilešiču (univerza, Zagreb).
*	Iz Škofje Loke. Podružnica zveze slovenskih vojakov iz svetovne vojne priredi s pomočjo Kola jugosiov. sester v nedeljo 9 oktobra cvetlični dan. Ves nabrani denar se bo porabil za okrasitev grobov na vojaškem pokopališču, ki so silno zapuščeni. Občinstvo se naproša, da radevolje podpre to akcijo, ki naj pokaže, da v nas še ni izumrl čut pietete, ki smo jo dolžni žrtvam svetovne vojne.	1506
*	Stroga obsodba kapetana radi popravljanja ocen pri vojaških Izpitih. Predvčerajšnjim se je zagovarjal pred vojnim sodiščem v Beogradu kapetan H. razreda Dragotin Dolček. ^Obtožen je bil, da je za denarno nagrado popravil dvema dijakoma iz Celja in Osijeka pri izpitu za podporočnika neugodne ocene ter jih dal predsedniku komisije v podpis, dobro vedoč, da predsednik ne bo tega opazil. V svojem zagovoru se je Dolček izgovarjal na slabo gmotno stanje. »Zbolela mi je žena,« pripoveduje, »in jaz nisem imel denarja za zdravnika. To sta vedela tudi omenjena dijaka in me tako dolgo nagovarjala, da sem privolil.« Poleg tega se ie konjeniški kapetan Dolček skliceval tudi na svoje prejšnje službovanje, ki je bilo v vsakem pogledu dobro. Kljub temu zagovoru pa je bil Dolček obsojen na dve leti zapora.
*	Iz Šepurin pri Šibenlku nam pišejo: Od 15. maja pa do 12. septembra ni bilo dežja. Ta dan je pa pihal močan veter do noči, nakar so nebo prevlekle črne megle. Bliski so švigali in grom je stresal gore in oblake. Vlil se je težko pričakovani dež, ki je koristil trti, oljki, zlasti pa zelenjavi. — Trgatev se je pričela 19. septembra in je trajala pet dni. Vinski pridelek je pičel, a jako dober. Naše selo ga je pridelalo približno 2500 M in ga spravilo v hrame. Izvozili ga bomo manj kakor lansko leto. Cena mu ie na debelo 350 do 400 dinarjev hektoliter, na drobno pa po 5 Din liteT. — Oljka se je po onem dežju precej popravila, ali sad je vendar nekako zaostal za drugimi leti. Obiranje se VTŠi te dni. — Vreme je lepo in gorko. Kopljemo se v morju in solnčimo na obrežju. — V zadnjem času imamo čuda obilen ribji lov; posebno sardel smo nalovili ogromne množine. Na trgu so po 4 Din kg. Hranimo se v obilni meri z ribami, pa jih še veliko izvozimo v Zagreb, Beograd in drugam.
*	Gloria Swanson rodom iz Jugoslavije. Veliko zanimanje je vzbudila trditev ze-munskega poštarja J. Pfefferja, da je slavna filmska zvezda Gloria Swanson rodom iz Jugoslavije in sicer iz nemške naselbine Franzenstal pri Zemunu. Poštar PfeffeT izjavlja, da je pravo ime Glorie Swanson Frančiška Pfeffer in da je bila rojena leta 1897. kot hči njegovega brata Josipa Pfefferja, ki se je pozneje izselil v Ameriko in živi sedaj v Saint Louisu v Zedlnjenih državah
*	Otrok utonil v vodnjaku. V bosanskem selu Doljane se je te dni na tragičen način ponesrečil petletni deček Jakov Antu-novič. Igra! se je z drugimi otroci okoli vaškega vodnjaka. Pri tem je padel v vodnjak. Otroci so se prestrašeni razbe-žaK. Ko je prišla pomoč, je bilo že prepozno: nesrečnega dečka so mrtvega potegnili iz vodnjaka.
Din 179*-^K=sa,
nizki	^^žSBsB^^a^Hl i
ali visoki ^^g^M
Lastna mehanična popr^vijaJrilea čevljev in snežnih čevljev, popravi vsak čevelj v teku pol ure.
♦	Skrivnost zapuščene žene. V nekem
privatnem penzijonatu se je v Dubrovniku te dni nastanila neka dama, ki je prišla z Dunaja in je baje žena nekega ameriškega tovarnarja. Predvčerajšnjim se dama celo dopoldne ni pojavila iz svoje sobe. Radi tega je lastnik penzijonata dal vrata šiloma odpreti. Dama je bleda ležala na postelji in težko dihala. Poleg nje so našli tri pisma. Eno je bilo naslovljeno na policijo. Poklicani mestni zdravnik ie ugotovil, da se ie žena zastrupila in da je izključena vsaka pomoč. Iz potnega lista je razvidno, da je neznanki ime Elfrida Heltz. V drugem pismu, naslovljenem na dunajsko Nati-onalbank, prosi, naj banka pošlje v Dubrovnik potrebno svoto za njen pogret). Kaj je tujko gnalo v smrt, je ostalo nepojasnjeno.
*	Št 9 in 10 glasb. Usta Zbori izide prihodnji teden v obsegu 16 strani glasbenega dela (Slovenske narodne pesmi) In 8 strani književne priloge. Na Zbore se še lahko naroči; naročnina za leto 1927 40 Din. Kdor izmed c. letošnjih naročnikov nI poravna! naročnine, 9. in 10. številke ne prejme več. — Uprava Zborov.
so najboljše, najirajnejše in zato najcenejše.
*	Učna knjiga imiv. nastavnika dr. Albina Kandare: Knjigovodstvo pridobitnih podjetij s posebnim ozirom na pravno uredbo v kraljevini SHS. Cena v platno vezani knjigi Din 120. Naročila sprejema avtor na naslov: Ljubljana, B!eiwei-sova cesta 18-111.	1504
*	Pri ljudeh z oslabelim delovanjem srca Vam pripravi kupica prirodne grenčice »Fianz Josef«, zaužita vsako jutro na te-šče, lahko telesno odvajanje. Strokovni zdravniki za srca so prišli do zaključka, da celo pri težkih oblikah napak srčnih za-klopnic učinkuje voda »Franz Josef« zanesljivo in brez vsakršnih težav.
*	Sveže norveško ribje olje je prejela in nudi drogerlia Gregorič, Sanitas, Ljubljana. Prešernova ulica 5.	1490
*	Ženske ta moške nogavice, najfinejše in najtrpežnejše, dobite po nizkih cenah pri Francu Pavlino, LJubljana, Gradišče 3. 199
OBLAČILA M1. Maček
Ljubljana, Aleksandrova 12
so naibol|i3 in najcenejša.
Iz Ljubljane
u— Za žensko volilno pravico. Na nedeljskem shodu za žensko volilno pravico bodo govorile: za Narodni ženski savez g. Angela Vode, predsednica Ženskega Po-kreta v Ljubljani, za Slov. krščansko žensko zvezo g. Cilka Krek, predsednica Krščanskega ženskega društva v Ljubljani, ln za Zvezo delavskih žen in deklet g. Marija A j d i š k o v a.
u— Pogreb višjega davčnega upravitelja g. Vilka Praprotnika. Včeraj ob 5. se je vršil iz hiše žalosti v Hilšerjevi ulici lep, a vendaT tako žalosten pogreb prerano umrlega Vilka Praprotnika. V sprevodu so korakali poleg ožjih domačih in sorodnikov pokojnika številni njegovi prijatelji in znanci. Zlasti številno so bili zastopani pokojnikovi tovariši, davčni uradniki, nadalje državno uradništvo drugih strok in bančni nameščenci. Pri kapelici ob Kette - Murno-vi cesti so združen! pevci zapeli pokojniku v zadnje slovo »Vigredi in »Blagor mu«. Žalni sprevod se je nato pomikal naprej in je večina spremila pokojnika prav do groba, globoko obžalujoč nenadno izgubo dragega prijatelja in ljubeznivega tovariša.
u— 701etnlco svojega rojstva praznuje danes v ožjem krogu g. Bogomir K r e n n e r, učitelj v pokoju. Jubilantu, odločnemu na-prednjaku, iskrene čestitke!
u— Anketa ra<B stavke pekovskih pomočnikov. Včeraj ob 15. se ie vršila na vzpodbudo vladnega komisarja g. Mencingerja anketa, na kateri naj bi se sklenil sporazum med pekovskimi mojstri in stav-kujočimi pekovskimi pomočniki. Na anketo so bile povabljene naslednje korporacije: Trgovska in obrtna zbornica, Zadruga pekov, Delavska zbornica, Inšpekcija dela, Zveza živilskih delavcev, Strokovna komisija, stavkovni odbor in tržno nadzorstvo. Do sporazuma zopet ni prišlo, ker so pekovski mojstri izjavili, da se ne pogajajo. Komisar g. Mencinger ie nato pozval stav-kujoče, naj se vrnejo na delo, kar pa so ti odklonili. Kakor nam poročajo pekovski mojstri, so ti pripravljeni sprejeti v delo vse stavkujoče, razen onih, ki so vodili stavko.
Jutri vrhunec avantur In
z W2LIAM BOYDOM
v glavni vlcgi.
ELITNI KINO MATICA
u— Jan Kubelik. Spored njegovega Violinskega koncerta, ki se bo vršil v petek dne 14. t. m. ob 20. v unionski dvorani. 1.) Kubelik: Vijolinski koncert št. 4 v b -duru (prvo izvajanje). 2.) a) Beethoven: Romanca v f - duru; b) Bachov Preludij za viiolin - solo in c) Saint - Saens: Intro-dukcija in Rondo capricioso. 3.) Paganini: a) I. PaLpiti; b) Motto perpettuo. Na klavirju spremlja umetnika njegov stalni spremljevalec prof. E. Hajek. Občinstvo opozarjamo na koncert, za katerega so vstopnice v predprodaji v Matičin knjigarni
u— Učiteljska zborovanja. Danes, v soboto, zborujeta v Ljubljani obe učiteljski organizaciji litijskega sreia. UJU ima svoje zborovanje na učiteljišču, »Edinstvo« pa v Kazini.
u— Savez trezne mladine. Danes ob 16.30 bo v Akademskem kolegiju kurz iz alkoholnega vprašanja za nižiešolce. ob 17.30 Da za višješolce. Po kirrzu ie seia širšega odbora.
u— Odbor ženskega odseka šentjakobskega naprednega drtfštva poživlja svoje članice, da se udeleže mantfestacLiskega shoda za žensko volilno pravico, ki se vrši v nedeljo 9. t. m. ob 15. uri v Mestnem domu.
u— Šentjakobski pevsik zbor. V ponedeljek ob 8. zvečer zelo važen sestanek v šentjakobski šoli. Brezpogojno vsi! 1494 u_ Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon«. Redne vaje; vsako sredo ženski, vsak petek moški in vsak ponedeljek mešan zbor.
u— Kržlji. V vednost ljubljanskim nabiralcem gob sporoča podjeten gobar: Na robu gozdov ob poti proti Vrhniki naletiš če-sto na gobo »karželj«. To je najfinejša goba naših krajev. Kljub temu se ne prodaja na trgu in tudi ni povpraševanja za njo. Je zelo podobna strupeni gobi mušici, razlikuje pa se od te v tem, da ima rumeno meso in da nima belih pik na glavi, kakor jih ima mušica. Kdor dobro pozna gobo »karželj«, kakor ji pravijo, jih bo dovolj našel v teh krajih. Kmet sam mu rad pokaže, kje rasto, ker ne trga gob te vrste. Rasto le ob robu gozda in večkrat tudi po njivah, ki so tik gozda.
u— Stanovanjsko sodišče I. stopnje v LJubljani naznanja, da se bodo razprave za dodelitev stanovanj vršile dne 10., 11., 12., 13. in 14. oktobra t. 1. Razpis 31 stanovanj, ki se bodo nakazovala, je nabit na uradni deski stanovanjskega sodišča, soba št 6, kjer se vlagajo tudi prošnje za ta stanovanja.
u— Življenje ln umiranje v Ljubljani. Glasom zdravstvenega izkaza mestnega fizi-kata se je meseca septembra 1927 rodilo v Ljubljani 106 otrok (53 moškega in 53 ženskega spola), med temi 6 mrtvorojen-čkov, umrio pa je 50 moških in 48 žensk, skupaj torej 98 oseb in sicer: za boleznijo na srcu 12 oseb, za jetiko 16, za davico in drugimi nalezljivimi bolezni 6, za ost * relostjo 9, za pljučnico 7, za vnetjem 2, za boleznijo na želodcu 1, za vnetjem ledvic 1, vsled drugih naravnih smrtnih vzrokov 21, vsled smrtnih nezgod 8, 2 osebi pa sta izvršili samomor. Izmed umrlih je 16 oseb doseglo starost nad 70 let. Na nalezljivih boleznih ie prošli mesec obolelo 13 oseb: 5 na Iegarju, 4 na davici, 2 na griži in 2 na škrlatinkt
Trajno kodranje, vodna ondula-cija ter prvovrstno barvanje las
izvršu e se strokovno v damskem česalnem salonu
G JUD ALEKS ml.
Kongresni trg štev. 6.
Domske obleke
in bluze, volnene in iz barhenta, kakor tudi za deklice, ima v veliki izbiri in po na,ugodnejših cenah BELIHAR in VELEPIČ, Mestni trg._
u— »Moč ta lepota«. Ponovno opozarjamo cenjeno občinstvo na današnji in jutrišnji spored Zveze kulturnih društev, ki nam prinaša kulturni film o športu in o moderni negi telesa. O lepoti in kulturni vrednosti tega filma smo občinstvo že dovolj poučili in pričakujemo, da si vsakdo, zlasti naši športniki, dijaštvo in šolska mladina sigurno ogleda ta program. Današnja pred-i stava ob 14.30, jutrišnja ob 9.30 in 11. dopoldne.
u— Prijatelje vljudno vabimo, da se danes udeleže tradicijonelne veselice Češko-! slovaške Obeci (žegnanja), ki se bo vršila v veliki sokolski dvorani ob 20. zvečer na i Taboru. Bela Ljubljana naj dokaže bratom ! Cehom svojo naklonjenost!
u— Sokol I. poživlja svoje članstvo, da se številno udeleži narodne slavnosti »posviceni« bratov Čehov, ki jo praznujejo kot splošno ljudsko zabavo v soboto 8. t. m.
u— Tombola železničarskega glasbenega društva »Zarja«, ki bi se imela vršiti 9. oktobra 1927, se preloži. Kdaj se vrši, bo pravočasno objavljeno. Na Rimski cesti pri Škafarju so dobitki v izložbi. Oglejte si jih in kupujte srečke! — Odbor.	1508
u— Na trgatev grozdja in domačo zabavo vabi Podoficirsko podporno društvo za Slovenijo v Ljubljani, katero priredi v restavraciji »Miklič« Kolodvorska ulica dne 9. oktobra ob 18 uri. Obilo zabave. Vojaška godba.	1510 u— Pevski odsek Gospodarskega ta izobraževalnega društva za dvorski okraj priredi dne 9. t m. v prostorih pri Mraku svojo trgatev grozdja, na katero vabi vse prijatelje neprisiljene zabave. Začetek ob
7.	zvečer. — Odbor.
u— »Za zdravje otroka« bi dal često človek vse, spomni se pa tega, ko je že pre-kasno. Skrb za zdravje otroka mora spremljati mlado življenje že od prvega dne. S pažnio za zdravje odvrnemo bolezen. Gradimo otroška igrišča, polnimo tekrvadsiioe, urejujmo zdravstvene zavode, širimo higi-Jeno z besedo in tiskom! Vse to nam bo pa mogoče, če Imamo zadostno denarnih sredstev. Zato prosimo ljubljansko občinstvo, da ne odvrača požrtvovalnih nabiralk v soboto in nedeljo, to ie 8. in 9. t. m., na cvetlični dan »Atene«.	1511 u— »Za zdravje otroka« naj položi vsakdo svoj oboius v soboto in nedeljo, to Je
8.	in 9. t. m-, na cvetlični dan »Atene«. 1511 u— Policijski drobiž. Od četrtka na petek
so bili prijavljeni policiji naslednji dogodki: 1 tatvina kolesa, 1 tatvina verige, 1 tatvina karbldne svetilke, 1 izgred, 1 telesna poškodba, 1 prestopek nedostojnega vedenja, 1 prestopek kaljenja nočnega miru, 1 prestopek pijanosti in razgrajanja, 2 prestopka prekoračenja policijske ure, 1 hudobna poškodba tuje lastnine in 11 prestopkov cestnega policijskega reda.
u— Morilec lastnega brata Izročen državnemu pravdništvu. Policijski nadzornik Matko Močnik je v četrtek končal z zasliševanjem morilca lastnega brata Pavla Pe-stotnika. Aretovanec ni navedel nikakih no-
vih podrobnosti. Včeraj popoldne so Pe-Stotnika prepeljali iz policijskih v sodne zapore, akti pa so bili izrečeni preiskovalnemu sodniku.
u— V spomin na blagopokoinega prijatelja g. Vilka Praprotnika darujejo mesto cvetja njegovi prijatelji Din 400 odboru za postavitev Doma slepcev. Denar ie v upravi »Jutra«, u— Dr Jemec zopet ordinira. 1507 u— Parna kopel v palači Okrožnega urada za zavarovanje delavcev na Miklošičevi cesti 20 je otvorjena za moške ob torkih in sobotah, za ženske ob sredah in petkih od pol 15. do po! 19. ure,	1484
u— Obleke kemično čisti, barva in pli-sira tovarna Josip R e i c b.	204
u— Priporoča se delikatesna trgovina I. Buzzollni, Stritar-Lingarieva ulica 1416 u— Mestna zastavljalnica naznanja, da se bo vršila tomesečna dražba v februarju 1927 zastavljenh predmetov v četrtek 13. t. m. ob 15. v uradnih prostorih v Prečni ulici.
Žene in dekleta!
Če ste kdaj občutile ponižujočo zavest, da nimate nobene soodločujoče besede, ko st sklepa o zakonih, ki odločajo o vaši in vaših otrok usodi — pridite na shod v ne» deljol
Če ste bile ogorčene, ko so vam pisali davke, s katerimi bodo razpolagali drugi, — a ve morate k temu molčati — pridite na shod!
če vas je bolelo, ko so razsipali denar iz državne blagajne, vašega moža»uradniKa pa pustili stradati — pridite na shod!
Če ste državne nameščenke, ki imate dan za dnem manj pravic, ker je vaš položaj vedno slabši — pridite na shod!
Če ste privatne nameščenke, ki vam dan za dnem groze z redukcijami ter vam ne» prestano znižujejo plače namesto, da bi vam stališče zboljšali — pridite na shed!
Na tem shodu bomo povedale, da hočeš mo priti tudi me žene do pravice sood» ločanja, da hočemo tudi me sodelovati, ko se bo odločalo o naši usodi, o usodi naših otrok, o našem gospodarstvu — zlasti pa, da hočemo sodelovati na ozdravljenju nas še korumpiTane javnosti.
Akcijski odbor.
h Maribora
a— Sestanek mariborskih Clril-Metodar-jev. Vodstveni člani CMD dospejo iz Ljubljane v Maribor že danes popoldne z brzo-vlakom. Občinstvo se vabi, da jih pozdravi ob prihodu na kolodvoru. Zvečer ob 8. bo sestanek mariborskih članov in dragih nam gostov v restavraciji »Unions v Cafovi ul.
a— Proslava Krekove 10-letnice v šolah. Včeraj in danes so po mariborskih šolah razložili dijaštvu ob pfiliki 10-letnice smrti dr. Kreka pomen njegovega delovanja za narod. Po posameznih šolah so imeli učitelji primerne nagovore, sicer pa se je vršil pouk.
a— K redukciji na realki. Vest da namerava vlada obnoviti reducirani V. razred gimnazije in v kompenzacijo ukiniti V. razred nič manj slavne mariborske državne realke, ki je edina v celi oblasti, je seveda vzbudila med prebivalstvom in posebno med prizadetim di.iaštvom prav tako razburjenje. kakor redukcija gimnazije. Mariborska realka je eden najmočnejših zavodov, ima okro? 600 dijakov s 14 razredi. V. razred, ki mu grozi redukcija, ima dva oddelka s 55 učenci.
a— Otvoritev nove postaje. V nedeljo 9. t m. se na svečan način otvori na progi Maribor - Št. Ilj nova postaja v Cirknici. Postajali bodo na tej postaji lokalni vlaki, ne pa tudi oni, ki vozijo preko meje. Z otvoritvijo postaje ie uresničena dolgoletni želja tamošnjega prebivalstva. Največ zaslug za postajo si je priboril župan v Cirknici g. Vicman, kakor tudi občinski odbornik g. Ivan Može. Postajo je zgradilo piebivalstvo na svoje lastne stroške, ki znašajo okoli 100.000 Din. Gradbena dela na postaji je vodil načelnik progovne sekcije inž. Leben.
a— Vprašanje obmejne postaje. Po dolgotrajnih pogajanjih med Avstrijo in našo dižavo se je končno dosegel sporazum, da se načelno določa za skupno obmejno postajo Maribor, ne pa Leibniz v Avstriji, kakor ie to prvotno želela in zahtevala Avstrija. Maribor ima v vsakem pogledu prednost pred avstrijskim mestom, ker ima vse pogoje za obmejno postajo. Posebna posvetovanja v Ljubljani so končno določila glavne vidike glede policijske službe na skupni postaj!. Dne 8. novembra se pogajanja definitivno zaključijo in ie pričakovati da bo skupna postaja otvorjena že z novim letom.
a— O lovski nesreči na Dravskem polju.
Nekatere novtne stvar huiskajoče napihujejo. Dr. Č., ki je na lovu obstrelil kmečko dekle in jo potem pripeljal na svoj dom, je včeraj poklical konzilij treh zdravnikov, da konstatirajo njeno poškodbo. Ti trije zdravniki: dr. Jankovič, dr. Rcbič in dr. Karel Ipavic, so dognali, da ie poškodovanka dobila- na razdaljo 50—60 korakov dve šbri št. 10., in sicer eno v levo aad^aket in eno v desno stran hrbta. Poškodba je lahka. Glede krivde same na poškodbi ima dr. Č. priče, da je poškodovanka nesrečo sama zakrivila, ker se je v koruzi skrila. Razen tega ima pričo, da ni streljal na nekaj, kar je »v koruzi migalo«, kakor so poročali listi, ampak ie stresjal na fazana, ko se je dvignil nad koruzo.
a— Smrtna nesreča. Viktrvr Peterlhišek, 2-4-letiii mizarski pomočnik v tovarni za dušik v Rušah, se ie včeraj zvečer vračal s kolesom proti svojemu dnmu po selniški cesti. Ker pa ie bilo temno in menda ni imel luči, je zavozil v nekega moškega ter je pri tem pade! s kolesa. Dobi! je težke notranje poškodbe. Prepeljali so ga v mariborsko bolnico, toda komaj je prispel v bolnico, ie že izdihnil.
Iz Trbovelj
t™ Vodenska šola. «Slovenec*> 6. t. m. poroča o neki intervenciji glede vodenske šota V tem poročilu je nekaj neresnic, ki bi se jih lahko izognil, če bi se informi« ral na pravem mestu. Predvsem ne znaša število učencev na obeh vodenskih šolah »okoli 800, ampak okoli 1000. Radi tega tu« di ne pride na posamezne učitelje po 30 učencev, ampak jih imajo nekateri razre« di tudi nad 50, večina pa 40 do 50. V šte« vilo učnih oseb šteje menda tudi učne ose« be, ki nimajo razreda, ampak poučujejo v vseh razredih srbohrvaščino, ženska ročna dela in verouk. Kateremu namenu naj slu« ž: tako poročanje neresnice? — Ugotoviti moramo tudi, da akt radi vodenske šole ne leži že par let pri velikem županstvu, am» pak le nekaj nad eno leto, pa tudi to je že dovelj dolgo. O veljavnosti reverza iz leta 1882. se za enkrat ne bomo prepirali, ker je tako juristu kakor lajiku jasen, kaj« ti v datirali točki se glasi: «dass die Trifai«
lersKohlenbergvverksgesellschaft fur sich und ihre Rechtsnachfolger rechtsverbmd lich erklart* itd. Kaj naj bo tukaj dvomlji« vega? Vse skupaj ima le namen zavlače« vanja in čudimo se le, da oblastva ne na« rede temu energičen konec. O šoli bomo še pisali in če bo potrebno, bomo prinesli dotični reverz v celoti.
t— Občinska ekspozitura v Hrastniku. G. Podrenik je nastopil službo obč. tajnika v Hrastniku. S tajništvom v Hrastniku se hoče olajšati uradno občevanje z občin« skim uradom v Trbovljah.
t_ Dramatični odsek Sokola uprizori drevi Petrovičevo veseloigro «Ploha».
Iz Litije
i— Z nožem v prsi. Predilnic« Berčon in Dolškov hlapec Groznik Jože sta sku« paj popivala. Ko pa sta prišla do bribarje« vc restavracije v Gradcu, je menda Ber« čon udaril Groznika s kamnom po glavi. Ta se je ujezil, potegnil iz žepa noz, in ga zasadi! svojemu pivskemu tovarišu v levo prsno stran, nedaleč od srca. Bercon se je takoj onesvestil. Šele občinski sluga Franc Zapušek ga je naložil na avto«taksi in ga odvedel k zdravniku, ki je nudil ra« njencu potrebno pomoč. Napadalec je se« veda uporabil priliko in je ušel, vendar oa je zasledila orožniška patrulja, ki ga je po zaslišanju oddala v litijske sodne za« pore. Ranjeni Bercon se zdravi v domači oskrbi, in je upati, da okreva, če ne nasta« nejo na nevarni rani kake komplikacije.
i_ Sokolsko gledališče v Smartnem otvo* ri zimsko gledališko sezono v nedeljo z Novačanovo dramo tridejanko, «VeIejo». Glavni vlogi sta v rokah gdč. Olge Grumo« ve in g. Repovža. Začetek predstave je točno ob 19.30.
i— pevsko društvo «Lipa», ki lepo skrbi za glasbeno življenje v Litiji, začne v pon« deljek s prvo pevsko vajo. Upamo, da se bodo priglasili v zbor vsi že prej delujoči člani in članice, apeliramo pa tudi na mla« d;no, naj pohiti v pevske vrste. Za goje« nje družabnih vezi bi bilo pa nad vse umest no, da se tudi litijsko delavstvo, ki ima na razpolago nekaj jako dobrih glasov, pri« glasi v zbor. V najbližji dobi je predviden samostojen pevski nastop «Lipe». Društvo pa se namerava tudi udeležiti pevske tek« rr:e v Ljubljani, ki jo organizira pevska
ZVCZŽl.	*
i— Izlet litijskih turistov. Ob lepem vre« menu pohite danes člani litijskega SPD na Sljeme. Odhod z vlakom ob 13. pop. No« čuje se na Sljemenu. Prijavite se tajniku učitelju Župančiču, dobrodošli so tudi dru« gi prijatelj i«planinci. — Odbor.
i_ Deložscija družine s številno deco.
Ravno ko je pritisnilo mrzlo jesensko vre« me, so včeraj sodno deložirali čevljarske« ga mojstra O., ki ima več nedorastlih otrok. V pomanjkanju stanovanj, ki vlada tudi v Litiji in bližnji okolici, ne more do« biti deložirana rodbina nikjer stanovanja. Sodni organi so prenesli pohištvo na so« sednje dvorišče, rodbina pa je brez kro« va... Apeliramo na mcrndajne faktorje, da čimprej urede nesocijaino zadevo!
i— Zdravnikova smola. Litijski zdrav« nik dr. Ukmar se je odpeljal v toTek na kolesu k nekemu bolniku v Temensko do« lino. »Med potjo pa mu je padla iz žepa dsnarnica, v kateri je imel 400 Din goto« vine in več važnih dokumentov. Dosedaj so bile vse poizvedbe zaman.
i_ Otvoritev šahovskega turnirja. Da« nes zvečer se začne ob 20 medklubski tur« nir. Prijave za udeležbo se sprejemajo še pred začetkom turnirja v klubovih lokalih.
i_ Poljska tatvina. Dva posestnika iz Moravske gore sta opazila, da jima nekdo izkopava krompir, medtem ko pušča krom« pirjevko nedotaknjeno. Prvotno sta še ce« lo menila, da je le letina tako slaba. Da bi izsledila dolgoprstneža, sta se podala na prežo in sta v noči takoj planila za ne« znancem, ki si je dal opravka na njivi. Ker je tat zbežal, sta stekla za njim in ga ob delovala med potjo s količki, dokler nista spoznala, da imata opravka s sosedo. Na litijski sodniji, kjer so imeli včeraj vsi tri« je posla, je prejela tatica 3 dni zapora, kmeta pa sta bila obsojena radi telesne po« škodbe, povzročene sosedi na denarno ka« zen.
i_ Pecelj v očesu. Pri zdravniku se je
oglasila neka 621etna kmetica iz Moravč pri Vačah in povedala, da ji je padla še ob obiranju češenj neka smet v oko, ka« ter pa še dosedaj ni bilo mogoče spraviti iz očesa. Zdravnik je ugotovil, da ima kme tica za zgornjo trepalnico del češnjevega peci j a, ki je seveda v teku mesecev priza« dejal Čolnarjevi občutne bolečine in se že skoro vrastel v trepalnico. Treba je bilo operacije, ker bi kmetica sicer oslepela.
i— Čudna popevka. Tone in Tine sta do« ma nekje okrog Save. Pa jo prav rada za« pojeta, saj pa imata v resnici glas kakor dva škrjaočka. Toda prišla sta s svojo so« sedo navskriž ... Večkrat sta hodila okrog njene hiše in sta malo zapela. Najbolj všeč jima je bila ta«!e: «Lepo je hiša pomalana, not sedi baba zamazana...» Sosedi pa ni bilo tako petie prav nič všeč. Zato je šla v Liti io k sodniku, in je prosila gospoda, naj nauči oba fanta kakih drugih viž. Pred sodnikom sta se oba pevca zagovarjala, da ie ta pesem čisto narodna. Ko pa ju je pozval sodnik, naj io zapojeta, sta bila v zadregi in ni šlo Tedaj pa iima je zapel sodnik sam eno domačo: «Pet dni in pet noči, bosta pri nas v gaibici...» In žalost« no sta odšla oba škriančka v kletko, ob« ljubila pa sta poprej, da takih »narodnih« rc bosta pela več.
Po sinveniii grj-g glas. !e »Domovina" je za nas!
Šport
Derby (Zagreb) : Ilirija
V nedeljo ob 15.30, na igrišču Ilirije.
Izza drž. prvenstvenih tekem Ilirija : Gradjanski in Ilirija : Hašk gostuje v ne« deljo v Ljubljani z Derbyjem prvič zopet gost iz Zagreba, na katerem se more re« elno presojati sedanjo kvaliteto zagrebške« ga nogometa. Nedeljska tekma med Ilirijo in Derbyjem, v kateri igrata oba kluba kompletna, pa daje lepo priliko za primer« janje našega podsaveznega prvaka z enim izmed danes priznanih reprezentantov Za« greba, v izvestni meri torej za primerjanje našega nogometa z zagrebškim. Glavne od« like Derbyja so vigranost in homogenost moštva, visoka tehnična izvežbanost, bor« benost in dober start. Poleg tega velja Derby za fair moštvo in za enajstorico, ki igra tudi za oko lep nogomet. Proti Grad« janskemu je igral Derby letos 3 : 3 (pr« venstvena) in 2 : 0 (prijat.), proti Hašl dvakrat v prvenstveni tekmi 1 : 2; zadnji« krat proti Hašku 2. t. m. je bil Derby v drugem polčasu v znatni premoči, tako da more Hašk pripisovati edino sreči, da ni delil točk z Derbyjem. Najboljše moči Der byja so obrambni trio Zafiir«Globočnik« Rajkovid, srednji krilec Šeb, srednji napa« daleč Leinert, zlasti pa levo krilo Pezelj.
Kot predigra se vrši ob 14. prvenstvena tekma rezervnih moštev SK Slovana in SK Ilirije.
Olimpijski dan v Mariboru
Spričo razpisa olimpijskega dne, ki se bo vršil dne 16. t. m. po vsej državi, si je tukajšnji medklubski odbor pod predsed* stvom g. Nerata in ostalih članov odbora, dal mnogo truda, da se omenjenega dne čim dostojneje manifestira športno misel, ki je tudi pri nas v najširših slojih prido« bila številne pristaše. Da pa ne bo, radi upoštevanja propagandnega pomena prire« ditev gmotno oškodovana, si je Medklub« ski odbor zamislil vrsto zanimivih priredi« tev, ki bodo brez dvoma privabile na igri« šče rekordno število občinstva. Razen sta« fete skozi mesto in hazenskih tekem do« poldne se bo vršil na igrišču «Maribora» nogometni turnir po cup sistemu, pri če« mer bodo sodelovali vsi klubi v Mariboru. Vršile se bodo namreč štiri tekme, vsaka po 45 minut. V prvem kolu nastopita Afer« Kur in Svoboda, v drugem Maribor in Že« lezničar, v tretjem Rapid proti zmagoval« cu prvega kola in v četrtem kolu nasto« pita kot finalista zmagovalca drugega in tretjega kola. Zmagovalec bo prejel lič« no diplomo. V primerih neodločnega izida se bo srečanje podaljšalo za 2 X 5 minut in končno bo odločal žreb.
Prireditev, ki je prva te vrste, bo nudi« la gledalcem izreden užitek, kajti za našo športno javnost bo pomenila generalno, re« vijo stanja nogometa v našem mestu in re« vijo kvalitete posameznih moštev, razen tega bo izid turnirja nudi! možnost zane« sljive presoje glede izida prvenstvenih tek« movanj, ki so trenutno predmet splošnega zanimanja. Vsekakor je Medklubski odbor prišel na srečno misel, ki bo predvsem kar se tiče namena prireditve, žela popoln uspeh in privabila na igrišče vso športno javnost, ne le iz Maribora, temveč tudi iz sosednih mest, kjer jim skromnejše športne prilike ne dopuščajo, da bi se vršili samo« etojni Olimpijski dnevi.
Maribor v Beljaku. Jutri gostuje prvo moštvo Maribora v Beljaku proti Vili a« cher Sp. V Maribor je proti istemu mo« štvu doživel doma pičel poraz 1 : 2 ter bo skušal popraviti svoj prvi nastop.
Hazenska družina Maribora v Zagre* bu. Jutri gostuje hazenska družina «Mari» bora» proti zagrebški Concordiji, Z ozi« rom na uspeh Maribora proti isti družini na domačih tleh, bo rezultat te tekme zelo zanimiv. Želimo uspehov!
Športno gibanje v Slov. Bistrici. K a* kor nam poročajo, se je v Slov. Bistrici ustanovil pripravljalni odbor za ustanovi« tev športnega kluba. Gotovo je, da je za« četek težak; upati pa smemo, da se bo agil nosti vodstva in klubovih prijateljev po« STečilo organizirati močno društvo, ki bo kmalu tudi na zunaj lahko pokazalo svojo eksistenco. Apeliramo na meščanstvo, naj idealni pokret po najboljših močeh pod« pira!
Hungaria je s sklepom predsedstva odbora za srednjeevropski pokal izločena iz nadaljnega tekmovanja, ker ni upošte« vala odločitev odbora (Nastop z igralcem Konradom v Pragi!). Termin za finale bo določen na seji dne 23 oktobra, ko se vr« ši v Pragi tekma za mednarodni pokal med Italijo in Češkoslovaško.
Na olimpijadi v Amsterdamu bo so« delovalo po nizozemskih cenitvah 24 no« goroetnih moštev. Številne predtekme se bodo morale vršiti izven Amsterdama, in sicer v Rotterdamu in Haagu
Službeno Iz LNP. (Iz seje kaz. odbo« ra dne 6. t. m.) — Po § 25. kaz. pr. JNS«a z uporabo § 9. k p. se kaznuje igr. Seme (ŠK Svoboda Ljublj.) vsled prestopka pri tekmi dne 25. lX. t. 1. z 14dnevno zabra« no igre in sicer od 1. X. do 15. X. t. L — Po §§ 25 in 35 k. pr. JNS«a z uporabo § 9. se kaznuje igr. Sušnik (SK Svoboda Ljubi.) vsled prestopka pri isti tekmi z enomeseč« no zabrano igre in sicer od 1. X. do 1. XI. t. 1. — Igralcu Tičar (SK Slovan) se iz« reka zabrana igre po § 34. k pr., dokler se ne odzove pozivu pred kazenski odbor. — Tajnik II.
SK Slovan (nogom. sekcija). Jutri v nedeljo se odigra na igrišču Ilirije prven« stvena tekma Slovan rez. : Ilirija rez. Ob 13. morajo biti v garderobi Ilirije sledeči igralci: Globelnik, Bar, Kernc Fric, Burger, Poschi, Marchiotti III, Kočevar, Kastelic, Gregorič, Petrič, Grum, Osterman, Schlegl Ključec in Suli. — Tekma se vrši ob vsa« kem vremenu! Točno in vsi! — Načelnik.
SK Natakar. Jutri v nedeljo ob 8.30 porivam sledeče igralce na igrišče SK Ili« rije: Grablovic, Mayer, Razgoršek, Jančar, Narobe, Savenc I. in II, Petaros, Sintič, Cizfelj, Wand, Roje,
Rist. Bizjak, Zupan, Dovečar. Bonča. Vospernik. — Kapetan.
Medklubska jubilejna dirka. P. t. ob« činstvo se uljudno opozarja, da se vrši start jutri točno ob 12. na Kongresnem tr« gu pred Nunsko cerkvijo, proga gre po Šelenburgovi ulici in Dunaiski cesti. Od* bor prosi, da bi se, ko bodo dirkači vozili pc progi, občinstvo umaknilo na hodnike, in sicer takoj, ko bodo motociklisti nazna« nili otvoritev dirke. — Sestanek dirkačev točno ob 10. na cilju v gostilni Kačič; raz« delitev dirkalnih številk in ureditev pri« javnine. Točno ob 10.45 skupni odhod v dir
kalnih dresih na start v Zvezdo. — Vod« stvo dirke in rediteljstvo se sestane toc» no ob 11. uri v kavami Zvezda; istotam pozdrav gostov. — Medklubski odbor.
SK Jadran. Danes zvečer sestanek no« gometašev v Narodni kavarni.
Avtomobilski klub kraljevine SHS (sekcija Maribor) priredi v nedeljo, dne
16. oktobra t. I. skupni izlet klubovih čla« nov in po njih vpeljanih gostov na progi Maribor, SI. Bistrica, Poljčane, Majšperk, Ptujska gora, Hajdina, Ptuj, Vurberk, Sv. Barbara, Hrastove«, Sv. Marjeta, Maribor. Start ob 9. dopoldne iz Maribora glavni trg. V Ptuju skupni obed. Zvečer v graj« ski kleti v Mariboru družabni se6tanek.
Gospodarstvo
Anketa o prisilni poravnavi
Včeraj dopoldne se je v sejni dvorani Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani vršila anketa gospodarskih kor-poracij o načrtu zakona o prisilni poravnavi, ki ga je izdelalo ministrstvo pravde ter ga poslalo gospodarskim organizacijam in korporacijam v izjavo. Na anketi so bili med drugimi navzoči za Društvo bančnih zavodov dr. Ran t, za Zvezo industrijcev tajnik dr. G o 1 i a, za Društvo industrijcev in ve-letrgovcev g. Jelenič, za Zvezo slovenskih zadrug g. T r 5 e k, za Zadružno zvezo
f. dr. B a s a j, za Mestno hranilnico g.
I a j c e n ter za Odvetniško zbornico g. dr. K r e j 2 i.
Anketa žal ni prinesla pričakovanega rezultata, ker se je razvila načelna debata za ali proti poravnavi in ker dosedaj pravniškim krogom ni bilo mogoče proučiti osnutek in podati svoje strokovno mnenje.
Anketo je otvoril in vodil zbornični tajnik gosp. dr. Josip Pretnar. Uvodoma je ugotovil, da je glede na postanek tega osnutka smatrati, da je načelno vprašanje uvedbe prisilne poravnave že rešeno in da bi bila glavna naloga te ankete, zavzeti stališče napram posameznim določbam tega zakonskega osnutka. Tu gre v prvi vrsti za vprašanje kavtel, za vprašanje hitrega postopka, hitre izpolnitve in zavarovanja poravnave ter za vprašanje vpliva upnikov na postopek. Posameznim gospodarskim organizacijam je bil poslan načrt zakona v pismeno izjavo. Zveza industrijcev v svojem odgovoru ni zavzela stališča napram posameznim določbam zakona; postavila se je na stališče, naj se prisilna poravnava ne uvede, ker je pričakovati, da se bo zakon zlorabljal. Zveza trgovskih gremijev, ki je načelno za poravnavo, zahteva znižanje roka za izplačilo kvote na 2 leti, povečanje minimalne poravnalne kvote od 40 na 50 %; dalje da se določijo krajši roki, da se ne bi stvar izplačevala in da se kot poravnalni upravitelji postavijo le strokovnjaki iz pridobitnih krogov. SliSno sta se izjavila tudi Gremija trgovcev v Mariboru in Celju. Društvo denarnih zavodov, ki je prav tako za poravnavo, je poslalo obširno pismeno mnenje in konkretne predloge k posameznim členom zakonskega osnutka. Smatra med drugim, da je poravnalni rok 2 let zadosten in naj bi se glede kvote orevzela avstrijska določila (35 % za izplačilo v enem letu in 50 % za iznlačilo v dveh letih). Zveza slovenskih zadrug je mnenja, da je treba določbe še poostriti (povečanje kvote na 50 % \ poleg upniškega odibora še knjisjovodstvene-ga izvedenca in izvedenca dotične stroke) in da se naj glede denarnih zavodov zahteva izplačilo vlog v polnem znesku. Zadružna zveza se je načelno izjavila proti poravnavi; Se pa se zakon uvede, potem naj ne valja za denarne zavode, ki se bavijo s prejemanjem vlog.
Tajnik dr. Pretnar je nato še preči tal izjavo Društva za zaščito upnikov v Zagrebu, ki je na podlagi dolgoletnih in bogatih izku šenj poslalo ministru pravde obširne predloge za spremembo posameznih določil tega zakonskega osnutka. (Predloge tesra društva, ki je največja upniška organizacija v naši državi in se že dolgo bori za ponovno uvedbo prisilne poravnave, smo objavili v številki od 6. t. m.) Omenil je tudi. da je beograjska Trsovska zbornica, ki je bila svoj.?-časno odločno proti poravnavi, v svoji zadnji seji pristala na njeno uvedbo, istočasno pa je predlagala znatne poostritve posameznih določb. Prisilna poravnava naj bi veljala le za tvrdke, ki so že tri leta protokoli-rane, ki najmanj tri leta redno vodijo trgovske knjige in ki nudijo najmanj 80 odstotno kvoto.
Dr. Viljem K r e j 5 i je nato v imenu Odvetniške zbornice z obžalovanjem ugotovil, da pravosodno ministrstvo osnutka ni poslalo niti Odvetniški zbornici, niti Notarski zbornici, Društvu Pravnik ali pa Društvu sodnikov, da bi te merodajae korporacije podale svoje mnenje in predloge. Zato ne more podati nikake izjave.
V nadaljni debati je tajnik Zveze industrijcev g. dr. G o 1 i a utemeljeval odklonilno stališče zveze. Struja za ponovno uvedbo prisilne poravnave je nastopila ob priliki velikih bančnih polomov. Ti milijoni pa so sedaj izgubljeni, zato se je mnenje o potrebi ponovne uvedbe prisilne poravnave spremenilo. Dosedaj smo Imeli le slabe izkušnje s poravnavo. Prisilna poravnava je omogočila izigravanje interesov upnikov, pomagala je le nesolidnim trgovcem. Da se sploh tretira to vprašanje, je vzrok drago konkurzno postopanje. Grajal je, da mini-slrstvo pravde ni reflektiralo na strokovno mnenje pravnikov, in izrazil je mnenje, da je osnutek kot tak zelo slab.
Gosp. J e 1 e n IC je v imenu Društva industrijcev in veletrgovcev menil, da je bil zakon o prisilni poravnavi med vojno razmeram primeren, danes pa ni. Treba je zahtevati izenačenje konkurznega reda za vso državo in poostriti določbe. Prenos nepremičnin na zakonskega druga ali bližnje sorodnike se mora ob prijavi insolvence razveljaviti, če niso pretekla več kakor štiri leta. V normalnih razmerah je vzrok insolvence površno knjigovodstvo, lahkomiselno poslovanje, prekomerno investiranje ali pa
nezadostno zavarovanje proti požaru. Taka insolvenca naj se smatra za hudodelstvo poneverbe. Uvedbo prisilne poravnave odklanja; če pa se uvede, potem naj velja le za onega, ki je prišel v plačilne težkoče zaradi nesreče, bolezni ali pa nepredvidenih konjunkturnih izgub.
Gosp. dr. Ran t je izjavil, da niso vojne razmere prinesle prisilno poravnavo, ki je bila že L 1882. uvedena v Belgiji in ki danes velja tudi v Angliji, Italiji, na Danskem, v Nemčiji, Avstriji, Češkoslovaški, Madžarski itd. Argumenti za poravnavo so tako tehtni, da se jim ne moremo upirati. Koncepcija osnutka ni slaba, nov konkurzni red predstavlja ogromno delo, mi pa ne moremo čakati.
V imenu Zadružne zveze je dr. B a s a j naglašal, da so gospodarske razmere že toliko konsolidirane, da so taki izjemni zakoni nepotrebni. Čas hude krize smo preboleli in izjemni zakoni nam niso več potrebni. Slovensko gospodarstvo bi na račun ne-reelnih gospodarjev utrpelo veliko škod:> Za Slovenijo bi bil tak zakon mogoč, za vso državo pa ne. Zato je treba poravnavo s stališča zaupanja odklanjati.
Gosp. dr. K r e j 5 i je nato predlagal, da se anketa preloži za 10 dnf, da bo pravnikom dana možnost osnutek proučiti in podati svoje strokovno mnenje. Ta predlog je bil soglasno sprejet, nakar je tajnik gosp. dr. Pretnar zaključil anketo.
—	Vest o pogajanjih Jugoslavije ca veliko posojilo v Angliji. Kakor znano, namerava Jugoslavija po uspešni ureditvi vojnih dolgov v Angliji najeti večje inozemsko posojilo. Finančni minister že zbira od svojih ministrskih kolegov potrebni materijal, da more ugotoviti višino posojila, ki naj se najame v inozemstvu. Kakor poroča londonska <Financial Times>, je po informacijah njenega beograjskega dopisnika finančni minister že pričel pogajanja z nekimi velikimi londonskimi in newyorškimi bankami za posojilo v znesku baje 30 milijonov angleških funtov, da pa gotovi beograjski finančni krogi smatrajo, da je ta svota previsoka. Mno ga javna dela, ki naj bi se izvršila iz tega posojila, niso tako nujna, da bi jih bilo treba takoj izvršiti. Tako bi bilo preuranjeno, pristopiti takoj k i zgradbi vseh železniških prog, ki jih predvideva znani načrt bodoče železniške mreže (9000 km).
= Z lesnega trga. Situacija na jugoslo-venskem lesnem trgu je prilično zadovoljiva. Navzlic skorajšnjemu zaključku gradbene sezije so bile v zadnjem času sklenjene z inozemskimi kupci znatne kupčije, tako da bodo številne žage preko zime popolnoma zaposlene. V Sloveniji izdelujejo žage blago večinoma po naročenih dimenzijah (madriere, ladijski les itd.), dočim so doslej izdelovale predvsem le navadno monte blago. Cene izvoznemu blagu so v splošnem višje, kakor doslej, to pa tudi zato, ker se zahteva le najlepše izdelano blago in prvovrstna kvaliteta. V splošnem se more ugotoviti, da je jugoslovenski lesni industriji uspelo utrditi svoje pozicije na sredozemskih lesnih tržiščih. Največji del jueosloven-skega lesa se izvaža v Italijo, Grčijo, Španijo, Egipt, Tunis, Alžir in Maroko. Seveda obstojajo tudi občutne zapreke našemu izvozu. Tako se baš v izvozni seziji popravlja splitsko pristanišče, kar promet silno ovira. Na domačih tržiščih so detajlne cene ostalo zaradi velike konkurence še vedno nespremenjene. Mnogo 6e ponuja taninskega lesa. Ker pa so se tvornioe že lani, ko je bilo pomanjkanje tega blaga, zelo založile in imajo še precejšnje zaloge, zato ni povpraševanja in so cene padle. Gradbena delavnost je v zadnjem času precej živahna in je tudi konsum gradbenega lesa prilično velik. Glede drv za kurjavo postaja situacija živahnejša, cene pa so še slabe. V splošnem se pričakuje, da se bodo cene v izvozni trgovini še dvignile. V Sloveniji je situacija na lesnem trgu precej stabilna. Slabše se razvija izvoz v Italijo. Navzlic temu pa izgledi za bodočnost niso baš neugodni. V Slavoniji so bili v zadnjem času na licitaciji veliki kompleksi hrastovih debel (stoječi les) iz državnih gozdov. Gre za prvovrstna hrastova debla, ki v gotovih primerih dosežejo debelino do 1.60 m v premeru. Za ta navzlic visoki starosti prvovrsten les se zanimajo celo kupci iz Amerike. Tvrdke, ki bodo sekale te prastare gozdove, so se zavezale, da bodo fotografirale hlode iz teh gozdov, kajti takih debel v bodoče ne bo ve? videti. — V Rumuniji je izvoz v septembru zavzel večje dimenzije. Izvaža ee predvsem v Nemčijo in Grčijo, manj v Egipt in Francijo. Znižanje železniških tarif je ugodno vplivalo na izvoz, predvsem v Nemčijo.
—	Položaj na hmeljskem tržišču v Savinjski dolini. Kakor nam poročajo, je povpraševanje po hmelju v Savinjski dolini prav živahno. Cene se gibljejo za povprečno blago okrog 55, za boljše do 58 Din za kg. Izredno dobro blago doseže tudi 60 Din za kg. Kupčijski položaj je nedvomno boljši, kakor je bil pred tedni Žal, hmeljarjem povzročajo mnogo Škode nekateri domači trgovci, ki z vsemi sredstvi skušajo potlačiti cene. Dogodili so se primeri, da je domači kupec kupil blago, ki ga je sam videl, pozneje pa blaga ni hotel vzeti, češ, da ne odgovarja
Vremensko ooročslo
Meteorološki zavod » Ljubljani 7, oktobra 1927.
ViSiaa barometra 308.8 ni
Kraj
Cas
pnzovani
Ljubljana Munboi , . , Zagreb . , , , Beograd i i > Sarajevo , , t Skoplje . . . » Dubrovnik > > Split . . , , Prah«
S
■ 88
764	6 763 5
765	5 765-9 759-0
768-2
i
6« 70 80 7-0 4-0 80
7-0
I*
79 »2 62 72 93 81
smer »cM' ir brzin t » metrih
nirno
NW 8 NE 10 NE 8 mirno NW 4
SW 4
= o •oŠ
P
10 1 10 10 10
10
Padavine
Vrsta
t nai do t. sr*
megla, dež
dež
dež
dež
dež
dež
dež
0.4 2.0 02 60 7.0 30.0
1.0
dogovorjeni kakovosti. Z več takimi primeri bo najbrže imelo opravka sodišče. V Savinjski dolini sedaj zelo primanjkuje kupcev, kakor je bil svoječasno gosp. Vabič, ki je mnogokrat dvignil cene tako, da so mu morali slediti tudi inozemski kupci. Tuji kupci so v splošnem zadovoljni s kakovostjo savinjskega hmelja, ki je boljša kakor n. pr. kakovost nemškega blaga.
—	Konkuri beograjske Zemaljske kreditne banke. Beograjsko trgovinsko sodišče je otvorilo konkurz nad imovino Zemaljske kreditne banke, d. d. (prej Somborska kreditna banka), ki ima svojo centralo v Beogradu, podružnice pa v Vimboru, Crvenki, No*em Vrbasu, Kuii, Odjach, HoroSu, Ba-tini, Ruskem Krsturu, Novem Si ven, Srbskem Miletidu in Novem Sadu. Banka je zahtevala otvoritev konkurza, ker ne more več izpolnjevati svojih obveznosti. Pasiva znašajo 26 milijonov Din (od tega 17 — 18 milijonov Din vlog); aktiva pa se cenijo na 19 milijonov Din.
—	Zelo čvrsto razpoloženje na žateškera hmeljskem tržišču. Iz Zatca poročajo, da je zadnje dni vladalo na tamošnjem hmeljskem tržišču zelo čvrsto razpoloženje. Povprečno se gibljejo cene med 2150 — 2350 Kč n 50 kg. Najboljše blago je doseglo cene do 2400 Kč za 50 kg. V sredo je bila velika partija z nekega veleposestva (70 bal) prodana celo po 2500 Kč za 50 kg (84.20 Din za kg). Na nurnberškem tržišču so cene nespremenjeno čvrste.
—	Stanje Narodne banke 30. t. m. (Vse v milijonih Din; v oklepajih razlika napram stanju od 22. avgusta). Aktiva: kovinska podlaga 489.1 (+ 10.2), saldo raznih računov (tečarje diference deviz) 12965 (— 18.4), posojila na menice 1295.2 (+ 36.1), lombard 248 (— 0.1); pasiva: obtok bankovcev 5763.3 (+ 112.6), državne terjatve 201.8 (— 134.2), obveznosti po žiru 805.1 (— 22.1), razne obveznosti 504.9 (+ 81.5). Ostale postavke so ostale nespremenjene.
= V zadružni register se je vpisala nastopna zadruga: Stavbna zadruga Goričane v Preski, r. z. z o. z.
Solnce vzhaja ob 6,4. zahaja ob 1731, luna vzhaja ob 16.25, zahaja ob 0.59.
Najvišja temperatura danes v Ljubljani 12.7 C, najnižja 4.2 C.
Dunajska vremenska napoved la soboto: Menjajoče se, kasneje močno oblačenje brez
posebnih padavin, temperatura malo izpremenjena Tržaška vremenska napoved za soboto: Zmerni vetrovi iz prvega kvadranta, nebo iasno, temperatura od 10 do 16 stopinj, morje nekoliko razburkano.
7. oktobra.
Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet živahnejši. Narodna banka je intervenirala le v devizah na Curih in Prago. De-viza na Italijo je nekoliko popustila. Zaključena je bila po 312 (včeraj S13.5). V Zagrebu je njen tečaj nazadoval na 311, v Beogradu pa na 310.5.
Vojna škoda se je trgovala zelo neenotno. Na ljubljanski borzi je bila zaključena po 405, na beograjski borzi se je trgovala po 403.5 — 404; na zagrebški borzi pa se je nenadoma pojavila tako močna ponudba, da je tečaj nazadoval do 398. Promptna je bila zaključena po 402, 405, 403, 402, 400, 399 in 398, za december pa po 410—408. Med industrijskimi papirji so bili zabeleženi zaključki v Gutmannu po 245 — 242.5, v Slavoniji po 15 — 16, v Dravi po 590, v Šeče-rani po 585 in v Vevčah po 180—133.
Devize in valute.
Ljubljana. Berlin 0 — 13.545, Curih 1094 do 1097 (1095.5), Dunaj 8 — 8.0S (8.015), London 276.15 — 276.95 (276.55), Newyork 56.64—56.84 (56.74), Pariz 223.5-224 (—), Praga 168 — 168.80 (168.40), Trst 311-813 (312).
Zagreb. Dunaj 8 — 8.03, Berlin 13.5267 do 13.5567, Milan 810 — 312 (311), London 276.15 — 276.85, Newyork 56.64 — 56.84, Pariz 222.64 — 224.64, Praga 168 — 168.8, Curih 1094 — 1097.
Beograd. London 278.2 — 277, Newyork 56.6 — 56.8, Milan 309.5 — 311.5, Dunaj 7.99 do 8.02, Budimpešta 9.926 — 9.955, Bruselj 7.915 — 7.965, Bukaregta 34.25 _ 85.75.
Trst Beograd 32.10 - 32.40, Dunaj 255.20 do 261.20, Praga 54.0750 — 54.8750, London 88.95 — 89.15, Newyork 18.2450 — 18.3050, Curih 852.10 — 354.10.
Dunaj. Beograd 12.45875 — 12.49875, Berlin 168.62 — 169.12, Budimpešta 123.75 do 124.05, Bukarešta 4.4075 — 4.4275, London 34.4450 — 34.5450, Milan 38.69 — 38.79, Newvork 707.35 _ 709.85, Pariz 27.7650 do 27.8650. Curih 136.41 — 136.91.
Curih. Beograd 9.13, Berlin 123.585, London 25.24625, Newyork 518.60, Pariz 20.355, Milan 2a85, Praga 15.375, Budimpešta 90.7"., Bukarešta 3.24, Dunaj 73.90.
Efekti.
Ljubliana. Vojna škoda 405 — 405 (405), Celjska'164—0, Ljubljanska kreditna 138—0, Praštediona 850 — 0, Kreditni zavod 160—0, Strojne 0— 70, Vevče 135 — 0, Ruše 260 do 270, Kranjska 400 — 0, Stavbna 56 — 0, Še-šir 104 _ 0.
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda promptna 396 — 397, kasa 396 — 398, za december 406 — 407, investicijsko 84 — 85, agrarne 56 — 56.5; bančne: Eskomptna 91 do 93, Kreditna 90 — 93, Hipo 55.5 — 56. Jugo 91 — 93, Ljubljanska kreditna 136 do 137. Narodna 5150 — 5200: industriisk^: Nasiee Union 1750 — 1850, Gutmann 240 do 242.5, Slavonija 15 _ 16, Drava 590 — 5or,, Šečerana 580 — 590, Vevče 133 — 134. Du-brovačka 400 — 405, Trbovlje 480 — 485.
Beograd. Vojna škoda 403.5 — 404, investicijsko 84.25 — 85. agrarne 54 — 0.
Dunaj. Trbovlje 60.40, Kranjska industrijska 50. Šečerana Osijek 71.75, Eskomptna 10.55.
Blagovna tržišča
Ljubljanska blagovna borza (7. t. m.) Les: Tendenca nespremenjena. Zaključeni so bili 4 vagoni, in to 1 vagon desk, 18 mm — 5 m, 48 mm — 4 m; remelini 48/48 mm,
5	m, fco vagon meja po 540; 1 vagon bukovih hlodov, od 2.5 m naprej, večina 3—4.5 ra od 35 cm srednjega premera naprej, media 40 cm, I., fco vagon Sušak po 380 ; 2 vagona bukovih testonov, čistih, fco vagon meja po 850. Deželni pridelki: Tendenca za žito mirna. Zaključeni so bili 3 vagoni turščice. Nudi se pšenica (78'79 kg, 2 slov. postaja, mlevska tarifa, plač. 30 dni): baška, promptna po 340.5 — 342.5, za november po 337 — 339, sremska, promptna i>o 337 — 339; turščica. promptna, plač. 30 dni, slov. postaja, navadna tarifa po 245 — 250, mlevska tarifa 240 — 245; moka c0». fco Ljubljana, plačljivo po prejemu po 490.
Mariborski svinjski sejem (7. t. m.) Do-gnn 417 svinj. Povprečne cene: prasci, 5 do
6	tednov stari 75 — 125, 7—9 tednov 150 do 200, 3—4 mesec 320 — 400, 5—7 mesecev 420 — 450, 8—10 mesecev 550—650. 1 leto 1000 — 1100 Din komad; 1 kg žive teže 10 — 11-50. mrtve 15 — 18 Din. Prodalo se je 241 komadov. Kupčija živahna.
Novosadska blagovna borza (7. t. m ) Pšenica: baška, 78/79 kg. 2 % 295 !<■ 297.5; sremska, 78/79 kg, 2 % po 292.5—295. Turščica: baška in sremska po 202.5 do 205; baška nova, za november In december po 185 — 190. Moka: baška <0g> 425 do 437.5; baška <2, 407.5 — 415: baška <6> 880 — 890; «6> 327.6 — »87.5.
ijenja m sveta
Spor med Amundsenom in Nobilom
Pred dvema letoma se je vršila zadnja ekspedicija na severni tečaj. Pazljivim čitateljem so gotovo ostale v spominu značilne podrobnosti tega poleta: Amundsen je šel na pot z balonom «Norge», katerega je vodil Italijan No-bile, in je srečno preletel tečaj ter pristal na ameriškem ozemlju. Medpotoma se je razvila med Amundsenom in Nobilom strastna tekma: Amundsen je hotel izkoristiti polet v znanstvene svrhe in mu je bilo vse eno, če leti «Norge» hitro ali počasi. Nobile pa je videl svojo nalogo edinole v tem, da pasira severni tečaj in pride z zdravo kožo nazaj med ljudi. Amundsen je postavil za znanost na kocko svoje življenje, Nobile je hrepenel samo po bravuri. Tako se je zgodilo, da je ekspedicija preletela tečaj, toda njeni izsledki so bili skoro nepomembni.
Kmalu sta si Amundsen in Nobile skočila v lase. Cesar ne bi bil človek nikdar prisodil hladnokrvnemu Norvežanu, se je zgodilo: Amundsen je začel strastno napadati italijanskega častnika, ki je medtem dosegel generalski čin, in je tudi napisal knjigo o ekspediciji. V njej je podrobno razložil vse pripetljaje na poti in je obdolžil Nobila. da je onemogočil pravo svrho poleta.
Nobile je seveda takoj nastopil proti Amundsenu. Oba moža sta se nekaj časa srdito napadala v časopisih, potem sta na prošnjo ostalih članov ekspedi-cije odnehala. Toda žilica ni dala No-bilu miru. Mož je vedel, da pripravlja Amundsen izčrpno delo, ki ne bo samo stvarno pojasnilo, kako se je polet vršil, ampak tudi ostra kritika tega, česar ekspedicija ni dosegla. In sta se tekmeca zopet srečala. Knjiga je izšla, Nobile pa je planil v javnost in sedaj v javnih predavanjih obrekuje Amund-sena in zmanjšuje vrednost njegovega oodvzetja.
Nobilov napad na norveškega raziskovalca. katerega zasluge za znanost so znane še izza časa. ko se Nobilu niti sanjalo ni o severnem tečaju, je napravil v očeh evropske kulturne javnosti vtis besnenja poraženega rivala. Na Mussolinijev ukaz hodi sedaj Nobile iz kraja v kraj in razglašuje svoje "uspehe*. očitajoč Amundsenu. da je navaden lažnik in pustolovec. Tudi ta šola bo nekoliko poučila ljudi, da ni fašizem nasilen samo v domači deželi, ampak da ga ni sram tajiti resnice celo v tujini, kjer bi se moral držati vsaj nevtralno.
Nezgoda „D 1230"
Tudi najnovejši poskus prekoocean-skega poleta v treh, odnosno štirih etapah spremlja smola. Junkersove tvor-nice očividno nimajo sreče s svojimi prekomorskimi podjetji. — Hidroplan <D 1230», ki je pred nekaj dnevi zapustil Nordeney z namenom, da preleti Azore in Atlantski ocean ter zmagoslavno prileti v Newyork, se je moral spustiti na tla že na holandskem ozemlju, še preden je dosegel prvo etapo, Lizbono. Pristanek se je izvršil baje radi meglenega vremena. Ko se je letalo drugi dan zopet dvignilo v zrak in nadaljevalo vožnjo, se mu je pripetila druga nezgoda: motor je imel defekt in hidroplan se je moral spustiti na morje. Posadka je o nezgodi obvestila portugalske brezžične postaje z znanim znakom SOS (Spasite naše duše), nakar je neka vojna ladja odhitela na pomoč.
Kakor poroča berlinski «8 Uhr-Blatt», se je «D 1230» izgubilo v megli. Zgrešilo je pravo smer in je kake pol ure blodilo naokrog, da bi našlo primerno mesto za pristajanje. Pilot Loose je sedel sam pri krmilu in je pristal v S. Cruzu. Kraj, kjer se je hidroplan spustil na morje, je tako opasen, da ni manjkalo dosti do popolnega uničenja letala. Morje je bilo razburkano in ker je obrežje zelo skalovito. je bilo treba voditi hidroplan s sigurno roko. Nabrež-no prebivalstvo, ki je spoznalo resnost položaja, je poslalo nemškim letalcem na pomoč čoln, ki je hidroplanu pokazal pot iz pogube.
Pilot Loose, ki vodi «D 1230», je ta-
Gennaine Beaumont:
Glavni dobitek
Gospod Benoit je pridušeno kriknil ir. spustil list iz ro-k.
»Kaj ti je?« je vprašala žena Virgi-nija in priskočila k njemu.
»Ah. nič... Zgodilo se je nekaj nezaslišanega: Marija je zadela...«
»Zadela? Kaj je zadela?
»Saj se spominjaš, da je pred tedni vprašala za svet. kaj nai stori s svojimi prihranki. Svetoval sem ji. naj kupi srečko. To je storila. Njena srečka ima številko 328.328.328. In ta srečka je izžrebana. Zadela ie sto tisoč frankov.«
»Moj Bog. — Virginija se je prijela za glavo, »stotisoč frankov! In to ti zadene ,ona. ki sva io takorekoč cesti pobrala...«
»Kaj hočeš!« je tolažil ženo Benoit. »premamila sva jo, da je ostavila hotel »Ovenčani potnik« in je prišla k nama. Ce bi ne bilo nje. bi bila midva dobila srečko, ki sem jo kupil zanjo«.
»Sto tisoč frankov!« ie še vedno ponavljala Vjrginija. »Kako prav bi nam prišel ta denar! In baš ona ie moralo zadeti glavni dobitek. Ali je to pravično? Ne. to ni pravično!«
»Ce bi bilo vse na sveta prsviSoo...«
koj, ko je bil hidroplan rešen, stopil na suho, oddal par brzojavk, večerjal v nekem španskem hotelu in se zopet vrnil na krov letala, kjer je prenočil na morju. Junkersove tvornice so poslale na kraj nesreče posebnega zaupnika, da jim bo kot očividec poročal, v kakšnem stanju se nahaja hidroplan. Posadki je seveda po tem dogodku pogum dokaj upadel, vendar se govori, da bo letalo nadaljevalo vožnjo v začrtani smeri.
♦
V	četrtek popoldne se je pripeljal na Dunaj Američan Levine. Letalo, s katerim se je vozil iz Italije proti Dunaju, je moralo v Vidmu pristati zaradi slabega vremena. Pot na Dunaj je Levine nadaljeval s prvo prihodnjo zvezo. Na Dunaju se govori, da se impresarij razbite «Miss Colunrbie® vrne v Ameriko dne 10. oktobra s prekomorskim «Le-viathanom*.
Lindbergbova simfonija
Junaštvo prvega ameriškega letalca, ki je preletel Ocean, je še vedno aktualno; Lindbergh je na jeziku vse ame- ! riške mladine, njegovo ime si izposojajo vse tvornice, po njem hrepene vse mlade Američanke. Nič čudnega torej, da se je našel komponist, ki je zložil «Lindberghovo simfonijo*. To delo je pred nekaj dnevi prvič izvajal newyor-ški simfonični orkester.
Simfonija je seveda posvečena Char-lesu Lindberghu in podaja njegove doživljaje na poletu čez Atlantski ocean. Skladatelj Filip Dinn tolmači svoje delo tako-le:
Lindbergh starta. Bobni ropočejo več minut in uvajajo poslušalca v brnenje motorjev. Letalo se dviga, krene dalje, zabrede v meglo in viharje. Tu postane simfonija dramatično razgibana. Komponist slika polet navzgor in navzdol, ko se je Lindbergh nahajal samo nekaj metrov nad valovi. Potem slede lirična j mesta. Lindbergh razmišlja o svoji mladosti ... Ta glasba je zelo preprosta in nežna ter gane Američane do solz. Simfonija se polagoma izpreminja in se zaključi z oglušujočo muziko trobent in pozavn. Lindbergh se spušča v Bour-getu. množice mu vzklikajo, ga slave in nosijo na ramah.
Simfonija je, kakor poročajo ameriški listi, zelo originalna, o njeni pravi mu-zikalni vrednosti pa smemo kot Evropejci imeti vsaj rahle dvome.
Justifikacija Leciana
V	četrtek zjutraj ob šestih so obesili v Olomucu bandita Leciana, ki je izvršil niz težkih zložinov in je skušal še tik pred justifikacijo pobegniti iz ječe. Razbojnik je bil zaprt v vojaškem zaporu. Zadnjo noč je bil zelo nemiren. Prezident Masaryk je namreč odbil prošnjo za pomilostitev in je odredil, da se mora obsodba izvršiti, kakor je bila izrečena.
Šest minut pred šesto uro je odklenil težka vrata Lecianove celice ječar, ki je banditu naznanil, da bo moral na vislice. Lecian je bil zelo nemiren. Hodil je sem in tja in si je izbral dober prigrizek. Bled in prepaden se je nato dal krvniku na razpolago. Paznik ga je
Samomorilec
»Kaj bi si izbral? Revolver, vrv... ali polet čez Ocean?®	(rOeuvre»)
še bodril, naj malo sede in si odpočije. Lecian pa ga je osorno zavrnil: «Kaj bom počival tu — ko bom imel še preveč časa za take reči na drugem svetu .. .» Nato je sledil duhovniku, ki ga je s križem v roki peljal pod vrv, ki je zadrgnila Lecianov vrat.
i samci!
Neko malo brabantsko mestece je hotelo po vzorcu nekaterih evropskih držav obdavčiti uboge samske pare. Predlog se je glasil naj se uvede poseben davek na vse moške od 25. do 60. leta. ki se ne oženijo do določenega roka. Z veliko napetostjo je magistrat brabantskega mesteca pretresal zadevo in slednjič odklonil predlog. Motivacija za odklonitev pa je bila tako stilizirana:
Nedvomno je, da se mož in žena skupaj lažje in uspešnejše borita zoper življenske nejevolje, ker si nudita medsebojno oporo. Kdor ostane samec, se torej že a priori odreče prednosti, ki mu jih nudi bračna zajednica. Imeti mora posebne razloge, da se ne ženi. Dejstvo, da se naveže le na prijatelje in znance, je že dovolj težko, da ga lahko smatramo za kazen. In tej kazni ne smemo pridružiti še denarnega davka. Ker nočemo nesrečnih samcev vedno nanovo spominjati njihovega nesrečnega stanja, odklanjamo predlog za obdavčenje samcev ki ostanejo tudi za-naprej svobodni in prosti kakor so bili doslej.
Nevesta ga je ntopila
Mlada dama se je vozila s svojim zaročencem v čolnu po nekem mecklen-burškem jezeru. Nastala je nevihta in valovi so začeli premetavati čoln. da se je bilo bati katastrofe. Dama je videla, da čoln ne bo mogel vzdržati teže obeh, in se je odločila žrtvovati zaročenca, da spasi samo sebe. Posel ji ni bil baš težak — po poklicu je učiteljica fizične kulture —: brez oklevanja je pograbila svojega zaročenca za noge in ga je štrbunknila v vodo.
Seveda je morilka prišla pred sodišče, kjer pa so jo — oprostili. Sodniki so namreč odkrili v nemškem kazenskem zakoniku paragraf, po katerem ne more biti obsojen zaradi umora človek, ki je ubil svojega bližnjega, da reši samega sebe.
Mednarodni salon za fotografije
Dne 1. oktobra so v Parizu otvorili nov salon za fotografsko umetnost. Svečanost je vodil upravnik pariške akademije za lepe umetnosti gospod Lčon. Razstavo sta organizirali dve društvi: pariški Fotografski klub in Francosko udruženje za fotografske posnetke. Novi salon se temeljito razlikuje od podobnih ustanov, katerih je v Parizu približno dva tucata. Razstavljena dela namreč niso slučajni fotografski zmazki, ampak izbrane umetniške fotografije ter presenečajo po lepoti linij, originalnosti sujetov in po čedni zunanjosti.
Razstave se udeležuje trideset narodov. Najbolje so zastopane štiri države: Anglija, Zedinjene države. Španija i; Češkoslovaška. Na ogled je bilo poslanih 2500 fotografij; yury jih je izbral; samo 650. Dela so zelo raznovrstna ir različna tudi po tehnikah. Poleg pejsa-žev so razstavljeni mnogoštevilni portreti, futuristične originalnosti in sličn
Poseben oddelek prikazuje stari Pariz. To so posnetki starih fotografij, k; se hranijo v arhivih Francoskega fotografskega društva. Slike so veličastni1 spominska revija pariških motivov iz let 1839.—1885. Med drugim prikazuje neki posnetek vojaško parado republikanske garde v Boulonjskem gozdu, ki M prisostvuje bavarski kralj . . .
Za ljubitelje fotografske stroke ie razstava jako poučna. Vnovič namreč izpričuje, da je lahka fotografska umetnost v stanu pobuditi zanimanje za stare stvari tudi pri novi generaciji.
X Volčje krdelo napadlo vas. Iz Mo= skve poročajo, da je krdelo volkov napad* lo sek> Volevsko ob murmanski železnici. Štiri kmete so gladne zverine raztrgale na
je dejal Benoit in obmolknil sredi stavka. »Toda sedaj ne pomaga nič več. Morava jo obvestiti, kakšna sreča jo je doletela.«
»Jaz pa moram neutegoma pohiteti v posredovalnico za službe, da dobim novo služkinjo. Marija bo sedaj dama
in bo živela ob renti.«
•
Marija je sprejela vest o slavnem dobitku zelo ravnodušno. Benoit in Virginija nista mogla ugeniti, ali ie že tako otopela, da ji je vse eno. kaj jo doleti. sreča ali nesreča, ali na dela to iz zaničevanje do vseh gmotnih blagrov tega sveta.
Z rdečo, od dela obrabljeno roko je segla po srečki in je vprašala gospodo. ali ji dovole popoldne izhod.
»Seveda lahko greste,a je rekla go» spa Virginija. »Saj sedaj razpolagate sami s seboj in nas boste pač kmalu zapustili za vedno.«
Marija ni zinila besedice. Dostojanstveno ie odkorakala iz sobe. šla po svojih potih in se vrnila zvečer domov. Izraz njenega lica je bil dokai izpreme-njen, v očeh se ji je svetil sij, kakrš= nega ni dotlej še nihče opazil pri nji. Ne gosp. Benoit ne ga. Virginija nista mogla ugotoviti, kaj je ž njo: ali je pijana ali drurače omotena.
»Nu, kako je. Marija?« jo ie vprašala gospodinja.
Marija je pogledala Benoitu in Virgi-niji v oči in je odgovorila:
»Odločila sem se. da ostanem pri vas, če vam je prav. se razume. Kakor veste, nimam sorodnikov in znancev. Ce me sprejmete za svoio. vam osta-vim po smrti vse svoje imetje.«
»O Marija!« je vzkliknila gospa Be* noitova.
»Prosim, sedite!« io ie vljudno pozval gospod Benoit.
•
Pri Benoitovih so se od tega dne stvari temeljito izpremenile. Prej je bila Marija dekla, sedaj sta Virginija in Benoit stregla Mariji.
Marija se je kmalu pritožila, da jo trga v udih. To ie bilo dovoli, da ie začel čistiti parkete gospod Benoit. Začel je tudi nositi premog iz kleti. Marija tudi ni hotela več prati in likati perila. Gospa Beoitova se je lotila tega posla sama.
Bivši služkimi tudi ni posebno nrijal morski zrak. Benoitovi so sklenili, da ne pojdejo več v Cayeux. marveč v pla nine. Tam si je Marija z'omila nogo. Benoit in Virg:nija sta jo dala lečiti na svoie troške.
»Ce že hočete tako, pa bodi.« je de-
kose. Ko je vojaška oblast zvedela o na* padu, je poslala na pogon volkov oddelek 120 mož. Vojaki so postrelili na tucate volčje zalege. Volkovi so se v teh krajih zadnja leta zelo pomnožili, ker je prebi* valstvo brez orožja in ni bilo nobenih ves likih pogonov.
X Trst — najdražje italijansko mesto. Centralni statistični urad v Rimu našteva najdražja mesta v Italiji, ki so po vrsti sledeča: Messina, Trst, Napoli, Carrara, Pesaro, Ravenna. Velika draginja v Mes* aini je še vedno posledica katastrofalnega potresa, ki je razdejal mesto 1. 1908. Po* temtakem je jasno, da je med normalnimi mesti v Italiji najdražje mesto Trst. Po* vsod drugod je imela akcija za pobijanje draginje več uspeha nego v Trstu. Značil*
ne so že razlike med Milanom in Trstom: v Milanu je mleko 27, riž pa 24 odstotkov cenejši kakor v Trstu. Od prvega decem« bra dalje pa bo draginja vnovič poskočila, ker stopi takrat v veljavo novi stanovanj« ski zakon, po katerem se bodo najemnine računale po predvojni pariteti.
x Koliko vina popijejo. Po neki laški statistiki so Francozi tisti, ki popijejo naj« več vina: lani ga je prišlo povprek 144 li* tiov na vsakega Francoza. Kmalu za njimi so Lahi s 128 litri, Grki (100 1) in Portu. galci (92 1). Španec je popil 70 litrov, Švi. car 56, Avstrijec, Madžar, Rumun, Jugo« sloven in Bolgar po 20 do 25 litrov, Bclgi« iec 10, Nemec 7, Anglež 4 in Skandinavec 1 liter in pol.
Vohunski proces v Ljeningradu
Ruski monarhisti, obdolženi vohunstva, pred najvišjim sodiščem v Ljeningradu. Od leve na desno: Balmasov, Solskij, Strojev, Adekas in Samojlov. — Štirje so bili obsojeni na smrt, Aderkas pa na desetletno ječo.
Revija francoskih narc *nih noš v Biarritzu
Od leve na desno: zastopniki in zastopn. e Ossauske doline, Savojev, PiTepejev, Bri*
eja. Bearna.
Povodenj v Liechteasieinu
Opustošenje, ki ga je povzročil narastli Ren v okolici vasi Schaan.
jala Marija. »Saj je bolje, da ne trosim svojega denarja: tako bo glavnica po moji smrti večia.«
Zlomljena noga ji je bila poslej dober izgovor, da ni bilo več treba hoditi na trg. Preselila se je tudi v sobo za goste. kjer se je počutila tako dobro, da je spala do devetih ziutrai. spat pa je hodila s kokošmi. Gospa Benoitova in njen mož sta použivala mrzlo večerjo in Virginija je sama pomivala krož* r.ike in kuhinjsko orodie.
To življenje je trajalo deset let. Marijine roke so postale bele. roke gospe Benoitove pa rdeče in grobe. Marija se ie zredila, gospa Benoitova na je shujšala. Ce sta se mož in žena kislo držala ali če sta kazala nejevoljo, ie Mari-ia kar omenila dediščino. Vselej sta utihnila.
Naposled ie Marija zbolela. Videla je. da se bliža konec Odločno ie r-os^ala po zdravnika in ga :e vprašaa. kako do!go bo še živela.
»Vse kaže. da samo še nekaj ur,« je odgovoril zdravnik.
Poslala je do spovednika, še prej pa ie poklicala gospoda Penoita in njegovo ženo ter jima ie re^a:
»Bliža se moj konec. Dovolite, da se
! tudi vama izpovem. preden me pokosi 1 smrt.«
»Govorite, draga.« jo je spodbujala gospa Benoitova. ki ie vsa bleda in zdelana klečala ob njenem zglavju poleg izmučenega soproga.
»Povedati vama imam.« je nadaljevala Marija. >da *e takrat v listu tiskovna pomota. Pred desetimi leti ni zadela klavnega dobitka srečka štev. 328.328.328, ampak srečka številka 327.327.327. V banki so mi to takoj povedali ..
»Moj Bog!« ie obupan vzkliknil gospod Benoit. med tem ko se ie Virginija onesvestila. Prevarili ste nas ... Potem takem nise zadeli...«
»Mislite, da sem vas prevarila?« je nedolžno vprašala Marija. »Jaz si predstavljam drugače... Sai me niste nikoli vprašali, kje imam denar ...«
In z nasmehom na ustnih ie prekrižala roke na prstih, ki se niso več dvigale. ter je izdihnila svojo spočito dušo.
■numu t JLUJ ojmi o juu i s n^nn
Ptilotf@rle 1
r> odre «<!ovn k- v vela i i,hir ptipriofa
Miklošičeva 20. I. Urbančič.
nnrTTTTmnnn iiiiiinniiniu
Sokol
Olimpijada 1.1928. v Amsterdamu
Kakor v starodavni Heladi, tako se prirejajo tudi v današnji dobi vsaka štiri leta velike olimpijske igre, kjer merijo v raznih telovadnih in športnih panogah skoraj vsi kulturni narodi sveta svoje sile in moči. Ni je menda danes športne panoge, ki bi ne bila zasto-pana. Ravnotako je tudi s telovadbo Sicer se sedanje olimpijske telovadne tekme vrše prav gotovo enostransko, ker obsegajo samo orodno telovadbo, vsa prosta telovadba tako zvana lahka atletika pa tvori vrsto posameznih sportmn disciplin, kjer odločujejo za rekorde samo navežbanost in spretnost v eni sami stroki. Sokolski telovadni in tekmovalni način je v tem oziru manj rekorderski. prav gotovo pa predpisuje ta zahteva od tekmovalcev mnogo več vsestranske navežbanosti, sa-mozatajevanja. vztrajnega pripravljanja na tekmo in zelo mnogo energije in odporne sile od posameznika, da celo tekmo vzdrži. V športu dosežeš lahko po enostranskem treningu prav krasne, celo rekordne uspehe si pa v drugih panogah manj navežban ali celo ne vztrajaš: sokolska tekma zahteva od tebe povprečno navežbanost v vsen
strokah.	. , x
Jugoslovensko Sokolstvo se ie leta 1924. udeležilo po svoji članski vrsti Vil Olim-pijade v Parizu z lepim uspehom. Priborilo si ie kot vrsta IV. mesto, od posameznikov pa je brat Štukelj odnesel prvenstvo nad vsemi. Tedaj je menda edinkrat na colomb-skem stadionu v znak zmage zaplapolala jugoslovenska trobojnica. Upajmo, da bomo imeli drugo leto priliko, doseči tudi v športnih panogah kaj večjih uspehov
Prihodnja Olimpijada v letu 1928. v Amsterdamu se bliža naglih korakov Dobro bo zima pri kraju in že bo pričela. Tudi tedaj se bo vršila telovadna tekma zopet samo na orodju. Jugoslovensko Sokolstvo se glasom sklepa glavne skupščine v Beogradu udeleži tekme z člani in članicami. Dosedaj se ie v to vrsto vršil posebni tečai za vrhunske telovadce in pa ob Priliki pokrajinskega zleta v Ljubljani prvenstvena tekma, ki je obsegala že Po večini vaje ah pa vsaj težke prvine olimpijskih val- Naši tekmovalci so prve preglede zadovoljivo prestali, čaka iih pa še skupni trening.
Važnost udeležbe same, še bol] pa uspešen nastop na takih mednarodnih tekmah je precejšnja. Tega se zavedajo v veliki meri vse zapadne države in skušajo po svojih močeh podpirati tozadevne pripravljalne akcije gmotno in z različnim materi-jalom. Tako čitamo v eni izmed zadnjih številk francoskega »Le Gymnaste*. da ie francoska vlada votlrala za olimpijske priprave francoskim športnim in telovadnim oiganizacijam dva milijona frankov. V naši državi takega razumevanja še ni. To smo opazili že 1. 1924., ko nI niti Olimpijski odbor na eni strani, niti Jugoslovenski Sokolski Savez na drugi strani prejel nikake večje podpore od države ali javnosti. Ko so si naši borci prisvojili šampiionat v telovadbi, so sicer vsi ostali z ponosom brali to vest, toda nihče ni vpraš ' nli je še kai potrebno, da se stroški ;	pokrijejo.
Stroški so padli zopet sam.. Sokolstvo samo.
Ali naj se nadejamo sedaj kaj druzega? Danes je doba tako zvanega štedenja! Najbolje je, da si tudi letos oziroma za drugo leto ne delamo nikakih iluzij. Ako hočemo v mednarodno areno, poskrbimo tudi, da sami zberemo denarna sredstva, ki naj ekspedicijo omogočijo. Saj najbrž tudi naše športne kroge ne čaka ničesar drugega. Mogoče se bo le našel tu pa tam kak dobrotnik in v zavesti, da prispeva za utrditev našega prestiža, odrinil kako svoto za temeljiteišo pripravo; na naše javne čini-telie naš apel gotovo ne bo imel prevelikega upliva. Videli smo to pri raznih priložnostih. ko je bila naša domovina tako žalostno zastopana ravno vsled brezbrižnosti odgovornih faktorjev in celokupne javnosti.
Naših tekmovalcev in tekmovalk pa naj to ne moti. Bo že prišel čas, ko bo javnost drugače presojala našS stremljenja. Poskrbimo rajši, da bo uspeh na Olrmpijadi časten za našo organizacijo in domovino!
Sokolsko društvo na Sušaku se pripravlja, da zgradi drugo leto svoj dom ob Re-čini. Razveseljivo dejstvo ie, da so bratje vse predpriprave že izvršili ter ie zidanje tudi gmotno popolnoma osigurano. Sokolski dom na Sušaku bo gotovo velike važnosti tam ob meji.
Novi Sokolski domi v Jugoslaviji so bili letos otvorjeni v sledečih krajih: Skoplje, Niš, Sombor, Ljubljana na Taboru, Ljutomer, Velike Lašče, Grosuplje, Polje; za leto 1928. pa se pripravljajo graditve domov v Prokuplju, Sušaku, Ribnici, Beogradu, Užicah.
Zadnje prednjačke šole v Pragi so se udeležili poleg češkoslovaških tečajnikov tudi 4 Jugosloveni, 3 Poljaki ter 4 Jugoslo-verke. Vidimo v tem zdrav pojav ter priporočamo našim društvom, nai vedno po-sostčie pošiljajo na domače in praške tečaje mlade prednjake v svrho nadaljne šole.
Ministrstvo Narodne Odbrane v Češkoslovaški namerava poimenovati nekaj peša-dijskih polkov z imeni sokolskih ustanoviteljev. V to svrho se je obrnilo na ČOS, da predlaga posamezna imena. Sklenilo se je. da naj se imenuje en polk po Tyršu in druži po Fugnerju.
Slovanska sokolska šola obeta postati stalna institucija za zbližanie posameznih sokolskih savezov med Slovani. Prva ie imela velik uspeh, kar nam svedoči to, da so se poleg našega Saveza zahvalili ČOS za r>n"red:tev prve šole tudi PoHaki in Bolgari ter ie starosta poljskega Zwiazka podaril 250 doiariev, da se izdado vse razprave. ki so se vršile, v vseh slovanskih jezikih.
Češkoslovaško Sokolstvo priredi leta 1928. na Slovaško štiri velike propagandne izlete, ki se jih udeleže vse izvenslovaške župe. Pravkar izvemo, da je predsedstvo ČOS že odredilo vse podrobnosti, kam In kdaj imajo oditi posamezne župe. Izleti se vrše v območje žup Podtatranke, Považke, Pbhronske in Nitranske.
V Ameriki se pripravlja vseslovanski sokolski zlet. Pogajanja se vrše med dosedaj ločeno delujočimi posamenimi slovanskimi zvezami in župami. Kraj, kjer se priredi zlet še ni določen. Vsekakor pa bo za ameriške sokolske organizacije velike važnosti, saj bo nekaka priprava za ustanovitev slovanskega sokolskega saveza v Ameriki, ki bi že sedaj štel preko 100.000 članstva.
Lužlško srbski Sokoli so priredili letos v Velikim Čisku na Saksonskem svoj drugi zvezni zlet. Ako pomislimo, da šteje 20 obstoječih društev le okoli 500 članov, potem moramo pravilno ceniti delo bratov sredi nemškega morja. Nastopilo jih je pri prostih vajah 120. Tudi naraščaja je bilo pri nastopu nad 80. Uspeh zleta je velikega pomena za bodoči razvoj organizacije. ČOS Je poslala vzorno vrsto praškega Sokola na ta zlet
Po sezoni
bra
Kranjska gora, začetkon: Solne« se je naveličalo zemelj -bežni, izžarelo je poslednje moči in mežika in škili zdaj skozi jesensko samoto v Kukovo deželo. Ce preštudiraš in natančno premo-triš vse naše zemljevide, ne najdeš Kuko-ve dežele nikjer. Zagledaš jo šele, če se napotiš v ranem jutru iz Podkorena, greš po divji cesti preko rokovnjaških Poljan in postojiš na Strmcu onkraj naše meje. Nasloniš se ob prepereli zid starega zvonika, z roko si zasenčič oči in gledaš v svet, ki mirno spri pod zilskimi planinami v prijetnih dolinicah, kamor je zaverovano jesensko solnce z vsemi romantičnimi žarki. Za tabo črne šume, ozek pas polja, kjer pospravljajo tihi ljudje zadnje poljske pridelke; tišina po zakotni vasici, le tu pa tam prične rdečelično dekle peti z zateglim, koroškim glasom melodijo gmajnice, pesem resignacije, a utihne že sredi drugega akorda in Ji je menda težko v srcu ta jo Je menda sram. In je spet tišina krog in krog in hrepeneča jesenska samota se razliva nad vso okolico — nad kmetiškimi domovi, nad cerkvico, krog starega zvonika, a še bolj po človeških STcih.
Tam doli ob Zlli rumeni v solnčnih žarkih pravljična Kukova dežela, kakor da je vsa posuta z zlatom in živi v zlatu in je vsak njen dih suho, iskreče se zlato. Vsako dekle je tam vila. grudi so ji mleko ta med, ustnice jagode, dozorela na samem božjem solncu ta v njenem naročju sanja paradiž, ki ga ni konca in fa-aja Ob zlatih potokih klopočejo tam mlini, čudne pesmi pojo in v pesmih se joče samo hrepenenje in domotožje po prvi ljubezni, ki se je skrila nekje v Klikov* deželi, skrila v srce rožne vile. In če slišiš klopotanje Kukovih mlinov, se razjočeš it? greš žalosten v svet, ker veš, da vile niso zate ampak samo za junake, ki jim mlada moč kipi po nezlomljivih hišicah Da, to ie borovška pravljica; borovške pravljice pa ne 'ažejo nikoli, ker so jih doživele brhke Bcrovšlce same; Bo-rovšice pa imajo za jagodastimi ustnicami jeziček, ki se ne more zlagati nikoli, še najmanj pa. če govori n ljubezni, o zlati ljubezni v Kukovi deželi.
Tesenski veter šelesti, v vedno večji mir se zavijajo borne vaške hišice, z dreves se usiplje velo listie. dekle ne zapoje več melodije o gmajnici. samo hrlpav pes bevska nekje koncem vasice Samotna, divja korenSka cesta se vije navzdol nevzdr-žema mimo Poljan mimo grobišča nekdanjih rokovnjaških kraljev in cesarjev. Ši-m6n I„ Simon II,- Bretanja, Kljukec Veliki
_ silna in grozna so bila njihova dejanja,
s krvjo so bila proslavljena njihova imena, v mozeg utisnjena velikašem ta pijanim voznikom, tovorečim pred tristo leti po ko-renškem prelazu. Čas lih ie zmaknil. sprh-nele so njihove orjaške kost) ln veter žubori zdaj prijazno in melanholično po divjih Poljanah ta solnce se posmihava mehko ta toplo po strašni diviini. Iz Jasno modrega ozračja gledajo semkaj srebrni, bogato zasneženi vrhunci Mangarta, Jalovca, Pcn-ce in se smehljajo v božjem miru. kot da niso nikoli videli prelite krvi in nikoli slišali smrtnega krika tam doli na zelenih Poljanah.
Podkoren spi, široko razleknjen po položnem klancu in se greje v dobrovoijnem jesenskem solncu. Nageljni vene ob deviških linicah rožmarin se razslplje, samo dekliški obrazi še cvetč in oči se smejejo izza gostih obrvi živo in toplo, ker še niso bile videle jeseni nikjer. Skozi dolinico vodi široka, zapuščena cesta tn se ustavi v Borovški vesi. Kraj ceste pokopališče.
pisane astre še pozdravljajo izmed križev in križcev, srebrni blesk Prlsanlkov in Ra-zorin je razlit nad tihimi, molčečimi grobovi In vsepovsod diha pritajeno, silno planinsko kopičenje, kakor da pod planinami ni nikjer smrti, še najmanj pa smrti v jeseni, ko zvene rožmarin in živo rdeč nagelj ljubezni. Ob pokopališču hotel Razor; čudno in zavzeto strmi s širokim pročeljem preko vasi; zamrlo ie v njem pisano življenje, ki se je smejalo vse poletje po njegovih prostorih. Tišina povsod kakor na predvečer vernih duš. Po cesti se zdaj nemoteno sprehajajo krave ta se jim nt treba boriti za korita. Le še ob vsaki deseti hiši srečaš človeka, ki v njem spoznaš zakasnelega letoviščaria. A tudi z nJim je Jesen — na obrazu in v srcu jo nosi. Človeku čudno zveni po ušesih, ko gre skozi ta mir, in oči postajajo nehote trudne. Kakor sanje in mrtve sence huškajo mimo prekrasne južne vile, kojih zvonki smeh se je še pred par tedni prelival iz ulice v ulico'. Jesen, veli listi, pokopana ljubezen, za Pri-sankom zima in za zimo nemara smrt. da, zaželjena smrt in grob v blesku srebrnih planin — planinske sezone je tod konec in človek čuti nehote, da ie odveč na svetu.
In tam Slavčev hotel, kjer se Je zbirala elita domačih in tujih letoviščarjev. Vse poletje je kipelo po simpatičnih lokalih pestro življenje, moderno in zasanjano; romani so se zapletli tu in bog ve v katerem kotu prostrane domovine se bodo razpletli. Hipna ljubezen je vzplapolala tu ali pa tudi romantično trubadurstvo. Kje je zdaj dama ta devojka in junaški vitez? Jesen je povsod — pod Prisankom, ob Neretvinih bregovih, ob samotni obali Ohridskega jezera in na topčiderskih brdih In se nihče ne joče zaradi zasanjane ljubezni. Hotel Je prazen in molčeč, Ie v hiši tam Je še nekaj glasnih, domačih gostov S stene še vedno zadovoljno gleda rajnki Tona Slavec, zlata duša, steber napredne ideje, ki v vsem življenju ni bil zagTeši' najmanjšega greha; z nasprotne stene se mu dobrovotjno posmihava Slavčeva mama. Bila sta borovška Filemon iai Bavcida. Njuna zlata duša še vedno spreletava po vseh prostorih in Je navzoča povsod. Zato pa čutiš domačnost povsod in ti je težko, ko se moraš posloviti. Trikrat si še napolniš poslednjo čašo, da zagrebeš žalost, in pogledaš žuboreča dekleta in gospodinjo in gospodarja. In stopiš čez prag in veš, da si zapustil več kot domačo hišo, ln v srcu čutiš, kaj pomeni tasti veliki več.
Ln onkraj Pišence pozdravlja na pragu Koširjevega gradu gazda, ki ga sličnega ne najdeš po vsem planinskem svetu. Z hovito, groteskno šalo se poslavlja od tebe in že je za tabo vse — poletje, drzne planinske ture, sijajno letoviško življenje, dame ta devojke z ognjenimi očmi in vse ljubezenske avanture. In si strašno sam sredi rumene, melanholične jeseni. Cesta je gladka in na njej ni prahu in niti kamenčka, da bi se spotaknil in se obregnil nad njima. Samota doli do Rut in še preko Rut. Solnce se te nagnilo in je stopilo v Kukovo deželo. Zasnežene planine žare nad rutarškim poljem; hladen veter se ziblje skozi zagorsko dolino, listje vrši po drevju Omanovega vrta, trga se in pada onemoglo na tla. V ozadju gori v rdečem ognjti silna Kukova gora. zadnja, ki more od tod še glednti v pravljice Kukove dežele, kamor ne prideš nikoli <n nikjer.
V jesenski mrak drdra od nekod vlak. Planine pa še vedno žare in nočejo poznati mraka. In veter še vedno žubori in stresa listje in strese vel list v poslovilno čašo Omanovega cektaastega vina. Zato menda so bile zadnje kaplje tako grenke, samo zaradi velega lista, pa če ml kdo verjame ali ne verjame ...	Jos. Vandot.
Uradniki in uradnice!
Vaše plače Vam ne dopuščajo, da se Vašemu stanu primerno in dostoino oble-čete. Ne imejte brige, pomoč je tukaj. ObS. Ilirija, Mestni trg 17/1. Vam nudi vse manufakturno blago prvovrstne kvalitete na 6 mesečno odplačevanje. Na poziv tel. 28 »25 Vam pošliemo tudi zastopnika v hišo.
9)71
opisi
I
ŽUŽEMBERK, Redni letni občni zbor sokolskega društva v Žužemberku se bo vršil v nedeljo, dne 9. t. m. ob 15. v Soko-lani z običajnim dnevnim redom. Dolžnost vsega članstva tako iz trga kakor tudi iz okolice je. da se zbora polnoštevilno udeleži. Na občnem zboru bo govoril delegat novomeške sokolske župe. Prosi se točnosti! — Zvečer cb pol 20. pa se vprizori tridejanka »Vozel« od P. Petroviča kot prva gledališka predstava v tej sezoni. Cenjeno občinstvo prosimo obilne in točne udeležbe Zdravo! Odbor.
v
Sah
Nikake nove odločitve v Buenos Airesu
Buenos Aires, 7 oktobra s. Tudi deseta partija med Capablanco in Aljehinom ni iz-premenila stanja 2:1 za Capablanco. Po 20. potezah je bila igra po liutem boju prekinjena. Ker je i včerajšnja, deveta partija po 35. potezi končala remis, se nadaljevanje mateha pričakuje z veliko napetostjo.
Šahovski klub »Triglav«. Nocoj ob 20. v . Narodni kavarni red.ni letni občni zbor (volitve!). Udeležba za redne člane obvezna, novi člani dobrodošli Odbor
V Ljubljanskem šahovskem klubu se prične nocoj splošni turnir, ki se ga morejo udeležiti zlasti novi člani in oni, ki v prejšnjem ožiem niso dosegli polovice dosegljivih točk Kavcija in prijavnina po 10 Din. Prijave sprejema klubov blagajnik.
Brzoturnlr za prvenstvo v oktobru se bo vršil nocoj. Pričetek ob 18.
Tekmovanje med klubi v Ljubljani izgleda kot neizvedljivo, ker do sedaj še ni javil noben klub svoje udeležbe. Ne razumemo, zakaj so klubi in krožki tako malodušni in ne vneti za vsako večjo prireditev.
Žrebati ie loterije trgovske akadenrie v Ltubliani nepreklicno 31. oktobra. Srečka Din 10. Dobitkov 885 od 50 do 100.000 dinarjev. — Poskusite srečo. Naročite takoi srečke.
Pfodsm
hotel, kavarno in restavracijo, i vsem priborom tro-nadftronno bišo na firlji-S6u 500 kvadratnih m«trev. 50 korakov ori morja,- bli-tu Splita Pojasnila pri: Publicitas d. d., /a«reb. Gundullčeva U, aod »Za — 12719«.	>06£9-a
B«B»HiMBii«aai
tajno maslo
kg 42 Din
la Ttaofst sii kg 24 Din Tilziler su , 28 „ Groier sir . 28 . Franko razpošilja mlekarna
uzn!tky 'i žanovai
voritev gostilne.
P, n. občinstvu naznanjam, da otvoiim 8 t. m. staro znano gostiino pri ,, Turku5, v Strehški ulici št. 22 Točila bom le prvovrstna dolenjska in štajerska vina. Istotako bom postre^a cenjene goste s prvovrstno kuhinjo po zmernih cenah. Sprejemam tudi abonente na hrano.
Za obilen obisk se priporoča
Berta Kobal,
bivša gostiln čark* „Grajske k'eti* na Mes n<*m trgu v Liubiianl.
največje skladišče
(e on, sarisvo
^resiolonasljed Petra broj 26.
JUNIPER
^t
ie eno francosko žganje z oiinievim ekstiaktom ie najboljše sredstvo prof' levmatlzmu glavo bolu, zobobolu, trganju, žeiodfnim boleznim itd Dobi se v vsaki apoteki, drogeriji m trgovini
Slavna zaloga:
Vitomir Dolinšek
Trgovci zahtevajte Agentura „Juniper" engros cene. Celie, Gosposka uHcb št. 26
Zastonj
prejmete v svrho upeljave naše prvovrstne namizne klavirske ' ciire in povrh še 10 not gratis. Pišite še danes pod „Za-stom" na Oglasni zavod Kovačič, Maribor, Slovenska ul. 2
mmu

—	Anica, aii si za to, da se igrava Ada= ma in Evo?
—	Kako misliš?
-r- Ponudila bi mi jabolko, da me pre* izkusiš, aii bi ga pojedel!	(*Malin»)
onporoča za nakup in vabi na ogled
ANDRE KREGfi!
>T. VID n. L|ubljan< nasproti kolodvor?
Vižmarie. £ahtevai*e cenit
HHIIHIIIIIimilll
dOjtane vitka — de hoče
uepfch viden že v pa) lneh — To dosežete f aporabo angleškega ra lioaktivnega preparata ,8AN08. Sndo. ki dajt moderno ravno Unijo I Jspeb tajamčen. ilcei jovTBemo denar Cena iavoičkn franko 85 Din Uporaba zunanja, navo lilo priloieno Naročil« 3a naslov: cSanitaria* Vlkvenir.« - Prlmorjf
Motorno kolo
dobro ohranjeno kupim. Ponudbe na podruž. „Jutra" Celje pod šifro »Dobro ohranjeno".
10527 a
IzdelovaSnica perila j
Albina Bogatel |
Gradišče št. 13, I. nad. |
Izdeluje perilo za dame in go- | spode ter posteljno perilo. Srajce | za gospode po meri. Opreme za | neveste in novorojenčke. Svileni senčniki za električno razsvetljavo po naročilu. - Konkurenčne cene. T ična postrežba.
Nizke cene.	Prepričajte se
Kdor hoče kupiti moderno in solidno: izdelano vsakovrstno pohištvo naj sj
ogleda zalogo pr
Egidij in Karlu Erjavec,
B90D (poleg tacenskega mostu) St Vid nad Ljubljeno.	Ogled tudi ob nedeljah.
Za delo se lamči. Daje se tudi na obroke
larje in ličarje
sprejmem v stalno službo. Samostojni delavci imaio prednost.
Maihias Reich in Sin tovarna voz, llovš Sad na Don.
Najboljši dokaz, da so
Lubas-harmonike
najboljSe
je ta, da vsak izdelovatelj harmonik poskuša ponaTeja;i prvovrsine naše harmonike kar pa nikomur ne uspe. Kupujte le originalne Lubas-harmonike.
F LUBUS &S0HN. Kiagenfurt Obtlia)
D K W
NaiboliSi motocikli 3 svetovni rekordi
Najnovejši tipovi od 206, 250 in 5( 0 ccm kakor tudi vse rezervne dele vedno na skladišču. Gen. zastopstvo za SHS: OPSTi TRG. . 1NO. KONTOAR BEOGRnD «ralia Petra ul. 70 Zahiev?jt • nrosoekte .Moto 220'
•■■■»BBvaKRaiae

Cev Si
ie, perilo,
gamaše, kravate, nogavice itd, velika izbera po solidnih cenah pri
JAKOB LAH, Maribor
samo Glavni trg 2. b832 3
Razpis.
Županstvo mestne občine Novo mesto razpisuje:
službe štirih občinskih stražnikov in službo nadzornika varnostne straže. Pogoji za podelitev službe so reflektantom na razpolago pri mestnem županstvu.
Prošnje je vlagati najkasneje do 31. oktobra 1927.
Županstvo mestne občine Novo mesto,
dne 1. oktobra 1927.
Dr. Josip Rezek m. p.
župan.
Milan Fabjančič:
Gospa Janja
Ko sta zapustila sodnika in sta se bližala izhodu, se je šele prav osvesti« la, kako odločilen korak je danes sto« rila. Odklonila je bila vsako odškod« nino in vzdrževalnino, ki bi jo moral dajati mož, s katerim se je danes za vedno razšla. Hotela je uničiti vse, kar bi jo spominjalo njega, ki jo je ta« ko nečastno varal, uničil ves njen mir, pogazil njen ponos ter jo kakor cvet neusmiljeno izruval iz vrta in zlobno vrgel preko plotu. Pred sodnikom je varovala užaljeni ponos in nezlomljivo trmo varane žene in ni hotela razumeti očetovsko pomirjevalnih besedi in pa« metnih nasvetov izkušenega razsoje« valca zakonskih razdorov, ampak se je vrgla vsa v eno samo misel: «Proč od njega, ki je pljunil na te in te je po« gazil v cestno b!ato!»
Njen glas je sicer drhtel, tudi ne« mirna rdečica ji je udarjala v bledi obraz, oči ji je temnela žgoča vročina, da ni mogla natanko razločati pred« metov in oseb okoli sebe in ni popolno dojemala surovega smisla vsega, kar se je govorilo med štirimi stenami; vedela je le. da mora neomahljivo vztrajati pri svojem sklepu, ki je bii plod neprespanih noči in trpkega .raz= mišljanja v zadnjem tednu.
«Ne maram od njega ničesar. Naj bo prost, nevezan, ne maram mu biti na potu —.»
Niti ganila se ni, ko ji je udarjal na uho mendravi in cincavi glas njenega moža. ki se mu je ljubeče žrtvovala pet dolgih let, ne da bi slutila, da je bila vsaka njena žrtev za to klavrno bitje brez pomena, da io ie njen mili, ki jo je bil privel iz daljnih dežel, vsa ta dolga leta le izkoriščal.
«Saj sem pripravljen, da jo pod« piram kakorkoli, ker se ne more na nikogar nasloniti. Kriv sem in ne bilo
bi mi pretežko...»
Na moževo omahljivo govorjenje se ji je v grlo zagrizla strupena beseda «hinavec», njen glas pa je drhtel ka» kor bron ubitega zvona: «Ne, ničesar ne maram od njega. Naj se že konča! Muka mi je...»
V resnici so se ji pričela na lahno upogibati kolena in v rokah je začu» tila vroč nemir. V medlih obrisih je od strani videla, kako njen mož raz« burjeno obrača klobuk v rokah, kako prestopa in kako neznaten in ubog je v vsej veliki krivdi. V tem trenutku ga je zasovražila, bilo ji je, da bi plju« nila na to žalostno bitje in zbežala iz sobe. Pa je bila kakor prikovana, vsa razbita in izmučena.
Razšla sta se. On si je bil prižgal ci» gareto, se vljudno priklonil, na kar mu je odzdravila kakor človeku, ki ga ni še nikdar videla v svojem življenju. On je odšel na desno v naročje svoje nove izbranke, ona pa je krenila na levo.
Ulice mesta je pokrival cestni prah, med hišami se je v solnčni vročini raz« greval poletni zrak, ki je ves migotljal in jo omamljal, da so se ji meglile oči in se ji je zazibaval korak. Strašna bol ji je stisnila srce, da bi kriknila in bi se v divjem diru pognala proti svoje« mu novemu stanovanju ali pa da bi se vrgla preko mostne ograje v hladno vodo, ki se je lena in globoka preta« kala po sredi mesta. Tja v desno stran se je odmika! on, na katerega jo je priklepalo toliko vezi, ki so se toliko bolj natezale in rezale v živorazbolele grudi, v kolikor je rastla razdalja med rjima. Mukoma je čutila, kako se tr« gajo vse te vezi. Stisnila je ustnice, prižela roko na srčno stran in se po« gnala v hitri korak, da bi zadušila bo« lečir.o. Prekoračila je most, da sama ni vedela kdaj. že je bila na stopnjicah svojega stanovanja in je burno stopi« la v sobo, kjer jo je pozdravilo na ste« žaj odprto okno in težka soparica, ki
je nemoteno stala med stenami. Ne da bi odložila, ne da bi se ogledala po sobi, se je vrgla na posteljo, da je zaškripala, in stisnila razpaljeni obraz v dlani.
Ni še prišla minuta, ko je potrkala gospodinja in je stopila v sobo, ne da bi bila počakala dovoljenja. Bila je vi« soka, debela in že malo postarna žen« •ka. Ko je videla, da stanovalka ne« zgibno leži na postelji, ji je za trenu« tek zastala beseda v grlu, postala je in se široko začudila temu, kar je vi« dela. Nerodno se je približala ležišču in boječe vprašala: »Nu, gospa, ali je končano?® «Da, končano,« je trudoma odgovo« rila gospa Janja, se vsedla na postelji in odložila klobuček. Črni lasje so se ji usuli po razgretem licu in potnem čelu. Stresnila je z glavo, kakor bi se hotela osvoboditi vseh mučnih občut* kov, ki so ji vTeli v sencih. «Da, kon« čano...», kakor da je vzdihnila.
Svetal žarek je presunil gospodinji« na okrogla lica, oči so se ji veselo raz« prle in dodala je z zvenečim glasom, ki se je vanj mešal razigran smeh: «Torej ste svobodni, gospa, sedaj ste samosvoji! Ali je potreba še kaj več?»
Tudi Janja se je zasmejala, stopila na noge in razprostrla roke: «Svobod« na, da. svobodna kakor ptica v zraku in samosvoja kakor morje. Drugega ni treba...»
Gospodinja se je ozrla po sobi in je menila: «Soparno je tu, vročina duši.. Spustila bom zaveso, da se ne bo soln« re upiralo v sobo, da bo hlad in da se spočijete.*
Soba se je pogreznila v poltemo, la« hen vetrič je napel zastor. Janja pa je z namršenimi obrvmi gledala v tla. Gospodinia se je osmelila in na široko so ii vrele besede iz ust.
«To ni nič takega... Kakor da bi mož umrl, kakor da so ga zakopali. Petnajst let sem že vdova po svojem Antonu pa sem se navadila. Imam še
vse njegove stvari: klobuk, medalje, kravate in črevlje. Težko se človek ločL»
Vse bolj je hitela, kakor v strahu, da ne bi česa zamudila: «Tudi postelj vsa ta leta nisem razmaknila, vse je še kakor pred petnajstimi leti. To ni nič takega. Človek se navadi. Sicer pa — saj ste še mladi in dosti moških le« ta po svetu, hihi... Bo že prišla ugod« na prilika.*
Gospodinja se je pomenljivo zasme« jala in podvila roke pod prsi, Janjo pa je stisnilo v grlu. Široko je pogledala govornico in zazdelo se ji je, da za nizkimi gospodinjinim čelom ni vse v redu Nasmehnila se je, se spustila v naslonjač pri mizi in z visokim glasom poudarila:
«Vse je — mladost in ugodna prili« ka.»
Pričela se je burno smejati, tudi go« spodinja ni zaostajala. Hvalila je sobo in njene udobnosti, tista, ki je prej tu stanovala, se je krasno omožila. Do« tila je dobrega, ljubeznivega in prid« nega moža.
«Sedaj je pa tako srečna, moj Bog!» Gospodinja je povzdignila oči k stro* pu in pobožno sklenila roke na prsih. Janja se je že naveličala njene prešer« ne zaskrbljenosti, hotela je počivati in biti sama s seboj. Debeluška se je, ka« kor da je razumela, polagoma '"zmuz« nila iz sobe, zaprla in se izgubila v svojih prostorih.
Janja je bila sedaj sama. čisto sama kakor še ni bila nikdar. Pred njo so se razmikali spomini, se je razgrinjala Hha. vesela mladost, sami veseli spo« mini, ki so nehoteni vreli iz njenega srca kakor tih vrelec sredi zasenčenega gozda. Vendar pa jo ie oklepala osam« Ijenost, ki je bila toliko hujša, kolikor bolj se je zatapljala v smisel današnje zgodbe. Pred njo vse prazno, za njo neizmerna pustinja, na levo in desno zevajoči prepadi, med katerimi se zib« lje in plahuta, kakor drobna ptica ki
jo goni veter, pa se boji, da ji ne bi skaiovite stene zmlele prenežnih kril. Planila bi med veseli, razigrani svet, da bi v družbah pozabila svojo osam« Ijenost, da bi v kriku in vriskanju /a« morila bol, ki jo je pritiskala ob tla. V grenkosti svojega občutka je zasa-« dila zobe v spodnjo ustno, nepremag« Ijiv drget se je polaščal njenega r^ie« sa, v njenih prsih se je dramil vihar, ki ji je z železnimi prijemi stiskal gr« lo, oči so se ji zalile s toplimi solzami in treščilo jo je v divji jok, ki se je raz žareval in kipel v grenkih klicih:
«Sama, čisto sama, nikjer nikogar nimam ...»
Lahen vetrič je bočil zaveso, na ce« sti pod oknom pa so škripala kolesa težko obloženega voza.
Večerni hlad ie dihal nad kostanji cestnega drevortda, ko je Janja dvig« nila zaveso in jt- uprla svoj objokani pogled daleč predse tja do obrobnih go ra, ki so se zaz'fcavale v dremotni noč* ni mir. Srce se j- je umirilo, tudi njena misel je zadobi'8 jasnejši izraz, le bo« 'ečina v prsih se je trdo zvila v težak klobčič in je kakor težak kamen oble« žala pod njenim srcem Sobo je na« polnil gost mrak in Janjo je bilo strah te teme za njenim hrbtom. Negibno je stala pri oknu in z naslado vdihavala zasanjenost pokojnega večera. Iznad hiš. iznad temnih streh se je dvigal tenki, visoki tovarniški dimnik, dolgo je motrila Janja goste oblake črnega dima. ki se je vil iz suličastega dim« nika. Kakor da ji je nekaj prikovalo oči na tc donebesno sulico, kakor da so jo vso oklenile dolge koščene in nevidne roke, vlekoč jo k sebi pod črni dim, kakor da čuti strupeni dih nevidnih prs, ob katere so jo priže« male te mrzle, žeiezne roke. se je zdr« znila Jania, mrzel drget io je presunil in v njenih prsih je kriknilo nad tisto v klobčič zvito m kakor kamen trdo bolečino:
(Sledi)
Naročilo, ui, vsa, dopous,. ličoč^ja, mahJr, oglasom, jt, poslah, na, OgLasnood dJUk -Jedra,', hubtjasui, Vrtsinu>va,^..TtL št. 2fp2.
Xali -oglasi, ki siuiijo u pasr-vcLouaJsLt- m, toajaL na, rvcunca*. obasvsbua,- vsaka. best-da- ^o pas- -Naj-rruuyši zsLcsak. Din, 5-. Vri^tojbisia, za, šifro Vin,
V J t, L irurtojbisui jt. uposia, ti cbtJitsn. t tasocdtms, so-<w st oglasu ** orvobčuo Čikov/u račun, pošU*. Lra, %JsttC4 CfuMf/lSUl.Št tlSj2
----1 čUrfM-ovnnfO. uu oglcuTL, brgoufk&g<x alt,
rtJtlajrin^ga. zsuičaja- vsaka beseda/ Dui. r~. - Naj-trtasijši, zsi&sti. Vin, to-- V ris tojbisia. ta, šifro Dul
Trgovske lokale
t Kamniku na prometnem kraju, kjer je sedaj dobro vroljana »pecerijska trgovina. oddam a 15 oktobrom. Nasov pove oglasni odd. »Jutra«.	32334
Pri »Mraku«
na Rimski cesti toi.m najfinejša stajerska rina, Portugalko in ljutomerski mošt.
80543
Koncert
T soboto 8. oktobra t gostilni Amerika sa Glincah. V nedeljo 9- oktobra zabavni večer 8 plesom.
32332
Hotelsko kuharico
samostojno ia sobarico ter natakarico s kavcijo sprejmem 1. novembra. Pjonudbe na A. Oset, Maribor. 3:364
Krojaškega
pomočnika
za fino delo sprejme Josip Kos, krojaški mojster, — Kranj 50.	32356
Trgatev grozdja
s« vrši v nedeljo dne t. t.
m. v gostilni pri Jerneju na Sv. Petra cesti. Začetek ob 5. uri popoldne. — Vstopnina prosta. Točim najboljšo delenjsko portu-galko in nudim dobre domače krvave klobase.
3230S
Pri Tičku na gričku
soboto in nedeljo domače! krvave klobase in nova ' portugalka.	32313
Naznanilo!
Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da tolnm od dane? naprei pristno
NOVO VINO. Vsako soboto in nedeljo postrežem z najfinejšimi krvavicami in mesenimi — k'obasamV Gostiln« Kru-lič v Zeleni jami, poleg Kolinske tovarne. 32293
Prodajalke
tekstilne itroke sprejmemo takoj. Ponudbe s sliko ia t navedbo plačilnih zahtevkov na oglasni oddelek — »Jutra« pod »I. K. A.«
32342



Vajenka
stara 14 let, se sprejme v trgovino z mešanim blajom u deieli. Ctma doba S let*. Hrana in stanovaaje v hiši. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	82234
Manufakturista (-Injo)
• kavcija sprejmem takej. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Vesten«.
32294
Monterskega
pomočnika
veščega samostojnega dela
▼	inštalacijah na pre>tem in
▼	poslopjih, sprejme el<k-trarna v Ribnici, kamor je poslati pismene ponnioe.
S05S2
Mladeniča
14 do lftletnega sprejmemo kot začetnika ▼ skladišče •lektrotehn. podjetja v — Ljubljani. Pošteni. dobro ▼agojenl sinovi ?eletmiS.rjev imajo prednost. Ponudbe sa upravo pod: »Skladišče 16«.	80524
Mehanika
sa pisalne stroje potrebn- i jem. Samo oni, ki morejo popolnoma samostojno ixvr- i le vati rsa popravila na rseh iistemik. a r prvi vrst: na strojih »Adler«. naj poSljejo pismene ponudbe s pre-pi«i spričeval na Ivan F. Schwarz. Beograd. Sremska 5.	30406
Korespondenta (-injo)
popolnoma samostojne — sprejmem takoj. Pismene ponudbe z zahtekom plače ua oglasni odd. »Jutra« pod »Samostojen 343«. 32343
Brivskega vajenca
takoj sprejmem: ie nekoliko izurjeni imajo prednost. Joško Berčič. Ljubljana. — KetteMurnova cesta 4. 32228
Železninarja
jmpelnoma samostojnega, starejfo osebo. .amea. tako} sprejmem. Plača po dogovoru. J Krasovic. ir-govec, Jaiej.	S2102
Čevljarskega
pomočnika
izvežbanega samo za boljša zbita dela. sprejmem. — Vstop takoj, vsa oskrba v hiši. Andrej Gradižar, — Križe na Gorenjskem.
32265-a
Trg. pomočnika
prodajalko in učenca sprejmem v trgovino / &io£anim blagom taKoj ali i 15. novembrom 1927. Josip Lan-geršek, Marenberg. 32253
Boljša šivilja
gre šivat na dom. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	32347
Glav. zastopnike
(okrajne) za prodajo »nd-noatn^h papirjev sprejmemo. \ pcile* fc.ririe;-^ -»mo zastopniki s prak- o. Pcnudbe pod »Natančen obrafun proviiije« na oglasni odd. »Jutra«.	82330
Šiviljo
ie priporoča za boljša dela Bi dom za obleko is perilo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	32321
Vajenca
za čevljarsko obrt sprejmem. Hrana is stanovanje v hiši. Anton Štajer. Vaše 16. Medvode. 82305
Vesten mož
v najboljših letih, reduciran driavni poduradnik. ieli primerne slutbe. Gre kot inkasant. skladiščnik, nad-ziratelj dela pisarniška moč ali zaupni kurir. Podjetje ali trgovca, ki bi rabil zanesljivo osebo, prosim .da pošlje s,roj naslov pod »Rabim zanesljivega« na oglasni oddelek »Jutra« 82222
Brivski vajenec
želi slulbe, vešč je nekoliko v delu. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
32335
K čevljarju
grem. sem vajena tudi prešivanj*. Cenj. ;>onu ibe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Samo ▼ Ljubljani«.	32210
Knjigovodkinia
s 15Ietno pisarniško pakao želi premeniti «la5bi>. — Cenj. ponudi- pod »Veselje do del,« na oglasni od!.;ek »Jutra«. !»t»2
Šoferska šola
daje pouk in izobrazuje praktično in teoretično kandidate za samostojne šoferje Pouk je temeljit in u#peh siguren. Kandidate sprejemamo vsak dan. Prospekti gratis. Natančne informaeije v avto-Soli. — Zagreb, Kaptol 15. — Telefon št. 11-95. 82340

Vrtnar, pomočnik
vešč vseh vrtnarskih poslov ia i sajboljšimi izpričevali, ieli stalne slulbe. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutri« pod značko »Cehoslovak«.
Večletni poslovodja
prvovrsten, samostojen ksji-rovodja, z najboljšimi izpričevali. ieli premeniti doeedanjos luibo. Gre najraje na Gortnjako. Pismene ponudbe pod »Gorenjske 50« na oglaesi oddelek »Jutra«.	S2S41-a
Sobarico
pridso in pošteno, z dobrimi spričevali, ieli — Zdenka Kaez. Ljubljana, Gledališka ulica 18. visoko pritličje de?no. Javiti se od 1. do 2.	32302
Krojaškega vajenca
zdravega, močnega, sprejmem. Ponudbe pod »Pošten« podruinlci »Jutra — Celje.	32205
Učenca
v špecerijsko trgovino — sprejme Vid Murk. Maribor, Meljska cesta 24. 32104
Safar
t dolgoletnimi izpričevali, olenjen, ki se dobro ra»-ume na vinofrradniltvt, sa-
-»!o hi tudi po!j«deWvo. j ; -t.ilr.e	za takni
»ii TMjtneje. Naslov A. Ki-sovar, kme!'i."2l, šoštan".
»861
Šofer
s civilnim m vojaškim izpitom. ieli službe. Vešč j« vsega popravila. Gre k tovornemu ali osebnemu avtomobilu. Ponudbe pol — »Zanesljiv 501« na pod mišico »Jutra« Celje. 82279
Kuharica
ieli stalno in samostojno slaibo v Ljubljani. Naslov Rimska cesta št. 17 pri g. Kogoj.	^2272
Prodajalka
poštena, dobra, izurjena v manufakturi. ieli jreme-siti sedanjo slulbo. Naslov v oglasnem oddolku — »Jutra«.	38282
Potnike
zanesljive is poštene zastopnik« in agente sprejme proti dobri proviziji tvornica pijač. Ponudbe pod šifro »Zanesljiv 28« na oglasni odd. »Jutra«.	32227
Izurjena šivilja
z dobrim oku»a se pripo-poroča cenj. damam na dom in prevzema delo tudi na dom. Sv. Petra cesta 25.
32183
Čevljar, pomočnik
izurjen vseh del. ieli s'ni-ho. Franc Cvajnar. Vaše št. 83.. p. Medvode. 32304
Knjigovodja
zmožen slovenskega. hrvatskega. češkega, angleškega, nemškiga. italijanskega jezika, ieli sluibe v kakršnikoli stroki. Ponudbo pod »Zmoinost« na ofl. oddelek »Jutra«. S2295
Pletilja
kot začetnica. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Zaietni-eac.	SB11
Lutzove peči
m email tablice ima v zalogi inž Mate G u i o 1 j, Ljubljana VTI (Šiška). Jer-nejeva št. 5.
208
Hladilna naprava
_,rtomatična, še v obratu. popolnoma brezhibna, se proda po zelo ugodni ceni, pripravna za mesarje, mlekarne, hotele. Ogleda se pri Fr. Slamič, Gospo-svetska ce«ta.	32259
Za kuhanje kave
stroj «Eipress» zelo ugod-prodam Naslov
oddelku «Jutra»
oglas. 30253
Šivalni stroj
»Singer«. popolnoma nov, radi selitve poceni prodam. Naslov . pove oglasni odd. »Jutra«.	3051«
Kredenco
lepo, črno. moderno in temnorjav umivalnik z marmornato ploščo in ogledalom prodam. Gledališka nI.
št. 7, pritličje, levo. 30558
Salonsko garnituro
iz finega bariuna, 4 stolei. 2 fotelja in 1 zofa po najnižji ceni naprodaj Oprava j« v najboljšem stanju. Naslov pove o»lasni oddelek «Jutra».	30070
Novo spalnico
prodam za 4200 Din. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	32300
Emajlirano peč
prodam ngodno. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
32296
Hladilno napravo
kompletno, šele malo časa v obratu ugodno prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
Leseno lopo
veliko. močne konstrukcije (površina 10 X 16 m), pripravno za strojnico. javnico. skladišče, ugodno proda Ivan Ogrin. stavbno podjetje. Ljubljana. 32312
Namizno sadje
jabolka in hruške razpošilja po najnižji ceni Peter Setina, Radeče-Zidani inoet.
194
Ivan Magdič
krojač, Ljubljana. Gledališka nlica 7, se priporoča za jesensko sezono. S0402
Damski plašč
eleganten, popolnoma nov, dunajski model, radi žalovanja prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
32273
Košaro
za perilo, srednje veliko, dobro ohranjeno, kupim. — Ponudbe je poslati pod — značko »Košara« na oglas, oddelek »Jutra«. 3223S
Površnik
za srodsje moiao osebo, do bro ohranjen — kupim. — Ponudbe je poslati na ogl oddelek »Jutra« pod značko »Površnik«.	32237
Stare obleke
čevlje in pohištvo kupim. Dopisnica zadostuje, da pridem na dom! — Golob Marija, Galnsovo nabrežje it. 29 .	82198
Vreče
od monopolske soli, večjo množino, kupim Ponudbe prosim na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Cele vreče«.	32187
Moške obleke
ponošene. čevlje, perilo, preproge, odeje in pohištvo kupim. Pridem tudi na dom. ;urečič, Ljubljana, Gallusovo nabrežje 27.
32355
Umetni mlin
z električno razsvetljavo, na tri pare kamnov ter na enovaljko. prodam eveat. dam tudi v najem. Naslov
pove oglasni oddelek »Jutra«.	S23*®
Špecerij. inventar
Doliee. tehtnice, stojala za petrolej in olje, pralni stroj itd. po ugodni ceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jntra«._
83387
Salonska garnitura
poceni naprodaj. NaV.ov v • glas. odd. »Turi«. ?22<3
Štelaže
manufaktume la fpacerij-sk«. polt skoraj n'«v, it meeaanerega le«a, .ehtnice, stojalo za petrolej ia kmei-sko belo pe€ prodam poceni radi opustitve trgovine. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
Pult
is štelaže, 2 do 3	m dolga, kupim. Zalokar, G os posvet« ta cesta a	32354
Kmečko posestvo
15—40 oralov kupim. Ag-baba, Zemun. Dobrovoljafka 6.	82358
Dlro
lahko. eno- ali dvovprežno na vzmetih kupi I. Knez. Ljubljana. Gosposvetska cesta 3.	3231»
Živinske soli
v kamnu rabim par 100 kilogramov. Cenj. v)ct»dle na I. Trantšak. "/aribor, Aleksandrova cesta 19 — !?27S
Peč
železno ali Lutzovo, ne preveTiko. dobro ohranjeno, kupim takoj. Ponudbe pod »Zima« na oglanii oddelek »Jntra«.	*S299
Auto Ford 1925
prodam za Din 12.000. — i'oizve se: garaia Lojze,
Miklošičeva cesta. 32281
Omnibus
dobro ohranjen, večji, rabim za 4 dni. Odškodnina po dogovoru. Ponudb« pod »Spretni šofer« na oglasni odd. »Jutra«.	32278
,Dobri vojak Švejk'
v nemščini. 5 trdo vezanih zvezkov prodam. 6 knjiga iele izide. Vsi zvezki novi. samo enkrat čitani. Cena po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku »Jntia« 82346
Travnik
v manji:h parcelah v Tt-sovakem predme«tjn ob cesti na »Rakovo jelšo« razprodaja 9. oktobra popoldne na licu mesta. Ivan Kregar 32185
Lepo posestvo
naprodaj z vsemi gospodarskimi poslopji lik glavne ceste in železnic«, četrt ure od Litije, Gornji Log št. 5.	£2274
Pekarijo
dobro idočo, s hišo in vsem inventarjem. poleg sadni in zelenjadni vrt. travnike in njive proda«. L. S. Brežice 11. 30547
Stanovanjsko hišo
i vrtom, pripravno za obrtnika, ugodno prodam v industrijskem mestu na Gorenjskem. Hiša takoj prosta. Vprašanja pod »svoj dom« na oglasni oddelek »Jntra«.	32311
Trgovski lokal
z dvoje izložbenih okenj. s stanovanjem, vodovodom in elektriko v hiši eddui takej v »ajem. Aleš»vfeva i lica 80. Ljubljana VTI.
42177
Lokal
v Kranju oddam. Naslov pove ogasni oddelek »Jntra«.	23S10
Lokal
• stanovanjem za trgovino z mešanim blagom, v prometnem kraju, najraje brez zaloge, vzamem v najem.	32128
Trgovski lokal
manjši, ielim na primernem mestu, za Bežigradom ali v Mostao pri Ljubljani. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Zadruga«.
32327
Klet
ki bi se dala preurediti za vinsko klet (gonilno) — iščem. Adaptacije iivršim sam Ponulhe ned »PTonctt □ de! LjaMjtn-* nc^l oddelek »Jutra*. 322%
Hlev
z uporabe podstrešja oddam na Kladezni ulici 22. (Trnovo.)	32224
Pekarijo
vzamem v najem v prometnem kraju v Sloveniji. Naslov ▼ o?la«nem oddelku »Jutra«. ~	32158
Slaščičarno
v Ljubljani ali v kakem prometnem kraju Slovenije z ali brez inventarja v7a-mem v najem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« — pod »Slaščičarna« 32287
D!
f
II
II
Realitetna pisarna
Iružba t o «
Ljubljana Miklošičeva cesta 4
-trrejetna piijave »n posreduje pn oddaji stanovanj. :rffov«kih obrtnih lokalov ta oddajalea brerplačno Nudi prevzemnikom cehko izbiro itanovanj. «ob. trgovskih in obrtnih lokalov po aizkib pristojbinah Za od dajalce najboljša prilika od daje rtanovani — ker brez v»eh »troškov	195
Preselitve
s poništvenm ali plato vozom brzo in najcenje preskrbuje špedicija «Slov^nia Transport*. Ljubljana. Miklošičeva cesta 36 Telefon 2718.	207
Stanovanje
2 do 3 sob, s pritiklinami, iščem s 1. novembrom. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Sredina me sta«.	32352
Pisar, prostore
2 do 3 sobe. iščemo za takoj ali si novembrom Ponudbe p. »Pisarna 15?*«
Stanovanje
iepo, suho, dve sobi in pritikline, v novi hiši, oddam takoj mirni stranki do treh odraslih oseb. Na že-lio z velikim vrtom Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	32306
Stanovanje
z 1 sobo in kuhinjo, t pritiklinami in električno razsvetljavo takoj p^eeni oddam. Ponudbe na odasci odd. »Jutra« pod »Nove stanovanje«.	32316
Stanovanje
sobo, kabinet in kuhinjo oddam stranki brez otrok. Naslov oglasnem oddelku »Jutra«. ~	32290
Več stanovanj
eno_ in večsobnih od«?a — »Posredovalec« Sv. Petra cesta 1&	52358
Prazno sobo
lepo, veliko, parketirano, z električno razsvetljavo se takoj odda Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. S2260
Sobo
s posebnim vhodom oddam Nasloxr pove oglas, oddelek »Jutra«.	32232
Opremljeno sobo
ve:iko. lepo. z dvema posteljama. električno razsvetljavo. posebnim vhodom, v centrumn mesta, oddam dvema gospodoma ali gospodičnama Na željo tudi pianino in zajtrk Naslov pove oglasn oddelek »Jutra« 32201
Sobo
v bližini obrtne šole z dvema posteljama, z električno raz«vetljavo oddam takoj Naslor pove oglasni oddelek »Jutra«	32195
Sobo
s posebnim vhodom in električno lučjo oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«	32196
Gospodična
želi opremljeno ?obo v centrumn za 1 november Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »November«
32168
Mlad trgovec
želi boljše opremljeno sobo s strogo separiranim vhodom v sredini mosta. Fo-nudbe na oglasni oddelek »Jutra« z navedbo najemnine in opisom pod »Prvi november«.	30525
2 sostanovalki
boljši gospodični sprejmem takoj ali pozneje. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra».
30415
2 sostanovalki
boljši gospodični, sprejmem takoj ali pozneje. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. ~	30415
Sostanovalko
sprejmem na hraao in stanovanje Naslov oglasnem oddelku »Jutra«. 32361
Zračno sobo
z električno razsvetljavo, sredi mesta, oddam Hrana po dogovoru. Naslov pove oglasni oglasni oddelek »Jutra«.	32339
V sobo
opremljen ali prazno	začasno takoj fpre ^virr	leloži-rano rodbino. Naslov	v ogl. odd. »Jutra«.	30185
Visokošolko (e)
ali dijakiBjo sprejme v popoln« oskrbo boljša družina. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 32324
Opremljeno sobo
in kabinet, tudi s sonr-o-rabo kuhinje, od iam. Naslov v oelasnem oddelku »Jutra«.	32286
Gospodična
ieli sobo s posebnim vhodom. Pismene ponudbe na orlasni odd. »Jutra pod — »Mirno 7«.	323007
Akademika
sprejmem kot ^o^anoval-ca v bližini univerze. — Naslov v oglasnem oddelka »Jutra«. '	32318
Sobo
z 1 a'i 2 posteljama želim t bliži»i Rim-ke ceste ali Trnovske cerkve. Naslov v oglasnem odelku »Jut-,«
32320
Sobo na Bledu
v vili, v kateri se nahaja pension. oddam ali zamenjam s sobo v Ljubjani. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	32315
Sobo
z dvema posteljama oddam. Istotam tudi hrano. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	32317
Sobo
s štedilnikom oddam dvema zakoncema brez otrok. — najraje državnim uslužben-aem 10 minut od cestne železnice. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 32314
Sobo
oddam dvema gospodoma. Električna luč. Kje. pove oglasni oddelek »Jutra«.
32284
Sobo
svetlo, zračno, z električno razsvetljavo, okoli Zvezde, pošte ali sodnije želi gospod. Ponudbo pod — »Strogo separirano« na oar-lasni odd. »Jutra«. 32285
Dijaka
sprejmem na stanovanje v bližini Tabora. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	32289
Sobo
z dvema posteljama, posebnim vhodom, elektriko, parketi, prav lepo. oddam event. z zajtrkom in klavirjem oddam. Tabor 5, I. n. desno.	32323
2000 Din posojila
proti visokim obresrlm in garanciji želi gospa. Ponudbe pod »Obroke« na oglasni oddelek »Jutra«
S2336
Denarja
posodim večjo vsot« tistemu lastniku hiše, ki mi nudi stanovanje 1 do 2 sobe, kuhinje in pritiklin. Glede plačila po dogovoru. Pismene ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »November 27«.	32322
60.000 Din
posodim brezobrestno za primerno stanovanje z nekaj vrta. Pogoj, vknjižba. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod «60.000 Din«.	3229.'
Družabnika(co)
sprejmem v dobro vpeljano špecerijsko trgovino v — Ljubljani s kapitalom — okrog 55.000 event. fi-nanrerja proti dobrim ob-restim. Ponudbe pod ogl. oddelek »Jutra« pod »Taka j 30.000«	32291
spodinja. Grajska cvetlica, Hitro," Harmonija P P., Hernes 19. Inteligenten trgovec, Izvežhan 17, Industrija. Istrijan 2800. Kuharica 95. Kemična 730, Karakter 50. Kulantno, Knji-govodkinja. Kremen. Kuharica 649, Lukas Burovskj, Ljubljana, Lesni trgovec, Lahka služba 300, Ljublja_ na, Motorno kolo. Nujno 330, Ne ven. Obrt. Oprema, Oglje, Oprava. Orehova spalnica Podjetna, Pridna 17, Prazia, Plačam takoj. Provizija, Protiusluga. Poslovne prostore. Pridna in poštena. Pletilni stroji, Perfektna, Plačam takoj 14, Ples, Poštena. Pepeičica, Prodajalka 68, Rutina, Rašica. Resen kupec, Stalna služba 3000. S. 42, Sesaika, Sigurna bodočnost 100, Snegulčica. Sigurna vrnitev. Soliden 430, Siguren zaslužek 79, Spec. odd.. Štajerska. Šivilja 222, Siri trgovino na jug. Takoj, Takoj 1000, Trgovina 20.000, Tončka Treber. Točilno pravilo. Trgevina 34. Trajno 1927. Trgovina 9. Takoj plačam. Takoj ali pozneje 899. Triglav. Ugodno 23, Učenec. Uradnik, Veletrgovina, Veleindustrijalec. — Zvezda. Zanesljiva, Zanesljiva moč. Ženitev. 2eli teh_ nik.
Vdova
z dobro idočo brivnico, stara 48 let. se želi poročiti. Premoženje postranska Etvar — Vdovci brea otrok niso izključeni. Ponudbe pod »Banat« na ogl. oddelek »Jutra«. 32350
Gospodična
želi poznanstva z boljšim inteligentnim gospodom v svrho poznejše ženitve. — Ponudbe š.fre »Zadovoljstvo« na oglasni oddelek »Jutra«.	32331
Pianino
ali giasovir kupim, plačam takoj Maribor. Frančiškanska ulica 21. Bokau. 31281
Gramofon
krasne lesene konstrukcij«, z listno električno lučjo, zamenjam za dobro moško kolo. M. Verkeh. Celovška jesta St. 41, dvorišče.
32328
Dr. G. Piccoli
lekarnar v Ljubljani, priporoča pri zaprtju in drugih težkoCah želodca svojo preizkušeno želodčno tinkturo.	211
Tra no eksistenco!
Gosp. Josip Bobek
odvetn uradnik, naj radi zelo važne zadeve nemudoma javi naslov ra Aloma Companv, Ljubljana.	" ' 32301
V oglasnem oddelku »Jutra«
:e dvigniti sledeča pisma:
Agilnemu bodočnost tasigu-rana. Akademik 3333. Aparat. Aquar:um, Auto 400. Aparat. Bližina Dunajsk-Dunajske ceste. Blizu univerze. Bogat. Cherleston, Centrnm. Časnik 15, Delavna. Duševni prijatelj 30, Deklica 16. Din 4O0. Dobra met. D«bra nagrada. D. V.. Dobra pribodnjoet, D«brovoljna, Dobro Bal« žcb kapital 2221. Din Sfi5 naerade. Eksistenca 89. Ee'ektrotehnik. Elektrotehnično podjetje, G^A.. Glasbenik. Gotov uspeh, Go-
iiajno provizijo.
dobr rrarliiv zaste pnikl djna:ske tvrdke, ki obisk jje o privatne stranke. Jooise pod .Event. Fi-x m" na Annonzrn Ex-nedition Jeitler-We zer Wi>n i. Riemergasse 11
;;ecern ie*n!
Prikro je vanje za kro:ače, šivilje, uradniee, dijakinje in dame. ki nimajo časa čez dan, pričetek 15 t m. Ugodni plačilni pogoji i mesečnimi obroki po 100 Din. Izdelovanje krojev.
IvM Biilift!
LJUBLJANA
*tj»ri tpr štev. t9.
dom. sv. retra cesta	i«	1»	delku .Jutra«.----S2383 »Jntra«.	«299_^ ""a _SK58_32320 bemk. Gotov uspeh, Go- .......
Ui*H«	Birs*. Izda}« zrn Konzorcij «Jutr» Adolf Ribnik«. Z* t^MOdno ttotoao dd, kot tfckunsr* Fisa JeMrfefc 7+ inscatal d«l je odgorocea Ato^j Ntmk, V* t Ljabljsot.