Številka 100. Trst v torek 10. aprila 1906. Tečaj XXXI. Izhaja vsaki dan . li ob nedeljah in praznikih ob 5. uri. ob ponedeljkih ob H. uri zjutraj. PiaairBf storilke se prodajajo po 3 »tč (6 stotinki * umorio tobakarnah t Tr-tu in okolici, Ljubljani. Gorici, Sranju. £t. Petru, ^žani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovščini. Postojni, Dornbergu, Solkanu itd. 4>se »rlas«) se računajo po vrstah < široke 73 mm. visoke j , mm): za trgovinske in obrtne oglase po 20 stot. ; a osomnice, z»hv»le, poslanice, oglssp Henarnib zavodov .#0 stnt- Mali '•»irl««! po 3 sT»»f. ►>e**etia, najtoanj pa 40 >t«»t. — Ojrlase sprejema inseratni nd«)elek uprave K iiiiost". — Fliićujr se izključno le upravi . kuiuosti". Glasilo političnega društva ,,Edinost" za Primorsko. V cdiaoati je moč ! Narofinlna zn&i * za vse leto 24 K, pol leta 12 K, 3 nesece 6 K. — Na- naročbe brez doposlane naročnine t>e uprava ne ozira. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredniStvo lista. Nefrankovana ^ pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista UREDNIŠTVO: ml. Giorgio Galattl 18. (Narodni dom). Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTBFAN GOOINA. Lastnik konsorcij lista ..Edinost'". — Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost4' v Trstu, ulica Giorgio Gulatti št. 18. ^Poštno-branilnični raenn št. 841.652. ■ TELEFON štev. 1157. ■ 0 Slovanih v Ustri. I':i -j>oznamo narod in njegovo mišljenje. - iaiiiti »e moramo z njegovim značajem. \ živimo Vi-r v oni dobi. ko so •—1 sodili na-i li po fizični moči ! Danes jih -odimo po u ihovi žrljeuski moči, katere bistveni del morala in značaj. In oni narod, ki -i hi»č«* zagotoviti obstanek, mora biti iserno z d r a v. krepak in z n a-' č a j e n. • In ravno teh lastnosti pogrešamo pri • -kili Slovanih. Kakor spretni trgovci so |*-i»ei ani [»replavljali ves [»oluotok in otoke. Kaj i«- ostalo našemu ljudstvu od njih. sem oiu«-iiiL namreč : »»samostojnost, hlapeev-nezaupnost iu nestanovitnost. — S tem -i ii.-«n'J zelo škoduje v vseli ozirili. Zato je t j-lia dobrih soL požrtvovalnih učit d je v. ki bi ei-tvo \zgojevali ! I' \i znak. jmi katerem lahko ločiš Sloma od Hrvata, j«* v tem da je oni bolj < l ali« n. zaovornejsi iu bolj vesel nego ta. lirrat je nekam tih. in dasi se tudi on rad ne kaže tega tako na zunaj kakor >!„vfn nepotrebnem in . v..I m i- dobri ekonomi. Pritrjujejo si. kjer i' m«, opravljajo denar in ko se je nabrala -uja svota. si kupujejo kak travnik ali > . Umiven mož iz Istre mi je dejal : Ciči - .1 nar v hranilnice, Slovenci pa -i ga Hrvatje živ«' -.kremno in se nosijo pri-i/lasti moški. Poleti ob nedeljah ho- ► kratkih, -uknjenih hlačah, v -uknjenein 11 j n debeli srajci iz domačega platna, z i; . čepico na giavi. podobno sirčku. iz- J katere jim visi, seveda fe starim -kim. kratka kitica : to so trdni i>o--t-tuiki. Slovenci žive več ali manje v dotiki z nanje prej slabo nego dobro. Mnogo se jih narod nasproti vladajočemu "zistemu. Padec udaja igri in pijančevanju, česar pri Hrvatih j liberalne stranke ni prinesel nikake spre-ni, vsaj ne v taki meri. Najslabše se godi j niembe v tem. kajti, kar se tiče svobode in l >ezjakom. ker je njihova zemlja nerodovitna i pravičnosti nasproti narodnostim, je koalicija in pusta. Ti hodijo na delo v Trst, odkoder se vračajo le enkrat ali dvakrat v letu. l-tr>ki kmet je vol »če neizobražen. Ne zna ni pisati ni citati, iu to ima občutljive posledice povsodi. Njegov napredek v kme-tij-tvu ne izvira iz samopomoči : on profitira največ s tem, da posnema svojega italijanskega tovariša. Umevno je. da je Italijan bolj izobražen v poljedelstvu. On biva le po mestih in večjih trgom podobnih krajih. Lahko čita poljedelske iu gospodarske listi' ter se ravna po teh. V vsakem večjem kraju so italijanska gospodarska društva, ki skrbe za dobro blago iu stroje, česar slovanski kmet v pretežni meri nima. .lasno je, da je stanje sloverskega poljedelca po raznih krajih različno. Oni. ki so v bližini mest. so bolj napredni, da. ponekod so dosegli italijanske _ca mpagnole"". Slovanu ^ pomaga mnogo tudi živinoreja. Ali poleg vse spretnosti Italijani ne širijo svojega posestva. Nasprotno, slovanski ži vel j, slovanski kmet prodira vedno intenzivnejše proti mestom. To se vrši počasi, ali temeljito. Zemlja našega kmeta ni slaba, dobra je in z malimi izjemami rodovitna. Istre ne bi Miieli imenovati ..tužne". 1 >a je gospodarsko >t:inje slabo, je kriva predvsem delitev posestev. Ako ima oče tri. štiri aH celo pet sinov, se oženijo v>i doma. I>i» očetove smrti so skupaj, komaj pa so Lia ponesli črez prag, | že dovajajo cenilce in si dele posestvo. To je prešlo ljudstvu že v kri in meso. — Po mnogih krajih primanjkuje najpotrebnejših rokodelcev, ker -e na- seljak ne posveča obrtništvu. Pri na> >o -koro vsi rokodelci tujci > Krasu ali Kranjskega, Ker imajo Slovenci vsled delitve jK»se-, -tev majhna posestva, so začeli trgovati z j raznim blagom in v tem napredujejo vedno bolj. Ne motim se. ako trdim, <1 a bodo igrali Slovenci v Istri še važno u 1 o g o. Posebno ugodno uplivajo na gmotno stanje Slovanov lastne posojilnice in hranil- ravno taka, kakoršnja je bila nje prednica. Vlada barona Fejervarvja se je sicer izpovedala kakor pristašica razširjenja političnih pravic, ali glede narodnostnega vprašanja ni pokazala niti dobre volje, da bi tu kaj spremenila na bolje. Ob takih okolnostih — tako nadaljuje manifest - se držimo mi Slovaki zvesto in neomajno naših kardinalnih narodnih principov, ki smo jih že mnogokrat enuncirali pred deželo, pred svetom in ob vznožju najvišega prestola, a zadnjič smo jih predložili po parlamentarični narodnostni stranki tudi forumu ogrskega parlamenta : mi se pripoznavamo k slovaškemu narodu, k slovaški narodnosti ter zahtevamo za isto k u 1-t u r e 1 n o in politično enakoprav-n o s t. Mi zahtevamo, da bodi naš slovaški jezik povsodi respektiran v njega pravni sferi in da bodi uveden v življenje in v urade. V ta namen smatramo kakor neizigibno potrebno : ustanovljanje, negovanje in podpiranje elementarnih in srednjih šol s slovaškim učnim jezikom, kakor to direktno zapoveduje zakon št. 44 od leta l«t>H. M i z a h t c v a m o u v e d e n j e splošne direktne, cenzure proste in tajne v o 1 i 1 n e p r a v i c e, brez vsake omejitve, odvisne od intelekta. Mi zahtevamo svobodnega zborovanja in združevanja. Ali zahtevamo izvedenje temeljite reforme administracije s posebnim oziroin na naše slovaške kraje in našo slovaško narodnost. Ali zahtevamo jednakopravnost slovaškega jezika na sodiščih glede strank. Ali zahtevamo resnično avtonomijo občin in okrajev, svobodno volitev občinskih sodnikov in odbornikov. Ali zahtevamo davčno reformo in uvedenje progresivnega davčnega zistema, olajšavanje davkov za neplodna polja gornjih krajev. Ali zahtevamo podpore za poljedelstvo, po strokovnih šolah, uravnavah rek in ustanovljenju vzornih gospodarstev, Mi zahtevamo povzdigo industrije in obrti z vsemi povspešujočimi in defenzivnimi sred- ince ki omogočile, da so se v zadnjem stvi. Ali zahtevamo, da se slovaškim kultur- desetletju Slovani osvobodili gospodarsko skoro popolnoma (? Ured. ..Kdiu.") italijanskega kapitala. (Zvršetek pride.) iiiui zavodom iu društvom določi primerna dotacija iz državnih sredstev. Končno zahtevamo, da se velike izgube, ki jih je trpela slovaška narodnost pod gospodstvom liberalizma po raznih kontiskacijah, primerno nado-nieste tekom časov. Kriza na OgrslLem. Te svoje zakonite želje in zahteve - Manifest Slovakov. pravi manifest predlagamo v kritiko vsej Slovaška narodna stranka je ravnokar J deželi in vsem pravičnim in humannim lju-izdala manifest, podpisani po nje predsedniku dem s prepričanjem, da nikdo ne najde v dr. Pavlu Aludronu. Afanife-t opisuje najprej j njih nikako pretiravanje, protizakonitost ali podelil veliki dar t vpliva \ iM-]»odarskem oziru' težke razmere, v katerih mora živeti slovaški nemožnost. Bog nam je P O I) L I S T E K. Prokletstvo. ... 0T.:i-ki rnatn A v g-as ta Šanoe. —Naddjeval in dovršil I. E. Tocsič. Preval M. C fc. Na obronku brega, na katerem je stala m.t hi-a -kofovega župana, je sedel po-nence luu Stanko. Meč je položil na bedra. 4stelji. a pozneje zdrav pred dvo- rom svojega poočima. Znal je na pamet vso t<» pesmico... ali vsakokrat, ko jo je začenjal pevati znani glas, razigralo se mu je mlado srce in postajal je uganjka samemu sebi. Tudi danes je bilo tako — ali ne. danes je Isina pe-iiiica zvenela še čarobneje in mu prodi t ala v srce. .Moram jo videti, moram govoriti žnjo ! je spregovoril mladenič sam sebi in je poletel preko mosta proti mlinu danka Zla-tobradiča. V dveh tr< ii trenotkili je stal pred lso. Dober večer, deklica ! je pozdravil Stanko preplašeno I so ter je uprl svoji žarki črni očesi v dekličin obraz. Stal je nem. Dober večer! je iztisnila i-a ter skočila po konci, da 1*1 se umaknila v mlin. Ne. nikar ne beži, deklica! jo je zaustavil Stanko in jo prijel za roko. — Ali me poznaš? jo je vprašal mladenič dalje iz-pu-tiv-i takoj Isino roko. Spominjam s«', spominjam. j<- odgovorila deklica tresočim glasom, pogledajoča negotovim očesom mladega poročnika. — Vidiš — je začel Stanko — tudi jaz se spominjam tebe. — Mari ne. ti si tista deklica, ki si ranjenca okrepila z vodo? Je-li ? — Da. to sem bila jaz. Oh - je vzdahnil mladenič ako bi vedela, koliko trpini od onega časa. Saj si tu zdrav in cel. mladi gospod! je pripomnila Isa skrbno. Zdrav sem, prav praviš je odgovoril Stanko čut-t v eno in bolestno rane -o se m i zacelile... ozdravil sem. ali zdrav nisem... Bolan sem. jako bolan... večkrat mi prihaja, kakor da mi je poginiti od lioli... Cuj. deklica... ali stoj!... povej... kako ti je ime !... — Isa! Cuj torej Ilj in kako naše ljudstvo dozoreva politično. kar se nam posebno kaže v vedno spopolnjujoči se disciplini. Naj se tudi po-pred morila menenja križajo, naj se pojavljajo tu pa tam navskrižna si mnenja: ali, jal hi se in jokal v isti hip... Zahajam na lov, klatim se po gorah in kotlinah, kakor besen, kakor obupan človek... hotel bi se otresti svoje boli, svojih muk. Vse zastonj ! Vedno trpim, nepretržno... in čuj. čuj me Isa ! — Ti si povsodi z manoj. ti spremljaš vsako stopinjo mojo. vsako mojo mi-el... Ko legam, k počitku, truden, izmučen, ne morem zaspati... Mesto spanja... pr haja'* mi ti na oči... Sedaj čujem tvoje pevanje. poskočim in letim na breg potoka... poslušam te in plakam... Na se je tresla kakor šiba na vodi. Treseš se. Isa ? Ne. boj se ! je govoril mladenič dalje kakor zmešan. - Povej mi le resnico... -le-li bil tvoj napitek prava či-ta voda iz studenca?! Tako je. gospod! je iztisnila deklica, gledaje mladeniča začudeno. A meni so rekle stare ženske vedeževalke. da je bilo strupa v tej vodi. in da mi je zato življenje tako grenko... Gorje, kaj govoriš, gospod!,.. Pusti me, ako poznaš Boga... grozno mi je v tvoji bližini... tu se vsa tresem, od strahu... pusti * - 1 v me ! je prosila Isa vsa prepadena. misleča, da ima opraviti s človekom, ki ga je pamet zapustila. ko je prišel kritični moment in treba oddajati glasove za našo slovensko stvar, tedaj so naši volilci i>o ogromni večini — ena vojska. Taka vojska so l»ili tudi letos dne 25. m. m., ko j« l»ila naša okolica pozvana na volišče. Bila je nekoč volitev v VI. okraju, na kat«ri je naš kandidat zmagal le s 4 glasovi relativne veČine in smo imeli zahvaliti se na zrnati le okolnosti, da sta v nasprotnem taboru nastopila dva kandidata. In <•«• uvažujemo ^edaj. da je l>il tedanji naš kandidat «r. Iva n N a 1» e r g o j. mož torej, ki si je na mnogoletnem delovanju svojem za našo okolico in za tržaške Slovence sploh, mož. ki smo se vsi zavedni rojaki pokorili kakor svojemu voditelju - če uvažujemo to. potem nam je jasno, kako na slabem je bila tedaj še narodna zavest v VI. okraju in kako se je dajalo na»e ljudstvo še zavajati in omamljati <*d nasprotnikov. Statistika — že gori omenjena — pa nam kaže. kako je šlo potem stalno na bolje in kakov velikanski napredek moremo kon-statovati v našem okraju. Vzemimo zadnje -tiri volitve v tržaški mestni svet. Številno razmerje na teh volitvah ie bilo: leta 18M7.: -lov. kandidat italijanski kandidat 135: leta I *mh ».: slovenski kandidat 189. italijanski kandidat : leta 190.L: slov. kand. 219, ital. kand. 7 "»: leta 1 <♦<»«.: slov. kand. 233, ital. — Za našo stvar je torej v tem razdobju narastlo število glasov od 18i» na —•»•». za nasprotnike pa je padlo od 13-"> na ■rl. Naš kandidat g. A. G o r i u p. je torej dobil nad 3 i glasov. Izlasti pa moramo naglasiti. da je letos Prosek enoglasno volil narodnega kandidata. 1'mevno je torej, daje zavladalo veliko veselje na takem sijajnem vspelui volitve. Ljudstvo zaupa svojim voditeljem in pričakuje z \>«» gotovostjo, da bo izvoljene« neutrudno posvečal svoje obile spodobnosti /a koristi svojih volilcev oziroma tega VI. okraja tržaške okolice. Sijajni izid volitve v tem okraju pa more biti tudi politične mu društvu ..Kdinost" v najveće zadoščenje. ker priča, da narodni okoličani pri-poznavajo njega avtoriteto. Sedaj pa na delo gospod zastopnik naš ! Ali na delo moram«* tudi mi v .si. Kajti to je skrajno krivično. ako >e v*e pričakuje le od prvakov. Ce mi sami delamo in zahtevamo, ustvarjamo pravo pf>dla^o in zasloni bo voditeljem za njihovo delo. Le vsestransko in vztrajno delo nam m«*re zagotoviti bodočno-t. Avstrijska družba za ribištvo in ribogojstvo je imelo dne 1. t. m. svoj XVII. letni občni zl>or. l>ošla sta tudi namestnik prin«- Hohenlohe in župan Sandrinelli. Predsednik Hiitterott je prisrčne« pozdravil navzoče. tajnik Valle pa je }>oročal o društve-iieni lit-knmju. Pl. Budinicli je pozival vodstvo društva, da se zavzame pri vladi za }>o-višanje podpore. Ta predlog je podpiral tudi župan Ihivanzo. Predsednik je odgovoril na to. da tudi na Ihinaju vedo. česa bi trebalo, ali primanjkuje sredstev. Sicer pa boče vod- j stvo \ . da do>eže povišanje podpore. Član Kol- ! inarcich i/ < resa izražal nekatere želje ta-1 inošnjih ribičev. <"lau I>oUenz pripojoi a. da >e v llarkov-liali napravi j»rostor za s»w«uje mrež. v kateri BiiiiK-n je bil že tam lokalen, koini-ijona-ogfciL Ta prostor naj bi bil vztočno od tamošnjega pristanišča za kiubom ..Nettuno" i v širini 15 m in v daljavi 4 to stvarjo. Tudi . I » emu se me b(»jiš ? je rekel mladenk mirno, ilržeči Isino roko v svoji. — — l.inivi s*- Isa ! I>olgo. dolgo sem že hre- i j* nel priliki, da govorim s teboj... Ne j 1m»j Niti lasu na glavi ti ne skrivim... -laz n*- verujem vedeževalkam... ne. Gnjusi to. satanske jhkIoIk1. izmeček človeštva, a ti si tako lepa. čista, mila. kakor slikajo angel je božje !... Ti dobra, Isa V *hjui. gospod! Tako so me vzgojili, da ljubim w ljudi kakor Itoii zapoveduje ! je r»-kla deklica dobrodušno. Ah. kako si srečna !... Tebe so tako \zgoii!i. jaz pa seni zadojen žolčem... maščevanjem... krvno osveto ! Večkrat me razv nema l>esnilo na ves ta Grič. to prokleto gnezdo, razoral in stri bi ga v prah... Tedaj pa se mi dozdeva, da ti pristopaš k meni. da sklepaš roke pred menoj, da me prosiš... in zopet sem krotek, miren kakor jagnje... Da. ti si jedina, ki si draga mojemu sn u... Ali. najraje bi govoril le s teboj ves dan. < Pride še.) župan Sandrinelli je pripoznal opravičenost te želje barkovljanskih ribičev in je tudi obljubil. da povspeši rešitev te stvari. A" svojem zaključnem govoru se je predsednik zahvalil na zopetni izvolitvi ter je zatrdil. da bo ravnateljstvo delovalo z vsemi svojimi močmi za razvoj društva. ..Tržaško podporno in bralno društvo" je imelo svoj redni občni zbor dne 8. t. m. ob 4. uri in pol popoludne. Zborovanja se je udeležilo zadostno število udov. G. predsednik M. K a m u ščič je na-glašal v svojem nagovoru da je društvo že prekoračilo 25. leto svoje,era obstanka in kakor mladenič prestopa v tem letu v možko dobo. ravno tako se je tudi to društvo utrdilo v toliko, da ne treba več posebne agitacije in tudi navali od katerisikoli nasprotne strani ne bi mu več mogli omajati tal. ilorda ravno zato se inteligenca ne zanima več toliko za to društvo kar pa je jako obžalovati, kajti pomanjkanje na inteligentnih členih v vodstvu društvo vendar občuti. Zeli torej, da bi se inteligenca še nadalje žrtvovala, kakor je to bilo v začetni dobi narodnega preporoda. ker uspešnega dela bi jej ne manjkalo. Ravno zato občuti društvo izgubo obolelega blagajnika g. Frana Bukoviča. ki leži na smrtni postelji. Ta je bil s svojo razumno izobrazbo skozi mnogo let skala društva. Med letom je trebalo poravnavati marsikatero nepriliko, kar se je posebno s pomočjo novoizvoljenega uradnika vspešno premagalo, in sicer tako, da se je nekoliko zavoženi voz spravil zopet v pravi tir. kar dokazuje tudi gospodarski vspeh. ki je ugodnejši nego v minolih letih, tako. da bo vsaki naslednik mogel na podlagi njegovih vodil pravilno poslovati. Slednjič vabi g. govornik drtištvenike, naj nabirajo še drugih členov iz slovenskih in slovanskih krogov, tem '»olj. ker imajo zdaj novega izbornega zdravnika domačina v osebi g. dr.a .T. Pertota do katerega se morejo členi v domačem jeziku obračati glede svojih težav iu britkosti. Na to je prečital tajnik g. J o s. G r e-gorčič >voje poročilo, dočim je prečital sklepni račun društveni uradnik, ki mu je poveril blagajniške posle. Iz tajnikovega. oziroma blagajnikove^a poročila posnemljemo : _I»a društvo stalno napreduje dokazuje število novo vsprejetih členov : ne more se pa zahtevati, da bodo vsi novoupisani stalni udje. ker se delavske mase v Trstu kakor drugod menjajo, to je. naraščajo in padajo, kakor se množi ali krči delo na trgu. Začetkom leta je štelo društvo 1048 udov: med letom je pristopilo 748 členov. Od prijavljenih je pa med letom izstopilo, oziroma zapustilo društvo 53fc> članov. Koncem leta 1 !»<>:» je društvo štelo še 1248 udov (moških 11."»* ženskih <»<*)• V minolem letu se je prijavilo 541 bolnikov. od teh se je zdravilo v mestni bolnišnici 77: samo zdravila brez podpore je dobivalo 1432 udov. I>ruštveno stanje. Denarni promet je znašal 73.863*07 kron. Skupnih dohodkov je imelo društvo koncem leta lftUo. :»7.184"18 kr<>n : skupnih stroškov pa 3f».«»7.s*Nl kron. Veselični odsek je tudi lani prirejal razne zabave. Da so društvene veselice za naš mladi naraščaj v Trstu posebne važnosti, ne more se tajiti, kajti, kedor zahaja v naša društva, se za narod ne zgublja in. če je bil izgubljen, se ga zopet pridobiva. Členom služi društvena knjižnica, ki jim daja priliko izobraževati se s čitanjem. Društvo pomnožnje vsako leto število dobrih knjig, ki so vsaki čas na razpolago členom. Društvo je bilo naročeno na sledeče časopise : -Škrat". -Edinost". rNaša Sloga*1. ».Slovenski Narod**. rSočo". ..Domovino«. -Naš List~. ..Ljubljanski zvon". ..Sole". „Omni-bus**. ».Slovansko knjižnico'*. ..Jež*', knjige Mohorjeve in Slovenske matice. Obe poročili sta bili vsprejeti z večino glasov ter je bil podeljen absolutorij. Ker se uikdo ni oglasil za besedo za kako interpelacijo ali predlog, se je prešlo na volitev novega odbora. Volitev se je vršila vspričo 4 odbornikov. Od 170 oddanih glasovnic je bilo 133 glasov za te-le gospode: Predsednik : Kamuščič Miloš : I. podpredsednik : Rože Josip : II. podpredsednik : Cu-dvot Matija : I. tajnik : Luznar Valentin: II, tajnik : Gradišar Matija. Knjigovodja : Ske-delj Ivan in Krizman Ivan. Blagajnik : Gre-gorič -Tosip. Gospodar : Tavčar .losip. Odborniki : Kovačič Ivan, Kovačič Anton. To-mažič Ivan. Gasperšič Franc. Zetko Ivan, Kolih Anton, Stok Vinko, Hvala Matevž, Kože Miloš, Rebek Franc. Kosovel Andrej, Legiša Josip, Kuštrin Anton. Vodopivee Josip, Ščuka Franc, Zabrič Ivan. Tomašič Franc, Tavčar Josip II. Namestniki: Germek Miloš, Germek -letni voznik Anton Stradiot. stanujoči v ulici Ca-stahli št. 8. Ta je prijel redarja za prsi in mu strgal poliunesec. Na to je redar izpustil Zgonca — ki stanuje tam, kakor Kozlevčer ter je aretoval Stradiota, a pozneje je prišel še po Zgonca. Tudi v spanju je bil okraden težak Andrej Kumar, stanujoči v ulici Petronio št. ♦j. Ker ni imel hišnega ključa, je zadremal pred veznimi vrati, a mej tem mu je 3(»-letni voznik Rudolf M. ukral mošnjiček. v katerem je bilo 2 kroni 50 stotink denarja, ter dva zlata prstana in en ključ. Pozneje je bil Rudolf M. aretovan v kavarni na trgu della Barriera vecchia št. 4. Pri njem so našli ukradena prstana, ključ iu še polovico denarja. Ni bil on. Včeraj je bil aretovan 44-1. težak Anton Z., stanujoči v ulici di Rena št. 2. in sicer zato. ker je bil na sumu. da je on skušal prodati vrečo mandeljnov, ki pa je bila ukradena. Pozneje se je pa dognalo, da je on v tej stvari nedolžen in bil je takoj izpuščen. Dva ptička, in sicer 20-letni Ferdinand V., stanujoči v ulici Oastaldi, in njegov vrstnik Just S., prenočujoči na ljudskem prenočišču v ulici G. Gozzi. sta bila aretovana predsinočnjim ob H. uri in pol na zahtevo kočijaža Ivana Častan. Ta je bil namreč poprej v kavarni V ni ver so nekoliko zadremal, a ona dva sta mu mej tem dremanjem prerezala žep in mu vzela 10 kron denarja. Ko je on. zbudivši se, zapazil, da je okraden. je po zvedel, kdo da je bil pri njem. a potem je šel iskati tatova. Našel ju je v kavarni Zi-berna v ulici della 1'assa di Risparmio ter. kakor rečeno, ju dal aretovati. Prijavljena tatvina. Gospa Alojzija Bas so. stanujoča v ulici del Belvedere štev. 57, je prijavila včeraj na policijskem komi-sarijatu v ulici Luigi Ricci. da jej je neznan tat ukrđl cel stožec sladkorja, vreden <> kron. Aretovan in izpuščen. 28-Ietni težak .losip Z., doma iz Senja, a stanujoči v ulici del Fico št. 11 pri neki Mariji Judera, je bil predsinočnjim aretovan na zahtevo te poslednje. Ona ga je namreč dolžila, da je on ukral zimsko suknjo, vredno «0 kron. ki jo je ob 6. uri zvečer pustil pri njej trgovec Dominik Kavčič. Ker pa ni bilo dokazov, da je res on ukral suknjo, so ga na policiji izpustili. lm VIMU Danes: Ecekijel, prerok; K raso j; Srćanica. —Jutri: Leon I, papež; Vilialav ; Kada. — T—pCTatura včeraj: ob "2. ari popoladne 4- 8.5° Celiiua. — Vreme včeraj: lepo. Društvene vesti in zabave. Družbi sv. Cirila in Metodija v Ljubljani je zopet oddala tvrdka Ivan [Vidan v Ljubljani kakor založnica družliinih vžigalic za prvo četrtletje znatni pij. spevek 1000 K. Prijavljajoče to svoto slovenski javnosti, prosi podpisano vodstvo vm-čč. rodoljube in rodoljubkinje. da razširjajo in rabijo vsak po svojih močeh naše druž-bine vžigalice. Preverjeno je namreč, da !>i se ta prispevek dvignil se za precejšnjo svoto, če bi vsi Slovenci rabili le naše družbine vžigalice. Vodstvo družbe sv. < -irila in Metodija. Književnost in umetnost Naše gledališče. Predstavi „M aterinega b 1 a g o -slova ali nove C honclio n" ki smo jo videli v nedeljo, je pretila v zadnjem trenutku nezgoda : kakor nam je naznanil gospod. ki je po prvem dejanju stopil pred za-grinjalo (sani Bog vedi. zakaj ne že pred začetkom predstave !). je namreč gospod režiser Stoka, ki je imel igrati komanderja pl. I >ois-tfeitri. vsled nesreče v rodbini, bil nenadoma zadržan sodelovati in je moral prevzeti njegovo vlogo g. Arhar —- čisto nepripravljen seveda. In ako je vsled tega izgubila igra gotovih efektov, do katerih l>i jo bil privel g. Stoka, in je ta komander, ki bi ga bil g. Stoka brezdvomno spretno karakteriziral. liil zdaj samo nekaka čudna figura, ki je dramatično ostajala brez efekta, tedaj ni to g. Arharjeva krivda : nasproti : on zasluži priznanje in polivalo, da je storil, kar je mogel storiti v svojem položaju, in obvaroval tako nedeljsko predstavo hujšega! In če tudi je torej pogrešala nedeljska predstava vodilne roke režiserjeve (in nam mimogrede pokazala, kako je. kadar n i gospoda Stoke !), je srečno premagala vse težave, je prišla, četudi počasi, gladko do konca in nas je, ker je bila drugače res lepo vprizorjena. tudi zadovoljila ! Zato pa ji tudi radi oprostimo njene male napake, oprostimo zlasti tisti družbi dam in gospodov, ki je šla z markizo pl. Sivn n.u dvorni ples. da je s svojo poulično toaleto tako blamirala gospo markizo. in hočemo samo glavne stvari na kratko obravnati. „Materin blagoslov ali nova Chonchon" je igra z vsem dobrim in slabim starih francoskih romantičnih iger. z vso njihovo inte-resantnostjo. z vsemi njih poetičnimi čari in aristokratsko banalnostjo, njihovo pikantnostjo iu naivnostjo in njihovo toploto. — igre, ki se dajo lepo igrati, ki dajejo igralcem lepih prilik in ki širokemu občinstvu, posebno če imajo povrh še to neprecenljivo lastnost, da so opremljene s petjem in godbo, vedno V najbolj ugajajo.... /ato je naše Dramatično društvo zopet zelo prav storilo, da nam jo je podalo ! In naši igralci so nas zopet lahki* prepričali o svojih lepih zmožnostih... Glavno junakinjo te igre, Marijo, hčer starega Loustalota. je predstavljala to p<»t gospa Germekova. ki je že znana moč našega odra. A kaj naj rečemo o njeni igri ? Gotovo je. da igra gospa i ierinekova z velikim temperamentom, z inteligentnim razumevanjem. s pravilnim interpretiranjem svoj' vloge, a njena igra ima organično hibo : te:;-tralična ni! Notranje igranje g. Gerinekov ni sposobno, se projicirati tudi na zunaj, s< izraziti v spreten in značilen patos in mimiko. in radi tega ne dela efektov. Isto veljn o njenem pevskem glasu. Glas je tu. dober, zdrav glas. a ne izžarja zvočnega kolorita ; je kakor zubelj. ki sveti, a ne siplje žarkov. Škoda torej, da vsled tega ni mogla proizvesti g.a Germekova vloge Marije, ki je sam: na sebi irotovo zelo efektna, s pravim vspe-honi : in tako ji je samo sklepni prizor 1\. dejanja, ko zblazni. vspel. kakor si je žele-in burno ploskanje občinstva jo je obdarilo. I£,totako nekako bi se dalo karakterizirati gospo Ponikvarco kot igralko, ki razvija fino inteligentnost in toplo čuvstvo v svoj i 1» vlogah, a ji prav tudi nedostaje teatralične moči. To je, kakor rečeno, organična hiba in organične hibe se. kakor znano, ne dajo odpraviti. (Zvršetek pride.) Razne vesti. * Nov babilonski solp. Na malem otoku Conay blizo Ne\v Vo'a nameravajo zgraditi stolp, ki bo visok 210 metrov in bo imel v premeru 90 metrov. V višini 45 metrov nad zemljo bo vrt s restavranton: in gledališčem. Na višini 75 metrov dirkališče; na 120 metrov vrt s palmami, na ^ metrov zvezdama. Stolp bo stal okolu na zapadni kolodvor, da pozdravi nove mini-; milijonov kron. Turška napovde vojne. Ko je turski liko veselje, altan Mohamed IV. leta 16^2 napovedal Shod srednješolskih profesorjev, vojno cesarju Leopoldu L mu je poslal DUNAJ 9. Danes predjKiludne so pri ipoved vojne, ki se hrani še sedaj in ki vela posvetovanja nemško-avstrijskega shoda Tudi v Ottajanu in Sommi se je vsled stre. Mesto je v zastavah. Povsod vlada ve- vulkanienega izbruha in teže pepela zrušilo nekoliko hiš. vendar ni nihče izgubil življenja. ( ASTELLAMARE di STABIA 9. Si- glasi v slovenskem jeziku : srednješolskih profesorjev. Iz vseh krajev dr- ..Po milosti Boga, ki caruje v nebesih, žave je prišlo mnogo delegatov. Predsednikom □javljamo Mi Mola Mohamed, slavni in je bil izvoljen ravnatelj A dame k iz Gradca. , semo/ni imperatpr Babilona in Judeje, Iz-' V imenu naučnega ministerstva je pozdravil oka in Zapada, cesar vseh zemeljskih shod dvorni svetovalec Huemer. v imenu du- kraljev, cesar svete Arabije in Mavritanije najskega mesta pa župan dr. Lueger. d pamtiveka proslavljeni cesar Jeruzalema, Izbruh Vezuva, ladar in g spodar razpetega Boga never- XAPOI>J 9. V noči med soboto in ne- kov, javi amo tebi cesar rimski in tudi delj<» je Vezuv bruhal z vso močjo. Ognjeni bi cesai poljski, «» metrov. Eksplo- ■odanikom Našo najsvetejo besedo: da zije je spremljal močen grom. kije v vaseh 3m«ravamo Mi poslati na tvojo državico ležečih pod Vezuvom provzročil potresne vojsko in dovesti seboj 1 5 kraljev s 1,500.000 j gifce. V Napoju smem sta dva silno moi- ujakov, |>' šcev in konjenikov, da brez 11:1 sunka pretresla temeljne zide mnogih hiš. smiljenja s kopiti naše vojske, o kateri tako da je mnogo ljudi zbežalo na ulice. V ■imate n t ni tvoji zavezniki pojma, po- Ottajanu je oh 11. uri 4" minut pričel pa- . • mo tvojo državico, prebivalce pa izro- dati pepel, kar je trajalo dolgo časa. tako ognju in me« u. Pred vsem zapo- da so ljudje zbežali v cerkev. A" Rezini so lujem tebi, da me počakaš v tvoji delovanje žrela čutili najbolj okolu 8. ure in r stalnic na Dunaju radi tega. da bi ti pol zvečer. Stožec na pompejski strani je M sami n .Ji odsekati glavo. Mi hočemo strmoglavil, dočim je na nasprotni strani ob- ćiti te e in vse tvoje pristaše, in strti nožja stožca ol> Atrio del Cavallo nastala !;ca zemne p -lednjcga j^javra. V za- nova odprtina, skozi katero je prodirala lava ho mo staviti vse. od malih do ve- in je tudi kamenje letelo v zrak. Glavno žrelo h. na riajgrozneje muke, potem pa iz-jjt' metalo v zrak. r,0o metrov na visoko, be- r iti jih nnjsramotneji smrti. Odvzamemo logoreče predmete. : alo tvoje cesarstvo in zbrisati hočemo REZINA Ravnatelj observatorija na ralje v>.- stanovništv . lebe in kralja Vezuvu. Matteuci. poroča, da je izbruh Ye- -keg hočemo pustiti toliko časa na zuva zavzel izredne dimenzije. V soboto in v losler se \»repričata o tem, da naslednji noči je vulkan silno bruhal. Okolica mi i^vr^ili vse, kar smo vam napo- observatorija je popolnoma pokrita od lave. _ Dal v na>i prestolnici Stambulu Belogoreče mase lete v zrak od som do luon -). let 1 našega življenja, iu dvajsetem ; metrov na visoko. Sum. ki ga provzroča -etra vsemožnega vladanja. No, prišlo je malo drugače nego si je eksplozija, je oglušiv. TOKRE A NNU NZIA T A ««. ceraj se je k temu pripomogel s avni poljski kralj lan Sobieski. * Pretresljiv groben napis. Na poli-u v Debrecinu .i'« nadroben sfK)inenik - sledečimi izpisi : Tu počiva -M'S1| > Moricz seni«»r letu svoje starosti. Ustreljen je bil od svoje hčere. -iil sultan Mohamed IV. Njegova vojska ustaTji tok lave v Torre Annunziata. Zdi se. bila p r^/ena pred Dunajem in največ (ia je odstranjena nevarnost, da hi lava prodrla v mesto. 30 do .'»2. prebivalcev je zapustilo mesto ter se ustanovilo v raznih sosednih krajih. Vojaki strašijo hiše. ki so jih prebivalci zapustili. V vseh krajih v obližju Vezuva pada pe-pelnast dež. V pristanišču Torre Annunziata je nekoliko ladij, na katere lahko primeže prebivalci v slučaju nevarnosti. Piovzročena škoda je ogromna. NA PO L J 9. Kralj in kraljica, ki sta dospela semkaj včeraj oh 4. uri popoludne. nanio- , sta ),jja TSprejeta od načelnikov vlade ter sta se uro pozneje v avtomobilu podala v vasi pod Vezuvom, ki so v nevarnosti. Množica je kraljevo dvojico povsod živahno pozdravljala. NA PO L-1 9. Tok lave. ki se je valil umrl »i* Eli/a Moricz > v 17. letu svoje starosti vsled ru*»ra. l inorila je svojo mater. -losip Moricz jun. umrl a 27. letu svoje starosti v ječi 1'strvlil je svojega brata. Dvajset tisoč pisateljev ^in pisateljic proti Torre Annunziata. ni od včeraj prodi- daiies nemški narod po Kurschner cm književnem kolendarju. " Filipinski otoki, ki so sedaj v posesti ral dalje. Zdi se. da pojema bljuvanje Vezuva. Položaj je postal torej mirneji. V Napolju je ponehal padati pepel. Vreme je slabo. rUkih Združenih držav, merijo 2*6.000 | Mesto ,w>trecase. ki je ite]o 1H i\(Ut (iuš. i noči in danes so prišli semkaj begunci na topniških vozeh in tudi po morju. Mestni municipij in prebivalstvo jim daje stanovanje in hrano. Župan in nadškof sta osnovala pomožno akcijo za podporo 15.000 oseb z živili. Parnik ..Prineesinja Mafalda" je danes odplul iz Kapri s tisoč osebami, med katerimi je bilo mnogo tujcev. Parnik pa ni mogel dospeti do Napolja. ker so prišli potniki dva kilometra daleč od obali vsled gostega pepelnastega dežja v nevarnost, da se zaduše. Pamik se je usidral tukaj, da zamorejo potniki občudovati izbruh Vezuva. XAP0L,T Vezuv bljuje še-vedno in ni nikakega znamenja, da bi ponehal z bljuva- j njem. Nenadna sprememba vetra je spreme- 1 nila dosedanjo smer pepelnastega dežja, ki Akcije nacijonalne banke Kreditne akcije London, 10 Lstr. 100 državnih mart 30 mark 20 frankov 100 ital. lir Cesarski cekini 1 «36.00 163G50 07<\50 672.50 240 35 2-40.25 117.40 117.35 23.45 23.44 19.111 8 19.14 95.751 , 95.70 11.31 11.31 Parižka in londonska borza Pariz: (Sklep.) --Francozba renta99.10—, italiianaka renta 105.50, španski esterieur 94.20, akcije otomanske banke 647.-. Menjice na London 251.10. Pariz: (Sklep) Avstrijske državne železnice 73S— Lombarde —.— unificirana turška renta 93.17 avstrijska zlata renta 9S 40, ogrska 4°/0 zlata renta 98.40. Landerbank —.—, turSke srečke 143. — . parižka banka 15.80. italijanske meridijonalne akcije 786.—, akcije Rio Tinto Hi.SO Omahljiva. London: (Sklep) Konsolidiran dolg 90 '/». srebro 30.11/16, Lombardi 5.x/%, španska renta 94.%, italijanska renta 104.l/. tržni diskont 3—, menjice na Dunaju —.— Stalna. Tržna poročila 9. aprila. BudimpeSta. Pšenica za april K 1646 do K 16-4S, rž za april K 13-30 do 13 32, ves za april ->d *■ 15 f>6 do 15 koruza za maj K 13*32 do K 13*34. Pšeni« a : ponudbe srednje, oovpraftevHnu slabotno, endenca mrtva. — Prodata: 14.000 meterskih stotov, za 5 do 10 stotink nižje. Vreme : lepo. London. Sladkor iz repe surov Sl/5 Sh. Stalno. Pariz. Rž za tekoči mesec 15.25, za julij pada sedaj v smeri proti Castellamare in 15.50. za maj-avgust 15.75, za julij-avgust 15.75 (mir»o_). — Pšenica za tekoči mesec 23.85, za maj 23.85, za maj-avgust 2 za julij-avgust 23.15 (stalno). Včeraj oh 4. uri popolu- < — Moka za tekoči mesec 30.30, za maj 30.45, za Lorrenta. CETINJE dn runu Dulčinju. Baru iu drugih krajih je padal tak prah. Kakor se zdi. je ta prašni dež v zvezi z izbruhom Vezuva. Valeški princ. ATENE !). Princ Valeški s soprogo je dospel na Krf. Angležka kraljeva dvojica. MESSINA 9. Kralj in kraljica angležka sta dospela semkaj na jahti ..Victoria and Albert*" ter sta bila pozdravljena s streli. Sestanek kralja Edvarda in kralja Jurja. ATENE 9. Kralj grški je odpotoval r na Krt', da pozdravi tam angležkega kralja Edvarda. Grške volitve. — Sladkor surov 88° uso nov 22.%—92"Vs stalno), bel za tekoči mesec 25"z* maj ' za maj-avgust 26. V,, za oktober januvar 27'\SI < stalno), rafiniran 56 50—57.—. — Vreme: lepo. K Št. 832/06 Razglas. Na veliki četrtek, dne 12. aprila 1906. vršila se bo v občinskem uradu v Dekanih od 10. ure predpoludne naprej do najmanjše ponudbe, zmaigševalna dražba za popravo kapelice na pokopališču v Dekanih. Zidarska dela so proračunjena na K 384.— Mizarska dela na....... 160.— Skupaj . . K 444.— I Kdor se hoče udeležiti dražbe, mora ATENE 9. (Agence Havas). Po doslej j pr^d pričetkom iste položiti v občinsko znanih volilnih izidih za poslansko zbornico J blagajno v Dekanih varščino v znesku 10% so dobili Theotokisti večino. I >etinitivni izid[ od zaokroženih svot, to je ^ za zidarska volitev bo znan še le jutri. Iz več provinci- deIa K 40.—, za mizarska K 20. jalnih mest poročajo o krvavih spopadih. m Ruskem. ■ K (Petrograjska brzo- Dogodki PETROGKAP javna agentura). Semkaj dospela poročila pravijo. da se volitve za dumo vrše j»opolnoma mirno. MOSKVA !>. \ mestu Moskvi je bilo izvoljenih Hi<> volilnih mož. ki pripadajo vsi konstitucijoneliio-demokratični stranki. PETROOBAD !». Iz tukajšnjih deporta-cijskili ječ je ubežalo šest političnih jetnikov. Tudi iz Perma javljajo, da je tamkaj ubežalo sedem političnih jetnikov in da je zginila tudi straža. Stroškovnika sta razgrnjena na upo-gled na občinskem uradu v Dekanih od danes do ure dražbe. Županstvo Dekani, 6. IV. 1906 Župan: P I C I G A Irainih kilometrov ter imajo 7 mili- j ■11 v prebivalcev; od teh je o milijonov d i kov. Bolgarska potrebuje Inženirjev za ii»o državnih in občinskih test. Razpisa-w mnoco služb. Inžt-nir z enoletno bo »iobivfd na mesec 4« h i levev plače. • t!< Tnit j»rakst» 4."»*• in . Poleg tega dobi '"iiko za jK»vratek. Plača praškega župana. Praškemu. u • rne^t" j»ovišalo plačo od 1 J4.»kron. podžupanonut pa od <»<«»•» kron. so prebivalci popolnoma zapustili. NAI*OLJ 9. Iz krajev ležečih ob W zuvu. prihajajo bolja poročila. Kralj in kra- jljica sta obiskala Torre Annunziata ter sta 'se vkljub slabemu stanu cest, ki so pokrite s i pepelom, podala v Ottajano. Prebivalstvo je * ^ J 1" ""; kraljevo dvojico pi»vsod navdušeno pozdrav-& petletno .»oh le- J x. J 1 , , i halo. \ >apobu pada sem ter tie pepel, za pntmno levov; *' . , , . , , * ^ I _. Širi se govorica. da seje v Ottajanu vsled pepelnastega dežja porušilo nekoliko his in da je tudi nekoliko ljudi izgubilo življenje. Med porušenimi hišami so vojašnica karabinirjev in jetnišnice. ki so pa menda prazne, ker so jetnike prepeljali v Napolj. RIM «». „.Messaggero" poroča iz Napo- Brzojavna vaati. 1 Ogrska. I: L" DIM PEST A (Ogrski biroi, i'esar I -; r>• jel dan. s v avdijenci bivšega mini- li* ^ »lanes : S. Giorgio in Torre del Grego i;.t f»r- ds*-dnika barona Fejer\ar>-ia in «Hlsto|iivše ministre. Riv>i juinistri so -i »vili «n1 cesarja. '1%-m povodom je ee-Utopivšim ministrom izrekel svoje pri-Hi\-eniu honvedskemu ministru FML P:»pu je cesitr osebno i/.roIMPESTA Po o^lredbi uumstia sta |>okrita s peskom in pepelom. Nekoliko streh se je vdrlo, mnoge druge so v nevarnosti. da se zrušijo pod težo pepela. Zrak je tako napolnjen pepela, da je težko dihati. V nekaterih krajih pada topel dež. V Napolju leži blato !»♦ centimetrov visoko. Ženske hodijo jok a je po ulicah noseč srete podobe. NAPOLJ Tok lave. ki se je gibal r .n}. stvari je suspendiran viši notar !>«*» Torre Annunziata, se je po noči usta- ■* n-L.t /.upamje A\gu>t Kazekas. ki je pre-k-.r nam# >tnik velikega podžupana vod-vl.ui-ke /upanije. Skoraj vsi suspeti-tiradniki s«.- prijavili, da vstopijo ** v «litžho ter mi pričeli že poslovati. vil in se danes zjutraj ni pomikal dalje. Pe-pelnast dež v San Giorgio. Renano. Portiei, liesina in Toitc del Greco provzroča velik nemir. Prebivalstvo je večinoma zapustilo ta mesta. Za prevažanje prebivalstva iz krajev. Napoleoni K 19.1 -i—19.1to. duiha. Potrjuje se. da se je včeraj zrušilo v HI IHMPESTA Li>ti i>bjavili po- San tiioseppe več his in da je nekoliko oseb r» hivatetvi*. naj -e poda popriiidne našlo »mrt jmkI razvalinami. Serravallo-vo železnato kina vino* za bolehne otroke in rekonvalescente. _do Jedi, itijaje želodao lm ojaćiije orgmkem. Priporočeno od najsloveeih zdravnikov v vseh slučajih, kadar je treba se po bolezni o|aeiti. Odlikovani • 1« kelajmri m razlili raztavab la z tmš 3000 ziravatiktari spričevali. I. SERRAVALLO mu OGLASI. -T Mali oglasi računajo se po 3 stot. b'sedo; ma^tnotiakane besede se račun«jo enkrat več- Najmanj-a pristojbina 40 stutmk. Plača se takoj.------- a Mor izve« Trsti pismeno naroči kak „HALI OGLAS", naj petlje fen ar v naprej, ker irugače Ne bo njegov oglas etjavljen. t ce bi a&cba poznana Upravi limta. Tarifa f natisnjena na čelu „lALIH OGLASOV in vsakdo , lahko preračuni, kpiiko mu je plačati s tem. rfa prestaje tesede. Oglate trrta naloviti na ,.I«SERAT«I ODDELEK" „Edinosti", ■a vprašanja petam p.tem bo dajal ..IBSERATBI ODDELEK" »formacije ed;no le. če b« pumu priložena znamka za odgover Za velikonočne praznike tovec, ulica < a»»erina 14. prave ern^ke «uukc iu sicer male od 2 ki do 5 kg po K 2 »iO ; velike od kg do 5 kg po * 2*50 417 Na velikonočni pondeljek ! Zakaj 111 «». aprila, v 1 >i vačo 419 7ararii nrihnria 96 proda p?hi5tvo- bdi CIUI uunuua stelje, omarje, ponoćne omarice in tnoi kuhinjska posoda. I lica voneordia ~tev. ■±'i pritličje, vrata 5t- 2 od 4. do 7. zvečer 41 f» lilo fiortiP slovenščine, nemščine in itali- mldUClIlU jaa-. ine, v pisarniških stvareh izvež-han. iiče primerne službe. — Ponudbe se prosi pod Pridnost t' ..Edinosti". 415 Krčma ..Al Trifbglio" If?1^!"; iatreko. vipavsko in dalmatinsko vino. Dober kratki teran. Izvrstna kuhinja. PiiporoČa se al. občinstvu Katarina Vatovec. Kuharica. Nemka, ki je že služila v kaki restavraciji ali gostilni 1. reda iu ki ima dobia spričevala, se išče za restavracijo v Da-maciji. Piftnene aJ: usunene ponudbe sprejme ..Insc-raini oddelek Edinosti". (600) Specijaliteta umetnostnih predmetov tBarve, čopiči, razna olja, pokosti, platna, tronožniki itd. pri Nasledniku P. od F. Millosovich Tvrdka ntiLatuovljena L 1S2M Trst, ulica del Ponterosso št. 6. Za velikonočne praznike! Kam greš ? Crem kupit par čevljev. Svetujem ti, da greš k Pl KROTI v ulico KiboLe in ut ekr; tudi vsprejema poprave in naročbe po meri " ua čebelo in drobno, j* priporoča svojiui rojakom BEHAR FET£R, lastnik. Svoji k svojim ^sse!? Ssslsiop za sMiliti parkete Krcir.o Exc!sior za čevlje Ltc Ju -- poskušali? H 3 p r e k o s 1 j i v o ! DoVili j*' p«ts d. = li.vtrna v. sLa za svetiti Esche.1 Sl E3a3 Seno TRS r — ulica Giuiia 76 — TRST lrnrm Mcijsko B0Hi0?aijp|oJJaiaDie'n prih?ianie Tulakou r * Odhod » pMtajejuzne zeleznita v Trstu ■.) © Caro & Jellinek ® 07 >d Najfinejša _ _ namizno in jedilno olje ne vdobi p; i - narodni zalogi olja Trg Bar icra ŠI67. I Ivan Millonig, lastni: Prodajalnica rokavic in kravat ji. JCubmanii TRST — Corso štev. 1 9 — TRST ustanovljena leta 1865. Rokavica vrste aa 2 gumba gld. 1.0-5, na '» gumbe gld. 1 Rokavic« i/. Dantejeve kože, ki se lahko perejo, na pumbe gld. 1*2»». Rokavice (imitacija k« že) na 3 gumbe gld —*50. Rokavice gla<;e, visoke Iia <>. S, 10 gumbov. Rokavice glave I. vrste, za dečke gld. — Rokavice glace z dvojnim šivom, /.a gospode 1*40. Rokavioe za kočijaže. bulgar z dvojnim šivom 2.— Rokavice Mitaines pletene iz lanu. svile in bjmba-že rine, vsake . O preko Čenrinjana v Videm, • Benetke. Milan. Ala. O * Kormin in via Cervinjan v Vin, Rel. • O z Dunaja in Reke B iz Italije preko Červignjana. O iz Italije preko Kormina zveza Ajdovščino. O iz Kormina in < ervinjana pr. Nabre B z Dunaja, Znjjrcba in Budimpešte O iz Italije preko Kormina iu Nabre/. ■ in via Cervinjan. B iz Italije preko Kormina, N'abre.'iu zveza z Ajdovščino. B z Dunaja, Budimpešte in Reke. B iz Italije, preko <'ervinjana, zveza • Vidmom in O iz Kormina. Odhod s postaje državne železnice pri sv. Andreju v Trstu. 5 20 predp. O v Koper, Buje, Poreč (Istra /03 »' «.25 » «•55 » 9-55 11.50 „ 12.3© p»pol. 4--5 » 5oO .» 6.— b-35 m S. 1 o S.40 <»•25 11.30 7.10 7 4° 8.30 10.25 10.3« „ 1 1.28 „ 4.45 popol. 5-35 746 S.31 f.io 10 45 9-> > y > *».30 „ »•45 » 3 -5 popol. 4.30 7.05 » 7-43 2.29 popol. 5 kron in več zaslužka na dan! Velika zaloga. oglja za peč Trst, ulica Carpison št. 10 Danici pilita Telefon 1306 241 Telefon 1306/241 Iščejo se osebe obeh spolov, ki bi pletle ni naSih stro;:u prirost liitro delo vse !e:o domu — N'i treba zaati n čes v^onost škodi nič in blago prodamo mi. mh^i — Družba pletilnih strojev za domače delavce — Tito mas H. Whiitick & Co. PBAOA, Potnike namesti 7-1 SO — TBST, ulica Campauile 13-15 O v llerpelje, l.jubljano, Dunaj. B (samo v četrteki v Herpelje, l'azin. I' O v llerpelje, Divačo, Rovinj, l'ulu O v Koper, Huje, Poreč (Istra) O v Herpelje, Divačo, Dunaj, Rovinj, 1* O v Koper, Buje (Istra). B v Pulo, Divačo, Beljak, Dunaj. Ob nedeljah in praznikih: O v Divačo, 1 lerpelje in vmes Ic/.crc :>■ >-:. Prihod na postajo državne železnice pri sv. Andreju v Trstu. Jt.30 predp. O iz Buj in Kopra (Istra) (>.35 ♦ O iz Pule, Rovinja, Divače. Dmuija. 11.25 ,, O iz Hcrpclj, Divače, Ljubljare, I)uu^ 12.25 popol. O iz Poreča, Buj, Divače Dunaja. 7.— u O iz Pule, Rovinja, Divače ia Dun.i 9.50 „ B iz Pule, Rovinja, Divače iu l)ut>.\ IO.15 „ O iz Poreča, Buj, Kopra. tjb nedeljah in praznikih: 5.25 popol. O iz Divače, Derpelj in vmes Ic/.ečili j,< • *) Opazka. B == brzovlak. O = običajni vi Električno vpeljavo izvršuje franjo S. Dalsasso TRST ulica S. Spiridione štev. 6. B je tako misli skrbne, gospodinja, ki rajši kupnje izborne testenine ŽNIDERŠIČ & VALENČIĆ a. nego da bi tratila zlati čas z izdelovanjem. - I I D. X I* h zvoncev p W .D)i stroii. I 8 ^ Mehanična delalnica | SAlarik Lantschner! j zapriseženi cenitelj J J TRST ulica Geppa štev. 12 | M t. Kkcklutivuo ;a.«topni5tro "in a ' 3-.jiIO{ra »vetovnoznane tovarne ? ^ f , K'iles (birlklj^v in motociklet> P ^ v y: . Styria - tvrdkf Joch. Pucb m ^ * Co v Gradcu kakor tudi r ^ tu- in inozt-iu^j. h tvr ik velikjo zalogo pritiklin P (I Zaloga in vpeljava električnih zvoncev ^ Sprtiie katoMo si rodi poprdio t Svoji ftVVf Pojdite vsi v trgovino z obuvalom ^ GIACOMO GIACOZ 9 ptezza Eosano št. 5 (uasprcti ccrivc s?. Petra- M Zaloga obuval izdelanih v lastni delalnicir za A otroke, ženske in moške. Sprejema naročila po M meri po tikih cenah, da se ne boji tekmovanja, j „SikVLJA" sprejem« zavarovanja člo-veMcega življenja po najrunovrstnejSih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ke oobenm druga zavarovalnica. Zlasti j« »godno zavarovanje na tloiivetje ia emrt i zmanjkuj očimi ee vplačili. IBS? najboljše sredstvo za čistiti vsako fino rumeno ali črnoobuvalo Najbolj se priporoča za Boxcalis,Oscaria, Cbevreaux in lakirane čevlje. D UNA Jt XIIL ELEKTRIČNA ŽELEIŽS3CA TRST - OPĆINA Iz Opi'in i»rvi odhod '"> ]»r. «Ij>. zadnji ,, ... '.H»T pop«.i. Iz Trsta prvi odhod . . . T.— prc. . zadnji ,, ... |>.>}>. . O lepem vremenu odhajali hudo vi:ii;i s ti_ ("aserma : ol> delavnikih vsakih minut 2?*44 iK>pol. do .") .">»> popol. : oh p:M/.n vsakih 24 minut predpoi. in vsakih i- m od 'J -0 popol. do o 0s pop »l. Velika zaloga koles (bicikljev) Germania in NaziosncaSe Koles na Dsiiciii (motociKlet) R03SLER & JA IE iNLi pri kolesih in motocikletah potrebnih prit kliri mehanična Delalnica w kolesarska sola GIUSEPPE EGGE R TRST — Piazza della Caserma štev. 3. S •li? C. VEfCHIET um- ZLaTAR -we TRST - Corso štev. 47 - TRST Bogati izbor zlatanine. srebrnine. dragocenosti in žepnih ur. Kupuje In zmenjuje staro zlato in srebro z novimi predmeti. Sprejema naročbe in popravlja vsakovrstno zlatenino, . f _ srebrnino in žepne ure. ✓ ti k % % Si K s' Dr. Fran Korsano specijalist za sifilitične kožne bolezni itd se je povrnil in prevzel Svoj ambu/atorij. Sprejema o