Poštnina plačana v gotovini
Leto VIII, št. 1»
sreda 11. maja 1927
Cena 2 Din
ca hhai« ob 4» »jutr«). a
Stane mesečno Din 25-—; za tao-aematvo Din 40*— neobvexno.
\
Oglasi po tarifu.
Uredništvo i
Uubijaae, Knaflova ulic« itev. 5/I. Telefon št. »071 ta 2804, ponoči tudi St. 2034.
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko
Upravntttvo: ^ubftma, Prešernova ulica 54. — Telefon St <036.
inseratni oddelek; LjubUaaa, Prešernova ulica St. 4. — Telefon St. «49«
Podružnici: Maribor, Aleksandrova St 13 — Celje, Aleksandrova cesta
Račun pri poštnem tek. zavodu: LJub-iana St. 21.842 - Praha čislo 78.180. Wien, Nr. 105.241.
Ljubljana, 10. maja.
Potreba napredne fronte v Sloveniji sloni na dognanju in izkustvu, da je svoboden razmah Slovencev nemogoč, dokler jih tlači k tlom predvojni preostanek avstropapinske reakcije, ki nastopa pri nas pod imenom SLS. Dokler je SLS kot opozicijonalna stranka pod razna demagoSka gesla skrivala svojo narav ter svoje prave namene, se je še marsikdo dal trenutno premotiti, da je postaj politična žrtev njene zvite taktike, odkar so tudi mlajši Slovenci spoznali dejanja SLS na vladi v Beogradu ter v oblastni skupščni, je mahoma začelo prodirati pravilno spoznanje, da je SLS neiskrena in zavratna škod-Ijivka, ki stremi le za tem, da po vzoru starih predvojnih časov etablira ne le nad vsemi naprednimi strankami, marveč tudi nad poedinci naprednega mišljenja brezobizren klerikalni absolutizem in teror. Najpreje bi hotela, da zaduši politične, socijalno-ekonomske in prosvetne institucije SDS, da bi mogla nato vse ostalo, kar noče priseči na srednjeveško reakcijo, pozobati za za-jutrek. Sedaj šele vsakdo lahko vidi, kam je hotelo klerikalno stremljenje po zakonodajni avtonomiji Slovenije: Slovenci bi bili za nedogleden čas izročeni na milost in nemilost samovolji malih epigonov dr. Šušteršiča in Lampeta in njihovim terorističnim nagonom, ki vidijo svoj najlepši cilj v uničenju vsega, kar je napredno, samostojno, samozavestno.
Napredna fronta pa ni potrebna le radi nujnosti skupne obrambe proti • skupnemu idejnemu sovražniku, proti Vtkupnemu kulturnemu in gospodarskemu škodljivcu, marveč tudi zato, ker mas zgodovina zadnjih preteklih let drastično uči, da klerikalizem v Sloveniji uspeva in raste samo na račun razcepljenosti in razdvojenosti naprednih ljudi.
lPri volitvah v konstituanto je SLS dol»la v Sloveniji le 50.000 glasov, ne-klenjkalne stranke pa 100.000. Od 40 mandatov je takrat dobila SLS samo 14, ostale stranke pa 25! Gotovo je, da so bife takrat za ta izid merodajne še posebne prilike, vendar pa je sigurno, da je aianj zelo vplivalo dejstvo, da so vse neklerikalne stranke zavestno ali nezavestno, po dogovoru ali brez njega glavno o$t svojega volilnega boja usmerile proti. SLS. Zlasti odločilnega pomena je bilo, da sta tedaj nastopili SDS in SKS v prijateljskem sporazumu.
Od volitev v konstituanto naprej so rastli klerikalci v Sloveniji na račun medsebojnega klanja naprednih strank. Šele zadnje volitve v oblastne skupščine so odprte naprednim ljudem oči. Spoznali so. kam vodi usodni medsebojni boj. SLS je triumfirala nad strahovitim porazom vseh nasprotnikov«, o katerih je pisala in govorila, da «leže na tleh». Ker ni bilo napredne fronte, so neklerikalne stranke radi cepljenja glasov dobile le skromno število oblastnih mandatov, ki ni v nobenem razmerju z ogromnim številom oddanih neklerikal-nih krogljic. Naprednjaki so po lastni krivdi doživeli, da je 3000 njihovih glasov bilo toliko vrednih kot 1000 klerikalnih; kajti en klerikalni poslanec je bil izvoljen že s 1000 glasovi, dočim je bilo za izvolitev enega neklerikalnega poslanca potrebnih nad 3000 glasov. Zlasti jasno je videti posledico razdvojenosti naprednih glasov v nekaterih srezih ljubljanske oblasti. V radovljiškem srezu n. pr. je bilo oddanih 6231 glasov, od teh 3233 za SLS, ki je dobila 3 mandate, 2998 neklerikalnih glasov pa je ostalo brez mandata. V kamniškem srezu je bilo oddanih 6170 glasov, od teh za SLS 4601. SLS je dobila štiri mandate, 1569 naprednih glasov je ostalo brez mandata. Slično je razmerje v litijskem srezu ter v črno-meljskem. V teh treh srezih je bilo za SLS oddanih 14.514 glasov, za neklerikalne stranke pa 8027, a SLS je dobila 13 mandatov, druge stranke pa nobenega.
Ako bi bila žc za oblastne volitve ustvarjena napredna fronta, bi bilo v oblastnih skupščinah v Sloveniji skoraj še enkrat toliko naprednih poslancev, kakor jih je danes.
Za bližajoče se nove skupščinske volitve, ki se napovedujejo za letošnjo jesen, so napredne stranke v Sloveniji znova postavljene pred odločitev ali naj še naprej pomagajo klerikalcem do umetne pozicije v Sloveniji, ali pa naj z ustvaritvijo napredne fronte reducirajo SLS na pravilno mero. Vprašanje napredne fronte je s tega vidika predvsem vprašanje volilne računice ter politične prevdarnosti in treznosti. Če nočemo napredni Slovenci, brez razlike strank, da SLS ne bo triumfirala nad nami vsemi tudi pri prihodnjih volitvah, ako nočemo, da bi SLS še naprej izdajala kot edina legitimirana zastopnica Slovence, pri tem pa še nadalje uganjala brezvestno in nesposobno politiko v škodo Slovenije, potem se moramo zavedati, da je prišel zadnji čas, ko treba, da zaori po Sloveniji klic: Napredni Slovenci vkup! Pozabimo bridkosti, ki so bile, odpustimo si, kar smo drug drugemu slabega storili ali namenili. Mislimo le na bodočnost in na veliko odgovornost. ki jo nosimo zanjo!
Po vrnitvi ministra Marinkoviča iz Vrniačke banje
Borba v vladnih strankah za volitve in proti njim. — Odločitev odgodena? — Kombinacije o spopolnitvi vlade. — «Novosti» napovedujejo razpust parlamenta za ta teden
Beograd, 10. maja p. Glavno vprašanje, o katerem razpravljajo merodaj-ni krogi, je vprašanje volitev. Eni pritiskajo k volitvam, drugi jih hočejo odložiti. Zunanji minister dr. Voja Marinkovič je za takojšen razpis volitev, kajti vsak dan prinaša v nasprotnem slučaju nove nevarnosti. Predsednik vlade Velja Vukičevič je glede volitev enega mnenja z dr. Marinkovičem. Na drugi strani pa se formirajo radikali kot celota proti volitvam z željo, da se volitve odlože. Z ozirom na težavni zunanje politični položaj se sedaj tudi oni činitelji, ki imajo zadnjo besedo pri razpustu skupščine in pri razpisu novih volitev, še ne morejo odločiti za nove volitve. Na ta način se vlada nahaja med dvema ognjema. Doslej je računala s tem, da se Narodna skupščina razpusti med 12. in 15. majem. V tem slučaju bi stopil v volilno vlado tudi Boža Maksimovič kot notranji minister in preizkušeni voditelj volitev. Potrebno je povdariti v nasprotju z dosedanjimi časopisnimi komentarji, da dr. Voja Ma-rinkovič ni bil v Vrnjački Banji v prvi vrsti radi konference Male antante v Jachimovu, pač pa predvsem radi voli-tev.V političnih krogih se ne veruje, da bo uspel prvotni načrt glede razpisa volitev med 13. in 15. majem. Zato se v krogih, ki stoje sedanji vladi blizu, razširja vest, da bo Narodna skupščina razpuščena šele sredi junija tako, da bi se volitve vršile šele sredi septembra. Razen zunanje političnih so še druge zapreke proti takojšnjemu razpisu volitev. Predvsem vlada še ni izdelala načrta, nima volilnega gesla in ideje,
ki bi mogla prepričevalno potegniti vo-lilce.
Glede vseh teh vprašanj so točna predvidevanja skoro izključena. Nezadovoljstvo uzunovičevcev in pašičevcev je na dlani. Jasno pa je tudi, da bo vlada izvedla svoj program samo v slučaju, da razpiše nove volitve. Volilnega mandata vlada zaenkrat še nima.
Javna in zakulisna borba v vladnih strankah se bije o vprašanju: za volitve ali proti volitvam. Razpust Narodne skupščine zavisi tedaj od tega, ali prevladajo prvi ali drugi razlogi. Ako bodo volitve odložene, pomeni, da bo dr. Marinkovičev načrt, ki stremi za razcepitvijo radikalne stranke, odložen na nedoločen čas.
Današnja »Reč« piše, da je treba pričakovati skorajšne spopotaitve vlade. List beleži verzije, ki jih je slišal iz vladnih krogov. Najbolj verjetni sta dve kombinaciji: po eni vstopijo v kabinet samostojni demokrati, po drugi verziji pa bi se vlada spo-polnila s politiki zunaj parlamenta. Taka vlada naj bi razpustila parlament in izvedla nove volitve.
Beograd, 10. maja p. Zunanji minister dr. Marinkovič se je danes povrnil Iz Vrnjačke banje, kjer ga je v daljši avdijenci sprejel kralj.
Proti večeru je bil na dvoru ministrski predsednik Vukfčevič, ki le delj časa kon-feriral z ministrom dvora Jankovičem.
Beograd, 10. maja p. Večerne »Novosti« prinašajo senzacijonalno informacijo, ki so jo čule baje z merodajne strani, da bo koncem tega tedna podpisan ukaz o razpustu Narodne skupščfaie. Nove volitve se bodo vršile v avgustu.
Solidarnost Male antante
V Beogradu in Bukarešti izjavljajo, da ni nikakih načelnih na-sprotstev med državami Male antante. — Odhod naše delegacije. — Ženska Mala antanta
Beograd, 10. maja p. Jugoslovenska delegacija za konferenco Male antante odpotuje z zunanjim ministrom Marinkovičem jutri zvečer preko Maribora in Dunaja v Prago.
Beograd, 10. maja p. Tiskovni oddelek zun. ministrstva je zvečer izdal nastopno uradno izjavo: Netočna je vest, razširjena iz neznanih virov po francoskem časopisju, da se na sestanku predstavnikov Male antante ne bo razpravljalo o gotovih stvareh, in sicer na zahtevo rumunskega zun. ministra Mitilinea. Niti g. Mitilineu niti kdo drugi ni stavil kakršnekoli take zahteve. Ker sestanek predstavnikov Male antante ni diplomatska konferenca, je naravno, da se na sestanku zastopnikov prijateljskih in zavezniških držav v razgovorih med odkritosrčnimi prijatelji in zavez-niki ne more izključiti noben
predmet.
Bukarešta, 10. maja p. Vsi listi prinašajo obširne članke o pomenu konference zunanjih ministrov Male antante in zlasti nasrlašajo solidarnost njenih članic. Oficijozna »Lupta« pravi, da more Mala antanta izraziti svojo zahvalo Take Jonescu, ki jo je ustvaril. Hvaležna pa mora biti tudi Mussoliniju, ki jo je s svojim postopanjem konsolidiral. Mala antanta občuti le na eni strani sovražno zadržanje, namreč iz tabora fašističnega Rima.
Beograd, 10. maja p. Od 1. do 4. junija se bo vršila v Pragi konferenca Ženske Male antante, ki ji bo predsedovala gospa Teodoropulos. Na konferenci bodo razpravljali o reformi bračnega prava, vzgoji otrok, pacifizmu in gospodarskih razmerah držav Male antante.
-®9-
Seja finančnega odbora
Razprava o novih uredbah prične v petek
Beograd, 10. maja. p. Od 4. do 6. popol« dne je imel finančni odbor sejo, za katero je bilo veliko zanimanje, ker sc je imelo pokazati ali vlada razpolaga z večino ali ne. Pred sejo in po njej je bilo več kon« ferenc vladne večine, ki pa niso imele po. zitivnega rezultata. Vendar je vlada do« segla, da pridejo na dnevni red uredbe, ki jih je izdelal finančni minister. Pred sejo se je vršila konferenca med ministrskim predsednikom Vukičevičem, predsednikom finančnega odbora dr. Radonjičcm in pred. sednikom radikalskega kluba Mihajlovi« čem.
Pred prehodom na dnevni red je radi. čevec Preka zahteval pomoči za Hercego» vino, ki je bila prizadeta od potresa. Fi« nančni minister dr. Markovič je odgovoril, da se škoda ceni na 5 milijonov dinarjev in da je že nameraval staviti gotov znesek na razpolago, ki ga pa prejšnja vlada ni odobrila.
Nato je finančni odbor razpravljal o pr. vi točki dnevnega reda, ki se nanaša na kiedite za ureditev reke Nišave. Minister gradjevin je prosil, naj se ta zadeva od« stavi z dnevnega reda, ker je še ni uteg« nil proučiti. Predlog je bil sprejet. Kot dru« ga točka je bila na dnevnem redu odobri« tev uporabe kreditov iz investicijskega po» sojila. Minister dr. Šumenkovič je zaprosil, naj se tudi ta točka stavi z dnevnega reda. Gre tu m. dr. za 3 milijone Din za grad« bo amfiteatra v splošni bolnišnici v Beo» gradu. Isto sc je zgodilo s tretjo točko dnevnega- reda. ki se nanaša na dovršitev gledališča v Skoplju. Ravno tako je bila odložena razprava o prevzemu državnih rudnikov v področje prometnega ministr« stva. Prometni minister jc izjavil, da se v tem pogledu še ni sporazumel z ministrom za šume in rudnike dr. Kumanudijem.
Nato se je seja zaključila in določila prihodnja za petek. Na dnevnem redu sta uredbi o sestavi proračuna in o ustanovitvi Državnega odbora in določitvi njegovih funkcij.
Velike spremembe v naši diplomaciji?
Beograd, 10. maja. r. V zvezi z odhodom ministra zunanjih del dr. Voje Marinkoviča v Vrnjačko Banjo sg trdi, da bodo že v najkrajšem času izmenjani nekateri naši predstavniki v inozemstvu. Sedanji poslanik v Rimu, Rakič, se bo baje povrnil nazaj v Sofijo, v diplomat ično službo pa bosta, kakor se govori, vstopila bivši minister zunanjih del dr. Ninčifi in dr. Laza Markovič. Nadalje se trdi, da bo dr. Voja Marinkovič koj po povratku s konference Male antante na Češkoslovaškem imenoval odbor za zunanje zadeve, v katerega bo pozval predstavnike parlamentarnih skupin, in sicer osebe, o katerih je znano, da so strokovnjaki v zunanjepolitičnih vprašanjih.
Anketa o stanovanjskem zakonu
Beograd, 10. maja. r. Minister za socijalno politiko dr. Mijovič je razposlal okrožnico vsem strokovnim korporacijam v državi, v kateri zahteva do 31. t. m. poročilo o sledečem:
1.)	ali se na njihovem področju pojavlja pomanjkanje stanovanj;
2.)	ali je treba sedanji zakon o stanovanjih končno likvidirati ali ga podaljšati in ali je treba pod vzeti kake druge primerne korake, da se urede obstoječi najemninski odnosa ji.
Nadalje zahteva minister za socijalno politiko v tej okrožnici, da se navedejo določbe sedanjega stanovanjskega zakona, ki naj bi se obdržale, kakor tudi določbe, ki naj bi se z eventualnim novim zakonom odredile in za katero dobo.
Na podlagi odgovorov strokovnih korporacij na to okrožnico bo minister za socijalno politiko sestavil predlog in ga predložil ministrskemu svetu.
Seton Watson v Zagrebu
Zagreb, 10. maja. n. Jutri se pripelje semkaj znani angleški profesor in publicist Scton \Vatson. znan pod imenom Sootus Viator. I z Zagreba se pelje dalje v Beo« grad, potem pa v Niš, Sofijo in Bukarešto.
Vojaška konvencija med Madžarsko
in Italijo -
Madžarski generali bodo v Rimu izpopolnili Bethlenovo vojaško pogodbo z Mussolinijem. — Bojazen pred konferenco Male
antante
Budimpešta, 10. maja, a. Prihodnje dni se odpeljeta v Rim dva generala, funkcijonarja ministrstva za narodno brambo, ki imata nalogo, da skleneta z italijanskim generalnim štabom tehnične podrobnosti vojaške konvencije, ki sta jo v glavnih obrisih sklenila Mussolini in Bethlen v Rimu. Kot povod potovanja se v vladnih krogih navaja, da se ta dva generala peljeta v Rim, da se udeležita proslave italijanskih osvobodilnih bojev proti Avstriji.
Kar se tiče predstoječe konference
Male antante v Jachimovu, se govori v političnih krogih, da se bo na tem sestanku v glavnem razpravljalo o itali-jansko-madžarski prijateljski pogodbi in o agresivnosti fašistične diplomacije. V razgovor pride tudi vprašanje vzpostavitve monarhije na Madžarskem. Tukajšnji krogi polagajo vse upe na sorodno rumunsko oligarhijo. Govori se nadalje, da bo tudi Mussolini napel vse sile, da bo vse merodajne rumunske politike spravil na svojo stran.
Negotovost usode francoskih letalcev
Po zadnjih brezžičnih brzojavkah še nista dospela v Newyork.
Interpelacija v francoski zbornici
Pariz, 10. maja (pa.) Včeraj je ogromna množica vsled neresničnih vesti o prihodu francoskih letalcev v Ameriko,
burno vzklikala Nungesserju in Coliju, o katerih še ni nobenih poročil.
Berlin, 10. maja (be.) Trideset ameriških letalcev išče Nungesserja in njegovega tovariša. Letalce spremlja 18 ameriških vojnih ladij. Mogoče je, da je Nungesser pristal v Novi Fundlandi-ji ali pa v Novi Škotski, kjer iščejo letalo številne ameriške vojne ladje. V vsej Ameriki in Franciji vlada veliko razburjenje.
Pariz, 10. maja (pa.) Na današnji seji zbornice je bilo vloženih več interpelacij o usodi letalcev Nungesserja in Colija, ki letita preko Atlantskega oce-
ana. Interpelacije zahtevajo pojasnila od vlade glede neresničnih vesti o prihodu letalcev v Ameriko. Minister Bo-kanowsky je izjavil, da so vest odposlali pomotoma ljudje, ki so v svojem navdušenju zamenjali v mraku ameriška letala s francoskimi. Vlada je ostala napram tern vestem skeptična, ker se je zdelo nemogoče, da bi letalca že dosegla ameriško celino.
Pariz, 10. maja (pa.) Vojni minister Painlevč je na sporočilo, da pristaneta francoska letalca v kratkem na ameriškem ozemlju, odposlal v Newyork svoje čestitke, katere bosta letalca sprejela že pri svojem prihodu. (Glej obširno poročilo na 6. strani. Ured.)
Petdeset let neodvisnosti Rumunije
Velike svečanosti po vsej državi — Rum um so hladno sprejeli poset italijanskih vojnih ladij?
Bukarešta, 10. maja. (be-d.) Po vsej državi se je danes slovesno praznovala 501et-nica obstoja neodvisne Rumunije.
Senat in zbornica sta imela svečano skupno sejo pod predsedstvom predsednika senata. Na tej seji je ministrski predsednik general Averescu prečital poslanico kralja, parlamentu, nakar 60 načelniki strank podali izjave. Po govorih načelnikov strank, je skup na seja sprejela adreso kralju, ki je bila takoj odposlana. Ker kralj Ferdinand še ni popolnoma zdrav, se ni udeležil te skupne seje zbornice in senata. Tudi ni mogel prisostvovati vojaškim paradam. Kralj je ime-
noval ministrskega predsednika generala Averesca, ki je bil v vojaški službi že pred 50. leti, ko 6e je proglasila neodvisnost Rumunije, za imetnika kavalerijskega polka.
V Galac sta dospeli dve italijanski vojni ladji. Oficirji so se danes udeležili svečane proslave jubileja v Bukarešti. V političnih krogih se mnogo komentira dejstvo, da prebivalstvo ni tako prisrčno pozdravilo italijanski vojni ladji, kakor pred enim mesecem francoske. Tudi časopisje ne prinaša obširnih člankov o prihodu italijanskih vojnih ladij, ampak le na kratko beleži njihov prihod.
Možnost nove vladne krize v Nemčiji
Nesoglasje med dr. Stresemannom in nacijonalisti glede zunanje politike. — Sestanek zbornice
Berlin, 10. maja. (be). te delj časa se opaža, da se v vladni koaliciji pojavljajo nesoglasja. Zlasti je ponovno prišlo do raz-
like v temeljnih naziranjih med nacijonalisti in zunanjim ministrom dr. Stresemannom in nekolikokrat tudi med gospodarskim ministrom dr. Curtiusom, ki sta oba člana nemške ljudske stranke. Nacionalistični ministri so se vdali šele tedaj, ko jih je večina preglasovala. Večkrat se je zgodilo, da je v važnih zadevah odločal glas državnega kancelarja dr. Marxa samega. Vse kaže, da so nacijonalistični ministri v marsikaterem vprašanju zavzeli drugačno stališče, ki ni v skladu z dosedanjo politiko vlade. Važno je, da se je že parkrat to zgodilo-v zu-
nanje - političnih vprašanjih. Dr. Strcse-mann in dr. Curtius sta parkrat prodrla s svojimi zahtevami šele tedaj, ko sta za-pretila z ostavko. Zato je naravno zbudil nedeljski govor dr. Stresemanna v kopališču Ceynhausnu veliko pozornost, ko je dejal, da ne bo mogel več ostati zun.mji minister, ako bi se temeljna zunanja politika spremenila. V teh besedah je jasno videti pretnjo z ostavko in ost proti nemškim nacijonalcem.
Berlin, 10. maja (be). Zbornica se je po daljšem odmoru danes zopet sestala pod predsedstvom Loebeia, ki je zopet popolnoma okreval.
Ženevska gospodarska konferenca
Sebične izjave delegatov posameznih držav v poljedelskem odboru. — Seja trgovinskega odbora
Ženeva, 10. maja. (s.-be.) V poljedelskem odboru je imel vodja ruske delegacije O s i n o k i j govor, v katerem 6e je izrekel proti organizaciji poljedelske produkcije na zadružni podlagi, ker bi take zadruge po njegovem mnenju ogrožale malega kmeta.
Nemški delegat S e r i n g Je izjavil, da se more svetovna poljedelska depresija zmanjšati le z zmanjšanjem zaščitnih carin. Poleg tega se morajo kmalu urediti finančne obveznosti narodov na način, da bo ta ureditev ustregla obema deloma. Izjavil je, da je eden glavnih vzrokov splošne gospodarske krize neproduktiven izdatek v vojaške svrhe in za poravnavo političnih dolgov inozemstvu. Po njegovi cenitvi dolguje 13 evropskih držav Zedinjenim državam 25 milijard,_ pri čemer mora koncem koncev Nemčija plačati vse evropske dolgove na temelju določb D a we sivega načrta.
Avstrijski zastopnik C o 1 o r e d o-M a n n s f e 1 d je izvajal, da je bila bivša Avstrija nekako Društvo narodov v bistvenem smislu besede. Poljedelsko prebivalstvo Avstrije dela danes večinoma v majhnih obratih. Kako težke so produkcijske razmere v Avstriji, se vidi iz tega, da je 10 % vseh poljedelskih obratov nad 800 m nad morjem. Lahko bi se reklo, da bi se moglo poljedelstTo dvigniti edinole z ekstremnim protekcijoniz-mom. V tem protekcijonizmu pa ne vidi Avstrija končnoveljavnega sredstva, da reši poljedelsko krizo. Ne sme se pozabiti, da je vsak produoent tudi konzument. Naglašati se mora, da ima avstrijsko poljedelstvo v primeri z onim sosednih držav najmanjše zaščitne carino ter da sploh nc pozna več prepovedi uvoza. Če bo Avstrija kljub temu povišala zaščitno carino, bo storila to zato, ker
noče biti otok v morju protekcijonizma. Avstrija smatra zaščitno carino za sredstvo, ki ji je bilo vsiljeno.
Ženeva, 10. maja. (be.) V trgovinskem odboru gospodarske koniereace je dejal nemški delegat Trendelenburg, da je glavna naloga konkurence, da nastopi proti pretirana-mu protekcijonizmu, ki se je na mnogih krajih uvedel med vojno. Ruski delegat Osin-skij je dejal, da je monopol zunanje trgovine podlaga gospodarskega socijalistifnera sistema Rusije, ki je tam posebno važen, ker more Rusija dopustiti uvoz le onega blaga, ki je neobhodno potreben.
Ženeva, 10. maja. (be.) V ruski cerkvi jo bil pomen za bolgarskega delegata Popova, ki je tu nenadoma umrl.
Italija nadaljuje kampanjo proti naši državi
Rim, 10. maja. s. Bivši zunanji minister Schanzer je predložil vprašanje, v kate. rem zahteva pojasnilo, kako je jugoslovcn« ska vlada izvedla določbe sanmargheritske pogodbe. V utemeljitvi tega vprašanja iz< vaja Schanzer, da so ga do tega vprašanja napotile velike kršitve tega dogovora, ki jih jc zagrešila jugoslovenska vlada z omc; jitvijo lastnine na 50 km široki coni ob meji inozemcev in italijanskih državljanov, z zatvoritvijo italijanske šole «Ancelle del. la carita* v Splitu in v Trogiru: z razpu« stom »Lege Nazionale® ter odvzemanjem ali odklonitvijo obrtnih in trgovinskih kon. cesij italijanskim državljanom
SLS in ž
redukcija
Kolikokrat je SLS glasovala za železniške redukcije? — Štirikrat: 2. februarja (sklepno glasovanje v finančnem odboru), 9. marca (načelno glasovanje o proračunu v skupščini), 25. mar ca (podrobno glasovanje o proračunu železniškega ministrstva), 31. marca (definitivno in skupno glasovanje o proračunu in finančnem zakonu) Naše ugotovitve o odgovornosti SLS za
železniške redakcije se dajo miru >Slovencu«. Na podlagi citatov iz »Slovenca« smo da je SLS stopila v vlado 1. februarja ki že nastednjega dne. 2. februarja v nnaičnem odbora načelno sprejela temelja: zakon ia zakonsko osnovo novega državnega proračuna iai s tem v zvezi tu<H vse iz tega zakona in iz državnega proračuna izvirajoče železniške redukcije. »Slovencu« te naše ugotovitve pa očividno niso zadostne in razpreda debato o železniških redsfcnjah, meneč, da se bodo daK reducirani železničarji odpraviti s kakimi novimi bes«tafem, zlaganimi izgovori ia tetami. Dejstva so prekričeča, da bi mogle »Sk>-veačeve« fiote in izgovori kspremeniti dejanski podožal ter odvrniti tatvdo za te re-dnAcse od SLS.
Kako nemoralen je oamea »Slovenca«, raz Mkfcno todi iz njegove včerajšnje trditve o feleaaiSkifc redukdjah. Tu črtamo:
»Južro« nas vprašaje, zakaj je naša vlada te postavke v državnem proračunu nezadostno datirala? — MS ne moremo pomagati, če je i Jutro« tako neunno, da ce razloH pojmOv proračun in finančni zakon. Proračun, ziasti proračun železniStega ministrstva je spreiel finančni odbor še pod -bivšo vtado RR . . . Ko je SLS prišla v vlado, je bil v razpravi edmo še načrt finančnega zakona.«
Res le, da je finančni odbor sestavi! pro račmi želefflšScega mkrisarava še pod bivšo RR vlado. »Slovenec« trdi, da je tedaj SLS nastopila prod prenizkim dotacijam za železniške uslužbence. Kako pa to, da je par tednov nato, in sicer dne 2. februarja, 24 nr po vstopu v vlado, en dan po prehodu tz opozicije ▼ vlado, pozabila na te prenizke dotadje ter te dotacije odobrila na seji finančnega odbora dne 2. februarja ko se je defiaitivao glasova&o o teh dotacijah, o finančnem zakonu tal o državnem prora-čtwa. ki naj se predioži v imenu vlade Na-roia skupščini v razpravo teboen februarja ia marca? SLS »da: ni rekla radikalom: Dajte, da spremenimo v finančnem zakonu in proračtKu malea&ostno postavko S do 10 irriMjoaav dinarjev za prenizko dotirane železniške uslužbence. To ii je bilo takrat prav lahko doseS. Zakad je torej glasovala z radikal; proti predlogom opozicije, ki so hoteli baš te krivice odpraviti?
Iz finančnega odbora ]e prišel predlog proračuna in finančnega zakona v ptennm Narodne skupščine. Tu se je o teh predlogih razpravljalo najprej načelno. Dne 9. marca Je Ma načelna razprava končana in tedaj le »Slovenec« samozavestno poročal pod debelo tiskanim naslovom »Zmaga vlade pri načelnem sprejetju proračuna«, da ie večina s 151 glasovi sprejela v načelu driavni proračun (torej tudi železniške re-diiccžje) proti 109 glasovom opozicije. »Slovenec« pa je vendarle čuta, kako bodo kri-
vico je prizadejala SLS m. dr. tudi železničarjem in je zato slovesno obljubil: »Pri tej priliki je treba cagiašati, da se je proračun v načelu sprejel v obliki, kakor ga je predložila bivša vladna večina radikalov in radičevcev in da se bodo sprejele razne Izpremembe, ki bodo vsekakor Izboljšale marsikaj, kar se do sedaj ni storilo, šele pri glasovanju v podrobnostih.«
»Slovenčev« izgovor, da je proračun sestavila že bivša vlada, ne drži, kajti ple-nunui Narodne skupščine ga je predložila klero radikalna vlada io ga tudi načelno sprejela. Sestavljala ga je bivša RR vlada, toda odobrila in to odobritev tudi od Narodne skupščine zahtevala pa je Idero ra-dflkafaa vlada in specijaino SLS kot sestavni Al te viade. Toda, aH je morda klero radikalna vlada pozneje pri podrobni razpravi izboljšala ta v načehi 9. marca sprejeti proračun in ali je res poskušala odpravi« kričečo krivico železniških redukcij?
Kaj še! »Slovenec« poroča 25. maTca iz Beograda: »V Narodni skupščini se je dopoldne in popoldne nadaljevala razprava o proračunu železniškega ministrstva. Govorila Je cela vrsta govornikov iz Radičevega, hrvatskega federalističnega kluba ter dva samostojna demokrata Ob S. zn-ečer je bilo glasovanje in je vladna veSna proračun sprejela.« Iz tega poročila razvidimo, da SLS od nosno njeni poslanci sploh niso besedice zinili v podrobni debati o železniških redakcijah tn da niso stavili nobenega predloga, kakor so to še 9. marca slovesno obliiMjali. Ridujoč se svojih ministrskih portfeljev so klerikalci na železničarje pozabi- . . .
Razprava v Narodni skupščini je tekla naprej in tke 1. aprila ie »Slovenec« pisal iz Beograda pod datumom 31. marca, da le bil »proračun sprečet s 156 proti 126 glasovom.«
SLS tedaj sploh nI zahtevala kako izpre-membo proračuna železniškega ministrstva, ki vsebuje strahovite železniške redukcije Pač pa se je tekom načelne in podrobne proračunske debate ešoRrala:
1)	da se bivši črnogorski dinastiji izplača 42mtlijonska odškodnina.
2)	da se zviša dohodninski davek na tni-zerne plače zasebnih nameščencev.
3)	da se ročn' delava v državnih podjetjih prevedejo rta ročni davek ostalega zasebnega delavstva
4)	da se sestavi nov volilni red in še enkrat razpišejo volitve v trgovsko zbornico, kar bo požrlo najmanj milijon dinarjev, ki se bodo plačali iz žepov konzum en tov v Sloveniji,
5)	da se zvaničniki in službenik! prevedejo v dnevnlčarje. itd. Itd.
Tako izgleda skrb za želeančarie, zasebne nameščence, ročne delavce. za rrgov-stvo in obrtnike v Sloveniji od strani SLS!
Ustanovitev napredne fronte v Sloveniji in vstop SDS v vlado - dva vprašanja
Beograd, 10. maja r. Tudi na shodu v Skoplju so odlični predstavniki SDS energično d eman tirali vesti o razdvojenosti v vrstah samostojnih demokratov glede vprašanja vstopa v vlado. Govorice, da je Velja Vukičevič z nekaterimi člani SDS (dr. Kramerjem in drugimi) razpravljal o vprašanju vstopa SDS v vlado, so v toliko točne, da je min. predsednik pri tej priliki proučeval možne kombinacije, da pa ni zagrešil nobene nekorektnosti napram SDS kot celoti in ni poskusil pridobiti kak del samostojnih demokratov mimo stranke za vstop v vlado. Živahno razpravljajo beograjski politični krogi rudi o napredni fronti v Sloveniji, pripisujoč ji izreden pomen za razčiščenje političnih razmer v tem delu države. Splošno uverertje je, da bi napredna fronta mogla odločimo tolči klerikalce in za stalno zasigurati vpliv naprednih slovenskih elementov na državno politiko.
G. P ri b i č e v i č je o ustanovitvi naprednega bloka v Sloveniji izjavil novinarjem:
»Vsi napredni ljudje si iskreno želimo. da pride do ustanovitve naprednega bloka in v tej smeri se deluje že dalj časa. Prepričan sem, da bo akcija uspela. Ta blok pa nima nobene zveze z vlado. Ustanoviti pa je treba radi borbe proti klerikalcem. Ako bi kak samostojni demokrat stopil v vlado, bi to storii seveda kot predstavnik SDS.«
Prisotni dr. Žerjav je ša pristavil:
»Ta blok mora uspeti brez ozira na to, ali stopimo v vlado. Ce bi dr. Korošec stopil v vlado, bi se napredni blok ustanovil še prej.«
Pribičevič pa je dodal:
»•Nas ni mogoče razdvajati in vlačiti del stranke v vlado, kakor pri drugih strankah. Mi smo stranka, ki sloni na ideologiji, razen tega nas druži osebno prijateljstvo.«
Sarajevska oblast prevzame državno tvornico preprog
Serajevo, 10. maj«, r. Sarajevska oblast bo sklenila, da prevzame državno tvornico preprog v Sarajevu. Obenem bo prevzela tudi Bst cNavodoo J«Scsrvo». ki postane uradno glasilo sarajevske oblastne skup. Kine.
Upokojen veliki župan
Beograd, 10. maja p. Podpisan je ukaz, s katerim je upokojen veliki župas podu« nrefce oblasti Bon Stefanovid.
Poglavje o denuncijantih
Včerajšnji »Slovenec« objavlja strupeno beležko o »denuncijantih v svojem elementu«. V tej beležki nam očita, da smo vpri-zorili »gonjo proti katoliški cerkvi«, ker smo pokazali na različno postopanje Vatikana nipram I ta Ti 33 in napram Jogosisviii giede imenovanja reškega in subotiškega škofa Vatikan je na poziv italijanske vlade brez velikih ceremonij m pogajanja oddvo-ji Reko od senjske škofije teT ustanovil samostojno re&o škofijo. V Snbotici pa je postopaj drugače: Tu je imenoval samo škofa teritorij pa je nadalje podrejen madžarskemu škofa na Madžarskem.
Katoličani v Jugoslaviji se po pravici vprašujejo, kako to, da je Vatikan tako hitro ustanovi! samostojno reško škofijo in <k slične škofije še danes noče ustanoviti v Jugoslaviji. Izgovor, da z Jugoslavijo Vatikan še ni sklenii konkordata. ne drži. Kajti tudi z Italijo Vatikan nima konkordata in je s to državo, odnosno z njenimi režimi v formalnem sovražnem nasprotju. Baš zato pa bi bio še prej na mestu, da je Vatikan ustaaovE jugoslovenske škofije. »Slovenec« pravi, da tega ni mogel storiti, ker se morajo te stvari urediti šele potom konkordata. Kaj pa, če do konkordata ne pride? Saj ga večina evropskih držav nima in nikjeT ni zapisano, da bi ga Jugoslavija morala sklenit:. (Da ne bo za-viianj, izjavljamo, da smo mi za sklenitev konkordata. Op. nr.) Ali bodo potem Prek-murje, Bačka za vedno spadali v cerkvenem oziru pod Madžarsko? Že iz :ega se vidi, kako prisijen in neiskren ie izgovor na konkordat. V Italiji je mogel Vatikan, ki z italijansko viado nima konkordata m celo ž njo formalno ne vzdržuje nobenih diplomatskih stikov, takoj ustanoviti reško škofijo, da izloči Reko tudi v cerkvenem oziru iz Jugoslavije, v Jugoslaviji pa treba čakati na konkordat. da se Iztočijo nacšjo-natai teritoriji iz tuje države! To je res krščanska doslednost.
Pro tj takemu enostranskemu postopanju se jugoslovenski katoličani po pravici pritožujejo. »Slovencu« taka kritika ni všečna Mesto, da bi se nam pridmtii in da bi tudi od svoje strani prizna',, da naša država m da zlasti jugoslovenski katoličani ne zashtfijc tako mačehovskega ravnanja od strani Vatikana, ker so najmanj tako zvesti in verno vdani katoliški cerkvi, kakor italijanski, nas kleveče. čei da vprizar-jemo s tako kritSro »gonjo proti katofiški cerkvi!« »Slovenec« se ce sramcje istovetiti pogreške poedinih cerkvenih poglavarjev s »katoliška cerkvijo«. Papež je nezmotljiv samo tedaj, kadar govori ex cathedra in v dogmatičnft zadevat. Vse drugo, kar uga-
njajo visoki cerkveni dostojanstveniki v Rime m dalje po sveto, tako todi naš ljubljanski škot pa je človeško zmotfjrvo in lafcko temeljito zgrešeno. Klečeplazenja visoke cerkvene diplomacije pred fašizmom ni istovetno s »katoliško cerkvijo«, kakor tudi ni istovetno s katoliško cerkvijo zk>-rabiienje te cerkve v politične, osebne, kii-karske in strankarske namene in koristi ki se že več desetletij praktična v Sloveniji.
Našo pošteno, naciionalno podprto ter z interesi katoliške cerkve povsem skladno kritiko, ki jo vršimo nad postopanjem poedinih cerkvenih dostojanstvenikov in poglavarjev, predočujejo lderikaki ljudstvu in naivno zagrizenim kaplanom na deželi kot »gonjo proti katoliški cerkvi«. To denunci-jartstvo je tem podlejše, ker sloni na zlorabi katoliške cerkve v politične in spe-kt-lativne namene SLS.
Kadar smo kritizirali postopanje celovškega škofa, ki je prepovedal svojemu podrejenemu slovenskemu duhovniku, da kandidira na slovenski listi, ali smo tedaj gnali »gonjo proti katoliški cerkvi?«
Kadar smo pobijali vatikansko diplomacijo, ki je bila prej na strani brezbožne habsburške dinastije proti slovanskim narodom, ki so hrepeneli po svoji državni osamosvojitvi, ali smo tedaj izvajali »gonjo preti katoliški cerkvi?«
Tako je tudi z baško škofijo. Kar je Vatikan napravil na Reki, bi bil lahko že davno izvedel tudi v Jugoslaviji. Naši katoličani bi mu bili hvaiežni za tako efektivno naklonjenost. Tega pa Vatikan do danes ni stori. On čaka na — konkordat.
Enako brez podlage, kakor so »Sloven-čeva« natolcevanja v tej stvari, pa je tudi najnovejši izgovor, ki ga objavija novoime-novani škof Budanovič v včerajšnji »Politiki«. Tu piše:
»Na Reki se je lahko ustanovila škofija, ker Vatikan nima službenega kontakta s Kvirinalom, in upravlja cerkev v Italiji brez sodelovanja italijaske vlade. V Jugoslaviji noče urejevati položaja katoliške cerkve brez sporazuma s kraljevsko viado. Ta sporazum se bo pa dosegel pri sklepanju konkordata«.
Škof Budanovič je tn v zmoti. Če je Vatikan ustanOvH reško škofijo, ker »nima službenega kontakta« z rimsko vlado, bi bil lahko veliko preje ustanovi baško škofijo, saj je že ves čas v priznanem službenem kontaktu z našo vlado in ima v Beogradu akreditiranega nuncija, pri sebi v Rimu pa našega posebnega poslas&a!!
Razprava o novem kazenskem procesa
Beograd. 10. maja r. Dopoldne se je vršila seja sekcije zakonodajnega odbora sa pretres zakona o kazenskosodaem postopanju. Univ. prof. Boža Markovi6. ki je eden izmed sestaviteljev tega zakona, je podal obširno strokovno pojasnilo. Po tem načrtu obstoje štiri vrste sodišč: srezka. okrožna, apelaeij-ska in kasačijska. Kot norost se uvajajo sodišča za mladoletne. Prof. Markovič je podrobno obrazložil delokrog vseh teh sodišč. Sodno postopanje se vrši samo na privatno obtožbo ali pa tožbo državnega pravdnika. Policija ne more več obtoževati, kake«- je to bilo dosedaj v Srbiji. Državni pravdnik je preiskovalna oblast, ki ga policija samo podpira Glede zapora se v novem zakonu določa, da je obligaten samo za krivce, katerih zločin se kaznuje s smrtjo ali rob i jo. docim je za ostale krivice zapor fakultativen. Sklep o smrtni kazni mora biti sprejet soglasno. Z ozirom na to se nihče ne bo mogel obsoditi na smrt. ako bo en sam sodnik glasoval proti in podal za to motivacijo. Po referatu prof. Markoviča se je pričela razprava o posameznih H enih ter sta bili danes sprejeti prvi dve poglavji
Pomirjenje v splitski oblastni skupščini
SpiH, 10. maja. n. Po včerajšnji burni seji oblastne skupščine so pričakovali novih spopadov z radičevci Današnja seja pa je proti pričakovanju potekla mimo. Skupšči« na je sprejela načrt pragmatike za samo« upravno uradništvo. Seja se nadaljuje jutri.
Aretirani goljnfi slovenskih kmetov
Za&eb, 10. maja n. Okrožno sodišče v Mariboru je zaprosilo tukajšnjo policijo, naj prime Antona Dvoraka, rojecega na Radonskem vrhu m stanujočega v Zagrebu ter Matijo Nikcviča, rojenega v Lučekiici in stanujočega v Remetincu pri Zagrebu. Osumljena sta, da sta v Dol Lendavi in v nekaterih drugih krajih Slovenije golju. faia kmete s teem, da sta jim dejala pona. rejene potne liste za Kanado in pooareje« ca garantna pisma družbe Canadian Paci« iic. S tem sta vsakega oškodovala a 2 do 3 tisoč dinarjev. Zagrebška policija je da. nes oba prijela. Aretiranca sta priznala, da sta ponarejevalt garantna pisma in tako ogoljufala mnogo ljudi
Žrebanje državne razredne loterije
Dobitke p« 40.000 Din »ta »deli številki «.«32 is 93.180.
Beegrad, 10 maja. r. Pri današnjem žrebanju državne razredne loterije sta zadeli po 40.000 Din številki 83.035 in 93.130.
20.000 Din je zadela številka 71.916; 10.000 dinarjev St. «.060.
Po 4000 Din so zadele številke: 74.332, 18.925. 50.345. 83.961. 27.383.
Po 3000 Din ao zadele številke: 9920«, 101-348. 101521. 59.729. 60.504. 103-960. 104.191, 105.014. 111.810. 122-064. 9646. 15.441 13.440. 90.075, 43521. 44.648, 45.125, 48501, 48.308. 58.989. 56.306. 62.767. 64.900, 68.949, 81.327. 67234. 78529. 80.915, 97.772, 120.014, 6299. 6464. 17.717. 24526. 25.021. 26294. 31.4S7. 32.003. 36.654. 3S558, 64.798. 98.826. 47.706. 18.861. 52.453. 74.122. 75.956. 77528. 81.180. 86.466. P2.63H. !085»\ 522. 16.720. ia0&\ 29.964. 41.388. 46.478. 47 998. 54:901.
Razen tega je biio izžrebanih večje število dobitkov po 3 00 in po 500 Din.
Politične beležke
Kriza v vodstvu in organizaciji SLS
»Sfavenec« v polnem obsegu potrjuje naše včerajšnje inionmacije o d emisiji treh klerikalnih članov gerentskega sveta in o izstopa dr. Stanavnika iz vodstva SLS, istočasno pa iih — klerikalci ne znajo drugače — drzno proglaša za »halucinacije«! Zakaj so gg. Stanovmk Jegiič in Rožič de-mistiomrali kot člani sosveta? »Slovenec« navaja njihovo d emisijsko pismo, v katerem pravijo, porivajoč se na »načelno stališče naše (SLS) stranke, da se mestni občini vrne avtonomija z zakonitim obč. za-stopom«, da odlagajo članstvo v sosvetu, »ker se nujno potrebne občinske volitve ne razpišejo in predlogi gereatskega sosveta dejansko ne izvršujejo.« Izvrstno. A zakaj potem nista demisijonirala še ostala dva kJerikakia sosvetaika gg. Pust in Pire? Ta dva sta torej drugega mnenja? In ker je isttočasno dr. Staaovnik izstopil tudi iz vodstva SLS, je morda dopusten sklep, da gg. Pust in Pire zastopata pravo HBŠijecje klerikalne stranke, ki je naspromo stališču gg. Stanovnika m tovarišev. To v ostalem ni nič novega. Znano ie, da je bila SLS za avtonomijo vedao le takrat, kadar je o njej lahko kričala proti drugim. Dokler je bfla SLS na vla<£ in ji je trebalo ie s prstom migniti, pa bi bile razpisane IjubSan-ske občinske volitve, so tudi gg. Stanovmk, Rožič ki Jeglič moičaii. Takrat razpis obč. volitev očividno še tr: bii nujen . . Naravnost famozno pa je »Slovenčevo« priznanje, da ie dr. Stanovmk izstopil tudi iz vodstva stranke. »Odlaganje ostalih funkcij v SLS od strani ar. Stanovnika« — pravi »Slovenec« v krasa slovenščini — »je pa interna stvar stranke, ki SDS nič ne bnga« in šaljivo pristavlja, kako sijajno se pri tem zabavajo kršč. socšjakl Seveda nismo nikdar zanikati, da je kriza v vodstvu SLS interna stvar stranke ah" nas ta stvar kaj briga, bomo pa že sami presodili in ie to zopet tako rekoč naša interna stvar. Taktična poteza gg. Stanovnika in tovarišev je sicer zelo prozorna Gre očivkbso za špekulacijo, da bi si za bKžajoče se volitve voditelj: ljubljanske klerikalne organizacije ustvarili nekak moraličen attbl ia si pripraviš izgovor, da niso odgovorni za zavoženo in proti socijalno ter protidelavsfco politiko oficijeioe-ga vodstva SLS. Nam se zdi. da so se ljubljanski trije »puntarii« nekoliko pozno spomnili na ta trik.
Kaj smatra dr. Korošec, da je v politični borbi dopustno
V včerajšnji številki smo objavili izjavo v zagrebških »Novostih«, v kateri je dr. Korošec govori! tudi o tem, kaj je v politični borbi dopustno. Na adreso SDS je šei SLS izrekel naslednje: »Izneaadiio nas je, da oca stranka, ki ji nismo posebno naklonjeni. stremi po osnovanju fronte proti nam z raznim: klevetami, ki so neopravičene ter
v	poStičn: borbi nedopustne. Tako se širijo gžasovi. da je najvišji faktor države izjava osnovačem te iroore, da SLS n: državotvorna in da je v zunanji poatiki »esigarna.« Na to dr. Koroščevo izjavo samo konstatiramo, da je laž, da je SDS širila, aB da SDS širi glasove, o katerih je govoril dr. Korošec, kakor je tudi laž. da SDS seremi za osnovan ?em napredne fronte s klevetami proti SLS V včerajšnjem »Slovenca« pa čštacno. da je dr. Korošec na nedeljskem sestanku glavnega odbora SLS izjavil, da se »prizadeti krogi okoli »Siaveaske banke« trudijo, da bi vsaj njihovi prijatelji iz Pribičevičeve stranke prigi pri zadnjih vratih v sedanjo viado in da bi jim pomagali okoristiti se na razvalinah »Slavenske banke« . . . Koeisra-aramo. da vsebuje todi ta dr. Koroščeva izjava laž In kleveto. Po teh konstatacijah je videti, kaj srna r a g. Korošec, da je v politični borbi za klerikalce dopustoo. Zavijanje. sumaičenje in klevetanje ie staro orožje klerikalcev, kakor znova dokazujejo izjave samega št«ia SLS. g. dr. Korošca.
Dr. Koroščeve izjave
Dr. Koroščeve izjave na seji vodstva SLS, kakor jih objavlja »Slovenec*, so do. kaz zadrege, v kateri se nahaja v sedanjem trenutku klerikalna stranka. Dr. Korošec s svojimi izjavami o notranjem poiitičcem položaju ni dokazal ničesar drugega kakor sedanjo izolacijo klerikalne stranke. S svo. jo politiko je dr Korošec obsedel zopet med dvema stoloma in sedaj se zopet Ks«
vi	na vseh straneh, da bi našel kje kako zaskjmbo. Zanimivo je v tem oziru n>ego» vo zgražanje, da v sedanji vlacfi ni aobe« ne hrvatske stranke, čeravno takrat tega kamna »poetike ni našel, ko je klerikalna stranka stopila br<_ Hrvatov v Uzunoviče« vo vlado. Na eni strani bi zopet rad ko« ketiral z radičevci na drugi strani ps x davidovičevci, o V terih je izjavil: «Tudi demokrati nam zatrjujejo, da » še vedno z nami v dobrih prijateljskih ocboiajih.. V kakih prijateljskih odnošajih? Dr. Koro. šec je s svojo stranko v začetku februarja vstopil v vlado brez vednosti davidovičev. cev, m davidovičevci so vstopili r Vukiče. vičevo vlado btez vednosti klerikalcev, pri čemer so povrnili je milo za drago. Tako« zvaoega bŠoka med klerikalci da idoričev. ci in muslimani že davno ni več, ker ao drug drugega izdali. Dr. Korošec je govoril na seji -ndstva SLS in ne v kakem rupni. šču. pa misbmo. di bi lahko pač na bolj logičen način utemeljil daiekcvidnost svo» jv politike. Ali smatra vse Sarse vodstva SLS ra politične acalfabete? Lr kakor 1W sjak. 1- ni doeegel previsokega grozdja, je izjavil, ig potolažil razburjene duhove: •Ker se baje v Sloveniji itak ni bati. da bodo skušali uporabiti nasilje (pri voli. tvah\ zato tudi naša stranka ni potrebna v =edan:i vladi z volilnim mandatom * Res tolikega 54 3j07 h. 11 'evic ] £ Ti i9g3q pD^lko* v&ii od
Itiilr'-li
Nincicev optiz v našem sporo z Italijo
Periz, 10. maja. L «R e v u e d e s V v viatsi prinaša čianek bivšega jugoslo. venskega ministra dr. Ninčiča o sporu z Italijo. Miniser pravi, da se mora italijanski poskus, da se Rim ustali v Albaniji srna« trati v Jugoslaviji kot politika, naperjena proti življenskim interesom kraljevine SHS. Intimno sodelovanje med italijansko in an« gleško diplomacijo je učvrstilo akcijo ita. Iijanske diplomacije ter prestiž in vpHv Rima v Evropi Kljub diplomatski napeto, sti je dr. Ninčič še vedno optimist in pravi v tem članku, da je vtis, ki ga je dobil o Mussoliniju v razgovoru z njim, v nasprot« ju z glasovi ki govore o italijanski propa. gandi v inozemstvu. Po njegovem mnenju je predsednik italijanske vlade popolnoma v službi svoie domovine, da pa je oprezen in moder. Več je sprejemljivih rešitev za odpravo sedanje napetosti med obema dr« žavama in za preprečenje ponovitve ena. kega položaja v bodočnosti. Dr. Ninčič ob« žaluje končno, da se Jugoslavija ni obrni« la do Društva narodov. Po njegovem trme« nju, bi se spor z Italijo gotovo m sigurno rešil.
Albanci „pod jugoslovenskim jarmom"
Pritožba na Društvo narodov s strani Ha sena bega Priština.
Ženeva. 10. maja. L Bivši minister Ha. san beg Priština se je obrnil v imenu alban« skih emigrantov do Društva narodov s ptošnjo, naj posreduje njim v prilog, ca se omili usoda Albancev v Jugoslaviji. Hasan beg Priština pravi v tej prošnji da živi 1.200.000 Albancev zunaj domovine pod ;u« gostov enakim jarmom na Kosovu in v Ma« kedoniji Že večkrat so Albanci opozorili Društvo narodov na svojo žalostno usodo, doslej pa niso mogli doseči svojih pravic. \1oga navaja potem, da jugosiovenska oblastva sistematično izganjajo Albance s svoje rodne grude in da se morajo soroiaki izseljevati v Algerijo ali Turčijo. Zago« tcvljene pravice narodnih manjšin se vsem odrekajo, kar je zelo v škodo gospodar« skim razmeram bednega albanskega naro« de in tudi miru na Balkanu. Hasan beg Priština prosi Društvo narodov, na stori odločne korake da se zagotove pravice Al« bancem. ki žive pod jugoskrvenskim jar« mom. Albanci so pripravljeni dokazati upravičenost zahtev, s katerimi se obrača, jo do Društva narodov.
Seipel bo zopet vladal!
Dunaj. 10. maja g. Z zanesljive strani se čuje, da se je dr. Seiplu že posrečilo ustvariti čvrsto vladno večino in da bo še ta teden sestavil nov kabinet O delovnem programu se že vrše pogajanja. Predvsem er* za tesno taktično skupnost z agrarci. tako de bo meščanska večina v zbornici štela 94 poslancev nasproti 71 socijalistom. Polje delci dobe v novi vladi enega ministra brez portfelja. njihov pristaš Schumv postane deželni glavar na Koroškem. Ka štajerskem postane deželni glavar krščanski sociialift dr. Gilrtler. za Gradiščansko pa je določeno sodelovanje med krščanskimi socijalisti :n agrarci. Poljedelsko ministrstvo ostane še nadalje v rokah krščanskih sodjadistov, vendar dobe agrarci državnega tajnika v tem resortu. Agrarci bodo še formulirali svo-e gospodarske zahteve Ki dvoma da bofo njihove zahteve prihajale v pošte v pri prihodnjih pogajanjih Avstrije za sklenitev ra-finskih dogovorov z inozemstvom.
Kolonijalna konferenca britanskega imperija
London. 10. maja. (lo.) Danes je bila otvor jena kolonijalna konferenca, katere se udeležujejo zastopniki 25 kolonij
Po vdanostnem pozdravu kralju je otvoril konferenco kolonialni tajnik Amerv. ki ie govoril o razmerju kolonij do samoupravnih delov britanskega imperija in do Anglije. Angleške kolonije merijo nad dva milijona štirijaških milj z nad 50 milijoni prebivalstva. Trgovina v kolonijah je v lepem razvoju ter znaša letno nad 100 milijonov funtov. Angleški kolonijalni imperij je popolnoma tropifaega in subtropičnega značaj*. Prebivalstvo tvorijo večinoma neevropci. ki so zelo primitivni V angleških kolonijah je 95 ramih vlad. ki so popolnoma neodvisne in ki uživajo zaupanje domačega prebivalstva Vendar pa zahteva modemi razvo- in nove potrebe v vseh panogah gospodarstva in kulture, da se ustvari način večjega medsebojnega »delovanja, zlasti med onimi kolonijami, ki so geografsko odvisne ena od druge Minister je izjavil, da bi se to sodelovanje najlažje doseglo s perijodičnimi kot-ferencami. ki naj bi se vrfile vsaka tri 5et«. in sicer v časa med imperijaktimi konferencami
Kcstierenca bo trajala na "Drže tri tedne.
Madžarska in Jugoslavija
Budimpešta, 10. maja. s. Zunan;i odbor poslanske zbornice je soglasno odobrJ r Jugoslavijo sklenjene dogovore.
Čsl.-nemška konvencija o letalstvu
Berlin, 10. maja (be.) Zbornica je rvsev. treh čitaniih sprejela konvencijo o letal« stvu s Če5kosJova3to.
Zaroka hčerke predsednika Coolidgea
Sevyork, 10. maja (be.1 Hči predsednika Coolidgea se je zaročila s nukaišc;3S bančnikom Robinzonom.
Zmede v Nicaragm
ITatfiington, 10. maja. (ba.) Kakor porrv 5ajo iz Njoarague. nočejo tamošc;: liberalci vstopiti v vlado pod predsedstvom Diaza. SJdenili so. da bodo priiodnie vo« litve dali oficijelno nadzorovati lastnik zastopnikih.
Japonsko odlikovanje Mussolinija
Tokio. 10. maja. o. Cesar je podeli? ;ra!>. anskemu ministrakeccu predsedniku Mas« soiiniju veliko ovntnioo Paulo^oia, aajv» aje odlikovanje sa 12OSSDCC
Naši Krati
Ustanovitev Zveze Jugoslov. češkoslov. lig v Beograda
(Od našega posebnega poročevalca.)
Beograd, 9. maja Organizacija in delo Jugoslovensko-češko-slovaških lig v naši državi postaja smofcre-no in beleži vedno lepše uspehe. Zato se je že darvmo pokazala potreba po centrali, ki bi vezala vse lige v enotni organizaciji in po vzgledu češke zveze JČMg v Pragi enotno vodiila potrebne skupne akcije v naši državi in z ligami v Češkoslovaški. Pired dvema letoma je bila sfklenjena radi tega na kongresu naših Jčig ustanovitev Saveza JČlig. Formalna ustanovitev te korporacfje pa je marala še nekoliko počakati, da se je med tem organizacija izpopolnila in raz-,predla tudi po Hrvatski in Srbiji, medtem ko je prva začela s tem delom Slovenija.
Včerajšnjo nedeljo se je zbralo v Beogradu že lepo število delegatov JClig iz Jugoslavije. Poleg beograjske so bile zastopane še sledeče: za Kraguaevac prof. dir. Milan Krestič, Zagreb novinar Stjeipan Pannače-vič in dr. Bogimorvič, Split prof. dr. Sporčič, Crikvemico dr. Sobol, Ljubljano dr. Albert Kramar, dr. Gustav Gregorin in dr. Vame Raidej, Celje prof. Janko Orožen, Maribor dr. Avgust Reisman, prof. Špendal in ing. Ivan Leben. V lepi dvorani šole pri Saborni cerkvi Je ob pol 11. uri otvoril glavno ustanovno skupščino, katero so Številno obiskali oajodiličnejši beograjski krogi, dosedanji predsednik bivši minister prosvete Miša Tri. firnovič z lepim nagovorom o bratski -vzajemnosti s Čehoslovaiki. Navzoč je bil tudi češki poslanik Jan Šeba s soprogo in ura-d-trištvora ,poslaništva ter češki konzul dir. Resi iz Ljubljane. Za 'tajnike' skupščine so bili izvoljena gg. inž. Lazič iz Beograda, Par-mačevič iz Zaigireba in dr. Reisman iz Maribora. Imenom Saveza čeških društev v Beogradu je -pozdravil zbor dr. Hnčir, nakar sta bila poslana našemu kralju in pre-zidemtu Masaryku pozdravna telegrama. Sledili so referati generalnega tajnika La-ziča o dosedanjem delovanju lig, poslanca dir. iRvka o sestanku parlamentarcev v Pragi, prof. dr. Gradojeviča o našem in češkem Sokolstvu in sodelovanju z ligami. Končno so kraitko referirati še zastopniki pokrajinskih lig in sicer za Maribor dr. Reisimam, za Celje prof. Orožen, za Grikve-itico dr. Sobol, za Ljubljano dr. Radel, za Split prof. Sporčič, za Zagreb Pairmačevič in za Kragujevac dr. Kresnik. Poročila so pokazala, da lige povsod intenzivno delujejo. Prof. Mijoievič ie predlagal večje akcije lig za skupnost na muzikalnem polju, dir. Gregorin pa je pojasnil potrebo izpremembe pravil ter je zbor soglasno odobril predlog slovenskih lig, da morejo biti člani Saveza (Posamezne lige. Simpatično je bil sprejet -pozdravni govor konzula dr. Resla, medtem ko je imenom -poslaništva spregovoril dr. Vokač, ker je moral poslanik Jan Šeba radi nujnih poslov poprej oditi.
Pri voliit-vah za novi odbor je bil soglasno izvoljen k>t predsednik zapet Miloš Tri-funovič, bivša minister prosvete, prvi podpredsednik gospa Milada Šeba, soproga poslanika in še cela vrsta majodMonejših ju-goslovenskih in čeških osebnosti iz Beograda ter za ostale lige iz pokrajin: Za Ljubljano dr. Kramer in dr. Gregorin, Celje dr. lirašovec in prof. Janko Orožen, Maribor dir. Ljudevit Pivko in dr. Avg. Reisman, Grikvenico dr. Scbol in dr. Kumt-arič, Zagreb Parmačevič Stevo in Beloševič, Split
Pojasnila znižane »oznt s rte orospekte zi
potovanja v Švico
Uradna Švicarska prometna pisarna
Wlen, Schwarzenbergerplats 18
župan dr. Ivo Tartaglia in prof. Sporčič, Kragujevac prof. dr. Milan Kres-tič in dr. Savo Vukičevič.
Odobren je bil tudi sklep, da se vrši prihodnje leto v Jugoslaviji kongres JClig iz naše države in Češkoslovaške.
Gl-avina skupščina je zapustila najboljši vtis. Sledil je banket v dvorani hotela Srb-siki kralj, kjer je otvoril vrsto napitnic minister Trifunovič, imenom Slovencev pa sta govorila dr. Pivko in dr. Reisman. Banketu je prisostvovalo okrog 60 oseb. Popoldne pa so bili delegati z raznimi drugimi beograjskimi javnimi delavci gosto poslanika čSR g. Jana Šebe.
Oroslav Dolenec f
Zopet je odšel v večnost originalen zastopnik stare, solidne ljubljanske obrti in idealnega riodoljufoja prvih naših narodnih meščanskih rodbin: hišni posestnik in trgovec Oroslav Dolenec.
Porojen 1. 1853. v Škof j i Loki iz ugledne obntno-trgovs-ke Berbonovs hiše je pokojni Oroslav ali Juri prišel 1. 1873. v Ljubljano, se že z 19. letam osamosvojil ter začel v bivši Gledališki -ulici št. 10. samostojno sve-čarsko in medičarsko obrt in trgovino. Ko mu je velikonočni potres 1. 1895. razrušil hišo, si je po načrtu arhitekta VI. Hraskega zgradil novo, arhitektonsko lepo hišo na istem prostoru. Ulica j e dobila med tem že novo ime po J. J. Wolfu.
Kot zdrav, soliden in obenem vztrajno marljiv gospodarski talent se je blagi, vedno dobrodušno humorni pokojnik iz skromnih: začetkov tekom let dvignil do lepega i metka. Kupil je stari Žabjak, nekdanji Transporthaus, bivšo Meščansko vojašnico v Cerkveni ulici 21 in hišo v Prečni ulici ter ustvaril v njih mala stanovanja, ki jim je kljub sedanjim razmeram vzdržal najnižje najemnine. S sodjalnega stališča je bilo to njegovo podjetje najblagodejcejše-ga pomena, zlasti za nižje sloje ljubljanskega prebivalstva- Nekatera posilopja je od-prodal, nekatera pa izročil svojim otrokom.
Med prvimi slovenskimi obrtniki, ki so bili pozvani v ljubljanski občinski svet, je bil Oroslav Dolenec, ki je bil občinski svetovalec od i 1887 do 1898 nepretrgoma, vedno marljiv, požrtvovalen in vesten. Z vnemo in iskrenim navdušenjem se je udeleževal narodnega dela, bil dolgo vrsto let v nadzorstvu družbe sv Cirila in Metoda,
ponosen SoikoJ, pokrovitelj in podporni član raznih kulturnih in dobrodelnih društev, vedno in pri vsaki priliki pa odkrit napredni ak, ki se ni bal nobene zamere in se ni, kakor marsikateri obrtnik, strašil nobene Irožnje tedaj mogočnih ljubljanskih Nemcev in nemškutarjev.
Pokojnik, vsepovsod simpatičen dobriči-na, šaljivec in pristno gorenjski zbadljlvec, ■mehke dobrotne duše, ni imel menda nobenega sovražnika, pač pa v slovenskih meščanskih in inteligentnih krogih premnogo prijateljev. Rad je potoval, posečal svetovne razstave, se udeleževal izletov narodnih društev, bil je v P-raigi in ma Velehradu v družbi S. Gregorčiča, Raiča, Hribarija in Tr-stenjaka, posečal je biskupa J. J. Stross-mayerja v Dj ako vem, se udeležil otvoritve celjskega Narodnega dama, kjer je bil s pokojno soprogo surovo napaden in kjer je prav izdatno uveljavil na hrbtih predrznih heilovcev svoje krepke gorenjske pesti.
Rodno hišo v Škofji Loki j-e prodal škofjeloškemu Sokolu za društvo zelo ugodno in mu s tem omogočil, ustvariti lepi in veliki Sokolski dom na enem najlepših prostorov, na trgu v Škofji Loki.
Originalen, pristno naroden modrijan se je izkazal pokojnik tudi še pred svojo smrtjo. Svojo nadarjeno deco je vzgojil v odločno narodnem, naprednem, jug oslov en-sk-em -duhu in jo dobro preslkrbel, razdeliv-ši pošteno pridobljeni svoj imetek. Nato se je, bolehajoč, stoično pripravljal na smrt. Naročil si je iz Plečnikove umetniške šole nagrobni spomenik v rnairraoTju in z motivom, ki predstavlja preprosto Hmetiško hišo, iz katiere ie bil rojen in v kateri naj bi počivalo njegovo truplo. In kot svečar, ki je spletal na -tisoče in tisoče sveč, si je letos sam spletel še svojo posmrtno svečo v obliki voščene krone, češ: »Kadar ugasne moja sveča, naj gori tale!« — lin sveča gori zdaj ob njem, k! ie ljubil življenje in se ni bal smrti.
V ljubljanskem meščanstvu, med obrtniki in trgovci, posebej pa še med bedniki ostane ohranjen simpatični spomnim vrlega molža — Oroslaiva Dolenca.
DANES ob 4. Vt6. V28. in 9. uri. — Senzacija nad senzacijo! DANES
»Denar - sveta vladar44
o tem Vam pripoveduje bankovec št. 13.513., ki je preživel pustolovme, katere redko kdaj preživi človek! DENAR! DENAR! DENAR! Za denar je vse!»
Telefon 2730.	KillO «Dvor».
Pozor! Pri vseh predstavah sodeluje priznano najboljši orkester Ljubljane!
Javna telovadba ljubljanskega dijaštva
V tretjič je nameravala ljiibljanska srednješolska mladima nastopiti pred široko javnostjo, da pokaže v lepem telovadnem nastopu plodove svojega dela po šolskih telovadnicah. Izbrala si -je mtesec maj, ko zeleni im cvete vse okoli nas. Lepšega prostora kot je v ta namen prirejeno letno telo-vadišče Ljubljanskega Sokola, si skoraj nI mogla izbrati. Vse je bilo pripravljeno za nastop v nedeljo, dne 8. t m. in tudi glavne skušnje dan poprej so pokazale, da bo lavni nastop krasno uspel t po količini nastopaj 0-čih i po .kakovosti. — Toda nesrečni Jupiter Pluvius je pripravili našo mladino ob vse veselje. Nastop je bil vsled dežja odpovedan ter preložen na včeraj.
Zbralo se -je sicer tudi včeraj proti pričakovanju dosti občinstva vklj-ub delavniku. Vse je kazalo, da bo nastop kljub čme-rae-mu vremenu mogoč. Med odjičniiki smo opazili v zastopstvu protektorja prireditve, ministrskega predsednika g. Vukičeviča inšpektorja min. prosvete g. Miroslava Voji-noviča, velikega župana g. dr. Vodopivca, zastopnika komandanta Dravske divizij ske oblasti g. polkovnika Koraisa, starosto JSS
Gamigla, direktorje vseh srednjih šol ljubljanskih in mnogo drugega odličnega občinstva.
Telovadni nastop je pričel točno ob 17. uri. Prireditev je vodil predsednik »Društva telovadnih učiteljev za Slovenijo«: g. Ivan Bajželj, požrtvovalno so mu pomagali vsi njegovi kolegi in koleginje. Ob zvokih godbe Dravske divizije pod vodstvom višjega kapekiika dr. Čerina je prikorakalo na telo-vadišče v štirih kolonah nad 1000 gojencev nižjega oddelka pod vodstvom g. Kozaka ter napolnilo prostrani prostor. Izvajali so tri proste vaje -prav lepo in tudi skladnost in ravnanje je zadovoljilo. Po burnih aplavzih so dečki veselih lic zapustili telovadišče, da napravijo prostor nad 600 -dijakinjam nižjega oddelka pod vodstvom gdč. Irme Petkove. Po nastopu so vežbale dve sestavi prostih vaj, ki niso bile baš prelahke. Izvedba je bila v splošnem tudi prav dobra in razen malenkostnih napak zelo zadovoljiva. Gojemke so odkorakale ob naraščajočem dežju tako, da se je morala orodna telovadba in igre odpovedati. Že nastopajo k tekmi štafetni oddelki posameznih srednjih1 šol v Ljubljani, toda pričela je padati taka ploha, da je na mah postalo iluzarno vsako nadaljevanje -javne telovadbe.
Škoda, da je vreme onemogočilo nastop višjih oddelkov, im sicer 600 dijakov in 450 dijakinj ter izvedbo posebnih prostih vaj dijakinj vseh' treh ljubljanskih gimnazij. Vendar pa moramo priznati, da je bil cel nastop po gg. telovadnih' profesorjih in učiteljih' zelo skrbno pripravl-jem in tudi vsa mladina •je pokazala mnogo discipline, simisla za telovadbo in zelo mnogo samozavestnosti na telovadi šču.
Res škoda, da je dež pokvaril mladini njen dan.
VIII. vsesokolski zlet v Pragi
1. 1926 — od 12. do 16. maja v — Kinu «Ljubljanski dvor».
Dvojni umor v Paračinu
Seljaki, ki so se vračali v nedeljo popol« dne iz Dol. Vidova v paračinskem srezu v Srbiji, so našli na cesti, ki vodi iz vasi Baznič, trupli dveh seljabov, ki sta imeli odsekani glavi. Umorjenca sta bila vrh te« ga strašno razmesarjena. Seljaki so kmalu spoznali v njih župana g. Petroviča in pod« župana Petra Paunoviča iz Bazniča. Trupli sta ležali drugo poleg drugega, glavi le ne* kaj korakov dalje, noge obeh pa so imele vse polno poškodb, zadanih očividno z ne* kim težkim topim predmetom. Policijska preiskava je dognala, da sta župan in pod« župan očividno postala žrtev maščevanja. To se sklepa predvsem iz tega, ker so pri obeh našli polno denarja. Čeprav so o rož* niki ukrenili vse potrebno, da bi prišli zločincem na sled, se jim to dosedaj še ni posrečilo.
Kdor želi imeti letos prvovrstno id naj. modernejšo slikarijo, naj oaroči le pri tvrdki
Ivan Martine,
sobni slikat tn pleskar, LJUBLJANA, Poljanska cesta 20 :—: Konkurenčne solidne cenel :—:
Prei sodniki
«Joža, a se t' res gre za koža., je vprašal te dni mladi kočijaž Cene svojega znanca, ki je žalosten rezal debelo meglo proti sodniji.
«E, vrag te vzemi,> se je zadri Jože, nekdanji sluga agrarnega urada in prestopil prag justične "palače. Tedaj mu je sodnik prebral ovadbo, ga opozoril na Saše, ko je bil še v službi, ki jo je pa moral opustiti in ga naenkrat vprašal, kako je bilo lani pri štupici. Jože je debelo pogledal, se popraskal za ušesi in dejal: <Ne boste me ujeli, nič ne vem.> «Jaz pa vem,» je odvrnil sodnik, «čemu tajiti, tem slabše za vas?* Joži 6e je kar naenkrat zazdelo, da je imel Cene prav, kar zazeblo ga je, čeprav je vedel, da ne bo obešen, ampak zaprt biti tudi ni prijetno. Potem je sodnik nadaljeval: 'Lani sle se zglasili pri Štupici, dejali ste, da ste uslužbenec agrarnega urada, čeprav že niste več bili; zahtevali ste več cinkovib plošč, skupaj za 369 Din. Plošče so vam še Štupicovi uslužbenci znosili v delavnico svojega sv> jega sorodnika. Seveda so pri agrarnem uradu debelo pogledali, ko so dobili od Štu-pice račun.»
Obtoženi: <0 tisto pa prav gotovo. He, he, he!»
Sodnik: <Ampak vaš smeh je precej prisiljen. Teden dni boste zaprti.>
Toženec se zgrudi na klop, debelo pogleda, globoko zasope, a potem reče: -rSaj sem vedel, da mi luknja ne uide, in odšel sklonjene glave skozi vrata.
Derviš iz divne Bosne bo prodajal 5 dni svoj0 robo arestantom, ker se je pregrešil proti postavi. Derviš je sedel zamišljen v neki krčmi v Kolodvorski ulici, žalostno gledal 6kozi okno in se jezil, da ne more ničesar spečati. Pri sosednji mizi so sedeli trije Dolenjci, pili cviček in moževali. šestega aprila je bilo in baš ta dan je imel v Ljubljani opravke Ižanec Janez. Slučaj ga je zanesel v gostilno, kjer se je dolgočasil 9 svojo robo Derviš. Ko je Janez vstopil, so ga pozdravili njegovi znanci Dolenjci, a Derviš se mu je takoj približal in mu začel ponujali ter hvaliti svojo robo. Ižanec Janez mu je dejal, da ne kupi ničesar, a Bošnjak je le silil vanj.
«E, ti brate širokohlačnik, 100 Din ti pa dam za cel koš,» se je šalil Janez.
<Kaj boš ti, biga ižanska,» je dejal Derviš, ki je pri nas že par let in pozna tudi zgovorne Ižance, <ti še denarja nimaš U
Janez je zardel "kot kuhan rak: ?Kaj, jaz nimam denarja, evo ti ga,, pri tem je izvlekel denarnico in pokazal Dervišu metuljčka za 1000 Din. Bošnjaku so zasijale oči, pograbil je bankovec in nametal Janezu na mizo 1 uro, stroj za striženje las, britev in naramnice. <To, vse to imaš za svoj denar,j je vpil Derviš in mu še vrnil 200 Din.
<0 ti vsiljivost ti.> je zavpil Dolenjec Jaka, <an*i ga ne vidiš, da te hoče ogoljufati; vse je vredno kvečjemu 400 Din.>
^Denar nazaj,> je zavpil Ižanec, a Derviš je že korakal skozi vrata.
Janez ima 141etno hčerko Jerico, ki je urna kot vrtalka; sedela je poleg očeta, a ko je stari zakričal, je bila že pri vratih in je takoj prifrlela za širokohlačim Dervišem. Na vogalu, kjer je stal stražnik, je obstala, so postavila po vojaško inzavpila: <Yam javim, gospod, ta-le je pa hotel ogoljufati našega ata z Iga; o, saj ga je že ogoljufal, 800 Din mu je odnesel!«
«Stoj,» je kriknil stražnik in zgrabil Der-! viša za pas.
<Kamo?> je vprašal presenečeni mož. (Amo z mano,» ga je zavrnil stražnik in šla sta nazaj v gostilno.
Derviš je moral vrniti denar Ižancu, a sam oditi v zapor.
Proste vaje dijakinj višjega oddelka,
ki so jih izvajale pri skušnji v soboto popoldne, včeraj in v nedeljo je pa ploha preprečila to lepo telovadno točko.
VIKTOR HUGO:
„Les Miserables"
(Bedni) 2 de a, 16 dejanj naenkrat ie
n; jvečii ev ons i film sedanjosti. Pride!
Kulturni pregled
Gledališki repertoarji
Ljubljanska drama.
Sreda, 11.; «Jaz in ti» B. Četrtek, 12.: Zaprto.
Petek, 13.: «Mrak>. Premijera. Izv. Na ko«
rist kuratorija slepcev. Sobota, 14.: Ob 15. «Jaz in ti.» Dijaška predstava po znižanih cenah. Izv.
Ljubljanska opera
Sreda, 11.: «Oriov». opereta. C.
Mariborsko gledališče
Sreda, 11.: Zaprto.
Četrtek, 12.: ob 20.: ^Periferija*. Kuponi. Zadnjikrat. Gostovanje ge. Nablocke iz Ljubljane. Petek, 13.: Zaprto.
Sobota, 14.: «RigoIetto». Premij era. Izv. Jubilejna predstava 25Ietnice delovanja g. rav. Mitroviča. ad Celjsko
Celjsko gledališče
Petek, 13.: «Noreo. V domači zasedbi
Premijera Petrovičeve drame <Mrak>. V
petek, 13. t. m. bo v ljubljanski drami premijera lepe in učinkovite drame hrvatskega pisatelja Pecija Petroviča <Mrak». Pecija Petrovič je našemu občinstvu znan po svoji komediji «Vozel> ter drami <Goad», ki sta se že igrali na našem odru. Dramo <Mrak> režira gosp. Skrbtnšek. V glavnih ulogah
nastopijo poleg njega: gosp. Gregorin, sa. Juvanova in drugi. Na to premijero se prav p<)kebej opozarjamo občinstvo. Čisti dobiček je namenjen za zgradbo doma slepih.
Zanimivo gostovanje v mariborski Periferiji*. V četrtek, dne 12. t. m. bo gostovala v <Periferiji> v glavni ulogi Ane odlična članica ljubljanske drame ga. Nablocka, ki je dosegla s to ulogo v Ljubljani naravnost sijajen uspeh. Predstava te zanimive drame bo topot zadnjič v sezoni. Abonenti imajo za to predstavo popust.
Proslava 251etnice dirigentskega delovanja ravnatelja opere gosp. A. Mitroviča. V soboto, dne 14. t. m. se uprizori Verdijeva efektna opera <Rigoletto>. S tem delom proslavi ravnatelj opere gosp Mitrovič 251et-nico svojega dirigentskega delovanja.
Premijera Beethovnovega Fidelia v ljubljanski operi
Včerajšnji večer je iznova pomnožil le« po število letošnjih nadvse častnih oper« nih predstav. S Fideliom pa si je zlasti še g. Polič kot dirigent vpletel nov list v svoj lovor j ev venec. Ž njim vred so včeraj tri« umfirali vsi solisti, v prvi vrsti Leonora« Fidelio ga. Žaludova, Rocoo g. Betetto, Piz« žaro g. Holodkov, Florestan g. Knittl, a tu« di lastniki manjših vlog, tako Marcellina ga. Ribičeva, Jaquino g. Kovač, Fernando g Zupan itd
Podčrtati je treba posebej imenitno na« študiran in krasno vpet zbor, ki je n. pr. v ganljivem zboru ujetnikov (moški zbor)
podal scenično in glasbeno zelo močno učinkujoče sliko, ali pa v finalu zadnjega akta o sijajnem mešanem zboru, ki je ne« kak most k deset let poznejšemu končne* mu zboru «:devete».
Obiskovalce te edine Beethovnove opere opozarjam dalje na nagajivi duet v začet« ku I. akta (Jaquino in Marcellina). Ljube« zen Marceline do Fidelia je za nas, ki ve« mo, da je Fidelio preoblečena Leonora, ma« lo verjetna. Umetnina prvega reda je dalje kvartet, ki ostro in mojstrsko karakterizi« ra značaje vseh štirih oseb. Še skoro bolj je pokazal Beethoven svojo umetnost toč« nega karakteriziranja v sledečem tercetu. S Pizzarom najde Beethoven ostre, drama« tične akcente, krasna sta recitativ in arije Leonore, kjer je ga. Žaludova dokumenti« rala tudi svojo izvrstno igralsko zmožnost. Ravno v takih vlogah je ona najmočnejša.
Krasne so dekoracije drugega akta, ječa, pred ječo. Orkestralni uvod, sledeča arija in kantileoa so visoke umetnine. Tu se je zamogel izkazati g. Knittl. Prelep je dalje tercet. Močno dramatičen je ves nadaljnji razvoj drame do konca prve slike H akta. Trobentni signal je znamenje prestanega trpljenja, svobode. Ganljiv je nato sledeči duet. Morda je to muzikalno najlepša stvar cele opere. Končna slika s finalom zapušča jnočan, nepozabljiv vtis. Občudovanja vre« den pa je bil orkester. Precizno, minuci« jozno točno naštudiran je podal vso opero nad vsako grajo ter zlasti z obema uver« turama (prav posebno še z drugo) pokazal svojo visoko umetniško kvaliteto. Publika je znala to tudi z močnimi aplavzi primer« no oceniti.
Človek pa bi spričo včerajšnjega umetni* škega dogodka v naši operi vendarle priča« koval boljši obisk.	—č.
Koncert Celjskega pevskega društva
Celje, 9. maja.
Po razdobju skoraj treh let je priredilo pomlajeno Celjsko pevsko društvo v soboto, dne 7. t. m. zvečer koncert v veliki dvorani Celjskega doma. Društvo se je slednjič vzdra milo iz dolgega mrtvila, odkar je prevzel mesto pevovodje zopet gosp. Ciril Pregelj. Moškega zbora društvo še nima, mešani zbor pa šteje okrog 70 discipliniranih pevk in pevcev. Mešani in ženski zbor sta dokaj izenačena in prožna, le prvi tenor je skromno zastopan. Na sporedu je bilo 9 skladb za mešan in troje skladb za ženski zbor, vmes pa je zapel tenorist gosp. Kazimir Modic troje 9olospevov.
Vodopivčevo cKmečko pesem* je zapel zbor precej živahno, pri zaključnem akordu pa so ženski glasovi malo popustili. Adamičeva <Je rano vstala kukov'ca...» je bila nežno podana, v pesmi <Po vodi plava» je bilo dobro slikano valovanje vode, <Zaziba tka* pa se je odlikovala po lepih p in pp. Adamičevo <Nič ne jokaj, dekle moje!* je pel zbor malo preveč odsekano. Pri partijah z moškimi glasovi je bil prvi tenor prešibek. To pesem je moral zbor ponoviti. Krekovo melodijozno <Vabilo> je bilo podano točno in čisto, Pregljeva <Da bi jaz znala ...» pa prisrčno in s sentimentom. Najboljši točki programa sta bili Mokranjčev VII. rukovet in Foersterjeva <Z glasnim šumom s kora>. Rukovet je izvajal zbor z zelo dobro dinamiko, precizno, ubrano' in efektno. V pesmi <Z glasnim šumom 9 kora» je bil v basu dovršeno podan motiv orgel in cerkvene pobožnosti. Tenorski in baritonski v prvi ter tenorski solo v drugi pesmi sta prišla do popolnega izraza.
Adamičevo čustveno <Kje 9i, dragi, da te ni?» in efektno «Cigansko> ie zapel ženski zbor 9 spremljevanjem klavirja brezhibno, Devovo šesteroglasno <Zajček teče» z va-rijacijami pa prisrčno in efektno.
Gosp. K. Modic je zapel Pavčičevo <Padale so cvetne sanje,, arijo iz Massene-tove opere Werther <Zakaj me vzbujaš pač» in Hazejevo <Ti.. .> Gosp. Modic ima lep liričen tenor z zvočno višino, njegov glis pa je za večje samostojne nastope še prešibek. Skladbe niso bile posebno srečno izbrane. Z vztrajnim in smotrenim šolanjem utegne postati gosp. Modic zelo dober solist. Njega in ženski zbor je diskretno spremljala na klavirju ga. Božič - Novakova. Gosp. Pregelj in ga. Božič - Novakova sta prejela lepe šopke. Koncert je bil precej dobro obiskan.
Program koncerta je obsegal večji del pesmi, ki jih v Celju še ni bilo slišati. Pev-v vodji gosp. Preglju ki je v kratkih mesecih ustvaril v Celju tako odličen zbor, gre popolno priznanje. Celjsko pevsko društvo ima sedaj vse predpogoje za velik razmah. Pritegnili bo pa treba tudi še one pevce, ki so stali doslej ob slrani, kajti le v skupnosti je napredek.	Rado Pečnik.
Pevsko društvo «Stankovie> na Francoskem. Beograjsko pevsko društvo cStanko-viž> slavi na svoji turneji po Franciji ogrom ne uspehe. V Nizzi so ga sprejeli odposlanci civilnih in vojaških oblasti. Koncert se je vršil v ondotni mestni dvorani (Casino Mu-nicipal) in je uspel naravnost sijajno. Enako velik uspeh so dosegli Stankovičevci v Lyonu. Pevci potujejo naprej po francoskih mestih in priredijo za slovo dve koncertni produkciji v Parizu.
Domače vesti
* Iz uradnega lista. »Uradni iistc objavlja v svoji 50. letošnji številk: dopolnitev p:avJinika o postopanjt o£> nezgodah v zrakoplovu: sisžbi ir zavarovanje osebia pri
siržbei:e— letenju ter aaredbo ministra pravde, s katero se katasiralna občina Log, nanovo nasta a. po deSitvi katastralne obdaš Httbajsicč, pride-ljejt sodnem- okraju radeSkemu.
*	Sprejemi pri ministrskemu predsedniku. Iz kabineta predsedstva vlade poročajo- da bo predsednik vlade sprejema: stranke odslej sata-: tč torkih, čer-tkfc in sobotah od 16. do 16. nre popoldne.
*	50 letnica meščanske šole v Krškem, rržsvna deška meščanka šola v Krškem stav: dne 29. maja rvpjo 50 letnico. Vsled dežeinoga šol zakona bivše Kranjske z dse 29. H'. 1S73., ki je zahteval, da se mora ustanoviti po možr osti v vsakem okraje me ščaaska šola. je teči-ji veleposestnik v Krškem. znat.. dobrotnik to mladinaljab, blago-pokojni g. M. Hočevar, sezidal n a lastne stroške dvonadstropno poskjpje ter podaril teta 2S77. krškemu šolskemu okraji za 3-razredno češko meščansko šalo. Učiteljski zbor je sklenil dogovorno s krškimi de-ščarl proslaviti 50 letnico šole sedanjim gospodarskim nazmtram primerno na dostojen in svečan način. Na xosisvo so vabijeni vsi bivši oSteiji in učenci ter prijatelji krške treščanskt šole. NaiasčseS program proslave bo pravočasno objavljen v dnevnih časopisih s kratkim histarSasom zavoda. Za cdesiežmke proslave bo na čan siavja v sok. dvocam ob 13. ar: skupen obed. Radi raročitve skupnega obeda na: blagovoli javit: na dopisnic: ravnateljstvu meščanske šoie v Krškem vsak. ki se misli udeležit: sarketa. izjavo, da reSektira na skupen obed; prijave se sprejemajo do 30. nafrflra Pri proslavi sodelujeta dve godbi, meščan-skošolski orkester ter godba, pižame hrambe Na predvečer in na dan proslave bo v dvorani slavnostna akademija z izbranim sporedom. Za 50 letnico bo izda« ravnateljstvo obširno letno poročilo.
*	Državna šola za sestre - pomočnice. Ravnateljstvo šole za sestre - pomočnice v Zagrebu razpisaje natečaj za sprejem očenk. Sola ima namen, vzgajati strokovne sestre na zdravstveno delovanje v raznih socialno - meaicinskih napravah in za delovanje med prebivalstvom. Traja dve len. Pn štirje meseci so pripravijatei tečaj, ki .'e obenem prazknšna doba za ačenke. Po d:vršen: šo.. se namestijo učenke v držav-• sražbl za sestre - pomočnice. Sprejete učenke stanejejo v internati:, ki je spojen s šolo. Za učenke se sprejemajo samo kan-crcattn.it. c so duševno in telesno popolnima zdrave in so dovršite vsaj štiri razrede srednje šo:t ter dajo zadostno garancije za dobro sestro. Interesen tke opozarjamo na razpii v 50. številk: uradnega lista.
*	Internacijonaiizacija Donava. Na dnevnem redu :etošnjega kongresa mednarodne trgovske zbornice, ki se bo vršil meseca .-.Kija v Stockhožmts. je tudi vprašanje internacij oBajfaaciie Dunava in vseh njegovih važnejša pritokov in prekopov. Našo državo bo zastopaj na kongresu pomorski kapetan g. Vilfan, naš zastopnik v dumav-sk internacijonaJn: komisij:.
*	Ekskurzija naših učiteljev na Češkoslovaško in Poljsko. Ddrcženje jitgoslovenske-ga učlteljsrva jc dovršilo zadnje priprave na ekskurzijo naših učiteljev na Češkoslovaško in Poljsko. Kakor je seda: deftnitivno določeno, krenejo izletniki na potovanje dne 1 unija. Prijavilo se je zadostno število ekskntzistOT.
1 Novinarska konierenca na Dunaju. V petek dne 13. t. sn. se bo vršila na Dunaju s- -a izvršsvafaega odbora mednarodne no-% narske federacije. katere sedež ie v Pari:'-. j ugoskrvensko novinarsko udrnženje bosta zastopala na kongresu predsednik čenčal ne uprave Krešimir Kovafič in dr. Dežmam predsednik zagrebške novinarske sekcije. Zberovan a se udeleži tudi tiskovni ataše pri našem poslaništvu na Dtraaiu Rat-kr Parežanin.
*	Kongres hišnih posestnikov. Početkorr. prihodnjega meseca se bo vršil v Splitu kongres hišnih posestnikov. katerega se n deleže delegati iz cele naše države. Prometno ministrstvo je dovolilo »deležnikom kongresa polovično vožnjo na državnih železnicah-
s Odlikovanja naših ameriških rojakoT.
Glavni odbor Rdečega križa v Beogradu je p .delil našim ameriškim rojakom, ki so st odlikovali pn sabirarjj: prispevkov v korist poplavijencem, visoka odlikovanja. Odlikovan ie Frank S a k s e r, izdajate:: lista »Glas Naroda«, in predsednik Frank S a k -»en Statte Bank v Nevvorku z veJkim knižem. gg. Lndnvik B e t: e d i k. opravite'; '•sta »Gia? Naroda«. Rolaad Kes, ravnate: »Fr. Sakser Stane Bankt« v Ntwyarke ir. predsednik dr. J. M. Seiiškar iz Cle-vtlanda z drechn najvišjim odlikovanjem, s s' ebrno svetinjo.
*	Neprilike sarajevskega gledališča. Ker je prometno ministrstvo odklonile zapoošt-re koncesije na železnici, je uprava sana-itvskega Narodnega gledališča odpovedala gostovarjt v Zagrebu in drugih mestih Hrvatske, Slavonije in Dalmacije.
*	Prvi let s pasažirf v Ljnbtjani. Poročal smo že. da priredi BnKjaiafc eero-klob »Naša KrEa« dne 26. jmtija letos velik letalski miting Vse. ki se za letalstvo zanimajo, opozanjaitso. ča st bodo kancem pestrega rn za Ljubljano goto-vc povsem novega programa, izvajali poleti s ,Jrosto-voljc: -zmed posetnikmf nšanga, ki bi si želel. ogledati Ljubljano in bližnjo okolico tu-c iz ptičje perspektive. Kakor ie bilo brez dvoma še pned par leti drznost, vzpenjati se v zračne višave, tako moremo danes 5 ede tra slin: razvoj tehnike smatrati po-t:var e po maki: za prav tako sigurno, kot je na primer vožnja z viškom a£ avtomo-
bilom, ki sta po\-sem udomačeni proti itn: sredsni. Tudi glede na ceno se našim pri-jateliem ne bo treba prav nič pritoževati, ker bo precejšnje število mest izžrebanih
in se bodo naiboli srečni med reflektanti oignfli v avijanti brezplačno- t j. za ceno navadne vstopnice k nntingii. Žrebanje se bo vršilo ie v predprodaji in sicer na ta ra-črn, da bo imel vsak pravico tolikokrat poskusiti svojo srečo, kolikor vstopnic si bo nabavil za aerodrom. Predprodaja vstopnic se bo vršila poleg Ljubljane tudi še v vseh večjih krajih v Sloveniji, tako da bodo rud: prijatelji letalstva na deželi imeli priliko poskusit: srečo v kar največji meri. Člani aerokhiba bodo imeli pri tem seveda prednost. Vpisovanje se vrši še vedno pri tajniku dr. Rapetu v H. nadstropju ljubljanske Kazine.
*	Naša letalca v Novem Sadu. Kapetar. T2de: Sondenmayer in poročnik Leonšd Baj-dak sta po slavnostnem sprejemu na beža-nijskem aerodromu odletela v ponedeljek v svoje stalno bivališče — Novi Sad. Pristala sta aa tamkajšnjem letališče, kier ju je z vetikimi svečanostmi ssmejeia množica naroda, zastopniki civBiiih in vojaških oblasti z godbo na čelu. Letalca je pozdravil 2ntiitsk: komandant general Dokič. Občinstvo je dvignilo junaška ietaica na rame in jc nosilo naokrog. Ovadit so trajale nad eno aro. Kapetan Somderatayer je bil prisiljen, da je govori in sc je iskreno zahvalil za ovacSe. Po sprejemn je bEa prirejena letalcema v Oficirskem domn cakuska.
*	Smrtna kosa. V Ljubljani je preminula dne 9. maja gospa Josipina T r e o roj. Jon-ke, zasKKica. Pogreb se bo vršil danes ob 2 popoldne z Gosoosvetske ceste št 12. Blag ji spomin. žaJaSoS nsSedtr rodbini naše iskreno sožaije!
*	Poročilo o delovanje društva Pomlad-ka Rdečega križa SHS za leto 1926. je pravkar izšlo z različnimi in prav mikavnim: ter zanimivimi opisi delovanja tega prekoristnega humanega društva.
*	Vsem, ki so pred desetimi leti podpisali majsko deklaracijo. V spomin na lOletmco majske deklaracije je izdala Jugoslovenska Matica okusno, v bakrotisku izdelano diplomo v velikosti 35 X 50 cm. Želeti je. da si diplomo nabavi vsakdo, z-asti oni, ki so pred desetimi iet: podpisali majske deklaracijo. Ta dipkutna jim bo lep spomin na oni veaiki zgodovinski dogodek, pri katerem st je nad 300.0»j Slovencev s svojim' podpis: izteklo za svobodo domovke. Diploma stane Din 10.—, s poštnino, ki se računa It pri posameznih, nanočilih. Din 15.— . Naprodaj je v vseh Ljubljanskih knjigarnah 1 in papirnicah m pri vseh podružnicah Jngo-slovenske Matict v Sloveniji. Naroča st io tudi pri Jugosiovtiisk; Matici v Ljubljani. Sfclenbirgcva ulica 7 H. Podružnice Jugo-siovenske Matice pozivamo, da čimprt; naročijo za razprodajo potrebne diplome. Enako prosimo vsa narodna društva in šolska upravneljstva, da zbira.io naročila za diplomo in nam jih javljajo. Kot vzgled Požrtvovalnega sodelovanja in razumevanja navajamo šolsko npraviteljstvo v Mokronogu, ki je zbralo 30 naročnikov. Posnemajte: — jngosiov. Marica v Ljubljani.
OPOZARJAMO!
Radi opustitve trgovine p r o -d a j a vso zalogo po izredno globoko znižanih cenah maninakturna trgovina pni
Zmajskem mostu, tasproc' Jugoslovenske tiskarne. \ eliko ostankov volnenega blaga za ženske in sukna tet kamgarna za moške obleke po skoraj polovični ceni.
[
Svetovna ma; ke: Cendro d* Rouge mandarine Boupjois - Pariš
]
*	Carinski oddelek na Bleda. Na podiagi
sklepa tinančnega ministra je bil ori-orjen na Bisdi; tekoči mesec odsek iavne carinarnice na Jesenicah, ki bo innkciiocina do 30 septembra-
*	Slovenjebistriška podružnica SPD. priredi svoj občni zbor za leto 1926 v četrtek čne^l9. t. m. ob 19. ori v hotelu Beograd v Slov. Bistrici z običajnim dnevnim redom.
*	Samomor žene zaradi prepira z možem.
V Zagrebu e predvčerajšnjim soproga :a-mešnjega trgovca Priherja inpila večjo ko-_čiao oeto^-e kisline ter umria še predno je prispelo reševalno društvo. Priher je zalotil svojo ženo, ko se je sprehajala s svojim ljubimcem. Okiornral ie oba ter ženi izjavil, da se loči od nje. Žena se ie v obupu zastrupila.
*	Najdeno truplo utopljenca. Sava jt dne 4. t. m. vrgla pr. Gor. Letini blizu Snrje na suho trupio nepoznanega moškega. Utopljenec jt bE star okrog 15 let, visok 155 cm. Oblečen je bil v srajco iz belega domačega platna in opasan z usnjatim opasačem.
*	Eksplozija granate zahtevala tri ime, "V" okolic: seia Strma gora pr: Vafeevu se je preteklo nedeljo pripetila težka nesreča. Bratje Velnnk. Vukašir. ir: LjcbomLr Jm-a-novid so na paši našli eranaio težkega kalibra ter so io poskušali razbiti. Vsled udarca na kapico je granata eksp,:>c:raia in na mestu ubila Veiinčra. in \"akaš::ia. Ljubomina pa težko ranča. Ko so ga seljaki-k: so prihiteli ni pomoč, hotel; prenesti v domačo hišo, je Ljubomir na transport« umrl Etsplorijo so slišal: dve cr: daleč.
*	Razbojniški vl&ra v tovarao pohištva. Kakor smo že poročali, so 6. l m, dosie neznan, vlomilci v Osjekt vdsii v tamkajšnjo warrjo pohištva ter odnesli večjo svo-to denarja. Sma tovarniškega paznic Jurija CvjetatKTviča so 'azbojniki prisilil:, da jim je izročil kijuče. Pri zaslišanje it Cvietano-vič izjavil- <ia je enega izmed roparjev spoznal kot delavca v tovarn Andreja Kii-aniči Ta sum potrjuje tadl gostilničar Vrtačnik. i fc .t sekiro, najdeno v blagajniškem lakaču I
spoznal ko: svojo last. \'zel mu jo je brez dvoma Kblarfc ki stanuje v njegovi hiši.
*	Aretacija nevarnega razbojnika v Zad-
ru. Policija v Zadm je aretirala te dni znanega razbojnika Popoviča. na čegar glavo so razpisale jagoskrvenske oblasti Din 50 tisoč. Popoviča so zasačil naši orožniki v nek: krčmi v notranjosti mesta, obvestili o dogodku takoj policijo v Zadru, ki ga je nato aretirala. Razbojnik bo že v najkrajšem čase izročen našim oblastim.
*	Obup vsled bede. V zadnjem času se v Beogradu množe samomori. Tako se je v soboto astre® poročnik Mijat čuhimovič vsled žalosti, ker sne je umrla žena. V ponedeljek je skočila v Savo bivša privatna uradnica Ružica Vidič, ki pa so ie rib® še živo potegnili :z vode. V Donavo jt skočil mdi bivši trgovec Sava Ivamiševič; rudi njega so rešili ribiči. Motiv ob-jpnega koraka: beda.
*	Pozor: Kdor še ni poizkesil Schichto\e-ga terpentinovega miia, ne ve. kaj ie dobro.
*	Čudežne zdravilne uspehe dosežete pri rtvmatizmn, krčih nevralgii2h (ischfes) pri živčnih in ženskih boleznih, pri zapne-nlo žil, motenju preosnove. ostarelosti kron. kožnih boleznih, svoje telo okrepčate in pomladite, ako napravite kuro v starodavnem radšoemanaEiiskem termalneni kopališču Toplice pri Novem mestu (Dolenjske Toplice) 3£—3»° C. Postaja Straža-Toplice (3 km). Sezona od 1- maja do 30. stpt. Ves modern komrort. Prospekte na zahtevo Pošta telegraf m telefon.	142
*	Ali že veste kje ste solidno postrežem"? Razne vrste vezenine, žtnskt in moške nogavice dobite po solidnih cenah pni Franc Pavlin. Gradišče 3.	714
*	Pri utmjenosti, razdražtjivosti. tesnobi v srca, pomanjkanje spanja, težavah s: ca, pritiskanja na prs: poživlja prirodna grenčica »Fraaz - Josef« obtok krvi v spodnjem delu telesa prav uspešno in s tem miri valovanje krvi. Profesorji za bolezni prebavil izjavljajo, da se voda Franz-Josei pni pojavih, irvirajočSi iz saroozastraplje-nja želodčnega črevesa obnaša kot izborac čistilo.
*	Rogaška Slatina je naicenejše in r.aj-udobnejše zdravilišče za zdravljenje želodčnih in črevesnih bolezni posebno v času pred glavno sezono. Zahtevajte prospekte!
*	Neprijetno potenje kože (nog in rok) s.gumo odstran: »Formecit« mazilo. Tuba Din 15. Zahtevajte orlg. »Formacit« v dr-r-Etrijah. Depot Drogeriia Adriia, LjnbJjana, Žtlenbnrgova ulica 1.	676
Veselite se
modi m stori
Vaš priate jček, srčkatn
JJLC&IC COOe iN
gostu'e 'e dn: v i-iublj?n; v >v iem -avnoka: izdelg-ntm izvsmem T;l-nu: Vete trgovec J c-ie'
Elitni Kine Matica.
Iz Ljubljane
u— Nehajte nas, vodki za nosi Pišejo nam: Kakor znarvx določa nori stanovanj« sk: zakon, ce se očd£i£_io odslej potom stanovanjskega sodišče stanova-ja le onim psosilcem. ki so radi službene potrebe pre« niesoeci v Ljubljano. Vkljub svoječasnim nasprotnim zatrdikni. samega predsednik e tega sodišča g. dr. Andnejke. se stanovanj« sko sodišče pri razpravah striktno drži gor« nje določbe ter niti imenevanja drž. uehiž« bencev v Ljubljano ne srnatrt za preme« stitev. Kdor je bil torej pned leti cneno« var, v Ljubljano in je izdal v obliki pno šeaj in izgube čase ic, lepo pceanožecie sa> mo za ■v stopiuce k onemu teatru, ki mu je ime stenoranjsko sodišče, ne more torej več dobiti stanov en j s v Ljubljani. Do sem ni mogoče ugovarjati, če so člani steno« var .istega sodišča res doižtu dobesedno in« terpretiratj nori zakor.. \'prašanje p* je, zaka j gospodje še sprejemajo prost ie in prijave za nova stenovanja. Ali se ne pravi voditi izmučene iskalce stanoven; lahko« miselno za nos. če se jim vzbuja z rezgla« s. o praznih stanevanjih v sobi št. 2 srano« vanjskega sodiščt in s sprejemanjem nji« hovih viog. kakor s prrpuščar.jem k rtzpra« vam na<i£. fc so že ^-napne: brezupne. Po« vejte nem raje odkrito in moško v obrez, da stanovanj sr>loh ne dejete strankam, k: so tako nesrečne, da niso iz slaS>e-:e po= trtbe premeščene v Ljubljano. — Eden re mnoge.
u— Sestanek slovenskih delničarjev Obrtne banke SHS st bo vrši' danes, oš pol 11. dopoldne v posvetovalnic' Zbornice za trgovino, obr: rr. industrijo v Ljubljani. Be-thcvnova abca 10. pritličje, desno. Na sestanki se bo irvoK poslovni odbor za vodstvo podružnice v Liabljani, k: ga mora odobrit: upna-vnl udbor banke v Beogradu. St-sanek sc bo vri'. :>'r vsakem: številu navzočfl; delničarjev.
u— Podmladek Rdečega križa na L državni deški meščanski šoli v Ljubljani _ Prate p- -ed v soboio 14. maja ob 5. popoldne in nedeljo J5. maja ob pol II. dopoldne v šolski telovadnici Akademijo, na kateri nastop' prvič na šoli deSci zbo- ~ šolst orkester. Ker je gojitev g'asbe r.a te. stopnji velikega pomena, st tad' odraslim obisk prireditve toplo priporoči.
a— Drnšrvo »Treznesu ima rvoj redni, sestanek danes oh 5S.3n na mošketr učiteljišče J sledečim dnevnim redom: 1. Pokojni Jovbb Brlervcehi iz Brasovca. 2. Kaj prav: ar. Žerjav & Pnoti&lkoboini zakocodfi-f? Vab:mo poleg člajjcvfic) še ostale prijatelje tršega pAreta
a— Sp&rae mtadinskeca koncerta, r zc
izvaja.1 o učenke L mestnt - lice»ke šote ter U. dekliške taeščanst šole v soboto dne
14 l m. ob 16. ari v unionski dvoran.. 1.) Bože pravde. Skupen zbor. 2.) Lastno je v vigred Saralac in Triglav. Poio učenke 1.
dekliške osnovne šole. 3.) Gnečaninov: Ko sekire peza, Domačija. Poje gdč. Milena Verbičeva, pri klavirja gdč. A'ogelrjkm-a.
4.)	Perice, Kje so tiste s:ezice. Jaz 'mam pa konica. Pojo ačenke licejske šolt. 5.) Pri zibeli, Pojdem v rute Barčica. Pojo ačenke II. meščanske šole. 6.) 'Laio^-ic: Mati in dete, Risto Savin: To je tako." Poje gdč. Verbičeva, pri klavirju Vogelnikova. 7.) Sl Mokranjac: Dragi šopek srbskih narodnih pesmi, Sl-ovenac, Srb i Hrvat. Pojejo učenke IL cekliške meščanske šole.
5.)	Stanko jPremri: Dvignitno skapni krog! Poieio ačenke I. mestne dekliške osnovne in II. dekliške meščanske šole. Vstopnina od 20 Din navzdol. Vstopnice v Matični knjigami	3.351
u— Obrtniško društvo v Ljubljani priredi s svojim pevskim zborom v nedelio dne 15. maja izlet na Siaarjetno goro pni Kranju. Odhod z glavnega kolodvora z vlakom ob 8.12 zjutraj. Tovariši obrtniki rn prijatelj: st vijačno vabijo, da se izleta v čimveč'em število udeleže.
a— Skupen majniški izlet napravijo v nedeljo dne 15. t m. sokoiska društva Vič, Ljabliasa IL, Ši&a, St. Vid in Čmnče. Vsako društvo ima svojo posebno pot s skupnim ciljem Izleta se udeležijo člani, članice, naraščaj: in deca.
a— Sokol Vič opozarja domača in okoliška društva, da priredi v nedeljo dne 12. junija svoj redni letni javni nastop na vrta gostfne Pavfič, kar naj se pr: določitvi eventaefatih prireditev zvoli vpoštevati.
u— Policijske proave. Od ponedeljka na torek so bili prijavljeni poBcIB sledeči stečaji: 1 tatvina, l goJiafija, 1 pretep. 1 izgred, 1 prestopek kaJjenia nočnega mire, 1 prestopek nedostojnega vedenja, 1 zaplemba f obencv&e, 3 p-estopk: obrtnega reda in 14 prestopkov cestnega policijskega reda. Aretacije so bile izvršene 3 in sicer: 1 rad! tatvine 1 nadi vlačagarstva ir. 1 radi beračenja.
t— Težka nesreča. V Ciglerjevi alici v Mostah v hiši št. 164 jt pral a v torek 00-polčne neka ženska za stranko Jageman perila Zavrela je velik lonec vode m ga postavila na tla. Okrog lonca so st igrali otroci, pri čemer je 4etnemu Alfonze Jage-manu nenadoma spodrsnilo in jt padel v št vrelo vodo. Dečko je dobil po vsem života težke opekline. Na odredbo zdravnika dr. Perkg so malega neprtvidneža takoj prenesli v splošno bolnico.
a— Stražnik, na pomoči Čez zid hiše št. 1 na Gosposvetski cesti se je predsmoč« n;im okrog 23. nre nenadoma ntke: pre« valilo in nato skočilo na tla liki žoga. Od» skočilo je nekajkrat od tel in pred straž« trikom, pred kavarno Evropo je ste! v sa« mifc hlačah brez sreice hlapec Tone B. Fredno je imel strežnik čas, de bi premo« trii položaj, je že pričel Tone vpiti ne ves glas: »Strežnik, ne pomoč, na pomoč! Okradli so me in mi raztrgali srajco. Ta« koj z menoj, de j3h spravite v erest!* — «1. saj ne morstn z verni, če pa so vnete zeprte,* je odgovarjal mož p^teve -Pe skočite čes zid. kakor sem storil jazN ie je zaletavajo Tonetu, ki se mu je alkohol ker kadil iz glave. Naslednje jntro je poli« cije ugotovile, da je Tone srajco v hlevu izgubil, v elkohoiliriranem stanju pe je me« n . de ge je kdo napadel. rad: česar je i^kal stražnikov o pomoč. Tone sam se ie tudi že pomiril in danes skesano izjavlja, de gs je bržkone trkala lune.
l— Prijeta tatica. Na Mestnem trgu v hiši št. 19 je detektiv v pondeljek rrečer aretc-val služkinjo Jerico Novak, ki je feEi pred kratkim v službi v restavraciji Soc. nakar si ie poiskale službo pri neti rodbin: v isti hiši Jerica, ki je bila rede lepe in je pogrešala svilenih oblek, pa je odšle v ne« deljo dopoldne v hotel rSk>c» in se spla« žile v sobo. kjer prenočujejo njene bivše tovarišice, uslužbenke restavreterj« Mast« neke. Novakova je od tam odnesla peteric. r:všnt znankam ze okrog 1000 Dir nežne obiske in čevljev. Tatvino so ošfcodovenke opazile še istega dat in takoj osumile No« vekovo, ki 90 ji bile razmer- poznane. V pondeljek so terioo že izsledil: ter pet njej nešli vse ukradeno biego. Novakove se bo seda: ze svoj greh neka' časa noeoriHg v zaporu.
e— Za slovo. *3ogme, :o boli!« je zavri-ščal v torek ob 1. ponoči brivec Jože. nato Pa takoj adari z dežnikom nazaj. Neka; časa je bilo čuti samo: čcf in plkapok! Jože je udari po Jožetu. Enra brivca sta se nekoliko čez mero napila. Eden bi se ime", odpeljati ponoči domov v Vrrnvntico. na cesti pa sta se jela pteplrah in končno st« se na Gosposvetski cesti pričela toeeaovat z dežniki. Pr: tem jt bil Jože številka 1 močno ranjen tn jt tekla celo kri. Obltž *z rane bosta sedaj dobila oba na sodišče.
c— Okraden delavec. Štefane Hocfeecsrje je neznan ziiktrvec ukradel pred dnevi iz žepa telovnika, ki ga je obesil v barak- za kurilnico za gorenjskim kolodvorom, srebrno enokrovno uro z verižico ir mraent kovine v skupni \Todnosti Din.
e— Posestniki sadna dreves v Ljobijani in okolici, ki želijo izvršitev ptneiranja in zdravljenja dreves (hrušk, .ibolk, marelic, breskev tidJ v svrbo slga-rc in obilne ob-roditve. naj pošljejo, ker je za to sezona že tt. tako svoie naslove na instnanr od-
Brez konkurence
so naši .asm: zdelia pomiacansk^ obiek ir. površnikov
IOS. ROTINA. Meksandrova c. 3.
— Velika izbira raznega perila, modnih bluz, nogavic, ve-renin itd. — se dobi po priznano nizkih cenah pri Ign. 2ARGI. Ljubliana, Sv. Petra cesta.
a Kopališče
ffti«
* soinčni dolim r?-Ke \aha ; ^.ovaskž ■. 70 stopinj Celzije, vulkanski žvepletti vrelci z neprimerljivimi uspeh: letenja pr: uhia?u. revmi. protinu, eksudarih. Dobra pentiona v
»Thermia Palače« Ia. »Pre Patriac Ile že počenši od Kč. 50.—. Krasen naravni park. tenis, obč-ežne kopeli 3 in pol mre od Durs ;=.
Obavešče-ia ^lece domače« zdravl.--nia daie:
L. SCHBEIBEE. Zaereb. Akademicm tre L
delek >Jutra« pod »Ptnciranjt«. nakar strokovnjak na domu obišče. Od ene ure pinciranja st računa t 10 Din, za poc,-Pa od ene ure 20 Din za osebo. Podu- b' vsakomur razumljiv.	71 b
n— Stavbenike ir tehnična podjet.a opozarjam na s*. ojo bogato zalogo srrr-lopisnega. stičnega m pavznega papirja najboljše znamke ter vse ostale tehnične potrebščine po zelo ugodnih cenah. Tvrdka M. Tičar, Ljubljana. 130
Iz Maribora
a— Ustanovitev »Samopomoči« za trgovce. Mariborski trgovski gretm; je rasoosla svojim članom okrožsiico za pr.rtoo k Trgovskemu poipamemu A: ušiva »Sam-p--močt. razen tega pa tadl vsem grem'o— ■ mariborski oblasti Da bo mogoče v -a:-krajšecn času skhcat: ostaaovie občr ?.Vir društva, se pozivajo vsi orni trgava, družabniki. mgovsk: sotradnfld rtd.. k: aaanerava prisioncti. da ooslješo čim prej Trgovsie-ma grem:ju svoje mijavmcc Ker jt predla	nrdka samo po er-o prija%m- n-skov®o, aa; se zahtevajo cadaline c^---ce v grenEjatei pisamri. Irveacariborsk: tertseocje, ic ne dobt potom svetega gte-tmja okrožnice m prijavnic«, aa: jt sa— ra'rre%-a-c pr' ma-iborskenr. gremijn. da st jim iopošlje. Ker dobt o prS3c star- kakega člana njegovi at&S. npiafiaeih tol;*'-krat po 25 Drn. koBkor bo šteie drušr. o čla-tKJv. je Eeobhodnc/ potrtaso. ds je r;-h š-t-vik) čim večje. »Trgovski list« »>>■ o--zdravlja OBtanamev tega podpornega d-u-štva v svoji 51. š-evifia is pravi med drugim: »Akcija mariborskih trgovcev •> hvale vredna Kolike slučajev poznamo, v-:e ostala ttiuBua trgovca po njegovi srn-: popanoma brez .-sak± sredsttv ir >e b'H preptsščeca na mitost m semtiost znancev aS: obane S Sanasinc, « ne igra darits velike vloge, si lahko vsakdo asgra zna-ter zcesdL kt ga bodo ko: po njegovi smrč d --bšžt njegov oedtS. Če uma ta ah oni šare' toliko sredstev, da mre m treba imen: tak -skrbi, na; pa ctsa vsaj na drcSce m»-.g"-mnogih tovarišev, ko;t čaka težka usoda, čt izgtfbijo ibonarc tiara, k: že aanes tež- r hran. sv ono družine!« Trgovc! Ar r. raj-t torej med svodfea tovariši ic nameščene sa ptisrsot da bc število čffgrvov -mp-zart- -Pri te; rtštirjaiji cScdc ač ne rtacira. kr-prsde vsaka dr^Sna prt; ah slej popoh-.—-i na svo. račtm. — Trpm>-ski grem:' v Maribora.
a— Odvetniški izpit it aapra\"i • p-a doheom aapetoom prt višjem dsžtlse- s.-«: -šča v Lrjbljao: kezenski zajvrs-: c z-Fran Macarol v Mariboru.
a— Velike socžjabsričoe siarnost; ie n*-pnavljaoo ca prihodnje dm od 13. dc i?., t. m. v Mariboru o prilik otvoritve prve CKalsččne :e.T\-adaice % Sodeocm rr Maribora. Nalavljec je že pciaoč števisr. tt-»T.-sčtuh m pe-.tskih drušaev oz vseh po- -f-jic Jugoslavije. Med dragim je na pr ognamu tad: m23ifsstacijskl sprevod z godb- ra Čehu ki se bo vriši! ob 9. dopojaat od De-izvskega doma skoz: mesto L' sprejemu gostov na gia-.-m kolodvor. Ob 11. ono-;o-1 bo slzvBcsEiD zborovanje oren t^ovad-popo«aoe pa javita -eiovedba ♦ vel%' *d-sko vesefco.
a— 4 ^"tobes-promet v Mariboru. Kak" smo iz\-ede£. se baje nova avEobu proga mesmt občine proti Rušam nt rert.ta. Umestno bt zate bilo. da se uvede opoldanska in jatraoja zvtzz med Mariboro- ;-bOižnjo -MioSco po državni otsti pr o t- SI " 3cstn.c:. t bi bila gasovo taktr vtrs^ - o-. •cvaa, kan t. kraji možno pogrešaj: nt-a- -zvezo z mestam.
a— Odpoved Dramatičnem: drušna. sojilmca v Narodnem docrm je odpoved« : -jra.TnacičneCTu dnEtva oder po: t i: i: : -rasti v Nasodne« domu OcaaaBščao drui ~ -skhco e zat: na petek zvečer v re;:s*.Tao -Narodnega dama občno zbor ki bo skeo?. c 'žzvh&taf. odra ir tr. uuLuaiuen -azpusru društva
a— »Jadranska Straža« v Mariboru pr -
'e± s sodelovanjem godbenik pevs* h. •t-kn-adnih, fctrhurmh. sploh domorJbn-r čustev v Maribor*: d*t 16. :xria ve>- -.«-se.icf v parku m dvoranah ttt po>dr" c:' k t šole (kadetnice), v slučaju neugodnega vrt-fflena pa v nedelo, ist 15. jmrj.i. r>r:gs šmšva ^ mestu, bližeji k	tA - r - -
blagovolijo to pn-edšrev toožtevar'
a— DnhoriBilLi proces sc začne, kak-.-sm- že poročal', v četrtek ob S.	t
Včeraj popoštbe so imeli marfcorsk dun o- -mki v hiši po'eg bogoslovja, Jc jt fedme-procesa, ksk— nr£ ca KotoSf' cesti fe. ' Pos^'essestaneJ:. pezuis,: proce?^ pričajruje v Maribora z veBkc -tapettrs--o
a— Zaključek če&ih tečaje«, "ia?*! -jotri je zadstjič t»oafc v t.beh čeSch teča "r. k :-" je Jesos z "epim uspebom priredila vodstvom češke ačiteBice gospt štmčir-ve mariborska JČhga- Farmah pa st zaključi	z msjoišfcim izletom v r-edt ' popoldne na hrib Sv. U'-bana. ?estar.ek: ude-lefenoev, katem st ptMaoH rjd: z~>4rt> češkegt »nba. toSnr >b 13. uri db t^-ip*:* !Mw»i'{ cUre
a— Gr. Zdenko Mariasič .t jt prešel-1 ir '3o®r*ke sSee 46-P - Srdsora »lic® 4-* ® f-dmra yi s. do H. dopoJdrt js od ? dc- 4- p^o^dgt. Ob "••Mejak od 5. dc H. poifct	rs
ScHicht«v®
Prva odlika
terpentinovo milo


Terpentin odpravi lahko in temeljito vsako nesnago, posebno pa madeže, znoj, saje itd.
1.)	Terpentin v milu.
2.)	Velik in priročen kos
3.)	Prijeten duh.
4.)	Slike iz pravljice za izrezati.
5.)	Milo je v zavitku.
6.)	Svetla barva.
7.)	Razkuževanje perila.
O
arstvo
Iz Celja
»— Redni sestanek članov krajevne organizacije Celje mesto bo danes zvečer v klubavi sobi Celjskega dama. Začetek razprav točno ob 8-30. Za zaupnike in odbornike je udeležba obvezna.
e— Občinske volitve v Celju. Do sedaj sta vlaženj šele dve listi. Prva lista SDS, druga pa lista Združenih strank. »Slovenec« je poročal, da tvorijo drugo listo NRS, SLS in gospodarska stranka. Zamolčal je lepo, da ]e tretja stranka nemška, ker ga ie bilo najbrže sram pred volila v Ljubljani in po deželi. Ne vemo, kakšni nagibi so vodili gospode pri NRS in SLS, da so se združili z Nemci, čedni vsekakor niso tuli. Nemcem ie ta koalicija seveda dobrodošla, da jim ni treba imeti skrbi za postavitev lastne liste, ki U jim dejala pač velike tedSkoče, dasi štejejo v koaliciji največ glasov. Najbolj se odirežejo pri tem seveda radikali, ki skrivajo za koalicijo svojo veliko rervSčimo. Prva dolžnost gospodov pri NRS in SLS bi pač bila, da bi črtali pridevek Narodna in Slovenska. Sram jih bodi izdajstva!
e— Mestno gledališče v Celja. Upravi celjskega mestnega gledališča se Je posrečilo dobiti za dvakratno gostovanje sairar jevsko Narodno gledališče, ki ga vodi slavni pisatelj Hranislaiv Nu&č. To gledališče bo gostovalo dne 18. in 19. maja z originalnima i srama »Almasa« in »Zona Zamftrova«. Pred predstavo bo imel g. Našid v lažje razumevanje teh' iger iz muslimanskega življenja kratko predavanje. Vstopnice se lahko rezervirajo v predprodaii.
e— Celjsko pevsko društvo namerava prirediti v bližalo in daljni celjski okolici več koncertov. Prvi koncert bo v Šoštanju v nedeljo, <Jne 15. maja ob 3.30 popoldne v dvorani SotooJskega doma. Opozarjamo vse ljubitelje petja v Šaleški ln Mlslinjski dolini na ta koncert. Program jo izrazit in ie želo GPD v Celju obilo priznanja.
e— Pešpot na levem bregu Savinje. V prejšnjem občinskem svetu se je na predlog kluba delovne večine in finančnega referenta dir. Božiča sklenilo, da se odpre za promet tudi leva stran savinjskega obrežja od brvi, ki vodi v park, doli do Kapucinskega mosta. Na ta način bo dobilo občinstvo lepo promenadmo pot, stavbišča ob novi poti pa se bodo lahko izrabila za primerne stanovanjske hiše. Medtem, ko je šlo delo na zgornjem koncu precej hitro od rok, Je naenkrat zastalo v sredini, ko je prišlo do razpusta občinskega sveta. Ne bomo povpraševali, kaj ie bilo temu vzrok. Vemo pa, da nekateri gospodje iz opozicije že od početka niso bili naklonjeni temu projektu, kakor so tudi opetovano že kritizirali, da je dobilo mesto Celje kot letoviščarsko mesto primeren cvetljičnjak. Te dni se je vendar le začelo delo nadaljevati. Nasipu je se promenadna pot od druge strani, to je od Kapucinskega mosta tako, da obstoja upanje, da bo tekom poletja gotova.
Iz Trbovelj
t— Občni zbor kraj. organizacije SDS v Trbovljah je sklioan za soboto 14. t, m. ob 8. zvečer v Sokolskem domu. U delež« ba je za vse člane obvezna!
t— Davčni urad v Laškem sprejema sa« rro še danes naznanila o zemljiških spre« membah.
t— Učiteljsko zborovanje. V nedeljo 22. t. m. priredi učiteljstvo iz laškega okraja zborovanje v vodenski šoli, popoldne pa koncert učiteljskega zbora v Sokolsken^ do« mu.
t— Izlet streljačkib družin. Preteklo ne* deljo se je vršil izlet vseh okoliških stre« Ijačkih družin na Kum, kjer so se vršile vežbe. Pripominjamo, da se bodo prirejale vežbe trboveljske streliačke družine, ki obeta biti najmočnejša v vsem Posavju, si« stematično takoj po ustanovnem občnem zboru, ki bo 21. t. m.
t— Pasji kontumac je šc vedno v veljavi, kljub temu pa so prestopki na dnevnem redu. Pretekli teden je bilo prijavljenih 10. Prebivalstvo se opozarja, da sc v svo* jem lastnem interesu ravna po navodilih politične oblasti.
t— Florjanova slavnost. Po starem obi« čaju praznujejo gasilci Florjanovo. Na predvečer je igrala društvena fanfara, v nedeljo zjutraj po cerkvenem opravilu pa so odšli združeni gasilci društev Trbovlje
l€£
•
rrKLlllt
naj boljše. najtrpcincjšc zato najemne) se
in Vode k trškemu gasilskemu domu, kjer sta bila dva jubilanta slovesno odlikovane. V imenu občine jima je čestital župan, v imenu gasilcev poveljnik rudniškega ga. silskega društva, nakar je sledil mimohod.
t— Nezgoda avtomobiHsta. Avto g. Erd. lena je pri nekem ovinku na cesti proti Sv. Marku radi mokrote spodrsnil v glo« bok jarek. Le srečnemu naključju je pripi« sati, da se ni zgodila večja nesreča.
t— Gasilska tombola bo nepreklicno dne 16. junija.
t— Promenadni koncerti. V nedeljo je delavska godba prvikrat v maju koncerti« rala na glavnem trgu v Trbovljah. Mlade« mu kapelniku čestitamo k uspehu. Zal, da je neki mlad motociklist neprestano motil predvajanje.
t— Državna posvetovalnica za matere v Hrastniku posluje redno vsak torek in pe» tek popoldne od 2. do 4. ure, izvzeti so le prazniki.
Iz Kranja
r— Številne kače v savski soteski Za* ricl. Na skalah v savski soteski Zarici pod Kranjem so se pojavile Številne strupene kače, največ modrasi in gadi, Često ogro« žajo življensko varnost delavcev, ki so zi« poaleni p« razstreljevanju skal. Včeraj so ujeli delavci krasen efcsetnplar modrasa, tričetrt metra dolgega in roko debelega, ki so ga izročili gimnazijski zbirki.
r— Pred osiguranj^n gostovanja ljubljaru ske opere na kranjskem odru. Kakor smo že poročali, se agilni gledališki oder tukaj« šnje Narodne čitalnice trudi, da osigura na lastnem odru v Narodnem domu go« stovanje ljubljanskega opernega ensambla z opero «SeviIjski brivec*. Gostovanje bi se vršilo v soboto dne 15. junija ob 20. uri Gledališki oder je izdal že tekoči te« den vstopnice v razprodajo, od čegar uspe« ha bo odvisno, ali se bo gostovanje vršilo ali ne. Zato sezite vsi že ta teden po vstop« nioah, da bo dvorana razprodana in gosto« vanje osiguramo!
Dopisi
SODRAŽICA. Pretečeni teden nas ie obiskalo več ameriških rojakov, ki so prišli pogledat svojo staro domovino. Med drugimi je prišel tudi g. Jožef Fabby s svojo soprogo, našo rojakinjo Mici (Levstkovo). Ob priliki prihoda se ie spomnil na naše sokolsko društvo ter mu poklonil 20 dolarjev, s čemer ic pokazal, da zna ceniti narodno in kulturno delo Sokola. — Dne 4. maja jc praznoval 25letnico svoje poroke naiš vrli podstarosta br. Lojze Gnidica. pri tej priliki je darova! Sokolu 500 Din. Obema darovateljema se najiskreneje zahvaljujemo ter jih postavljamo za vzgled in posnemanje! Zdravo!
BOŽAKOVO. Prostovoljno gasilno društvo na Božakovem pri Metliki priredi v nedeljo, dne 15 .maja svojo drugo veliko vrtno veselico, združeno z blagoslovitvijo in otvoritvijo Gasilnega doma. Popoldne prosta zabava: srečolov. šaljiva pošta, me-inežarija. streljanje v tarčo itd. Preskrbljeno je za topla in mrzla jedila — janček in prašiček na ražnju. Toči se izvrstna domača kapljica. Igra tamburaški odsek domačega gasilnega društva. Obilna udeležba naj bo dokaz in plačilo za trudapolno delovanje mladega društva. K obilni udeležbi vabi odbor.	712
PTUJ. Podružnica Kola jugoslovenskih sester v Ptuju priredi skupno s Podmladkom Rdečega križa dekliške meščanske šole v četrtek, dne 12. maja ob pol 17. v Mladiki akademijo s čajanko v proslavo »Materinskega dne«. Vabijo se matere na svoj častni dan in vabi se mladina da oočasti svojo mater.
LJUTOMER. V nedeljo, dne 15. t. m. priredi gradbeni odsek Sokola svojo običajno 'tombolo. Dobitki so številni in lepi: glavnih je pot: lepa plemenska krava, moško kolo, pohištvo, vreča moke in voz drv. Karte po 3 Din so na razpolago v vseh trgovinah. Ker ie ta tombola kot lepa in bogata znana daleč na okoli rato ie pričakovati velike udeležbe.
SLOVENSKE KONJICE. V soboto in v nedeljo so v Narodnem domu vprizarili Nic-codefinijevo komedijo »Učiteljica«. Vse vloge so bile v dobrih rokah. Nadvse pričakovanje pa nas je zadovoljila Marija tako v maski kakor v igri. Ljubkost in orisrčnost ter eloboko pojmovanje njene, sicer težke vloge ie faseittiralo občinstvo, kateremu je (ponovno izvabila solze. Dasi so se igralci v splošnem zelo potrudili rešiti svoje vloge dobro, so se vendaT vtihotapili nekateri ne-dostatki, ki so motili brezhibnost nastopa. Režijo je tudi tokrat vodil neumorni kulturni delavec gospod Wagner. Vsa čast in hvala mu, da nam ie s svojo spretnostjo in zmožnostjo nudil tako lep užitek
GOR. LENDAVA. Pri nas se posebno na kulturnem poliu precej gibljemo. Posebno naša podružnica Jugoslovenske Matice ne miruje. Tako ima n. pr. precejšnjo knjižnico, iz katere si tukajšnje ljudstvo vsako nedeljo v vedikem številu Izposoja kmiige poučne in zabavne vsebine. Razen tega ima tudi močan tamburaški zbor. ki nam večkrat napravi kako veselo urico. Predstave diletantov Jugoslovenske Matice so vse dobro izpadle v moralnem kakor smotrnem oziru. Dne 12 junija oroslavi podružnica Jugoslovenske Matice desetletnico majniške deklaracije na prav slovesen način. Takrat mora biti parola vsakega zavednega Jugo-rilovena: »Na goričansko PrekJrmirje. v Gor. Lendavo!«
Občni zbor Ljubljanske borze za blago in vrednote
Včeraj popoldne se je ob številni udeležbi članov ponovno vršil občni zbor Ljubljanske borze za blago in vrednote, ker so bile radi formalnih napak razveljavljene volitve, ki so se izvršile na rednem občnem zboru dne 22. marca t. 1.
Predsednik gosp. Ivan Jelačin ml. je pi običajnih formalnostih ugotovil sklepčnost, ker se je od 165 rednih članov udeležilo občnega zbora bodisi osebno ali po pooblastilih 132 članov.
V svojem govoru je orisal zgodovino dolgoletne borbe ljubljanske borze za valutno in devizno koncesijo Povdarjal je, da so se vsi slovenski ministri v vseh vladah zavzemali za podelitev te koncesije. Za časa Da-vidovičeve vlade je finančni minister dr. Spaho že podpisal terminirano dovoljenje za valutno in devizno koncesijo (poskusno za pol leta). Po padcu vlade pa je generalni inšpektor Jakovljevič zaklenil ta akt v svojo miznico. Takratni minister dr. Žerjav je obljubil gosp. Jelačinu ob priliki osebne intervencije, da se bo zavzel za dosego koncesije, vendar pa je vsa stvar obtičala ob neupogljivosti finančnega ministra dr. Stoja-dinovica. Šele, ko je na podelitev koncesije pristala tudi Narodna banka, je bilo mogoče to vprašanje ugodno rešiti. Ce bo šlo vse gladko, bo ljubljanska borza pričela prihodnji mesec poslovati z devizami in valutami
Borzna uprava je predložila za volitev 5 članov borznega sveta isto listo kakor pri občnem zboru, ki se je vršil dne 22. marca, izvzemši gosp. Ernesta Hienga, ki je kandidaturo odklonil. Upoštevala torej ni upravičenih želj naših trgovcev, da bi bili v borznem svetu v večji meri zastopani trgovci, ki predstavljajo pretežni del borznih članov, imajo pa v borznem svetu od 16 le 5, odnosno 4 člane. To dejstvo je kritiziral gosp. Josip Kavčič, ki je povdarjal, da so baš trgovci borzi pomagali na noge. Izjavil je,j1a se volitev za oficijelno listo ne bo udeležil. Njegovemu protestu se je pridružil tudi g. Ernest Hieng. Pri volitvah se v znak protesta mnogo trgovcev ni udeležilo volitev, kajti od 132- osebno ali no pooblastilih navzočih članov ie bilo oddanih le 97 glasov.
Izvoljeni so bili v borzni svet gg.: Karel Ceč, Ivan Jelačin ml., Viktor Meden, inž. Vladimir Remec, Rihard Slcubec, Janko Jo-van, Joško Javornik (z 93 glasovi) in Fran Pogačnik (s 65 glasovi); v finančni odbrr gg.: Josip Gogala. Ivan Kostevc, Anton Kralj in Karlo Prohaska (vsi s 93 glasovi); v razsodišče pa gg.: Fran Heinrihar, Simon Jurčič. Joško Majaron, V. 11. Rohrmann, Anton Rojina i.n Avgust Skaberne (vsi s 94 glasovi).
Občni *bor Sadiarskega in vrtnarskega društva za Slovenijo
Ob prav častni udeležbi se je vršil letošnji občni zbor gornjega društva v nedeljo 8. t. m. na kmetijski šoli na Grmu, kjer se je sestal dan poprej tudi ves glavni odbor zaradi skupne rešitve važnejših vprašanj. Novo mesto je sprejelo udeležnike svečano z razobešenjem zastav po vsem mestu z godbo ter s potrebnimi vozili, za kar gre prisrčna zahvala posebno mestnemu županstvu.
Predsednik društva kmetijski svetnik g. Viljem R o h r m a n je otvoril zborovanje z običajnimi pozdravi ter se spomnil med letom umrlih odbornikov: ravnatelja grmske šole Bohuslava Skalickega ter šolskega nadzornika v pok. Frana Černagoja. Po vdano-stni izjavi Nj. Vel. kralju Aleksandru je predsednik podelil besedo tajniku nadzorniku gosp. š k ulju.
Iz skrbno sestavljenega poročila povzemamo, da šteje sedaj društvo 5765 članov in da je število teh samo v minulem letu naraslo za preko 1000, ki so včlanjeni v 96 podružnicah. Predavanj in tečajev je društvo po vsej Sloveniji priredilo v letu 1926. skupno okrog 168, katerim je prisostvovalo skupno okrog 7000 sadjarjev in vrtnarjev. Dalje je društvo priredilo tri sadne razstave in izdalo Prijolovo knjižico o sortiranju in vlaganju sadja po ameriškem načinu.
Blagajnikovo poročilo gosp. prof. V e r b i-ča izkazuje 175.102.98 Din prejemkov in 150.356.18 Din izdatkov; preostanek torej 24.746.80 Din. S prejšnjeletnim prebitkom znaša sedanje društveno premoženje skupno 47.020.14 Din. Med drugim so se dovolile večje podpore v znesku 30.000 Din za napravo sadnih sušilnic.
Obe poročili je občni zbor vzel z odobre-njem na znanje, Sledile so volitve, pri katerih je bil zopet izvoljen za predsednika kmetijski svetnik gosp. Viljem Rohr-m a n, za podpredsednika gosp. profč P r i -j o 1 in višji sadjarski nadzornik gosp. H n-mek, za tajnika nadzornik gosp. Škulj, za blagajnika gosp. prof. Verbič, dočim se je ves ostali stari odbor izpopolnil z novimi člani gcsip. Lapom, mestnim vrtnar-
jem v Ljubljani, ter ravnateljem gosp. B a r-letom in gosp. Bercetom.
Sledili so predlogi glavnega odbora in posameznih podružnic. Veliko zanimanje je izzvala izdaja nove sadne knjige s 40 barvnimi slikami najpriporočljivejših sadnih vrst ter enakih šolskih tabel. Prednaročniki dobe te knjige po 56 Din komad, dočim bodo stale iste knjige po določenem prednaroče-nem terminu, to je po 15. t. m. preko 80 dinarjev. Kdor želi tako knjigo, naj si jo nemudoma naroči pri društvu. Podružnica Maribor je predlagala uvedbo tečajev za sadjarske pomočnike, podružnica Št. Ilj zopet-no uvedbo šesttedenskih učiteljskih tečajev na kmetijskih šolah, podružnica Laško časovno izdajo malih navodil o posameznih delih in panogah. Podružnica Ljubljana je predlagala odbor za uvedbo posredovalne kupčije s sadjem in zelenjavo, odnosno s cvetlicami za boljše in hitrejše vnovčevanje teh odvisnih pridelkov tudi v letoviščih. Podružnica Novo mesto je predlagala posredovanje za hitrejše carinjenje in odpravljanje svežih rastlin na carinarnicah in poštah, ker večkrat ležijo sveže rastline po 2 do 3 tedne na carinarnicah ter se popolnoma pokvarijo. Vsi predlogi so bili sprejeti soglasno.
Najživahnejšo debato je izzval sadni škodljivec voluhar. Mestoma je bila debata prav zabavna, ne da bi se moglo navesti najuspešnejše pokončevalno sredstvo.
Popoldne so si udeleženci ogledali šolsko posestvo, nakar jih je šolsko ravnateljstvo lepo pogostilo, za kar bodi izrečena lepa zahvala. Prihodnji občni zbor se bo vrši! v Celju.	Fr. Gč.
Tržna poročila
Novosadska blagovna borza (10. t. m.) Pšenica: baška, 75/76 kg, 2 %, 2 vagona 317.50; sremska, 73/74 kg, 2 %, 2 vagona 302.50. T u r š č i c a: baška, okolica Novi Sad, 9 vagonov 168; banatska, 8 vagonov 165; sremska, Indjija, 7 vagonov 180; sremska, do 20. maja, pariteta Šip, 2 vagona 175. Moka: baška, «0», 1 vagon 450. Otrobi: banatski, v jutastih vrečah, 1 vagon 162.50. Tendenca neizpremenjena.
Dunajski goveji sejem (9. t. m.). Dogon 2882 glav; od tega 88 iz Jugoslavije. Cene nespremenjene. Za kg žive teže notirajo-voli I. 1.60 — 1.85 (izjemno 1.90 — 2.05), II. 1.20 - 1.55, III. 0.95 - 1.15, biki 1.10 do 1.50, krave 0.80 — 1.35 (1.50), slaba živina 0.55 — 0.80.
Dunajska borza ta kmetijske produkt«-(9. t. m.) Ne glede na slabša poročila z južno - ameriških borz, je bila tendenca v stari pšenici in rži na Dunaju zopet čvrsta. Turščira je tendirala mirnejše. Oves se je i;'. Ije podražil. Notirajo vključno blagovnopro-metni davek brez carine: pšenica: domača 44 _ 44.50, madžarska Tisa (79/80 kg) 50.50 _ 51; rž: 41.25 — 43.50; turščica: 25 — 26; o v e s: domači 35 — 35.50.
= Protest zaradi uporabe nemškega cementa pri gradbi pančevskega mostu. Beograjska Industrijska zbornica in Centrala industrijskih korporacij sta predložili trgovinskemu ministru dr. Spahu predstavko, v kateri protestirata proti uporabi nemškega cementa pri gradbi mostu v Pančevu. Že dejstvo, da je bilo celotno delo oddano nemški firmi, je presenetilo naše tvomice za železne konstrukcije, ki so v stanju konkurirati z najboljšimi inozemskimi podjetji ?e v večji meri pa je presenetilo našo industrijo dejstvo, da se je tej tvrdki dovolilo uvoziti za gradbena dela potrebni cement iz Nemčije, ko je znano, da uživa naša domača industrija cementa svetovni sloves. Z uvozom tega cementa iz Nemčije (gre za okrog 2000 ton) bi bila znatno oškodovana naša domača industrija tako v materijalnem kakor tudi v moralnem oziru. Tako izrabljanje reparacij je gotovo nesmiselno. V pred-stavki se posebno povdarja, da so vsi mostovi na Donavi od Bratislave do Črne vode kakor tudi na njenih pritokih zgrajeni z ju-goslovenskim cementom.
= Državna hipotekama banka »nižala obrestno mero. Upravni odbor omenjene banke je na svoji predvčerajšnji seji sklenil znižati obrestno mero od 10 na 9 %. Obenem se podaljša amortizacijska doba od 20 ua 25 let.
= Nai delegat na svetovni gospodarski konferenci izvoljen ia predsednika komisije za kmetijstvo. Iz Ženeve poročajo, da je bil v soboto, ob priliki volitev predsednikov kmetijske, trgovinske in, industrijske komisije, izvoljen naš delegat zagrebški vseučili-šeni profesor dr. Oto Frangeš za predsednika komisije za kmetijstvo. Izvolitev našega delegata ni samo osebni uspeh našega priznanega strokovnjaka, temveč tudi dokaz značaja naše države v kmetijskem gospodarstvu Evrope. Kakor znano, je bilo podrobno delo svetovne gospodarske konference razdeljeno na tri komisije: trgovinsko, industrijsko in kmetijsko.
= Zveza trgovcev v Hrvatski in Slavoniji proti oblastnim davkom. V nedeljo se je vršil v Zagrebu ob številni udeležbi občni zbor Saveza trgovcev v Hrvatski in Slavoniji. Predsednik gosp, Grl'mwaM se je v svo jem govoru obširno pečal s problemi naše-
ga gospodarstva. Povdarjal je, da se pri uat ne polaga velika važnost na zboljšanje našega gospodarstva. Vodilni faktorji mislijo, da je obstoj naše države mogoč tudi tedaj, ko bo gospodarstvo popolnoma propadlo. Kritiziral je uvajanje novih davkov s strani zagrebške oblastne skupščine, ki je še nedavno po svojem odposlancu na konferenci gospodarskih krogov izjavila, da se bodo gospodarska vprašanja v oblastni skupščini reševala sporazumno z gospodarskimi krogi, tri tedne potem pa je naložila že it?k preobremenjenemu gospodarstvu nova bremena.
= Trgovinska pogajanja s Švico prekinjana. Iz Beograda poročajo, da so bila prekinjena pogajanja za sklepanje trgovinske pogodbe med našo državo in Švico, ker nova švicarska carinska tarifa še ni gotova. Pogajanja se bodo nadaljevala v jeseni.
= Odpravljen je konkurz o :movini Elek-trocompany, družbe z o. z. v Ljubljani, ker ni kritja za stroške postopanja in konkurz o imovini Franca Hrovata, ker je bila vsa masa razdeljena.
= Projekt eentralne ladjedelnice pri Splitu. Po vesteh iz Beograda bo prometni minister gosp. Milosavljevič v drugi polovici tekočega leta nastopil daljše potovanje po Primorju, in to v spremstvu strokovnjakov iz prometnega in trgovinskega ministrstva. Kakor se zatrjuje, namerava prometni minister pregledati vse naše dosedanje ladjedelnice, da se prepriča o potrebi gradbe velike centralne ladjedelnice, ki je projektirana v bližini Splita. — Istočasno poročajo o drugem službenem potovanju tajnika trgovinskega ministrstva gosp. Vuka Krajača in zagrebškega strokovnjaka gosp. Stanislava Kukle, ki sta pregledala stanje naših ladjedelnic in našega pomorskega prometa. Izdelala »ta obširen referat o dejanskem stanju ladjedelnic in poslovanju paroplovnih družb, katerega bosta te dni predložila pristojnim ministrstvom in ministrskemu svetu.
= Zastopstvo v Franciji za prodajo k«-mičnih produktov za industrijo in lekarni-štvo ter sirovine za parfume jugoslovenske-ga izvora želi prevzeti neka tvrdka v Parizu. Natančen naslov tvrdke se izve v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.
Borze
10. maja.
LJUBLJANA. (Prve številke po\, i:. -nja, druge ponudbe in v oklepajih kupčij ski zaključki.) Vrednote: investicijsko 84 — 85. Vojna škoda 338 — 339, zastavni in komunalne Kranjske 20—22, Celjska posojilnica 195 — 197, Ljubljanska kreditna 150 — 0, Merkantilna 98—100, Praštediona 850 — 0, Kreditni zavod 160 — 170, Trbovlje 0 — 510, Vevče 138 — 0.
ZAGREB. Vojna škoda je zadnje dni krep-kejša. Promptna se je trgovala po 340, kn<H pa po 340 — 341. V zasebnih vrednotah ni bilo izpremtemb. — Deviza na Italijo je tekom borznega sestanka nekoliko oslabela, in sicer od 308 na 304. Tudi v Curihu je ob sklepu borze notirala nižje (28.125 blago), v popoldanskem prometu pa je nazadovala do 27.9375. Notirale so devize: Amsterdam 22.7817 - 22.8417, Dunaj 800.5—S03.5. Berlin 1349.9—1352.9, Italija 305.41—307.41. London 276.30 — 277.10, Newyork ček 56.75 do 56.95, Park 222 25 - 224.25, Praga 16S30 do 169.10, Curih 1094 — 1097; efekti: bančni: Eskomptna 96.50—97.50, Pol jo 15.75 do 16.25, Kreditna Zagreb 93 — 95. Jugo 93 — 95, Ljubljanska kreditna 150 — 0, Praštediona 850 — 860, Etno 200 — 0; industrijski: Našice 1700 — 2000, Drava 580 — 620. Ragusea 415 — 420, Šečerana 490 - 5<T>, Isis 46.50 — 0. Gutmann 290 — 297.50, Slavonija 26.50 — 28, Trbovlje 505 — 51«. Union 302.50 _ 310, Vagon 50 — 57. Vevče 138 — 142.50, Danica 180 — 191; državni: investicijsko 84 — 84.75, agrarne 50—50.50. Vojna škoda promptna 339.50 — 341. kapa 340 — 341, za junij 843—345, za julij 347—0.
BEOGRAD. Devize: Pariz 222.80 do 224.80, Italija "307.16 _ 309.16, Budimpešta 993.5 — 996.5, Berlin 1350 — 1353, Bruselj 792.5 — 795.5. Bukarešta 35.75 — 36.25, Sofija 40.75 — 41.25.
CURIH. Beograd 9.13, Berlin 123.20, Nev York 519 in petnajst šestnajstink, London 25.265, Pariz 20.375, Milan 28.10, Praga 15 40 Budimpešta 90.5875, Bukarešta 330. Sofija 3.75, Varšava 58.12, Dunaj 73 175.
TRST. Devize: Beograd 32.3750 .H 32.8750, Dunaj 256.50 — 266.50, Praga 54.a', do 55.15, Pariz 72.35—72.S5. London 89.9750 do 90.1750, Newyork 18.46 - 18.51. Curih 354 _ 358, Budimpešta 317.50 — 327.50, Bukarešta 11.45 — 11.95; valute: dinarji 32.25 — 33.25, dolarji 18.20 — 18.50.
DUNAJ. Devize: Beograd 12.4575 do 12.4975, Berlin 168.03 — 168.58, Budimpešta 123.68 — 123.98, Bukarešta 4.49 — 4.51, London 34.4625 — 34.5625. Milan 88.43 do 38.53, Newyork 709.15 — 711.65, Pariz 27.79 do 27.89, Praga 21.0075 — 21.0675, Sofija 5.10 in sedem osmink do 5.14 in »edem osmink. Varšava 79.25 _ 79.73, Curih 186.39 do 136.89; valute; dinarji 12,4425 «io 12.5025, dolarji 706.10 - 710.10.
Dovisa Beograd na ostalih borzah: » Pr* gi 59.22, v Berlinu 7.407.
Vremensko poročilo
Meteorološki zavod v Ljubljani. 10. maja 1927.	Višina barometra 30KS* m
Kraj	Cas	a	L. U O.	■a < ■■ Of m	Smei v c 11 a	o	Padavine	
		S	ti		lr brzint	"J		
jpazorssja		09	£		v metrih	S4	Vrsta	• mm do 1. on
Ljubljana	7. 8.	756-8	14-8	92	N 4	10	megla	3.0
(dvorec) . . .	14,	753-8	19-7	62	NE 4	10		
	21.	755-3	15-5	84	S\V 4	10		
Maribor . , ,		756-2	18-0	81	NW S	5		
Zagreb • • • • Beograd t • t	B.	756 4	16-0	98	W 2	8	dež	2.0
Sarajevo , • •		760-1	170	84	mirno	10	dež	7.0
Dubrovnik • t		757-3	16-0	73	S 4	9	dež	4.0
	7.	757-2	15-0	91	ESE 10	10	dež	5.0
Praha . . . • >								
Solnce vzhaja ob 4.38, zahaja ob 19.16, lun« vzhaja ob 1235, zahaja ob 2.41.
Najvišja temperatura danes v Ljubljani 21.2 C, najnižja 13.5 C. Dunajska vremenska napoved za sredo: Večinoma nejasno, deloma dež, aladno. Tržaška vremenska napeved za sredo: Lahni vetrovi i raznih strani, nebo izpremen-ljivo, oblačno (vihar), nato zopet izpremenljivo in slednjič jasno; znižanje temperature;
morje nekoliko razburkano.
Iz življenja in
Polet Francozov iz Pariza v Newyork
V nedeljo zjutraj ob 520 sta se dvignila v zrak francoska letalca Nungesser in Goli z namenom, da preletita Atlantski ocean. Polet ima svojo posebnost v tem, da se vrši brez pristanka. V tem tiči baš razlika med prejšnjimi in sedanjimi poleti. Dosedanji letalci so preleteli Atlantski ocean v etapah, francoska letalca sta hotela postaviti nov rekord in sta sklenila leteti nepretrgoma.
Atlantski ocean med Novo Fundlan-dlk) in Irsko sta preletela že poleti 1919. angleška avijatika Alcock in Brown. Potrebovala sia za ta polet 16 ur. Nekaj mesecev pred njunim slavnim poletom je preletel Atlantik letalec Read. Tudi on je letel v etapah. Iz Newyorka je šel najprej na Azore, od ondot pa v Lizbono. Marsikomu je znana tudi žalostna odisejada Angleža Hovvkerja. ki je izginil sredi Atlantika, kjer ga je malone mrtvega našel neki danski parnik. ki je slučajno zabredel v severnejše vodovje. kamor so Ictalca odnesli valovi.
Po tistem dogodku je imelo nebo nad Atlantikom nekaj časa mir pred brne-čimi ptiči, šele Eckenerjev Zeppelin se je upal naravnost od Bodenskega jezera v Lakehurst pri Newyorku. To ogromno pot je zračna ladja naredila v 80. urah.
2e ta dejstva kažejo, da poleti preko Atlantskega oceana niso letošnja moda in novost. Toda baš ogromna razdalja in izredno težke prilike poleta čez ocean je francoska letalca dvignilo v zrak in jima vlilo poguma, da sta se podala na težavno pot od Pariza do Newyorka v letalu z ogromno bencinsko rezervo in z motorjem, ki mora delovati nepretrgoma in točno dva dneva in dve noči. Aparat ne sme odnehati niti za minuto, sicer se lahko trud izjalovi in življenje letalcev obvisi na niti. S tem smelim poletom se ne more niti oddaleč primerjati Eckenerjev uspeh s Zeppelinom. Njemu so se makar desetkrat lahko ustavili vsi motorji in kljub temu ni pretila opasnost. ne zračni ladji ne potnikom. Zračna ladja se lahko vzdrži v zraku tako dolgo, da se pokvarjeni motorji popravijo, letalo se ne more.
Francozi in Američani
Za letošnjo pomlad so se pripravljali na nepretrgan polet čez Atlantski ocean Francozi in Američani. Drugi narodi menda še ne čutijo dovolj močnih kril za tako drzno podjetje.
Francozi in Američani so postavili v t^kino le pilote nadpovprečnih sposobnosti. Pripravljalo se je na obeh straneh več letalcev za vožnjo. Težavne priprave pa so močno razredčile vrste aeropilotov in stvar naravno ni končala brez žrtev.
Američan Byrd. ki je lansko leto tik pred Amundsenom dosegel severni tečaj, se vsaj letos ne bo mogel meriti z ostalimi tekmeci za polet iz Amerike v Evropo. Njegovo vojaško letalo s tremi motorji je treščilo na zemljo. Letalec je jedva odnesel svoje polomljene kosti To je bil težak udarec za ameriško prebivalstvo, ki smatra Byrda za enega svojih najsposobnejših aeronavtov. Se bolj tragična je usoda drugega ameriškega letalca Dawisa. Na predvečer poleta čez Atlantik je padel iz letala na zemljo ter obležal mrtev. Tretji in poslednji Američan, ki bo poizkusil svo-
jo srečo, je letalec Bertraud, ki ima namen leteti z enokrilnikom, s katerim sta dosegla ameriška pilota Chamber-lain ig Acosta svetovni rekord v nepretrgani vožnji, trajajoči 51 ur.
Na francoski strani so odbrali za polet čez Atlantik dvoje letal. Prvo je »Bela ptica i, s katero sta v nedeljo za-rana vzletela letalca Nungesser in ColL Drugo, razmeroma mnogo večje letalo, ki hoče poskusiti svojo srečo v zraku med Evropo in Ameriko, bo vodil pilot Drouhin. Težko je presoditi, kdo ima več izgledov na uspeh, če Francozi ali Američani. Vremenoslovci obetajo lažjo pot Američanom ki imajo vetrove za seboj, dočim se bodo morali francoski letalci boriti z nasprotnimi zračnimi strujami.
Start Nungesserja in Colija
2e več tednov so se vršile v Parizu mrzlične priprave za polet »Bele ptice*
čez ocean. Napetost je naraščala tembolj čim bolj se je bližal dan odhoda. V nedeljo zjutraj ob 520 so se zbrali na letališču v Bourgetu pri Parizu nešteti tisoči.
Nungesser in njegov pomočnik sta ob štirih zjutraj še enkrat pregledala stroje, napolnila rezervoarje s 4000 litri v ta namen posebej prečiščenega bencina. Ob 2. ponoči se je bila vlila še huda ploha. Ko so zaveli ugodni vetrovi, sta se Nungesser in Coli dvignila ob frenetičnem klicanju Parižanov v zrak. Takoj za »Belo ptico* so se dvignila kvišku še štiri letala ki so spremljala Nungesserja do francoske obali. »Bela ptica* .ie letela najprej jedva 200 m nad zemljo. Nad dolino Seine so se atmosfe-rične prilike poslabšale. Letalo je moralo skozi nevihto in ker je bilo preobloženo z bencinskim tovorom, je Nungesser s pomočjo posebne priprave spustil zaletna kolesa na zemljo. »Bela ptica* je bila s tem razbremenjena in njena hitrost se je povečala od 130 na 150 km na uro. Ko je »Bela ptica* pre-ietela francosko ozemlje, so spremna letala za slovo še parkrat zakrožila v zraku ter se polagoma vrnila nazaj na domači aerodrom
«Bela ptica»
Letalo, katerega sta si izbrala za svoj polet Nungesser in Coli, je nalašč za to vožnjo preurejen hidroavijon francoske vojne mornarice z motorjem, ki razvija 450 konjskih sil. Letalca ne sedita drug za drugim kakor je navada, temveč vštric, tako da lahko oba hkrati nadzorujeta števce in merilce, ki registrirajo vse funkcije letala in motorja. Hidroavijon je bil za vzlet opremljen tudi s kolesi, katera pa sta pilota po enournem poletu odvrgla, tako da ne moreta več pristati na suhem'Letalo ima 14 in pol m razpetine. je približno 9 in pol m dolgo ter ima 60 kvadratnih metrov nosilne ploskve. Prazno tehta 1550 kg. popolnoma otovorjeno pa okrog 4900 kg. V to težo sta všteta letalca in ogromna zaloga bencina, katerega je vzela »Bela ptica* na pot približno 4000 litrov.
^ Seveda nista pozabila Nungesser in Coli na vse eventualnosti in sta se preskrbela tudi z 2 padaloma, ki se raz-pneta že po štirih metrih prostega pada. Hranila sta se s kavo. mrzlo kremo, z bananami ter mineralno vodo. «Bela "tira* lahko vzdrži v zraku 43 ur.
Nungesserjev poskusni polet na Vfllacoublayem
Samozavest matere
Odhodu »Bele ptice* je prisostvovala tudi sivolasa mati Nungesserjeva Polna materinske vere v uspeh svojega sina je izjavila: <Dosegel bo cilj, kakor je ubežal smrti v vojni, kjer je bil 24 krat ranjen. Saj drugače ni mogoče: med vojno je zbil 45 nemških aeroplanov in že radi tega je izključeno, da bi sedaj ne zmagal. Prišel bo srečno na cilj.*
Ob 6.48 je <Bela ptica* letela nad pristaniščem Le Ha vre in od tedaj so poročila o Nungesserja izostala Parižanov in cele Francije se je polastila mrzlična napetost.
Razburjenje v Parizu
V pondeljek zvečer so se v Parizu raznesle vesti, da sta Nungesser in Coli že pristala v Newyorkn. Francoski notranji minister Sarraut je izjavil novinarjem ob pol 7. zvečer, da sta letalca pristala v newyorškem pristanišču. Istočasno so se dvignila v zrak letala z rdečimi ognjenimi raketami, ki so vsemu Parizu oznanila veselo vest
Na ulicah so se zbrale množice ljudstva in na trgu pred opero je bil naval občinstva tolik, da so morali ustaviti promet. Celo mesto se je nahajalo v naravnost pijanem veselju. Ljudje so se trgali za posebne izdaje. Kmalu pa se je razvedelo. da so vesti o srečnem prihodu v Ameriko preuranjene. Ko je množica doznala. da letalca še nista prišla na cilj, se je je polastilo velikansko razburjenje. Ljudje niso hoteli verjeti ter so dolžili ameriške in angleške agenture, da so spustile vesti v svet samo iz dobičkaželjnih razlogov.
Na neštetih mestih je prišlo do pretepov, v katerih so bih žrtve prodajalci novin. Pred uredništvi ameriških listov, ki izhajajo v Parizu, so množice demonstrirale. Kljub demantijem Parižani niso hoteli verjeti, da njihova rojaka nista dosegla cilja. Po ulicah so korakale godbe in za njimi so se vlekle nepregledne prosecije entuzijastov.
Kočljiv položaj je nastal pred palačo pariškega «Matina». Pred vhodom v poslopje se je zbrala tisočglava množica ki je čakala poročil v transparentu. Ko so ljudje ugledali besede »Poročilo preuranjeno* je začela množica besno tuliti in nastal je tak trušč, da je morala napraviti red policija. Ob 10. zvečer se je pojavil nov komunike s poročilom, da so letalci signaliziranj 400 km severno od Newyorka. Ta vest je množico zopet navdala z nepopisnim navdušenjem. Razpoloženje ljudi pa je bik) ves čas napeto in bila je velikanska nevarnost, da se tekom noči. če ne pride ugodno poročilo iz Amerike, pojavijo opasne demonstracije proti Američanom.
V neizvestnosti
Včeraj ob 3.12 ameriškega časa (ob 5.12 po francoskem, ob 9.12 po našem štetju, je prišlo iz Newyorka poročilo, da Nungesser še ni prišel na cilj. Obenem so poročila javljala, da sta New-york in Boston ovita v gosto meglo.
.Ameriško mornariško ministrstvo je sporočilo, da so videli Nungesserjevo letalo ob 2.55 popoldne ameriškega časa nad Portlandom Letelo je z brzino 160 km na uro proti Newyorku. Nad Newbouryportom so signalizirali »Belo Ptico* ob 425 ameriškega časa. V New-yorku so računali, da dospe letalo na cilj ob 6. zvečer. Mornariško ministrstvo je velelo 6 ameriškim letalom, naj se dvignejo v zrak ter pokažejo Nunges-serju pot do letaličša.
Naknadno se ddznava. da je pripisati preuranjene vesti o Nungesserjevern prihodu na cilj ropotu laškega letalca
|' Več plače - manj dela!
t	Sijajna burka, polna šale in smeha brez
♦	kraja in konca! Sest dejanj izvrstne zaba»
♦	ve! Humor! Veselje! Šala! Ljubav! Flirt!
♦	Pustolovščine! Elegantno! Salonsko!Moder»
♦	ne toalete!
Z	Ne zamudite! Ne zamudite! Ne zamudite!
Včerajšnja premijera sijajno uspela!
I
I
Otok prokletih ali Črni raj	|
Orgije prokletih. — Vulkan. — Lava teče. ♦ Potres itd- itd Kolosaino! Napeto! Pusto. ♦
iovno! Ljubavno! Prekrasni naravni po»	♦
inetki! V glavnih vlogah najlepši ljubavni par Amerike MADGE BEL LAM Y in EDMUND LO\VE dobro znan iz nepo. zabnega velefilma »Sibirija*. Preskrfcite si pravočasno vstopnice za ta senzacijonalni
id nad vse zanimivi veliki spored! Danes:	4., poi 8, 9.	Denes!
ELITNI KINO MA1ICA
De Pineda. ki je letel v pondeljek popoldne iz Bostona v Newyork. Ko je De Pinedo dospel v Ne\vyork. so ga v prvem momentu smatrali časnikarji, pa tudi uradne agencije za Nungesserja. Na ta način je nastala zamenjava in zmeda, ki bo francosko mržnjo do Italije še boli razpalila.
Smrt največjega svetovnega podjetnika
V	Aberdeenu na Angleškem je preminul 71 letni lord Cowdray. bržčas največji podjetnik naše dobe. Mož je postal lord pred dvema letoma radi velikih zaslug in radi ugleda, katerega si je pridobil s svojimi deli.
Po smrti svojega očeta je postal šef znane londonske družbe Pearson and Son. Prevzel je v tem svojstvu nešteto del, katera so drugi začeli, a jih niso mogli dovršiti.
Med njegovimi deli, ki so mu prinesla svetovno slavo, naj navedemo: Predor pod East Riverjem v Newyorku, mehi-kansko železnico, ki vodi od obale Atlantskega oceana do Pacifika; Black-wallov predor pod Temzo v Londonu; luko v Doowerju. nasip v gornjem toku Nila in še več sličnih gradbenih del svetovnega pomena.
Pokojnik ie bil med prvimi, ki so zaslutili velikansko važnost petrolejskih vrelcev v Mehiki, kier je prišel v oster konflikt z družbo Standard Oil. ki je imela stalno najete detektive, da so ga spremljali in pazili na sleherni njegov korak. Na mehikanskem ozemlju je odkril in začel izkoriščati celo vrsto bogatih petrolejskih -vrelcev. Pri preureie-vanju nekega takega vrelca je nastal ogenj, ki ga več tednov niso mogli pogasiti.
Lord Cowdray je bil poleg tega delničar mnogih drugih podjetij. Žrtvoval je velikanske vsote za dobrodelne in znanstvene svrhe. Družbe, pri katerih je imel glavno besedo, pa niso nikoli publicirale svojih računskih zaključkov.
Smrt izumitelja brez-dimnesra smodnika
V	New Jerseyu je umrl 74 letni ameriški kemik Hudson Maxhn. izumitelj brezdimnega smodnika in nekega novega torpednega tipa.
Mašim je bil po poklicu inženjer ter je začel že leta 1888. izdelovati brez-dimni smodnik. Dosege! je s svojim izumom tako velik uspeh, da je dobil kraj, v katerem je osnoval svojo prvo tvor-nico. ime po njegovem priimku. Vse
Inteligentom na deželi
/
Da omogoči tudi onim, ki bivajo oddaljeni od Ljubljane založiti se z na h boljšimi oblačili, je sklenila rdka DRAGO SCHTAB, LJUBLJANA, vpeljati potovalno -odajo blaga za t-zna oblačila in siccr na ta nač. da bo poslala v vsak kraj, od kjer bi dobila vabilo svojega odposlanca, s številnim, vzorci blago najfinejše^ kvalitete, kakor tudi blago za preproste delavne bleke. Zastopnik, ki bo tudi krojitelj, bo oblačila tudi takoj c 'meril, tako da bo vsakdo prišel poceni ne le do krasnega, modernega blaga, temveč tudi do elegantne izgotovljene obleke.
Opozarjaj. na to zla: vse državne nameščence, kakor tudi nameščenke, privei re nastavijence ter sploh vse, ki polagajo vat. ost na dobro in poceni blago ter na izvrstno prilegajoča se oblačila. — Priporočamo jim, da se poslužijo teh izrednih
' rti.
svoje življenje zadnjih desetletij je posvetil delu za izboljšanje eksplozivnih snovi Leta 1901. je objavil svetu svoj novi izum maximit. snov visoke eksplo-zivnosti, katero so začeli uporabljati za polnitev oklopnih topov. Na enak način je izpopolnil tudi torpedo z motori-tom.
V zadnjih časih se je bavi] s problemi zrakoplovstva ter je mimo tega našel dovolj časa. da se je pečal tudi z problemi, ki presegajo okvir njegove materije. Napisal je knjigi o filozofiji jezika ter o znanosti poezije. Bil je za svoja dela imenovan za častnega doktorja mnogih inozemskih visokih šol, ostal pa je do konca svojega življenja kliub izumom vojaško-tehničnega značaja odločen nasprotnik vojne.
Zgodovinski zvezki
Stari ljubljanski Bidelmon sameva v našem muzeju brez družbe. Cisto drugače pa je v švicarskem Spitzu, kjer je zbral bogati starinar Bruns celo srednjeveško ulico.
Njegovi stari francoski, nemški in angleški izveski so privabili marsikaterega učenjaka in tudi obiskovalca Starinska uh-Sca v Spitzu, katero je izpre-menil mr. Bruns v originalen muzej, je izredno zgovorna. Obesil je namreč v sporazumu z magistratom vsakemu obrtniku vsaj 300 do 400 let stare izveske. Tako ima brivec poleg bleščeče bakrene skodelice za milo (ta se je ohranila še pri nas) orodje za puščanje krvi in košat konjski rep. predstavljajoč predhodnika sedanjega čopiča ter napis: «Starec. stopiš noter, ven prideš mladenič.* Slika zraven kaže popolnoma plešastega človeka, ki pohlepno izteza roko po lepo skodrani lasulji Pripomba se glasi: »Težke misli so me oropale las, a usmiljeno nebo mi je poslalo dobrega mojstra Hansa. S svojimi lasuljami je prisilil k umiku vse zavist-nike in sovražnike.* Nad trgovino s puhom in perjem pa blaženo počiva na kupu pernic spavajoč mož. Iz ust mu lezfc dolg trak z lepimi verzi: »Gosi veliko jato John Carter je zaklal da boš ti na blazinah trdno in sladko spal*
Ta srednjeveška reklama je boli skromna, a nič mani prepričevalna kot sodobne električne črke. ki žarijo nad našimi velemestnimi trgovinami
Proletarin
mski zdravnik Driiavil v sovjetski Rusiji svoje sredstvo zoper malarijo in špansko. Oblasti so mu podelile patent, ker je imelo zdravilo pri-knpljivo ime »Proletarinc. Ljudje so ga tudi radi kupovali • največ radi tega. ker je vsebovalo polee zdravil tudi izdaten odstotek alkohola.
Končno pa je postal »Proletarin^ tekmec državne »vodke«. Snirit v Rusiji je namreč prost državnem davka, če se rabi v medicinske svrhe. Medicinski višji svet je končno uvide! to zlorabo in je protestira! zoper srečno kombinacijo špirita in proletarske ideologije. Priznal je, da podpira »Proletarin» uživanje alkohola. Spreten izumitelj, ki je doslej že veliko zaslužil, bo najbrže zdaj imel opraviti z osleparjeno finan-co, ki je nasedia njegovemu »znanstvenemu« uirledu.
J.R.:
Premijera
Gospod režiser si je obrisal pot z visokega čela in je zaključil generalno skušnjo.
Ura je že pozna in igralci s tehničnim osobjem vred so se porazgubili spat.
Le gospod režiser še ne misli na spanje. Tarejo ga velike skrbi. Kako bi ga tudi ne. saj je premijera njegovega prvenca tik pred durmi! In kdor je že bil v tem položaju, se mu ne bo čudil.
Skrbno pregleduje moško in žensko garderobo — kolikor je pač ima v skromni zalogi — premetava kulise, prebira češe in gladi izposojene lasulje ter beleži potrebne rekvizite na listič, ki ga je bil iztrgal iz režiserske belež-nice.
Ko je opravil svoje delo. globoko vzdihne. zapali cigareto in pomišlja. ah ni morda česa pozabil Toda glava mu je pretežka in nekam tesno mu je pri srcu . . . Nejevoljno zamahne z roko. še enkrat se ozre po tesni garderobi nato upihne luč in odide.
Ponoči je imel hude sanje. Sanjalo se mu ie, da je glavni junak tik pred
predstavo odpovedal sodelovanje, češ da mu je lasulja premajhna ter da nikjer ni mogel dobiti primernih hlač za poroko v zadnjem dejanju. — Grozno! Gospod režiser je ves iz sebe in si ne zna pomagati, kajti njegova beseda ne zaleže več.
Ko se prebudi, je zadovoljen . . . Njegova nočna srajca bo pač morala v perilo — hujšega ni . . .
Premijera!
V	garderobi pravi sejem! Drug drugemu trga .šminko iz rok. ta potrebuje pudra oni brke. ta pomerja določeno mu obleko, oni išče svoje čevlje itd Vse je nervozno ter se med glasnim prerekanjem drenja pred edinim ogledalom, ki visi na steni
Gospoda kaplana pa skoro ni opaziti. Tam v kotu se stiska s svojimi šestimi pevci in pridno politi ne baš premajhen kozarec z dobro kapljico, ki jo je bil pevcem daroval gospod župnik, češ da bodo bolj korajžni ... Pa ni se motil! Očividno jim dobro de sladki nektar: »trema* ie izginila. Se kaplanu, šibkemu, bledemu gospodu, ne bi verjeli da danes prvič nastopi s svojim zborom.
V	dvorani se zbira kritične: gospoda.
Gospod župnik in učitelj sta že zasedla svoji mesti v prvi vrsti poleg občinskega tajnika, ki mu je čast zastopati odsotnega župana: Oblekel je slavnostno obleko in si pripel visoko odlikovanje — red sv. Save — ki ga je bil lani prejel za zasluge na kulturnem polju. Gospod tajnik je bil namreč nekoč tudi igralec in režiser, dokler ni obolel na jetrih. Menda je časih malo pregloboko pogledal v kozarec — nu, pa saj se ga tudi danes ne brani . . .
Dvorana je kmalu polna pisane publike. Posebno hvalevredno je zastopana okrajna poselska organizacija, antialko-holno društvo in društvo za varstvo devic s svojo ugledno predsednico na čelu.
Stooišče pa je nabito polno drobiža — igralskega naraščaja
Gospod režiser daje svojim zvestim igralcem in tehničnemu osdbju še zadnje direktive, nato pa odredi začetek.
Prepereli zastor se počasi dvigne.
Pozorišče predstavlja kmečko izbo. Večer. Na levi v kotu dremlje za mizo oče Plevnik. utrujen od težkega dela
Oče Plevnik je nesrečen. Njegov edini sin Jože se ne meni za domačijo, zašel
je v slabo družbo ter samo popiva in lazi za ženskami. Mati Ptevnikova pa je dobra ženica in ne more prikrivati da ljubi svojega edinca čeprav ni tak. kakor bi moral biti — da celo potuho mu daje. Zaradi tega se v hiši pogosto vname hud prepir in strog: oče je že večkrat zagrozil, da bo oba izgnal iz hiše, domačijo pa prodal in pobegnil v .Ameriko . . .
Zunaj se začuje vesela fantovska pe-sein.
Prelepo harmonijo moti rezki glas gospoda režiserja ki se zaman trudi da bi ohranil za kulisami red: sladka kapljica se je razlezla po umetniških žilah naših fantov.
'Dajmo še eno.'* se razlega iz žejnih grl. »Tisto od kelnarce.»
Kaplan imonira. .
Tej je sledila še ena in zopet ena . . .
Oče Plevnik dremlje in dremlje — sina pa od nikoder. Debele kaplje se mu zbirajo na pošminkanem čelu ... V knjigi je namreč zapisano, da mora sin vstopiti takoj, ko se začuje petje, strogi oče pa planiti pokonci in zapoditi potepina iz hiše z besedami: <Pobeš se nh izpred oči ti nisi mo; sin!»
Zdajci neka' zaškriplje in desna kulisa. na katero se je malo pretrdo nasio-mi gospod zborovodja pade med divjim grohotom razgretih grl ploskoma na oder, iz prahu pa vzraste do ušes za-rde, gospod kaplan, držeč pod pazduho zelenko vina . .
Očeta PJevnika je zapustila pamet. Kakor zver plane pokonci in za rohni: <Poberi se mi izpred oči ti rtisi moj sin!*
V avditoriju bučen smeh. ploskanje £repeTarue z nogami le farovško Micko oblijejo solze . . . Gospod župnik je onemel in toliko, da ne Jeze pod klop tajnik pa si oteplje prah s črne salonske suknje.
Jezen kakor gad skoči avtor na oder zgrabi zastor. hoteč zastreti pogled na sceno, ali — smola je smola! —- za-grinjak) se pretrga od vrha do tal . . .
Predstava je končana
Vse povprek leži po odru — nepoško-van pa je ostal sprednji okvir in na njem napis v zlatih črkah:
»Bog živi katoliško rokodelstvo!*
Šport
Jugoslavija : Rumunija
3 :0 (0 :0) Lepa zmaga naše nogometne reprezentance v Bukarešti
Včeraj se je vršila v Bukarešti nogomet« pj tekma med našo in romunsko reprezen« -tanoo za zlati pokal, ki ga je daroval naš •kralj Aleksander. Čeprav smo zaupali v naše nogometaše, v njih odločnost in zmo» inosti, smo vendarle z veliko nestrpnostjo pričakovali vesti iz Bukarešte. In prišlo je vesel« ooročilo. Naši so izvojevali lepo zmago 3 : 0.
Tekma je pričela ob 17.15 na velikem na« cionalnem stadionu v Bukarešti, V kraljev«
ski loži so se nahajali princezi ja Ileana, princ Nikolaj in kot zastopnik kralja Ale« ksandTa naš poslanik Čolak*Antič. Tekmi je prisostvovalo 30.000 oseb, kar znači za Bukarešto rekordno število. Ob 17.30 je pričel padati dež, ki ni prenehal do konca.
Naša reprezentanca je nastopila v slede« či postavi: Mihelčič»Dtsovič, Ivkovič*Arse« nijevič, Premeri, Popovi&Marjanovič, Per« ška, Luburič, Bonačič, Giller. — V rumun« ski reprezentanci je igralo devet igracev državnega prvaka Kmiszi. Prvi polčas je z 0 : 0 ostalo neodločeno. V početku dru« gega polčasa so naši zabili tri gole. Ta re. zult&t je ostal do konca. Rumunom se m posrečilo zabiti niti častnega gola. Scortah so Luburič, Bonačič in GiHer.
Zanimivo izbirno tekmo z ozirom na nedeljski nogometni finale prvenstva LNP priredi SK. Ilirija na svojem igrišču v če« titek, 12. t. m. ob 18. V svrho definitivne zasedbe nekaterih mest postavi proti mo« štvu A, ki bo predvidoma zastopalo v ne« del jo barve Ilirije proti mariborskemu pr« vsku Rapidu, močan lasten team B, v kate«
rem bo igral tudi trener, avstrijski inter« nacijonalec Wana. V teamu B nastopijo seveda tudi igralci, ki trenotno še ne sme« jo igrati v prvenstvenih tekmah, ta team bo sigurno precej močnejši od postave, ki jo zmore Ilirija za nedeljsko odločilno sre« čanje z Rapidom. — Trening.tekma se vr« ši samo v slučaju po voljnega vremena, vstopnine ni nikake, dostop na igrišče je dovoljen le članom in prijateljem kluba.
Razpis kvalifikacijske vožnje Staniče> va koča . Krma. Ob zaključku vojaškega visokosalpinskega tečaja se vrši za ude« ležence tečaja dne 26. V. t 1. kvalifikacij« ska vožnja. Obenem razpisuje Jugosloven« ski zimskosportni savez za ta dan kvalifi« kacijsko tekmo za svoje člane s startom na Staničevi koči in ciljem v Knni. Vsak tekmovalec mora izvesti na določenih me« stih šest poljubnih likov, ki se ocenjujejo po točkah. Pri končni kvalifikaciji se upo« števa tudi hitrost vožnje. Startati smejo vsi verificirani smučarji. Prijavnina 10 Din. Prvi trije tekmovalci dobijo plakete. V slučaju neugodnega vremena se tekma ne vrši. Prijave do inkluzive 23. V. 1927 na tajnika smuško«tehničnega odbora JZSS g. Franjo Kopriva, palača Trboveljske družbe, Gledališka ulica 3. Pozneje došle prijave se ne upoštevajo. — JZSS.
Službeno iz LNP. Seja posl. odbora danes v sredo, ob 20. v posebni sobi kavar« ne Evropa. — Tajnik II.
ASK Primorje. Centralni odbor. Danes ob 20.30 seja centralnega odbora v damski sobi kavarne Emono. — Predsednik.
Športno druStvo Vrhnika je priredilo v nedeljo, dne 8. V. kolesarsko dirko na progi Vrhnika«Planina in nazaj 54 km, ter so kljub slabemu vremenu imeli lep uspeh. Startalo je 8 dirkačev. Kot prvi so dospeli na cilj: 1. Jesenovec Slavo 1:52.2, 2. Hu« mer J. 1:52.37, <3. Malavašič F. 1:57.1, 4. Dblak Ivan 2:8.15.
Naši onstran grame
Vesti iz Goriške
Ljudsko gledališče v Gorici deluje žrtvovaino tudi v sedanjih izredno te časih. V soboto in nedeljo je vprusorilo Bemsteinovo dramo «Tat». Nastopih so igralci Gvardjančič, Sila, Cesar. Terčič m igralke Stepančšč in Kreševič. 2deti je, da bi bile vse predstave kar najboljše ob> skane.	. . .
Gorica je postala velika s 1. majem t. 1.,
ko so ji bile okoliške vasi Ločnik, Sempe.
ter, Standrež, Solkan in Podgora končno«
veljavno priklopljene. Mesto šteje sedaj
50.000 prebivalcev. Zanimivo je, da spada«
jo pod goriško mesto bojišča Sveta gora,
hrib sv. Gabrijela, Sv. Katarina, hrib sv.
Valentina, Kalvarija in pobočje Trnovske-j.	A a V»A mnnnih
^ bojijo novih stroškov m izgube s hojo v Gorico po občinskih poslih, ako se ne bodo mogli opraviti izven središča. V Solkanu se je raznesel glas, da se opu« sti vaško pokopališče in se bodo odslej solkanski mrtveci pokopavali na dolnjem mestnem pokopališču. Vsi SoUumci so proti temu. Ni dvoma, da se bo razvilo polno sporov in tfcžav ne bo nikdar konec, ker je bila <rvelika Gorica® potrebna, samo v asimilacijske svrhe. Fašistična pamet misli, da se bodo potom priHopitve okoliški Slo« venci najhitreje poitalijančili. Znano je doslej, da so se najmodrejše fašistične gla« ve že večkrat korenito zmotile.
Goriška mestna občina znižuje cene kru« hu, ki se prodaji sedaj po 2.20 kg iz 82 odstotkov mešane moke, kruh v kosih po 150 do 200 gramov po 2.30, ropljički, kor« neti po 3.20 kilo, kruh, mešan s koruzno
moko" po 2 liri, ržen po 2 liri, ržene žemlje po 3 lire kilogram. Prodaja se vse na ki«
lograme. Goriški prefekt Cassini je napo«
uuivi	- j ---x
vedal boj draginji. Poklical je k sebi za» stopoike raznih udruženj. Po dolgem raz* pravljaoju so se izrekli vsi navzoči za sku« pen nastop v boju proti draginji. Fašisti č« n» stranka ima zadnje čase sploh po celi Julijski Krajini sestanke, na katerih se go« veri Oi Potrebi odprave draginje, ki se ob« čuti vedno hujše povsodi. To se sliši lepo, ali s tem se le vara javnost. Vzroki dragi« nje so taki, da se ne dajo odstraniti. Danes je goriška dežela ogromna vojašnica. Kaj to pomeni za pokrajino ni treba še posebej razlagati!
Po gorskem delu dežele, zlasti na Bov« škem in Kdbariškem, je ljudstvo silno raz« burjeno. Vsi so prepričani, da se bliža voj« na. Po nekaterih vaseh opuščajo gospodar« ske potrebe in mislijo že danes na to, kam se hodo umaknili. Vojaštva je polno po« vsodi. iz mest se raznašajo čudne govorice, fašistični prvaki se postavljajo bojaželjno okoli in njihove novine pišejo pridno proti Jugoslaviji. Potem je umevno, da ne more izginiti iz ljudstva misel, da je blizu vojni pokolj.
V	Cerknem imajo novega komisarja. Tisti gospod, ki je bil imenovan za pode« žtata, sploh ni nastopil svojega mesta. Vo« dil je občino neki prefekturni uradnik, ki je pa kmalu odšel. Sedaj je imenovan za komisarja lesni trgovec A. de Podesta. Ta človek ie prišel v Cerkno z mislijo, da bo obogatel z les-no kupčijo, ki mu pa ni šla dobro izpod rok. Sedaj je postal za Cerk< lja.no povsem nepričakovano občinski ko« misar in postane morda še podestat (radi svojega priimka?). Tega moža naj sedaj redi cerkljanska občina? Mussolini je svoj čas obljubil, da bodo novi občinski načel« niki prave upravne kapacitete... ali išči jih z Diogenovo svetilko po deželi!
V	Gorico pride dne 18. in 19. t. m. ogromno število italijanskih visokošolcev. Pravijo, da jih bo nad 9000. Vsa italijanska vseučilišča hodo zastopana, iz Rima pride 1800 dijakov, iz Napolja 2000. Glavni go« vor bo imel generalni tajnik fašistične stranice Turati. Visokošolci posetijo razna goriška bojišča. Lahko si predstavljamo, kakšni bodo govori v obmejni pokrajini ob sedanji napetosti med Italijo in Jugo. slavijo!
p— V Mačkov!j ah imajo italijansko šolo kakor drugod. Vsi slov. primorski listi so bili doslej mnenja, da se z italijanskim po« tikom ne pride nikamor naprej. «Mali List« ie *voje naziranje seda i i/ premeni! Pohva« Ii! je dve učni sili v Mačkovljah, ki delu« jeta »tia našo zadovoljnost*. Tako bi bili torei stari ši tam zadovoljni z italijanskim poukom t* svoje slovejisk« otroke? «Tafco rednegi pouka Se nismo imeli*. ■ • AH od«
kod ta hvala? Učitelj je kazal otrokom tu« di slike iz Jezusovega življenja. To je si« cer v redu, ali radi tega ostane itaJijan* ska šola še nadalje potujčevalnica naših otrok, z*, katero se ne more ogreti noben pošten Slovenec!
p— Italijanski kralj pride v Trst, kakor je sedaj definitivno določeno, dne 24. t. m. Pripelje sc po morju« Spremljal a ga bo brodovna divizija. Omenjeni dan se inav« gurira svetilnik zmage. Pripravljajo se ogromne svečanosti.
p— Obrtnonadaljevalna šola za zidarje v Renčah zaključi svoje leto 8. t. m. in razstavi izdelke učencev v šolski dvorani.
p— Zopet obljube. Goriški deželno« upravni komisar dr. Pascoli se je mudil v Rimu. Spremljal ga je senator Bombig. Po« tikala sta na razna ministrska vrata in le« po ponižno po fašistovsko sta pozdravlja« la visoko gospodo. Kakor vedno, tako tu« di to pot naglaša poročilo, da v Rimu na« tančno poznajo goriške razmere, da se proučava problem obmejne pokrajine in d* se bo izvršilo vse, kar treba za nalogo izpostavljene province. Vedno enako. — Uljudni sprejemi, pokloni, fraze in zago* tovila. Ko se Goričani vrnejo domov, se streznejo, bobneče obljube se poizgube in možje čutijo, da so tako prazni, kakor so bili prodno so šli v Rim.
p— Kamnolomi v Nabrežini. Pred voj« no je bilo v nabrežinskih kamnolomih za« poslenih 3500 delavcev, sedaj jih je koma. 500, največ v podjetju «Cava Romana», to je 250. Ali še v tem kamnolomu je grozila kriza in bila je nevarnost, da se delo usta« vi. Kamnolom je ostal delavcem dolžan za 5 do 6 tednov mezde in je izdajal ne« kake «bone». Prišlo je bilo celo do eno« dnevne stavke. Sedaj delajo v Cavi Roma« ni za milansko postajo. Delavec zasluži 28 do 35 lir na dan. Kamnoseška obrt ži« votari in ni znakov, da bi se kmalu zopet postavila na trdna tla.
p— Madžari za izvedbo manjšinskih za* konov. Madžarski ministrski predsednik Bethlen je imel govor, v katerem je pri« znal, da je politika zatiranja najslabša in da slednjič udari rutiralce same. Pred voj« no so mislili Madžari, da je patriotizem odvisen od jezika, hoteli so imeti en jezik v vsej državi, sedaj pravijo, da je pa trio« tizem združen z mišljenjem prebivalstva. Bethlen je izjavil, da bo Madžarska izvedla vse manjšinske zakone in budimpeštanska vlad« ne bo trpela, da bi jo kdo oviral pri tej izvedbi. Te dni so se Italijani glo« boko klanjali pred Madžari in hvalili nji« hovo preudarnost. Ali bi ne bilo prav, ako b: tudi rimska vlada izjavila, da prične spoštovati pravice manjšin in izvede svoj čas izrečeno kavalirsko besedo?
p— Nemška konkurenca dela Italija, nom ob gorenjem Jadranu hudo preglavi co. Tržaški promet pada od meseca do me« seca. Sedaj je pozornost obrnjena tudi na ladjedelnico. Nemčija gradi brodove in je izpodrinila Italijo z drugega na tretje me« sto. Na prvem je Anglija. Nemški pritisk občutijo v Trstu in Tržiču. Lani spomladi je bilo v obeh ladjedelnicah v delu ladij za 107.380 ton, letos pa samo za 71.020 ton.
p— Prepovedana prireditev. Kanalska či. talnica je hotela vprizoriti «Velejon>, ali prireditev je bila prepovedana. Na Kanal so se vrgle fašistične organizacije, oblast iih podpira in v svrho njihovega prospe« vrnja podira slovensko kulturno u dejstvo« vanje.
p— Bratomor. Istran Anton Marmelič je bil obtožen bratomora. Hotel si je prila* stiti posestvo, ki je prišlo v roke prvoro« jencu. Pri zločinu mu - je pomagal Josip Turkovič. Obtoženca sta bila pred poroto v Puli obsojena na 30 let ječe.
p— V Idriji je vladal za prvi maj velik strah po fašističnih glavah. Zadnja leta je bilo vedno nekoliko nemira v mestu in po« kali so streli. Letos je bil sprožen en sam strel in aretirana sta brla le dva delavca. Vojaki, miličniki, orožniki in finančni straž r.iki so zasedli že prejšnji dan vse planine in hribe okoli Idrije, kakor da bi bili pri« čakovali kak organiziran vpad v Idrijo!
Naročila, in, vsa, dopisa,, Uco&tsst, malih' oglasov, jt, poslatu na. Oglas ni, odr ddtk -Jutr&l Jjubljaria,. Pr&stmoua,4. TeL št. 2491	Malivglasi		V j* pristojbisu, jt,yposias IL abtM/n,z aafociwin^,Ju• atm oglas* prtobcaor. Čtkovru, rtJLČuA, posbut, Lra, -nilnict LjuUjana.st. 11842.
JLaLL, oglasi,, služijo v posredovalne in, socijaL na, ruzmaju, obOnsioa,: vsaka, bas&da, pcu~-—Najmanjši TJL&sak, Vuu s—. PrifilofbUa, za, šifro Vin,3-.		tuUh*,, dapisKncLnja, uu o^lcuru tryouflu&a, aU, 1 rddajfuuLoa, ZMZOCuas: vsaha, butda/Pisi, r^.-Jla/- 1 manjši TJLtstk, Vin, to-. Pristojbina, za, sifrv J>ul> 5 - 1 _ «« 1 1 Al _1____	
» Sc UUUIVa|U luui v puuiunuiviui	' - - —
drova cesta 13 ter v C e 1 j u, Aleksandrova cesta.
Gospodarska pre-skrbovalnica
r. s. z o. s. v likvidaciji v Ljubljani ima
občni zbor
26. maja t. 1. ob 10. uri dopoldne v dvorani Kaline — Dnevni red: Porofilo o izvršeni likvidaciji. 15390
CfM+t
Damske slamnike
prevzemam v preoblikovanje po najnovejši fazoni. — Novi od BO Din naprej. Tovarna slamnikov Alojzij škrabar. Domžale 145
Modni salon
ia dam« in gospode Janko K v 11, WoIfova ulica 1/1
izdeluje po najnovejši modi plašče, kostujie, obleke itd. Izrvršitev točni in so-
lif.na	55354
iFotograi. pomočnik
dober neg. retuier is operater ee sprejme za Kragu-JeV»o. Pojasnila da}« atelje Hibšer, fotograf v Ljublja-15142
Blagajničarko
sprejmem v trgovino z mešanim blagom. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod Šifro »Stalna služba 90».
15290
Služinčad
kuharic«, sobarice, natakar rice, hišne itd. dobe naj-! lažje s 1 v I b o t Beogradu ako se zglase v birou Ekonomija, Beograd, Visana 11 1502S
Poslovodjo
zmotnega vseh pisarniških d«l, spre j m« podjetje v Ljubljani — preti položitvi primerne kavcije. Reflekti-ra s« samo na prvovrstne. Prednost imajo Mrli ban liri uradniki. Ponudbe z navedbo referenc pod značko »Prokurist* na oglasni oddelek »Jutra..	15892
Kolarskega vajenca
sprejme z vso oskrbo Ivan liausar, kolar, Skerjanče, pošta Stična.	15369
Domačo učiteljico
perfektno v slovenščini in nemščini, zdravo in resno, iščem za dopoldanske ure in od 5.—6. ure zvečer, v svrho »prehodov in pouka k devetletni deklici 2. razreda. Ponudbe z navedbo predizobrazbe in referenc »d šifro »Domača učite-jica* na oglasni oddelek »Jutra..	15381
Perico
sprejmem v stalno službo. Stanovanje, hrana, drva in električna luč prosta, plača po dogovoru. Pralnica je na stroje z elektr. pogonom in služi za domačo jotrebo graščine. Naeto] iakoj. — Ponudbe na Grai Ravne — pošta Guštanj.
15345
fxxioocooooccoooooooooo3oc
Di*. Fr. Kolterer
šefzdravnik zdravilišča 5790 Rogaška Slatina, ordinira od maja do oktobra.
Motorno kolo BSA
8 >lt HP, dobro ohranjeno, s skoraj novo pnevmatiko, prodam za 8800 Din. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*.	15286
Krojaškega
pomočnika
sprejmem. Naslov r oglas, oddelka »Jutra«. 1BS84
Harley Davidson
7—8 HP, z magnetom pro-1 dam za 10.000 Din. Pisme-1 n« ponudbe pod »Motor 4» naoglasni oddelek »Jutra«.
15294
Deklico
pridno, polteno in sdravo, ki ima veselje dO otrok, sprejmem takoj. Naslov v oglasnem oddelkn »Jutra*.
15394
Potnike
zanesljive, delavne ter pošten« sprejme proti dobri proviziji tvornica pijač. — Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod šuro »Pijače«.
15391
Vsakovrstne vožnje | Krajevne zastopnike
po vseh večjih mestil Slovesi}« sprejmem. — Inteligentni in z velikim poznanstvom na] pišejo pod
najnižjih c.e- | lem tudi vož- I
sprejmem po nah. Prevzamem nje stavbnega materijalaza celo stavbo. Vinko Krte, Trnovski pristan štev. 22.
12845
»Stalna služba« na podružnico »Jutra« v Mariboru.
15395
Šivilja
e šivat na dom obleke, ov v oglasnem oddelku »Jutra«.
pre I
Naelo
Pletilja z več stroji]
išče delo na dom. Ponudbe na ogtafni oddelek »Jutra« pod šifro »Spretna 35».
15335
Natakar, vajenca
. » vso oskrbo v biši takoj 15574 sprejme gostilna pri »6» v Ljubljani.	15361
Pletilje
izurjene za Jaquard-Lin.ks in Flach stroje, sprejme LJudovit EtK. Ljubljana — 'otnltova ulica 3. Prosim pismene ponudbe. 15351
Trg. pomočnika Šoferska šola deloma tudi izurjen v
izobraznje kandidate praktično in teoretično za sa^ mostojne vozače (šoferje) Dame in gospode sprejemamo dnevno. Pouk teme-ljit in uspeb siguren. — Zahtevaite prospekte. Auto-Skola, Zagreb, Kaptol 15, i telefon 11-95.	128 |
3»
______ _ .. delikatesni stroki in ki bi bil tudi zmožem obiskovati odjemalce, sprejmem. Ponudbe z navedbo zahtevkov in prepisi spričeval na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Mlajša moč».	15330
IsiiMiilraf. Miiniiif 4d
Frizerko
samo j»rvo moč — tudi za dolge lase — perfektno v vodni ondulaciji, z znanjem nemščine, iščem preko sezone ali za stalno. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. b	15129
Prvovrstnega lovca
z bogatimi izkušnjami in | dobrimi referencami iščemo | ob čimprejšnjem nastopu zal obširen lovski revir v Slo-1 veniji. Ponudbe na: Jugo- j
Trgovskega učenca
»štenib staršev, lepega vedenja in močnega, z 8 razredi osnovne šole ali z razredi meščanske tole — sprejme večja trgovina na deželi. Ponudbe na naslov: M. BerBsg naslednik, 2e-tale pri Rogatcu. 15218
Natakarico
pridno in pošteno, ki zna šivati in likati, sprejmem takoj. Ponudbe pod šifro »Simpatična« na oglasni od-del(>k »Jutra*.	15340
Učenko
poštenih staršev in lepega
__________________ vedenja, sprejmem v trgo-
omosse, Zagreb, Zrinjevao 201 vino na deželi. Prednost pod značko »Lovao 23». I ima hčerka železničarja, ki 15098| zna nekoliko šivati. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Hrana in stanovanje*.	• 15343
Služkinjo
pridno in polteno, ki je le-1 pega vodenja, sprejmem ta~ koj. On«, ki znajo kuhati! imajo prednost. Naslov v Offlasnem oddelku »Jutra*.
152551
Blagajničarko
Sz dobre hiše, solidno zanesljivo takoj sprejmem Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra» pod značko »Točnost*.	15377
Železniških pragov
50—2.60, cirka 750 kom., cirka 590 kom. prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 15253
Črna jedilnica
moderna, skoro nova, naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 152801
Domači mlin
tovarne Gauss - Rosen-Baumgartner v Grazu in
kosilni strol
rabljen, pa v dobrem stanju, naprodaj na posestvu Impolca — pošta Sevnica.
15247
Vrhniško opeko
trboveljski premog ln bukova drva nndi najceneje Lovro Krte, Trnovski pristan 12. Postrežbo točna!
81
Službo gospodinje
samostojnemu gospodu išč« mlajša ločenka. Cen j ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod »Dobra dinja 16*.	U
Dekle
močno, zanesljivo, snažno in polteno, od 25-30 let, ki razume vsa gospodinjska dela, išče zakonski par ▼ okolici Zagreba. Naslov r oelaanem oddelku »Jutra*. *	15887
Šivilja
vešča Ttrojenja in kompliciran ja, išče službo kot pomočnica ali temu primerno. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	15388
Gospodična
_ desetletno trgovsko bančno prakso, išče službo knjigovodlnje ali korespon-denttaje. Vešča je slovenskega, srbohrv., češkega, nemškega in italijanskega jezika. Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra* pod šifro »Zmožna 47*.	15347
Servirarica
dobro izurjena, vešča več jezikov, išče službe ob morju. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Dobra moč 96*. 15332
Kopališčna
blagajničarka
zanesljiva, išče službe ob morju. Ponudbe sa oglasni oddelek »Jutra* pod šifro Jadransko morje*. 15388
Gospodična
mlajša in inteligentna, dobrimi spričevali — želi službe za takoj v mestu ali provnoi k 1—2 otrokoma. — Naflcv v oglasnem oddelku »Jutra*. 15348
Prodajalka
pridna is zanesljiva, želi premeniti službo. Zmožna je tudi gospodinjstva as kuhe. Sprejme tudi kako drago boljšo službo. Ceni. ponudbe na cglas. oddelek »Jutra* pod šifro ~ *' in zanesljiva*.
»Pridna 15341
Gospodična
trg. naobražena, starejša. Išče službo blagajuičarke v Ljubljani. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*.
15368
Lokal za prodajalno
išče tovarniško . Naslov v oglasnem odi »Jutra*.	15367
Dopisnika
trgovsko izvežbanega, ■.<• i	_. .
slovenski, nemški in an-	»trOjarja
gleškl jezik išče za takoj-1 za parno žago in strojaiao, šnji nastop svinčeni rudnik spretnega, poverljivega in v Mežici. — Podrobne po-1 samostojnega, z dobrimi nudbe z navedbo prediz- j spričeval; takoj sprejmemo obrazbe, prepisi spričeval Stanovanje in drva prosta, prešlužbovanja ter r.a- plača po dogovoru. Takoj-rk< " ' "	*	Ji"	*
htevkov glede plače je na*
sloviti: The Central F.u-ropean Mineš. Limited, £a-jrreb, Palmotičeva ul. 7/1. Samci imajo prednost Ponudbe je napraviti v angleškem jeziku in lastnoročno.	15248
Brivskega
pomočnika
mlajšega, veščepa v bubi striženju, sprejme z vso oskrbo in plačo po dogovoru Marko Vrra. brivec v Radečah pri Zidan, mostu.
15204
šnje ponudbe na naslov: Brada Manestar, Kupalište Crfkvenica.	15349
Krojaškega
pomočnika
za velika dela (prejme ta-koj v stalno službo tvrdka J. Pogačnik, krojaški mojster v Radovljic. 15SS1
Voditeljico
za gostilno in kavarno —
lahko je omožema. izvežba-no, z osebno pravico, sprejmem sredi junija. Ponudb« na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Osebna pravica* 15192
Sedlar, pomočnika
starejšega, ki je vajen samostojno delati vse vtsI« komate in konjFke oprem«, treznega in poštenega takoj sprejme Mihael Osolin. sedlarski mojster, Domžal«
Mesarskega učenca
poštenih staršev, zdravega ni močnega sprejmem takoj Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	15S80
Krojaškega
pomočnika
dobrega, sprejme takoj v delo krojaški atelje F. Iglif, Kolodvorska ul 28.
15370
Čedno žensko
staro do 30 let, ki bi zni-la okusno kuhat] za 6 oseb in bi opravljala še nekaj malega hišnega dela, sprejmem. Biti mnra vajena reda, poštena is zanesljiva. Naslov r ogbMmem oddelkn »Jutra*.	15965
Kinokapelnlk
prvovrsten, filmski ilustrator z dolgoletno prakso inozemstvu, kakor tudi največjem kinu v Jugoslaviji. dober organizator, išče za bodočo sezono primerne službe v kakem prvovrstnem kinu. Imavelik arhiv najmodernejše klnollteratu-re. Naslov: Štefan, Goljak-Stari štev. 17 — Zagreb.
15388-a

Prisilna javna dražba
pohištva, pisarniške opreme, peči, šival, stroja, gospodarskega orodja, vozov, konjske opreme, slamorez-nice, mizarskega in kljuiav. ničarskega orodja, kemičnih aparatov, kemikalij kompl. stroja za barvanje trakov za pisalne stroje, velike količine anilinskih barv, vodne sesalke, porcelanastih in steklenih servi-sov, kompl. nove turbine 120 m cevi in regulatorjem itd. itd., bo dne 14. t. ob Vi 11. url v Rečici ob PakI — hišna številka 47.
15183
Registrir. blagajna
»National*, ki registrira 999.9». V brezhibnem stanju, ugodno naprodaj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*.	15279
Peki, pozor!
Dobro obranjon ftrnj, skoraj nov, za žemlje delati, takoj po ugodni ceni proda Kocjan, pekarna, Trbovlje.
Kolesarji!
Hišo
pred enim letom na novo preurejeno — primerno za obrtnika, is proste roke prodam. Polovica kupnine ostane lahko vksjižesa. — Natančnejša pojasnila in ceno pove Josip Koselj, čevljarski mojster v Ljubnem pri Podnartu.	15094
Lepo posestvo
14 oralov obsegajoče, od vseh strani zaokroženo, z jako plodovito zemljo in dobro ohranjenim gospodarskimi poslopji, z ugodno lego za hmelj, proda Terezija Fermevc. Temo pri Kalobji, pošta fit. Jt ob južni železnici. 15:
Manjšo hišo
v sredini Ljubljane kupim. Ponudbe na oglas, oddelek I »Jutra* pod šifro »Stanovanje takoj 42». 15342
Hišo pri cerkvi
2 sobama, kuhinjo, sado-nosnikom in vrtom prodam za 24.000 Din. — Lipovnik, Ptujska gora 18. 15228
Znižane cene! Oglejte zaloge dvokoles najnovejšega tipa Tribuna, Rekord, Champion, Stjria, Biankini, Favor, Perla, Diamant že od 1300 Din naprej. Pnevmatika Michelin. Dnn-lop Itd. Ceniki- frankov. Prodaja na obroke. — Tribuna F. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljana.	31
Sobo z vso oskrbo
oddam blizu sodsije. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*.	15256
Sobo
z elektr&no razsvetljavo takoj oddam v Gosposki ul.
št. 10/1.	1535S
Lepo mesečno sobo
oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 15112
Preprosto sobico
iščem, ali grem kot sostanovalka. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra* pod šifro »Takoj 97*.	15397
Čisto sobo
s parketi in elektriko oddam mirnemu gospodu. — Naslov r oglasnem oddelku »Jutra*.	15357
Mlin in žaga
na dobri potočni vodi, kjer Si I s« lahko voda nabere, da lahko 14 dni zaporedoma melje ln žaga naprodaj. V mlinu je kamen in en valček, preša in vse orodje za olje delati. Oddaljeno je 5 minut od glavne cest« in 20 minut od lelezn. postaje — K mlinu spada okoli 10 oralov zemlje. — Pojasnila daje Alojzij Rakovec, gostilna v Podgradju, Ljutomer.	15346
Opremljeno sobo
lepo in zračno oddam takoj solidnemu gospodu. — Naslov ▼ oglasnem oddelku »Jutra*.	15352
Opremljeno sobo
lepo, oddam s 15. majem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	15328
Majhno sobico
posebnim vhodom in elektriko oddam prazno ali remljeno. Naslov v ogl. Idelku »Jutra*. 15371
Novo spalnico
masivno, svetlo, pocenil jrodam radi odpotovanja. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	153931
Omaro za led
srednjo, dobro ohranjeno, prodam. Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 15359
Otroško posteljo
železno, z 2 žimnicama pro-1 Naslov v oglasnem | oddelku »Jutra*. 153291
Damsko kolo
dobro ohranjeno, po zelo nizki ceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
15327
Gostilno
s koncesijo iščem v najem, bodisi v mestu ali na deželi, za takoj ali pozneje. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro »L. R. P. P.».	15006
Gostlino
oddam čez poletje v bližini R. Slatin«, najraje vdovi ali samici. Potreben kapital 15.000 Din. - VldgaJ, R. Slatina.	15837
Sobo z 2 posteljama
prijazno in čisto, oddam po 18. maju. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*.
15862
Kopiua
Lesni strokovnjak
▼ trdem is mehkem lesu. išče stalno službo. Stopil bi kot družabnik s 35.000 Dlo ▼ dobro idočo lesno trgovino ali žago. Event. bi denar položU kot kavcijo za stalno mesto. Cenj. ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod hfro »Kavcije zmožen 9*.	15109
Damsko kolo
dobro ohranjeno — poceni vodam. Na ogled: Prlvoz it. S, pritličje.	15378

Lokal v Kranju
primeren za trgovino, vzamem v najem. — Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro »Kranj*.
15134
2 oleandra
belega in rdečega prodam. I Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	153831
Pisarniško sobo
. visokem pritličju odda takoj Pokojninski zavod v Ljubljani, Aleksandrova o.
14974
Bukoviii drv
1500 hvatov, zdravih, izdelanih v pretekli zimi, prodam pod ugodnimi po-1 goji franko gozd ob državni cesti 8 km od posta^ je Rogatec ali Pragersko. industrija drv, d. d. Za-j gret. Nova cesta 36.
150161
Vinotoč — delika-tesno trgovino
lepo opremljeno, z zajtr-kovalnico. stanovanjem In kuhinjo ceno prodam. Pojasnila pri portirju v hotelu »Slon«.	15297
Mlatilnico
s čistilcem zrnja, za 4 k.
s., brez motorja, že rabljeno, a v dobrem stanju, kupim. Resne ponudbe z opisom stroja na naslov: Fran Caf, vel. pos., parna žaga in mlin, Sv. Benedikt v Slov. goricah.	15252
Lisičje
ln vse druge kože od I divjačin kupuje in zanesljivo dobro plača D. Zdra-vič, Ljubljana, Florljanska I ulica št. 9.	471
2 prazni stanovanji
obstoječi vsako iz predsobe, 2 sob, kuhinje, kopalnice, sobe za služkinjo, jedilne shrambe in ostalih pritaklin oddamo, eno s 1. julijem in drugo s 1. avgustom t. v novi palači Vzajemne posojilnice na Miklošičevi c. Tozadevna pojasnila daje ravnateljstvo Vzajemne posojilnice.	15i20
«Odol» prazne steklenice
k n p n J e drogerija Anton Kane sinova. Židovska nI.
Letovišče!
Oddajn letno stanovanje sob, kuhinje in vrta v vili Linner, Begunje pri Lescah — Gorenjsko. Informacije istotam.	15311
it. L
282
Srebrne krone
Kupole in plača dobro c Ouden. LJubljana. Prešer-
nova uHes t
288
Stanovanje
obstoječe iz 3 sob, kuhinje,
velike steklene verande in kopalnice, z vsemi pritlkli-nami oddam takoj ali z avgustom v novi vili. Pismene ponudbe pod »Lepo stanovanje* na oglasni oddelek »Jutra*.	15360
Izložbeno okno
z vrati,	velikost 3.50 X 2 m, dobro ohranjeno, kupim
Naslov v	oglasnem oddelku
»Jutra*.	13304
Stanovanje
ali 3 sob išče stranka brez otrok. Plača do 100" Din. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Mirna stranka 75». 19875
Orehov les
okrogel, od 35 cm sred. premera in od 2 m dolžine navzgor, Ia kupi več vagonov tt. Al. Neudauer, | izvoz lesa, Gornja Radgona	15336
Motor
18 PS, 300 Volt, za isto-smerri tok, kupi Tekstilna tovarna sukna, d. d. v Ko5evju.	15384
Sobo
prašno ali opremljeno souporabo kuhinje iščem sa 1. junij. Ponudbe pod »Prazna soba» na oglass oddelek »Jutra*. 15309
2 do 3 prazne sobe
parketirane in i električno razsvetljavo oddam v centru meeta. Namestitev železnega štedilnika dovoljena. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 15058
PekariJo
s posestvom prodam na de-1 želi. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 15339 |
Letovišče
Stanovanje 2 sob s hrano istotam aH v bližini iščem na Gorenjskem ali Štajerskem. Event. kupim hišico z vrtom — Ponudbe pod Hfro »BliUai postaje« T~ oglassi oddelek »Jutra*.
15868
Elegantno sobo
z elektr. razsvetljavo posebnim vhodom Iz stopnišča oddam takoj v FIo-rijanskj ulici štev. Sl/I.
15379
Podstrešno sobo
z elektr. razsvetljavo takoj oddam gospodu proti me-tetei najemnini 150 Dtn Naslov ▼ oglasnem oddelku »Jotaa*.	15373
Kdo posodi 2400 Din
sa sekaj tednov proti visoki nagradi in trdni garanciji sol. zasebniku? Ponudbe sa oglass! oddelek »Jutra* pod šifro »Takpj is resno*.	15396
1000 Din posodim
Mesečne obresti 150 Dis. Sporočite nalis garancije sa oglasni oddelek »Jutra* pod mačko »Zmerno*.
15864
Dt/pifi
2 mladeniča
želita znanja z idealnimi gospodičnami — Dopise « polnim naslovom na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro »Prijatelja narave*. 15096
Gospodična
mlada in inteligentna, dobro situirana, želi znanja z rasnim gospodom v starosti 20—30 let. Le resne ponudbe, če mogoče s elito pod šfro »Premožna* na oglasni oddelek »Jutra*.
15334
Vdovica
s premoženjem, želi znanja s trgovcem ali državnim uradnikom, v starosti 40 do 50 let. — Le resne ponudbe s polnim imenom in sliko pod »Majnik 1000> na oglasni oddelek »Jutra*.
15544
Priprost gospod
s premoženjem, srednjih let, miren, žel; znanja r istotako gospodično ali vdovo, poseetnico hiše, z go-stilničarko ali trgovko s špecerijo, v svrho Cenitve. Ponudbe s sliko in toSnim naslovom na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro .l epega značaja*.	15356
Gospodična
srednjih let. z las;no dol«ro idočo obrtjo in nekaj denarja, želi znanja z gospodom drl. nameščencem ali slično. Tudi vdovec z enim otrokom ni izključen. Dopise pod »Marljiva Ptuj. na oglasni oddelek »Jutru* 1537«
Klavir ali pianino
kratek, močan, dobro ohranjen, kupim. — Ponudbe z navedbo zahtevka na ogl. oddelek »Jutra* pod šifro »Pia—kla*.	15197
Gitaro
dobro izigrano, okrašeno s matičnimi okraski, ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 15382

Žensko torbico
temno - rujavo, r raznimi predmet* tem izgubila v noči od sobote na nedeljo (7.—-8. t. m.) od goftilnfe Kmet v Gornji SiŠki do Meftnegra trjra. Ker ima ta prizadeto v»liko fpomineko vrednost, prosim poltenega najditelja, da jo odda lastnici M. K., Reber It. IS — proti lepi aa^radi. 15373
M Zevacoj
142
Papežinja Favsta
»Sire,« je rekel Crillon, »ako bi šlo za kak bojni načrt, bi vam lahko povedal svoje mnenje, zakaj moj poklic je vojniški. Tu pa gre za zločin. Mislim, da bodo nasveti vaših pravdnikov boljši od mojega...«
»Tedaj mi svetujete, da postavim vojvodo pred sodišče?« je vprašal kralj.
»Tako veli zakon za vse zločine, sire. Obtoženec se zagovarja, in če mu dokažejo, da je kriv, ga obsodijo in mu odsekajo glavo...«
Biron in nekateri drugi so kimali.
»Razen če ima obtoženec prijatelje, ki ga osvobode pred sodbo in obglavijo tožnika,« je rekel Henrik III. z bledim nasmeškom. »Vaš svet je malo prida, Crillon.«
»Voinik sem, sire.. .«
».Mimo sodišča,« je nadaljeval kralj po kratkem premolku, »mimo sodišča tedaj ne vidite sredstva zoper izdajnika, ki streže svojemu vladarju po življenju?«
»Ne vidim ga, sire,« je hladno odvrnil Crillon. »Cim strašnejši je zločin, tem bolj gotovo ie kralju dolžnost in korist, da ga dokaže pred vsemi«
»Slab nasvet!« je ponovil Henrik III. »Vidim, da moram sam povedati, česa je treba... Kdor hoče ubijati, naj bo ubit!... Kdor pripravlja drugemu zasedo, tisti naj se sam ujame v past in naj pogine kakor škodljiva zver... Ali prevzamete ta posel, Crillon?«
Crillon se je priklonil in zmajal z glavo, rekoč:
»Sire, ukažite mi, da izzovem vojvodo Guiškega na dvoboj. O beiem dnevu in vpričo vseh naj Bog razsodi med nama ...»
»V takih stvareh je časih napak zaupati Bogu,« je zamolklo rekel kralj.
»Ako zmagam, rešim svojega kralja brez pohujšanja. Ako poginem, se najde drugi, ki pobere moj meč...«
Kralj se je negotovo ozrl na mater. Katarina de Medicis je komaj vidno odkimala.
»Ne,< je dejal nato Henrik III., »ne, moj vrli Crillon. Nočem vas spravljati v nevarnost, ker ste zame preveč dragoceni; z druge
strani pa tudi nočem poveriti svoje pravde bojni sreči, ki je tolikokrat nezanesljiva! Idite, Crillon, do svidenja...«
Crillon je izprevidel, da je kraljev sklep že storjen.
»Sire,« je rekel z drhtečim glasom, »čuvajte se odgovornosti prd Bogom in pred ljudmi!... Ako se vaše Veličanstvo premisli, sem vselej pripravljen, da izderem meč za vašo varnost in vašo čast.«
»Morda bi kazalo spraviti poštenjačino za nekaj dni pod ključ,« je zamrmrala Katarina s koncem ustnic.
»Kaj še, gospa mati!« je vzkliknil kralj. »Kadar gre za skrivnosti, je Crillonovo srce zanesljivejše od groba... Nu, Biron, kaj svetujete vi?«
»Isto kakor Crillon, Veličanstvo. Vojvoda nai stopi pred sodnike in strašna kazen naj ga zadene za njegovo izdajstvo.«
»In kdo naj ga sodi?« je trpko vprašal kralj.
»Državna skupščina v Parizu.«
»In kdo naj ga vleče pred skupščino?...«
»Jaz, sire! Vaše Veličanstvo naj mi ukaže, pa pojdem še to minuto ponj... Porok sem, da ga pripeljem v Pariz!«
»V Pariz, ki bo še tisto minuto ves na nogah, da ga reši iz ječe in ga posadi na kraljevski prestol!« se je oglasila Katarina.
Biron je sklonil glavo. Trepet se je polaščal vseh ostalih članov čudnega zborovanja.
»Hvala vam, Biron,« je prijazno rekel kralj. »Spoštujem vaše pomisleke, zakaj imel sem jih sam. Toda čas za pomisleke je minil. Ostavite nas, če je tako. Ne maram, da bi pala odgovornost za našo nocojšnjo odločitev na kogarkoli razen name.«
»Škoda!« je vzdihnila stara kraljica, ko je maršal odšel, »škoda za hrabre ljudi, ki so v boju tako zanesljivi, da imajo v posvetu tako malo možganov!...«
Za Bironom in Crillonom jih je dalo še več podobne odgovore. Drug za drugim je odhajal, dokler niso ostali sami tisti, ki so bili s kraljem enakih misli. Ko je Henrik III. pozval grofa de Loignesa, naj pove svoje mnenje, je Loignes mirno odgovoril:
»Ne bom se prepiral z nasveti, ki jih je doslej slišalo vaše Veličanstvo. Vsi, kar jih je odšlo, so dobri in zvesti sluge in bodo branili življenje svojega kralja do poslednje kaplje krvi Zato mislim, da je stvar v kar najlepšem redu: vsak bo imel svoj posel. Crillon, Biron in ostali bodo čuvali vaše Veličanstvo, mi drugi pa bomo imeli tem bolj svobodne roke za dejanje. Zastran dejanja poznam
samo eno pot in samo enega sodnika. Evo ga-...«
Tako govoreč je izdrl bodalo.
»Smrt mu!« je rekel Chalabre. »Smrt mu, sire! Samo mrtvi s j neškodljivi!«
'Bogme,« ie vzkliknil Montsery, »preveč je toliko besed zarac. merjasca, ki kaže okle!«
»Prepustite ga nam, Veličanstvo,« se je oglasil Sainte-Maline. »Mi prevzamemo oboje: sodbo in izvršitev!...«
Vsak ie hotel povedati svojo besedo in razložiti svoj načrt. Katarina de Medicis, ki je nekaj časa z nasmeškom poslušala ta hruše, jih je naposled pomirila in dejala:
»Vrli prijatelji ste in hrabri plemiči. Kralj ne bo nikoli pozab:', da vam dolguje življenje...«
»In če bi pozabii!« je vzkliknil nekdo. »Saj ne ustrežemo sebi nič manj kakor niemu!...«
»Vsi, kar nas je, smo Guisevi sovražniki!...«
»Meni je zasadil bodalo v prsi,« je rekel Loignes. »In zakaj? Zato, ker sem objemal njegovo ženo! Ce bi bil zmerom tako načar;-čen, bi mGral pobiti pol Francije!«
»A nas je zaprl v Bastiljo,« je dodal Sainte-Maline. 'Samo čudež nas je otel.«
Kraljica je dobro poznala sovraštvo svojih ljudi do vojvode Guiškega; toda izbruh, ki ga je videla in slišala, je prijal njenem -razpoloženju.
»Tedaj se vsi strinjamo?« je povzela. »Treba je. da Guišc pogine?...«
»Pogine naj!...«
Kralj se je bil obrnil k ognju in si je grel blede roke. Zdelo se je, da vobče ne pazi na strašni pogovor, ki se je pletel okoli njega.
»Po tem takem bi trebalo le še vedeti, kdaj, kje in kako naj udarimo zločinskega izdajalca,« je nadaljevala Katarina.
»Takoj!« je zaklica! Montsery.
»Med njegovimi štirimi stenami!« je rekel Loignes.
»Z bodalom!«
»Vse to, prijatelji, je treba dobro premisliti.« je rekla Katarina. »Pripravite si srca in bodite jutri zjntaj ob sedmih v mojem pred-sobju...«
In sama pri sebi je dodala:
»Kje?... Pri njem ne, na ulici tudi ne: zgoditi se mora tu, v kraljevem stanovanju. Kdaj? Jutri... zakaj pojutrišnjem bi bik-prepozno!...«

»■■■■■■■■■■■■■■■■■a
Prvovrstni plašči, nemška znamka, zračnice iz gumija za kolesa Din 80.—. Prvovrstna
I nemška znamka plašči in zračnice iz g-umi= ja Din 100.—. Požurite se z naročilom, izrabite priliko, ker je mala zaloga. Pošilja po povzetju A. F. ŽGAKJER. Zagreb, Kaptol I.	5875* a
(■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■I
D. It C.
največje skladišče
SARAJEVO
PresfsloBas led. Petra 26.
Knjigarna Tiskovne Zadruge v Ljubljani
priporoča
Dr. Ivana Tavčarja zbrani spisi
Urejujo dr. Ivan Prijatelj.
IV.	zvezek. Grajski pisai. 4000. V Zali. izgubljeni
Bog. Broširano Din 84'—. v platno vez. Din 100—. polirane. Din 106—.
V.	zvezek Izza kongresa. Broš. Din 84"—. piatno
Din 100— polfranc. Din 106-—.
VI.	zvezek: Cvetje v jeseni. Visoška kronika. Broš.
Din 72-.. platno Din 86'-, polfr. Din 92--
Meščanska korporacija v Kamniku. Štev. 132. Fasc. III. 1927.
OGLAS
Kwte oovsod le domačr koso
Kaietan Ahaci i
Tržič.

Foto
aparati m potrebščine po nizkih cenah t zalogi
drogerija ASTON' KASC, sinova. Ljubljana Židovska, nlica Štev. 1.
Aparati v trgovini na ogled. — Zahtevajte cenik za ostale potrebščine.
OCARINJENJE
vseh uvoznih, izvoznih in tranzitnih pošiljk oskrbi hitro, skrbno in po najnižji tarifi RAJKO TURK, carinski posrednik. Ljub. ljana, Masarykova cesta 9, nasproti čari, camice. — Revizija pravO neg a zaračunava, nja carine po meni deklariranega blaga in vse informacije brezplačna
Zahvala
Ob prebridki izgubi svojega dobrega očeta in brata, go»
spod a
Mateja Miklavčiča
se najiskrenejše zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, preč. duhovščini. Olepševalnemu društvu v Rož« ni dolini in SK Iliriji za poklo* nitev vencev in cvetja ter za častno spremstvo na njegovi zadnji poti.
Ljubljana, 10. maja 1927. Rodbini Miklayčičevi.
(Rundstuhlarbeiter)
izvežbanega pri Schubert & Salzermasch.
takoj sprejme to arna pletenin K. D. F AKO v Subotici.
Le popolnoma vešči naj pošljejo pismene ponudbe.
„VENECIN"
je izredno učinkujoča voda proti revmatizmu in išiasu, želodčnim in črevesnim boleznim ter za nego ran
dobite zopet v vsaki lekarni in dro= geriji. Skladišče za grosiste:
ISIS d. d. Ljubljana.
dražbe mehkega in trdega lesa na panju, Meščanske korporacije v Kamniku.
Temeljem odobrenja sreskega poglavarja v Kamniku z dne 20. novembra 1926, št. 12.219 in Okrožnega agrarnega urada v Ljubljani z dne 26. avgusta 1926, štev. 1656, proda Meščanska korporacija v Kamniku. Slovenija, potom ofertne ponudbe v svojem gozd. okr. Do! v Kamniški Bistrici 30.000 plm. (tridesettisoč polnih metrov), in sicer približno 30 od* stotkov bukovine in 70 odstotkov smrekovine na panju.
V ponudbi je navesti:
1.	Krstno in rodbinsko ime ponudnika, naslov podjetja ter bivališče.
2.	Točno označbo predmeta dražbe.
3.	Ceno za 1 plm. okroglega lesa in drv za kurjavo na panju, ločeno za mehki in trdi les.
4.	Izjava, da je ponudniku posebni pravilnik glede pro* daje mehkega in trdega lesa na panju za okr. Dol. Meščanske korporacije znan in da istega brez pridržka prizna.
5.	V ponudbi in na zavitku se ima napisati: Ponudba za mehki in trdi les na panju v gozd. okr. Dol Meščanske kor» poracije v Kamniku.
Ponudbe ima kupec lastnoročno podpisati in zapečatiti.
Posebni pravilnik glede prodaje mehkega in trdega lesa na panju za okr. gozd. Dol je kupcu pri upravništvu Mes ščanske korporacije v Kamniku na razpolago.
Oferte je vložiti do I. julija 1927 pri upravništvu Me= ščanske korporacije v Kamniku.
Kamnik, 7. maja 1927.
UPRAVNIŠTVO MEŠČANSKE KORPORACIJE
V KAMNIKU.	5861-a
Električna ura
za automobile in motocikle
6 volt 12 volt
F. Čuden
Ljubljana Prešernova 1
■■■■■iitiHiiiuuumuuiiuiniimuuiuuHMiiuiiii
Stolarna v Sodražici
nudi po tovarniških cenah mehanične in zaklopne stole za gostilne, kina in telovadn:ce, nadalje mize. stojala za cvetlice itd. — Specijaliteta: Raztezni naslonjač z platnom. Ceniki na razpolago. — Zastopstvo: Ljubljana, Kolodvorska ulica št. 18.
■ •UIIIIIIII
Velika tekma
Čokolade nestle
Nagrade: srebrne švicarske ure za dame in gospode, fotografski aparati,
«ooc .
švicarski gramofoni
Ogleite si olakat .Nestle* pri svojem dobavitelju
modro galico 98/99 /.
špecerijsko blago, kavo, riž, olje, moko, slanino, mast, koruzo, razno žganje itd. ter
praženo kauo
nudi najceneje na veliko in malo veletrgovina
Anton Kolenc & drogovi, Celje
Lastna pražarna za kavo. Trgovci, zahteva ie cenik
Mestm pogTebi: i»vod
Potrtim srcem naznanjamo tužno veat, da je naša srčno ljubljena mati, stara mamica, sestra, •ta, tašča in svakinja, gospa
roj.
zasebnica	st-
ane 9. maja po dolgotrajni mučeš bolezni, pre-viaena s sv. zakramenti, mimo v Gospodu za.
spala.
•fogreb drage pokojnice se vrš: sredo, dne 11. maja 1927 ob Z uri powldne iz hiše žaloM: GosposvctsKa cesta št. 12 a- pokopališče k S". Križu.
I	10. maja 1927.
Anton Treo, stavbnik, Ptuj; dr. Emit Trco, aravnik, Rogaška Slatina: Prof. Rudolf Treo. -tavbnik. Ljubljana, sinovi — Franc ic Adofi Jo ';e, brata. — Amalija Janke in Hedvike Dernjač, sestri — in ostali sorodniki.