Pr»a Leto LXI. itev. m. v Cetrteb 31 mulo 19Z8. Ceno Din r Izhaja vaak dan popoldne, izvzemši nedelje in praznike. — Inserati do 30 petit š Din 2.—, do 100 vrst 2.50 Din, večji inserati petit vrsta 4.— Din. Popust po dogovoru. Inseratni davek posebej. •Slovenski Narod* velja letno v Jugoslaviji 240.— Din, za inozemstvo 420.— Din. Uredništvo: Knaflova ulica št. 5, I. nadstropje. — Telefon 2034. Upravništvo: Knaflova ulica št, 5, pritličje. — Telefon 2304. Po beograjskih ulicah je tekla kri Število mrtvih še ni znano, ranjenih je nad 100. Policija z orožjem navalila na množico - Grozni prizori v centru mesta - Največja beograjska restavracija demolirana - Vlada noče objaviti števila in imen žrtev - Ogromna materijelna škoda - Silno razburjenje prebivalstva — Beograd, 31. maja. Sooči je prišlo v naši prestolici do krvavih demonstracij, kakršnih Beograd po padcu Obrenovićev še ni videl. Po ulicah ie tekla kri in obležalo ie več mrtvih, število ranjenih pa še ni ugotovljeno, ker so mnogi ostali v domači oskrbi. Bolnice so prenapolnjene z ranjenci in ceni se, da ie snočn.ii skrajno brutalni nastop žandarmerije zahteval najmanj 100 do 150 ranjencev. Najznačilnejše pa je, da je snočtije dogodke naravnost izzvala policija sama s svojim postopanjem, radi katerega ie ogorčen ves Beograd. Včeraj dopoldne so dijaki priredili v .prostorih univerze protestni shod proti postopanju policije, ki se ga je udeležilo krog 500 akademikov. Po shodu so sn mirno razšla. Zvečer je vladal v mes-tu popolm ttut. Ker je bil s noči prvi lep poletni večer, je bili skoraj ves Beograd na korzu. Nenadoma pa so se začeli pojavljata med še-tafci orožniki s puškami in nasajenimi bajoneti. Prihajali so sprva posamezno, kmalu pa so jih bile polne vse ulice. V stranskih ulicah so se istočasno pojavili močni oddelki žandarmerije na konjih. Ob-čmsrvo je ta nastop policije zelo rasz-buril. Slišali so se posamezni klici proti pofliciiH. Policija je smatrala to takoj za povod, da nastopi proti popolnoma mirnemu občinstvu s skrajno brutalnostjo. Z vseh okoliških ulic so začeli prodirati oddelki orožni-štva peš im na konjih proti korzu tako, da se je občinstvo prestrašeno razbežalo na vse strani. Skupina omladince v se je umaknifla v kavarno »Ruski car«, kjer se je zbirala v arkadah odnosno na terasi, ter čakala, kdaj se bo policitja umaknila, da lahko odide domov. Četudi je takoj zavladal popoln red m mir, se orožništvo ni umaknilo, marveč se je kar cel bataljon postiral na nasprotni strani kavarne s pripravljenimi puškami. Omladince je to postopanje še bolj razburilo. Ogorčeni so začeli protestirati protd nečuvenemu izzivanju in zahtevali naj se žandarmerija umakne, zlasti še. ker nima nikakega povoda razganjati mirne ljudi. Ko pa je OTO-žništvo zavzemalo vedno bolj izzivalno stališče in končno zahtevalo, naj vsi gostje zapuste kavarno in se umaknejo, so se omladinci uprli ter so si t mizami in stoli zgradili barikade pred kavarno. Tako sta si ostala oba tabora več ur nasproti. Končno pa je dobilo orožništvo povelje, naj zlepa ali zgrda izprazni kavarno. Ko so začeli jurišati na kavarno, so se omladinci, katerim se je pridružilo tudi mnogo občinstva, ogorčenega radi izzivalnega postopamja policije, braniti s steklenicami, posodo, razbrtimi stoh" in mizami. Razburjenje pa je doseglo višek, ko je začelo orožništvo na demonstrante streljati. Med tem so dospeli na bojišče na poziv policije tudi ognjegasci, ki so s štirimi motornimi brizgalnami stopili v akcijo. Demon stran ti so navalili na ognjegasce, ki so morah' končno popustiti. Nato pa je žandarmerija, ki ie med tem izpraznila vso ulico in obkolila kavarno, od vseh stTani navalila na demonstrante ter začela slepo streljati v množico. Histerično vpitje prestrašenih ljudi je še povečalo razburjenje. Kakor brez uma so poedmei metali steklenice in stole proti orožnikom, ki so z nasaienomi bajoneti napadli kavarno. Po tleh so se DojavMe cele mlake krvi. V nepopisni zmešnjavi so se nato demonstranti začeli umikati v notranjost kavarne, orožništvo pa je drlo za njimi. V hipu je bila vsa kavarna demolirana* Vse pohištvo, steklenice in posoda, pa tudi vse šape in velika ogledala so popolnoma razbita. IM demonstrantov se je skušal umakniti v spodnje prostore, kjer je bar. Po strmih stopnicah so ljudje padali in je bilo mnogo pohojenih. Žandarmerija pa je slepo streljala za njimi in je končno tudi v baru opravila svoje delo. šele okrog pomoči je nastal zopet mir. Na bojišču so obležali štirje mrtvi in mnogo težko ranjenih. Rešilni vozovi Rdečega križa so do poznih jutranjih ur prevažali ranjence v bolnico, kjer so lažje rani ene obvezaM ■in pošiljali domov, okrog 70 težko ranjenih pa je moralo ostatiti v bolnica. Število vseh ranjencev se ceni na 150. V bft'žimđ kavarne so razbite tudi vse izložbe trgovin. Ulica je daleč naokrog pokrita z razbita steWerrlcami, kavarniško posodo in razbiti stoli. Po ulicah so vso noč krožSe močne žandarmerijske patrulje, ki so ustavile vsakogar, ki se je pojavil na ulnci. Tekom noči ie bilo aretiranih okrog 70 ljudi, večinoma omladincev, rzmed katerih pa so nekatere danes zjutraj izpustili. Vse mesto je preživelo noč v skrajni razburjenosti in nepopisno ogorčenje je zavladalo nad poHoijo, posebno pa še nad notranjim ministrom dr. Korošcem, ki ga smatrajo za glavnega povzročitelja teh obžalovanja vrednih dogodkov. Na lice mesta so še tekom noči sprispeli poslanci KDK gg. dr. Krizman, Sava Kosanović in Valerijan Pribičevič, ki so si ogledala* bojišče in razdejanje v kavarniških prostorih. Posetfli so tudi I ranjence v bolnici. Kavarnar je še ponoči pozval odvetnike, ki so ob navzočnosti policije sestavila zapisnik m ugotovili povzročeno škodo. Po površnih podatkih znaša škoda okrog 1 milijon Din ker je vsa kavama dobesedno demolirana. Kavarnar bo tožil policijo za odškodnino. Tudi v parlamentarnih krogih so izzvali snočnji dogodki silno razburjenje. Poslanci KDK bodo spravili postopanije beograjske policije pred Narodno skupščino in ni dvoma, da bodo imeli snočnji dogodki dalekosežne po&tične posledice. Silno ogorčenje med prebivalstvom Število smrtnih žrtev še ni ugotovljeno — Beograd, 31. maja. Nepopisno ogorčenje, ki se je polastilo vse beograjske javnosti radi snočnji h dogodkov, ko je tekla kri jugoslavenskih državljanov in je policijska brirtaiJnost uničila več mladih življenj, se je tekom današnjega dopoldneva spričo cinične malomarnosti vlade še stopnjevalo. Notranji minister dr. Korošec, ki ga smatra vsa javnost za odgovornega činitelja, je oči-vidno popolnoma izgubil glavo in ni ukrenil ničesar, da bi pomiril javnost. Danes do opoldneva še niti ni ugotovljeno, koliko je bilo pri včerajšnjih spopadih pred Ruskim carjem mrtvih in ranjenih. Ve se le toliko, da so danes dopoldne zopet štirje ranjenci, med njimi neki 141etni deček, podlegli poškodbam. Mestne ulice so še večno zasedene od žandarmerije in nihče nima dostopa k demolirani kavarni. V mestu vlada nepopisna razburjenost in se je resno bati, da pride se do hujših izgredov, ker je ogorčenje nad brutalnimi metodami policije doseg&o vrhunec. Viharni odmevi nočnih dogodkov - Vlada si ne zna pomagati -Nepopisni prizori v zbornici - Skupščinske seje odgođene do 8. junija —- Beograd, 31. maja. Tudi današnja seja Narodne skupščine je bila popol* noma pod vplivom sinočnih krvavih dogodkov. V parlamentarnih krogih vlada nepopisno ogorčenje.. Poslanci so naravnost konsternirani nad posto* panjem notranjega ministra in zlasti opozicija napoveduje, da ne bo miro» vala prej, predno krivci teh dogodkov, med katere spada v prvi vrsti notranji minister dr. Korošec, ne bodo dobili zaslužnega plačila. Današnja seja Nas rodne skupščine je bila tako viharna, kakor je naša parlamentarna zgodovi* na še ne beleži. Do razprave sploh ni prišlo. Vlada se je očividno zavedala, kak* šen vihar jo čaka v parlamentu, in se zato seje ni hotela udeležiti, šele, ko je opozicija energično zahtevala, da pride vlada pred parlament in da od* govor za svoje početje, so prišli vsi ministri z Veljo Vukičevićem na čelu v skupščinsko dvorano. Splošno se je opazilo, da je bil zlasti dr. Korošec sil* no nervozen in na strahovite obtožbe opozicije ni našel niti besedice zago* vora. Opozicija je tako ogorčeno pro* testirala proti vladi, zlasti pa proti no* tranjemu ministru, da si predsednik ni znal drugače pomagati, kakor da je se* jo ob pol 12. zaključil, ne da bi se vr* šila kakršna koli razprava. Zavedajoč se, da je razburjenje doseglo vrhunec, je vlada, da reši svojo situacijo, skle* nila od&oditi Narodno skupščino do 8. junija. Seja je pričela ob pol 10. Skupščin* ski tajnik, klerikalec Bedjanič, je začel takoj po otvoritvi čitati zapisnik. Med tem sta prišla v dvorano minister prav* de dr. Vujičič in minister javnih del Pera Markovič. Opozicija ju je pozdra* vila z ogorčenimi prosteti in nepresta* no klicala: «Kje je ministrski predsed« nik? Kje je notranji minister dr. Ko* rošec? Kje je vlada?* Burna otvoritev seje V dvorani je nastal takšen hrup, da ni bilo slišati niti besedice. Iz vrst opo* žici je so neprestano padali klici: «Doli krvava vlada! Doli Krvniki omladine! Doli ubijalci! Doli dr. Korošec!* Skup* ščinski predsednik dr. Peric je nepre* stano zvonil in si na vse mogoče nači* ne prizadeval pomiriti razjarjene po* slance, toda vse zaman. Hrup je od mi* nute do minute naraščal. Poslanci so razbijali po klopeh, tako da so se za* čeli lomiti stoli. Predsednik je prosil in rotil poslance, naj se pomirijo, da lahko Narodna skupščina prične raz* prave, ki so na dnevnem redu. «Danes ni dnevnega reda», so mu odgovarjali iz vrst opozicije, «gremo na pogreb omladine, ki ste jo vi ubili. Sramota! Ubijalci!* Vlada prihaja Končno je predsednik sejo prekinil in obljubil, da bo pozval vlado, da pri* de v Narodno skupščino in odgovarja poslancem. Med odmorom se je prerekanje na* daljevalo in razburjenje vedno bolj naraščalo. Poslanec Bačinič je skočil k predsednik mizi in vzel skupščinskemu tajniku zapisnik. Videč, da razburje* nje narašča, je predsednik ob 10.40 ponovno otvoril sejo. V tem trenutku so prišli v skupščino vsi Člani vlade z mi* nistrskim predsednikom Vukičevičem na čelu. Cim se je pojavil v dvorani dr. Korošec, so začeli z vseh strani pa* dati klici: «Ven z ubijalcem! Doli z rabljem naše mladine!* Radikali so skušali rešiti situacijo s tem, da so za* čeli ploskati, opozicija pa je razbijala po klopeh, kričala in protestirala, tako da je vladal v skupščini oglušujoč krik in vik. Šele po dolgem prizadevanju je skupščinski predsednik dr. Peric končno prišel do besede in sporočil Narodni skupščini, da je danes zjutraj ob štirih nepričakovano preminul prvi podpredsednik Narodne skupščine g. Radoslav Agatonović. Spričo te vesti se je opozicija pomirila in stoje poslušala govor skupščinskega predsednika, ki je v krajšem govoru orisal zasluge pokojnika. Čim pa je bila umrlemu podpredsedniku izkazana čast, so se nadaljevali razburljivi prizori. , Oglušujoč hrušč in trušč Predsednik je nato odredil prehod na dnevni red in začel čitati razne vloge formalnega značaja. Ni pa bilo slišati niti besedice, ker se je prerekanje ves čas nadaljevalo. V največjem nemiru je skupščinski tajnik posl Waliter Čital odgovor bivšega ministra pravde dr. Subotiča na obtožbo, vendar pa ga ni nihče razumel. Predsednik je nato podelil besedo posl. Drljeviću, ki pa radi hrupa sploh ni mogel govoriti. Slišijo se le klici poslanca Kotk«aiiovića: »Živela jugoslovenska omladina! Doli ubijalci!« Skupščinski predsednik je mislil, 'da je posl. Kokanović rekel tudi še nekaj drugega in je zato izjavil, da bo predlagal njegovo kaznovanje. Opozicijo je to še bolj razburilo. Zemljoradniški poslanec Vujič je začel peti »Hej Slovani;«, opozicija pa mu je krepko pomagala. Nato je posl. Dragičevič intonira! »Bože pravde«, »Lepo našo domovino« in »Naprej zastavo slave!« Poslanci so stoje prepevali, le dr. Korošec je obsedel, kar je dalo povod za nove napade proti njemu Narodna skupščina odgođena Videč, da je nadalljevanje seje nemogoče, je predsednik ob pol 12. sejo zaključil z izjavo da bo prihodnja seja sklicana pismenim potem. Opozicija je proti ponovni odgoditvi Narodne skupščine protestirala in se nato v največji razburjenosti umaknila v svoje klubske prostore, kjer je nadaljevala posvetovanja o na daljni akoiji. Glasom uradnega stanografskega zapisnika so seje Narodne skupščine odgođene do 8. junija, kar pa je skupščinski predsednik diktiral stenografom šele po zaključku seje. Za papcldne so sklicani vsi poslanski klubi svoje seje, na katerih bodo razpravljali o dogodkih. Splošno se sodi, da je postal notranji minister dr. Korošec nemogoč in se pričakuje v na razburjen, ker se mu je lice treslo in je bil izredno bled. Na očeh se mu pozna, da ni spal marsikatero noč in njegovo tek> priča, da je v zadnjem stadiju jetrke. Vrbanec je živo nasprotje Prpiča. Je visok in žilav ter gleda srepo pred se. Na občinstvo se je oziral s ciničnim nasmehom. Vrbanec je zašepetal nekaj na uho Smojveru, ki se je ironično nasmejal. Ostali obtoženci izgledajo fizično uničeni. Budak je ves bled. Prpič «cigo» boleha na težki tuberkulozi. Vukovi ć se je oziral po dvorani s polod-prtimi očmi. Knrrpotić je zrl nenro pred se, kkaor bi hotel reči: Kakor sem živel, tako bom tudi umrl. Brdariću se vidi na dbrazu, da je zadnje Čase v velikih skrbeh. Krkič pa je udan v svojo usodo. Pravi fatalist, ki mu je vseeno, ali ga danes greje solnce, ali pa jutri pokriva Črna zemlja. Vidi se mu, da je bil slepo orodje Prpiča Malega. Ko so orožniki izpraznili hodnik, da so mogli zagovorniki v dvorano, je predsednik Bačač v največji tišini z zvonkim glasom prečita! obsodbo, o kateri smo poročali že včeraj. ★ Iz Vmkovcev poročajo, da so neznani lopovi vlomili v vagone na postaji v Oarčinu. Vlomljenih je bilo 5 vagonov in vlomilci so odnesli za več tisoč dinarjev blaga. O veliki tatvini je bila takoj obveščena policijska železniška ekspoziture v Vinkovcih, ki je uvedla obsežno preiskavo. Policiji je uspelo kmalu ugotoviti, da je vlom izvrši nekdo iz rodbine Vidakovičev, iz neke vasi blizu Oarčina. Vlomircem so priŠi na sled po odtisih čevljev v mehkem terenu okoli kolodvora. Fottcija je takoj aretirala brart* Ortft in Josipa Vidakovića, toda oba sta odločno tajila krivdo. Policija je nato zvedela, da je Grgo Vidaković ponujal ukradeno blago nekemu trgovcu v Brodu. Neke priče so izjavile, da tretji brat Mate ve tudi, kje je ukradeno blago skrito. Tako je bila odkrita trojica Grga, Josip in Mate Vidaković, ki je kradla po železniških postajah. Mate je po dolgem zasliševanju priznal soudeležbo pri vlomih in tudi povedal, kje so skrili pokradeno blago. Josip in Grga sta nato priznala, da sta v zadnjem času izvršila 8 velikih tatvin. Nairaje sta vlomila v železniške vagone na postaji Dolenja Vrba pri Brodu. ¥ Pred meseci se je začui na postaji Lapovo pri Kragujevcu okoli polnoči strašen tresk. Dva tovorna vlaka sta trčila skupaj. Nesreča je zahtevala življenje dveh železničarjev: Radoslava Zlatkovića in Velisava Mrrniča. Nesrečo sta zakrivila dežurni uradnik Dragotin Živkovič in kretničar Radisav Jankovič. Te dni sta stala oba pred sodniki v Kragujevcu. Kretničar se je zagovarjal, da je odprl progo in pustil tovorni vlak na kolodvor, ker mu ie tako ukazal dežurni uradnik 2ivkovič. Dežurni uradnik se je pa branil in zagovarjal, češ, da ni vedel, da je tir že zaseden, ker mu to pod-uradnik ni javil. Sodišče je na podlag! preiskave posebne železniške komisije in policije spoznalo za glavna krivca nesreče Živkovića in Jankovića. Živ-kovič je bil obsojen na 5 let, kretničar Jankovič pa na 3 leta ječe. Plačati morata tudi vse sodniiske stroške. Iz Mostarja poročajo o tragični smrti nekega mladeniča v vasi Zalatih. Dvajsetletni Milorad Pušič je prišel domov z močno otečeno roko. Sprva ni hotel povedati, kaj se mu je pripetilo, potem je pa priznal, da ga je na polju pičil velik škorpijon dvakrat v roko. Ta vest se je seveda takoj raznesla po vasi in ker ni bilo v bližini nobenega zdravnika, so prišle vse konjederke iz vasi rn Okolice in položile na roko razna zelišča. Roka je pa vedno bolj otekala. Strup se je širil po vsem telesu in nastopilo je za-strupljenje krvi. Mladenič je moral v straSnih bolečinah umreti. Tragična smrt nesrečnega mladeniča je vzbudila v vasi in okolici splošno sočutje. ★ Blizu malega hercegovskega sela Izvori se je pred dnevi odigrala strašna tragedija dveh zaljubljencev. Blizu vasi je 100 m globok prepad, kjer sta izvršila samomor Danica Simič in njen ijub-ček Vlado Baltič. Ljubila sta se že dolgo. Starši so jima Pa branili, da bi se vzela in zato sta sklenila, da gresta skupno v smrt. Predvčerajšnjim sta oba zzoJ-'i vstala in odšla proti prepadu Se pre! '•■učnim vzhodom. Ko je jutranja zari. začela obsevati pokrajino, sta se objela in skočila v globok prepad. Starši so btli v velikih skrbeh, ker se Danica in Vladko nista vrnila in začeli so ju iskati. Slednjič so ju našli mrtva in strašno razmesarjena v prepadu. Pokopana sta bila v skupen grob ob spremstvu ce!e vasi. Na naslov tistih, ki jim gre Moj sin Dušan, akademik, montanist, se je tedaj, ko je prišel na vrsto njegov letnik, prijavil mestnemu vojaškemu uradu v Ljubljani za vojaSfti nabor. Bi! pa ni poklican na vojaški nabor, ker je omenjeni urad smatral, da priglašenčeva domovinska pristojnost ni točno ugotovljena. Ker se j« moja domovinska občina, preddvorska na Gorenjskem, dalje časa upirala in mi nt hotela priznati domovinske pravice, se je stvar precej zavflelda. Ko pa mi je končno vendar priznala pristojnost in mf izdala domovnico, je moj sim to nemudoma javil na pristojnem mestu in potem čakal, da dobi poziv na nabor. Ta poziv je sedaj v resnici dobil; toda na kakšen način! V toTek. 29. majnFka zjutraj, ko je že odšel od doma. je prinesel neki bosonog j deček na naš dom listič, polovico neke stare, izpolnjene polJcijsike zglasnice, na katerem je bilo napisano, da mora moj sin nemudoma v vojaško službo že 30. majni-ka, in se v to svrho zglasiti v vojaškem uradu na Ambroževem trgu. Na Kstiču ni bilo nikakršnega ura zer Sportklub*. Za nasprotnika bo imel oba dni SK Ilirijo. Grazer Sportklub se je letos po zaslugi svojega trenerja, avstrijskega internacijonalca Kovvande, ki obenem igra v moštvu kot srednji napadalec, naglo dvignil nad dd sedaj vodeča graška kluba GAK. in Sturm ter velja sedaj za moštvo, ki je enakovredno klubom dunajske 1. pro--fesijonalne lige. Gostovanje Grazer Sport* kluba prinese vsekakor dve mednarodni tekmi, ki obetata najboljši sport. To tem* bolj. ker se bodo Gradčani brez dvoma po* trudili, da popravijo neuspeh graške repre* zentanee. ki je v Ljubljani pred kratkim podlegla navzlic lepi igri z 2 : 5. — Iz sekcije ZNS. (Službeno.) Danes v četrtek se vrši točno ob 18.30 v posebni sobi kavarne «rEvropa» plenarni sestanek. Opozarjamo vse gg. sodnike, da je udeležba glasom pravil strogo obvezna. — Tajnik. — Službeno iz LHP. Danes zvečer ob 30. uri v posebni sobi kavarne Evropa seja upravnega odbora. Polnoštevilna udeležba vseh odbornikov je radi važnosti potreb* na. — Tajnica. — Propagandna hazena tekma. Danes se vrši ob 17.30 na igrišču Atene ob glavnem tivolskem drevoredu zanimiva propagand« na hazena tekma, pri kateri nastopita dve ljubljanski družini, sestavljeni iz najboljših igralk Ilirije in Primorja, Tekma obeta v športnem oziru izreden užitek, ter zanimi* vo in napeto borbo dveh cmakomočnih na* sprotnikov. — Družina A nastopi z jačjo obrambo, družina B pa z močnejšim napa* dom. Napadalno vrsto družine A tvori ili* rijanski rezervni napadalni trio, ki je znan po svoji lepi kombinatom i igri. Duša tega napada je mala Elza, ena naših najmlajših hazenašic, ki se bo razvila v izvanredno igralko. V obrambi nastopijo Tratnikova in Brodarjeva, poznani rutinirani igralki prve družine Ilirije. Varstvo gola je poverjeno vratarici Primorja, ki je prejšnje sezone z velikim uspehom nastopala za Maribor. Družina B ima svoj plus v napadu ž Jer* molovo in Privškovo od Ilirije ter Podbo* j evo od Primorja. V krilski vrsti nastopi Schiffrerjcva, poznana kot najvztrajnejša igralka. Ožja obramba je poverjena Jen* kovi in Wohlfartovi. Iz propagandnih ozi* rov je določena za dijaštvo in verificirane igralke klubov LHP»a minimalna vstopnina 2.— Din. Ostalo občinstvo dobi stoji* šča po Din 5.—, sedeže pa po Din 10.—. Tekmi bo prisostvovalo po dosedanjih iz* gledih veliko število dijakinj pod vod- stvom svojih profesorjev. — Koturaški Savez SHS, Pododbor Ljubljana, poživlja vse gg. dirkače, da se nemudoma prijavijo v Zvezni pisarni k dirkam na dirkališču v nedeljo 3. junija ob priliki motociklistične dirke. Vozi se v dveh skupinah, glavna in juniorji. Zajedno se pozivlje vse članstvo, da v polnem številu prisostvuje tej velikopotezni priredit* vi. — Odbor. železnica KOLEDAR. Danes: Četrtek, 31. maja 192S; katoličani: Angela. Pravoslavni: 18. maja: Boji* slav. Jutri: Petek, 1. junija 1928; katoličani: Juvencij; pravoslavni: 19. maja. DANAŠNJE PRIREDITVE. Drama: «cFanny, tete, strici*. Opera: Zaprto. Kino Matica: «Osumljena». Ljudski kino (Ideal): cT^vina*. DEŽURNE LEKARNE. Danes: Bahovec, Kongresni rg; Ustar, Sv. Petra cesta; Hočevar, Spodnja Šifka. Naš novi roman Najslovitejši angleški pisatelj po* slednjih let je Edgar Wallace. Najbolj napete, najbolj sodobne, najbolj priljubljene romane piše Edgar Wallace, Eno najboljših Wallaceovih del so „Trije pravičniki" izredno napet roman iz londonske družbe, poln nepredvidenih zapleti ja* jev, a hkrati roman tihe ljubavne zgodbe med glavno junakinjo in nje* nim misterijoznim zaščitnikom. „Trije pravičniki" začno izhajati v ^Slovenskem Narodu* v soboto, 2. junija. «SLOVENSKl NAROD*. Pretresljivo! Novo! Novo GanHivo! Novo! Oče sodi nevede svojo lastno hčerko Danes ob 4., pol 8. lo 9. uri Osumljena Izvrstni igralci in dobra režija. Osamljena deklica in njeno SMj&nk-Pod težkim sumom umora. — Oče nevede njen sodnik. — Oproščena in srečna. ZNIŽANE LETNE CENE. Tel. 2124. Elitni kino Matica. Ptosuefa Opozarjamo na nocojšnjo premijero v ljubljanski drami. Vprizori se izvrstna veseloigra >Fanny, tete, strici itd«. Predstava se vrši za abonente reda A. K baletnemu Teeeru t ljubljanski operi. V petek, dne 1. junija se vrši v ljubljanski operi II. baletni večer v letošnji sezoni. Spored je sestavil baletni mojster g. Vlček, ki ga je s svojim ansamblom tudi nastudiral. Poleg g- VISka in gdč. Wisiakove, ki plečeta tako v ansamblu kakor v raamih zelo interesantnih soloepevov nastopi ves nas baletni zbor. Nekatere todke kakor Chopenove Vizije, Smetanov Obkrožak in Milarseva Groteska so za Ljubljano popolnoma nove. Rimski - Korzakov >Cappriccio r>pagnolec in Zaje - Baranovičev >Svatovac< sta se za to priliko na novo naetudirala. Iz prejšnjega repertoarja pa se ponove kot sklepna točka tega baletnega večera Piernejeve Impresi« iz Musichala. Baletni večer dirigira kapelnik g- Balatka. Letošnji baletni zbor je bil na dobrem glasu ter bode v prvi polovici junija meseca gostoval tudi v Zagrebu. Upravičeno pričakujemo tudi od tega večera lepega umetniškega uspeha. Drugi baletni večer se vrši za premierski abonma. Abonenti ga v svoj redni abonma ne- dobe, ker imajjo samo še eno noviteto in ta bo Straus-sova opera >Salome«, ki pride koncem prihodnjega tedna pod taktirko kapelnika g. Štritofa na oder. Slavnostna predstava v ljubljanski operi. V proslavo otvoritve ljubljanskega velesejma in na čast inžinirskega kongresa, ki se vrši te dni v Ljubljani, bo v soboto, dne 2. j,unija v ljubljanski operi slavnostna predstava. Vprizori se Prokofjeva opera >Zaljub-Ijen v tri oranze<, ki je brez dvoma eno najbolj reprezentativnih modernih slovenskih del zadnjih par let. .. LJublJ^ska drama vprizori v petek 1. junija Stilmondskega Župana za abonente reda C, v soboto pa ostane drama zaprta. Prva repriza >Fany, tete, strici itd.< je v nedelio zvečer. . ^Gledališki Ust«. Izala je 17. številka (jledališkega lista Narodnega gledališča v Ljubljani. Ta številka prinaSa sledeče gradivo; profesor g. gest je priobčil članek o maskah in profilih k Novačanovemu »Hermanu Celjskemu« in pa članek o petdeseti vprizoritvi >Hamleta<: na našem odru. V listu je priobčen Članek o pisatelju 0'Neillu ter o turnejah ljubljanske opere. Kapelnik g. Balatka piSe o pariških koncertih in glediščih, g. Slavko Osterc pa o Voj/čku in Gio-niju. GledaliSke abonente in ostale naročnike Gledališkega lista opozarjamo, da dobe mesto 13., 14., 15. in 16. številke Gledališkega lista knjigo o ljubljanskem Narodnem gledališču z raznimi članki in portreti gledaliških umetnikov, ki izide v prvi polovici meseca junija. Prihodnja 18. Številka lista izide za premiero Straussove opere >Salome<. Stev 124 •SLOVENSKI NAROD* dne 31. maja 1928. Stran 3- Dnevne vesti. — Vsem cenjenim naročnikom, ki jim koncem meseca poteče naročnina, smo danes pritožili položnice in jih prosimo, da naročnino z eventualnim zaostankom čimpreje obnove. Uprava »Slovenskega Naroda«. — Za nase univerze. Rektorat univerze v Ljubljani razpisuje na elektrotehničnem institutu mesto asistenta s prejemki uradnika v 9. skupini I. kategorije. Prošnje je treba vložiti do 15. junija na rektoratu. — Vizumi med Jugoslavijo in češkoslovaško ukinjeni. Češkoslovaška je že opetovano posredovala pri naši vladi, da se vizumi med obema državama ukinejo. Naša vlada je vedno ugovarjala, da bi to ne bilo v skladu z državnim proračunom, ker so dohodki cd vidiranja potnih listov znatni. Češkoslovaška vlada je odgovorila, da je z odpravo vizumov prizadet tudi njen proračun, da pa je v obojestranskem interesu, da se poveča in olajša potniški promet med obema državama. Končno je naša vlada pristala, da se ukinejo češkoslovaški vizumi za vse naše državljane. Češkoslovaška vlada je ukinila vidiranje potnih listov našim državljanom, ki potujejo na Češkoslovaško. Obojestransko ukinjenje vizumov stopi v veljavo 1. junija* -~ Iz sodne službe. Vpokojen je jetniški paznik pri okrožnem sodišču v Mariboru J&riko Regul. — Napredovanje v vojaški službi. V čin rezervnega apotekarskeza kapitana I. klase ie pomaknjen kapitan II. klase Stanko Kmet. — Tolmača nemškega jezika Višje deželno sodišče v Ljubljani je imenovalo notarja v Ormožu g. Lavoslava Sevnika za tolmača nemškega jeeika pri okrajnem sodišču v Ormožu, z« tolmača nemškega jezika pri deželnem sodišču v Ljubljani pa računskoga ravnatelja pri delegaciji ministrstva financ v Ljubljani g. Milana Paterncstra. — Rasid društva. ^Dramatično društvo pri Sv. Petru v Savinjski dolink se je po sklepu občnega zbora z dne 18. februarja 1928 prostovoljno razšlo. — Valerljire bolezni v ljubljanski in mariborski oblasti. V ljubljanski oblasti je bilo od 8. do 14. t. m. 5S slučajev Škrlatinke, 6 ti-fuznih bolezni, 131 ošpic, 4 davice, 4 duSlji-vega kašlja, 10 šena. 1 nalezljivega vnetja možganov, l krčevite odrevenelosti in 1 vnetja hrbteničnega mozga. V mariborski oblasti je bilo cd 15. do 21. t. m. 17 slučajev tifuznih bolezni, 69 škrlatinke, 66 ošpic, 8 davice, 15 dušljivega kašljja, 4 šena, 3 krčevite odrevenelosti. 3 vraničnega prisada, 1 rdečice in 1 griže. — Živalske kužne bolezni v ljubljanski oblasti. Od 14. do 20. t. m. je bilo v ljubljanski oblasti 39 slučajev svinjske kuge, 4 mehurcastega izpuščaja konj. 3 garij, 4 svinj,-ske rdečice in 1 čebelne gnilobe. — Iz >Uradnega lista«. >Uradni liste št. 52 z dne 30. maja objavlja navodila za uporabljanje odredb iz trgovinske pogodbe z Avstrijo, z Nemčijo, z Đelgijsko-luksenburš-ko carinsko unijo in z združeno kraljevino Veliko Britanijo in Irsko ter pravilnik o izvrševanju stanovanjskega zakona z dne 30. aprila 1928. — Oskrbovanje Prešernove koče na Stolu Iz turistovskih krogov smo prejeli: Na bin-koštni pondeljek so bili turisti, ki so poseti-li Stol ter hoteli vstopiti v Prešernovo kočo, neprijetno presenečeni. Koča je bila namreč zaprta, dasi je bilo popreje v listih razglašeno, da bo koča o binkoštih oskrbovana. Foizvedovali smo, zakaj je biLa koča zatvor-jena ter izvedeli, da je bilo prejšnji dan, na binkoštno nedeljo, v koci okrog 80 turistov, ki so porabili vso zalogo živil in pijače. Oskrbnik je v pondeljek zjutraj kočo zaklenil in odšel v dolino. Opozarjamo na to ravnanje kranjsko podružnico SPD ter prosimo, da napravi red. čeprav so zaloge v koči pošle, oskrbnik ni imel pravice zapustiti kočo in jo zapreti, ako je bilo razglašeno, da bo koča ob praznikih oskrbovana. Kam naj bi se bili turisti zatekli v slučaju nevihte, ki je ob teh časih na Stolu lahko usodepolna? Oskrbnik bi bil pač moral v nedeljo zvečer, ko je videl, da mu zaloga živil pohaja, poslati po nadomestek v Valvasorjevo kočo, ki jp z vsem bogato založena. To bi bil zlasti la-hko storil že zato, Iver je imel pri sebi pomočnika, ki bi v nedeljo zvečer stopil v Valvazorjevo kočo ter v pondeljek zgodaj zjutraj prinesel novo zalogo živil v Prešernovo kočo. — Ravnanje oskrbnika moramo ostro obsojati in prosimo podružnico SPD v Kranju, da prepreci ponovi tek takega postopka. — Ali je to brzojav? Štiri ure od Ljubljane oddaljena pošta je klicala Ljubljano tri ure, da se je oglasila. Treba je bilo nujne zdravniške pomoči. Zdravnik ni prišel o pravem Času, ker se je brzojavka tako za-kasnila. Visoka brzojavna pristojbina je bila proč vržen denar. To ni edin primer iz ljubljanskega brzojavnega oddelka, kjer se v zadnjem času dogajajo take nerednosti. Vse kaže, da v tem oddelku ljubljanske glavne pošte ni vse tako, kakor bi moralo biti. Če je teh nepravilnosti krivo pomanjkanje nradništva, mora poštna uprava skrbeti, da dobi zadostno število uradnikov, sicer bo zaupanje v brzojavni promet še bolj padlo. Kaj čuda, da pošiljajo ljudje kolesarje po zdravnike, je vsaj boljši uspeh. Take zamude v brzojavni službi so poštni upravi vse prej kakor v čast. — Bled. Tujci prihajajo, Bled oživlja. Doslej imamo največ Nemcev in Srbov, če bo v juniju lepo vreme, bo število gostov naraščalo od dne do dne in bodo kmalu oddana tudi zasebna stanovanja. — Te dni so popravljali poštni uslužbenci brzojavno napeljavo v kraljevi vili. Jeseni bo položila postna uprava kabel, ki pojde od poštnega urada preko Suvobora ob jezeru na kolodvorsko postajo. Tako bomo napravili zopet en korak naprej do povsem modernega letovišča. _ Kostanjevica. Predzadnjo nedeljo se je vršil dobro obiskan shod za železniško zve- ze Brežice—Novo mesto. Da ni bilo svetovne vojske, bi vsekako tod že tekla železnica in naše mesto bi bilo kaj drugega kakor je. Železne ceste povzdigujejo kraje. Smreka v kraju, ki je blizu železnice* je vredna večkrat dvakrat in trikrat toliko kakor v kraju, kjer je treba ure in ure daleč les voziti, preden ga spraviš na železnico. In tako je z vsem, kar imamo za prodajo. Nimamo ue električne razsvetljave ne vodovoda, s tem je dovolj povedano, kako smo zaostali. — Rojstna hiša slovenskega mecena dr. Oraž-ma je potrebna popravila. Poštni lokal v njej ima od sile slab pod; kotanje v deskah so zadelane z malto. — Vreme je bilo doslej deževno in hladno in je rast precej zao* stala za drugimi leti v tem času. — Vreme. Včeraj proti večeru je kazalo, da se bo vreme poslabšalo in tudi danes zjutraj je bilo tako oblačno, da se je bilo bati, da dobimo zopet deževno vreme. Kmalu so se pa oblaki razpršili in posijalo je solnce. Barometer je sicer nekoliko padel in je kaza-1 danes zjutraj 761 mm, vendar se pa deževnega vremena ni bati. Temperatura je znašala danes zjutraj v Ljubljani 13 stopinj. Včeraj so imeli lepo vreme v Mariboru, Zagrebu in Beogradu, dočim je bilo v Sarajevu, Skoplju, Splitu in Dubrovniku oblačno. V Dalmaciji je pihala močna burja. Najvišjo temperaturo smo imeli včeraj v Ljubljani in sicer 24.1. V Dubrovniku in Zagrebu je bilo 23, v Splitu, Sarajevu, Beogradu in Mariboru 22, v Skoplju 20 stopinj. — Samomor Mariborčana v Upnici. V Lipnici na Štajerskem je 28. maja izvršil samomor trgovski sotrudnik Anton Tkalec, sin trzovca iz Maribora. Skočil je v Muro. Iz Ljubljane —lj Najstarejši ljubljanski prebivalci. Sobotni »Slovenski Narod« je objavil zanimive podatke o najstarejših Lubljančanih in Ljubljančankah. Članek je vzbudil splošno zanimanje. Iz krogov naših čitateljev smo prejeli kratko intformaerjo o najstarejšem ljubljanskem prebivalcu, ki ga je statistika prezrla. Je to Vinko Jeran, bivši ključavničarski mojster, stanujoč na Pri-vozu št. 4 v Kavčičevi hiši, kamor se je preseslil iz Kranja šele S. aprfla t. 1. Vinko Jeran je bil 20. januarja 1S31 roien v Kranju in je star torej nad 97 let Kljub visoki starosti je Jeran še vedno čil in zdrav in kadar je dobre volje, prav rad zakroži kako fantovsko ali rnirKAfedirje svoje dogo-diščine iz mladih let. Najstarejšemu ljubljanskemu prebivalcu želimo še dolgo zdravje! —lj Kdaj se odpro ljubljanska kopališča? Kopalna sezona je že tu. kopališča so pa še vedno zaprta. Kakor čujemo, se otvori mestno kopališče na Ljubljanici šele čez 14 dni, dočim se otvori kopališče v Kole-ziii baje že v ponedeljek. V Koleziji je kopališče za solnčenje že odprto. —lj Razstava del Ivane Kobilce, naše največje umetnice - slikarice, je v Jakopičevem paviljonu odprta le še dva dni in se zapre v soboto 2. junija ob 18. uri. Ne zamudite ogleda razstave, ki nudi vpogled v obširno tvorbo slovenske slikarice, ki ie našla izven meja naše domovine zasluženo priznanje. —lj Velike konjske dirke v Ljubljani. Kakor smo že poročali, priredi Kolo jaha-Čev letos velike konjske dirke, ki bodo za Slovenijo tem večjega pomena, ker se bo vršil letošnji jugoslovenski derby v Ljubljani. Kot nekak uvod v to veliko konjsko-sportno prireditev se bo vršil* 17. junija ob 4. popoldne na prostoru »Ilirije« na Gospo-svetski cesti jahalna konkurenca. Program obsega nagradno skakanje za dame in gospode čez 6 različnih zaprek, ne nad 1 meter visokih, nagradno skakanje podčastnikov in vojakov, jeu de barre, jahalne igre s kratko dirko (cigaretna tura) in skupni nastop jahalne šole ljubljanskega Kola jahačev in vozačev. Zmagovalci dobe častne nagrade-Prijavnine ni- Prijave sprejema do 10. junija g. dr. Fritz Luckmann, Gradišče št. 4., kjer se dobivajo tudi podrobne informacije. Galopne in kasačke dirke se bodo vršile 29. in 30. junija na vojaškem vežbališču. Program objavimo pozneje. —lj Nedeljska prireditev na Taboru obeta biti ta dan najbolj privlačna zabava. Koncert društvene godbe, javna telovadba in sokolska zabava po telovadbi bodo nudili vsakomur primerno razvedrilo, seveda pride tudi plesa željna mladina na svoj račun. Pri javni telovadbi nastopijo vsi oddelki od dc-ce do članstva ter ima vsak oddelek na programu različne točke, tako proste vaje kakor tudi orodno telovadbo, igre itd. Tudi najboljši telovadci, ki se pripravljajo na letošnjo olimpijado v Amsterdamu nastopijo na drogu, bradlji in krogih. Vstopnina znaša za sedeže v ložah 20 Din, na tribuni 15 Din, na telovadišcu 10 Din, stojišče 5 Din. Vstopnice se prodajajo vsak dan od 16. do 19. ure v društveni pisarni na Taboru. 440-n —lj Kulturno zdravstveno nego otroka v privatni hiši bo predočila našemu obfiinstvu posebna točka na programu >Pomladanskega slavja< Atene. Prvi pojav naše uniformirane negovalke za dom in ulico po domačem modelu. Opozarjamo na poseben članek g. dr. Dragasa, šef-zdravnika Zavoda za socialno-higijensko zaščito dece, ki izide v teh ineh v naših dnevnikih. 441-n —lj Moto cikli stična dirka, ki se vrši v nedeljo, dne 3. jjunija t. 1. na za to posebej pripravljenem dirkališču pri D M. v Polju vzbuja vedno večje zanimanje. Dela na dirkališču se bližajo koncu. Do sedaj se je prijavilo že lepo število dirkačev iz naše kraljevine, kakor tudi iz inozemstva. Ta dirka bode ena izmed najinteresantnejših, kajti kosali se bodo dirkači med seboj, katerih imena so znana v vseh športnih krogih. Dirka se vrši prvič v Ljubljani V nedeljo, dne 3. junija t. 1. ob 11 uri zjutraj se vrši propagandna vozna po mestu. Zbirališče oh pol 11 uri na igrišču Ilirija, Celovška cesta. Vsi motocikli st i se naprošajo, da se te propagandne vožnje sigurno udeleže. Predprodaja vstopnic od 81. maja do 2. junija pri sledečih tvrdka-h: J. Goreč Dunajska cesta, Jugo Auto, Dunajska cesta, Trgovina Khara, Miklošičeva cesta, Trgovina Josip Vesel, Prešernova ul. 20. in pri tvrdki Fr. Batjel na Karlovski cesti. —lj Stanovanjski urad ljubljanskega velesajma, Stanovanjski urad ljubljanskega ve-lesejma uraduje od jutri zjutraj v perma-nenci na glavnem kolodvoru v običajnih prostorih. Stranke naj se v zadevi prenočišč za poeetnike velesejma zglase na vele-sejmskem uradu in ne več na magistratu. —lj Ruska Matica in ruska ljudska univerza. V soboto dne 2. junija t. 1. se bo vršilo v balkonski dvorani univerze predavanje g. dr. Nikolaja Preobraženskega o stariji Baškircevi in o njenih dnevnikihc Začetek ob 19. uri. Vstop prost. —lj, Ljudski kino (Ideal) ima danes na sporedu prekrasno filmsko tragedijo »Lavina«. Film se odlikuje po prekrasnih prizorih z visokih Alp. V glavni vlogi Mihael Varkonvi in Lilly Marischka. —lj Vodnikova proslava. Vsem okoliškim društvom Ljubljane sporočamo, da bo v nedeljo dne 15. julija t. I. na rojstnem domu prvega slovenskega pesnika Valentina Vodnika v Zgornji Šiški, velikopotezna narodna prireditev v spomin l/Oletnice njegovega rojstva, vsled česar pravočasno apeliramo na vsa društva, da blagovolijo pri svojih prireditvah ozir jemati na to kulturno prireditev. — Narodno prosvetno društvo »Vodnik« v Zgornji Šiški. —lj Pomladanski izlet društva >Soče< k Sv. Jakobu ob Savi (gostilna Pečnikar) se vrši nepreklicno v četrtek 8. junija t. 1. na Telovo. Ker je za ta izlet zelo veliko zanimanje omenjamo že danes, da bo to eden najlepših dosedanjih izletov, kajti v lepem romantičnem kraju in v krasnem in prostornem vrtu gostilne Pečnikar se bomo zabavali ob petju, godbi (prvovrstna harmonika) in rajanju — in celo balincarji in trisedmakarji pridejo na svoj račun. FotogTaf nas bo pa vse spravil v malo kamrico, ter odnesel brez ficka v Ljubljano. Izvrstna jedila in izborna pijača zelo poceni na razpolago. Zbirališče na Taboru od pol 2 do 2 ure, odhod od *am pa točno ob 2K uri. Bodite točni in mnogoštevilni. Izletni odsek. 442-n —lj XIX. umetnostna razstava Slovenskega umetniškega društva v Ljubljani. V nedeljo, dne 3. junija ob 11. uri dopoldne se otvori v Jakopičevem paviljonu razstava slikarjev Nandeta in Dragota Vidmarja ter kiparja Tineta Kesa. Umetniki, ki so razstavili v inozemstvu, so želi splošno priznanje. V vseh njihovih delih se izraža resno umetniško ustvarjanje in značilno je, da bodo ti trije po vojjii prvikrat pokazali na skupni razstavi dela, v katerih je že popolna umirjenost in ustaljenost. V delih je zdrava realnost in nov razveseljiv začetek one umetnosti, ki jo človek resnično potrebuje. Premagali so vso bolehnost povojnega umetniškega izraza in tako stopajo pred nas tvorci novega življenja, ki smo ga tako zelo pogrešali. Razstav-a se vrši pod okriljem Umetniške Matice, ki prireja istočasno na vele-sejmu retrospektivno razstavo. Razstava bo odprta do 17. junija. —lj Nesreča na cesti. Ko je sinoči okrog J-4 20 šla ga. Mila Lajstattprjeva, knjigovo 1-kinja pri Evaldu Popoviću s svojo materjo Marijo Verbičevo in s sinom Dragom v Rožno dolino k svoji šivilji, sta na Tržaški <-ef;ti naenkrat privozila v smeri proti Viču dva kolesarja. Lastatterjeva se je«z materjo in sinčkom umaknila na sredo ceste, v tem pa je z nasprotne strani pripeljal motociklist, ki je mater podrl na tla. Marija VerbiČeva je padla tako nesrečno pod kolo, da si j© zlomila levo roko in nogo. Ali je bila nesreče kriva neprevidna vožnja motociklista, preiskava še ni mogla ugotoviti. Motocikel je imel številko 15.472. —lj Nezgoda na Tržaški cesti, Neznan motociklist je včeraj po neprevidnosti povozil na Tržaški cesti zasebnico Marijo Verbič. Podrl jo je na tla. F'ri padcu si je Verbičeva zlomila levo roko in nogo. Prepeljali so jo z rešilnim avtom v javno bolnico. Številko motocikla ie pozneje policija ugotovila. —lj Čegavo je dvigalo? Železniški čuvaj Edvard Ošaben je včeraj za kurilnico glavnega kolodvora zapazil dva sumljiva možakarja, ki sta nesla 1 m dolgo, 20 cm široko in 10 cm debelo dvigalo (vinto). Ustavil ju je ter zahteval pojasnila, odkod neseta dvigalo. Rekla sta mu, da sta dvigalo našla na smetišču v Zeleni jami. Ošaben Je dvigalo zaplenil, a zlikovca sta še pravočasno pobegnila. Ker je bilo dvigalo najbrž ukradeno kakemu šoferju ali vozniku, naj se lastnik javi na policiji, kriminalni oddelek. —lj Rasne tatvine. Jerneju Novaku je bilo včeraj ukradeno 1500 Din vredno kolo. — V Tavčarjevi ulici stanujoči profesorjevi soprogi Larisi M. je nekdo izmaknil v neki manufakturni trgovini zavoj raznega nakup-ljenega blaga, vrednega 305 Din. Zavoj je gospa pustila na pultu in odšla iz trgovine. Kmalu se je spomnila, da je pustila zavoj v trgovini ter se je vrnila. Zavoja pa ni bilo več na pultu. — Branjevki Neži Siard je neznan tat odnesel iz njene zaklenjene barake pri Zmajskem mostu na Vodnikovem trgu 200 Din vredno tehnico. — V kartonažni tovarni Fran Bonač so prišli na sled večji tatvini raznih predmetov. Na stanovanju vajenca N. so zaplenili kar cel kovčeg raznih ukradenih stvari. Organi kriminalnega oddelka nadaljujejo preiskavo. —I] Drobiž policijske kronike. Včeraj ni imela policija z aretirana" nobenega posla. Danes zjutraj je bil prijet neki vajenec radi večje tatvine. Policiji so bile prijavrjene 3 manjše tatvine, dalje slučaj lahke telesne poSkodbe, 3 pretepi, 2 neprevidni vožnji in 10 voznikov, odnosno kolesarjev radi prestopkov cestn©policijskega reda. Ponoči so ponočnjaki silno razgrajali ter je prijavljenih 7 oseb radi kaljenja nočnega miru, razgrajanja In pijanosti. —lj Oblekee sa procesije: Kristofie-Bačar. Položaj čevljarskega obrta in trgovine Organzacija trgovcev s čevlji kot sek* cija Saveza trgovcev Hrvatske in Slavonije je imela 22. t. m. plenarni sestanek, na ka» terem je razpravljala o težki krizi trgovine s čevlji. Na sestanku se je govorilo tudi o letošnjem kongresu čevljarjev, ki se bo vršil 5., 6. in 7. junija v Beogradu. Namen kongresa je odstraniti vzroke krize, ki jo preživljajo čevljarji. Znano je, da navajajo čevljarji kot glavni vzrok krize uvoz čev* ljev iz inozemstva in zato je organizacija trgovcev s čevlji razpravljala o tem vpra* šanju in sklenila podati javnosti sliko pra* ^ega stanja uvoza čevljev v našo državo. UVOZ ČEVLJEV. Po uradnih podatkih generalne direkcije carin je znašal uvoz čevljev v našo dr* živo zadnja leta, kakor sledi: L. 1923. — 257.126 kg v vrednosti 48 milijonov 672.990 Din. Od tega je uvozila Avstrija 115.015 kg v vrednosti 24.869.874 Din; Češkoslovaška 65.568 kg (11.641.338 Din); Nemčija 45.248 kilogr. (7,334.726 Din); druge države 31.294 kilogr. (4,777.052 Din). — L. 1924. 355.594 kg v vrednosti 67.297.397 Din. Od tega je uvozila: Avstrija 173.562 kg v rednosti 31,369.900 Din; Češkoslovaška 114.196 (23,858.478 Din); Nemčija 29.482 kg (6.970.838 Din); druge države 38.314 kg (5,069.881 Din). — L. 1925. 421.761 kg v vrednosti 101,466.253 Din. — Od tega je uvozila Avstrija 112.158 kg v vrednosti 26.275.445 Din; Češkoslovaška 218.060 kg (61,125.647 Din); Nemčija 35.081 kg (7 mi* lijonov 779.970 Din); druge države 55.462 kilogr. (6,248.191 Din). L. 1926. 495.940 kg v vrednosti 108 mi* lijonov 700.823 Din. — Od tega je uvozila: Češkoslovaška 246.220 kg v vrednosti 73 milijonov 271.407 Din; Avstrija 131.604 kg (26,033.603 Din); Nemčija 42.578 kg (8 mi* lijonov 457.180 Din); Francija 24.389 kg (2,183.830 Din); druge države 31.749 kg (8,752.813 Din). L. 1927. 396.923 kg v vrednosti 82 mili* jonov 97.600 Din. — Od tega je uvozila: Češkoslovaška 194.086 kg v vrednosti 51 milijonov 290.360 Din; Avstrija 125.223 kg (19,294.126 Din); Francija 19.074 kg (1 mili* jon 818:156 Din); Nemčija 17.277 kg (7 mi* lijonov 723.110 Din); druge države 41.154 kilogr. (1.971.848 Din). Iz teh statističnih podatkov je razvid* no, da uvoz čevljev nazaduje. Leta 1926 je znašal 495.940 kg, lani pa 396.823 kg, kar pomeni, da je nazadoval približno za 20 odstotkov. Vzrok je ta, da je naša država I. 1926. uvedla novo uvozno carino, ki je z visokimi postavkami večinoma onemogočila uvoz čevljev, zlasti otroških. KOLIKO ČEVLJEV FOTREBUJEMO. V Ameriki in v vseh naprednih državah sploh računajo na vsakega prebivalca tri pare čevljev na leto. Naša država ni tako bogata in kulturna in zato lahko računamo en par čevljev letno na vsakega prebivalca tako, da bi znašala vsakoletna potreba 13 milijonov parov. Faktično se v naši državi izdela in torej tudi porabi letno 3,860.000 parov čevljev. Od tega odpade na uvoz čevljev 610.000 parov, na domačo industri* jo obutve 750.000 parov, na čevljarski obrt 2,500.000 parov, skupno torej 3.860.000 pa* rov. Mimogrede omenimo, da izdelajo čevljarji povprečno en čevelj na dan, kajti pre* težna večina je zaposlena s popravilom sta- JLKJUUUULO.ll II I : Javna telovadba : Sokoa In* Taboru s ljudsko tabave g v nedeljo. 3 ju >i!a ob 3. ni pop. P ni r i h 11 »li 11»mi n ixqxrrpxra Tragedija mladih zaljubljencev Ves Olomuc je pod vtisom pretresljive tragedije dveh zaljubljencev, ki sta šla prostovoljno v smrt, da se izogneta posledicam Ijubavnega razmerja. Tragedija mladega vojaka in učenke meščanske šole nudi žalostno sliko moralne pokvarjenosti naše mladine. Nedavno je nastopil vojaško služoo pri letalskem polku v Olormtcu 21-letni Jan Opršal, ki se je se znal s 17-letno učenko meščanske šole Jozefo fiodoo-vo. Kmalu se je razvilo med njima intimno razmerje, ki ni ostalo brez posledic. Ko je dekletce povedalo svojemu ljubčku, da je zanosilo, se ie fant zgrozil nad posledicami svoje lahkomiselnosti. Vedel je dobro, da za čaka stroga kazen, čim zvedo njegovi roditelji in vojaške oblasti, kaj je storil. Ker ni videl drugega izhoda, je sežgal vsa pisma in se ustrelil. Vzrok samomora je bil krnaitu pojasnjen. Ko je Hodcova drugi dan Čitala v no vi na h, da se je njen ljubček ustrelil, je izpila* toliko amon^Jca, da je med prevozom v bolnico umrla. Nesrečno dekletce je bilo za svoja leta zelo razvito in to je postalo za njo usodno. Tragedija mladega vojaka in njegove ljubice je vzbudila v mestu splošno sočutje, pa tudi ogorčenje nad ntoralno pokvarjenostjo mladine. Evropa naj zamrzne Američani se že davno pripravljajo odvzeti Evropi Zatovski tok, ki je veltKega pomena za zapadne evropske dežele, ker jiim prinaša milo podnebje. Zalivski tok izvira v Mehiškem zalivu in razna-ša topk) vodo po vsem Atlantskem oceanu k evropski obali, kjer bi imeli zelo hladno, skoro sibirsko podnebje, da ni tega toplega morskega toka. Američani so pa veliki egoisti in zato bi radi daii Zalivskemu toku drugo smer, da bi imeli korist od njega sami. Namesto iz zapadne Indije proti severovzhodu k Angliji in Franciji naj bi tekel zalivski tok ob ameriški obali proti so veru k Labradorju in Kanadi. S tem bi dobile hladne ameriške pokrajine toplo podnebje, kar bi bilo za Ameriko velikega gospodarskega pomena. Na drugi strani bi pa Evropa zelo trpela, ker bi se rzpremenile nekatere njene dežele, re obutve. Na leto rabimo torej 3,860.000 parov čevljev, kar priča, da je faktično obuta samo četrtina prebivalstva, tri četrtine, t. j. nad 9 milijonov naših državljanov pa hodijo bosi, odnoso v opankah. To je porazna statistika, ki priča, da ne more biti govora, da je vzrok krize čevljarskega obrta uvoz čevljev, ker imamo ogromno število bosih ljudi, na drugi strani pa kaže, da je glavni vzrok težkega položaja naših čevljarjev draga obutev. Glavni regulator cen vsakega blaga, to je tudi čevljev, je trgovina in zato je treba upoštevati vse razloge, ki ovirajo trgovino, da ne more nuditi prebivalstvo cenene obutve. VPLIV UVOZA NA ČEVLJARSKI OBRT Kot rečeno, je znašal celokupni uvoz obutve lani 386.823 kg. Ce računamo, da tehta par čevljev povp-rečno 650 dkg, pri* demo do zaključka, da smo uvozili lani 610.000 parov čevljev. Po podatkih obrtniških organizacij je v naši državi okro*} 300.000 čevljarjev. Če primerjamo število uvoženih čevljev s številom čevljarjev, vidimo, da odpade na vsakega čevljarja letno tri pare uvoženih Čevljev. Jasno je, da s tem ni ogrožena eksistenca naših Čevljar* jev, marveč da je treba iskati vzrokov krize drugje. CARINSKA TARIFA. Omenili smo že, da je z novo carinsko tarifo uvedena zaščitna carina na obutev, ki znala 35 do SO odstotkov faktične kup* ne cene čevljev. Ta ogromna carina bi morala omogočiti eksistenco domače produkcije. Toda jasno je, da tovarne in čevljarji, ki izdelujejo za 35 do 80 odstotkov dražje čevlje, nego inozemstvo, nimajo pravice do obstoja, kajti visoka zaščitna carina zt« dene v prvi vrsti široke kroge konzumentom*. Po mednarodni satistiki je naša država v pogledu uvozne carine na četrtem me* stu. Najvišjo uvozno carino ima Rusija, za njo Bolgarija in Grčija, za katero pride na vrsto naša država. Angleška kot največja izvozna država z najbolj razvito industrijo čevljev sploh nima uvozne zaščitna carine. Češkoslovaška. Nemčija in Avstri* ja so na 14., 15. in 18. mestu tabele z minimalno zaščitno uvozno carino. Vidimo torej, da je naša carinska politika zgrešena in da je njen edini uspeh ta, da hodijo tri četrtine prebivalstva bose. Nočemo se spuščati v podrobno kritiko carinske t^-ife, ugotoviti pa moramo, da je zaradi visoke zaščitne carine obutve pri nas samo 10 do 15 odstotkov dece. Število bosonogih otrok je pri nas ogromno, kar lahko potrdijo učitelji ljudskih šol. Kriva jc carinska tarifa, ki je uvoz otroških čevljev onemogočila, ker je treba plačati za vsak kg otroške obutve 176 Din. Če so čevlji finejši, je uvozna carina še za 30 odstotkov višja, tako da znaša pri enem kg 227 Din ali za en par otroških čevljev 70 do 85 Din. Vsak otrok mora torej plačati državi 70 do 85 dinarjev za zaščito domače industrije, če noče hoditi bos. Trgovina, ki mora nuditi konzumentom čim^ cenejše blago, ne more storiti svoje dolžnosti, ker jo ovirajo visoke uvozne ca* rine. Ona tudi ne more regulirati cen do* mače proizvodnje napram inozemski. Zato apelira v interesu konzumentov, narodnega zdravja in razvoja solidne trgovine, da se to težko stanje, ki je nastalo z uvedbo visokih carin, .Čimprej odstrani. zlasti ob morski obali, v pravo Sibirijo. To, proti interesom Evrope naperjeno akcijo, vodi inženjer Slater, ki se že več let pripravlja dati Zalivskemu toku drugo smer. Po njegovem mnenju bi bilo treba zgraditi 247 km dolgo, 500 m globoko in 50 m Široko morsko zatvor-nioo, ki bi zadostovala, da bi zaprli Zalivskemu toku pot k Evropi in da bi ■moral kreniti proti ameriškemu severu. Zalivski tok teče s hitrostjo 7—8 km na uro. Širok +e povprečno 77 km in tempe-raituna vode znaša 28° C. To blagodejno toploto hoče pognati Slater proti obali Nove Škotske, Novega Foundlanda. Labradorja itd., kjer imajo zdaj zelo hladno podnebje. Neizvedljiv ta načrt ni. Denarja imajo Američani dovolj, pa tudi sebični in predrzni so tako, da bi res lahko vzeti Evropi Zailivsiki tok. Toda Evropa si blagodejnetoplote najbrž ne bo daJa vzeti, in če bi Američani res hoteli uresničiti svoj načrt, bi prišlo do vojne med Evropo in Ameriko. KIJ L t ia Najboljše, oajtrajnejle. tato najcenejše! ^c V upravi odbor Mestne hranilniee so bili v torkovi občinski seji izvoljeni naslednji gospodje: 5 članov SDS in sicer Franjo Dolžan, Karol GoriČar, dr. Ernest Kalan, Karol Loibner in prof. Fran Mravljak; od radikalov: Štefan Bor lak, notar Frane Bunger, dr. Alojz Goričan, Andro Posaveo in Josip 2umer; od klerikalcev: prof. Ivan Bračko, Mik* Hofanjec, dr. Anton Kunst, Anton Mo2na In dr. Alojz VorŠič; od Nemcev: Franc Rcbenschegg in dr. Friderik Zaugger; od s oci j ali sto v Valentin Komavli. —c Vojaško pokopališče se bo preložilo na bolniško pokopališče in se bodo vojaki odslej pokopavali na bolniškem in ne več na mestnem pokopališču. —c Oetlieni dan drl. krajevne zaščite dece in mladine v Celja se vrši 2. junija. —c Javna telovadba 8okafokega društva v Celju bo v nedeljo 10. junija popoldne na dvoriSču mestne osnovne šole. —c Hudičev graben se bo slovesno otvori! na praznik 7. junij?. Do takrat bodo dela popolnoma končana. Stru •SLOVENSKI N A R O D» dne 31. maja 1928. štev. 124 fcev. Vtedyka. Komedijantstvo — Zidaa molčiš, a too si me poUuolja.1 prvtft, gworill o kTailiiestvii razkošja in fjobožnoslfi ekstaze, za katero so te naivća^mM moje iistfcnroe. — Ne obsojaj me zaradi te duhovitosti. E&ca, To so bile obrabljene fraze Id prizna/M moram, da sem lagal. Resnica (pride na dam večinoma takrat, kadar molčimo. Sicer mi pa bogate izkušnje ,v ©ubavinih nasladah ne dajejo pravice oatarfS ti karkoli, — je dejal Hinko in oči so se rrru zaiskrile, ko je začel obu-iJa-fi sirxwmne. — Povej mi kaj o teh izkušnjah. — Morda ni pametno pripovedovati fvojim tjubicam o bivših ljubicah, toda fcidS ta greh vzamem na svojo vest. Ta&rat sem taval po krajnemu pomolu Biskajskega zaliva. Ne zato, ker je Bia-ffffitz na!jilepse francosko kopališče a sem pa spoznal Miriam, sem se jprrjazini tudii z belimi vilami. Miriaim — to je bila prava bohemska ljubezen. A vendar ne taka, ki se konča v najboljšem slučaju z enournimi sanjama v Senci platan, ker ni billo časa za ra-zo-&ranje. iDva tedna sem jo poznal, ne da bi tetegmnil roko in odtrgal dozorevajoči sad. Sele koncem maja je prišla ljubezen. Mirom je imela globoke oči in v injihovd sugesiiji se je zdelo, da se dajo ■fcviša-ti vsi toni čustev njene duše do skrajnosti. A vendaT je ostalo na d"u cnmh zenic neznano brezno, segajoče v neskočne globine. Poleg tega so bile njene oči polne vere in resnice. Tako fekrenfth oči ni imela še nobena ženska,' kar sem jih poznal. Začel sem zanemarjati gore in morje. Imena Zuiriola, Concha, Urgulla, l^hune ali Jarrzquiel so bila zame samo še prazen zvok, dasi sem pred tednom kar drhtel, če sem gih slišal. Nekoč sva sedela v sofoi najete vile. Mračilo se je že. Divan, na katerem sem težal se mi je zdel kakor moiloeči fBozof, ki v svoji vzvišenosti gleda im sodi, ne da bi grešil. Miriam je sedela na kraju njegovega mehkega hrbta in gJadaflia sva si v oči. V mraku se ni več dtoforo videlo, toda pogled njenih oči mi ostane v spominu še mnogo let. Kar mi je šinila v glavo arngtama irnisel. Rad bi bil izmeril njeno ftubezen. — Kaj ko bi jutri odpotoval? — sem jo vprašal. — Na to vprašanje je samo en odgovor, — je dejala smeje — ne odootuješ. Kaj ne, da ne? A zdad mi povej kaj o svoji ljubezni. Na tako zahtevo je preklicano težlko govoriti o ljubezni. Ne škodilo bi, če jo malo zastrašim, — sem pomislil. — Veš, danes hočem govoriti s teboj res odkrito. Morda sem ti že kdaj govoril resnico, toda iz mojih besed je zvenel smeh, ki mu nihče ne verjame. Nerad se šalim, če m nujno potrebno. Uimolkml sem, da jo pripravim na udarec. Hotel sem ji namreč priznati, da je bHa dosedanja Tjnbezen običajna komedija. In čutil sem, kako ji polagoma zastaja srce in kako težko diha pod pritiskom strašnega s-poznanja, da je riatjine ljubezni konec. Vedel sem, kako so se ji razširile zenice. Uživail sem, ko sem se dotaknil naj-sknvnejšetga kotička mtjenega srca, dta spoznam, kako me ljubi. Človek je že po naravi tiran. Pogled na njeno drhtečo postavo v mraku me je tako omamil, da bi jo bil najraje objel in strastno poljubih, kajti še nobene ženske nisem imel tako rad kakor njo. Toda sklenil sem preizkusiti njeno ljubezen in zato sem se premagal. — Tudfi sem že davno mislil, da najdem vedno svoj izraz, da si izmislim primerne fraze in da bom vedno govoril sladsko, četudi neiskreno. Zato sem včasi lagal. V laži pa pot ljubezni ni več varna. Vije se v strmih serpetrnah po goščavi, skriva se med skalovjem in nikoM ne vidiš, kam zavije v naslednjem trenutku. — Toda pride čas, ko je treba govoriti resnico. Njeno srce se je skrčilo. Sele čez pet sekund sem slišal nov utrip in bil sem tako srečen, da sem štel sekunde. — Torej — imam — te — rad. Omahnila je na divan. Hitro sem prižgal luč. Ležala je nepremično in v očeh sta se ji lesketali dve debeli solza. Levo stran grudi je imela razgaljeno in na nežni koži sem opazil kapljice krvi. V roki je še držala bodalo. Takoj mi je bilo vse jasno. V tem, ko sem nalašč trdil, da je bila vsaka moja beseda o ljubezni laž, je vzela z mize bodalo in ko sem hotel priznati, da je nimam več rad, si je hotela prebosta srce. Da nisem v zadnjem hipu priznal, da jo še vedno ljubim, bi se bilo bodalo zaoičilo v njene davne grudi, ki so drhtele kakor cvet morske trave v viharni noči. In takrat sem spoznal, kaj se pravi pobubljatd tako, da žare ustnice in da boli človeka vse tek) od opojne naslade. ... • ' .. .. Tisti večer sem bil nepopisno srečen. Rada me ima! Morda se bo zdelo to komu smešno. Toda verujte mi, da ni tako lahko dobiti dokaz, da te ženska res ljubi. A jaz sem doba! ta dokaz. Ljubi me. Moja Miriam. Se nobena ženska me ni tako ljubila. — No, in kaj potem? — je vprašala Ela. — Da, potem sem se prepričal, da so me ljubile tako vse ženske, kar sem jih poznal, — je odgovoril Hinko. — Da ne zaidem predaleč. Ne bom ti pripovedoval, kako dolgo sem taval sam ob morju in kako srečen sem bil, da me Miriam Kubi. Ne bom ti pripovedoval o lepoti dneva, gora, morja in pesmi sodnca v refleksu ljubezni. Skratka, do desetih zvečer se nisem mogel več premagovati. VlekJo me je k Miriam. Prišel sem k vili. Okno v prvem nadstropju je bilo razsvetljeno. Spleza'1 sem na drevo in pogledal v sobo. Bila je že noč in okno ni bilo zagrnjeno. Zagledal sem jo. Mojo Miriam. Poljubljala je baš kapitana Lepina tako strastno, kakor ni poljubljala mene niti takrat, ko si je prerezala kožo rta prsih in ko sem ji priznal, da jo še vedno 1'juibkn. Nobilova ekspedicija - žrtev italijanske nadutosti Pariški list obsoja polet kot fašistično pustolovščino. - Amund-sen in Wilkins o ekspediciji. — Nadutost in objestnost italijanske vlade. — Žarek upanja? Pariški dnevnik L' Homme Libre piše ob priliki ponesrečene Nobilove ekspedicije pod nastovom »Tragična pustolovščina »ItaMe« sledeče: Spočetka je slo vse po sreči. »Italia« je odkrila, da tam sploh n*ičesar ni odkriti; javila je, da je na severnem tečaju mnogo ledu, pa tudi megle; potem pa je pri povra-tku naenkrat utihnila. Ta strašni tragični molk je prekinil naenkrat obupni klic na pomoč S. O. S. Kaj se je zgodilo z zrakoplovom? Ali ga podi vihar? Ali se mu je posrečijo pristati? Kaj je s posadko? Pri teh strašnih vprašanjih nas prav malo zanima, da je vrgel general Nobile križ, zavit v italijansko trobojnico na severni tečaj, ali bolje rečeno na kraj, ki ga smatrajo za severni tečaj. Kajti če že »Italia« ni mogla prinesta s svojega potovanja koristnih opazovana, je vsaj lahko vršila fašistovsko propagando. In v tem je ravno obstojala važnost tega pustolovskega postopanja. Raziskovalec tečajnih pokrajin Norvežan Roaid Amnndsen, ki je 1. 1926. letel z Nobilom od Spitbergov preko severnega tečaja na Alasko, je izjavil o Nobilovi nesreči nekemu novinarju sledeče: »Ni se bati najhujšega. Tudi če se zrakoplovu ni posrečilo pristati, se lahko obdrži v zraku tri ali štiri tedne, posadka pa ima hrane za štiri do šest tednov. Lahko je mogoče, da dobi »Italia« zvezo s civiliziranimi kraji. Norveška vlada bo nedvomno storila vse, kar je mogoče, da bo pomagala zrakoplovu«. Želeti bi bilo, da se Amundsenov optimizem uresniči in da se posadka srečno vrne domov. Fašizem je že napravil preveč stoinsočev ljudi nesrečnih, čemu bi morala poginiti še ta peščica hrabrih, ki se je v dobri veri, da s poletom proslavi domovino, odloČila za smrtno nevarno j>ot? Na Žalost so izgledi, da bo mogoče posadko rešiti, skoraj obupni. Katastrofa »Italie« se je morala zgoditi v petek ob 5. uri. Tedaj je namreč namah prekinila oddajanje radio poročil in sledil je strašni, skrivnostni molk. Znano je, da je imel zrakoplov seboj tri radio aparate, ki so na višku današnje brezžične tehnike, in najboljše radio telegrafiste italijanske mornarice. Eden teh aparatov je sestavljen tako, da lahko rudi na tleh oddaja poročila. In vsi tršje so namah umolknili. Iz tega se da sklepati samo eno: o katastrofi, ki je nastala kar hipoma, čisto nepričakovano. Kaj se je zgodilo? Ali je vsled slabega delovanja enega motorn/ih cMindrov plamen švignil v razplin^jevalec in je, kot se je to že večkrat zgodnjo pri letalih, eksplodiral bencin? V tem slučaju je moral en sam velikansiki plamen zajeti vso zračno lad'jo in jo ugonobiti. AK jo je nenaden sunek viharja zagnal ob ledeno goro, kjer se je vse razbilo. AIR pa v odtprto morje, v katerem se je v nekaj sekundah potopila? Najbolji samiti v in obupen je ravno ta strašni molk, ki je namah presekal radio poročanje zrakoplova. Najbolj nesrečno pri tem je, da Nobile tekom zadnjih ur poleta ni prav nič poročal, kje in kam leti, tako da bo iskanje sila otežikočeno. Ako bi bil točno uiro za uro javljati točke, kje se nahaja, bi se dalo vsaj približno določati, kje ga je dohitela nezsodfl. Tako pa bo treba na slepo srečo tipati po brezmejnem Severnem ledenem oceanu. Ob tem letnem času se vsled vpliva višje nad o zor jem stoječega solnca začneta tajati v onih potkra-jinah sneg in led in zato se dviga scpara povsod ter še zgošouje v meglo. S tem je iskanoe še bolj otežkočeno. Ako se je ekspediciji posrečilo da je pristala na tleh — kar je pa zelo dvomljivo — in ako niso tako potolčeni, da ne morejo napred, potem je njih edina rešitev pešhoja proti Grenlandu ali Spitzbergom. Samo v tem slučaju jo bo mogoče rešiti v prihodnjih dneh ali tednih seveda le, ako so rešili hrano. Izgledi na rešitev so torej minimalni, ni pa dvoma, da bodo brez izjeme vsi, ki so to v stanu, storili vse, da rešijo smrti peščico ljudi, izgubljeno v brezmejnem polarnem Svetu. AMUNDSEN IN WILKINS O NOBILOVI EKSPEDICIJI. Kapitan Amundsen, ki se mudi te dni s kapitanom Wilkinsom in poročnikom Eichonom v Kodanju, je izjavil zastopnikom tiska, da pomeni iskati zrakoplov »Italia« in določiti kraj, kamor so ga zanesli viharji, iskati iglo v kopici sena. Ob tem času je v polarnih krajih tako neugodno vreme, da bo mogla pomožna ladja, poslana iz Svafoarda, pregledati samo neznaten del polarnega ozemlja. V polarnih krajih se premikajo zdaj ogromne ledene gore in zato bo rešilna ekspedicija neprestano v smrtni nevar-nostL Kapitan Wilk:ns. ki je nedavno preletel iz Amerike čez severni tečaj v Evropo, je izjavil, da si je izbral general Nobile za svojo ekspedicijo najneugodnejši čas. Zdaj se lomi v polarnih krajih povsod led in megla je tako gosta, da je vsaka orijentacija izključena. VVilkins je pripravljen pridružiti se rešilni ekspediciji Amundsena, Svedruko-va in Tigrija. Svoj aeroplan ima sedaj v Bergenu in lahko vsak čas starta. Pilot Eichon je pripravljen leteti z njim. PRVO LETALO NA POMOČ. Iz Osla poročajo, da je odletel v pondeljek opoldne poročnik Lutzovv - Holm iz Hortona v Tromso, kjer naloži svoje letalo na parnik »Hobby« ki odpluje takoj v Kingsbay. Iz Kingsbava poleti poročmk Lutzovv - Holm nad ozemlje severno in severnovzhodno od Spitzbergov. Sklep norveške vlade o drugi pomožni ekspediciji še ni defini-tiven. Lutzovv - Holm bo letal nad polarnim ozemljem z mornariškim eno-krilnikom. Spremljal ga bo mehanik. Parnik »Hobbv« bo med tem rekongno-sciral obalo in okolico Spitzbergov. Tudi parnik »Braganza« je dobil povelje, naj odpluje iz Tromso v Kinsbav. Kapitan tega parnika bo v stalnih stikih s kapitanom »Citta di Milano«. Parnik »Braganza« bo rekongnosciral pokraino severno od Spitzbergov. Velike rešilne ekspedicije, ki se šele organizira, se udeleže nemška in ftaiiianska letaJa. ITALIJA ODKLANJA NORVEŠKO POMOČ. Ko so izostale o Nobiiu vse vesti, ko je bil radi neizvestnosu usode «ltalie» in njene posadke ves kulturni svet v skrbeh, je sklenila rsorveška, ki je po svoji geografski legi polarnemu ozemlju najbližja, poslati rešilno ekspedicijo na pomoč. Norveška vlada v Nobiiu ni videla Italijana, čigar glavni cilj je bil, da vrže na severnem tečaju italijansko tri-koloro na led, marveč drznega in junaškega raziskovalca, ki je znanosti na ljubo tvegal svoje življenje. In zato je smatrala za svojo sveto dolžnost, da mu priskoči na pomoč zdaj, ko visi njegovo življenje in življenje njegove posadke na nitki. Kdor more najhitreje pomagati, kdor ima največ izkušenj in znanja, ta naj prvi priskoči na pomoč, so si mislili Norvežani in organizirali so rešilno ekspedicijo. 1 oda Norvežani so naleteli slabo. Oholi fašizem je v svojem brezmejnem cinizmu gladko odklonil norveško pomoč. Iz Pallazzo Chigi so norveški vladi namignili, da Italija ne rabi nobene druge pomoči, ker bo svojega Nobila poiskala sama, živega ali mrtvega. Toda Norveška v svesti si, da gre za dragocena človeška življenja, ni popustila in čeprav je fašistična Italija Norveško nesramno briskirala, so Norvežani organizirali-rešilno ekspedicijo. Nehvaležno gesto Italije so taktni Norvežani kviti-rali na plemenit način: poslali so Nobiiu svoje ljudi na pomoč. Celo Rusija je v zavesti, da gre za človeška življenja, pripravljena priskočiti na pomoč, čeprav sta si komunizem in fašizem največja nasprotnika. Toda kadar gre za človeška življenja, politika ne igra in ne sme igrati nobene vloge. Toda oholi Rim, ki najbrž smatra Nobilov polet za prvo etapo svoje za> vojevaine in ekspanzivne politike, odklanja tujo pomoč. Z Nobilovim truplom hoče Rim briljirati, Rim ni hvaležen Norveški, ki mu hoče vrniti sinove žive in zdrave. Na eni strani vidimo torej brezmejno velikodušnost in ljubezen do bližnjega, na drugi pa politično zagrizenost in nadutost. Seveda je ta netaktna gesta prepotentnih črnosrajčnikov že našla svoj odmev. Vse svetovno časopisje obsoja ne-hvaležnost Italije, zlasti pa prinašajo obširne komentarje norveški listi. Tako poroča «Morgenbladet», da ie sicer italijanska odklonitev norveške pomoči formalno brezpomembna, vendar pa pomeni žalitev norveške vlade. Norvežani cenijo pogum Nobila in njegovih tovarišev, in zdaj pač nihče ne misli na spor, ki ga je imel Nobile z Amundse-nom. VEDNO MANJ UPANJA. Za rešitev «Italie» je vedno manj upanja. Iz Kingsbaya poročajo, da ne verujejo, da bo mogoče posadko rešiti še živo. Vse kaže in tudi zadnje radio vesti, ki jih je zrakoplov oddal, pričajo, da je «ltalio» doletela težka katastrofa. Polarni raziskovalci in izvedenci so mnenja, da se je «Italia» v megli najbrž zaletela v kako ledeno goro in se tako poškodovala, da je bila za nadaljni polet neporabna. Ladja «Citta de MiIano» še vedno prodira proti severu, toda vreme se je tako poslabšalo, da bo morala ladja prodiranje ustaviti. Poleg tega leži nad morjem tudi gosta, neprodirna megla, ki onemogoča vsako vožnjo. Kakor poročajo iz Berlina, pripravljata nemška in italijanska vlada letalne rešilne ekspedicije. Ker pa je vreme skrajno neugodno, je seveda zelo problematično, če se bo ta rešilna akcija dala izvesti. V Moskvi je bil ustanovljen poseben pomožni odbor za rešitev Nobilove «ltalie». Odbor je pozval norveško, japonsko in ameriško vlado na složno reševalno akcijo. Iz Arhangelska je bil dirigiran rušilec ledu, ki ima na krovu hidroplan. Iz Kingsbava poročajo, da se je Citta de Milano včeraj vrnila nazaj v luko. Ladja je na svojem prodiranju proti severu pri Rdečem zalivu naletela na velikanske mase ledu. Na danskih otokih je izstopila patrulja smučarjev, ki bodo prodirali ob obali proti severu in iskali sled za «Italio». Patrulja je opremljena s kožuhi in orožjem in bo lahko delj časa vztrajala v polarnem ozemlju. POSADKA «ITAL1E». Na krovu Nobilovega zrakoplova je 16 mož in sicer Nobile, Mariano, Zappi, Zezoni, Troiani, Viglieri, profesor Pon-tremoli. norveški pilot MaJgrem, češkoslovaški radiolog Behounek, Arduino, Caratti, Pomella, Giocca, Viagi, Ales-sandrini in specijalni korespondent Ugo Lago. Celokupna obremenitev Ivan Genussl pleskarstvo In flčarstro Igriška ulica 10 Za delo se famčL — Cene nizke l ■M Strojepiska **če delo za dom. Ponudbe na npr. •Slov. Nar.« pod »Prepisi 1001«. Opremljeno sobo s posebnim vhodom in efefctočno raizsvertlavo v centrumu mesta — išče gospa. — Ponudbe pod «Z*rač-na/l076» na opravo «Slov. Nar.». Stanovanje dveh sob s kuhinjo in prftaklinami išče miren mlad zakonski par brez otTok, za takoj afl pozneje. Ponudbe oa upravo Ksta pod »Mirno*/1066. Prijetno bivanje Vam ondi lepo slikane m ple-skano stanovanje, katero naj Vam preskrbi trrdka Josip Mam, Dunajska cesta 9, pleskarska In slikarska delavnica 955 Makulaturni papir kg d Din 4a-orodaia uorava ..Slov. Naroda.* Elegantno, trpežno kolo ie samo Gritzner, švedsko teklo. Istotam najboljši pisalni stroj w treh ■ i m Urania pri Josip Petellncn Ljubljana blizu Prešernovega spomenika ob vod. Ha menimo paviljon H. LIŠEIE VSEH VRST, ČRTNE M AVTO-TIPIJEt IZDELUJB PO PREDLOŽENIH RISBAH, PEROP1SIH IN SLIKAH 2SA NAVADEN TISK ALI ZA FINEIŠO UVEDBO V ENI ALI VEČ BARVAH TOČNO PO NAROČILU IN V NAJKRAJŠEM ČASU PO NIZKIH CENAH JUGOGRAFIKA, liubljana tHKOVNA nt ZALOfjfA MDtBA S O. Z. SV. WTBI *»«. *» Na boljše ,PUCH* KOLO in najtrpetneiSe dobi s a po solidni ceni in ludi na obroke le pri tvrdki IG1M. VOK, Ljubljana Tavčarjeva ulica štev. 7. Ocarinjen je vseh avozoih. Izvoznih to tranzitnih pošiljk oskrbi hitro, skrbno in po oajnii« tarifi RAJKO TUR K. carinski posrednik. U u BI JANA. Masa. rykova cesta 9 (nasproti carinarnice) Revizija pravilnega raracnns-vanja carine po meni deklariranega blaga ki vse Informacije brezplačno 51-T Gramofonisti oozor! 15 in 17 cm široke gramofonske plošče, k grajo delj kakor 20 cmske in stane 1 centimeter samo 1 dinar ne dobite nikier, a prvovrstne plošče znamk „His Master's „Voice*, „Odeona ,.Columbiaa, ,Po!ydor«, „Homokurd", »Fonotipia" dalje amerikanske, francoske plošče samo pri gramofonski tvrdki A. RASBERGER - Ljubliam. Tavčarjeva ul. 5. Urejuje: Josip Zupančič. *** Z* »N srodno Fran Jeeeriek. mm Za opravo Is taeretot del Usta: Oton Ouistot — Vsi v Ljubljani