Leto UCVL, ŠL te jiBM.]ana. novac JO« maja 9933 Izhaja vsak dan popoldne, izvzemal nedelje m praznike. — Inserati do 30 pettt a Dta 2.—, do 100 vrst Din 2J50, od 100 do 300 vrst a Din S.—, večji inseratl pettt vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratni davek pesebej. — > Slovenski Narode velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. IJ M 1* I ►NI6TVO IN UPKAVNISTVO LJUBLJANA, KnafUeve ofica st. 5 Telefon 54. H22, 2123, S124, S125 tal PodfHinK« MARIBOR, Grajski trgr St. 8. — HOVO MBSTO, ljubljanska cesta, telefon St. 26 — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmaverjeva uMca 1, telefon st. 65, podružnica uprave: Kocenova uHca 2, telefon St. 190 — JESENICE, Ob kolodvoru 101, Račun pri postnem čekovnem zavodu v Ljubljani St. 10.S51« GOSPODARSKA VOJNA MED AVSTRIJO IN NEMČIJO? Kot odgovor na zaporo nemške meje namerava avstrijska vlada omejiti uvoz iz Nemčije ter prepovedati narodno - socialistično stranko v Avstriji Dunaj, 30. maja. d. Zvezni kancelar dr. Dollfuss bo zadnje dni tega tedna znova odpotoval v Rim, da podpiše novi konkordat. Obenem bo imel tudi konferenco z Maissolinijem. ki ji pripisujejo politični kro£i velik pomen. Glavni predmet teh posvetovanj bodo po zatrjevanju poučenih krogov odnosa j i napram Nemčiji. Po povratku iz Rima bo zvezni kancelar takoj odpotoval v London, kjer se bo udeležil otvoritvene seje svetovne gospodarske konference in kjer bo prav tako skušal posredovati zaradi ofenzive nemške narodno-socialistične vlade proti Avstriji. Nadalje zatrjujejo politični krogi, da namerava avstrijska vlada kot represalije na onemogočenje potovanj iz Nemčije v Avstrijo prepovedati uvoz nemškega blaga. Dejstvo je, da plačuje Avstrija za dobave blaga iz Nemčije mnogo več, kakor pa ima dohodka od nemškega tujskega prometa. Tudi potovanja Avstrijcev v Nemčijo bodo brez dvoma znatno otežkočena, če že ne popolnoma onemogočena. Na drugi strani namerava avstrijska vlada nastopiti proti narodno socialističnim agitatorjem, ki prihajajo iz Nemčije. V avstrijskih političnih krogih trdijo, da namerava Hitlerjeva vlada odpoklicati sedanjega poslanika na Dunaju Rietha ter ga nadomestiti s pristašem narodno-socialistič-ne stranke. Sicer je poslanik Rieth politično precej desničarsko usmerjen, vendar pa »tremi Hitlerjeva vlada za tem, da bi spravila v svoja inozemska zastopstva povsod lastne pristaše. V zvezi s tem je že zahtevala od avstrijske vlade pristanek k imenovanju s Koroškega izgnanega narodno-socialističnega agitatorja za tiskovnega atašeja in državnega poslanca Habichta za le-gacijskega svetnika pri nemškem poslaništvu na Dunaju, vendar pa Dollfussova vlada ni izdala za to dovoljenja. Avstrijski poslanik v Berlinu inž. Tau-schitz bo danes prispel na Dunaj ter bo v sredo poročal dr Dollfussu o sporu, ki je nastal z nemško vlado. Včeraj so se na Dunaju sestali deželni glavarji zapadnih avstrijskih dežel k posvetovanju, na katerem so razpravljal^ o ukrepih glede na povsem odkrito sovražno stališče, ki ga je zavzela Nemčija proti Avstriji. Deželni glavarji so zaradi te stvari posetili zveznega kancelarja dr. Doll-fussa in državnega tajnika za tujski promet Neustadter-Sturmerja. Kriza avstrijskih letovišč Dunaj, 30. maja. AA. Proglasitev boj-kom Avstrijskih letovišč s strana nemških obLasti je povzročala pravcato paniko med tirolskimi, vonarlberšk"rad in koroSkimi hotelirji, ker tvorri.jo večino tamkaflssnjah gostov Nemci. Po časopisnih vesteh je vlada odločena izAvstrija od meseca maja 1. 1933 ni več Avstrija prevratnih let in oni, ki jo hočejo napasti, bodo doživeli čudeže!« >Osterreichisches Mittagblatt«, uradno glasilo Heimwehra, poziva vlado, naj Izvrši represalije proti Nemčiji in naj obtoži voditelje avstrijskih narodnih socialistov veleizdaje, češ da so duhovni krivci nemškega bojkota. >Heimatschutz« pripravlja resolucijo, ki bo zahtevala prepoved narodne socialistične stranke. Italijanska intervencija v Berlinu Rim, 30. maja. r. Ves italijanski list se bavi z napetostjo med Avstrijo in Nemčijo ter ne odobrava ukrepov nemške vlade proti Avstriji. Listi večinoma zagovarjajo avstrijsko vlado ter pišejo, da si je dunajska vlada prizadevala ostati kolikor mogoče lojalna, da pa so berlinski krogi po nepotrebnem izzvali konflikt, ki more imeti še hude posledice. Precej nevolje je vzbudil v italijanskih krogih ukrep nemške vlade, ki zabranjuje Nemcem potovanje v Avstrijo. Listi izražajo bojazen, da bi bil s tem prizadet tudi tujski promet v Italiji in poročajo, da je zaradi tega že intervenirala italijanska vlada v Berlinu. Pakt velesil perSekten Danes ga bo odobrila francoska vlada, v četrtek pa bo pariSiran v Rimu — Svečan podpis bo v Londonu, Rimu ali Ženevi Pariz, 30. maja. r. V elisejski palači se }e danes dopoldne sestal ministrski svet pod predsedstvom predsednika republike Lebmna, da definitivno zavzame svoje stališče do pakta velesil. Ker je prodrlo stališče Francije glede varnosti in izločitve revizijonističuega programa iz osnutka pakta ter ie tudi Mala antanta. predstavljavljajoč, da pakt ne bo kršil interesov njenih držav, pristala na pakt, ga bo francoska vlada danes odobrila. Pakt bo v četrtek parafiran v Rimu. Kdaj bo svečano podpisan, še ni določeno. Govori se, da se bo svečani podpis pakta izvršil v Londonu med zasedanjem svetovne gospodarske konference, ako se bosta Mus-solini in Hitler odločila, da osebno prideta v London. V nasprotnem primeru bo pakt podpisan ali v Rimu ali pa v Ženevi. Eksplozija peklenskih strojev na Reki Reka, 30. maja č. V noči od sobote na nedeljo je pred zgradbo fašistične kulturne organizacije »Ek>polavore« eksplodiral peklenski stroj. Na vseh bližnjih hišah so popokala stekla na oknih. Stena hiše, ob kateri je bomba eksplodirala, se je porušila dva metra na visoko in široko. Kolikor je dosedaj znano, človeških žrtev ni bilo. Naknadno se je izvedelo, da je slična bomba eksplodirala v noči od 20. na 21. tudi na školjiću. Povzročila je med ljudmi veliko paniko, toda nikake škode. General Schleicher interniran Berlin, 30. maja. r. iz dobro poučenih vladnih krogov se doznava, da ie bil včeraj aretiran bivši državni kancelar m volni minister general Schleicher. Internirali je na znani nemški trdnjavi Kiistrm. Zakaj vse so odgovorni v Nema ji socialisti Berlin, 30. maja. r, V počastitev Hitlerja so mnoge občine zasadile ^Hitlerjev hrast«. V zadnjem času pa so neznanci te hrastev na mnogih krajih posekali. Ker krivcev niso mogli ugotoviti, je sedaj minister pravde odredil, naj se napravijo za odgovorne krajevni predstavniki levičarskih strank. Glede represalij proti njim bodo izšle še podrobnejše določbe. Nov potres t Grčiji Beograd, 30. maja. p. Vzdolž meja <*o » okolici Djavdjelije čutili včeraj dopoldne precej močan potresni sanek. Na našem ozemlju potres ni povzročil omembe vredne škode, pa? pa poročajo ra Grčije, da je bM potres zalo močan ter je porušil več hifc Priznanje ponesrečenim železničarjem Beograd, 30. maja. Ministrski svet je odobril, da se vračuna poleg dejanskih službenih let še po deset let za pokojnino ponesrečenim železničarjem Antonu Stoparju, Jakobu Valantu in Janezu Pšeničniku. Ukinitev zlata v Ameriki Washington, 30. maja. r. Senat je z veliko večino odobril zakon, s katerim se ukinja v Zedinjenih državah zlati standard. Zakon je predsednik Roosevelt že podpisal in je z današnjim dnem stopil v veljavo. Vladni krogi naglašajo, da bo na ta način preprečeno kopičenje zlata pri privatnikih in tudi beg kapitala iz Amerike. Prosluli korziški banditi v rokah pravice Ajaocio, 30. maja, AA. Orožništvo je prošlo noč v vasi Coggia aretiralo proslu-lega korziskega razbojnika Spado, ki je več let ustrahoval prebivalstvo. Spada se je skrival pred oblastmi celih 12 let. Po smrti proslulega Romanettija je bil na glasu najstrašnejšega bandita na vsem otoku. Eno izmed najbolj znanih njegovih tolovaj-stev je napad na poštni voz pri Popij i. Takrat so morali poštni promet zaradi Spa-dovega nasilja za osem mesecev prekiniti. Francoska oblastva so morala proti Spadi organizirati pravcato kazensko ekspedicijo. V stalnih borbah z njim je padlo mnogo njegovih tovarišev, drugi pa so se morah udati. Spada sam pa je vedno ušel in izginil izpred oči svojih zalezoval cev navadno tedaj, ko so menili, da je že v njihovih rokah. Prvi umetni otok dograjen Xewvork, 30. maja. AA. Dražba »Associated Norfolk« Je dogradila prvi umetni otok za pristajanje letal pri poletih preko Atlantskega oceana. Otok bodo zasidrali Se tekom leta 1934 med Nevrvorfcom m Nor-folkom kakih 500 milj od obale. Podobne otoke bodo zasidrali totfi ob španski ali portugalski obali in zapadno od Azorskega otočja. Na otoku bo 125 mož posadke, razen tega bo de prostora za 300 potnikov. Strela udarila v šob Sofija, 30. maja. AA. V soboto popoidne je udar3a strela v poslopje osnovne šole v vasi Obeidi pri Sofrji. Ucrteli je ravno raz-'asra! učencem, fci jih je bfto okoli 40 v razredu. Vsi otroci z nčltetjem vred so popadali na tla in omecfle&i. Osvestili so se šele čez jol ure. Streila je razdrla streho in napravila v Trjej kake 4 kvadratne metre veliko luknjo. Opeko je vrglo več deset metrov dakč. Komunisti pred velikim senatom Danes se je pričela obravnava proti diplomiranemu pravniku DuSanu Kermavnerju in njegovim tovarišem Ljubljana, 30. maja. Pred velikim senatom, ki mu predseduje sos Ivan Kralj, se je danes ob 11. pričela razprava proti 301etnemu diplomiranemu pravniku Dušanu Kermavnerju iz Ljubljane, 261etnemu brivskemu mojstru v Zagrebu Matiji Gorencu, 251etni zasebni uradnici v Ljubljani Berti Kermavnerjevi m 21 letni služkinji Mariji Grossinger. Razpravna dvorana št. 79 je bila nabito polna občinstva. Pred pričetkom razprave je predsednik senata sporočil, da je razprava javna. Obtožnica očita Dušanu Kermavnerju, da je po 5. oktobru 1931 v Ljubljani stopil v pismeni stik s komunističnim agitatorjem Albertom Hlebcem, 11. septembra naslednjega leta pa se je sestal s šefom slovenske komunistične skupine pri francoski komunistični stranki na Stolu in je stopil na ta način v stik z osebami, ki so hotele nasilno spremeniti sedanje politično stanje v državi in je hotel propagirati v naši državi komunizem Prav tako so ostali obtoženci obtoženi zvez s komunisti. V razlogih navaja obtožnica, da je bil letos sredi marca v Kolnu aretiran znani komunistični agitator Albert Hlebec, ki je leta 1928. pobegnil iz naše države v inozemstvo in od tedaj rovari proti naši državi in propagira uvedbo komunizma in ustanovitev slovenske sovjetske republike. Pri aretaciji Hlebca so našli mnogo obremenilnega gradiva za današnje obtožence. Pri aretaciji je bila zaplenjena obširna korespondenca med Hlebcem m šefom slovenske skupine v francoski komunistični stranki, ki ga oblasti označujejo kot enega najopaznejših in najagilnejših komunistov, ki je prav tako pobegnil iz naše države v inozemstvo, od koder rovari proti naši državi. V enem svojih pisem piše Hlebec, da se je sestal s Kermavnerjem na Golici, na Stolu ali Savinjskem sedlu, kjer se je posvetoval o nadaljnjih komunističnih akcijah v naši državi. Iz pisma je razvidno, da se je Hlebec sestal na Stolu s Kermavnerjem, njegovo ženo Berto in Gorencem. Značilni sta Kermavnerjevi pismi, kjer hvali komuniste kot »svojo familijo«. Kermavner je znan komunističen propagator in organizator in je bil od državnega sodišča za zaščito države v Beogradu predlanskim zaradi komunistične propagande obsojen na dve leti robije in je takoj, ko je prestal kazen, zopet stopil v stik z voditelji komunizma. Sef slovenske skupine v francoski komunistični stranki, ki je bil lani na počitnicah na Koroškem ob Vrbskem jezeru, se je lani v septembru sestal s prvimi tremi obtoženci na Stolu v Prešernovi koči in sta se s Kermavnerjem odstranila od družbe in razpravljala, kako bi komunisti v naši državi prevzeli vlado in strmoglavili sedanji družabni red. O posvetovanju je ohranjeno poročilo, ki izredno kompromitira Kermavnerja in je najbolj očiten dokaz njegove krivde. To poročilo govori o samostojni Sloveniji, o razdolžitvi kmetov, o republikanski struji, o šenčurskem procesu m o življenju znancev komunistov. Kermavner je pristal, da bo razširjal propagandni materijal komunistov. Kermavner taji vsako krivdo m zatrjuje, da je sicer res korespondiral s Hlebcem, vendar legalno. Glede sestanka na Stolu trdi, da se je sestal s komunističnim agitatorjem zato, da mu ta preskrbi službo v inozemstvu: kar je slednji napisal v svojem poročilu so le njegovi lastni nazori, ki njega prav nič ne brigajo. Marija Grossinger prizna, da se je v Pliberku seznanila s komunističnim agitatorjem iz Francije, ki jo je pregovoril, da mu bo zbirala podatki o gibanju komunistov v Cerni in mu o tem poročala. Po uvodnih formalnostih se je pričelo zasliševanje obtožencev, ki ob zaključku lista še ni bilo končano. Potujoča kmetijska razstava in šola V naši banovini ostane 53 dni. — Vodi jo banovinski referent ing. Vinko Sadar LJubljana, 30. maja. Z zastavami ki godbami so ogromne množice kanetskesa ljudstva pozdravijais po Srbiji, Banatu jn po Hrvatskem žarvo-modri vlak, ki je v niem potujoča kmetijska razstava in šoia, kakor oznanjevaka boljše bodočnosti in dobrih časov za kmeta m meščana, V Ljubljani sicer m b3o slavnostnega sprejema, vendar se pa polno ljudi zbira na Masarvkovi cesti, kjer na tovornem kolodvoru stoji 22 modrih vagonov z rumenimi napisj raznih panog kmetijstva. Razstavo, ki se lahko meri z največjimi podobnimi prireditvami v najmodernejša državah sveta, bo otvorfl v četrtek ob 8. tiri sam ban g. dr. Drago Ma-rošič, prisoten bo pa najbrže tudi kraljev zastopnik. Razen vagonov za osobje in pisarne te* za električno centralo ima vlak f9 sijajno urejenih vagonov za razstavo. Omeniti moramo predvsem vagon za mlekarstvo, kjer bodo obiskovalci pokušati rodi naše mlečne izdelke, zlasti pa sir. V drugem vagonu je vsa naša kmetijska literatura. Posebno zanimiv je vagon za veterinarstvo, ktfer je naš ervTOpsko znani rojak dr. Ganseknaver, docent zagrebške veterinarske fakuHete, prikazal živalske botezm" v primeri s So-veSkimi boleznimi Ponosni smo lahko na vagon čebelarstva s svetovno slavno krad-sfco čebefco in Ziiidaršičevim panjem, Vagon za sadjarstvo in vinarstvo sta odtočno 0£.remfla Sadriarsfco in vrtnarsko društvo ter Vinarsko društvo, ki pa razstavila ts*di naša vina. V dveh vagonih razstavlja perutnina rslri odsek KD torti žrve štajerske kokoši- Za vagona s polsjedetstvom ima največoe zasluge Semenogojska postaja v Beltincih m naše tovarne umetnih gnoju. Hmelj je razstavljen s tobakom m svilarstvom. Naš atenski zavod nam pokaže VTJorno uredstev naše rasi. Kmetijska družba pa svoj razvoj, vptov in predmete, ki Jih razpečava. Poseben vagon sma naše za-dnižn«ištvo, drugi pa sret srbsko zadružništvo. Agrarne operacije nam pr*azujejo naše planšarstvo in korjsti komasacij. V dveh vagonih je odlično prikazano nase napredno gozdarstvo, a v zadnjem vagon« bomo videti živo našo ovco z Jezerskega in žive svinje najznamenitejših pasem. V naši banovjnd bo ostala razstava 53 dni in io vodi banovinski referent g. ing. Vtako Sadar, ki mn bo pomaga! m ga za- menjaval referent g. ing. Fran Lafcman. Vsak dan bosta predavala dva predava*e-loa, kii so med rtfhnj narvečjd naši specialisti, a prvih pet dim s^rerrtftata razstarva iz Ljubljane v Škofio Loko, Kranj m T«^ ž-ftč ravnatelj IjubHjanskiih me®trpin nasadov g. An/ton Lap, ki bo govoril predivsem o zelenjadarstvu ter drefctor škofjek>Šfce mlekarske šole g. ing. šabec TucR Sadjarsko in vrtnarsko društvo je dato na razpolago svoje najboljše strokovna ake, prav tako kakor perutninarski odsek KD, razen njfli pa bodo govorila srezfci, kmerjaski, gozdarski, vetermarskL in higijenski referenti v svojem okrožju, ves 6as pa spremlja razstavo svetovno znan strokovnjak za perutnina rstvo g, Bajkov, bivši uprav«teli dvornega perutornarskega zavoda. Razstava ima tudi megafon, makroi on in radio, da z njimi razširja svoja predavanja. Keff je razstava prirejena predvsem za kmetovalce, kmetje ne riačajo mik ako vstopnine, prav taiko tudi ne srednje šote, za meščane je pa vstopnina le 2.— Din._ Upor v španski fctmšnid Barcelona, 30. maja. AA. Iz Genove poročajo, da je v tamošnji JetniSnlci izbruhnil upor. Sedem jetnikov je pooegnfio, dtft-ri pa sx> zopet ujeli. _ V predmestju Salnt Martin je eksplodirala bomba, ki je bila položena v prostore neke tvornice. Materijalna ekoda je veltka Nova mfes Evropa Madrid, 30. maja. AA. Za letošnjo misa Evropa je bila včeraj izvoljena raaka kra-sotica Tatjana Marlov. Danes pranje, jutri krpanje. Posledica uporabe »pralnih* sredstev. »Hubert«*« nriJo nima teh svojstev. Cenejše in nič slabše >Hubertus< milo se dobi pri vsakem trgovou. LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 2312.07 _ %S2&.4\ Berlin 1330.69 _ 1*41.49, Bruselj 799.T3 190.58 _ 19Ž.18, Newyorfc ček 4763.83 — 4792.08, Park 926.88 _ 227_, Praga 1T0.90 — 171.76, Trst 297.68 _ 300.08. Avstrijski siMng v privatnem k-lirincu 8*96 (prera*-* 38.5 %). INOZEMSKE BORZE. Curih, 30. maja. Pariz 20.38, London 37.226, Newyork 432__, Brueetj 72.10, Milan 26.90, Madrid 44.20, Amsterdam 306. 60, Berffci 120.26, Dunaj 58, Praga 16.40, Varšava 68.06, Bukarešta 3.06. ^tev 122 Vprašanje cest v dravski banovini Važna anketa — Zanimivo predavanje univ. prof. hriL dr. Krala o kvalitetnem materijalu za betonske ceste Ljubljana, 30. maja. Ministrski svet je sklenil, da bo izvedel Sirokopotezno akcijo g"lede izboljšanja cest v naši državi, da tako omili brezposelnost. Avtokhib kraljevine Jugoslavije, sekcija Ljubljana in ljubljanska inženjerska komora sta snoči sklicala anketo, ki naj bi poudarila in določila smernice grlede zgradbe cest v dravski banovini. Ankete, ki se je vršila v prostorih Avtokluba, so se udeležili v velikem številu predstavniki oblasti, reprezentanti gradbene in kamene industrije, tujskega prometa, člani inženjerske komore in Avtokluba ter zastopnik Trgovskega gremija. Od banske uprave so posvetovanju prisostvovali pomočnik bana dr. Pirkmajer. načelnik teh. oddelka inž. Kraje, inspektor inž. Orel, inspektor inž. Emer, od univerze inž. dr. Nagode, za direkcijo drž. železnic inž. Zelenko, za mestno občino direktor gradbenega oddelka inž. Prelovsek in inž. Mačkovšek itd. Predsednik ljubljanske sekcije Avtokluba g. Avg\ Praprotnik je uvodoma pozdravil goste in naglasa! pomen ankete. Dravska banovina, ki je agrarno pasivna, mora živeti od industrije, zlasti pa je navezana na tujski promet. Vprašanje regulacije cest je treba resiti kar najracijonelnejše in takoj. Sledilo je predavanje univ. prof. inž. dr. Krala o kvalitetnem materijalu za betonske ceste. Predavatelj je naglašal, da zahteva velik razvoj avtoprometa skorajšnjo ureditev glavnih cestnih prog. Ceste iz navadnega gramoza se pri težkem prometu prehitro obrabljajo in stane vzdrževanje mnogo denarja, ki gre na račun narodnega premoženja. Za. ureditev cestišč igra v novejšem času važne vlogo beton v zmesi z raznimi mineralnimi sestavinami. Pri nas so se že vršili poizkusi graditve betonskih cest, uporabljal pa se je inozemski materijal. Poizkusi z domačim materijalom so pokazali prav lepe uspehe. Institut tehnične mehanike na naši univerzi se že delj časa peča z preizkušnjo materijala in je na podlagi razdskavanj ugotovil, da je na teritoriju naše banovine dosti kamenega materijala z izvrstnimi kvalitetami za moderno gradnjo cest. Kot kvalitetni materijal pride pri nas v prvi vrsti v poštev pohorski tonalit ali granit, ki ga kopljejo v Josipdolu pri Ribnici. Dober je tudi porfir v masivu Kamniških planin, Karavank in Julijskih alp. Andezit, ki je raztresen v južnem delu štajerske, je izredno odporen in primešan z bazaltom, daje prvovrsten kvalitetni materijal in ni nobenega razloga za import dragega materijala iz inozemstva. Poizkusi so pokazali prav zanimive rezultate. Predavatelj je končno navajal posamezne vrste kamenin, njih trdnost in odpornost. Drugi predavatelj inž. Milko Pirkmajer je govoril o naših cestah in njih rekonstrukciji. V našem narodnem gospodarstvu so ceste odločujoča postavka, navzlic temu pa daleč zaostajamo v tem pogledu za drugimi državami. Glavne ceste se niso prilagodile potrebam, ki jih narekujejo moderna prometna sredstva, promet z motornimi vozili se je tako razvil, da je treba ceste popolnoma preurediti. Navzlic gospodarskim težavam tega vprašanja ne moremo odložiti na poznejšo dobo. Z ureditvijo cest se bodo zboljšale naše gospodarske prilike, dala se bo pa tudi možnost zaslužka najširšim plastem naroda in zaposlili tisoči brezposelnih delavcev. Dravska banovina je po svoji geografski legi prehodna pot iz Avstrije, Madžarske in Italije in eksponirana mednarodnemu avtomobilskemu prometu, ki zahteva primerno upoštevanje. Tujski promet je panoga, ki ji moramo posvečati vso pažnjo. Zato je treba urediti naše ceste tako, da bodo dovajale tujce. Narava nas je bogato obdarila z naravnimi krasotami, glede modernizacije cest pa nimamo pokazati bistvenega napredka. Banovina je že precej storila na cestah v naših najvažnejših tuj-skoprometnih središčih, pogrešamo pa velikopotezne akcije od strani države. Ravno sedanja težka gospodarska doba je primerna, da popravimo, kar smo zamudili. Ureditev cest se bo amortizirala in prinesla obilne dohodke, omilila pa se bo tudi brezposelnost. Največja ovira modernizacije cest je pomanjkanje sistematično organizirane finančne službe za nabiranje sredstev. Po drugih državah imajo cestni fond za izvrševanje cestnega programa, ki nudi Mfllnlćk mnogim brezposelnim. Zbiranje sredstev naj gre po banovinah v banovinskih cestnih fondih, ki naj prejemajo posebno državno dotacijo, da bodo banovine mogle vzdrževati tudi državne ceste. Pri programu je treba upoštevati domače interese. Denar mora ostati v domačem področju in naj pride kolikor mogoče širokim plastem v dobro. Dragocenih asfaltnih cestišč danes ne moremo graditi, pač pa pridejo v poštev granitne kocke, makadamska cestišča in preureditve. Upoštevati je treba tudi jakost prometa na cesti. Zlasti potrebne popravila so ceste, kjer je razvita trgovina z lesom. Voditi nas morajo nacionalno gospodarski motivi, ki zahtevajo domače gradivo, da se bo na ta način pospeševala domača industrija in zaposlilo domače delavstvo, v poštev pridejo glavne prometne žfle. Cestam z lahkim premetom najbolj sruži gramoz v kockasti obliki, one s srednje težkim premetom bo treba ma-kadamizirati, ceste s težkim prometom so največ v bližini mest. Te bo treba tlakovati z granitnimi kockami ali pa z betonom. Kot prva etapa v izgraditvi in utrjevanju bi bilo treba uredili proge: Državna meja — St. Trt Maribor, Slov. Bistrica, drž. meja — Maribor, Kamnica, Vojnik _ Vransko — Celje, Vojnik — Dobrna, Celje — Rogaška Slatina, Ptuj in periferija, Radovljica — Lesce, Medvode — Ljubljana — Laverca, Kranj mesto in periferija, Radovljica — Lesce, Hrušca — Jesenice _ Žirovnica, Novo mesto in periferija. To bi bilo nad 190 km omrežja in bilo potrebno 50.000 m* granitnega tlaka, 90.000 m« betonskega tlaka in 800.000 m- cementnega in navadnega makadama Za ureditev teh cest bi bilo potrebno 70 milijonov Din. Predlaga naslednje: 1. da se omili naraščajoča gospodarska kriza ter omogoči zaposlitev oziroma preživljanje vedno večjega števila brezposelnih, se naj nemudoma pristopi k izvršitvi večjih javnih del. 2. V kolikor se zaradi pomanjkanja sredstev ne dajo izvršiti velike produktivne naprave, naj se javna dela vrše na cestah, da se z modernizacijo prometa posluži progresu pokrajine ter da možnost zaslužka na kolikor mogoče obširnem poi-ročju. 3. Zaradi trajnega finansiranja v svr-ho sistematične izvedbe programa naj se v posameznih banovinah ustanove cestni fondi, kamor naj se stekajo davščine, ki so v zvezi s prometom na cesti. 4. Zaradi gospodarske okrepitve posameznih področij), ki naj omogoča potrebne d-ajatve In eventualno neizogibne nove davščine za cestni fond, naj država osigura za prvo leto primerno posojilo, "ki naj sooča za vso državo vsaj 600 milijonov Din, da bi se s potrebnimi deli moglo takoj pričeti. Predsednik Praprotnik je po predavanju otvoril diskusijo, kjer so razni strokovnjaki povedali svoja mnenja. Veletego-vec Knez Je govoril za uporabo domačega materiala, ravmatetj roft. Prelovsek za tajski promet. Ukreniti je treba vse potrebno glede previsoke prevoznine ne železnici. Rado Hribar je poudarjal pomen zgraditve jadranske ceste, ki bi vezala dve najvažnejši turistični pokrajini Slovenijo in Dalmacijo, da ne bi tujci hoditi preko Italije. Ravnatelj TPX> -^r. Vrhnnc je poudarjal predvsem finančno stran. Pritegnili naj bi se industrijski krogi, ki so pri gradnji cest najbolj interesirani. Pomočnik bana g. dr. Pirkmajer je naglasa!, da je treba javnost poučiti, da brez žrtev, brez novih dajatev, ni mogoče misliti na preureditev naših cest. Cestni program je že pripravljen, treba ga bo samo uzakoniti. Izvedel se bo princip banovinskih cestnih fondov, ki imajo skupni vsedržavui fond. Gre za to, da dobe kraji države, ki najbolj trpe zaradi krize, nekaj denarja. V poštev pridejo le eminentno važne ceste. Jadranska cesta je pesem bodočnosti in je danes neizvedljiva Od>h>-čiti se bo treba za nacionalni sistem, ki bo zaposlil naše delavce. Veletegovec Knez je naglašal, da bo vz drža vanje makadamskih cest stalo mnogo denarja, zgraditev kvalitetnih cest pa bi bil samo enkraten izdatek, ki bi prihranil visoke vzdrževalne stroške. Pri glasovanju so zborovale i sogla&ao sprejeli predloge inž. Pirkmajerja, ki jih bor!o še proučili v inženjerski komori, nakar jih bodo odposlali na merodajno mesto. Predsednik inženjerske komore g. inž. šufclje se je zahvalil vsem za udeležbo in nasvete in zaključil važno anketo, ki bo nedvomno rodila bo?ate sadove za omiljen je gospodarske "krize, posebno brezposelnosti. Iz življenja ameriških Slovencev Strahovlada ameriških banditov. — Beg iz življenja. — Požari. Novi grobovi. Delna odprava prohibicije je ameriškim tihotapcem precej škodovaia, toda pomagajo si zdaj na drug način. Pivo namreč izdelujejo razne tihotapske družbe in ga s pravcatim terorjem razmetavajo. Gorje mu. kdor se jim upira. To je izkusil rudi naš rojak Josip Zabukovec, ki ima restavracijo v Clevelandu. Ker ni hotel pri tihotapski družin naročati piva, so ponoči vrgli bombo v njegovo restavracijo. Bomba je lokal popolnoma razdejala, uničKla pa rudi konfekcijsko trgovino. Zabukovec ima okrog 1.000 dolarjev škode. Ob času eksiplozi-je so Zabukovčevi spali v stanovanju nad trgovino, ostali so pa vsi nepoškodovani. V Chicagu so nedavno banditi vdrli v stanovanje pogrebnika Zefrana. Prisilili so s samokresi v rokah domače, da so letsrii na t':a, pobrali so nato vso ziatnino in nekaj denarja ter pobegnili. Razprava proti Jožetu Žlogan«, ki ie obtožeji umora Alojzija Pajniča v Pioneers-viiie, država ldaho, se je pričela 23. maja. — V Los Ajigeiesu se je nedavno zastrupi Josip Vrhovec Našli so ga mrtvega v parku, kraj njega je ležala stekienica, ki je iz nje pil strup. V žepu je imel listek, ki jo nanj napisal: »Grem v smrt, ker sem bolan, da pa ne bodo imeli z menoj neprijetnosti v hotelu, si raje končam življenje v parku. Sporočite, da sem umrl naravne smrti, za srčno kapjo ali kaj sličnoga. Vrbovec je že dolgo bolehal, imel ie več ran, kii se niso hotele zaceliti. B<1 je tudi že ■delj časa brez dela, vendar je pa imel precej denarja. Svoječasno je bil vnet komunističen agitator. V Ghicagu so iz jezera potegnil* Franca Kolarja. Mož je bil že dolgo brez dela, z doma pa je odšel nekako pred 6 tedni. Star je bil 5o let doma pa s Pondkev, V aprilu je doletela huda nesreča farmarja Ros tona rja. Zgorela mu je hiša z vsem imetjem, uničen je bil tudi avtomobil. Rostohar si je komaa rešil gok> življenje. — Žrtev slične nesreče ie postal tudi nekfi slovenski farmar v Decarturju, država Newyonk ,ki mu ie zgorela hiša z vsem imetiem — V EveJethu, diržava JVUnnesota, je umrla Marija Kapovec Pokojna je bfla doma iz vasi Visoko v Poijanski dolini; zapustita je moža in več otrok, V Ročk Springsu, država \Vyomrng, je umri Jakob Paviič, ki je zapustil ženo in deset otrok. — Hud udarec je zadel Šušterjevo družino v St Mary, država Pennfivtvandia, ki ji je umrl 28etni sinček Robert. — V Fovbatan Pointu, država Ofaio, je umrla Ivanka Magdičeva, štora 32 let m doma k Višnje gore. V Ameriki- je bivaia 13 let, za njo žahrječo trije otroci. — V Eiyju, država Minnesota, je umri znana rojak Alojz« Govže, star 46 let, dotna iz Brezja pri Ritmici. Za njim žalujejo žena In trije otroc — Na posledicah operacije ie umrla v Nawyorku Marija Boštšančičeva, ki je zapustrJa moža. — V kraju Greensboro, država Peirasylvan4da jo umrla Frančiška Zalarjeva ,ro4ena Korošec v starosti SI let. Doma je bia iz Re-parjev pri Cerknici, zapustSa je moža, 7 sinov in 3 hčerke. Posledicam operacije je podJegia v Govvandi, eferžava Newyo-rfc An-gefta Omanova, ki je zapustila moža in 3 otroke. — V \Vaukegarao, država B&inois je umrla Katarina Mežnaršič. Pokojna je bila rojena v BSstoci, stara Je bfla 57 let Za rrjo žalujeta 2 sina ki 2 hčerki. — V Chicagu je umrl Janez Resmaa, po domače Jančfk. Pokojni je bil doma iz Stražišča prj Kratuju. Star je bii 48 let V Stražišču živi še njegova mati. — V Brightonu, država. Ook>rado, je umri 57 letni Janez De-bsvc, doma iz Borovnice pri Vrhniki; zapustil je ženo in sina. V Detroltu je umrl 42 letni Miha UrbaraSč, doma iz Brklja rri Krškem. — V Travniku, država Micnigan, je turni Janez Lavrič, po domače Belcev. Doma je bil iz Loškega potoka. — V Auro-ri, država Minnesota, je umrla Marija Ši-bendrova, rojsoa MabeKšč in stara 47 let. Pokojna je bila doma iz Sodsražice pri Ribnici, zapustila je moža, sina in 2 hčerki. Posledicam ooeraoiije trebušne mrene je podlegla v Kenosha, država VVisconsin, 26. aprila 53 letna Ivanka Bergantova, doma iz Moravč pri Litiji. — Kap j s zadela v Strabanu, država Pennsyljvania, Alojzijo Kokličevo rojeno Vidrin. Pokojna je bHa stara 36 let, doma je pa bila iz Zde-nje vasi pri Št. Petru na Krasu. — Žrtev kapi je postal tudi Matija Pečnik, ki je umrl v Emenclavu. država VVashington. — Nagle smrti ie v Pittsburgbu preminul 47-letni Miha Bunete, doma iz Primorja. — V Jolietu je v okrajni ubožnici umrl Martin Plut — ls to ta m so pokopali tudi 64-lecno Ano Lazarjevo, ki ie zapustila moža, 2 sina in hčerko. — Prav tam je umrl tudi 67 letni Štefan Kralj, ki je zapustil ženo, 3 skiove in hčerko. — V Barbertonu, država Ohio, je umrla 45 lstna Agneza Logarjeva, doma iz Loke pri Igu. Zarustila je 3 hčerke in moža. — V Ml-hvaukeeju so umrli: 28. aprila Anton Komelj, star 60 let. Pokojni je bil doma rz vasi Skrile, fara Golo pri Ljubljani, v AmeriflO je bival 30 let, Matbja Princ, star 37 let, doma iz Pod-grajske far3 pri Novem mestu. — Anton Deželan, ki ie podlegei operaciji. Pokojni je bil doma iz Gabe.rjev, fara Brsnlce pri Novem Mestu. V Ameriko je prišel že leta 1909, zapustil j2 ženo, sinčka in hčerko. — Anton Ferčak, star 48 let Pokojni je bil doma iz Rečice v Savinjski dolini ter je bil med pionirji slovenske naselbine v Miftvaukeeju. Zapustil je ženo in 2 hčerki. Stalna tujsko prometna razstava Ljubljana, 30. maja. Zveza za tujski ipromet dravske banovine je ©kupno s tujeko-pixymetnLm svetom kraJjevske baaiake usprave uredila na naj-bolo prometnem kraju v I^jubljani, v zgradbi Državne hipotekarne banke na Tyrše-vi cesti, stalmo tu^sko-prometno razstavo. S tem se je u.resmičU del načrta, katerega je sprožil pced letom "mi mestni tuj-sko-prometni svet, da se ustanovi v prestolnici dravske banovine tujsko-prometili moizej, ki naj shrani pod svojo štreno ves tujeko-prometni pro»pagandaii materi-jad, katerega so si nabavile v teku zadnjih let naše tujsko-prometne organizacije, zdravilišča, letovišča in mesta naše bamovine. Ta propagandni materijal je bil do se»daj deloma rastresen po vseg bajio-vmi, deloma pa je bil skranjen na prostoru vetesejmskeira urada. S prevažanjem iz kraja v kraj se }e že precej iz tega dragocenega materijala poLzgmbiio ali posko-flodovalo, oni del pa, ki je bil shrarijeai na veiesejrou, ©e je »moral pred vsako otvoritvijo velesejma odstraniti, ker s»o se prostori rabili za izložbe. Tako će obstojala nevarnost, da se ves .ta materijal sčasoma «uaičL 1% teti nazlogov in ča bi se ta propagandni m ai eri jal posvetil namenu, kateremu ima služiti, je mestni Tujsko-orometni svet prižel na idejo ustanovitve tujsko prometnega mnzeja, ki se pa do sedaj zaradi pomanjkanja primernih prostorov ni mogla uresničiti. Da bi se pa vsaj začasno rešil ta materijal tuiičenju. je mestni tujsko-prometni svet raamestil svoje pro-pagamdme predmete v prostorih mestnega magistrata, med tem, ko za vse oetcie predmete, ki so Ge (morali nujno o;st-a-nki te veJesejmekih prostorov, ni bilo nikjer najti primernega mesta. Slučajno se je pa ravno te <±ni izpraznila precej velika, okrog 90 k v. en obsežna dvorana v zgradbi Državne hipotekarne banke, katero je Zveza za tujski promet vzela v najem. Tako eo se mogli propagandni predmeti še pravočasno (pred otvoritvijo velesejma spraviti v to dvorano, ki se je uredila tako, Fantom Durmitorja< ob 20.30. DEŽURNE LEKARNE. Danes: Bakarčič, Sv. Jakoba trs 9 ki dr. Ptocoii, TVrševa cesta 6. {Japod sita Ruski emigranti so postali že vsakdanji pojav vsakega mesteca in celo vasice po vsej Evropi, kakor na primer Židi. Prilagodili so se razmeram, kakor so vedeli in znali, toda bolj nego trgovini se posvečajo uradniškemu poklicu, kjer jih pač sprejemajo v državno službo. Toda doslej nemara ie vsi verujejo, da bodo nekoč poklicani, da zavzamejo svoja stara mesta in svoje stare funkcije v matuški Rusiji rn da bodo nadaljevali svoje delo tom, kjer ta kakor so leta 1917 nehati. A da bi svojih prvotnih funkcij ne pozabili, se v emigraciji tu pa tam vežbajo. Tako je bilo na primer te dni, ko je Zveza ruskih sodnikov emigrantov v Beogradu odredila revizijo procesa proti morilca, dednemu plemiču Vasiliju Vas i ljex*iču Po-zniševu, ki je v nočz 6. oktobra 1888 v Moskvi v svojem stanovanju v Sadovi ulici št. 111 z damaščanko smrtno ranil svojo ženo Jetizaveto Nikolajevno, ki je rani he istega dne podlegla. Sodišče ni btlo zadovoljno z oprostilno razsodbo, ki jo je v tej zadevi izrekel neki Lev Nikolajevič Tolstoj v neki knjigi, nazvani »Kreutzerjeva sonata* in zato je pozvalo v veliko dvorano Ruskega doma v Beogradu sodnike, državnega tožilca, zagovornika, obtoženca, priče in poroto, toda vse s priimkom »bivši«. V več ur trajajoči obravnavi je sodišče pretehtalo vse okolnosti tega umora, razloge in dokaze, in pred polnočjo so dobili porotniki vprašanja. Porota se je posvetovala dolgo in po njenem mnenju morilec ni storil svojega dejanja pri polni zavesti, vendar pa zasluži, da se mu priznajo olajševalne ctkolnosti. Glede na to je izreklo sodišče »v imenu batjuške carja* sodbo, ki je bil z njo morilec obsojen na 12 let težke ječe, (Udove Noviny, 27. maja.) Leseni križi ZKD prinese p remi ero največjega vojnega filma »Croix de boi s« »Leseni križi« se imenuje Rim, ki po vsej pravici zasluži, da ga prištevamo med največja francoska filmska dela. To je ogromno in tako učinkovito filmsko delo, da dobi gledalec vtis, da vidi pred seboj peklensko borbo, da je sam na bojišču med grmenjem topov, v ognju šrapnelov in granaL Doslej smo videli velike nemške filme v tem duhu n. pr. »Zapadna fronta 1918«, »Donaumont«, »Verdun«; nobeden pa ne doseže po svoji učinkovitosti filma »Leseni križi«. V globoko pretresljivih prizorih nam je predočena grozota vojne. Slike v cerkvi, odhod na bojišče, v strelskih jarkih med najhujšim ognjem topov in pokanjem granat, ofenziva in ogorčen napad, na obvc u, v lazaretu, v teh slikah so predočene vse muke vojakov, ki so se borili in položili svoje zdravje in življenje na oltar domovine. Nič manj pa ni trpelo ljudstvo v zaledju; tudi to trpljenje nam je režiser prikazal zelo živo. Zato ni čuda, da prevzame ta film slehernega gledalca kot nobeno drugo filmsko delo in da zapusti pri vsakem človeku globok vtis. Režiser filma Ravmond Bernard je prejel za svoj film visoko odlikovanje francoske častne legije, kar je po vsej pravici zaslužil. V Franciji, pa tudi v Nemčiji in drugod je doseglo to delo ogromen uspeh ter vplivalo v pacifističnem in narodno zbliže-valnem duhu. Tudi pri nas v Beogradu in Zagrebu, kjer so film že videli, je bil uspeh nepopisen. Za binkošti ga bomo sedaj videli v Ljubljani. Z njim zaključuje ZKD svojo serijo filmskih predstav v Ent-nem kinu Matici. Premiera bo v petek, 2. junija ob 14. uri. V času razorožitvenih konferenc ko se trudijo državniki vsega sveta preprečiti novo vojno, je ta film pač najboljša propaganda za mir in spravo med narodi. Narodno i?leda!^lče Drama. Začetek ob 20. Torek, 30. maja: Zaprto. Sreda, 31. maja: Tartuffe. Red Sreda. Četrtek, 1. junija: Okence. Premijera izven. Znižane cene. * Premijera češke veseloigre v štirih dejanjih >Okence< je posleđntjn novost, ki jo prinaša drama v letošnji sezoni- Zabavna in duhovita snov bi pa krepko ri«anl značaji o*'likuie>o avtorico Olgo Sehein-pfTagovo ta?vo zelo, da je veseloigra osvojila vse Če6ke odre in si utira pot preko svetovnih odrov. Opozarjamo prav posebno na to češko prem i j ero vse ljubitelje Seske literature in pa duhovite komedije. Premijera se vrši izven an h on maja iti veljajo cene od 26 Din navzdm OPERA. Začetek ob 20. Torek, 30. maja: Andrč Chenier. Red A. Sreda, 31. maja: Marta. Red C Četrtek, I. junija ob 16. uri: Samson Jn Dalila Dijaška predstava. Globoko rni-žane cene od 20 Din navzdol. Izven. Postani in ostani član Vodnikove «fcrnTt>e! Stev 122 SLOVENSKI NABODc, dne 30. mafr 1983 Dnevne vesti — V»om cenjenim naročnikom smo danes priložili položnice in prosimo, da blagovolijo obnoviti naročnino za mesen junij z e**entuemJm zaostankom čim prej, oziroma vsaj prve dni Junija. _ Uprava »Slov. Naroda«. — Meštrovič pri p rezidentu Masarvku. Prezid en t Masarvk je povabil v Četrtek v Lane nao bed našega kiparja Ivana MeStro-vtča. — Zagrebški profesor bo predaval v Haaga. Akademija mednarodnega prava v Haagu je povabila profesorja zagrebške univerze dr. Milana Stražnickega, da bo predaval o konferencah mednarodnega privatnega prava od začetka vojne do danes. Predavati začne 3. julija. — Zagrebški železniški uradniki na Bledu. Za binkoštne praznike priredi zagrebško društvo železniških uradnikov s posebnim vlakom izlet na Bled. Iz Zagreba odpelje viak 4. junija zjutraj, vrne se pa 5. junija zvečer. — Zborovanje Jugoslo venskega ženskega saveza. Te dni so zborovale v Novem Sada v Jagoslovenskem ženskem savezu organizirane žene iz vseh krajev države. Na dnevnem redu je bilo več referatov, med drugimi je poročala ga Orrfla Stebijcva iz Ljubljane 0 materinskih pokojninah. Po referatih so bile sprejete resolucije, ki v njih naše iene r-ihtevajo, da se posveča gospodin iskim šo-!r».m večja pozornost, naj se njihovo delo yo-veri ženam, naj žene čim bolj sodelujejo pri dem za zaščito dece in naj se v tem pogledu določijo žene za referentke v državnih hi banovinskih uradih. O vprašanju materinskih poko-nin se bo razpravljalo v tekočem leto, skJep o predlogih pa pride na p-"bodrijo skupščino Soglasno je bil sprejet sklep, da je dolžnost vseh žen napeti vse sile, da nikoli več ne pride do vojne, — O odpovecžanem fczletu JS r>a Hvar bi Vte, ki ca. je izlehni o-rPbor moral odoove-dati, ker železniška uprava ni dovolila rnižaoe vožnje, se govori, da je moraJ iMti odpovedan, ker se ni ogJasilo dosti ležencev. ITpravičeno ljudje tako ugibajo, saj ne morejo verjeti, da železniška 1 prava ne dovoli popusta ljubljanski JS, to Je pa dovolila četrtinsko vožnjo na btn-.-oštne slavnosti JS v Bitorj in se je prav- ar v Ljubljano za polovično ceno pripe-Ijado več romarjev na Rakovnik, železni-.■•ski odsek JS v Zagrebu je za svoj brn-::oštni iizlet na Jadran celo dobil vožnjo po rvžijeki ceni ta imajo do tega največjega popmsta pravico d roso udeleženci kzJeita, če plačajo z vozovnico malenkosten pribi-tek za železmičarsko sekcijo, zato pa celo olanov JS ni mogoče preveriti, »6a bi taco eklatantno patriotska organizacija ne bSa deležna popusta, ko prireja za propagando svojih izključno državnotvornih 1 in za oospeševanje tujskega prometa v obabožani Dalmaciji zedo važen ielet. Kakor smo ee pa informirali, je pa temu vendarle tako. železniška uprava, memla misli, da JS dela konkurenco >PurtmKko-vim< izletom, vendar je na ta domneva postranskega pomena, resnica je pa ta, da celo narodnemu poslancu in članu osrednjega odbora JS v Splitu g. Mastroviču tudi po najenergičnejslh večkratnih osebnih intervencijah ni uspelo udejatvovati i^jonsta za izlet ljubljanske JS na morje. Ce so temu presenetljivemu postopanju iotezniške uprave res vzrok ugodnosti, ki jih uživa >Putn?k<# moramo omeniti, da aifl jPntnikc svoje pisarne tudi v Zagre-iia te po drugih večjih krajih države, kamor so pa pravkar tudi JS dovoljeni veliki popusti na železnicah. Z druge strani se pa spet pojavl>af>o vesti, da je železniška oprava pričela z novo prakso, ko .-"piob. ne bo nikomur več dovoljevala po-postov, ki so zadn»)e čase skoraj splošni. — Novi predsednik zagrebškega »Merkurja«. Včeraj pozno ponoči je bila zaključena glavna skupščina zagrebškega »Mer- ..-ja«, na kateri je z veliko večino glasov zmagala skupina »plavih«. Upravni odbor s predsednikom dr. Ražrnom na čelu je zapustil zborovanje, z njim pa tudi tako zvana .^kupina »belih«. Za predsednika je bil izvoljen Večeslav Deželic. — četrtinskn vožnja v Bitoij je za Binkošti dovoljena udeležencem slavnostnega razvitja prapora bitoljske JS. Razen svečanosti v Bitoiju je na programu tudi izlet z avtobusi na Ohridsko jezera Tudi več Ljubljančanov se je že prijavilo, saj vožnja stane v m. razredu potniškega vlaka v Bttiloj ln nazaj le 209 Din, z brzo-vlakom pa 267 Din. Ker traja vožnja do -12 ur, se izletniki morajo odpeljati najkasneje v petek zvečer ter prispo v Sk opije v soboto ob 17., odtod pa vsi skupno potujejo v Bitoij, kjer bo slavnosten sprejem. Tudi pri prenočiščih in hrani uživajo udeleženci svečanosti JS velike popuste, zato pa izlet prav toplo priporočamo. Prijave sprejema pisarna JS v Gledališka ulici 8 Le do četrtka opoldne. — Združenje aktuarjev kraljevine Jugoslavije. V soboto popoldne so v prostorih zavarovalnice >Croatia< konstituirali ak-tuar£ (zavarovalni matematiki) svojo stanovsko organizacijo pod imenom >Udxuženje aktuara kraljevine Jugoslavije^ Sodelovali so vsi aJrtuarjl iz Jugoslavije večinoma osebno, deloma pa po svojih r^stoprnkih. Organizacija se je sklenila soglasno. Njen namen je zaščita stanovskih interesov aktuarjev, pospeševanje zavarovalne stroke in sodelovanje pri reševanju vseh zavarovalnih problemov v naši državi. Po odobrenju pravil je bfl izvoljen za predsednika združenja g. Radovan Matja-šič, direktor Osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu. V odbor so bili izvoljeni gg.: Dragutin Farm, šef-aktuar -Croatie« v Zagrebu, Ivo Lah. aktu ar Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani, Svetolik Sretenovič, šef-aktuar ^Jugoslavije« v Beogradu in dr. Vladimir Vranic, aktuar >Jadranske zavarovalne družbe v Zagrebu«. V nadzorni odbor so bili izvoljeni gg.: Vladimir Bjelski, šef-aktuar »Rosije-Fonsier« v Beogradu, Jer-ko šantič, aktuar Pokojninskega zavoda I za nameščence v Ljubljani, in Risto G ju- 1 kič, aktuar Osrednjega urada za »varovanje delavcev v Zagreba. m je poslala brzojavne pozdrave gg. ministrom trgovine ki sodatae politike in narodnega zdravja. — Obiskovalcem XHL Oan^snekega velesejma od 3. do 12. junija. Uprava ljubljanskega velesajma Je tudi letos kakor druga leta izdala permanentne legitimacije. Cena legitimaciji je Din 30.—, vendar se pri nakupu plača za legitimacijo samo Din Z.—, ostalih Din 27.— pa ob prihodu na vel esejem naravnost pri velesejmaki blagajni. Z njimi je združena udobnost polovične vožnje pri potovanju na velesejem in na povratku. Na oclhodni postaji je treba kupiti cek> vozno karto in istočasno dati žigosati legitimacijo. Velesejem obisk potrdi, nakar se da pri povratku žigosati na postajni blagajni v Ljubljani legitimacijo, vozni listek pa velja potem za brezplačno vožnjo nazaj. Zato pri dohodu v Ljubljano ne oddajte karte postajnemu vratarju, ampak jo dobro shranite. Legitimacija mora biti od imetnika lastnoročno podpisana. Legitimacije se dobe v vseh večjih krajih po vsej državi, nar oče se pa lahko z dopisnico pri velesejmskem uradu. Za zdrava in cenena stanovanja v hotelih in privatno je preskrbljeno. — Gospodinjam bo nudil letošnji XEL ljubljanski velesejem od 3. do 12. junija vse, kar rabijo za opremo svojih domov. Zamogle si bodo omisliti pohištvo od enostavnih spalnic do najrazkošnejše gosposke sobe, pleteno pohištvo, preproge, zastore, zrcala, tapetniške izdelke, cvetlice, Štedilnike, posodo, opremo za kopalnice, radio, klavirje, gramofone in še nešteto stvari, ki si jih želijo in katere si bodo najceneje nabavne na velesejmu. — Upokojeno učiteljstvo obišče v četrtek 1. junija popoldne svojega najstarejšega stanovskega tovariša g. Franca Kavčiča v Dev. Marija v Polju. Zbirališče ob pol 15. uri pred šentpetersko cerkvijo. — Pridite vsi! _ Ljubljana postaja moderno mesto, njeni prebivalci so solidni in delavni, po dem si žele tudi zabave. To bo preskrbe! letošnji pomladanski ljubljanski velesejem od 3. do 12. junija domačim in številnim tujcem v obliki lepega zabavišča, kjer se bo pokušalo razna domača vina ta izdelke naše živilske industrije. Za mladino ta tudi za starejše so pa predvidene razne de-centne komedije. Obiskovalce bo zopet razveselil avtodrom, kitajsko strelišče, mrtvaška stena, mala železnica, panoptikum, razni vrtiljaki itd. Ko bo vinski oddelek zvečer zažarel v tisoč lučkah, se bodo našli znanci in prijatelji iz vseh krajev, da se ob čaši dobrega vina pogovore tudi o sončnih, straneh našega skrbi polnega življenja. PETKA zvečer oddane obleke v kemično čiščenje, plisiranje, barvanje; pranje in svetlolikanje perila izgotovi sigurno do BENKOSTI TOVARNA JOS. EEICF _ Sprejem v bano\insko kmetijsko ta gospodinjsko šolo v St, Jurju ob južni železnici. V banovinsko kmetijsko šolo v Št. Jurju ob južni železnici, kjer se prične novo šolsko leto 9. oktobra, se sprejme okrog 30 prosilcev, v prvi vrsti kmečkih sinov. Banovinska kmetijska gospodinjska šola se pa prične 2. oktobra in traja 10 mesecev. Glede sprejemnih pogojev in učnega načrta naj se obrnejo interesenti (tke) na vodstvo šole. _ Borza dela v Ljubljani išče lesostru- garja, 3 zldarje-fasaderje, mrzanja za furnir, 2 hlapca, 2 Žagarja, opankarja, strokovnjaka za izdelovanje papirja, 5 tkalskih mojstrov, tekstilnega uradnika in finega rezbarja za les. »Interesenti naj se takoj javijo v ura*TU. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo nestanovitno vreme. Barometer se je začel polagoma dvigati in menda se nas bo nebo vendarle usmililo in zaprlo svoje zatvor-nice. Včeraj je še po večini krajev naše države deževalo, najbolj seveda zopet v Ljubljani, posebno čez noč. tako da smo imeli davi zopet 27,2 mm padavin. Najvišja temperatura je znašala včeraj v Beogradu 23, v Sarajevu 21, v Zagrebu, Splitu in Skopju 21, v Mariboru 17.8, v Ljubljani 16 stopinj. Davi je kazal barometer v Ljubljani 759.2, temperatura je znašala 11 stopinj. — Samomor zagrebškega krojača Včeraj zjutraj je skočil v Zagrebu pod vlak 181et-ai krojaški pomočnik Slavko Jelinič, Skočil je pod lokomotivo splitskega vlaka in obležal na mestu mrtev. V smrt je šel baje zaradi nesrečne ljubezni. — Pretresljiva ljubavna tragedija. V Beogradu se je odigrala včeraj dopoldne pretresljiva ljubavna tragedija Tatjana Komina je ustrelila v spanju svojega ljubčka Franca Figdora, prokurista Bosanske industrijske banke, potem si je pa končala življenje. Tatjana je prišla zgodaj zjutraj k svojemu ljubčku. Ker je pa služkinja ni pustila k njemu. češ. da spi. jo je prosila, naj ji da list papirja, da mu nekaj napiše. Ko je odšla služkinja v drugo sobo po papir, je smuknila Tatjana v sobo svojega ljubčka in mu pognala kroglo v glavo, z drugo je pa končala življenje sebi. Čudno je. da strelov v hiši nihče ni slišal. Gre za tragedijo ljubosumnosti. Figdor je bil doma z Dunaja. Pred prihodom v Jugoslavijo je bfl uradnik v Rumuniji in Švici. _ Strašna osveta zavrnjenega vdovca. 601etni Adam Andrič, vdovec iz Topola frlfen Sconbora, se je zaljubil v vdovo !i iste vasi Tonko Matijevič, ki ga pa ni ma- nta. Mož se Je rnujnifl, j» steklenico in stlačil v rak) 2 kg Jiaamrta, Odeei je z nJim k svoji izvoijenki ta Jo prosil, naj ga posti v niso. Vdova ga pa al hotela uslišati. Zaljubljeni vdovec Je prifcgal v dinamit zataknjeno zaftigatoo vrvico ki vrgel vse skopaj v sobo. Nastala Je strasna eksplozija ta pol bJAe ee Je podrta. Vidovo ta njeno hčerko eo nasU težke ranjeni pod raarralinami. Pri zapeki, krvnem prenapolnjenju trebuha, kongestijah, bolečinah kolknih živcev, bolečinah v Doku, zasopljenosti, hudem srčnem utripanju, migreni, šumenju v ušesih, omotici, pobitosti, povzroči naravna »Frani Josefova« grenčica izdatno izpraznjen je črevesa in osvoboditev od občutkov tesnobe. Mnogi zdravniki uporabljajo »Franz Josefovo« vodo tudi pri nadlogah kliznakterijalne dobe z največjim uspehom. »Frarrz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Iz Ljubljane —^ Spoštujte domače umetnine« Povsod v LJubljani se lepšajo hiše, povsod skrbe posestniki, da so njih stavbe če^ne, ke v okolici sv. Petra se na to ne gJe^a preveč, če pridemo čez šentpetrski most, Opazimo dolg zid, ki meji na Skorjo (sedaj Fugmerjevo) nlico ta na Stanko Vratsov trg. Zid je n-apravjjen po načrtih g. arhi-tehta Plečnika. Vidi se pa na prvi -poealed. da se nihče ne bri^ra, da bi ta zid vzdrževal v dobrem stanju. Nad 20 razpok lin, zlasti ob oknih, kđiče na pomoč. Omrežje v oknih je vtse rjavo m rja neusmiljeno barva tudi spodaj ležeči zid. To ni v kras Ljubljane, ne v čast, ker se tako malo spoštuje domače umetnine. Odpadajoči omet pospešuje raspad. Ali ne bi bilo prav, da se tudi tega zidu kdo usmili, da se spravijo izpred oči nedostatki, ki jih opazi vsak mimoidoči, samo če na zid pogleda. Ali ni škoda zkta, ki je bil komaj pred nekaj leti narvravljen? —Ij Zahvala dobrotnikom. Kolo jugo-venskih sester v Ljubljani se za dobro uspelo akcijo ob materinskem dnevu zahvaljuje vsem darovalcem; prav posebno pa vsem dobrotnikom, ki so s svojo velikodušnostjo pripomogli, da se je dosegla tako lepa vsota 9208.75 Din ^ katero se je obdarovalo 146 revnih družin in starih ženic, ki so prejele po potrebi od 50 do 100 Din. Ker je bilo na razpolago tudi več mernikov krompirja, se je isti razdelil med najrevnejše sloje. Ferdo Vesel otvori v četrtek veliko razstavo svojih snk v K oso vem salonu na Mestnem trjru 25. —Ij Občni zbor Osrednje prituberku-lozne lige v Ljubljani se bo vršil letos 11. junija ob 10, uri dopoldne v dvorani O UZD. Na obenem zboru bo podal izčrpen referat o stanju tuberkuloze v dravski banovini in stavil predloge za preprečevanje in zdravljenje tuberkuloze docent dr. Ivan Matko. Poleg tega bosta na dnevnem redu tudi dve predavanji zdravmikov-specian-stov gg. dr. Franja Neubauerja in dr. Franca Debevca, Liga je povabila na občni zbor zastopnike vseh zdravstvenih oblasti in korporacij. Vabimo pa tudi zastopnike vseh humanitarnih in športnih društev, da se udeleže občnega zbora lige ta dobe vpogled v delo ta naloge protituber-kulozne organizacije. — Osrednja proti tuberkulozna liga v Ljubljani. —lj Pošljite otroke na morje. Kolo ju-goslovenskih sester v Ljubljani vabi starše, da oddajo svoje otroke za časa počitnic v prekrasni Dečji dom Franje Tavčarjeve v Kraljevici ob morju. Otroci bodo pod skrbnim nadzorstvom po 4 tedne v juliju ali v avgustu (torej 2 koloniji). Vožnja tja in nazaj in vsa oskrba stane za posameznega otroka (dijaka) 700 Din. Pismene prijave na naslov: >Kolo jugoslov. sester v Ljubljani, Rimska cesta 9, pritličje. Ustni eno ob četrtkih od 16. do IS. ure istotam. ZA MASAŽO ACEITE RADICO ,LA TOJA' Vsebuje glen iz zdravilnih vrelcev slovitega otoka La Toja v Španiji. — Steklenica stane Din 24.—. Generalno zastopstvo za Jugoslavijo: »CHEMOTECHNA«, družba z o, z. Ljubljana, Mestni trg 10. 6531 —lj Občni zbor »Zveze za tajski promet v Sloveniji« bo 8, junija ob 17. uri v sejni dvorani zbornice za trgovino, obrt ta industrijo. Ako se na določeno uro ne sestane zadostno število članov, bo skupščina pol ure kasneje na istem kraju in z istim dnevnim redom ter se bo sklepalo ne glede na število navzočih članov. —lj županstvo občine Moste razglasa, da je banska uprava dovolila pobirati trošarino od vina ta žganja tudi od privatnikov, ki si nabavijo te pijače za domačo rabo. Opozarjamo vse prebivalce na tozadevni oklic županstva glede prijave teh pijač, ki je nabita na občinskih deskah, da se po njih ravnajo, ker so za prestopek določene precej stroge kazni, _tj Poplave na Barju. Z Barja nam poročajo, da so se začele včeraj ogromne množine vode polagoma odtekati. Ker je pa sinoči in tudi vso noč močno deževalo, je pretila Barju nova poplava. Položaj je sedaj neizpremenden. rznod Krima so pridrvele velike mase vode, precej močno je narasla Ieka, vendar se zdi, da je nevarnost še večje popiave zaenkrat minila, ker je zjutraj prenehalo deževati _|j Športne m modne srajce, pižame. majice, kravate in naramnice ne kupujte ^rer* obedom pri tvrtki Miloš Karničnik. Stari trg. vije in inozemstva Ljubi>ana. 30. maja. Komaj dober mesec nas loči od veličastne sokolske manifestacije, ki se bo vršila v vidovih dneh v naši beli Ljubljani. V ziet-ni pisarni v Narodnem domu je kot v čebelnjaku, vsi zle trd odseki delajo s polno paro in ako bo vreme ugodno — bo zlet res rmpozantna revija sokolske moči. Da se ugotovi dosedanje delo v tehničnem in organizatoricuem pogledu, je sklical načelnik Saveza SKJ br. Miroslav Am-brožič v soboto skupno sejo tehničnega odbora SKJ z ostalimi odseki. Seja je bila polnošte\ilno obiskana. Poleg prvega pod-staroste br. Gangla so bili navzoči podna-čelniki SKJ br. Jeras, Vojinovič iz Beograda, Sulce iz Zagreba, načelnica sestra Elza Skalar jeva, podnačelnica Brozovičeva iz Zagreba, vsi v Ljubljani bivajoči člani STO ter predsedniki posameznih zletnih odsekov. Brat Ambrožič je prešel takoj na dnevni red in so se temeljito obravnavala vsa vprašanja predzletnih, medzletnih in glavnih zletnih dni. Nastop dijastva dne 5. junija bo prvi predzletni dan. Dijaški nastop bo tehnično samostojen nastop pod vodstvom društva telovadnih učiteljev za dravsko banovino. Nastop bo vodil br. Kozak. Brezplačno vožnjo bodo imeli za prvi predzletni dan dijaki (kinje) člani sokolskih društev, ki so telovadci in bodo nastopili pri javud telovadbi. Sokolsko članstvo ima 75%, ostali udeleženci pa 50% popust na državnih železnicah. Drugi predzletni dan dne 18. junija — nastop naraščaju, dece in vojaštva. Zjutraj bodo skušnje vseh oddelkov, ob 10. zbor za povorko, ob 11. povorka, stik pred magistratom m pozdravi, popoldne ob 15. javna telovadba Stanovanjski odsek mova preskrbeti naraščaju stanovanja takoj po prihodu vlakov v Ljubljano. Prehrana stane Din 6-50 in mora biti vplačana v naprej. Modzletne tekme bodo od 25. do 27. junija na zletišču. Vstop na tekmovahšče bo dovoljen brezpogojno le tekmovalcem, sodnikom in članom tehničnega odbora, nikakor pa ne gledalcem. Na Vidov dan bodo zjutraj skušnje, popoldne prva javna telovadba, razvitje novega prapora Ljubljanskega Sokola, zvečer telovadne akademije. 29. junija ' opoldne povorka, stik na Kongresnem trgu, kjer bodo pozdravi ter se bosta zapeli pesmi Hej Slovani in državna himna Bože pravde. Oficijelni sprejemi na kolodvorih bodo le pri inozemskih gostih. Potem je brat načelnik poročal o dosedanjih prijavah za zlet Udeležba bo po prijavah sodeč ogromna. Iz 16 žup jc do danes prijavljenih telovadce-. 6116, tekmovalcev 1011, tel ova dk 2296. tekmovalk 470, starejših bratov 540, Članov v kroju 3730, v civilu 5850, članic v kroju 308, v telovadnem kroju 1944, v civilu 917, obojega naraščaja nad 4000, dece nad 3000, bratov Oe-hoslovakov okrog 4000. Pripomniti moramo, da ni prijav še iz treh obveznih žup Celje, Karlovac ta Maribor, ter se bo na ta nač?n število še zvišalo. Vsekakor pa kaže, Iz Novega mesta — Za zastopnika prosvetnega ministra pri maturi na tukajšnji realni gimnaziji je imenovan univ. profesor g. Nikola Majne-ric iz ZagTeba. — Vinska razstava je kljub slabemu vremenu dobro odrezala, številni gostje so prišli iz vse banovine ta vse je občudovalo krasno prirejeno razstavo, ki jo je uredila banovinska kmetijska šola na Grmu s sodelovanjem vinarske podružnice v Novem mestu. Odlični naš kmetijski zavod je pod vodstvom direktorja inž. Iva Zupaniča napel vse sile in nudil sleherno pomoč, da je razstava čim bolje uspela, Čast ta priznanje tako ravnateljstvu kmetijske šole kot tudi vodstvu vinarske rxxlružnice! Zadnji dan razstave so si gostje ogledali gradove Otočec Stari grad in Bajnof Jcot smo že poročali, zvečer pa so se poživljali spornim na kmetijski šoli na Grmu, Naslednji dan gostov ni strašilo slabo vreme, dva avtobusa sta jih potegnila preko Gorjancev v gostoljubno Belo krajino ta kasno ponoči je sledil razhod z zagotovilom tujih gostov, da lepe Dolenjske ne pozabijo nikdar. Hvala zato vsem, ki so k temu kaj pripomogli! _ Forsterjev večer priredi ta teden v Prosvetnem domu akademski pevski Zbor pod taktirko g. MaroJta, _ Fantom Durmitorja, film z rojakinjo Ito Rtoo, se je posrečno pridobiti za Binkošti tukajšnjemu kinu »Domc. Iz Celja —c Zbornica za TOI bo imela prihodnji uradni dan za Celje in okolico v torek 6. junija od 8. do 12. dopoldne v posvetovalnici Združenja trgovcev za mesto Celje v Razi ago vi ulici S, pritličje, levo. —c Umrla je v nedeljo 28. t m v celjski bolnici 70-letna kuharica Uršula špor-nova iz Petrovč. Istega dne je umrl 68-letni upokojeni železničar Miha Zdouc iz Celja (Razlagova ulica 9). —c Cvetlični dan v prid revne dece bo priredila drž. krajevna zaščita dece ta mladine v Celju na btakoštno sobo 3. junija. Cisti dobiček je določen za to, da so bo revna deca za zimo primerno oblekla ta obula, da bo xiet v vaatem pogieda nadkrirjeval L jugoslovensfci wesoko*ski zlet v LhrMrani leta Nastop šolske mlćMfinc Zanimanje za vefrke sokoteske siavnosd v Uubbani raste od dne do dne, ne samo v dravski banovini, marveč po vse, držaji. Vsak dan prihajajo zletnemu odbore Se- vTilne prijave udeležencev. Sfcka je, da bo -sel prekosil vsa predvidena priBdhpwji Uvod v telovadne nastopu ztetaih dni bo I. predzletni dan 5. Jnrrija ob MM so bo nastooida na krasno urejenem ztei-nem tegovadišou v Tivol«u mladica tjat>-Ijansk'h sredmjih in ačkeiiskih šol Priprave vod: poseben prireditveni odbor, k* ra tvorijo direknor klasične srimnazjje g. dr. Lokar. direktor ucitekjiSča g. Maro*t tehnični vodna za na štor. r>rot Kozak m predsednik ztetnepa odbora za pokrajmsto riet g. Ro«urml Kajjzerj. Največ skrbi dete počiva seveda na ramah uctte#eiv m ucrteTjic tedovadbe Ijuhhjanskih sredn>ih šol, kj pripravljajo z največjo poži*rvova4uos3ao m*a-*w> za telovadni nastop. Spored priretfirve: 1. nastop vseh oddelkov na te^ovadiše«: nagovor, državna himna; 2. djjafct. rrižjega oddelka: vaje z zastavami; 3. oajafciije nižjega oddeSka: proste vaje; 4. dijakrarje in cfcrjaki višjega oddefka: vaje na orodju in lahka artfetika; 5. (fi&ito nižjega oddelka: telovadne igre; 6. refcmovanoe dijakov ta dijakinj v odbojki za darira. stafetrri trie dijakov; 7. didakinje vlgjega oddeTka: proste vaje; a drjaki vtsiega odđefca: proste vaje. Cene r«ostorom za dijaški telovadni nastop so znatno znaža-ne in sicer: sedeži na glavni tribuni, jwžni dek po 30, 25, 30, V5 in 10 Din; sedeži na glavni tribuni, severni del: po 30, 25, 2G, 15 m 10 Dm; sedeži na južni tribuni: po 16 JDn, sedeži na severni tribuni 10 Din, sedeži pred gx>dbenrm pavfiijonorn K) Dta, stojišča 5 Din, za cb-jastvo 2 Din. — Vstopnice se ctobrvajo v zJetni pisarni LjtsbJjanskega Sokola, Narodni dom (vhod z B4eiwe*sove ceste) n na dan prsrechtve pri vbodnih blagajnah. K nastopal vljudno vabtrno ceno eno občinstvo ta vse prijatelje mladino1. * Opozorilo vsem bratskim edinicam! Opozarjamo vse bratske sokobke edint-ce, da pri nakazilu denarja na zletno pisarno — finančno — gospodarskemu odseku — vedno točno označijo, v kakšen namen se naj poslani denar porabi; če je denar za hrano, naj se točno označi, za koliko oseb in za katere dneve. — Opozorilo sokolskim društvom. Ker je zaradi prenosa konference Mate antan-te odpadlo včerao prenašanje godbeoe spremljave za moški naraščaj in danes za ženski naraščaj in članice, bo jprenašaJ radio godbeno spremljavo za ieneki naraščaj ta članice kzjemoma v sredo zvečer <*! 19—.IS.30, za moški naraščaj pa v petek 2. junija od 13—19.30; zato predavanje brata Jer asa odpade Ostali razjpored ra-dioprenosa gwfbene spremljave vaj ostane neiznremenjen. —c Krajevni odbor Jadranske Straže v Cerju je prejel 10 legitjrnacrj za četittasko vožnjo v Bitoij, kjer bo o BinkoštJh razvitje prapora tamkajšnjega odbora Jadranske Straže, Kdor želi izkoristiti ugodno priliko, naj se javi z dorn'srrico krajev-nenru odboru Jadranske Strade v CeJjn. —c Odbor Kola jugoslov. sester v Celju se natarisrčneje zahvaljuje vsem darovalcem dobitkov za njegovo tombolo, ki so s tem pripomogli k lepemu uspehu. Zahvaljuje se tudi tistim, ki so posvetili tornboh mnogo časa in truda. Dasiravno je Celjski dom celjskega kola v Bakarcu že plačan, so pri tako veliki stavbi vedno potrebna popravila, posebno na strehi. Vedno več je pa tudi prosilcev za brezplačno ta znižano bivanje. Vsem torej še enkrat prisrčna hvala' Ob znatno znižanih letnih cenah E. Kafmanova opereta ki je žela trfomre po vsem svetu Grofica Marica Hubert Marischka popularni dunajski kronist Dorothea Wieck - Ernst Verebes ta najboljši komik Szoke Szakall Danes ob 4, 348, ta ^410. zvečer Elitni kino Matica Telefon 2124 v« L. O T EU 8 Kl N A K O D«, dne 30. maja 1933 lž2 A. D Caneryt 83 (Ove siroti Rom— In Še predno je mogia stepa sirota kaj odgovoriti, je Frochardka pripomnila: — Evo, tu je naša pokveka ... Svetujem mu, naj pusti svoj brus, sicer bo nocoj pošteno nabunkan ... Obmolknila je, da pokliče brusača, ki se je baš bfižal vratom brloga, — Imaš težak mošnjiček, poštenjak? ... Le brž povej, koliko si zaslužil !... Ckxspodična lahko sliši, kar govori... Molče je izročil Peter materi ves svoj zas&ižek m Luiza je slišala, kako šteje starka denar, gredoč v izbo. Brusač je porabil ta trenutek, da je stopil k zbegani Luizd. In boječe se je pripravlja 1 ogovoriti svojo »varovanko«, ko je zakričala Frochardka a praga: — Hej, pokveka, daj roko golobici hi pomagaj ji v goiobnjak! XXVII. Na materino povelje je prijel Peter v zadregi Luizo za roko in ji zašepestaJ z drhtečim glasom: — Zelo ste utrujeni, gospodična ... Pred večerjo si boste morali malo odpočili ... — O, saj nisem trudna, niti lačna, — je odgovorila Luiza, gredoč za Pe* trom po dveh deskah, ki sta delili prag brioga od uličnega hodnika. Petrov prihod je vplival blagodejno na slepo siroto. Prvič, odkar je bira oslepela, se je čutila povsem izgubljeno v temi. Prvič ji je rudi začela odpovedovati angelska potrpežljivost in udanost v voljo božjo. Oropana vsakega upanja se je sirota vpraševala, zakaj ta nezaslužena kazen, zakaj te grozne muke večne teme... In vendar njeno trpljenje še davno ni bMo končano. — Ste tiu, gospod? — je vprašala tiho. — Da, gospodična, — je zajec&al Peter. — Sama sva, — je nadaljevala stepa. — No. povejte mi, hitro, predno so wne vaša mati, povejte mi, zakaj me je tako oblekla? ... Te cape ... vem, to so umazane cape! ... Zakaj mi jih je dala narnestu obleke, ki sem jo no-sfela včeraj? Peter je v zadreigi odvrnil pogled kot bi se ba4. da bi mogla slepa opaziti sledove globokega sočutja na njegovem obrazni, in sram, ki mu je pognal vso kri v giavo... Zato je molčal, Luiza je pa prosila z glasom, segajočim v srce: — Odgovorite mi, rotim vas, ki ste me rešili. Ln ker še vedno ni bilo odgovora, se H je izvil z dna srca krik: — Ah, ko site mi včeraj priskočili na pomoč, ste storili to menda z namenom pustiti me danes umreti od strahu in bolesti! Za hip je obmolknila, potem pa krik-mla v nepopisni grozi: — Gospod Peter, če mi preti nevarnost, me rešite iz te hiše... odvedite me ... Vam se zaupam ... Odvedite me!... Bojim se!... Peter se ni mogel premagati pri pogledu na to nesrečnico, ki ga je tako milo prosila pomoči. Vrli deoko je bil tako ganjen, tako zbegan, da niti opazil ni, da se s takim vedenjem oddaljuje od svojega prvotnega cilja. Luiza je pa nadaljevala vsa razburjena: — Glejte ... tudi vi drhtite... zame... Zakai mi torej prikrivate resnico? ... Zakaj mi takoj ne poveste, kaj namerava vaša mati z menoj? Glejte, iz vašega molka ... videti vas žal ne morem... iz vašega molka, iz vaše zbeganosti, iz vašega glasu in iz vaše roke, ki se je prav kar tres4a v moji, sklepam, da slutite veliko nesrečo, ki mri preti. Malo je manjkalo, da Peter ni vzkliknil: —^Obračate se na mojo poštenost, na moje sočutje, ki ste ga odkrili v mojih besedah. Dobro, nočem vam več prikrivati resnice!... Moja mati vas ta sprejela iz sooutja, niti iz usmiljenja ... Vendar je pa hotel, čeprav le za trenutek, obvarovati svojo varovanko nevihte, ki se je že bližala. Čakal jo je zares, videč v duhu mater, kako se vrača še srditejša, trdno odločena napraviti konec odlašanju in polovičarstvu. Dokler še ni bilo prepozno, je hotel nesrečni siroti vsaj za nekaj časa zagotoviti počitek. — Gospodična. — je dejal, — gotovo ste potrebni počitka ... Ni treba čakati, da se vrne moja mati, da vstopite. v spalnico... in če bi mi dovo-rHi ... bi vas spremil... tja gori!... In potegnil jo je rahlo za seboj k stopnicam, — Tu so stopnice, — je dejal. — Stojite pred prvo stopnico... naslonite se na zid. — Ubogati vas hočem, — je zaše-petala slepa, — in upam, da mi boste tam gori dovolili pomeniti se z vami. Zaupam vam, vem, da imate dobro srce in da se boste usmilili zapuščene sirote ... Petra so te besede globoko ganile, ki so v njegovih ušesih tako sladko zvenele ... Imel je čudovito prijeten občutek, ko je poslušal ta glas ali ko je drhtela njena roka v njegovi. Odprl je podstrešna vrata in odvede! slepo do otepa slame, kjer je bila njena postelja. Srce se mu je skrčilo pri pogledu na to trdo ležišče, na otep slame, pokrite z umazano odejo, ki se je že dolgo valjala v njihovem brlogu. Iz pritličja ie prodiralo sem le nekaj svetioonih žarkov in tako je bii pogled na podstrešje še žalostnejši. — Počakajte, da vam malo popravim odejo, — je dejal Petćr. — O, saj ni treba, — je vzdihnla Luiza, — sai ne bom spala... Ostanite, prosim, pri meni, povejte mi... Frochardkm glas je prebil njene besede. Peter je presenečeno planil pokonci. — Pogum, gospodična, — je zaše-petal slepi siroti in odšel. Na pragu podstrešja je srečal svojo mater. Tisti hip je bil njen obraz poln rdečih lis, usta krčevito sknvijena oč plamteče. Njene roke. ki je z njimi grozila Petru, so se preteče krčile l!ki kremplji ptice roparice. Planila ie na svojega sina in ga začela neusmiljeno obdelavati s pestmi. — No, kje pa je naša kneginja? — je kričala. — Spat je šia. — je odgovori1 Peter prestrašeno. — Trudna je bLa, mati, saj je ves dan hodila ... — Trudna! — je kričala Frocha^d-ka srdito. — Trudna!... Bomo tukoj videli! In pahnila je Petra od sebe ter stopila na stopnice. Predno ie pa preStO-pMa prag, se je ozr'a na Petra, k1 je b^ oovešene glave hud notranji boj. Predor med Evropo in Afriko Načrt je že pripravljen, toda razne ovire bodo najbrž ie dolgo zadrževale graditev Zopet krožijo po inozemskih listih vesti, da nameravajo v kratkem začeti kopata predor pod gibraltarsko morsko ožkK), ki naj bi vezal Evropo z Afriko. O tem pravljičnem predoru je pa zaenkrat znano samo toliko, da bi ga bik> mogoče zgraditi. Polkovnik Pedro Jevenoix je za špansko vi ado že pripravil podroben gradbeni načrt. Kot izhodišče v Evropi priporoča Tarifo, kot izhodišče v Afriki pa Punta Ferdi-gua. So pa skoraj nepremagljive ovire, ki bodo najbrž še dolgo zadrževale gradite*v predora med Evropo in Afriko, Predor bi sicer vezal Španijo z njenim protektoratom v Maroku, toda Španija je vojaška sSa samo druge vrste m ž ni treba računati s strategičnrm pomenom predora. Na drugi strani bi pa imela Francija poseben interes na tem, da bi se predor zgradil, da bi lahko po potrebi hitro prepeljala svojo kolonijalno vojsko v Evropo. Seveda bi biJa Španija v tem primeru prehodna dežeda, sama se pa zL to čast ne poteguje posebno. f Poleg teh pomičnih ovir so pa še splošno gospodarske ovire. Do predora in skozi predor bi morali zgraditi železnico, a zdaj pn^sojajo vrednost železniških prog splošno zelo skeptično. Poleg tega so železnice v Španiji in na Portugalskem širše, tako da na primer francoski vlaki po Španiji ne morejo voziti. Tudi Če bi predor zgradili, bi se ne bilo mogoče voziti iz Pariza aii Berlina direktno v Afriko, kar že vnaprej znatno zmanjšuje pomen predora. Važno je pa tudi denarno vprašanje. Španski kapital kaže malo veselja spuščati se v tako pustolovščino, poleg tega bi pa v Španiji itak težko spravili skupaj tako ogromna denarna sredstva Francoski kapital bi bil pripravljen financirati graditev predora, toda Španija bi s tem najbrž ne bila zadovoljna. Angleški kapital bi imel malo interesa na predoru, ker bi bil s tem omajan strategični pomen angleškega Gibraltarja Preostaja še upanje na ameriški kapital, toda tudi z njim so težkoče. Odkar hoče Španija izpremeniti svojo pogodbo z veliko ameriško telefonsko družbo v njeno škodo, so postali Američani previdnejši, ker nočejo riskirati, da bi se pri bodočih pogodbah delale naknadne spremembe v njihovo škodo. Če upoštevamo vse to. ie skoraj gotovo, da ostane predor med Evropo in Afriko še dolgo samo na papirju. Milijoni neznane upnice Čudno zadevo obravnavalo te dni pariško sodišče, ^pro je za neko avstrijsko na dvoj vod inja, za sanje lahko-živca o milijonih in pravljični gozdni gradič nekje na Madžarskem. Starejša priletna dama de Romanella, s pravim imenom Lemandova, je tožila trgovca in posestnika Georga Breara, naj ji vrne 10 milijonov frankov, ki mu ji je bila posodila. Zatrjevala je, da je s tem, da Brear noče vrniti denarja, hudo oškodovana neka nadvojvodinja. Brear ie M trgovec z lesom, imel je llepo premoženje, ki mn ga je pa požrla gospodarska kriza. Bil je znan kot poštenjak in nihče bi mu ne prisodil sleparije. Morda ga je kriza pripravMa do tega, da se je obrnil tudi na vede-ževalko. Ubogal jo je in se zatekel k Elizabeti Lemandovi. Kazalo je, da tega ne bo obžaloval, kajti Elizabeta je zas'ovela, ker je napovedala smrt pre-zidenta Donmera nekaj tednov pred atentatom, Brear je pogosto zahajal k sestrama Leman d. Ko v trgovini ni imel več sreče, se je obrnil na sestri s prošnjo, naj mu pomagata s posojilom V jamstvo je ponudil svoja posestva na Madžarskem, ki jih pa ni mogoče spraviti v denar. Lemandova se pa niti ni informirala o njegovih posestvih, temveč se je zadovoljiia s fotografijo nekega gradu in ie Bearu posodila denar. Posojala ga mu je še pozneje, trdeč, da ga ima od neke nadvojvodinje. Tako je posojilo polagoma naraslo na 10 milijonov frankov. Ko zdaj zagonetna na kratki bolecani preminul v 47. letu starosti g. Anton U đ č i č, delavec -v tovarni KTD na Jesenicah. Pokojni, ki je bfl samec, je bil tfoma % JelSan na Primorskem bi delal peri KED p oknih 18 let. istega -ča m rezervo Bratstva, ki je končala v kor tet domačega kluba v razjnerju 4:1. Ot> 17. uri pa se je na istem igri«ču pričela prvenstvena tekma med SK Elanom, prvakom Dolenjske, in prvo garnituro Bralstva, ki je nogometni prvak Gorenjske. Tekma je končala v prM gostov v rasa-merjto 2:1. Ta tekma je bila ena najlepših, kar se jih je kdaj vršilo na Jesenicah. Igra je btta lepo provedena, brea vsakega prerekanja in navijanja, kar je na Jesenicah v navadi. SK Elan ima tehnično zebo dobro vigrano in ^discipliniramo moštvo, ki igra zelo požrtvovalno ki je enakovreden nasprotnBc Bratstva, ki je imek> ta dan izredno smolo pred nasprotnikovimi vratmi. SK Elan je na Jeseničan vedno dobrodošel gost. ENAR za počitnice prihranite — ako nabavljate pri nas za letna oblačila SVILO TROPICAL ANGL. FRESCO itd. Oglejte si naše izložbe in ogromno zalogo. Posetite nas — prepričajte se NOVAK - Ljubljana Kongresu* trg št. 15 (nasproti nunski cerkvi) I mM al i og1asi< svaka beseda &0 par. Plača me lahko tadi v ta odgovor znamko t - Na vprašanja brez znamk* mm ii nd&ovariamA MaHnanJSi o&a* fM» PRED NAKUPOM SI OGLEJ NOVA CHROM-PONIKLANA PUCH KOLESA! Ugodne cene in plačilni pogoji. IGN. VOK, LJUBLJANA Tavčarjeva ulica Štev. 7 164 KUPIM HRANILNO KNJIŽICO Hranilnice kmečkih občin do 2000 Din kupim. Ponudbe na upravo Slov. Naroda pod šifro »Plačam takoj«/2432. STANOVARJK TRISOBNO STANOVANJE s kuhinjo vnovi hiši oddam. Zaprice 34, Kamnik. 2424 SLUŽBE OTROŠKA VRTNARICA z znanjem nemščine išče službo. — Naslov: Weber, črna pri Prevaljah. 2397 GOSPODIČNA vešča pisarnih del, išče službo. — Naslov: Pomeran, Sebe borci, p. Martjanci, Prekmurje. 2398 NABIRALCE OGLASOV iščem v vseh večjih, krajih Slovenije. Oglasiti se pod >Lepa provizija«/2430. 14 LETNO DEKLICO pridno in pošteno sprejmem takoj k triletnemu sinčku. — Dobi hrano, stanovanje in najpotrebnejšo obleko. — Julka Povšnar, učit. v p., gost. v Kokri št. 10. 2422 PLETILJE za trikotažo sprejme novoustanovljena tovarna v Sarajevu. — Ponudbe na >Jugo-zephir«, Sarajevo. 2426 SAMSKI MAJEB vojaščine prost, dobro verziran v poljedelstvu, žrvinoreji in sadjarstvu, Želi odgovarjajoče mesto. Ponudbe na naslov: Ignac Geiser, Bratislavci, Po-lensak, Moškanjci pri Ptuju. 2423 PRODAM PRODAM: spalnico iz čresnjevega lesa, črno orehovo jedilnico in kuhinjsko opravo po zelo nizki ceni. — Kladntk, mizar, Mokronog. 2416 PAZINO Modna konfekcija Najboljši nakup A. P RES KER, LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 14, Hrt J. MAČEK, Ljubljana Aleksandrova c 12 nudi oblekce, modre in bele, vseh velikosti. čevlji na obroke „ALVAU LJUBLJANA, Se*enborgova 4 ANTON MARTINO se priporoča za vsa sobostikar-ska dela (nizke cene, dek> solidno). — Kttftlte telefon 270L 367L Lepa ste, aH • 9*. 0»fl* po4«pi&. Korprfte jo prt JL Žleader, Mestni trg 22 ŠIVALNI STROJ mali >Singerc, zamenjam za moško kolo. — M. D., Sp. Do-lič, pošta Mžslinje. 2425 BOLJŠE BOSTE OBRITI ako se brijete v brivnici hotela >Slon<. 27/L Ne samo gospa gospod tudi potrebuje pomladanski površnik in obleko. Okusu odgovarjajoče blago «3e dobi pri sta-roznani tvrdki R. MIKLAUC, LJUBLJANA, poleg Škofije. Dobro in poceni je staro geslo te več kot 60 let stare tvrdke! Svetovno znarr1 eksperimentalni psihografolog K A R M A H v Ljubljani. Obiske sprejema od 10.—12. in od 3.—7. hotel >Soča«. Odgovarja na došlo koresponden- Klavirji! Planini! Kupujte na obroke od Din 400.— prve svetovne fabrikate: Bo-sendorfer, Stelnway, Forster, Petrof, Hotel, Stingi original, ki so nesporno najboljši! (Lahka, precizna mehanika.) Prodaja jih izključno le sodni izvedenec m bivši učitelj Glasbene Matice Alfonz Breznik Aleksandrova cesta št. 7 (vogal Beethovnove ulice) VELIKE GALOPNE IN KASAŠKE DIRKE za binkošti 4. in 5. junija ob %3. uri na vojaškem vežbališču pri Dev. Mar. v Polju pri Ljubljani. Tekmovali bodo najboljši plemenski konji. SKUPNE NAGRADE Din 50.000.— Najnovejši modeli dvoKoles, otroških in igračnin vozičkov, prevoznih tricikljev, motorjev ta šivalnih strojev. — Velika izbira. — Najnižje cene. — Ce^v franko. »TRIBUNA« F. B. L*, tovarna dvokoles ui otroških vozičkov, v 'UBLJANA, Karlovaka cesta st. 4. Val v Ljubljani.