Uredništvo:
Schilleijeva cesta štev. 3,
na dvorišču, L nadstropje. * *
Rokopisi se ne vračajo. * *
list izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. uri popoldne.
* *
Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne.
* *
Nefrankirani dopisi se ne
sprejemajo.
* *
Anonimni dopisi se ne uva-žujejo.
HARODHI
DNEVNIK
Upravništvo:
Schilleijeva cesta štev. 3. Naročnina znaša za avstro-ogerske dežele: celoletno ... K 25*— polletno ... K 12-50 četrtletno . . . K 6 80 mesečno ... K 2*10 Za Nemčijo:
celoletno ... K 28 — za vse druge de-	,
žele i. Ameriko K 30-— Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (Inserate) se plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust	i
Posamezna štev. stane 10 h.!
Stev. 183.
Telefonska Številka 15.
Celje, v petek, dne 13. avgusta 1909.
Čekovni rafan 48.817. \	L6t0 I.
Čehi in Poljaki.
9. avg. je došlo češko odposlanstvo, ki potuje na čenstohovsko razstavo, v Krakov. Vkljub temu, da se hočejo na obeh straneh izogibati usodepolni besedi „politika", vendar obisk Čehov v starodavnem Krakoyu ne more ostati brez nekih političnih posledic na eni in na drugi strani. Ta obisk ima pred vsem namen, da zbliža oba naroda gospodarsko m kulturno. Nikdo ni mislil, da bode to tako gladko šlo. Po ostrih spopadih na Tešinjskem, kjer je ostrina medsebojnega boja prišla skoro že do skrajnosti je vse naenkrat potihnilo. Seveda gre to potišenje spora na račun češkim listom, ki so enoglasno zahtevali, naj Čehi v Šleziji popuste v nekem šolskem vprašanju — in popustili so. Knez Ljubomirski je daroval celo 10 tisoč kron, da se predava po vrsti v čeških in poljskih središčih o Čehih in o Poljakih, da se oba naroda spoznata in zbližata. Od razmerja med obema največjima, in najuglednejšima slovanskima narodoma je mnogo odvisno tudi za nas Slovence, zato opravičeno z velikim zanimanjem sledimo takim pojavom.
Češka ekspedicija znači nedvomno velik korak do boljših češko-poljskih odnošajev. Akoravno se je skušalo z največjo skrbostjo odvzeti ji politični značaj, je vendar stara in zgodovinska resnica, da za kulturnim in gospodarskim zbližan jem pride tudi politično. Ne smemo biti optimisti in soditi, da bode obisk Čehov v Krakovem vplival na politično konstelacijo — to ne. Niti novoslovan8tvo, v katerem so zastopani najresnejši politiki, ni prineslo v tem oziru izpremembe. Ali okoli te velike ideje so se zgostili redovi javnih delavcev in novoslovanstvo je omogočilo zbližanje na polju širokih kulturnih in gospodarskih teženj. To posledico bode
imel v ožjih mejah tudi sedajni obisk Čehov v Krakovu.
Zanimivo je čitati poljske liste, ki navdušeno pozdravljajo češke goste. Eazun šovinističnega „Skwo Polskie" seveda. Konzervativni „Czas" pravi: Krakov ni bil doslej cilj pohoda čeških korporacij kakor je imela zlata Praga še nedavno priliko, da v svojih prastarih zidovih počasti Poljake, ki hočejo spoznati češko življenje in učvrstiti na temelju medsebojnega spoznavanja simpatije, katere obstoje že davno na obeh straneh. Naše mesto je ob tem trenntku etapa na potn v Čenstohov in Varšavo. Čehi gredo na trgovsko-gospodarsko razstavo, na kateri bode nudila kraljevina Poljska pregled svojega razvoja — a bode objednem sama upletla nove gospodarske zveze s Čehi, ki so se tudi udeležili razstave. Zadnji obisk Poljakov v Pragi je zapustil v njih mile spomine na slovansko gostoljubnost, združil je najimenitejše ljudi obeh narodov." Z nado, da se poljska samopomoč povzoigne ob imponirajočem primeru bratskega naroda češkega, zaključuje „Czas": Stolica Poljske, Pia-stovičev in Jageloncev odpira danes svoje dveri zastopnikom Čehov, ki pridejo v tako odličnem številu. Sprejema jih z odkritim srcem in se nadeja, da se bodo utrdile že stare simpatije med Čehi in Poljaki. Nepretrgana ta tradicija zahteva odnasnov list v historiji poljsko-čeških odnošajev. Krakov se raduje, da vs klikne zastopnikom češkega naroda prisrčni staropoljski: Gost v dom, Bog v dom!
„Nowa Reforma" posvečuje prihodu Čehov poseben uvodnik. Bavi se zlasti z važnostjo Čehov v splošni slovanski politiki. List izvaja, da postaja bodočnost v Rusiji vsled nemškega pritiska na zapadne Slovane za iste ne le teoretično temveč tudi praktično
važna. A ruska bodočnost je zopet v mnogem odvisna od razmerja proti Poljakom. Zato ni čudno, da so zastopniki slovanske solidarnosti, katerih je bilo baš med Čehi zmiraj največ, začeli politično akcijo v Petrogradu in Moskvi, ki je imela v prvi vrsti namen posredovanja med nami in Rusi. To je imelo za posledico, da je glasoval celo konservativni Rus Krasovski za našo auto-nomijo in jednakost. Praktičnih posledic to ni imelo — a je važno, da niso učinili prvega koraka za sporazum z nami samo liberalci temveč tudi konservativci in nacijonalci. Zaslugo za to imajo Čehi, a pred vsem Kramaf in njegovi tovariši.
Sedanja pot Čehov bode nadaljnji korak v tem posredovanju. Veseli nas, da nas priznavajo Čehi v kraljestvu Poljskem za poseben in ravnopraven ^arod, ki more na svojem domu sprejemati brate in sklepati prijateljske zveze. To je jasen pomen prihoda, s katerim je zastopan celi češki narod. „Politični realizem nam ne dovoljuje, da gledamo v tem lepem činu bratov Čehov premeno svojega političnega položaja na Ruskem. To je še vprašanje dalnje bodočnosti. Ali vendar se zato Srčno radujemo nad svojimi brati zaradi tega pametnega in ljubeznjivega čina."
Med obema izjavama obstoji neka razlika. Akoravno se ne dotika nobena domačih političnih odnošajev, se vendar točno kvitira delo čeških novoslavistov v Rusiji. To delo je gotovo tudi do-vedlo na drugi strani nasprotstvo med avstr. vlado in večino slov. strank v avstrijskem parlamentu. Ako si Poljaki prisvojijo in odobrijo načela novoslo-vanstva, kakor je to storila „Nowa Reforma", ki je obsojala to politiko v Vatišavi, potem bode v evoluciji poljskih političnih strank sigurno došlo do premene stališča proti Čehom. „Novi
list v historiji poljsko-čeških odnošajev" je pridjala poljska ljudska stranka, a slede ji tudi druge, katere imajo istotako dovolj poslancev, ki ne odobravajo nemško-poljske politike.
Po „Obzoru".
LISTEK.
Mariška.
Češki spisal V. Halek. Poslovenil T. L.
I.
Gospod Bareš je bil takorekoč umetnik in je potoval po Hani.
Blagoslovljeni kraji so polni žita, zlata pšenica valovi, povsod žito, povsod božji blagoslov, povsod vsega zadosti in zdravi, bodri ljudje žive v sladkih mislih. Kadar bo njih misel tako rodovitna, kot je njih zemlja: kateri kraj sveta bo hanaški zemlji enak?
Mariška je dekle kakor pomladni cvet, zdrava, sveža na duhu in telesu. Njene oči se kar svetijo v živosti in nagajivosti kakor dve kresnici v letni noči. Kdor se je vanje zaljubil, ni imel slabega okusa.
In Frantik se je zaljubil vanje. Ali tako, da je ljubosumen na vsakega, kdor pogleda vanje. Ve morebiti, kako je to nevarno.
Bareš se je ustavil pri Marišinih stariših. Mati je dobra, zdrava in vesele narave, kakor vsi Hanaki; kdor
ji pogleda v oči, spozna takoj, po kom je podedovala Mariška oči.
Komaj so Bareša pozdravili, že sta zginili mati in Mariška v kuhinjo in za trenotek se vrača Mariška s skledo kolačev in mati s pijačo.
Ponudijo najprej Barešu kot najuglednejšemu gostu.
„Vzemite si kolače."
„Ste jih vi spekli?"
„Bili bi boljše naredili, da smo se nadjali vas."
„Zelo okusni so."
„Morate mnogo jesti, da bodemo vedeli, da je to res. Če pridete po godbi k nam, dobite boljše."
„Ali je tu kje godba?"
„Takoj gremo tje."
„Radi plešete?"
„Zelo rada."
„Tudi jaz rad plešem."
„Resnično ?"
„Prepričali se bodete. Plesala bo-deva skupaj."
„Velika čast zame."
In Mariška se je nasmejala, da je bilo videti njene bele zobke in na obrazkn sta se poKazali dve jamici.
Hanaška obleka ji je dobro stala.
Rutica je bila na glavi umetno zložena in jopiček ves kakor iz zlata.
„Vam, gospod ne ugaja. Morate več jesti."
„Gledam na vas in pozabim na
jed."
„Prevelika čast zame."
In se je nasmehljala.
Frantik je pazil na njo kot na svoje oko.
Vzdignili so se in šli v gostilno.
II.
Godba je igrala in pred godci je skakal kakor obsedèl blazni Šebesta. Če se je igralo lahno, skakal je lahno, toda čimbolj je zadonela godba, tem hrupneje se je vrtel. Mahal je z nogami in rokami, izbuljeval oči, širil usta in tupatam zagnal krik, da je groza obletela vsakega, kdor ga je slišal. Lasje so se mu ježili in pot mu je stopil na čelo, debel ko grah.
Gospod Bareš je sedel zraven Frantika.
„Kdo je ta človek?"
„Neumnež; pravijo mu nori Še-besta."
„Ali je bil vedno tak?"
Javna prošnja.
Dne 24. julija 1909 bila je v ormoškem okraju grozna toča, ki je v dvajsetih občinah skoro vse uničila.
Od koruze štrlijo le gole bilke, oves in detelja je zabiti v zemljo, sadno drevje je golo; gorice mestoma popolnoma opustošene, njive in travniki so poplavljeni, na strešni opeki so povsod luknje.
Škoda znaša milijone.
Ljudstvo obupuje, beda je grozna.
Da se nesrečnežem vsaj za prvi hip nekoliko opomore, prosijo se vsi človekoljubi za mile darove, ki se naj vpošljejo blagajniku podpisanega pomožnega odbora g. dr. Ivanu Omulcu v Ormožu.
Še tako majhen dar usprejme se s prisrčno hvalo.
Ormož, dne 30. julija 1909.
Pomožni odbor.
Dr. Ivan Omulec, odvetnik in načel, okr. zastopa. Ivan Kočevar, posestnik in uačel. nam. okr. zastopa. Dr. Ivan Presker, c. kr. sodni svetnik. Dr. Miroslav Ploj, drž. poslanec. Dr. J. Geršak, c. kr. notar. Leopold Pettovar, posestnik in okrajni odbornik. Florijan Ku-harič, posestnik in obč. predstojnik.
Politična kronika.
u Akcija prof. Glombinjskega. —
„Gaz.Narod.", pišoč o akciji profesorja Glombinjskega, ki sklicuje konferenco klubovih predsednikov dne 17. avg., torej v dobi, ko je še daleč do zasedanja državnega zbora, toda blizu zasedanja deželnih zborov, sodi, da se
„Bog ve. Kar ga jaz poznam, ]e vedno tak."
„Kakšna je bila njegova mladost?"
„Kot mladenič je bil zelo reden. Šele pozneje je postal tak potepuh, kakor je zdaj. Ljubil je dekle, ki mu je postala baje nezvesta in nezvestoba njena ga je pripravila ob razum. Poz-neje se je pokazalo, da je obstala nezvestoba le v njegovi domišljiji; dekle je bila v ljubezni čista kot mesec na nebu. Zdaj biva vedno pri godbi. Pri godbi mu je baje postala dekle nezvesta in godba»ga razigrava kot vraga oglje."
Tako je povedal gospodn Barešu Mariškin oče.
„Ubogi človek. Samo iz ljubosumnosti! Nesrečna ljubezen!"
„In neumna", je dodal Frantik.
„O. vi bi ne mogli biti ljubosumen ?"
„Nikdar; in če bi bil, nedal bi tega spoznati, rajše bi umrl."
Nihče ni dvomil o resničnosti njegovih besed, ker jih je izgovoril trdno in prepričevalno. Bareš je pogledal v njegove oči — v očesu to, kar v besedah.
bode konferenca t prvi vrsti barila s češkim deželnim zborom. Sodelovanje češk. deželnega zbora zelo škodljivo vpliva na gospodarske interese obeh narodov, kar priznavajo ne le Čehi temveč tndi resnejši Nemci. Na tem spoznanju temelji načrt profesorja Glombinjskega. Ako se m« na konferenci posreči pridobiti češke Nemce v toliko, da bodo omogočili delavnost češkega deželnega zbora, pa nastane možnost, da se Staročehi, Mla« dočehi in češki klerikalci ločijo od obstrukcijouističuih slovenskih klerikalcev, češk. agrarcev in radikaleev terse v pretiobstrukcijonistični koaliciji združijo * Nemci, Poljaki v Poijsk. kolu, Rumuni, Italjani napredn. Slovenci, bukovinskimi Ukrajinci ter. z dela voljnimi Čehi. Ako bi pa vendar vkljub ti koaliciji vodila obstrukcija dr. Šnsteršiča, Udržala in galiških Ukrajincev, podpirana po g. Stapinj-skem, k razpustu državnega zbora, bi nove volitve vsekakor prinesle uspeh onim strankam, ki hočejo delati.
u Dobernigovo izdajalstvo. Zanimiva je malenkost, poroča praška „Union", da je v Libercih izhajajoča „Reichenb. Zeit." spremenila Dobernigovo izjavo vtoliko, da je rekel: Trst, ki pripada po Bismarko-vih besedah nemštvu(ne Nemčiji). Dobernigove izdajalske besede so bile torej celo ultranemški „R. Z." prehud tobak.
u Konsolidacija Srednje Evrope. Graška „Tagespost" priobčuje na uvodnem mestu dolg članek o konsolidaciji Srednje Evrope. Člankar se najprej spominja besed bavarskega princa Ludvika, govorečega o veliko-nemški misli, katera se je tako mogočno manifestirala v zvesti podpori, katero je naklonila Nemčija Avstriji ob priliki balkanskih dogodkov. „Tagespost" izvaja iz tega, da je bila ta vojaška opora sicer politično potrebna, a ni slonela , na narodno nemški misli. Obe srednjèevropejski državi ste se pač sklenili k vojaški zvezi, katero je zahtevala nujnost položaja. Vkljub temu pa vidijo v tem dejstvn avstrijski Nemei mnogo vredno tolažilo, da vendar počasi prodira spoznanje, da je potreben mogočen enotni nemški (državni) kompleks od Balta do Adrije... Nemško-avstrijska zveza je danes le temelj za večjo in boljšo bodočnost. Danes nas sicer ločijo politične in colninske meje, toda zakaj bi ne padle vbodoče zlasti slednje? Misel
Gospod Bareš ni vedel, da se je Frantik zaljubil v Mariškine oči. Nihče mu ni tega dosedaj povedal.
„Ste že ljubili?"
„Ne". Očividno je tajil.
„In tako govorite o ljubosumnosti. Ne vem, če bi prestali skušnjo."
Nenavajenemu očesu se zde Ha-načke v svojem navadnem kroju kakor bi |si bile vse podobne. Vendar je spoznal gospod Bareš Mariško takoj, ko je vstopila.
„Glej, naša Hanakinja s svojimi nagajivimi očmi."
„Hočete plesati z njo. Pripeljem jo vam."
„Prav rad. Tako smo se dogovorili."
Frantik je nekoliko omahoval, ali bi tega nihče ne opazil kdor ne pozna natanjko človeške narave.
Vstal je, zapovedal igrati, vzel Mariško, plesal z njo trikrat okoli in jo pripeljal k gospodu Barešu.
„Vi plešete kakor angelj, Mariška", jo je sprejel Bareš.
„Ne vem, če bi se zadovoljili z nebom, v katero bi vas jaz pripeljala."
.Tela sta plesati. In od tega trenutka je bilo, kot bi pozabila na vse.
na potrebo avstr.-nemške colninske zveze bode zmiraj močnejša... „Tagespost" ttMneljuje potem velik dobiček take zveze za nemško gospodarsko življenje v Avstriji. Bil» bi naj objednem tadi obramba proti slov. gospod, osamosvoji iti — Iz članka se vidi, da naši Nemci resno mislijo na združitev Avstrije z Nemčijo. Saj je tndi Pruska ustvarila u pomočjo colniflike zveze današnjo Nemčijo in isti proces bi se naj zvrSil tndi v Avstriji do ustanovitve mogočne Vse-nemčije. — Veleizdajske procese pa imamo v Avstriji samo za on« narode, ki imajo največji interes na obstoju države!
Dr. Šušteršič o konferenci 17. avg.
V dunajski „Zeit" pravi dr. Šušteršič da ima konferenca 17. t. m. namen rešiti več tekočih vprašanj, izmed katerih se bodo dala nekatera brez velikih težav ugodno rešiti. Glavni pogoji rfa. delavnost parlamenta pa so: 1. gladko delovanje češk. deželnega zbora. 2. zadovoljujoča rešitev kmečk. vprašanja v Bosni. 3. ureditev zadeve glede italj. pravne fakultete v Trstu. — K tej izjavi Šušteršičevi je treba samo pripomniti: Kjejepaodstranitev sedanjega vladnega sistema? „Slovenec" piše v svoji včerajšnji številki: „Izdajalci svojega rodu, izdajalci svojega naroda so zdaj tisti nesrečni slovanski politiki, ki izjavljajo, da ne grejo skupno roko v roki v boj proti sedanji vladi.. Mi „črni brezdomovinci" bodemo storili svojo narodno dolžnost.." Mimogrede povedano, še tisti nesrečni slovanski politiki v „Slov. jedneti", ki sicer ne obstruirajo, a stoje v opoziciji, niso nikjer povedali, da spremene svoje stališče. Posebej še ne slovenski napredni poslanci Hujskarije Slovenčeve so tedaj brez predmetne. Tudi prečej čeških strank stoji v opoziciji, a ne obstuira — a zategadelj nikdo ne rabi očitanja, da so izdajalske. Glavno pa je, kar pribijamo, dast,esi„Slovenčeva" pisav a in Šušteršičeva izjava precej nasprotni. Klerikalci govore doma drugače ko za vladne dunajske kroge. To treba pravočasno pribiti. _
Drobne politične novice.
Za novega pruskega vojnega ministra je imenoval cesar Viljem generala Heeringena.
Pogajanja za mir vAfriki?
Nista se zmenila za druge, le sama s seboj sta se zabavala.
HI.
V celi gostilni so si šepetali ljudje na ušesa, da se drži gospod Bareš neprenehoma Mariške. Ali ljudje se zanimajo za vsako stvar, dokler je nova. Komaj so še o tem govorili, se jim je že zdelo, kakor bi gospod Bareš in Mariška davno drug k drugemu spadala; na Frantika se ni »spomnil nihče več.
Plesali so in niso plesali.
Misel Mariškina je bila tak zdrava, duh tak svež, da se je gospod Bareš rajše z njo vsedel v kot, kakor da bi plesal.
Prijel jo je za roke.
„Kaj pomenjata ta prstana?"
„Prav nič, gospod Bareš."
„Tedaj mi morate dati jednega v spomin."
„Odpustite, imam jih od prijateljice v spomin."
„Oba ? In tako zvesto ju varujete ?"
„Ne oba; tega s kamnom."
„Torej mi dajte onega brez kamna. Pošljem vam iz Prage drugega v — spomin."
Koresp. biro na Dunaju poroča iz Taagerja; General Marina je dovolil drenia odposlancema Biff-Kabylov, da sta se vkrcala V Tanger, kjer hočeta od španskega poslaništva izposlovati pogoje za mir.
Vojaško ministerstvo na Špaoskem. Iz Madrida poročajo 12. avg.: V včerajšnjem ministerskem svetu so resno prstresovali odstop sedanjega ministerstva ili poverjenjt vlada vojaškemu ministerstvu. — Znamenje, da se še Španija ni tako pomirila kakor pravijo uradna poročila-
Krečansko vprašanje. Ugodna včerajšnja poročila so dala upati, da je konflikt s tem, da se je priznala turška nadvlada nad Kreto, končan. Sedaj pa poročajo, da se je veliki vezir izjavil, da še ni zadovoljen z grškim odgovorom in da se bode poslala Grški nova nota. Da bode grožnja resnejša, je bilo naročeno turški vojni mornarici, naj bode pripravljena na odhod.
Pravna akademija v Geti n ju. „Trg. gl." poroča iz Zagreba, da se je obrnila črnogorska vlada na zagrebško vseučilišče s prošnjo, da bi ji priporočila kakega profesorja ali docenta za pravno akademijo v Ce-tinju. Črnogorska vlada se je obrnila tudi na druga slovanska vseučilišča z isto prošnjo.
Dardanelsko vprašanje.— „Golos Moskvy" je dobil iz Sevasto-polja poročilo, da kroži v tamošnjih mornariških krogih vest, prihajajoča iz zanesljivega vira, da se bode pri sestanku ruskega carja s sultanom Mohamedom razpravljalo vprašanje prevoza skozi Dardanele in se za gotovo trdi, da dobi ruska vojna mornarica dovoljenje za prosto pot skozi Dardanele. — Vest je zelo neverjetna.
Baca „Če s k. si o v a." Novica o izjavi cesarjevi dne 18. avg. (glej včerajšnjo brz j. „Nar. Dnèvn.") je po izjavah dunajskih listov raca, katero je poslalo v svet in v druge češke liste „Češko slovo."
Dnevna kronika.
o Pondeljske demonstracije na Dunaju, poroča praška „Union", so bile mnogo hnjše ko* v nedeljo v Simeringu. Društvo „Komensky" je sklicalo mani-festačno zborovanje za češke šole na Dunaju v restavracijo „pri feldmar-šalkn Laudonu" v Hernalsu (XVII). Še predno se je moglo zborovanje začeti, so vdrli nemški divjaki v dvorano in ko je došlo nekaj Čehov, so jih
„Pripravljate me v zadrego."
In pogledala mu je tak Ijubez-njivo v oči, da bi jo bil poljubil.
„Če bi me imeli radi, dali bi mi ta prstan."
„Imam vse ljudi rada."
„Tako, da bi vsakemu darovali prstan ?"
„Nimam toliko prstanov."
„Nimate mene rajše kot druge?"
„Častim vas kot slavnega moža."
„In če bi ne bil? Potem bi gle-gali name malomarno."
„Če bi ne bili tak vrli, mislila bi, da sče zli človek."
„Če bi vas Bog ne vstvaril tako lepe, mogel bi reči, da ste grda. Jaz sem vam kakor nagelj, ki ste si ga utrgali k plesu in ga vržete preČ, ko pridete domov."
„Ne žalostite me. Kteri prstan hočete ?"
„Tega, katerega raje date. Hočem ga samo za danes."
„Vzemite torej tega brez kamna."
Dala mu je prstan.
„Mariška, vi imate lepe oči. Ne hodi nihče gledat vanje?"
„Nihče."
„Niti ne vem, kake barve so."
kratkomalo porinili na ulito. Da bi napravili tem večjo zmešnjavo, s> metali pokajoče „žabice" in vpili potem, da Čehi streljajo. Policija je demonstrante slednjič razgnala, toda več stražnikov je vsled Inčanja kamenja ed Nemcev težko ranjenih. Da so po-uličnjaki razbili vrata in okna pri „Laudonu", se pri nemški „obrambni" akciji samo po sebi razume. — „N. F. P." strastno hujska proti Čehom, ker misli s tem nemške nacijonalce spet spraviti na površje. — Veliko pozornosti vzbuja tudi dejstvo, da je vse-nemška svojat pod Malikovim vodstvom demonstrirala isti večer pred francoskim poslaništvom na Dunajn.
o Odklonjeno prusko vabilo. Dne
11. avg. 1759 so združene praske in angleške čete premagale Francoze pri Mindenu. Praski vojni minister je izdal povelje, naj se ta stopetdesetletnica z velikim pompom proslavi in je poslal tudi angleški armadi vabilo na to slavnost. Nemci so hoteli na lep način prisiliti angleške častnike, da bi se na tej slavnosti zopet pobratili s potomci svojih nekdanjih zaveznikov. Zdelo se je, da bodo angleški častniki prisiljeni z obzirom na 'mednarodno uljudnost sprejeti prusko vabilo ter iti, čeprav neradi, na to obletnico. — Angleška vojna uprava je pa brez motivacije kratkomalo prepovedala angleškim častnikom udeležiti se slavnosti prnsko-augleškega pobratenja. Kaj takega ni na Pruskem nikdo pričakoval; v Berlinu so mislili, da ne bodo imeli Angleži poguma vabilo odkloniti ter tako očito priznati, da obstoji razpor in mržnja med obema narodoma. Dobro je pa, da je do tega prišlo in da so v Berlinu zvedeli, da se jim Angleži ne kanijo kar meni nič tebi nič ukloniti ter se tiho in pokorno z njimi „pobratiti", če prav je smatrajo za svoje sovražnike.
o Umrl je 4. t. m. v Bjelini srbski novinar in pisatelj Vaso Kondič. Pokojnik je bil urednik nekdanje „Otač-bine" in pozneje „Srbske Biječi". V znanem „veleizdajniškem" procesu v Bosni je bil obsojen na več let ječe. Bil je sicer pozneje pomiloščen, toda iz ječe je prinesel s seboj bolezen, ki ga je pahnila v prezgodnji grob.
o Pri 'paroplovni družoi „Ungaro-Croata" v Reki se pripravlja plačilno gibanje strojevodjev. Zahtevajo višje plače in olajšave v službi.
o Stavko tiskarjev imajo v Ino-mostu. Časniki izhajajo v manjšem obsegu.
o Veliko narodno skupščino v Zagrebu sklicuje hrv. socijalnodemokra-tična stranka za pondeljek 16. t. m. Skupščine se udeleže tudi druge opo-zicijonalne stranke. Skupščina bo glasen protest proti brezpravnosti na Hrvatskem in klic po temeljnih ustavnih, političnih in ljudskih pravicah, osobito pa glasna zahteva po splošni in enaki volilni pravici.
„Kako ste malomaren. Jaz vem' kakšne barve so vaše."
In ljnbeznjivo mu je pogledala
v oči.
„Koliko časa potrebujete, da si zavežete tako lepo rutico na glavo?"
„To je rscdoček. Jaz sem hitra in ne potrebujem več časa kot pet minut."
„Druge potrebujejo več?"
„O mnogo."
„Citate radi?"
„Želo rada. Čitam vse in poznam vsa vaša dela. Zadnjič si je želela mamica, da bi bila taka kot moje prijateljice: da bi sedela z njo in se pogovarjala. No tedaj, pojdite mamica, sedive in bodeva govorili o ljudeh in jih obirali. Tedaj začni ve! Haha! Mamica se je zasmejala, in od tega časa smem čitati kdaj in kolikor hočem."
Zaigrali so poskočnico, in gospod Bareš se je zavrtel z Mariško, da je bila radost gledati nanju. Mariška se je pritisnila k njemu, kakor bi bila nanj prirasla, kakor bi bila nerazloč-ljiva kot obe polovici prstana, ki se je svetil na njegovem prstu.
In Frantik?
Konec jutri.
o Čaška ekspedicija v Čenstofaov
in Variavo na Bnskem Poljskem je prišla 9. t. m. v Krakov, kjer je bila sijajno sprejeta. Že na posameznih postajah pred Rrakovem so prišle pozdravljat Čehov množice poljskega naroda, tako v Ošwi?cimu, v Trzebini, Krzeezowicich. Povsod so imeli nagovore razni ogledni Poljaki in vsi so povdarjali željo po čim največjem zbli-žanjn Poljakov iir Čehov in k združitvi v boju proti skupnemu sovražniku. Krakov je pozdravil Čehe slavnostno preprežen z zastavami, okrašen s cvetjem, z lampijoni in transparenti. Na kolodvoru je bila tolika množica ljudstva, da je obstajala v gneči nevarnost za življenje. Zagotavlja se, da Krakov še ni videl takih mas ljudstva v svojih ulicah. Zastopniki mesta Krakova in vseh sosednih mest, zastopniki društev, razni poslanci in druge visoke osebe so pričakovale £ehe. Pri prihodu vlaka je več orkestrov zasviralo „Kde domov mùj?" in „Jeszcze Polska ni zginila". Pozdravil je Čehe krakovski župan dr. Szarski v krasnih, vznesenih besedah kot člane naroda, ki s takim ognjem in tako odločnostjo vodi boj za svoje pravice, naroda, ki je v kratkem času par desetletij na čudenje celega sveta dosegel to, za kar so dragi narodi potrebovali stoletja, iu ki je s tem pofcazal svetu, da je narode mogoče tlačiti in usužnjiti, a ne ubiti in uničiti. Odgovoril mu je v imenu Čehov dr. Groš. — Dne 10. t m. so si Čehi ogledali znamenitosti Krakova. Včeraj 12. t. m. zjutraj so prišli v Čenstochov. Tudi tam jih je pozdravila množica naroda. V odzdravnem govoru je dejal v imenu Čehov dr. Groš med drugim: „Naroda češki in poljski sta bila kmetijska, poljedelska naroda. Ljubili smo to drago zemljo od praočeta Čecha podedovano, kakor so Vaši kmeti in Vaša šlachta ljubili dedščino Lechovo; z ljubeznijo in pijeteto smo obdelovali to grudo za časa Premyslov iu Piaskov. A (fesi so se spremenili — prišel je nad 'nas skupni sovražnik vsega Slovanstva, in ts je imel iz žuljev (tela našega in Vašega kmetijskega naroda največji dobiček. Tn pa opazimo z veseljem, kako se je pri Vas industrija dvignila, kako raste in se jači, kako tudi na tem polju prihajate k neodvisnosti in svobodi."
o Trideset let je Mòany, 12. avg. minilo, odkar jè nastopilo ministestvo Taaffe vlado. Češki poslanci so takrat zopet prišli v državni zbor. — Veliki uspehe imajo odtakrat Čehi zaznamovati na vseh poljih svojega narodnega življenja in zato se vsi listi spominjajo tega znamenitega dogodka. Za nas je ta obletnica zategadelj zanimiva, ker se je ob bosanski vojni prav jasno pokazalo, da je samonemška vlad« v Avstriji gospodarsko ia kulturno velika Napaka. 8. okt. I. 1879 otvovft nov državni zbor; v pre-stolnem govoru se je slovesno obljubljala samoepraviMst ia jednaka pravica za vse — » mi Sflwenei še zmiraj zastonj čakamo na izpolnitev teh obljub.
o Skupščina „saveza hrvatskih učiteljskih društava" v Zagrebu se je otvoril» včeraj ob udeležbi kabifc 150 članov. Takoj pričetkom skupščine pa je piišlo do prepira med navzočimi učitelji, pristaši dr. Franka in med koa-iicijonaši. Prvi so prišli očividno z namenom, da skupščino onemogočijo. — Skoraj bi bilo prišlo vsled njihovega iLujskanja do topeča, ker je koalicijo-aaš učitelj Bakrač v upravičeni jezi priaaiil zaušnico franko vcu Badovincu, ki ga je žalil. Mir je nastal šele, ko je Bakrač izjavil, da obžaluje in da izstopa iz „Saveza". Nato se je skupščina nadaljevala.
o Prva lastovka. Dunajska klerikalna revija „Freistatt" je priobčila članek od nekega Galbrunna, v katerem se zavzema za skupen nastop vseh „državi vernih in delaželjnih" elementov v Avstriji. Samo ti elementi bodo zmožni tvoriti trdno večino v parlamentu ».. Dunajski „Vaterland" pritrjuje, „Slovenec" pa imenuje ta glas najpametnejši, ki je prišel od nemško (klerikalne) strani, kar traja „slovanska" obstrncija .. Napoveduje se nam torej sedaj že javno to, kar je „Nar. Dnevnik" konsekventno trdil: doba splošne klerikalne vlade v Avstriji. — Tedaj bodo pozabili tudi klerikalci na Slovenskem na svojo „slovansko" obleko: kajti čemu bi si dali vzeti lep naslov „najboljših katolikov" v Avstriji ? Pre-
bili še bodemo nekaj predbojev, „Slo- I venec" bo še napisal stotine narodnih I fraz — potem pa zavlada v naši lepi Avstriji klerikalizem. Upamo, d« ne qa dolgo... in upamo, da ae na preveliko škodo našega malega naroda!
Štajerske nosite.
v Nemški strah. Pred kratkim je razposlal g. dr. Ilešič slovenskim listom dopise, v katerih prosi» naj bi se mu pisalo, če morda štajerski domačini vedo za slovenska imena nekaterih gradov in gradičev ter nekaterih hribov ob skrajni jezikovni meji. „Slov. Matica" namerava» namreč izdati. prvi, točno izdelani zemljevid slovenskih; pokrajin. Spodnješt. renegatski listi seveda ne morejo niti te zadeve pri miru pustiti in se bojijo sloveniziranja starih „nemških" imen na Sp. Štaj., H bi delaja ubogim nemškim poštnim uradnikom novo delo in novo skrb. Navajajo pri tem, da je n. pr. Selnica nastalo iz Zellnitz, Kebelj iz Kebl, Vransko iz Franz itd. „M. Z." popolnoma resno opominja ,Slov. Matico" in g. dr. Ilešiča naj bi se tudi vbodoče samo na ta način slo-venilo — nemška imena! Ali so učeni tile nemški gospodje, ki zmiraj bolje vedo, česar nam je treba, ko mi sami. Pa saneta simplicitas je lepa čednost, in če je še nemška, posebno, kaj ne, pan Jan?
v Vrana vrani.. Priobčili smo že večkrat v „Nar. Dn." kako klavrno je postopalo dahovništvo in z njim njega vredni poslanec župnik Ozmec ob priliki zadnje nesreče po toči v ormoškem okraju. Drž. posi. dr. Ploj je bil takoj na mestu, storil vse potrebne korake pri oblastih — a je delil tadi sam pomoč, kjer je mogel. Priča o tem so dopisi v naših listih. Pa ti pride predrzni župnik Cizej na nekem zakotnem shodu v Šaleški dolini in da pozivati kmete v ormošk. okraju, naj „odločno postopajo" proti možu, kateri je |že mnogo storil za pje! Svojih duhovniških bratov, ki so se ob splošni nesreči bivajoče gostili in veselili, seveda ni mogel obsoditi, saj vrana vrani ne izkoplje oči! Ampak ta nastop župnika Cizeja, čegar „prijateljstvo" do kmetov je itak splošno znano in ga dokazujejo tudi njegovi tisočaki, kaže jasno, kaka slepa strast in politično sovraštvo obvladuje duhovniške oznanjevalce miru in ljubezni. Fej !
v Pišite slovenske naslove! Nedavno tega je pisal o tem v „N. Dn." narodni poštni uradnik daljšo notico, katere se še c. bralci gotovo spominjajo. Ravno tako tudi objave „SI. [trg. društva v Celju". Nam je [došla včeraj iz Clevelanda v Severni Ameriki dopisnica s priprostim naslovom: Upravništvo ,Narodnega Dnevnika' v Celju, Avstrija Štajersko. — Opomin več tistim bojaz-ljivcem, ki menijo, da niti razglednica na Slovensko® ne »ajde svojega adre-sata, ako ni nemška.
v Slovenskemu nčiteljstvn, ki pohiti v nedeljo iz vseh krajev slovenske domovine v Maribor na učiteljski koncert in zborovanje, priporočamo, da naj obiskuje slovenske trgovine in gostilne. Naj pokaže si. učiteljstvo, da raznme svojo narodno dolžnost napram tako važnemu činitelju kakor je slovensko trgovstvo in obrtništvo v mariborskem narodnem življenju. Naj se ne ponavljajo žalostni prizori od zadnje okrajne učiteljske konference, ko so bili nemški lokali polni slovenskega učiteljstva! V tem oziru ni treba posnemati čč. mariborske in lavantinske duhovščine!
Opozarjamo torà j vse udežnike skupščine, da so v Mariboru narodne sledeče narodne tvrdke in gostilne: 1. Trgovine z manufakturnim blagom: M. E, Šepee, Grajski trg št 8., Jože Ulaga. Tegethofova cesta 21., Ivan Šoštarič,
Glavni trg št 19., Feliks Rop, Poštna ulica. 2.) Trgovine s špecerijskim blagom in semeni: M. Berdajs Zofijin trg (v Grada), A. Vertnik, Koroška cesta št 12. Trgovina s papirjem in pisalnimi potrebščinami. Vilko Weiil, gornja Gosposka alica 33. Fr. Bureš orar, očalar ia zlatar, Tegethofova cesta 33. Fr. Pleteršek, pohištvo, Koroška cesta 10. Fr. Podgoršek baudažist in rokavičar Grajska alica 7. Gostilne: Restavracija ,Narodni dom', Gostilna JPri Pošti', Tegethofova cesta. Gostilna I. Rapoc Tržaška cesta. Obenem se opozori- na novo slovensko slačičarstvo Eman. Illih, ki se otvori. 1. septembra 1.1. v gornji Gosposki ulici št. 38.
v Slabega finančnega stanja naj nikar „Straža" tako dolgo ne očita „N. Dn.", dokler si ne bode mogla niti svojega osobja plačevati. Pometajte torej, klerikalci, pred lastnimi durmi!
v Papirna trgovina Gori čar & Leskovšek v Celjn« Graška cesta 7<, je jako moderno in adobuo urejena. Lastnikoma trgovine se pozna spretnost in ukusnost v razvrstitvi in postrežbi
v „Direktor* Praschak v Celju je velik in mogočen gospod in kot član občinskega zastopa seveda tudi hod German, ki si hoče včasi malo ohladiti svojo ,pristno' germansko kri nad kakim Slovencem. Tako se je nedavno spravil nad slovenskega visokošolca Ludvika Zupančiča in mu brez povoda na ulici povedal par besed, ki niso preveč spodobne za .direktorja' in jih je smatral visokošolec za razžaljenje; danes ob 9. uri se je vršila razprava in je bil vrli German Praschak obsojen zaradi rezžaljeuja časti Ua 20 K globe oziroma 48 ur zapora. Sedaj mu bo lažje !
v Občni zbor „slov. delavskega podpornega društva v Celju" bo v
soboto 21. tm. ob 8. uri zvečer y društvenih prostorih na Grabnu št 7. Dru-štvenike se poživlja, da se v velikem številu udeleže zborovanja!
v K slavnosti v Arjivasi še imamo pripomniti, da se je je vdeležila tudi slovenska požarna bramba na Polzeli. Pripeljalo se je na vozu, ki je bil okrašen s slovenskimi trobojnicami, veliko število požarnih brambovcev.
v Pri obč. volitvah v Št. Jnrjn ob Šč. so zmagali pristaši „Narodne stranke." Baje so klerikalci vložili protest Natančnejši dopis nam je obljubljen.
v Iz Brrfle. Dne 5. septembra tega leta priredi tukajšnje telovadno drsštvo „Sokol" v Brežicah op vrtu. Narodnega doma veliko veselico, združeno z javno telovadbo. Sodelovanje pri javni telovadbi zagotovilo je že več bratskih društev posebno Hrvatski in Srbski Sokol v Zagrebn ter obeta biti ta prireditev dobro obiskana. Natančneji vspo-red objavimo prihodnjič.
v Kopališče Rogaško Slatino je obiskalo dosedaj 2145 strank z 3.154 osebami
v Utopljenca so potegnili pijonirji pod Ptujem iz Drave. Telo je že precej razpadlo. Prepeljali so ga v ragozniško mrtvašnico. — V Ptuju je v sredo pri vajah zopet utonil jeden pijonir. Moštvo preveč zmučijo in če se zgodi nesrečni slučaj, da kdo pade v reko, ni čuda, da se ne more rešiti.
v Prezgodnje veselje. „M. Z." kar blazni samega veselja nad „Fremden-blattovo" izjavo (glej brzojavko „Nar. Dn." št. 180). Slovenci torej ne dobe ničesar! Ne ministra in ničesar druzega! Mi smo trdno prepričani, da je veselje vsenemškega lističa nekoliko prezgodnje. Počakajmo, da vidimo, kdo se bode zadnji smejal!
v Nesreča. Pri neki novi stavki v Pristovi bi. Ptuja se je zrušil oder z zidarji in strežniki. Dva sta težko, trije lahko ranjeni, drugi so srečno všli s samim strahom.
v Iz Dravinske doline. „Tako nezavednega ljudstva kot v Dravinski dolini, ni nikjer" — to sodbo sva izrekla zadnjič s tovarišem, ko sva z ručnjaki na hrbtih koračil& po tem prelepem dein slovenske zemlje. Povsod samo nemški napisi, in nekolikokret so naju celo počastili s „heil" klicti In to na fardo slovenskih tleh! Očita se Konjič«-nom, da ne prirede ničesar za — kmečko ljudstvo, da bi ga malo prehodili Kako ? Narodnih tržanov je malo, malo tndi delavnih moči; zunaj pa tlači duhovni-štvo vsak samostojni ljndski pojav k tlom. Treba je ob volitvah glasov — v tem gesla tiči vsa „narodna", „izobraževalna" in gospodarska politika naše duhovščine. Nemce paste seveda pri miru — iz vzrokov svete bisage. Našim redkim somišljenikom v konjiškem okraju pa kličemo: na noge! Ali ni mogoče zanetiti tudi v Dravinski dolini ognja, ki bi nekoliko razvnel duhove in očistil sedanje leno ozračje, da bi se začelo veselejše narodno gibanje? Stranka,r-stvo ne škoduje pač pa lenobna „sloga".
Ljutomerski škandal. G. Škamlec in dragi .mladeniči' sedaj zelo marljivo popravljajo po — klerikalnih listih, da so ljutomerski krščansko-socijalni mladeniči odvezovali ob priliki sokolske slasnosti konje in kradli biče, sedla in drago. Pa vse tajen je nič ne pomaga; dejstvo je dejstvo. Ta vnema kaže le — slabo vest.
v Iz Slov. Blstrlee se pritožujejo pešci in vozniki o slabem stanju kolodvorske ceste. Odkar imamo našo mestno „železnico", se noben zlodej ne briga za to cesto, ki je za voznike vendar velike važnosti. Če je suho, je do kolena jtrahu, ako pa le količkaj namoči kaka rosica, pa stoje celi oceani Ipo cesti. Prav želeti bi bilo, da se te razmere kmalu spremenejo.
V Iz mariborske kadetnice bode odpuščenih dne 18. avg. na cesarjev rojstveni dan, 53 mladih častnikov.
v Od sv. Barbare pri Mariboru se poroča, da je 10. tm. silna ploh« naredila na poljih, posebno pa v vinogradih obilno škode. Kar ni 24. julija toča poškodoval« po goricah, to je pa zdaj požrl« ploha. Krasne trgatve katere sipo se še do zdaj nadj«li žalibog ne bodemo imeli. — Gromelo je strašansko ter na 2 krajih vžgalo. Po toči pp-škodo vani so resnično vse podpore p o-trebni in vredni, drugačebodo stradali,
v Sprejem učiteljev ln drugih gostov se vrši v nedeljo v Maribora za o«e, ki pridejo od juga, ob 9. ari 9 min, za Korošce ob 9 uri 35 min. Opozarjamo slavno mariborsko in drugo občinstvo še enkrat n* učiteljski koncert v marib. ,Narodnem domn v nedeljo zvečer.
Mčiteljski koncert. Ob priliki gl«vne skupščine „Zaveze avstr. jugoslov. učiteljskih društev" priredi v nedeljo, dne 15. tm. „Zveza slov. štaj. učiteljev in učiteljic" v Mariboru v Narodnem domu koncert slovensko štajerskega učiteljstva. Vspored: 1. Emil Adamič: Frenica. Moški zbor. 2. A. Nedvéd: Pogled v nedolžno o k o. Samospev za sopranski glas. Poje gca Šeligo, učiteljica v Rajhenburgu ; spremlja gca Marica Pirknjajerjeva, učiteljica v Framu. 3. Jos.Paukner: Kaj če bi veselje. Mešau zbor. 4. S. Vilhar: Na O zija gradu. Moški zbor s sopranskim in ba-ritonskim solospevom. 5. L. von Beethoven: Koncert za gosli s sprem-ljevanjem klavirja. Svira g. Fr. Serajnik, učitelj v Središču, spremlja gca Schreinerjeva, učiteljica v SI. Bistrici. 6. Jos. Paukner: Božja sodba. Moški zbor. Petje vodi „Zvezin" pevo-vodja g. R. Vrečer, učitelj v Žalcu. Po koncertu prosta zabava in ples. Vstopnice so v predprodaji v trgovini g. Viljema Berdajsa v Mariboru.
v Za različne „Sudmarkine" slavnosti daruje vina tvrdka Cerovaz iz Brucka (čije buteljke se vidijo celo na slovenskih veselicah) in tvrdka za izdelovanje šampanjca Bouvier v Radgoni.
Kranjske novice.
o V pozdrav Čukom p. d. Orlom je izobesil na šolskem poslopju zastavo šolski vodja v Črnem vrhu nad Idrijo. Radovedni smo, kaj poreče dež. šolski svet, vkljub temu da je klerikalen.
o T Ljubljani je zblaznel v sredo vpokojeni uradnik „Kranjske šparkase" Al. Dzimsky, znan kot eden največjih nemških hujskačev, ki je pisal naj-podlejše nesramnosti o Slovencih v razne nemške liste. Oddali so ga v blaz-nico na Studencu.
o O nesreči dr. Stojca na Škrla-tlei. V „Slov. Narodu" opisuje dr. F. Tominšek obširno akcijo ekspedicije za rešitev dr. Stojca. Znani vodnik Pečar v Kranjski gori je iz pripovedovanja nadučitelja Petrovčiča posnel, da se nahaja dr. Stoje visoko gori, kakih 200 m pod vrhom Škrlatice. Zato se je napotila ekspedicija na vrh Škrlatice, ker je bil Pečar mnenja, da je rešitev dr. Stojca mogoča edino, če se ga na vrh potegne. Ko je prišla ekspedicija na vrh, so gledali v prepad, kjer bi naj bil dr. Stoje, a niso tam opazili živega bitja. Klicali so in slišali na vsaki klic zamolkel glas, ki je prihajal iz veliko globljega mesta; zato so spustili Pečarja čez gornje najhujše nagnjene stene v globino; preiskal je ves pristopni kraj severnih sten Škrlatice. Vedno je klical in vedno se mu je odzival zamolkel glas od spodaj. Zato se je spustil navzdol do roba prve stene, ki se dviga iz „Velike dnine", in tam notri v sredi stene je zagledal ponesrečenca dr. Stojca, ležečega ob majhnem snežišču, mahajočega z eno roko in kličočega na pomoč. Do njega stopiti ni bilo mogoče. Zaklical mu je v tolažbo da pridejo rešilci in se povrnil na vrh Škrlatice. Dr. Stoje je torej živel. A do njega je bilo mogoče priti z vrha Škrlatice le posameznikom, na vrh pa ga od tam ni bilo mogoče spraviti. Edina pomoč je mogla priti od spodaj tako, da pridejo rešilci do „Velike dnine" in do njega ter da ga v nalašč za to pripravljeni leseni škatlji spuste po klinih in vrveh naravnost do snežišča v „Veliki dnini". Zato se je ekspedicija takoj vrnila po najbližji progi skozi Vrata in Mojstrano v Kransko goro in potem šla k „Veliki dnini". Spuščanje dr. Stojca v dolino je sk> ajno težavno in njegovo življenje je v nevarnosti. — Včeraj 12. t. m. dopoldne je prišla ekspedicija do dr. Stojca. Zdravnika sta ga obvezala, nakar so ga spustili v dolino; v Kranjsko goro so ga pripeljali ob 8. uri zvečer, kjer so ga zdravniki, med njimi primarfj dr. Šlajmer iz Ljubljane, na novo obvezali. Odtam ga prepeljejo v bolnišnico v Ljubljano. Zlomljeno ima desno roko in levo nogo v stegnu, več reber; ima tudi več ran na glavi in na trebuhn. Je še precej čil in čvrst in je upati, da ozdravi, če se ne po-javi pljučnica.
Mhe novice.
o Oblak se je utrgal v Ledenicah na Koroškem. Promet na progi je bil za 4 ure ustavljen. Železniški tir je premaknilo za 15 cm.
;! o Iz Spodnjega Dravograda se poroča, da imajo tam v restavraciji postaje južne železnice na mizi Siid-markine vžigalice. Opozarjamo na to ravnateljstvo. Izzivati se na slovenski zemlji ne damo. Naj napravi zdobra red!
o Iz Ajdovščine poroča „Rdeči Prapor", da je krog 70 delavčev papirne tovarne v sodnijski preiskavi zaradi škode, napravljene pri znanem naskoku na tovarno, vkljub temu, da se je od strani tovarne zasiguralo pri pogajanjih, da ne bo niti eden delavec zaradi štrajka trpel kake škode. Take so obljube nemških kapitalistov! !
Po SVBtU.
a 20.000 tolarjev (= 100.000 K) nagrade dobi, kdor dobi 26 letnega Viljema Te. Bartona, blagajnika „Eks-presne družbe združenih držav v Gè-novi, ki je 12. junija od tam pobegnil potem ko je defraudiral 280.000 dolarjev. Barton je američan, popolnoma obrit in ima rdečkaste lase.
a Statistika zločincev. Neka francoska revija je prinesla statistiko po kateri odpada na 100.000 prebivalcev: v Italiji 812 morilcev, na Francoskem 1*56, v Belgiji 1.78, v Avstriji 2*24, v Nemčiji 1*11, na Angleškem 0*60, na Ogrskem 6J)9, na Španskem 7*83. Italija je torej prva.
v Roparji na Reki, o katerih roparskem napadu na banko smo včeraj poročali, so Židje iz Ruskega. Oni, ki so ga že na Reki aretirali, se imenuje Kišinovskiterjedoma iz Odese. Drugega so aretirali včeraj v Budimpešti; imenuje se Abraham Kritickin; pri njem so našli pisma, iz katerih se sklepa na tretjega roparja, Petra Orlova; ' ki je ustrelil blagajnika; Orlova še doslej niso dobili. — Blagajnik je v bolnišnici umrl. — Policija je mnenja, da so baš ti trije tudi tisti, ki so izvršili znano roparsko tatvino pri pošti na Dunaju, kjer so odnesli 119.000 kron.
d Gospodarsko stanje na Srbskem.
A. o. konzulat v Belemgradu poroča, da se tam gospodarsko stanje boljša, ker se snujejo nova podjetja. V Para-činu se zida velika , tovarna za žganje, nadalje je bila ustanovljena velika tovarna za olje; Gradjanska banka zida tovarno za parcelanasto posodo, Belgijci pa tovarno za anilin. Import iz Avstro-Ogrske je silno obtežen p» .avtonomnem carinskem tarifu, ker nimamo trgovinske pogodbe s Srbijo. Sedanji carinski boj je zelo koristil nemjki industriji, posebno kar se tiče uvoza papirnatega blaga, železnine, parcelana in kämenin.
Primorske novice.
o V Ogleju so pri prenovitvi bazilike našli dragocene mozaike. Izkopavanja se nadaljujejo. Vodi jih nad-inženir Mabnič.
Obrambni vestnih.
Omizje v Studenicah pri Polj-čanah je poslalo 4 K namesto brzojavnega pozdrava glavni skupščini C. M. D.
v Odgovor Roseggerju: Za obram-beni sklad družbe sv. Cirila in Metoda so se nadalje zavezali plačati po 200 K sledeči p. n. gg: 266. Klub „Narodni Pipec" v Mariboru; 267. Dr. Ernest Dereani zdravnik v Gorici; 268. Ženska podružnica Ptuj (plačala 117 K);
269.	Janko Bleiweis vitez Trsteniški;
270.	Neimenovani iz mariborske okolice; 271. Dr. Karl Triller odvetnik v Ljubljani; 272. Lavoslav Cvetnič c. kr. višji poštni oficijal v Ljubljani; 273— 277. Uradniki mestne ljubljanske hranilnice 5X200=1000; 278. Županstvo v Ajdovščini; 279.Beranič Davorin, abs. phil. in Mirk Vasilij abs. pbil. iz Gradca; 280. Andrej Gabršček trg. Gorica; 281. Ivanka Gabršček soproga trg. v Gorici ; 282. Simčič Vincenc kmet v Ločah pri Beljaku; 283. Knez Ivan veletržec Ljubljana (plačal 200 K); 284. Anton Zurc trgovec Črnomelj; 285. Neimenovan iz Dolenjske; 296. Bregant Jurij naduč. v pok. Maribor; 287. Dr. U. Lemež, Slov. Bistrica; 288. Ivan Murnik ces. svetnik v Ljubljani. 289. Brus Lavoslav in Zorman Ivan dijaka iz Ljubljane. 290., 291. Robert Kollmann veletržec in posest. Ljubljana (plačal 2X200 =400 K); 292. Dr. Fran Munda, Ljubljana, (plačal 200 K); 293. Anton Urbančič posest. Čatež pri Vel. Loki;
294.	Julij Trao, Malavas pri Trebnem;
295.	Skupina rodoljubov iz Trsta (plačali 200 K); 296. Žiberna Anton; 297. Ignacij Čoki, učitelj vKostrivnici; 298. I. V. iz Ljubljane (plačal 200 K); 299. Neimenovani Novomeščan (plačal 50 K
na račun); 300. Podružnica družbe sv. C. in M. v Slov. Gradcu; 301. Akademiki slov. iz Slov. graškega okraja; 302. Jak. Blažon oficial v Slov. Gradcu;303. Neimenovan iz Slov. Gradca; 304. Ivan Kac, župan v Šmartnem pri Slovenjem Gradcu; 305. Dr, J. Eržen Gorica; 306. Neimenovan iz Litije (plačal 200 K); 307. Neimenovana gospodična iz Ljubljane; 308. Dr. Fr. Horvat ckr. notar v Brežicah, (pkčal 200 K).
Najnovejša brzojavna ia telefonija poročila.
Češka prometna akademija.
Praga, 13. avg. Kakor poročajo češki listi, bode otvorjena s šolskim letom 1909/10 prometna akademija s češkim pončnim jezikom v Vodnjanu.
Shod avstrijskih katolikov na Dunaju.
Brno, 13. avg. Glasilo drž. posi, patra Šramka javlja, da se tudi češki klerikalci ne udeležijo shoda avstr. katolikov (klerikalcev) na Dunaju.
Bojevitost turške vojske.
Carigrad, 13. avgusta. Položaj se zopet slabša. Vojni minister Mahmud Šefket paša je baje izjavil velikem a vezirju, da mora odstopiti, ako ne bode vojne z Grško, ker ne more dalje krotiti častnikov in moštva, ki zahteva vojno.
Šikane ruskih birokratov.
Krakov, 13. avg. Generalni guverner varšavski je ukazal podrejenim političnim oblastim, da se prepovejo za ves čas, kar bo otvorjena razstava v Čenstohovu, zlasti pa o priliki češkega zleta v Čenstohov in Varšavo vse politične konference in predavanja.
iZdružeitfe poljskih strank?
a Krakov, 13. avg. V političnih krogih se govori, da se pripravlja združitev poljsk. demokratov in poljske
ljudske stranke.
Napadi na češkega ministra rojaka.
Praga, 13. avg. Vsi češki listi ostro napadajo češkega ministra rojaka dr. Žačka, da se v sedanjih za dunajske Čehe tako kritičnih časih mudi izven Dunaja na počitnicah, mesto da bi energično skrbel za ohranitev osebne varnosti in imetka dunajskih Čehov. Včeraj so telefonirali vodje dunajskih Čehov v češko ministerstvo pa se jim ni niti nikdo oglasil. Češki narodni svet je brzojavil ministerskemu predsedniku Bienerthu, da proti sedanji gonji nižjeavstr. Čehov najodločnejše protestira in zahteva, naj ministerstvo takoj ukrene vse potrebno za varnost dun. Čehov.
Veleizdajski proees v Zagrebu.
119. dan razprave.
Razne predloge glede posameznih obtožencev stavijo dr. Hinkovič, dr. Šo-larič, dr. Budisavljeviò. Dr. Hinkovič osobito predlaga, da se zaslišita glede v obtožnici omenjenih srbskih grbov dva heraldika-strokovnjaka, je li so to> res grbi kraljevine Srbije.
Tri» eni.
12. avgusta.
Dunajska borza za kmetijske pridelke, 12. avgusta:
Začetkoma se zahtevalo za pšenico in rž nekaj vinarjev več, a ker konznm rezerviran, zato se ponujalci zadovoljili s starimi cenami. Vkljub temu ostal konznm rezerviran. Prometa skoro nobenega. Ječmen ostal trdno pri stari ceni.
Kava v Hamburgu: Santos Good Average za september 31*75 za december 30'—, za mare 30'25, za maj 30'—. Tendenca mirna.
Sladkor. Praga: surovi sladkor prompt K 25*25, nova kampanja K 23*05. Tendenca medla. — Vreme: lepo.
Budimpešta, 12. avg. Pšenic» za oktober K 13*56, pšenica za april K 13*74, rž za oktober K 9*85, oves za oktober K 7*49, koruza za avgust K —'—, koruza za maj K 6*99, ogrščica za avgust K 13*80. Pšenice se malo ponuja,, kupčija mala, tendenca mirna, promet 15.000 m. st. Rž trdna, pšenica v efek-tivu in ostalo mirno. Vreme toplo.
Budimpešta, 12. avgusta. S v i-njad: ogrske stare, težke — do — vin., mlade, težke 140 do 142 vin., mlade, srednje 142 do 144 vin., mlade, lahke 143 do 144 vin.; zaloga 29.862 komadov.
Trgovskega
učenca
iz boljše hiše s primerno šolsko izobrazbo sprejme takoj tvrdka
Norbert Zanier & sin
Št. Pavel pri Preboldu.
377 3-2
Trgovski pomočnik
se takoj sprejme, v trgovin» mešanega blaga kakor tudi
učenec
z primerno šolsko izobrazbo. Kje, pove upravništvo „Narodnega Dnevnika". 876 **
► <t>	<t>	<x>	<t>	<J>	<r»	<r»	<r> «
„Narodna založba v Celju"
registrovana zadruga z omejeno zavezo
priporoča iz svoje zaloge:
1 „Knjižnica Narodne založbe i Celju"
I. zvezek.
Vsebina: Gogolj, Strašno maSčevanje. Poslovenil J. A. Glonar. — Gogolj, Nos. Poslovenil Gregorij (106 strani).
Cena okusno broširanemu izvodu 80 v, po pošti 90 v.
„Uvod v narodno gospodarstvo".
Po Maurice Blockovi knjigi „Petit manuel d' economie pratique", uredil dr.Vekoslav Kukovec (160 strani). Cena 1 K, po pošti 1 K 10 vin.
Nadalje imamo še precej izvodov
„Kmetskega koledarja za L 1909"
s celo vrsto izbornih gospodarskih člankov, katerega dajemo c. društvom, zavodom in knjižnicam po posebno znižanih cenah, knjižnicam tudi zastonj proti povrnitvi poštnine.