Poeam^na Številka ВМ 0,1# НдшшпкпБо(с trpi^ava Klagenfurt, Postfach 115 / Uredništvo v E3agenfurtu / Naročnina (se plača naprej) mesečno z dostavo na dom RM 1,— (vključno RM 0,20 za donafialce) / Odjavo naročbe tega Usta za prihodnji mesec sprejme uprava samo pismeno In le do 25. tekočega meseca / Oglasi RM 0.06 za milimeter stolpec 8tev. 10 Krainburg, 4. februarja 1942. Leto 2, FQhrer je gouoril nemikemu narodu Velikanske manilestaciie v šporlni palači \ Berlinu " Velika ^lemčiia se je spomnila 30. januarja 1933 Berlin, 3. februarja: Na obletni dan prevzema oblasti je Gau Oroesberlin v berlinski športni palači, tra-idicionalnem mestu nacionalnosocialistične-ga pokreta državnega glavnega mesta, priredil velikansko manifestacijo. Središče »mesene slovesne ure, ki jo je otvoril ber-Unki Gauleiter Reichsminister dr. Goebbels, je bil govor Fiihrerja, ki je bil za kratko dobo zapustil svoj glavni stan na vzhodu, da kakor že tolikokrat ob zgodovinskih dne-ivih, govori nemškemu narodu, Nacionalno-Bocialistična Velika Nemčija se je tudi tega 30. januarja — sredi največjega usodnega boja svetovne zgodovine zbrala, da zajema novo moč ob spominu na zgodovinski 30. Januar 1933. Zopet je bil FUhrer tisti. Čigar besede so ta dan posebno posvečevale. Na pragu desetega leta nacionalno socia-litičnega pokreta je FUhrer razložil pomen tega dneva in kronal ta dan z novimi gesli In z zanosito gotovostjo zmage. Ko je dr. Goebbels pozdravil Fiihrerja B besedami: »Mi vsi se veselimo, da Vas Vidimo med nami tatko svežega in tako edravega«, je i^inihnilo več minut traja-jjoče bučno odobravanje. Gauleiter je opomnil, da je FUhrer pred devetimi leti dovedel pokret do zmage, preko uspehov in vzvratov, da pa stara garda stranke nikdar ni dvomila o zmagi. _?}opot zadoni bučno odobravanje, ko je Лг. Goebbels povdaril, da je ta zmaga bila Btvar vere V osebo Fuhrerja. »Kar je bilo tAkrat za nas stvar vere, namreč zmaga, !)0 danes stvar gotovosti !f "Kakor en mož se dvigajo desettisoči in se poklonijo svojemu FUhrerju, ko ta stopi na preprosto okrašeni govorniški oder. Fiihrer povzame takoj besedo. Tako je zopet vzpo-Btavljen notranji stik z množicami v dvorani in preko nje ven s celim nemškim narodom, ki posluša njegove besede zunaj V državi in še dalje na dolgih in daljnih vojnih frontah. Ko se FUhrer v svojem govoru mimogrede dotakne forumov, ki mu dajejo pre^ost on in njegovi nasprotniki, ko govori o tem, da govorijo drugi pred parlamenti, on pa govori k tem, iz katerih je izšel, namreč iz naroda, zopet za- orijo okrog FUhrerja najiskrenejše mani-sestacije ljubezni in hvaležnosti. S pikrim posmehom močnejšega obračunava s svojimi nasprotniki, ki so takrat in danes ravno isti. Nato govori o letih borbe, ko je vakemu uspehu sledila reakcija. Kajti ni bila lahka zmaga 30 januarja. Vedno znova razberemo to ugotovitev med njegovimi besedami, in strašna je bila dediščina, ki jo je nacionalni socializem takrat prevzel. Z nekaj stavki vzbudi FUhrer Se enkrat spomin na leta izgradnje. Pokaže mnoga dela mirne dobe, ki so se povsod pričela in pri katerih je le vojna prekinila dovršitev. In v tej zvezi prikazuje pravo ozadje vojne: zabraniti so mu hoteli, da bi dokončal svoje delo izgraditve, ker so oni kapitalistični prenasičenci, ki 80 še danes nasprotniki nemškega boja za svobodo, v njem zazrli največjo nevarnost za svoja bogastva in svoje položaje. Vendar je vedno poskušal — to lahko FUhrer ugotavlja —, da bi dosegel sporazum z Anglijo: zaman! V prisrčnih in priznalnih besedah se potem izraža o italijanskem zavezniku, s katerim se bok ob boku bori nemški afrikanski vojni zbor, in o japon-sem soborcu, ki se na vzhodu bije z istimi nasprotniki, s katerimi nemški narod bojuje brezpogojni boj; storitev tega zaveznika v besedah ni moči preceniti. Tako si pač stojijo fronte jasno nasproti. Bolševiška strahovlada in dežele, ki imajo vsega dovolj, na eni strani, na drugi strani nemaniči, dr- Boji v pokrajini ob D one cu Zasliševanje v neki osvojeni sovjetski vasi. Pred nemškim tolmačem dajejo ujetniki odgovor. (PK. Aufnahme: Kriegsberichter Grunewald, PBZ., Z.) žave izgraditve. O izidu tega boja nemški narod ne dvomi, saj mu je oseba Fiihrerja najmočnejši porok za končno zmago. Na-(Nadaljevanje na 2. strani.) Balce in El Ablara zasedena Rušilec potopljen pred obalo Kanade - Nadaljnji uspehi nemških podmornic Iz Filhrerjevega glavega stana, 3. februarja, Vrhovno poveljstvo oborožene sile je dne 2. februarja naznanilo: V južnem odseku vzhodne fronte se je vzlic silnim snežnim viharjem obnovilo močno bojno delovanje. V srednjem in severnem frontnem odseku so bili odbiti številni napadi sovražnika. Topništvo vojske je učinkovito obstreljevalo v vojni važne industrijske tovarne v Leningradu. Pred angleško jugovzhodno obalo so nemška bojna letala dosegla bombne zadetke na treh večjih trgovskih ladjah, med njimi na nekem tankerju. V K i r e n a j k I м skupine naše afriške oklopne armade zasedle Barce in E1 Abiaro Bojne skupine zračnega brodovja so podpirale zasledovalne boje in zažgale skladišča sovražnikovega materiala pri Marsa Matruku. Nemške podmornice so pred obalo Kanade potopile nekega rušilca, zapadno od Za to se borimo... Zgoraj od leve: Takoj po prevzemu pblasti so bile po vsej nemški državi ustvarjene velike tovarniške naprave, ki so pripomogle, da se je odpravila brezposelnost. Državne tvornice ^Hermanna Goringa. — Z državnimi avtomobil' skimi progami je bil ustvarjen edinstven primer nacionalno socialistične organizacijske in storilne moči. — Na novo napravljena kopališča in velikopotezno razpošiljanje otrok omogočajo tudi manj premožnim rojakom potrebni oddih. — Spodaj od leve: Nemški rojaki, potujoči v Afriko z NST »Kraft durch Freudev. (»Veselje okrepi«) v Libiji. — Na potu do velikonemške države je tvorila prvi mejni kamen osvoboditev Rheinlanda. — Po vsej nemški državi ustvarjajo naselbine, v katerih dorašča nova generacija. Gibraltarja neko korveto, na obali KirenaJ-ke in pred Murmanekim pa eno etražno ladjo. V čaeu od 24. do 30. januarja je sovjetsko zračno brodovje izgubilo 164 letal; od teh je bilo 94 sestreljenih v bojih v zraku in 13 po letalskem obrambnem topništvu« ostanek pa razdejan na tleh. V istem času »mo na vzhodni fronti izgubili 33 lastnih letal. Boj! na vzhodu so nadalje uspešni Nenavadno visoke izgube sovražnika — Težke izgube britanskih letal. Iz Filhrerjevega glavnega stana, 3. februarja. Vrhovno poveljstvo oborožene sile je dne 1. februarja naznanilo: Na vzhodu še trajajo premenljivi boji. Vkljub silnim snežnim viharjem izvršeni lastni napadi so imeli ob nenavadno visokih izgubah sovražnika nadalje krajevne uspehe. Vplenili smo številne sovražne oklopnjake in topove. V morski krajini okrog Angleške je zračno brodovje v dnevnih in nočnih napadih proti poedinim plovečim ladjam in konvojem z bombnimi zadetki poškodovalo pet velikih tovornih ladij. Lahko se računa 6 tem, da sta dve ladji uničeni. Druga bojna letala so podnevi v nizkem poletu zažgala preskrbovalne obrate nekega pristanišča na škotski vzhodni obali In v pretečeni noči metala bombe na vojaške naprave na jugu in na jugovzhodu otoka. V severni Afriki nadaljnja uspešna bojna dejanja. Vsled bombnih zadetkov na letališču Lucca na otoku Malti je bilo veliko število sovražnih letal uničeno na tleh. Pri napadalnih poskusih britanskih bombnikov na obali zasedenega zapadnega ozemlja je sovražnik izgubil dve letali. V času od 21. do 30. januarja je sovražnik izgubil 38 letal, od teh 15 nad Sredo-zemskim morjem in v severni Afriki. VI isti dobi smo v boju proti Veliki Britaniji izgubili 18 lastnih letal. Opazovalno delovanje v Elrenajkl Iz Filhrerjevega glavnega stana, 3. fe. bruarja. Vrhovno poveljstvo oborožene sile je dne 31. januarja naznanilo: Na več mestih vzhodne fronte so italijasogktag in elovaške Btran 2. — Ster 10. K A R A W A N K E N - B O T E Sreda, 4. februarja 1942« čete ob odvračanju krajevnih sovražnikovih napadov kakor tudi pri lastnih napadalnih podvzetjih in podvzetjih udarnih čet prizadejale nasprotniku znova težke izgube. Pri tem je bilo uničenih 1& sovražnih oklopnjakov in razdejano večje število Bovražnikovih bbjnih postojank, V prostoru severovzhodno od K u r s k a Je protinapad nemških pehotnih in oklop-nih čet pod vodstvom generalmajorja Breitha po večdnevnih bojih imel popoln uspeh. Neka sovražna skupina sil, obstoječa iz več divizij in skupin dklopnja-kov, ki je bila vdrla v nemške čete, je bila ob visokih sovražnikovih izgubah poražena in vržena nazaj proti vzhodu. V morsici krajini okrog Angleške so letala v okviru oboroženega opazovanja napadle neko vojaško napravo na vzhodni obali otoka in s krovnim orožjem nt^padala *^železniške cilje v severni Irski. V severni Afriki opazovalna delovanja. V severni Kirenajki so nemške skupine bojnih letal, strmoglavccv in ni-šilcev razkropile zbrane avtomobile Britancev, Napadi nemškega zračnega brodovja na letalska in mornariška oporišča na otoku Malti se nadaljujejo noč in dan z uspehom. Na državno ladjedelnico La Valetta smo metali razstrelne in zažigalne bombe. Novi veliki ospelii naših podmornic na obali USA Ifl Kanade 4.000 tonila ladja potopljena na angleški jugozapadni obali ^ Iz Fiihrerjevega glavnega stana, 3. februarja. Vrhovno poveljstvo oborožene sile je dne 30. januarja naznanilo; Na vzhodni fronti še traja bojno delovanje. Na otokih FiirilBr in na škotski se-verozapadni obali so bojna letala bombardirala pristaniške naprave in prcskrbovalne obrate. Na angleški jugozapadni obali je zračno brndovje potopilo neko trgovsko ladjo s 4.000 brt. N e m š k e p o d m or n i C e so na severno amerikanslti obali potopile nadaljnjih 13 trgovskih ladij B skupno 74.000 brt. — kakor j e bilo Že t o. ja vlj eno v p p f sebnem poročilu. Pritehuspe-hih se je posebno odlikovala podmornica korvetnega kapitana Kaisa." Kakor j« bilo tudi že javljeno po posebnem poročilu, so v severni Afriki nemško italijanske čete zavzele Bengasi. Nemška bojna letala in strmoglave! so razpršili britanske kolone vozil pri Barce in vzhodno od Solluma kakor tudi v puščavi Kirenejke. Ob napaidih iz zrakq proti pristanišču v Tobruku so bili doseženi bombni zadetki na napravah nakladališč in na postojankah letalskega obrambnega topništva. Skupine bojnih letalcev so podnevi in ponoči metale bombe na letališča otoka Malte. IJsoda Slngapura zapečatena. Japonski PK mož o svojih vtisih pred vratmi Singapura - Muimein osvojen Gesta v Burmo že zaprta Tokio, 3. februarja. Ko eo prve japonske f^rednje čete vdrle v Johur Bharu, ni bilo nobenega človeka videti v deloma že gore- čem mestu; tako izjavlja »Jomiuri Simbun« v nekem poročilu vrhovnega poveljstva. Vse kaže, da so se Angleži prenagljeno umaknili, da uidejo nevarnosti priti v ujetništvo. V navedenm poročilu se glasi potem dalje: Na oni str^i leži Singapur, morda en kilometer oddaljen od nas, toda ločen po ozki vodni poti. Od celine na otok preko mosta vodeča pot je na dveh mestih razdejan in kaže tudi drugačne sledove naglo umikajočega se nasprotnika. Singapurske težke obrambne baterije so že začele s streljanjem, med tem ko so številni lastni bombniki neiprestano krožili nad tem »smrti posvečenem mestu«. Z višine nepoškodovane sultanove palače v Johuru vidimo tam preko tik vojne luke številne požare, kot vojaki ne moremo odoleti vtisu, da Je spričo velikanskih japonskih ojačanj zapečatena usoda Singapura. V podučenih krogih opozarjajo na to, da praktično burmanske ceste ni več mogoče uporabljati za prevoz vojnega materiala za Cunking, ko so japonske čete zasedle Muimein, ki leži 250 km vzhodno od Rang^una. V nekem poročilu cesarskega glavnega stana nadalje povdarjajo, da morajo japonske čete v Burmi premagati istočasno žilav odpor Britancev in tropske nalive. Radioporočilo iz Ranguna priznava, da so za časa izpraznitve Mulmeina v soboto britanske čete bile po obstreljevanju strojnic in topništva ter vsled neprestanega bombardiranja ovirane v svojih operacijah in da so utrpele težke izgube. V nedeljo popoldne so imeli v Rangunu dvakrat zrnčo vzbuno. V ponedeljek zjutraj so japonske zračne bojne sile mesto zopet napadle. Singapur je bil glaspm tukaj došlih frontnih poročil v soboto in nedeljo izpostavljen štirim velenapadom japonskega zračnega brodovja. Navzlic silnemu obrambnemu ognju so nastale ogromne škode na vojaških napravah. Zlasti Je težko trpela vojna luka Seletar, kjer je bila, kakor že javljeno, potopljena 50.000 tonska plavajoča ladjenlca. Več municijakih skladišč je bilo za%anih. V jugovzhodnem kotu trdnjave na otoku ležeča močna trdnjava je dobila številne bombne zadetke. Ravno tako južno od Singapura ležeči otoki Bukum in Blakan Mati. Glasom nekega frontnega poročila so imele v Pontianaku izkrcane japonske čete pri Sanggowu (na severozapadnem nizozemske mBorneu) težko bitko 8 200 nizozemskimi in 300 indijskimi vojaki, ki so zbržali pustivši 300 mrtvih. Japonci so vplenili 3 tanke in oklopnjake, 12 lahkih havbic, 8 težkih kakor tudi 15 lahkih strojnic in velike množice nadaljnjega vojnega materiala. Oddelki japonskega zračnega brodovja, ki so pred tremi dnevi z največjim uspehom bombardirali letalsko pristanišče v Singapura, so glasom posebnega poročila japonskega časopisa »Tokio Niči Niči« na povratku bili napadeni od deset sovražnih lovcev tipa Hurikan. Sest sovražnih letal je bilo sestreljenih. Neka druga japonska formacija je sestrelila pet izmed devet nasprotnikov. Na nekem tretjem mestu je bil sestreljen nek stroj tipa Bufallo. Na japonski strani je šel samo en stroj v izgubo. Japonski glavni stan je v nedeljo ob 19. uri japonskega časa naznanil, da so japonske pomorske zračne sile dne 30. januarja izvedle množestvene napade, med drugim tudi proti sovražnim letalskim oporiščem v Amboini na otoku Buru in na Koepang Timoru. V okolici jezera Bande je bilo se-stre-ljenih sedem sovražnih letal in razdejane so bile vojaške naprave. Druga japonska pomorska letala so dne 30. januarja napadla nek sovražni konvoj v ožini Banka pred vzhodno obalo Sumatre in dosegla polne zadetke odnosno razdejala tri sovražne prevozne ladje s 8000, 6900 in 5000 brt. 81KI»APUB I # 'Kn«aahaf«ri . i Mil]far>Ftughaf«i fWasier.Wi?s#Flu|napw% Ш K«pp«i*Ha^r% 1 FunKs^afion 4 Unttriniiflchet 01'D#««* FOhrer je govoril nemškemu naroda (Nadaljevanje s 1. strani.) vduženo pritrjevanje sledi njegovim besedam, da je vedno pripravljen nositi vsako odgovomoet, da ne bo nikdar zopetnega leta 1918, dokler ima on vodstvo v rokah. Na koncu je govoril o vstopu Zedinjenih dr-žav v vojno in o boju na vzhodu. Kar pove, dotrjuje vedno znova, da vodi nemški narod to vojno na vseh frontah z isto od* . ločnoetjo, da je oborožen tako na zapadu : kakor na vzhodu, v zraku, tako kakor na ' vodi, in da se vsako taktično umikanje izravna z novimi napadi in novo zmago. S ponosom se na tem mestu spomni storitev Generalobersta R o m m e 1 a, čigar proti-udarec je v Afriki Britance daleČ vrgel nazaj, in mož na vzhodu, ki se sedaj v obrambnem boju ravno tako obnesejo kakor pri napadu. On, borec na fronti in v rovu iz svetovne vojne, ve, kakšne so skrbi in stiske frontnega vojaka, ki v snegu in ledu vzhodne zime brani domovino proti boljševizmu; iz vsake njegove besede iz^ veni skrb za zadnjega nemškega mušketirja. Zahvala Fiihrerja v imenu naroda velja vsem, najsi stojijo na fronti ali pa za njo z neskončnimi težavami obvladajo preskrtKJ. Kar neverjetne so storitve vseh teh. Na čelu jim je pa nemški pešec, ki je sedaj nepremagljiv, kakor je bil nenadkri-Ijiv v napadalnih bojih poletja. Ni- ga sovražnik pripravil do tega, da je obstal, ampak ledena zima vzhoda ga je prisilila y rove. Ta zima je bila največje upanje sovražnikovo in 3 hekatombami krvi je to poskušal uresničiti. Ni mu uspelo. In za vojakom, ki jekleno drži fronto, stoji nemški narod, ki doumeva težo službe na vzhodu. S tem se Fiihrer dotakne zbiranja volnenih reči in njegova hvala velja celemu nemškemu narodu, ki je z enodužnostjo, kateri ni para, s svojimi darovi pomagal vojakom, ki se borijo tam zunaj. Najhujše pa je, to lahko Fiihrer zagotavlja, danes za nami. Se nekaj pičlih tednov, in spomlad bo razbila ledeni oklop, v katerega je sedaj vkovana fronta. Takrat se bo pa dvignila vojaka k novim dejanjem in novim zmagam. Naloga domovine pa je, da izroči vojski orožje za boj. Domovina mora napeti vse sile, še bolj kakor doslej, in da s svoje strani prispeva k zmagi, nečuvenira uspehom vojakov tam zunaj, postaviti na stran nečuveno storitev v ustvarjenju. Takrat se bo, pa najsi traja boj kakorSnosi-koli dobo, končna zmaga držala naših zastav, zmaga, ki ne reši le nemškega naroda, ampak celo Evropo pred strašno nevarnostjo boljševizma. V viharju navduše-, nja so zatonile zadnje besede Fiihrerja. Kar so vsi občutili, je on izgovoril, in z bučnimi Sieg Heil vzkliki so se mu zahvalili desettisoči, ki so mogli skupno doživeti to manifestacijo. Pesmi Deutflch-land, Deutschland iiber alles« in Ilorat-Wesselova pesem sta znova potrdili njihovo obljubo, da se hočejo izkazati vredne fronte in z vsemi močmi delati za zmago. NOVicLA . SPISAL WILJEM HAUtf »Ob tem proroltovanju sta se on in mo) očim razhohotala. Na moj petnajsti rojstni dan je rekel moj očim k meni: »Cuj, Pepca, ti nimaš nič, nisi nič. jaz ti ne dam ničesar, pa tudi nočem ničesar od tebe, imam tudi čisto dovolj z mojimi tremi ostalimi razpoaajemci; Krista (moja sestra) bo sedaj namesto tebe čudovit o dete. Kar imaš, nekaj malega petja, imaš od mene, s tem se boš prerila. Sicer te pa hoče stric v Parizu iz milosti vzeti v svojo hišo.« — >.Stric v Parizu?«, sem presenečena vzkliknila; dotlej namreč o kakšnem stricu nisem vedela ničesar. »Da, stric v Parizu*, je odgovoril, »vsak dan lahko pride.« »Lahko si mislite, kako me je to razveselilo; tri leta so že minila od takrat, toda onih ur se še danes tako živo spominjam, kakor da so bile včeraj. Sreča, da pridem iz očimove hiše, sreča, da imam strica, ki ad me usmili, sreča, da pridem v Pariz, ki sem si ga predstavljala kot sedež lepo-tič;^ in blaženosti, — bila sem omamljena od tolikšne sreče in vsakikrat, kadar se je peljal kak voz minao, sem pogledala ven, ali ni prišel stric po mene, da me odvede v svoje kraljevstvo. Končno se je le pripel -al nek večer nek voz pred našo hišo. ,To J. ivoj s.wc!' je zaklical očim; tekla eem doli, razprostrla roke po mojem re-čileu — grozovita zmota! Bil-je mož s IMtfrankovsIkimi kovanci. »V onih trenutkih sem bila skoraj brez zavesti; vendar nikoli ne pozabim 2lodeje>-ve ga veselja, ki mu je zablisnilo iz njegovih sivih oči, ko me je našel visoko vzraslo; še vedno mi zveni v ušesih njegov krehav glas: ,Sedaj si prava, golobičica moja; zdaj te hočem uvesti v veliki svet.' Z eno roko me je prijel, z drugo je pa vrgel veliko mošnjo na mizo; mošnja se je odprla, bleščeč dež srebrnjakov in zlatnikov se je kotalil na tla; moji trije bratje in sestre in očim so radostno vzklikovali, drčali na tleh okoli In pobirali komade,^— bila je — kupnina za mene.« »Ze naslednjega dne »va odpotovala v Pariz. Mršavi mož — nisem ga mogla na-zivati strica — mi je neprenehoma pripovedoval, kako znamenita bom v njegovih salonih. Nisem se mogla veseliti; neka tesnoba, neka nerazjasnjena bojazen sta stopili na mesto mojega veselja, moje sreče. Voz se je ustavil pred neko veliko, razsvetljeno hišo, bila sva v Parizu. Deset do dvanajst lepih, prelepih deklet je pri-. skakljalo po stopnicah doli nama nasproti. Objemale so me in poljubovale ter me na-zivale sestro Josipino; vprašala sem mr-šavega: ,Ali so to Vaše hčerke, gospod?' — ,oui, ce sont des filles!' (Da, to so hčerke!), je vzkliknil smeje in dekleta in številni posii so pritrjevali s surovim bučnim smehom. »Lepe obleke, sijajne sobe so me razvedrile. Naslednjega dne so me krasno oblekli in uvedli v salon. Onih dvanajst de-, klet je čimj- najbolj nališpanih sedelo ob igralnih mizah, na blazinJaMh, pri kla- virju. Zabavala so se zelo živo z mladimi in starejšimi goepodi. Ko sem vstopila, so se vei vzdignili, mi prišli nasproti in me ogledovali. Gospodar hiše me je peljal h klavirju, morala sem peti; vsi so me pohvalili. Pričeli eo se z menoj pomenkovati; moji neomikani, napol italijanski izrazi so se smatrali za naivnost; občudovali so me, še danes me je sram ob spominu na besede, s katerimi so mi to povedali. Tako je minilo nekaj krasnih in veselih dni. Živela sem brez boječnosti, lahko bi bila živela zadovoljno, ako ne bi bila čutila velikega neugodja, skoroda tesnobe v tej hiši, v tej družbi; v moji naivni nedolžnosti sem bila uverjena, da je veliki svet pač takšen in da se pač moram vdati v njegove šege. Vendar je nekaj vzibudilo mojo pozornost. Ko sem nekega dne slučajno šla mimo stopnic, sem videla, da so gospodje, ki so nas obiskali, vratarju dali denar in za to prejeli modre ali rdeče karte in te zopet izročili stražarju pred salonom. Nek mlad gizdalin, ki je prišel mimo mene, mi je z nežnimi pogledi kazal tako rdečo karto; Se danes ne vem, zakaj me je radi tega oblila rdečica. Toda poslušajte dalje, kaj se Ј9 kmalu pripetilo! »Poglejte, ljubi dokt()r, tukaj imam mal, neznaten papir. Temu se im^un zahvaliti za mojo rešitev. Našla sem ga neko jutro pod kruhkom mojega zajtrka. Ne vem, od katere dobre roke je prišel; toda Bog naj plača duši, ki se je mene usmilila. Na Metku je stalo: ,Mademoiselle!' .Hiša, v kateri etaaujete, j« dame, ki jih vidite okrog sebe, so hotljivke. Ali smo se zmotili glede Josipine? Mar si bo hotela iskrico sreče odkupiti z dolgim kesom?' »Preveč je bilo te strašne svetlobe, ki me je skoraj docela oslepila; skoraj pre« več iznenada mi je raztrgala moje čisto srce in sanje o mojem brezskrbnem, srečnem položaju. Kaj mi je bilo storiti? V mojem življenju se nisem bila navadila, da bi se odločila. Gospodar te hiše se mi je zdel kakor strašanski čarovnik, Id ume či-tati vse moje misli in že v tem trenutku ve, kaj sem zvedela. In vendar sem hotela rajši umreti, kakor se le še trenutek po-muditi v tej hiši«. — »Nasproti našega stanovanja sem včasih slišala neko deklico govoriti italijanski; nisem je poznala — toda ali sem sploh koga poznala v tem groznem mestu? Ti domači glasovi so mi vzbujali zaupanje; k njej sem hotela pobegniti, na kolenih sem jo hotela poprositi, naj nie reši«. »Bila je sedma ura zjutraj; držala sem se domačih navad, vedno sem zgodaj vstajala in. takoj na to zajtrkovala, in to me je rešilo. Ob tem času je še vse spalo, celo večji del uslužbenstva. Bati se je bilo le vratarja. Toda — kako bi mogel misliti, da hoče kdo pobegniti iz tega svetišča lepote? Tvegala sem; ogrnila sem si črn, neznaten plašč in hitela po stopnicah dol; kolena so se mi šibila, ko sem šla mimo vratarje ve lože; trije koraki, in bila sem prosta. (Dalje prihodnjič«! 4. februarja 1942. KARAWANKEN-BOTE stran 8. — Stev. 10. Taka je karta za kadilce! I^WirttcbaftMBU m ш hhem m ШХ ab#ftym*b#y( '-Ф Kontrollkarte Einkauf void Tabakwaren F«br/4a Мг/*г Izdana bo za moške predlagatelje nad 18 let in za Senske predlagateljice nad 25 tet. Sprednja in notranja stran karte za kadilce »M« za moSke, Izdaja teh državnih kart za kadilce odnosno kontrolnih kart za nakup se bo vrSila do 15. februarja 1942. (Atlantic, Zander-Multiplex-K.) Idila r Afriki Tudi pri puatiajsktm studenca v Libijski puSiavi se n« тлпјкл neobhodno potrebnih nemških vodnih posod. (PK. JLufnahme; KriegAerlchter Krempl, Poveljnik podmornice Korvetten kapi tan Zap p, ki se je, kakor je bilo javljeno v posebnem potoiilu, s svojo podmornico posebno udeležil vnovične potopitve nadaljnjih 12 trgovskih ladij s skupno 103.000 brt. na severno amerikanski in kanadski obali. Nevidni strelci čiattjo po- (Preesse - Hoffmann, Zander-Multiplex-K.)' krajino od sovjetskih letnikov Mesto Bengasi »6pet osvojeno Kakor je objavilo vrhovno poveljstvo oboroiene sile, so n^mSke in italijanske i*te v ietrtek zjutraj zavsale Bengasi (PK. Aufaahme: Kriepbericbter Billbardt, PBZ., Z.) Za vzhodno fronto sestavljajo dolge kolone 1>рапјеч (ruskih kmečkih) sani, ki dovaiajo nove pošiljke naprej na nemško fronto, (PK. Aufnahme: Kriegsberichter Haller, PBZ. Z.) Neko skladišče gonilne ga o vi na vzhodni fronti V nekem gozdiču so, nevidni zaradi snega, Ml<đeni sodčki t njihovo dragoceno vsebino. 1 /v / -i?ivis; ЏЈ1^тши v neki francoski 1uki ob Kanalu ЈШШктИ тш др gngtWigokmiaidBARK •" Ш^ШШЈ Шшвј^' Japonski učenci pozdravljajo svoje reSiteljв Učenci neke japonske Sole v kraju, zasede- Trda aluiba v snežnem vihar j m nem po Japoncih, poadrarljafe rejahe. теШ piha iex peljaoe sovjetMa iAitisatiJSi >шЏ v lovu z ledem^ •J ■ Brtida, 4. februarja 1942. KARAWANKEN-BOTE stran — Stev. 10. 9osifodarstt)o Gospodarstvo Oeeaolle z aerojevanjem Guama, Wake in Se nekaterih otokov v Biemarckovem otočju in z bombardiranjem nadaljnih pacifičklh otokov je poeunek jafonakih mornariških in zračnih bojnih sil poeegel v »Oceanijo«. Pod to označbo se podvaja celota več tisoč otokov na južnem Velikem oceanu, ki ве raztegajo od Nove Gulneje na zahodu do havajskih in Osterskih otokov na vzhodu. Njih skupna površina na kopnem znaša 1.26 milijonov kvadratnih kilometrov; od teh pa odpade 785.000 km' na samo Novo Gvinejo, hdrugi največji otok sveta. Najbolj znana otočja so izmed prejšnje nemške kolonialne poeesti karolinški, marianeki in maršaleki otoki, Gilbertovi, Salomonski in PidSi otoki ter Nova Kale-donia. To oceansko otočje ni le strategič-nega in velikega prometnega pomena, ker BO otoki neobhodno potrebni za premaga-nje ogromnih razdalj Velikega oceana kot postaje za ladje, premog, olje, kabel in radio, ampak je v zadnjih desetletjih tudi pridobilo na gospodarskem pomenu. Na agrarekem polju je glavna vrednost Oceanije v pridobitvi kopre in v nasadih kakava, kave, sladkornega trsta, ananasov, banan in kavčuka. 2e na Novi Gvineji sami je približno 0.5 milijonov ha zasajenih z kokosovimi palmami, na Fidži otokih jih je 53.000 ha, na drugih otokih Oceanije 70.000 ha. Poleg Nizozemeke Indije in Filipinov stoji Oceanija glede izvoza izdelkov Iz kopre in kokosovega oreha na tretjem meetu sveta. Izvoz kopre iz Oceanije je znašal v zadnjih letih okroglo 225.000 toti, od katerih je skoro 80.000 ton odpadlo na Novo Gvinejo, 30.000 ton na Fidži-otoke in 23.000 ton na Salomonske otoke. Izvoz se je vršil večinoma na Angleško. Ko so angleške in amerikaneke tvomice margarine in umetne jedilne maati morale izknjižiti že dovoze kopre Iz Insulinde in iz Filipin-Bkih otokov, se bodo sedaj kmalu morale odreči tudi kopri iz Oceanije. Med drugimi oljnatimi sadeži pridobivajo na Oceaniji v manjšem obsegu tudi semena bombaža in lanu ter ašantiorehov. Znaten je na nekaterih otokih tudi nasad sladkor-jeve trstike. Največji proizvajalec slad-korjeve trstike je Havaj z 821.000 tonami. Fidži-otoki proizvajajo nekako 12.000 ton. Med rudarskimi proizvodi stoje na prvem mestu naravni fosfati. V Oceaniji pridobivajo okroglo 1.5 milijonov ton, torej okroglo 10% skupne svetovne fosfatne proizvodnje. Največji pridelek daje z 855.000 tonami otok Nauru, ki je spadal prej k nomški kolonialni posesti in ki ga danes upravljajo Angleži; 304,000 ton dajejo Gilbertovi in Ellicfr - otoki, 162.000 tem Christmasovi otoki in nad 100.000 ton Patau otoki. Za rudarske s vrhe je najbolj preiskana Nova Kaledonia, kjer pridobivajo letno okrog 48.000 ton kromove rude in 7.000 niklja. Druge otoke so v pogledu rudarskih najdišč še le malo raziskali. Na Novi Gvineji sta dokazana kameno olje in baker. Tam pridobivajo letno tudi nekako 7.000 kg. zlata in nekaj oemium-iridija. Podpore za državne uradnike, Invalide In begunce v Srbili SiWd ministrski svet je, kakor poročajo iz Zagreba, sklenil, da se bo vsem državnim uradnikom, upokojencem, invalidom in beguncem, ki so bili v državni službi, izplačala enkratna podpora v višini 800 do 1200 dinarjev po tem, kakor je kdo samec, oženjen ali rodbinski oče. To velja le za plače izpod 6.000 din in za take, ki sicer nimajo nobenega premoženja ali nobenega postranskega zaslužka. DHate i^oepodlavefte novice Nove takse za uvoz v Zagrebu. Da se doseže ravnovesje v novem mestnem proračunu v visokosti 507 milijonov kun je storjeno več ukrepov; med drugim je povišana postavka »uvozne takse« za 100%, in sicer z veljavnostjo od 1, januarja 1942. One industrije pa, ki uvažajo surovine ali polizdelke v svrho nadaljnje obdelave, uživajo popust 50% od povišanih taks, ako vsota, ki bi jo morali plačati Iz tega naslova presega 40.000 kun. Problem pridelovanja bombaža na Hrvaškem. Hrvaški tisk se peča z vprašanjem pridelovanja bombaža. Klimatične prilike na jugu Dalmacije in v Hercegovini so podobne onim v BolgArijl in Grčiji, kjer je pridelovanje bombaža že precej razvito. Lahko bd se tudi bombaž nasadil tam, kjer je bil v pretečenem letu nasajen tobak, ker bi se obdelovanje obeh rastlin prav lahko menjavalo. Zato so mnenja, da bodo nekatero poskusne nasade bombaža izvršili že v bodoči spomladi. Ustanovitev hrvaškega instituta za agrarno politiko. V področju kmetijkega ministrstva bo v kratkem ustanovljen posebni institut za agrarno politiko, ki bo ministrstvu predlagal predloge o vodstvu gospodarske politike ;nadaljeval bo tako večletno uspešno delovanje »Gospodarske sloge«. Zavarovanje potnikov na hrvaških železnicah. Hrvaško prometno ministrstvo je z zavarovalno družbo »Dunav« sklenilo dogovor, o zavarovanju potnikov na hrvaških železnicah. Najnižja premija znaša 25.000 kun, vendar se na zahtevo ta znesek lahko poviša na 250.000 kun. Prispevek, ki ga ima plačati zavarovani, se ravna po ceni vozne karte in znaša eno do dve kuni. Tudi prtljaga in hranjeni predmeti se lahko zavarujejo. Hrvaška razpolaga z 11.000 vagoni. Na neodvisno hrvaško državo je odpadlo 33.5 odstotka normalnotirnih železniških prog prejšnje Jugoslavije. Pri pogajanjih v je- seni 1941. leta so bili HrvaŠki priznani 4% celokupnega parka lokomotiv in 37.5% jugoslovanskega parka vagonov. Poznejše poprave, ki so predvidene, tega izida ne bodo bistveno spremenile. Po najnovejših podatkih razpolaga Hrvaška tačaa z 11.102 železniškimi vagoni. Preeprbovalni prispevki za Francijo iz francoskih afriških kolonij. Po pisanju lista »Journal« je dobila Francija iz svojih kolonij v Afriki v času med 1. novembrom 1940 in 15. oktobrom 1941 iz francoske, severne Afrike 20.000 konj, 13.000 mul, 30.000 živih ovac, 80.000 zaklanih koštru-nov, 1,723.000 centov žita, 1,048.000 centov sočivja, 100.000 centov jajc, 230.000 centov sušenega sočivja in 7,600.000 hektolitrov vina. V istem času je francoska zahodna Afrika izredno dobavila Franciji in sicer: 32.000 ton kave, 45.000 ton kakava, 7300,ton olivnega olja in 128.000 ton orehovega olja. Pridelovanje oliv ter izdelovanje olivnega olja so v Grčiji stavili pod državno kontrolo. Vse zaloge olivnega olja se je pa popisalo in vzelo v evidenco, Hr^ataka bo modernizirala tovarno tobaka v Mostaru. Vse strojne naprave, ki tečejo že nad 60 let, se bo zamenjalo z novimi. Kredit je na razpolago. IVcmško pravo o davku na poslovni promei Povračila Da pospeši izvoz predmetov, oproSča zakon o davku na poslovni promet izvozne dobave tega davka. Poleg tega pa se Se na podlagi § 16. UStG (§§66. do 76, UStDB) odpiše davek za izvozno blago 1, za tuzemski, izvozu predidočl promet blaga ali za predidoči uvoz in 2. za tuzemske predhodne dobave sestavnih delov, pripadajočih potrebščin in pomožnih tvarin blaga aH njih uvoz. Odpis se izvrši potom povračila davka na poslovni promet upravičencu v dveh oblikah : potom povračila izvoznemu trgovcu (k 1) in povračila za izve z (k 2). Področje uporabe povračil se ne krije z davčno prostostjo za d o b a v e izvoza. Davka proste so v inozemstvo namenjene davku podvržene dobave zaradi izpolnitve kakšnega pravnega opravila kakšnim inozemskim odjemalcem. Povračila pa ne obsegajo le teh izvoznih dobav, ampak tudi prenašanje in pošiljanje predmetov v svrho obrtne uporabe v podjetju onega, ki je upravičen zahtevati povračilo. Upravičen do povračila je le podjetnik po smislu zakona o davku na poslovni promet; pri tem je vseeno, kakšen državljan je opravičenec in kje prebiva in stanuje. Povračilo izvoznemu trgovcu Da se izravna davek na poslovni promet, ali davek od poravnave se dovoljuje po predlogu, ako so dani gotovi predpogoji povračilu izvoznemu trgovcu v vsakem tukaj navedenem primeru: 1. ako predlagatelj stori izvozno blago; 2. ako predlagatelj iz svojega podjetja prenese kak predmet v inozemstvo v svrho obrtne uporabe. Prenašanje je izvoz predmetov potom prevažanja ali pošiljanja, ki mu ni temelj kakšno pravno opravilo; 3. Ce dobavitelj predlagatelja ali po naročilu dobavitelja kakšna tretja oseba n. pr. pri vrstnem poslu) pošlje kak predmet v inozemstvo v svrho obrtne uporabe, da predlagatelj z njim ražpolaga v svojem podjetju. Dobavitelj sam ali po njegovem naročilu tretja oseba v tem primeru ne izvršujeta nobene izvozne dobave v smislu § 22. UStDB, ker je J)ravni posel sklenjen s tuzemcem, in zato nimata pravico do povračila. Kot obrtno uporabo navajajo UStDB zlasti prenašanje že kupljenega predmeta, prenašanje ali pošiljanje v svrho prodaje (n.pr. v kakšno skladišče, ki ga ima predlagatelj v inozemstvu pri kakšni podružnici, kakšnem špediterju ali kakšnem inozemskem obratu predlagatelja za inozemski trg, v svrho uporabe ali potrošnje v takem obratu (n. pr. stroje za orodja, v svrho vzidanja v kakšno celotno napravo v inozemstvu. Za obrtno uporabo pa ni smatrati, ako se izvrši izvoz v namenu zopetnega uvoza v svrho pošiljanja, vskladiščenja ali požlahtnitve (nr. p. pri predmetih kakšne razstave, am-balaži, vzorcih, popotnem blagu), ali kadar so bili v inozemstvo vrnjeni predmeti, ki so bili v te svrhe prej vloženi v tuzemstvo z namenom zopetnega izvoza. Davek na poslovni promet se za zgoraj navedena primera, v katerih je dopustno povračilo, povračuje, ako so dane sledeče predpostavke: 1. predlagatelj je moral pridobiti predmet v inozemstvu, to se pravi, do povračila izvoznemu trgovcu je opravičen le trgovec (veletrgovec in trgovec na drobno), ne pa t "di proizvajalec. Dobava predlagatelju je morala biti davku podvržena. Razen tega se to povračilo dovoli tudi takrat, če je bila dobava davka prosta po § 28. odstavek 2. štev. 2 dg 6, 8 in 9 b (veletrgovčeve dobave premoga, šote, gnojil, surovega olja, oljnatih proizvodov, moke, trgane moke, otrobov, železa in jekla), ako predlagatelj ni ino-^mski odjemalec; 2. predlagatelj ni smel v tujemstvu predmeta obdelati ali predelati ali le na način, ki je posebej dopttsten po § 68 UStDB; 3. prej navedeni predpostavki, obstoj postopka, ki dopušča povračilo, kakor tudi način in visokost osnov, potrebnih za preračun povračila, morata biti dokazani po knjigah. Ako je predlagatelj blago uvozil, se mu poravnalni davek povrne, ako so dani sledeči predpogoji: 1. uvoz je moral biti podvržen davku na poslovni promet in dokazati se mora, da je ta tudi bil plačan; 2. predmet ni smel biti obdelan ali predelan ali le v toliko, kakor to posebej dopušča § 68. UStDB; 3. predlagatelj mora ti predpostavki, obstoj postopka, ki dopušča povračilo in način ter višino osnove za odmero povračila dokazati po knjigah. Ako predlagatelj blaga ni pridobil od ktJcšnega tuzemskega proizvajalca, ampak od kakšnega uvoznega trgovca, se mu pod zgoraj navedenimi predpostavkami povrne davek na poslovni promet in poravnalni davek. Povračilo znaša pri žitu, moki, na debelo zmletem žitu in otrobih žita ali pecivu, ki je iz njih napravljeno, 1%, pri vseh drugih predmetih 2% od 92% sprejete ali dogovorjene odmene franko nemško carinsko mejo, to je kupnine prištevši morebitne dajatve tretjih (n. pr. dodatna izvozna povračila Reicha), vštevši stroške za pošiljatev in zavarovanje do carinske meje in po odbitku postranskih stroškov onstran carinske meje (n. pr. tuzemske izvozne carine, stroškov pošiljatve in zavarovanja od meje, inozemske carine in uvoznih davkov). Ako izvoženo blago za časa, ko se stavi predlog na povračilo, še ni prodano, znaša postavek povračila 1% oz. 3% od polne kupnine franko nemško carinsko mejo, ali ob predhodni neškodljivi (dopustni) predelavi 1% od 2% od cele veletrgovinske vrednosti v času in na kraju pošiljatve v inozemstvo, po okolnostih, inozemske carinske vrednosti., Postavki za povračilo ostanejo isti tudi takrat, če je bila predhodna dobava podvržena zvišanemu ali znižanemu davčnemu postavku. Inozemske valute se morajo preračunati po povprečnem tečaju, ki ga vsak mesec določi državni minister za finance. Ako stavi podjetnik svoje predloge po sprejetih odmenah, je merodajen povprečni tečaj onega meseca, ko je bila prejeta odmena. Pri predlogih na podlagi dogovor- jene odmene je pa merodajen mesec izvora. Poznejše izpremembe tečaja se ne upoštevajo. Preračun po dnevnem tečaju bančnega obračunan ja je dopusten le s posebnim pristankom finančnega urada. Poravnalni davek se povračuje v višini dejansko plačanih zneskov, ako se pa ti ne morejo dokazati, pa v višini polovice povračila za davek na poslovni promet. Povračilo za izvoz Postopek za dovoljenje povračila za izvoz je isti kakor pri povračilu izvoznemu trgovcu. Vendar se dovoljuje to povračilo le pod sledečimi predpostavkami 1. predmeti izvoza ne smejo biti niti žlahtne kovine, niti denar, niti bankovci, vrednostni papirji ali vrednostni znaki; 2. dobava predmeta predlagatelju ni smela biti kot izvozna dobava davka prosta; 3. ne sme biti zgolj prevoz v tuzemstvo; 4. obstoj postopka, ki dopušča povračilo, in način ter višina osnove za odmero morajo biti dokazane po knjigah. Ako so dani vsi predpogoji, se dovoli povračilo za izvoz in povračilo izvoznemu trgovcu. Povračilo izvoznemu trgovcu po izključuje povračilo za izvoz, ako je prva dovoljena po posebej dopuščeni obdelavi ali predelavi ali ako obstoji povračilo izvoznemu trgovcu iz povračila za poravnalni davek. Osnova za preračun je ista kakor pri povračilu izvoznemu trgovcu. Brez ozira na dejansko predhodno davčno obremembo znaša povračilo za izvoz 0,5% od cele osnove za preračun. Povračilo za izvoz in izvoznemu trgovcu se dovoljuje samo po predlogu, stavljen зт na uradnem obrazcu tekom prekluzivnrga roba 6 mesecev po koncu vsakega koledarskega četrtletja, ali, kadar finančni uiad predlagatelju dovoli, da si kot dobo povračila izbere koledarski mesec, po koncu tega meseca. Tudi izpremembe in izpolnitve so dopustne le tekom tega roka. Neodvisno od načina obdavčbe, ki velja za predlagatelja pri davku na poslovni promet, lahko ta stavi svoje predloge po izbiri na podlagi sprejetih ali dogovorjenih odmen; enkrat izbran način povračila pa sme spremeniti samo s pristankom finančnega urada. Predlog se mora staviti: 1. v primei-u povračila na podlagi odmene: za izvoze, opravljene v pretečenem razdobju povračila, ali pri predlogih na podlagi resničnih dogodkov, za dogovorjene odmene; 2. pri povračilu na podlagi kupnine ali vrednosti: za kupnine ali vrednosti izvoznega blaga, ki je bilo v pretečenem razdobju povračila prenešeno ali poslano v inozemstvo. Preprečite zmrzovanje krompirja. Sted-Ijivo gospodarjenje s krompirjem, ki je zelo važno prehranjevalno sredstvo ljudstva, je letos še prav posebne važnoti. Shrambe in kleti se morajo držati v redu in vestno kontrolirati. V krompirjevi kleti ne sme temperatura na noben način pasti pod -}-2 stopinje Celzija. Ce bi se pa le pripetilo, da imamo nekoliko namrznjen krompir — saj se takega tudi lahko dobi pri nakupu — je isti pri pravilnem postopanju popolnoma užiten. Namrznjen krompir na noben način ne sme ostati v toplem prostoru, ker bi se preeveč hitro stalil. Talitev takega krompirja je treba zvrSlti s hladno vodo. Pri tem je vzeti količino krompirja, ki se jo misli kuhati in. jo dati 24 ur v hladno vodo, kateri je dodati nekoliko kisa ali pa soli. Na ta način raztaljen namrznjen krompir je potem kot jedilni krompir užiten. Priporoča se pa, da se takega krompirja pripravljajo kolikor je mogoče začinjena jedila ali ostre omake, da se prikrije sladek okus, ki se ga ne more vedno preprečiti. • Nebotičnik se sell Nek nebotičnik s 25 tirni nadstropji so v Buenoe Airesu prenesli od njegovega prvotnega stojišča na drugo stojišče v isti ulici. V to svrho so ogromno stavbo posadili na valjarje in jo počasi premikali naprej, od začetka s hitrostjo enega metra na dan, ki so jo pa pozneje povišali na dva metra. Po 60tih metrih je bila t& pustolovska selitev končana, toda tudi za časa tega potovanja je nebotičnik služil ljudem v hiši kot stanovanje. n Zimmar-, Fensfer- und Fleberfhermemefer Dipl. Opliker C. KronffuB ■ laieainri, Вашшвшгши II Sredn, 4. februarja 1042. KARAWANKEN-ROTE Stran 5. — Stpv. 10. IVarodno p»liii{na naloga KSrnina v Obcrkralnn Gauleiter dr. Rainer je govoril na prvem zborovanju strankinih borcev v novem letu v vrsti zborovanj, ki so bila prirejena povodom povratka dneva narodnega podviga, je govoril Gauleiter dr. Friedrich Rainer na velikem manifestacijskem zborovanju v Klagenfurtu. Mnogoštevilni zborovale! 80 veliko zborovalno dvorano napolnili do zadnjega kotu in govor Gauleiterja ponovno prekinili z odobravanjem. V tem govoru je Gauleiter govoril o vzorni požrtvovalnosti Kamtnerjev, ki se je na novo pokazala pri nabiranju volnenih in zimskih reči. KžLmten mora, taio je povdaril Gauleiter, postati dežela največjih storitev. Stranka bo vsakemu rojaku z nasveti in dejanjem pomagala. Gauleiter je nato prešel na gospodarski položaj in je ugotovil, da je zaradi ureditve protrošnje prehrana nemškega naroda tudi v tretjem letu za-sigurana. Nato je Gauleiter pokazal pota za odpravo stanovanjskega vprašanja v Kantnu in potem prešel na naJoge dežele kot dežele tujskega prometa in oddiha. H koncu je Gauleiter ob radostnem vzklikanju poslušalcev sporočil Fiihrerjeve pozdrave. Zelo pomembna eo bila izvajanja Gauleiterja v Oberkrainu. Najleipšo nalogo ima K&mten, tako je ugotovil Gauleiter dr. Rainer, izpolniti v tej vojni s tem, da pridruži nova ozemlja, na eni strani MieBtal in Seeland kot stara ozemlja Kamtna, ki tudi med 20-letno tujo vlado nista izgubila svojega značaja kot dela Kamtna, kar sta tudi že večkrat dokazala, na drugi strani Oberkrain, kot deželo stare nemške kulture. Prebivalstvo Oberkraina ima kulturo, ki je sorodna z ono Kftrntna. To dokazujejo lične kmetije in visoko razvita obrt. Da se tudi pozitivno priznava za nemško država, je ravnokar dokazala z izidom nabiranja volnenih in zimskih re^i. Ako se na tem ozemlju nahajajo še nekatera ognjišča nemira, bodo ta prej ali slej izginila, da se bo prebivalstvo, ki je voljno da sodeluje pri izgraditvi ,lahko nemoteno stavilo v službo nemškega naroda. Izpolnitev te zahteve je stvar v službo poslanih moči, ki imajo tukaj izpolniti veliko narodno politično delo. Njim se na tem mestu zahvaljuje za požrtvovalno izvrševanje alužibe. Najboljše nemške moči bodo prišle v to ozemlje in bodo s svojimi rodbinami tvorile stavbene kamne nemštva. Kdor bi hotel le zaslužiti, ne sme iti tja, ampak mora ostati v etapi, kajti Oberkrain je dežela liorbe in dela ter zahteva izkoriščanje vseh telesnih in duševnih sil. S pridružitvijo tega ozemlja je Kamtnu narasla velika naloga, da stavi za tako delo pripravne ljudi na razpolago. Јж domovine Assling. (2ene delajo za vojake na fronti. Ze dva tedna dela 30 žen iz Asslinga vsak popoldan v šivalni sobi kraja, da spravi došle darove zbirki volnenih reči v dobro stanje, Kreisfrauen-schaftsleiterin G o r i t s c h n i g se je ob priliki obiska šivalne sobe prepričala o neumorni marljivosti žen Asslinga. St. Veit a. Save. (ApelNSženstva.) Dne 29. januarja še je za Frauengruppe NSDAP vršil apel. Po razgovoru o tekočem delu je Frauengruppenfiihrerin Klara T r e o priobčila, da se W kmalu vršil kuharski tečaj v Ortsgruppe. Novo imenovani Ortsgruppenleiter Pg. Friderik L i X11 je pri tej priliki dal navodila za nadaljnje delo. Assling. (Nap ad na žensko.) Pred kratkim je vdovelo kmetico Klinarje-v o pri njenem gospodarskem poslopju v Hohentalu napadel nek neznani moški in jo težko poškodoval. Neznanec je ženo večkrat vrgel proti nekemu lesenemu stebru, vslad česar ji je bil zlomljen levi laket in je dobila še nadaljnje poškodbe na glavi. Obžalovanja vredna žena je bila sprejeta v bolnišnico v Asslingu, Veldes. (Neznan mrlič.) Dne 19. novembra 1941. je pri St. V. itu an der Save nek neznanec z revolvcrskim strelom izvršil samomor. Ta mož je 30 do 35 let star, močan, je imel črnoplave lase, svetioplave na kratko pristrižene brke, ovalen, bled obraz z naprej stoječo ličnico, sive oči in zdrave zobs. Nosil je rujav sukn^eni klobuk, črnosivi sukneni površnik z vzorcem ribje koščice, temno modro obleko z dolgimi hlačami, temnomoder volneni pulover, modrosivo progasto in belo modro karira-no srajco, rumene (molino) spodnje hlače, Urno Ikravato г belimi vzorci, sive kratke nogavice iz bombaževine in črne nizke čevlje. Namenu koristni podatki, ki bi mogli pripomoči, da se dožene istovetnost neznanca, naj se javijo poveljniku varnostne policije SD (kriminalne policije) v Veldesu ali pri vsaki drugi orožniški stanici. Reifen bel Veldes. (Pod nemškim vodstvom.) Fiihrerjevemu pozivu gle-* de nabiranja toplih zimskih reči za naše borce na vzhodu so se tudi tukaj cdzvala nmoga radodarna srca. — Pod vodstvom sestre Frauenschaftsfiihrerin se je pričel kuharski tečaj s 25 udeleženkami. Z veliko vnemo so se lotile varčnega pripravljanja in pravilnega izkoriščanja živil. Domschale. (Odvrženi ostanek cigarete je povzročil ogenj.) V kozolcu gostilničarke Jermanove v Ko-litachou, napolnjenem s steljo, je pričelo goreti, bržkone ker je nekdo iz neprevidnosti odvrgel- ostanek cigarete. Požarna bramba Bonačeve tovarne za izdelovanje papirja v Kolitachou je v najkrajšem času Oberkrain Je praznoval 30. januar Prenapolnjene zborovalne dvorane na predvečer v kralnburškem okraju v četrtek se je v St. Veit an der Save vršilo prvo javno zborovanje krajevne skupine St. Veit an der Save narodno socialistične nemške delavske skupine (Ortsgruppe NSDAP). Zborovalni prostori so bili jako okusno okrašeni. Sturmfiihrer Reich-m a n n je pozdravil govornika; kot tak je nastopil Kreisleiter K u s s, ki je podal jasno sliko o sedanjem političnem položaju in obrisal izgraditveno delo stranke NSDAP, ki je že izvršeno in ki se ima še opraviti. Njegove besede so bile sprejete z navdušenim odobravanjem. Za vodjo krajevne skupine imenovani Oberwachtmeister Pg. L i x 1 je mogel Kreisleiterju dati poročilo, da so prebivalci v St. Veitu an der Save pri zadnjem pobiranju za zimsko pomoč pokazali prav posebno radodarnost. St Veit je dosegel drugo mesto. Kreisleiter je nato izvajal, da je v tem dokaz, kako močno je že zaupanje prebivalstva do stranke. Potem je še pojasnjeval pomen in smoter pobiranja za zimsko pomoč. Ko se je na kratko dotaknil krajevnih dogodkov in njih zveze s političnim dogajanjem v Evropi, je obravnaval dogodke in pomen 30. januarja 1933. Kakor je Fiih- rer takrat a svojimi zvestimi strankinimi sodrugi pribojeval zmago za Nemčijo, tako bo tudi sedaj s svojimi hrabrimi vojaJci in zavezniki priboril končno zmago za Evropo. Wehrmannschaft St. Veit je temu izredno dobro obiskanemu zborovanju dala obeležje, pojoč bojne pesmi pokreta. Stabsamitsleiter K o c h je tudi v okviru prirejenih zborovanj govoril na predvečer dneva narodnega podviga v nagnečenem zborovanju stranke NSDAP L a a k o snovi »Bistvo nemškega narodnega reda«. Njegov govor je pojasnil naloge in cilje stranke. Omenil je tudi izbomi uspeh nabiranja volnenih in zimskih reči v tej pokrajini in ugotovil, da je to najboljši dokaz o požrtvo-valonosti prebivalstva v Oberkrainu, ki se je na vzoren način odzvalo pozivu, katerega je Fiihrer prvič izdal nanj. Tudi zelo dobro obiskano zborovanje v Krainburgu, kjer je govoril vodja krajevne skupine Pg. Huber, je pričal o tem, da je Oberkrain pripravljeno po od FUh-rerja začrtani poti korakati skozi boj do zmage. Oberkrain v znamenjH nabiranja za zimsko pomoč Izredna radodarnost prebivalstva Nabiralci za WHW so v soboto in nedeljo s svojimi rudečimi WHW nabiralnimi škatljicami dali obeležje cestam v K r a i n -burgu in v drugih mestih ter vaseh v Oberkrainu. V kolikor je ta ali oni izmed starejših rojakov še nekoliko neodločno nabiral, je pa izravnala mladina s svojo vnemo in s svojim navdušenjem. Iz vseh zvočnikov je bilo slišati vesele narodne napeve in vojaške pesmi, ki jih je istočasno že veselo pela šolska mladina. O upehih nabiranja sicer Se ni končnih podatkov, vendar se že sedaj lahko reče, da sta bili radodarnost in požrtvovalnost gorenjskega prebivalstva povsod odlični. V nedeljo zvečer se je vršil v Krainburgu zabaven renski večer v korist zimske pomoči, ki ga je izvajal godibeni zbor pod vodstvom Henrika Stringwalda, kateri se je s svojimi umetniki nesebično stavil na razpolago. Renska veselost in humor sta dala obeležje celemu večeru. V hotelu »Evropi« so v korist zimslte po- moči priredili koncert, ki je tudi imel dober nabiralni uspeh. Kakor v Krainburgu tako je bilo tudi v drugih občinah krainburškega okrožja izredno nabiralno razpoloženje. V soboto zvečer se je v Laaku v razprodani kinodvorani vršil prvi Ijiidsiki koncert. Voditelj krajevne skupine B o d n e r je potem, ko je bil pozdravil številne goste, govoril o bistvu zimske pomoči. Izvajanja predavatelja so pri hvaležnih poslušalcih žela navdušeno odobravanje. Nabiranje po cestah, ki se je sedaj drugič vršilo v Laaku, je že v nedeljo opoldne vrglo za celotni okoliš krajevne skuipine v Laaku z izkupičkom na koncertu vred »voto nad 4500 RM. Ta uspeh je izreden in kaže požrtvovalno delo za nabiranje uporabljenih moči, kakor tudi radostno radodarnost prebivalstva. Vsak prebivalec v Laaku se je rade volje stavil v službo zimske pomoči. Delo NSDAP v Oberkrainu Prvi poučni tečaj za strankine sodruge v radmannsdorfskem okrožju Ko je bila izgraditev NSDAP že toliko napredovala, da so bili v radmannsdorfskem okrožju vpisani vsi delujoči strankini sodrugi in so bile ustanovljene krajevne .skupine ter oporišča stranke, je vpoklical Kreis leiter Pg. dr. Hradstzky vse sotrudnike in en del v radmannsdorfskem okrožju delujočih sodnigov k prvemu poučnemu tečaju v W a 1 d u, da so tam prejeli prva navodila za njihovo delo in potrebno usmeritev. Razen novo postavljenih vodij krajevnih skupin in oporišč se je Kreisleiterju tudi javil velik del v radmannsdorfskem okrožju delujočih strankinih sodrugov. Po razvitju zastave in otvoritvi poučnega tečaja je kot prvi vodja deželnega šolskega urada NSDAP, Pg. Walter K o m p o s c h, povoril o bolševizmu in v jasnih besedah dokazal zveze boljševizma z židovstvom in anglo-amerikansko plutokracijo. V drugem predavanju je govoril Pg. dr. S t a r z a -c h e r o o zgodovini Oberkraina in na odličen način udeležencem obrazložil temelje zanja o preteklosti te dežele, ki se že nad tisoč let živahno udeležuje vsenemšUtega dogajanja. Znanje te nemški usmerjene zgodovine naj se izraža pri vsakem tukajšnjem delu: v Zvečer Je bil tovariSki sestanek Kreislei-terja in udeležencev tečaja v svrho razgovo-.. jv in predvsem medsebojnega spoznavanja. У nedeljo se je najprej slovesno razvila zastava. Nato je govoril deželni svetnik iz Radmannsdorfa, Pg. dr. H i n t e r e g g e r, o nalogah države in o ukrepih, ki bodo v teku obnove izvršeni v Oberkrainu. Nato je ObersturmfUhrer Major M a i e r -Kaibitsch obrazložil svoje delovanje v svojstvu poverjenika državnega komisarja za okrepitev nemške narodnosti in dal pregled o svojem mnogostranskem delovnem področju. Iz svojega delgoletnega delovanja v jezikovno mešanem ozemlju dežele in kot natančen poznavalec teh vprašanj je dajal udeležencem dragocene pobude. H koncu je Kreisleiter Pg. dr. H r a d e t z k y še obravnaval posebne okolnosti, ki jih je treba upoštevati pri delu in dal za bodoče delo potrebne smernice in navodila. Nato je Kreisleiter govoril še o boju Nemčije in izvajal, da je samo ob sebi umevna dolžnost vsakega strankinega sodruga v domovini, da je na vsakem mestu, kjer se ga potrebuje, mož za to in da pomaga Fiihrerju pridobiti zmago. S pozdravom na Fiihrerja je Kreisleiter končal. Nato 80 zopet zvili zastavo In prvi tečaj za strankine sodruge in uradne upravitelje iz eega okrožja v Oberkrainu je bil končan. Temu tečaju bodo v kratkem sledili še drugi, ter bodo vsi politični vodje v strankini sodrugi v Oberkrainu dobili enotno usmeritev, kakršna je potrebna za njihovo delo, da dovede k začrtanemu cilju. dospela na kraj požp.ra in ga pogasila. Njej gre hvala, da je pravočasno preprečila razširjenje požara. St. Martin v steinskem okrožju. (Smrtna nesreča pri drvarjenju.) Ta dni se je 41 letni kmet Jakob Urankar iz Laa!:e podal z dvema konjema na nek približno 900 metrov od njegove kmetije oddaljeni sodolec, da bi od tam spravil bukovo deblo domov. Ker je dolgo časa izostal, jo postala njegova 16 letna hčerka pozorna in se podala na drvišče, kjer je v nekem jarku našla očeta ležečega na tleh in že mrtvega. Konji so še stali privezani na deblo in pripravljeni potegniti. Ugotovili 90, da je bila Urankarju poškodovana žila odvodnica na vratu, da si je zlomil hrbtenico in da je imel tuli močno poškodbo zadaj na glavi. Te poškodbe je Urankar dobil očividno vsled tega, ker so se mu, ko je potegoval deblo, veje obtičale v zemlji in je deblo padlo kmetu zaidaj na glavo, ter ga vrglo v jarek. St. Martin b. Littai. To in ono. Kakor drugod, tako tudi naš najjužnejši obmejni predel Oberkraina obiskuje in preseneča z uspelimi tedensikimi pregledi in filmi Gau-filmwagen, katerega se mlado in staro ob pojavi vidno razveseli, saj vzbujajo predstave veliko občudovanje na gledalce pol-nozasedene dvorane KVB. — Popravila cest so se vršila do nastopa zime, kajti večina istih je bila zanemarjena. Popravila so se razna uradna poslopja in notranje preuredila. Prebivalstvo, ki je večinoma kmečko, pa je bilo zaposleno na vseh teh delih in defih izven kraja, saj nikjer ni več najti nezaposlenih-vsepovsod delo in zaslužek. — V lepo obnovljenem šolskem poslopju se stalno vrše tečaji nemščine, ki jih obiskuje večina prebivalstva. Začetne težkoče so premostene in se že kažejo razveseljivi uspehi. K temu pa posebno pripomore rubrika za nemščino v »Karavan-ken Bote«, vsled česar prebivalstvo pridno posega tudi že za časopisom >Kartner Grenzruf-«om, ki ga z velikim zanimanjem čita, saj prinaša redno novice in vesti oi vsepovsod. — Ortsgruppe je imela že večkrat apele svojih voditeljev celic in blokov, pri katerih OGF. Weiss, ki se očividno trudi za dobrobit vsega prebivalstva in skrbi za obnovo in za bodočnost, daje vedno nova navodila, obenem pa obrazložuje smisel NSDAP-organiza-cije. ' Glogowitz. (Uspešen kuharski tečaj. V sredo se je vršil tukaj pod vodstvom voditeljice tečaja Hanne A b t o v e kuharski tečaj. Predvsem se je razpravljalo o uporabi krompirja, nato pa tudi o enotni jedi. Številne udeleženke so se z veseljem lotile dela, da se je vse gladko odvijalo. Jedila so se potem nudila udeleženkam, da so se same prepričale o njih dobroti. Mannsburg. (Kuharski tečaj.) V učni kuhinji ženske skupine KVB so se vršili trije kratki kuharski tečaji oddelka za narodno gospodinjstvo; podučevali sta voditeljica deželnega pododdelka za prehrano Pgn. Trude Angerer in voditeljica tečaja gospa Hanna A b t. Na en dan je moglo 75 žen v teh tečajih dobiti praktična navodila. — Okrožna voditeljica žen Pgn. G r e g o r i je nato v sledečem apelu obrazložila ženam celic in blokov velike naloge žen v velikonemški državi. — Zvečer je tudi Kreisleiter Pg. Pil z v spremstvu okrožnega voditelja organizacije Pg. L a d s t a t-terja obiskala zaključni tečaj, pri čemur je zadnji imel kratek govor za žene. Važnost nege parkljev pri govedu Kako pogosto srečavamo na raznih živinorejskih prireditvah, pri licenciranjih in premovanjih, živali s prekomerno dolgimi parki ji! Koliko živine s parklja, ki komaj dovoljujejo še stopanje in počasno hojo, ki čestokrat živalim niti vstati več ne dajo, je najti še po naših hlevih! Sicer se je to stanje v zadnjih letih, predvsem v okoliših z delavnejšimi živinorejskimi zadrugami, precej zboljšalo, toda le še mnogo, mnogo preveč živine z neoskrbovanimi parklji je pri nas. Sicer nam pove že zdrav razum in naraven čut, da se mora žival s predolgimi, zmaličenimi parklji, ki povzročajo živini težko hojo, čestokrat celo vnetje kit in sklepov, počutiti stalno neugodno, se mora slabše rediti, celo ob prav dobri krmi slabše molzti itd. Prav posebno velika Skoda vsled zanemarjenih parkljev pa se stalno dogaja v plemenskem pogledu. (Nadaljevanje na 6. strani.)] Btran 6. — Stev. 10. KARAW ANKEN-BOTE Sreda, 4. februarja 1942< Dr. F. J. Lukam Izrežlte! Hranitel ШеЈтмЈпа mjpJjodLmn in nDejdSjph miihjodueh ufut p^akiueh 45. LEKCIJA 12. 13. Umstandworter der Menge und des Vergleiches. 1. Am meisten freute ich mich iiber daa wunderschone Buch, das Sie mir ge-schickt haben. 2. Beinahe hatte ich Sie nicht gesehen. 15. 3. Ich mbchte Ihnen meinen Freund ganz besonders empfehlen. 16. 4. Ein wenig Verstand und etwas FleiB geniigt um diese Arbeit zu vollendcn. 17. б. Ich danke Ihnen fur Ihre Wiinsche und wiinsche Ihnen ebensoviel. 6. Dieses Buch hat mich ebensowenig in- 18. tereesiert, wie das andere. 7. Guten Apettit! Gleichfalls! 19. 8. Nun hat er mir ebenfalls gesehriben. 9. Wenn diese Arbeit nur einigermalBen orden^lich ausgefiihrt ware, wiirde ich 20. sie ihm gerne bezahlen. 10. Dieser Herr ist mir zwar gftnzlich un- 21. bekannt, aber ich weifi, dalJ er mit der Bache nichts zu tun hat. 22. 11. Was Sie mir da sagen, ist mir schon hinl&nglich bekannt, ich habe nun 23. schon geradezu genug davon gehort. Was verkaufen Sie in Ihrem Gesch&ft 7 HauptsHchlich Lebensmittel. Im allgemainen kann ich mich Uber ihn nicht beklagen, hochstens, daS er manchmal ein biBchcn schlampig ist. Was sagen Sie dazu? — Ich sage Uberhaupt nichts. Es war soviel Schnee, dalS man kaum den Weg sah. Mir iet es mehr oder weniger ganz gleich, was er macht. Ich bat ihn nochmals mir daa Geld zu leihen ,aber er lehnte ee wiederum ab und sagte mir nichteinmal warum. Er schrie so sehr und solange, daJ3 ihm die Ader platzte. Ich sage sogar, daU Sie teilweise recht haben, aber die SchluBfolgerung stimmt nicht. Um so mehr wir ihn lobten, desto weniger arbeitete er. Dieser Stoff ist bei weitem schlechter als der andfere, Sagen Sie mir wenigstens ungefahr (beilaufig) was die Reise kosten wird. Nachdem ich ihm das gesagt hatte, war er vollends niedergeschmettert. -0#0- Ich weiB nicht was mit mir heute los ist, Ich habe schon zweimal iibergeben und mir jet noch immer schlecht. Ich beneide Sie, Sie haben eine eiseme Gesundheit. Wo gehen Sie jetzt mit Ihrem Jungen hin? Zum Arzt, ich muS ihn impfen lassen. Mir ist etwas ins Auge gekommen, was soil ich machen? Reiben Sie nicht, Ziehen Sie das obere Lid iiber das untere ,dann wird es gleich herauBen sein. Ich habe Halsweh, das Schlucken tut mir weh. Gurgeln Sie mit Wasserstoffsuperoxyd. Sie sollen nicht so viel rauchen! Sie haben schon einem ausgesprochenen Raucherhusten. Sie Bind zu sehr iiberanstrengt und daher nervos, ruhen Sie sich doch ein wenig ausk Er ist verriickt geworden. Er ist wahnsinnig verliebt, Er hat den Verstand verloren. Ne vem, kaj je danes z menoj, že dvakrat sem bljuval in še vedno mi je slabo. Zavidam vas, imate železno zdravje. Kam greste sedaj s svojim sinom? K zdravniku, moram mu dati koze cepiti. Meni je padlo nekaj v oko, kaj naj naredim? Ne manite, potegnite zgornjo veko čez spodnjo, potem bo kmalu zunaj, f Grlo me boli, težko požiram. Grgrajte z vodikovim superoiksidom (prekisom). Vi naj toliko ne kadite! Vi že ravno tako kašljate kakor pravi kadilci. Vi ste se duševno pretegnili in radi tega ste jako nervozni, iapočijte se vendar malo. Zblaznel je. Blazno zaljubljen je. Pamet je zgubil. o#o- Wbrter Ader (w) — žila aiisfiihren (eine Arbeit) — i:: v/šili (neko delo) beinahe (fast) — skoraj beneiden — zavidati ebenfalls (auch) — tudi, enako ebensoviel — ravno toliko ebensowenig — ravno tako malo einigermafJen — nekako eisern — železen, -a, -o FleilJ (m) — pridnost genljgen — zadostovati geradezu — naravnost gleichfalls — prav tako hauptsachlich — posebno, zlasti hinlanglich — dovolj, zadosti hSchstens — največ, kvečjemu impfen — cepiti, koze postaviti Lid (s) — veka Menge (w) — množina nicht einmal — niti ne niedergeschmettert — pobit, -a, -o; potrt, -a, o platzen — razleteti (se), razpočiti (se) reiben, ich rieb, ich habe gerieben — meti, treti echlampig — malomaren, -a, -o schlucken — požirati SchluBfolgerung (w) — sklep, sklepanje schreien, ich schrie, ich habe geschrien — kričati, vpiti teilweise — deloma ,nekoliko Iiberanstrengt — pretegnjen Ubergeben (Magen!) — bljuvati Vergleich (m) — primer, prispodoba Verstand (m) — pamet volleden — dokončati vollenda (vollig) — popolnoma wiederum — zopet, znova wunderschon — čudovito lep Redewendungen am meisten — največ ganz besonders — prav posebno er hat nichts damit zu tun — nima s tem prav nič opravka sich beklagen iiber — pritoževati se o čem was sagen Sie dazu? — kaj pravite vi k temu? mehr oder weniger — več ali manj recht haben — prav imeti um so mehr — desto weniger — toliko bolj — toliko manj ein ausgesprochener Raucherhusten — kašelj, kakor ga imajo pravi kadilci bei weitem — daleč, daleko (Nadaljevanje s 5. strani.) Pogostoma tožimo, da naše prvovrstne, nekoliko starejše bike ne moremo več uporabljati za skok, ker eo baje pretežki. Ako vendar pogledamo stvari do dna, moramo neštetokrat ugotoviti, da plemenjak samo vsled zanemarjenih parkljev ne more več zadovoljivo plemeniti. Zaradi teže bi marsikateri bik lahko plemeni! in svoje sposobnosti prenašal na številni zarod še mesece in mesece in celo leta. Tako je bil pred nedavnim v po vsem Oberkrainu znani gostilni in ekonomiji »Paulin« % Birken- izkuSnja je v resnici pokazala, da eo bile posledice parkljevke v hlevih z neoskrbo-vanimi parklji znatno težje kot pri živalih z redno negovanimi stopali. Večinoma ljudje opuščajo prirezovanje parkljev zaradi tega, ker je govedo pri tem delu preveč nemirno in delo vzame tudi nekoliko časa. Po algajskem načinu vendar zamore en sam moški brez vse sile obrezati in prirezati predolge parklje. Žival stoji na lesenem podu čisto naravno in se prekomerno rogovino odstrani s stene in nosilnega roba parklja z dletom in kladivom. Rogovino se enostavno, udarec za udarcem, odkleše. S podplata oz. odspodaj pa se parkelj prireže s posebnim skobljem oz. stružilom. Pašna živina sicer že s stalno hojo obra- bi rogovino parkljev, toda tudi pri painiH živalih je spomladi prirezati parklje, Ob stalni hlevski reji je potrebno prirezovanje večkrat v letu ponoviti. Pri živini, katero spuščamo stalno У tekališča (o katerih smo pri nas že toliko govorili in pisali in katerih — z malimi izjemami — skoraj še nikjer ni!) manj, pri ostali živini pogosteje, vsaj dvakrat v letu. Koristi rednega oskrbovanja parkljev so tako velike, da gotovo bogato poplačajo trud in delo prirezovanja. Ne spomnimo se torej parkljev slučajno mogoče pred kakim premovanjem, marveč mislimo na njih prirezovanje tako, kot mislimo vsak dan in ob vsaki priliki na krmljenje in vsa drugo oskrbovanje. F. Wemig. Pravilno postopanje krnela v primerih pozebe dorf-u, občina Naklas pri Krainburgu nad 1000 kg težak plemenjak, ki je z lahkoto in uprav mladeniško prožnostjo ple-menil tudi še povsem lahke krave in telice. Zakaj? Pač predvsem zato, ker je stari Paulin, preudarni bikorejec, pri biku pazil stalno tudi na parklje. Predolgi, zanemarjeni parklji otežkočajo bikom skakanje, krave preveč obtožijo in se te sesedejo. Zanemarjanje parkljev pa je škodljivo Se v drugem pogledu. Domneva se namreč, da ostane klica, ki povzroča slinovko in parkljevko, v rogovini parkljev dalj čaea pri življenju. In V letošnji zimi smo doživeli tako oster mraz, kot že dolgo vrsto let ne. Kvečjemu zimo 1928-29 — ki jo imajo vsi naši kmetovalci še vedno v slabem spominu — bi mogli primerjati s sedanjo. Ze dozdaj je napravil za naše razmere in pripravljenost preoster zimski mraz ogomno škodo v vseh panogah kmetijstva, mogoče pa je — ker je še ves februar pred nami, — da se bo mraz še ponovno zaostril in dosedanjo škodo še povečal. Prepozno je, da bi dajali našim gospodarjem navodila za obrambo pred mrazom, ki je zadnje dni bil tako hud. Ta je zaenkrat že mimo. Kar je zmrznilo, je zmrznjeno. Napačno pa bi bilo, če bi kmečki gospodar, ki je, ali ki še bo opazil v tej ali oni panogi sledove letošnjega zimskega mraza, samo zavzdihnil ali pa z glavo zmajal — pa se prekrižanih rok vdal v usodo. Narobe: Prevdaren kmečki gospodar bo skušal posledice mraza zadnjih dni odpraviti brez škofe, ali že nastalo škodo vsaj omejiti, nadalje se bo potrudil, da s smotrnim postopanjem že nastalo škodo čimprej popravi in končno ga bodo izkušnje letošnje zime tudi marsičesa naučile. Kajti že star kmečki pregovor veli, da vprav »škoda izmodri človeka«. V naslednjih odstavkih bomo po vrsti obdelali omiljevanje in popravljanje škod, nastalih vsled zimskega mraza v poedinih kmetijskih panogah, obenem pa bomo opozorili na zaključke, ki jih razumen gospodar mora izvajati z ozirom na varstvo pred zimskim mrazom. 1. Zmrznjena živila Kaj nam od živil lahko zmrzne, oziroma kaka živila utrpe škodo ali celo propadejo, ako zmrznejo? Meso, mast, sirovo maslo, moka in izdelki iz teh snovi prenesejo zmrz-njenje brez škode. Jajca od hudega mraza popokajo, pa tudi če ne, niso več sposobna za valjenje. Pač pa mraz kaj kmalu poškoduje ali docela upropasti krompir, zelenjavo in zelje, sadje ter sadne in zelenjad-ne konserve. Krompir postane vsled mraza sladek, ali pa docela zmrzne. In sicer dobi krompir sladek okus, če toplota v shrambi za krompir počasi pada. Ce se na ta način toplota zniža izpod -f2" C, se začne škrob, ki predstavlja glavno sestavino krompirja (razen vode seveda!) spreminjati v sladkor. Krompir dobi zato sladek okus in postane v notranjosti nekako prosojen. Vendarpasladek krompir še ni zmrznjen, kakor navadno mislimo. Zmrzne krompir šele, če pade njegova toplota izpod —2» C. Zmrznjen krompir je trd kot kamen in če ga presekamo, se na nrerezu svetlikajo kristali zledenele vode. Ce je toplina naglo padla od n. pr. +4® na —3®C, krompir zmrzne, ne da bi pri tem postal sladek, kajti škrob v njem ni imel časa, da bi se spremenil v sladkor. Poškodbe na krompirju vsled mraza so lahko torej trojne vrste: ali postane krompir sladek, a ne zmrznjen; ali zmrzne, ne da bi postal sladek, ali pa postane sladek in nato še zmrzne. Tem primerno je tudi naše postopanje za omiljenje nastale škode. Predvsem moramo krompir, ki je morda samo ob zidu ali na površini kupa zmrznil ali postal gladek, takoj ko se toplota zraka dvigne na približno +4" C, skrbno prebrati in ločiti zdrav krompir od namrznjenega, ki postane, ko se otaja, mehak. Zmrznjen in namrznjen krompir začne namreč ob toplejšem vremenu takoj in naglo gniti, od njega pa prehaja gniloba tudi na zdrav krompir. Ce pa odberemo zmmjen krompir, ki ni sladek, doikler je Se trd, ga lahko uporabimo škode kot živilo, ako ga bcanimo 8C nadalje zmrnjenega in ga samo sproti od ta jamo počasi v mrzli vodi. Ce je postal krompir samo sladek, a nI zmrznil, zgubi navadno sam od sebe sladek okus, ko iastopi toplejše vreme. Z»a sprotno porabo mu odstranjujemo sladek okus a tem, da ga pustimo vsaj en dan ležati V topli kuhinji, ali pa ga olupimo in pustimo takega en dan v mrzli vodi, ki izluži ia njega sladkor. Na ta način dobi krompir} spet navaden okus. Povdarjamo pa ponovno, da se niti sladek, še posebno pa zmrznjen in spet ota-jan krompir ne drži dolgo, ter ga je treba zato čimprej porabiti, bodisi za ljudsko, bodisi za živalsko prehrano. Za seme zmrznjen krompir ni! Kakšne nauke bo kmečki gospodar, ki mu je letoe krompir zmrznil ali namrznil, izvajal? Pr^vsem, da za zimsko shranjevanja krompirja ni vsak prostor primeren, marveč, da mora biti stoodstotno zavarovan: pred mrazom. To se pravi: Najbolje je, dai je zakopan v zemljo, če pa ni, da je zopen mraz dovolj osamljen (izoliran), tako, da so stene dovolj debele in po možnosti znotraj obložene s heraklitnimi ploščami. Okna morajo biti dvojna, ob hudem mrazu pa jiti je treba založiti s slamnatimi blazinami. Tudi vhod v klet naj ne bo naravnost od zunaj, ali pa moramo napraviti vsaj dvojna vrata. Krompir ne sme biti nasut kar na tla, niti se ne sme dotikati sten, marveS mora biti napravljen nekaj od tal pograd iz desk ali letev, med katerimi pustimo nekaj špranj; enako morajo biti z deskami obložene tudi stene; pa ne tik ob zidu, marveč nekaj centimetrov proč. V kleti za krompir in zelenjavo naj visi toplomer. Krompir se sme vkletiti v zimsko klet šele, ko se je »potil«, nikdar vlažen ali svež z njive. Ako pade toplina v kleti izpod -f-3®, je treba krompir na kupu pokriti s plastjo slame ali z vrečami, ki pa jih je treba takoj ob nastopu toplejšega vremena odstraniti, kajti sicer začne krompir gniti vsled pomanjkanja dostopa zraka. Vse, kar smo povedali o krompirjevi shrambi in brambi pred mrazom, velja tudi za shrambo oziroma klet, kjer shranjujemo drugo zelenjavo, posebno pa sadje ter sadne in zelenjadne konzerve. Kar se tiče sveže zelenjave in solate, ki je občutljiva za mraz, so okusi različni: nekateri ljubijo okus zmrzle zelenjave in solate. Vendar pa vsaka zmrzla in zopet otajana zelenjava v prav kratkem času segnije, zato jo je treba čimprej uporabiti, dotlej pa hraniti na mrzlem. Tudi zmrzlo sadje hranimo na mrzlem, dokler ga ne porabimo, kar naj se zgodi čimprej. Ce so nam zmrznile večje količine, ki jih ne moremo takoj uporabiti za hrano, bomo sadje posušili, sprešali za sadjevec, ali v najskrajnejšem primeru (t. j. če gnije) namočili za žganje. Ne jejmo sadja (niti ne kruha!) v namrznjenem stanju! Sadne in zelenjadne konzerve se ob mrazu prav rade pokvarijo. Torej jih je treba hraniti v pred mrazom enako varnem prostoru kot kompir in sadje. Oe pa so nam že zamrznile, pri čemer navadno steklenice popokajo, jih bomo seveda previdno spravili v drugo poodo, dokler se ne otajajo. Način, kako in v koliko nam bo mogoče zmrzla konzervirana živila uporabiti, je seveda odvisen od \Tste živila in načina konzerviranja. Ce je v hiši iznajdljiva gospodinja, bo znala Se marsikaj s pridom uporabiti, kar se zdi prvi hip izgubljeno. Vsekakor pa uporabimo vsa taka živila čimprej, pa raje ta čae štedimo z drugimi! 2. Skoda v živinoreji. Tu nastopi vsled mraza Skoda bodiei na krmilih (pesa, ensilirana krma itd.), aJi pa pri živalih samih. Glede zmrznjenih krmil veljal hjOLUiti jih je tieiba na рреД ишишв! 4 fdbruarja 1942. KARAWANKEN-BOTE Stran 7. — Štev. 10. 3z vseh ћжајо) sveta j^mem mestu, že namrznjene pokrmiti "®prej, vendar nikdar v namrznjenem ker 8o namrznjena živila izredno fitodljiva za prebavila živali! V premrzlih hlevih žiVali, posebno svinje Itaj lahko ozebejo. Poznamo jih po tem, težko hodijo, da jim noge zatečejo, prav ^ude ozeblino povzročajo tudi gnojne гале. Najmanjša škoda, ki jo trpi živina vsled premrzlih hlevov, pa je, da ostane pri dobri ^^rani mršava in dolgodlaka. Zato se po "ložnosti ogibajmo betonskih zidov, stropov ^ neobloženega betonskega poda v hlevih, zato oblagajmo »koče« v svinjakih ob ste-®ah z leseno oblogo, zato naj bodo okna la hlevih dvojna in vrata naj ne vodijo v hlev naravnost od zunaj, ali pa naj bodo ^saj dvojna itd. Tudi previsoki hlevi so Birzli, in če so preveliki, jih je treba z vmesno steno predeliti v več manjših prostorov. Živali, ki so ozeble, moramo zdraviti po Oavodilu živinozdravnika, manjše, posebno evinje, pa je najbolje čimpreje zaklati. 8. Skoda vsled mraza v poljedelstvu. Tu mraz sam na sebi ne bo škodoval toliko, pač pa se je bati, da se bodo predvsem Ozimne setve v legah, kjer vse cd jeseni Bneg ni skopnel, zadušile. Kjer se je bati tega, ee to ne bo zgodilo prvič, in vsak gospodar že ve, ali in na katerih njivah se ima tega bati. Dotične opozarjamo, naj si zato pravočasno oskrbijo seme jarega žita ali kake druge jare rastline, da bodo lahko dotične njive spomladi ponovno obdelali in tako vsaj delno omeji škodo. Preprečiti se v poljedelstvu škoda vsled zimskega mraza skoraj ne da, kvečjemu naj ,kdor more, orje nameto pozebi izpostavljenih osojnih leg na prisojnem ležeča zemljišča, ali pa seje namesto ozimnih jara žita. 4. Skoda po mrazu v gozdu. Tu se je bati letos — po Izkušnjah Iz leta 1928-29 sodeč — izredno velike škode. Saj označujemo oster mraz vprav z besedami; »Je tako hud mraz, da drevje poka!« V resnici se sliši, posebno ponoči, ob hudem mrazu pokanje drevja daleč od gozda. Pomagati ali preprečiti se tu ne da nič. Pač pa bo skrben gospodar čimprej sam, ali po zanesljivem človeku, pregledal svoje „HASTREITERS _ Kr#M#erkwf*m hqb*n mH 13 jahrmn best* Hellarfolge ovfnmeltMi. y*rlans?n SI* h*uf* noch dl* Aufklflrungitdirif^i „D«r Kropt and Ф* Basadow'scki XnmMiWf kottanioi #md •nvarbindtich durch d#n Har.KlIeri Prledr. Mastrelter ?Л*о"е"?п Inserlrajle v „Karawaiiken-Bote" Kda] so bile bude zime Ko na potu škriplje mraz, po gozdovih poka drevje, zverjad išče zavetja tudi blizu vasi in se še zgodaj na večer družine zbirajo okrog gorke peči, tedaj vaščani modrujejo o hudih zimah. Tedaj navadno še ni bilo nobene tako hude zime, kakor je baš samo tista, ki jo ravno doživljamo in tudi o letošnji zimi — čeprav smo šele na njeni prvi polovici — že splošno sodijo, da je najhujša. Tedaj se iz zapečka oglasi stari oča-nec s pripombo, da je že on doživel še veliko hujše zime, pa da mu je njegov ded pravil o naravnost strašnih zimah v starih časih. Ker jih sam ni doživel, pa je o njih bral v silno starih bukvah, ki so bile še bolj učene kot stoletna pratika. Ker sedaj tudi že vaška mladež toliko sliši ali bere o strašni ruski ali sibirski zimi, je seveda vse radovedno, kako je bilo v tistih starih časih s hudimi zimami. Torej poslušajmo! Najprej moramo (tudi mi drugi) upoštevati, da je komaj 160 let, odkar se vodi točen seznam ali pregled sploh o vremenu in da se mora za to tudi ostali svet zahvaliti Kurflistu Karlu Theodoru von der Pfalz, ki je leta 1780. v Mannheimu ustanovil prvi meteorološki zavod. Vsa statistika iz prejšnje dobe je že slučajna in se nanaša le na prav posebne zgodovinske dogodke, ki so v takšni ožji zvezi z izredno zimo. Najstarejši taki zgodovinski podatki segajo tja do leta 51. našega štetja. Ze bolj natančni podatki 80 pričenjajo z letom 401. in 658., ko je zamrznilo tudi Črno morje. Slično je bilo leta 820. Tedaj se je zima pričela že meseca septembra in je trajala še preko velike noči. Leta 859. je zamrznilo Jadransko morje. Po njem so vozili s sanmi, vpreženimi s konji. Ostre zime so bile v letih 874, 875, 974 in gozdove, ugotovil in zaznamoval po mrazu, poškodovano drevje, dal vaega takoj podreti ter- ga vnovčil, bodisi olcroglega ali predelanega. Na ta ničn bodo sicer zazijale v gozdu praznine, toda vsaj les bo šel navadno za polno vrednost v denar. ' Wagner Radmannsdorf Farberei und chemische Reinigung 7« Deuticbe Reichsloiierie Reidute Cewiane 500000 3O0000 ° .1200000 :: f 00000 ттЛ b*M>»d«n vltU meh SI« PROKOPP SUuMJIch« Elmmmhm# *Wlen VI, MarUhilferitr. 29 KI#### s.- V. % 24. . HartTiackige Husfenqualen und BronchiHs фгол{Гфг ^»гГфШтш!^ ^orfndAaer CuffrObrenPotarr^ unb 3(f»m* mtrbtn ftit^a^ren mu Of, аиф ht clkn ЗбПм, егћХдгИф bef&npfk Bk# I)#(!6Mgw NeWKm eft anm |п beaei jlfrfm ^nff*rHWn bon 33гг&гаиф«т. 2Dr. %о»ф1М>&а5к(, tm nnb $in апГфА&Пфе# Cp«sklfm{tt*t (ЕпфДи 7 ttptohi* 20irf|lo(f». 0torf Гф[Н1л1б((т6 anb auiivurff6rb«mb. 9ttht{0t &etuf)i0( unb bo# ongtariffrac 0гопфј*пд#1мМ. gn %роЛ(Реп j( 1.S1 unb 8.24. 0гр(фбг# foltmXo# жтж, bt>tф MBDOPHARM, ЗПОтђга es/s mmmmmm 984. Ze novembra je zapadel velik sneg in zima je trajala do maja. Zelo huda zima je bila tudi v zgodovinsko znamenitem 1076. letu. Leta 1323. je zamrznilo Jadransko in Baltsko morje. Leta 1407, je zima pritisnila že za vse svete in je trajala nepretrgoma skozi 18 tednov ob takem mrazu, da je pokalo kamenje in so tudi večje reke pod ledom skoro usahnile. Leta 1658. je Baltsko morje tako zamrznilo, da je švedski kralj Karol X. 8 svojo 20.000 mož močno armado korakal kar od Malega Belta proti Danski. Naši zimi leta 1929. zelo podobna je bila zima leta 1709. Pričela je v decembru in je trajala do aprila. Tedaj je zopet zamrznilo Jadransko morje in trda zima je objela vso Evropo, V tem stoletju slične zime so bile tudi 1775 in 1788. Potem imamo še danes znamenito Napoleonovo (rusko) zimo, a tudi za Evropo ostro zimo leta 1829. — torej točno sto let pred rekordno zimo leta 1929., ki smo jo tudi mi doživeli. Ta zima (1.1829.) je bila v svojih posledicah naravnost katastrofalna. Trlle otroci so se zadušili vsled požara v sobi Hamburg, V neki hiši v Meldorfu je v BtanovBJiju v spodnjem nadstropju v neki sobi, ki je bila bržkone preveč zakurjena, nastal požar. V sobi ao spali trije otroci v starosti sedem, šest, in treh let, ki so jih starši pustili same v stanovanju, ko so odšli k sorodnikom na obisk. Požar v sobi so ljudje še le opazili, ko so že plameni švigali ven. Za tri zaklenjene otroke je pa pomoč prišla prepozno. Našli so jih mrtve v sobi, ker so se zadušili v dimu. Ta dogo-đeik naj bo vsem staršem svarilo, da ne puščajo majhnih otrok samih doma. Les pa ,ki je od mraza trpel, a se zdi gospodarju škoda ga podreti, ker še ni dozorel, začne trohneti in ni poraben za nobeno drugo evrho več, kot za drva, ali oglje! (Dalje prihodnjič.) Osemdesetletnlk - rešitell življenja Praga. 80 letni Franc Zelenka iz Kela pri Melniku je te dni rešil neko ženo, da ni utonila. Preprečkal je s svojim čolnom Labo, ko je nenadoma opazil, da je neka žena strmoglavila v ledene valove. Z naporom vseh sil mu je uspelo, da je življenja sito ženo, ki je že bila izgubila zavest, spravil na varno. Pozvani zdravnik je potom 30-letno ženo zopet oživil. Obtoženka, za katero nI moči dobiti sodnika Lizbona. Tudi sodniki so lahko babje-verni, vsaj v Zedinjenih .državah, V nekem okraju na zapadu je v nekem srednje veli'kem mestu stala pred policijskim Bodižčem neka 65 let stara žena, ker so jo bili ponovno zasačili, da se je javnih prometnih sredstev poslužila, ne da bi kupila karto. Pri tem se je pokazalo, da je žena že petdesetič stala kot obtoženka pred sodiščem in da jo je bilo obsodilo že 20 sodnikov. Od teh pa niti eden ni bil več živ. Vsi so bili umrli iznenada in nepričaiko-vano v cvetu svoje starosti, ker so jih pobrale ali bolezni ali nezgode. Ko se je bil 21. policijski sodnik uveril, da so ti podatki točni, ga je popadla slabost, tako da nt mogel dokončati razprave. Preložil jo je in se javil bolnega. Od tlstihmal sta potekla sedaj že dva meseca, pa doslej še niso našli nobenega sodnika, ki bi bU pripravljen prevzeti ta kazenski primer. Vsak je našel kak izgovor, s katerim je prikril svojo praznovemost. * Zen^e eo imenovali za mestne svetnike v Parizu. Gre za prvi primer, da se je pri tem upoštevalo ženske. Določili jim bodo delo za socialno skrb. Zanimiv običaj v Srbiji. Belgrajsko »Novo Vreme« poroča, da je v Zaječarju navada, da ee žene v času velikih poetov uslužbijo, da se postijo za druge ljudi. Prva divizija črncev. V Zedinjenih đr< žavah Severne Amerike eo po izvajah državnega sekretarja za vojno sestavili prvo armadno divizijo samih črncev. Hkrati imajo že tudi letalski odred, v katerem služijo sami črnci. • iiiMteiiamm •EUMIG-SCHMAIIIIM- IIND MNDIUNKGERWIE ftOM Л Ш iiihiW ti t s' i i ЈЛЏлОшЛ '' ;gi,';!j,jGet