18Z. muni. I LlrtllnJ, i psfek 10 avgasta Hl?. L. leto. ^———^——^^_^^^^_^.^_^__J_J^....^M—J^_ „^_^_^_^___________________________ _____ .Slovenski Narod' f*!* »• »tili: a A?itro-Ogrsko: u Nemdjo: ćelo ltto »kupaj naprej . K 30-— I ćelo leto naprej . . . . K 34*— SetrMeti I 2 I J$ ] l7-6O I M Amertko in vse dru^c dežele: na mesec . m . . m 2*50 | cdo leto naprej . . . . K 40.- VpraSanjem glede Inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. VprmrnlfrtTO (»podaj, dvorile 1«vo>. Kn a fl ova nllca «i. 5, Ulefon it §5. Isfcajs vsak dm *t«6w ttrzamil nadolje ln ?raz*iko. Inserati se računajo po porabljei»cm nrostoru in sicer: 1 mm visok, ter 63 mm Mrok prostor: eikrat po Š vin., dvakrat pa 7 vin., trikrat po 6 v. Poslano lenak prostor) 16 vin., narte in zahvale (ftnak prostor) 10 vin. Pri vcćjih inscrcijati pa dogovoru. Nđ pismena naročila brez istodobne vmsU:^ o*iljai > uro:-li-it, rekl\ nacije, inserati 1. t. d.( to je administrativne stvari. .Slovenski Narod" velja ▼ LJabI|anl dostavljen na dom ali Če se hođi ponj : cdo leto napre} .... K 28— I Četrt leta „ • #^^. , £— po! teti ......, 14-— I na mesec „ .''~«~" •'•'• v 2*30 P^sanazna številka velja 12 vinarjsv. Dopisi naj se tranktrajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Anatlova ulica 4t. 5 (v pritličiu levo\ telefon At. 34. Mlifna razmIl!ievaĐ!a o novi jugosiovenski politlki. (Giej .Slov. Narod« Stev. 181.) IL VUajeti tostran Litve. 1. Kranjsko. Februarski patent \z leta 1861 in decemberska ustava 1S67 sta ustvarili med centralizmom in kronovinami tak kompromis, kakor je bil v prospeh Nem-Štvu: Težišče sta položili v dunajski državni zbor, ki sta mu s primemim volilnim redom zagotovili ogromno nemško većino, dežalam pa je pri-padla razun uprave lastnesa premo-ženja zakonodaja jn nadzorstvo glede vseh občin in obširno polje gospodarske kulture, nekaj vpliva na ljudske sole in realke in obdačeva-nje za pokrirje tozadevnih izdatkov. Eksekutiva in pobiranje davkov se naslanja na državno upravo. D e -želna vlada deželnemu zboru ni odgovorna, dasi jo poslanci smejo interpeliraji. Narodi so kljub temu brž uvideli,* da je de-želni zbor važno torišče, Slovenci so si od osvojitve deželne avtonom-ne uprave na Kranjskem sila veliko obetali, a so se varali. Leta 1867 smo prvič dosegli većino v ljubljan-skem deželnem zboni in jo obdržali razun v razdobju 1877—1SS3. Tedaj in popre} so v mestih in trgih zrna-gali — >Nernci«. — Kdo so bili ti Nemci, kje so sedaj? Ni iih bilo ne tedaj in jih zato tuđi danes ni, in če nemški politični zgodovinarji pišejo o »poslovanju« kranjskih mest, se vidi le, da ti Ijudje vedoma varajo, ali pa nič ne znajo. Kakor so Hrvati Imeli svoje turopoljske in druge madzarone, tako smo mi imeli Slovence, ki so na pritisk vlade š!i proti rojakom, — kakor so imeli Hrvati Josipovića, tako mi Dežmana. Po-vsod kjer je vlada narodu ruja, se najdejo spriderri značaji. Še danes imamo takih ljudi zlasti na Koro-škem ln Štajersketn, ki komaj znajo nemSki, a se delajo najhujše Nemce. Ko je prišel na Kranjsko prvi in zadnji slovenski deželni predsednik WInkler, je nemškutarstva bilo konec. kakor slane na solncu. Ve-mo torej, da smo se borili ne z Nem-gtvom, temveč se. kr. vlado. Po-nemčenje Kranjske ji ni uspelo, a zadržala nam je razvoj za gotovo 15 let, kajti Sele ko smo pridobili me-ščanstvo in tržanstvo narodnemu organizmu, smo bili za večjo akcijo sposobni. Odslej se je vlada omejfla na nalogo, da ves napredek z a d r -zuje, da pospesuje politično cep-Henje in s tem da večji vpliv nem-Skemu veleposestvu, kjer voli kakih 50 ljudi 10 poslancev v deželni zbor. V okrožju ljubljanske deželne sodni-je je le l'Sfc Nemcev, a vendar je preJsodnik Nernec, njegov nametnik Nemec in Še ćela vrsta višjlh sodnikov. 'Oeželna vlada, se lahko reče, je skoraj čisto nemška, ekrajna glavarstva so vsa v nemških rokah razun dveh, kjer so vod je tačas slučajno Slovenci. Zađržuje se na vso moč vstop Slovencev v upravno in sodno službo. Občine so kakor pod Damoklejevim mečem razpusta. Policija, kjer so scveda vsa vodilna mesta zasedena od Nemcev, pazi na vsak korak društev. Iz vseh odkri-tih še bolj pa skritih pritiskov se je razvilo razpoloženje silne n e z a d o-v o 1 j n o s t i. Kako naj profesorji ddajo s tištim ognjem, ki ga je treba za kulturno delo, če se morajo ba-ti, da jih preganjajo in zapostavlja-jo? Kako naj dela učiteljstvo, ki ve, da mu mesto hvale lahko prinese kazen? Skoro ga ni človeka, ki bi mu nenaklonjena vlada v kakem ob-Čutljivem pogledu škodovati ne mogla. Ne mislimo pa le na grozne raz-mere med vojno, tako je tuđi v m i -r u. Ves značaj naroda trpi. ker nima nad sabo prijatelja, ampak t u j c a. Pomudili smo se pri tej stvari malo dalj, ker hoćemo odbiti ugovor, da smo na Kranjskem res že kaj poseb-nega dosegli. Da, kar imamo, smo Izvojevali brez vlade in proti njej. Svobodnega, čistega zraka mesto odušljivega policij-skega duha, nam manjka. Pa bo^te videli. kako bo ponosni Kranjec za delo zagrabil v skupni domovini. V sedanjem sistemu se ne more prav izživeti, roka in duh sta mu zvezana, le za strankarski boj sta mu bila odvoz-Ijana. Dajte nam svobode, in ta krasni narod ne bo malodušen bežal iz domovine v daljne dežele. marveč hoče biti vzor dobreera gospodarja na svojih tleh in učitelj drugim. Vse to pa ne bode možno poprej, dokler nimamo nad sabo narodne svoje vlade. 2. Istra. Dunajska vlada je dvetretinsko jugoslovansko većino v tej deželi izročili 1 a š k i manjšini. Ta je privilegij krenko vporabila. Deželna vlada je delala na stroske našega seljaka samo za laškega me-ščana. Tuđi državna uprava je bila cisto in je š e danes pretežno ita-lijanska. Vsi uradi vseh vrst so so-delovali pri poitalijančevaniu. Država se je Istre spomnila sele, ko je Pula postala močan vojni prisrtan. A niti zdaj ni opazila, da bi se mogla opirati na nas. Kar je Lahom vzela, je dala raje Nemcem. Da se za seljaka ni nič zgodilo, marveč se ga pustilo propadati, to se zdaj v vojni la-koti obČuti toliko bridkeje. Istra je strašna obtožnica avstrijskih vlad. In zdaj naj se kdo najde, ki verjame, da bo pod staro upravo kdaj bolje? Tako naiven ni nihče, pač na je vsak prepričan, da se bo po vojni tam na-daljevalo, kjer se je prej nehalo. Naš dobri zlati narod je potrt, glad in krvne izgube mu jemljejo energijo. Će nočete, da sapade v ohup in ne zapusti rodne grude, mu treba dati nazaj uverjenje, da bo kedaj bolje. I'unajski vladi narod nič veo ne za-upa. Veselje do dela in življenja mu more povrniti le, ko začuti, da je sam gospodar svoje usode. 3. Trs t. Tuđi tu so nas izročili Lahom. Do Hohenlohejevega namestnikovanja ie bilo geslo avstrij-ski vladi poitaltiančevanje Sloven-cev. Pa niti Hohenlohe ni mo^el kaj bistvenega premenlii, ker so ga vezali oziri na itali;anskega >=zaveznl-ka«. Tuđi Nemci so podpirali Lahe proti nam. Še danes opaziš v kakem kotu plakat iz leia 1914., ki kliče nemške c. kr. uradnike vse na krov za laškoliberalne kandidate. Izza S5 let zahtevamo slcvenske ljudske sole v mestu, a vtada ni hotela pritis-niti magistrata. Morali smo za tiso-če naše dece vzdrževati sole samu Od 25. maja 1915 vodi tržasko mest-no upravo vladen uradnik. Vlada bi bila zdaj brez težkoč lahko popravila krivico. Anič se ni zgodilo. Na magistratu je ostalo vse pri starem. Za 1953 slovenskih otrok, ki so po-hajali koncem leta 1916/17 Ciril Me-todove sole, vlada ni iznoslovala pravice. Ce se Ita'janom kaj vzame, se to zgodi le v prid N e m c u. Tuđi tu je vlada vedno nasprotnica. I iud-stvo ve, da z Dunaja nima pričako-vati enakopravnosti, upa nanjo le, če se uresniči naša deklaracija, ki ne izključuje zadovoljivega dogovora o italijansko - jugoslovanskih odno-šajih. 4. G o r i š k a. Tuđi tu ie oktroirani volilni red za^otovil laški tretl-ni premoć nad slovensko večino. Vlada je določila »Trgovski in obrtni zbornici« tak volilni red. da nišo imeli Slovenci nobenega zastopnika. Vlada bi bila ta volilni red lahko pre-menila nam v prid, a potem bi Slovenci v deželnem zboru (kjer ima trgovska in obrtna zbornica 2 virili-sta) dobili večino in to Bog varuj! Nemci so to politiko leta 1914. podpirali tuđi pri goriških občinskih vo-litvah. da ne bi kak Slovence prišel v občinski zastop. 2e je začela vlada z importom nemških uradnikov in železniških uslužbencev, kakor tuđi ncmškega jezika na Ooriško. Dosegla je, da so se Slovenci bolj branili Nemcev, kakor Lahov! Kar pa se je med vojno zgodilo nesrečnim našim beguncem, presega vse meje. Vso drugo skrb je vlada pokazala za Furlane. Gorisko slovensko ljudstvo je probujeno in ve, da le na podlagi deklaracije izvedena združitev z Ju-goslovani prinese deželi lepšo bo-dočnost. PomnnjKlJiui koiimniM. Dne 7. av^usu izdani kojnunikć parlamentarne komisije Jugoslovan-skega kluba z cne 7. avgusta smo pozdravili na prvi hip z neskaijenim zadoščenjem. Oocci-i konsekventno izjavijajo tam poob-.asčenci Jugoslo-vanskega kluba, da bi mogla jugoslo-vanska delegacija podpirali le tak parlamentarni ;\abincr, ki bi sprejel v svoj program našo deklaracijo z dne 30. maja. To je jasno in odločno povedano. Jugosiovani odklanjajo vsako udeležbo pri vladi, ki bi se naj bila sestavila na podlagi znanega Seidlerjevega avtoncmističncga programa. Drugi odstavek kemunikeja se nam je zdef tuđi jasen. »Absolutisrič-na vladavina v Bosni in Hercegovini in nadaljujoči se sistem tujega nad-vladja ter temu sledečega zatiranja Jugoslovanov v avstrijskih deželah, so na sploh še nepremostne ovire za udeležbo Jugoslovanov pri vladni većini.« V naši prostodušnosti smo si rekli: to je drugi p o g o j. Prvi je: vlada, ki Tiaj računa na udeležbo in podporo Jugoslovanov, mora priznati našo deklaracijo, se torej programatično postaviti na naše stališče, drugič: v smislu tega programa mora vlada, ki jo naj podpiramo, sodelujoč pri njeni većini, kot nekako p r a k t i č-n o predpripravo za pričetek razre-ševanja narodnostne^a problema po nacrtu naše deklaracije, odpraviti ab-solutistični režim v Bosni in Hercegovini ter sistem tujega nadvladja in zatiranja našega naroda v avstrij-skem območju. Temu se ne stavijo nasproti nobene formalne in tehnične težkoče: da odidejo nositelji in slu-5abnfki dosedanjecra sistema iz naših dežel, za to je treba le poštene porcije papirja za dekrete. Tako daleč je vse prav. Kot tretji cdstavek jugoslovanskega komuni-keja pa smo pričakovali nekaj dru-gega, kakor obžalovanjc nad praškim incidentom in razveseljivo ugotovi-tev, da se prijateljski odnosan med Jugoslo\ansk:m klubom in Češkim Svazom nišo izpremenili. To konstatacijo bi bili rajše videli na Četrtem mestu. Na tretjem vn odgovor na aktualno vprašanje: kalvšno stališče pa zavzema Jugoslovanski klub na-pram se srmjočemu uradniškemu kabinetu? Oficijelni komunike* molči. S tem večjo vnemo pa se oficijozno raz naša, da si je Jugoslovanski klub napram uradniškemu kabinetu pri-držal politiko proste roke. Naš du-najski poročevalec nam to zatrjuje. njegov kolega iz »Edinosti« je izve-del isto, tovariš pri »Slovencu« mu pritrjuje. Isti zvon zvoni v nemških listih. enake informacije priobčuje hr- vatsko časopisje. Kaj je politika proste roke? To je tista politika, ki gre za geslom »Gott helfe mir, ich kann auch anders«, taktika koncesij in kompenzacij, praksa, ki smatra politična načela za teorijo, metoda, ki za en dan pozablja deklaracijo, da do-bimo v Radovijico slovenskega no-tarja. Za tako politiko pa so čaši preresni, doba prevelika. Naloga na-Še delegacije je, se niti za las odmak-niti od našega velikega programa, takorekoč vsak dan znova kazati, da je vsak sistem, ki ni v skladu z našo deklaracijo, našemu narodu krivičen in sovražen. »Vladi, ki bi hotela preurediti Avstrijo in pri tem ohraniti deželne meje, bi bilo treba kot škod-Ijivki državnih interesov najodločne-je nasprotovati.« Tako je povsem dosledno izjavil član Jugoslovanskega kluba, poslanec Verstovšek, raz-pravljajoč na svojem mozirskem se-stanku o programu novega Seidler-jevega kabineta. Povsem logično se nam zdi, da bi moral Jugoslovanski klub ravnotako odločno nasprotovati tuđi taki vladi, ki bi se napram narodnostneniu vprašanjti zopet umaknila na stališče pasivnosti. Tokrat velja v vsakem oziru: kdor ni z nami, je proti nam. Pravijo. da hoče Seidler priteg-niti svojemu uradniškemu kabinetu tuđi jugoslovanskega uradnika in zatrjuje se nam, da bi to znatno omi-lilo stališče Jugoslovanskega kluba napram novi vladi. Ne vemo zakaj. Osebne zadeve vendar danes ne mo-rejo igrati nobene vloge, in če bi ves kabinet obstojal iz samih Slovencev, Hrvatov in Srbov, pa bi se postavil proti deklaraciji, bi mu morali jugoslovanski poslanci ravnotako oštro nasprotovati, kakor bi podpirali vlado, sestavljeno iz samih Nemcev, ako bi nam nudila ujedinjenje našega naroda. Napoved politike proste roke napram novi uradniski vladi se nam torej v nobenem oziru ne zdi utemeljena. Da je ta naš občutek povsem pravilen, to nam potrjuje tuđi komunike Jugoslovanskega kluba, katere-ga parlamentarna komisija je dobro čutila nasprotstva med principom in tako taktiko. Ne vemo, iz katerega vzroka ni hotela izpregovoriti v tem oziru odločne besede in je prepustila rajši neavtentični interpretaciji, da razlaga omenjeni nedostatek po svoje. Morda je hotela povzrjčiti, da se oglasi predvsem javno mnenje doma. Ako je temu tako, potem hoče-mo jasno in točno povećati, kakšno je mnenje doma: narod razume danes le eno politiko, politiko deklaracije, hoče le eno, da naša delegacija koraka naravnost proti cilju, da ne omahuje niti za trenutek, da ne sklepa nobenih, naviđezno še tako LISTEK. Revež. Manica Komanova. (Dalje.) Katra je bila zdaj brez ženina. Prvi je zblaznel, drugi je utonil. Sicer ji pa odslej menda n; H.io kdove kaj do možitve, kajti njen-) imetje je pozneje privedlo še marsikaterega snubača v hišo, »oda cna je odrekla vsem. Najela je hlapca in deklo ter sama, s pomočjo svoje že orecej stare matere gospodarila naprej. Med dekleta je zašla zelo poredko in rudi vesela ni bila več tako kakor prej-Žnje čaše. Drugi dan po tem dogodku smo se še vsi pridno ukvarjali z obrezo-vanjem, a tretjega dne so me pa pustili samo pri tem delu. Hlapec, de-kla in pastir so ta dan kopali na njivi veliko jamnico, da zasujejo vanjo re- po, ki ima ostati čez zimo shranjena na njivi. Jaz sem ravno natihoma računala, v kolikem času bom z delom gotova, ko primana k meni — Ku-rent. Tišti dan ni bil nič našemarjen in to je bilo znamenje, da se mu je za nekaj časa zopet vrnil razum. Obstal je pred menoj in ogledo-va! precejšen kup Še neobrezane repe. »Danes si pa kar sama, danes?« »Da, Jernej, kar samo so me pustili te grdobe.c »Presneto je Še velik kup. Ko bi mi ti dala en nož, bi ti pomagal nekoliko.« »Takoj ti ga prinesem, Jernej. Ali hoćeš morda kas kruha?« »Pa ga prinesi!« »In en kozarec mošta, kajne!« »Le prineso, no!« Pohitela sem v hišo in se kmalu vrnila z nožem, kruhom in moštom. Kurent je hlastno segel po kruhu in ga hitro spravil pod streho. Isto Je napravil tuđi z moštom. Nato je vzel nož, počenil h kupu ter se kaj urno lotil dela. Skušala sem ga napeljiti v pogovor: »Ce te le ne bo zeblo, Jernej.« Za hip je prejenjal z delom in se otožno ozrl vame: »Ti, zakaj mi pa ti praviš Jernej?« »I, zato, ker ti je tako ime. Kako naj ti pa rečem?« »Drugi mi pravijo Kurent.« »Ker so hudohni. Pameten člo-vek ne bo nikogar obkladal z žalji-vimi priimki.« Skomizirnil je z rameni ter se zopet lotil dela. »Ves. zato mi tako pravijo, ker sem norec.« »Kdo pravi, da si norec, kdo? Le bolan si včasih. Bolezni so razno-vrstne. Eden jo čuti v životu, drugi v nogah, tebi se je pa vtihotapila v glavo. Pa zato še nisi norec. ampak revež, kakor je revež vsak bolnik.« »Revež sem res, toda jaz sem tuđi zločinec.c Plaho sem se ozrla vanj, misleč, da ga spet zapušča razum. Toda njegove oči so bile mirne in nenavadno otožne. »Ti si zločinec? O Jernej, kaj ti še ne priđe na misel.« Popravil si je klobuk, ozrl se kvišku in globoko vzdihnil: »Vidiš, kadar sem pri pameti, bi tako rad povedal komu, kar me tišči tu notri v prsih. Pa ne najdem Človeka. Tebi bi pa razodel vse, prav res, da bi ti, ko bi vedel, da znaš molčati. Ali ti smem zaupati?« »Le govori, Jernej! Če želiš, da to, kar mi zaupaš, ohranim zase, potem hočem molčati, kot bi mi zaprl usta s trojno ključavnico.« »Dobro, povedal ti bom. Ampak dekle —• Zavzcflgnil je prst ter mi groze-Če zažugal. »Brez skrbi. Jernej. Kar mi povez, pojde z menoj v grob.« Ogledal se je pazno na vse strani, primaknil se bliije k meni ter za-čel, brez da bi ka; prejenjal z delom, pripovecLg-v^ti s ^-»tajer?ni glasom: »Ves, to je bilo v onem času, ko sem bil jaz še tak, kot ste drugi Ijudje. Bil sem zdrav, vesel, Čvrst in po-gumen, da bi se šel metat s samim medvedom, če bi bilo treba. Yeč-krat sem zašel tja gori k Merkušu — kaj bi tajil, hodil sem radi Katre. Rad sem jo imel, zelo rad, in tuđi ona mene, vsaj zdelo se mi je tako. Ni manjkalo mnogo, da bi začela pripravljati ženitnino. da se ni tedaj pri-klatil v vas tišti Šlibar, naj ga vzame vrag! Se danes se mi krčijo pesti, če se spomnim nanj in —« »Jernej,« sem mu segla v be-sedo, »i kedo vendar je bil in odkćd je prišel tišti Človek?« »Kedo je bil? Postopač in zani-karnež. Dišalo mu je Katrino premo-ženje, druzega nič. EnKrat se je fz-dajal za bogatega kupca, drugič za agenta in tretjič zopet za kaj đru-zega. V resnici je bil pa čisto nava-den slepar. »Ampak Jernej, ti morđa ves, kako zlomka, da se je Katra seaia-nifa z njim?« J5^^ _ . (Konec prlhođnjiC.) Stran 2. .SLOVENSKI NAftOD-, aut 10 avgusta 1^17. 182. sttrv. zapeljivih kompromisov. Ves svet gleda danes na nas in opazuje, koliko moralične sile in vztrajnosti pokažemo za đoscgo svojega cilja. Politika proste roke bi nevamo oslabila našo moralično pozicijo. Tega si je svest ves narod, zato bi ne razume!, ako bi se naša delegacija podala na pot političnega barantania. Ves narod je prepričan, da bo Jugoslovan-ski klub, v katerega zaupa, pri prvi priliki spopolnii svoj pomanjkijivi komunikć. Seidlerjeve težave. g D u n a j, 9. avgusta. Negotovost položaja tuđi z ozi-rom na večino za vse možne državne potrebe in posebno za davčne zakone in finančne operacije, je spravila ministrskega predsednika v mučen položaj: že je bil docela gotov vsaj za uradniško ministrstvo. ki bi moglo biti imenovano že to soboto. Zdaj pa šepeeejo po parlamentu, da to soboto še ne bo nič, morda sele prihodnji teden . . Nemški »Nationalverband« je imel danes predsedstveno sejo ob 11. dopoldne in bo nadaljeval ob 6. zvečer. Načelnik Dobernig je poročal o dosedanjih pogajanjih dr. Seidlerja za sestavo parlamentarnega kabineta, ki je postal za zdaj nemogoč; na-sproti uradniški vladi bo National-verband zavzemal dobrohotno in ča kajoče stališče z ozirom na »državo ohranjujoče*< momente, ki pridejo tu v poštev. Poslanec Dobernig je to že naznanil ministrskemu predsedniku. Ko se je vrnil, je svoje somišljenike obvestil o vsebini razgovora / nii-nistrskim predsednikom, nakar je predsedništvo »Nationalver banda« sklenilo, da ostane razmerje napram vladi neizpremenjeno. Nemci so torej z Seidlerjem zadovoljni. Dr. Korošec je včeraj edino le naznanil ministrskemu predsedni-ku sklepe parlamentarne komisije prejšnjega dne. O sta'išju, ki bi ga zavzel Jugoslovanski klub napram uradniškernu kabinetu, ni bilo govora. To Sele priđe, ko borno ta kabinet videli pred sabo in pri delu. O staJišču Ukrajincev morem sporočiti. da je po predvčerajsnji av-dijenci klubovega predsedstva pri grofu Czerninu bolj nejasno in bolj n e g o t o v o, nego je bilo do-slej. Predsedstvo U. P. Z. je docela nezadovoljno, kaj ti grof Czer-nin se je čudil trdiivi, da sta \olinija in gubernija Holin — ukrajinski de-ft\\ in ne poljski. Ako vlada ćelo danes še v vlsokin krojiti tako slabo znanje zemljepisja. potem se ni Čuditi, ako je tuđi politika tako nezadost-na in zmešana! Ukrajinska centralna Rada je v vzhodnji Galiciji uvedla ukrajinsko uradovanje in samoupravo in U. P. Z. zahtcva, da isto ostane tuđi zdaj. ko so zasedle zopet av-strijske čete vzhodno Oalicijo tn utegnejo vdreti tuđi rreko mej v av-tonomno ukrajinsko republiko. Kršćanski socijalisti nič kaj ne marajo vlade, v kateri bi imeli nemški nacijonalci preveč moa. Boje se namreč za svoje — strankarske interese, strankarski vplir in ugled, lma-jo baje že žalostnih ski:senj, kako so jih nacijonalci na podlagi nemške solidarnosti — izpodrivali in slabili njihovo veljavo. Kakor je videti. so razmere v parlamentu se povsem neurejene. Novo minlstrstvo. Dunaj, 9. avgusta. V političnih krogih se zatriuje, da bo povodom rekonstrukcije kabineta ustanovljeno tuđi novo prometno ministrstvo (pošta in brzojav). Ta resort prevza-me jugoslovanski urađnik. Pozdrav Starčevićeve stranke Jugoslovanskemu klubu. Zagreb, 9. avgusta. Predsednik saborskega kluba Starčevićeve stranke je poslal dr. Korošcu na Du-naj sledeči telegram: »Saborski klub Starčevićeve stranke prava po-zcjravlja odlučno stajališče Jugoslavenskoga kluba saopćeno komunike-jom od 7. o. m. Veselimo se. što sporazumni rad sa Češkim Savezom nije narušen. — Dr. P a v e 1 i ć, predsjednik.« Baron Sarkotič v parlamentu. Dunaj, 9. avgusta. Danes je pri-šel v parlament bosanski deželni šef baron S a r k o t i ć. Jugoslovanski klub objavlja proti njegovim trdit-vam v »Bosnische Post« posebno izjavo, ki jo priobčimo jutri. Naši begunci. g Dunaj, 9. avgusta. O vodstvu begunskega taborišča v Brucku ob Litvi je bilo čuti že mnogo pritožb. Tuđi v begunskem odseku se je mnogo govorilo o tamošnjih nezdravih razmerah. — Begunci sami so se pred nekaj te dm" uprli paševanju ta-rnošnjih voditeljev (žal, Slovencev!) ili dali c^uška svoji jezi s hrupno de- mogočnih upraviteljev Se ni iztnođrf- lo, dokazuje naslednji slučaj: Novi zakon izrećno določa, da se morejo begunci kadarkoli preseliti iz taborišča kam drugara; v tem slučaju bodo dobivali po 2 kront dnevne podpore. Ako je n. pr. v kaki rodbini po već oseb, ki so sposobne za kmečko delo, je na vse strani dobro in koristno. ako gredo na kako kme-tijo: tam delajo in koristilo splošno-stl« sami pa si tuđi še kaj zaslužijo. Kakili 7 doberdobskih rodbin je dobilo po posredovanju gorlškega rojaka, odvetnika v Ptuju, v soseđnjt občini P o d v i n c e do voljenje, da se morejo preseliti iz Brucka tjakaj, kjer bi dobili delo in zaslužek. Clo-vek bi misli!, da bo uprava tamošnjega taborišča le vesela takega slučaja. Ali nič takcjraf Ko je prišel za-stopnik ten rodbin v pišamo tamošnjega vodstva in nota! podati pisano prošnjo za preselitev v Podvince, je poslujoči uradnik — moža odpodil. Včeraj je prišel ta Doberdobec na Dunaj v parlament, kjer je govo-ril s članom begunskega odjeka dr. Krekom. Stvar je bila na kratko ure-jcna po telefonu z Krunskim oddel-kom v notranjem ministrstvu, ki je poslalo v Bruek navodilo, kako se ir.L-ra zanaprej vesti nasproti taki — pravici besuncev, da se lahko po svoji volji izsete in gredo kamorkoli. Omcnil sem ta slučaj, ki je tipi-čen za upravo taborišča v Brucku. Goriški begunci so na voditelje silno razkačcni, najbolj pa na — Slovence, ki so jih varali v nadah, stavljenih spočetka v — svoje rojake! V Neniškem Brodu že težko ča-kajo naših beguncev iz Steinklamma. Že danes je prostora za 1000 oseb, do konca meseca pa bo za 5000. židje se razkrope na vse strani. Za delo nišo bili tam nikako, vsi hočejo le — hnndeln! Ali eno dobroto so Židje le pustili tam: svinjske masti, s katero je tabarišče dobro založeno, nišo hoteli uživati. In ker je v ćeli okolici zelo veliko k r o m p i r-j a, pravijo naši informatorli. sr? za Iakoto ni bati. Je tam sicer tuđi drugih reci dovolj. Barake so iepc m snažne, prirejene za bivanje po — rodbina h. — Tam je na razpola-go tuđi dovolj vrta in zemljišča. da si morejo pridni ljudje sami marsikaj pridelati. — V taborišeu pa je moderna delavnica za čevije in druga za perilo. obe z najnovejšimi stroji. Tu je dovolj prilike, da se begunci priuče takemu delu in tuđi primero-ma dobro zaslužijo. — Zato je upa-nje. da pridejo tjakaj vsi naši begunci iz nesrečnega Steinklamma! Hrvatski sabor. V seji dne 7. avguita se je posl. V i 1 d e r obšlrno bavil t znano afero SzmrecsanvK o kateri je rekei. da v prvi vrsti karakterizuje strankarske odnoŠaje v Iirvatski. — Govornik razjasnjuje metodo z raz-nimi falsifikati. Znano je, da so svoj čas Friedjmigovi dokumenti vi-seli nad koalicijo polni dve leti kot Damoklejev meč in na podlagi teh »dokumentov« se je vladalo v Hrvatski brez sabora in proti saboru. Vsak nas človek je videl. da so ti dokumenti falsifikati, ker so prebedasti, da bi ne bili ponarejeni. (Razni rred-klici.) Orjran Frankovcev je dajnl tem dokumentom svojo moralno pod-poro. (Medklici.) Ko je letos Smre-čani interpeliral grofa Tiszo, mu je očital v glavnem. zakaj ne uporabi v Hrvatski drakonskfh sredstev. Konfidentska listina, katero je pri-r:esel Smrečani na d^n, obsega imena: Surmin, Vilđer, Pnbičević, Lor-ković, Budisavljević in Rajačić. ^Hrvatska« je takrat vriskala veselja in obširno objavljala budimpeštanska odkritja ovelikosrbski propagandi. Tuđi tnkaj se kaže zve-za med Smr?čanijem in stranko prava. »Pašićeva listina« je ob-sega!a imena ba? tistih ljudi, ki so omraženi neki 4ukaišnji politični kliki. (Velik nemir pri stranki pravoj Se bolj čudno je. da je dal policijski upravitelj Klobućarić sele * e z I e t o d n i, ko je btla okupirana Srbija, preiskati Pašićevo sianovanje. Dva uradnika je poslal tja.Vse je bilo razmetano po sobah, vm\ streho pa so našli policijski uradniki v šolskih knjigah VI. razreda kup spisov. Na omotu spisov je bii naslov »Z a u p-niki iz Hrvatske*. Med temi »zaupniki« je bila v prvi "rsti na-prednjaška skupina, med njimi pa so bili zapisani tuđi tak:, ki so že 15 let — mrtvi in torej nišo iiiogli imeti niti s Karagjorgjevići, niti s Pašićem ni-česar opraviti. Ko so policisti prlne-sli te spise Klobučariću. se je silno »iznenadila. Ta listina je jasen falsifikat — o tsm Janes že nihče ne dvo-mi. Pri Križevcu so našli že preje tuđi sešitek brzojavk srbskegra ge-neralnega štaba; ena je imela Števil-ko 58 — in to se je nahajalo pozneje — v listini pole? mojega priimka* Brzojavka se je glasila: Stric Je od-šel v Lazarcvac ali dešifrirano se Je gla§yg: tgpoyi poslani v Bosno. (Smeh.) Hotelo te i* pokazati, da J» Vilder brzojavljal iz Zenice v Bel-grad . . . Govornik raxkrij# potom še neko drugo afero, ki otvet-Ijuje način delovanja oofh elemcntov, ki so uprteorili proti n|«inu znano go-njo. Pred dvema letoma je bfl Vild^r v preiskavi radi tokrivde pri atentatu, Schfifcr - M rcigonja proti banu Skerleczu. Nekega dne je prttel k njemu M e r c i g o n j a« ki je bil pre-ganjan radi romantičnega potkusa, osvoboditi Jukića iz zapora. Vilder mu je dal službo v upravi »Pokreta«. Nato je bil Hercigonja prijet. Kinalu nato je prišla k meni Hercigonjeva mati, rekoč, da me mora ona prijaviti in označiti kot začetnika atentata, češ, Klobučarić je izjavit, da bo njen sin takoj izpu§:en, ako navede Vilderja ali koga drugega za snova-telia ateriuita, Končno mi je ženica rek!a: Ako mi daste 500 kron. Vas ne ovadim. To je isti Klobučar i ć9 ki je sedaj našel dokumente v Srbiji. Ta Klo-bik:arić je poslal Viktererju tuđi svojega konfidenta Jakšića, ki mu je rc-kel. da mora pričati prati njemu ter ga vprašal, kaj naj reCe. Vilder mu je ocigovoril: tiovorite samo istino. Pozneje jo prišli Jakšić zopet in mo-leuoval za denar. Viklet nm je poda-ril Ifi kron. S tem denarjem pa je šel Jakšić na policijo, č^š, da ga je hotel ViSdcr podkupiti. Pozneje je čul Vilder. da je Jakšić govoril proti njemu na sodniji. da je on priprav-ljal atentat na Skerlecza i n T i s z o. V tej stvari je žrtev policije tuđi dr. Živan B e r t i ć\ ki je degradiran z oficirja v prostaka od-šel na fronto in se seđaj nahnja v Ljubljani. Za taka pre^anjanja je dobila koalicija zadoščenie. ker je prišla do vlade Sn to je znak, da na naj-višjih rnestih ne verujejo takim ob-tožbam. Frankovci so tako storili vse, da kotnpromitirajo koalicijo in pridejo do vlade. Dočim se ostale stranke trudijo z deiom za kulturna in socijalna vprasanja, dela stranka prava na ta način, kakor sem ga po-kazal sedaj. In temu pravijo: hrvatski k u r z. A!I ta hrvatski kurz v smislu stranke prava je uni-čevanje narodne sile s Tomašićem, Friedjungovi dokumenti in Smreča-nijeva konfidentska listina. Frankov-ska strarka se je spustila na pot Špekulacije in zakulisnih s p 1 e t k. Koalicija je bila skozi 12 let več preganjana kakor vsa opozicija skupaj. Koalicija je demokratizirala politiko v Hrvatski in sedaj prinaša splrsno volilno pravico, ne iz strahu pred narodom, mar-več da ojačimo narodno moč. Govornik izreka končno, da bo glasoval za indemniteto. Sledile so interpelacije. Poslanec Radić je med dragim fnterpe-liral vlado, naj dovoli uredništvom inozemske liste, kakor so do-voljeni v Ogrski in Nemčiji. V seji dne 8. avgusta je govoril poslanec dr. P a z ni a n (Frankovec) o jugoslovanskem vpr.nšanju. po-udarjajoč, da se v monarhiji vodi borba za dualizam in proti dualizmu. Tuđi v saboru bi se moralo o tem govoriti. Držanje Slovanov je ogorčilo /Madžare brez razlike strank. Čehi so sedaj prvi, ki hočejo, da se na* rodno vprašanje resi pred mirovnim forumom. NI iz-kljnčeno, da se jim pridružijo tuđi drugi narodi, ki mislijo. da ne prelivajo svoje krvi za hegemonijo Nemcev in Madžarov. (Burno ploskanje pri Starčevičancih. VUder: Jutri ga b^ »Hrvatska« dementirala.) On misli, da sprejme ententa Czerninov princip nevrnešavanja. ker tuđi Rusija irr;; kavkaske, sibirske nurode itd. Ali ako se njim ne krati svobude. kako naj se krati knlrurn.": r-arndrm Zato delajrro vsi za svobodo Hi vat-ske. Pri sedanji ofenzivi proti Rusom so se zopet izkazali Hrvatie. ali M. doiiiobranska divizija je bita pohvaljena kot ogrska divizna. Na fronf se pripravlja nc^iupnica saboru, ki ne reagira na tako nazivenje. Posl. P o 1 i C. je trdi>. da nagod'»a tiničuje hrvatski naroJ sccijalno in gospodarsko in se zavzcma za iio-trebe Like. Pričakuie od hrvatskega kralja, da zedini vse.hrvatske deZcle pod imenom »Kraljevine Hrvatske«, Londonska konferenca. Lugano, 9. avgusta. (Kor. urad.) Londonske diplomatične konffrence se udeležuje kot zastopnik Rusije samo poslaniski poslovodja Nabo-kov. dočim zastopajo Angleško, Francijo in Italijo več vodilnih oseb-nosti. I talijanski listi javljajo, da se je konferenca posvetovala tuđi o enot-nosti stalisča združenih vlad glede mednarodnega socljalističnega kon gresa in so zastopniki Francije na-znanili, da franeoski socijalisti ne dobe potnih Jistov za Stockholm. Dalje se je konferenca bavila z vpraša- i njem o ekonomični razdelitvi prostora na ladjah hi sta se Franoiia in Itr lija zavzemaii za to, naj se proste; enakonierno razdeli m^d vse zaves- . fiifce. Zastopnik Italije je zlasti po-udarjal, da je nujno potrebno, preskr-beti Italiji premoga in rži. Italija |e \cto% pridelala le 38 milUonov ćvol-nfh »totov rži, lani pa 4?. Potrebuje tore) dovoza rži In £uti hndo pouiaib-kante ladii Inasnifli ruto plhoiH NA5E URADNO POROCILO. DunaL 9. avjfusta. (Kor. urad-) Uradno se razglaša: VZHODNO BOJISČE. Armadna fronta general-feld maršala von Macken- s en a. Poskusi Romunov in Rusov, đa bf n»ZYe!tavlli severno Focsanov pr*? orjene nemšUe uspehe z močnhn masnini šunkom, so se izjalovili po-pclnoma. Sovražaik je izgubil do včoi s,f zvečer SO oficirjev in 3300 mož v]etni!iov, poleg tega 17 topov hi nad SO strojnih pušk in mino- !i;etOV. Armadna fronta generaf-ohersta nadvoj. Jožefa. Pri armadf generafobersta baro-na Rohra, k&tera se hor? ob ogrski vzhoćvl mcji, Je prišao včeraj skoro na vseh frontn?h odsekih do irgodno pcfekaiocih bojev, v katerfb smo do-seg?i prostorne prJdobitve. Ljuti so-vn>?r?ikovi napsdi so bfli krvavo odbiti. V fiižni Bukovini je iztrgala po večdnevrein trdem borenffi naša ka-vr!cr!ja Rusom pri Vam? dve zapo-redn? v?i=fi?5Ki poziciji. Prodira proti Our^?ii!nicr?, Dalje severno ni nastala *.- rofožajn nikaka Hstvena izpre- ITALIJANSKO IN JUGOVZHODNO BOJFŠCE. >y'česar novega. šef generalnega štaba. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berolin, 9. avgusta. (Kor. urad.) VVolffov urad poroča: Veliki glavni stan. ZAPADNO BOJISČE. Armadna fronta prestolo-naslednika Ruprehta Bavarskega. Neu^oden svit je oviral do popodne razvijanje živahnega ognje-nega de»ovan?a. Sele zvečer je zopet narastel artRleriiski boj na Flandr-skem. Ostal je po noti močan in do-se^el na neka ter ih odsekih, zlasti na obrežju in od Bixschoote do Holie-beke najskrajnefšo ljurt>st. Infanteriia ni napadna. Pri Hooge prodlrajoči angle^ki izvidni oddelek je bil odbit. V Artoisu se je stopnjeval ogenj na obeh straneh Lensa. Tuđi tukaj so ostali siloviti sovražnikovl izvidi brez uspeha. Pri drugih armadah je ostalo bojno delovanje. ki se je ojačilo zve-čer na več krajfih, v običajnih mejab. VZHODNO BOJI^ČE, Armadna fronta general-feldmarš. princa Leopolda Bavarskega, Nobenih posebnih dogodkov. Armadna fronta general-obersta nadvoj. Jožefa. V Kozdnih Karpatih In obraej-nem gorovju zapadne Moldave ite prišlo do uspešnfh bolnih dejanj. Na nekaterlli odsek?h smo nomaknili svojo crto narrej in zavrnili raočne sovražne pretinapade. Armadna fronta general-feldmarš. von Mackensena. Položaj se je razvi! u podno: Rusi in Romuni so peljali z masnim] napad? močre s*ie v ogenj, da bi iztr-jzali na??m četam severno Focsanov nr»borjeno in tuđi včeraj znatno povećano m-fdofcftev ozemlia: vsi napadi so bili vrženi nazaj, sovražniki so vtrnel? na*tež;e krvave izgube. Sfevilo vietrftov se fe zvikalo na 50 oficiriev in 1300 mož, plen na 17 topov m nad 50 strojnih pušk in mino-metov. fAAKPDONSKO BOJ1ŠCE. Ničesar pomembnega. Prvi generalni kvartirni mojster v. Ludendorff. nemsko vfXerno poroCilo. Berolin, 9. avgusta. (Kor. ur.) Wolffov urad razglaša: Veliki glavni stan, 9. avgusta zvečer: Na zapadu nič poseb-n eg a. Na vzhodu uspešni boji v Bukovini in Moldavi. NemŠko poročilo z vzfaodne f t o n t e. Wolffov urad poroča : Na vzhodni fronti je potekel dan 8. avgusta od Ri^e do Zbruča razven za-časno stopnjevanega ognja pri Smor-?onu brez posebnih dogodkov. Ob j Zbruču, zlasti pri Husjatinu, m ob j izlivu v Dojestezt istotako pri Tamo* i polu mesloma svežejie ognjeno delovanje. Med Dnjestrom in Seretom je ostal položaj neizpremenjen. Ruski napad severno kraja Sereta je bil za-vrnjen. Severno kraja Solke smo zlo-raiH trdovratni ruski odpor in zavoje-vali severni breg reke Sereta pri Ar-boti Rusi so poskusili z Ijutimi pro-tinapadi dobili nazaj iztrgane pozicije,. bili pa so povsodt odbiti z najtežkimi izgubami. Dalje južno smo se pomak-nili na obeh straneb moldavske doline v bojih do crte v&ine Bobejce severno Vame-Mgr. Batrine. Tuđi na obeh straneh Bistrice do T61gyežkega prelaza smo dosegu' uspehe. Dalje južno v Karpatih za nas uspešnf boji. Sovražnik krvavi v ponovnih silnih napadih pri Mgr. Casinului im hribu Resbonilui, Sboini Neagra irt proti visini severno samostana Lepse. Severno Focsanov se je obnesel r ospešnih bojih nezlomljeni napadalni duh naših čet najsijajnejše. V Rom uniji smo nadalje povećali svoje uspehe kljub ljutim proti-napađom. Na obeh straneh Ojtožke ceste nam je zavojevala hrabrost av-stroogrskih čet nekatere važne visine. Zaman je bil romunski poskus, da bi jih nam zopet iztrgal. Tuđi severno* Tolgyežkega prelaza smo pomaknilf svoje crte dalje na vzhod. BliŽamo se Gurahumori. Posebno srdit je ruski odpor na prostoru okoli seretskčga mesta. O ruskem umiko. „Riječ* na-vaja za prvo obTambno crto, katero bo treba držati, tok reke Zbruča. Z za-pustitvijo Črnovic je premagana naj-večja nevarnost Z2k severne čete, ker se bo nadaljnji umik vršil gladkejše* Položaj na karpatski fronti pa se oz-nača za jako ogrožen. Vsa krivda porazov se pripisuje ruskemu prvemu gardnemu zboru, ki je provzročil raz-kroj 11. armade. Vojaški položaj na ruski fronti jako resen. Petrograjslri dopisnik „Timesa* piše o vojaškem položaju na ruski fronti, da je jako resen. Nemci so naperili svojo glavno silo na to, da preženejo Ruse \t Bukovine in Moldave in nameravajo očividne* skozi Besarabijo korakati proti Odesi. Komilov je rekel, da mir z Nemčijo* v sedanjih razmerah bi pomenil pre-tvoritev Rusije v nemško kolonijo. Kornilov se v najobilnejši meri poslužuje smrtne kazni, ali to ne zadošča za vzpostavitev discipline. Trebalo bi neobhodno odpraviti komiteje pri pol' kih, ki onemogočajo vsako akcijo. RUSKO URADNO POROCILO. 7. avgusta. Zapadna fronta. Jugozapadno Brodov pri vaseh Dubje in Zarkov intenzivni sovražni artiljerijski ogenj. Južno Grzimalova so naše sprednje čete pregnale sovražne poljske straže. V pokrajini zapadno Zbruča so sovražne Čete ojačene napadale ob spodnjem Seretu in zlasti ob Sučavi je sovražnik pognal naše čete naprej. Romunska tronta: V smeri na Kimpolung je zasedel sovražnik z bojem visine severno postaje Molit. Zapadno Dzelinov so bili sovražni napadi zavrnjeni. Ob reki Bistrici pri Kotov-zaši Bojani sta zapustila dva polka jedne naših divizij svojevoljo svoje pozicije in sta se umaknila, kar je imelo za posledico umik naših Čet v tem ozemlju za nekaj vrst. V smeri od Focsanov je pričel sovražnik po artiljerijski pripravi ofenzivo vzdolž železniške crte Focsani-Merecesti in ceste Focsani-Cililea. Berolin, 9. avgusta, (Kor. urad.) Wolffov urad poroća: Po krvavo odbitem angleškem napadu pri Nieu-pertu ob zori dne 8. avgusta, se na* sprotnik tekom dneva nf mogel pripraviti za večja bojna dejanja. Pri razjasnjenem vremenu je bilo delovanje letalcev dne 9. avgusta od ra-nega jutra jako živahno. V zgodnji jutranji uri ie «1ne 9 avgusta znatno narasel sovra/ni ogenj v odseko med kanalom La Bassće in med Mervcourtom, vzhodno Loosa, do južnega brega Lensa je narasel v bobneči ogenj. Ob Aisni je bil sovražni ogenj živahnejši. FRANCOSKO URADNO POROCILO. 9. avgusta ob 3. popoldne. Začetkom noči močno delovanje obeh artiljerij na večjem delu fronte ob Aisni. Sovražni odđelki so poskušali, približati se našim linijam vzhodno Vauxraillona in zapadno visoke pla-njave Kalifornije; naš ogenj jih je od-bil severno Saint - Michiela in v gore-nji Alzaciji so ponesrečili sovražni na-skoki. Sicer je noč popolnoma mirna. ANGLEŠKO URADNO POROČILO. 8. avgusta popoldne. Naše čete so zadnjo noč napadle sovražne jarke pri Lombardzydu z uspehom, napravile nekaj vjetnikov in zavojevale eno strojno puška Se vra-žna artiljerija je ponoči delovaT severno Vperna, zlasti v bliži Westhocka, in na železnJci Yper Staden. { i»2. siev. „SLOVENSKI NAROD-, dne 10 avgusu itfi/. Stran j. Ob soški in tirolski fronti je bilo artiljerijsko delovanje zopet žl-vabnejše, kakor naznanja vojnoporo-čevalski stan 9. avgusta. Pri Albaredu so kričali Italijani v naše strelske jarke, da se je italijanska ofenziva pričela in da imajo že 11.500 vjetnikov, naše čete naj se torej kar udajo. — Znaki ofenzive so bili že fu, ali kar nakrat so zopet izginili. Cadoma bi že rad cdaril, ali satno, ako bi imel gotovost, da prodre proti Trstu; dogodki na ru-skem bojišču pa jasno podpričujejo krepkost in vrlost avstrijskej^a orožja, pred katerim imajo v Italiji vedno večji rešpekt. Tako se Cadorna obo-tavlja in razni listi rnorejo samo be-ležiti, da se na italijanski ironti kažejo ^naki nove Cadornove ofenzive. Revoluctjonarni upori v italijanski armadi. Švicarski listi poročajo, da so se dogodili v italijanski armadi ob soški fronti težki voja-ški upori, katerih končni cilj je bil, nahujskati italijansko armado po vzorcu ruske in provzročiti revolucijo v de-želi. Prišlo je baje do oštrih spopadov t četami, ki so odklonile propagando za revolucijo. Končno so bili upor-niki premagani. Pred sodnijo je prišlo 400 vojakov, 60 podčastnikov in 1 major ter 266 civilistov, obtoženih upora. Obsodbe so bile drakonićne. Baje je zarota raztegnjena preko ćele fronte. ITALIJANSKO URADNO POROCILO. 9. avgusta. Sovražnik je pusti! včeraj tekom patmljskih bojev, ki so se vršili skoro na vsej fronti, mrtvih in ranjenih na bojiščih in vjetnikov v naših rokah. Artiljerijski boj je bil na nekaterih odsekih srednje Soče in na Krasu zopet živahnejši. Zjutraj so naše zračne skupine nadaljevale 6. avgusta pričete operacije. Letale so nad čepo-vansko dolino in vrgle številne bombe. Napravile so razne poškodbe in pro-vzročile požare v vojaških sovražni-kovih napravah. Izredno živahni ogenj sovražnih odbijalnih topov je zadel nekaj naših aparatov. Vendar so mogli naši hrabri letalci svoje aparate pri-peljati na svoje postaje. Vojaštvo iz Amerike. Washington, 9. avgusta. Senatu je bilo naznanjeno. da pojJe prihodnji transport amjriških čet na Rusko, naslednji pa v Italija. Ruska kriza. Poseben vojni kabinet Frankobrod, 9. avgnsta. „Frankfurter Ztg/ poroča, sklicuje se na .Daily Telegraph*: V Petrogradu se ustanovi poseben obrambni odsek, ne-kak vojni kabinet, v okviru vlade. Bržčas bodo v njem Kerenskij, Ne-krasov, Tereščanko in Savinkov. Odgodenje ustavodajnega zbora. Stokholm, 9. avgusta. Iz Petro-gTada javljajo, da je bilo sklicanje ustavodajnega zbora, določeno za me-sec september, zopet odgođeno. To je že peto oficijelno odgodenje. Med pre-bivalstvom je to vzbndilo nevoljo. Sploh raste nezadovoljnost v vseh krogih. „Novoje Vremja" poroča o novih krvavih spopadih med redari in oboroženimi bandami. Novi guverner Petrograda je obvestil Kerenjskega, da je treba poslati vojake s fronte v stolno mes'o, sicer ne more jamčiti za eventualne dogodke prihodnjih dni. Protirevolucija? Bern, 9. avgusta. >Neue Zurich. Zeitung« javlja iz Petrograda: Ne pripisuje možnosti monarhične pro-tirevolucije posebne važnosti, pri-znajo razni listi, da se pristaši sta-rega režima organ izu je jo in skušajo ustvariti sebi ugodna tla. Zadnje dni so bili aretirani izza starega režima znani monarhistični časnikarji Glin-ka, Jančevskij in Zlonkovska, ker so ustvarili tajno organizacijo za obno-vitev monarhije. Ruski socijalisti v Italiji, Curih, 9. avgusta. (Kor. urad.) V Rim dospeli odposlaiici ru.skega vo-jaškega in delavskega sovjeta so se posvetovali tako z oficijelnim:, kakor tud! z vojni prijaznim! socijalisti. Policijske odredbe proti morebitnim demonstracijam oiicijalnih socijali-stov so bile nepotrebne. Ruski odpo-slanci so pri vseh posvetovanjih iz-recno poudarjali, da je poseben mir med Rusijo In centralnimi državami izključen. Poetične veiti. = Zunanfi minister grof Czernin se je sinoči odpeljal v nemški glavni stan in v Berolin. = Izvedba češkega in Jugoslo-vanskega programa. Znani češki publicist A. Mrštile piše v »Nachodskih Listih« o politiki Cehov in Jugoslo-vanov in izvaja napram madžarskim -učenjakom«, da pripadalo Slovak! po svojem jeziku in vsem svojem narodnom bistvu k Cehom, kakor Ha-naki na Moravskein in Cehi v bleziji. Nikake oarodaottoe zazliki 9i Bgi enlml in drugimi, kakor je ni med Hrvati in Slovenci pri Jugoslovanih. Izvedba češkega programa z dne 30. maja 1917 je rn> njegovem mnenju mogoča na podlagi zgodo vinskih dej-stev iz leta 1526. potom češkega de-želnega zbora, istotako kakor se da izvesti Jugoslovttnski program na podlagi zgodovinskega đejstva iz I. 1527., ko so Hrvatje svojega kralja izvolili iz habsburške hiše. In besedo mora imeti pri tem samo narod in krona in nihće dnigi. Sijajen vzgfed ob tej priliki naj bodo Cehom in Ju-goslovanom Madžari iz leta 1867, = Angteški poslanik v Petro-gradti. Karlsruhe, 9. avgusta. Dopisnik Utra Rossiji < javlja. da glasom govorio v diplomatičnih krogih pojde minister Henderson za an-gleskega roslanika v Petrograd na-mesto Buehanana. = Nameni entente. C u r i h. 9. avgusta. Z ozirom na znani sklep Združenih držav glede mirovnih pokoje v in premagania Nemčijc poroča »Temps*. da je v tem oziru že skle-njena pogodba med Amerikn, A n g 1 e $ k o i n F r a n c i j o. Na predleg franeoskega prslani^a Jus-serarda v VVashin.^tonu je bilo dogo-vorjeno, dolociti za podlaijo miru stanje pred letom 1870. in iznolniti zahtevo po popolni odskodnini. Od-stop AIzacije in Lotaringije ter vr-nitev zasedenega franeoskega ozem-lja in Belgije so sploh temeljni po-goji miru. = Amerika fn AvstrUa. »Cor-riere della sera- trdi. da poročajo londonski »Morningpost < iz Amerike: Zedirjcne države ameriške ne delaio nikakega razločka več med Nemčijo in med Avstrijo in če bi res Punaj predlagal premirje na vseh frontaii, bi smatrale Zodinjenc države tak korak z Ounaia. za korak, storjen iz Berlina in se po tem ravnale. — Nič upanja na mir. Bern, 9. avgusta. (Kor. ur.) Iz VVashingtona poroča neki pariški list: Wilson je dal po senatorju Le^isu razglasiti, da so zdaj mirovna priza-Jcvanja brezupna, on pa da bo prvi, ki stori primerne korake, če se pokažejo predznamenia tr?jneca mirti. = AH z entenio ali pa glad. Xem-ški listi pišejo: Amerikanci pričenjajo oštro. Preiskujejo, koliko blaga se uvaža iz nevtralnih dežcl v Nemčijo fn kontrolirajo dovoz v nevtralna svobodna pristanišča. Vse te priprave naj prisilijo nevtralce. da preru-šijo vse trgravske stike z Nemčijo. Amerikanci hočejo tore} Nemčijo ponolnoma izolirati s tem, da ji odrežejo 7adnie zveze s svetom: z Dansko, Nizozemsko, Norveško in Švedsko. Švica se je že itak podvrgla kontroli ententnih držav. Arneriško sredstvo je enostavno in učinkovito. Ako ustavfjo Amerikanci dovoz Sveza v ?nri navedene ne-vtralne države, grozi tem državam glad in izstradarje. Tako se nahaja-jo ubogi mali nevtralci med dvema odbijalniknmr. Air.eriške priprave so nevtralce s!!no preplatile. Nartsen je za Norveško interveniral pri Wil-sonu, tuđi Nizozemska še prosi. V zalivu rcke lindsona se je baš naha-tala ćela vrsta nizozemskih ladij, ki so imele nalozenega 300.D00 ton raz-liČnega živeža. Morale so vse nato-vorjeno blago izkrcati in v bodoce nobena tu ja ladja ne srne v američkih pristaniščih vkrcavati bla^a, ako ni-?na posebnega dovoljenja washing-tonske vlade. Nizozemski poslanik v Washinsrtonu ie izjavil, da je njegova vlada pripravljena, dati svoje ladje tuđi ententi na razpolago. Norveška je ponudila 1 milijon ton ladij-skega prostora. V VVashingtonu se ne dajo nobenega odgovora. Preiz-kušajo položaj ter razmišljalo, ali in koliko živil naj dovolijo nevtralnim državain. ^Nizozemska. Danska, Norveška in Švedska so na ta način iz-ročene Ameriki na milost in nemilost. Kam meri ta politika, je več kot jasno. Ententi se naj pod pritiskom lakotc vdajo se zadnje nevtraine države, da postane tako koalicija sveta proti centralnim državam popolna. = Švica in Nemčija. Tekom vojne je bila Švica primorana, skle-niti že dve gospodarski pogodbi z Nemčijo in eno z entento. Zdaj za-hteva Nemčija. naj se sklene se tret-ja pogodba in sicer na tej podlagi. da mora Svica za premog. železo, jeklo in kemikalije, ki jih dobiva iz Nem-čije in za itak jako omejeni uvoz švicarskih izdelkov v Nemčijo. da-jati Nemčiji devet mesecev po 40 mi-lijonov frankov posojila na mesec. V Švicarskem zveznem svetu je vlada izjavila, da se Švica pač ne bo ubra-nila nove pogodbe z NemčUo, da pa ji ne more več posojati kakor 20 ml-lijonov frankov na mesec. = Švicarska izdaji — »Frankfurter Zettung«. »Frankfurter Ztg.*, največji nemšk? list, ki izhaja v Frankobrodu o. M.. je razkrila te dni zagonetno afero. Nemška policija je namreč na švicarskih mejfah zadržala nebroj eksempHrjev tega lista, ki nišo bili tiskani v Frankobrodu. tem- nedopustne članke in vesti. Dognalo se je. da je skupina anteriških Nem-cev in nemških demokratov se poslužila tega sredstva, da spravi svoje nazore pod firmo »Frankfurter Zeitung*« med nemski narod, zlasti pa med ljudstvo na Pruskem. Vršijo se natančna poizvedovanja, kako je organizirano vtihotapljanje prepove-danil! nazorov na NemSko, ter ix>-skus s falsificirano »Frankfurter Zeitg. gotovo ni prvi in ni edinl. = Angleži o Bethmannu in Michseltsu. ,M. N. N." pišejo: V „najdostojnejšem" londonskem nedelj-skem listu beremo: wCe smemo so-diti po slikah drja Michaelisa, ki so jih objavili tukajŠnji listi, sprememba v državnem kanelerstvu ne pomenja nikagega zboljšanja. Đethmann -Holl-weg je izgledal kakor trpinčen, se opravičujoč sluga, ki zrcali duha svoje okolice z vestnostjo kameleona; izgfe-dal je kakor profesor z dežele, ki ga je čudna usoda prisilila v hudičevo službo in ki je nekoliko perpleksen, da se nahaja na mestu, ki mu tako malo pristoia. Njegov naslednik dr. Michaelis pa izgleda kakor pravi Hun. Ima temni otra? BernstorfTa (bivšega nemškejja veleposlanika v Wasching-tonu Op. ur.), iz niegovega zlokob-nega očeša žari duh, ki je trpinčil Be'gijo. Micriaelis ima obraz človeka, ki bi mogel spustiti tisoč podmorskih čolnov proti tisoč .Lusitanij". Kitafcka je navsezadnje vendar napovedala Avstriji in Nemčiji vojno. V vojaškem oziru to pač nič m pomeni, pač pa v gospodarskem. Nemci so si bili pridobili na Kitaj-skem veliko kolonijo Kiaočao in so tr^ovsko močno prodirali po ćeli Ki-tajski. Investirali so na Kitajskcm velike vsote in sploh smatrali to ogromno državo s svojimt 400 milijon i prebivala" za svojo bodočo naj-po^lavitnejšo domeno. .Taponska s;3 je ze leta 1914. polastila nemške ko-lonnc Kiaočao. 7dnj je pa še Kitajska sama napovedala Nemčiji vojno. — Zgodilo se je to seveda na željo A ine rike, japonske, An?leške in Ru-sje :n v nainenu, 73.trćd vse tn-. "»vi:i sKe in politične zveze med Nemčijo in Kitajsko in ves kita.^k: tr^ zavoje-vati za države entente. NemcI pri-znavajo sami, da je z v}jno napo-vedjo Kitajske storjena Nemčiji velika škoda, ki je toliko vsčja, ker je ta vojna napoved zopet pokazala silo in vpliv An.$rlc§ke. = Lansing o Ameriki in NemCiji, ^Basler Nachrichten- porocajo 31. juiija iz New Yorka: Državni tajnik Lansin^r je v nedeljo govoril v soli rczer\Tiiri častnikov. Izjavil je: Nemški narod se ne more resiti iz su-Ženjstva. dokler gospaduje nad njim vojaŠka kasta. Ako bi Nemčija v vojni zmagala. potem bi prej ali slej navalila tuđi na bogato Severno Ame-rlko. Zato so se morale Zediniene države pridružiti hrabrim zaveznikom. Vsak ameriški vojak, ki pojde preko oceana, naj se zaveda, da se bori proti vojski nemške^a cesarja za domovino in za stvar, za katero so umirali že njegovi predniki. Neod-visnost narodov tako dolgo ne bo za-sigurana, dokler ne uničimo nemškc-ga militarizma. Apeliranje na pravičnost, na moralo in čast pri tak! vladi, kakršna je nemška, ne zaleže nič. Samo eno sredstvo nam je na razpolago: z orožjem moramo uni-čiti nemško cesarsko silo. = Angleško zaupanie v zmago. Londonski dopisnik novovorškega lista ,Times* je imel razgovor s Sefom angleške^a generalnega štaba Robert-sonom. Ta je med drugim rekel: Se-danjr velikanski boj kaže kakovost plemen. Udeležujejo se ga moški in ženski delavci, in je napeta vsaka mišica velikanskega telesa. Pišejo nam, kako je z uničevanjem nemške ob-rambe na bojišču in mnogi mislijo, da je uničevanje nemogoče. Pozabljajo pa pri tem na razloček med 1. 1914 in 1. 1917. Pred tremi leii smo se An-gleži umikali; Francozi in Angleži smo ostali tik Pariza z malo topovi in z velikimi izgubami. Danes smo na potu na sever. Danes nas je na mili-jone, tedaj pa nas je bilo le na tisoče. Sovražnika pođimo pred nami, zavze-mamo postojanke, katerih posest je smatral za življensko vprašanje in naši topovi tolčejo po njem, da nikdar tako. Prezgodaj so trdili, da se ob-ramba v moderni vojski ne da prebiti. PoČakajmo se nekaj tednov. Eden mora v tem konfliktu odnehati. Če ostanejo združeni narodi trdni, če so živci zdravi, potem se morajo centralne države prej ali slej ukloniti. Kvaliteta značaja odi oči vojno. AmeriSka pomoč zna pospešiti konec. Njena udeležba ima namen, prinesti svetu demokracijo in obvarovati Evropo pred propadom. Na vpralanječe zaupa v zmagovit izid vojne, je odgovoril Robertson: Kdo more dvomiti? Živci civimega prebi-vatsta bodo odločali ne samo zmago, nego tuđi prihodnjost sveta. Robertson je koočal z besedami: Nema imajo discipltno v krvi, a prikovani so na meč; obstoji pa še večja disciplina, namreč tista, to si jo svobođen narod 3zp!ačcvan]e drsgiajskth 9okU9 hi potpore državnim aslozbencem in Tpoinjencem je menda že dokončano. Draginjske doklade so deležni pač vsi aktivni usluihenci, ne pa vsi vpokojenci! — Posebno pri nas vpokojencih c. kr. državne železnice se dela neka posebno čudna izjema, ker precejšnjo število nas je, ki srno se glede draginjske doklade, lahko, po domače rečeno, obrisali pod nosom. Na pri-tožbe, ki smo jih podali v tem oziru na kompetentno mes-o smo dobivali enootavni odgovor: „Ne pripada vam draginjska doklada, ker vživate poleg pokojni ne tuđi nezgodno rento, katera pa presega poldrugokratno svote prve." Torej tu je bila nezgodna renta tišti maček, ki je nam nekaterim požrl tišti košček priboljška. Dovoljujemo se torej razsodne ljudi vprašati: .Jeli to pravica? Zakaj vendar naj bo naša renta podlaga nas izključiti od dra-ginjskih doklad? Žclodec ponesre-čer.ea^a vpokojenca ni vsled tega prav nić bolj poln, če dobiva njegov gospodar zelo malo pokojnino in nekoliko vecjo nezgodno rento, kakor onega vpokojenca, ki dobiva večjo pokojnino in majhno rento ali pa celo same pokoj ni ne toliko ali pa še več kakor prvi obojega skupuj. Pcudarjamo, da uslužbenci, ki so bili vpokojeni pred 15 ali morda šs več leti vživajo veliko manjšo pokojnino kakor vpokojeni uslužbenci zadnjih let, ker se je med tem časom mezdno razmerje zelo iz-boljšalo. Vsled tega dejstva dobiva, pri jednakih službenih letih, zadnji tuđi prečej višjo pokojnino nego prvi. Tedaj ker dobiva tak vpokojenec pre-cej višjo pokojnino nego prvi in po-leg tega še kako nizko nezgodno rento je vendar defežen draginjske doklade, med tem ko je prvi, ker dobiva nižjo pokojnino in višjo nezgodno rento izključen od tega deleža. Tako posto-panje je ocitna krivica, katero je treba nemudoma popraviti. Omcnjena doklada naj bi se priznala vsakemu brez ozira na nezgodno rento in sicer po visini skupnih dohodkov. Ravno tako je krivična razdelitev enkratne pod-pore, ki je bila zadnji čas dvvoljena zgoraj omenjenim uslužbencem in vpo-kojencem potom državnega zbora m sicer z ozirom na skupne dohodke. Te draginjske podpore so bili deležni vsi vpokojenci na Štajerskern, Korcškem, Nižje Avstrijskem itd. Samo tukaj na Kranjskem posebno pa v Ljubljani pri nas vpokojencih c. kr. državne železnice, je zopet izjema! Podporo v zne-sku 100 K so dobili pri nas taki, ki vživajo samo pokojnino, — taki ki vživajo pokojnino in nizko nezgodno rento, — in pa tuđi taki z precej visoko nezgodno rento. Precejšnjo število nas je pa še in sicer samo s pokojnino brez rente, i malo in veliko nezgodno rento, ki zaman čakamo na angelja pismonoša z nakaznico 100 K draginjske podpore. Ali je to tuđi pravica? Mar ni-mamo tuđi mi žene in otroke, ki hočejo živeti? Ali morda nas ne tare neznosna draginja v isti rneri kakor naše tovariše? Zato se obraćamo tem potom na merodajne faktorje, na naše častite državne poslance s prošnjo, da nam v teh težkih časih pri* skočijo na pomoč, ter tuđi nam izpo-slujejo tor česar so drugi že deležni! Hitra pomoč ienujna! — Prizadeti. (Pripomba uredništva: Objavljamo predstojeći dopis, ker je karakterističen za birokratično metodo, s katero se pri nas vsaka dobra stvar pripelje ad absurdum. Priporočamo, naj se prizadeti v podobnih slučajih obračajo na-ravnost na Jugoslovanski klub, Du-naj I., Parlament, ki se bo gotovo za-vzel za pravice naših ljudi.) ~~M \i liiont Ml Pozor, begunci! Pazite na razglase radi priglasitve za begunsko podporo in glejte, da ne zamudite do-ločenega roka za priglasitev. Slavna žnpanstva sedanjih bivališč beguncev se naprošajo, da begunce v tej zadevi blagohotno poduče. Smrt med begunci. Umrla je na Dunaj u gospa Marija Drum at iz Gorice, stara 63 let. Iz Rihemberga. Ko so nam naši begunci iz Šteinklamma pisali in opi-sovali svoj bedni položaj, nismo mogli verjeti, misleč, da iz vira to njih trpljenje po većini iz domotožja. Ali se-daj, ko se je več družin povrnilo v neevakuirani del občine, vidimo, kako peklensko življenje je res bilo tam! Tišti, ki so ostali še živi, sama kost in koža jih je in jedva da se drže po-koncu. Vidi se, da poleg duševnih muk so bili takorekoč ves Čas brez hrane; kajti dotične pomije se pač ne more smatrati za živež, n. pr. za-jtttrek je mlaCna voda in eno kislo in drobno Jabolko, obed in večerja sta temu enaka ali Še slabša. Ubogi, ubogi naši Ijudje! AH res ni nikogar, ki bi mogel tem največjim siromakom, urairajoči in hirajod nedolžni decipo-oufl^i?! V t*^ odaotop* RJi» domovi plenijo, razdirajo hiše in uni-čuje vse pohištvo. Od vojih travnikov in njiv ne dobivajo ničesar, od obilega sad ja in drugih pridelkov istototako nič. Ob evakuaciji Jani se jim je od-vzelo vino po okroglo 100 K hl, t. J, po priliki za tretjino navadne vinskt cene. Letos pa, ko se ustanavlja že na Ogrskem za navadno grozdje 3 do 4 krone za 1 kg, se hočc plaćati grozd je ravno izseljencem na Gori-škem po 80 v do 1 K za 1 kg. Plaćalo pa hi se ie tretjino grozd ja! Naši zastopniki, naši poslanci, na pomoč trpečemu ljudstvu! Išče ss begunec, pek-strokovnjak, za mestno apravizadjo v Ljubljani. Pojasnila daje Posredovalnica za go-riške begunce v Ljubljani, Dunajska cesta št. 38 I. Kdo ve kaj? Katarina KrižniČ iz Gorice, hotel ..Pri pošti", išče Ivana in Marijo Krizman i? Deskel pri Kanalu, ki sta zadnje čaše bivala v Oze-ljanu pri Sempasu. Poročata naj tuđi o štirih bratih, ki so pri vojakih. Pojasnila naj se posije na: „Kriegsaus-kunhsbureau", Wagna pri Lipnici in sicer pod št. 3253. Onevne vesti. — Imenovanje. Minister za trgovino je imenovat rojaka g. Ivana C e b i c a r. revidentom ter ga eks-poniral c. kr. pomorski vladi, tačas v Gradcu. — V Lebringu }q umri v vojaški bolnišnici gospod Vladimir Jenko, trjrovec iz Podgrada v Istri, star, 32 let. — Operni večer v deželnem gle-dališču, na katerem nastopita gdčna. Mira Korosec in g. Robert P r i -m o ž i č, se prične danes točno ob pol 9. uri z večer. Vstopnice do pol 9. ure pri blagajni deželn.?^* ^^edalisča. — PoHsko &!edal:sče iz F(rakova v Ljubljani. Med 11. in 14. t. m. pri-dejo v Ljubljano najodličnejši članl mestnega gledalisča iz Krakova, ki sedaj z velikim uspehom gostujejo na sošli bojni crti. V deželnem gle-dališču prirede dve predstavi; pr\ri dan veseloigro v treh dejanjih »Grube ryby* (Tcžke ribe), spisal M. Batucki, in drugi dan tridejansko veseloigro Puszkawskcga Moz Grsec^nosći. Mestno gledaliSče v Krakovu je eno najodličnejših poljskih gledališč z najboljšimi poljskimi umetniki. Predprodaja vstopnic se prične jutri pri blagajni v deželnem gledališču. — Objava Dodatno k naredbi z dne 27. juiija 1917 glede uporabe novih vojnopoštnih dopisnic se naznanja, da je namen te odredbe samo ta, da se doseže povsem enotna oprema vojnopoštnih dopisnic v ožjem pomenu besede; zasebno napravljene vojno-poštne dopisnice morajo biti torej tuđi popolnoma enake, uradno izdanim do-pisnicam. Uporaba drugačnih poŠtnih dopisnic, n. pr. razglednic, dopisnic z podobami, trgovskih dopisnic je slej kot prej dovoljena. — Predstojnrštvo deželne zveze fotografov na Kranjskem vabi vse elane, oziroma ako so v vojni službi, njihove zastopnike (žene), da se radi neke važne obrtne zadeve zanes-Ijivo udeleže sestanka, ki se vrši 24. t. m. ob 4. popoldne v hotelu pri Štruklju v Ljubljani. Kdor neopravi-čeno izostane, zapade globi. — Urari je 8. avgusta g. Peter Š k a f a r, posestnik v Crni vaši pri Ljubljani, v starosti 59. let. Pogreb se je vršil danes popoldne. N. v m. p. S pota. Pišejo nam: V muzeju prijaznega gornjega avstrijskega me-steca Braunau ob Inni sem nasel obrtno znamenje (zunftabzeichen) tamošnjih strugarjev in kožarjev. Med podpisanimi strugarli sta dva moža slovenskega nokole-n ja. Napis se glasi: »Gegriindet von der Loh- u. Roligitrber Briiderschait Braunau am Inn 15./7. 1894. Josef Kerschitz (Keržič). Johann Pousche (Povse), Georg Schneider, Franz Hirn.« V kavarni tega, tik ob bavarski meji držećega mesta, najdeš hrvatski »Obzor«, kar me Je — potu-jočega Slovenca — prijetno iznenadilo. F-n K-č- Nesreča v Zagorju. Pred par dnevi sta se ponesrečila v preraogo-kopu Josip T r a š t in Alojzij Z a -k r a j š e k. K sreči poškodbe nišo nevarne. Brežiška podružnica Rdecega križa — prodajaln! dan Rdecega križa. Uspeh prodajalnega dneva, ki se je vršil dne 2. juiija t. 1. v prid Rde-čega križa, je bil v obsegu brežiške podružnice znesek po 1440 K 50 v. Vsem podjetjem, ki so se udeleževala pri tem domoljubnem činu, bodi izrečena tem potom najtoplejša zahvala. Drva s Hrvatskega. Na Stajer-skem imajo dosti gozdov, a drva vendar nišo mogli dobiti. Graška ob-čina je zdaj sklenila pogodoo, s katero si ie zagotovila tisoč vagonov bukovega lesa s Hrvatskega. Izgubljen ie bil sinoči na poti od Stran 4. .SLOVENSKI NAROD*, dne 10. avgusta 1917. 182. Stev. ▼ fcaterem se Je nahajalo 157 K de-narja. Denar je izgubil ubog vojak, kateremu je bila dotična svota za-upana od njegovih predstojnikov. Pošteni najditelj naj odda notes in denar v upravništvu našega lista. Nožek na vrvicl z dvema ključ-koma je bll izgubljen na poti od tr-novske do frančiškanske cerkve. Kdor ga ie naše!, naj ga odda v Cer-kveni ulici št. II. Dobi nagrado. Ubeglega kanarčka dobi lastnik ua Bleiweisovi cesti 18, II., levo. Aprovizacija. -f- Razdelitev mesa na rudeće Iskaznice. V soboto, dne 11. avgusta popoludne bo razdeljevala mestna aprovizacija iz svojega skladišča v cerkvi sv. Jožefa na rudeče izkaznice goveje meso po naslednjem redu: od pol 2. do 2. ure št. 1 do 200, od 2. do pol 3. št. 201 do 400, od pol 3. do 3. št. 401 do 600, od 3. do pol 4. St. 601 do 800, od pol 4, do 4 št. 801 do konca. Družine do 3 oseb dobe Vj kg, s 4 in 5 osebami 8 4 k£, s 6 in 7 osebami 1 kg, z več kot 7 osebami 1 '/4 kg. Prinesti je s seboj nakaznice za meso in pripraviti drobiž. -f- Razdelitev mesa na urad-niške skupine. V soboto, dne 11. avgusta bo razdeljevala mestna aprovi-»acija iz svojega skladišča v cerkvi sv. Jožefa vsem uradniškim skupinam meso po naslednjem redu: od pol 5. do pol 6. ure I. skupina, od pol 6. do 6. II. skupina, od 6. do pol 7. III. skupina, od pol 7. do 7. IV. skupina. Družine do 3 oseb dobe ' 2 kg, s 4 in 5 osebami s/< kg, s 6 in 7 osebami 1 kg, z več kot 7 osebami 114 kg mesa. Prirod je s seboj tuđi nakaznice za meso. -f- O^sena moka. Otrokom do dopolnjenega tretjega leta oddaja aprovizacija ovseno moko. Namer.jena je nele v Ljubljani stanujočim, temveČ tuđi strankam iz Vica in Most ter od-pade na otroka po 2 kg na mesec. Priglasilo pa se je doslej sele kakih 900 strank, iz česar sledi, da veliko družin te moke še ni prejelo. Kdor reflektira nanjo, naj se zglasi v apro-vizačnem uradu na Poljanski cesti, ter predloži otrokov krstni tistek in dobil bo nakazilo, veljavno za več rnesecev. -- Uradne ure raesme aprov!za-cije, oddetek za inoko iid. (referent ravnatelj Trdlna). Oddelek za moko Jtd. uraduje za stranke le vsak torek in petek v mestn; posvetovalnici in sicer: 1.) vsak petek od 8. do 12. ure nakazu je se izključno le moka. na podlagi zdravniških spričeval, in 2.) vsak torek od 8. do 12. ure za druge zahteve in želje strank. Ostali dnevi so določeni izkijučno le za no-tranje uradne posle, vsled česar naj stranke ne hodijo druge dni po nepo-trebnem v mestno posvetovalnico, ker se s tem le otežkočajo druga uradna opravila. — Kdor želi dobiti od mestne aprovizacije (oddelek za iinoko itd.) kako nakazilo, mora prinesti seboj svojo rodbinsko izkazni-co, za nakazilo zdroba za otroke do 4. leta pa tuđi še izpisek iz krstne knjige. — Uslužbenci železnic se ponovno opozarjajo, da nimajo pravice zahtevati od mestne aprovizacije ni-kakih mlevskih izdelkov, ter se bode vsaka tozadevna zloraba takoj na-znanila pristojni kazenski oblasti. -f- Prodajalci sladkorja v I. in II. krušrtem okraju, naj se takoj zglase v sladkorni centrali pri g. ravnatelju Lillegu, da dobe slad kome nakaznice. -f- Dobava premoga. Tiskovine, ki so po navedbi ministrstva za javna dela določene za prošnje za dodelitev tuzemskega, odnosno Šlezijskega pre-moga za porabnike, ki so tuđi dose-daj prejemali preinog na ćele vagone, dobiti je odslej na mestnem magistratu (ekspeditu) po 30 vin. komad. taani wm uletnifti. Poizvedovalni urad za vojne ujetnike na Dunaju nam je sporočil imena sledečih vojnih ujetmkov na Ruskem, Laškem in v Srbiji, don.a s Kranjske^a, katerih svojci se vsled pomam-kljivega naslova tuuradno nišo mogli izsletHti. Toz3devna poiasntla daje poizvedovalnica Hde-čega križa v Ljubljani, II državna gimnazija, soba 53. ?Berini Pietro, Hr. 27, ? let, pristojen?; pešec, Bradacz Ant., 1t. 17, 21 let, pristojan?; ?Beč Franc, lir 27, 27 let pristojen v Pristavo; ?Babi»: Ant., p. p. 17, 35 let, pristoi. v Trebelno; ?Bele*z Iv. p. p. 27, ? let, pristojen v Kamnik; ?Bigusch A., lir 4, 28 let, pristoj. v Radovljico; ?Debevec Alojz, p. p. 17, 23 let. pristoj. v Ig; ? Dolinšek Iv. 3 sap. baon. 25 let prist. v Kamnik ; r Doli-iček Fr., p. p. 17 20 let, pns>toj. v št. Jurij; ?Eppich Ka-! p. p. -P, 20 let pnst. v F.benthal; ?Fige!i Jož. lir. 27, 39 let, pristoj. v Št. Peter; ?Ferjančič Flor. p. p. 17 ?1. prist. v Manče Vi-pava ?Fertsrci Andrej, p. p. Zl. oi) let, prist. v Opčino ? Ferbcžan Anton, p. p- 99 ? let pristojen v Pre*no ; ? Groizdek Ant. p p. 17, ? 1. pristojen v Št. Jakob; ? Ooja Mihael. p. p. 17, 24 let. pristojen v Št. Peter na Kranjskem; pešec, Gams Ivan. lir 4. 33 let, pristojen?; pesec, Gabriel Anton, p. p. 81, 20 let, pristojen na Dunaj; ?Jaklitsch Franc, p. p. 17, 25 let, pristojen v KoJevje; ?Jureač Ivan, p. p. 27, 25 let, pristojen v Zavode; ? Jare Josip, p. p. 17. 31 let, pristojen? ? Jawornik Josip, p p. 17, 22 let, pristo.en?; častnik Juvan Vin-cenc, p. p. 17. ?*< let, pristoji?; ? Jare Franc, lov. batnljon 20, 34 let, piistojen v Sv. Gregor; ?Jurajevič Marko, !ir 17, 29 let. pristojen v KTViiče Kranjsko; korporal, Jelič Ivan, sap. baon. 5 ? let pristojen v Brinje; ?Konda Ant. lir 17, 28 let, pristojen? pešec. Kramar Rudolf, p. p. 17, 22 let, pristojen? korpom!, Kcrstein Ivan, lir 27 ?!et pristojen?: ? Kobal Peter, Hr 27, ?let pristojen v Idnjo; pešec. Krooia'sche Gregor, p. p. 17, 23 le:, pristojen ?; ? Klau&ek Leopold, 3. sap. baon. 29 let, pristojen v Gornje Cerovo^: ? Kurs Ivan, p. p. 17, ? let, pristojen v Št. Janž, Kranjsko; peŠec,^ Kurent Marrn, p. p. 17, 21 let, pr.stojen v Št Janž, Kranjsko; pešec. Knez Ivan. p. p. 17, 29 let, pristojen v Št. Jan*, Kranjsko; praporščak, Cotso Petko, p. p. 17, 31 let, pristojen v Bo-rovak; pešec. Kralj Ivan. lir 27, ? let, pristojen v Zagorico, Dolenjsko; ? Kniezovič Urban, ? ? let, pristojen v Novo mes'o; ? Krahl Ivan, ? 40 let, pristojen ?; ? Leeben Jan, p. p. 17, ? let, pristojen ?; ? Lindvicz Ivan, p. p. 17, 23 let, pristojen ?; pešec, Lamp Eduard, p. p. 7, ? let, pristo;eT ?; korporal, Lnch Ivan, lir 3, 40 let, pristojen v Mergeš; pe*ec. Lindič Ant. p. p. 17. 26 let, pristojen v Št Janž ; pešce, Lindič Anton, p. p. 17, 27 let, pristojen v Št. Janž; ? L;egi Rudolf. p p. 95. 27 let, pristojen v Ebenthal; ? .Martinezicz Franc, p. n. 17, 34 let, pnstojen ?; narednik Moćnik Jane, p. p. 17, 28 let, pristojen v Sv. Križ; ? Mercher Alojz, lir 27, 29 let, pristojen v Kočevje; korporal, Magdicz Ivan, p. p. 96, 29 let, pristojen v Ogulin; pešec, Mahorc Josin, p. p. 15, 40 1. pristojen v Bcgunje; pešec, Mile Ferdinand, p. p. 17, 30 let, pristojen ?; ? Mrrtin Josip MiŠan, ? 42 let. pripojen ?; ? Oblak Lorenc, ? 32 1., pristojen v Št. Jošt; ? Pokljukar Vincenc, p. p. 17, 27 let, pristojen ?; ? Persycz Ivan, lir 27, 36 let, pristojen v Opčino; ? Plahutnik Franc, lir 27, 31 let, pristojen v Kamnik; ? Peras Vcncel, ?, ? let, pristojen ? ; ? Poslušnv Pavel, l'r 18, ? let, pristojen v Kočevje; ? Pisek Franc, p. p. 17," 22 let, pristojen ? ; ? Perine Anton, ? 43 let, pristojen v RaČno; pod-častnik, Ra eho Tretkov, ?, 23 let, pristojen v ?; poddesetnik, Rottar Franc, p. p. 17, ? let, pristojen ?; pešec, Resnik Anton, p. p. 7, 31 let, pristojen v Moravče; pe5ec, Szantner Ro-bert, p. p. 27, 23 let, pristojen v Ljiibljano; ? Serbziz Martin, p. p. 17, 34 let, pristojen ?; ? SkTvarcza Franc, p. p, 17, 26 let, pristojen ?; pešec, Serdječ Ljubomir, p. p. 17, 21 let, pristojen ?; črnovojnik, Straitel Josip, p. p. 24, 24 let, pristojen v KoĆevje; črnovojnik, Stepec Ivan, ?, 27 let, pristojen ?; ? Stanzer Ivan, lir 27, 26 let, pristojen v KrŠko; pesec, Schenica Josip, lir. 17, 44 let, pristojen v Novo mesto; ? Setina Teodor, p. p. 52, 31 let, pristojen v Crnomelj; ? Šimac Anton, strelski reg.2, 32 let, pristojen v Dvor; narednik, Snoj Štefan, p. p. 27, 27 let, pristojen ?; ? Suszan Franc, p. p 96, 26 let, pristojen v Ogulin; ? Svetan Franc, p. p. 17, 26 let, pristojen v Češnice; korporal, Stemberger Josip, lir 27, ? let, pristojen ?; ? Seif Rachmit, lir 17, 22 let, pristojen v Dolino; pešec, Steblaj Anton, p. p. 17, 31 let, pristojen ?; pešec, Šoln Martin, p. p. 27, 22 let, pristojen ?; ? Trhla Anton, p. p. 1/, 30 let, pristojen ?; pešec, Turk Ivan, lir 23, 33 let, pnstojen v VrbopoJje; pešec, Tom-sijk, Mihael, črnov. p., 22 let, pristojen ?; ? Urban Ivan, p. p. 17, 27 let, pristojen ?; ? Uranka Matija, p. p. 17, 34 let, pristojen ?; pešec, Vidic Franc, p. p. 17, 33 let, pristojen v Sv. Gregor ; ? Verbič* Franc, p p. 17, ? let, pristojen v Št Jurij; ? Wunprinc, Franc. p. p. 27, ? let, pnstojen v Opnno; pešec. W."!?ner Ivan, p. p. 29, 40 let, pristojen v Dolenjo Hru-šico; pešec, Vinč Allred, ?, ? let, pristojen v Zelešnico; pešec, V'odenig Anton. p. p. 17, 22 let, pristojen ?; strelec. Zajec Martin, stre!, reg. 2, 33 let, pristojen v Dvor; ? Zerba Jos. lir 27, 35 let, pristojen v Gabrovico; ? Zunan-čiĆ Mihael, p p. 27, 21 iet, pripojen v Mar-tinjo vas; ? Znider Josip, lir 27, 20 let, pri-Etoien v Brinje; ? Zakov Vuto, p p. 17, ? let, pristojen v Vrranjo. IziiajateEi in odcovornl iiredsrik: Valentin Kopffir Lastnlna !«• tlsk »Narodne tlskarne« tfLrUui UilllU vilice gkatl-ice. Diana freneos^o žgasis r«srsSih SukaneC« IJsnaf Martlnova cesta Stev. 15. Na debelo. 2462 Ma drobno. Povećane slike do naravne velikosti, kakor tuđi oljnate portrete na platno izvrŠuje umetniŠko po vsaki fotografiji 185 Davcrin Rovšek prvi fotografski in povečevalni zavod v £;ub!iani, Ko!o5vorska ni. 34 a* Ne samo, da doseže Vaš creme I vse uspef.e. ki se zahtevajo od p*d:bnih kosmetičnih sredstev, to je# da napravi svezo in nežno polt in kožo na Tok2h, ki iih varuje pred š!codl|ivimi vremen-skimi vplivi, temveč ima tuđi g'ede varčljivosti svojo prednost, kati treba je male količine, da se doseže zaJe- I Ijen uspeh. i Član opere mest. g»ed Kralj. Vinogr. I IzdeTuje: Lsboratorit Hora. Praga-Vršovice, Salek. ni. 35, tet 64-23 Veliki lončeK 3 K, srednji K 1 50, za posku5njo 60 vin. — PoSilja se co ; po§ti proti vpoelatvi zneska z dodat- ! korn 60 vinarjev za porto. i | Z a 1 n g i v L i u b I j a n i: Lekarna O. 3l. Trn!ioesy. :JOSi-VI!I. Britko na« je iznenadilo žalostno porobilo iz vojaske boinišnice v Lebringu o smrti našega ljubljcnega »ina, brata, nečaka in svaka, gospoda trgovca kat eri je preminnl v mesecu Juliju t. I. v dobi 32 let M -ral je tuđi on kot vojak izpolniti svojo dolžnoat, a pri tem je darova! avoje mlado življenje v rešitev svoje domovine. LEBRING - PODGRAD, meseca avgu»t» 1917. Ž3!o;o?e rodbine: Jenko — lubec« ■rei p oseb šega •■vtstila. Sobico s pohištvom tA6«ak Plaćam na teden 15 kron. Ponudbe pod „sobica 2642" na uprav. »Slov. Naroda«. 2642 n PoffložnejTplŠBrir n lafte okraina sodnija v Šent Lenartu v Siov. gor. Nastop 1. septembra t. I. Zdajna mesečna plača okoli 150 K. Prednost imajo strojepisci. 2644 Oddam 5letnega dečka dobrim zakonskim za svojega. Neža Bitenc, Ljubljana, Mestni trg štev. 1. 26.2 S^rofme se posnođfčna za ^Sagamicarko in nji primerna dela. 2634 Ze'asiti se je od !. do 2. ure copoldne ftubićeva alfea fit 3, prltlićje na levo. B'iđolf ilux &r v Mokroaogn na Đo* len'Siiera, sprej^e v službo dva žagarja. Priglasiti se morata naJKasneje do torka 14. t. m. btro5ki za vožnjo se povrnejo. Stranka br^z otrok ISče meblovano ali prazno STANOVANJE z eno ali dvema sobama in kuhmjo za takoj ali nozne;e. Ponudbe pod „Uradnik 30 2628" na upravn. »Slov. Naroda«. 2628 Stiri dijaki dobe hraao no prime ml cenl in zdravo zračno stanovanje z vrtom. Naslov: A. Drclovka, Trst-Rolan, Seal a santa 263. 2629 Kupi se takoj od zaneslifvih oseb veli pisalnih strojev že rablienih in tudt pokvarienih ter plaiće in smćaa ćreva za dvokolnsa ter siTalne in droge sirote. 2454 F. BATJEL, Ljubljana, Stari trg Stev. 28. Kostaniev in hrastov les ▼sako množino« od 10 cm debe» iosti naprej, kapi po nsivišji eenl Josip Cisel9 na Polzeli, Stafcrsko. 2VA Pristen dober §j ■ s I se dobi pri 15 L. SEBBTO' »Ipođ. SIŠKL im faienra u \t0M M spreime tvrdka 2617 J. J. NAGLAS y Ljubljani. V mestnem logm l]nbljanskem se proda razitćna množina smerekOVitt vej in vrbov za knr]avo in stelfo. Pocnefe tudt hrastovih — Poizve se pri 6nva!a Oorenc, Trnovo Str. 20. 2574 Dva lepa konja za vsako delo zinoina, po 8 let stara ima na proda] Bozidar Kastelic v Mateniji, Istra. Cena po dogovoru. 26C8 Trgovski pomotnik zmo2en slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, se sprefme tako! pri Sonznmnem dnstvn v Hropl, kaaior so nasloviti tozadevne prošnje. 25d0 BBJF~ Šupi se dobro obranjena "99 železna blagajna. Ponudbe pod „ Blagajna 2600" na upravništvo »Slovenskega Naroda«. 2603 Plačllna nataUarlca dobroizvežbana v kavarniški obrti, se takof sprefmei Kavama „Central11, dtefan Mibolić v L^nblSanl, Sv. Petra nasip. Stranka Mi oH. ie staaovile z eno ali dvema sobama In kuhinjo, za 15. t. a. ali t. septembrom 260:> Ponudbe pod „150 2603a na upravniStvo »Slovenskega Naroda«. 100 K nagrade onemu, kateri priskrbi stalni stranki (3 osebe) stanovanje, obstoječe iz 2—3 sob, kuhinje in vsemi pritiklinami. — Pojasnila se dobe v upravn. „Slov. Naroda«. 2622 Blagajni&arka ki je vešča slov. in nemščine v govoru in pisavi, dobi tako! trajno službo, Istotam se sprejme tuđi proda]alka pap, široke In nćenka z lastno oskrbo. Ponudbe na upravn. »Slov. Nar.« pod „postenost 2621" Gospodinja vešča hišnega, kuhinjskega In poljskega gospodarstva, brez otrok, se spreime takof pod ugodnimi pocfoji v blizini Celja. Ponudbe pod „gospedinja 2847" na upravn. »Slov. Naroda«. 2647 aa¥"~ Išle se sa nakup 10(3 hiša z urtom v Ljubljani. Kupna cena po dogovoru se izplača takoj pri sklepu pismene kupne pogodbe. Ponudbe, katerim je priložiti kolikor mogoče natančni popis lege hiše in pa zemljeknjižne podatke, sprejema upravništvo »Slov. Naroda« pod „nakup 2531". 2631 stare, že rabljene ali nove in odpadke iz plutocine kupnje A. K0HN9 Praga, KarSin 496. 2573 -&> CEBULA — CESEN »fr-- rasfcovske - ogrshe pokrajine veleprima kakovost, dobro dozorel, trpeien za zimske mesece oddaja n razno^ilfa v vsaki mnoiini od 100 kg dalje (provoza prosto tu&i izven Kranlske deiele) na trgovce, zavode la bolnice, takoi ter v te kn meseca av?y^sta po v nrimern post&vno ogrske vlado makslmiranlh cen, prosto Ljnbliana, solidno kalkullr. v vrečah po 50 kg trunko vreće, veletrgovina Iv. A. Kartmanna nas!. Avg. Tomažil, Lju&ljana. 2597 M^i n&i pripao. Ifllis kože, iišaie, orifile. kožoe MM. ture. oteklioe in rane ozdravi hitro in sigurno iantarsko mazilo. Ne umaže in ne di5i. Mali lončelc 3 K, veliki lonček 5 K, družinski lonček 9 K z navodilom. K temu spadajoče brinovo milo 4 K. Gord Sandor, lekarnar, Nagy Koros 30. /uberoerJ VSALBE i Za vojaske obvezance je sklenitev življenskega zavarovanja pri c. kr. priv. za var. družbi Avstrijski Feniks naju^odnejša, kajti vojna nevarnost je v zavarovanju takol V polnom •bSOfO TfttOta, ne da bi bilo k obitajni premiji potreba ptačevati kake doklade. Družba goji vsakovrstna življenska zavarovanja po najnovejših kom-binacijab in ptiznano nizkih tarifih, Zastopniki in priložn^stoi poeredovalci po vseh kraj ih sprejemajo se pod prvovrstnimi pogoji. Đrezplačna in takojŠnja pojasnila daje: Generalni zostop c. hr. priv. znvarovolne družile „AVSTRiJSKI FENIKS" = ¥ Ljubljani, SoOfu; ujic^ JtJ^^