Leto VI-, štev. 145 Ljubljana, četrtek 25. junija 1925 Poštnina pavSallrana. Cena 2 Din ga Uhaja ob 4. grtraj. ax Slane mesečno Din »5 —; M temstvo Din 40-— neobvezna Oglasi po tarifu. Uredništvo 1 Dnevna redakcija: Miklošičeva cest« Stev. 16fl. — Telefon štev. 71. Nočna redakcija: od 19. ure naprej v Knaffcrri ul, št. 5/I. — Telefon št. 34. Dnevnik za gospodarstvo prosvcto in politiko Uppavai Upravništvo: LJubljana, Prešernova ulica št. 54.. — Telefon št. 36. Inseratni oddelek: Ljubljana, Prešernova ulica št. 4.. — Telefon št. 36. Podružnici: Maribor, Barvarska ulica št. 1. — Celje, Aleksandrova cesta. Račun pri poštnem ček. zavodu: Ljubljana št. 11.842 - Praha čislo 78.180, Wien'Nr. 105.441. ms* -v Ljubljana, 24. junija. Dr. Korosčevo osebno glasilo «NaSa Straža* je v svoii poslednji številki zopet grdo opljuvala državno in narodno misel. Silno io razburja «poveličevanje države kot edine, vsemogočne in okrutne gospodinje nad življenjem in imetjem®. ki da je postalo »bistven sestavni del prosvetnega programa«. O narodnem čutu pravi, da ie «živinski nagon*, narodna vzgoja je «strup, maii-kovalstvo pred glinastim Bogom lastnega naroda*. Narodno prosveto naziv-lja «malikovalsko». temelječo na «ne-varnem gnoiu fanatičnega slavohlepja in samoljublja*. Dr. Koroščev list do-stavlia. da se mora slovensko ljudstvo proti' šoli, v kateri se goji državna m narodna misel ^upreti s polno močjo*. V isti sapi, ko odkriva Koroščeva ATaša Straža* pravo naravo klerika-lizma. anacijonalno in protidržavno, pa priobčuje ljubljanski «Slovenec» za sio-vensko «inteligenco» članek, v katerem do svoie dokazuje, kako opasen je zakonski načrt o narodnih osnovnih šolah ene samo za slovensko narodno šolo, temveč tudi za Slovenstvo kot samostoini narodni element«. « Jutru* škofov list odreka celo pravico «vtikati se v zadevo, ki ie zadeva slovenskega naroda* ter zahteva, da mora biti slovenska osnovna šola »katoliška* to se pravi klerikalna! ^-Slovenec* pravi nadalje, da zavzema klerikalno stališče napram narodni šoli, s katero hoče Pribičevič «zadati slovenskemu narodu smrtni udarec* vsa slovenska javnost, razen demokratov. «SIovenec» računa pri tem na ne-informiranost, na neznačajnost in na breznačelnost tudi onili strank v Sloveniji, kl markirajo naprednost, pa bi bne iz opozicije sposobne zagovarjati tudi avstrijsko konkordatsko šolo. Dasi je pri naših dezolatnih političnih razmerah marsikaj mogoče, vendar si ne moremo misliti, da bi hotela katerakoli stranka, ki hoče veljati za napredno. deliti klerikalne nazore in poglede na šolstvo. Vprašanie narodne prosvete je eno femeiinih vprašanj, ki deli in mora deliti kakor noč in dan reakciionarno klerikalno svetovno naziranje od svobo-doljubenga naprednega. Opozorili smo že. da prikrivajo klerikalci svoje prave namene v boju proti novemu zakonu o narodnih osnovnih šolah s tem, da uprizarjaio gonjo proti onim določbam zakonskega načrta, ki govore o obremenitvah občin. To vprašanje, ki je si cer tudi važno za ljudstvo in o kate rem ie debata mogoča glede umestnosti in neumestnosii, je pa vsekako podre-iene važnosti napram glavnemu pnn-cipu narodne in moderne osnovne šole. Klerikalci hočejo, da je šola dekla cerkvene gospode, učitelj mežnar gospoda župnika in kaplana. Naprednjaki hočemo, da bodi šolstvo državno, narodno in neodvisno od vsakega zunanjega vpliva. Zakonski načrt, ki ga je izdelal jugoslovenski učitelj in ki ga je Narodni skupščini predložil minister Pribičevič v tem pogledu ni radikalen in se n. pr. ne da niti primerjati s svobodomiselnim učnim načrtom, ki ga uveliavlja na Ruskem od naših klerikalcev toli hvalisani boljševiški režim, vendar pa nudi vsaj za silo dovolj garancij, da se strupeni vpliv klerikalnega terorja in duševne reakcije reducira na minimum. V Italiji je sedež papeža, a že od 1. 1877. naprej tamkaj v šolah neboženstvo ni več učni predmet Pregovor pravi, da Švicar nikdar ne krade in nikdar ne laže. I11 v Švici v šolah naboženstvo ni več učni predmet, čuje že od leta 1882. naprej v šolah mesto verouka nauk o morali ter o državljanstvu. Na Nizozemskem v šolah verotik ni učni predmet, v Angliji samo v cerkvenih šolah. V Ameriki verouka v šolah ni in je prepuščeno cerkvam, da se brigajo za ta pouk po lastni volji. Pri nas pa se klerikalna reakcija, dasi naš zakon postavlja verski pouk na prvo mesto, dere, da hoče Jugoslavija v svojih šolah ubiti vero samo zato. ker država svoje narodne šole noče izročiti na milost in nemilost politiku-joči duhovščini. Vse. kar sedaj pišejo in govore klerikalci ob razpravi načrta novega šolskega zakona, je samo brezvestno va-ranie slovenske javnosti, ki bi jo radi preslepili z gospodarskimi določbami zakonskega predloga in pa z lažjo, da pomeni zakon ^smrtni udarec« za Slovence. Klerikalci se zavedajo, da bo konec klerikalizma. čim bo njim defi-nitivno odvzeta nadmoč nad šolstvom ter ustvarjena osnovna šola, ki ^ bo vzgajala mladino po sodobnih principih človeškega znanja in človečanstva. Žaro se zbirajo gg. žuoniki po škofijah, de. kanijah in župniščih. zato deputacije škofov v Beograd in pozivanje Slovencev in katolikov na cupor s polno močjo.* V nevarnosti ni ne Slovenstvo, ne slovensko ljudstvo, ne krščanstvo, pac pa teče voda v grlo klerikalizmu ter njegovi plesnivi srednjeveški reafcci-ionarnosti. Kraljeva družina na potu v Slovenijo Danes dospe kraljevska dvojica in prestolonaslednik ns Bled. Ž njuri potuje tudi rrmunski kraljevski par. Peter sta dospela v Beograd ob 1430. Na kolodvoru so ju sprejeli zastopniki viade. dvora itd. Nocoj ab 19.20 se je v^a kralievska družina v spremstvu suite odpeljala r.a Bled. V Vinkovcih iih pričakuje romunski raljevski par, ki z našo kraljevsko dvojico skupno potuje na Bled. kjer ostaneta kot gosta našega kralja do 28. t. m. Nato bo romunski par nadaljeval svoio pot na zapad. Beograd. 24. junija, p. Danes ni bilo več iih političnih dogodkov. Kralj je ob 10. dopoldne sprejel v avdijenci lea-derja radikalne stranke Aco btanoje-viča, za njim je bil sprejet na dvoru Pavle Radič, ki ie ostal v avdijenci 20 minut. Nato je kralj sprejel v resortnih stvareh ministre Gjuričiča, Simonovica in Trifunoviča. Dalje je bil na avoru od 17.30 do 18.30 vodja samostojnih demokratov Pribičevič. Kraljica Marija iu prestolonaslednik Seja ministrskega sveta Predsedniku Fašica se zdra~?e stalno boijfa. — Morda že v soadeljek dpc' r v " iczemsivo. — Skuoščina Itd zasedala se kakih 14 oni, — Resortna vprašanja v seji ministrskega sveta. Nspoleondori po 29 Din. " vil novinarjem, da ie izdal strogo naro čilo vsem železniškim uradnikom. Represalije naše vlade proti Bolgarski Naša vlada je ukinila vidiranje potnih listov Bolgarov, da dobi odgovor sofijske vlade, kaj je z usodo naših v Bolgariji aretiranih državljanov. Beograd, 24. junija, p. Nocoj so se po hodnikih Narodne skupščine širile ten-denciozne vesti o nenadnem poslabsanju bolezni ministrskega predsednika Pašiča. Te vesti so popolnoma brez podlage, ker se ie Pašič nocoj počutil zelo dobro ter se mu zdravie stalno boljša. Tekom današnjega dne ie Pašič sprejel veliko število politikov ter ostal z njimi dlje časa v razgovoru. Sodi se, da bo Pašic v najkrajšem času odpotoval na oddih v inozemstvo, verjetno že v ponedeljek 29. t. m. Zastopal ga bo najstarejši minister Giuričič. Konca zasedania Narodne skupsčine ni pričakovati pred 5. julijem in pričakuje se. da bo sprejet do tedaj vsaj se tiskovni zakon ter dvanajstine. Vse novo lansirane vesti o nekakem sporazumu za RR-vlado. ali o drugih kombi-naciiali. ki jih širijo opozicijski listi, so po poročilih z najkompetentnejše strani brez vsake podlage. Beograd, 24. junija, r. Od 11. do 1. popoldne ie imel ministrski svet sejo, na kateri je v glavnem razpravljal 6 resornih vprašanjih. Na predlog finančnega ministra dr. Stoiadinoviča je bilo sklenjeno, da se ves avstrijski in drugi zlati denar prekuje v zlate dinarje, in sicer tako. da se oa prekovanega zlatega denarja spuste v promet napoleondorji po 20 dinarjev. Prometni minister Ante Radojevic je imel daljše poročilo ter jo ro seji izja- W11U __________ ____________ naj sc izvaja njegova odredba o 50odst>.t-nem popustu pri železniški vožnji za vse one, ki bivajo ob Jadranu najmanj 15 dni. Na ministrski seii se je govorilo o zasebnih vicinalnih železnicah v Hrvatski, Slavoniii in Vojvodini, ki smo jih izkoriščali brez kakšne odškodnine lastnikom. V svrho rešitve tega vprašanja se ustanovi poseben odbor zastopnikov trgovinskega. prometnega, finančnega in vojnega ministrstva, ki bodo vso zadevo proučili in predložili poročilo. Minister agrarne reforme je dobil pooblastilo. da lahko predloži danes skupščini zakonski predlog o fakultativnem odkupu veleposestev. Večji del seje .ie bil posvečen notranjepolitičnemu položaja v zvezi s parlamentarnim delom, da bi se preprečila sicer brezuspešna obsfrukcija opozicije. Giede zgradbe pančevskega mostu ie bilo sklenjeno, naj se prometni minister odreče postavitvi nekaterih manjših mostov. da bi se tako mogrf na račun reparacij zahtevati od Nemčije veliki most v Pančevu. Razpravljalo se je tudi o zavarovanju blaga, ki ga je doslei vršila neka zasebna družba. ter je bilo sklenjeno, da se sestavi odbor, ki naj to vprašanje prouči Beograd, 24. j"unija. p. Takoj po atentatu v cerkvi Sv. Nedelje, ko so se v Soiiii dogajale aretacije, so bolgarske oblasti odvedle v sofijske zapore tudi nekoliko naših državljanov, ki sta nujejo v Sofiji. Po aretaciji se o usodi teh naših državljanov ni zvedelo ničesar, razen da so bili v zaporih strahovito mučeni. Ko je bil naš poslanik v Sofiji g. Rakič o tem informiran, jc zahteval obvestilo od bolgarske vlade; zakaj so bili naši državl!ani aretirani in trpinčeni in kje se sedaj nahajajo, kakor tudi. ako so krivi, zakaj jih vlada ni stavila pred sodišče. Bolgarska vlada našemu poslaniku ni dala absolutno nobenega odgovora, niti tedaj, ko ie ponovno stavil svojo zahtevo. Ker se v rednem diplomatskem potu ni moglo ničesar zvedeti o usodi naših državiianov in se more vsled splošno znanih strahovitih nezakonitih razmer in popolne nesigurnosti, ki vedno vlada v Bolgariji slutiti, da so bili naši državljani v zaporu pobiti, s čemer se edino more tolmačiti moik bolgarske vlade, je naša vlada sklenila, da se ustavi vidiranje potnih listov bolgarskim državljanom, bodisi, da potujejo v našo državo ali preko naše države. Ta ukrep ic tolmačiti kot represivno mero, ki bo trajala tako dolgo, dokler bolgarska vlada ne da zahtevanega ob vestila o usodi našili zaprtih državljanov. Vlada je sporočila našemu poslaništvu v Sofiji in vsem našim političnim oblastem v državi, da je od včeraj ustavljeno vsako vidiranje bolgarskih potnih listov. Naša vlada namerava podvzeti tudi nadal.ine korake, ako bolgarska vlada ne bo temeljito izpre-menila svojega postopanja. Med aretiranimi Jugosloveni je tudi neka 14-lcina deklica iz okolice Prizrena. Promet z Bolgarsko še ni prekinjen, vendar pa morejo mejo prekoračiti samo osebe z nebolgarskimi_ vizi. Velevlasti in Zveza narodov v Ženevi so bile Q korakih naše vlade obveščene. V zvezi s to odločbo vlade je bolgarski poslanik Vakarevski posetil danes pomočnika za zunanie stvari g. Marko" viča ter pri njem ostal dolgo časa. Tiskovni oddelek zunaniega ministrstva je izdal nastopno poročilo: Ker so bolgarske oblasti v Sofiji aretirale nekoliko naših državljanov, kraljevsko poslaništvo v Sofiji pa z rednimi diplomatskimi sredstvi ni moglo zvedeti niti za razlog aretacije, niti za usodo are tirancev, se je kraljevemu pos^ništvu v Sofiji naročilo, da ustavi vidiranje bolgarskih potnih listov do nadaljne odredbe. Vse ostale vesti o drugih ukrepih kraljevske vlade so neosno« vane. Proti združitvi Avstrije z Nemčijo in podonavski konfederaciji Dr. Benešev govor v zunanjem odboru poslanske zbornice. " je treba še več storiti. Isto dokazujejo Madžarsko; Ukrep vlade proti obstrukciji opozicije Poročilo verifikacijskega odbora o radičevskih mandatih radi obstrukdje opozicije še ne pride pred Narodno skupščino. Beograd* 24. junija, p. Danes popoldne je imel sejo plenum finančnega odbora, ki je nadaljeval razpravo o proračunskih dvanajstinah. Govorila sta dva govornika opozicije Pušenjak ia dr. Lorkovič. Finančni odbor bo nadaljeval jutri sejo šele popoldne ob 18. ker je finančni minister ves dan zaposlen z drugimi posli. Jutri dojjoldne ob II. se sestane plenum verifikacijskega odbora radi redakcije poročila o anketiranih mandatih HSS. Poročilo verifikacijskega odbora ni biio včeraj izročeno Narodni skupščini, ker je bilo šele sinoči dovršeno. V političnih krogih se trdi, da bo poročilo v petek predloženo Narodni skupščini, ki ga bo postavila na dnevni red sobotne seje, ko poteče zadnji rok, določen po zakonu. Kakor je bilo že poročano, bo Narodna skupščina v celoti sprejela poročilo verifikacijskega odboTa ter bedo anketirani mandati radičevcev veriiicirani. Nocojšnje »Vreme« piše, da poročilo verifikacijskega odbora ne bo prišlo tako hitro na dnevni red Narodne skupščine in da je to represalija vlade proti opoziciji radi njene obstrukcije. »Vreme« pravi, da poročilo verifikacijskega odbora ne bo prišlo na dnevni red Narodne skupščine, dokler ne konča razprava o zahtevi ministra pravde dr. Lukiniča, da se debata o njegovi ob rož-bi odgodi za šest tednov. Beograd, 24. junija, p. Danes sc jc nadaljevalo delo v zakonodajnem odboru. Seja je trajala dopoldne in popoldne. Na dnevnem redu je bilo nadaljevanje načelne debate o tiskovnem zakonu. Ves dan sto govorila govornika opozicije dr. Žanič in Smodej. Ko je govoril Smodej, je bilo več duhovitih mčdklicov na račun klerikalne žlahte. Zakonodajni cdbor, bo jutri dopoldne nadaljeval svoje delo. Praga. 24. junija, s. Dr. Beneš je da nes v zunanjem odboru poslanske zbornice iziavil na vprašanie glede priklo-pitve Avstrije k Nemčiji ter podonavske konfederacije, da je že od vsega začetka formuliral stališče, ki ga zavzema vlada glede teh vprašanj. Obrazložil je že večkrat to stališče in tudi nima vzroka, da bi ga spremenil. Pripravlja se situacija, da bodo strokovnjaki konkretno proučili posamezna gospodarska vprašanja v Avstriji, Češkoslovaški in Italiji ter drugih državah. Ce se ugotovi, da bomo nadaljevali tako. kot smo pričeli pri zadnji trgovinski pogodbi, potem je dovoli jasno, kaj si predsta\rliamo pod razvojem in sodelovanjem. Po vojni se ie v Evropi pojavil neke vrste gospodarski racijcnalizem, ki je posebno v gospodarskih in finan-cijelnih ozirih samo po sebi razumljiv. Kot posledico tega postopanja je smatrati razvoj gospodarskih razmer. Gospodarsko zbližanie češkoslovaške države z drugimi državami je v ostalem izraženo v trgovinskih pogodbah in dosedanji uspehi kažejo, da bodo to pot šli še mnogi drugi. Brezdvomno je. da tudi sedanja pogajanja z Brezdvomno je, da bodo po tej poti odstranjene vse težkoče z Avstrijo, o katerih se že nekaj let govori. Dr. Beneš je odgovarjal za tem na trditev dr. Kafke, da odpor proti priključitvi Avstrije k Nemčiji ni upravičen niti iz moraličnih. niti z načelnih vzrokov. Naglašal je, da so vzroki proti priključitvi ne samo zelo moralični, ampak tudi principijelnt ker obstoja nevarnost, da se vsled priključitve razvijejo zelo resne posledice za evropski mir. . Z ozirom na manjšinske pogodbe je izjavil dr. Beneš. da je treba priznati, ako se pomisli, kaj določajo te pogodbe in v kakem duhu so sestavljene, da je Češkoslovaška dejansko več storila, kot nalagajo pogodbe o manjšinah. Nato je bil ekspoze zunanjega ministra sprejet in je zunanji odbor po kratki debati sprejel tudi trgovskopolitično pooblastilo, dalje pogodbo z Avstrijo glede ureditve kronskih obveznosti ter medsebojne zahteve in obračune pokojninskega zavarovanja. Položaj na Kita skem vedno resnejši Krvavi boji v Kantonu. — Protievropejska propaganda narašča z veliko brzino. Sporazum radi Železnih vrafc Beograd, 24. junija, p. Danes dopoldne je bila pod predsedstvom ministra za zu. nanje stvari dr. Ninčiča seja naših in ru. munskih delegatov, ca kateri so bila kon£= no rešena vsa vprašanja med našo in ru. munska državo radi Železnih vrat. Danes je bilo določeno besedilo sporazuma o or= ganizaciji tehnične in administrativne slu ž. be v Železnih vratih. Predlog o tem se bo predložil mednarodni donavski komisiji v Bratislavi, kateremu naj tudi ona pritrdi, nakar bo dogovor stopil v veljavo. Rurnun. ski delegati in naš delegat Vilfan, ki bi imel davi odpotovati v Bratislavo, so radi tega odložiti svojo pot ter odpotujejo šele v pe» tele 26. t. m. Hrvatski separatisti in slovenska pesem Zagreb, 24 junija n. Samoupravni Odbor mestnega zastopstva v katerem imajo večino frankovci, zajedtiičarji in radičevci je danes sklenil, da se v proslavo tisočletnice hrvatskega kraljestva podari milijon dinarjev in sicer tako, da dobi separatistični hrvatski Sokol 250.000 Din, Udruženje Hrvatic za. prireditev hrvatske zgodovinske razstave 300.000 Din. Finančni odbor je na svoji prejšnji seji predlagal, da se da mestnim uradnikom nabavni prispevek. Samoupravni odbor je danes ta predlog odklonil Enako je bfta. odktonjeaa tudi podpora za turnejo -3SS" najstarejšega pevskega društva ^Kolo«, ia sicer z motivacijo, da društvo Koko v inozemstvu ne bo pelo samo hrvatske ampak tudi slovenske pesmi in da zato ne da te podpore. Razpečeval« ponarejenih šterlingov v Jugoslaviji Trsi, 24 junija, a. Sinoči ob pozni uri je bila končana razprava proti ponarejevab ccm in razpcčevalcem ponarejenih petštcr« linskih bankovcev. Trajala jc 23 dni. Od 34 obtožencev je bilo 9 oproščenih radi po* manjkanja dokazov, 19 pa obsojenih. Naj* višjo kazen 8 let, 6 mesecev in 20 dni je dobil en obtoženec, trije so bil obsojeni po 7 let, 11 mesecev in 20 dni, drugi pa na nižje kazni in poleg tega še denarne globe. Poleg tega bodo vsi obsojenci po prestani kazni stavljeni za nekaj let pod policijsko nadzorstvo. Marija Tencc, ki je v glavnem razpečavala ponarejeni denar po Jugosla. viji, zlasti v Zagrebu, je bila obsojena n» 6 let in 5 mesecev ječe ter 525 lir globe. Obtoženec Arnold Turk, ki jc bil obtožen, da je baje razpečaval ta denar v Mariboru, je bil radi pomanjkanja dokazov oproščen. Pogin nevarne roparske tolpe Sofija, 24. junija, s. Ropar Ganev, ki je vznemirjal okolico Aškova. je bil v bližini kraja Suzan skupno Z devetimi tovariši ob. koljen. Ker sc ni hotel udati, so orožniki pričeli streljati na tolpo. Ganev in sedem tovarišev je bilo ustreljenih, eden pa je bil težko ranjen in prijet. Kanton, 24 junija, a. Včeraj je večje število dijakov, delavcev in vojakov priredilo hrupno demonstracijo po glavnih ulicah v bližini evropskega dela mesta. Množica se je zgnetla pred hotel »Victoria« v angleškem predelu mesta ter začela streljati. Ameriški in francoski vojaki so odgovorili s strojnicami. Streljanje je trajalo kakih 20 minut. Demonstrantom so se pridružili tudi kitajski vo;aki, ki so streljali proti evropskim. Ubit. je bil neki francoski trgovec, več oseb pa je bilo ranjenih. Streljati so začeli prvi Kitajci. Hongkonj, 24. junija r. Odpotovanje guvernerja v Anglijo je bilo odloženo. Ameriška topničarka ^Releur« je odplula v Kanton, kier je postal danes zjutraj položaj res-neiši. AngleSke bojne ladje so ukrenile varnostne ukrepe za slučaj nadaljnih nemirov. 500 inozemskih žen ia otrok jc danes do- poldne zapustilo Kanton na angleškem par-niku, ki jih je prepeljal v Hongkong. Peking. 24. junija, r. Znaki protiangleške-ga bojkota postajajo resnejši. Iz Amoya poročajo. da postaja tudi tamkaj položaj resnejši radi neprestane agitacije dijakov proti inozemcem, zlasti proti Angležem. Ameri-kaucem in Japoncem. Konzularne oblasti so nujno prosile svoje viade, naj odpošljejo v Amoy vojne ladje. Ženske in otroke so medtem ukrcali na ladje. Vodja kitajskih komunistov v Parizu aretiran Pariz, 24 junija k. Vodja kitajske komunistične stranke v Parizu, Jen-Fsoum-Sien. ki je v nedeljo izsilil od kitajskega poslanika več rcvolucijoiianiili podpisov, je bil aretiran. -359- Zmaga francoske vlade Pariz, 24. junija, r. Večerna seja zbornico ie trajala do dveh ponoči in jc bila zaključena s popolno zmago vlade, kateri je bila izrečena zaupnica s 510 proti 30 glasovom. Painleve je Iziavil tekom seje, da je vlada trdno Povratek Amundsena na Norveško Milen, 24. junija, a. aCorriere dela Sera» poroča iz Kingsbava z dne 23. t. m.: Za 4. julija se pričakuje v pristanišču Horten pri Oslu prihod transportne ladje «-»ena in njegove spremljevalce. Poleg tega odločena, da cimprel dokonča maro-^na m j go p ^ ^ st. 18 in 22 ško voino. Glasovanje o zaupnici j_e iz-nenadilo vse politične kroge. Vsi časopisi naglašajo, da je ta uspeh posledica velike spretnosti ministrskega pred sednika Painlevčja, ki je znal debato proti komunistom silno poostriti in je zahteval, da je treba komunistično pro pagando, ki ogroža življenje francoskih vojakov v Maroku, za vsako ceno zatreti. Francoski vojaki da nikakor ne smejo biti ogroženi v svojem življeniu v trenutku, ko vrše veliko delo civilizacije in miru. Uspeh Pamlevesa se smatra kot jako ugodno znamenje tudi za proračunsko razpravo, ki ie pričela danes. " ui "JV5V w i ---- bodo ukrcali na ladji tudi letali št 18 in 22 s člani pomožne ckspedicije. Ladja Hobbv zapusti nocoj Kingsbav, da odpluje v pri. stanišče Tromsoe. Letalo št 35 je s-cer znatno poškodovano, vendar pa ga bo mo. goče prav lahko popraviti, kakor hitro pri* spe v Oslo. Komunistični proces v Sofiji Sofija, 24. junija, k. Danes sc je pričela razprava proti centralnemu odboru komunistične stranke. MARY PICKFORD □CE □cc Revizija volilnega reda na Češkem Nesoglasja med strankami vladine koalicije. Konflikt med soc. demokrati Jn ministrom Benešem. Praga. 24. junija. Navzlic dejstvu, da se je posrečilo Jzbeči vladni krizi povodom uvedbe uvoznih carin na žito in moko, postajajo odnošaji med strankami vladine koalicije \npdno nesigurnejši. Na današnji seji parlamenta je prišlo do konflikta med zastopnikom soc. demokratov v skupnem izvrševalnem odboru koalicije tkzv. Petki posl. Pikom in ministrom Benešem radi afere Haberman. Posl. Haberman je pred par meseci odstopil kot minister, ker se mu je zasiguralo poslaniško mesto na Dunaju. Vendar se njegovo imenovanje ni izvršilo, ces da nasprotuje ustavi, ki določa, da poslanec ne more postati državni uradnik pred potekom enega leta, odkar je prenehal biti poslanec. Soc. demokrati so naknadno odklonitev imenovanja Habermana zamerili ministru Beneš«, na katerega naslov je danes posl. Pik prav pikro govoril. Minister Beneš je fakoj odgovoril, da je svojega resorta Že zelo naveličan in da je pripravljen demisijonirati. Ta konflikt je izzval zelo mučno razpoloženje in še zvečer se Je sestal koalicijski odbor, kateremu se je posrečilo incident poravnati. Dogodek Pa priča o splošni nervoznosti, ki je zavladala v krogih koalicije, kjer vedno bolj prevladuje prepričanje, da se sedanja situacija ne da več držati in da so skorajšnje volitve neizogibne. Strankfc koalicije imajo pri tem trdno namero, da se po volitvah zopet zvežejo za prevzem državnega krmila. Hočeio pa pojačiti svojo moč ln zato so odločene, da vsekakor še pred razpustom sedanjega parlamenta revidirajo volilni zakon v prilog velikim strankam, to je sebi. Novela k volilnemu zakonu je ze gotova in računa se. da bo v najkrajšem času predložena parlamentu. Glavno načelo je, da stranka, ki pri volitvah ne dobi najmanj 2 odst. vseh v državi oddanih glasov nima pravice do nobenega mandata. Njeni glasovi gredo pri 'drugem in tretjem skrutinlju v prid večjim strankam. Razen tega mora pla čati na njo odpadajoči del volilnih stroškov, ki jih ima država. Pri zadnjih volitvah je bilo v republiki oddanih nekaj nad 6,300.000 glasov. Po tem računu bi torej stranka, ki ne dobi najmanj 126.000 glasov ostala brez mandata in še plačala občutne državne volilne račune. Ta določba onemogocu je vsako lokalno kandidaturo ter nalaga manjšim strankam največjo previdnost. j Volilni postopek bo z novelo znatno centraliziran in v gotovem smislu kom pliciran. Ko so volitve razpisane, mora vsaka stranka priglasiti svojo kandidaturo ministrstvu notranjih zadev ter mu tekom nadaljnih 11 dni sporočiti vse svoje kandidate v republiki. Ako stranka tega ne stori, izgubi pravo na udeležbo pri volitvah. Po dosedanjih informacijah češkoslovaški parlament ne bo opravil več rtmogo drugega dela, nego volilno novelo in z gotovostjo se računa, da bodo volitve v jeseni. like privilegije velesil v kitajskih me-stih. — o čemer pa se mora po dosedanjih izkušnjah kitajsko-evropskih konfliktih še močno dvomiti — tedaj bi imeli nekako isto situacijo, kakor Je nastala med Turčijo in Evropo po uspehih Kemalove revolucije. Primera se vsiljuje sama od sebe. Ko Je Kemal paša pričel s svojo regeneracijo Male Azije. naperjeno tako zoper slabotni Carigrad kot zoper Grke in evropske velesile, se je sovjetska Rusija z vso vnemo vpletla v to akcijo, sklenila zvezo s Kemalovo Turčijo, prirejala zborovanja v znaku solidarnosti z njo. podpirala je z bogatimi pošiljatvami orožja in vojnih potrebščin sploh. Vse to le iz perspektive, da s podpiranjem Kemala udari osovražene zapadno-evropske države in jih oslabi In kaj je bil napo-sled rezultat? Kemal paša je res zmagal, vrgel Grke iz Male Azije in Traki-je, uničil evropske privilegije na turškem ozemlju, toda o socijalni revoluciji ni bilo govora in razmerje med Angoro ter Moskvo se je pričelo prav hitro ohlajati, kakor hitro so bile turške potrebe saturirane. Danes ne more nihče trditi, da je ostala Rusiji od tega uslužnega delovanja Kemalu kaka korist, kaj šele. da bi se ideja socijal-ne revolucije le za korak približala uresničenju. Da ie bila zapadna Evropa oškodovana v Turčiji, je pač le indi-rekten, le negativen uspeh za Rusijo. Kakor rečeno, zdi se, da mora imeti notranji razvoj v Kini nekako tak razplet, kakor ga je imela Kemalova regeneracija Turčije. Težko si je vsaj misliti, da so danes med Kitajci razmere zrele za socijalno revolucijo in da bo komunistična ideja močnejša nego na-cijonalna komponenta v gibanju. Ako pa ostane težišče pokreta na nacijo-nalnem odporu proti tujcem in ako mlada Kitajska v tem pogledu doseže uspehe, bodo res prizadeti Angleži. Toda kitajski odpor se bo v tem slučaju prej ali slej naperil tudi proti Rusom, ki imajo svoje nemajhne koristi v Mandžuriji in v Mongoliji. Ali z drugimi besedami: prerojena Kitajska bi postala opasna ne le Angliji in drugim kapitalističnim državam, marveč tudi sovjetski Rusiij sami. Socijalni revoluciji pa bi se svet radi tega prav nič ne približal. Združene države in latinska Amerika Moskva in Kina »Res da revolucija ni uspela v Evropi, res da nismo uspeli v Nemčiji, v Estonski, v Bolgariji, — ali za te neuspehe se bomo oškodovali na vzhodu. Dogodki v Šangaju so prolog za dogodke v Indiji, v Egiptu, na Javi itd. V Indiji je osem milijonov delavcev, v Egiptu do dva milijona, na Javi do dva in pol. Ta odstotek revolucijonarno razpoloženega delavstva je zadosten, da se pripravi revolucija v kolonijah nezavisnih narodov.* Tako je pred nedavnim glosiral najnovejše nemire na vzhodu Zinovjev, voditelj tretje internacijonale. Da ima sovjetska Rusija take velike nade glede revolucije med vzhodnimi narodi, je bilo znano že davno in besede Zinovjeva v tem pogledu ne pomenijo ničesar novega, pričajo Ie, da se pojmovanje celotne situacije v Moskvi še ni nič spre-menilo. . , Prav tako optimistično kakor sedaj glede vzhodnih narodov je bilo sovjetsko vodstvo nekdaj glede cele Evrope. Toda v pričakovanju socijalne revolucije sirom Evrope se je popolnoma vštelo. kar priznavajo danes tudi v Moskvi že povsem odkrito. Vprašanje je, če bo njihov račun glede zrevoluci-loniranja azijskih narodov boljši. __ Nedvomno je, da se morejo sedanji nemiri na Kitajskem razrasti v velik občekitajski upor zoper evropski vpliv v tej veliki državi. In prav tako je gotovo. da bi od tega trpele svetovne velesile veliko škodo, na prvem mestu pač Anglija. Morda je sedaj v Moskvi glavna želja, poplačati Angležem kolikor mogoče temeljito za briskno odklonitev. ki jo je doživel Macdonaldov poskus. doseči sporazum med Londonom in sovjeti in morda skušajo boljševiki zadeti Angleže baš v Kini najpoprej. Toda tega se vendarle ne more trditi, da bi boljševiki popolnoma obvladali situacijo med Kitajci osobito pa se ne more trditi, da bi na Kitajskem danes imela ideja socijalne revolucije pretežni vpliv za razvoj dogodkov. Nič se ne vidi, kaj se bo izobliČIlo lz sedanje proti tujcem naperjene propagande, ali zdi se. da ostaja pač nacljonalna stran pokreta v prevladi Ako Kitajci svoj afront proti tujcem srečno izvedejo do kraja, to ie ako se iim res posreči, omejiti aH celo nalčltl dosedanje ve- Znana je velika in mnogostranska vloga, ki jo igra tako zvana Monroeva doktrina v ameriški politiki. Zedinjene države se prav rade sklicujejo nanjo pri najrazličnejših prilikah. Ta doktrina je stara že čez 100 let. 2. decembra 1823., nekaj let po vstaji španskih kolonij, je James Monroe, predsednik severoameriških Združenih držav, naslovil na kongres poslanico, v katerih je odtlej zanaprej prepovedal evropskim državam vmešavanje v ameriške zadeve, povečanje števila obstoječih kolonij in zavojevanje novih teritorijev. Istočasno pa je izjavil, da bo njegova dežela v bodočnosti omejila svoje politično delovanje na Novi Svet in da se odpoveduje sleherni intervenciji v evropskih prepirih. Ta poslanica, katere duh se je pozneje izražal v besedah: «Amerika Ame-rikancem*, ie bila za tedanji čas tem večja senzacija, ker je njeno vsebino odobril tudi George Canning, tedanji angleški premjer. Ni dvoma, da je predsednik Monroe objavil svojo doktrino z namenom, da zaščiti politično svobodo mladih juž-no-ameriških republik. Navzlic temu pa so Zedinjene države pustile v letih 1862. do 1867. Mehiko brez zaščite proti vmešavanju Francije. Anglije in Španije, ki je končalo z umikom evropskih čet in z usmrčenjem cesarja Maksimilijana. Pač pa se je v kratkem času izkazalo. da nima Monroeva prepoved vmešavanja Evrope v ameriške stvari drugega namena in cilja, kot da zagotovi mogočno hegemonijo Zedinjenih držav nad celim ameriškim kontinen-tom. Res je sicer, da je washingtonska vlada, kadarkoli je kaka evropska država poslala vojne ladje v ameriške vode, da bi izvršila pritisk na vlado kake države, ki ni hotela plačati dolgov, vedno najenergičneje protestirala proti dotični evropski sili v imenu Monroe-ve doktrine. Toda te zaščitne često nezaželjene intervencije nikakor ne morejo opravičiti mnogoštevilnih napadov, ki so jih izvršile Zedinjene države nad suverenostjo drugih držav ameriškega kontinenta. Velika severna republika se je terl-torijalno neprestano širila. Pred Mon-roevo poslanico je anektirala Louisiano in Florido. L. 1845. in 1850. je anektirala veliko mehikansko ozemlje. Leta 1858. je prišla na vrsto Aliaška. leta 1858. Havai. Porto Rico. Filipini. Guam in en marijanski otok. Leta 1890. je dobila otoke Samoa. Leta 1902. je hotela kupiti danske Antile in prihodnjega leta je pričela svojo ofenzivo proti panamski republiki, kateri je prej pomagala k odcepitvi od Kolumbije In kjer se je imel izkopati medoceanski prekop. , Politične intervencije Zedinjenih držav. ki so vedno nosile značaj neznosnega vmešavanja v notranje zadeve drugih držav, so se dogodile na ozemlju Acre. Panama, na Haiti. Kubi. v San Domingu, v Nikaragui, v Venezueli, v Peru in v Mehiki Končno so Zedinjene države spravile tako rekoč v finančno vazalnost Peru, Guatemalo in Honduras. J t vseli teh razlogov so skoro vse države latinske Amerike do teta 1916. prenašale !e z največjo nevoljo vsiljivo jerobstvo Zedinjenih držav. Meseca januarja L 1916. je predsednik Wilson v znamenitem govoru definiral Monroeva načela. Dejal je med drugim, da se mora na podlagi te dok trine ščititi obstoj malih nacij in da mo ra biti arbitraža edino sredstvo za ure ditev sporov med velikimi in malimi državami Wilsonova izjava Je izzvala velik preokret javnega mnenja v državah latinske Amerike, zlasti v Braziliji in Chile, ki sta jako ogroženi od nemške poplave. Zdelo se je. da postane Monroeva doktrina pravi medameri-kanski pakt proti eventualnemu napadu kake države iz drugih kontinentov. Da bi se tak pakt oživotvoril. bi bilo potrebno. da bi se enkrat končno pismeno redigirala Monroeva doktrina, ki je bila dotlej vedno izrečena le ustno. Zato ie 28. junija 1919., ko je prejela v podpis versajsko pogodbo, salvador-ska vlada zahtevala na podlagi čl. 21. pogodbe, ki se sklicuje na Monroevo doktrino, od washingtonske vlade ofi-cijelno tolmačenje te doktrine. Državni podtajnik Frank L. Polk je tedaj odgovoril salvadorski vladi, da je že predsednik Wi!son razložil zadevo v svojem januarskem govoru leta 1916. Salvadorska vlada se je zadovoljila s tem odgovorom in odtlej je Wilsono-vo tolmačenje veljalo kot oficijelna definicija famozne doktrine. Zato so se delegati držav latinske Amerike nemalo začudili, ko je L 1923 na peti panameriški konferenci v San. tiagu čilskem ameriški delegat Flet cher odklonil podati definicijo in obseg Monroeve doktrine. To začudenje se je kmalu izpreme-nilo v največjo Jezo, ko je decembra istega leta ob priliki 100 letnice Monroeve poslanice ameriški državni tajnik Hughes podal bistveno drugačno izjavo kot leta 1916. Wilson. Hughes je namreč izjavil, da Zedinjene države ne bodo trpele prepirov med malimi južnoameriškimi državami. Naglasil je tudi, da Zediniene države, ki so izkopale panamanski prekop, ne bi dovolile da bi se zgradil še drug prekop med obema oceanoma. Hughesova izjava je docela v znamenju izrazitega panameriškega impe-riializma Zedinjenih držav. Odtlej se tekoča pogajanja med obema Amerikama razvijajo le z največjo težavo. Letos bi se morala v Rio de Janeiro sestati panameriška pravniška konferenca, ki bi razpravljala o kodifikaciji mednarodnega prava iz amerikanskega vidika. To konferenco so morali odlo žiti na prihodnje leto. Glavni razlog tej odgoditvi kot sploh vsem medameriškim težavam je nedvomno iskati v trdovratni odklonitvi washingtonske vlade, da bi končno po-j dala obvezno definicijo Monroeve doktrine, ki bi ji odvzela možnost, da z njo po svoji volii opravičuje zdaj po-1 litiko kontinentalne solidarnosti, drugič pa politiko izrazitega vseameriškega imperijalizma. ki nikakor nI žaljiv in ni v nlem zlasti nikakršne »uvrede. sodišča aiti državnega pravdni štva. Za pravnike Je ta sodba zanimiva zlasti ker Je Stol sedmorice prvič razpravljal tudi o vprašanju .ali je na prečanskem teritoriju § 104 skz. sploh uporabljiv za tiskov, ne delikte (ker je za Srbijo za tiskovne de-likte s čl. 22 srb. zakona o štampi odpravljen). Stol sedmorice je izrekel, da je skz. prošlrjen v svoji prvotni obliki, tako, kakor je njegov tekst za nas publiciran, torei je § 104. za tiskovne delikte ravno tako uporabljiv, kakor za druge. Sledila je ničnostna pritožba našega odgovornega urednika proti sodbi, s katero ga ie ljubljansko deželno sodišče obsodilo na tožbo dr. Ravniharja, kateremu so z članki očitali, da je v zvezi z njegovim političnim nastopom, da to delo kaže na njegov značaj da je nepošteno in v zvezi z nekim nalaganjem (v pogajanjih med strankami pri obč. volitvah) in da dela on le zgage. Na glavno razpravo v Ljubljano po pomoti obtožen odgovorni irrednik ni prišel in je bil obsojen v odsotnosti. Dokaza resnice seveda radi te svoje pomote žal ni mogel nastopiti. Ničnostna pritožba se je mogla opreti le na stališče, da očitki sploh niso žaljivi. Po eno-urnem posvetovanju je Stol sedmorice izrekel, da so le nekoliko preveč poantirani in torej žaljivi, ker gredo preko meje politične kritike in se dotikajo osebne kakovosti ob-tožiteljeve. Ničnostna pritožba je bila zato zavrnjena, pač pa je Stol sedmorice ugodil vzklicu glede kazni in jo bistveno znižal. Sledila je ničnostna pritožba nadučitelja Silvestra v Boh. Bistrici. Svoječasno je ta obtožitelj pri neki maši na obletnici irje-dinjenja izpolnil sicer stroge predpise, vendar je pa storil manj, kakor bi bil mogel in kakor bi bilo prav po mnenju onih, ki žele, da se takšni dnevi bolj slovesno praznujejo. Klerikalni učitelj nas je tožil, pa je že v Ljubljani propadel ker tožba ni bila utemeljena. Njegova ničnosta pritožba je bila sedaj v Zagrebu zavrnjena. Vrsto je končal g. Aleksander Zeleznikar. ki je bil hudo užaljen, ker smo očitali stranki SKS dvoličnost, in povedali, da je članke ene smeri objavil on. Ljubljansko deželno sodišče je videlo v članku žalrtev, vendar je ta sodba bila očitno zgrešena. Naši ničnostni pritožbi je najvišje sodišče ugodilo in obtoženega odgovornega urednika oprostilo Judikati Stola sedmorice v tiskovnih zadevali so dobili s temi sodbami zanimiv prirastek, glede terminologije naših novhi se pričenja oblikovati neki »canon«. po katerem se bo dalo presoditi kaj je dopustno, kaj pa presega meje dopustnosti in protlv-nika žali. Novi tiskovni zakon bo tembolj ustalil to prakso in tekom dveh, treh let se bodo pokazale njegove dobre posledice. Dan tiskovnih pravd pred Stolom sedmorice je bil v sredo. Na vrsto je prišlo pet ničnostnih pritožb v tiskovnih zadevah. Prva se je pretresala ničnostna pritožba g. Koletnika, nekdanjega odgovornega urednika »Cfllier Zeitung*, ki je bil obsojen radi pregreška po § 104. s. k. z., ker je pisal v »verknoeherter Biiro-kratismus«. Ker ni podana v članku niti «uvreda» niti »kleveta« v smislu zakona, Je Stol sedmorice njegovi ničnostni pritožbi ugodil, celjsko sodbo spremenil in obtoženega urednika oprostil. Potem ie prišlo na vrsto »Jutro«. Lani smo bHi radi poročila o neki pravdi obtoženi, pred ljubljanskim deželnim sodiščem obsojeni, v Zagrebu pred Stolom sedmorice pa oproščeni. Proti obtožnici ljubljanskega državnega pravdništva smo polemizirali, češ da ni umestna ln s pravn:škega in novinarskega stališča pravilna ter da je nesmiselna. Radi te kritike smo bili zopet obtoženi in v Ljubljan' pred deželnim sodiščem obsojeni, včeral pa pred najvišjim kot kasacijskim sodiščem (odd. B. Stola sedmorice) oproščeni. Izraz »obtožnica je nesmiselna, je zgolj dopustna kritika, Politične beležke -f Kaj vse preganjajo samostojni demokrati? Kdor tako-le od volitev dalje prebira »Slovenca«, ima menda ze priiično nekaj pojma, kai vse in koga so že doslei »preganjali« samostojni demokrati. Klerikalce, uradnike, učitelje, duhovnike. Orle. hišne posestnike, orožnike, slovenske oficirje, najemnike, kmeta, obrtnika, industrijo, ljubljansko občino, »Domoljuba*, zvonove in farov-ške gospodarske institucije. Serija pa še ni kompletna, kajti včeraj zopet do-znavamo v »Slovencu*, da samostojni demokrati zopet preganjajo tudi slovenske radikale, ki so baje poslali v Beograd posebno pritožbo z navedbami posameznih preganjanj slovenskih radikalov. Pritožba je bila poslana iz Ljub-Iiane in ie »napravila v krogih radikalnih prvakov velik vtis* ter ie »očividno povečala njihovo nerazpobženie napram brezobzirni strankarski politiki Pribičevič-Zerjavove stranke . . Tako, dragi čitatelj, poroča »Slovenec«. -f Puceli prosi za sprejem med radi-čevce. Včerajšnji »Slovenec* poroča, da ie posl. Puceii vložil prošnjo na vodstvo Radičeve stranke, v kateri prosi za sprejem »Slovenec* oravi. da se je vodstvo Radičeve stranke bavilo te dni z njegovo prošnjo, vendar pa se še ni defini-tivno odločilo, ker ie sklenilo, da se mora prei natančno preiskati dosedanje delovanje. Kakor trdi »Slovenec*, je bil izvolien poseben odbor, da preišče znano »volovsko afera*, in bo odbor Ra- Grozote svetovne vojne ?_? dičeve stranke šele na podlagi poročila te ankete sklepal o prošnji g. Puclia. Ker so klerikalci v tesni zvezi z radičevci in imaio ž njimi stalne stike v oppzlciionalnem bloku, ni izključeno, da temelji «Slovenčevo» poročilo več ali mani na resničnih podatkih. Čudimo pa se, zakai »Slovenec* z neko prikrito zlobo poroča o Pucljevi prošnji, saj bi vstop posl. Puclia v Radičevo stranko brez dvoma zelo ojačil akcijo opozicuo-nalnega kluba in tako tudi klerikalcev, ker postane na ta način opozicija vendar »kompaktnejša*. Ali so morebiti klerikalci ljubosumni, da iih bo Pucelj izpodrinil iz zaprte sence Radičeve milosti? ..... 4- Radičevci in klerikalcL Mesece dolgo .ie škofov list pisal, da ie sporazum med radičevci in radikali na pragu in da je ta sporazum samo vprašanje nekaj "dni. Včeraj pa govori o križevem potu radičevcev ter pravi, da tudi po verifikaciji radičevskih mandatov ne bo došlo do radikalno - radičevske vlade, ker se mora Radičeva stranka prei odpovedati Radiču in ga zapustiti. Radie bo moral priti pred sodišče ter bo bržkone obsojen in ne bo pomiloščen. Vsi poizkusi radičevcev. da bi prišli v vlado in osvobodili Radiča, so zaman, ker so na delu faktorji, ki tega ne dopuščajo. Mi navajamo «Slovenca», ker s svoio pisavo popolnoma demantira vse svoje prejšnie trditve, potrjuje pa naše, da so vse »Šlovenčeve* vesti o izpremem-bi političnega položaja in razpadu Narodnega btaka lažnive. Mi smo povedali, da »Slovenec* laže in sedaj je škofov list sam to potrdil. Pisker hodi pač k vodnjaku, dokler se ne razbije! + Tud! s homogeno radikalsko vlado bi se že zadovoljili. Sedanji radičevski oficiozus «Jutarnji list* postaja v svoiih kombinacijah pohlevnejši in bi bil nekako pripravljen sprejeti in pozdraviti vsako novo formacijo vlade, ki bi eliminirala samostojne demokrate. Včeraj se postavlja pred alternativo RR ali «homogena», in piše: «ParIa-mentarno zasedanje očitno kaže. da PP-vlada s tem parlamentom ne more delati in da se mora zateči h kombinaciji Možnosti sta pravzaprav samo dve, ako (!) se tnenia današnja situacija: RR-vlada ali pa homogena radikalska vlada, kj bi vodila posle brez parlamenta do jeseni. PP-vlada bi mogla ostati do jeseni samo v slučaju, ako bi bire zapreke tako velike, da bi ona morala ostati, kar pa ie malo verjetno.* Čudimo se le. da te sijajne informacije še nismo čitali v Iiubljanski filijalki zagrebškega radičevsko - čifutskega organa. Morda jo oa še dobimo servirano. -f Slepa municija radičevskega glasi* la »Dom* (ki izhaja ob sredah) je V včerajšnji številki poln mržn.ie in onemoglih zaletov v Svetozarja Pribičeviča in SDS. Nadaljuje »anketo* seljaško o «sporazumu» ter priobčuje meglene dolgoveznosti raznih radičevskih poslancev. ki v beograjski Narodni skupščini ne znalo niti blekniti. zato pa v «Domu» kažejo svoje korteške sposobnosti z zmerjanjem samostojnih demokratov. Nikakor pa nimajo koraiže. da bi odgovornost za provajanje sedanje državne politike pripisali tudi radikalom, ker pač od njih jobovsko pričakujejo milosti. Pašiču se silovito bojijo zameriti: vokabular psov. ki so jih včasi uporabljali proti njemu, so shranili v spod-nio skrinjo; zato pa proti Svetozarju Pribičeviču koncentrirajo ves svoj bes. Povoda imajo sicer dovolj odkar se jim ood nogami lomijo deske ter radičevsko scliaštvo trumoma prehaja k samostojnim demokratom. Zato ie kričanje radičevskih matovih poslancev, katerega je SDS že presneto vajena, najboljši dokaz radičevskega razkrajanja. MARY PIOKFORD Božji namestniki v Narodni skupščini »Mir v tej hiši! .. Za bratoljubje nI treba vam kričati kajti sami ste od Bo ga učeni: Ljubite se med seboj!* ... (Apostola Pavla Prvi Ust Tesaloniča nom 4. 5.) Iz Primorja ' Dva nova kolkm-na urada na slovent skem ozemlju videmske pokrajine. Dne 1. julija začneta jx>slovati dva nova kolkovna urada v slovenskih krajih videmske pokra« jine. Prvi bo nameščen v Kobaridu, drugi v Komnu. V področje kobariškega urada spadajo občine: Kobarid, Breginj, Kred, Drežnica, Idersko, Libušnje, Livek, Sedlo, Log. čezsoča, Bovec, Žaga, Srpenica, Soča, Trnovo, Trenta; pod Komen pa: Komen, Brjc, Brcstovica, Veliki dol, Kobjeglava, Gabrovica, Gorjansko, Plis-:ovica, Štanjel Skrbina, Selo, Temnica in Vojščica. • Nalezljive bolezni v Trstu. V Trstu so zdravstvene oblasti zadnji teden ugotovile en slučaj davice, 6 slučajev škrlatice in 9 slučajev trebušnega legarja. Umrla jc ena oseba na davici. • Radi nesrečne ljubezni si je skušala vzc* ti življenje 20Ietna Marcela Ulissl, katero so našli v občinskem kamnolomu pri Lo* njerju v nezavestnem stanju. l'Iissi je sko» čila v globočino ter si je razbila čicpinjo in pretresla možgane. • Nesreča s šrapnelom. lOletni pastir Ce) Stanko iz Voglarjev pri Trnovem na Gori« škem je te dni passl živino. Ker je bil brez dela, je hodil po pašniku sem in tja m na« šel nekje šrapnel, katerega je skušal odpreti Udaril jc s konico po kamnu in šrapnel se je razpočil ter težko ranil dečka. Prepcli ili so ga v bolnišnico, kjer pa bo težko okru val, ker ima preluknjana Creva na treh me« stih. • 25letnica pevskega društvu v Klanci. Izobraževalno društvo «Slavnik» v Klancu (Istra) bo praznovalo dne 28. junija petin« dvajsetletnico svojega obstoja. Jubilejne svečanosti oh^-tfijo vrtno veselico s »ode« lovanjem mrx«;h društev, zabavo in ples. Dobiček prireditve jc namenjen vojnim si« rotam in Šolskemu društvu. Beneška noč na Bleda Povodom bivanja kraljevske dvojice na Vidovdan. Z Bleda nam poročajo: Na Vidovdan gvečer se vrši o priliki bivanja kraljevskega para in v proslavo Vidovdana svečana raz« svetljava, takozvana »Beneška noč»: povor« ka čolnov z balončki, godba, petje, kresovi po hribih itd. V nedeljo bo vozil iz Ljub« Ijane popoldne poseben vlak, ki bo dospel na blejski kolodvor približno ob osmih zve« čer in se bo vračal o polnoči. Tudi z vsa« kim rednim vlakom bodo imele skupine po najmanj 5 oseb, ako navedejo, da gredo na slovesnost na Bled, polovično vožnjo. Na« tančnejša pojasnila se bodo še objavila. Poplava v Idriji, okolici in na Tolminskem Sredi prošlega tedna je divjala nad Idrijo in okolico strašna nevihta, ki ie traiala, z malimi presledki, skoro celih šest ur. Ob eni uri popoldne se je vlila ploha, ki ie napravila mnogo škode. Kmalu nato. ob štirih, je sledil drugi naliv. Trajal je celo uro. Voda je tako na-rastla. da ie poplavila vse travnike in polja ob Idrijci. Zvečer se ie nevihta ponovila tretjič. Lilo je kakor iz škafa celi dve uri. Potoki so silno narastli, jame so bile polne vode, ki ni imela kam odteči. Hudourniki ao odnašali s seboj vse, kar jim je bilo na poti. V nižavo so valili drevje, grmovje, cele dele gozdov in kamenje. Take poplave ne pomnijo niti najstarejši Idrijčani. Idrijo je zasulo kamenje in pesek. Voda ie v mestu vdrla celo v hiše ter ie napravila v hlevih, skladiščih in poslopjih veliko škodo. Padi pokvarjenih cest in potov je bila vsaka zveza z Idrijo par dni prekiniena. Največ skrbi pa so povzročali Idrijčanom usadi, katerih ni v idrijski okolici baš rnalo. Pogrezali so $e travniki, njive in gozdovi. Avtomobili so se moralj več dni ustavljati par kilometrov izven mesta. Ker je bila cesta Logatec—Idrija neporabna za promet, so morali par dni pošto_ldrija—Godovič črni vrh prenašali v koših. Nepregledno škodo je napravila povoden] tudi rudniškemu in gozdnemu erariu. Usadi so namreč vdrli v Rake, po katerih teče voda, ki goni vodno se-salko in turbino. Na par mestih so popolnoma zasuli teren. Ker je ta naprava velike važnosti za obratovanje v idrijskem rudniku, je morala rudniška uprava malone popolnoma prenehati z deli pod zemlio. Vse osobje je bilo zaposleno pri čiščenju Rak. V topilnici živega srebra ie naoravila voda občutno škodo. Pri Kogovškovi elektrarni je razdejala voda takozvane «grablje:>, ki služijo gozdni upravi za ustavljanje naplavlje-nih drv. Jez ie bil popolnoma zasut. Voda ie odnesla tudi oar sto metrov drv. Tudi v Spodnji Idriji je napravila voda mnogo škode. Odnesla je mnogo lesa in podrla več mostov; občutno prizadete so posebno Kanomlje. Ponekod je padala tudi toča. Poljski pridelki so radi poplave zelo trpeli in ljudje gledajo s strahom v bodočnost radi letošnje letine. Dodatno k temu javljajo 12 Ledin: Popoldne 18. junija so se po močnem grmeniu in bliskanju odprle zatvornice neba in začelo ie liti kakor iz škafa. Kmalu so bile kotline in jame napolnjene z vodo. čez travnike in njive se ie vlekla voda kakor valovi na morju. Potoka Žirovnica in Osojnica sta narastla ter postala mogočni reki. Voda je odna- šala rodovitno prst kar na debelo. _ _ Ceste in pota v Žirovnici in Osojmci so docela pokvarjene. Deželna cesta iz Žirov do Kljuke je naravnost uničena. Najhujše sta prizadeta kmeta Janez Pivk iz Osojnice in Franc Demšar iz Žirovnice. Povodenj je uničila mnogo mostov. odnesla je velike množine lesa in je uničila posestnikom na splošno polovico pridelkov. Istočasno kakor v Idriji in okolici pa ie bila huda nevihta tudi na Tolminskem! V Bačali pri Sv. Luciji sta posebno hudo prizadeta posestnika Peter Podgornik in Franc Božič. Njuni hiši sta bili v nevarnosti, da bosta podsuti, tako ie grmelo na nje iz gorskih višin kamenje in pesek, drevje in zemlja. Priti so morali na pomoč domačini in vojaki. Družini obeh posestnikov sta se morah izseliti, da sta si rešili golo življenje. Škoda, ki jo ie napravilo neurje samo na tej točki, znaša celih petdeset tisoč lir in ni krita z nobeno zavarovalnino. Veščaki cenijo škodo, ki jo je napravila povodenj v Idriji ter okolici in na Tolminskem, nad en milijon lir. Prizadeto ljudstvo se obrača sedaj na svoje zastopnike s prošnjo, naj mu izposlu-jeio v Rimu vsaj odpis davkov. letnega rokodelskega m obrtniškega naraščaja. ki ie ostal v tujini vedno brez zaslužka in ie moral stradati ter končno podpisati sramotno pogodbo za Afriko, samo da si trenotno reši golo življenje. V lastnem interesu emigrantov resno svarimo vsakogar, ki je namenjen v Francijo na delo. da si pred vsem natančno ogleda moža. ki ga angažira, in se uveri. če je agent zastopnik podjetja, ki ima pravoveljavno državno koncesijo za nabiranje delavcev._ SRAJCE-"« barvaste k 2 mrratnika Dia 85*— barvaste š 2 ovratnika Din HO'— bele plqiae prša Bla 85'— Paaaata foške Sin 95" — l^S*— E«s?5e gradi Din 4S'— Teis-s hlsSe • Bla 6Q'— ErassE izbora i; Cafero bSagoS Sarajevski atentati ?_? oziroma kuvert, največ inozemskih, fran* coskih, belgijskih in amerikansldh. Med te« mi so bila tudi ekspresna pisma. V njih se je nahajal po večini denar ali pa rami vzor« ci. Med oškodovanci se samoumevno nalia« ja veliko naših Amerikancev, še več pa rev« nih rudarjcvsizseljencev iz Belgije in Fran« cije, ki so pošiljali manjše in večje zneske svojim družinam v domovino. Kako veliko škodo jc povzročil Svetel in kake zneske si je prisvojil bo šele pokazala preiskava, ki se še nadaljuje. Svetel sam bo do konca preiskave v policijskih zaporih. Felix Salten-a sloviti roman nKomedlla življenja" v katerem ima glavno vlogo priljubljena umetnica Lya de Putti Danes zadnjikrat "M LJUBLJANSKI DVOR 1 LJU ki n o Telefoit 730. Predstave: ob delavnikih ob 4., 34 6., Vi & in 9. — Ob nedeljah ob A 11, 3, J45, Jeritza brani podati izjavo, katero zahteva. 01szewska. Dama bo radi tega izvajala po-! sledice. Zapustila bo Dunaj in ž njo izgubi Državna opera tudi barkonfeta dr. Schipper« ja, ki je vložil prošnjo za svoj odpust Dr, Sehipper in OIszewska sta se namreč zw£ nje dni poročila. Premiiera Straussove »Salone« v Moskvi Po dolgotrajna pripravah je mosfcov= ski »Vefiki teatr« vendarle uprizoril Strau-f ssovo »Salomo«. Naslovno vlogo je pela" članica petrograjske opere Pavlovska, Ht-roda Miki?a. Johanaana Politkovski. Oper? ie dirigiral Čeh Vaclarv Sok, ki je fcmol n» razpolago močan orkester sto petdesetih sod" fcenikov. „LUKULO" dišave o zauoičhih so naibolii& Domače vesti • Prva slovenska dvorna dama. Iz Beograda poročajo, da je gospa Franja Tavčarjeva imenovana za častno dvorno damo Nj. Vel. kraljice Marije. Naša javnost bo s simpatijami pozdravila to izredno odlikovanje zaslužne voditeljice slovenskega narodnega ženstva. ♦ Ministrstvo za promet je odobrilo da se morejo izdajati objave za polovične vozne karte državnim nameščencem, upokojencem in rodbinskim članom navedenih še nadalje in sicer do 31. julija 1925. Ta rok se ne bo več podaljšal. * Nov francoski konzul za Zagreb ln Ljubljano. Po objavi našega zunanjega ministrstva je francoska vlada imenovala g. Andreja Boissiera za konzula francoske republike v Zagrebu in Ljubljani Naša vlada je g. Boissieru že izdala eksekvatur. * Izpremembe v državni službi. Andrej Kovačevič, doslej šef sekcije pri poštni direkciji v Sarajevu je kot inšpektor po službeni potrebi premeščen k poštni direkciji v Ljubljani. Ivan Peruzzi, pisarniški asistent pri delegaciji ministrstva financ v Ljubljani, je trajno upokojen. * Smrtna kosa. V Rogatcu je preminul v torek po kratki bolezni g. Josip Senčar, sodnik v pok. Pokojnik je bil iz odlične štajerske rodbine, ki se je vedno živahno udejstvoval v nacijonalnem gibanju in ni rikdar skrival svoje slovenske zavednosti. Pogreb se bo vršil danes, ob treh popoldne. — V Ptuju je umrl g. dr. Josip F a g a n e 1 j, odvetniški kandidat pri dr. Tonetu Gosaku. Bil je rodom iz Gorice, od koder ga naši goriški rojaki gotovo dobro poznajo. Bil je dober družabnik in tovariš ter je svoječasno bil v svoiem rojstnem kraju in okolici narodno delaven. Pogreb se vrši danes ob pol petih popoldne iz javne bolnice ptujske na mestno pokopališče Blag jima spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! * Mil gost Iz Amerike. Včeraj popoldne je dospel v Ljubljano naš rojak Ivan Z orni an iz Clevelanda. Kakor znano, je izdal g. Ivan Zorman v Ameriki že tri zbirke pesmi, med njimi tudi nekaj angleških prevodov Prešernovih, Gregorčičevih in drugih pesmi. Po poklicu je glasbenik. Ostane pri nas par mesecev. Kličemu mu srčen: dobrodošel! ♦ Ministri na sokolskem zletu. Starosta JSS brat Engelbert Gangl in starosta beograjskega Sokola brat dr. Radojevič sta predvčerajšnjimi poselila ministre ter jih povabila da prisostvujejo sokolskim slavno-stim, ki se vrše v Beogradu v dneh 27. in 28. junija. Sokplskega zleta se udeleže ministri dr. Gregor Žerjav, Svetozar Pribičevič dr. Stojadinovič, Miša Trifunovič, Marko Gjuričič, Knsta Miletič, Slavko Miletič in Uzunovič, nadalje bivši predsednik Narodne skupščine Ljuba Jovanovič in sedanji predsednik parlamenta Trifkovič. ♦ Prvi kongres jugoslovenskih pravnikov, v Beogradu so se sestali te dni delegati tdruženj jugoslovenskih pravnikov. Slovenske pravnike so zastopali gg. dr. Babtiik, 'dr. Majaron in dr. Vasič. V smislu sklepa lanskega pravniškega zbora se je na sestanku sklenilo, da se prvi kongres vseh pravnikov naše države vrši v Beogradu v dneh 18., 19. in 20. septembra. Po kongresu se fco vršil izlet v srce Sumadije, v Arandje-lovac. • Mednarodni zdravniki v Sloveniji. Dne 29. junija prispejo povodom 'mednarodne razmene zdravnikov, ki jo prireja higijenska sekcija Društva narodov inozemni higijeni-čarii, ki se mude sedaj na Hrvatskem v področje Slovenije ter obiščejo pod vodstvom inšpektorja ministrstva narodnega zdravja v Ljubljani dne 29. junija Rogaško Slatino, dne 30. junija socijalno-medicinske Institute in bolnišnico v Celju, dne 1. julija zdravilišči Topolščico in Dobrno, dne 2. julija Bled, dne 3. julija socijalno-medicinske institute m bolnišnico v Ljubljani ter odpotujejo še isti dan ob 16.49 preko Trsta v Ženevo. Ekskurzijo spremlja inšpektor pri ministrstvu narodnega zdravja gospod dr. Ivo Kun. ♦ Na I. drž. glmn. v Ljubljani se je vršil višji tečajni izpit za pripravnike VIII a razreda od 19. do 28. junija pod predsedstvom ministrskega odposlanca g. dr. Avgusta Mušiča, un-iv. prof. v Zagrebu. K izpitu se je priglasilo vseh 25 rednih učencev (med njimi 4 učenke in 2 privatistrnji, in sicer: Ber-gant Josip iz Stare Loke, Ciber Ciril iz Kandije, Erker Fran iz Črmošnjic, Frelih Iv. Grošelj Avgust, Ilešič Svetozar, Jaklič Dušan, Jeglič Stanko, Jenko Janez, Košir Jože, Lenček Ignacij — vsi iz Ljubljane., Mi-lielčič Maks iz Pragerskega, Perčič Anton z Velikega Lipoglava, Poljak Josip iz Treb-nja, Ravnikar Stanko iz Ljubljane, Sienčnik Luka iz Mokrij (na Koroškem) Stepišnik Drago s Pristave, Sušnik Josip iz Ljubljane, Svetlič Marjan iz Tržiča, Umnik Ivo iz Ljubljane, Zaletel Simon iz Retenj, Grapar Stanko z Gline, Rode Ciril iz Ljubljane, Glo-bočnik Stana in Klepec Blaženka iz Ljubljane, Kuhar Boža iz Trebnia ln Rega!ly Vera iz Metlike. Vsem pripravnikom-(cam) Je izpitni odbor priznal zrelost. • Kolarski konstrukcijski tečaj za auto-karoserlje ln vozove, ki ga je priredil Urad za pospeševanje obrti v Ljubljani pod vodstvom g. Albina Kunstlerja, je bil v nedeljo zaključen. V nedeljo 28. junija od 9. do 13. bodo razstavljene v prostorih urada za pospeševanje obrti na Dunajski cesti št. 22 v tečaju izvršene risbe. Vbod z vogila Dun?j-ske ceste in Sodne ulice. Interassnte vabiiro ' k ogledu razstave. Obisk je brezplačen. * Ustna matura na viša strojni Soli Tehniške sreunje šole v Ljubljani se je vršila od 22. do 24. t. m. Kot vladni komisar je predsedoval izpraševalnl komisiji g. direktor Jože R e i s n e r. K maturi so bili pripušče-ni vsi učenci IV. letnika (19 po številu) fn se Jo napravili trije z odliko, vsem ostalim je bila zrelost priznana soglasno. Abiturijentl so: Benedik Anton iz Clevelanda, BrilH Janko iz Stude pri Domžalah. Budkovič Viktor iz Moravč, (z odliko) Debevec Hin. ko Iz Žužemberka. Faidiga Hlnko iz LJublja- ne, Fakin Doro iz Tivata. ( z odliko) Ore-gorka Boris iz Brezine pri Brežicah, Intihar Rudolf Iz Ljubljane, Korenini Karel iz Ljubljane, Kremžar Anton z Dunaja, Kruljec Stanko iz Stanke pri Litiji, Luin Milan Iz Trsta, Pisarovič Pavel iz Kobasa v Slavoniji, Počkar Zdenko iz Ljubljane, (z odliko) Sepe Mihael iz Kisovca, Smuk Friderik lz Retenj pri Tržiču, Sruk Vlado iz Varaidina, Turato Ivan iz Omišlja na otoku Krku, Widmayer Vekoslav iz Trsta. * Važno za rekrute-dijake, ki so že odslužili 14 mesečni dijaški rok v kadru, a niso še položili izpita za rezervne oficirje. Minister vojne in mornarice je z ukazom pod Dj Br. 26.387 od 30. maja 1925. leta odredil: »Dijaki ograničeno sposobni, ki so odslužili polni dijaški rok od 14 mesecev, a niso polagali izpita, imajo pravico, da naknadno polagajo izpit za čin rez. administrativnega podporočnika ekonomske stroke. Za dosego tega cilja naj predložijo tozadevne prijave odn. kolekovane prošnje oni komandi, pri kateri so služili svoj dijaški rok (tedaj ne Komandi vojnega okruga). V prijavi naj se označi: kraj in leto rojstva, katere šole so dovršili, kedaj so odslužili dijaški rok, na katerih administrativnih poslih in kje so bili zaposleni za časa njihove kadrovske službe in kako službo opravljajo sedaj v civilnem razmerju. * Učiteljski Fer. Savez. Vse učitelje feri-Jalce obveščam da v nadalje ni treba pošiljati nikakih zneskov za »Vozne ispravec, ker nam upravni odbor istih ne more poslati z motivacijo, da nimamo pravice do četrtmske vožnje na drž. železnicah in na parobrodih. Te pravice imamo po pravilih, ki jih je odobrilo lansko leto ministrstvo prosvete in smo se jih do letos posluževali mi in tudi profesorji. Ponovno sem urgiral na pristojnih mestih in ko prejmem odgovor ga sporočim v »Učit. Tovarišu«. — Mrovlje. * Na meščanski šoli v Ribnici bo vpisovanje za šolsko leto 1925-26 v nedeljo dne 28. in v pondeljek dne 29. t. m. od 8. do 12. dopoldne v pisarni na deški osnovni šoli. K vpisovanja naj pridejo vsi letošnji učenci, da se ugotovi število učencev (učenk) za posamezne razrede. V I. razred bodo letos sprejeti tudi učenci, (učenke), ki so dovršili IV. razred osnovne šole z dobrim uspehom. K vpisu naj novinci prinesejo konecletno izpričevalo, krstni list in izkaz o cepljenju koz.____________ MARY PICKFORD Žena v okovih prt«§ v ,,Kino PTtr° katerim Je Nose že v nedeljo podlegel. Res-nlk je bil aietiran. ♦ Smrt aa železniškem tira. V Varaždinu se Je prošlo nedeljo krojaški pomočnik Josip Cvetko vrgel pod vlak, ki je vozil v smeri proti Cakovcu. Vlak mu je odrezal obe nogi ter Je Cvetko vsled izkrvavenja kmalu nato umrl. Pomočnik se je bil spri z ženo svoiega mojstra ter je v jezi Izvršil samomor. • 11* Iz Ljubljane * Deška meščanska šola v Ptuju. Vpisovanje učencev v I. razred deške meščanske šole v Ptuju se vrši v dneh 28. junija do 1. Julija t. I od 8. do 12. v pisarni ravnateljstva, Panonska ulica št. 5. Sprejemajo se učenci, ki so dovršili najmanj 4 šolsko leto na osnovni šoli z dobrim uspehom. Učenci naj prihajajo k vpisovanju v spremstvu očeta ali matere (namestnikov) in naj prinesejo seboj: izpričevalo ljudske šole, odnosno »Izkaz o šolskem napredku« ter izpisek iz krstne knjige. Revnejši pridni učenci dobe učne knjige in potrebščine v šoli. * Petrov sejem v Radečah pri Zidanem mostu se vrši letos v soboto, dne 27. jun ja. * Občni zbor pokrajinske zveze vinogradnikov za Slovenijo se vrši v soboto dne 27. Junija ob 1. uri v Narodnem domu v Mariboru z naslednjim dnevnim redom: 1.) Poročilo o delovanju zveze po zadnjem obč. zboru. 2.) Poročilo blagajnika 3.) Poročilo preglednikov. 4.) Izdavanje strokovnega lista. 5.) Določitev zveze napram osnutku novega vinskega zakona. 6.) Slučajnosti Odbor zveze je izposloval za udeležence če trtinsko vožnjo po železnicah. V ta namen naj si vsak vinogradnik, ki se hoče udeležiti občnega zbora, priskrbi pri krajevnem vinarskem društvu, ozir. pri pristojni kmet. podružnici ali pri občinskem uradu potrdilo da potuje v Maribor na občni zbor zveze vinogradnikov in si naj kupi na odhodnl postaji polovično karto v Maribor, katera velja s potrdilom udeležbe tudi za povratek. Vinogradniki! Udeležite se čim številnejše zbora svoje organizacije! * Stenlcol, najboljše sredstvo prot! ste nicam. Glavna zaloga: drožerija Ante Kane sinova. Ljubljana, Židovska ulica 1. * Sollkoli zoper Oldim ima stalno v zalogi Chemotechna, Ljubljana, Mestni trg 10. * Znojenje nog in neprijeten vonj odstrani »Sanoform«. Dobi se v vseh lekarnah in drogerijah. Glavna zaloga Chemotechna, Ljubljana, Mestni trg 10 in Salus dd., v Mariboru pa lekarna pri Sv. Arhu. 1254 * Koncert v Logatcu. Pevsko društvo »Slavec« iz Ljubljane priredi na praznik sv. Petra in Pavla ob 6. popoldne v dvora ni »Sokolskega doma« v Dolenjem Logatcu koncert pod vodstvom društvenega pevo-vodje g. Josipa Brno bič a, na kar opozarja mo vse Logatčane in okoličane. Sodeluje društveni moški in ženski zboT. Kot solist nastopi operni tenorist g. Banovec. Klavirske točke Izvaja konservat. gdč. Čopova. Violinske točke izvaja konservatorist g Stanič. * Demon alkohol. V Darovčevi gostilni v Gornji Straži je prišlo v soboto do pre pira med vinjenimi fanti. Vinko Resnik iz Dolnje Straže je prvi zapusti! gostilno ter čskai na svoje nasprotnike. Prvega, ki je prišel na cesto — bil je Alojzij Nose — je napadel z nožem fn mu zadal težke rane, ______________kroina Sola llderiha 8 — IJablfana. 2. jufiia novi krojni tečaj iz op Injen že z jesenskimi modeli I Program: SploSno krojno risanje, samostojno šivanje, izdelovanje moških fazon zi kostume in plašče. Praktično izrezovanje krojev po v»lh žurnalih in merah, pripravljanje za mojstrski izpit. Za krojače pouk v najmodernejšem clvil. kroju ln uniformah. Ob zaključku spričevalo I diploma. Učencem, ki ne morejo priti v tečaj, pouk s poŠto potom učnih risb. Zun. učencem se preskrbi hrana ln stanovanje. Revnejšim leča) ceneje*. — Vpisovanje dnevno I Razpošiljanje ln Izdelovanje vseh vrst krojev I u— Prihod kralja, kraljice In prestolona-sled trika v LJubljano. Danes okrog pol 1 popoldne prispejo v LJubljano Nieg. Vel. kralj in kraljica s prestolonaslednikom. V njunem spremstvu se nahaja prvi adjutant gen. Hadžič z dvorskimi oficirji. Dvorni vlak se ustavi za dalj ča=a na glavnem kolodvoru, kier se Javita kralju vel. župan !n komandant diviziie. Z L!ub'jane se odpelje kralievska dvojica na Bled. Ni pa še gotovo ali z vlakom ali z avtomobilom. NJcg. Vel. s prestolonaslednikom nameravata ostati celo poletje na Bledu Slovenski del naroda zopet z radostjo pozdravlja v svoji sredi svojega ljubljenega kralia. prevzvišeno njegovo družico !n malega Pe-terčka, ki se tako dobro počuti na Gorenjskem ter iskreno želi celi kraljevski rodbini zdrave in priletne počitnice v naših lepih krajih. u— Rumunski kralj ln kraljica prispeta, kakor nam poročaio iz Beograda, istočasno z našo kraljevsko dvojico danes v Ljubljano ter ostaneta kot gosta našega dvora na Bledu do 28. t. .r. Z Bleda se podasta na Fran-cosko. u— Vse absolventinle A ln B oddelka državne dvorazredne trgovske šole v Ljubljani iz leta 1920.—21. se sestanemo, kakor dogovorjeno, na Vidovdan ob 10. ur-dopoldne pod Rožnikom. u— Sestanek dobrovoljcev - Siblrjakov. V soboto dne 27. junija ob 8. uri zvečer »pri Jerneju» (gostilna Sv. Petra cesta 85) se bo vršil prijateljski sestanek dobrovoljcev - Sibirjakov nekdanjega I. Jugosl. polka. Sestanek ni političen, ampak strogo stanovski, zato pridite vsi, ker drugače bo težko definHivno sklepati. Razpravljalo se bo o vprašanjih: 1.) Ali nai iščemo medsebojnih stikov. 2.) Naši odncšaii napram drugim dobr. organizacijam. 3.) Ksko zainteresirati narod In državo, da se omogoči povratek še ostalim ujetnkom fz Rusije. 4.) Ohranitev naše zgodovine itd. Tovariši, ki se sestanka ne morejo udeležiti, naj pošljejo pismeno svoje želje in predloge. Vso pošto naslavljajte za enkrat na sklicatelja: Završnik Alfonz, učitelj, Ljubljana, Zaloška cesta 1, II. u— Francosko predavanje. V soboto dne 27. Junija predava v vel:ki dvorani univerze g. Ch. Perez, prof. na Sorbonni v Parizu o temi: «Lcs laboratoires maritimas francais*. Predavanje bo pojasnjevalo 80 skioptičnih slik. K temu velezanimivemu predavanju se vabijo prijatelji francoskega jezika. u— Vidovdansko proslavo priredi I mest. dekl. osnovna šola pri Sv. Jakobu dne 27. junija cb 10. uri dopoldne v telovadnici šole na Grabnu. Vabi se k udelež bi vse starše in prijatelje mlad:ne. u_ Lovci In prijatelji strelnega sparta Imajo na razpolago vojaško strelišče v LJubljani dne 25., 27. In 30. Junija ter dne 2. in 3. julija od 17. do 19. ure v svrho na-streljanja pušk. — Slovensko lovsko društvo, u_ Vpisovanje gojenk In hospitantk na Drž. osrednjem uradu za ženski domači obrt v Ljubljani, Turjaški trg 6, II. se vrš! dne 25. In 26. junija od 8. do 12. in od 14. do 17. ure. Na zavodu se poučujejo sledeče tehnike: klekljane čipke, belo in pisano vezenje, toledo. filet, šivane čipke in biserna dela. Redne gojenke se sprejemajo po dopolnjenem 14. letu. Pouk je brezplačen in dobivajo gojenke še vse potrebno tvorivo zastonj. Izdelki ostanejo last zavo da razen vzornih prtov. Izdelki se oa lah ko odkupijo. Marljive gojenke revnih staršev preiemajo po možnosti podpore. u— Občni zbor pevkega zbora Glasbe ne Matice v Ljubljani se vrši v petek dne 26. Juniia ob 20. uri v pevski dvorani Glasbene Matice, Vegova 6. II. — Ob 19. uri od borova seja. Prosimo točne in polnoštevilne udeležbe. — Odbor. u— Narodni ženski Savez, slovenski del prired! v p?iek dne 25. iunija ob 8. uri zvečer v šoli pri Sv. Jakobu predavanje. Predava gdč. Alojzija Štebi o 'Internacijo-nalnem ženskem kongresu v \Vashfngtonu in o svoj'h vtisih v Ameriki«. Vabimo posebno ona ženska društva, ki dosedaj še niso člani Saveza. Vstop prost, prostovoljni prispevki za kritje stroškov dobrodošli. 1347 u_ Orjuna Vič - Glince naznani a svojim članom, da se vrši dar.es, dne 25. junija plenarni sestanek v gostilni Slamič na Viču ob 20. uri zvečer. Udeležba obvezna. 1313 u— Kolesarsko in motocikllstično društvo «Sava» v Ljubljani priredi v nedeljo dne 28. junija popoldne izlet v Zg. Kašelj, katerega naj se udeleže vsi člani in članice ter prijatelji kolesarskega športa. Zb-ral išče ob pol 2- uri na Sv. Jakoba trgu. O— V društvu o Soča« se vrši danes dne 25. junija IV. obč. zbor v salonu pri «Levu» z običajnim dnevnim redom. Začetek ob 8. uri zvečer. Vabljeni so vsi člani društva. u— Policijske prijave. Od torka na sredo so bili prijavljeni policiji sledeči slučaji: 5 tatvin, 3 izgredi, 1 pretep, 1 prestopek posesti vojaškega orožja, 1 poskušen samomor, 12 prestopkov cestnega policijskega reda. Arctaciji sta bili izvršeni dve in sicer. 1 radi beračenia in 1 radi pijanosti. u— Naveličan življenja. V torek popoldne si je 30-letni invalid Albin Potokar, doma iz Trbovelj, ki Je prisiljen, da pohaja po svetu brez pravega posla in brez stalnega bivališča, poskušal sam vzeti življenje. Skočil je v Cerkveni ulici pri brvi vpričo več ljudi nenadoma v Ljubljanico, vendar so ga šc pravočasno rešili in privlekli na suho samo neznatno poškodovanega. Odveden je bil nato na krakovsko stražnico, kjer so ga kmalu izpustili u— Razne tatvine. Frančiški Hočevarje-vl, hčeri posestnika iz Hrušice je dne 23. Junija, ko je pripeljala v Ljubljano z vozičkom mleko in se ustavila pred hišo št. 31, odnesel neznan tat iz torbice na vozičku celoten izkupiček v zne;ku 70 Din. — Fra-njl SvetičičevI, stanujoči na ResljevI cesti št. 29 je neki žepar izmakn:l v torek dopoldne na Vodnikovem trgu iz nakupovalne torbe usnjato listnico z vsebino 250 Din. Istotako je bila okradena na Pogačarjevem trgu Viktorija Kenda, stanujoča na Ambroževem trgu. Kupovala Je pri stojnici bra-njevke I. češnje, nenadoma pa se ji je pridružila nepoznana, boljše oblečena ženska, posegla v njeno nakupovalno torbo i>o list-nico z vsebino 70 Din in se nato pomešala med gnečo, tako da se je ni zamoglo slediti. u— Brezvestna tatvina. Hotelir Ciril Majcen z Bleda se Je dne 23. Junija na potu v Italijo mimogrede ustavil v Ljubljani ter se na večer zadržal v restavracij! «Zvezda». Pred odhodom je v stranišču pozabi! listnico z vsebino 3000 Din in raznimi dokumenti. Vrnil se je sicer kmalu na mesto, vendar listnice z denarjem in več našel, ker jo Je že odnesel brezvesten uzmovič. u— Izgubljeno. Od kavarne Evrope do trafike Blaž na Dunajski cesti ali pa do B!eiweisove ceste 13 je bila v torek popoldne izgubljena listnica z večio vsoto denarja, legitimacijami in drugimi listinami. Kdor io je našel, se naproša, da Je vrne proti nagradi Al. Lukmanu, Bleiwei$ova cesta 13, dvorišče. u— Kliuč je nekdo pozabil na klopi v Tivoli. Kdor ga pogreša ,naj se zglasi v uredništvu cSlovenskega Naroda® od 15. do 17. ure. Mariborska toča skromno domačo knjižnico, ki pa so jo čitatelji v svoji brezobzirnosti do tuje lastnine in brez pijetete do lepe knjige v kratkem času tako raztrgali, da je knjižnica uničena in se odbor podružnice SPD ni upal prevzeti odgovornosti za knjige cLjudske knjižnice*. Lepa ideja ostane sicer v evidenci in se bo tudi fz-vedla, kakor hitro bodo pokazali prizadeti več — kulture. NOGAVICE-KiiHi ! ■ so najbolje In filtcenejle kajti trpežnost enega para nogavic a iigom in znamko (rdečo, modro ali zlato) Iz Maribora Iz Celja e— Klub esperantlstov v Celju. Člane kakor tudi ostale interesente esperantizma obveščamo, da pričnemo v drugi polovici tekočega leta z večernimi tečaji «vesper-kurzojn». Prijave naj se naslovijo na «K!ub esperantistov v Celiu». Tečaj bo trajal tri mesece. V vsak tečaj se sprejme radi lažjega priučenja do 20 članov. Načeistvo. e— Trgovsko društvo v Celju. Kakor prejšnja leta, namerava tudi letos «Trgov-sko društvo v Celju-* pokreniti svoje delovanje na kulturnem polju z ustanavljanjem koristnih institucij, ki bodo članom v pouk in zabavo. Kljub težkočam tako v moralnem kakor tudi v gmotnem oziru, ie sklenilo društvo pričeti v drugi polovici tekočega leta s pripravami za osnovanje raznih tečajev. Predvsem se je izrazila želja za tečaj stenografije ter se je nadejati, da se bodo člani prijavili v čim večjem številu. Nič manj važni so tečaji za tuje jezike in je društvo za enkrat sklenilo v tekočem letu ustanoviti tečaj za italijanski jez'k. To bi bilo posebno važno za lesne in sploh vse one trgovce, ki imajo z Italijo živahne trgovske stike. Končno se Je sklenilo organizirati plesni tečaj. O pripravah posameznih tečajev se bodo člani še pravočasno obvestili ter se pričakuje, da se bodo vsi Interesenti z živahnim zanimanjem posluževali teh koristnih institucij. Kdor pa bi se žc sedaj zanimal za enega od omenjenih tečajev, naj to nemudoma javi tajništvu društva, kjer so informacije vsem interesentom na razpolago. — Načelstva ključ" «« je ifta kot trpežnost štirih drugih parov. 93-j I Kgte ia piiMe se! a— Zrelostni Izpiti na državnem žen skem učiteljišču v Mariboru so se vršili od minulega petka do torka. Priglasilo se je 31 Javnih gojenk in ena privatistka, ki so bile vse pripuščene k izpitu. Izid ustnega izpita je bil sledeči: odlično Je zrelih 12: Bekar, Borštner, Cvetko, Jarh, Dvor-šak, Kjuder, Klun, Kosi Pavla in Sonja. ŠkerlJ, Štrekelj in Vodenik. Zrelih Je 19 z dobrim uspehom. Dvema se Je dovolil po-navljalni izpit po počitnicah. Privatistka je med izpitom odstopila. a_ Ogromne nemške napise na večme-terskih deskah ima še vedno pivovarna Gotz, kjer odloča njen ravnatelj VVagner. On je seveda inozemec in Je pravkar prosil, da mu oblastvo podaljša dovoljenje za bivanje v Jugoslaviji. Velikemu županu torej priporočamo njegovo prošnjo PTav toplo v ugodno rešitev, da bo mogel Herr VVagner še dalje izzivati mariborske Slovence. a_ Novi tečaji za strojepisje, slovensko ln nemško stenografijo ter pouk iz knjigovodstva se začnejo na zasebnem učnem za> vodu Ant. Rud. Legat v Mariboru dne 1 Julija. Prospekt! in vpisovanje v trgovini s pisalnimi stroji Ant. Rud. Legat & Co. Maribor, Slovenska ulica 7, telefon 100. Nobene podružnice. 1319 a— Preiskava pri Inšpekciji dela. Na predlog velikega župana je uvedlo ministrstvo za socijalno politiko pri mariborski Inšpekciji dela preiskavo, da se ugotovi kateri uradnik posreduje predajo velenjske ga premoga tovarnam in drugim industrijam po mariborski oblasti. V to svrho pride ie dni posebna komisija iz Beograda. To posredovanje ie zavzelo tak obseg, da se dotični uradnik vozi že z avtomobilom okrog. Glede zaposlcnia inozemcev v mariborski oblasti bo odrejena generalna re-v:zija. a— Obnovitev disciplinarnega postoia- nia. Mestni občinski svet Je na zadnji taj r.i seji sklenil obnovitev disciplinarnega postopanja proti bivšemu mestnemu veterinarju g. Hinterlcchnerju, ki je bil lani upokojen po dolgotrajni d scip!inarni preiskavi. a— Črna zavist in obupen sirah pred porastom demokratov pod vodstvom narodnega poslanca dr. Pivka lomi klerikalce. Le tako s! Je razlagati psovanie današnje cSiraže«, ki poroča svojim ovčicam, da je bilo na sobotnem demokratskem zborovanju le za eno omizie poslušalcev, čeprav je bila v resnici velika dvorana Narodnega doma nabito polna delegatov z deže!e. r Straža« je menda pri pisanju te notice mislila na svoj katoliški prvi majnik. ki je prišlo v klerikalno brnko res komaj 13 klerikalcev in zato splch nobene proslave bilo ni! a— Stopnjo kulture presojamo običajno tudi po spoštovanju in ljubezni do knjig. V tem pogledu se Mariborčani slabo izkazujejo. Po vseh knjižnicah tožijo, da ljudje strahovito mrcvarijo in mažejo izposojene knjige. Te dni se Je pogajala »Ljudska knjižnica, s podružnico SPD v Mariboru radi otvoritve podružnice .Ljudske knjižnice. v Mariborski koči na Pohorju, s čemer bi bilo silno ustreženo turistom ob deževnih dneh. zlasti pa letoviščarjem, ki bivajo dalje časa pri koči. Knjige so bile že izbrane In pripravljene za odpeljavo, vendar pa Je odbor podružnice SPD začasno ta lepi načrt opustil. Že sedaj je imela Iz Trbovelj t— Širši sestanek kraj. org. SDS. se bo vršil v pondeljek 29. t. m. Opozarjamo, da ne bo nobenih posebnih vabil in da jc ta sestanek obvezen za v6e člane, posebno pa še za nove. katerih je vsega skupaj okoli 150, ker se jim bodo razdelile legitimacije. Kakor je znano, bo zastopal centralo na tem sestanku g. direktor Jug iz Ljubljane. t— O trboveljskem Rdečem križu. Z oda lokom U. br. 6752/1 z dne 13. t. m. je po. trdil veliki župan ljubljanske oblasti praviš la društva Rdečega križa v Trbovljah, ki pa jc že dalj časa poprej pričelo delovati, tako da šteje danes že 4 stalne, 57 rednih in 245 podpornih članov, skupaj 306 plačujočih članov. Dne 8. t. m. je priredilo društvo na poziv glavnega odbora dan Rdečega križa, ob priliki katerega se je nabralo skupno 1173.50 Din. Po odbitku stroškov se je po* slala ostala vsota takoj glavnemu odboru Crvenog krsta. KeT se dogaja v Trbovljah mnogo nesreč, je sklenilo društvo intenziv. no delovati na sanitetnem področju. V to svrho si hoče omisliti nekake rešilne posta« jice, za katere se bodo izvežbale osebe, ki bi nudilo ponesrečencem vsaj prvo pomoč v sili. Društvo namerava poleg tega usta« noviti tudi pomladek Rdečega križa in še bolj poseči med delavstvo. Dvema delavce« ma, in sicer Anžurju in Brečku, jc že pri« skočilo na pomoč ob priliki trboveljskih zemeljskih plazov. Prvemu je nakazalo za razdrto hišico 50.000 Din, drugemu pa 1500 Din. fr— Storija s peklenskim strojem. V sredo 17. t. m. ob 6. zjutraj je našel neki želez« niški delavec na odprti progi med postajo Trbovlje in Zagorje Škatljico dinamita z vrvico. Neznani predmet si je ogledal od vseh strani, vendar pa se ga ni upal prijeti, ker se je bal, da bi eksplodiral. Čudni paket so nato po dolgih ovinkih odnesli orožniki v Zagorje, kjer so ga spravili na varnem me stu. Vsem, ki so bili navzoči, pa se je stro« go zabičalo molčati, da se ne bi otežkočilo, preiskave. Cela zadeva nam je bila znana še isti dan, vendar pa smo o njej molčali, ker ni vedel nobeden povedati kaj predstav« Ija pravzaprav omenjena Škatljica: peklcn« ski stroj, bombo ali navadno eksplozivno igračo, katera pa nam je tuja zavoljo ne« navadne oblike. Po več dneh pa se je po vojaški komisiji iz Ljubljane vendarle do. gnalo, da gre za predmet, ki povzroča stra. šen pok in ga rabijo še sedaj pri artiljeriji v svrho maskiranja artiljerijskega ognja. Zavojček je bržkone ukradel vojak od ar. tiljerije, ki jc šel na dopust, in ga potem vrgel na vožnji iz vlaka. Vsekakor je sedaj po ljubljanski vojaški komisiji likvidirana zadeva, ki je povzročala mnogim žc sive lase. t— Obisk razstsve na trboveljski šoli je bil zelo velik, ker so si jo prišli ogledati po. leg starišev tudi drugi interesenti, in to iz najnižjh ljudskih plasti. Razstavljena dela so razkazovale učiteljice dekliške šole. Vesti iz Prekmurja Vprašanje novega okrožnega sodišča. To vprašanje živo zanima vse prebivalstvo od Hodo?a do Ormoža. Prvotno je sicer zgle» dalo, kakor da bi bi! vsakdo za sedež no« vega okrožnega sodišča v svojem kraju, se« daj pa so se Sobočani in Ljutomerčani v to« liko zedinili, da so Sobočani sicer pred. vsem za sedež v AL Soboti, v skrajnem slu« čaju pa za Ljutomer, Ljutomerčani pa slič« no predvsem za sedež v Ljutomeru, ▼ skraj r.em slučaju pa za M. Soboto. Oboji pa od« klanjajo Ormož. Sprejem v 7. razred rdal. gimnazije v M. Soboti. Sprejemni izpiti za I. razred drž. realne gimnazije v M. Soboti sc bodo vršili v poletnem roku v torek, 30. t. m., ob 10. dopoldne. Za sprejemni izpit se naj učenci prijavijo v spremstvu svojih starišev ali njih namestnikov v pondeljek 29. t. m. od 10. do 12. dop., ali pa v torek 30. t. m. od 8. do 10. dop. v ravnateljevi pisarni. Predložiti morajo krstni (rojstni) list in obiskovalno spričevalo za sprejem v srednjo šolo. življenja Nov pretendent na poljski in sveta prestol Varšavski «Kurjer Poranny» objavlja Dismo novega pretendenta na poljski urestol. ki ga je poslal poljski vladi aeki grof Booder z Dunaja, V pismu Dravi pretendent med drugim: «Prijatelji so me opozorili na članek ickega dunajskega lista, ki razpravlja 3 vprašanju kandidature na poljski orestol. V tem listu se govori tudi o inezu Rohanu, ki da je potomec slavnega poljskega kralja Sobieskega. Moj oraded je bil Ivan Sobieski. ki je kot emigrant pobegnil na Dunaj pod imenom grofa Booderja. Ivana Sobieskega ie takrat gostoljubno sprejel grof Ester-hazv. Lahko dokažem, da je resnična vest, da je zadnji potomec kraljevske rodbine Sobieskih pobegnil na Madžarsko in da sem jaz iz kraljevske rodbine. Čast poljskega naroda zahteva sedaj, da pomaga članu dinastije slavnih Sobieskih do prestola, do katerega ima vso pravico.« _ T. _ Pismo je podpisano: Dr. Karol Ivan grof Booder, bivši Sobieski, Dunaj, IV. okraj, Wiedener GiirteL Čegav je severni tečaj? S tem vprašanjem se bavijo sedaj, ko ie končana Amundsenova ekspedicija, rimski listi. Doslej niso bile pokrajine okrog severnega tečaja last nikogar, bile so, kakor se izraža pravnik, «res nullius®. Vsak polarni raziskovalec je zasadil na najsevernejši točki svoje ekspediciie v tla zastavo svoje države in anektiral pokrajino za svojega vladarja. Tudi Amundsen ie upal, da bo razvii na severnem tečaju norveško zastavo, kakor je to storil pred nekako 14 leti na južnem. Sedaj ugotavlja Kanada svoio lastninsko pravico in zahteva zase vse otočje okrog severnega tečaja Iste zahteve stavljajo tudi Zedi-ujene države. Tako bi tudi lahko naša država lepega dne rekla, da so pokrajine ledu in snega okrog severnega tečaja jugoslovenska last in da jo mora zato vsakdo spoštovati. Ker smo že pri tem, bi naša kraljevina, ako že hoče posnemati druge države v tem pogledu, prav lahko uveljavila svoje pravice do razsežnih pokra-iin v ledeni pustinji. Pred nekaj desetletij je namreč odkril Avstrijec Payer Franca Jožefa deželo in jo anektiral za svoio državo. Jugoslavija kot država-na^lednica propadle Avstro - Ogrske prav lahko danes zahteva, da se na-^ledstvene države sporazumejo in da se nam ima odstopiti gotov del te dežele. kier se pode severni medvedje, polarne lisice in druga žival, pa zaman iščeš ljudi pri belem dnevu. jemo tudi streljanje proti toči — niso mogli neovržno dokazati, da streljanje prežene točo in povzroča dež. Do tega rezultata Je moral priti tudi profesor Maurain. Danes smo torej v pogledu stvarja-nja umetnega dežja praktično približno na istem, kakor so bili naši davm predniki, čeprav smo v teoriji daleč pred njimi. In vendar je tako tudi najbolje; če bi se nam kdaj posrečilo umetnim potom ustvariti dež. bi v danem slučaju morda ustregli kmetovalcu. zamerili bi se pa meščanu, če bi nam pel hvalo vrtnar, bi nas preklinjal vinogradnik, nikdar pa ne bi zadovoljili vseh. Najbolje je pač, da narava sama odločuje, dobro ali slabo, kakor že nanese. ____ Velikopotezno namakanje zemlje v Južni Afriki Že dalje časa se bavl prof. Schwarz z načrtom velikopoteznega namakanja pustinje v Južni Afriki ob reki Kunene. Ravnateli južnoafriškega letalstva Pier-re van Ryneveld je delj časa delal polete nad tem ozemljem in ugotovil iz višine. da ima profesor Schwarz prav s svojim načrtom, ki se bo dal i.azmeroma lahko izvesti. Gre namreč za to. da se velika reka Kuene zaiezi v kotlini Etoši. skozi katero teče. Z izvedbo tega velikopoteznega načrta bi se več milijonov hektarjev sedaj več ali mani pustinje okrog Outia in Grootfonteina izpremenila v prvovrstno polje. kakor se je to zgodilo z Nilom v Gorniem Egiptu pri Asu-anu, kjer so Angleži pridobili z zajezitvijo reke velikanske komplekse na.iro-dovitnejše zemlje, ki je bila doslej sama puščava. ...» . .v. Pred par leti je sklenila juznoairiska vlada s Portugalsko pogodbo, s katero sme polovico vode Kunena odvesti z jezom Ta voda bi namakala deželo Ovambov in omogočila 150.000 Ovam-bom. ki iim preti sedai nevarnost, da umro lakote, življenje in jim dala priliko. da postanejo dobri kmetje. Profesor Schwarz izjavlja, da bi se po izvedbi njegovega načrta izpremenilo 125.000 kvadratnih kilometrov teea ozemlja iz puščave v rodovitno zemljo. Razen tega bi kanalizacija vplivala tudi na podnebje v Južni Afriki. Z izvedbo Schwarzovega načrta bi bilo mogoče namakati tudi puščavo Kalahari in naseliti na novo pridobljeni rodovitni zemlji do tri milijone liudi. S tem bi bilo naselitveno vprašanje Južne Afrike popolnoma rešeno. na vrela voda po več ur vroča, da bi imele gospodinje vsak hip gorko vodo zastonj na razpolago. Uporabljajo celo vroče blato, čigar naravna vročina imenitno nadomešča ogenj. X Samomor soproga ob odprtem grobu žene. V Budimpešti se je pred par dnevi odigrala pri pogrebu srce pretresujoča dra= ma. Huzarskemu kapetanu Majthenviu je nenadoma umrla 261etna žena, s katero je živel štiri leta v najsrečnejšem zakonu. Ne« nadna smrt ljubljene žene je moža tako pretresla, da so se prijatelji bali, da ne pri« de ob pamet Pri pogrebu se je vedel v svo« ji neizmerni boli tako čudno, da ga pnja« telji niso niti trenutek izpustili izpred oči. Ko so položili krsto v grob, je nesrečnež ne nadoma potegnil iz žepa revolver ia si po--gnal, predno » mogli prijatelji kaj storiti, kroglo v srce z vzklikom: »Ovira, sledim ti, pričakuj me!» V mlaki krvi se je sesedel mož ob odprtem grobu žene in Izdihnil. Pogrebci so se ob tem strašnem prizoru ta« ko razburili, da je več žensk omedlelo. X Novo sredst\>o proti sifilidL Profesor Roux je sporočil francoski akademiji znas nosti, da se je posrečilo najti njegovemu tovarišu Lava di tu po dolgih poskusih novo sredstvo proti sifilidi. X Boljševiški «proletarcii>. Te dni so bili odstavljeni razni uredniki «lzvcstij», med njimi tudi Steklov. Dolže jih. da so živeli na način, ki se nikakor ne strinja s komuni« stičnim naziranjem. Steklovovo mesto za« vzame znani narodni gospodar profesor Zvorzov. X Berlinske šole. štirimilijonsko mesto Berlin ima razen univerze in drugih visokih šol 585 ljudskih in meščanskih šol s_ <975 razredi, 14.400 učnimi močmi in 275.000 učenci. Od tega števila ima samo središča mesta (Stari Berlin) okrog 300 šoL Tudi število višjih zavodov je precejšnje. Berlin ima namreč 39 gimnazij. 24 realnih gimna« zij, 18 višjih realk, 48 realk in 93 licejcv ter drugih strokovnih šol Je pa v Berlinu še polno zasebnih učnih zavodov, ki so na stopnji srednjih šol. Povprečno odpade na razred v višjih šolah 38, na srednjih 34 iu ljudskih šolah 35 dijakov. X Težak davek. Vse tatvine in ponever* jenja, ki so bila izvršena tekom leta 1924. v Zedinjenih državah, presegajo horendno vsoto 3 milijarde dolarjev. Tako poroča Udruženje ameriških bankirjev v nevrvor« škem »Police Magazine». Ce to vsoto so« razmerno razdelimo med ameriško prebi« valstvo. vštevši žene, starce in otroke, do« bimo 25 dolarjev na vsako glavo. Za toliko je bil torej pretečeno leto vsak ataeriški državljan povprečno oškodovan vsled tat. vin in poneverb. Največ SO bile prizadete banke. Štirje tedni nevarnosti in pomanjkanja Amundsen o svojem poletu na severni tečaj. Umetni dež Mesto, ki vre V znati, da vsi mnogoštevilni poskusi, la so bili dosedai storjeni — med te Ste Prebivalci Nove Zelandije stanujejo takorekoč na sodu, polnem smodnika, ki se lahko vsak hip vname in iih požene v zrak. Pod njimi namreč vre podzemska voda. ker je vsa dežela vulkanska. Mnogokrat se začno stene his tresti in opasno majati. Nič posebnega ni. ako tu in tam poslopje sesede in pokoplje vse stanovalce pod seboj. Vsak trenutek se lahko odpre zemlja in požre vse. kar .ie na njej. Neprestano uhaia lz razpoklin v zemlji smrdljiv dim in se odpirajo luknje. Iz katerih derejo vroči vrelci. V mestu Whakare-warewa se je naenkrat vdrl nasip in izginil v zemlji in med hišami je nastal sredi mesta najlepši termalni vrelec. Visoko nad strehe je brizgal kot roka debel curek vrele vode in vse mesto ie bilo dolgo zavito v gost žveplen dim. Seveda so se prvi hip ljudje silno prestrašili. pa so se kmalu pomirili, ker so na kaj takega že navajeni, seveda v nekoliko manjšem obsegu. Začeli so bežati na vse strani, ker so se bali, da ne izgine celo mesto. Zato so hitro začeli kopati jarek, po katerem se je vrela voda odvaiala, da ne bi napravila škode So pa ljudje v Novi Zelandiji tudi praktični. Kakor hitro se pojavi kje vroč vrelec, že so zraven gospodinje, ki nastavliajo lonce in love vrelo vodo, da je ni treba doma kuhati. Ko zaoazijo. da vrelec ostane vsaj za nekaj časa in da se ni pojavil samo za par minut, imajo hitro nalašč za to pripravljene kovinske cevi v rokah in napeljujejo vrelo vodo v kuhinjo kier se seveda da vedno uporabiti. Zato porabijo novozelandske gospodinje veliko mani kuriva, ker jim gre v tem pogledu narava sama na roko. Pri nas se seveda ne bi mogli tako hitro sprijazniti z novim čudežem in bi ustanavljali komisije strokovnjakov, da prouče zadevo in preiščejo vrelec ter da potem podajo svoje mnenje. Potem roma stvar pred parlament, kjer jo premotre s političnega, narodnogospodarskega in sploš-no-državnega stališča nakar se votira potrebni kredit za pobijanje naravnih in obče-škodliivih zemeljskih sil. V dolini Whakareware\va je še mnogo drugih najrazličnejših vrelcev. Nekateri brizgajo vrelo vodo do sto metrov visoko in kadar piha neugoden veter. je vsa dolina z mestom vred zavita v dušliiv dim. Drugi zopet ne streme kvišku, ampak se izlivajo v močnem curku po tleh in namakajo zemljo s svojo več ali manj žvepleno vodo. Ustanovili so celo stavbno družbo, kl zida okrog teh termalnih vrelcev posebne hišice. Zidane so tako. da jim vrela voda ne more škoditi. Strehe pa tudi stene hiš so tako narejene, da se vsaka kapljica vrelcev ujame in steka v posebne nabiralnike, ki odvajajo vrelo vodo v kuhinje. Opremljene so s poseb-i rdmi napravami, da ostane tako nabra- Konec. Zakaj ni Amundsen letel dalje na severni tečaj Do 88 stopinje 30 min. nismo videli zemlie. Od tu nas je zračni tok tako brzo" zanesel proti jugu, da srno prišli do 87. stopinje 23 min. Nekai dni smo imeli južno-vzhodni veter, ki nas je zanesel na 87. stopinjo 33 min. Ze globina morja dokazuje, da ni v smeri proti severu nobene kopne zemlje. Iz izkušenj vemo, da je nemogoče najti mesto za pristanek, kjer bi točno mogli zaznamovati položaj tečaja. Nadaljevanje našega poleta bi bilo torej pomenilo samo leteti oreko Severnega ledenega morja v bližini tečaja, kar pa se nam pri obstoiečih nevarnostih ne bi bilo izplačalo. Smatrali smo torej kot svojo dolžnost povrniti se na Spitzberge in pri tem zavzeti vzhodno smer. kjer bi še preiskali nekatere pokrajine, ki so zaznamovane na kartah kot neodkrite. Ellsvvorth, Dietrichson. Omdal m Feucht so šli preiskat aparat št. 24. Ker smo spremenili svoj načrt, smo se odločili uporabliati na povraiku samo eno letalo. Kliub temu pa smo hoteli obdržati oboje letal v dobrem stanju z? slučaj, da bi se eno pri startu pokvarilo^ Dne 30. maia sta prinesla Dietrichson in Omdal živila in posodo za bencin z letala št. 24. Led se je sedaj popolnoma vidno premikal. Čakali smo, da se kanal v ledu odpre, da bi startali z vode preko ledene plasti, ki je bila sedaj 6 do 7 palcev debela. Bili smo prepričam, da ie led zadosti zamrznjen, da more nositi aeroplan. Larsen in Dietrichson «ta zaznamovala prostor za start. Pričeli smo odstranjevati led. kar je zelo naporno delo. Poševna ravnina, ki smo jo izrezali za slučaj, da bi led zopet zamrznil skupaj, je bila 2. junija gotova Bila pa ni v najboljšem stanju, ker se' ie led radi milega vremena začel drobiti. Naš prvi poskus se ie izjalovil. Led se ie pod letalom zdrobil, lo noč smo preživeli na vodi. Resen položaj V svoiem dnevniku imam zaznamovano: «Položaj je zelo resen.» Z nočne straže ie bil Riiser Larsen poklican ob 1 zjutraj. Prišel je na led in takoj pritekel nazaj, ko je slišal, kako je aeroplan škripal kot ladja. Izgledalo j:, da gre pločevina narazen. Prepričani smo bili. da izgubimo aparat. Ellsvvorth. Dietrichson. Feucht in jaz smo prenesli živila in opravo na led. medtem ko sta Rijser Larsen in Omdal vztrajno sekala led na mestu, kjer je bil pritisk najhujši Po par minutah se jima je posrečilo preprečiti pritisk. Zbrali smo vse svoje sile. da obrnemo aeroplan od mesta pritiska in ga zavarujemo za slučaj, da bi se pritisk ponovil. Dne 3. junija smo poskušali pripraviti nov prostor za start, nismo pa imeli dovolj močnega vetra, da bi startali na kratki progi. Na tem mestu smo se bali ostati in poskušali smo doseči točko, kjer je bil «24». ker se je tam led manj intenzivno premikal. Tamkaj je bila tudi odprta voda. ki bi se lahko porabila kot podaljšek 200 m dolgega pota. Larsen je vodil letalo previdno naprej, da bi dosegel varnejše mesto, doletela na ga ie na nekem ozkem prehodu nesreča Novi led je tako zelo pritiskal, da ga je potiskalo že na aparat. Larsen je poskušal povečati brzino, kajti treba je bilo priti na vsak način skozi. Nenadoma je aeroplan obstal in dvignil zadnji konec. Led ni mogel vzdržati teže in se ie strnil nad nosom aeroolana. Skočili smo iz njega in nadaljevali s sekanjem ledu. Šlo je sedai za življenje. Po več sunkih je bila pot prosta. Poskušali smo zavzeti drugo smer, toda led ie bil preveč krhek. Z največjim upanjem smo pričeli z delom, da povečamo prej omenjeno ravnino. Delo je bilo strašno, ker je bilo na razdalji 300 m pokrito vse z zamrznjenimi ledenimi ploščami .... Pričeli smo delo ob 2. zjutraj m ga nadaljevali do noči. Končno je bila cesta gotova. Ves čas smo morali držati aeroplan z nosom proti ledu. Meter za metrom se je kopičil led pod letalom. Mi smo ga sekali in ga razgrinjali, ker smo se bali, da se ne dvigne večja ledena plošča pod letalom. Končno stoji »25» visoko na ledenem griču. Oddahnili smo se. Toda glavna masa ledu je samo 10 m oddaljena. Takoi za aparatom se je dvigala ogromna ledena Stena. V isti noči je aparat »24« mnogo trpel ker nismo mogli odstraniti vsega ledu ob obeh straneh. Tudi 5. junija smo še nadaljevali z delom. Sk'enili smo delati do 15. junija Tega dne se moramo odločiti, ali pustimo aparat «25». kier je in odidemo peš na rt Kolumbijo ali pa ostanemo tu, ker bi bilo še vedno mogoče, da uporabimo ledeni kanal, predno zaloge popolnoma ne poidejo. Zopetno skrčenje hrane Porcija keksov se je znižala na tri komade za osebo. Porcija kakava je znašala sedai samo čajno žličko mlečnega prahu «Milico» za osebo, ki služi kot nadomestilo, nadalje 10 tablet sladnega mleka, ki je izborno okrep-čilno sredstvo. Naše razpoloženje je bilo izvrstno. Prepevamo in se šalimo med delom. Dne 5. junija napravita Riiser Larsen in Dietrichson izlet s smuči, da bi poiskala večjo ploščo, kjer bi mogli pripraviti prostor za polet. Bilo bi nespametno boriti se še nadalje z ledom pri kanalu. Komaj se ganemo, že se zopet združi. Nahajamo se neprestano v megli, tako da zelo težko najdemo drug drugega. Ako zaideta Larsen in Dietrichson do kake ledene razpoke, se takoj vrneta, oa ne bi zablodila. Naletela sta na velikansko ledeno ploščo baš v trenutku, ko je posijalo solnce skozi meglo in na enem koncu plošče se jima ie prikaza a 600 m dolga cesta, toda takoj ie bilo zopet vse v megli. V kratkem sta nam sporočila svoje odkritje. Premišljevali smo. kako bi najlažje spravili «25» na ono mesto. Razdalja je znašala 800 m. Potrebovali bi dva dni za prenos letala. Dne 6. junija se obnovijo naše nade, ker se nam je končno posrečilo prenesti aparat na ravnino. Ko pa se vrnemo zvečer, se je led že zopet pricei strnjevati. V boju s trdim ledom Nimamo več časa. da bi jedli, ker pritiska led vedno bolj proti nosu letala. Pognali smo motor in letalo se je pričelo premikati. Končno se je posrečilo; «25» stoji ravno pred zaletom, ki še ni popolnoma gotov. Zahvalimo Boga za našo srečno rešitev. Ko se kmalu nato povrnemo na cesto, da jo dokončamo, opazimo, da nam jo ie zooet pokvaril trdi led. Končno smo nekaj zaužili. Ker pa se je led zopet premikal proti «25». dokončamo hitro zalet, spravimo «25» v poln tek in ga dobimo tako na varno mesto na veliki plošči. Radi težkega dela. ki je bilo še pred nami. dobi vsak mož 80 gramov rem rmeama še posebej k redni hrani. Dne 7. junija izrežemo pot skozi 12 čevljev debelo ledeno steno in napravimo most preko razooklme v ledu. Letalo smo nato zavlekli do prihodnje ledene plošče. Bila je to razburljiva vo*ma. ker smo morali s polno hitrostjo preko mostu, ki ni bil baš najtrdnejši. Na drugi strani mostu je bila ravnina. Ni pa bilo prostora za krila letala m nismo imeli več poguma, da bi izsekali toliko ledu. kot je bilo neobhodno potrebno. K sreči je prišel «25» ravno skozi odprtino, kier je bil most. Napravili smo drug most do naslednje plošče. ki nosi težo. ker sloni na ledenem gr«ču. " Dne 8. junija poskusimo startati. Toda sneg je po iužnovzhodnem vetru moker in se spriiemije. Odločimo se. napraviti cesto 12 m široko in 600 m dolgo da dobimo pod aeroolan gladek led. Ker izgleda, da se odpira v bližini plošče nov kanal v noči stalno stra-žimo. da bi se ob prvi priliki s tega mesta odstranili. Končno na odkrijemo, da obstoji plošča iz mnogih malih plošč, ki so zamrznile skupaj in da radi tega ne pride v poštev za start. Zato teptamo po ledu. da bi ga utrdili. Med tem poslom opazimo dvoje proti severoza-padu letečih gosi in polarnega galeba. To je bilo 11.. 12. in 13 junija. 15 junija smo dokončali 500 m. ko je voda iz neke razpoke preplavila tretjino ceste. Poskušali smo startati, toda brzina je bila premajhna. Nato smo vrgli raz krov vse. kar smo mogli po-g-ešati. Pometali smo fotografske aparate. obleke, puške, smuči, del zaloge in zložliivi čoln. Obdržali smo Ie eno puško za šibre. da bi z njo lahko stre-liali Ptiče na Spitzbergih. Tako smo zmanjšali obtežitev na 1900 kg. Poskusili smo nov start, kajti pri prvem je bil veter preneznaten z ozirom na stanje ceste. Končco v zraku 15. junij je bil dan usodne odločitve. , Temperatura ie padla na 3 stopime Celzija in lahek veter iz jugovzhoda f« posivil upanje. Zavzeli smo mesta m zakurili motorje. Čez pol ure smo odprli ventil, kar smo smatrali kot najvaz-neiši trenutek. Polagoma se je premikal aeroplan naprej. Pomisliti je treba na to da se je ledena plošča lahko vsak trenutek prelomila. Aparat je bil poslušen krmilu. Tako se je pilot lahko ogibal ovir na plošči. Prevozili smo ze 100, ?C0. 300 metrov daleč in smo se bližali že koncu poti. sicer ne s polna brzino toda dovolj hitro, da pridemo lahko preko dva metra širokega kana-Ia v leau. Zadnji skok napravimo selfi z naslednje plošče. Končno v zraku, Ne morete si predstavljati naših obttu-kov. kajti tako smo zaupali motorjem, da srr.o se videli že doma. Dietrichson ie naravnal letalo v smeri proti ožini Henlopen. Imeli smo veter z jugovzhoda, obilo megle. tako. da smo bili spočetka prisiljeni dvigniti se »00 m visoko. Tako smo prišli nad meglo in smo uporabljali solncne kompase. Dietrichson je kolikor mogoče opazoval, aa bi zboljšal smer pri čemer ie dajal Larsenu signale. Bili smo sedaj" v višini 100 m in smo končno prišli iz megle. Motorji so delali izvrstno. Nehali smo štediti ter se vrgli na čekolodne kekse. . ..... Imamo li dovolj bencina? Vzeli smo ga namreč kolikor mogoče malo, samo da ne bi bilo letalo preveč obteženo. Omdal je nadziral zalogo. Dietrichson za pazil na uporabo. Zdelo se nam ie že popolnoma gotovo, da dosežemo cilj. Po 81 stopinji 33 min. pridemo zopet v meglo. Bližamo se kop: nemu in se zato ne dvignemo, ker b! bili lahko prisiljeni, pristati na nežna, nem kraju in bi nani lahko bencin pc ^Zato je približal Riiser Larsen letalo skozi meglo k zemlji, ker je bil zrak še vedno dovolj prozoren, da smo lahko opazovali in da bi lahko obrnili, ako bi bilo treba pristati. Megla se je pričela polagoma zgoščati. Leteli smo precej časa 5 do 10 m visoko skozi gosto, težko meglo. Potem smo vzeli večio brzino in se dvignili višje, v daljavi pa smo zagledali višine Spitz-bergov. Polarna vožnja končana Naša polarna vožnja je končana in veter postaia močnejši. Iz ožine Henlopen nam veje nasproti močan veter, ki povzroča na morju visoke valove. Usmerili smo letalo proti Severnemu rtu. da bi prišli čim prej na zemljo. Med drugim delom poleta je opazil Larsen. da se krmilo ravnotežja čim-dalie težje uporablja. Pri visokih valovih bi bilo nevarno pristati na morje. Ostali smo zato kolikor mogoče dolgo v zraku. Feucht in Omdal sta poskušala izslediti napako v krmilu in popraviti škodo, dokler smo bili visoko v zraku. Nekaj časa se je Larsen posluževal vodilnega krmila, postalo pa je tako viharno, da nismp leteli dalje. Zato smo se spustili. Pet se nas je vsedlo v obednico. da bi bil nos letala čimbolj molel iz morja. Ko smo se 30 minut dolgo vozili na visokih valovih, kar je bilo zelo moker doživljaj za pilota, smo prišli na zahodni obali Severnega rta na kopno. Imeli smo še 100 litrov bencina na krovu, ki bi nas lahko v normalnih razmerah ponesel v raziskovalno pokrajino ladie «Hobby». Ne morem popisati občutkov, ki sem iih imel, ko smo končno zopet imeli trdno zemljo pod nogami. Mislim, da smo se zahvalili Bogu za pomoč, ki nam io je izkazoval v našem štiritedenskem boju za življenje. Odkar smo pojedli za zajutrek čašo kakava in tri kekse, nismo ničesar zaužili razen dveh koščkov slanine. Zato smo nujno potrebovali okrepila in zakurili smo si svojo pečico. Ladjo vidim! Nenadoma je zaklical nekdo: »Ladjo vidim!« Bila je resnica. Zagledali smo malega lovilca tulnjev Planili smo vsi na krov letala ter odhiteli na morje. Bila je ladja «Sjoeliv» iz Bals-fjorda s kapitanom Nielsem VVollanom. Prisrčno so nas pozdravili in sijajno postregli. Ob 1. popoldne dne 19. ju-niia smo dospeli v Kingsbay. kjer smo našli ladji «HeimdahI» in «Hobby» ter dve letali. Doživeli smo prisrčen sprejem. nakar so nas odvedli k gostoljubnemu g. Knudsenu. voditelju premogo-kopne družbe v Kingsbayu. Podpis: Amuad$@» / Gospo K novi carinski tarifi arstvo Povodom uveljavljen ja nove carinske tarife smo dobili od Trgovske in obrtniške zbornice za. Stoveniio naslednji do- DiS; «Nova carinska tarifa, ki ie stopila 20. iunija v veljavo^ pomeni v splošnem odločen pozitiven korak vlade za zaščito domačega dela in produkcije. Potreba izdanja novega, carinskotarilnega^zakona datira že iz leta 1923. in je nasa do-mača produkcija zaradi skoro dveletne zakasnitve in borbe za carinsko tarifo pretrpela znatne škode, Akutna pa je postala zaščita domače industrije in produkcije radi naglega porasta dinarja bd lanske jeseni. Obenem ie bito treba, ida dobimo za niz trgovinskih pogodb, katerih sklepanje je v interesu našega eksporta nujno, primerno bazo, ki nam bo omogočala skleniti ugodne tarifne mgodbe z drŽavami, s katerimi smo v tesnih trgovinskih stikih, da osiguramo našemu izvozu poljedelskih predmetov an industrijskih produktov pristop na Inozemska tržišča ter da utrdimo nase trgovinske zveze z inozemstvom. _ Kritičen položaj naše industrije je bil JtOtorett, ker ji poprejšnja carina niti m Ščitila domačih tržišč pred inozemskim aumpingom. ki se ie v vedno intenzivnejši meri pojavljal na vseh naših tržiščih in ki ie mlajši domači industriji Spričo še nerešenega tarifnega in davčnega vprašanja skoro onemogočal konkurenco. Zaščita ie biia potrebna torej s čisto ekonomskih razlogov povečanja domače produkcije in racijonelnejsega izkoriščanja domačih sirovin in pridelkov kakor tudt iz socijalnega stališča, ker je nezaposlenost zaradi stagnacije zavzemala vedno večii razmah. Novo tarifo ie smatrati za kompromis raznih ozirov in interesov, katere je bilo treba upoštevati pri njeni sestavi posebno glede osigurania konzumenta s ceneno prehrano. Dokaz temu je. da po sklepu ministrskega sveta ni stopila v veljavo v tarifi predvidena carina za uvoz žitaric, zelenjave in povrtnine ter masti m kurjave S to naredbo v prilog konzumen-tov pa je prizadeta tudi nasa ml mar ska industrija posebno v Sloveniji, ki kljub trajnemu prizadevanju poklicanih faktorjev ni dosegla nikake zaščite napram inozemskim mlinom. Ta ukrep je samo začasnega značaja, pa ie upati, da v kar najbližjem času doseže tudi ta važna stroka naše domače produkcije svojo zaščito, to tembolj, ker- se. nadejamo najboljše letine. , . .. V splošnem pozdravljajo gospodarski krogi odločen korak vlade, da dobi nase gospodarstvo, ki težko trpi pod dosedanjo stagnacijo, določeno smer v gospodarski politiki, in izražajo^ željo, da se čim nrei doseže tudi izenačenje davčnih jbremen" in ureditev železniškotarifmh vprašanj ter se s tem omogoči nadaljnje delo za konsolidacijo našega, gosoodar-stva.» _ IL mednarodna razstava i avtomobilov v Zagrebu Koncem poletja t I* in sicer od S. do 50 septembra (baš po zaključku Ljubljanskega velikega sejma) bo priredil Zagrebški zbor v svojih prostorih II. veliko avtomobilsko razstavo. Poleg te razstave bosta prirejeni istočasno lovska in športna razstava, kar bo skupno predstavljalo zanimivo skupino. . Poleg avtomobilov se bodo razstavila ijudi ostala motorna vozila, kakor motoma dvokolesa, plugi in 'drugo ier seveda tudi potrebščine za ta vozila. Avtomobilska raz stava bo nameščena v velikih razstavnih dvoranah levo od vhoda v sejmske prostore. . v Za razstavo se že sedaj zanimajo mnoge znane tvorniee motornih vozil Evrope jn Amerike, ki bodo razstavile najnovejše tipe svojih fabrikatov, kajti znano je, da se tehnika motornih vozil še danes neprestano razvija in z veliko brzina izpopolnjuje. PosetniSi razstave bečlo imeli najlepšo priliko za pregled TazniH mark in tipov motornih vozi! ter bodo mogli taka tudi pri merjati cene. Najemnina za razstavljalce znaša 50 Dm sa* kvadratni meter v razstavnih' dvoranah 5n 25 Din pod vedrim nebom. Za prevoz razstavnih predmetov in za vožnjo poset-,-pjkov je generalna "direkcija državnih železnic dovolila 50-odstotni popust na vseh vlakih razen brzega nočnega vlaka Zagreb-Beogtad ter Simplcn Orient Expresa. TrŽaa poročila Novosadska blagovna borza (24. t. m.) Turščica: baška 10 vagonov 177.5; baška, ladja Donava, 30 vagonov 1S5; baška jnttj 3 vagoni 180. Tendenca nespremenjena. Živinski sejem v Mariboru (23. iunija.) Dogon 18 konj, 9 bikov. 169 volov, 357 krav, 13 telet, skupaj 566 komadov. Cene za kg žive teže: debeli voli 8.50 — 9.50, poldebeli 7.50 — 8-50, plemenski voli 6.75 do 7.50, biki za klanje 6.50 — 9, klavne krave 7 — S.50, plemenske krave 6 — 6.75, krave za kiobasarje 3 — 4.50, molzne in breje krave 6 — 7.50, mlada živina 6.50 do 8. teleta 9.75 Din. Prodanih je bilo 285 komadov; cd teh 106 za inozemstvo. Mesne cene: govedina 12 — 20, teletina 15—22.50, svinjina 15 — 30 Din. Kupčija živahna. Zagrebški tedenski sejem (24. t. m.) Dogon ni bil obilen. Zlasti malo je bilo konj in svinj. Krme je bilo na sejmu precej. Promet je bil dost{ živahen, ker so domač! kupci mnogo povpraševali. Tudi za izvoz so bile kupljene večje partije goveje živine. Računa se, da je bilo za Italijo in Avstrijo kupljenih 500—600 fcansste? Tsdš dsssšt kupci so močneje nakupovali teleta, tako jim je cena poskočila za 1.—1.60 Dinptl kg. Cene volom I. so nespremenjene, dočim so II. in III. padle za pol dinarja. Volov !. je bilo kupljenih okrog 2 vagona za Trst. Cene za fcs žive ttfže: voli: I. 10—11, IL 7.50—8.30, III. 6—T, krave domače I. 8— 9.50, II. 6—7, III. 4—5, mlada živina 10.50—11.50, teleta 8—12 (zaklana 11.50 —15), svinje: domače mesnate 11.50—13, (zaklane 14—15, sremske zaklane 18—19), prasci do 1 leta 11—12.50, nad 1 letom 12—13 Din. Konji: tovorni težki 4000— 6000, lahki 3000—5000, kmečki težki 3000— 4500, lahki 2500—4000 Din komad. Krma: seno I. 80—100, II. 75—80, lucerna 100—115, slama 70—100 Din za mtc. Dunajska borza za kmetijske produkte (23. junija.) Zaradi nadaljnje os'abitve na ameriških borzah (turščica je padla za 3.75, drugi predmeti pa povprečno za 2_ centa) se je povečalo na dunajskem tržišču mrtvilo. Kupci so zelo rezervirani. Cene nagibajo k padanju. V pšenici ni bilo skoro nikake kupčije. Ponudbe prekomorske pšenice so nižje. Turščica je v poznejših dobavnih terminih dalje oslabela, dočim ie bilo promptno blago iskano in v ceni odpornejše. Noiirajo vključno blagovnoprometni davek brez carine za 100 kg v šilingih: pšenica: domača 51.50 — 52.50. madžarska s Poiisja 54.50 — 52.20, Rosafe 52 — 52 50; rž: domača 46 — 47; turščica: 29.50—30.50; oves: severnoameriški 41.50 — 42-50; stisnjeno seno: avstrijsko, polsladko 11 — 12, sladko 14 — 14.50. Dunajski svinjski sejem (23. t. m.) Dogon 15.551 komadov. Od teh je bilo: domačih 13 madžarskih 590, jugoslovenskih 160, poljskih oram 71,200.000 leta 1923—24- Tn 65,300.000 teta 1922—23. Za ieto 1925—26. se predvi- in izborili tržiško - donavski kvarteti Sokol Spori Službene objave LLAP. LLAP. razpisuje za 1. VII. točno ob 15.30 na igrišču S. K. Ilirija izbirni damski lahkos atletski miting za sestavo reprezentance za damski lahkcatlctski miting ČSR. : Jugosla« vija, dne 11. in 12. julija v Ljubljani. Prijave brez prijavninr. ic nasloviti do incl. 29. t. m. ob 12. uri na S. Sancin, Ljuba ljar.a, Erjavčeva 24. Naknadne prijave se sprejemajo do 1. julija ob 15. uri na igrišču S. K. Ilirija. Tekmovanje sc vrši po občem tekmovalnem pravilniku JLAS«a. Tckališče je iz lesa, dolgo 382 m in ima dva zavoja. Spored tekmovanj jc sledeč: 1. Prcdtcki 100 m; 2. Skok v dalj z zale« tom; 3. Met krogle: 4. Finale 100 m; 5. Met diska; 6. Skok v višino z zaletom; 7. Sta« feta 4 X 60 m. Juryja je sestavljena nastopno: Vrhovni sod: Goreč, Vodišek. geom. Černc, Sancin D. in S. Startcr: D. Sancin. Časomerilci in sodniki na cilju: Gcree. Vodišek, geom. Čer ne, Siamič in Sancin S. Sodniki na progi: Podpac, Rvbaf, Jcrnejčič, Baltcsar, Podboj. Reditelj starta: Ludvik F. Zapisnikar: Gre« gorič. Delegati LLAP.: gg. Siamič in Pod; boj. Sestanek jurvje ob 14.30 na igrišču S. k. Ilirija. " Predsednik. Propagandni izleti novomeškega Sokola Sokolsko društvo v Novem mestu je skic« nilo prirediti v letošnjem poletju več pro« pagandnih izletov v nekatere naše kraje na Dolenjskem, kjer še nc obstojajo sokolska društva, kjer bi pa bilo nujno potrebno, da se poseje seme sokolske ideje. Pni tak iz« let je napravilo v nedeljo 14. junija v Rado* ho pri Rožnem dolu. Tu sc nahaja gozdni urad in tvornica furnirjev, v kateri jc za« poslenih mnogo delavcev, ki stanujejo v svojih hišicah okrog tovarne. Ravnatelj tvorniee br. Ježič, šumarnika gozdnega ura« da brata Elacha in knjigovodja br. Čavlovič, sami izkušeni sokolski delavci so dali po« budo za ta izlet in z vso bratsko ljubeznijo pripravili s starosto novomeškega Sokola br. Kalčičcm vso potrebno za naš prihod in bivanje v tem divnel kraju sredi obširnih gozdov lepe Dolenjske. Dali so nam na raz« poiago tovarniški vlak. Id je prisopihal z nad 200 novomeškimi Sokoli in Sokolicami v kroju in v civilu in z godbo obrtnega društva v nedeljo popoldne iz Rožnega do« Ia v Radoho, ki je prvič videla rdečo sokol« sko srajca Vršila se je na travniku pred delavskimi hišicami telovadba članov, čla« nic in ženskega naraščaja v prostih rajah, na koncu pa je nastopila vzorna vrsta čla« nov novomeškega Sokola pod vodstvom br. Leon gtuklja na dsofiu. Pred telovadnim av Službene objave LSP. Z ozirom na predstoječo medmestno tekmo Ljubljana : Gradec se pozivajo v smislu sklepa u. o. z dne 17. t. m. klubi Ilirija, Jadran, Hcrroes in Primorje, da stavijo podsaveznemu ka« petanu na razpolago sledeče igrače: S. k. Ilirija celo I. moštvo. S. K. Jadran: Vidmar, Pečnik, Martinak. Jamnik: S. K. Hermes: Pleš I., Pleš II.: S. K. Primorje: Siamič H., Erman II.. ki imajo prvi trening v petek, 26. t. m. ob pol 19. uri na prostoru Ilirije. Razen tega igra sledeče moštvo v četrtek, dne 25. junija ob 18. uri na prostoru S. K. Ilirije trening tekmo s S. K. Hermesom: Mildavčič«Pogačar, BeltranvDckleva, Zupan« čič II.. Lado«Podujc, Oman. Pleš I., Marti« nak. Dobcrlet. I. moštvo Hermesa imajo ojačiti itjrači Vidmar C J.) kot vratar, Pečnik (J.) in Siamič (P.) kot branilca. Vsak igrač mora prinesti k treningu kompletno opre« mo. LNP. opozarja klube, da se bo proti klubom in igračem, ki se pozivu nc bi točno odzvali, uvedlo strogo disciplinarno poste« panje. — Podsavezni kapetan. S. K. Nuselskv z 2 : 1 (1 « 1). Concordia (Zerpreb) : Ilirija. V nedeljo 28. t. m. igra Ilirija prijateljsko tekmo s HŠK Concordijo, ki velja točasno za naj« močnejše moštvo v Zagrebu. Nastopiti jc Prcrti (»debelosti deluje s kolosalnim uspehom samo .Vilfanov čaj*. Dobiva se v vseh lekarnah in drožerijah. Proizvaja: Laboratorij Mr. D. Vilfan, Zagteb, Ilica 204 obvezana s kompletnim I. moštvom. Poseb« no interesantno na tem srečanju je, da igra jo v njem 4 igrači renomiranega splitskega Hajduka: Benčid, Bonačič in Hockmann v Ccmcordiji in Š. Poduje v Iliriji, Zadnji važnejši rezultati Concordijc: proti Hašku 2 : 1 in 4 : 2, proti BSK v Beogradu 3 : 2, proti Jugoslaviji v Beogradu 1 : 1. proti Old bovs, Basel 3 : 1, proti UTE, Budimpešta 2 : 1. S. K. Jadran. Danes točno ob 8. zve čet obvezen sestanek v restavraciji pri «Roži o Radi važnosti navzočnost vseh članov nuj« no potrebna. — Tajnik. S. K. Primorje. Plenarna odborova seji. se vrši danes, v četrtek, točno ob 20. uri v restavraciji »Zvezda*. — Vsled važnega dnevnega reda jc potrebna polnoštevilna prisotnost gg. odbornikov. — Tajnik. T. K. Skala poživlja svoje člane, da po« ravnajo članarino za leto 1925. najkasneje do konca t. m., ker se jih v nasprotnem slučaju črta iz članstva. Članarina naj sc vplača po dostavljenih položnicah, ali pa vsak četrtek pred odborovo sejo v klubo« vem lokalu. Krški športni klub : S. K. Troja (Brezi ce) 2 : 2 (2 : 1). Novoustanovljeno moštvo Krškega športnega kluba je absolviralo pro šlo nedeljo po komaj enomesečnem trenin gu svojo prvo nogom. tekmo s S K. Tro jo iz Brežic. Tekma je ostala neodločena z 2 : 2 (2 : 1). Ker trenira Troja že četrto le to, so Krčani z rezultatom lahko zelo za« dovoljni, predvsem ker so bili Brežčanom skoraj enakovredni nasprotniki V prvem polčasu se je premoč Troje poznala, ker je posebno napad z desnim krilcem igral res smotreno. Krška obrambna trojica je ubra« nila veliko nevarnih situacij. V drugem p času so prešli v mestoma zelo oster nap Na občinstvo je zelo slabo vplivalo, da hoteli Brežčani s surovo igro in nesportr obnašanjem izsiliti boljši rezultat. Igri zelo slabo. — Sodnik g. Vladovič. Krški športni klub odigra v pondcl dn« 29. t. m. na Petrov dan otvoritvi tekmo na novem igrišču pod 2uličcin s K. Sava. Sevnica. 4. pontonirski baon, Ptuj : Primorje. nedeljo, 28. t. m-, na Vidov dan, gostuje Ljubljani moštvo pionirjev iz Ptuja ter c igra prijateljsko nogom. tekmo s Prime jem. Moštvo tvorijo igralci«vojaki razn klubov iz Zagreba, Maribora ter simp-srednji krilec Primorja Vindiš, ki odsl svoj vojaški rok v Ptuju. Moštvo jc d lo v več tekmah lepe rezultate. Tekma ne ob 17.30 na igrišču PrimoTja. Lep skok ob pJici Iliri jena Mirka gorike, ki je na nacionalnem mitingu Ilirije dne 11. junija t. 1. dosegel za F vliem (Hašk) in Kovačičem (Ašk) s 3C tretje mesto ter s tem izboljšal dose slovenski rekord, ki ga je imel Štrekel rlja) z 290 cm. Sodniški tečaj danes v četrtek o uri v kavarni »Emona*. — Vodišek. Kraljica Marija je prevzela tudi te pokroviteljstvo nad hazer.o tekmo me škoslovaško in jugoslovensko repreze co. DFC. ne pride v Zagreb. Nedavno poročali, da bo praški DFC. igral 28. i junija v Zagrebu. Sedaj se javlja, da < de to gostovanje praškega kluba. Dunajska Ostmerk jc v pondeljek la v Beekereku proti tamošnjemu sp< m-u klubu ter zmagala s 4 : 0. V torek premagala v Somboru S. K. Sombcr s • Nemčija : Švedska. Prihodnjo ne se vrši v Stockholmu nogometna tekma reprezentancama Nemčije in Švedske, mo bo vodil danski sodnik Andersen. ^ Uruguayci se ne morejo ločiti oc rope. Po tekmi v Inomostu, pri kate seveda zmagali, nastopijo danes v če na Dunaju proti Rapidu, v nedeljo pa reprezentanci dunajskega nogometucg veza. Športna rszsia&a na letošnjem ve mu. Pripravljalni odbor za prireditev ; ne razstave, katerega člani so naše c iičnejše športne osebnosti, jo pričel trebnimi pripravami. Razstava bo razstavnih predmetov posameznih k imela vsakovrstne športne potrebščine Ker je za to odkazanega prostora le -j-lo, se pozivajo vse športne tvrdke, da nemi:« dema stopijo v stik s sejmsko upravo, ki je na razpolago s podrobnimi informacij?, roi. Koristi, katere nudi športna razstava sodelujočim tvrdkam, ni potreba posehej povdarjati. Izjava Podpisana izjavljam, da tvidka I. Pra/« nik, veleposestnik in trgovec, Kokarjc»Mo« zirje ne obstoja več, temveč je naslednik F. C. Jcžovnik. ^ 1354 F. Ježovmk. Izdajatelj in lastnik: ^Konzorcij vJutra*. Odgovorni urednik: Andrej Ražem Tisk Narodne tiskarne v Ljubljani Ljubljana, 24. junija 1925. poročilo Ljubljana, 306 m nad morjem. Kraj opazovanja Ljubljana Ljubljana Ljubljana Zagieb . Beograd Dunaj . Praga . Inomost ob 7. 14. 21. 7. 7. 7. 7. 7. Zračni tlak Zračna temperatura Veter Oblačno 0—10 759-7 12-0 sev. vzh. dež 7583 170 • več. jas. 759 6 15-2 • 756 7 15-0 vzhod * 757-5 190 * 757-4 110 * več. obl. Padavine mm 11-4 70 80 190 Solnce vzhaja ob 4' •13, zahaja ob 19-51, luna vzhaja ob 7'0, zahaja ob 22-3. Barometer nižji, temperatura nizka. Vremenska napoved za četrtek: Hladno in negotovo vreme. V južnih alp-skib deželah dež. Do Ohrida in Bitolja 13. Slovo od Ohrida in vožnja na Bitolj iz Ohrida smo nameravali oditi v Bitolj z vojaškimi kamijoni. Do Bitolja vozi sicer poštni avtomobil, a nam je dala vojaška oblast na razpolago štiri tovorne avtomobile. Odhod je bil določen za tretji dan do-ipoldne. Toda za enajsto uro istega dopoldneva so nas povabili ohridski profesorji na doručak ,ki se je imel vršiti na prostem v Studenčištu. Studenčište se imenujejo oni znameniti ohridski izvori, o katerih poje domača narodna pesem. Močni studenci prihajajo na dan izpod apneniškega hriba, [eden od onih kraških izvorov, ki jih imamo na vsem vzhodnem robu Ohridske kotline od Drimovega izvira do te-fea-le mesta; največ jih je tik ob samem jezeru ali celo pod vodno gladino. Po eh mnogoštevilnih izvorih prihaja voda 200 m višjega Prespanskega jezera skozi kraško gorovje Galičico v Ohridsko jezero. Med njima je tedaj nekako tako razmerje, kot med Cerkniškim jezerom in Planinskim poljem. Studenčište je zares lep kraj. Oddaljen ie kake pol ure od mesta: kazali so nam ga z ohridskega gradu. Večina je odšla ja skupaj, jaz sem koračil sam po oni prekrasni poti ob jezeru. Ko se cesta loči od vode, preide brž med vrtove, dobro negovane. A kmalu sem bil med jivami in travniki. Po poti sem došel par dečkov, nato tu in tam še posameznega; z dvema malima deklicama se je pričel živahen razgovor. Pripovedali sta. da so jim rekli v šoli, da imaio sedai prosto in naj gredo vsi na Studenčište, kjer bodo profesorji-izletniki. In res, vsa pot spredaj je bila polna mladine, ki jo je mahala tjakaj. Da so gimnazijci, iih poznaš takoj, ker nosijo tu vsi e-.. c čepice, tedaj nekako uniformo, da že na cesti takoj ločiš, kdo je aziiec, kdo ne. Tudi gimnazistke 3 enake čepice. Punčki sta bili zelo orni in temperamentni; hodita v razred gimnazije. Govorili sta čisto Ino srbščino in to povsem gladko, m se čudil. Ali zagotavljali sta. da be iz Ohrida. Srbsko pravilno sta jčili v šolah, sicer pa doma govore a «Ie starosrbsko ali kakor pra-mi: macedonsko». «V šoli nismo prav nič govoriti starosrbski, za-smo se poprej naučili pravilno srbski pisati in govoriti.« In res, prav čudil sem se, da jima književna govorica ni delala nikakih težav; učiteljstvo je lahko zadovoljno z uspehu Ena je bila sirota brez očeta, mati ima malo trgovino, druga ie pekovskih staršev. Povedali sta vse o šoli, o drugaricah. kazali v tokolicf gore, kier so bili že na izletih z učitelji in profesorji. Se več sem raz-govarial z sedmošolcem, prav tako zelo simpatičnim in inteligentnim fantom. Imel sem vtis, da višješolci slabše in manj gladko govore književno srbščino, nego oni iz nižjih razredov, ki so izšli že iz naše osnovne šole in imajo tedaj za seboj homogen pouk. Moj sedmošo-lec n. pr. je bil med vojno v bolgarski Soli; ob zlomu centralnih sil so pobegnili v Bolgarijo in on je ostal, mislim, v prvem gimnazijskem razredu v Sofiji. Siromašni so mu starši, družina velika, po maturi bo moral takoj v službo. V razgovorih srno dospeli do Studen-čišta, kjer so bili že zbrani izletniki in tudi študentje, ki so imeli svojo zabavo na trati. Čista voda je napeljana najprej Po ozkih kamenitih kanalih skozi zidano enonadstropno looo. ki je edina stavba na tem mestu. Tu v lopi igraio cigani, tod okrog pleše veseli svet. Vsako nedelio popoldne je ves Ohrid tu zunaj; tu se razvije kolo. tu se razlega petje. Vse to pa se vrši brez alkohola, brez pijanosti. SJično preživijo nedelio popoldne v vseh srbskih vaseh in mestih, a ne more se reči. da bi bila razigranost tukai manj živahna nego v slovenskih gostilnah, kier se popiie vina. da je jpj. Še enega ne smem pozabiti omeniti. Voda iz ohridskih izvorov teče v jezero, ali izredno počasi in razvijajoč se v velike mlakuže ter ribnike, obrasle z bic-jem in trsiem. Cesta do Studenčista se drži precej časa v njih bližini; in kakor pri Sv. Naumu, me je tudi tu presenetila izredno velika množica žab. Precejšen kompleks zemljišča se tu ne more kultivirati. ker je premočviren, a dal bi se lahko osušiti. Dognano je namreč, da se ie vodna gladina v jezeru v zad-niih dveh stoletjih precej dvignila, skoro za pet metrov, to pa radi tega. ker so ribiči pri Strugi z ribiškimi napravami in plotovi na Dritnu otežili vodi odtok. Glavna struga ohridske vode je dovolj globoka in široka, da priplavajo po njej ohridski čolni prav do Studenčista. Bfl je zares lep prizor, ko se ie pripeljal tak čoln z izletniki semkaj iz Ohrida. Veličastno se je bližal semkaj od jezera sredi med bičiem in trsiem; visoki kljun je gledal iznad pokrajine kot eksotično bitje, postajal vedno večji. Prizor je spominjal na slike iz grških pripovedk. Na vznožju hriba je dolga iesena miza z enakimi klopmi, prav kakor na naših narodnih veselicah. Tam smo posedli. Doručak je pričel. Pečeno janje v velikih kosih, dober bel kruh in vse to z lu-kom ter soljo. Ko smo prilivali še dobro temnordeče ohridsko vino, smo se mogli zares iskreno zahvaliti Ohridčanom za gostoliubie. Študentje so se zbrali v bližini, se vstopili okrog profesorja, ki je obenem vodja petja, in nam pričeli prepevati, da ie bilo veselje. Ko so zapeli tudi Biliana platno beleše« . . . «Na ohridskite izvori smo iim ploskali s prav prisebnimi, naravnost prijateljskimi občutki. Samo nekoliko težko mi je bilo: naš doručak se je zakasnil precej preko 12. ure in malo mo ie Peklo, da nam pri goŠčenju prepeva ta vesela mladost, ko bi se gotovo raie z lami vred vrgla na janjetino in luk. Tudi profesorju, ki je s tolikim uspehom uredil dijaški zbor. smo čestitali. Profesor, mlad. izredno simpatičen, nedvomno zelo dober gospod, je bil. vesel. Kako ne, sai petje niti ni njegova stroka Doma ie iz Bsnata in v Ohridu je ze četrto leto. Nič nima proti temi:, da je v dalinem Ohridu, poročil se je tu s ko-leginib. ki poučuje risarje in nam je pokazala izredne lične izdelke dijakov, vendar ie deial. sedaj bi že rad kam drugam. Ohrid je lep in historiški velem.e-resanten: naše kulturno delovanje v teh kraiih nam nacljonalna in človečanska dolžnost, pij nekako do mere gre to. Daleč smo: pozimi včasih, ko je velik sneg. koliko časa smo takorekoč odtrgan- od sveta, brez časopisov, brez knjige, btiri leta. to je že precej; zdaj bi rad kam gor. bliže svetu. Pozabil sem omeniti, da smo si dopoldne ogledali ohridsko gimnazijo, ki šteje 312 diiakov: v šoli je vse izredno v redu, snažno in skrbno urejeno. Gimnazija stoji zgoraj ra brdu. blizu cerkve sv. Klimenta, tako da ima prekrasen pogled čez mesto, osobito pa čez jezero. Zdi se mi, da se da z njeno lego primerjati samo še prelepa lega gimnazije na Sušaku. ki gleda s pobočja Trsatskega hriba po Kvarneru. Po končanem doručku nam je nazdra- vil direktor ohridske gimnazije. Simič, ki je sam doma » iuga, iz Kratova blizu bolgarske meje. «Mi tu na jugu. ki smo prvi prišli v turško robstvo in ki smo ostali najdlie pod turško nekultu-ro,» je dejal med drugim, »prosimo vas srečneiše s severa, poskusite biti nekaj časa nekoliko velikodušni, poskusite se odreči v svojem ugodnejšem kulturnem stanju eni ali drugi malenkosti na našo korist. Poskusi vsaka pokrajina žrtvovati nekaj za nas. ki smo najdlje čakali na osvobojenje, da nas potegnete za se-Ooj Žrtvujte malo za naše železnice, za naše regulacije, za našo prosveto in zagotavljam. jug se bo izkazal vrednega vaših žrtev, bo zvesto dopolnil svojo kulturno misijo, ki jo ie na škodo nas vseh pretrgala neugodna zgodovina. Južna Srbija, zibsl naše stare kulture, vas prosi teh žrtev.* Pozdravni govor gospoda Simičaje napravil tem močnejši vtis, ker smo čutili resničen pozdrav našega juga. te zemlje, tega prebivalstva, ki gleda s takšnim zaupanjem in pričakovanjem na nas s severa. Dijaški zbor je zapel pesem. nato pa se ie brž. očividno, se vsa oduševljena. dvignila dama iz Hrvatske: «Dozvolite, gospodo, da se digne i Za-grebi progovori Vama iz Ohrida i svima iz ovc lijepe naše zemlje .. Začutil si več kakor samo formalni pozdrav; vse ie postalo nekako prijetno vznemirjeno, in ko ie dama zaključila svoj temperamentni govor, je zavladala splošna raz-vnetost. Toplo opoldansko solnce. zelene trate pod njim, tam zadaj starodavni Ohrid, s katerega gleda na nas toliko tisoč let. in tu na široko razprostrta jezerska preproga, prelepo Ohridsko iezero. In kar je največ: Zagreb nazdravila Ohridu, pozdravlja Vojvodja-na in Črnogorca, pozdravlja Bosanca m Dalmatinca in Šumadinca in Slovenca, ki vsi soglašamo v enotni nacijonalni volji. Ohridske dijakinje, kj so nam stregle pri doručku. so morale brž znova nata-kati dobrega ohridskega vina. zakaj naše bratoljubje si je iskalo izraza . . . Razumljivo ie. da je samo od sebe dvignilo tudi enega od Slovencev; inšpektor Wester ie začetkom svojega nagovora izrazil veselje, da se more na tem mestu oglasiti tudi eden iz Slovenije, sai ie morda to prvi slovenski nagovor na obrežiu prelepega Ohridskega jezera Povedal ie. da smo vsi. ki smo prišli' semkaj iz Slovenije, prijetno presenečeni nad tem. kar smo našli m videli na jugu. da smo zadivlieni nad lepoto te iužne pokrajine in nad napredkom, kl se opaža povsod. Očitno se je videlo, da je Ohrid prevzel govornika popolnoma in da je bil pozdravni govor iskren odsev tega razpoloženja. Resnico zapišem. če povem, da mi je pozneje pripovedoval Srbin. da so mu solze stopile v oči ob niegovem pozdravu. Da. prosim vas, primeriajte L 1912. in pa današnjo sliko, ko se oglasi na Ohridu pozdrav od bele Ljubljane izpod Triglava, od dveh točk. ki sta si bili še nedavno tako daleč narazen. Dopisi ŠKOFJA LOKA. Srečkanje, ki ga ie priredilo Kolo jugosl. sester je izpadlo v sploš no zadovoljstvo. Dobitkov je bilo dosti m lepih. Večina je prišla na svoj račun. Čuden slučaj se ie pa pripetil nekemu gospodu, ki je zadel — žensko srajco. POLJANSKA DOLINA. Na Vidovdan, dne 2S. junija popoldne ima Sokol za Poljansko'dolino javen nastop v Poljanah, "o telovadbi je prosta zabava s plesom. Vsiljena so vsa sosedna sokolska kakor tudi vsa napredna Sokolu naklonjena društva in vsi napredno misleči prijatelji Sokola iz doline in od drugod. Vsi dobrodošli! Zdra- vo! LAŠKO. Obrtno društvo v Laškem prfc redi na Vidovdau popoldne družinski peš-' izlet v Tremerje. Ob istetn času priredi tudi celjsko Občeslovensko obrtno društvo članski izlet. Laški izletniki odkorakajo ob pol 2. iz trga tako, da se hodo v gostilni Štefana Boucona v Tremerjih' ob 3. uri sestali. Laščani odkorakajo s svojo 20 mož broječo godbo na pihala. V nedeljo, dne 2$. junija gremo vsi v Tremerje. _ JESENICE. Tukajšnje Sokolsko društvo Je priredilo v soboto javno telovadbo žup-ne tekmovalne vrste višjega oddelka z namenom, da z dohodki vsaj deloma pokrije stroške za pot vrste v Beograd. Telovadba sama je dobro uspela. Telovadci so na vseh orodjih dobro izvežbani, konj zaostaja za! spoznanje za ostalim orodjem, vendar ie izvežbanost tifdi tu dobra. Občinstvo ie prišlo docela na svoj račun, kdor si je želel elegance, prožnosti, vrhunških orodnili vaj. skladnosti pri prostih vajah, vsi so bili zadovoljni. Zadovoljiv pa ni bil obisk iz nekih krogov; železnico je zastopal edin! g. načelnik, carinskih uradnikov nismo videli niti enega, tudi kranjske industrijske družbe uradništvo je bilo maloštevilno zastopano. In vendar je bila to najodličnejša! letošnja prireditev na Jesenicah. Mali oglasi, kl služijo v posredovalne te socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek Din 8'-% Zenltve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din t'—. Najmanjši »nesek Din I0-—* Moško kolo dobrem stanju, kupim takoj. — Cepin. Ljubljana, baraka pri Kolinski tovarni 1/19. »013 Moško kolo dobro ohranjeno, se knpi. Ponudbo na upravo »Jutra* pod »Kolo*. 14353 I •tlkanizira ^ gumija parna ic.lja P. Škafar v i, Rimska cesta 11. 270 . ina šivilja ■je letne obleke po -dernejšem kroju od .n naprej. Naslov pove iva »Jutra*. 14526 Ženska moč kl tna šivati, se sprejme kot pomagalka t trgovini. — Hrana in stanovanje v hiši. Ljubljana, Karlovska cesta 4. »558 Prodajalec sladoleda se sprejme proti kavciji 500 Din. Kasiov pove upr. Jntra*. Hlapec Obrten in zdrav, samski, ti ima ve=elje do konj. se spreime. Starost 25—35 let. — Istotam se išče priden tant k goveji živini, sta-rost od 14 let. — Pojasnila ,1-iie uprava »Jutra* in g. Franc Repanšek, Zg. Domžale št. 140. 14519 Zanesljiv hlapec 2 konjema, ki je vajen vsake vožnje — posebno spravljanja lesa, se sprejme proti popolni oskrbi in mesečni plači 600 Din. — Naslov pove uprava »Jutra* 14631 Postranski zaslužek Kateri potnik bi botel prevzeti nekaj malenkosti? — Naslov pove uprava »Jntra* 1 14616 Dobre akvizUerje ra nabiranje popolnoma novih reklam, se i S 5 e proti proviziji. Naslov pove upr. «Jutra». 144S9 Brivski pomočmk dober delavec, se spTejme takoj. — Josip Holj, brivec ln lasničar, Brežice. 14465 Potnik za Slovenijo ki bi poleg drugih predmetov prevzel zastopstvo moje trgovine proti proviziji, se Sprejme takoj. H. Kenda. LJubljana. »37' Učenec m pekovsko obrt. se takoj spre-me. — Naslov t npravi .Jutra. T Mariboru rod .Krepak*. 14428 Trgovski pomočnik starejša moč, se sprejme pod ugodnimi po troji v tr-civino z mešanim blagom. Natančne ponudbe z navedbo dosedanjega službo van*a Je poslati na upravo •Jutra, pod šifro »Vesten ln marljiv*. 14404 Samostojen polir e večletno prakso in potrebno energijo, se sprejme Naslov pove uprava .Jutra., »6J1 Prodajalka samostojna. ki ima tudi veselje do gospodinjstva. =tara 25—35 let. ae i S ž e Potrebno ie 20.0koj odda v Streliški ulici 18/1. 14002 Hiša s trgovino in vsem inventarjem, rodoviten vinograd, gozd in njiva, vse tik postaje železnice Poličane-Konjice. se proda. Naslov pove uprava »Jutra*. 13985 Manjše posestvo se vsled smrti proda — Oddaljeno ie 15 minut od kolodvora llrežice in obstoji iz pritlične zidane hiše. gospodarskega poslopja, vrta in 1 orala temije zraven h!5<\ Cena 55.000 Din. — Polasnila daie Franjo Kos. Karlova-. Banija štev 120. 13761 Vzorno posestvo 10 oralov vinograda, velik sadonosnik. letni pridelek 250 H vina in 200 M jabolčnikr*. njive, travniki, gozd, 6 hiš. veliko inventarja. v mariborski okolici. ugodno naprodaj. Pojasnila daie Sepec. Maribor, Grajski trg itev. 2. Hlev s pritiklinami za privatno ekvipažo. se išče. Ponudbe t navedbo števila staj etc. na »pravo .Jutra* pol značko »Hlev*. 1405» Knjigarna antikvarijat in prodajalna papirja, dolgo let obstoječa firma, te radi boletni lastnika proda. Ponudbe pod Šifro »Velika taloga. M upravo um* Ustanov. 1. 1842. SpecljalnO Električni obrat, imitiranje vseh vrst lesa in marmorja kakor tudi vsa draga pleskarska in črkoslikarska dela izvršuje tvrdka Brata Oerl nast. MARM, CERUE & Ce J. z o. L UnHljana Igrišha nltca 6 (poleg dramskega gledališča). jQQj- Proda se lokomobila stabilna, vročeparna z visokim pritiskom iz tovarne Wolff, Magdeburg A. G , navadna moč 22 HP, trajajoča moč 31 HP, najvišja moč 36 HP s šestnajst metrov dolgim železnim dimnikom in pripravo za kurjenje žagovine (Treppenrostunter-flflrfeuerung). Lokomobila je popolnoma porabna kakor bi t ila nova in je bila na novo generalno popravljena na Dunaju. — Interesenti naj se obrnejo na KAPUS & G81LL, Holzhandelsgesellschaft m. b. H., Sittersdorf. Post BIj- klautzhof, Koroško, Avstrija. 3.52«-a Vicz posebnega obvestila. Naš preljubi oče, dedek in tast, gospod Josip Senžar sodnik v p., je danes po kratki bolezni mirno v Gospodu zaspal, Pogreb dragega pokojnika se bo vršil v četrtek, dne 25. t. m. popoldne ob treh. ROGATEC, dne 23. junija 1925. Žalujoči ostali. Ljudske knjižnice opozarjamo na najnovejše zvezke zbirke nPe*osveti in zabavi": Puškin -Priiatelj, Kapetancva H6i. Povest. Broš. 24 Din, vez. 29 Din, po pošti 1-25 Dm več. Budal Andrej. Križen pot Petra Kupljenima. Povest. Broš. 17 Din, vez. 22 Din, po pošti 1-25 Din več. Kersnik Janko, Cyc!amen. Roman. Broš. 22 Din, vez. 27 Din. po pošti 1'25 Dm več. XX ■X X X X * * X X X * X X * x IX X • v* ž Varstvena znaka. SklaflCče v lekarnah it drogerijah ali pa naravnost iz tovarne in glavnega snlsdiSis M.HRNJftK, lrtmar. SISAK. BBBBBBBBBSBBBI vez. 27 Din, po pošti Kersnik Janko, Agitator. Roman. Broš. 18 Din' vez. 23 Din, po pošti 1'25 Din več. Zever-Bradač, Tri legende o razpelu. Vez X 20 Din, po pošti 1*25 Din več, jg Naročila sprejema: X g Tiskovna zadruga v Ljubljani. Jg Prešernova ulica 54. X XXXXXXXXXXXXXXXXXXXHSX 3SS5SEE' «Jutrov» roman LUCIFER katereg. ikozinskoz napeti vsebin*, prepleten. • fan-tastilnini taplcUj.jl olaljev«i;e roman., je iz£el in se do-tiv. pri upravi «Jntra» T LJubljani Vsi ki so ga čitall in oni, ki niso imeli te prilike, naj si ga takoi n a r o č e za domače knjižnice. Jolj zabavati Vas ne more nobena knjisa! Vezana stan. ... E5 Dia BroSiran. p» . . .45 Din