258. iteyilka.
Trat, v petek 23. ileeembra 189S.
Tečaj XXIII.
JL.__,
„Edinost" ithaja dvakrat na da«, raaun nedelj in praznikov, ejutraj in zvečer oh 7. uri. O ponedeljkih in po praznikih izhaja ob 9. nri zjutraj.
Naročnina zaafia: Ob« iz danji na leto . . . tfd. 21 — Za samo večerno izdanje . „ 12-— Za pol leta, Četrt leta in na meneč razuierno.
Naročnino Je plačevati naprej. Na na-ročbe brez priložene naročnine ae uprava na oaira.	_
Na drobno ae prodajajo v Trstu »jutranje itevilke po 3 nvč. večerne Številke po * nvč.; ponedeljske zjutranje Številke po 2 nvč. Izven Trota po 1 nvč. več.
EDINOST
(Večerno izdanje.)
GLASILO POLITIČNEGA DRUŠTVA „EDINOST" ZA PRIMORSKO.
Telefon fltv. S70.
4 nvč.
? edinosti je mol!
Ofltll
se računajo po vrstah v petitu, /.a večkratno naročilo s primernim popustom. Poslana, osmrtnice in javne zahvale, domači oglasi itd se računajo po pogodbi.
Vsi dopisi naj se poAiljajo urednUtrn. Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in oglase »prejema upravntttvo. Naročnino in oglase je plačevati loeo Trst.
t'rednlAtvo in tiskarna se nahajata v
ulici Carintia Stv. 12. IpraviilStvo, od-pravnHt>o In sprejemnnje inseratov
v ulici Molin piccolo Stv. II. nadstr.
ih^-
bdajatelj in odgovorni urednik Fran Oodnik.
Laatnik konzorcij lista „Edinosti".
Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu.
Brzojavna in telefonična poročila.
(Novejie vesti.)
H(1 (11 m post« 22. (Zbornica poslancev.) Po-■lanee Piohler je utemeljil interpelacijo, s katero je vprašal ministerskega predsednika Iiar. Bantty-ja, »ko mu je zuano, da so hoteli ogerski Kumtiui v Vilajetu Nj. Veličanstvu cesarju poslati adreso in da »o se, ko jim je bil v ta namen sklicani shod prepovedan, obrnili do dra. Luegerja na Dunaju, naj on izroči adreso, Govornik je vprašal nadalje, kaj meni ministrski predsednik storiti napram llu-munom in dru. Luegerju, kateri se je bil ponudil, <la izroči adreso. Tekom svojega govora je govornik grdo psoval dra. Luegerja, na kar ga je starostni predsednik opomnil, naj se v interesu ugleda phrlamentarizma vzdržuje takih izrazov.
Govornik je nato napadal tudi ministerskega predsednika, češ, da nima zadostne eneržije, da bi napravil konec spletkam Luegerjevim napram Ogerski.
Zbornica je na to sklenila, da v soboto, nedeljo in v ponedeljek ne bode sej in je nadaljevala razpravo o terminu za volitev predsednika.
Poslanoo Molnar je rekel, da — ker je v nevarnosti ustava — bode njegova stranka tudi zannprej ovirala delovanje parlamenta. Kar se tiče nagodbe, se drži stranka zakonov z leta 18(iH., toda zahteva, naj se nagodba izvrši parlamentarnim po-tom. Ljudska stranka zaustavi hoj samo tedaj, ko bode vodil opravke kateri drugi mini-»terski predsednik in ako bi pripadal tudi dosedanji večini. Na to je starostni predsednik preložil sejo na jutri.
Carigrad 22. Danes zjutraj ob 9. uri se je veliki knez Nikolaj v spremstvu ruskega poslanika Simonijeva podal v palačo Yldiz, da se poslovi od sultana. Potem je šel veliki knez v spremstvu ministra za zunanje stvari na ladijo »Prut«, ki je odplula na to v Odeso.
Berolin 22. Cesar Viljelm je sprejel danes ruskega poslanika grofa Osten-Sackena, ki jo izročil cesarju ročno pismo carja Nikolaja.
Pariz 22. Kakor poroča »Agence Havas« iz Kanejo, so so občne slavnosti povodom prihoda grškega princa Jurija udeležili tudi moslimi in so razsvetlili svoje hiše.
Madrid 22. Ministerski predsednik Sagasta je poklical k sebi generala \Veylerja. Montero-Rios je naznanil ministerskemu predsedniku, da so zastopniki ustašev na Filipinah uložili na mirovni konferenci protest proti osvojitvi od strani Zjedi-njenih držav.
Loildon 22. »Times« poročajo iz Filadelfije: Vojaški odbor zbornice reprezentantov se je odločil ednoglasno v prilog zakonu, tičočemu se zviša-šanja redne armade na stotisoč m6ž.
\Vashiiigton 22. Trije polki redne pehote so odšli v Manilo, da stopijo na mesto dobroovolj-cev, ki so bili ostali tam.
Gimnazij v Pazinu.
O tem aktuvelnem vprašanju, ki v sramoto pojmu kulture vzbuja sedaj toliko gnusnega hrupa in toliko krivičnih protestov, prinaša »Naša Sloga« članek, ki mirno in trezno besedo utemeljuje opra-
vičenost tega postulata istrskih Slovanov ter pojasnjuje nagibe rogoviljenju nasprotnikov.
Odkar je narod naš v Istri jel pošiljati na Duuaj svoje zastopnike, zahtevajo le-ti, naj se vBaj jeden gimnazij zasnuje za Slovane istrske. Tudi glede mesta, kjer naj bi ne zasnoval tak gimnazij, so bili na čistem od prvega začetka.
To mesto je Pazin iz mnogih veletchtnih razlogov. Ti bi bili: tam je že bil gimnazij ; tam že stoji primerno erarično poslopje; tjakaj vodijo najbolje komunikacije; Pazin je največe mesto v sredini Istre; tam so politiške in sodne oblasti, tam je sedež cerkvene oblasti tega dekanata; Pazin je bil dolga leta glavnim mestom grofije, središčem velikega dela pokrajine.
Pa ne le poslanci, ampak tudi vse slovanske občine žele gimnazija v Pazinu. Ta želja se je izražala na vseh sestankih in shodih. Kes je sicer, da v bivši nemški gimnazij ni zahajalo mnogo naših dijakov, ali vzroka temu je iskati v tem, da so bile tedaj naše ljudske Šole jalto redko sejane, a ono malo številce naših dijakov, kolikor jih je bilo, so se mučili tujim jezikom. Poleg tega so oblasti poskušale vse možno, da se je manjšalo število dijakov, ker se je hotelo, da se ti niči ta gimnazij v ta namen, da se mesto istega zasnuje nemški gimnazij v Pulju, kar se je tudi zgodilo pozneje. V Pazinu so udušili stari nemški gimnazij, na katerem je bila hrvaščina za slovenske in hrvatsko dijake vsaj obveznim predmetom, in ustanovili so v Pulju nov nemški gimnazij, na katerem je popolnoma izključen hrvatski jezik tudi za hrvatske dijake.
Ali s tem se ni <1 o k a z a 1 o n i m a 1 o, da ni potrebe za hrvatski gimnazij v središču dežele!
Ta gimnazij bi služil Hrvatom in Slovencem vse dežele, katerih je ukupno •— po statistiki — malone še enkrat toliko, nego pa Italijanov. In ti Slovenci in Hrvatje so zvesti podaniki svetle kroue, ki plačujejo svoj davek v denarju in krvi, vsled česar pa imajo tudi pravico do uživanja vseh državljanskih pravic, med katere spada tudi ta, da morejo svoje otroke izobraževati v svojem jeziku. Zahteva po hrvatskem gimnaziju sloni torej na zakonu in pravu, ta gimnazij je torej postulat krvave potrebe.
Borba pa, ki jo uprizarjajo nasprotniki proti tej zahtevi, izvira le iz mržnje, strasti in narodnega fanatizma. Vspodbuja pa jo tista znana sla-botnost, katero je osrednja vlada vsikdar kazala nasproti kriČaČem.
Kazlogi, ki jih navajajo Italijani proti gimnaziju v Pazinu, so deloma smešni, deloma pa brez-obrazni. Kakov razlog je to, ako pravijo, da je sedaj malo slovanskih dijakov na tujih gimnazijah v Kopru in Pulju?! Ali ne vedo, da morajo naši dečki iskati izobrazbe izven pokrajine prav zato, ker je ne morejo uživati doma v svojem jeziku ?! Ali ne vedo, da je naših dijakov v Trstu, na Sušaku, v Senju in v Zagrebu?! Nad 2 stotini jih je! To naj bi bila kaka koncesija Slovanom, ko ima ogromna — manjšina svoj gimnazij, in Nemci, nedomačini, tudi svojega?! Ali ni zahteva, da mora namreč vlada italijanskemu jeziku izročiti nadvladje nad večino prebivalstva pokrajine, naj-drzneja toliko po sebičnosti, kolikor po nasilju?!
Signoria je jela izvajati svoje grožnje: nebo
in pekel se kličeta na pomoč proti osnutju gimnaziju v Pazinu! Na čelu tej gonji pa je tržaška čifutarija, katera dan na dan draži in hujska — nekažnjeno! Vsa italijanska mesteca in zastop stva so po koncu. Za besedami pridejo bržkone tudi dejanja, ker ta gospAda menijo, da jim je v Trstu dovoljeno — vse! In o tem se ponosno sklicujejo na svojo zmsigo v vprašanju dvojezičnih napisov. Ce smo zmngali tedaj, zakaj ne bi tudi sedaj ?! Tako si mislijo memla.
Da-li se vlada res umakne pred — praznimi puškami ?! Tega ne moremo verjeti, kajti s tem bi ne le storila največo krivico onim, ki sojo podpirali do sedaj toli požrtvovalno, ampak tudi izdala osmrtnico — ministerstvu Thunovemu !!
Politićni pregled.
TRBT, 23. decembra 1H98, Avstrija in Rusija. Praška »Politik« pri-občuje jako zanimiv dopis iz Petrograda, v katerem dokazuje najprej, kako zlobno in tendencijozno so nemški listi zasukavali znani govor Komarova na shodu slovanskih novinarjev v Pragi. Drzna laž je bila, da je bil ta govor naperjen proti Avstriji in nje samostojnosti, ampak je bil naperjen le proti agresivnemu nastopanju Nemčije proti Slovanom. Proti temu nastopu treba vzajemnega varstva vsem Slovanom! Znano brutalne izjave Mommsena in druzih nemških profesorjev, nasilno ponemčevanje in izganjanje Poljakov z lastno, posesti, nečloveška izganjanja Slovanov in Dancev iz Rusije pred očmi vsega oivilizovanega sveta in postopanje \Volfa in Schonererja v Avstriji, so le pojavi netolerantnega narodno-agresivnega duha. Proti t e m ti duhu je govoril K o m a r o v.
Komarov ve dobro razločevati med Avstrijo in Nemčijo, dočim nemško novinstvo ljubi manever, da vsaki napad na nemško agresijo označa kakor napad na Avstrijo, dočim je ravno Komarov izražal bojazen, da bi samostojnost Avstro-Ogersko mogla trpeti po nadaljevanju prusko nemške agitacije! In v resnici se ta bojazen v noveji čas ne pojavlja samo v Ko-marovem »Svetu« ampak v vsem ruskem novinstvu, kakor sploh gonja nemškega novinstva proti Avstriji in nje Slovanom množi v ruski javnosti simpatije za Avstrijo in nje interese. Lahko so uverite — tako zaključuje petro-grajski dopisnik »Politike« — iz glasov ruskega novinstva, d a j e i s to p o s t a 1 o sk o z i in skoz i a v s t r of i 1 s k o, kakor ni bilo še nikdar. Tako se je tudi odgovor grofa Tinina na interpelacijo radi izganjanja iz Prusijc tu vsestranski vsprejel priznavanjem in pohvalo. Vsem onim politikom, ki niso zaslepljeni po šovinizmu, mora biti jasno, da je stvari, o katerih treba slušati glas Rusije.
Kriza na Ogerskem. Včeraj je govoril v Požunu bivši predsednik zbornice poslancev Szyl-lagyi. Glavna naloga vsakemu Madjaru mora biti ta, da se v tej zmešnjavi reši konstitucija. Zato treba pred vsem, da se stvari zjasnijo. Krivdo na zmešnjavi imajo vse stranke. On je izstopil iz liberalne stranke in ni hotel podpisati takoimeno-vano lex Tisza, toda liberalnim načelom ostaja zvest prej ko slej. Ta spor je možno rešiti le z žrtvami od strani — oseb. Ni težko pogoditi, kaj
je hotel reči gosp. Szilagvi: ti Banffv pojdi, da pride na tvoje mesto drugi in če (>i imel biti ta drugi tudi gospod Szilagvi. Vse skupaj je torej le boj — za jasli.
Francoska zbornica je včeraj vnprejela z velikansko večino trgovinsko pogodbo, sklenjeno med Italijo in Francijo. Za odobrenje pogodbe je glasovalo 4f>l poslancev, proti pa samo 45. Vendar hp je o tem predmetu vnela preeej ostra razprava. Zlasti so je upiral pogodbi posl. Firmin Faure. Le-ta je rekel, da je rivaliteta med Francijo in Italijo utemeljena v zgodovini, v tradicijah, v interesih in v — mržnji, ki se vedno pojavlja v Italiji proti Franciji, toliko v literaturi, kolikor v pouku. Zmota bi bila misliti, da se Italija politiki zaveže k Franciji. Italijani izvažajo malo vina v Ameriko, zato iščejo v Franciji odjemalcev.
V istem zmislu je govoril Bontard, menč, da iz te pogodbe hode Italija dobivala denar, potreben za topove, namenjene za vojno proti — Franciji. Minister trgovine je branil pogodbo, ki se je tudi vsprejela slednjič, kakor že rečeno.
Domače vesti.
Imenovanja. Poštni oficijali G u i d o Kota, Anton S i me k in Ludovik Custrin v Trstu, potem Rafael Buda u in Josip Sco-laris v Gorici so imenovani višimi postnimi oficijali.
Soproga minlsterakega predsednika grofa
Thlllia boleha že dlje časa, zadnje dni pa se ji je stanje tako shujšalo, da se zdravniki boje za nje življenje. Zapira jo sapa in delovanje srca je jako težavno.
Jubilejna dijaška ustanova. Od sv. Ivana
nam pišejo: Pri nas nabiramo prav pridno za dijaško ustanovo. Nabranega imamo že 150 gld., a upamo, da nam ta svota na rase, da bo tudi v tem slučaju blestel Sv. Ivan kakor prvi narodni okraj tržaške okolice, kar je pokazal že tolikokrat. Kđko je to naše ljudstvo, služi naj vam v dokaz sledeča dogodbica:
Prišli smo v neko hišo po dar na altar domovine. Tikom hiše sti prali dve perici — revici.
Kar je prišla k nam jedna peric vprašaje boječe: »Gospodje, vsprejemate-li tudi majhne darove? Sredi tedna je in jaz imam samo 30 nov-čičev. Jih hočete-li sprejeti? Jaz jih prav rada darujem za uboge dijake«.
Solze so mi zalile oči v tem trenotku. Ko smo jej povedali, da je novčič od reveža več vreden, nego tisočak od bogatina, prinesla nam je zadnji novčič na altar domovine. A ne le ona, temveč za njo sti prišli — sami in ne da bi ja bil prosil kedo, ali nadlegoval — še dve drugi perici, ki sti nam prinesli, kakor sti sami rekli: »To je zadnji novčič v hiši, a še tega darujemo za naše revne dijake, ker smo prepričane, da nas naši ljudje, ki bodo nekdaj učeni, rešijo iz laških spon !«
Deca slovenska! Vidite, kakimi krvavimi žulji zbiramo za vas. Bodite hvaležni temu revnemu ljudstvu, ki vam daruje zadnje novčiče, samo da bi okoličan bil nekdaj sam svoj gospodar na svoji zemlji!
Zopet drug slučaj ! Zidar Mlač leži ž« več mesecev bolan na postelji. Ker smo šli ravno mimo, šli smo tudi k njemu. »Kaj vas nosi tod?« nas je vprašal. Povedali smo mu. »Tudi jaz imam še nekaj denarja in darovati moram tudi jaz ubogim dijakom« — je vzkliknil bolani mož.
Ker pa poznamo Mlačeve razmere, ker vemo, da ima veliko družino, ker vemo, da živi on vso družino jedino le s svojimi rokami, ker vemo, da ne dela že pol leta, ker vemo, da leži že pol leta vg postelji, previden se sv. zakramenti — ker smo vedeli za vse te razmere — trdili in trdili smo mu, da nismo prišli k njemu po denarja, temveč, da smo ga prišli le obiskat, ker smo šli ravno mimo — a on ni hotel niti čuti o tem, temveč nam je hotel dati po vsej sili za dijaško ustanovo. In še-le, ko sem vzkliknil jaz: »Mlač, od vas no sprejmemo novčiča, ker smo prepričani, da storite svojo dolžnost, ko ozdravite! Ko boste imeli kaj zaslužka, ko si boste od dela svojih rok mogel kaj odtrgati, tedaj sprejmemo, a ne sedaj, ko ne morete nič zaslužiti svoji družini!« — udal se je — in vzkliknil: »Torej tedaj, ko bom zdrav, delal in služil bom za narod in za svojo družinico!«
Tak narod smo mi! In ta narod hočejo Lahi zatreti! Se jim-li to posreči?" Nikdar! Nikdar!! Nikdar!!!
Slovenski rodoljubi v Trstu in v okolici! Obračani se do vas s prošnjo: Zasnujte vsakdo v svojem okraju agitacijo za dijaško ustanovo. Ako se vsi odzovete temu rodoljubnemu pozivu, zložimo tak znesek skupaj, da bomo lahko podpirali naše revne, a nadarjene dijake. Vsaki okraj tržaške okolice naj dela na to, da toliko, kolikor mu je mogoče, prinese na kupček takozvane »slovenske bodočnosti v Trstu« — vsaki okraj naj tekmuje v tem človeškem in kristijanskem delu, vsaki okraj naj dela na to, da bo prvi na tem delu! Ozrite se na sv. Ivan, kako on dela in tako delajte tudi vi! Mesto, tržaški Slovenci v mestu, pa naj nam bodo vsem v izgled, tržaški Slovenci naj izdajo listo, iz katere bomo čitali v »Edinosti«, da Slovenci v mestu so prvi v narodni požrtvovalnosti, da Slovenci v mestu so nam uzor narodne požrtvovalnosti!
Na delo torej ! 1 !
Resnici na ijllbo. Ker zadnji »Učiteljski Tovariš« zopet pogreva vest, da je politiško društvo »Sloga« doposlalo vplivnejšim listom okrožnico, v kateri prosi iste, da bi zaprli svoje predale učiteljem, se čutimo dolžne, da kon-statujemo tu, da smo tudi mi dobili rečeno okrožnico, v kateri se dokazuje, da bi vlada lahko ukrotila Italijane, ako bi le hotela. Govorč o gibanju učiteljstva nima okrožnica niti jedne same besede, ki bi podtikala učiteljem izdajstvo, pač pa izraža bojazen, da bi Italijani in vlada mogli izkoriščati to gibanje v ta namen, da se zanese razdor v slovenski tabor. A oni zaključni kritični odstavek okrožnice, na katerem se toliko zgražajo dopisniki »Uč. Tovariša*, se glasi doslovno:
»Na ta pojasnila se odbor nadeja, da slavno uredništvo bo previdno nasproti dopisom, ki bi imeli namen hujskati proti deželnim poslancem v celoti aH posamič ter proti političnim osobam ali korporacijam v naši deželi!«
Kje je tu prošnja, naj učiteljem zapiramo svoje predale? Ali da naj ne pišemo za zboljšanje stanja učiteljem! Mi nismo mislili, da bodemo morali na dan s to okrožnico, kajti ne zdi se nam ni vrlo, ni — lojalno, ako se take stvari predajejo javnosti! Oni, ki nam je pisal kaj tacega, nas je počastil svojim zaupanjem, nam pa je dano na svobodno voljo, ali hočemo poštevati dobljena pojasnila, ali pa ne! Ali, ker je že šlo v svet tenden-cijozno zavijanje, pa že ne moremo drugače, nego da pošljemo za njim — resnico!!
Pangermauoiu t album. Pišejo nam: Ni dolgo temu, ko sem govoril s kmetom iz Prusije, ki se je naselil sedaj v neki nemški vasici na Koroškem. Na moje vprašanje, kako se mu kaj godi na Koroškem, dal mi je sledeči odgovor: »Dobro, samo dolgočasno mi je, ker prav nič ne morem u me ti koroških — Nemcev!«
Ta Prus je dal s tem najboljši odgovor onim pangermanom, ki trde, da se Slovani ne iimcrno med seboj. Kdo se bolje ume med seboj, ali mi Slovani, ali pa Germani, to je razvidno iz povedanega.
Na znanje. Pišejo nam: Onim g. poštnim uradnikom, ki imajo takt) »bolezen«, da pljuvajo, alco vidijo, da kdo čita slovenske Časopise, naznanjamo, da imamo pri rokah zdravilo, katero gotovo ozdravi vse take bolezni!
Ako mislijo gospftda, da so tu za zabavljanja proti onim, ki jih rede, jim povemo, da se motijo, ker sramotenja ne trpimo več od nikogar, toliko manj pa od c. k. uradnikov.
Za sedaj naj bode dovolj; ako se stvar še ponovi, bodemo govorili jasneje!	Jaz.
Nekaj s tržaške pošte. Iz Hrpelj nam pišejo : Nedavno sem bil v Trstu. Ob tej priliki sem na tamošnji pošti hotel oddati nekaj denarja s poštno nakaznico, namenjeno v Koper. To mesto ni Bog ve kako daleč od Trsta in tudi ni najne-znatneje v Istri. Tudi poštni urad imajo menda tam ; vendar dotični uradnik ni vedel, kaj da je to Koper in povpraševal me je opetovano, da-li ni to — Pazin! Priti je moral še jeden kolega njegov in pa še sluga, ki sta konečno vendar poučila gospoda, da Koper ni Pazin!
Za jednnkoprovnost učiteljic. Pišejo nam : Na zadnjem zborovanji deželnega šolskega društva i spodujeavstrijskega je govoril nadučitelj llibing o
zahtevah učiteljskega materijalnega stanja ter je proti lagal o tem jednakopravnost učiteljic z učitelji! Utemeljuje svoj predlog, pravi mej drugim: Prilagoditi se nam je drugim nazorom drugi časi — druge zahteve! Mi, učitelji, bi s« morali jedenkrat za vselej spreobrniti do jedino pravih nazorov, da nam v teh burnih in za šolo nevarnih časih ni iskati vzrokov za bojevanje loper učiteljice, naše najnaravneje zaveznice v bojih za plemenito stvar vzgoje in prosvete naroda — v veselje naših nasprotnikov! Tako početje je naravnost samomornot Iz prepirov, ki so jih svojedobno imeli dunajski in predmestni učitelji, ker so prvi predlagali drugim niže plače, pouči se vsak lahko, da prepir ni prinesel netilcem prepira nobene koristi. — Podobno razmerje je tu. Ni se nam nadejati nič večih plač, čeprav bodemo učiteljicam pritrgovali plače. Tudi naša naše se ne bodo cenila više, četudi dela učiteljic cenimo preziralno nižje. Užili smo do sedaj za vse naše varčevanje pri učiteljicah bore malo — ali nič zahvale. Gla-sujmo torej za jednakopravnost uditeljic z učitelji; s tem bodemo največ koristili ugledu svojega stanft, ugledu šole — in vzgoji naroda.«
Tako Nemec — za vzgojo svojega naroda in kako Slovenec za vzgojo svojega ?
Te vrstice podajemo v prevdarek štajerskim (in morda tudi drugim) učiteljem, predno se definitivno odločijo za svoj predlog o tistih famoznih 80°/(, — učiteljicam!
Zopet cou dlo o con diaTolo?! Pišejo nam: Dovolite mi g. urednik, da zopet konštatu-jem — in nikoli ne bode dosti tega storjeno —, daje tudi o koncertu »Kola«, kakor vedno, vklj u b oni veliki množici, obstoječi iz nizkih in visokih, inteligentnih in priprostih slojev, meščanskih in okoličanskih oseb, tako na prihajanju v gledišče, v istem samem, na (skoro bi rekel) korporntivnem odhodu iz gledišča po Acquedottu in postranskih ulicah ter vkljub ogorčenju, izvanem po prosta-škem in tendencijoznem hujskanju »Indipenden-teja« prejšnjega dne: vladal popolen in neka ljen mir! Toliko opetovano na znanje slavni vladi in nadzorovalnim organom!
Društvo učiteljic bode imelo svoj prvi občni zbor v četrtek, dne 29. dec. t. 1. ob 9. uri in pol dopoludne v »Narodnem domu« v Ljubljani. — Učiteljice slovenskih pokrajin, bodisi, da so Členi ali nečleni tega društva, se uljudno vabijo, da se mnogobrojno udeleže zborovanja.
Moški podružnici družbe sv. Cirila In Metoda so darovali p. n. Šolski prijatelj v Ljubljani 10 K., Marija Pintar na Klancu 15 K., nabrane o birmovanji, Matija Sila, župnik v Tomaju 14 K., nabrane o razdeljevanji Mohorjevih knjig, Anton Dokler in dr. Žmavc v Kranji po 1 K. Neimenovan v Trstu 1 K., vesela družba pri Marcu »Al miuatore« 2 K. 00 st. Vesela družba v gostilni Ivana Šiškoviča na jubilejni večer v veseli družbi 4 gld. 5 nč.
Ravnateljstvo kinematografa »Ideal«, ki daje svoje predstave na velikem trgu št. 5, nam javlja, da se bode te božične praznike predstavljalo življenje in trpljenje našega Iz veliča rja. Ravnateljstvo naznanja, da se ni plašilo uikakih troškov, da bodo te predstave čim zani-miveje, dovršene,
Jutršnjc večerno Izdanje »Edinosti« bode na prodaj že ob (i. uri zvečer. Opozarjamo čitatelje, da v tej številki priobčimo jako zanimivo in obširno oceno koncerta društva »Kolo«.
Kazglas. Od generalnega vodstva c. kr, pri-vilegovane južne železnice smo prejeli nastopni razglas:
Počenši s 1. janiivatjem 1899 se bodo v ob-sežju avstrijskih, ogerskih in bosansko-hercegovin-skih železniških uprav pristojbine za prevažanje in povzetja zaračunavale v kronah in stotinkah, v kolikor se je to godilo do sedaj v goldinarjih in novčičih avstrijske veljave.
Sklicujč se na dodatna določila VIII in XII. k § 51 pravilnika za železniški promet, veljavna od 1. januvarja 1899, glasom katerih sta deklaracija interesa na pošiljatvi kakor tudi predpis predplačil v gotovini in povzetij na voznih listih dopustna le v kronah in stotinkah, se priporoča nujno odpošiljateljem tovorov, da tudi tedaj, ako rabijo stare formulare voznih listov, ki so dopustni še do konca aprila 1899, od 1. januvarja 1899 naprej na voznih listih le v kronah in stotinkah
ozn a čaj«) deklaracijo interesa na pošiljatvi, potem predplačila v gotovem in povzetju.
Iz Pazina nam pišejo: Izborno ste jo pogodili, gospod urednik, ko ste apostrofirali italijanske protestlerje proti osnutju hrvatskega gimnazija, kako da tu, kjer nam gre prva beseda, nočejo sklicati shoda?! Oni že vedo, zakaj nočejo udariti |>o tem grmu, vedo, da bi iz tega grma skočil zajec, katerega oni — ne bi bili veseli!! V vsej naši občini ne morejo nabrati ni pol stotine proteatljerjev! V krajni občini,, ki šteje 15.000 duš! To dejstvo govori svoj jasni govor.
Nekaj pa jih je vendar-le — takih, ki nimajo zmisla, ni srca, ne le za kulturne potrebe ljndstva, ampak tudi za bedo in stisko občanov. To so onn petindvnjsctorica, ki so poslali na shod v Trst svoj brzojavni protest. A zabeležiti treba, da sta med istimi tudi oni Giuseppe Ca mu s in oni E t tore Ujcich, ki sta v kupčijskih zvezah izključno le z Hrvati, oziroma Slovenci!! Dobro bi bilo, da to dejstvo zabeležijo tudi drugi slovenski in hrvatski listi!
Izpred •dežel nega sodišča. 471etni Giovanni Braida iz Čedada je bil včeraj obsojen radi žalje-nJa Njegovega Veličanstva. Prisodili so mu 7 mesecev. Ker pa je storil zločin pred 2. decembrom in je torej deležen cesarskega pomiloščenja, so ga takoj izpustili na svobodo. Ti ljubi sosedje naši imajo že to srečo, da, če so tudi padli, so padli vsikdar — na mehko.
Koladar.
Danes v petek 23. decembra: Viktorija, de v.; Nikolaj. Jutri v soboto 24. decembra: Adam in Eva; Irmina, dev.
Sol n čni:	Lunin:
Izhod ob 8. uri 12 min.	Izhod ob 12. uri 35 min.
Zahod „ 3. „ 47 „	Zahod „ 3* „ 47 „
Ta je 52. teden. Danes je 35«. dan tega leta, imamo torej te 9 dni.
Različne vesti
Spomini na cesarico Elizabeto. Dr. Christo-manus objavlja v »N. F. P.« novo vrsto spominov o blagopokojni cesarici Elizabeti, po katerih posnemamo naslednje :
O nekem čitanju povestij Dostojevskega je govorila cesarica tudi o ženskem vprašanju in je rekla: »Ženske naj bodo svobodne! One so često vredneje tega, nego pa možki. Manj ko se učijo, toliko vredneje so, kajti potem vedo vse same iz sebe.«
Nekdaj je prišel cesar k cesarici, ko se je ravno česala. Christomanus se je hotel odstraniti, toda cesar mu je namignil, naj ostane. Cesarica je pričela govoriti s cesarjem o politiki. Cesarje bil zelo resen in cesarica je skušala, da bi ga vdo-brovoljila, kar se ji je posrečilo konečno. Ko je cesar odšel, je rekla cesarica: »Sedaj sem politi-kovala z cesarjem. Kada bi pomagala, toda čutim malo spoštovanja do politike in jo smatram nevredno zanimanja. Ministri so samo za to, da padajo in da potem prihajajo zopet drugi.« Potem je rekla čudnim glasom, ki se je slišal kakor notranje smehljanje: »Politiki menijo, da vodijo dogodke, a isti jih presenečajo vedno. Vse, kar se zgodi, se dogaja samo ob sebi in z naravno silo; diplomatje konstatirajo samo dejstva.«
Christomanus navaja potem nekaj izrekov cesarice: »Večina ljudij je nesrečnih, ker so v nas-protstvu z notranjo neobhodnostjo. — Kdor ne more biti srečen kakor si želi sam, mu ne preostaje druzega, nego da ljubi svojo bol; samo to pomirja človeka. Mir je lepota na tem svetu. Lepota je vzrok in cilj vseh stvarij.«
Nekdaj je cesarica svarila Christomanusa pred spletkami dvora. »Mislil sem«, je odgovoril Chri-stoman na to, »da ne samo baron Nopzsa, nego tudi grofica Festetič in vse ostalo dvorjaustvo je udano Nj. Veličanstvu tako, da se čutim jaz tukaj popolnoma varnega.« —- »O da, gotovo«, je rekla Nj. Veličanstvo cesarica, »ti so zel<5 udani cesarici. Morda se moram zahvaliti Bogu, da sem cesarica in kraljica, ker sicer bi mi lahko šlo zek> slabo. Ljudje ljubijo svojo cesarico zato, da morda postanejo kaj njej na ljubo.«
Nekdaj se je cesarica sprehajala s Christoma-nusem cele tri ure, ne da bi bila pregovorila z njim le besedico. Koncem sprehoda je rekla cesarica: »Cesto se mi dozdeva, kakor da sem popolnoma zagrnjena, da-si nisem. Baš kakor v nekaki notranji maškeradi v kostumu cesarice.«
Mnogokrat je cesarica govorila o smrti. Nekdaj je rekla baje; »Kaj bi bilo, ako bi kdaj utonila. Ljudje bi rekli, čemu je šla na morje po zimi, mesto da je ostala na dvoru. Mogoče pa, da se zgodi še na čudneji način tudi eeld za cesarico-kraljico. Ostsla često deli zaušnice.«
Originalno novinarsko podjetje v Rusiji. Početkom novega leta 1890 se ustanovi v ruski prestolnici časopis »Svjataje«, ki bode namenjen za Sibirijo. List se bode tiskal redno dvakrat na dan v Petrogradu, a od tam se bode ves njegov obseg brzojavljal v sibirska mesta Omusk, Tomsk, Ir-kutsk in Krasnojarsk, v katerih se bode ves list ponatiskoval in razpošiljal po širni Sibiriji. Za to podjetje se je osnoval konsorcij in njegov odbor že nabira naročnike. Konzorcij hoče na svoj račun postaviti brzojavne postaje od Petrograda do Sibirije in v teh nastaviti lastnih uradnikov.
A da vsaka številka lista, ki bode obsezaln najmanj 20000 besed, izide pravočasno tudi v Sibiriji, prosil je odbor rusko vlado, naj ga cenzurira v 20 minutah. Stroški za to veliko podjetje bodo znašali 2 in pol milijona rubljev, a nadejajo se, da dobe najmanje 60.000 naročnikov na list, ki bode stal na leto samo 13 rubljev.
Št. 2020 -Pr.
Naznanilo.
o napovedih za odmero osebne dohodarine, plaČarine od vlših službenih prejemkov in prlhodarine (davka na rente) za leto 1890.
Po § 202. zakona od 25. oktobra 1896. drž. zak. št. 220 o neposrednih osebnih davkih je dolžan vsaki, osebni dohodarini podvrženi podati vsako leto napoved o svojih davku podvrženih dohodkih v roku, ki ga določi finančna deželna oblast. Te dolžnosti so glasom § 204. omenjenega zakona praviloma oproščene le osebe, katerih davku zavezani dohodki ne presegajo 1000 gld., toda tudi te le dotlej, dokler jih ne pozove davčna oblast ali predsednik priredbene komisije.
V	svrho odmere osebne dohodarine in plača-rine od viših službenih prejemkov za leto 1899. poživljajo se vse osebe, ki so v neposrednje državnem mestu Trstu, v pokneženi grofiji Goriško-gradiščanski ter v mejni grofiji Istrski v smislu ij 153. navedenega zakona podvržene osebui dohodarini ter obvezane podati napovedi, da predloži te napovedi do 15. februvarija 1899. (do tega dne je namreč visoko c. kr. finančno rainisterstvo z odlokom od 30 oktobra t. 1. štv. 54(555 rok podaljšalo) po obrazcu, določenem v izvršitvenem predpisu k IV. poglavju navedenega zakona (drž. zak. št. 108 iz 1. 1897.) pismeno ali jih dado ust-meno na zapisnik na pristojni davčni oblasti 1. instance, t. j. v Trstu na c. kr. davčni administraciji, na Goriškem in v Istri pa na pristojnih c. kr okrajnih glavarstvih (odnosno na davkarijah, ako ni tam okrajnega glavarstva).
Tiskovine za napovedi se dobivajo brezplačno na imenovanih davčnih oblastih 1. instance, kakor tudi na dotičnih davkarijah, oziroma županstvih.
Osebni dohodarini je podvržena vsaka fizična oseba, kutere dohodki presegajo 600 gld. Razločka ne dela, so-li to dohodki zemljišč, poslopij, samostojnih podjetij in opravil, glavnic, službenih in mezdnih prejemkov ali kakega druzega vira.
Ti dohodki obstojč lahko v denarju ali pa blagu. Kedor dobiva 3200 ali več gld. službenih prejemkov na leto, je zraven tega glasom ij 233. glede teh prejemkov podvržen tudi plačarini.
Dohodkom davčnih obvezaneev gospodarjev prišteti je v smislu ij 157. dohodke pripadnikov družine, ako se ti stekajo v skupno gospodarstvo, toda s pridržkom odbitkov, označenih v 173.
One dohodarini podvržene osebe, ki so oproščene napovedi, ker njihovi davku podvrženi dohodki ne presegajo 1000 gld., imajo v smislu § 204. v vsakem slučaju pravico predložiti napovedi.
Davčni obvezanci, ki hočejo svoje napovedi podati ustmeno na davčni oblasti, naj store to kolikor prej mogoče.
Dolžnost podati napoved in nasledki, ako kedo to opusti, so neodvisni od vročitve posebnega poziva, omenjenega v § 204.
V	svrho priredbe dol odarine za 1899. 1.
treba napovedati v smislu § 156. stalne prejemke vsake vrste, na pr. plače in stanarine, zagotovljene v določenih zneskih, najemščine, dohodke ml kuponov in slično, vse to se svoto, dejanjski doseženo v 189S. 1. Nasprotno se morajo nedoločeni ter nestalni dohodki od zemljišč in poslopij izkazati v prečnem znesku zadnjih treh let 1896, 1897 in 1H98. Vsi drugi nedoločeni in nestalni prejemki pa v premeru zadnjih dveh let 1897 in 1M«>8.
Kedor še ni imel dohodkov tri, oziroma dve ali eno leto, jih mora napovedati po povprečni dobi njih uživanja, odnosno se zneskom, ki ga upa dobiti v dobi jed nega leta
Ista načela veljajo za računanje troškov, ki se smejo odbiti.
Določila za obdačenje novih davčnih zavezancev in njih dolžnost, predložiti napoved, nahajajo se v §t> 227. in 228.
Natančneja določila, kako je postopati o sestavljanju za osebno dohodarino, nahajajo se v I. delu v drž. zak. štv. 108. e.x 1897. razglašenega izvršitvenega predpisa k IV. poglavju zakona od 25. oktobra 1896., drž, zak. št. 220. Ponatisek tega dobe lahko brezplačno davčni obvezanci v Trstu na c. kr. davčni administraciji, na Goriškem in v Istri pa na pristojnih c. kr. okr. glavarstvih, odnosno na c. kr. davkarijah, ki niso na sedežu okrajnega glavarstva.
Ako kak davčni obvezanec ne poda dolžno napovedi v predpisanem roku, pripravi se odmera po novem pozivu na podlagi S 205. lahko uradoma ; razven tega mu je pričakovati, da se uvede proti njemu preiskava zaradi davčne zatajbe.
Kazenska določila zaradi davčne zatajbe, davčnega prikrajšanja in opuščene napovedi obsegajo §§ 229., 241., 243. in 244.
Napovedi za prihodarino je predložiti glasom § 138. na pristojni davčni oblasti ob prav tistem času kakor napovedi za osebno dohodarino.
V	svrho odmere prihodarine za leto 1899. se poživljajo torej vse osebo, ki uživajo v Trstu, na Goriškem ali v Istri v smislu 5$ 124 prihoda-rini podvržene prejemke, da do 15. februvarja 1899. predložč napovedi o vseh teh prejemkih iz-vzemš: one, pri katerih se prihodarina odtegne dolžnikom, po obrazcu, zaukazanem z izvršitvenim predpisom k III. poglavju zakona o osebnih davkih, razglašenim drž. zak. št. 171. ex 1897. Te napovedi se vlagajo oziroma tudi dad<S ustmeno na zapisnik na isti davčni oblasti, katera je po pričujočem naznanilu pristojna za sprejemanje napovedi o osebni dohodarini.
Tiskovine za napovedi dobd se lahko brezplačno na istih oblastih in uradih, kot tiskovine za osebno dohodarino.
Prihodarini je po § 124. zavezan, kedor iz imovinskih predmetov pravic dobiva prejemke, katerih ni že naravnost zadela zemljarina, hišarina pridobarina ali plačarina.
Sem spadajo posebno v § 124. št. 1—7 navedene obresti, rente, tekoča plačila, oprave itd.
Ker se prihodarina nasprotno od osebne dohodarine ne odmerja po gospodarstvih, nego za vsako osebo posebej, zato se opozarja še posebno na to, da mora vsak posamični upravičenec prejemkov, odnosno njegov zakoniti zastopnik pod zakonitimi pogoji podati napoved.
Osebe, katerih prihodarini podvrženi prejemki niti sami zase, niti skupno z njihovimi drugimi dohodki ne presezajo letnega zneska 600 gld., so po § 125. št. 7. sploh proste prihodarine, tudi niso dolžne podati napovedi.
Nadrobna zakonita določila o sestavi napovedi za prihodarino so natisnjena na zadnji strani obrazcu za napoved v pouk davčnim obvezancem.
V	svrho priredbe prihodarine za 1899. 1. treba glasom tj 128. napovedati stalne prejemke v znesku dejauski doseženem v letu 1898., ne določene in nestalne prejemke pa v premeru 1897. in 1898. 1.
Kedor ni imel prejemkov še toliko časa, mora jih napovedati po povprečni dobi njih obstanka, oziroma se zneskom, ki ga upa doseči v enem letu.
Določila za obdačenje na novo v davčno dolžnost stopajočih oseb in njih dolžnost, podati potrebno naznanilo, nahajajo se v tj 145.
Kedor ne podit pravočasno napovedi odnosno omenjenega naznanila, se izpostavi tudi pri priho-
darini kakor tudi pri osebni dohodarini pravnim posledicam, da sn na davčne oblasti glasom $ 142. pooblaščene uvesti olhlačenje uradoma, ter da ne po § 24."i. št. 4 in 244. more kazenski |H>stopati ra<li davčne zatajbe.
Tudi gledć prihodarine so dolžnost za po-danje napovedi in nasledki opuščenja iste neodvisni od tega, je-li bil davčni obvezanee za to osebno pozvan ali ne.
C. kr. finančno ravnateljstvo.
TRST, dne 20. decembra 1898.
Oton vitez pl. Zimmerm&nn,
e. kr. dvorni svetnik in finančni ravnatelj.
Brzojavna in telefonična poročila.
(Zadnje veati.)
Dunaj 23. O stanju grofice Thun se javlja: Zapiranje sape nekoliko zmerneje. Po noči je spala opetovano, toda slabost je velika. Po noči je neki gospod 7. nuncijature prinesel grofinji brzojavno sporočeni papežev blagoslov. Za grofico se kaže splošno sočutje.
Dunaj 2ii. Baron Hanft'y je imel danes daljše posvetovanje z grofom Thunom in j>otem je bil vsprejet od cesarja v daljši avdijenei.
Praga 23. »Narodnim Listom« poročajo z Dunaja, da je vlada razposlala deželnim oblastim na Češkim, Moravskom in v Sileziji ukaz, naj strogo varujejo jednakopravnost jezikov in ščitijo narodne manjšine.
Dunaj 23. Ministerski predsednik baron BanftV je došel semkaj danes zjutraj, da je bil navzoč na zapriseženju ministra Scecbenyija.
Beljak 23. Državni poslane Steinwender je ■klical shod svojih voliloev. Na shodu je prišlo do burnih prizorov, ker so se istega udeležili tudi Schonererjanci in socijalni demokratje. Jeden govornikov je ostro grajal nemške nacijonalee, ker so opustili obstrukcijo. Steimvenderju pa je očital mlačnost. Vsa opravičevanja Steinwenderjeva niso pomagala nič, kajti zbor je vsprejel resolucijo, s katero se obsodi sedanjo taktiko nemške opozicije.
Steimvender je vskliknil ogorčeno, da se raje pridruži socijalistom ali celo Slovencem, nego pa Schoiiererjancem. Vsled teh besed je nastal tak vrišČ, da se je moral zaključiti shod. Schonererjanci so peli: »I)ie \Vaeht am Rhein«.
Pari/ 23. Sinoči je bilo zborovanje sindikata uslužbencev v špecerijskih trgovinah. Vsi navzoči, kakih 4000, so sklenili soglasno, da se uvede splošni štrajk pomočnikov v speeerijskih trgovinah.
Kaiicja 23. Nekoliko kristijanov, ki bo včeraj na javnem trgu zasramovali Turke, so bili obsojeni na leto dni ječe.
ZAHVALA.
Podpisani odbor izreka tem potom svojo naj-prisrčnejšo zahvalo vsem onim, ki so na katerikoli način pripomogli k sijajnemu vspehu koncerta od 18. t. m.; v prvi vrsti vrlemu, neutrudljiveuiu pevovodji gosp. H. V o griču, slavnima uredništvoma »Edinosti« in »Naše Sloge« na prijaznem priporočanju in objavljanju vesti o koncertu, kakor tudi ostalim slovenskim listom; slavnemu občinstvu na tako mnogobrojni, vspodbiljni udeležbi, gg. Skrinjarju, Kukanji, Hočevarju, Bizjaku, Žagarju in Gerbecu na prijazni pripomoči na razprodaji in pobiranju listkov ter gospodom razprodajalcem ustopnic in sedežev. Naj bodo uverjeni gg. "podpi-ratelji, da jih ohrani društvo v hvaležnem spominu in da mu bode doseženi vspeh v vspodbujo, da nadalje vstraja in napreduje v svoji stroki v čast in korist slovenskemu narodu.
Odbor pevskega društva „Kolo".
Fran Kravos,	Dr. Edvard Slavik,
tajnik.	predsednik.
Najnoveja trgovinska yest.
New-Vork2o. novembra. (Izv. brzojav.) Pšenica za december 14,9U za maj 75 7*. za mare 72'/* Koruza za december 42, za maj 417/s. Mast. 542.
„EDINOST"
večerno in zjutranje izdanje
se prodaja, ruzun v drugih navedenih tobakarnah, tudi
najužnem kolodvoru.
Obrtnijsko društvo pri Sv. Ani
išče t o čaj a, sposobnega za ta posel. Prednost imajoož enjeni brez ali z odraščenimi otroci, /a pogoje se je obrniti do odbora. Služba se počne s 1. ja n livarjem 1S99.
/a odbor:
Ivan Flzziga,
tajnik.
Josip Pregarc,
predsednik.
URAR
sposoben v popravljanju vsakovrstnih ur, se priporoča si. slovanskemu občinstvu Trsta in okolice.
Friderik Colja,
raanaftalec „Edinosti" in vratar, Via SollUrlo It. 8.
Pomladansko zdravlijene.
ZDRAVLJENJE KRVI
Čaj „Tisočera! cvet" (Milleflorl).
Cisti kri ter je izvratno sredstvo proti onim slučajem, če peče v želodcu, kakor proti slabemu prebavlja-nju in hemoroidam. — Jeiten omot za ozdravljenje stane 50 nvč. ter Be dobiva v odlikovani lekarni
PRMARER „Ai dne Mori" t TRSTU, veliki trg.
Tudi za 55 nvč. v markah dopoAlje ne franko.
TEODOR 81. A B Alf J A
srebrar
■U«» Moralll II GORICI all°* M«r*UI 13
priporoča prečastiti duhovščini in cerkvenim predstojnikom svojo delavnico za izdelovanje Cerkvene posode in orodja. Staro blago popravi, pozlati in posrebri v ognju po najnižji ceni. Da si pa zamorejo tudi bolj revne cerkve naročiti cerkvenega kovinskega blaga, olajšuje jim to zgorej omenjeni stem, da jim je pripravljen napravljati blago, ako mu potem to izplačujejo na obroke. Obroke si pa preč. p. n. gospod naročevalec sam lahko določi.
Pošilja vsako blago poštnine prosto!
Nu zuhteranjc realk In prospekt.
Prva tržaška tovarna
za
Ijanje plina
►€>4
M. U. Dr. Ant. Zahorsky
priporoča svojo pomoč na porodih, abortih in vseh ženskih boleznih, kakor: nerodnosti v perijodi, krvavenje, beli tok, neredna lega maternice itd., kakor sploh v vseh slučajih bolezni.
ordinulfi ulica Cariniia Str. B, od 9. -11. in od 2. - 4.
tvrdka ROOOO A C. v ulloi 8*nlU it.
Autorizirani instalaterji plina, vode in plina acetilen.
Aparat n» acetilen od Josipa Rocco, patentiran v Avstro-Ogerski je absolutno najbolj praktičen in gotov, lahko rabjen • ne eksplodira, vsprejet od različnih za varovalnih druStev Vaprejemajo se vsakovrstne kompletne naprave za hiSe, restavracije, gledaliAč« in mesta pod naj-ugodnej šimi po goj i
Velika zaloga
uajlHtljega
apnenega kisleca,
katerega kilogram daje 300 litr. plina.
Velik izbor
av e t iln i o
in prfparikoT
za razsvetljavo.
SPECIJALITETA CESTNIH SVETILNIC,
na 1 ali 2 plamena brez dovoda plina (pripravo za dvorce [vile] kijoske in mala mesteca).
Vsprejemajo se dela za Instalacije in popravljanje dovodov.
Zalog«	Delavnica
i ulici Haiiittk štv.	* uJici 8. (Jiorgio
„THE GRE S HAM"
angležko zavarovalno društvo na življenje v Londonu.
Aktiva društva do 31. decembra 1897...........Kron 15'
Letno vplačilo premij in obresti do 81. decembra ........... 3:
Izplačana zavarovalnina in obresti od obstanka društva (1848.) . . » 34,
V letu 1897. izdanih 7468 polic za glavnico od....... » (>
Prospekti, ceniki in v obče vse druge informacije dopošljejo se vsakemu vprašanje od niže imenovanega zastopstva, katero dopisuje v vseh jezikih.
2W Glavno zastopstvo v Trstu.
______Via del Teatro itv. 1, „Tergesteo" Scala IV.
Iščejo se dobri agentje, zastopniki in potova
>.997,579-— 1.828,375-— *.800,007-— 7.881,851*91
na pismeno
I c i.
Carl Greinitz Neffen,
Na Corsu štev. 33.	podružnica Trst. P i a/za della Lcgna 2.
-
Železo in razno železno blago na drobno in na debelo.
Priporočajo svojo dobro sortirano zalogo
MT predmetov za stavbarstvo,
traverze, zaklepe, železo za kovače in fapon, stare železnične šine, držaje
in ograje, vodnjake, pumpe, železne cevi in take iz vlitega železa, vse tehnične predmete, popolne naprave kope]ji in stranišč,
peči in štedilna ognjišča, tuhinjsko, namizno in hišno opravo, železne melle In sred opjem vame blatne, nagrobne križe in obgrobne ograje, orodja za vsako obrt.