CENA 190 din - Leto XL - št. 52 Kranj, torek, 7. julija 1987 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE ,DELOVNEGA LJUDSTVA ZA L E T GORENJSKO ODGOVORNI NA DOPUST, KMETJE NA POLJA IN TRAVNIKE »tran 3 5 LE MOČAN, SIT KONJ LAHKO VLEČE VOZ »tran 2 KONDOM GLASBA IN ŠE KAJ stran 6 NOC NA JEZERU stran 12 Tradicionalno srečanje lskrašev, ki je vsako leto združeno s praznovanjem dneva borca, je bilo v soboto v Sori pri Medvodah. Slavnostni govornik je bil član predsedstva CK ZKJ Štefan Korošec, ki mu je prisluhnilo več kot 20.000 delavcev iz vseh Iskrinih tovarn. Na srečanju so podelili Iskrine nagrade, pripravili pa so tudi lep kulturni program. Prihodnje leto bo srečanje lskrašev pripravila Iskra- Elektromotor ji iz Železnikov. Foto: G. Šinik Ob petkovem odprtju nove hladilnice mesa na Trati je Ja-lez Tavčar, direktor KŽK, med drugim dejal, da tudi fcgrožlvilstvo kliče po preusmeritvi, sodobni tehnologiji, trženju, saj bo le tako lahko stopilo v korak z ostalim gospodarstvom. Več o novi hladilnici preberite na 3. strani. Foto: G. Sinik •"ttncozi zmagali na atlet jjfcltl I robo ju v Kranju — rHm ija je bila dvakrat prva, "•^Roslavija dvakrat druga, Or-•i« pa dvakrat tretja na sobot-j^m in nedeljskem atletskem poboju med I rum i jo, (urijo !n Jugoslavijo v Kranju. Tako Jjftkovostne atletske prireditve Kranju še ni bilo. Na lani Prenovljenih atletskih napra-v*»h so bili doseženi nekateri slični rezultati. V naši repre-j*ntan< i sta bila tudi dva ^•"anjčana: sprinter Simon [jjdež, ki je bil z 10.5H tretji na % metrov, in Goran Kabič >nH sliki), odlični deseterobo-,ec. ki je bil v teku na 110 me fov ovire šesti s časom 15,03. !>r o I robuju na športni stra-PotOi G. Sinik is Najslabše je molčati Centralni komite Zveze komunistov Slovenije je včeraj obravnaval aktualna idejnopolitična vprašanja v družbi in Zvezi komunistov. V bistvu je bil to slovenski »idejni plenum«, po zveznem, katerega stališča so šele včeraj zagledala beli dan. Marsikdo se je ob slovenskem plenumu vprašal, zakaj je sploh potreben, če smo o tem že na dolgo in široko govorili na zveznem. Odgovor je jasen in določen: slovenski plenum je bil potreben in koristen najmanj iz dveh razlogov. Prvič: leto po kongresu smo in oceniti je treba, ali je politika slovenske partije pravilna. In drugič: če hoče zveza komunistov ubirati sodobnejše metode političnega dela, brez ostankov partije na oblasti, državne partije, potem se mora opredeliti do vseh najpomembnejših vprašanj sedanjosti in prihodnosti. Mora v javen in demokratičen dialog s stališči in izmenjavo mnenj. Prav to sedaj slovenska partija, predvsem pa vodstvo, počne in žanje priznanja. Teze, ki so bile napisane pred včerajšnjim plenumom in so bile na sami seji sprejete in potrjene, imajo tudi tak cilj. So uspešna analiza našega sedanjega položaja, gledana skozi oči partije, in obenem opredlitev: naprej moramo po poti znanja, tehnologije, gospodarnosti, za to pa bo treba marsikaj žrtvovati, pomesti z najrazličnejšimi izmi, začenši pri etatizmu. Takšna stališča so tudi program, za katerega se morajo najprej bolj ogreti vsi komunisti, program, vabljiv za ljudi, za mlade. Zato bi bilo zgodovinsko napak, če bi partija molčala in se ne bi odzivala na pobude, ki jih še posebej v razmerah sedanje vsesplošne krize ne manjka. Včerajšnji plenum ima prav zaradi stalnega idejnopoliti-čnega razčiščevanja svojo vrednost. Slovenska stališča pa so lahko koristna tudi za druge dele Jugoslavije. J. Košnjek V Kranju pred praznikom Zakaj ni bilo kruha Kranj, 6. julija — V petek, dan pred praznikom je že pred 12. uro v večini trgovin zmanjkalo kruha. V pekarni so sicer kruh pekli vse do 14. ure, vendar je bilo povpraševanje večje od dobavljenih količin. Zato ga precej ljudi ni moglo kupiti. Zvedeli smo, da so v pekarni v celoti izpolnili naročila trgovin, v trgovini pa so povedali, da je bilo povpraševanje po kruhu večje od običajnega pred prazniki. Težave pri oskrbi s kruhom so imeli v Škofji Loki. V PETKOVEM GORENJSKEM GLASU ^ ^//// i/M//// VLADIMIR KAVČIČ Kulture je preveč EDO TORKAR Poklic: samostojni kulturni delavec ANDREJ PAVLOVEC Kultura je kot pes na cesti JANEZ SVOLJŠAK Odprto pismo Mariji Staretovi Škofja Loka — Kapucinska knjižnica, loški kulturnozgodovinski spomenik, ima zdaj tudi oddelek, odprt za javnost. Tako so na ogled nekatere najstarejše knjige, tiskane pred letom 1500, pa tudi knjige, ki pričajo o naš', bogati duhovni in kulturni preteklosti. — Foto: Gorazd Šinik Srečanje v moji deželi Naj bo izseljenski piknik ali pomensko globlje in lepše zveneče Srečanje v moji deželi, snidenje rojakov z domačimi kraji je vselej enako prisrčno. Spomini spet oživljajo... Tako je bilo tudi sobotno Srečanje v moji deželi, katerega kulturni del so škofjeloški prireditelji prvič prenesli z grajskega vrta med pisana pročelja srednjeveških stavb, v »Nurnberg naše gotike«, na Mestni trg, kjer so v preteklih časih trgovali in sejmarili. Tudi v soboto je bil živopisni vrvež podoben semanjemu dnevu. Med pesmijo in besedo naših rojakov, slovensko, rahlo po tuje pobarvano, med ozaljšanimi konjskimi vpregami, narodnimi nošami, gostinskimi strežniki so se šibile stojnice slovenskih mojstrov umetne obrti; na ogled,pa tudi za prodajo je bila slovita ribniška roba, lectova srca, avbe narodnih noš, domači krofi in potica, sloviti loški kruhki in modeli zanje in še veliko drugega, zaradi česar smo Slovenci poznani. Nad vsem pa je kraljeval smeh, radost, veselje ob srečanju v moji, naši deželi in ob koncu obljuba, da ne bo zadnje. — H. Jelovčan VAŠ BUTIK TURISTIČNIH USLUG - resi KM KOMPAS JUGOSLAVIJA KOMPAS LETALIŠČE TEL.: 22-347 ©©SaiSMESGLAS 2. STRAN NOVICE IN DOGODKI TOREK, 7. JULIJA 1987 • 4. JULIJ, DAN BORCA • Seje zborov skupščine občine Jesenice, 6. julija — V četrtek. 9. juliju, bodo seje /borov skupščine Jesenice. Delegati bodo obravnavali poročilo o delu delegatov i/. Slovenije v zveznem zboru skupščine SFRJ, poročilo temeljnega sodišča v Kranju, enote na Jesenicah, poročilo občinskega sodnika za prekrške in poročilo uprave inšpekcijskih služb za Gorenjsko. Razen tega je na dnevnem redu še več drugih vprašanj: poročilo o gospodarjenju v prvih treh mesecih, analize zaposlovanja, dopolnitve srednjeročnega načrta, informacija o razmerah v Iskri na Dobravi, predlog odloka o sprejetju zazidalnega načrta v Pišnici. Obravnavali bodo še predlog za podelitev občinskih priznanj 1. avgust. Za letošnje nagrade so predlagani: planinsko društvo Javornik-Koroška Bela, projektna organizacija za izvedbo projekta jeklarne Železarna Jesenice, Anton Arh, Anton Dežman in Franc Žerjav. D. S. Seja kranjske skupščine Kranj, julij — V sredo, 8. julija ob 15. uri, se bodo sestali vsi trije zbori kranjske občinske skupščine. Na zadnji seji pred dopusti bodo obravnavali poročilo o delu slovenske delegacije v zveznem zboru, informacijo o tekočih gospodarskih gibanjih v kranjski občini s posebnim poudarkom na Telematiki ter o skupni in splošni porabi, odločali bodo o spremembah občinskega proračuna in o davkih občanov. Radovljiški brigadirji na akcijo Radovljica, 5. julija — Radovljiška mladinska organizacija se je letos resno lotila zbiranja brigadirjev za mladinske delovne akcije. Uspelo jim je zagotoviti polnoštevilne brigade, s pomočjo domačih brigadirjev in brigadirjev iz pobratenih občin. V nedeljo, 5. julija dopoldne, je na mladinsko delovno akcijo Bujština 87 odšla brigada Staneta Žagarja iz Radovljice. V njej je 50 brigadirjev: 25 iz radovljiške občine in 25 iz Svilanjca in ostalih pobratenih občin. J. K. Slavnostna seja ob dnevu borca Radovljica, julija — V počastitev dneva borca je bila v petek, 3. julija, v Radovljici slavnostna seja občinskega odbora zveze borcev Radovljica. O pomenu praznika in današnjih razmerah v družbi ter vlogi borčevske organizacije je spregovorila članica predsedstva Katarina Bem. Na seji so podelili tudi odlikovanja medobčinskega sveta zveze borcev za Gorenjsko, plakete Gorenjskega odreda in Listino borcev — osvoboditeljem Beograda 1944. Ob tej priložnosti so prejeli knjižna darila letošnji jubilanti, ki bodo oziroma so dopolnili 60, 70 in 85 let. J. R. Bančni cilj: brez izgube Kranj, 1. julija — Izvršilni odbor Temeljne banke Gorenjske je potrdil oceno finančnega rezultata banke in predlog ukrepov za zboljšanje položaja. Glavni cilj je poslovanje brez izgub, čeprav so le-te v zakonu o bankah letos in prihodnje leto še dovoljene in jih banka lahko pokriva iz revalorizacijskega sklada. Vodstvo kranjske banke meni, da je kljub temu treba poslovati brez izgub tako, da bo banka ustvarila še več dohodka, postajala močna derfarna organizacija, organizirana po željah ustanoviteljev. Poslovati mora tako, so dejali na seji izvršilnega odbora, da bodo pogoji članic banke najmanj takšni, kot jih imajo članice drugih temeljnih bank, da ugodnosti ne bodo manjše in ne obveznosti večje od drugih. Stroške poslovanja bo treba zmanjševati, vendar je to pogosto nemogoče, ker predpisi spodbujajo administracijo. V ZRN na primer banka posluje z dve- ali triodstotno maržo, pri nas pa še 13 odstotkov komaj zadostuje, ker imamo pač predpisane tako zapletene in drage postopke. Gradivo o razvoju banke je sedaj v razpravi, ugotovitve pa bo na prihodnji seji strnil izvršilni odbor. J. K. GLAS Ob 35-letnici izhajanja je kolektiv Gorenjskega glasa prejel red zaslug za narod s srebrno zvezdo Ustanoviteljice Gorenjskega glasa so občinske konference SZDL Jesenice, Kranja, Radovljice, Škofje Loke in Tržiča_ Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj, tiska Ljudska pravica Ljubljana Predsednik časopisnega sveta: Boris Bavdek_ Gorenjski glas urejamo in pišemo; Štefan Žargi (glavni urednik in direktor), Leopoldinu Bogataj (odgovorna urednica), Marija Volčjak (gospodarstvo, Kranj), Andrej Zalar (gorenjski kraji in ljudje), Cveto Zaplotnik (kmetijstvo, kronika, Radovljica), Lea Mencinger (kultura), Darinka Sedej (razvedrilo, Jesenice), Helena Jelovčan (izobraževanje, iz šolskih klopi, S kolja Loka), Jože Kešnjek (notranja politika, šport), Danica Dolenc (zanimivosti, za dom in družino), Stojan Saje (Tržič), Vilma Stanovnik (mladina, gospodarstvo), Marjan Ajdovec (tehnični urednik), Franc Perdan in Gorazd Sinik (fotografija). Časopis je poltednik. Izhaja ob torkih in petkih._ Naslov uredništva in uprave: Kranj, Moše Pijadeja 1 — Tekoči račun pri SDK 51500-603-31999 — Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463, novinarji in odgovorna urednica 21-860 in 21-835, ekonomska propaganda 23-987, računovodstvo 28-463, mali oglasi in naročnina 27-960. Časopis je oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. Naročnina za II. polletje 1987 je 7 500 din Ob včerajšnjem plenumu centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije Demokratična narava idejnopolitičnega boja Kranj, 6. julija — Ugotovitev, da se družbenoekonomska in družbenopolitična kriza poglabljata, da je demokratični pristop k vodenju idejnopolitičnega boja doživel večinsko podporo komunistov in javnosti, in da pri prizadevanjih za prenovo ZK bistveno izstopa z načinom delovanja osrednje vodstvo ZKS,so bistvena značilnost gorenjske predplenumske razprave o tezah o aktualnih družbenopolitičnih razmerah v družbi in ZKS, ugotavlja sekretar medobčinskega sveta ZKS za Gorenjsko Boris Bavdek. »Ocenjujem, da smo v dosedanji razpravi poenotili stališča v vodilnem aktivu ZK na Gorenjskem, od sekretarjev osnovnih organizacij ZK navzgor, jeseni, ob programskih konferencah osnovnih organizacij Zveze komunistov, pa mora stališča poglobljeno obravnavati celotno članstvo in hkrati oceniti svoje delovanje v duhu stališč tega plenuma.« Na katera področja je bila na Gorenjskem še posebej usmerjena razprava pred sejo CK o aktualnih družbenopolitičnih razmerah v družbi in ZKS? »Ponovno smo ugotovili, da se družbenoekonomska in družbenopolitična kriza poglablja in da smo v njenem obvladovanju neučinkoviti, zaradi česar tudi izgubljamo ugled pri ljudeh, še zlasti med mladimi. Zaskrbljeni so zaradi neuspešnega boja z inflacijo, pa tudi zaradi neuresničenih velikih pričakovanj ob doseženem poenotenju ZK na kongresih do ključnih razvojnih vprašanj. Na Gorenjskem so zaradi značaja industrije še zlasti glasne kritike sedanje devizne zakonodaje. Podpiramo razmišljanja, da bo do idejnopoli-tične ocene tega položaja in možnosti razreševanja prišlo tudi v Zvezi komunistov. Razprava je nadalje pokazala, da je demokratičen pristop pri vodenju idejnopolitičnega boja, ki ga je v pokongresnem obdobju izrazito zagovarjal in vodil CK ZKS in vodstva drugih družbenopolitičnih organizacij, doživel večinsko podporo med komunisti in v javnosti nasploh. Demokratična, odprta dialoška razprava, tudi v sredstvih javnega obveščanja, čeprav je bila v delu članstva ZK in delu javnosti večkrat ocenjena tudi kot popuščanje ali defenziva ZK, ali celo koketiranje z nesprejemljivimi idejami in silami, je okrepila ugled Zveze komunistov. CK ZKS in njegovo predsedstvo doživljata podporo in takšen način dela naj bo v prihodnje stalnica. Komunisti vedo, da so v pristopu in v pogledih pri obravnavi posameznih vprašanj pomembne razlike med vodstvi ZK v socialističnih republikah in avtonomnih pokrajinah. To se je odražalo tudi v razpravah v CK ZKJ, še posebej pa so bile razlike izrazite na "idejnem plenumu" CK ZKJ. To so dodatni razlogi, da so podprli vsebinsko usmeritev CK ZKS, oziroma usmeritev našega partijskega vodstva v vsem pokongresnem obdobju, ko je odprl in se idejno opredelil do vrste pomembnih, tudi strateških tem, kot so bila vzgoja in izobraževanje, reševanje konfliktnih situacij oziroma stavk, položaj in razvoj drobnega gospodarstva itd. Ugotovili smo tudi, da je v procesu prenove bistveno izstopalo z načinom delovanja osrednje vodstvo ZKS, v osnovnih in tudi občinskih organizacijah pa še niso naredili kakovostnega preskoka. Tu ne gre le za vprašanje idejnopoli-tične usposobljenosti, ampak tudi pogojev, v katerih te organizacije in organi delajo. Zla- sti v zadnjem obdobju, polnem blokad, intervencij, prepovedi in ukrepanja države, je bilo težko angažirati članstvo ZK, kaj šele delavce za korenito! spreminjanje razmer.« Izredno ostrino so dosegli zapleti pri splošni in skupni porabi. Veliko je bilo že razprav o sedanjosti in prihodnosti Iskre Telematike. »Problemi splošne in skup-; ne porabe so zaostreni. Strokovne službe samoupravnih interesnih skupnosti ne vidijo izhoda v tako omejenih gmotnih okvirih. Problemi so lahko rešljivi samo na širši, slo-j venski ravni; ponovno se ak-f tualizira problematika solidarnosti, vendar pričakujemo od-f krit razgovor o dejanskih možr nostih Gorenjske pri teh materialnih obvezah. Ugled in zaupanje, ki sta bila narejena z uskladitvijo osebnih dohodkov z gospodarstvom, sta izginila. Ustvarjeno je vzdušje ogroženosti. S pretresi na tako občutljivem družbenem področju zapravljamo nujno zaupanje. Odzivi so različni, tudi izstopi iz Zveze komunistov, iz sindikata, protestne ustavitve dela. Pri Telematiki pa gre za še vedno ne do konca verificirane razvojne programe, zi\ tehnološke in ekonomske vi* ške, za izgube in celo vrsto drugih problemov. Odločitve na tem področju niso pomembne samo za Kranj, ampak za celotno Slovenijo. Veli* ke pa so tudi socialne razsežnosti tehnoloških in ekonomskih viškov. Gre ta boleč proces, ki ga bomo speljali le, če bomo imeli ustrezne, kvalitetne socialne programe.« J. Košnjek Žirovski čevljarji so nazdravili 40. rojstnemu dnevu svoje Alpine Le močan, sit konj lahko vleče voz Žiri, 4. julija — »Če dobri konji ne dobijo ovsa v pravem trenutku, da bi potegnili voz, ga tudi slabi ne bodo,« je v prispodobi naslikal sedanjo gospodarsko politiko v Jugoslaviji slavnostni govorec na današnji počastitvi 40. obletnice žirovske Alpine Marko Bule, predsednik Gospodarske zbornice Slo- venne. Predsednik delavskega sveta Gregor Pustovrh je podelil direktorju Tomažu Koširju kipec Alpine. Tomaž Košir, diplomirani ekonomist, je v tovarni od leta 1973, od leta 1980 pa njen direktor. V tem času je Alpina postala ena vodilnih obutvenih tovarn v Jugoslaviji in se uspešno vključila v izvoz, kjer njeni smučarski čevlji ponosno kažejo svojo znamko. Tomaž Košir je veliko prispeval k organizacijski in kadrovski krepitvi tovarne in bil tudi eden od pobudnikov za sprejem :logovora med žirovskimi delovnimi organizacijami o skupnem reševanju razvojnih problemov kraja. S svojim velikim znanjem, doslednostjo in voljo do dela si je pridobil zaupanje in spoštovanje delavcev in drugih ljudi. tovnem trgu, kjer so s tekaškimi čevlji že zdaj drugi, s smučarskimi pa peti do šesti, svoje mesto utrditi oziroma izboljšati, zlasti pa z zares kakovostnimi izdelki več iztržiti. Za to pa bodo rabili sposobne delavce z veliko znanja, s pravim odnosom do dela in svoje tovarne. Trenutni nemogoči gospodarski pogoji, ko morajo za devize, ki jih sami ustvarijo, stati v banki v vrsti, ne bodo trajali večno, zato malodušje ni na mestu. Na »dnevu Alpine« so podelili tudi vrsto priznanj. Gorenjska gospodarska zbornica je podelila Alpini priznanje za izjemne zasluge pri razvoju kraja, občine in Gorenjske, ob katero so ji pripeli še značko zveze telesnokulturnih organizacij Jugoslavije za pomemben prispevek k razvoju telesne kulture. Po sklepu delavskega sveta Alpine so ob 40. obletnici tovarne podelili kipec Alpine direktorju Tomažu Koširju, grafiki uredniškemu odboru tovarniškega glasila Delo življe nje in Karlu Pivku ter 30 plaket-med drugim tudi prvemu Alpininemu smučarju Gregi Karel Pivk, zdaj že upokojeni, je več kot 40 let ustvarjal, živel, delal, rasel i Alpino. Za vestno, uspešno In zavzeto delo v montaži sekalnici in tudi v samoupravnih organih ter družbenopolitičnih organizacijah je prejel grafiko Alpine. Benediku — in 35 priznani. H so jih dobili najboljši med najboljšimi žirovskimi »Šuštarji« H. Jelovčan Alpina s svojim dobro izbranim programom ženske modne obutve in smučarskimi ko lekcijami, s katerimi osvaja petindvajset držav sveta, ki plačujejo s trdnimi devizami, vsekakor sodi med močne, zdrave konje. Žal pa je zdaj tako, je nadaljeval Marko Bule, da morajo dobri gospodarji rediti slabe, slejkoprej obsojene na propad, s tem pa tudi sami drsijo v težave. Le če se bomo odprli v svet, spoštovali tržne zakonitosti in delitev po delu, bomo lahko premagali krizo. Marko Bule je tudi povedal, da bo 20. julija v slovenski skupščini razprava o deviznem sistemu in predlogih, kakšen bi ta sistem moral biti, da bi od njega imela korist država kot dobri gospodarji, izvozniki. Predloge bodo Slovenci zagovarjali tudi v zveznih organih. Direktor Alpine Tomaž Košir pa je v svojem nagovoru dejal, da se morajo delavci obračati predvsem naprej. Izpostavil je dva glavna cilja: na področju ženske modne obutve, predvsem škornjev, prodreti med vodilne, oziroma postati vodilni v Jugoslaviji, na sve- Brod — Delavci ljubljanskega Hudournika te dni pod RudnicO dokončujejo regulacijo potoka Semenca. Hudourne vode so namreč ogrožale zajetje za vaški vodovod nad vasjo. Žal p* je regulacija potoka pokopula pod seboj ostanke enega najstarejših plavžev v Bohinju, ki ga zgodovinski viri niti ne omenjajo. Znano je namreč železarstvo v Bohinju, tudi tehnologija pridobivanja žele/.«*' najstarejši načini pa še niso raziskani. — Foto: L. M. TOREK, 7. JULIJA 1987 NOVICE IN DOGODKI Iskra proslavila 41 let in dan borca Iskra — znanje in mladost Okrog 20.000 lskrašev iz vse Slovenije se je zbralo na že tradicionalnem Dnevu Iskre. Slavnostni govornik je bil Štefan Korošec. Podelili so tudi letošnje Iskrine nagrade. "Ilado in staro na Dnevu Iskre Sora pri Medvodah, 4. julija — ^letošnjim geslom »Smo zna-nJe in mladost« je osrednji program prireditve odprl *ranc Šifkovic, predsednik poslovodnega odbora SOZD *SKRA, ki je v pozdravnem nagovoru med drugim dejal, °-a sta znanje in mladost osnova pogoja za hitrejši in Uspešnejši gospodarski razvoj. »Korenite spremembe v ekonomskem sistemu, ki naj Ugotovijo samostojnost orga-n|zacij združenega dela pri nJihovem odločanju o celotnem reprodukcijskem proce-Su> predvsem pa prevladujoča Zavest o nujnosti sprememb v °aši družbi, ki jih narekuje naRel znanstveno-tehnološki napredek v svetu, sta temeljni usmeritvi za nadaljni uspešni razvoj socialističnega samoupravljanja,« je poudaril slavnostni govornik Štefan Korošec, član predsedstva CK ZKJ. »Iskra je eden maloštevilnih velikih poslovnih sistemov v naši družbi, ki se je v desetletjih razvoja toliko razvil in utrdil, da je kos spremembam sodobnega industrijskega razvoja na podlagi znanstvenih dosežkov, novih tehnologij, načinov mišljenja, planiranja in vedenja na svetovnem trgu, hitro se prilagajajoče organizacije in ekonomike podjetij ter večje vloge strokovnjakov in raziskovalcev. Vztrajanje pri usmeritvi na tuje trge in vključevanje v mednarodno delitev dela, podpora lastnemu razvojnemu in raziskovalnemu delu, povezovanje z znanstvenimi inštituti in fakultetami ter skrb za kadre so tisti dejavniki, ki so privedli Iskro v vrh jugoslovanske elektronike in elektroindustrije ter med največje izvoznike v državi,« je Štefan Korošec pozitivno ocenil delež Iskre v jugoslovanskem gospodarstvu in podal tudi predvidene smeri nadaljnjega razvoja: »Postopno prestrukturiranje dela proizvodnje, vlaganje sredstev v raziskovalne inštitute in osvajanje temeljnih visokih tehnologij mikroelektrike, računalništva in telekomunikacij so tiste razvojne usmeritve, s katerimi bo Iskra kos problemom, ki so ji v dosedanjem poslovanju povzročali največ težav.« Mladi iz Iskre Delte so predali zastavo vrstnikom iz Iskre — Elektromotorji iz Železnikov, katerim je zaupana organizacija prireditve Dan Iskre — Dan borca prihodnje leto, poslali pa so tudi pozdravno pismo predsedstvu SFRJ. Glavno nagrado Iskre za letošnje leto je dobil Julij No-vljan iz Iskre Commerce, Iskrine nagrade pa so prejeli Velimir Bilbija iz Iskre Servis, Tone Orožim iz Zmaja, Drago Podlogar iz Iskre Avtomatika, Edvard Svetlik iz Iskre Roto-matika in Tone Rakovec iz Iskre Elektromotorji iz Železnikov. Tone Rakovec, ki je nagrado Iskre dobil za pomembne dosežke na področju poslovode-nja, je v Iskri zaposlen od leta 1953, že dvanajsto leto pa je tudi direktor Iskre Elektromotorji v Železnikih. »Za nagrado so me predlagali v naši tovarni, zato ima zame še posebno velik pomen. Moram reči, da je k dosežkom na področju poslovanja veliko pripomogla odlična ekipa ožjih sodelavcev, ki je s svojo zagnanostjo precej prispevala k današnji uspešnosti Iskre Elektromotorji,« je dejal Tone Rakovec in hkrati poudaril, da je potrebno spremljati tehnološki razvoj v svetu, to pa pomeni, prizadevati si k posodabljanju proizvodnje in tako ostati konkurenčen na svetovnem trgu. Igor Kavčič Nova hladilnica na Trati Boljša in zanesljivejša preskrba z mesom ^kofja Loka, 5. julija — Nova hladilnica mesa na Trati je že druga velika naložba — po centru za krompir v Šenčurju — ki jo je v Zftdnjem obdobju spravil pod streho KŽK. Kot je na petkovi otvoritvi dejal direktor tozda Mesoizdelki Miro Duič, pomeni hladilni predvsem boljšo, pestrejšo in zanesljivejšo preskrbo Gorenjske z mesom. . »Hladilnica, ki so jo zgradili v enajstih mesecih, je stala 940 ^lijonov dinarjev. Stroške so si po tretjinah razdelili KŽK-jevi ^esarji« s soinvestitorji, gorenjske občine oziroma njihovi l^etijski skladi ter republiški sklad za blagovne rezerve, ki si Je s tem v hladilnici pridobil nekaj prostora. Naložba je za pribli-Zr»o dvanajst odstotkov dražja, kot so izračunali, to pa predvsem Zaradi nekoliko zapoznelega nakazila denarja iz občin oziroma e ter funkcionalnih izboljšav prvotnega projekta: pridobijo dodatnega hladilniškega mesta za 200 ton mesa in drugačne rešitve kanalizacije, ki vodi na čistilno napravo in je skupna še 2a sosednji obrat močnih krmil in za krajane Trate. V prvi hladilnici na Gorenjskem je prostora za 1700 ton me-**a- Skladiščiti ga bodo začeli sredi julija. S hladilnico bodo pridobili tudi rejci živine, saj odpravlja sezonski značaj klanja, s stalnim odkupom pa kmetom ponuja večjo dohodkovno zanesljivost. Pomembno je tudi to, da same hladilne naprave, ki so delo tovarne LTH, kot tudi prostor omogočajo povečanje hladilniške-*>a Prostora, če bi bilo potrebno, ob hladilnici pa je dovolj prosto-r& tudi za obrat predelave mesa, ki ga nameravajo delavci Meso-1ZQ"elkov v naslednji petletki preseliti iz Kranja. Ob otvoritvi hladilnice, ko je predsednik delavskega sveta Mesoizdelkov Peter Karlin simbolično presekal vrvico, so podelili tudi plakete KŽK republiškemu komiteju za tržne in splošne gospodarske zadeve ter vsem petim gorenjskim občinam, posebna priznanja pa so dobili tudi drugi, zaslužni za zgraditev hladilnice mesa. H- Jelovčan O kmetijstvu slišimo samo še žalostinke Odgovorni na dopust, kmetje na polja in travnike Kranj, 30. junija — Razprava na četrtkovi seji odbora za agroživilstvo pri Medobčinski gospodarski zbornici za Gorenjsko je izzvenela kot žalostinka gorenjskemu (slovenskemu) kmetijstvu ter predelavi mleka in mesa. Janez Stare, direktor bohinjske kmetijske zadruge, se je razvnel že pri obravnavanju družbenopolitičnih usmeritev našoga kmetijstva »Z beseda ^i kmetijstvu sadijo rožice, si c^r pa se ga poskuša pritisniti k tlom,« je dejal. »Razmere so res kritične,« ga je dopolnil Ja-n«z Tavčar, glavni direktor KŽK Gorenjske. »Če naj bi tudi v kmetijstvu upoštevali pravilo, da je treba ukiniti neren tttbilne programe, potem bi bi-*a najprej na udaru prireja mleka in mesa. Kaj bi to dolgoročno pomenil^ ni treba pose Dej razlagati. Čeprav smo po Proizvodnih dosežkih in storilnosti na tem področju med naJbolj.šimi v Jugoslaviji, to ne ?adosča za normalno poslova Nt. Strokovnjaki nas zapušča ■10. mehaniki in šoferji bežijo v J*> uga podjetja.« »Smo direktorji krivi, če so naše kmetije premajhne, posest razdrobljena, med gospodarji ostareli kmetje...? Kako naj ob vsem tem pridelujemo poceni hrano,« se je vprašal direktor blejske zadruge Maks Osvald. Res je, kar pravi Janko Šumi, direktor Gorenjske kmetijske zadruge: »Nekateri bodo šli čez poletje na dopust, kmetje pa na polja, travnike, v hleve — in to ob cenah, ki jim jemljejo voljo do dela. Z nalož bami je skoraj konec, kmetje vračajo že odobrena posojila in na glas razmišljajo o tem, da bodo zmanjšali čredo in prešli na ekstenzivno rejo in pridelavo. Pravilnik o nagraje vunju kakovosti mleka smo sprejeli in mora zdaj veljati Nedopustno je, da bi kmetom rekli — ta mesec ne bomo na- grajevali kakovosti, ker ni denarja. »V kranjski Mlekarni, kjer bodo plačevali mleko do 21. junija še po stari ceni, čeprav je nova, za 17 odstotkov višja zaščitna cena, začela veljati že 16. maja, kajpak menijo drugače: »Mlekarna bo nagrajevala kakovost, če ji bo to dovoljevala cena ali če bodo razliko pokrili intervencijski in drugi skladi, sicer bosta mo rala kmet in mlekarna deliti dobro in slabo. Ne moremo postaviti pod vprašaj kolektiva, ki že zdaj prejema najnižje osebne dohodke v občini. Za kakovostno mleko smo letos do konca maja plačali že 58 milijonov dinarjev. Mleko, ki ga dodatno nagrajujemo, bi mora lo postati osnovni kakovostni (in plačilni) ra/.red. Slabe rejce bomo morali izločati, saj bo mleka na Gorenjskem kmalu že preveč.« V škofjeloški mlekarni so za razliko od kranjske mleko plačevali dražje že od sredine maja. »Res nas skrbi, kaj bo pokazal polletni obračun gospodarjenja, vendar se zavedamo, da tudi kmetje delajo z izgubo. Ne vemo, kako bomo ob takšnih cenovnih neskladjih obnovili mlekarno,« je dejal Anton Ter-ček, vodja kooperacije v škofjeloški zadrugi. Podobno je tudi v Bohinju, zadruga je prvo četrtletje sklenila z izgubo, pri predelavi mleka ni ostanka dohodka in ni jasno, kdaj bo lahko posodobila zadružno mlekarno. Problemi so tudi v mešalnici krmil, v klavnicah, na družbenih posestvih — a le zakaj bi jih načenjali in razlagali: odgovorni so bržčas že na dopustu ali pa mislijo le še nanj! C. Zaplotnik _3. STRAN vKQ)SMJMEEGLAS Delavci hočejo prisilno upravo Jesenice, 2. julija — Člani izvršnega sveta jeseniške občinske skupščine so zavrnili predlog Kovina, kjer hočejo čimprej prisilno upravo. Delavci v delovni organizaciji Kovin na Jesenicah so na zboru delavcev sprejeli pobudo, naj se v najkrajšem času v tej delovni organizaciji uvede ukrep družbenega varstva. Delavci so namreč prepričani, da bi jih le prisilna uprava lahko rešila hudih gospodarskih težav in uredila samoupravljanje v podjetju. Kovin pričakuje precejšnjo izgubo, saj že danes ugotavlja visoko nelikvidnost in nizko produktivnost. Zdaj ima najetih kratkoročnih kreditov za približno 90 odstotkov mesečne realizacije, bremenijo ga visoke obresti, izguba prvih treh mesecev je znašala 50 milijonov dinarjev. Osebni dohodki so slabi, kvalificirani delavci iz proizvodnje odhajajo. Zaradi pomanjkanja strokovnjakov imajo težave pri razvoju novih proizvodov, nazadnje jih je zapustil še direktor. Člani izvršnega sveta skupščine občine Jesenice so razpravljali o predlogu delavcev, vendar so menili, da je treba najprej počakati na sklepe službe družbenega knjigovodstva in šele potem ustrezno ukrepati. Niso mogli sprejeti predloga, da bi se takoj uvedel ukrep družbenega varstva, saj naj bi prej preučili tudi druge možne rešitve. Kovin se že pogovarja z medvoškim Donitom za združevanje. Pa tudi v občini so družbene usmeritve, da naj se problemi Kovina rešujejo v povezavi in združevanju z drugo kovinsko predelavo v občini in z Železarno Jesenice. V Kovinu gre verjetno za številna druga vprašanja, tudi za vodenje in samoupravljanje in ne le za težak ekonomski položaj, zaradi katerega bi delavci radi prisilno upravo. Zato naj bi probleme rešili, izvršni svet pa se bo po podatkih službe družbenega knjigovodstva odločil za ustrezne ukrepe v tej delovni organizaciji. Ni nujno, da bi bil to prav ukrep družbenega varstva. D. Sedej Gospodarska zbornica o gozdarjih in lesarjih Kranj, julij — Izvršilni odbor Medobčinske gospodarske zbornice za Gorenjsko se bo v četrtek 9. julija ob 11. uri sestal v Alplesu v Železnikih. Poleg tekočih gospodarskih gibanj na Gorenjskem bodo pozornost tokrat namenili razmeram v gozdarstvu in lesarstvu, ki je združeno v sozd GLG. Podobno kot drugod v Sloveniji so tudi gorenjski gozdovi 60 odstotno ogroženi, dodatno škodo so v zadnjih letih napravili ve-trolomi, žled in škodljivci, predvsem lubadar in bukov rilčkar, kar vse sili k ukrepanju. S problemi in težavami se otepajo tudi v lesnopredelovalnih tovarnah, pritožujejo se nad devizno zakonodajo, iščejo nove prodajne poti, njihova uspešnost pa je seveda v znatni meri odvisna od kakovosti in cene lesa. Kako torej glede na razmere v gozdovih zagotoviti dobro in zadostno oskrbo z lesom, saj tuji trg škodljivega ravnanja do narave ne priznava? Deset največjih Gospodarski vestnik je objavil seznam 300 največjih delovnih organizacij v Sloveniji v lanskem letu. Razvrščene so glede na več meril: dohodek, število zaposlenih, uporabljena poslovna sredstva, celotni prihodek. Poglejmo si deset dohodkovno najmočnejših v lanskem letu. Na prvo mesto se je uvrstila Železarna Ravne s 33,75 milijardami dinarjev dohodka, na drugo mesto Železarna Jesenice s 30.95 milijardami, na tretje Tovarna avtomobilov Maribor s 26,78 milijardami, na četrto Železniško gospodarstvo Ljubljana s 25,22 milijardami, na peto Univerzitetni klinični center Ljubljana s 24,47 milijardami, na šesto Gradbeno podjetje Gradiš Ljubljana s 23,75 milijardami, na sedmo Jedrska elektrarna Krško s 22,39 milijardami, na osmo Tovarna zdravil Krka Novo mesto s 21,74 milijardami, na deveto Tovarna oblačil in perila Mura Murska Sobota s 20,57 milijardami in na deseto mesto Industrija gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov Sava iz Kranja s 20,4 milijardami dinarjev dohodka. Novi salon pohištva v Nami — V veleblagovnici Nama v Škofji Loki so v petek dopoldne odprli nov salon pohištva, ki so ga uredili v precej neizkoriščenem delu drugega nadstropja, poleg restavracije. Na 650 kvadratnih metrih prostora je lepo predstavljeno pohištvo za vse bivalne prostore. Pohištvo je šele zdaj, ko ni več prenatrpano na majhnem prostoru prvega nadstropja, pokazalo svojo pravo vrednost. V Nami so poskrbeli za precej bogato izbiro in povabili tudi po-hištvenike izven Slovenije, ki slovijo po svojih konkurenčnih cenah. (H. J.) — Foto: G. Šinik @®3MiKyj©)EJlGLAS 4. STRAN NOVICE IN DOGODKI TOREK, 7. JULIJA 1987 V krajevni skupnosti so letos ogromno naredili, tako da je . . ._ Krajevna blagajna že prazna Reteče, 3. julija — Toliko dela, kot so ga letos opravili krajani Reteč, niso že desetletje ali še dlje nazaj. Pri šoli so zgradili večnamensko športno ploščad, uredili številne ceste in poti ter asfaltirali cesto proti Matičku, kupili nov kontejner za smeti, za krajevni praznik so lično prebarvali vsa avtobusna postajališča, pred dnevi pa je prvič posvetila luč na novo zgrajeni javni razsvetljavi na območju Vigreda. Naloge, ki so jih zapisali v letošnji delovni program, so že v celoti odkljukali, s tem pa temeljito izpraznili tudi krajevno blagajno. Kot sta pred začetkom večernega slavja v počastitev krajevnega praznika povedala Vladimir Kermelj in Ivo Pogačar, ima gotovo največ zaslug za opravljeno delo svet 450-članske krajevne skupnosti, ki mu dela še zlepa ne bo zmanjkalo. Krajane najbolj žuli telefonsko omrežje. Zdaj imajo vsega skupaj komaj ducat telefonov, če prištejejo javni telefon, ki so ga letos na novo usposobili. Za krajevno mrežo so zbrali že prek deset milijonov dinarjev. Letos nameravajo kupiti ves material za primarni kabel, ki ga bodo najverjetneje položili prihodnje leto. Telefonsko akcijo peljejo skupaj s krajani Trate in Godešiča. Zdaj zbirajo soglasja, med njimi tudi lastnikov zemljišč, po katerih bo kabel speljan. Kdaj bodo krajani telefone dobili, pa je odvisno od zagona nove avtomatske vozliščne centrale na Trati. Letos so Retečani asfaltirali približno 220 metrov krajevnih poti. Z delom bodo nadaljevali, ob tem pa pripominjajo, da je v krajevnih skupnostih še vedno odločujoče prostovoljno delo in lastni prispevki, co hočejo krajani svoje življenje izboljšati. V prihodnje pričakujejo pomoč tudi Iskre v Retečah, ki uspešno premaguje večletne '.ežave. Velike želje so povezane tudi s trgovino. Samopostrežnica je z rastjo kraja postala pretesna, kar se kaže posebno v petkih in sobotah. Trdnih zagotovil Loke o povečanju trgovine še nimajo, prizadevali pa si bodo, da bi v naslednjem petletnem obdobju vendarle uspeli. Na petkovi proslavi ob krajevnem prazniku so podelili zahvali za dolgoletno delo v organih krajevne skupnosti Vinku Žagar in Pavlini Biček, priznanji pa gradbenemu odboru za izgradnjo večnamenskega igrišča ter kulturnemu društvu ob 30-letnici dela. H. Jelovčan Otvoritvena tekma med domačo in gornjevaško košarkarsko eki-I • na novem večnamenskem igrišču pri podružnični šoli v Retečah. Izkop, nasip, utrjevanje in asfalt so stali 4,6 milijona dinarjev, vse drugo delo so mladi Retečani sami opravili. Denar so dobili od občinske zveze telesnokulturnih organizacij, izobraževalne skupnosti, šole Cvetka Golarja, Iskre Reteče, krajevne skupnosti in Colorja iz Medvod. Kasneje bodo ob igrišču napeli še mrežo in napravili tribuno za navijače. — Foto: H. J. Andrej Repnik z Luž se pritožuje nad početjem mladih nogometašev_ To ni šport, temveč vandalizem Luže, 6. julija — Andrej Repnik z Luž je pred leti uredil njivico na nekdanji smetiščni jami blizu vasi. Ko je zložba zemlje zajela tudi »njegovo« parcelo, mu je kmetijska zemljiška skupnost v soglasju s Kmetijsko živilskim kombinatom Gorenjske dodelila novo. Andrej je moral na delu zemljišča posekati grmovje in mlado drevje, prekopati rušo, zagnojiti in opraviti še veliko drugega, preden je dokaj slabo zemljišče spremenil v rodovitno njivico. Na novem zemljišču ima stalno težave. Lani so mu uničili repo in kolerabo ter poru-vali fižol, letos je bilo še huje: v noči s /5. na 16. junij so mu z enim od zaščitnih sredstev za poljščine uničili korenje, solato, kolerabo, fižol, krompir in dva okna sena, naloženega v kozolcu na robu smetiščne jame. Ob njivici je postavil ograjo, da mladi, ki v bližini igrajo nogomet, ne bi hodih po njej, vendar so mu jo 24. junija odstranili. »Nikomur nisem vzel zemlje, dodelila mi jo je kmetijska zemljiška skupnost in v žepu imam potrdilo, da jo lahko obdelujem. Nisem proti športu, vendar pa takšno početje nima zveze s športnimi pravili. To je vandalizem. Prepričan sem tudi, da starši otrok, ki igrajo nogomet v bližini njivice, vedo za njihovo ravnanje, vendar ne ukrepajo,« je dejal Andrej. C. Z. Na Repnikovi njivici bo letos malo pridelka. Veliko zelenjave in poljščin je uničenih. Ob koncu tedna smo imeli na Gorenjskem kar dve biserni poroki 60 let skupnega življenja Slavil je ves Tržič Najprej je skočil pokonci Tržič. Kaj pa je vendar takega, da ti tržiška godba na pihala igra kar sredi petkovega dopoldneva, na delovnik? Mora pa res biti nekaj posebnega! Pa je tudi bilo. Ta dan je tržiški predsednik občinske skupščine priredil posebno svečanost Mariji in Rudolfu Ahačiču, ki sta prav na ta dan, 3. julija, praznovala 60-letnico skupnega življenja. In ker je bil ata Rudi ustanovitelj tržiške »pleh muske«, in jo vodil celih 25 let, se je res spodobilo, da mu prirede sprejem, kot ga zasluži. »Mi smo pa Tržičani« so zaigrali godci na trgu in mesto je bilo v trenutku polno, vsa okna odprta. Predsednik skupščine Ivan Kapel jima je tako lepo spregovoril... Mama Marija Ahačič je doma iz Podbrezij, ata Rudi je pa Trži-čan, Martinčkov. V predilnici sta se spoznala. Ko sta se poročila, se je ata še bolj posvetil glasbi, mama pa je morala ostati doma z otroci. Štiri sta imela leta 1941, ko so ju selili v Srbijo. Prav na obletnico njune poroke, 3. julija 1941, je bilo. Takrat je bilo najhuje, se spominjata. Peti otrok, hči Anka, se jima je rodil v Valj evu. Ata je vse svoje življenje posvetil glasbi. V Celovec je hodil na glasbeno šolo, kasneje pa v Ljubljani na orglarsko. Menda ni bilo inštrumenta, ki bi ga ne igral. Potem je učil na tržiški glasbeni šoli citre, harmoniko, vodil citraški in tamburaški zbor, učil inštrumente tudi privatno, skratka, vse življenje je. posvetil glasbi. Tudi otroci so šli po njegovih stopinjah: Marija, ki je doma najbolj poznana po Avsenikovi skladbi Tam, kjer murke cveto danes prepeva v Kanadi, sin Vital je poznan slovenski harmonikar, hči Anka vodi otroški pevski zbor na osnovni šoli v Krizah. Ni bilo-pro-slave v Tržiču, da ne bi bil vsaj eden od Ahačičev zraven, se spominjajo ljudje. In medtem, ko je ata hodil s svojo muziko po svetu, je mama Marija skrbela za svojih pet otrok, v prostem času pa vezla gobeline. Lepših skorajda ni videti. Ata Rudi trdi, da so pogoji za dolgo življenje v temle zaporedju: 1. muzika, 2. telovadba, 3. dobra žena. Morda še to, da je Rudolf Ahačič eden redkih Gorenjcev, ki ima kot borec za severno mejo zlato medaljo Miloša Obilica, nedavno tega pa je dobil tudi najvišje kulturno odličje, zlato odličje Svoboda za svoje življenjsko delo na področju kulture. S svojimi 97 leti je najstarejši Tržičan. S kočijo po Radovljici Samo uro kasneje, ob 11. dopoldne, je završalo po Radovljici. Majdnekova lepo okrašena kočija je peljala skozi vse mesto do Sivčeve hiše. Spoštovanja vredne potnike je imela ta dan na oblazinjenih sedežih: Ano in Alojzija Remsa, ki sta se namenila, da po šestdesetih letih vnovič rečeta svoj »da« pred predsednikom skupščine občine Radovljica Bernardom Tonejcem. Mama Ana je bila doma iz Dvorske vasi pri Begunjah, ata Alojz se je pa rodil v Nevljah pri Kamniku. Organist je bil oče in ko je bilo Alojzu 10 let, je s številno družino, 9 otrok je bilo, prišel za organista v Radovljico. Alojz se je izučil za trgovca. Z mamo Ano sta se spoznala v Lescah v gostilni pri Šumiju. Mama je tam pomagala. Ampak je bilo hudo, če nisi bil domačin, se spominja ata Alojz. S kamenjem so ga podili ljubosumni Leščani. Tudi onadva sta se poročila prav na ta dan, 3. julija 1927. Na Brezjah je bila poroka. Hčerko in sina sta imela. Družino sta preživljala z delom v trgovini in z oddajanjem turističnih sob. Česa vsega si se moral lotiti kot trgovec, se danes spominjata. V njuni trgovini si dobil vse, od že-leznine do premoga, od moke do sadja. Ata Alojz je bil tisti, ki je prvi v Radovljici začel prodajati ribe. Ob petkih jih je imel, v ledu so mu jih vozili iz Ljubljane. Najhujši časi so bili v času gospodarske krize. Leta 1935, ko so mesec dni stavkali leski kovinarji, sta tedanji direktor Verige in veletrgovec Jeglič sklenila, da družinam stavkajočih delavcev ne bodo prodajali na up. Pri Remsovih pa so dobili vse najnujnejše. Pa potem je bilo hudo, ko so jima trgovino vzeli. Saj sta kot zasebna trgovca težko živela, kajti konkurenca je bila huda, a vse, kar sta imela, sta resnično prigarala. Potem je oče postal poslovodja trgovine Špe-cija Bled v Radovljici. Tu se je upokojil leta 1963. Zdaj sta oba v 85. letu. Tri vnuke imata in dva pravnuka. Ata še danes vsak dan telovadi. Vsaj 10 minut, da se v kosteh malo razmiga, pravi. Lepo jima je. In kako lahko človek tako dolgo zdrži v enem za konu? Ata Alojz Rems lepo pove »Vse življenje je treba znati od puščati. V zakonu je kritično o dobje, ko se mladostna ljubeze prevrača v medsebojno spošt vanje. Če prebrodita to, ostane vse življenje skupaj.« Obema bisernima paro ma iskreno čestita tud Gorenjski glas! D. Dolenc Uspela razstava cvetja in lovstva v Cerkljah 8.500 obiskovalcev si je ogledalo cvetje in trofeje. Letošnja 21. razstava cvetja in 18. razstava lovstva je presegla vsa pričakovanja. Sodelovalo je 500 razstavljalcev iz vse Slovenije. Pokrovitelj je bila Gorenjska turistična zveza. iMP^JMffVHHHHH H Cerklje, 5. julija V nedeljo l|^Rf&^*iafll H zvečer SO v osnovni šoli Davorin IPty>% Jenko v Cerkljah zaprli 21. raz- '*:\-$S^mm stavo cvetja in 18. razstavo lov- stva, ki so ju nadvse slovesno odprli v sredo 1. julija zvečer. Navzoče sta pozdravila Ivan Pe-trič, predsednik Turističnega društva Cerklje in Slavko Črv, predsednik Gorenjske turistične zveze, razstavo pa je odprl Andrej Ropret, predsednik lovske sekcije pri turističnem društvu Cerklje. Otvoritvi so prisostvovali predstavniki družbenopolitičnega življenja kranjske občine in cerkljanskega območja, Turistične zveze Gorenjske in občine Kranj ter sosednjih društev in praporščaki. V kulturnem programu pa je sodeloval moški pevski zbor KUD Davorin Jenko iz Cerkelj. Razstava cvetja in lovstva je osrednja turistična prireditev, ki sta jo ob 4. juliju, dnevu borca, organizirala Turistično društvo Cerklje in lovska sekcija, za kar zaslužita pohvalo in priznanje. Na razstavi je sodelovalo 500 razstavljalcev iz vse Slovenije, pravo bogastvo rož pa so pripravile domače gospodinje, ki so razstavljale še ročna dela in dobrote stare kmečke kuhinje. Med organizacijami pa letos velja še posebej pohvaliti Agrario Čatež, KŽK Kranj — Vrtnarijo Zlato polje, Semesadiko Mengeš in Lončarsko zadrugo iz Komende. Posebne pozornosti in pohvale je bila deležna lovska sekcija, ki je letos prikazala 200 lovskih trofej in obiskovalce popeljala v naravni svet, od koder živali prihajajo. Iz knjige vtisov povzemamo, da je razstava obiskovalcem ugajala in da zaslužijo vse priznanje za nesebično angažiranje in vedno svežo idejiv Prvič so sodelovali s svojimi izdelki tudi obrtniki cerkljanskega območja, lepo urejena sta bila razstavna prostora Čebelarske družine Cerklje in ribičev, precejšnje pozornosti pa je bila deležna razstava del najmlajših Cerkljanov iz WZ kurirček Robi ter likovnih sa-morastnikov cerkljanskega območja, ki so precej svojih likovnih del prodali. Razstavo pa so spremljale tudi zanimive prireditve. Tako je v petek na tekmovanju harmonikarjev zmagal Stane Kregar iz Stahovice, v soboto je bila svečana akademija v počastitev dneva borca, na kateri so nastopili s kulturnim programom učenci osnovne šole Davorin Jenko iz Cerkelj. Sledila je otvoritev šolskega čebeljnjaka, pokroviteljstvo je prevzelo podjetje »Gorenje« — Ludvik Stare iz Spodnjega Brnika, v kinodvorani zadružnega doma je bil koncert moškega pevskega zbora KUD Davorin Jenko iz Cerkelj pod vodstvom Daneta Selana. Razstavo cvetja in lovstva si je v štirih dneh ogledalo 8.500 obiskovalcev. Večina popotnikov, ki je bila na razstavi prvič, postane njena stalna obiskovalka. J K h Invalidi gredo v Ptujske toplice Društvo invalidov Kranj organizira v soboto, 18. julija, enodnevni izlet v Ptujski toplice. Nekaj mest je še na voljo. Vplačila sprejemajo v pisarni društva v Kranju, Begunjska 10. *wimiR^&^"-- i " «1 »Ne mislite, da nam ni vroče,« pravijo Hajmanovi otroci \t Hrastja, Jana, Simon in Spela, »a se znejdemo. Ste že kdaj poskusilLkako lepo hladno je v skednju na vozu sve/«- zjutraj pokošene trave ...?« — Foto: D. Dolenc Kapucinska knjižnica v Škofji Loki KULTURNI KOLEDAR POGLED V KNJIŽNO ZAKLADNICO Skofja Loka - Kapucinska knjižnica, loški kulturnozgodovinski spomenik, je zdaj v enem delu odprta tudi za javnost. Z denarjem občinske kulturne skupnosti, krajevne skupnosti Škofja Loka-mesto, Beograjske banke, in Skupščine občine so konec pretek ega tedna odprli prostor, opremljen po zamisli arh. Kvaternika, v katerem bo na ogled nekaj ne le nastarejsih, pac pa tudi za naso kulturno zgodovino najpomembnejših knjig. nJizne dragocenosti — Skoraj tri stoletja stara samostanska knjiž-*• je zdaj v sodelovanju z občinsko kulturno skupnostjo predsta- ra izbor pomembnih knjig za našo kulturno preteklost.—Foto: u< »mik . Okoli 2000 K-ijig v novoure-Jeni knjižnici na Novem svetu ~2 Pomen: vpogled v precejšen del knjižnega bogastva loške-la kapucinskega samostana, ^arno v zgodovinski knjižnici Je okoli 5000 knjižnih enot, ovakrat toliko enot je iz 19. in ^cetka 20. stoletja, okoli 5000 *nJižnih enot pa obsega so-a°bno literaturo, v Kapucinska knjižnica v ^kofji Loki prav gotovo sodi med najpomembnejše knjižni-Ce Pri nas, če kaže njeno vred-n°st tehtati po knjigah, ki so pomembne za našo kulturno zgodovino. Že to, da je v tej knjižnici kar 18 inkunabul, knjig, tiskanih pred letom 1500, priča o izredni vrednosti knjižnih zakladov. Kapucinsko knjižnico lahko delimo v tri dele — na zgodovinsko knjižnico z že omenjenimi in-kunabulami ter drugimi knjigami tja do 19. stoletja; drugi študijski del knjižnice obsega razno, predvsem teološko literaturo iz prve polovice 20. stoletja, tretji del knjižnice pa obsega sodobno literaturo. Zgodovinska knjižnica je sestavljena iz dveh knjižnih fondov — iz stare, prvotne loške knjižnice in knjižnice kranjskega samostana. Samostan, ustanovljen leta 1707, je rra-mreč že od vsega začetka imel tudi knjižnico. Med prvimi knjigami v njej sta bila tudi dva izvoda Dalmatinove Biblije iz leta 1584 ter več izvodov Hrenovega Evangelija inu li-stuv iz leta 1613. Kasneje, ko so reforme Jožefa II. ukinile več kapucinskih samostanov, se je knjižnica močno povečala. S kranjskega so v Škofjo Loko prenesli skoraj celotno knjižnico, nekaj knjig pa je prišlo tudi iz Novega mesta ter kasneje tudi iz ukinjenega ljubljanskega samostana. V arhivu je ohranjen še stari kranjski katalog. V kapucinski knjižnici je razumljivo največ teološke literature — sveto pismo, razlage svetega pisma, dogmatična, moralna teologija, pridige, cerkveno pravo, polemični spisi, zgodovina cerkve in drugo. Razen tega najdemo še vrsto dragocenosti in posebnosti. Dve od inkunabul sta razstavljeni tudi v novi knjižnici, odprti za javnost: to sta razlaga svetega pisma iz leta 1473, Kapucinska knjižnica bo za javnost odprta štiri dni v tednu: ob torkih, četrtkih in sobotah od 10. do 11. ure in od 16. do 17. ure, ob nedeljah pa od 15. do 16. ure. kar je najstarejša knjiga v knjižnici, ter pridigarski leksikon. Na ogled so tudi Platonove in Aristotelove knjige, atlasi, slovarji, leksikoni, knjige o zdravstvu, celo kuharske bukve iz leta 1799. Knjižnica ima tudi Ezopove basni, ki jih le leta 1565 v Tubingenu tiskal Trubarjev tiskar Morhard. Zaman pa bi zdaj med knjigami iskali Dalmatinovo Biblijo in Bohoričevo slovnico — izginili sta med drugo svetovno vojno. Seveda pa ne gre izpustiti rokopisov, še posebno ne ponos kapucinske knjižnice — Škofjeloški pasjon, najstarejše ohranjeno slovensko dramsko besedilo. Leta 1721 ga je napisal kapucin p. Romuald Marušič. Škofjeloški pasjon so ponatisnili ob 1000-letnici Škofje Loke, letos pa je pri Kondorju izšel tudi prepis in preprosta fonetična transkripcija s prevodom neslovenskih delov besedila. L. M. Slovensko ljudsko gledališče Samorastniki ZNOVA IGRA MIKLOVA ZALA — Okoli sto domačih igralcev in statistov ob sodelovanju nekaterih slovenskih poklicnih igralcih bo konec julija v Svatih pri Šentjakobu uprizorilo Miklovo Zalo. Šest odrov, na katerih se bodo menjali prizori te okoli sto let stare slovenske ,£re» ki so jo za to uprizoritev posodobili s songi Jerce Mrzelove, bo znova predstavilo zagnano gledališko ustvarjalnost slovenskih dramskih društev. SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE SAMORASTNIKI Če je kdo mislil, da je bil lanski veli-|J gledališki projekt Velika puntarija £ratka Krefta nekaj izjemnega, prireditev, ki nastane po dolgih letih in za nio spet dolgo ni nič, je v zmoti. Na Ko-foškem, tokrat v Svatnah pri Šentjakoba v Rožu, bodo konec julija postavili oder Miklovo Zalo. Že dober mesec Iri Pol skupina igralcev, med njimi tudi nekaj slovenskih, to so Jerca Mrzel, Nadja Strajner, Miran Kenda, Rado Mužan pod vodstvom režiserja Petra Militarova vadi na takoimenovanih »zgodovinskih tleh« igro, ki je od nekdaj pomenila Slovencem, še posebej pa Slovencem na Koroškem, dosti več kot le uprizoritev gledališke igre. »Zato so na Koroškem igrali Miklovo Zalo vedno v časih, ko smo Koroški Slovenci najbolj občutili nacionalno zatiranje,« pravi dr. Janko Malle, tajnik Slovenske prosvetne zveze iz Celovca, ki je tudi organizator te velike prireditve. »To, da se pri nas v takih časih zatekamo k večji kulturni dejavnosti, ni nič nenavadnega, mislim celo, da je Mi-klova Zala nekak odgovor na trenutni položaj na Koroškem, na šolsko problematiko, ko z ločevanjem šolske mladine na nemški in slovenski del umetno žele ustvariti tudi dva duhovno ločena svetova. Zato je uprizoritev Sket-Špicarjeve igre tudi nekoliko posodobljena. Predvsem sta Messner in Hartrhan, ki sta prirejala besedilo za to najnovejšo uprizoritev okoli sto let stare, sicer vedno aktualne igre, priredila tista vsebinska sporočila, ki govore o antisemitizmu, misticizmu, pokorščini in drugih vprašljivih vsebinah, s katerimi se danes težko enačimo. Praktična drama- turgija je pri letošnji uprizoritvi Miklo-ve Zale pokazala, da se moramo prav ob njeni sporočilnosti soočati z našo lastno zgodovino in jo pri tem kritično ocenjevati.« Zato je igra popestrena s songi, ki jih prepeva igralka in pevka Jerca Mer-zel. Drugi igralci so iz različnih krajev, vendar pa jih je največ iz Šentjakoba. Med ostalimi ustvarjalci predstave je treba omeniti scenografijo Saše Kum-pa, glasbeno opremo Gala Hartmana in Janija Goloba ter koreografijo Janeza Mejača in Jasne Knez. Posodobljena predstava Miklove Zale bo doživela premiero 25. julija ob 20.30., nato pa bo še pet predstav. Tako kot lani se Slovenska prosvetna zveza iz Celovca tudi letos dogovarja s slovenskimi Zvezami kulturnih organizacij za obisk iz Slovenije. Za sedaj ugotavljajo, da je za to predstavo na prostem celo večje zanimanje, kot je bilo za lansko Veliko puntarijo. »Zakaj večje zanimanje? Skoraj ni potrebna razlaga: za vse Slovence je Miklova Zala mit, ki se ga še danes oklepamo, vsakdo išče nekaj izvirnega, nekaj slovenskega v njej. Koroški Slovenci pa še sploh,« pravi dr. Janko Malle. L. M. Komorna glasba DOMA BOLJ PRISRČNO IN DOŽIVETO Minuli mesec so člani moškega komornega zbora DPD Svoboda-Podnart izvedli na Jesenicah, v Podnartu in Radovljici svoj dvaindvajseti letni koncert. hvsW 'eto žrtvujejo pevci po nekaj sto ur prostega časa za Sci ,?,VaJe- kar je več kot naredijo najbolj aktivni družbeni de- Letošnji zanimiv in domače ubran stilni program naj bi poslušalce popeljal sicer po svetu naše narodne pesmi, toda ta naj bi zazvenela nekoliko drugače; tako kot si jo zamišljajo slovenski skladatelji. Zanimiv projekt je odkril predvsem široko razgledanost dirigenta in predvsem njegov čut, do kam lahko takšen projekt seže, da še zadovolji pevce in poslušalce. Na primer Srebotnjakova Pesem o lončenem basu je izvrstno izbrana iz opusa tega sicer precej moderno usmerjenega skladatelja, kar velja tudi za skladatelja Ježa in Šivica. V teh delih je zbor poleg dobre tehnike pokazal še zvočno ubranost in čisto besedno artikulacijo, kar je sploh njegova velika odlika. Posebna pohvala velja zboru za Adamičevega Vasovalca, ki je prav gotovo višek programa. Poleg maksimalne koncentracije zahteva ta skladba tudi veliko tehničnega znanja. Zahvaljujoč premišljenemu vodenju dirigenta in zagnanosti pevcev zmore ta zbor zapeti takšno pesem celo na koncu svojega programa, če to zahteva njegova stilna vsabina. Ce primerjamo koncerta v Podnartu in Radovljici, potem je treba reči, da sta bila oba — z majhnimi nedorečenostmi v delih Venturinija in Mirka — na umetniški višini. Razlika pa je vendarle bila. Zbor je doma v Podnartu zazvenel mnogo bolj prisrčno in doživeto. Radovljiška graščina pa je akustični prostor, ki i---------j------\~'~ daje nastopajočim in poslušalcem izjemen glasbeni užitek. Zelo % dt'la, govori predvsem o tem, da ta zbor presega okvire zaiosten pa je pogled na njene umazane zidove, stojala za kolesa fr^Jnegu petja za zabavo in potrebe krajevne skupnosti. Pro- stare stroje, kar tja vsekakor ne sodi. Lepo okolje je zanemarjeno, neprimerno osvetljeno in nehote se vprašamo, ali ga ne bi bilo mogoče bolj urediti, za kar bi potrebovali več dobre volje kot denarja . .. V krajevni skupnosti,« piše v knjižici, ki je izšla leta 1985 ob °^HJn' 20-letnici moškega komornega zbora DPD Svobodami] ' ''('t()S S() imeli 22. letni koncert in delo zbora se ni spregu (j".Vsakoletni koncert, na katerem predstavijo sadove svo- k iti ^''nin koncertov narekuje namreč precej več muzikalne ^•'ci^ nničnega znanja oziroma že glasbene izobrazbe. To je ršiča — ki zna najti rav gljivostmi amaterskega H»j-S<"m zasluga dirig« rita Egiju Gas-\r^e med svojimi željami in z* Pavla Uršič-Kunej KRANJ — V galeriji Prešernove hiše je na ogled razstava Kropa v starih fotografijah, ki jo je pripravil Kovaški muzej v Kropi. V Mali galeriji je na ogled razstava Urbanistične rešitve mestnega centra Kranj. V galeriji Mestne hiše je predstavljena sodobna makedonska karikatura. — V Iskri Telematiki je odprta razstava olja akad. slikarja Joeta Eržena. JESENICE — V galeriji Kosove graščine je odprta razstava fotografij Oskarja Dolenca. V galerijskih prostorih je na ogled razstava Čebeljnjaki na Slovenskem. Razstavo so pripravili Muzeji radovljiške občine. V razstavnem salonu Dolik je na ogled razstava slik Fanči Gostiše iz Idrije. RADOVLJICA — V galeriji Šivčeve hiše razstavljajo umetniška dela člani družine Zelenko. BLED — V Festivalni dvorani razstavlja akad slikar Zmago Puhar. ŠKOFJA LOKA — V galeriji Loškega gradu je odprta razstava slik Borisa Yurija-Božiča. Stalne zbirke Loškega muzeja so odprte vsak dan razen ponedeljka od 9. do 18. ure. V Groharjevi galeriji razstavljajo likovna dela člani Združenja umetnikov Škofja Loka. ŽIRI — V galeriji Svobode je odprta razstava slik Konrada Peternelja-Slovenca. KRANJSKA GORA — Liznjekova hiša (etnografski muzej) je odprta vsak dan, razen ponedeljka, od 10. do 12. ure in od 17. do 19. ure. VRBA — Prešernova hiša je odprta vsak dan, razen ponedeljka, od 8. do 16. ure. DOSLOVCE - Finžgarj eva domačija je odprta vsak dan, razen ob sobotah, od 8.30 do 16. ure, ob nedeljah od 12. do 16. ure. Galerija Šivčeve hiše UMETNIŠKA DELA ZELENKOVIH Radovljica — Po prvi skupni razstavi letos aprila v Laškem se pet članov umetniške družine Zelenko (Karel, Sonja, Rok, Nina in Lea) predstavlja tudi v Šivčevi hiši. SONJA RAUTER-ZELENKO razstavlja ženske figure v žgani, glazirani in engobirani glini. Figure nosijo v sebi tako elemente keramike kot kiparstva; osnovne oblike pa spominjajo na vaze, buče in stožce, iz katerih je kiparka ustvarila monumentalne drže teles in jih razgibala le z rokami; glave modelira izraziteje. Keramičarkina osnovna poetična naravnanost in njen estetski čut ustvarjata izbrano ravnovesje med obliko in okrasom in stopnjujeta zdaj ljubkost in krhkost figur, zdaj njih zadržanost in odmaknjenost od vsakdana. KARLA ZELENKA, kiparja, slikarja, risarja, keramika in odličnega grafika, spoznavamo na razstavi predvsem kot slikarja. Njegovi slikarski motivi so podobni grafičnim: pogosto nastopajo v njegovih slikah tako kot v grafikah »mali ljudje«: revni prodajalec, prodajalka, kloven itd., vendar je Zelenko v slikah bolj kolorist kot kronist in kritik življenjskih razmer. V risbah je pravi virtuoz v liniji in duhovit ironik. ROK ZELENKO razstavlja slike in keramiko. V keramičnih medaljonih je spreten miniaturist, ki slika na majhne formate krajine, portrete in cvetlična tihožitja. Inventiven je tudi v keramičnih sponkah in obeskih. Težišče njegove ustvarjalnosti pa je slikarstvo, ki ga lahko delimo vsaj na dvoje različnih prijemov. Portreti nam ga kažejo kot discipliniranega slikarja, ki se zmore osredotočiti na »motiv« in podati tudi psihološko oznako osebe. Več osebne izpovedi vsebujejo Rokove »rdeče« in »črne« slike. Z delitvijo slikarske površine na obrisno jasno omejene ploskve v prevladujočih rdečih tonih ustvarja slikar zelo ekspresivno delujoče kompozicije. Po drugi strani pa razmestitev figur na skrajni spodnji rob njegovih »črnih« slik povzroča v gledalcu napetost in nemir, tako značilni lastnosti sodobnega človeka. Figure v teh slikah kot da lebde v zraku, ali da nimajo trdne skeletne gradnje, kar je brez dvoma slikarjeva vsebinska zahteva, saj npr. v portretih dokazuje obvladanje človeške figure. NINA ZELENKO-SEKULOVIĆ se v celoti ukvarja s keramiko. Ima izreden čut za njeno uporabnost in estetsko privlačnost, kar izražajo oblike posod in njihova podglazurna poslikava, čut za razmerje med obliko in okrasom ter lahkotnost in elegantnost slikarskih potez. LEA BERNETIČ-ZELENKO pojmuje keramiko kot podlago za svoje slikarstvo, pogojeno v postmodernizmu, z močnimi "kspresionističnimi elementi. Svoje kompozicije inventivno prilagaja oblikam krožnikov in stožcev in s tem, kakor tudi z glazurami, dosega kakovostne likovne učinke. Če v motivih ptic stremi predvsem po krasitvi dane ploskve, so njene vedutne oziroma krajinske upodobitve izrazito razpoloženjske- Maruša Avguštin FILMSKI SEMINAR Koper — Združenje filmskovzgojnih delavcev Slovenije pri Zvezi kulturnih organizacij Slovenije pripravlja osrednji seminar za učitelje filmske vzgoje in mentorje kino krožkov. Potekal bo od 20. do 22. avgusta letos v Dijaškem domu »Heroj Tito« v Kopru. Seminar je namenjen pedagogom, ki poučujejo filmsko vzgojo. Ustreza zahtevam učnega programa v šolah in hkrati izpolnjuje želje članov združenja po dodatnem izobraževanju. V seminar so vključili informacijo o možnosti bogatenja filmskovzgojnega dela, pristopov k analizi filma za nižjo in višjo stopnjo, vprašanje teorije žanra in sodobne filmske estetike. Na seminarju bodo priznani strokovnjaki Rado Munitič, Tone Rački, Mirjam Borčič in Peter Jarh predavali o žanrskih konceptih grozljivke, oblikovanju in vsebinskem širjenju filmske vzgoje, o ABC filmske in video tehnike, pristopih k analizi filma ter o estetiki stripa in filmskega jezika. Sledili bodo pogovori ter večerne filmske in video projekcije. Filmski seminar priporoča Zavod SRS za šolstvo. Vse informacije daje Zveza kulturnih organizacij Slovenije Ljubljana, Kidričeva 5 ali po telefonu 061/217-860 ali 061/211-828 interna 37. Za udeležence seminarja so na voljo prenočišča in prehrana v Dijaškem domu »Heroj Tito« v Kopru. Prenočišče oziroma penzion si udeleženci lahko rezervirajo v recepciji dijaškega doma ali po telefonu 066/24-172. A. Kerštan MEDNARODNI POLETNI FESTIVAL Ljubljana — Danes, v torek, nastopa v Križankah Beriozka, Državni folklorni ansambel iz Sovjetske zveze. Jutri, v sredo, bo violončelist Andrej Petrač igral dela Škerjanca, Regerja in Bacha. V soboto, 11. julija, pa bo na sporedu koncert Slovenske filharmonije z nagrajenci mednarodnega pevskega tekmovanja Luciano Pavarotti. ©®IgJSS5oiJ©IEJIGLAS 6. STRAN ZANIMIVOSTI TOREK, 7. JULIJA 1981 V tretjem razredu je upravitelj šole zapisal v osebni list: Priden deček, morda bo še kaj iz njega Kranj, 6. julija — Šolski upravitelj je prav napovedal. Lojze Malovrh, ki je polnih štirideset let svojega dela in življenja posvetil mladim, je starega upravitelja ne le dosegel, ampak celo presegel. Tisočem otrok v osnovni šoli, mladim v srednjih šolah in odraslim v večernih je vlival dragoceno znanje, jih potem, ko je bilo rednega pouka konec, usmerjal v krožkih, bil pobudnik in voditelj srečanj šolarjev različnih interesov. Z blagoga zanesljivo roko je celih 25 let opravljal delo in naloge pedagoške službe, od tega kar enajst let kot predstojnik enote republiškega zavoda za šolstvo v Kranju, pri čemer si je prizadeval za boljše, naprednejše učne vsebine in delovne pogoje za učence in učitelje, sodeloval v vseh reformnih spremembah, ki so doletele šole v našem času. Na prestopu iz drugega v tretje življenjsko odbobje se lahko brez sramu ozre nazaj. Lahko je ponosen. Veliko je naredil za mlade, za znanje, za nas vse. • V osnovno šolo so vas starši vpisali tisto leto, ko je bila zgrajena šolska stavba v Škofji Loki, ki je še danes zgled, kakšne šole bi na Gorenjskem morali graditi. Kako so vam šF- šolska leta? »Kot je zapisal upravitelj v tretjem razredu, sem bil kar priden učenec. V petem razredu je učitelj razrednik predlagal mojim staršem: študent naj bo. In že sem se pojavil na sprejemnem izpitu v kranjski gimnaziji. Tu sem malo pred vojno napravil tri razrede gimnazije, ostalih pet pa še v prvem letu svobode. V jeseni leta 1946 sem se vpisal na filozofsko fakulteto za študij biologije, geologije in fizike. Ker je v tistem času v Loki manjkalo učiteljev, sem se že prvo leto študija vključil v delo. Začel sem na nižji gimnaziji in v večerni oficirski gimnaziji. Delo in študij sta minevala ravno obratno kot danes; ob rednem študiju tudi delo.« • Kaj vam je iz tistega časa ostalo posebno v spominu? »Prva generacija učencev gimnazije. V šoli sem poučeval fiziko, kemijo in biologijo. Učenci so se teh predmetov zelo radi učili. Dobivali so dobre ocene. Jaz pa sem dobil v razred inšpekcijo pri pouku fizike, češ, morda sem do učencev premalo zahteven. Danes je tudi to ravno obratno.« • Kam pa vas je pot zanesla po končanem študiju? »Službo sem dobil v Poljanski dolini. Dopoldne sem učil v Poljanah, popoldne pa sem se s kolesom vozil še v Gorenjo vas. Vendar je bilo kljub izmenskemu delu prijetno. Čeprav še nismo merili dela tako kot danes, smo učitelji ves dan živeli za šolo, to je za pouk in razne krožke, zvečer pa smo nadaljevali v kulturnem domu še z gledališko dejavnostjo. Živo mi je še v spominu prva učna ura v Gorenji vasi. Zvonilo je. Moral sem v učilnico tretjega razreda. A je nisem in nisem našel. Ob koncu ure me je ravnatelj popeljal na podstrešje in tam je bila majhna soba s štirinajstimi učenci. Pa še tram podstrešja je bilo treba prej preskočiti. Danes je tudi šola v Gorenji vasi vse drugačna.« • Leta 1956 ste se vrnili v rodno Škof jo Loko. Pravite, da so od takrat naprej leta kar stekla. Kako? »Vseskozi sem poučeval mladino in odrasle biologijo, kemijo, matematiko, fiziko in na koncu sem si na matematični fakulteti v Ljubljani pridobil še pravico poučevanja računalništva. Opravljal sem tudi delo pomočnika ravnatelja osnovne šole Petra Kavčiča, ravnatelja šolskega centra za kovinarsko in lesno stroko, ravnatelja gimnazije v Škofji Loki, od leta 1976 pa naloge predstojnika Zavoda za šolstvo v Kranju.« • V letu 1968 ste bili za pet let izvoljeni za podpredsednika občine Škofja I^ka. Zakaj se vam zdi tisti čas tako pomemben? »Bil je čas največjih priprav in praznovanj 1000-letnice Škofje Loke. Svoje pedagoško poslanstvo sem tedaj tesno povezal s kulturno dejavnostjo in s pripravami za izboljšanje materialnih pogojev za delo v šo- lah v občini. Zavedal sem se, da na učni uspeh v šolah v precejšnji meri vplivajo materialni pogoji za delo. Zato sem se aktivno vključeval v organizacijo uvedbe samoprispevkov za izgradnjo in obnovo šol v loški občini. Bil sem tudi med pobudniki uvedbe petdnevnega tednika v šolo. Veliko jih je bilo za ohranitev šestdnevnega tednika, med njimi celo učenci, čeprav bi človek mislil, da bi se prej borili za štiridnevnega. Vsak materialni napredek v šolstvu nam je mnogo pomenil. Ko smo leta 1961 uvedli na poklicni šoli tudi šolsko praktično delo, smo od strojev kupili novo stružnico. Za nas je bil to poseben dogodek. Danes kaj takega ne občutiš več niti za veliko večje pridobitve. Aktivno sem sodeloval pri reorganizaciji šolstva v občini: organizaciji šolskega centra za kovinarsko in avtomehansko stroko, uvedbi periodičnega pouka v poklicni šoli, organizaciji tekmovanj v ročni obdelavi kovine, v gimnaziji pa uvedbi pedagoškega oddelka in uvajanju smučarske dejavnosti.« • Čemu ste ob rednem šolskem delu še posvečali pozornost? »Veliko sem se ukvarjal z Ljudsko tehniko, dokler niso rekli, da j 2 morda ta moj konjiček. Ločani se gotovo še spominjajo Zleta Ljudske tehnike leta 1961. Vso tehnično dejavnost Gorenjske od padalcev, radioamaterjev, modelarjev, fotoamaterjev smo predstavili v Loki. To dejavnost sem kasneje razširil še na likovno področje in nastala je Mala Groharjeva slikarska kolonija, ki je iz gorenjskega okvira prerasla v okvir Jugoslovanskih pionirskih iger za celo Jugoslavijo. Letos je slavila že 20-letni jubilej. Vzporedno z njo še vedno poteka tudi tekmovanje kovinarjev Slovenije, ki ima izhodišče pred 25 leti prav v naši poklicni šoli.« • Morda še par besed o izobraževanju odraslih? »Z izobraževanjem odraslih v loški osnovni šoli smo začeli leta 1958. Prvi šolarji so prihajali v šolo raje skozi zadnja vrata, da ne bi srečali svojih sinov in hčera, ki so odhajali iz šole. Nekaterim je bilo večerno šolanje kar dobrodošlo. Hodili so pozno domov in se zgovarjali na pouk. Eden od teh je še dve leti po končanem šolanju hodil popoldne od doma v 'šolo'. « • Kdaj ste s oprijeli dela pedagoškega svetovalca? »Leta 1960 sem postal zunanji sodelavec Zavoda SRS za šolstvo v Kranju kot pedagoški svetovalec za biologijo, kemijo in kasneje tudi za tehnični pouk. Kot predstojnik enote sem usmerjal delo pedagoške službe v skladu s programom dela zavoda. Ob tem sem se s sodelavci aktivno vključeval v preobrazbo šolskega sistema na Gorenjskem.« • Kakšne cilje imate za naprej? »Stopam v tretje življenjsko obdobje. Kaj me čaka, kaj mi bo prineslo, ne vem. Ponovno se bom posvetil svojemu osnovnemu poklicu, biologiji. To priložnost pa bi rad izkoristil in se zahvalil številnim sodelavcem, ki so mi pomagali pri uresničevanju razvojnih ciljev na področju vzgoje in izobraževanja na Gorenjskem.« • Naj namesto zadnjega vprašanja Lojzetu Malovrhu povzamemo besede Francija Pivca, predsednika republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo na letošnji jubilejni Mali Groharjevi slikarski koloniji v Škofji I^oki 7. junija: »V razgretih razpravah o pedagoški službi, v katerih se brezskrbno razmetavajo obtožbe o njeni represivnosti, zatiranju šolske ustvarjalnosti, gospodovalnosti pedagoških svetovalcev, prikriti podlosti državne uprave in podobno, bi bila odrešilna elementarna pravičnost do neizmerljivega truda, vloženega v obsežne pedagoške projekte, katerih sklepne oblike se v presenetljivo velikem številu, kot vsako leto, odvijajo te dni. Za nekatere javnost izve, mnogim ta čast ni dana. Sleherna pa je deležna strokovne skrbi in privrženosti ljudi iz pedagoške službe, kakršen je Lojze Malovrh. Pedagoška dejanja, kot je Mala Groharjeva slikarska kolonija, s kakršnimi se kritiki najpogosteje ne morejo pohvaliti, najzgovorneje spodbijajo ideološke konstrukte, ki preoblačijo pedagoške svetovalce v šolska strašila. Hudo je, če to pri Lojzetu Malovrhu ob izteku njegove lepe poklicne kariere zapusti grenkobo, še bolj hudo pa je, če to mlajšim vzame pogum, da bi nadaljevali njegovo pot.« H. Jelovčan Utrinki s sobotnega srečanja Slovencev v Škofji Loki Nikjer ni tako lepo kot doma, pravijo naši rojaki Škofja Loka, 4. julija — Položena na blazino zelenja in vdeta v biserno ogrlico obeh Sor je tisof letna Škofja Loka spet pričakala Slovence, ki jih je usoda zanesla na tuje, a ostajajo zvesti dom! čim koreninam; četudi morda ne znajo več kot par slovenskih besed, ki so jih povzeli po svoji! očetih, dedih. Težko je vselej drugače pisati o prireditvi, ki se po ustaljenem redu ponavlja vsako leto na 4. julija, že vrsto let. Folklorni plesi in pihalna godba za sprejem, recitacije in pesmi naših rojakov, samozavestnih, kot bi bili največji igralci in pevci na svetovnem odru, domača muzika za ples, ražnjiči in čevapčiči ob vinu, v senci košatih dreves na grajskem vrtu, povezovalec Janez Ziherl, ki je vselej duhovit in prisrčen... Vsakič enako, a vsakič neponovljivo je srečanje naših rojakov na pikniku na vrtu loškega gradu. A letos je vendarle bilo nekaj drugače. Drugačno je že ime prireditve: nič več izseljenski piknik, ampak Srečanje v moji deželi. Lepše zveni, tudi več pomeni. In druga pomembna novost: »semanji dan« s kulturnim delom prireditve ni bil več na grajskem vrtu, ki mu je ostala le še popoldansko- večerna veselica, ampak na slikovitem Mestne* trgu. Nekateri smo dvomili, da bo novost vžgali da je Mestni trg primernejši od grajske tribune,? smo morali priznati, da se je prirediteljem posre« lo. Tako simpatičnega, sproščenega vzdušja še i bilo. Tudi zamisel s stojnicami z izdelki mojstra slovenske umetne obrti se je obnesla, pa odprti Homanova hiša s svojim senčnatim vrtom in Kr« na, kjer se je dalo potešiti lakoto in žejo. Skratk* Mestni trg že lep čas ni tako živel kot danes. »Srečanje v moji deželi« je pod streho. Uspel je, naši rojaki so odšli zadovoljni, z lepimi športi ni, tudi prodajalci najrazličnejšega blaga se got4 vo ne kesajo. Prireditelji, ki so bili letos čisto noi ljudje, zbrani v odboru pri loškem turističnem drt štvu, bodo najbrž pospravili najmanj hvale in poskušal na različnih prostorih, nazadnje pa sem ostal Pred Delikateso, kjer gre mimo največ ljud.« Glede prostora, S Ku »zaseda« v času prodaje, se je dogovoril s pristojnimi ob-'fiskimi organi, ki zahtevajo le, da »prodajni prostor« zapuš-.a v takem stanju, kot ga je dobil. Zgodi pa se, da si mora na fe'jo posameznikov i/, vrst »varuhov javnega reda« priskrbeti udi pismeno potrdilo. . »Kakšen uspeh imam pri prodaji? Ja, najpomembnejša je j.°bra ponudba in še boljša propaganda. Moraš se prilagoditi Judom, ne pa oni tebi. To pa lahko dosežeš le z redno prodajo, ?aJ si tako pridobiš stalne stranke, s tem pa je večji tudi zaslu-Pa še eno stvar moram tukaj omeniti, to je vreme, meteorske razmere. Če dežuje, prodaja ne gre in tu ne moreš nič žugati.« Najmanj kupcev je med srednješolci kar je presenetlji-°- morda pa tudi razumljivo, saj vemo, na kakšni stopnji sta vzgoja in izobraževanje. »A kako /.morem, na eni strani študij, na drugi pa Mladi-J?a- Ja, to pa brez mojega dobrega prijatelja Roberta Jelovča-ta ne bi bilo mogoče, saj me vedno nadomesti, kadar sem v Oljarn ... Tudi Tone bo imel zaslužene počitnice, saj v juliju in av-*Ustu izideta le dve mesečni številki Mladine, jeseni pa ga bo-2?8Pel lahko vsak teden videvali pred Delikateso na svojem •»ovnem mestu«. Igor Kavčič Kjer je hudič boršt prestavil... Pri Franciju na Jakobu Preddvor je turistično že dobro poznan, posebno Angleži in Holandci so zaljubljeni vanj, domačini se pa kdo ve zakaj tako redko spomnimo nanj. Pa je tako prijetno posedeti ob jezercu Črnava, posebno pri hotelu Bor, kjer so mizice postavljene nad samo vodo. Le ob porokah ne pozabimo nanj, kajti res ne sme biti mladega para, ki se ne bi sprehodil skozi grajski jesenov drevored, ki vsaj za petdeset let paru srečo prinese... Zaradi izredne lepote in lege kraja je fevdalna gospoda že v srednjem veku tu zgradila štiri gradove V gradu Turn je sedaj dom upokojencev, v gradu sredi Preddvora je vzgojni dom, Pusti grad je v razvalinah, 400 let stari gradb Hrib pa je prenovljen v hotel B kategorije in je poznan po odlični stari domači kulinari-ki. Stežka boste kje drugje jedli tako dobro »suho juho«, tako okusne krače in rahle, sirove štruklje, ki se kar tresejo na krožniku. Lepe sprehode ima Preddvor. Ne le okrog jezerca, lep sprehod je tudi do vasice Breg in cerkvice sv. Lenarta s freskami furlanskih mojstrov. Še bolj znamenite pa so Mače in cerkvica sv. Miklavža s stenskimi slikami iz leta 1467, ki predstavljajo vrh gotskega slikarstva na Slovenskem. Če obeh cerkvic še niste videli od znotiaj, potem se le odločite in si ju oglejte, da ne bodo drugi več vedeli o naši kulturni zapuščini, kot mi sami. Tudi lepe planinske poti vodijo iz Preddvora. Skozi Mače se gre na Kališče in Storžič, nad gradom Turnom, domom pisateljice Josipine Turnograjske, ki je bila prva Slovenka, katere knjiga je bila natisnjena, pa se zavije proti sv. Jakobu. Tam se ustavite pri Franciju; lep razgled je od njegove koče, pa tudi vedno ima kaj dobrega za pod zob. No, prav nad Francijevo kočo se lepo vidi hrib Zaplata in Hudičev boršt. Legendo verjetno poznate: dva kmeta v dolini sta se prepirala za gozdiček in prestavljala mejnike tako dolgo, da se je eden do konca razjezil in zavpil, naj gozd kar »hudič vzame«. Pa ga je res! Odnesti ga je hotel čez Zaplato kdo ve kam, a ko je bil sredi hriba, je pri sv. Jakobu zazvonilo. Hudič se je le stresel, odložil gozdiček sredi hriba in ušel. Hudičev boršt pa je še vedno tako čudno sredi gole Zaplate... Tik pod njim vodi steza na Kališče in naprej na Storžič. D. Dolenc Spominska obeležja včasih ne povedo vsega V Rovtu so padli tudi italijanski partizani Škofja Loka — V torek, 30. junija, je Škotjlo Loko obiskala delegacija italijanskih partizanov. Prišli so s posebnim namenom, da bi skupno z našimi raziskovalci narodnoosvobodilne borbe ugotovili čim točnejše število padlih italijanskih partizanov v dneh preboja zadnje sovražnikove ofenzive, posebno 24. in 25. marca 1945, in da bi spomenik opozarjal na tu padle italijanske partizane. Prav je, da vaši spomeniki pripovedujejo o borbi naših parti zanov, so poudarili predstavniki ANPI iz Italije. Mario Fantini—Sasso, nekdanji komandant divizije Garibaldi: »Povsod moramo poudarjati naše skupne točke, posebno še one iz let vojne, ko so se italijanski in jugoslovanski partizani skupno borili za svobodo.« Partizanski spomenik na Slapeh nad Rovtom ie bil d sedaj posvečen le Škofjeloškemu odredu. Sem sodi tudi zapis o boju borcev brigade Antonio Gramsci. V spomin na preboj sovražnikovega obroča v Rovtu že stoji spomenik, posvečen borcem Škofjeloškega odreda. Odkrit je bil leta 1972. Glede na to, da je v tem preboju sodelovalo in padlo tudi precej borcev 158. italijanske brigade Antonio Gramsci, že nekaj časa teko dogovori, da bi spomenik dobil dodatni tekst, ki bi pričal tudi o udeležbi te italijanske partizanske enote v preboju. Kaj se je tiste marčevske dni leta 1945 dogajalo v tem delu Slovenije? V knjigi Pomniki NOB na Škofjeloškem piše, da je štab 9. korpusa naročil škofjeloškemu odredu, da brani položaje na črti Leskovica - Blegoš - Martinj vrh in prepreči vdor sovražnika iz Poljanske doline v Cerkljansko kotlino. Odred je položaje uspešno branil do 22. marca, ko je dobil na Črnem vrhu nad Novaki ukaz, da jih lahko zapusti in se z drugimi enotami prebije iz obroča. Prebijali so se v noči od 23. na 24. marec in sicer v dveh kolonah. Kolona, ki so jo sestavljali odred, brigada Antonio Gramsci, Inženirski bataljon 31. divizije in zaščitni bataljon Oblastnega komiteja KPS za Gorenjsko, se je prebijala s Črnega vrha proti Blegošu, od Blegoša pa po vojaški cesti proti vasici Rovt nad Lenartom z namenom, da se čez Selško dolino umakne na Jelovico in dalje v Bohinj. Po uspešnem preboju prvega dela kolone v Selško dolino, je Nemcem prav nad Rovtom uspelo ponovno skleniti obroč in zapreti vanj zaščitni bataljon Oblastnega komiteja KPS za Gorenjsko, Inženirski bataljon in 2. bataljon odreda. Obkoljene enote so se zdaj prebijale vsaka po svoje. Takšna neorganiziranost je povzročila velike izgube. V bojih je odred imel okrog 20 padlih, veliko več pa se jih je razkropilo. Preboj sta izvedla Škofjeloški odred in brigada Gramsci. Pri tem preboju je padlo tudi več italijanskih partizanov, med njimi kar trije borci iz poveljniškega kadra brigade Gramsci. Med njimi je bil komisar brigade Mazzocca Manfredi, ki ga je leta 1971 predsednik Pertini odlikoval z zlato medaljo, z najvišjim italijanskim vojaškim odlikovanjem, ki ga lahko primerjamo z našim redom narodnega heroja. Predstavniki italijanske antifašistične organizacije ANPI — med njimi so bili Mario Fantini, nekdanji komandant divizije Garibaldi Natisone, v katere sestav je spadala tudi brida-da Antonio Gramsci, Giuseppi Lorenzon, podpredsednik Pokrajinskega odbora ANPI Gorica, odgovoren za zgodovino, Gi-no Licero, član Pokrajinskega odbora ANPI Videm, Jože Fer-folja, član Pokrajinskega odbora ANPI Gorica ter predsednik komisije za mednarodne stike in drugi so po razgovoru s člani predsedstva Občinskega odbora zveze borcev Škofja Loka obiskali Rovt, kjer so si ogledali spomenik in kraj usodnih dogodkov leta 1945. Sklenjeno je bilo, da bo pri Občinskem odboru zveze borcev Škofja Loka imenovan posebni pripravljalni odbor za prenovo in dopolnitev napisa na spomeniku, ki ga bo vodil Tone Volčič, enako pa bo tudi na italijanski strani imenovan poseben pododbor. Na tem snečanju je Mario Fantini-Sasso, nekdanji komandant divizije Garibaldi poudaril, da je takšno sodelovanje pomembno iz zgodovinskega vidika, posebno pa še danes, ko fašizem spet dviga glavo in se vsepovsod krhajo medsebojni odnosi. Povsod moramo poudarjati naše skupne točke, posebne še one iz let vojne, ko so se italijanski in jugoslovanski partizani skupno borili za svobodo. Predvidevajo, da bo spomenik v Rovtu obnovljen in dopolnjen še letošnje leto. D. Dolenc MJMEIIGLAS 8. STRAN_ Kadeti iz Britofa drugi v Sloveniji Enakovredni igralcem iz velikih klubov Britof, 2. julija — Kadeti iz Britofa so na finalnem turnirju najboljših slovenskih kadetskih nogometnih moštev osvojili drugo mesto, za Olimpijo iz Ljubljane. To je doslej največji uspeh Nogometnega kluba iz Britofa in gorenjskega kadetskega nogometa. ŠPORT IN REKREACIJA TOREK, 7. JULIJA 1987! Kadeti Britofa, drugi v Slovenij Nogometni klub iz Britofa skrbi skupaj s Savo iz Kranja za razvoj kadetskega nogometa na Gorenjskem. In ne brez uspehov. Britof že vsa leta tekmuje z Savo, kdo bo najboljši na Gorenjskem. Zadnja leta imajo v Britofu več uspeha, ne le na Gorenjskem, ampak tudi v slovenskem kadetskem tekmovanju, kjer imajo pravico igrati fantje, rojem leta 1970 in mlajši. Britofljani so se enkrat že uvrstili v polfinale slovenskega kadetskega prvenstva, letos pa jim je uspel še korak dlje: na finalnem turnirju pretekli teden, na katerem so igrali mladi nogometaši Maribora, Titovega Velenja, Olimpije tri Britofa, so bili gorenjski zastopniki drugi, takoj za Olimpijo. Drugi so bili pred tem tudi na polfinalnem turnirju, kar je bil pogoj za uvrstitev v finale. Seveda so pred tem zmagali v gorenjskem tekmovanju in za uvrstitev v polfinale premagali tudi prvaka kamniškodomžalskega področja. »Vsidrali smo se v vrh tekmovanja, v katerem je letos sodelovalo skoraj 160 kadetskih ekip iz vse Slovenije,« pravi predsednik Nogometnega kluba Britof Franc Grošelj. »Imamo odlične mlade nogometaše, doma iz Britofa, Primskovega, Predoselj in Sv. Duha. Trenira jih Darko Kline, pred tem pa jih je pokojni Rudi Koban, ki ima njveč zaslug ,da igra to moštvo tako kakovostno. V letošnji sezoni so igrali Karlo Trilar, Boštjan Naglic, Damjan Novak, Primož Vindišar, Vili Zupan, Aleš Ravnik, Miran Pavlin, Rok Peternel, Robi Hartman, Franc Ahčin, Aleš Oman, Rafko Ajdovec, Blaž Burgar in Slavko Zu-bak. Imamo tudi slovenske kadetske reprezentance. To so Vili Zupan, Franc Ahčin, Rok Peternel in tudi Miran Pavlin je spet med kandidati. Uspehov smo veseli tudi zaradi tega, ker pomoč TKS ni preveč izdatna (letos bomo dobili okrog 27 starih milijonov) in ker nimamo tako velikega zaledja igralcev kot večji klubi. Na srečo dobro sodelujemo z osnovno šolo v Predosljah, kjer imajo razumevanje za nogomet, pa z okoliškimi kolektivi, predvsem z Oljarico, krajevno skupnostjo in drugimi, ki nam lahko tako ali drugače pomagajo. Pripravljeni smo tesneje sodelovati s Triglavom in upamo, da bomo naleteli na ugoden odziv. Ponosni smo tudi, da dobiva končno podobo objekt ob igrišču, kjer smo veliko delali prostovoljno. Graditi smo ga začeli leta 1983. Letos bo stavba dokončana in potem bodo pogoji našega dela boljši. Upamo tudi, da bodo tudi uspehi, saj bodo le štirje igralci iz tega moštva odšli ni ud mladince, ostali pa bodo še lahko igrali med kadeti,« pravi predsednik Nogometnega kluba z Britofa. »Včasih je potrebna tudi ostrejša, odločnejša beseda, sicer pa so fantje poslušni, borbeni in fer,« pravi trener Darko Kline. »Okostje ekipe ostaja in upam, da se bomo prihodnjo sezono uvrstili vsaj v polfinale.« Optimisti so tudi igralci. Vili Zupan meni, da delajo zelo resno in zato lahko uspejo, čeprav bo moral kmalu med mladince, Rok Peternel je prepričan, da bo ta uspeh zanimanje za nogomet še povečal in da tako visoke uvrstitve sploh niso pričakovali. Franci Ahčin pa meni, da bo uspeh težko ponoviti, vendar se bodo potrudili. J. Košnjek Zagrebška Univerzijada se začenja Športni dogodek leta Zagreb, 5. julija — Tekmovanje na zagreški Univerzijadi, na letošnjem največjem športnem tekmovanju na svetu, so se že začela. Uradna otvoritev bo jutri, čast, odpreti tako veliko prireditev, pa je pripadla predsedniku predsedstva SFRJ Luarjtl Mojsovu. Na zagrebškem tekmovanju sodeluje nad 200 jugoslovanskih športnikov, med katerimi so tudi Gorenjci. univerzijada 17 Zagreb je pripravljen na začetek Univerzi j a- de, svetovnih študentskih iger. Jutri jih bo a m odprl predsednik predsedstva SFRJ Lazar ^^ShM Mojsov, mesto prireditelj pa je preurejno po \BFW športni in splošni strani tako, kot se za letos največjo športno prireditev na svetu spodobi. \Tf Ogromno truda in sredstev je bilo vloženih v J^M organizacijo, ogromno pritrdilnih in negativ- mm nih mnenj o organizaciji tako velike priredi- MM tve je bilo slišati, tudi zaradi tega, ker finan- čno nismo preveč trdni, vendar je prevladalo mišljenje, da mora Jugoslavija sprejeti to organizacijo. Kljub krizi se ne smemo zapirati, ampak moramo biti prodorni na političnem in drugih področjih, tudi na športnem. Zagreb je bogatejši za številne nove in popravljene objekte. Bojimo pa se, da bodo po prireditvi propadali, čeprav organizatorji in graditelji zatrjujejo, da se to ne more zgoditi. Leta 1959 je bila prva Univerzijada v Torinu. Potem pa so si sledili kraji prireditelji Porto Alegre, Sofija, Budimpešta, Tokio, Torino, Moskva, Rim, Sofija, Mexico, Bukarešta, Edmonton in leta 1985 Kobe. Zagrebška Univerzijada bo štirinajsta, bo pa rekordna, tako po številu drŽav udeleženk kot po številu športnikov. Doslej največja udeležba je bila leta 1973 v Moskvi, ko je tekmovalo 4565 športnic in športnikov, v Zagrebu pa jih bo skoraj 5000 iz več kot 100 držav. Zanimivo je, da so Univerzijade najbolj odprta tekmovanja, da za udeležbo ni omejitev in kvalifikacij. Obveznih je deset panog, vsak organizator pa ima pravico dodati še eno. Mi letos dodajamo kajak na mirnih vodah. Mednarodna zveza za študentski šport FISU pa je izredno stroga pri pravici sodelovanja na igrah Tekmovalec mora biti obvezno redni študent univerz, visokih in višjih šol ter akademij, ne sme biti mlajši od 17 in starejši od 28 let. Vsak tekmovalec ima še leto po diplomi pravico sodelovati na igrah. Kontrola dokumentov je stroga, nekatere izjeme so dovoljene le pri državah, ki imajo manj kot dva milijona prebivalcev, nimajo visokih šol ah univerz, oziroma imajo manj kot 5000 študentov. Tu lahko sodelujejo tudi drugi športniki, vendar velja zanje starostna omejitev. Jugoslavija je na dosedanjih Univerzijadah osvojila 50 medalj, od tega 14 zlatih, 23 srebrnih in 19 bronastih. V Kdmontonu v Kanadi leta 1983 in v Kobeju na Japonskem leta 1985 smo ostali brez zlate medalje. Upajmo, da se v Zagrebu našemu številnemu zastopstvu to ne bo zgodilo. Veseli bomo vsakega odličja. Zlato pa je le zlato... J. Košnjek Francozi dvakrat zmagali na troboju v Kranju Dva dni je kraljevala atletika Kranj, 5. julija — Jugoslavija je bila dvakrat druga, Grčija pa dvakrat tretja na troboju atletskih reprezentanc Francije, Grčije in Jugoslavije v Kranju. Doseženih je bilo nekaj dobrih rezultatov, tudi pri Jugoslovanih, vendar smo v posameznih disciplinah tako slabi, da na ekipno zmago ni bilo računati. Bomo v Kranju še kdaj gledali tako kakovostno atletiko, bodo tribune na atletskih tekmovanjih še kdaj tako zasedene kot v soboto in nedeljo? V moškem delu troboja «e zmagala Francija s 142 točkami pred Jugoslavijo 133 in Grčijo 126, v ženskem troboju pa je prav tako zmagala Francija s 132 točkami pred Jugoslavijo 103 in Grčijo 79. Ob tem vrstnem redu je treba povedati; Francija ni nastopila z najboljšo postavo, v jugoslovanski ekipi imamo v nikdar ni preveč, pa tudi po rezultatih, kar kaže, da so naprave na našem prenovljenem stadionu dobre. Radi bi še organizirali take prireditve, vendar je to izredno drago, posebno plačilo nastanitve tekmovalcev,« je dejal Dušan Prezelj, predsednik AK Triglav. Ivica Matijevič, direktor naših atletskih reprezentanc, po troboju ni skrival zadovoljstva. »Osnovni cilj, da se preveri pripravljenost pred Univerzijado, je bil dosežen. Posebno v nedeljo Saša Stoilović (208) je taktično dobro tekel in zmagal na 800 metrov Rok Kopitar se vrača v staro formo lahko prepričali, da atletika še vedno kraljuje, če je kakovostna, če je za prireditev dovolj propagande in če je, seveda, za organizacijo tekmovanja dovolj denarja. Organizacija atletskega tekmovanja ni poceni. Kranj je tokrat organizacijsko in finančno breme zmogel in atletika je resnično kraljevala. Na kranjskem stadionu smo videli nekaj odličnih rezultatov, Kranjčan Simon Rudež z 10,58, kar je njegov drugi najboljši rezultat, v staro formo se vrača Rok Kopitar, ki je na 400 ovire spet tekel pod 50 sekundami in je ujel stik z evropskim vrhom, Francoz Donias je v skoku s palico preskočil 540 centimetrov, kar je za 60 centimetrov manj Sead Krdžalič prek 79 metrov formo kopje vrgel pot-dil dobro Vesna Bajer iz Varaždina, zmagovalka na 800 in 1500 metrov nekaterih disciplinah tako povprečne tekmovalce, da na zmago ni bilo računati in da še vedno nimamo moštva, ki bi lahko v evropski atletiki igralo vidnejšo vlogo. Imamo pa nekatere odlične posameznike, vendar je to premalo. Po organizacijski plati gre Kranju in članom Atletskega kluba Triglav, organizatorju troboja, pohvala, čeprav je bil tro-boj prireditev, kakršne v Kranju še ni bilo. Bilo je nekaj pomanjkljivosti, na primer izredno slabo ozvočenje v soboto, ter zaplet pri metu kladiva, ki se je na srečo končal brez težjih posledic, vendar organizatorjem to lahko odpustimo. Oba dneva smo se Kranjčan Simon Rudež je dobro tekel na 100 metrov in v štafeti evropske in svetovne vrednosti, čeprav v naši ekipi ni bilo letos najboljše na 800 metrov Čolovi-ćeve. Grkinja Anna Verouli je zalučala kopje 68,52 metra, kar je eden najboljših letošnjih rezultatov na svetu. Karaulič, Brankovič, Pavlovič in Mačev so odlično tekli v štafeti 4 x 400 metrov, Saša Apostolovski je v višino preskočil 226 centimetorv, postavil nov slovenski rekord, za novega državnega na 230 centimetrov pa je bil »prenizek«, Djordje Kožul, mladi Jugoslovan, je v troskoku poletel 17 metrov daleč, kar je rezultat svetovne vrednosti, Francoz Mazella je odlično tekel na 200 in 100 metrov, kjer je bil dober tudi Djordje Kožul, državni rekorder v troskoku, up naše atletike od svetovnega rekorda, vendar vseeno odlično za naše razmere, ko naši skakalci še začetne višine ne preskočijo, Sead Krdžalič je odlično vrgel kopje, in še bi našli omembe vredne rezultate. Pohvaliti je treba borbenega Mačeva v teku na 200, 400 metrov in v štafeti, Vesno Bajer za zmago na 800 in 1500 metrov, vendar kakovost rezultatov ni na veliki ravni. Skratka, imeli smo nekatere odlične posameznike, kot ekipa pa imamo prevelike vrzeli. Francozi so bili, tudi brez najboljših, v tem pogledu bolj izenačeni in so prav zaradi tega zmagali. »Troboj nam je odlično uspel, tako glede občinstva, ki ga sicer Start na 200 metrov. V ospredju naš odlični tekač Ismail Mačev je bilo tekmovanje kakovostno, sicer pa moram pohvaliti Kopitarja, Kožula, Apostolovskega> Kržalčiča, Mačeva, našo štafeto-Ce upoštevamo še Colovičevo, k» je v Kranju ni bilo, in Popovića, bodo prav ti naši glavni kandidati za kolajne na Univerzijadi-Planiramo 2 kolajni in 8 uvrstitev v finale. To je uresničljivo.« Za zaključek misel predsednika kranjske občinske skupščine Ivana Torkarja: »Upajmo, da to ni zadnja tako kakovostna atletska prireditev v Kranju, saj tak'I šne prireditve prispevajo k raz voju športa, še posebej pa atleti ke.« J. Košnjek Slike: G. Sinik Na Ermanovcu bo letos dan planincev Vsaka malenkost je pomembna Kranj, 5. julija — Letošnji dan slovenskih planincev, najmnoži-čnejše vsakoletno srečanje slovenskih planincev, bo letos na Gorenjskem, pri lani na novo odprti planinski koči na Ermanovcu nad Sovodnjem. Srečanje bo v nedeljo, 13. septembra. Osrednja proslava bo ob H. uri, glavni organizator pa je Planinsko društvo Sovodenj, predsednik organizacijskega odbora pa Najboljši Antialkoholiki Tržič, 5. julija — Športno društvo Loka je priredilo v počastitev krajevnega praznika Bistrice turnir v malem nogometu na igrišču pred osnovno šolo Heroja Bračiča v Bistrici pri Tržiču. Sodelovalo je 9 ekip, brez poraza pa so zmagali Antialkoholiki, ki so v finalu premagali Tempo in Ohridsko oba'o, na koncu pa še drugo in tretje uvrščenega. Pokrovitelj tekmovanja je bila krajevna skupnost Bistrica, J. Kikel Slavko Hribar s sodelavci. Pri organizaciji takšne prireditve je pomembna vsaka malenkost. V organizacijo prireditve so vključeni vsi, ki lahko kaj pomagajo. Primerno bo treba urediti ne le Ermanovec in okolico, ampak tudi vse kraje v dolini, skozi katere bodo šli udeleženci srečanja planincev, ki jih bo več tisoč. Pripravljajo propagandno in spominsko gradivo z biltenom, letaki, značkami in spominki. Prireditev mora biti takšna, da ne bo tako hitro pozabljena. J. K. Veterani kolesarili Hrastje, 5. julija — Športno društvo Jakob Štucin iz Hrastja je priredilo slovensko kolesarsko prvenstvo za veterane v vožnji na kronometer. V skupini A so bili najboljši Frelih in Ziherl (J. Štucin) ter Bertoncelj (J. Peternel), v skupini B Hafner in B. Dežman (Adria) ter Gartnar (Žiri), v skupini C Plestenjak (J. Štucin),Rejec (Puntar) in Šink (J. Štucin), med veterani D Ša-lamoii iz Vrhnike,med veterani E pa Žirovnik (Rog Franek), Mesaric (Štucin) in Bernik (Kokri ca). Med ženskami so bile najhitrejše Bergar (Dol), Šalabon (Vrhnika), Knific (J. Štucin), Zlebič (J. Štucin) Derling in Tu-šar (J. Peternel), Dolžan (Rog Franek), Rajgelj (J. Štucin) in Jeraj (Adria). j K Priznanje Rakovcu in Humru Kranj, 5. julija — Rokometna organizacija športno ocenjuje tudi sodnike in na koncu objavi, kdo je v pretekli sezoni najkakovostneje sodil tekme. Tudi po koncu letošnje rokometne sezone zasedajo gorenjski rokometni sodniki visoka mesta: par Bernard Hvasti je z oceno 3,88 šesti, par Dolenc-Svoljšak /. oceno 3,50 na 15. in par Benegalija Kramar je z oceno 3,25 na 19. mestu. Za najboljši sodniški par druge zvezne rokometne lige pa je bila izbrana dvojica Edi Rakovec z Golnika in Emil Humar i/. Kranja z visoko povprečno oceno 4,30. J. Kuhar Šahisti pri Šobcu Lesce, 5. julija — V Šahovskem društvu Murka so tudi pO' leti aktivni. Člansko moštvo S* pripravlja na nastop v II. zvezdi šahovski ligi, v Pulju med 29. avgustom in 11. septembrom. DrU/ ga pomembna naloga pa so pr»' prave na organizacijo 14. tradicionalnega turnirja pri Šobcu, K» bo v počastitev občinskega praznika Radovljice v nedeljo 2. avgusta ob 10. uri v kampu. Sodelovalo bo od 50 do 60 moštev i' domovine in tujine. Organizacijski odbor vodi Matjaž Dolenc-Po turnirju bo družabno sreč*' nje članov društva. V. PeroviČ Vzpon na Grossglockner Kranj, 5. julija — Planinsk0 društvo Kranj organizira plani'1; ski izlet na 3797 metrov visoK1 Grossglockner v Avstriji Pa ninci bodo odšli i/. Kranja v pr tek, 10. julija, ob 11. uri zveče' izpred hotela Creina, vrnili pa 9* bodo v soboto zvečer. Cena izl* ta je 10.000 dinarjev, skupno P* bo okrog 12 ur hoje. Vsuk udel* /oii.t mora biti dobro tele-,no 1,1 psihično pripravljen, obvezno pf mora imeti eepm, dereze, ledeHJj ška očala, 10 metrov vrvice in' vponki. Izlet bod., vodih A rito? Grobin, Ix)jze Smolej, Edo Tf lar m Mitja Brajnik J. K- IZBRALI SOZMHS v Merkurjevi prodajalni AKUSTIKA v Radovljici, Linhartov trg 10, imajo veliko izbiro televizijskih aparatov, kasetnih tranzistorjev različnih proizvajalcev, videorekorderjev, široka izbira anten in pribora ter kaset in plošč za različne okuse. Iz konsignacije imajo BLAUPUNKTOVE proizvode. Sprejemajo tudi filme v razvijanje. UPRAVNI ORGANI OBČINE JESENICE objavljajo v Komiteju za urejanje prostora in varstvo okolja MESTO PRIPRAVNIKA Poleg splošnih pogojev za sprejem mora kandidat izpolnjevati naslednje pogoje: — končana višja šola (VI. stopnja) gradbene usmeritve Izbrani kandidat bo sklenil delovno razmerje za določen čas, za 9 mesecev. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh po objavi na naslov: Skupščina občine Jesenice, Kadrovska služba. Nepopolnih prijav ne bomo obravnavali. Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po preteku prijavnega roka. Kranj KLADIVAR 64226 2IRI YUG0SLAV1A TOVARNA ELEMENTOV ZA AVTOMATIZACIJO _E_2_ Komisija za delovna razmerja DO razpisuje naslednja prosta dela oziroma naloge delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi: L VODJE RAZISKOVALNE ENOTE (dela oziroma naloge se opravljajo v raziskovalni enoti v Škofji Loki) Poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev mora kandidat spolnjevati še naslednje: — visokošolska izobrazba strojne ali elektrotehniške smeri oziroma z delom pridobljene delovne zmožnosti — 5 let delovnih izkušenj na odgovornejših ali vodilnih delih v gospodarstvu ~~ da ima pravilen in ustvarjalen odnos do uveljavljanja samoupravljanja in da je družbenopolitično aktiven *~ da je pri svojem delu uspešen in kaže vodstvene in organizacijske sposobnosti da izpolnjuje pogoje, ki jih zahteva Družbeni dogovor o uresničevanju kadrovske politike v občini Škofja Loka ? delom pridobljene zmožnosti se ugotavljajo po pravilniku, kandidat bo izbran za 4-letno mandatno dobo. 'n objavlja naslednja prosta dela oziroma naloge: L PROGRAMERJA Programiranje poslovnih aplikacij Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje: ~~ VII. stopnja strokovne izobrazbe ustrezne smeri (dipl. inž. računalništva, dipl. inž. elektrotehnike — smer računalništvo — programska oprema oziroma informatika, dipl. org. dela — smer računalništvo, dipl. matematik) -~ 4 leta delovnih izkušenj na področju programiranja poslovnih aplikacij T znanje programskega jezika COBOL ^ijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev sprejela splošni sektor 8 dni po objavi. •zbira med prijavljenimi kandidati bo opravljena v 30 dneh po Preteku objave. kandidate bomo o izidu izbire obvestili v 15 dneh po sprejemni sklepu o izbiri. 'zbrana kandidata bosta sklenila delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom in trimesečnim poskusnim delom. ^ZGOJNI ZAVOD PREDDVOR Komisija za delovna razmerja razpisuje dela in naloge: VzGOJITEIJA ** določen čas — nadomeščanje delavke, ki je na porodniškem dopustu, začetek dela L septembra 1987. P°goj: končana PA — smer MVO Kandidati naj pošljejo pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi na gornji naslov. vzgojno-VARSTVENA ORGANIZACIJA radovljica ^°misija za delovna razmerja in kadrovska vprašanja razpise prosta dela in naloge: 1 Vzgojiteljice določen čas, nadomeščanje delavke, ki je na porodniškem q°Pustu J" SNAŽILKE V ENOTI - VRTCU LESCE .tt določen čas, nadomeščanje delavke, ki je na porodniškem a°Pustu ,'Uldidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še na-JJJnje: °d 1.: srednja ali višja strokovna izobrazba vzgojiteljske smeri, ustrezne moralnopolitične lastnosti, strokovni h Izpil d 2.:po možnosti končana OŠ, opravljen tečaj za snažilke jj*ndidati naj pisne ponudbe /. dokazili o izpolnjevanju pogoja |P0^*IJ**J(> v N dneh na naslov: Vzgojno-varstvena organizacije Qdovljica, Kopališka 10. O izbiri bomo kandidate pisno ob- LESNINA LJUBLJANA proizvodno in trgovsko podjetje z lesom, lesnimi izdelki, pohištvom in gradbenim materialom, n. sub. o., Ljubljana, Parmova 53 Komisija za delovna razmerja TOZD Maloprodaja gradbeni material, n. sub. o., Ljubljana, Parmova 53, objavlja za potrebe PE Kranj, Ul. Mirka Vadnova 9 prosta dela in naloge: 1. PRIPRAVNIKA Pogoj: srednja ekonomska šola 2. MANIPULANTA Pogoji: končana osemletka, 6 do 9 mesecev delovnih izkušenj, dvomesečno poskusno delo 3. SNAŽILKE Pogoji: končana osemletka, 1 do 3 mesece delovnih izkušenj, enomesečno poskuno delo Delovna razmerja pod tč. 3 sklepamo za nedoločen čas s polnim delovnim časom, pod tč. 1 in 2 za določen čas 6 mesecev s polnim delovnim časom. Kandidate vabimo, naj pošljejo pisne ponudbe z opisom dosedanjega dela in dokazili o izpolnjevanju pogojev na naslov: Lesnina Ljubljana, kadrovsko-pravni sektor, 61000 Ljubljana, Parmova 53, v 8 dneh po objavi. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po sklepu pristojnega samoupravnega organa. Gradbeno industrijsko podjetje GRADIŠ TOZD LESNO INDUSTRIJSKI OBRAT ŠKOFJA LOKA n.sol.o. razpisuje naslednja dela in naloge: L VODENJE OPRAVIL PRIPRAVE DELA V OE LESNO STAVBARSTVO Pogoji: inženir lesarstva s 3-letnimi delovnimi izkušnjami v lesnem stavbarstvu ali lesarski tehnik s 5-letnimi delovnimi izkušnjami v lesnem stavbarstvu, poskusno delo traja 2 meseca 2. UPRAVLJANJE KURILNICE Pogoji: kovinar ali elektrikar s skrajšanim programom in izpitom za strojnika centralnega ogrevanja in 6-mese-čnimi delovnimi izkušnjami, poskusno delo traja 1 mesec 3. ZAHTEVNA FINALIZACIJSKA OPRAVILA Pogoja: poklicna šola ali IV. stopnja usmerjenega izobraževanja pleskarske smeri s 6 mesečnimi delovnimi izkušnjami, poskusno delo traja 30 dni 4. ZAHTEVNA STAVBNOMIZARSKA OPRAVILA Pogoji: mizar ali lesar širokega profila s 6-mesečnimi delovnimi izkušnjami, poskusno delo traja 30 dni Delo sklepamo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidati naj dajo pisne ponudbe z dokazili do 20. julija 1987 na naslov: Gradiš, TOZD LIO Škofja Loka, Kidričeva c. 56. DELOVNA SKUPNOST ŠPORTNIH DELAVCEV OBČINE JESENICE I .eda rs k a 4 Odbor za delovna razmerja na podlagi 8. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi delovne skupnosti in 66.člena statuta razpisuje prosta dela in naloge: VODJA DELOVNE SKUPNOSTI Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, ki so določeni z zakonom, izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: — da imajo visokošolsko izobrazbo in najmanj 5 let delovnih Izkušenj pri ustreznih delih in nalogah — da imajo moralnopolit'čne in etične kvalitete ter aktiven odnos do razvijanja samoupravljanja Kandidat z.a opravljanje zgoraj navedenih del in nalog bo izbran za 4 leta. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Delovna skupnost športnih delavcev občine Jesenice — Odbor za delovna razmerja, 64270 Jesenice, Ledarska 4. O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh po poteku razpisnega roka. Tržiška industrija obutve in konfekcije Tržič, Pristava 117 razpisuje po sklepu delavskega sveta javno prodajo osnovnih sredstev. naziv izklicna cena/din avtomatski sekalni stroj MOHRBACH 50 A 2.300.000 stroj za žigosanje MOHRBACH 6 B 1.500.000 Javna prodaja bo v četrtek, 9. julija, ob 12. uri v tovarni TRIO v Tržiču. Ogled bo na dan javne prodaje od 10. do 12. ure. Na javni prodaji lahko sodelujejo pravne in fizične osebe, ki morajo varščino v višini 10 odstotkov od izklicne cene plačati na kraju prodaje oz. pri blagajni DO — družbeni sektor z bariranim čekom, zasebniki pa v gotovini. Prometni davek ni vračunan v izklicno ceno in ga plača kupec. Celotno kupnino in prevzem je treba opraviti do 10. julija 1987, sicer vplačana varščina ostane prodajalcu. Prodajali bomo po načelu videno — kupljeno. UPRAVNI ORGANI OBČINE JESENICE razpisujejo v Upravi družbenih prihodkov dela in naloge: 2 INŠPEKTORJEV — delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi Poleg splošnih pogojev za sprejem morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: — končana višja šola ekonomske, upravno-pravne ali organizacijske smeri — 3 leta delovnih izkušenj Izbrana kandidata bosta imenovana za 4 leta. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh po objavi na naslov: Skupščina občine Jesenice, Kadrovska služba. Nepopolnih prijav ne bomo obravnavali. Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po preteku prijavnega roka za prijavo. DO POLIKEM TOZD CHEMO Ljubljana, Maistrova 10 objavlja prosta dela in naloge v Prodajalni Kranj PRODAJALEC Pogoji: končana 3-letna trgovska šola — IV. stopnja — lahko pripravnik Delovno razmerje sklenemo za določen čas — 6 mesecev. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh od dneva objave na naslov: DO Polikem, Ljubljana, Maistrova 10, kadrovsko-splošni sektor, o izbiri pa bodo obveščeni v 30 dneh po končanem zbiranju prijav. RUDNIK URANA ŽIROVSKI VRH — v ustanavljanju 64224 GORENJA VAS - Todraž 1 Komisija za delovna razmerja objavlja prosta deb. in naloge s polnim delovnim časom: L KV KUHAR 1 delavec za nedoločen čas Pogoji: kuhar — IV. stopnja izobrazbe, 1 leto delovnih izkušenj in izmensko delo Delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Za delo se zahteva uspešno opravljen zdravniški pregled pred sklenitvijo delovnega razmerja. Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8 dneh na gornji naslov. Po potrebi bomo kandidate vabili na razgovor. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh. ALPETOUR SOZD ALPETOUR ŠKOFJA LOKA TOZD Potniški promet Kranj objavlja na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja prosta dela in naloge: 1. SAMOSTOJNEGA KOMERCIALISTA ZA DOMACl TRG 2. POMOČNIKA TEHNIČNEGA VODJE 3. PROMETNIKA NA AP BLED - PRIPRAVNIKA Pogoji: pod L: višja ali srednja šola ekonomske ali komercialne smeri in 1 oz. 3 leta delovnih izkušenj, izpit B kategorije in sposobnost ustnega in pisnega komuniciranja v slovenskem jeziku, trimesečno poskusno delo pod 2.:višja ali srednja šola strojne ali prometne smeri in 2 oz. 3 leta delovnih izkušenj, od tega 2 leti v dejavnosti, trimesečno poskusno delo pod 3.:srednja šola prometne, ekonomske, družboslovne ali druge ustrezne smeri in izpit B kategorije. Zaželeno je, da imajo kandidati stalno bivališče na Bledu ali v okolici. Delovna razmerja sklenemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pisne vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema 8 dni po objavi kadrovska služba Kranj, Koroška c. 5. Kandidate bomo o izidu obvestili v 60 dneh po izteku prijavnega roka. @©E<@3M©II3GLAS 10. STRAN OGLASI, OBVESTILA TOREK, 7. JULIJA 1981 graa Obrtno gradbeno podjetje GRAD Bled Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge: KV ELEKTRIKAR Pogoji: končana poklicna šola elektro smeri, tri leta delovnih izkušenj in trimesečno poskusno delo Delovno razmerje združujemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidati naj oddajo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev v 8 dneh po objavi oglasa na naslov: Obrtno gradbeno podjetje Grad Bled, Grajska 44. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po preteku prijavnega roka. OSNOVNA ŠOLA IVANA GROHARJA ŠKOFJA LOKA, Podlubnik 1 Svet osnovne šole Ivana Groharja v ustanavljanju Škofja Loka razpisuje prosta dela in naloge: ' L UČITELJA TEHNIČNE VZGOJE ter OBRAMBE IN ZAŠČITE za nedoločen čas s polnim delovnim časom 2. UČITELJA ANGLEŠKEGA JEZIKA za določen čas s polovičnim delovnim časom 3. SNAŽILKE za določen čas s polnim delovnim časom, nadomeščanje delavke, ki je na porodniškem dopustu Pogoji: Pod 1. in 'L višja ali visoka izobrazba ustrezne smeri, začetek dela 1. septembra 1987 Pod 3.: končana osnovna šola (lahko tudi nedokončana), trimesečno poskusno delo, začetek dela 1. septembra 1987 Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov OŠ Ivana Groharja v 15 dneh po objavi razpisa. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po preteku roka za prijavo. NARODNA BANKA SLOVENIJE Ljubljana, Titova U objavlja dela in naloge: KONTROLIRANJE ZAHTEVNEJŠEGA ZUNANJETRGOVINSKEGA POSLOVANJA (višji kontrolor) v devizni dokumentarni kontroli — ekspozituri Kranj — 1 delavec Pogoji: — višja strokovna izobrazba ekonomske ali pravne usmeritve — 2 leti delovnih izkušenj pri ustreznih delih — trimesečno poskusno delo Kandidati, ki bi želeli podrobnejša pojasnila o objavljenih delih in nalogah, naj se oglasijo v kadrovskem odseku Narodne banke Slovenije, Ljubljana, Titova 11, oz. v ekspozituri v Kranju, JLA 4. Pisne prijave s priloženimi dokazili o izpolnjevanju pogojev lahko prinesete osebno ali jih pošljete v 8 dneh po objavi v kadrovski odsek. O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh po odločitvi komisije za delovna razmerja. DO Gorenjska bolnišnica, o.o. TOZD Bolnišnica za ginekologijo in porodništvo Kranj, b.o. Na podlagi sklepa delavskega sveta TOZD razpisujemo prosta dela in naloge: POMOČNIKA DIREKTORJA TOZD za 4-letno mandatno obdobje Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: — da imajo visoko ali višjo izobrazbo družboslovne smeri — da imajo 5 let delovnih izkušenj — da imajo organizacijske in vodstvene sposobnosti in pravilen odnos do samoupravljanja Kandidati naj pisne vloge, ki naj jim priložijo diplomo visoke ali višje šole in kratek življenjepis z opisom dosedanjih zaposlitev, pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: DO Gorenjska bolnišnica, TOZD Bolnišnica za ginekologijo in porodništvo Kranj, Kidričeva 38/a, in sicer v zaprtih kuvertah, na katere naj napišejo »za razpisno komisijo«. Komisija nepopolnih vlog ne bo obravnavala. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po sklepanju delavskega sveta. DO Gorenjska bolnišnica, o.o. TOZD Bolnišnica za ginekologijo in porodništvo Kranj, b.o. Na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja objavljamo prosta dela in naloge: L ZDRAVNIKA SPECIALIZANTA ANESTEZIOLOGIJE (ponovno) 2. VIŠJA MEDICINSKA SESTRA - za nedoločen čas 3. VIŠJA MEDICINSKA SESTRA — za določen čas (nadomeščanje delavke v času porodniškega dopusta) Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: pod L: končana medicinska fakulteta, opravljen strokovni izpit pod 2. in 3.: višja medicinska sestra, opravljen strokovni izpit Kandidati naj vloge z dokazili o izobrazbi pošljejo v 8 dneh po objavi na gornji naslov. O izbiri bodo obveščeni v 15 dneh po sklepanju komisije za delovna razmerja. gorenjski tisk moše oijadeja 1. p. p 81 64000 kranj. Delavski svet delovne organizacije razpisuje v skladu s statutom delovne organizacije dela in naloge INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA - DIREK TORJA DO Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje: — imeti morajo visokošolsko izobrazbo ekonomske, organizacijske, pravne, grafične ali druge ustrezne smeri in tri leta delovnih izkušenj na odgovornejših nalogah — obvladati morajo nemški ali angleški jezik — izpolnjevati morajo pogoje, ki jih za poslovodne delavce določa družbeni dogovor o uresničevanju kadrovske politike v občini Kranj — ne smejo biti kaznovani ali v kazenskem postopku po 511. členu zakona o združenem delu Mandat individualnega poslovodnega organa — direktorja DO traja v smislu statuta delovne organizacije 4 leta. Prijave sprejemamo 30 dni po objavi razpisa. Na voljo je dvosobno kadrovsko stanovanje s kabinetom. Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev naj kandidati pošljejo priporočeno na naslov: Gorenjski tisk, p.o., Kranj, Moše Pijadeja 1, — tajništvo — za razpisno komisijo 500. O izidu razpisa bomo prijavljene kandidate obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju prijav. ŽELEZARNA JESENICE Po sklepu odbora za delovna razmerja TOZD TEHNIČNE DEJAVNOSTI z dne 18. junija 1987 ponovno objavljamo proste delovne naloge: L VARILEC SPECIALIST šifra 3244, D-4,11. ktg. 1 oseba Pogoji: končana izobrazba IV. stopnje — varilec in tri leta delovnih izkušenj pri varenju visokotlačnih vodov in posod Kandidati naj prijavnice z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8 dneh po objavi na Kadrovski sektor Železarne Jesenice, C. železarjev 8. Podjetje za ptt promet Kranj TOZD ZA PTT PROMET ŠKOFJA LOKA objavlja prosta dela in naloge: ČIŠČENJE Pogoji: 6 razredov osnovne šole Delovno razmerje sklenemo za določen čas (6 mesecev) s polnim delovnim časom. Poskusno delo traja 2 meseca. Kandidati naj naslovijo prošnje z dokazili o izpolnjevanju pogojev na komisijo za delovna razmerja TOZD za ptt promet Škofja Loka, Titov trg 9. Komisija za delovna razmerja bo sprejemala prijave 8 dni po objavi, vsi kandidati bodo obveščeni o izidu izbire v 15 dneh po opravljeni izbiri. j== zavarovalna skupnost triglav Pretrgan kabel je lah ko pretrgano življe nje planum, n m* o im.»hil.|»1.i ruvopii cMtti tozd smučarski center kobla, bohinjska bistrica, • o *<-■><-.■ M240 h..i,, t n Ml t»M0. i p u PIANUM IRC RADOVLJICA Gorenjska c. 26 po sklepu zbora delavcev TOZD Smučarski center »Kobla« Bohinjska Bistrica objavljamo prosta dela in naloge: TEHNIČNEGA VODJA Pogoji: — visoka ali višja izobrazba strojne smeri, — 3 oz. 5 let delovnih izkušenj pri vodenju žičnic ali v sorodni dejavnosti, — pogovorno znanje enega tujega jezika (italijanščina oz. nemščina), — organizacijska in vodstvena sposobnost ter veselje za delo v naravi, — sposobnost za skupinsko delo in aktiven odnos do samoupravljanja. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s trimesečnim poskusnim delom. Nastop dela takoj ali po dogovoru. Kandidate vabimo na razgovor, da bi se dogovorili o podrobnostih dela in pogojih sprejema. Pisne prijave s priloženimi dokazili o izpolnjevanju pogojev in s kratkim opisom dosedanjih delovnih izkušenj, naj kandidati pošljejo v osmih dneh po objavi na naslov: PI^ANUM TOZD SC»Kobla«, Radovljica, Gorenjska c. 26. Kandidate bomo pisno obvestili najkasneje 15 dni po opravljeni izbiri. DRUŽBENI IN PRIVATNI SEKTOR, POZOR! 1. V primeru, da vaša septična jama (greznica) ne funkcionira (ne absorbira — upija tekalne vode) se obrnite na pooblaščeno podjetje BALKAN, ki garantira preprečevanje nadaljnjega polnjenja. 2. Gradimo nove septične jame (greznice) s pomočjo specialnega materiala - 30 % ceneje od klasične gradnje z dolgoletno garancijo. 3. Postavljamo tudi kanalizacijske mreže vseh dimenzij za družbeni ali privatni sektor. Če vas naše usluge zanimajo, dobite informacije po telefonu: 061/317 313 ali 226-513 vsak dan od 7. do 20. ure. DOM PETRA UZARJA TRŽIČ DOM PETRA UZARJA TRŽIČ, komisija za medsebojna delovna razmerja, objavlja prosta dela in naloge: KVALIFICIRANEGA KUHARJA Pogoji: — končana poklicna gostinska šola kuharske smeri ali — končana gostinska šola kuharske smeri z opravljenim ali neopravljenim strokovnim izpitom. Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev naj kandidati pošljejo do 27. avgusta 1987 na naslov: DOM PETRA UZARJA TRŽIČ, komisija za medsebojna delovna razmerja. SŽ-TOVARNA VIJAKOV »PLAMEN« KROPA p.o. Kadrovska komisija na podlagi 29. čl. Pravilnika o medsebojnih delovnih razmerjih objavlja naslednja prosta dela in naloge: VODJA FINANČNEGA KNJIGOVODSTVA Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: — višja strokovna izobrazba ekonomske smeri — 3 leta delovnih izkušenj na področju finančnega knjigovodstva — smisel za natančnost pri delu Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju objavljenih pogojev pošljejo v 8 dneh po objavi na kadrovsko službo DO. Izbira bo opravljena v 15 dneh po preteku razpisnega roka in kandidati bodo o njej pisno obveščeni. TOZD TAPETNIŠTVO RADOVLJICA Delavski svet je na podlagi 125. člena statuta Lesnina TOZD TAPETNIŠTVO Radovljica dne 30. junija 1987 sprejel sklep o razpisu JAVNE DRAŽBE za naslednje osnovno sredstvo Vozilo TAM 75 T 5 F leto proizvodnje 1984 izklicna cen* 6,200.000.00 din Javna dražba bo dne 17. julija 1987 ob 11. uri. Ogled je možen uro pred začetkom javne dražbe v temeljni organizaciji. Varščino v višini 10 odstotkov od izklicne cene je treba plačati na blagajni temeljne organizacije. Kupec je dolžan plačati pristojni prometni davek. Pravico sodelovanja na licitaciji imajo fizične in pravne osebe. BLED HOTELSKO TURISTIČNO PODJETJE Bled TOZD hotel Jelovica objavlja prosta dela in naloge: VODJA STREŽNE SLUŽBE Pogoji: pod L: končana V. stopnja strokovne izobrazbe — smer strežba pod 2.: pogovorno znanje dveh tujih jezikov pod 3.: poskusna doba 3 mesece Delovno razmerje se bo sklenilo za nedoločen Čas. Vloge z dokazili pošljite v roku 8 dni od dneva objave na naslov: HTP Bled - TOZD Hotel Jelovica, 64260 Bled, C. svobode 5, s pripisom: komisiji za delovna razmerja. _;_____J Iskra ISKRA - INDUSTRIJA ZA ELEKTRIČNA ORODJA KRANJ, p.o. Kranj, Savska loka 2 Na osnovi sklepa komisije za delovna razmerja in osebne dohodke delovne organizacije objavljamo prosta dela L PREVZEMNEGA DEIAVCA 2. SKIADIŠČNEGA DKIAVCA Od kandidatov pričakujemo, da imajo — ob izpolnjevanji splošnih pogojev: pod t. 1 in 2: - zaključeno osnovnošolsko izobrazbo — 5 let delovnih izkušenj, — odslužen vojaški rok Pisne prijave naj kandidati pošljejo v osmih dneh po objay' na naslov: Iskra — Industrija za električna orodja Kranj' Splošno kadrov.-ko področje, 64000 Kranj, Savska loka 2. mu OGLASI tel.:27 960 cesta J LAM vozila 126 P ugodno prodam. Tel.: 34 797 popoldan 10841 Ugodno prodam SIMCO 1307 GLS. Alojz Bračič, Kumerdejeva 16, Bled 10845 Vodarn Z 101, letnik 1976. Tel.: 50-050 od_14.30 do 15. ure in po 20. uri 10846 Prodam avto R 4, letnik 1977, zelo do-^ojDhranjen. Tel.: 67-178_10849 P Tel.: 10851 Prodam 28-918 Poceni 1980. C. ohranjen fiat 126 prodam LADO 1500, letnik 1. maja 63, Kranj, tel.: 27-331 _____10853 Prodam dobro ohranjeno Z 750, letnik Ig/jJeL: 37-628_10854 Prodam Z 750, letnik 1981 !l£elojeto. Tel.: 70-135 Prodam Z 101 registrirana 10855 letnik 1978. Sr. Bitnje 12 ________10857 u9odno prodam Z 101, letnik 1974, neregistrirano v voznem stanju. Tel.: 83-616 10858 Prodam motorno KOLO BMW R 50/5, '^tnik 1973, že na štarter, cena 110 SM Franc Bernard, Titova 71, Jesenice____10860 Prodam VW 1200, letnik 1975, vozen, ^registriran. Tel.: 60-313 po 16. uri _10864 Prodam odlično ohranjen avto MAZ-°A 1300 de luxe letnik 1972, prevože-gi^samo 43.500 km. Tel.: 24-427 10868 Prodam 126 P, letnik 1980, registriran do Junija 1988. Tel.: 77-995 popoldan _10871 Prodam Z 101 confort, letnik 1979. Ro-?an Šušteršič, Zg. Bitnje 213 10872 Habjan, 10873 ^odam R 4 GTL, letnik 1983 h^arjeva 24, Radovljica prodam R 10 za 15 SM. Bogdan Za PjllKropa 3/b_10874 2a CITROEN GS ugodno prodam original vlečno kljuko, novo masko, levo riv|no spred, odbijača, dve izpušne rjvl, kratko levo luč, levi sprednji bla-lni* Tel: 80 603 od 14. do 18. ure _ 10880 rodam z 101 |etnik 1978, neregistn 80 Kr Mi "sajlovski, Seljakovo ^nj. Stražišče sta Pold Tel 39 604 S o l a r NARAVNO ! PREIZKUŠENO! KAKAV0V0 OLJE IN mleko za sončenje DROGESAN KRANJ 60 let tradicije Prodam približno 600 kg betonskega ŽELEZA0 10 in 6. Miklavčič, Zbilje 3 _10905 Prodam GRUŠT drvarnice, malo ra-bljen, 6 x 5 m primerna tudi za garažo. Krajnik, Breznica 5, Škofja Loka 10910 živali Prodam dnevno sobo in pisalno MIZO. Šifra: Dnevna soba 10838 Ugodno prodam KUHINJO petunja. Benedičič, Crngrob 1, Žabnica 10850 Poceni prodam ŠTEDILNIK, 2 plin 2 elektrika. Žemva, Begunjska 6, Kranj __10852 Prodam HLADILNIK in ŠTEDILNIK go-renje, 4 elektrika, pečica in fleš. Tel.: 22-^30 10877 Prodam dva skoraj nova usnjena FO- TELJA. Tel.: 51-267_10882 prodam otroško POSTELJICO z jogi -jem in nerjaveče dvodelno pomivalno korito z odcejalnikom. Tel.: 35-197 po 18. uri 10884 Prodam zakonsko POSTELJO Tel.: 60-160 jogiji. 10902 Z 750, letnik 1970, v voznem "'u. komplet ali po delih Ogled po jJvTet 26 029_10887 Qr°dar^avto ŠKODA 110 L, solidno j anJeno in renovirano, registrirano )ul'ja 1988 Za Pecovco 14, Bled __10888 >rodarn tomos AVTOMATIK 3 MS, le 10894 d^dam nov TOMOS AVTOMATIK, nor n *a 'zv°z in TV barvno iskra pa g^jjjel 25 145_10897 0h^am 2 750 LE, letnik 1984, dobro Irjc^ieno, prevoženih 17 000 km Tel 843 1 23 tnnnr Hl'IOO nska pot 12. Koknca Tel tl °dam VVARTBURG, letnik 1977 Par ' 23 884 10903 do de Žiganja 10906 cernk NSU 1200°. registriran vasRoa 1987 Ma,')a Radon, i>^i' Tržič l97ga,,o prodam FIAT 126 P, letnik la i ,^ra"c Možina. Bodovlje 16, Škof £S!*5______10908 S^JPortno KOLO (5 SM ), pony ko aCstV° usmeno lakno št 46 ( 5 SM ) ""a , 'čno kitaro melodija, prodam <°.tel 60 071 10909 S,an 1"",|'"n vw '2°n l,'",lk ^, letnik 1976 Lojz* Cenn. lj^gyje 19. Besnica_10918 0rjnoJrlo Prodam R 4 T L S, letnik 1977, ^n,* I6'1 prevoženih 68 000 km La ^ ?!•• Dol,,, 1H /.)•,.() pri Bledu 10920 rumen JUGO 46 l |uni| 8b opremljen Tel 26 678 od 15 10928 I relih Smlrdmok.t /3/1) S. |uh| 1985. prodam /k u.oprema » ceno prodani PF(. za eta - koloni rabljeno eno leto I »In, _aPel|ave v celot.»o hišo In si %,*T«Oj bagat v skat:. Tel \!^«čer 10839 ★ * SALON POHIŠTVA Slovenijales, Lesna industrija n. sol. o Idrija 65280 Idrija tel.: 065/71-855 razno prodam Prodam ČEŠNJE ( primerne za vlaganje ) in zgodnji KROMPIR. Benedičič, Prezrenje 19, Podnart, tel.: 70-028 10483 Prodajam dnevno sveže BOROVNICE Polica 13 10856 VOZIČEK Prodam italijanski športni romer peg. Tel.: 39-369 10878 Prodam nemške OVČARJE brez ro-dovnika. Zalog 77, tel.: 42-572_ JARKICE rjave, stare 2 meseca, prodam. Zgoša 47/a, Begunje 10466 Prodam rjave JARKICE. Stanonik, Log 9, Škofja Loka 10703 Ugodno prodam mladiče črnega PUD-LJA ( samca ). Godnov, Tržič, tel.: 50-106_10876 Prodam mladiče nemških OVČARJEV z rodovnikom, oče odličen, ima rezervni CACIB, mati prav dobra, cepljeni za paravirozo. Leskovšek, Frankovo naselje 158 10893 Ljubiteljem živali oddamo mlade PSIČKE. Rozman, Breg pri Tržiču 13 __10901 Prodam rjavobele ŠPRINGEL ŠPA-NJELE z rodovnikom, stare 8 tednov. Vilma Benedičič, Mlakarjeva 73, Šenčur 10904 aparatljitfoji ~ Prodam RECIVIER technics SA 290 ( digitalni radio in ojačevalec 2 x 50 vV sin ) kasetofon technics RSB 405 in zvočnike coral 2 x 60 W sin, angleške odlične. Tel.: 24-040 od 16 do 20. ure 10641 Prodam elektriko za elektronik 90 in obratomer. Tel.: 47-441 10837 Poceni prodam črnobel TV trim, ekran 31 cm. Šmartno 24, Cerklje 10842 Prodam DISCO STEREO sistem nor-mende 22 SM, gramofon z zvočniki 4 SM, TV barvni starejši telefunken 10 SM. C.Staneta Žagarja 10, Kranj, tel.: 22 552_10843 Ugodno prodam 7 !et star barvni TV . gorenje. Tel.: 37-945 10844 Prodam barvni TV, star 6 let. Tel.: s 77 418 dopoldan med 7. in 13. uro 10847 Prodam črnobeli TELEVIZOR ambasador za 50.000 din. Vera Luzar, Pintarje-va 10, Kranj, Čirče 10861 Prodam RAČUNALNI KA commodore C 64 s kasetofonom, jojstickom in programi ter žepni računalnik casio fx 720P ( 2 kram ). Tel.: 22-150 10862 moja zavarovalnica triglav Prodam MOPED APN 4, OJAČEVALEC technics su V 2 x, 55 VV GRAMOFON sonv ps 11 in zvočnike soundcraft 2 x 125 VV dimenzij 50 x 100 x 40 cm. Rudi Majcen, Galetova 6, Kokrica 10924 POSREDNIK UZUSI Kokrica sprejem in prodaja rabljenega blaga (kolesa, športna oprema...) tel.21 -462 JADRALNO DESKO prodam, no za otroke. Tel.: 33-600 primer-10892 Prodam dobro ohranjen kombiniran otroški VOZIČEK tribuna. Zoran Jeko-vec, C. na klanec 55, Kranj, tel.: 26-943 __10895 Prodam otroško POSTELJICO z jogi jem, enojno korito gorenje z levim odcejalnikom, Z 750, letnik 1980. Bajželj, Britof 49 • 10898 Prodam jedilni KROMPIR. Komendi Breg 9, pri 10907 Ugodno prodam avstrijski otroški VO ZIČEK, še nerabljen, za otroka, ki že sedi Tel : 62-795_10911 Prodam malo rabljen vprežni GUMI VOZ Rozman, Pustnice 14, Vodice _10912 Prodam 22 litrski nov KOTEL za žga njekuho s pečjo in hladilnikom. Jože Krajnik, Gornja vas, Reteče 13, Škofja Loka 10919 Prodam GUMIVOZ 14 col z dero in rezervo Jernej Lapajne, Meja 3, Mavči če_10921 Prodam italijanski globok otroški VO ZIČEK Oblak, J. Puharja 4, Kranj 10922 Prodam dobro ohranjeno JADRALNO DESKO delfin Partizanska 21. Kranj 10927 gradbeni mat. Prodam suhe borove PLOHE, colarice in pobjon Bašel| 16, Preddvor, tel.: 45 329_10848 Prodam kopalno KAD, umivalnik, 3 ra diatorje emoterm, svinčeno CEV 30 mm, 100 kg bitumena in 15 kg fugirne mase Tel 51 392 10859 Prodam 1 tono ŽELEZA0 10, 15odsto tkov ceneje Vehč, Sp Gorje 23 10865 Pralni STROJ, 5 let star, ei niš, dober, delujoč, prodam za 7 SM. Sp Besnica 147 10866 Ugodno prodam TV iskra 8456, z da Ijinskim upravljanjem, star pol leta, bagat šivalni STROJ ruža selektronic in sobno trimsko KOLO unis. Tel.: 27-995_10890 Prodam nov TRAKTOR torpedo TX 55 A, pogon na 4 kolesa, 15 odstotkov ceneje Tel: 68 650 10896 Ugodno prodam OJAČEVALEC JVC ( 2 x 55 W sin ) in studio audio sistem z zvočniki ali menjam za avtomatik. Tel.: 27 604 10899 Prodam malo rabljen črnobeli TELEVI ZOR mini rama in Z 101, neregistrirano Janez Dolenc, Smokuč 26, Zirovni na 10915 Prodam 1600 kosov POROLITA, 8 cm Praprotna polica 28, Cerklje, tel 42 443 10867 Prodam 300 betonskih BLOKOV 20 x 30 x 40 Milan Debeljak, Podbrezje 72, tel 70 069 _* 10870 Prodam 60 m2 TEGULE rjave barve št 5 Podlubnik 145, tel 60 671 108/9 Prodam 2000 kg bele MIVKE Strahinj 17, Naklo 10886 ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in starega očeta MILANA LONČARJA z Brega ob Bistrici 6 se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste mu darovali cvetje, ga spremili na njegovi zadnji poti, nam pa izrazili sožalja. Posebno zahvalo dolgujemo zdravstvenemu osebju kliničnega centra — urološki oddelek, bolnic Jesenice in Golnik, osebju Zavoda za rehabilitacijo invalidov Ljubljana, posebno dr. Turku in sestram oddelka A, ter dr. Hermini Dolinarjevi za posebno skrb in pozornost v času njegove težke bolezni. Hvala tudi g. župniku za pogrebni obred, cerkvenim pevcem in pevcem bratom Zupan za zapete žalostinke. Zahvalo dolgujemo tudi Milanovim soborcem, or-gunizaciji ZZB NOV, Kmetijski zadrugi Križe in govornikoma za besede slovesa. Vsem, ki ste nam na kakršenkoli način pomagali in sočustvovali z nami, še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: ženu Anica, sin Mirko in hčerka Milena /. družino Brej; oh Bistrici, 22. junija 1987 V okolici Bleda ali Radovljici spreje-mem honorano delo v popoldanskem času Šifra: Dodaten zaslužek 10881 kupim GARAŽO na Planini prodam. Tel.: 33-600 10891 stanovanja Manjše gradbeno dvigalo kupim ali vzamem v najem. Šifra: Dvigalo 10925 Enosobno stanovanje ali garsonjero v Škofji Loki ali okolici vzamem v najem za krajši čas. Po možnosti opremljeno. Šifra: Možno devizno plačilo 10869 izgubljeno Dve sobi s souporabo kopalnice oddam. Tel : 35-908 zvečer 10889 Izgubila sem ZAPESTNICO iz belega zlata. Poštenega najditelja čaka nagra- Zamenjam trosobno družbeno stano- da. Tel 34 125 10863 Radovljici. Šifra: Zamenjava 10913 Družina išče sobo ali garsonjero. Tel.: 33-729_ 10917 Dekle nujno išče garsonjero ali sobo. Šifra: Možna manjša pomoč ali pred plačilo 10923 zapoilifve Tipkam diplomske naloge Naročila sprejemam dopoldan po tel.: 51-555, popoldan 57-041 10407 Družabnika za kakršnokoli obrt iščem. Imam lastno hišo, avto, primerne prostore ( centralna, telefon, trifazni tok ). Šifra: Parking v Kranju 10840 Sprejemam naročila za večja zidarska del, notranje omete in vse vrste fasad — s svojim materialom in odrom. Tel.: 39-385_9484 VODOVODNO INSTALACIJO NA HIŠI vam v kratkem času in kvalitetno izdela obrtnik. Delam s stroji, zato delo poteka hitro. Tel : 28-427 zvečer 10575 ZIDARSKI skupini oddam zidanje hiše. Šifra: Tretja faza 10926 Mladim osebam z lastnim prevozom nudimo honorarno delo na področju Slovenije za prodajo otroških priročnikov. Zaželen lasten prevoz Delo nastopite po dopustu Šifra: Zanimivo delo_10570 Vzamem delo na dom ( sestavljanje, montaža, pakiranje ). Naslov v oglasnem oddelku. 10465 Mladim komunikativnim osebam nudim dober zaslužek. Šifra: Priročniki 10474 najdeno Našel sem zapestno verižico pri zdravstvenem domu. Na ploščici ima vgra-viran napis. Kličite tel : 22-675 10883 ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, stare mame, sestre in tete MATILDE POLAJNAR roj. Tičar se iskreno zahvaljujeva sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Iskrena zahvala dr. Hri-berniku za zdravljenje njene bolezni. Zahvaljujeva se tudi sodelavcem Planike Kranj in GZ SRS Ljubljana. Iskrena hvala g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Hvala tudi pevcem za čudovito petje in tov. Cudermanu za poslovilni govor. ŽALUJOČA SINOVA Zg. Bela, Ljubljana ZAHVALA Ob izgubi dragega očeta JANEZA ZUPANA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sostanovalcem, sodelavcem za izrečena sožalja in podarjeno cvetje. Hvala g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Hvala tudi pevcem in vsem, ki so ga spremili oa njegovi zadnji poti. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Kranj, 29. junija 1987 ZAHVALA Ob smrti moje drage žene, sestre in tete FRANCKE FAJFAR roj. Kozamernik ki smo jo v sredo, 24. junija 1987, pokopali v Ljubnem, se najlepše zahvaljujem sosedom, ki so mi v težkih urah stali ob strani, zdravniku dr. Podlesniku ter zdravstvenemu in strežnemu osebju kirurškega oddelka jeseniške bolnice. Gospodu župniku se zahvaljujem za lep pogrebni obred, cerkvenemu pevskemu zboru Ljubno, govorniku Gusteljnu Eberlu, vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pa za cvetje in izraze sožalja. ŽALUJOČI MOŽ FRANC Ljubno na Gorenjskem zahvala Ob smrti dragega moža, očeta, dedka, brata, strica in tasta BLAŽA MARKUNA se iskreno zahvaljujemo sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem iz Živil in Agromehanike za izrečeno sožalje in za poslovilne besede. Še posebno se zahvaljujemo Škofčevim za nesebično pomoč, duhovniku in vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti. njegovi domaČi Kranj, 25. junija 1987 prodam Zastavo 101 GTL 56 1i • karamboliran Letence mm ZAHVAIA Zapustil nas je dragi mož, oče, brat, stric in stari oče VINKO ZGONC i/ Stra/išča ikreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, /nun »Iti In prijateljem /a pomoč, podarjeno cvrtje, izreče-na so/alja in spremstvo na njegovi zadnji poti. Žalujoči: /ena in ostalo sorodstvo Kranj, Kamnik. Lenart, Trbovlje ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega sina, moža, očeta, starega očeta, brata in strica IVANA KOVAČIČA se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za podarjeno cvetje, izrečena sožalja in spremstvo na njegovi zadnji poti. Iskrena zahvala kolekti vom I.TH Skt)fja I.oka. Alples, Niko Železniki. Q§ Selca, blagovnice Železniki in HI /A'. Iskrena zahvala zdravniškemu osebju internega oddelka jeseniške bolnišnice za pomoč v zadnjih dneh življenju ter g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Vsem, ki str nam pomagali in stali ob strani v teh težkih trenutkih, še enkrat iskrena hvala ŽALUJOČI VSI NJKGOVI Selca. Javorje, Železniki, Rateče. Gornja T rebusu, Nova Gorica, Ljubljana, Idrija, 26. junija 1987 NOVICE IN DOGODKI Kam v vročem poletnem dnevu? Ves svet prihaja, Kranjc pa ne Strokovnjaki iz Gorenjskega muzeja v Kranju zatrjujejo, da je Jenkova kasarna na Zg. Jezerskem uvrščena med najlepše spomenike skromnejšega profanega stavbarstva iz renesančne dobe na Slovenskem Lepo je urejena, v njej je bogata etnološka zbirka, a jo obiskujejo le tujci. Vpisa domačina, Gorenjca, skorajda ne najdeš v knjigi obiskovalcev. Že res, da je skrita čisto na koncu Jezerskega, pod cesto, ki vodi proti mejnemu prehodu, in če se posebej ne nameniš do nje, je ne boš obiskal. A je tako znamenita, da bi ne smelo biti Gorenjca, ki je ne bi poznal, posebno še, ker so jo muezalci opremili z lepimi etnološkimi primerki. Letnici, ohranjeni na kašči, pričata, da je kasarna stala že leta 1573. Domači pravzaprav sploh ne vedo, zakaj ji že od nekdaj rečejo kasarna — ali zato. ker je posebno grajena, ali pa zato, ker so v njej prenočevali tudi vojaki. Prav verjetno pa je bila zgrajena z namenom, da so se tam ustavljali popotniki, ki so s koroške strani prihajali v našo deželo, in obratno. Res pa je, da so v njej prenočevali tudi vojaki. Zapisano je, da je 7.aprila neznanega leta »prenočeval kapitan Orfeo Buccelleni s svojo kompanijo na pohodu do armade njegovega cesarskega veličanstva«. Orfeo Buccelleni je bil lastnik gradu Sava in Fužinar-ja na Jesenicah. Zidovi gornjih prostorov so še danes popisani z originalno pisavo. Med drugim je regularni kanonik Nikolaj Korvinus v humanistični kurzivi napisal na zid: \ihče nima tukaj miru, vsak državaljan mora prenašati svoj križ, potem bo mogoče uživati umirjeno. Jenkova kasarna je zaradi kratkega stika v elektriki v sosednji stavbi leta 1959 pogorela. Uničena sta bila celotno ostrešje in balkon Leta 1964 so jo z družbenimi sredstvi začeli obnavljati, potem pa jo je Gorenjski muzej iz Kranja opremil. V njej najdemo zanimive primerke: staro stiskalnico za sadje, posebno oblikovano posodo za praženje kave, dva kmečka jedilna kota, stare skrinje, kurnik za prodajo kur, sklednike, cepec, leseno ralo, staro stoječo uro, kolovrat, pi-ne za mleko, jarme, veliko leseno kaš.čo za žito, leseno tehtnico in podobno. Tu je tudi kot, posvečen Češki koči. V Jenkovi kasarni so hranjeni prva vpisna knjiga s Češke koče, od leta 1900 naprej, originalna postelja iz koče, del prvotnega balkona, slike planincev nekdaj in danes in podobno. Veliko zanimivega nam pokaže Jenkova kasarna, največja vrednost pa je seveda svojstvena arhitektura hiše. Če se boste (vendarle) odločili za ogled, se oglasite kar pri Jenkovih na Zg. Jezerskem. Gospodinja Anica Košir vas bo popeljala skozi kasarno. Ključ ima tudi ona in kadar boste prišli, bo odprla. Uradnih ur nimajo. Le skupine, najavite se vnaprej po tel. 44-153. D. Dolenc Ko gostje pridejo, tudi ostanejo Bohinjska Bistrica, 4. julija — V domu Joža Ažmana v Bohinjski Bistrici je bila v soboto, 4. julija, slovesnost ob 80-letnici turistične društvene organizacije. Zbrali so se člani Turističnega društva Bohinjska Bistrica in Bohinj-jezero, krajani in gostje. V kulturnem programu ob tem lepem jubileju so sodelovali moški pevski zbor DPD Svoboda Bohinjska Bistrica, bohinjske folklorne skupine in turistični podmladek iz Osnovne šole dr. Janez Mencinger. Sodelovali so tudi gorenjski godbeniki, slovesnost pa so sklenili v Danici z družabnim srečanjem, ki ga je pripravilo turistično društvo Bohinjska Bistrica. Bohinj še vedno privablja številne goste, tako domače kot tuje, ki tu preživljajo svoje poletne ali zimske počitnice. Ljudje se — čeprav vedno manj — ukvarjajo z oddajanjem zasebnih turističnih sob. Kakšne izkušnje imajo tisti, ki še vedno vztrajajo in želijo, da bi Bohinj ohranil sloves gostoljubnega in privlačnega turističnega središča? Marica Ravnik iz Bohinjske Bistrice: »Pri nas oddajamo 14 ležišč, poleti in pozimi. Največ zanimanja je pozimi, saj prihajajo predvsem tisti, ki radi smučajo. Na " Kobli so smučišča iz- redno dobro urejena in to privablja goste. Žal pa zvečer Bohinjska Bistrica ne ponuja dovolj zabave in druge rekreacije, zato si želimo, da bi v kraju dobili hotel.« Pavla Vidmar — Resmanova iz Bohinjske Bistrice: »Že dvajset let se ukvarjamo z oddajanjem turističnih sob, a zdaj oddajamo le tri. Ce se splača? Splača se le tistim, ki niso v službi in jim ukvarjanje s turizmom prinaša neka! zaslužka. Če pa si obenem še zaposlen, tega zmoreš. Naši gostje so tako tuji kot domači m prihajajo domala že dvajset let. Navadili so sej radi imajo Bohinj.« Mirko Košnjek z Brodaj »Pri Turističnem druj štvu sodelujem že vrsto let, bil sem dolgoletni član prireditvenega od-a bora. Doma oddajam« sedem postelj. Med kra*j jani pa ni več toliko zaj nimanja za oddajanja sob, kajti zaslužek jej skromen, denarja je malo. Dobro se prodajajo lci sobe višjih kategorij. Obiskujejo nas stalnij gostje, ki prihajajo že vrsto let. Takole je to: č*; gostje pridejo v Bohinj, se vedno vračajo. Ponv nim en sam primer, da je gost odšel, a še ta s& je čez nekaj dni vrnil.« Jerca Žvab iz Bohinjske Bistrice: »Sobe (pri nas oddajamo 11 postelj) s« v Bistrici najbolj proda' jajopozimi. Obisk bi b«| še večji, če bi v Bistrici imeli hotel z bazenon>> kajti po smučariji s' gostje želijo tudi druga' čne rekreacije. DobrO' došlo bi bilo tenis igri§* če, kakšno otroško igrišče... Bistrica bi si to zaslužila, saj je bil* začetnica turizma v Bohinju. Leta 1907 je im«1 la kar pet hotelov in trinajst zasebnih gostiln!« D. Sedej V Škofji Loki se je rally uveljavil Več kot brezglavo dirkanje Škofja Loka, 28. junija — Vedno več ljudi ob progah, kjer potekajo avtomobilistični rallvji, tako je bilo tudi na zadnjem pokalu Loke, priča, da se zanimanje za ta šport povečuje in da rally vožnja ni le brezglavo dirkanje. Ni dvpma, da bodo v Škofji Loki in v okolici še tekmovali v rallvju za republiško in državno prvenstvo, mogoče pa kdaj še kaj vrednejšega. Po tekmovalni plati je sobotni rally uspel, pa tudi po organizacijski, saj Loča-ni za rallvje združijo znanje in organizacijske spodobnosti, pomena teh prireditev in želje, da bi se avtomoto šport v Loki obdržal, pa se zaveda tudi združeno delo, ki gmotno pomaga organizatorju, avto moto društvu. Škofjeloški rally je bil zanimiv po tekmovalni plati. V generalni uvrstitvi so bile najboljše dvojice Podobnik — Hočevar, Pirjevec — Zupan in Zrnec — Nartnik, Ločana Flego in Lu-znar pa sta bila v jugu 55 deveta. Po razredih sta bila Oblak in Prosen v razredu do 850 ccm druga, Flego in Luznar pa sta v razredu do 1150 kubikov zmagala. AMD Škofja Loka je bilo ekipno tretje, v točkovanju delovnih organizacij pa je bil Alpe-tour drugi. »Sodim, da se zanimanje za rallvje povečuje zaradi atraktivnosti, saj imajo gledalci kaj videti,« meni Vid Mlakar iz Zirov, sovoznik Marjana Mlinarja. Na loškem rallvju sta bila s svojim fičkom nekaj časa četrta, nato pa sta se proti Dražgošam prevrnila in izgubila nekaj časa. »Šla sva naprej, saj poškodb ni bilo. Prevračala sva se že lani, in sicer med hitrostno preskušnjo na Lubnik. Skupaj voziva drugo leto. Oba sva avtomehanika v RUŽV, oba sva nekdaj vozila motokros, kjer je Marjan že odnehal, jaz pa še tekmujem. Razumeva se, pripravljena sva sama v glavnem vse financirati in tudi pripravljati vozilo. Sem sovoznik in moja glavna naloga je sproti izračunavati čase, opozarjati na zahtevnost zavojev in podobno. »Romana Zrnec je bila s so-voznikom Nartnikom v generalni uvrstitvi tretja, v razredu nad 1300 kubikov pa je zmagala. Boj bi bil še ostrejši, če ne bi bil moral odstopiti favorit Brane Kiiz-mič zaradi odlomljenega vijaka na prvi premi. »Z vožnjo sem zadovoljna, čeprav mi je nekaj časa metalo iz Romana Zrnec in Brane Kuz- mič, ki v Škofji Loki ni imel sreče. — Foto: F. Perdan druge, potem pa so se prestave umirile,« je po rallvju pripovedovala Romana Zrnec. »Drugih problemov ni bilo. Ta rally ima veliko klancev, in tu sem šibkejša; pri spustih in na ravnini pa precej nadomestim. Vesela sem, da je avto zdržal. Tudi zaradi tega, ker je največ voznikov iz Slovenije, se zanimanje za rallvje povečuje. Dobro smo organizirani, posebej v klubih iz Ljubljane, ki smo razred zase. O rallvjih se vedno več piše in govori, so pa tudi uspehi naših voznikov na zahtevnejših mednarodnih tekmovanjih. Nasploh pa Slovenci radi gledajo hitre in dobre avtomobile. Mislim, da rally za gledalce ni le noro, Žirovca Marjan Mlinar in Vid Mlakar na cilju brezglavo dirkanje, ampak se vsak, ki ima izpit, lahko nauči kaj praktičnega za svoje šofira-nje.« Majda Oblak iz Škofje Loke je bila med občinstvom. »Rally me zanima, poznam pa tudi večino tekmovalcev iz Škofje Loke. Škoda, da sem bila dopoldne v službi in nisem mogla ob progo. Zanimivo je gledati vozila, pri- Med turizmom in zabavo Noč na jezeru Most na Soči, 5. julij — Tudi letošnja prireditev Noč na jezeru je uspešno pod streho. V treh dneh se je v programu zvrstila cela vrsta različnih ustvarjalcev, od glasbe, plesa do »pivskih ustvarjalcev.« Posebno slednji so zagospodarili v zgodnjih jutranjih urah. Most na Soči, 5. julij — Tudi letošnja prireditev Noč na jezeru je uspešno pod streho. V treh dneh se je zvrstila v programu cela vrsta različnih ustvarjalcev, od glasbe, plesa do »pivskih veščim. Posebno slednje so zagospodarile v zgodnjih jutranjih urah. Seveda pa so prizadevni organizatorji Turističnega društva Most na Soči v svoji osnovi pripravili to veliko turistično prireditev predvsem z namenom utrjevanja turistične ponudbe tega objezerskega mesteca. Zato so tudi pripravili celoten program, v katerem so prav vsakomur namenili svoj kotiček. ' Mladim predvsem obilo popularne glasbe (Avtomobili, Lačni Franc, Šank ročk), starejšim pa poleg ga-stronomočnih poslastic še različne šaljive in kulturne akci- Baloni, baloni... Kdor je želel priti do kiča, res ni imel posebnih težav Blejska ekipa na čelu z Markom Potočnikom. Pokroviteljstvo Gorenjskega glasa se je očitno izplačalo... je. Predstavili so se ribiči, lokostrelei, kajakaši in vrsta kul-turnoumetniških skupin. Most na Soči je v svoji pravi luči popolnoma zaživel šele v poznih večernih urah, ko je na mnogih koncih odzvanjala glasba in se je skozi glavno ulico vila množica obiskovalcev, ki so prišli iz celotne primorsko-goriške regije, sem in tja pa je bilo videti tudi kranjsko registracijo. Posebnost letošnje, že petnajste po vrsti, Noči na jezeru pa je bilo vsekakor prvo srečanje treh jezer: Blejskega, Bohinjskega in jezera ob Mostu na Soči. Ekipe so se pomerile v zabavnem kvizu in veselih igrah na vodi, kjer so v skupnem seštevku slavili domačini, pred Blejci in Bohinjci.To pa je tudi vrstni red, po katerem se bodo odslej naprej (verjetno) tradicionalno odvijala srečanja treh jezer. Torej nasvidenje prihodnje leto na Bledu! Tekst in foto: Vine Bešter Majda Oblak sluhniti ropotu motorjev, fi šoferka in vozim, mož prav,,J kar predrzno, in se zato ael pelje z menoj. Jaz pa misli«1''] vozim po pameti, da sem pre\j na. Doslej še nisem imela trt* če« J. Košnji ____J Šimnovčevo kapelico so prestavili Vrvi so se napele, malce je za-škrtalo in Šimnovčeva kapelica je obvisela v zraku. — Foto: D. Dolenc Hrastje, julija — Nekdaj gospodar pri Šimnovcu s Hrastju Janez Mrak se je {J hudi bolezni zaobljubil, da " pred hišo - če ozdravi - PjJ stavil kapelico. Res se je f-. zdravil in leta 1931 je t<***| še mlad gospodar postaj kapelico Marije brezrna^ žne. Potem je živel še več k° petnajst let, pri 48-tih ^ pa se je smrtno po m« s reči1'!' Kapelica ga je < >' preživela, domuči in vašč«f so jo urejali, obnavljali, p°*J si pa je zaradi vse bolj gos*? ga prometa skozi vas in pr°_\\ ekonomiji m AgromehanJ K/.K Kranj postala v nap0*? Ker vaščam mislijo prav S razširiti križišče m p<>staV'J novo avtobusno postajo OH bosta odstranjena stara Sifjj novčeva hiša in hlev), je treba najprej umukniti kapi lico. Krajani so skupaj s stfj, Kovnjaki zavoda za spomeniško varstvo Kranj in s pomolu dvigala kranjskih gasilcev, v sredo, 1. julija Šimnovčevo kapj lico enostavno prestavili. Spodkopali so jo do temeljev vsopj vezali, da se ne bi poškodvala, potem pa podnjo zataknili fl klene vrvi, jih pritrdili na dvigalo in kupelica je v trenutj] obvisela v zraku. Zdaj je bilo treba njeno dno hitro oč»*3 zemlje, na novi betonski podstavek dober meter proč vreči 4 kaj lopat svežega betona in kapelico postaviti nanj pa je W opravljeno. Kot povedo strokovnjaki Zavoda za spomeniško varsfj je to ze peta kapelica na Gorenjskem, ki so jo prestavil" J tak način. Pred njo so jih prestavili v Resnici Kamni Šenčurju in pred enim tednom na Prebačevem. D. Dolo»>cJ