OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM ČASOPISU ★ bvrSuJemo vsakoTTStn« tiskovine AKOPRAV EQU AI.1T NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER ★ Commercial Printing of All Kinds Vol. xxxvil—leto xxxvil CLEVELAND, OHIO, THURSDAY (ČETRTEK), APRIL 22, 1954 ŠTEVILKA (NUMBER) 79 Zadnje vesti Clevelandska vremenska na-poved napoveduje za danes oblačno vreme, sem in tja dež, grmenje. Najvišja tempera-ra bo 72 stopinj, najnižja pa *^5 stopinj. , Cihcaška napoyed za srednji ^pad, posebno za države Missouri, Illinois in Indiana pred-^deva možnost nastopa tornada. valovi iz Kanade se tolčejo ^ Sorkim iz Juga. . ^*'®inenska napoved iz Wash-'•'Rtona napoveduje različno ^feme na severovzhodu, ki bo czevno in gorko ter mrzlo na zapadu, ne da bi se predvidevala možnost tornada. Ameriški tajnik Dulles bo J^Pravljal danes v Parizu z bri-^skim zunanjim ministrom enom. Včeraj se je že razgo-^s^rjal s Francozom Bidaultom. za Indokino. Indokine je današnji položaj naslednji. Na licu mesta ? trdnjave Dien Bien Phu oinunisti pritiskajo in zožujejo **^padalni obroč. Poveljstvo trd-•♦jave pričakuje pomoč v obliki padalcev. Ti padalci so v resnici poti iz Evrope in iz Afrike, ^^■ftdsednik indijske vlade je dejal, da ta vojaška ^športna letala ne smejo leti preko Indije v Indokino. R^i tega se v francoskih vo-j^skih krogih govori o možnosti, ® bodo padalci oblečeni med potjo kot civilisti. Skrivnostni slučaj smrti otro- . ^ hol»^u Hollendenu ni pf»irLS- ®Jen. Zdravnik trdi, da je otrok fzal mrtev predolgo, da bi se ^ alo ugotoviti vzrok smrti. Po- '®Ча je začela s poizvedovanjem po otrokovi materi, ki je pred Лекај dnevi izginila neznano- Dosedanja povpraševanja slučajnim njenim poznan- ^ vom z raznimi moškimi, s ka- ^'Wi je bila videti po več go- ^ '^ah, niso odkrila drugo, kot da jir (loma Dirindaj McCarthy-Stevens v Washingtom se je začel! WASHINGTON, 21. aprila—V važnih ameriških industrijah je mesec maj tisti mesec, ko se začnejo pogajanja za nove mezdne pogodbe. Zadnji dnevi aprila pa so nekak uvod v ta pogajanja, tipanje o razpoloženju na obeh straneh. S čem bo operiralo ameriško delavstvo, ko se pripravlja na te mezdne boje? Senator McCarthy se je spra vil na poveljstvo ameriške kopne vojske. Trdil je, da je postopalo "z rokavicami na rokah" zoper komuniste. Vojaško poveljstvo mu je odvrnilo, da hoče vršiti pritisk na to poveljstvo in ukazovati, kako naj bodo razporejeni McCarthyevi prijatelji, kadar morajo k vojakom. McCarthy, ki sicer temu pododboru načeljujo, bo nastopil kot priča. Iznesle se bodo vse potankosti dvoboja McCarthy — Stevens, ki je tajnik za ameriško kopno vojsko. Oba tabora sta se na dvoboj dobro pripravila. McCarthy je še včeraj napadel pomočnika obrambnega tajništva Hensla in mu očital, da se je okoristil s svojimi zvezami z vojaškimi dobavitelji. Podtajnik Hensel mu je zabrusil v obraz, da se strahopetno skriva za svojo senatorsko imuniteto. Naj jo odvrže, pa se bosta znajdla pred sodiščem. Vidi se tudi, da si hočejo prizadeti dobiti ime med ameriško javnostjo. V ozadju so torej privatni politični interesi. Vojaške tajnosti so sicer povsod drugod res tajnosti. Organizatorji te razprave pa so poskrbeli, da se bo potek razprave prenašal radijskim in televizijskim potom. RESNOST IN KOMEDIJA V AVSTRALIJI ženska pravila, da je fia iz Texasa, dočim se je v otelu registrala kot domačinka ® ®ga majhnega mesteca v ^ontani. ^di v New Yorku so našli v otelu Park Sheraton mrtvega katerega so trenotno I: ^^^'cirali na podlagi osebnih ® Za 50-letnega Randall Ja-doma iz Woo-O. Hotelsko osobje ga je ^ o mrtvega v kopalnici, po-m gpi ni ђјЈо na izpregled dni. Sodi se, da je umrl na- CANBERRA, 21. aprila — Zadnja vest: Sovjetski poslanik v Avstraliji Nikolaj Generalov je padel v nezavest. Tukajšnji politični krogi se sprašujejo ali je tudi on že dobil poziv, da se vrne v Moskvo na poročanje in da se opraviči, ker sta mu ušla zakonca Petrov z važnimi diplomatskimi akti in se predala Avstralcem? Kratka zgodovina zgodbe je sledeča: Vladimir Petrov, šef ruske špijonažne službe v Avstraliji, se je dne 13. aprila predal Avstralcem. Žena, ki je bila uslužbena na ruskem poslaništvu, je prvotno trdila, da so ga Avstralci ugrabili. Dne 19. aprila bi morala odpotovati v Moskvo in to na angleškem letalu "Constellation," ki bi ga pustila v Zuerichu v Švici, Petrova je šla na letalo spremljana od dveh ruskih stražnikov. V Syd neyu, kjer je vstopila, je prosila za pomoč, češ, da noče v Rusijo Na drugi postaji v Darwinu v Avstraliji je vstopila v letalo avstralska policija, razorožila oba ^a-vii© pi. smrti—verjetno vsled ka- jj^^ciareta v ^EMćlJo aprila—Ura-^ bilo objavljeno, da bo incezinja Margareta prvič v čii° obiskala Nem- sed -v ^ bo gost pred- lik zapadnonemške repub-to ^ Heussa. Obisk bo uradnega značaja. dodatno poročilo If k poročilu o smrti ^ erine (Tinca) Marash, se da zapušča v sta-kraju sestro Marijo Jančič vec sorodnikov. ^ažna seja se vrši važ ^®®®^ičnega odbora dru iZ ' S.N.P.J. v Slov Vse p1 Ilolmes Ave. Prosi se dejo (ki SotoTTO pri- ruska stražnika, orožje pa izročila upravi letala, da ga vrne Rusom izven Avstralije. Petrovo je osvobodila iz letala in z drugim letalom prepeljala v Can-berro, kjer jo je čakal mož Vladimir. Angleško letalo "Constellation" je nadaljevalo pot v Evropo in se ustavilo v Indoneziji. Sovjetski uradnik Kislicin je smatral za potrebno, da da politično izjavo in je dejal: "Petrova je bila ugrabljena po reakcionar-cih, ki podpirajo sedanjo avstralsko vlado." Avstralski ministrski predsednik Menzies pa je na pritisk javnosti moral odločiti se, da Avstralcem pove, kdo so avstralski špijoni v prid Sovjetski zvezi, imena katerih je izdal Vladimir Petrov. Ko je bila objavljena novica, da se je onesvestil ruski poslanik Generalov, so se tudi Avstralci spraševali, koliko jih bo padlo v nezavest, in to domačinov, ko bodo objavljena imena špijonov. senator McCarthy— korajža velja! Senator McCarthy je tožil bivšega demokratskega senatorja Bentona radi razžaljen ja časti. Za sebe je zahteval v tožbi dva milijona dolarjev odškodnine. Tožbo pa je umaknil, češ, da v Ameriki ni mogel najti prič, ki bi verjele temu, kar , je Benton trdil o njemu. Slednji ПЦ1 je ponudil dva ti-. soč prič, ki bodo verjele, kar je trdil o McCarthyu, samo, da se proces nadaljuje. McCarthy se ni zganil. Začela se je obravnava McCarthy — Stevens. Dan pred obravnavo se je McCarthy spravil na pomočnika obrambnega tajništva Hensla in mu očital, da ima tudi on maslo na glavi. Podtajnik Hensel mu je zabrusil nazaj, da laže. Pozval je McCarthya naj sleče senatorsko imuniteto (imuniteta pomeni, da poslanec ali senator vsled svojih političnih izjav, podanih v zbornici, ne more biti klican pred sodišče in zasledovan) na^ kar ga bo Hensel tožil radi razžaljenja časti. Pozval ga je tudi, naj obdolžitve ponovi če si upa. Kaj je napravil senator McCarthy? Izzivanje Hense-la je sicer slišal, po svoji stari navadi pa je odgovoril, da obdolžitev za enkrat ne bo ponovil, ker bi to otežko-čilo sedanjo razpravo McCarthy—Stevens." Kdor zna—pa znal MLADINI UGAJA TELEVIZIJA NEW YORK, 21. aprila — Iz-računali so, da preživi ameriška mladina po mestih približno 13 ur na teden, ko prisostvuje televizijskim programom. Čas 13 ur na teden pa pomeni polovico časa, ki ga sicer ta mladina preživi po šolah. Kako pa je s poslušanjem radija? Radio zaostaja. Mladina ga posluša komaj dve uri na teden. Ali so televizijski programi na višini? Ali starši odobravajo? Skoraj dve tretjini staršev je zadovoljnih s programi. Slaba tretjina ne, nekateri se ne izjavijo. Zanimiva je pri tem ugotovitev, da programi za mladino kot se predvajajo, ne ugajajo tistim staršem, ki se ponašajo z boljšo vzgojo in imajo službo v pisarnah. Televizija ae je torej obrnila na povprečno ameriško javnost? * Tudi dopisnik Tass-a izginil Sovjetski dopisnik sovjetske uradne časopisne agencije Tass je s svojo ženo izginil neznano-kam. Pogrešajo ga in poslanik 1 Generalov nima pojasnil. Sovjet- sko osobje je torej v zadnjih dneh ob štiri ljudi, dva diplomatska nameščenca, Petrov in njegova žena, ter žurnalist Antanov in njegova žena. ALI BOMO IMELI MIR V IHDUSTRIJI! PRED VA2NIMI POGODBAMI O MEZDAH brezposelnost narašča AKRON, O., 21. aprila — V industrijskem območju mesta Akrona je sedaj čez sto tisoč brezposelnih. V mesecu marcu samem je bilo novih brezposelnih 3,200. V Akronu, ki ni proglašen kot kraj izjemne visoke brezposelnosti, so se raznesle govo-_ rice, da bo vlada preklicala svoja naročila industriji, dala pa jih industrijam v krajih, kjer je brezposelnost nad normalno. Organizirano delavstvo je nastopilo borbo zoper to namero. ni se nam bati! WASfflNGTON, 20. aprila Obrambni tajnik Wilson je potolažil Amerikance, naj se ne bojijo pred atomskimi napadi. Teoretična možnost sicer obstoja ker ima tudi Sovjetska zveza letala in bombe na razpolago. Po mnenju Wilsona pa se Sovjetska zveza zaveda, da bi ji Amerika vsak napad povrnila po načelu zob za zob in milo za drago. več žensk kot moških LONDON, 20. aprila—V Angliji in Walesu se je izvedlo ljudsko štetje, ki je ugotovilo: V obeh deželah Velike Britanije je 22,917,000 žensk in 21, 249,000 moških. Ženske po številu nadkriljujejo moške za pol-drug milijon! Logični zaključek je ta, da bo ta poldrugi milijon žensk obsojen na samski stan. Svobodo Indokini! WASHINGTON, 21. aprila V francoski Indokini se mora politično nekaj spremeniti! Na tem so zainteresirane tudi Združene:, države. V federalni vladi tajništvo za narodno obrambo, kakor tudi tajništvo za zunanjo politiko. Vprašanje Indokine je bilo in je na dnevnem redu raznih kongresnih odborov. V senatu je važen odbor za zunanjo politiko. Pred njim je obrambeni tajnik Charles Wilson razodel, da bo Francija pristala na to, da se da Indokini popolna politična samostojnost. Vprašanje je, kdaj se bo ta sklep objavil domačemu prebivalstvu Indokine. Potrebno je čimpreje, da bo to prebivalstvo pripravljeno boriti se zoper komunizem ker bo vedelo, da se v tem boju bori tudi za svoje lastne demokratske pravice. Značilna je bila nadalje izjava Wilsona, ki je v ostalem pravilna, Podrobnosti ve državno tajništvo, ki vodi ameriško zunanjo politiko. Poroka po dopisovanju Clevelandska sodnica Wes-tropp je priznala, da je imela razpravo, kakršne še ni bilo v njeni sodniški praksi. Roza Brit-ton, stara 58 let, bivajoča na Wade Park Ave., je bila dvakrat poročena. Kot samici se ji je zahotelo po tretjem zakonu. Bila je članica kluba, ki skrbi za razdvojena srca. Začela je z dopisi tja doli v Texas, odkoder je zvabila svojega bodočega moža Jamesa, ki se je ženitni ponudbi odzval, prišel v Cleveland, se poročil in vstopil v službo pri železnici. Poroka se je izvršila lanskega oktobra. Ali je bila Roza srečna? Z možem sta se znašla na sodišču. James se je moral zagovarjati radi pijanosti, žena pa je med razpravo padla v nezavest in so jo morali močiti z vodo. Sodba: Naj poskusita živeti nekaj časa narazen. DELAVSTVO: DVIGNITE MEZDE, POVEČAJTE KUPNO MOč! WASHINGTON, 22. aprila—"V zunanjem svetu, kakor tudi v notranjosti Amerike stojimo pred težkimi vprašanji. V Washingtonu pa se prepirajo radi nekega den-tista, ki je bil svoječasno v vojaški službi." Tako pred ne-ca j dnevi Adlai Stevenson. Danes seje začela pred senatnim odborom, ki raziskuje ameriške podtalnosti in preganja komunistov, dolgo napovedana razprava, ki naj s Distvu reši vprašanje, ali naj bo tudi ameriško vojaško poveljstvo izpostavljeno kapricam senatorja McCarthya ali ne. V tej zvezi pa—kdo v raznih izjavah govori resnico in kdo laže. Zadnji indeks cen, ki je bil' uradno objavljen, kaže, da gremo s cenami življenskim potrebščinam rahlo navzdol. Vendar ta pojav še ni zadel običajne delavske družine. Nekatere velike industrijske družbe kot n. pr. avtomobilska industrija, železniške družbe, imajo v mezdnih pogodbah določilo, da so plače odvisne od uradnega indeksa cen. Če se zviša, se zviša tudi dohodek, to je plača na uro. Enako obratno. Pri drugih pogodbah, kjer ni te klavzule, bo pri sedanjih pogajanjih merodajnih več vidikov. Delavstvo stoji na stališču, da se je produktivnost zvišala in to, primerja je produktivnost od leta 1939 dalje, kar za 37 odstotkov, povprečno na leto pa za nekaj odstotkov. Res je, da so se dvigale tudi mezde. Industrija povdarja, da novih zvišanj mezd ne premore. Delavstvo v industrijah, ki so bile Televizija in tisk NEW YORK, 22. aprila—Da nes se je zaključil občni zbor organizacije amc^riških izdajateljev listov. Zborovalce je ob koncu zasedanja pozdravil tudi predsednik Eisenhower. Za splošnost bo zanimiva ugotovitev tiskarn, da televizija, kakor tudi radio nista škodovala in tudi ne škodujeta širjenju časopisov. Tudi v bodoče se listom ni treba bati konkurence od strani televizije in radia. Dosedanje skušnje kažejo na to, da so trije med štirimi časopisi svojo naklado celo pomnožili. Znova dokaz, da je časopisje potrebno in da ima svoje posebno polje, katerega mu ne more vzeti nobeno drugo obveščevalno sredstvo Kupujmo na kredit! WASHINGTON, 21. aprila — Senat je odobril predlog, da sme federalna poštna uprava kupovati stavbe, ki bi bile prikladne za poštane urade, tudi na kredit Denarja ni na razpolago, da bi se kupnina plačala naenkrat in ; gotovini, radi tega se bo plače vala v obrokih. Potreba po novih poštnih uradih v novih hišah pa so velike. (V nekem kraju v Wisconsinu je bila poštarica zrela za v pokoj. Njen urad in njeno stanovanje pod isto streho je bilo preje podobno večji garaži kot pa poštnemu uradu. Poštarica je ura dovala in stanovala v tej luknji več kakor 30 let. Ko je šlo za to, kdo bo sedaj prevzel poštno upravo, so šele. sprevideli, da urad pošte ni urad, marveč slaba beznica. Slučaj je obravnava ameriški tisk, pa tudi televizija.) socialisti v belgiji BRUSELJ, 21. aprila—Socia listični stranki, ki je pri zadnjih volitvah napredovala, je kralj poveril sestavo nove vlade. Računa se s koalicijo socialistov in liberalcev. V tej vladi bo znani Spaak zunanji minister. če greš na nizozemsko ROTTERDAM, 20. aprila — Nizozemska vabi tuje turiste. Nizozemska je znana po negovanju tulip, za katere ima določena cela polja. Da si bodo turisti lahko ogledali ta polja, bodo imeli na razpolago helikopterje, ki jih bodo vozili preko njih. sedanji krizi najbolj prizadete, ni bilo odpuščeno od dela v taki meri, kot bi to zahtevala realna produkcija. Stroški za produkt, imenujmo jih produkcijski stroški, da so torej veliki. Nekatere industrije gredo celo za tem, da naj predstavništvo delavstva pregleda blagajniške' knjige podjetij, češ, da se bo iz številk lahko prepričalo, da podjetje višjih mezd, tudi v interesu delavstva in njegove zaposlitve ne premore. Slučaj Toleda V Toledu obstoja podjetje Willys Motors Co., ki je konkurenčno nesposobno z drugimi ve likimi industrijami avtomobilov. Podjetje ni veliko. Delavstvo, ki je organizirano, se je zedinilo, da prostovoljno zniža svoje plače za pet centov na uro, samo, da se z obratom nadaljuje, delavstvo pa ostane zaposleno. Zaslužek je bil približno $80 na teden. Slučaj podjetja Willys Motors v Toledu izkoriščajo druge družbe, češ, da njihov položaj zahteva isto uvidevnost na strani delavstva. Delavske unije, tako se trdi iz njihovih central, bodo upoštevale sedanje stanje brezposelnosti, stale pa na stališču, da se pri sklepanju novih mezdnih pogodb ni ozirati na sedanji indeks cen, marveč na zvišano produktivnost, ki daje industrijam še vgd-no ogromne dobičke. In garantirana mezda? Danes so se začela uvodna pogajanja o novi mezdni pogodbi pri General Electric Co. Točka nove mezdne pogodbe naj bi bila garantirana letna mezda. K tej točki: Že leta 1943 se je stavila ista zahteva, pa je bila uradu za delo pri federalni vladi zavrnjena. Iz delavskega tabora je nadalje javiti kot zanimivo vest, da gre za akcijo, da se upokojencem, ki so dosegli že starost 65 let, dovoli, da poleg pokojnine dobijo še druge dohodke, to pa iz postranskega zaslužka. Pokojnina ne zadošča. Dovoljeno naj bi jim bilo delati na leto tisoč ur, kar bi znašalo na teden dvajset ur, ali polovico rednega delovnega časa. Njihov zaslužek pa naj se ne omeji na $75 na mesec, kot je sedaj pravilo. Zagovorniki te ideje se sklicujejo na praktične skušnje teh delavcev in na njihovo A'oljo do dela. Če jih pustimo v prisilnem pokoju brez dela, jih pustimo v pomanjkanju, pa tudi v notranjem ne-razpoloženju. Zlata poroka Zlato poroko bosta obhajala splošno poznana Mr. in Mrs. Steve in Cecilija Brodnik iz 4592 W. 130 St., v nedeljo, 25. aprila. Slavljenec je star 73 let in je bil rojen na Baničevem, fara Velike Lašče, odkoder je prišel v to deželo pred 55 leti. Njegova žena je stara 68 let in je bila rojena v Smihelju pri Novem mestu in se nahaja tu že 67 let, to je od leta 1887, ko so jo starši prinesli semkaj kot dete, staro eno leto. V zakonu so se jima rodili štirje otroci, od katerih so trije živi, in sicer; Lillian, poročena Lunder, Steve ml. in Leonard. Imata tudi osem vnukov in dva pravnuka. Po družinskem kosilu v počast slavljencema, se vrši sprejemanje (Open House) za vse sorodnike in prijatelje na domu, kjer zakonca živita že 40 let. Mr. Brodnik je lastoval in vodil gasolinsko postajo v naselbini skoraj 30 let. , K čestitkam sorodnikov in prijateljev se pridružujemo tudi mi in zlatoporočencema želimo zdravja in sreče, da bi dočakala diamantni jubilej! ^ormami. Kaj so to-rej dejstva? V Guatemali obstoja komunistična stranka, ne da bi imela po principu diktature vse oblasti v svoji roki. Če imenujemo agrarno reformo, imamo pred očmi tudi tiste male posestnike, ki so se z agrarno reformo okoristili. Teh je mnogo. Cisto razumjlivo je, da so se organizirali. Cisto razumljivo zopet, da so postali kot zemljiški posestniki kmetski individualisti. Za agrarno reformo se je potegovala predvsem komunistična stranka, ki hoče, da se novi zemljeknjižni posestniki orientirajo komunistično. V tem pa je stranka kot taka naletela na odpor! Ce gre za socialno revolucijo, za tendenco po totalitarizmu in to v okviru komunističnih programov, moramo tudi v Guatemali poiskati industrijsko delavstvo. Komunistični program je itak: Delavci in kmetje! V Guatemali obstojajo delavske unije,- ki imajo kakor drugod dvoje znakov. Ali so radi taktike neodvisne, diktirane pa po odvisnih komunistih. Ali pa so resnično neodvisne, vsled tega pa v sporih s komunisti. Tudi s tistimi neodvisnimi, ki jih diktirajo komunisti. Tako imenovane neodvisne diktirane po komunistih, lahko smatramo za sopotnike komunizma. Predsednik republike same se zdi, kakor da je jetnik komunistične stranke. Sam ni komunist, rad pa tudi na zunaj imenuje komunistične poslance in stranko za svoje prijatelje, ker da si novih pridobitev ne more predstavljati brez svojih prijateljev v komunistični stranki. Neodvisne delavske unije vodijo ljudje, ki so istočasno narodni poslanci, izvoljeni na komunistični stranki. Komunistična stranka kot taka je pripoznana. Kadar nastopijo njeni zastopniki, govorijo o Sovjetski zvezi kot državi, ki gre za mir in za borbo zoper kolonijalni imperializem. Kolonijalni imperializem pa je mišljen sedanji družabni red zapadne poloble. , . s Jr* i .1 u' ii Л ш ш «v it s Ne moremo trditi, da bi republika Guatemala kot taka bila središče nevarnosti za obstoj sedanjega družabnega reda na zapadni polobli. V Južni Ameriki se družabni redi spreminjajo čez noč, diktature rastejo kot gobe po dežju. Večinoma so vojaškega značaja. Svetovnega pome-mena jim itak nihče ne pripisuje, ker v hitrem času ena drugo nadomešča. Slučaj Guatemale pa se nam zdi, da je z ene, kakor druge strani več ali manj propagandnega kot stvarnega značaja. L C. »|«|IIW|lip|ll|«|ll|l|IIM|ll|«|lip|ll|«|ll|«rlip|llM|li|«ii ■1в1»1а1||1в1||1в1|||в||||в||||в1||1а|||1в|||1в1|||а||||а||||ак UREDNIKOVA POŠTA Ч«ј|1Ш[|ЦИ||ЦИ111Ш[И;Ш11Ч»итп[И1П1В111'В1111ит1Ч1 |||т1а1111а1111В111Ш11|У||У|||ш1||1н1||||!||1а1||1ш1||1в1^ Vabilo na domačo zabavo CLEVELAND, Ohio — Belokranjski klub priredi v soboto, 24. aprila prijetno domačo zabavo v dvoranah št. 1 in 2, v Slov nar. domu na St. Clair Ave. Začetek ob 8. uri. Prišla je lepa spomlad, vsaki jo dočaka rad, ptički so zapeli, zato pa bomo v soboto tudi pri Belokranjcih veseli, lepe pesmi zapeli, da bodo glasovi v tiho noč doneli. Vljudno je vabljeno vse članstvo in prijatelji, da se gotovo udeležit^; te zabave, ker bo prav luštno. Odbor bo poskrbel za dobra in okusna okrepčila, za suha grla in prazne želodčke. Za ple-saželjne bo igrala J. Grabnarje va godba poskočne polke in valčke. Torej na veselo svidenje v soboto na domači zabavi Belo-krajnskega kluba v novem poslopju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. Jolui Smuk, tajnik. Popravek CLEVELAND, Ohio — V poročilu o prispevkih pri krožku št. 1. Progresivnih Slovenk se je vrinila neljuba pomota in sicer bi se moralo glasiti: $10 je darovala za umobolnico Mary Nosan (ne Nose), ime pokojne, v katere spomin pa je bil oddan drugi prispevek, pa je Karolina Glavič, (ne Kathe-rine). Toliko v blagohotni popravek. Theresa Gorjanc, tajnica. VERSKI VPLIV PADA ■ NEW DELHI, (Tanjug) — Po prvih izidih volitev v vzhod-lem Pakistanu sklepajo politični opazovalci, da bo vladajoča muslimanska liga v novi pokrajinski skupščini dobila manj mest; kot so pričakovali celo najhujši pesimisti iz vrst pakistanske vla-Je. Muslimanska liga si je v enajstih vohlnih okrajih zagotovila зато eno mesto. Združena fronta štirih liberalnih pakistanskih 3ti-ank je dobila devet mest, eno ja neodvisni kandidat. Najbolj značilna za te volitve je brezbrižnost volivcev do verskih gesel Množice so, kaže, raje glasovale za tiste stranke, ki jO se v svojih programih zavzemale za rešitev gospodarskih /prašanj, za agrarno reformo in aavezavo gospodarskih stikov z Indijo. petrolejski razgovori prekinjeni LLONDON, (Tanjug)—V nasprotju s pričakovanjem Foreign 3fficea kaže, da so propadle na-Зз, da se bodo začeli razgovori o iranskem petroleju v Teheranu. Predstavniki osmih svetovnih petrolejskih družb so začasno prekinili razgovore. Tu sodijo, ia se jim ni posrečilo rešiti vprašanje finančne Strukture petro-lejskega konzorcija. zlatko balokovic— glavna oseba novega filma Zagreb, 11. marca. Ob 50-let-pici umetniškega dela Zlatka Balokoviča, bo na Glasbenem zavodu v Zagrebu posebna svečanost, na kateri bo naš veliki umetnik igral nagrajeno glasbeno delo mladega hrvatskega skladatelja Kelemana. V času njegovega bivanja v Zagrebu bodo snemali tudi film po scenariju Milana Kačiča o Balokoviču, v katerem bo imel umetnik glavno vlogo. Za sodelovanje pri filmu je že dal svoj pismeni pristanek. m. b. ELEKTRIČNA SILA ZA AMERIŠKE KMETIJE Danes vporablja skoro 91 odstotkov ameriških kmetij elektriko, in to odstotje se vedno dviga. Le nekaj manj kot dve desetletji nazaj je imelo le nekako 11 odstotkov ameriških kmetij elektriko. Eden važnih činiteljev v tem rednem izboljšanju so bile po-deželne električne zadruge, katerih večina se je razvila izza 1. 1935, leto, v katerem se je ustanovilo na podlagi kongresnega odloka državno zastopstvo za posojila pod imenom Rural Electrification Administration. To zastopstvo, navadno označeno z začetnimi črkami REA, preskrbuje dologoročna posojila z nizkimi obrestmi zmožim zadolžen-cem, kateri žele napeljati elektriko v podeželne kraje. Poleg dolgoročnih posojil preskrbuje tudi kratkoročna za napeljavo žic, moderno napeljavo vode, plina in za električne pritikline v domovih odjemalcev, katere zalagajo REA izposojevalci. Prvotni nameni REA so bili (1) ojačiti narodno gospodarstvo v slabih letih 1930 in (2) navdušiti trgovska podjetja za električno silo da razširijo električno službo po podeželnih delih Amerike. Ko se je ustanovilo Rural Electrification Administration se je domnevalo, da se bodo po-služile posojil v prvi vrsti trgovske družbe. V resnici je pa dospela večina prošenj za posojila od kmetijskih podeželnih zadrug, katere se je ustanavljalo v vseh delih dežele. Danes znaša število izposojevalcev pri REA 1,079 organizacij. Od teh je 985 kmetijskih zadrug, 69 so javne ustanove kot občine in države, 25 pa trgovska podjetja. V okrajih, ker so podeželne električne zadruge hitro rastle, je njihova nizka cena za odjemalce mnogokrat pomagala znižati ali vzdržati nizke cene trgovskih podjetji za električno silo. Sedaj plačujejo izposojevalci pri REA dvo odstotne obresti za sto-odstotna posojila in izza 1. 1944 so imeli 35 let, mesto prvotnih 25 let, da plačajo dolgove. Poročila kažejo, da se je plačalo dolgove ko so zapadli, ali še pre-dno so zapadK, v skoro vseh slučajih. Postava zahteva, da oceni REA vsako leto število kmetij, ki še nimajo električne sile, kar naj služi kot temelj za razdelitev REA posojil za razne države. Koncem uradnega leta, 30. junija 1953, je bilo 4,888,460 kmetij zvezanih z vsemi proizvajalci električne sile, kar pomeni, da je 493,674 kmetij še vedno brez elektrike. (Ocena temelji na številu kmetij glasom ljudskega štetja 1. 1950.) Od 4,888,460 kmetij, ki so zvezane z električnimi dovodi, se jih malo več kot polovica (2,631,647) poslužuje podeželnega sisi;ema za silo, katerega vzdržuje denarno REA. Večina ostalih se poslužuje sile trgovskih podjetji, ostale pa sile držav in občin. Upravitelj REA je priporočal REA izposojevalcem in drugim proizvajalcem električne sile, da se preskrbi za vse kmetije električno silo in da se krije tudi druge električne potrebe podeželnega prebivalstva. (Common Council) EKSPRESNI VLAK MOSKVA-PEKING Trikiat na teden je jaroslav-ska železniška postaja v Moskvi zbirališče Azije. V motni svetlobi njene velikanske steklene strehe nad peronom se srečujejo Mongoli rumenih obrazov in poševnih oči zelo pozni Džingi-skanovi potomci, Tatari v visokih astrahanskih kučmah, Ja-kuti v okornih klobučevinastih škornjih, široie bradate glave sibirskih kmetov, same postave kakor iz Tolstojevih romanov. Vsi nosijo ovčje kožuhe in plašče iz kamelje dlake ter staromodne popotne torbe kot ljudje, ki redko potujejo. Potujejo s sibirskim ekspresom, ki vozi iz Moskve v Vladivostok po vsem velikansem azijskem kontinentu Zadnje tedne pa se čedalje pogosteje pomešajo mednje Kitajci, ki jih je videti v Moskvi čedalje več. V začetku februarja je začel namreč voziti ekspresni vlak na progi Moskva—Peking Tako se je Peking za 5000 km približal Kremi ju. To pomeni 120 ur ali 5 dni prihranka na času Vendar pa potrebuje ekspresni vlak za 9050 km dolgo pot še zmeraj devet dni. Ekspresni vlak Moskva—Peking vozi vsakih 14 dni; Nova železniška zveza je speljana skozi zunanjo in notranjo Mongolijo, torej čez puščavo Gobi' od Ulan-Batora do Pekinga. Še pred neliaj desetletji je bilo za švedskega raziskoval-va Svena Hedina in njegove spremljevalce potovanje po puščave Gobi smrtno nevarno, zdaj pa vozi po njej ekspresni vlak. Zdaj, kakor takrat, je bila to mrtva dežela, v kateri poleti in pozimi pihajo mrzli severni vetrovi, področje, kjer ne raste nič razen redkih bilk, piČle krme velblodov, gugajočih se v dolgih molčečih karavanah skpzi to deželo smrti. To železnico je zgradila siva, brezimena vojska političnih kaznjencev, kitajskih nacionalističnih ujetnikov ter lamaističnih duhovnikov in redovnikov iz Ti- beta, ki niso hoteli priseči na budizem. Gradili so jo tri leta. Nihče ne v?, koliko tisočev iz legije izgubljenih duš je poleti umrlo od žeje in pozimi zmrzilo, koliko jih je podleglo izčrpanosti in lakoti. In noben potnik, ki bo sedel na mehkih blazinah ekspresnega vlaka Moskva—Peking in se vozil skozi to deželo suše in žeje, ne bo pomislil nanje. S tem vlakom se vozijo delegati Kremlja, kitajski diplomatski predstavniki, člani trgovinskih delegacij, agentje in umetniki ter člani sovjetske tajne policije. Nova železnica Moskva—Ulan —Bator—Peking je druga železniška zveza med Moskvo in Pekingom. Prva in najstarejša je tako imenovani sibirsko-man-džurski ekspres, ki pa naravi 5000 km dolg ovinek preko Har-bina in Mukdena in vozi od Moskve do Pekinga 14 dni. Tretjo železnico bodo v kratkem dogradili. Speljana je iz Alma Ate v ruskem Turkestanu do Lantčeua v kitajski pokrajini Činghaj skozi Siniang in puščavo Taklama-kan ob tako imenovani "svileni cesti," najstarejši transkonti-nentalni cesti sveta. S tema dvema novima železniškima zvezama so praktično povezali notranjo Azijo s civiliziranim svetom. Še leta 1920 je bilo to področje neraziskano, na zemljevidu označeno z belo liso. Kdor je v začetku našega stoletja potoval tod, je moral zmeraj računati s smrtno nevarnostjo. Skrivnostna gorska planota notranje Azije, zibelka največje svetovne države v zgodovini človeštva, iz katere so prihrumele Džingiskanove tolpe na Zahod, Huni pa prodrli v Evropo, je izgubila svoje čare neraziskanih skrivnosti, odkar žvižgajo po njej lokomotive in drdrajo kolesa ekspresnega vlaka. Wellsova literarna zapuščina Celotno literarno arhivsko zapuščino pred osmimi leti umrlega slovečega angleškega pisatelja H. G. Wellsa je kupila univerza v ameriški državi Illinois. Med prodanimi deli je kakih 10,- ^оооооооооооооооооооооооооооооооооо ШШЈКГШ ¥iep оооооооооооооооооооооооооооооооооос že pred prvo svetovno vojno, posebno pa v dobi med obema vojnama, je bila Radovljica z ožjo okolico znano letovišče. Radi so ga obiskali vsi tisti, ki jim ni bilo za hrupne zabave, ampak so hoteli preživeti letni oddih v miru. Tudi zdravniki so priporočali okolico Radovljice bolehnim, posebno astmatikom, zaradi ugodnega podnebja. Mestna hranilnica je leta 1936 dogradila Grajski dvor — za tiste čase udoben hotel in uredila kopališče. Največ letoviščarjev je bilo iz Vojvodine, posebno iz Subotice in Novega Sada, manjkalo pa tudi ni Beograjčanov in Zagrebčanov. Po vojni za turizem v Radovljici nihče ni več kaj prida skrbel, bolje, niti ni bilo možnosti za to. Zaradi stanovanjske krize je bilo treba uporabiti omenjene domove za stanovanja. Bivši obiskovalci, ki so se spet oglašali, niso mogli dobiti stanovanja. TŠka stiska je trajala vse do nedavnega, ko je postal bivši Poštni dom sindikali počitniški dom, in ko je vojaštvo izpraznilo Grajski dvor. Sedaj je v Radovljici gostinskih obratov dovolj, vendar pa še primanjkuje stanovanj za letoviščarje. Radovljica je kot izletno središče zelo ugodno. Blizu so Bled in drugi kraji, ki zaslužijo, da jih letoviščar ali turist obišče. Na Bled lahko pride čez most na Savi pod Radovljico in potem ob Savi Bohinjki do Bodeškega ali Ribniškega mostu in čez Bodišče ali Ribno na Bled. Med potjo se lahko ustavi tudi v Oddihu-Pre-pihu na Ribnem. Ta pot je posebno lepa spomladi, ko cvete teloh, zvonček, trobentica in jetrnik ter ozeleni bukev. Poletne vročine se ni bati, ker gre, pot ob vodi in nudi bistra Bohinjka ugodno kopel. Lep izlet je čez Fuksovo brv v Kamno gorico in Kropo. Pot je senčna, lepo speljana in pri brvi, če ima popotnik srečo, da najde slučajno čisto Savo, je lepa priložnost za sončenje in kopanje. Vsa pot do Krope je dolga okrog 7 km. Fuk-sova brv je znana ljubljanskim grafičarjem, saj so v njeni bližini imeli počitniško kolonijo. Najbrž so jih prepodili skoraj vedno kakor godlja umazani valovi Save. Pod Kamno gorico se na desnem bregu Lipnice odcepi stranska dolina potoka Vrčice. Pol ure hoda po tej dolini, pa si pri dveh izvirkih mineralne vode, imenovanih "Kisla studenca." Po ljudskem verovanju in po kemičnih analizah sta oba studenca zdravilna, žal pa je njih voda take vrste, da ne trpi dolgega transporta, ker se sestavine hitro usedejo. Še dobre četrt ure od teh izvirkov je slap Vrčice pod Fajfo, ki ob narasli vodi nudi prav veličasten pogled. Lep je celodneven izlet čez Kropo na Jamnik in od tu bodisi čez dolino Nemiljščice na postajo Besni-ca ali pa čez Dragoše. Rudno na Češnjico in z avtobusom do Škofje Loke. Iz Radovljice do izvira Lipnice v Kolnici je komaj uro hoda. Nad izvirom Lipnice raste sleč-rododendron. Tam P tudi podzemska jama "častitljiva luknja," ki ima prav lepe kapnike. Prijeten je tudi obisk iz Radovoljice dobro vidnega Pustega grada. V Kamni gorici je bil še pred vojno dobro urejen penzion Jelovica. Sedaj je preurejen v šolo za defektno deco. Vsekakor bi bilo koristno za tujski promet, da bi spet oživela Jelovica, ker je v Kamni gorici samo skromna krajeva gostilna. Iz Kamne gorice oziroma Kolnice je najbližja pot na Mošenjsko planino. Ta planina je bila že znana kot lepa izletna točka in tudi smučarski kraj, sedaj pa je vsa zanemarjena; sicer pa že več let govore, da bodo na planini vse obnovili. V bližini Mošenjske so še Vodice, Lipniška planina, Radovljiška planina, od koder ni daleč na Sevško planino in do Rovtarice in tu si že ob jelovški cesti škofja Loka—Bohinjska Bistrica. (Pa "LJUDSKI PRAVICI"' UMRLA JE VISEČA NA VRVI PORT WILLIAM, Škotska, 20. aprila—Angleška turistinja Elizabeta Emery, stara 39 let, je šla za praznike na najvišjo goro britanskega kraljestva v pogorju Tower Ridge. Morala se je vzpenjati s pomočjo vrvi in zabijanja klinov. V njeni družbi je bila druga plezalka, mlajša od nje, stara 26 let. Ko sta plezali na goro Ben Nevis, ki je v hribovju Tower Ridge, je Emeryevi spod-neslo tla. Sreča je bila, da je bila navezana na vrv in da je bila njena mlajša spremljevalka v skalah nad njo, bila pa sta skupaj navezani. Spremljevalka je navezala gornjo vrv in s tem pritrdila obe na trdno skalo, Emeryeva pa je bingljala nad prepadom med nebom in zemljo. Povleči jo navzgor je bilo nemogoče. Drugi turisti so videli pretečo tragedijo in so hitro organizirali reševalno ekspedicijo. Ta je sicer prišla in potegnila Eroe-ryevo navzgor, toda je ni rešila smrti. Emery je umrla očividno vsled prevelikih naporov in strahu. mehle obsojen na 19 let strogega zapora Ljubljana. Dvorana porotnega sodišča v Ljubljani menda že zlepa ni bila tako nabita poslušalcev kakor 9. marca. Na zatožni klopi je namreč sedel Lojze Mehle, katerega so zaradi krutega uboja mladoletnega dečka pod Rožnikom lani pomagali iskati malone vsi prebivalci Ljubljane in okolice več dni nepretrgoma. Nečloveški umor nedolžnega dečka, ki se je nič hudega sluteč mirno peljal s kolesom po cesti, je odjeknil sirom po domovini. Zločinec, kot smo zvedeli na razpravi, je bil v času preiskave v ljubljanski in tudi v zagrebški bolnišnici za duševne bolezni. Specialisti so ugotovili, da gre za čuden patološki tip. To je obtoženi tudi sam priznal v preiskavi in danes pred sodiščem. Z vso natančnostjo je namreč opisoval, kaj ga je privedlo do ubo- 000 pisem, ki, jih je Wells pisal med drugim Tolstoju, Shawu, Chestertonu, Einatenu in Churchillu. ja in tolmačil, kakšno zadoščenje je čutil po izvršenem dejanju. Ničesar ni skušal tajiti io je prikazoval vsa dejstva taka kot so. Tudi takrat, ko so ga varnostni organi prijeli pri večerji v gostilni pri Kačiču, se jim je mirno in hladnokrvno predal brez najmanjšega odpora in nervoze. Danes je pred sodiščem izjavil, da žeh, da ga obsodijo na smrt, ker ve, da je življenje zanj nemogoče oziroma neznosno. Sodišče ga j j obsodilo na 19 let strogega zapora. K. M PRISILNO GA JE IZSELIL IZ VINICARIJE Jakob Vavpotič, 53-letni posestnik iz Stanošincev je prišel na Jamski vrh, kjer je prej imel viničarijo in zahteval od svojega bivšega viničarja Antona Kelca, da se iz viničarije izseli ter mu grozil, da ga ubije, če tega ne stori. Pri prisilni izselitvi sta sodelovali Vavpotičeva žena in hčerka. Vavpotič se bo zaradi tega protizakonitega dejanja zagovarjal pred ljudskim sodi- scem. ENAKOPRAVNOST 'Mengeš bo letos slavil 800-le+nico svojega obstoja Lani je Mengeš že drugič slavil svoj občinski praznik, ki je prav lepo uspel. Marsikateri Go-^^enjec si je takrat ogledal obsežno gospodarsko razstavo. Le-osnje praznovanje občinskega paznika pa nameravamo v ®Rguš izvesti še bolj slovesno, saj bo prav letos poteklo 800 let "Jegovega obstoja. (Leta 1154 v starih listinah prvič javlja jme našep kraja.) Temu častit-ivemu jubileju pa se pridružu-s jubilej: Mengeška 7n 1 ^ pihala praznuje svojo 'petnico in je torej ena naj-rejsih slovenskih godb. Spričo tako pomembnih jubi-je prav, da se kar najbolje ripravimo na julijske proslave. a namen se je že osnoval pripravljalni odbor in izdelal okvir-1 načrt prireditev, ki bodo od • do 27. julija. ^ Slovesnosti se bodo začele z ° voritvijo gospodarskega raz-S®- dne, t. j. 17. julija, I Qvidevamo tudi gostovanje nunske opere v letnem gle-'scu, ki ga urejajo v starem mengeškem kamnolomu. , ^^^^•dbeni odbor, ki gradi novo sežno gledališko dvorano, bo apel vse sile, da bi z deli pravo-asno končal, če mu bo uspelo. STRAK 3 bo to najlepše darilo domačemu ^ ob njegovi 800-letnici. Na vstaje predvidevamo od-• je spomenika padlim borcem žrtvam fašizma v Trzinu. Na iuP praznik, to je 27. ^Ja, pa bomo odkrili spomin-® ploščo našemu narodnemu ®roju Matiji Blejcu—Matevžu mengeškem hribu Golovici, f^f^^alinah starega gradu pa 'lejno ploščo ob 800-letnici Priljubljeni mengeški ° bi nameravamo podariti nove g^'^orme. Kulturni program ob-^ба Vokalne in instrumentalne ^ncerte, revijo lahke glasbe, amske predstave, spominski Grarni večer, plesni turnir, ortne igre, partizanski večer jjo Partizanske patrole. Privlač-g, ^ zase bo razstava "Mengeš J-^toleja," saj bo pripravki odbor skušal zbrati lepo število — ®iuzealij in spominkov, ki Ijj. ° prikazali razvoj našega JuhM^ • Pripravlja se tudi izdaja bod Zbornika. V njem ske° članki z zgodovin- Sa, geografskega, narodopis-Umetnostnega in gospodar-Sod^f Področja. Pri sestavi bodo °^ali domačini in nekateri ' 'Najvidnejši kulturni delav- Vale^^ prireditve bodo zahte-ije • priprav ,truda, vo- denarnih sredstev. Zato narekuje proslava 800-letnice Mengša slehernemu prebivalcu našega trga in okoliških krajev, da po svojih močeh pripomore k čim dostojnejši izvedbi proslav. Treba bo obnoviti pročelja hiš, urediti nasade in cestišča. Zato le pridno na delo! ZAJĆA KUGA JE ZAJELA 2E SKORAJ VSO ZAHODNO EVROPO Zajčja kuga (myxoraatose), ki jo je povzročil neki francoski zdravnik z namenom, da bi svoj vrt zavaroval pred divjimi zajci, se naglo širi po vsej zahodni Evropi. Iz Francije se je razširila v Belgijo, Holandijo, Luk-semburc v Nemčijo, pa tudi v Anglijo in Španijo. Med divjimi zajci se je razpasla v Franciji v 62 departmentih in 6,000 občinah, med domačimi zajci pa v 69 departmentih in 5,562 občinah. Francoski zdravniki so ugotovili, da prenašajo bolezen sami zajci, lahko pa tudi druge živali, ki se same ne okužijo; tako razne ptice ropar ice. Zajčja kuga ni nevarna človeku. Prenaša se tudi s hrano ali drugimi raznimi predmeti. Specialist dr. Ramon je mnenja, da deluje cepivo proti bolezni samo pol leta. SUROV SIN ZLOMIL ROKO LASTNI MATERI Pred sodiščem v Ljubljani, se je zagovarjal 40-letni Ivan Lav-rič, kmet iz Škril, ki je svoji 72-letili materi zlomil roko. Lavrič na razpravi svojega surovega dejanja ni hotel priznati in se je zagovarjal, da je mati padla in si tako poškodovala roko. Vse njegove trditve so bile ovržene 2 dokazi. Sodišče ga je spoznalo za krivega in ga obsodilo na 3 mesece zapora pogojno za dobo 1 leta. ZARADI SLABEGA DIMNIILV POGORELA STANOVANJSKA HIŠA Dne 19. marca je izbruhnil požar v stanovanjski hiši Lovrenca Lepeja, posestnika v Župelov-ci, štev. 8, okraj Krško. Ker je bila hiša lesena in krita s slamo, je kmalu pogorela. Ogenj je nastal zaradi preveč zakurjene peči in slabega dimnika. Razen hiše in ostrešja te Lepeju zgorelo tudi vse pohištvo in ves živež. Lorenc Lepej je oškodovan za približno 200,000 din. KAVČUK . Cena kavčuka je v New Yorku in Londonu nazadovala. V New Yorku so zaključili prve pogodbe po cenah, ki so bile za 0.50 stotinke nižje. 19. feb. je kavčuk notiral v New York 19.75 (poprej 20.15) kupčeva cena in 19.85 (20.25) prodajalčeva. V Londonu je cena nazadovala za 3/8 do 1/2 penija pri funtu. Kupčija je bila splošno medla. PALICA JE DELALA Živel je nekoč starec in imel hčer. Ko je odrasla, so prišli snubci. "Rade volje vam jo dam, toda vedeti morate, da je razvajena. Streči ji boste morali. Ce ji bo prevroče, bo vpila 'odmaknite!' in odmakniti jo morate. Če je bo zeblo, bo vpila 'primaknite,' in jo morate primakniti k ognju," je razlagal starec snubcem. "Nič ne skrbi," je dejal eden. "Daj mi jo, jo bom že navadil reda." In poročila sta se. Čez nekaj časa ji je naročil mož, naj pospravi vse po hiši, dokler se on ne vrne s polja. Ko se je vrnil, ni bilo še nič pospravljeno. Pa ni rekel nič. Le naslednji dan je obesil pod strop debelo palico. Preden je šel na polje, je dejal palici: "Glej, palica, da vse pospraviš po hiši, dokler se ne vrnem. Če ne, boš tepena!" Naslednje jutro je šla žena k palici in ji dejala: "Daj palica, loti se dela, sicer bom zopet tepena in mene to bolj boli kot tebe!" Toda palica nič. Zato se je žena sama lotila dela. Ravno ko je vse pospravila, se je vrnil mož. "No, danes je bila palica kar pridna," je dejal. "Kaj še, palica! Jaz sem bila pridna! Jaz sem vse tole pospravila!" je ugovarjala žena. "Kar tiho bodi, vse to je napravila palica!" je dejal mož. "Če bi ne bilo palice, bi ti še vedno sedela in bi ne bilo nič pospravljenega." Od takrat žena pridno dela, ne da bi mož kaj ukazoval. Ne njej, ne palici. RAZNO Lepa opremljena soba se odda v najem poštenemu moškemu, ki dobi tudi hrano, če želi, ali pa si lahko sam Kuha. V Euclidu, blizu Slov. društvenega doma. Za podrobnosti pokličite KE 1-7520 AVTO NAPRODAJ Proda se 1953 Chevrolet z dvemi vrati. Skoro kot nov avto—lasto-van samo po enemu lastniku. Kupljen je bil 18. sept. 1953. Za podrobnosti sc obrnite na K. R. Cunovic, 1113 E. 66 St. ČUDNI MOLJI V KONJSKIH REPIH Znano je, da se od zaklane živine uporabijo razen mesa in kože tudi repi, ki dajejo dragoceno žimo. Zato je tudi cena žimi sorazmerno zelo visoka in dosega celo 3,000 din za kg. Na ljubljanski mestni klavnici so že dalj časa opažali, da so klavni živini večkrat porezani repi, kar je za podjetje pomenilo veliko gospodarsko škodo. Podjetju dolgo ni bilo jasno, kdo je tisti molj, ki žre žimo. Končno so ga le odkrili in to v trenutku, ko je rezal konjem repe in za pasom že imel približno 1 kg žime. Požrešni molj je bil 64-letni H. L., delavec v mestni klavnici, ki je bil zaradi tatvin že večkrat obsojen. Zdaj se bo moral pred sodiščem zagovarjati zaradi tatvine žime. VELIK POŽAR V VRTOJBI Ponoči je izbruhnil požar v gospodarskem poslopju Marije Gulin v Vrtojbi. Zgorelo je 1900 kg sena, 1500 kg slame in večje število poljedelskega orodja in vozov. Škoda znaša preko 200,-000 din. Vaščani so pomagali gasilcem pri gašenju požara in ogenj omejili. KER MU PODJETJE NI PLAČALO NADUR JE KRADEL Marjan Žagar iz Vevč pri Ljubljani je bil zaposlen kot delavec pri "Živinoprometu," kjer je večkrat delal tudi nadurno delo. Ker mu podjetje tega nadurnega dela ni plačalo, se je maščeval s tem, da je ukradel iz zakle- V NAJEM Zaposlenemu moškemu se odda v najem lepo opremljeno sobo v prijazni naselbini pri domačih ljudeh. Vpraša se na 1110 East 72nd Street njenih prostorov približno 6 kg konjske žime v vrednosti 16,000 —din. Sodišče ga je spoznalo za krivega in ga obsodilo na eno leto strogega zapora in povračilo škode podjetju. S kaznivim dejanjem iskana pravica ni nikoli dobra. Če je bil obtoženec upravičen na plačilo nadur, bi moral to rešiti pravnim potom, po zakonitih predpisih in ne s tatvino. ZLORABIJENA GOSTOLJUBNOST Viktor Franučker, priučeni fotograf, je bil zaradi tatvine in goljufije že kaznovan. Letos februarja je kot gost v stanovanju Viktorja Kokalja v Vojniku, gostoljubnost izrabil in mu ukradel žepno uro, zlato verižico, zlat prstan, nekaj metrov kamgama in še druge predmete. Obsojen je bil na eno leto zapora. JOŽE MENTON UMRL V DOMOVINI Dne 13. marca t. 1.» je umrl v starosti 83 let v Mariboru in 15. marca je bil v Ljubljani pokopan napredni slovenski rojak Jože Menton, eden najboljših prijateljev Etbina Kristana. Pok. Jože je bil upoštevan VAS MUCI REVMATIZEM? Mi imamo neka] posebnega prol) revmatizmu. Vprašajte nas. MANDEL DRUG CO. Ledi Mandel, Ph. G.. Ph. C. 15702 Waterloo Rd__KE 1-0034 Pošljemo karkoli prodamo kamorkoli. JOHN YAGER IV 1-5702 GRADBENI KONTRAKTOR Ako želite zgraditi novo garažo ali klet pod vašo hišo, vam po-strežem v popolno zadovoljstvo. V NAJEM SE ODDA DVE OPREMLJENI SOBI. Vse najboljše urejeno. Kopalnica in druge udobnosti. Odda se fantom ali dekletom. 1122 East 681h Street ZAVAROVALNINA na ШбО - BIZNES - AVTO - ŽIVLJENJE Pomnite, da kakršnokoli zavarovalnino vi potrebujete, vam jo lahko preskrbi DANIEL STAKICH 815 EAST 185th STREET poleg St. Clair Savings & Loan Co. lei. KE 1-1934 V vsaki slovenski družini, ki se zanima za napredek in razvoj Slovencev, bi morala dohajati Enakopravnost Zanimivo in podučno č+ivo priljubljene povesti COSAB BAC Please comc back. Put out that campfire! Drown it! Campfires left to burn themselves out are One of the prime causes of forest fires ... and forest fires arc rapidly blackening your country! Last year, 20 million acres of America's wooded land went up in smoke. Tliink that over. And think this over; Those fires last year cost the nation over one billion dollars. And that, of course, means money out of your pocket. Can forest fires be stopped? You bet they can. Nine out of ten are started by people ... people like you and your neighbors. So be careful . . . extra careful with matches, smokes, campfires, rubbish fires, any fire. Be sure that every flame, every spark is dead out. Help stop America's most shameful waste. Please.' KepfQt pfterme : wiu. BE CARtPUfT !«0«t Only you TFO like other Americon business firms, we believe thot business has a responsibility to contribute to the public welfore. This cJveitisemont is therefore sponsored in cooperation with The Advertising Council and U.S. and Stcto Forest Services by: ENAKOPRAVNOST avtomobilski konstrukter. Rojen v Krasni pri Domžalah, je kot kolarski pomočnik prehodil precej evropskih držav, iskaje primerno zaposlitev. V prvih letih tekočega stoletja je odšel po srečo v Ameriko, kjer je uspel. Zaradi svoje marljivosti, vztrajnosti in pronicavosti je napredoval v avtomobilskih podjetjih Ford Co. in General Motors v Deroitu, Mich., kjer je postal avtomobilski inženir in cenjeni konstrukter novih avtomobilskih tipov. Vendar pri tem ni pozabil, da izvira iz delavskih vrst ter se je priključil organiziranemu delavskemu gibanju ameriških Slovencev; 50 let je bil zvest in zaveden socialist, naprednjak in svobodomisloc. Med prvo svetovno vojno je deloval z Etbinom Kristanom in naprednimi Slovenci za ideje Jugoslovanskega republičanskega združenja, med obema vojnama je pomagal pri naprednih in delavskih organizacijah ter ameriškem narodnem svetu (SANS) ter skupno s svojo ženo zbiial pomoč za domovino, ki je trpela pod okupa- PREDELUJEM IN PRENAVLJAM kuhinje in kopalnice ter napravim lepe rekreacijske sobe. Vlagam asfaltne pode in stene obijem g vsakovrstnimi ploščicami (tiles). Dobro, zadovoljivo delo po zmerni ceni. Vprašajte za proračun. STANLEY DOLENEC 19870 ORMISTON AVE. KE 1-6597 torjevim jarmom. Po osvoboditvi je v letih obnove in graditve—dasi že star 78 let— pri-hitel v domovino in poldrugo leto (1949—1951) pomagal pri delu v TAM v Mariboru. Znani avtomobil tipa Luka je n. pr. plod njegovega sodelovanja v TAM. Zatem je odpotoval v ZDA. Lansko jesen sc je vrnil za stalno v domovino, žal že bolan in ni mogel več uživati njenih lepot in prelesti. HIŠE NAPRODAJ NAPRODAJ JE POSLOPJE s 4 stanovanji; prvič dano v prodajo. Vsako stanovanje ima 5 sob in fornez. V izvrstnem stanju. Na E. 72 St., severno od St. Clair Ave. Cena $22,^00. Za podrobnosti se obrnite na ECKART REALTY 484 E. 200 St., KE 1-1440 če ni odgovora, pokličite KE 1-8342 kadarkoli. Hiša je na ogled samo po dogovoru. INDIAN HILLS Na 20071 Upper Valley Dr. Nov bungalow s 5 sobami; kopalnica obita z ilovnatimi ploščicami; rekreacijska soba, prostor za raztegnitev na drugemu nadstropju. Pritrjena garaža za dva avta. KOVAČ REALTY 960 East 185th St.—KE 1-5030 S E D M A K Vršimo selitve in prevažamo lahko ekspresno robo Kupujemo in prodajamo rabljeno pohištvo 321-325 EAST 156th STREET, blizu LAKE SHORE BLVD. KEnmore 1-8580 IVanhoe 1-8370 euclid poultry 549 EAST 185th ST., KE 1-8187 Jerry Fetkovšek, lastnik Vsakovrstna perutnina in sveža, prvovrstna jajca. Sprejemamo naročila za perutnino za svatbe, bankete in veselice, itd. NEKAJ POSEBNEGA: Prodajamo kokoši tudi zrezano na kose ter si lahko nabavite samo one kose, ki vam najbolj ugajajo. HOW ABOUT CLEVELAND-NORTHEAST OHIO?%3 fk Najboljši prostor v deželi Ko načelniki biznesa in industrije iščejo nove prostore za tovarne, pomaga oglaševanje Illuminating kompa-nije osredotočiti njih pozornost na Cleveland-sever-vzhodni Ohio. Priobčeno redoma v narodnih publikacijah, tako oglaševanje predstavi ekonomske prednosti pri ustanavljanju novih tovarn v tej okolici. Če kateri izdelovalec izrazi svoje zanimanje, mu posebno trenirano osobje Illuminating kompanije ponudi pomoč, da izvede natančen pregled prednosti kraja izključno za njegovo družbo. Prizadevanje Illuminating kompanije, da prinese dodatno industrijo v Cleveland-severovzhodni Ohio je le zaradi enega vzroka. Mi verujemo, da ustanavljanje novega biznesa in izvedba novih del v tej okolici pomaga za-sigurati nam vsem, ki delamo in živimo v Najboljšem Kraju v Deželi, boljšo ekonomsko bodočnost. ultlhs *1 toui service ii he STRAN4 ENAKOPRAVNOST Ш AVGUST ŠENOA: Varuj se senjske roke Zgodovinska povest iz 18. stoletja =falWllllllll»IIIIBIIIIBIIIf|IIHIH|»HIHIIIHIIIHIII|l|lll sts ив1||1в1||1а1|||в|||и||1|а1|||в||||в||||в|||||||||в||||в1||1 (Nadaljevanje) "Lopov si, da mu ni para," se je zasmejal poročnik. "Kaj hočete! ... Če sosed nima kokoši, jih kradi svojemu gospodarju. Suho grlo ne čaka božjega dežka." "Poslušaj," je nadaljeval Ca-pogrosso, "dobil boš trideset ta-kihle rumenjakov." "Res? Kako?" se je začudil Bogdanić. "Juriša ujemi živega!" Uskok je odstopil ,se popraskal za ušesom in rekel: "Čujte, gospod poročnik, ta oreh pa ni za vsake zobe/' "Dobil boš štirideset." "Hm! Dejal bi, da je to skoraj glava brez ramen. Juriša je junak pa tudi lisjak, a Uskokom ne smem pred oči. Raztrgali bi me, nemara so zavohali za Ni-ka." 'Naredi, kakor veš. Zvabi ga v mesto. Sporoči mu, da je beneški gospod, ki mu je ugrabil ne- CHICAGO, ILL. FOR BEST RESULTS IN ADVERTISING CALL DEarborn 2-3179 WANTED TO RENT RESPONSIBLE COUPLE—2 adult daughters need 4 room unfurnished unheated apartment. First floor. South or S. W. preferred. Moderate rental. ,. TAylor 9-9778. RESPONSIBLE Couple, adult son, 10 year old son, need 4-5 room unfurnished apartment. Prefer Columbus Park or Austin. LAwndale 2-9760 or ROckwell 2-4512 evenings RESPONSIBLE Editor, wife, 1 child, need 3-5 room unfurnished apartment. North Side. Modern rental. NEvada 8-7748 REAL ESTATE FOR SALE ST. BERCHMAN PARISH — 5 rooms, attic, large cabinet kitchen. Full basement. Automatic oil heat. Large back yard. $11,000-—Owner.—2740 N. Western. HUmboldt 6-7088. For Sale—4 ROOM COTTAGE and GARAGE. Ideal for handyman to add extra room. Lot 50x200. 40 miles from Chicago. By owner $4,800. COlumbus 1-5425 DOMESTIC HELP MAID — Experienced — General housework, cooking. — Must be good laundress. Go. 5 day week. English and references required. For interview phone SOuth Shore 8-7380 Nice Oak Park Home needs experienced WOMAN. General housework, assist cooking, 2 children. Must like children. Go. References. English speaking. Call collect Village 8-4299 BUSINESS OPPORTUNITY Good Chance to buy KNITTING SHOP. N.W. Side. 7Vži years. Well established trade, reasonable price. Selling. Leaving city. TUxedo 9-9296 evenings and all day Sunday Good Chance to buy GROCERY STORE. Well established trade. Modern 4 rooms living quarters in rear. Automatic gas heat, garage. Must see to appreciate. Dickens 2-6668 for appointment EnninninintiitStiitStiitilininit^ vesto, V Senju, in da bo Dumo odpeljal s seboj na Krk." "Aha!" je pckimal Uskok in premeril Vittorija z očmi. "Tako; vaba je dobra. Pošepetal bom klepetaverau grobarju, ta slednji dan vozi mrliče iz mesta. Njega Uskoki sprašujejo, pa bo Juriša že jutri v mestu. Za drugo ne skrbite. Vse vam bom sporočil." "Toda kako bo prišel v mesto?" "Brez skrbi, Juriša je kakor vila; pozna vsak kamen na mestnem obzidju pa tudi vrata so od včeraj odprta. Ampak ne planite po njem, dokler ne bo v svoji hiši kaki dve, tri ure, da ne bo zavohal nevarnosti." "Dobro. Lahko noč!" "Bog daj! Aha, še nekaj. Ko sem predvčerajšnjim stikal v gori, mi je dal neki menih za vas tole pismo," je rekel Uskok in posegel v torbo. Poročnik je odprl pismo in pre-bledel. Pisalo je: "Ali beneške vislice ali uskoški nož!" "Pojdiva!" je rekel poročnik Vittoriju in zmečkal pismo. 11 Mračilo se je. Morje je bilo mirno kakor mleko, po bleščeči gladini je žarela večerna zarja in na polovici neba so že migljale drobcene zvezde. Po Senju se je razgrinjal mir, mir bolnika, ki mu je duša na vrhu jezika. Na koncu majhne ulice v zakotju blizu trga je stala ozka, nevelika hiša; z ulice se je šlo vanjo po hodniku s stopnicami, 'balaturi.' kakor pravijo Senjani, pri tleh pa so bila vrata 'konobe,' vinske kleti. V eni izmed sobic te hiše je sedela na pisani skrinji mlada žena in molila, obraz ji je pa kazal sledove grenkih solza. Soba je bila skoraj prazna — dve visoki postelji in na steni podoba božje Matere. Bila je Dume, žena Juriša Orloviča; v tej hiši sta stanovala. Kar je nekdo potrkal; Dume se je zdrznila, skozi vrata je pa pogledala starka. "Dume!" je odgovorila mlada žena. "Kaj je, soseda?" "Skočila sem k vam," je povedala starka. "Pražim si nekaj ribic, zato moram brž nazaj. Dume! Naj vam pomaga trsatska Mati božja, nesreča gre nad vas, varujte glavo." "Nesreča? Kaj more biti še hujega? Brez moža sem, ko ladja v viharju." ^ "Da ne more biti huje? In se kako! V Senju je neki Benečan Vittorio." "Vittorio!" je skočila Dume, prebledela in zgrabila nož za pasom. "Vittorio!" "No vidite. Dume! . . . Joj, da se mi ribice ne pripalijo. Da, da, Vittorio! Povedala mi je kuma Magdalena — ujela je od vojakov dve, tri besede, da se Vittorio spravlja na vas. Varujte glavo, časi so hudi . . . Toda — pst! Jaz sem to samo slišala . .. Lahko noč. Dume, lahko noč!" Mlada žena je trdno stisnila ročaj noža in razburjeno hodila po sobi. Prsi so ji burno plale, oči plamenele kakor v vročiči. Nazadnje je pokleknila, sklenila roke pred Marijino podobo pa molila iz polne duše in jokala iz polnega srca. Vrata so zaškripala, nočni veter je utrnil luč. "Dume!" je pošepetal nekdo med vrati. "Jezus, pomagaj!" je vrisnila žena, planila pokonci in zagledala na pragu vojaka; njegova čelada se je bleščala v mesečini. "Dume!" je vzkliknil vojak glasneje, zaprl vrata in snel če-| lado. "Dume, sladka žena!" je razprostrl roke. Dume je okame-nela in pritisnila roke na čelo, naslednji trenutek pa je pala možu v naročje in vzklikala: "Juriša! Juriša! Oh, moj — moj Juriša! Moj dragi! Moja luč! Ha, ha! Ti si — ti! O, veliki Bog, za hvaljen!" Kar mu je dala krepka roka, tako je junak pritisnil ženo na srce; kar mu je dalo srce, tako je na njena usta pritisnil svoja, iz očesa pa mu je kanila kaplja na belo ženino čelo, kaplja, vroča kot razbeljeno železo. "Dragi , povej za božjo voljo, kako si prišel?" je vprašala Dume in ga prijela za glavo. "Kakšno obleko imaš?" "Grobar mi je povedal, da je Vittorio v Senju in da ti grozi nesreča." "Da, v Senju je," je zadrhte-la Dume. "Glava mi je pokala, srce kipelo. Onikrat smo ujeli v hosti pijanega dragonca. Oblekel sem njegovo uniformo, da sem mimo Rabatovih straž lahko prišel v mesto. Mar sem smel v svoji podobi sem, kjer me čakajo vislice? Stopil sem v mesto, poglej me! Kaj pa to: soba je prazna?" "Vse so mi pobrali Rabatovi vojaki, češ da je ukradeno." "O, Bog, pošlji nanje strelo!" se je vojvoda udaril s pestjo po čelu. "Kakšna kuga je obiskala naš rod!" "O, da bi vse vedel! Ubogi knez ..." "Vem!" je odgovoril junak in sklonil glavo. "Uboga Klara! Ubogi Daničić! No, ti pojdi k njima; v tej hiši ne smeš prebivati sama." "In ti?" "Ob zori k bratom v goro!" "Kaj če te spoznajo? . . . Moj Bog, moj Bog!" je zastokala žena. "Če te ... Poslušaj! Kdo ti je povedal, da je Vittorio tukaj?" "Grobar." "A njemu?" "Ne vem . . ." Nekdo je potrkal; vojvoda se je stisnil za vrata. "Kdo je?" je vprašala Dume. "Jaz — Homoličev Fran!" se je oglasil deški glas. "Dume, listek sem vam prinesel!" Žena je odprla in vzela pismo. "Lahko noč!" je zaklical otrok in stekel. "Prižgi svečo, zakleni vrata. Poglejva," je rekel Orlovič. Dume je zaklenila in prižgala, vojvoda je pa prebral: "Spoštovana gospa! Hrvaški častnik mi je povedal, da pride Orlovič nocoj v mesto. Rabata to ve. Zaprl bo vrata in ијеГvašega moža. Varujte ga! Pozdravlja vas Danilo Barbo!" Vojvoda je orebledel: "Naj le pridejo. Glavo mi bodo drago plačali!" "Molči!" se je ustrašila Dume. "Veliko jih je, ubili te bodo, a jaz? Bog, moj Bog! Vsak trenutek so lahko tu. Joj, joj! Kaj naj storim, nesrečnica?" je vzdihovala, potem pa nenadoma skočila na noge. "Pojdi z menoj, vzemi čelado!" Orlovič je nehote stopil za ženo. Na hodniku je odprla nizka vratca in s svečo v roki stopila v odprtino, a mož za njo. Dume se je po lestvi počasi spustila v pivnico. "Pridi, Juriša!" je po-šepetala drhte. V hizki obokani kleti so stali sodi in zaboji, v kotu pa prazna kad. Dume je odmaknila kad in pod njo v tleh je zazijala široka odprtina. Juriša se je začudil, a žena mu je pomigala s prstom in rekla: "Vidiš, tole se mizkopala, ko sem zvedela, da Uskokom grozi nesreča. Notri sem skrila najino revščino, kar Je bilo vrednega, zdaj bom skrila pa še največjo dragotino — pojdi, Juriša!" "Jaz, junak?!" se je uprl mož. "Prosim te, zaradi mene!" je dejala z blagim glasom. Juriša je skočil v jamo, a Dume, tresoča se ko šiba, je porinila kad na stari prostor, se povzpela po lestvi na hodnik in zaprla vratca. Čez eno uro sta se sešla za vogalom Orlovičeve hiše dva človeka. "Poročnik! Zdaj je ura, da potegneva mrežo," se je zarežal Bogdanić. "Pa si prepričan, da je doma?" je vprašal Capogrosso. "Brez skrbi. Adijo njegova glava!" Poročnik je stopil v bližnjo ulico. V kratkem se je vrnil, za njim je pa sevalo v mesečini dvajset mušketirskih čelad. "Deset mož ostane na ulici," je ukazal poročnik. "Pripravite puške! Ostali naj preiščejo hišo od vrha do tal. Pripravite puške! Brez krvi ne bo šlo, ker je pogumen. Zastavonoša Holzinger naprej!" Dolgi zastavonoša z baklo v levici je naglo odšel po stopnicah, za njim pa mušketirji. "Odpri!" je zarohnel zastav-nik; Bogdanić in poročnik sta čakala na ulici. "Kdo je?" je vprašal ženski glas. "Odpri!" je zarohnel zastavonoša; Bogdanič in poročnik Holzinger. Divja četa je s kopiti razbila vrata in vdrla v sobo. Sredi sobe je stala Dume in trepetala. Vojaki so odstopili. "Kje je Orlovič?" je zavpil častnik. "Juriša? Menda v gori." "Ne lažite! Tu je, v hiši. Kje?" Ta trenutek je vstopil Capogrosso. "Tu? Ste znoreli?" je odgovorila Dume na videz mirna. "Preiščite hišo!" je ukazal poročnik. Četa se je hrupno razšla po hiši. Zastavonoša je z dolgim mečem prebadal postelje, razmetaval posteljnino, prevrnil skrinjo. Nič! Dume je mirno stala. Mušketirji so se vrnili. O Orloviću niti sledu. Dume pa je stala in mirno gledala poročnika. "Corpo di Bacco!" je Capogrosso udaril z nogo. "Tako nas je prevaral pijanec Bogdanič. Kje imaš Orloviča?" je zavpil na Uskoka, ki se je pritihotapil za njimi. "V hiši!" je odgovoril Bogdanič na ulici. "Poglejte v klet! mlada žena je mirno stala. Vtem je pritekel neki karlov-ški pešec: "Poročnik, kaj iščete tu? Orlovič, pravijo, se je skril v neko hišo ob morju. Tako vpijejo po mestu!" "Naprej, fantje! Tja!" je Capogrosso izdrl meč, da pohiti s četo k morju. Dume je vzdihnila. "Čakajte!" je kriknil Bogdanič na ulicic. "Poglejte v klet! Preiščite jo. V nji se skriva!" Dume se je prijela za srce. Mušketirji so razbili vrata in vdrli v klet. Zastavonoša je dvignil baklo. "Nič! Grom in strela!" je zaklel poročnik. "Čakajte!" se je nasmejal Bogdanič. "Poglejmo." Šel je od soda do soda, vsakega prevrnil; vsi prazni. Pride do kadi, pogleda notri..." "Nič!" je zaškrtal. "Zbogom štirideset cekinov!" "Naprej, mušketirji!" je Capogrosso dvignil meč. "Proti morju. A ti, lopov, mi boš plačal!" In četa je jadrno odkorakala proti obali. Boben je zamolklo pel, iz ka-stela je bliskovito zdirjal eska-dron konjenikov, vsa vojska je drla k morju, da preišče vse hiše, cerkve in samostane ter najde zločinca Orloviča. V skromni sobici je pa klečala Dume z vzdignjenimi rokami in šepetala med solzami veselja: "Bog nebeški, rešitelj moj! Velik si, usmiljen! Slava ti!" Ulica je ostala prazna. Po pločniku je sevala mesečina. Sredi ulice je stal Bogdanič, preskušal s palcem goli nož in šepetal: "In vendar je Juriša v hiši! Ne pustim štirideset cekinov!" Uskok se je počasi zavlekel za vogal in počenil. Čez nekaj časa je stopil na kletni prag dragonec v čeladi—Orlovič. Ozrl se je dvakrat, trikrat in stopil ob hiši. Zavil je za vogal ,takrat pa blis-ne nož! Juriša je klecnil, a v tistem hipu zamahnil s pestjo in udaril. Predenj se je zgrudil omamljeni Bogdanič. "Lopov, si pozabil, da nosim srajco iz železne žice." Hipoma je vojvoda strgal z Uskoka dolgi pas. Pretrgal ga je na dvoje pa zamašil izdajalcu usta in mu zvezal roke in noge. Oprtal je Uskoka na hrbet, dal nož med zobe in stekel ob mestnem zidu do Velikih vrat. Tukaj so bile ob zidu lesene stopnice. Vojvoda je stopil nanje in pri3-l na vrh zidu. Takrat je pa v mesečini blisnila stražarjeva puška. "Stoj!" je zavpil stražar pomeril. Vojvoda se je bliskovito obrnil, držeč zvezanega Uskoka z levico v zraku proti stražarju, z desnico pa privezal vrv za železni klin v zidu. Puška po^i —Bogdanič zarjuje in poskoči v zraku, svinčenka ga je zadela v ramo. Mušketir je planil za beguncem, toda vojvoda je šini^ kvišku, dvignil Uskoka in ga treščil v vojaka. Oba, stražar io Uskok sta zgrmela v globino« vojvoda je pa pograbil vrv, sple* zal po nji kakor kača po zidu onstran in zginil v goro. Še nekaj časa se je razlegalo bobna-nje, koraki pešakov in topo*' kpnj, potem je zavladal mir, tih popoln mir. (Dalje prihodnjič) VEDNO V DOBRI DRUŠČINI! m У: THE PILSENER BREWING CO., CLEVELAND, OHIO THE MAY CO'S BASEMENT Dečja in otroška oprava Otroške 599 suknje in seti 3 .99 Iz rayona in volne. Nekateri seti imajo klobučke. Lepi ^ stili v najnovejših barvah. Mere 2 do 6. Deške 1.69 Nylon praznične srajce $1 Nabrano nylon blago v beli in pastelnih barvah. Ne rabi likanja. Mere 3 do 6. Otroška Everglaze bombažna krila 69' Mehke pastelne barve v Everglaze bombažnem blagu. Mere 3 do 61/2. Otroške Novelty Polo srajce 2„»1 Barvite proge. Za dečke in deklice. Mere 4 do 8. 1.39 do 1.99 Dečji klobuki in čepice $1 Asortirani stili in material. Nenavadne vrednosti. Otroške 69c pralne Boxer dolge hlače Za majhne dečke in deklice. V asortiranih barvah. Mere 3 do 6Vz. Mm za 2„'l Otroški 1.39 Plisse 1-komadni pižami Za majhne dečke in deklice, Mehke pastelne barve. Mere 2 do 8. $1 Olioški 2.29 Dungaree seti Bombažne pisane plisse srajce. Hlače iz enakega ^ blaga. Več Mere 3 do 6. barv. 1 Otroški 1.99 nepodloženi Denim jackets Novi pisani vzorci in so- _ \idne barve. Se operejo. V 1 Mere 3 do 6Vž. ■ The May Co.'s Basement oddelek z dečjo in otroško opravo POTREBŠČINE ZA NOVOROJENČKE 69c "Baby Mae" bombažne srajce______2 za $1 59c Receiving blankeli— mere 27x34 inčev .......................2 za $1 29c Dečje hlače, dvojne debelosti— mere 2-4-6 ......................................4 xa SI 1.00 Plastična pokrivala za plenice 2 za $1 59c Nylon Bootees ...................59c—2 za SI 59c Prešite podloge, 17x18 inčev, neredne .................3 za $1 1.99 do Z99 Plastične podloge za igrišče in otroške visoke stole............1.69 1.69 Terry Knit kopalne brisače, vsaka (neredne) —----------------------------------- 2.99 "Beacon" Crib blanketi, neredni, mere 36x50 __________________________1.99 1.39 Gumijasto blago za rjuhe, 36 inčev široko .......................jarda 1.00 1.59 Flannelette blago za rjuhe, 36 inčev široko _______________________jarda 1.39 1.39 do 1.99 Baby Philippine obleke in seti_ 69c do $1 Dečje nočne halje in kimone iz flanelette ..................................2 za SI 2.29 Nylon 3-kom. Bootee seti, ^ pastelne barve ____________________________________1.99 Dečji seti—blanket in blazina Iz rayon satina _________________________________________2.99 3.95 "Curity" plenice 20x40", 2 ducata na odjemalca ............ducat 2.99 2.34 "Baby Mae'' Birdseye plenice, 27x27" mere ----------------------------ducat 1.99 MI DAJEMO IN IZMENJAVAMO EAGLE ZNAMKE Razprodaja! Cene znižane za čistko Dekliške 9.98 in 10.98 Spomladanske 5 .99 Izvrstna prilika za prihranek! Samo omejena zaloga v lepih stilih in vsakovrstnih barvah in blagu. Mere do 14. DEKLIŠKE 16.98 DO 19.98 ZIMSKE SUKNJE Končna čistka dekliških zimskih sukenj. jM Samo 45 v skupini. Plaids in solidne barve. Nenavadna vrednost. Različne mere do 14. 5 žal, ne sprejmemo poštnih ali telefonskih naročil The May Co.'s Basement oddelek z dekliško opravo