113. itevnkn. Danainia Številka stane Din 1*50. V LHAOml t sokoto 1). mulo 19Z4. I Leto LUII. Izhaja vsak dan popoldne, Uvzaiaal nedslje in praznika. a«: do 30 petit vrst i 2 D, do 100 vrst a 2 D 50 p, večji inserati petit vrsta 4 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 1 D; Popust po dogovoru. — Inseratni davek posebej. Vprašanjem glede inseratov naj se priloži znamka za odgovor. 0pt-avnl*tvo „Slov. Naroda*' in „Narodna tiskarna" KnaHova oUoa ŠL S, pritlično. — Telefon št. 304. Uraamiitvo NSlov. Naroda1' RnaHova uUca št 5, X. nadatropio Telefon štev. 34. Dopise sprefena lo podpisane in zadostno frankovane-9 po nakazrrcl. Ma -amo pismena naročila brez poslatve denarja se ne moremo ozirat!. Trema pred ljudsko sodbo. Spomladi lanskega leta je SLS spre* jela iz rok slovenskega ljudstva rela* tivno popolno zaupnico in polnomočje. Na podlagi te zaupnice je iskala sred* stva in poti, da izbije tekom nove legislativne perij ode čimveč koristi in interesov za slovenske kraje kot take. Kajti poslaniške zaupnice in polnomoč* ja se nanašajo v prvi vrsti na lokalne kraje in na zaščito lokalnih interesov in potreb. Za enkrat je pri nas ta vidik še edino merodajen in s tem vidikom tudi sodimo početje in delovanje po* slancev, da razvidimo, ali sc se na poli« tičnem in javnem terenu izkazali kot dobri krmarji, kot vestni politiki, kot uspešni parlamentarci. Skratka, ali so se ravnali po smernicah realne politike, to je politike, ki išče dejanske uspehe, ki zagovarja podrobno delo, ki gradi in dviga obče blagostanje in odpravlja kričeče nedostatke SLS je menila, da je najboljša pot, ki vodi do uspešne realne politike, pot avtonomističnega in federalističnega blokiranja. Zato je stopila z Radićem v zvezo ter soustanovila zloglasni fede* ralistični blok. Posledica te zveze je bila dolžnost popolne abstinenčne in negativistične politike v Beogradu. Med vsemi pisanimi obvezami, ki jih vsebuje ta zveza in ki je podlegla po* zneje z znanim Markovim protokolom, je še najbolj pomembna nepisana dolžnost, da se v Beogradu načelno pobija vse, kar more unitaristično državo kot tako usposobiti k notranjemu napred* ku in ji omogočiti konsolidacijo. Parlamentarna akcija, ki je sledila federalističnemu blokiranju SLS, torej njeni zvezi s Stjepanom Radićem, je bila nujno negativistična in defetistič* na. Kdor zagovarja avtonomizem in federalizem, se vendar ne bo trudil v Beogradu in v parlamentu, da vrši svojo dolžnost po unitaristični ustavi, da za* stopa svoje kraje in da poizkuša na temelju unitaristične enakopravr.: sti izbijati deloma s sodelovanjem na vladi, deloma v parlamentu Čim največ koristi in interesov za zastopane kraje! Takozvana parlamentarna kritika SLS je bila prosta demagogija, s katero se je prikrivalo nesodelovanje pri konso* lidaciji države in s katero je vršila svojo strankarsko agitacijo. Delo po* slanca pa ne sme biti agitacija, marveč koristno in blagotvorno delovanje v prospeh zastopanih krajev! Avtonomistična stranka že načelno ni smela sodelovati pri unitaristični državi, pomagati notranji gospodarski in kulturni konsolidaciji, zastopati slo* venske kraje v Beogradu in se pote* govati za njene realne koristi! Avtonos mistični poslanci ~. se v Beogradu kot večinski zastopniki slovenskega ljudstva odrekli pozii emu delu, ker so hoteli s to abstinenco dokazati slabost unitaristične države in r.jeno ravno-dušnost napram pokrajinskim, v našem slučaju napram slovenskim interesom. Nedost tki, ki so v sedanji legislaturni prrijodi doleteli Slovenijo, gredo torej na rovaš principijelne " stinenec po* slrncev SLS. V tem oziru je neverjetno drzna laž, s katero lepijo ti posl ci našo jav* nost, da so v Beogradu pravočasno opozarjali vlado na poedine nedostatke ter hoteli našim krajem dobro. Še da* nes se hvalijo s svojo parlamentarno kritiko, ki da je baje bila stvarna in lojalno zamišljena kritika naših dejanj-skih nedostatkov. Na eni strani odkla* njajo ti »ljudski« strankarji iz načeh nega avtonomističnega stališča sodelovanje na izgradnji države s pomočjo veljavne vidovdanske in unitaristične ustave, po drugi strani pa pripovedujejo javnosti, da so vse poizkušali, da se odpravijo na podlagi te unitaristične ustave in s pomočjo rednega parlamentarnega dela v Beogradu obstoječi ne-dostatki gospodarskega, davčnega in socijalno-karitativnega značaja?! Tu vidimo, da ne obstoja med Radićevo abstinenčno taktiko in klerikalno poli* tiko prav nobena razlika. Radič je bil vsaj toliko pošten, da se je abstiniral in da ni sploh maral v narodno skup* ščino, dočim so klerikalci markirali par* lamentarno delo ter to tribuno izrabili za strankarsko in demagoško agitacijo. Saj je vsakomur jasno, da avtonomu stični poslanec, da principijelni žago* vornik avtonomizma brez začasnega kompromisa, ne more pomagati, kakor bi bila njegova dolžnost, unitaristični vladi, da konsolidira na nasprotni usta* vi, na unitarističnem principu jugoslo* vensko državo! Naši »ljudski« strankarji niso bili samo avtonomisti na papirju, to se pravi avtonomisti, ki postavijo svoj program, ki se pa pri tem zavedajo političnih slučajev ter potrebe taktič* nega računanja s kompromisi in z od* laganji načelnih programov, ne! Ti strankarji so bili principijelni avtonos misti, ki nikjer ne sodelujejo, ki nikjer ne pomagajo, ako se prej ne izpolni njihov ustavni ideal. Radi tega so nas ravno tudi v parlamentu in pri vladnih kombinacijah že principijelno odklas njali vsako sodelovanje. Temu odklonu primerna je bila tudi njihova parlamen* tarna kritika, ki ni gradila, ki se ni ozirala na realne poboljševalne načrte upravnega in gospodarskega aH socijaU no-kariiativnega značaja, ker bi vsako tako sodelovanje pomenilo izpodkopa* vanje vere v edino odrešilno avtono* mistično cerkevl V tem odklonilnem stališču do sedanje ustave, do sedanje državne uprnz ve, do pozitivnega dela v parlamentu najdemo pojasnilo za vse nedostatke, ki so zadeli Slovenijo v pretekli legisla* turni perijodi. Večinski zastopniki slo* venskega ljudstva, ki so bili poklicani, d bal z vsem poslaniškim osobjem, jugoslovenski po* slanik dr. Antonij evič in romunski po* slanik Lahovarv. FINANČNI POLOŽAJ ITALIJE — Rim. 15. maja. (Izv.) Včeraj se je pričelo zborovanje Udruženja italijanskih bank. Zbora se udeležujejo de* legat je 150 bank. Na zborovanju je vče* raj popoldne govoril finančni minister De Štefani o finančnem položaju Itali* je. Njegov govor je bil splošno pregle* den in je navajal samo zgodovinska dejstva, ne da bi se finančni minister dotaknil važnejših finančnih proble* mov. Minister je navajal fakta, kako je sedanja vlada uredila državni proračun in dosegla ravnovesje v državnh finan* cah. Značilno je, da je Mussolini de* monstrativno vedno viharno ploskal, kadar so drugi zastopniki bank ploskali izvajanjem ministra. To ploskanje tol* mačijo politični krogi tako, da Musso* lini soglaša s finančno politiko ministra De Štefanija, pToti kateremu so zadnji čas naperile gotove struje fašistovske stranke zelo strastne in ostre napade. Udruženje italijanskih bančnih zavo* dov je končno sprejelo resolucijo, ki izraža priznanje vladi in finančnemu ministru za dosego ravnovesja v držav* nem proračunu ter izraža upanje, da bodo bančni zavodi pripomogli k na* daljnemu gospodarskemu razvoju dr* zave. PISMO POINCAREJA MACDONALDU. —i Pariz, 16. maja. (Izv.) Poincare je pisal Macdonaldu dolgo, prisrčno in v pomirljivem duhu sestavljeno pismo, ugotavljajoč sedanje stanje francosko* angleških posvetovanj ter obžaloval z 0 žirom na sedanjo politično situacijo v Franciji, da mu je nemogoče priti na sestanek v Chequers. Poincare konstatira, da je med zavezniki ustvarjen po* polen sporazum na temelju strokovnja* škega poročila. Ta sporazum naj bo za temelj ureditve reparacijskega vpraša* nja v interesu obnove Evrope. — Pariz, 16. maja. (Izv.) Potočare" v svojem pismu Macdonaldu naglasa, da je lahko medzavezniški sporazum na podlagi strokovnj aškega poročila so* glasno sprejet. Pristavil pa je gotove klavzule, omenjajoč, da se mora repa* racijski problem rešiti v smislu obnove Evrope. RADIKALNA VLADA V FRANCIJI NA VIDIKU. Dve struji med socijalisti. — PmriE, 16. maja. (Izv.) V socfjaliatfeni stranki, Id tvori levičarski blok. je opažati dve struji Prva slabejia pod vodstvom Boneourta, Varrene in Renaude* 1 a je za sodelovanje v vladi, druga močnejša pod vodstvom Leona B1 u m a je proti temu. Izreden strankin kongres je sklican za 1. ju« nij. Na tem kongresu se končno reši vprašanje sodelovanja v vladi Listi pišejo, da je socijalistična stranka moralno pripravijs* na podpirati radikalno vlado, kar se je že zgodilo zs časa Combesove vlade, ki Je bila strogo prouklerikalnega značaja in vodila Vatikana radikalno politiko. klh psdea francoskega franka in o politiki Francoske banke tov obdolžuja vlado nacs* jonalnega bloka, posebno Potncareja, da je v ToHlno»agitacijske svrhe povzročila pada* franka in da se je fond, ki je bil namenjen za sanacijo frankevega Maja, vnsSfJal v volilno agitacijo. MEDNARODNI KONGRES O IZŠEL JENISKEM VPRAŠANJU V RIMU. — Rim, 16. maja. (Izv.) Včeraj ob 11. dopoldne je bil otvor j en mednarodni kongres, ki ima razpravljati o izseljevanju in priseljevanju. Kongresa se udeležujejo delegatje 59 držav. Svečani otvoritvi kongresa je prisostvoval tudi krali. Po pozdravnem govoru rimskega komisarja in senatorja Cremonesija je ministrski predsednik Mussolini v svojem govoru Izrazil zadoščenje, da se je na inicijativo Italije udeležilo toliko število držav kongresa, ki ima urediti na pravični podlagi vprašanje priseljevanja in izseljevanja. Omenjal je, da' je treba ustvariti med bogatimi državami in onimi državami, ki so revne na naravnih zakladih, primerno razmerje med priseljevanjem, oziroma izseljevanjem in da se ne bo smatralo priseljevanih delavcev, kakor kako navadno blago. Za Mussotinijem so govorili zastopniki Argentini je in Belgije, predsednik Društva narodov in načelnik mednarodnega urada za delo. Kralj je zapustil ob 11.15 Kapitol, kjer se vrši kongres. DR. SUNYATSEN NI UMRL. — London, 15. maja. (WoIff.) Po POTO-aiu »Timesov« iz Hong - Konga označa tajnik dr. Sunyatsena poročilo o njegovi smrti za popolnoma neresnično. Vesti iz Bolgarije. Usoda zemljoradniške zveze. — Amnestija liberalnih ministrov. — Pogreb komunista Blagojeva. — Sofija, 15. maja. (Izv.) 2e več dni krožilo v političnih krogih vesti, da nastopi vlada proti zemljoradiTiški zvezi z zakon m o zaščiti države. Ta korak bi bil posledica sodelovanja med zemUoradniki hi komunisti pri zadnjih občinskih volitvah. V krogih demokratičnega bloka je opažati tendenco, da vlada proglasi zeiriljoradrriško zvezo izven zakona, ker se le slednja pridružila komunističnemu pokretu, ki je nelegalen. Pri zadnjih občinskih volitvah so nastopili komunisti in zemljoradniki kot enotna kompaktna skupina. Poleg tega so oblasti ugotovile, da mnogi komunisti prestopajo v zemljoradniško zvezo, kjer imajo kot preizkušeni organizatorji prvo besedo. Na ta način postane zemljoradnlška zveza kmalu komunistično gnezdo, ki bo nosalo samo drugo firmo. Ministrski svet je odredil, naj vrhovno kasacijsko sodišče ugotovi. da-Il spada zemljoradniška zveza po vsem tem pod zakon o zaščha države. Mišljenje vrhovnega kasači j skega sodišča bo za zemljoradnike usodepolno. — Narodno sobranje bo razpravljalo v tekočem zasedanju o zakonu glede obsojenih ministrov, nakar bo glasovalo o amnestiji liberalnih ministrov, ki bi jih vlada rada osvobodila. Verjetno fe. da bodo amnestirani vsi ministri, ki so zakrivili narodno katastrofo. — Pogreb pokojnega komunističnega voditelja Blagojeva je bil veličasten. Nad 10 tisoč sofijskih delavcev in meščanov iz nižfjh slojev se je udeležilo pogreba. Velik del garnizije in vsa policija je zastražila ulice, po katerih se Je premikal impozantni mrtvaSlđ sprevod. Duhovščine ni bilo pri pogrebu, ker je pokojni sovražil krščanske obrede. Truplo je bik) Izpostavljeno v salonu čitalnice »Nadežda«. Za krsto so nosili 73 vencev, ld so jih poslale razne komunistične organizacije, med njimi tudi jugoslovenska, turška, grška, romunska in poljska. Po nagrobnih govorih so položili truplo k večnemu počitku, nakar so se množice mirno razšle. VREMENSKO POROČILO. — Dunaj, 15. maja. Uradno vremensko poročilo za 16. maja: Trajno toplo lepo vreme. Vmes mogoče nevihte. Julijska Krajina. — Povratek slovenskih tehnikov iz Trsta. Iz Trsta nam poročajo 16. t. m.: Snoči je bil v restavraciji »Evropa« poslovilni večer slovenskih tehnikov, ki so napravili ekskurzijo v Trst pod vodstvom univ. prof. dr. Samca, dr. Rebka in ing. Humi a. Večera se je udeležilo osobje tukajšnjega jugosio-venskega konzulata s konzulom Ste-panovićem in podkonzuloma Smilja n i ć e m in Gavrilo vicem aa čelu, dalje posl. dr. VVilfan, dr. Slavi k, mnogo Jugoslovenov. v velikem številu Člani ferijalnega akademskega društva »Balkan«, jugoslovenski akademiki na »Revoltelli« in večje Število narodnega ženstva. Prof. dr. Rebek se je v toplih besedah zahvalil jugoslovanskemu konzulatu za izredno naklonjenost, ker je konzulat povsod skrbel na tehnike in jim Sel na roke. Svoj govor je zaključil, da mu je v veliko čast in ponos biti Jugoslovan, ko vidi, da dobi tako zaslombo v inozemstvu od strani naših oblasti. Zahvalil se je dalja ferrjalnemu akademskemu društvu »Balkanu«, ki je požrtvovalno skrbel za tehnike ter jim preskrbel brezplačna stanovanja. Predsednik »Balkana« akademik Vitez se je poslovil od ljubljanskih tovarišev, izrazujoč nado, da se skoraj sestanejo v Ljubljani V imenu tehnikov se je zahvalil za izkazano gostoljubje predsednik kluba kemikov Lev Knez ter je povabil tržaške tovariše, da pridejo v Ljubljano. Današnja »Edinost«, očrvkmo po vladinih kispira- da le neki ljubljanski Bet očita] nekorektno postopanje od strani italijanskih oblasti in da je treba to očitanje v toliko popraviti, da je bila ekskurzija slovenskih tehnikov v Trst čisto zasebnega, brez vsakega oficijel-nega značaja in da je prireditelji niso oficijelno naznanili. Od naše strani (»Slovenski Narod«) moramo naglaša-ti, da so vsa industrijska podjetja naše tehnike povsod prijazno in gostoljubno sprejela in so jim povsod razkazovala zanimivosti moderne tehnike. Danes s prvim jutranjim vlakom so slovenski tehniki odpotovali v Ljubljano. — Italijanski obmejni politiki nevarno zelenje. V Komnu je dal naduči-telj Josip Štrekelj ob neki državni slav-nosti na šoli izobesiti državno zastavo. Na konec droga je nekdo privezal Šop lipovega zelenja. Šolski in politični oblasti se je zdel ta šopek tako nevaren, da bo moral vsled njega oditi iz Komna nadučitelj Štrekelj! Te dni je dobil dekret, da je premeščen v malo vas Što-maž in da mora sredi maja nastopiti tam svojo službo. Štrekelj učiteljuje že 37 let in je znan izvrsten učitelj, ki je bil 21 let član okrajnega šolskega sveta. On ima velike zasluge za Komen m okolico na šolskem in gospodarskem polju. Na njegovo mesto je imenovan slovenski fašist Gojko Ščuka, ki se pa menda sedaj piše po italijansko »Sciu-ca«. To so razmere, ki kriče do neba! — Italijanski kapucin na Cresu. Na otoku Cresu Je maševal in propovedoval nekaj časa neki italijanski kapucin. Njegova p ropov ed je bila seveda italijanska in ju-goslovenskira vernikom, ki so ga poslušali v cerkvi, ie rekel, da bo govoril italijansko, ker je to državni jezik, ki se ga morajo vsi naučiti, srbohrvatslH jezik pa spada v preteklost. Drugo nedeljo je bilo v cerkvi samo nekoliko starih ljudi in par Italijanov. Jugoslovenski vemfki so ostali doma. Čestiti italflan«*! oče teatmcin se ie razjezil to grmel je s nrfžnlce. da imajo ljudje smisel samo za veselice, cerkev jim pa ni mar. Po maši so ga godci napadli in mu idafti par zaušnic. Boječi ftatfjansid oče karo, in se je začel zgovarjati, da ni u z daleka ni mislil na talijanske godce, ampak da se je jezil samo na jugoslovenske vernike. Konec vsega tega je. da ie moral italijanski pater oditi s Cresa. Vidi pa se po Istri in otokih, s kako s*Io izganjajo jugoslovenščino iz cerkve! —V goriški bolnici se bori 5 smrtjo kot žrtev volilne svobode Anton štrancar iz Zapuž, ki je bil v nedeljo pred volitvami v Ajdovščini, kakor znano, ranjen in se nahaja od takrat dalje v soriški bolnici, kjer tiho m udano pričakuje smrti. To je velik škandal za italijanske fašiste, ki so povzročili dogodke v Ajdovščini in pade nanje odgovornost za šrrancarievo smrt, škandal še večji in še večja odgovornost za one slovenske janičarie, ki so pripeljali fašiste v Ajdovščino! — Fašizem v Istri hočejo preorgani-zirati in v to svrho se bo vršil v kratkem v Piranu izredni deželni kongres. Istra je sedaj italijanska, ali z italijanstvom je prišla v deželo beda in brezposelnost, kupčija je zasta-a, gospodarstvo propada, pomorstvo ne daje zaslužka, Pula ie uničena itd. Rim?ka vlada je že opetovano obljubila pomoč, katere pa še vedno od nikoder ni,, od samesa iialijanstva Pa Istra ne more prospevati. Odgovornost za razme" re pada na iašistovsko stranko in ker ta vedno bolj čuti vso veliko težo sedanjega neznosnega stanja v dežel«, sklicuje izredno zborovanje, na katerem si izvofc novo vodstvo, ki "bi moglo uspešnejše delovati v korist Istre. Nekateri celo menijo, da bi bilo najbolje, da se stranka razpusti, ker ni pričakovat! mkakega zboljšanja v doslednem času! — Italijansko planinsko društvo bo imelo svoj redni občni zbor letos v Pazinu, kjer hočejo proslaviti spomin na Hektoria Mičiča. junaka iz Podgore, in Fabija Filzi-ja, alpinca C. Battfetijevega. Pred hišama, kjer sta se rodila, bo slovesnost, pri kateri se junakoma poklonijo društvene zastave. Tako hodijo iz Trsta v Istro vzpodbujat v Italijanstvu in tolažit prebivalstvo, da bi trpelo dalje sedanji mizerni polo- žaj v deželi In se udajalo misli, da vendarle samo italijanstvo prinese Tstrianom boljše čase. Kako kruto se varajo! Politične vesti. as Da se ne pozabi V članku »O demokraciji* se sklicuje »Slovenec« na don Sturza, ki modruje o demokratizmu in prihaja do zaključka, da tudi katoliška cerkev ne more držati križem rok, ko gre za preureditev socijalnega življenja. Kar se tiče cerkve, pravi ta moderni pismouk, more ali absolutizem pospeševati ali pa ostati (?) na podlagi demokratične svobode. Očividno je, da je zanjo mogoča samo poslednja alternativa. Kajti cerkev je po svoji zgodovini in duhu nasprotnica tako absolutistični državi kakor levičarskemu laicizmu. ki pušča z vidika socijalni pomen cerkve, je pa prijateljica demokracije in avtonomizma, kakor ie to sijajno ; pokazal zlasti srednji vek (podčrtali \ mi), dokler ni protestantstvo položilo j sekire na korenine krščanstva. Tako je I tudi danes edino mogoča pozicija za i cerkev demokracija. »Slovenec« je porabil to priliko, da se zaleti v vlado nacionalnega bloka, češ da se demokracija dviga, korupcijonisti pa bodo kmalu stali ob razvalinah svojih reakcijo-namih zamislov. Vse lepo, in klerikalcem bi priznali, da jim je storil don Sturza s svojim modrovanjem veliko uslugo, če bi ne bilo srake v pavjem perju in če bi naši klerikalci s svojim somišljenikom vred ne pokrivali nagote s figovim peresom. Don Sturza pravi, da mora cerkev ostati na podlagi demokratične svobode in da je v srednjem veku sijajno dokazala, da je prijateljica demokracije. »Slovenec« ni zardel od sramote, ko Je citiral to absurdno in infamno trditev. Španska inkvizicija, križarske vojne in dosledno podpiranje absolutističnih vladarjev raznih katoliških držav je res sijajen dokaz, da obrača cerkev plašč po vetru In je prijateljica demokratizma samo na jeziku odnosno takrat, kadar demokracija že zmaguje na vsej črti. Avstrijski cesar vendar ni bil nosilec demokratične ideje, pa ga je katoliška cerkev navzlic temu blagoslavljala in z vsemi silami podpirala njegovo apostolsko veličanstvo. Španska inkvizicija, križarske vojne hi druga nasilja, ki jih je izvajal katolicizem nad svojimi nasprotniki, menda tudi niso bila čisto v duha demokratizma. Ako pa cerkev danes smatra, da je zanjo bolje koketirati z demokracijo, dočim je bila še nedavno brez izjeme z dušo in telesom na strani absolutizma in reakcije, je to sicer dokaz, da se grešnik pod pritiskom razmer spreobrača vsaj na jeziku* ne pa, da je cerkev pomagala demokraciji do zmage. Demokratične ideje zmagujejo in zmagajo brez nje. => Radić izročil kralja spomenico? Zagrebški in nekateri beogradski Usti danes priobčujejo poročila, da je Stjepan Radič poslal Ni Vel kralju posebno spomenico. Tako javljajo zagrebške »Novosti« z Dunaja, da se je po informacijah iz krogov našega poslaništva poslanik Zivojm Balugdžić na svojem potu iz Berlina v Beograd ustavil nekaj ur na Dunaju. Razširila se je nato vest, da se je Balugdžić sestal s Stjepanom Radićem, ki mu je izročil spomenico na kralja o političnih smernicah svoje stranke. Drugi del te dunajske vesti po zatrdilu »Novosti« Še ni potr- jen. V Beogradu so samo opazili, da se je prihod Balugdžičev nekoliko zakasnil, moral bi priti zjutraj, pa je prispel Šele zvečer. = Odgoditev kraljevega poseta v Franciji? Nekateri listi so priobčili, da je zunanje ministrstvo sporočilo francoski vladi, da je kraljev poset odgođen na nedoločen Čas zaradi notranje krize. Današnja »Politika« reproducira iz Berlina datirano brzojavko, ki pravi: Jugoslovenska vlada je sporočila po pariškem poslaniku francoski vladi, da je kraljev poset ki je bil določen za 25. maj, odgođen za nedoločen čas zaradi notranjepolitične krize. Vest na mero-dajnem mestu še nI potrjena. Slično vest priobčuje tudi pariški »Matin« iz Beograda. — Socializem ne izključuje nacionalizma. Predsednik angleške delavske vlade Macdonald je govoril te dni na političnem shodu v Albertballu. V svojem govoru je izjavil med drugim: Sem prepričan In vnet nacionalist ter spoštujem vse narodne svetinje. Nactjona-lizem pomeni spoštovanje samega sebe, kdor pa najbolj spoštuje samega sebe, zna spoštovati fn ceniti tudi drage. Te besede naj si dobro zapomnijo naši brezdomovinci, ki tako radi kriče o internacionalizmu in pozabljajo, da je samo nacijonalna, močna in enotna Jugoslavija jamstvo za našo lepšo bodočnost = Reka — Dannunzla. Neki b razi! jansk i pisatelj Coelho Netto proslavlja v listu »Oiornal do Brasil« Reko in_ ETAnnunzia. Končno predlaga, da naj se v priznanje velikemu pesrrlku in vojaku prekrsti »Hume« na ime »Dan-nnnzia«. Ime »Fiume« naj izgine hi »Dannunzia« naj se glasi svobodno ime za mesto, ki je bilo sužno in ki je sedaj pod Italijo določeno za sijajno bodočnost. Fašisti z veseljem pozdravljajo brazlljanski nasvet = Sel za Radića, Po poročilu iz Za* greba je odpotoval Radićev zet dr. Van* dekar v važni politični misiji na Dunaj. V imenu vodstva stranke poroča doktor Vandekar Radiću o sedanji politični situaciji ter obenem prinese navodila za nadaljni nastop HRSS v parlamentu in kako naj podpira opozicijonalni blok pri sestavi vlade. = »Slovenec« kot muha. »Slovencu« ni po volji konstatacija, da je klerikali* zem čisto posvetna stranka, ki nima z vero nobenega globljega stika. Zanj so izmišljen j a klerikalnih voditeljev, ki spravljajo klerikalne programe s kr* ščansko etiko v zvezo, že tudi doka* zana resnica! Po. tej logiki bi marši* kateri izmišljeni Napoleon s Studenca spadal recimo med »Slovenčevo« druž* bo. Resnične in izmišljene zveze med klerikalnim programom in katoliško vero je pač treba normalno ločiti! = Zidanje katedral — zgodovinska misija katoliške cerkve! Kdor tega ne verjame, naj pogleda v današnji »Slo* venec«, kjer najde to misijo točno do* kazano. Reci moramo, da smo doslej spoštovali v zgodovinski misiji katoli* cizma m katoliške vere nekaj drugega, namreč njeno notranje oznanjevanje in učenje. Sedaj se bo treba poboljšati« | Starogrška politika. Sodobni Grki se iz razumljivih razlogov kaj radi sklicujejo na vpliv, ki ga ima na ves kulturni svet klasična kultura, in trdijo, da so potomci starih Grkov. V ta namen se drže starega narečja v Iiteraturnem jeziku, dasi se je narodna govorica zelo odtujila od starogrškega jezika. In zdaj, po plebiscitu za republiko, so povzeli iz starogficine izraz Poritija*. s katerim označujejo novo državno uredbo. Ta izraz sta zanesla v politično življenje starogrška filozofa Platon in Aristotel. Aristotel razlikuje v svoji »politiki* tri pravilne državne forme: carstvo, aristokracijo in politijo. in tri nepravilne (spačene^: demokracijo, oligarhijo in tiranijo. Razlaga politije obsega večji del Aristotelove razprave o državni formi in sicer IV, V. in VI. knjigo. Ker je poliuja nekako med oligarhijo in demokracijo, služi kot merilo za oceno teh dveh državnih oblik. Obe sta tem boljši, čim bolj se pri-bližujeti politi ji. V politiji so pomešani oligarhistični in demokratični principi t j. interesi bednih in bogatih so izenačeni Po Aristotelu tudi politija ne predstavlja idealne državne oblike, toda v praktičnem o žiru jo lahko smatramo za najboljši način, kako je treba razmeroma dobro resiti problem državne uredbe. V zvezi s tem smatra Aristotel srednie sloje za najvažnejši etični in politični faktor. Slično, srednjo uredbo (politijo^ Te ial Atenam Solon 1. 594 pr. Kr. Toda ta uredba se ni mogla obdržati. L Mita borba med posamnliui strankami je tudi v Atenah pripomogla, da je slednjič zmagala tiranija. Po izgonu tiranov je Klisten premagal 'zadnje ostanke stare aristokracije in ustanovil v Atenah demokracijo (1. 510. pr. Kr.) Pozneje sta Efijalt in Perikl dovršila njegovo delo. Atene so bile docela demokratizirane. V Času Perikla je atenska demokracija preživela klasično dobo svojega obstoja. To ie doba največjega napredka in razvoja atenske materijalne in duhovne kulture. Temne strani atenske absolutne demokracije še niso ugotovljene, ker je nadarjeni govornik in državnik Perikl celih 15 let krepko držal vajeti državne uprave. Čisto pravilno pravi zgodovinar Tukidid, da so imele Atene v Periklovem času po imenu demokracijo, faktično pa Je vladala samo ena osebnost. Po Periklovi smrti se jc začelo živahno gibanje radikalne demo-kraci je, o kateri pravi Aristotel, da io vlada masa, ne pa zakoni. Novi demagogi, kakor Kleon in Hiterbol, so začeli hujskati mase in vplivati na nizkotne instinkte, da bi se polastili oblasti. Vse svoje politično udejstvovanje so usmerili k pridobivanju materijalnih sredstev, s katerimi so skušali ustreči masam ter si pridobiti njihovo naklonjenost. Strašna peloponeška vojna je še bolj demoralizirala družbo in poostrila partizansko borbo. Razlika med bogatimi in bednimi se je še bolj povečala. Demos je brezobzirno zlorabljal svojo moč, da zatira manjšino in nasiti svoje stanovske skomine. Preganjanje bogatih, konfiskacije njihovega premoženja, neznosna davčna bremena in druge represalije napram višjim slojem so bila na dnevnem redu zlasti takrat, kadar je državna blagajna potrebovala denarja. Ljudstvo, ki ni zaupalo svojim uradnikom, je samo sklepalo o vseh važnejših problemih ne glede na to, da je pogosto kršilo obstoječe zakone. Zato zgodovina po pravici primerja tedaj vladajoči demos s tiranijo. Zakaj mase so skrbele za svoje ožje interese, preganjale najboljše državljane in izdajale naredbe, ki so bile do pičice podobne nasilju tiranije. Prebrisani demagogi so klečeplazili pred ljudstvom, kakor pred tiranom. Hujskali so mase, naj počenjajo razne grdobije, obenem so pa bobnali v svet, da ščitijo njihove interese. V resnici so seveda skrbeli samo za lastno kožo. Čim bolj pa se je širila moč in nasilje nahujskanih mas, tem bolj so se inteligentni sloji umikali iz javnega življenja in niso hoteli sodelovati pri državni upravi. Ta radikalna demokracija je zaslužila ostro kritiko poznejših filozofov. Sokrat, ki je bil njen največji nasprotnik, je pogosto izjavil; vlastelini in vodilne osebe v bistvu niso oni. ki Imajo v rokah Žezlo, niti oni ki so dobili svojo moč, ker jih je ljudstvo izvolilo, nego dotični, ki znajo vladati. Za Sokrata je pomenila državna uprava znanost zelo komplicirano in težko nalogo. Zato se je čudil, da so v Atenah odločevali o višiih državnih službah z žrebijem, in da ni nihče pomislil, da lahko pride na krmilo muzikant zidar, tesar ali cestni pometač. Torej za vsako drugo službo je moral imeti dotični gotovo predizobrazbo, samo za državo je zadoščal žrebij. V absolutizmu demokracije mora mo iskati glavni vzrok, da je grška drŽava propadla. Neomejeno vladanj ljudskih mas, nasilje in kršitve temeljnih zakonov so izpodkopale državne temelje. Tudi okolnost, da Atenci niso hoteli priznati državljanskih pravic svojim zaveznikom, da bi na ta način razširili svojo državo, je imela usodne posledice. Stari Grki niso mogH iz okvira Stev. 113. »SLOVENSKI NAROD« dne 17 maja 1924. Stran 8. RejjMB sokolski Tabor ? — »Chlnoforln« Wna železno vino* najboljše sredstvo proti s'abokrvnostl, boleznim v želodcu In najboljše okrpecevalno sredstvo pri refcoavattscenci. Dobiva se ▼ lrirairniji j *icrj^. prvotne politične nredbe in zato niso mogli ustanoviti enotne nacijonalne države. Borba med posameznimi državami za hegemonijo, neprestana razredna borba v državah — to je značilna poteza političnega razvoja Stare Grške. Razkosana in oslabljena od te borbe je postala Grška igrača v rokah silne makedonske monarhije. Kakšna bo usoda nove grške politike, nam pokaže bodočnost Vendar pa lahko že zdaj trdimo, da se ne bo mogla pravilno razvijati, če ne naleti na odobravanje in priznanje vseh slojev in strank. Grški narod je splob zelo podvržen trenornim vplivom. Zgodovina uči, da grške mase niso vedno razumele, kaj so državni interesi in kaj partizanske skomine posamnih strank ali demagoških voditeljev. Atenci so obsodili na smrt Temistokla, ki je ustanovi] njihovo pomorsko moč. Obsodili so Alkibiada, ki je pozneje pobegnil in zadal svoji domovini mnogo težkih udarcev. Vendar pa so ga Atenci 1. 40S z velikim entuzijazmom sprejeli nazaj ter mu poverili vrhovno vodstvo armade. Po prvem neuspehu so ga znova spodili Iste pojave opažamo pri Grkih tudi sedaj. Omenimo samo kralja Konstantina hi Venizelosa Težko je torej povedati, kaj bo z grško republiko. Morda se bo nova Grška zopet borila med monarhijo in republiko, kakor so se borili stari grški državniki med oligarhijo, demokracijo in tiranijo. Prosveta. Repertoar Narodnega gledališča t Ljubljani« DRAMA. Začetek ob S. uri zvečer. Petek 16. maja: Kamela skozi uho šivanke. Red D. Sobota 17. maja, nedelia 18. maja, ponedeljek 19. maja in torek 20. maia: Zaprto radi gostovanja HudoŽestvenikov. OPERA. Začetek ob pol 8 uri zvečer Petek 16. maja: Manon Lescaut. Red F. Sobota 17. maja: Selo Stepančlkovo. Izven. Nedelja 18. maja: Življenski boj. Izven. Ponedeljek 19. maja: Jekaterina Ivanova. Izven. * * * — Hudožestvenikl v Ljubljani. Po dosedanjih vesteh se pripeljejo Hudožestve-niki v Ljubljano v soboto zjutraj ob j^7. a dolenjskim vlakom b Sušaka. Na kolonom jih sprejmo uprava ln člani Narodnega gledališča v Ljubljani. Vse posetnike predstav opozarjamo, da je početek predstav v katerih gostujejo Hudožestvenikl točno ob 7. url zvečer — Beneški patrijarh ln umetnost. Začetkom maja ae je otvorila ▼ Benetkah mednarodna slikarska razstava, katere so se udeležili razni evropski narodi, med nJim! radi Čehi ln Avstrijci. Razstava se nahaja t bližini Giardino puhlico ln ne prinaša posebnosti. Pač pa Je tamoSnjl patrijarh razglasil nad razstavo bojkot, ker prinaša baje zelo nenravne stvari. Zlasti se je zgražal nad sliko Italijana Chicharro. ki predstavlja Budhino izkušanje in na kateri morgoli narrih žensk. Enako se je »podtikal nad nekimi krasnimi slikami avstrijskih umetnikov, ki so v dovršeni obliki podajali ženska telesa. Po vseh hotelih ln restavracijah govore v Benetkah sedaj o tem patriarbovem protestu in opozarjajo tujce na razstavo. Govori se. da je patrijarh v zvezi z magistratom in z razstav-IjalcI. da omogoči dober pos*»t razstave in nopravi nekoliko nasivne podstavke te prireditve. Gksbfifli vpstnik. — Opera Gostovanje gdč. Rotove, Margareto v Faustu je včeraj pela gdčna. Rotova, mlada češka pevka, skoro še začetnica učenka prof. Benonija. Zelo važno seja GL M. je bila kriva, da sem slišal samo zadnje dele Fausta, vendar pa le tudi to zadostovalo, da sem si ustvaril vsaj približno sodbo o njenem igranju in petiu. Njen nsstop je dovolj odločen !n pogumen. Dvomim, da bi bila gdčna. Rotova včeraj prvikrat na odru. Gotovo je Margareto pela že kdaj preje, ker kaže dosti samozavestne spretnosti. Ako bi bfla to včeraj njena prva Margareta, bi jo moral imenovati z ozirom na igro. prav dobra Po svojem zla sov nem *7mbru spominja zelo na Korenjak ovo. Ton ;e ozek. zelo mladosten, zato šibek v prsni tegj, v vKini pa malo barvit, nasilno privit. t?ko, da pevka rada v visokih notafi disto-nira. Ne ugaja mi šola vednih, neumestnih portamentov, ki so vzrok, da izgleda kan-tflena (brez katere si dobrega pevca ne morem misliti) kot bi bila zmazana. V tihih m srednjemočnfti dinamičnih barvati je sim-patičnejša kot v krepko akcentiranih zagonih. Izgovarjava, kolikor morem presoditi, nj baš najboljša Prijetno pa le, seveda v prvi vrsti za njo, to. da Je baje njen repertoar dokai obsežen. Žal, da Je gdčna. Rotova gostovala samo včeraj; morda bi splošna sodba po nekolikih večerih bila za njo ugodnejša. —C — Pevski zbor Glasbene Matice . Za to nedeljo nameravani izlet odpade in ga priredimo kasneje. V petek 28. trn, ob SO. sveder sestanek vsesa zbora! Proslava 10 letnice smrti dr. Skerlića. iz Beograda, 16. t, m., nam poročajo: V Beograda so kulturna in druga društva ter akademska omladina proslavila na preprost a svečan način 10-letnico smrti kulturnega delavca, budi-telja jugoslovenske misli in književnega historika dr. Jovana Skerlića, kl je prvi razvil prapor iugoslovenskega naciionalizma. Vsi beogradski listi in vsi jugoslovenskemu nacijonalizmu naklonjeni listi v Vojvodini, Bosni in Hercegovini, na Hrvatskem, v Dalmaciji in v Sloveniji so posvetili velikemu borcu za jugoslovenstvo uvodnike in daljše razprave. »Srpski Književni Glasnike, katerega sotrudnik je bil pokojni dr. Skerlič, je priredil ob tej priliki posebno izdajo, ki je izključno posvečena pokojniku. Razprava opisuje Skerličevo delovanje na kulturno - historičnem, literarnem in na političnem polju. Članki j V prijetnem spomina le gotovo g. polkovnik Manrrinia LjutomerČanom izza Izleta razmejitvene konriatie v Ljutomer v oktobru L 1921. O naših razmerah je bfl dobro informiran že pred svetovno vojno. V geografskem društvu v Parizu je ope- tovano predaval o našem narodu in o naših krajih, Njegovi ožji prijatelji ga imenujejo »Francoz z jugoslovenskim srcem«. Odličnega našega prijatelja pozdravljamo na naših tleh z iskreno dobrodošlico! Dnevne vesti. V Ljubljani, dne 16. maja 1924. Mož iz naroda —vzor rodoljuba I Iz rok preprostega moža smo dobili to*le pismo, datirano s dne 13. maja: »Prihajam često v mesto in si kupu« jem »Slovenski Narod«. Tudi v nede* Ijo dne 11. t. m. cena bil v mestu in si kupil ta list. Prišedši domov v svojo r :Jno vas, sem na cesti z zanimanjem čiial vaš list. Prišel mi je nasproti domač župnik, vnet pristaš Koroščeve klerikalne stranke. Ustavil me je in me vprašal, kako da čitam ta list, ko imam . na razpolago druge boljše liste. Zavrnil *^iJ%™vne ^dl°hn0Stl lZ ?kerli- < *™ *> da lahko čitam vsak list. ki mi čevega življenja, kako je ncustrašene-a | ___=v ~ .„,k,„™ borca za jugoslovensko misel preganjal j politično in materijelno bivši kralj Alek- i sander Obrenović. Bil je odpuščen iz S službe in šele po prihodu kralja Petra ! Karagiorgieviča na prestol je bil dr. Skerlič zopet reaktiviran. Dr. Skerlič je »Srpski Književni Glasnik« dvignil med prve revije na našem slovanskem jugn po svoji vrednosti in po svojem vplivu. Snoči ob 18. je bila v veliki dvorani beogradske univerze preprosta, a dostojna manifestacija idejam dr. Jovana Skerlića. Univerzitetna mladina s podporo univerzitetnih profesorjev in znanstvenikov je priredila svečano krm- I ferenco. To je otvoril ob na;.>-svilne-ši udeležbi zastopnikov znanosti in kulturnega dela član akademije znanost! dr. Jovo 2 u j e v i č. V svojem govoru j je predavatelj v prvi vrsti naglašal j Skerličevo delovanje za ujedinjenje Srbov, Hrvatov in Slovencev. Pozval j je akademsko mladino, nai deluje v du- | hu plemenitih in visokih idealov, ki jih je začrtal pokojnik Uigoslovenskim nacionalistom. Prof. Milodrag I b r o v a c je očrtal pokojnikovo delovanje na vseh poIMh prosvete, posebno na lite-rarno-kritičnem. Kosta Jovanovič je orisal njegovo politično delo in gdč. Kata Bogdanović je vznesenih besedah naglašala veliki vpliv dr. Skerlića na mladino in njegovo vzgojno delo za povzdigo duševnega obzorja naše učeče se mladine. Maš niM?* franp^M eHiafelj na Gorenjskem, Na Bledu, 15. maja. Iz Pariza je včeraj z brzovlakom dospel na Jesenice zastopnik francoske države v razmejitveni komisiji napram Madžarski polkovnik Al a u r i c e Marin i n i a. Ta komisija prične 25. t m. v Zagrebu zopet zasedati, da definitivno izvrši svoje delo. Polkovnik Marrrnnia je prispel nekaj dni prej. da poseti našo leno Gorenjsko, o kateri je že toliko slišal, osobito pa Bled in okolico. Na Jesenicah ga je pričakoval ekspert v razmejitveni kemisin g. Božidar S e-v e r iz Prekrrrurja. katerega je, kakor znano, madžarska vlada za*n;egovo delovanje v razmejitveni komisiji »nagradila« z dvajsetmesečnim zaporom. Za g. Severja se je polkovnik Marminia opetovano zavzel pri madžarski vladi. Na Bledu je polkovnik poseril ministra dr. Ninčiča. Danes sta odšla na Bled veliki župan dr. S p o r n in univ. j ugaja. Župnik je na to ves razburjen odgovoril: ,Ali si tako nazadnjaški, da čitaš in podpiraš časopis, ki je prodan Srbom in bankam in ni nič vreden?' V meni je vzkipela kri in rezko sem ga z vso odločnostjo zavrnil: .Gospod, to je eden najpošienejših listov, ki izhas j a jo v Sloveniji, časopis, ki se še ni nikdar in nikoli za denar prodal niko* mur. najmanj pa tujcem, kakor je to storilo glasilo vaše stranke — »Slove* nec«. Vprašajte v tem oziru dr. Šuster* šiča. on Vam to pove, ako še tega niste slišali!* Hotel sem še duhovnemu gospodu povedati par grenkih resnic, toda ni me hotel več poslušati, marveč je brzih nog odhitel naprej. Gosp. župnik mi je torej očital, da sem nazad ni ak! Zakaj? Ker nisem nikdar čital klerikalnih listov in ker jih tudi nikoli ne bom. Vsikdar sem bil naroden, odkar se zavedam življenja in vselej so mi bili sveti narodni ideali. Kot zaveden Slovenec in prepričan Slovan čitam izključno samo napredne in nacijonalistične liste. Pa zakaj go* spod župnik tako mrzi in sovraži Srbe? Kaj so mu storili zlega? In ako jih sovraži on, zakaj bi jih morati mrziti vsi mi? Ali ni nas, kakor nje rodila jugo* slovenska mati? Ali se ne pretaka po vseh nas — Slovencih, Srbih, Hrvatih, Čehih, Rusih in Poljakih ista slovanska kri? Bratje smo si po krvi in jeziku in že prirodni zakon nam veleva, da mo* ramo kot bratje ljubiti drug drugega! Posebno velja to za Slovence, Hrvate in Srbe. Pa pravi ,oznanjevalec bratstva in krščanske ljubezni4, da moramo sovra» žiti Srbe! Ali morda zato, ker so osvo* bodili ves jugoslovenski narod izpod avstrijskega jarma? Avstrijski jarem je bil pač za gotove ljudi zato tako sladak, ker so bili gospodarji Avstrije katoliški Habsburžani! Zato koprne" na* zaj po tem jarmu in pljujejo na svojo svobodo, ker so jo jim izvojevali — pravoslavni Srbi! Pravoslavje, to je ono, kar duhovne gospode tako bode v oči in jim ne da miru, da bi ne ščuvali proti Srbom in ne klicali proti njim na kričeče nedostatke. Toda zaman ves njihov trud. kri* žarske vojne so se preživele, zgodovina gre nevzdržno svojo pot naprej in brez usmiljenja pomandra v prah vse pritli* kavec, ki ji v svoji omejenosti in zaslepljenosti zastavljajo to pot!« — K temu pismu nimamo ničesar do» staviti, samo to pravimo: Dokler ima« mo med našim preprostim ljudstvom profesor dr. SI a vi č. član razmeitve- j x . , „ • ne komisije, pozdravit odličnega in ini- ! fa iak* p~p™* » °alo^e P****>**> lega gosta. Maurice Marminia je rodom iz Pi-cardiie. V Parizu je dovršil vojaške Študije. Za časa svetovne vojne je poveljeval 284. pehotnemu polku in 157. alpinskemu polku v Belgiji, na Marni in na solunski fronti. Tu se je skoraj tri leta boril skupno z junaško srbsko armado in z našimi dobrovoljci. Priučil se je precej dobro srbskega jezika in ga še danes vežejo prijateljske vezi z mnogim! našimi častniki. Avgusta meseca 1°21 je bil prideljen razmejitveni komisiji napram Madžarski kot zastopnik Francoske. Njegovo delo v tej komisiji bo ostalo v trajnem spominu. S svojim odločnim nastopom za naše interese v prekmurskem vprašanju si je postavil najlepši spomenik v srcih vseh zavednih jugoslovenskih rodoljubov. Podrobno govoriti o tem, je še prerana Ko so meseca julija 1922 glavni delegati zaključili delo v politični sekciji in se vrnili v svojo domovino, je odšel tudi polkovnik Marminia v Pariz in prevzel tam komando 54. pešpotka. Osem mesecev za tem je bil premeščen h generalnemu štaba v Poruhrje m do sedaj tam opravljal razne visoke funkcije. Bil je med drugim komandant mesta Dortmund, kjer Je mnogobrojnim, tamkaj živečim Jugoslovenom šel vedno prijateljsko na roko. Pred odhodom v našo državo je sodeloval Še pri proslavi Z rimskega in Frankopana v Pa-4xlaa, se nam ni bati za svojo bodočnosti * * ★ — Štajerski Nemci se zavzemajo za svoje rojake v Jugoslaviji. V včerajšnji seji štajerskega deželnega odbora je vložil poslanec dr. H fi b 1 e r interpelacijo zaradi zatiranja Nemcev v Jugoslaviji. V interpelaciji pravi: »Kakor je znano, niso že od nekdaj imeli Nemci v Jugoslaviji nobenega posebno ugodnega stališča, Slovenci so vedno izvajali težak pritisk na prebivalstvo« Dr. Hiibler se nato pritožuje zaradi razpusta nemškega »Kulturbunda« in zaradi grozeče ustavitve nemškega glasila »Deutsches Volksblatt« v Novem Sadu ter pravi, da je to nasilstvo, ki nasprotuje določbam mirovne pogodbe. Končno je pozval deželnega glavarja dr. Rintelena, naj posreduje pri centralni vladi, da se za zatirane Nemce zavzame pri Društvu narodov. — Torej Nemci so pri nas zatirani! AH ni nesramnost kaj takega trditi, ko vendar žtv6 pri nas kot mali bogovi?! Svoje šole imajo, v trgovini in industriji imajo naravnost usoden vpHv, v parlamentu igrajo veliko vlogo, pa se še pritožujejo, da so zatirani! HoteH bi pač vladati, kakor pod Avstrijo! Kaj pa koroški Slovenci? Niti ene šole nimajo, v parlamenta niso zastopani m iz uradov je izgnan slovenski jezik. Tako postopajo Nemci z našo narodno manjšino v avstrijski republiki! Mi pa priznavamo v naši državi Nemcem vse pravica ta favorizirajo Sh celo naša oblativa, ka- kor to izpričuje nemška sodna razprava v Zagrebu! Dobrota je res sirota! — Povratek ministra dr. Xinčiča v Beograd, Minister zunanjih del. dr. Nin* čič, je včeraj odpotoval z Bleda, V Ljubljano je prispel ob 14.17. Z brzo* vlakom ob 16.30 se je nato odpeljal v Beograd. — Razpis štipendij. Francoska vlada razpisuje za študijsko leto 1924-25 16 (Šestnajst) štipendij po 600 irankov na mesec in 80 (osemdeset) stipendi; po 450 frankov na mesec za jugoslovenske dijake, oziroma mlajše profesorje v svrho izpopolnitve njihovega Študija na Francoskem. Gotov procent teh štipendij odpade na prosilce, ki jih bo predlagala ljubljanska univerza. Kompetenti naj vložijo svoje prošnje do 22. t m. na rektoratu univerze kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani. For-mularji, ki jih je treba izpolniti in pa druge informacije, se dobe na univerzitetnem sekretarijatu. Prosilci naj se zberejo 23. t. m. ob 11. uri v sobi štev. 100 na univerzi v Ljubljani, da dokažejo pri eksaminatorju. ki ga je določil v sporazumu z rektoratom g. generalni konzul Francije v Zagrebu, tisto znanje francoščine, ki je potrebno za uspešno nadaljevanje študija v Franciji. — Francoski In nemški generali. Neki list je zadnjič pisal: »V Nemčiji delajo premagani generali mnogo več šuma in hrupa kot v Franciji generali zmagovalci.c Ta opazka je pravilna. Lahko bi jim dodali še celo vrsto drugih. V Franciji danes nikjer ne vidimo zmagovitih generalov, v Nemčiji so premagani generali nastopili kot kandidati pri volitvah. V Franciji so generali zmagovalci sprehajajo v civilu! v Nemčiji pa. ki jih je po mirovni pogodbi in po zakonu napravila za civiliste, se premagam generali sprehajajo v uniformi. General-zmagovalec, ki ga ljudstvo navdušeno pozdravlja, nikakor ne želi pričeti novo vojno. Postal je garancija za mir, kajti v novi vojni bi mogel biti premagan, da celo vse izgubiti. Toda premagan general, predvsem nemški, ki ga ljudstvo proslavlja, je nevaren, zakaj, želi popraviti, kar je polomil, da dokaže, da je bil samo radi nesrečnih okolnosti premagan, da je pa genij, ki je nepremagljiv. Zakaj se Nemci tako zelo navdušujejo za svoje slabe generale? Zato. ker so ostali Nemci. Mnenja so. da je za nemškega generala vse eno, ali je dober ali slab; glavno je, da je general. Človek bi menil, da po tej strašni vojni ne bo več treba svetu razlagati nemške psihologije ... Toda to je pomota. Nemci so že vse pozabili Nimajo druge misli, kot nov zmagovit pohod na vse strani, na zapadu proti Franciji, na jugu proti Italiji in Jugoslaviji, na vzhodu pa proti Poljski in Češkoslovaški. To je treba imeti neprestano v mislih in po tem uravnavati vse naše dejanje in nehanje. — 3 vstopnice za predstavo Hudo-žensrvenikov v soboto »Selo Stepančiko-V0c (parter 11. in III. vrsta) se zamenjajo proti vstopnicam za predstavo v ponedeljek ali pa tudi prodalo. Vstopnice se dobe v uredništvu »Slov. Naroda«. — Iz državne službe. Dodeljeni so velikemu župana ljubljanske oblasti: Vladi-slav Fazan, inšpektor generalne direkcije voda, inšpektorji Ivan P e t r 1C in Ka-rol 51 u r m, Inženir Alojzij Hočevar, tajnik Leon Levicki in inženir Oskar J u r a n. Okrajnemu hidrotehničnemu oddelku za Celje, Konjice, Gornjigrad ln Smarje-Rogatec-Kozje inženir Viktor PI-1 e 11 č. Za praktikanta-pomočnika policijskega komisarja pri železnici v Mariboru je Imenovan abiturijent Albin Novak. Vpokojeni so pri pokrajinski upravi v Ljubljani: kmetijski podučitelj Vladimir K u-r«t, personalni referent Anton L a v r i č, kmetijski strokovni uradnik Janko Levičar, gradbeni nadoflcijal Rudolf Rusi-j e n ln pisarniška oficljantka Marija N1-f e r g a 1. Na lastno prošnjo Je odpuščena is državno službe postarica na Visokem Gabrijela P r 1 m B a r. — Spremembe v naši vojski. Napredovali so: za majorja kapetan Rudolf Knez, za kapetana I. raz. kapetane 2 raz. Ivan P r a n k 1 in Brih Kos. nižje veterinarska pomočnike 4. ras. France Pučko, Anton Makne, Jakob D i m e c, Vincenc Ro si ln Ivan K o r b 1 č; za sdm. kapetana n. razreda poročnik Franjo R e m i c,, za artil. kapetana S. res. Janko Hrast, sa pehotnega kapetana 2 raz., poročniki Milko Vii Jak, Karel Bratu*, Ivan P r i-a t o v In Anton R o d o I e k. Vpokojena sta administrativni poručnik Josip T i ft-lir ln peh. major Rudolf F i jal a. — Dinarski dan In drugI prejemki za veetfslsks Slovence. »Akcijskemu odboru n pomoč vestfalsklm Slovencem« so bile doslej poslane sledeče vsote v dinarjih: Boh. Bistrica: Miroslav Iskra 428.50; 8r*£ko Kristan 13.B0; Bnkoviea: fnpnl and MJtt: črna pri Prevaljah: Kolo jug. UOi DiakoTOi Franjo Stara 10i Griže: županstvo 168; Hrastje. rnpnik ZbaSnik 113; Gomilsko. Zotler Ivan 778.15 Jesenice: zbirka Alojzij Pukšič\ Javornik pri Jesenicah 3080; Javor: župni urad 45. Kamna gorica: župni urad 250; LJubljana: zbirka »Dinarskp^a dnpva« 7747.50 Din. S lir, 1 srebrna krona; Gradbeno poajetje ing. Dukič in drug 1000; ,ir. NatUčen 50. Kosta IvanovIC 100; Kino Ideal 200; Kolo Jug. sester 73; Mestna občina 15.000; Obč. urad 225: »Dobrodelnost* 300: Kreditni zavod za trgovino in industrijo 100; Druci letnik moškega učiteljišča 11; škofijski ordinarijat skupno svoto cerkvenih nabirk v ljubljanski in lavantinski škofiji 3S.0*>0; Laško: zbirka mladine 405; Ljutom«— občinski urad 300; Mui-s^a Sobota: darmerijska postaja 70; Moste: občinski urad 1000; Maribor: podružnica Jng. Ma tiče 9102.25: mestna občina 10.000; Med vode: podnih. Jug. Mmice 90.50; Novo mesto; dr. Grecrorič 375; podr. Jug. Matic« 1623.75; Ovsiše: županstvo 830; Podčetrtek: županstvo 100; Pameče: Župni urad 5S; Ponikva: župni urad 3S5; Ponikva ob juž. žel.: župni urad 160.50; Rajhenburg: člov. kat. izobr. društvo 950; Rateče:: župnik Janez Meršolj 135; Sevnica: Us!a-kar Ivan 50; Sele: župni urad 40: Slov. Bistrica: Mestni odbor Orjune 882.25; Sn-lincl: Kavčič Milan 10: Šmartno: župni urad 370; štepanja vas: Sokolpko društvo 155; Smarjeta: županstvo 70.75: Šoštanj: Sokolsko društvo 500; Sv. Marija v Puščavi: župni urad 80 Vrhnika: pođr. Jug. Matice 1655.75; Zagorje: Izobraževalno društvo 160 občina 4000; 2abnica: 2up ni urad 74: 2iče župnt urad 41. Skupna svota vseh prejemkov znaša 101.615.70 Din 5 lir, 1 srobrno krono. Vse one. ki imajo še v to svrho zbraneera denarja prosimo, da ga čimpreje pošljejo na naslov Ju«m-slovenske Matice v Ljubljani. Pred fiko fijo 21. ker bomo denar že v prihodnjih dneh razdeMli. Vsem darovalcem in nabi-rateljem se v imenu stradajočih delavcev v Vestfalni najtopleje zahvaljujemo. — Akcijsk' odbor za pomoč vestfalskim Slovencem — Sličica s trga. Pišejo nam: Te dni sem si ogledal zelenjadni trfc, ki Je prav bogato založen z najrazlčnejšina domačim blagom Posebno mikavna se mi je sdela mlada, rdeča redkvica, lepo v šopke povezana. V šonku Je bilo sedem ali osem redkvic. Vprašam po ceni. »Po dve kron! t* šopek*, se je glasil odgovor. Zmajem z slavo ln odidem naprej. Druga prodajalka Je bila manj oderuška in je zahtevala tri krone za dva šopka. Povprašam še pri sosedi a tukaj sem se opekel: Izjemoma bi mi dala dva Šopka za pet kron. Pri drugi sosedi sem dobil nato po kroni šopek torej 150T-ceneje nego pri prejšnji prodajalki. TTmet-nost kupovanja na ljubljanskem trgu Je rtv rej izredno velika. Kdor ne pozna razmer, naj le pazi, da ne pride popolnoma oskabem s trga. — Cerkveno zvonjenje prt sv. Jožetu na Poljanah. Prejeli smo tole pismo: G. urednik, verjemite, to je že od sile! Okob cerkve sv. Jožefa oo. jezuitov je vse polno hi* z mnogimi stanovalci, ki rabijo vsaj ponoči mir. In sedaj, ko je vendar enkrat nastopilo toplejše vreme, bi radi uživah' prt odprtih oknih osvežujoči zrak, ki prihoda kz Regali-jevega gaja na ta krasni del mesta, na Poljane. Pa ti začno na vse zgodaj železni zvonovi cerkve sv. Jožesa razbijati m naklepanja ni konec, preden ne zapreš okna. da si vsaj malo ohraniš živce pred tem vednim neubranim brnjenjem, ln ob nedeljah in praznikih še le prav, tu pa ni cel božji dan ne konca ne kraja klcnkanja! Mislim, da tistim, ki hodijo radi v cerkev, tega večnega zvonenja m treba. Vse druge, ki nimajo potrebe hoditi v cerkev sv. Jožefa, pa to večno zvonjenje z zelejJErrri zvonovi kvečjemu draži, jezi — in marš (kakšen »greh« se stori radi tega zvonenja, ker si nervozni, spanja ali vsaj mriru želj m prebivalci okoli cerkve dajejo duška v krepkih grešnih besedah! Čemu torej tisto nabijanje iz stolpa?! Ali spada morda k >modernlin napravam« mesta? Inače tako mirni del mesta naj bo pekel nervoznim ljudem vsled; tafcega početja cerkvenih organov. AH bi nc moglo varnostno oblastvo poskrbeti, da bi -vsaj od 7. ure zvečer do 7. ure zjutraj vladal popoten mir na Poljanah? Hvaležni Vam bomo. gospod urednik, če sprejmete te vrstice v Vaš list. Samo pomagale naj bi. to želi Vaš N. N. — Pravica do privatne prakse z* zdravnike po bolnicah. Ministrstvo narodnega zdravja je odločilo, da Imajo zdravniki v državnih bolnicah pravico do privatne prakse. Ministrstvo Je obenem tem zdravnikom določilo tudi pristojbine za ordinatikx. — Popravek. V verajšnjem članku o dr. Jovanu Skerliću Je b/ilo StoerHcevo Ime napačno tiskano. Pravilno se piše pokojnikovo ime Skerlič in ne Skerlič. — V Dubrovniku je pretekU teden omrt g. Ivan Cosmai. ki je bil dlje časa zastopnik našega lista v Dubrovniku in njeem vnet prodajalec Blag mu sporntn! — Iz raznih krajev države. V Beogradu se je zastrupila 20 letna služkinja Anka Mijatovič. — Pri Derventi Je vlak povozil bivšega vodjo drventskih komunistov Dušana Vogiča. Vogič je v pijanem stanju obležal na progi. — Z drvečega vlaka Je padel na progi med čapljino in žitomisllća-mi sprevodnik Lazo ToSič. Bil Je takoj mrtev. — V Dubrovniku se Je ustrelil M letni trgovec Krešimir Papo. Težko ranjenega so prepeljali v bolnico. — V beogradski bolnici Jo umrl krojač Branislav Fuka, kateremu je skozi šipo v kavarni priletela opeka na glavo. — Kamen je vrgel neznan storilec, katerega zasledujejo — V Beogradu Je bli aretiran postni uradnik A. S*, ki Je osumljen, da Je ukradel poSUJatev v znesku 77.000 Din. — Cloveika zver. V Petrovem Sera prt Novem Sadu Je bil prijet S. Topolovski. sa katerega Je dokazano, da Je spolno zlorabil več mladoletnih otrok v starosti 5—10 let. Onesrečil je okoli 50 otrok, ker Jih Je spolno okužil. SeUakl §o noteli iver v Oo* veSkl osebi llnčati in bo ga orotoikl komaj obvarovali prod razburjenim nerodOBS> aaaaS aa mama Stran 4. »SLOVPNSKl NAROD* dne 17. maja ?tev i ro v Vasaždlna. Pred sodiščem v Varaždinu se Je vršila ta dol razprava proti Ivanu Bikcu radi umora aaur Blenca Korice v leposlavski kaznilnici Bi-Bč je bil že radi umora nekega Bolgara v Vtokovcih obsojen na smrt Ubil ]e takrat Bolgara m njegovo seno ter odnesel 80.000 kron. Kasneje nn je bil porniloScen na do-iJvUensko jedo, katero je imel presedeti v kaznilnici Lepo* lava. V kaznilnici s* )e seznanil s Korico, ki ga je nagovora, da ubije kasnimižkega zdravnika dr. Clsenbauerja. Istočasno pa je Korica ovadil Bi lica, nakar sa !■ ta zabodel s nožem ▼ srce. Radi ubola Sfl rađ poskusenega umora dr. Eisenbau-arja Je bU Bilić obsojen na smrt OBSODBA KAPETANA CARLIER A. — 20 LET TEŽKE JECE. Včeraj v četrtek popoldne je bila pred prvoin5tančnim sodiščem v Beogradu razglašena obsodba proti kapetanu Carlieru, obdolženemn umora Švicarskega trgovca JselMJa. Naval v sodno dvorano je bil ve-Ekanski. Ob 17. je razglasil predsednik so-<£šča Prokič sodbo, ki se glasi: Carlier se obsoja na 2 0 let težke ječe, v povračilo stroškov sodne obravnave in plačati mora tudi vse stroške prevoza zemeljskih ostankov pokojnega Iscllija v Curlh. Kapetan Carlier je bil pri prečitanju obsodbe skrajno razburjen in je prt raztolmačenju Izjavil: »Oni, je eomprend parfaitement!« (Da raz-urnem popolnoma!) Kapetanov zargovcrnik idr. Topalovič je vložil priziv na apelacijsko sodišče. — V TROPIĆNI PARK spreme* njeni restavracijski vrt v »Zvezdi« ho otvorjen v soboto 16. t, m. ob 17. popoldne. Zvečer koncert nove god* b e. — V nedeljo 17. t. m. zajtrkovalni koncert na vrtu, kakor tudi vse nadalj* ne nedelje In praznike. IZ CELJA. —c Nosilec kandidatne liste narodne gospodarske stranka za občinske volitve v celjski okolici je g. Vinko Ku-kovec, stavbenik in posestnik na Lavi. Vsega skupaj je vloženih pet kandidatnih list Nosilec klerikalne liste je Ivan G1 i n § e k z Lave. — Nemška stranka nastopa pri volitvah pod krinko »nepolitične gospodarske stranke«. Nepojmljiva je predrznost okoliške nemškutarlje, da si upa zopet samostojno nastopiti v naši okoliSki občini. Te, za »nepolitično« gospodarsko stranko se skrivajoče okoliške nemškutarje, Nemcev v okolici razun par sploh ni, si svoječasno še ogledamo in globokeje posežemo v njih sršenovo gnezdo. —c Za drugo porotno zasedanje pri celjskem okrožnem scdišču je imenovan za predsednika porotnega eođlšča dvorno-scdni svetnik in predsednik okrožnega so-diča v Celju dr. Jos. Kotnik, za namestnike pa višja dež. sodna svetnika dr. Friderik BraČIč In dr Ivan Premschak ter deželno sodni svetnik Valentin LevIČnik. IZ MARIBORA. m Gostovanja »Slovenskega kvarteta« Is Lhibfiane. Z zanimanjem pričakovani koncert »Slovenskega kvarteta« iz Ljubljane je uspel sijajno. Občinstvo je popolnoma napolnilo kazin-sko dvorano in navzoč je bU poleg župana Orčarja tudi minister n. r. dr. Ku-kovec. Kvartet je Žel obilo priznanja In pevci so morali več točk ponoviti. Navdušenih ovacij kar ni bilo konca hi Občinstvo je umetnike živahno aklarni-ralo. Koncert je bil eden najbolj uspelih v Mariboru in splošno se je čula želja* da bi se umetniki kmalu zopet vrnili v Maribor. —m Tvrdtka Ivan Andralič (pri Zlati kosi) je Slavila 25 letnico svojega obstoja. —m Cepljenje proti kosam. Obligato-rično cepljenje proti kosam sa vse mariborske meščane, ki še niso bili cepljeni in ki So stari nad 6 mesecev se vrsi od 10. do 24. maja, vsek dan od 9. do 12. dopoldne na mestnem flzikatu. —m Prebrisana sleparja. Neki Rus je prignal na sejem v Mariboru 12. aprila te-lico, katero je prodal »trgovcema« Duhu in Praterjr, sa ca 5000 Din. Prebrisana sleparja sta Rusu izplačala 50 Din sa aro In mu izjavila da naj pride po ostali denar 17. aprila V plačilo sta mu pustila zastavni listek. Rus si je listek natančneje ogle* dal in je kmalu sposnal, da je osleparjen. Prijavil je zadevo policiji, ki je Praterja prijela in ga izročila sodišču. Telico je prodal sa 12.000 K nekemu mesarju. Drugega pošten j akiča še zasledujejo. IZ PTUJA. —p Vojaške vežbe. Kf. komanda mesta Ptuj razglasa: S 15. majem 1 L se prično na Dravi v f>tuju velike vojaške vežbe »pontonIrskega bataljonac ki Sicer na prostem od 300 metrov navzgor od lesenega mostu in 300 metrov navzdol od železniškega mostu. Z o žirom na to se opozarjajo ▼ni splavarji In druge iirterešrrarie osebe, laa je vožnja po Dravi v označenem prostoru zabranjena m sicer vsak delavnik od 6. predpone in od K do 17. ure popoldne do konca oktobra tega leta. Vojaška straža Je postavljena 1 km višje od označnega prostora na desnem bregu ter Ima rdeče-belo signalno znamenje. Splavarji in druge osebe« katere se bavi Jo s piovitvijo, morajo takoj pristati« čim sapami i o signalno znamenje in sicer najmanj 300 metrov vitje od znamenja. Ker se lahko dogodile vekkt nesreče, se vse interesi rane oseba opozarjajo, da nosi v nasprotnem slučaju vso odgovornost za slučaj nesreče aH Urode dođem splavar ah osebe, Id se bavtfo i plo-virvUo, odnosno one pravne osebe, na čigar račun se plove. Ob nedeljah In inaznfktl se ne vrši vojaško vezbanje In le radi tega jliovtiev^s splavi fa^nugm^Mnl tt dana- Majske noči. Od šmarnjc na VaJvazorjevem trgu jo le mahnila gospa kronika po Šeleaburgovi ulici mimo polte in po glavnem drevoredu v tivolski park. Mad potjo je opazila, da je U ubij. občinstvo razdeljeno točno P° pravilniku na kategorije in skupine. Ta pravilnik seve ni mislil na položajne plače, osnovne prejemke, draginjske doklade In družinske dobave, temveč je samo odred*L da morajo oni iz višjih kategorij m najvišjih skupin takoj, ko se zmrači in zapoje Črni kos. v kavarne in gostilna, oni iz srednjih v kinematografe in gledališča, oni iz nižjih in najnižjih pa v tivolski park in tla dalje med zelene grmiče in rjave hrošče. Tako Je prav in v redu in ne nasprotuje Javni morali, kajti ni nikier v nobenih sanjskih buk-vteah rečeno, da bi se morali ljudje deliti Samo po potrdilih, izpricevalih, kolajnah In zaslugah na društva, klube, krožke, organizacije, stranke in recimo še odbore In pod-odseke. temveč je lahko razdelitev tudi lokalna, teritorijalna, starostna in kavzalna, kvečjemu še pavšalna, da ne bo zamere ne s te ne z one strani. In tako gredo vsak večer v tem lepem mesecu maju kategorije in skupine ljubljanskega občnstva strogo po pravilniku vsaka svojo pot m vsaka na svoje odrejeno mesto. Prva v kavarne in gostilne, druga v gledališče in kinematografe .tretls v tivolski psrk In njegovo okolico, pododseki in akejake čete pa ostanejo v mestu, da ne izgubi glavni štab Inicijative in operativne usposobljenosti. LJubljana ni zaspana, to ni res; zaspma Je sarno kronika. W sleda, pa ne vidi. rshisa. pa ne sliši in prezre vedno to, kar Je za tretjo prestolieo ujedinjene domovine tskorekoč značilno In bistveno. Gospa kr'.n"ka Je šla torej kot strogo nevtralna oseba v tivolski park. Joj me in Bog nas varuj, če bi se bleda luna hipoma spremenila v zlato soince! Ne samo rjavi hrošči, sove, netopirji in druge živalske kategorije z nn£nlmi osnovnimi plačami bi bile srračno presenečene In katastrofalno prizadete marveč bi se godilo č-*do božje tudi nad človeškim rodom. Morda b" sc stresla zemlja, morda bi popokale skale in bf s odprli grobovi, morda na tudi ne. Gotovo Pa bi usahnile vse !"We, vilolfee bi povesile nedolžne glav?ce, Smarniee bi zardele, kak"»r kuhan rak. Pa Je mati narava d^-bra In b-SJa porroežlMvost velika In tako sveti luna samo tja. kamor ni treba, veter pa pihlja tako, da se ne dotakne nobenega živega grmička. Kronika je hodila m napenjala očesne mišice, da vidi kaj se godi v najbližji okolici spečega mesta v malski noči. Otroško Igrišče. Prazno je. nebogljena deca spi doma. Luna sveti na vso moč Ma. kjer nikogar nI. N?kaJ korakov dalje je postavila kdove katera skrbna mestna občina Bog Ji odpusti grehe! — klupico. Sirota Je preživela svojo dobrornlco. Zdaj stoji oguljena in razrezana. Koliko src Je zapustilo tu svoje vroče želje in nadel Zasedeno! Gospa kronika je sramežljivo sa-tisnila oči in ušesa, Sla je mimo .ne da bi komentirala to golo dejstvo. Ne gre, da bi človek posegel v idealno področje srčn h zadev, kjer vlada popolna svoboda in neomejena enakopravnost Tudi kronika ne sme prekoračiti meje dobrohotne molčečnosti, ki le v takih slučajih še posebno potrebna. Ta klopica ima izredno posrečeno zemljepisno lego. Menda se je kdove kateri mestni obč. svet fe tedaj zavedal važnosti tega svojstva, pa Jo je postavil tja, kamor vodijo vsa pota in stezice. Da ni to Rim, Je seveda jasno, da pa Je ta klopica obenem najvažnejša trigonometrična točka, tudi ne ugovarjati. Dalje se vijejo pota in steze na vse štiri vetrove. Kronika Je usmerila svoje korake po najlepši zvezdi Veneri. In zdajci je bila tU druga klopica, potem na dostojni razdalji tretja. Četrta in peta, med njimi vitke smreke, borovci In zelene bukve, vmes grmiči in cvetoča resa. Povsod zasedeno I Oh, ah« uh, hm, da ni drugi medmeti, ki niso v nobeni logični zvezi s Življenjskimi težavami, pač pa opravljajo funkcijo srčnih samogovorov v majskih nočeh. Tam daleč nekje pa doni iz mladih prs: Goreči ogenj brez plamena... In zopet ah in oh |n Še nekaj, kar je kronika iz previdnosti preslišala, še dalje deveta m deseta klopica — tudi zaaedenn, potem grmiček —* zaseden, šiv: slednjič so kronski opešale moči, milo se ji je Storilo, da imajo Ptiči svoja gnezda iti lWce svoje brloge« ona, sirota, pa nima kam bi položila utrujeno glavo. O, te preklicane majske noči! Ves svet je zaseden in obseden. In Je sklenila poslati v javnost »poslano«, »na naslov« In »pišejo nam«, da opozori mestne očete na te kričeče defekte m neznosne zasedene razmere. Kazalo bi namreč postaviti za Število stoječih kloptc v tivolskem gozdu vsaj Se eno ali dve ničli, da bi ne bilo tudi ondot stanovanjs*«e bede in drugih socijalnih nesreč. Ni v neterešu javne morale In tudi ne v čast mestnim očetom, da se nižje kategorije hI skupine preveč drenjajo ali da hodijo druga drugi v zelnik. Kolika neprijetnost in koHko razočaranje, če ena skupina nima kje ohati m aha«, ker jI je druga kategorija zasedla kotiček. Torej stvar le nujna in vprašanje čaka na prvi iejl Občinskega sveta stvarnega odgovora. Kazala b! parcelirati tivolski okraj In marVIrah glavna pota in Stranske stezice .Tudi klopice M kazalo numerirati m prodajati številke na Javni tomboli, fted mora bit! povsod m kdor prej pride m več plAča, lahko tudi prej melje Mestnim očetom se nudi izredna priložnost Liki Mojzes bi jim kanala udariti s švolo Uvidevnostjo pa tel občutljivi točki mijškil noči n kar curkoma U tekli V mestno blagajno prostovoljni prispevki ta reveže. Koliko dobrega bi Um storili ifl kotim kategorij bf osrečOi, če bi lini pfealrrhell sbotlms v nVofškefll atriju — namreč kategorijam Ih sktrpmam, M ada| neznosno trpe pod težko anarhije ki splošnega kaosa. Revežem bi pa tudi ustregli, ker bi Hm «e Mm treba več loviti ftfOlčev ter jfh prodajat! pa dve krt** fftef, kakor da ta gata m ve* vredna! Sram bom skopuhe, kl tako nisko taksirajo pošteno delo! Ca bi pa merodajra krogi in uvidevne oblasti dovolile mestnim revežem, da lahko love tudi ponoči kebre, in bi opremili to dovoljenje s posebno pripombo, da spada v vrsto majskih hroščev vse, kar leze in gre po grmovju po Štirih ali po dveh — seva pri mesečini — potem bi se u roba sila podražila. Vse to le opazila in ugotovila krerr-ka ,kl meni, da ni mogoče kar tebi nič meni niC lzpoclbi'ati tako tehtnih argumentov. Koma] pa j« nmserila korake proti domu. evo, zdajci se Je pojavila pred njo temna postava In — hola, uhuuu, f uuu !n fluuu. Zapiskalo je. kakor stara lokomotiva. Kronika se je že bala. da Jo zdaipazdaj napadejo In oropajo, pa se je temna postava vljudno opravičila, dc zndeva ni tsko grozna, kajti da samo signalizira. V gozdu, da le posebna organ!Zac*Ja majskih piskačev ki dra?lJo sr.ve in preTanlafo dvono^e kebre. On da je n?če!n k. ki skrb! da so vse postojanke zasedene in da čten: točno vrše svoje f'mkcije. In res se je oglasno iz teme cel tu^at nisčeČlh glasov, Tnke d br^horne ustanove b; taznlo podpirati, In Če mestni očetre tega ne store — ž?.To«?na rm majka. Sr?!~h in Se enkrat povedano: več smisla za lavni blagor in več Zf»n;m^n]a za majske noči. BSSjSSJSSSjBSSSSSSSaann Naš! lztielk£i dvoj ne al »dna vhm ZiH v rdečih zav-tk h, 4vo'nrts'adna :cTmcnova Zika v modrih zavitkih, sla>na ječmenova Žika v zelenih zavitkih so najboljši. 3m Zahtevate la Zikol ravno se pravzaprav ni vedel čemu |s aretiran. Pri nmorjenkl se je našlo 14.000 Din, dočim je torbica s 1400 Din In uro izginila. — Ker je obstojal sum, da je mož umor- i Jenke Matevž Zevnik v zvezi z umorom, so orožniki aretirali se njega, vendar se zdi, da ni soudeležen pri umoru. Glasno je jo- >al. 1 o so ga oroaniki odpeljali. Indicije t jrvre prot< Kristanu, slasti ker ff Imel revolver, ki mu ga je Zovnikova pr**i trena tedni v Medvodah izroCila. Tudi med ljudstvom gre glas, da je pravi krivec edino Kristan. Umor ;e povzročil v Bkaručni m tamošnji okolici splošno razburjenje. Razbojnik Čarug a pred sodiščem. Umor v Pirničafi. Umorjenka Marija Zevnik. Umora je osumljen posestnik J. Krlatan Iz Zg. Plr- nle, 2e v včerajšnji Številki »Slov. Naroda« smo poi očali o zagonetnem umoru, Izvršenim na senožeU V Flmičah pri Vodicah pod Šmarno goro, kjer so aašli umorjeno neko mlado žensko. Na kraj zločina je včeraj prišla sodna komisija is Kamnika, obstoječa is okrajnega sodnika Tschln-kla in zdravnikov dr. Dereanija in dr. Pol ca. Identiteta umorjenke. Kmalu se je ugotovilo, da je umorjenka, ki je bila ustreljena dvakrat v glavo, 20 letna Marija Zevnik, rojena Kurent, hčerka posestnika Frana Kurenta is Zg. Pirnič, sedaj ločena fena Matevža Zevni-ka is Mavčič. Pokojna Marija je imela za seboj že jako burno življenje. Poročila se je te s 19 letom s posestnikom Janezom Balonom Njun zakon, ki je bil prav srečen je trajal samo en teden, ker se je bed takrat — bilo je leta 1914 — pričela svetovna Vojne* tn mož je moral v vojake. Mož je padel na fronti. Is tega zakona se je rodilo dete senskega spola; dekletce je sedaj v devetem leto. Mlada vdova Balohova se je kmalu sa tem poročila a posestnikom Matevžem Zev-nikom. Kakor je bil prvi zakon srečen, tako Je bil dnfei nesrečen. Zevnik je pričel pijančevati, zanemarjal je posestvo In zapravljal denar. Prepiri v hlSl so bili na dnevnem redu ln Zevnik je postajal nasilen. Grozil Je ženi in otrokom s samokresom. Pred dobrim mesecem, se je žena, naveličana takega življenja in trpljenja, ločila od moža in se s svojimi tremi otroci vred preselila k sorodnikom. Marija Eevnikova sa Je la med tvojim drugim zakonom seznanila s 83 letnim posestnikom Janezom Kristanom iz Zg. Pirnič. To znanje, ki se Je po ločitvi Zev-nikovl od moža, se poglobilo, je imelo za nesrečno ženo usodne posledice. Kristan je snan na glasu kot človek, kl se bari s sumljivimi kupčijami ln je bil radi tihotapstva obsojen v Trstu na 11 mesecev ječe. Svetoval Je Zevnikovi, da se preseli v Ameriko in Ji rekel« da bo preskrbel vse potne listine za vožnjo, samo potrebuje denarja. Zevnlkova mu Je izročila 85.000 K denarja ln kasneje *e 10.000 K. Ko Je imel Kristan denar V roki. ni hotel ničesar vedeti a potnik listih la o Ameriki. Ker ga Ja Eevnikova nadlegovala, JI Je naročil, da naj pride v torek svecer k nJemu na pod, kjer spi. Popreje JI je že naročil: »Glej, da ja noben hudič ne pride s teboj. Pridem ti sam nasproti!« Te besede Ja Zevnlkova pred svojim odhodom zaupala neki svoji prijateljici ln se poslovila od nje rekoč da gre v Ameriko, v resnici pa Je lin naravnost v efrtrt. Kristan Je zasnoval strašen načrt. Zvabil Ja Zevnikovo v gozd. ja tam spolno zlorabil, ustrelil m oropal lav nato odšel slirao domov. Sodna komisija Je iz lega trupla umorlenke ugotovile, da Je kila Zatalaata naj preje zlorabljena, na kar JI Je storilec na njenih pršita kleče pognal dve krogiJ4 v slavo. Zevnlkova Je bila takoj Morilec pHjdt. takoj, ko je bU sločin odkrit, So pričeli orožniki poizvedovati sa morilcem in so na podlagi poizvedb aretirali Kristana na njegovem domu. Pri aretaciji se Je aanBljenaa delal nekaj easa nevednega, nasnaju je postal nasilen m Ja zmerjal strtsal Je, da je (Nadaljevanje.) V naslednjem podajamo Se nekatere zanimivosti o poteku razprave, ki je bila v sredo popoldne. Predsednik Je pripom nil: »Seda: prihajamo k 13. slučaju. Pri znate gotovo, da niste tu nikogar ubili?* Carug* je odgovoril: ■ Poslal sem samo pismo upravitelju pustare u Krlvaji.« Po svojem selu je Caruga 30." julija 1921. poslal upravitelju posestva v Krivaji, občina Nova Bukovica Štefanu Bognarju pismo, v katerem čaruga zahteva, da mu Bognar izrodi 5000 Din, d;ug;.če je obsojen na smrt. Pismo pravi: »Logor, 30. VII.1921. Spoštovan' gosrod! čaruga, vodja komi-tov. Vam nalaga, da mu lzrovlte v petih minutah pet tisoč dinarjev. Ne izročite 11 te svote, se Vsm pripeti, kar se je trgovcu Schl05sberg< rju. Zahtevam od Vas denar, ker ste me lovili z žandarini in ker ste od moje bivže žene odnesli dva stola, ki sem jih kupU B- ška Mite v Bari. Rekli pa ste. da sem Vam stolico s silo vzel. To: ej v petib. mlnutas pet tipoč dinirjev. Ce se temu Oprete, bodete primemo kaznovani. Spoštovanjem Jovan čaruga.« Caruga je priznal ta slučaj, toda s pripombo, da ie zop^t nedol*oo. ker ga je k temu nagovoril rok. Predragovič. XIV. alučaj. Po noči IG. avgusta 1921. Je skupno z Vi 'om Predag^vičem in tovariši napadel in udri v Vočinu v iiišo tamošnjega cestarja Josipa Oglarja ter ga oplenil za 2925 dinarjev gotovine. Na predsednikovo vprašanje, kaj da mu je znanega o tem slučaju, je čaruga malomarno odvrnil: »Nimam niti pojma o tem razbojstvu!« Ko je predsednik njemu pred-očll izpoved Predragovičevo, je jezno vzkliknil: »To je Predragovič gotovo sam na svojo roko izvršil, pa je skušal mene »nasamariti.« XV. slučaj. Dne 26. avgusta 1921. je Čaruga zopet zahteval 5000 dinarjev od Boguarja n Krivaji. Ker ni dobil denarja, je b tovariši naskočil Krivajo. Ker pa so hlapci ln drur*i odbili čarugin napad s streli, so se vsi lepo umaknili v šumo. čaruga je toliko priznal, da je sodeloval pri napadu. XVI. slučaj. Tolovaj čaruga. Marko Banič ln Nikola MihajloviČ so obtoženi, da so 5. septembra 1921. v šumi Sadika pri Crealiji napadli še s drugimi tovariši posestnike Imbre, Ilije Nenadoviča, Vaclava Milerja, Edvarda KHmeka ln Danice Mller ter so s puškami ln samokresi v rokah ošemljenl ln namazani oplenili hiše. Pri tem so odnesli razno blago, perila ln obleke, kakor tudi 8500 dinarjev. Predsednik: »Kaj veste o tem slučaju T« Čaruga: »Bil sem zraven. Sem pa v toliko nedolžen, ker so me v to drugI nagovorili. Moral sem zraven biti, ker bi ml drugače slaba predla. Marka Banica sploh ne poznam, žel sem tja, da bi rešil onim nesrečnim ljudem življenje.« Predsednik: »Zakaj ste jih pa povezali?« Čaruga: »Zato, da ne bi pobegnili Iz vasi ln zato, da Jih drugi ne bi pobili.« Predsednik: »Glejte no, kako ste vi dober človek!« (Smeh v dvorani). »Ali ste vzeli kaj denarja?« čaruga: »Nisem. Pregledavaj sem stvari v hiši in sem vzel samo eno knjigo, ki sem jo rabil za beležke.« Predsednik: »Vi zopet vse zavijate. Priče drugače govore.« čaruga: »Ne znam ničesar. Nisem ničesar vzel Vse je vzel Vid.« (Ta je mrtev.) Predsednik Je ob 18. v sredo prekinil razpravo. v četrtek 4. dan razprave. Pod običajnimi formalnostmi se je v Četrtek 15. tm. ob 9. dopoldne nadaljevala razprava proti razbojniku čarngi ln njegovim tovarišem, čaruga je začel z novo taktiko ter se dela, kakor da ne bi poznal gotovih oseb ali, da so mu stvari nepoznane. Zraven je bil, toda v vseh stvareh je nedolžen. Storil je vse drugi čaruga. xvii. slučaj. Razbojništvo v Ostro-Sincita čaruga je obdol&en, da je v družbi štirih tovarišev napadel in oropal posestnika in trgovca Stepana Blaščka v Ostro-fiincih. Čaruga kratko veli: »Tedaj sem bil v Srbiji. Tam Je bila meni podobna oseba, ne pa Jaz. Ta četrti je vodil napad.« Predsednik ga Je opozoril, kako soglaša njegova izpoved v preiskavi z izpovedjo prič. Caruga molči. XVIII. alučaj. čaruga Je obdolžen. da je Oropal gostilničarja Marka. Tu je čaruga predsedniku izjavil, da ni bil on zraven, neg3 drugi. Izmislil al je imeni dveh novih razbojnikov. Pri napadn je bilo šest razbojnikov. Stal je na cesti pri gostilni in razbojniška družba se Je po nad napadu razšla. Po tem napadu smo se sestali ž i kič Marko ln neki Pero ter smo ustanovili novo družbo, đa ubijemo mlinarja Fekete. Temu sem se sprva protivil. Vsled tega ja prišlo med nami do pretepa, V tej borbi js bil ubit tovariš TJgljenac. Ubil ga je neki Marko. Predsednik: »Zakaj ste Si pozneje nadeli Ime Nikola Drezgič.« čaruga: »Bil sem v Otočcu in tam sem tako dobil ime, da sem prejel vojaške dokumente « XIX. slučaj. Glede razbojstva v Siden-eih Je Izjavil čaruga predsednika: Tja sem sel is »plemenitih namenov«. Družba Je hotela zaklati gostilničarja Fuch&a ln njegovo seno. šel sem tja, da tO preprečim. Dvakrat se mi je to posrečilo. Rečem Vam, tfoapodlhe predsednice, šel sem tja la plemenitih namenov i h nisem hotel sprejeti deflarja. ni so ga tovariši odvseii gostilničarju. Predsednik: »Zakaj ne?« Čaruga: »Zakaj bi ga jemal?« Predsednik: »K Fuchsu ste Sli radi denarja?« čaruga: »Jaz ne, drugi!« (dopoldanska razprava je bila za tem končana.) Prebivalstvo goji sedaj antipatije proti Čarugi. Na popoldanski razpravi Je bila opaziti znatna duševna sprememba v čarugtni notranjosti. Tudi snidenje s očetom Je na razbojnika globoko vplivalo. Njegovi odgovori ln taktika zagovora, čeprav ie vedno zanikajo na;važnejla dokazana dejstva, japno Kr.Vjo, da se čaruga sedaj josno la dobro zuveda teftke situacije in grabi za vsako bilko, da bi si ohranil tako dragoceno življenje. K spremembi Je tudi mnogo prispeval odločen nastop senata ln končno nanj nI ostalo brez vtisa okolr.ont. da Je Občtnsl znčrlo karati napram razbojniku ieio veliko antipatijo. Občinstvo ki je nprva oi^ čudovalo nastop <"*aruge. je »ste'lo iro-,! no spremljati vsak njegov odgovor. Prve dneve je čaruga samo koketiral z ienska-mi. a sedaj je začel s trdovratno obrambo Način odgovora ka?e, da čaruga lašenj l sodnike prositi milosti. Nekdanji neustrašni gorski ptič se razkrinkava kot na v den strahopetec, ki trepeta pred smrtjo. Na popoldanski raspravi je čaruga r.a stopil v rlegantnejSi ot liki. Nastopil je v novi toaleti. Vojaške gamaSe In vojn *1 široke hlače je samenjal z dolgimi hlaJ i ml, vojaške čevlje z elegantnimi. Občin stva se je pri razpravi kar trlo Vladala Je prava poletna vročina v dvorani. XX. slučaj. Razbojniški napad na tvr | ko Ncufloss in umor oro/nišk?£a bodnared nika Tintorja Caruga je o tem drznem ropu prir*™ doval: »Najraje sc je s svojimi tovariši govarjal. dr: bi opicnil nekc^i bogatega rVrac* kanca. Caruga je dejal: »Pustimo Amcrikan* ca v miru! Bit fe pošten čl"*vek in si ie morrr rvo/ denar v Ameriki t detnm prt^hiiifi. & je kaj zasluzil, to sedaj sam potrebuje'* Tako jih je od vrnil od napada. Nato so za» čeli rarmUliaH o napudu na blagsinfka rvrrl. ke Neufloss, nekega Nemediio. ki Je za d lavce v Šumi vozil ro drerini veliko oVnaria Po dališem obotavljanju so »e bratsko po« menili in so profJ večeru od^li v bli/ino proge v Sumi Pustiniak. Tu so spali celo noč Napad je Ml Izvršen dne 16. iuniia 1923 Zraven je bil tudi razbojnik Pavle Prpi nazvan »Veliki*. Blagajnika so napadli in odnesli plačo, namenjeno delavcem v fnesl 40.000 dinarfev. Po drezini sta se S*nri1t Mi gajnik Nemediia in orožnik Tmtor. Ne1 dn je najpreje ustrelil blagaInika. s dr^ri • težko ranil orožnika, ki je pozneje v bolnici umrl. Caruga Je o tem nsmdti prinnvedovnl »Spali smo celo noč. Proti jutru sem s«* prt--budil. Tovariši so bili že budni. Krrmbi so začuli drzino. Stal sem na tračnicah Opar-i sem, kako je orožnik prijel za puško, a iar sem 7fL^v>\\: .Stoj!' Takof sta padla od nsJfe strani dva strela, eden z desne, drugi s IsVV Orožnik je padel v jarek in sem mu dejal .Brate Srbine, ne boj sel Noben n? ^* te streljal!' Orožnik ml je od govoril: .Brate Srb ne, ubil si brata Srbina!'* Caruga je nadaljeval: »Sedaj 5ele sem opazil, da je orožnik ranjen. Blagajnik je pobegnil z drezlne in ne vem, kaj se je 7 njim zgodilo. Na drezini je pustil za vol ■ denarjem. Pri razdelitvi je vsak preiti 7000 dinarjev. Gotov odstotek je odšel v sVur*no blagajno.« Predsednik: »Kdo je ubil Tintorja?« Caruga: »Nikola Mijić!« Predsednik: »Ali ste bili dogovorjen'9« Caruga: »Ni bilo časa za dogovor!« Predsednik: »Zakaj ste bai Vi stali na progi?« Caruga: »Slučajno sem se znašel tam!« Predsednik: »Zakaj niste ubili Mijića, ker je streljal na Tintorja?« Caruga: »Tepec...« dalje je besede pogoltnil ... Predsednik: »Kako to, da sedaj vw pro obračate. V preiskavi ste drugače povedali!« Caruga je zmajal z rameni. Končno je dejal predsedniku: »Gospodine predsednice! Pro.«fm ttt kras tek odmor. Moram popiti praiek * Predsednik je odredil odmor in Car;r1-je popil osvežujoči prašek. Caruga pravi, d? čuti glavobol. Prašek mu je dal branitelj Obravnavali so nato Še neki slučaj faz* bojnišrva v Liki Caruga Je celokupno ob« dolžen 29. slučajev topa In umora. Ra?r»!ed nn *lny,qn«Iren —s Češki rodoljub* Kakor se poroča »N. L.« iz Washingtona, je izroč'1 • meriš'* i Ceh, ki noče biti imenovan, s katerega če 5ka javnost dobro posna kakor svetovno znanega učenjaka m zvestega sina svojega naroda, v roke češkoslovaškega poslanika v Zedin jenih državah Chvalkovskega vred' nostne papirje v znesku 20.000 dolarjev, t. j. več kakor Sest milijonov kron. S tem le« pftn darilom se Imajo pomnožiti fondi v podporo češki vedi, ki jih je plemeniti mor že pred vojno delovna ustanovil ter po vojni tako podprl, da znašajo sedaj ve*5 kakor 12 milijonov kron. — Boljievlkl odpirajo na stežaj vrata germanizaciji. Po pOfOčlllft 1« Moskve. Je uvedla sovjetska učna uprava v vseh ruskih ljudskih šolah nemščino kot obvezen učni predmet. To je pač jasen dokaz rdeče bolj-Ševlške Internacljonale. Sveta Rusija, nekdanji ponos vseh slovanskih narodov, kam se pogrezaš H Stev. 113. „SLOVENSKI NAROD" dne 17. maja 1924 Stran 5. Gospodarstvo. RAZOČARANJE V SOVJETSKEM SISTEMU. Gospodarski strokovnjaki raznih evropskih držav so že opetovano nanašali, da vodi sovjetski industrijski sistem, ki temelji na državni, ne pa na privatni lastnini, v stanje, ki ovira ali pa celo docela onemogoča obstoj industrije. Sodobno Človeštvo se ravna v svojem delovanju v prvi vrsti po principu osebne koristi, in vsak gospodarski sistem, ki bi ubil ta princip, bi s tem uničil tudi temelje, na katerih sloni produkcija življenskih potrebščin in njihovo razpečavanje med ljudske mase. Podržavljenje industrijskih podjetij pomeni njihovo birokratiziranje. Ta birokratizacija se kaže v tem, da je takoj pretrgana zveza med motivom osebne koristi in delom m sicer zato, ker morajo biti pri sovjetskem sistemu vsi šefi in uslužbenci industrijskih podjetij državni uradniki, t j. birokra-tično, ne pa ekonomsko zainteresirani na razvoju in napredku dotičnega podjetja. Druga slaba stran birokratizacije industrijskih podjetij je ta, da vodi k pomnožitvi števila administrativnega; torej neproduktivnega osobja. To je neizogibna posledica, kajti v podržavljenih podjetjih je delo vedno manj intenzivno, kakor v privatnih, poleg tega je potreben še kompliciran kontrolni aparat. Da je v držav, sovjetskih podjetjih število neproduktivnega osobja res neprimerno večje, kakor v privatnih, nam dokazujejo statistični podatki, vzeti iz sovjetskega »Vestnika industrije, trgovine in transporta« za mesec maj lanskega leta. Ti podatki nam kažejo, koliko oseb je bilo na vsakih 100 delavcev produktivnih 1. 1913 in koliko koncem 1. 1922: na 100 delavcev produktivnih 1. 1913 I. 1922 V petrogradskih tvornicah 66 48 V doneckem revirju 20.9 11.4 V moskovskih tekstilnih podjetjih 71.6 60.0 Iz teh številk je jasno razvidno, da se je $>od sovjetskim režimom število res produktivnih delavcev znatno skrčilo; na ta račun pa se je povečalo število neproduktivnega ali administrativnega osobja. Znižanje števila produktivnih delavcev v petrogradskih tvornicah znaša okrog 27%. v moskovski tekstilni industriji 16%. v doneckem revirju pa celo 45 %. V tem bogatem industrijskem kraju se je število neproduktivnih delavcev skoraj podvojilo. Kaj pomeni to za industrijo in kakšne posledice morajo roditi te nezdrave razmere za narodno gospodarstvo, si je lahko misliti. Kakšne so posledice zvišanja števila administrativnih delavcev? Ena je ta, da se morajo plače produktivnih delavcev znižati na račun lahkoživcev, ki zavzemajo mesto industrijske birokracije. Z druge strani pa vodi ta pojav k povišanju produkcijskih stroškov, k podražitvi industrijskih izdelkov in celo k hiperprodukciji in gospodarski krizi. Tak sistem povzroča torej večjo dezorganizacijo gospodarskega življenja, kakor takozvani buržuazni sistem. Podržavljena industrijska podjetja imajo tudi večje stroške, kakor privatna. Posledica je. da morajo dražje prodajati svoje izdelke. Ti podatki dokazujejo, da je komunistični sistem nesprejemljiv, ker ni v skladu s produkcijskimi in občegospo-darskiini interesi. Komunisti tega dejstva seveda ne priznavajo, ker hočejo tudi na gospodarskem polju uveljaviti demagogijo. To pa je nemogoče, kajti gospodarski principi in komplicirani mehanizem, s katerim operira narodno gospodarstvo, še daleč ni nezavedna masa. ki drvi slepo za svojimi voditelji V gospodarstvu je treba misliti in računati, tu ne pomagajo nobena gesla, tu so merodajne samo številke. * ★ ★ POLOM DEUTSCHE BODENBANK«. Denarni zavod Vsenemcev. — Predsednik dr. Gross, bivši predsednik »SchuU vereina.« — »Schtilverein« gmotno prizadet. Kakor smo že poročali, je znana dunajska banka »Deutsche Bodenbank« ustavila svoja plačila. Ta denarni zavod je bil že dalje časa v velikih financijel* nih neprilikah. Sprva se je mislilo, da bo banko še mogoče rešiti pred polo* mom. Za sanacijo sta se zavzemali »Osrednja banka nemških hranilnic« in »Bavarska hipotekama banka« v Mona* kovem. K temu poskusu so napotili imenovani banki predvsem politični m o* trvi. »Deutsche Bodenbank« je bila namreč denarni zavod Vsenemcev in Haćkenkreuzlerjev. Njeno finančno sta* nje pa je tako obupno, da je vsaka sa« nacija izključena. Zato se je tudi ponesrečil poskus imenovanih bank. Polom je posledica špekulacije proti franku« Zanimivo je, da je predsednik te banke dunajski vseučiliški prof. dr. Gustav Gross, bivši predsednik avstrijskega parlamenta in biv§i predsednik nemške« ga »Schulvereina«« Banka je bila novi jena leta 1918. v namenu, "da pod* pira nemško nacijonalno gibanje. Zato je tudi z vnemo posegla v akcijo, ki so jo Nemci vprizorili proti francoskemu franku. Ta akcija pa se je, kakor že znano, ponesrečila in je potegnila za seboj v prepad tudi »Deutsche Boden* bank«. Polom bo imel velike posledice, ker je bila banka udeležena pri raznih indu* sirijskih podjetjih. Imel pa bo seveda svoj vpliv tudi na vsenemško stranko, kateri odpadejo dosedanje podpore, ki jih je ta banka dajala Vsenemcem, gmotno prizadet pa bo tudi nemški »Schulverein«. ★ ★ ★ —g Novosadska blagovna borza 15. maja. Na prodnktnl borzi notirajo: Pšenic* baš*a. 63-70 kg, 2% defektna, 315— 825, koruza baska prompt, dupl. kasa 235— 230, moka baška »0« 480. Tendenca, nadalje mlačna. Promet 63 vag., od tega 55 vag. koruze. —g Tedenski živinski sejem v Zagrebu. Zagreb 15. maja. Sejem je bil selo živahen. Živine Je bilo malo prignane. Cene so bile razmeroma čvrste. Te let je bilo dovolj, za lzvos v Italijo se je kupovalo zlasti junice. Za kg žive je notirala rogata živina: voli n. 15—14.55. UL 11.50—13, krave 10.50—14.50, junice 12.50 —15.50, teleta 12.50—15, svinje sremske pitane 20—24, mršave 17—18, prašiči do enega leta 18—24.50, nad enim letom 17— 18. Konjski sejem je bfl zelo živahen. Kup-, cl so bili večinoma Italijani. Plačevalo se je za težke tovorne 12—12.500, za lahke tovorne 9500—10.000. Za navadne kmečke 6—7500, za Žrebeta do enega leta 4—5000 Din. —g živinski aeejm v Mariboru. Zadnji živinski sejem je napravil za enkrat zopet konec padanju cen živini. Povzročili so zopetno podraženje tisti spekulativni iz-vozničarji, med njimi tudi Italijani, ki v gotovih časih sebi v korist sami navijajo cene ter s tem zavajajo kmetsko ljudstvo v njegovo škodo. To pot so izvozničarji z navijanjem cen pričel t na zadnjem sejmu v Ptuju, od koder se je vest o podraženju živine seveda takoj raznesla po celem okrožju. Tako smo že naprej vedeli, da bo ta sejem za izvozno živino sopet poskočil v ceni. Nastopno podajamo eene tega in v oklepajih zadnjega sejma: debeli voli kg žive teže 12.75—13.25 (12—13). polde-beli voli 12.—12.50 (11.25—12) plemenski voli 10—11.25 (, biki za klanje 9.50—12.50 (7.50—12) klavne krave debele 10.50—12, plemenske krave S—10 (9—10), krave za klobasarje 7.25—S.50 (7—S.50), molzne I krave 9—11.5,0 breje krave 9—11.50. mlada živina 14 (9—12.50). Mesne cene: vo-lovsko meso I. vrste 25—27, TJ. vrste 22— 24 meso bikov, krav, telic 19—2t (19), telečje meso I. vrste 21—26 (26) svinjsko meso sveže 30—35 C30—40)). Prignalo se je: 14 konjev, 11 bikov, 391 volov, 21 telet in 1 koza. skuoaj 609 komadov. Prodalo se je okrog 180 komadov. —g Zanati i jsko-industrijska izložba u Sarajevu Kako je več objavljeno održače se ta izložba od 27. juna do 6. jnla o. g. u Sarajevu. Sudeči po koncepciji i pripravama ta če izložba — smejštena n prostorijama Pravosudne palače — n svakom pogledu daleko nadmašiti onu prvu Iz god 1921. koja je takodjer imala veliki uspjeh. Več na prvu vijest o priredbi izložbe javilo se mnogo izlagača Saveza Zanati Uskih Udruženja, koji aranžira izložbu uz saradnjn sarajevskih privrednih institucija. Ovih dana je objavljena izložba velikim prigodnim plakatom, koji je izradio sarajevski slikar Mazalić. Ovogodišnja izložba ima tim veće značenje što vremenski pada sa velikim Sokolskim sletom, koji če se o Vidovdanu o. g. održati u Sarajevu, pa če tim povodom d oči ogroman broj interesenata iz cjele kraljevine pa i iz inozemstva. Njegovo Veličanstvo kralj Aleksander blagoizvo-ljeo je primiti pokroviteljstvo nad ovom izložbom, koja ima da pokaže privrednu snagu Bosne i Hercegovine, a uz to da sve mjerodavne faktore upozori, od kolike je važnosti daljnji privredni razvoj ove nase prirodno bogate pokrajine, koja bi uz razumijevanje i potporu svih pozvanih krugova mogla postati ekonomski stup naše države. Kako će vjerojatno kraljevski par doći na Sokolski slet to će visoki gosti posjetiti i izložbu, pa će več i zbog toga med-jnsobnom takmičenju sve grane industrije i zanata nastojati, da pruže što pregledni-ju i savršeniju sliku stanja našeg produktivnog rađa domačih, industrijskih, zanat-lijskih i umjetničkih proizvoda. Sva državna industrijska preduzeča sudjelovaće na izložbi, a poseban je odio reservisan za na-5e umjetnike, slikare I kipare. Isto će tako ikole u koliko se bave specijalnim stručnim radovima izložiti radove svojih djaka, a napose če biti odio za šegrtske radove, da se vide rezultati odgoja radnog naraštaja. Sva obaviještenja o izložbi mogu se dobiti u kancelariji Saveza Zanatlijskih Udruženja, Sarajevo, Jeliča ulica 28/11. Telefon int. broj 68. —g Dobava elektrotehničnega materijala. Direkcija državnih železnic v Ljubljani razpisale ofertalno Hdtacijo za dobavo raznega elektrotehničnega materij asa. Povoji se nahajajo na vpogled pri ekonomskem odeienju Direkcije državnih železnic v Ljubljani (Gosposvetska cesta, nasproti Velesajma) vsak" delavni dan od 10. do 13. do 20 maja, —g Oficijelno zastopstvo ljubljanskega i sle Plimi za CeškosfovašTro Je prevzeto čsl. rngoslov. rrarodno*ospodaatslcb udruženje v Pragi. Vlada osi. repubhke je zgradila na Hublianskem velesehnai že leta 1921. za čsl. razstavrjalne tvrdke svoi lastni reprezentančni pavflijon. Leta 192?. je bilo sčl. razstavfjacev 65. Pričakovati j- tudi letos obilne Čsl. u3dežbe. Turistika in spori DRUGI OLIMPIJSKI BOJ. Včeraj se je vršil drugi olimpijski mg. by-match na stadij onu v Coiombesu pred 6.000 gledalci. Izid ni bil nepričakovan, Ze-dinjeoe države ameriške so porazile Romunijo s 37:0. Nekaj minut pred četrto uro so nastopili Romuni v betih oblekah. Fanfare 23. kolonijskega pešpoika zatrobentajo romunsko himno. Nato sledijo Američani, tudi vsi beli, a že malo umazani, kar je občinstvo takoj opazilo, in tu z adom »The Star Span-gled Banner«, ameriška narodna himna. Trideset igralcev si stoji na trati vojaško nasproti, medtem ko se ie občinstvo dvignilo in posluša stoje — moški odkriti — godbo. Shka je zares veličastna. Tudi o tej drugi igri ni dosti poročati, fzfd pove pravzaprav vse, Atlenčno zidani Američani so daleko nadkrilievali lahke Romune. Igrali so mestoma oči vidno nepravilno, tako da jih je celo občinstvo izžviž-gaio. Prvi polčas se je končal z 18:0. V začetku drugega polčasa je neki Američan tako sunil Romuna, da ga je sodnik Izključil od igre. Dva Američana sta nato odnesla v nogo zadetega Romuna v oblači Inico. Romuni so bili splošno prelahki in kljub dobri igri so jih Američani dobesedno na-lornastili. ne da bi jim mogli očitati, da. so igrali brutalno. Američani nimajo dosti pojma, kako se pravilno igra rugbv, napaka sledi napak!. Priznati se jim pa mora, da tekajo zelo naglo in sledijo izborno. Ce je pri napadu eden izgrešil žogo. je že pri dirjal drugi, jo pobral in nadaljeval napad. Francosko športno časopisje je mnenja, da bo prihodnjo nedeljo Francija premagala Ameriko, čeprav bo imela precej težko stališče. * ★ * -- PLAN1SCEM V VEDNOST! V ne* del j o dne 18. t. m. bosta otvor jeni spodnja koča na Gotici ter Kadilnikova koča vrh Gotice. Ker je zadnja radi hude zime veliko trpela, bo oskrbovanje le po možnosti. Koči bosta preskrbljeni z dobro hrano in pijačo ter s prekrasnimi fotografičnimi razgledni* cami. — Pisarna Osrednjega odbora. — Jugoslavija-Uruguav. Tekma Jugo-slavija-TJruguav se vrši 26. maja v stadiju Colombes pri Parizu. Tekmi bo prisostvoval tudi kralj Aleksander in baje tudi predi sednik Millerand. Berlin: Cardiff City : Tenis Borussia 2:0. Nurnberg: Botlon VVanderers : F. C. Nurnberg 4:0 (1:0). Tekmi jo prisostvovalo 18.000 gledalcev. Hamburg: Altona in Einshiittel komb.: Woolwich Arsenal 2:2. Westhan United : F. C. Mannheim 4:0. — Ilirija v Sarajevu. Ljubljanska Ilirija gostuje o Binkoštih v Sarajevu, kjer odigra dve tekmi proti sarajevskemu prvaku Sašku. — Smrt boksarja. Znani avstralski bokser Georges Mendles fperesna teža) je podlegel poškodbam trdega knockout udarca. — Mask : Ilirija. V nedeljo 18. .t m. gostuje v Ljubijam nogometni tearn Hrv. akademskega športnega kluba iz Zagreba. Nastop Haška, utemeljitelja jugoslov. sporta, je za nas vedno prvovrstni športni dogodek in bo sigurno tudi tokrat izzval pozornost in privabil na športni prostor Ilirije mnogobrojno publiko. Hašk, ki je največji in najsolidnejši splosnosportni Mub v državi, zavzema tudi v nogometnem sportu vodilno pozicijo. V Zagrebu je momentano izven dvoma najmočnejše moštvo, v Olimpijski team postavi šestorico svojih igralcev. Brez konkurence je njegov obrambni trio Frid-rich - Vrbančič - Dasović ter leva stran ior-warda Plazzeriano - Vinek. Ker se le odhod Olimp, teama v Pariz nepričakovano nekoliko zakasni!, ie Hašku omogočeno nastopiti proti niriii s kompletnim I. moštvom. — Predprodaja vstopnic se vrši v trgovini .7. Gcrec v soboto m nedeljo. Tekma se prične ob pol 16. uri in se vrši ob vsakem vremenu. Društvene vesti. — Kluba Primork občni zbor se je vršil v ponedeljek dne 12. maja v damski sobi kavarne »Emona«. Občni zbor je otvorila točno 2^17. g. predsednica dr. Balti-čeva s pozdravnim nagovorom, v kojem se je zahvalila članicam za številno udeležbo, nakar je prešla na dnevni red. Sledili sta poročili tajnice g. Olge Zajec in blaga j-ničarke g. Milke G u š t i n. Dato so sledile volitve, na predlog gospe Baltičeve je bfla gospa dr. Gregorinova izvoljena t oziram njenih zaslug za ubožno primor. dijašt., ki mu je druga mati, za častno predsednico. V odbor so bile izvoljene sledeče gospe: predsed. g. Maša Gromova, odbor-nice: gg. Baltič, Ema D o r č i č, Milka G u š t i n. M. Gostiš 8, Lojzka Lisec, Lah, A. Leber. Ida M a S e r a, Jožica Novak, Vida Novak, Negovetič. Olga Puc, Pirjevec, Zofija S t r g a r, S a n t e I, Draga Volavšek. Olga Z a-j e c. Milena žerjav. Poverjenice g. Čopič in g. Sijane. — O izobrazbi naroda bo predaval vse-nčiliiki prof. dr. Karel OswaId v soboto, 17. trn. ob S. pop. v damski dvorani kavarne Emona. Na čim večjo udeležbo uljudno vabi Kolo jogoel. sester. • Htftnf posestniki ljubljanski in oko. liikl se ponovno vabijo na občni zbor v nedeljo, dne IS. maja 1924 ob 9. dopoldne v veliko dvorano hotela Union. Jmtk dan popoldne se vrti v restavracijskih prostorih hotela Union občni zbor delegatov Pokrajinske zvene društev hitnih posestnikov za Slovenijo. Odbor. — Kolo jasjoslov. sester vabi na predavanje. Id bo v soboto 17. t. m. popoldne ob 6. v damski dvorani kavarne Emona. Predaval bo vseučiliški prof. dr. Karel Oz-v al d o izobrazbi naroda. Nadejamo se, da se občinstvo, zlasti ženstvo, odfeove S Dristan šle viln. Najnovejša poročila. Oavidević dobi mandat za poslovno vlado? — Beograd. 16. maja. (Izv. Ob' 12.15.) Danes zjutraj je bil v parlamentu se* stanek Ljube Davidovića z zastopniki opozicijonalnega bloka. Na tem sestan* ku so dolgo računali razmerje parla* m^ntarnih sil nacijonalnega in opozici* jonalnega bloka, ki bi nastalo ob otvo* ritvi priheodnje seje narodne skupščine. Po računih opozci''- nalcev razpolaga blok s 13° glasovi proti 120, oziroma 127. koalicijske vlade. Po tem računu so opo» zicijona'ci prepričani, da bi na prihod= nji seji blok prodrl z dnevnim redom, oziroma - verifi!reh\ bela me* hka spalnica in različno se vslcd odpotovanja ce* no proda. — Naslov po« ve uprava »SI. Nar.«. 3383 Vrtne stole nrodaja najceneje — Rozmane & Komp., Ljub ljana. Mir je 4. 3051 Gostilničarji pozor Vslcd selitve trgovine razprodajam po najnižs jih cenah prvovrstna Iju« tomerska in haloška vina let. 1921, 1922 in 1923 od 56 litrov naprej. — G ju* ro Valjak, Maribor, Mlinska ulica 2 3295 Kupi se čoln za štiri osebe ter močan ročni voziček na štirih kolesih. — Ponud« be pod »Čoln/3364« na upravo »Slov. Naroda«. I 2>op isovam i Ženitna ponudba. V svrho ženitve si že* lim znanja z gospodično ali mlado vdovo s pre* moženjem. Sem 26 let star, trgovsko naobražen in posestnik v Nemški Avstriji. — Resne po* nudbe pod »Srečni maj 3356« na upravo »Slovens skega Naroda«. Pozor! Plavolasa — temnooka želita znanja z dvema gospodoma veselega zna* čaj. ne pod 20 let. — Po* nudbe pod »Metka in Katica/3384« na upravo »Slov. Naroda«. I Nepremičnin? | Kupi se parcela, ozir. mala, tudi stara hi* sa v mestu aH bližini. — Ponudbe pod Dom'3386 na upravo »Slov. Nar.«. Ceno prodam eno-nadstropno hišo v ljubljanski okolici. — Ponudbe pod »Selitev 3349« na upravo »Sloven* skega Naroda« □np'—□□□□ccnncao Malo oosestvo na Gorenjskem, eno uro od železnice, obstoječe iz hiše, gospodarskega po= slopja in hleva, 16 merni* kov posejano, košnja za tri živine ter po dogovo; ru gozda od 2 do 30 ora* lov — naprodaj. — Po* nudbe, ozir vprašanja pod -»Industrijski kraj 32S6« na upravo »Slovcn* skega Naroda« I Stanovan** | mmamamWBLWWSBSXS Sobo išče gospod. Ponudbe pod »1. junij 33S2« na upravo »Sloven* skega Naroda«. Stanovanje dveh sob, cvenf. sobe s kuhinjo — išče mirna stranka za takoi ali po* 7neje proti nagradi. — ^orr.idnc pod »N.icrada 3366« na upravo »Sloven* sk?ga Naroda«- i Razno Ratluk s Na domačo hrano se sprejme v bližini po* ste neki gospodov. — Naslov pove uprava »SI, Naroda«. 3365 Ivan Matfdič, krojač. Ljubljana, Gleda* liška ulica 7 — se pripo* roča za idočo sezono. /236 Pletenine vseh vrst in predtiskariia ročnih del, najmodernej« Si vzorci Cene nizke — L Turk. Pred Škofijo 1. I nadstropje (v prej* snicm poslopju Kreditne banke) 938 (PATJTVrO in zajamčeno pristni med »Čebelarske* ga društva« ima v zalogi stfišeičama H. Treo, &e* lcnburgova ulica, Ljublja* lenburgova ulica 1, Ljub* ljana. 3335 Družabnik s kapitalom od 100.000 Din naprei se sprejme v zelo dobičkanosno trgo* vino brez konkurence na deželi na zelo prometni točki, kjer se lahko trgu* je z vsem mešanim bi a* Com in de/elnimi pride!* ki na debelo. Družabnik je lahko pri delu aktiven ali pa ne. — Le na takoj* šnje in resne ponudbe s takojšnjim razpoložljivim 1 initalom se ozira pod > Zlata gruda/3361« na upravo »Slov. Naroda« Koverte priporoča Narodna tiskarna Velika in donosna lesna trgovina na najboljšem trgu Vojvodine ob Tisi išče kapitalno močnega kompanjona aH udruženje z gozdno industrijo in parno žago. Interesenti naj se obrnejo na oglasni zavod Schmolka, Novi Sad, Futoški put 2. 3362 yi.ll«lUIIIU LJLB J JLLJt 11 II1 1LJ fl.tt 11 lULJJULJUUi JLOJUUUD Tli I II H W B H 1? IT H I ■ 1 H H If H U II 9 B B H M Ml H H H H | B H H H II »I l| H |n ^V^Specijalni ♦ zemljevidi 1: 75.000 vse Gorenjske oziroma vse ===== Slovenije — Priporoča Narodna knjigarna, Prešernova u. 7. mERHKL bofe, mastila, lafeooe« ifnk, etnalle, hlstooe I garanfouano Cisti flrnfts najbolje kakooćc midl medic - Zanki družba z omejeno zavezo mHRIBOR LJUBUHI.il HOUI SHD podružnica centrala skladište TVORNICE: L JUBLJHIM - niEDlf ODE Cenjenemu občinstvu sem otvoril podruzn vljudno sporočam, da I žnico na Marijinem trgu št« 2, nasproti fran6išk»nske cerkve, kjer bom imel vedno na zalogi iste izdelke, kakor v svoji pekarni na Gosposvetski cesti štev. 7. Priporočam se za obilen obisk ter zagotavljam v naprej točno in solidno postrežbo. VILJEM BIZJAK, parna pekarna Ljubljana 3368 Soapoavataka caata 7. ROYAL MAIL LINE Kr. angleška poštna parobrodna linija — Oeneralno zastopstvo za kraljevino S. H. S. Zagreb, Trg. L štev. 17. 2856 Redoviti potniški prometi Hamburg-Cherbonrg-Southampton v New Tork in Kanado Cherbourg-Liverpool-Southampton v Južno Ameriko. — — Rio de Janeiro. Saatos, Montevideo, Buenos Aires, Sanpaolo. — — Odprava potnikov v prvem, drugem in tretjem razredu. Kabina tretjega razreda z dvema in štirimi pofteljsml. Podzastopetva i Beograd, Karagjorgjsva ulica 91. — Ljubljana. Kolodvorska ulica 26. — Veliki Bečkerek, Kralja Aleksandra nlica 4 Brzojavni naslov za gori navedena podzastopstva „RoymailpaoM. Za Bosno« Hercegovino, Dalmacijo ia Crnogoroi Srpska Prometna banka v Sarajevu in Gmžu. Brzojavni naslov: „Prometna banka". SQT Dopisovanje v vseh jezikih. "UM Kreditni zavod za trgovino in industrijo LJUBLJANA, Presei ulica 50 (v lastnem poslopju). Obrestovanja vlog, nakup in prodaja vsako« vrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valat. borzna naročila, predujmi in krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic ter nakazila v tn- in inozemstvo, safe-deposits itd, itd. Brzojavke: Kredit Ljnblftna - Telefon 40, 457 hi 548. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«« ____ 237802 8452