ammite.                                       IHMW, i MH. V. Hm« UH                                      XNHI.Mo.

.Slovenski Narod* vdji ¥ l|«M|atti
na dom dostavljen:                            ▼ upcavniftv« pcjcatn:
meto teto oaprej   •  •  •  •   K 24—     ćelo teto naprej   .  #   .   •   K 22*—
pol leta      w      •  •  •  ♦   . 12*—     pol leta       m      • •   •   •   # U<—
četrt leta     „       .   .   •  •    .   6*«     Četrt leta     m      •  •  •  •   #   5*50
na mesec    „      i  • •  •   9   2*—     na mesec    9      • • •  •   #   l*tt>
DoptsT naj se franfclrajo. Rokopisi s>e ne vnčafo. UrednUtvo i SaaUova sllca *L ft iv pritlićju kvo^) ttftf— ŠL M.
Inatili valjalo:  pctermrtaj« petit Jbu za eukrat  po  16 vin., za  dvakrat
pa 14 vi«., za trikrat ali  naflhif  p<vl2 vin.  Parte m zahvala vrsta 20 vio.
Bmbmo vrsta 30 vin. Pri mtjib tasertijah po dogovoru.
Uptanratttva aaj ae poftiljajo nafnine, reklamacije, tnsenti i. t d, to je adminaftativne stvari.
——  tmmmmmm m*wiHm valja 10 vtaariav.  ———
Ma pattBcaa uaročHa bvez istodo&A vposiaive r.aioćnmc se ne oziia*
Jiiiin lartnJr JcieSoa tt •*.
»Slovenski Narod* velfa po poitlt za Avstro-Ogrsko:                                      za NemBjo:
ćelo leto skupaj naprej     •   K 25'—     ćelo Ieto naprej       .   .   .   K 30'—
& :   : :: : *!*»   - ^^0 * vse *«*dežd«
na mesec    «,        m     »   •    #   2-30     ćelo Ieto naprej   .   .   .   .   K 35.—
Vprašanjeaj glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Vpr&vntttvo (spodaj, dvorisce levo), SnafloT« ulica *l 5, telefon it 85.
Ivetovna vojna.
Odbiti niski napadi v Karpatih. — V Bukovini so Rusi potisnjeni do Pruta. — Južno od Kolomeje se vrši večja bitka. — Zavrnjen franeoski napad pri St. Eloiu. — Nemci so zavzeli Bielsk in Plock. — Ruski poraz v vzhodni Prusiii. 50.000 Rasov vietih-
VELIKA     NEHŠKA     ZMAGA    V | VZHODNI   PRUSIJI.   —  DESETA FUSKA ARMADA UNIĆENA.
Berolin, 17. februar ja. (Kor. ur.) * Uradno.   V devetdnevni zimski bitki ; v Mazuriji sttro vrgli   deseto arraado preko raefe in io končno v skorai po-poinem   obkroženju uničujoce  porazili,  Krvave sovražnikove izgube so zeio ye!lke.
Stevilo vjstcikov znaša gotovo Ttmcgo nad 50.000.
UpleoiJi smo već kakor 40 topov ?7t 60 strojnih pusk ter nepregleden vojn? trai.erija!.
Berclin, 16. februarja. (Kor. ur.) PoroCilo Woliiovega urada: Veliki glavni stan, 16. februarja zvecer.
V d^vetdnevn; zimski bitki v Mazariji sico ne samo pregnali rusko X. armado, ki jo je tvorilo najj-piai! ? ? pehotnih in težklh fcavaSerif-fkih divfzfi, iz njenfh moćno utr?enih pozicf? vzliOdno od Mazurske iezer-^ke planete, siarveč io vrg!? tud? preko rae.ie In jo končno v skoraj popoi-nem o^kroženju uničuicve porazili. Samo ostanki so nemara mogli utevi v gezdove pri Su^alkih ?n Angu-stowti. kjer so jini zasieđovalci za petami.
Krvave sovražnikove izgube 50 zeio velike. Število vjetnikov še ni dc?»!iano, zna^a pa gotovo mnogo rad 50 000,
Up!en;ii smo več kakor 40 topov, 60 strojnih pušfc in nepregledan vofn! materijal.                                    •
>!egovo Veličanstvo cesar Vi-Uem ie sredi naše bojne crte priso-stvoval odločiinim bojem.
Zniago so izvojevan    de!i starih | čet naše vzbodne arniade ia mlade v [ to svrbo ^emkaj pritegnece skupine, Ki so se !zka72le enakovredne svojim j starim preizk»JŠenini tovarisem.          i
Junaški čini naših čet pri pre-tnaganii! najnei!sodneiš!li vremenskih !n prometnih raznrer v dr:svn!h in noćnih pofcodih Ia bcjiili oroti žila- j vemu 5ovražnlku so vzvlšeai nad vsako pohvalo.
Gerera!    feldrn^ria! p!. Hinden-burg »e s siarin?   rnojstrstvoni   vedil operacije,   ki   sta jih sn£?no izvršiia generalni   pofkovsrik   pJ. Eichcrn  in ! general pehote pl. Below.                   |
Vrhovno nrmadno vodstvo.
Vtisk  njpkega  poraza  v  vzhodnji Prasiji-
Wolifov urad poroča \z Lvcka: \ažen de! zimske bitke ob Mazur-skih iezerih so tvorili boii v Lycku in okolici, kler so imeli Rusi močno oporiiče. Našim četam se je r-osre-Cilo, vpričo cesaria dne H. februar-ja vreći sovražnika iz njegovih po-zicii okro^r rnesta. Skun^i s četumi je dospe! tuđi cesar v mesto.
V -Timesu- piše polk ivnik Mande: Če bo pozicija Rusov i var-ra bodo zavezniki na zahodu brez dvonia pričeli z ofenzivo, ča /nianj-.šajo nemški pritisk na rurko f »uto. Brez dvoma pa prihajaio Rusom se-
daj silna ojačenia-Jiidi mi dobivamo vedno velika ojasnja, tako iz An-giHe, kakor prekrJoceanov. Naibliž-ja bodočnost bo »kazala, na kateri fronti bodo pričelffzavezniki z veliko akcijo.              i
Iz Kodanja pdfocajo, da pro-vzroča v Petrogrf|du naivečjo skrb misel, kako bo pori učinkoval v Parizu in Londonu. Cl je zadela že se-daj misija ruskega^Iinančnega ministra Barka na vefffre težkoče, grozi *edaj Rusiji nevartost, da končno izgubi vsako financijalno podporo s strani zaveznikov.
V Petrogradu ie je \ršil v petek zvečer  ministrski  svet,  ki  je  trajal pozno v noč in o katerem sedaj se ni mos:oče ničesar izvedeti. Ker pa se je že v soboto ojačila policijska služba v Petro£rađu    in    drugih večjih inestih, be da iz tega sklepati, da se ' boje nemirov, ki so v zvezi z zadnji- j j mi dogrodki. Doslej pa do večiih ne- I [ mi rov še ni prišlo. Listom je prepo-■ vedano, dostavljati uradnim    komu-I nikejem komentare.
-Corriere ctella sera poroča ćelo, da je car ođstavil niinistrske^a prcdsedr.ika Goremvkina ter ga ime-noval za predsednika državrega zbora. Za nove&a mJnistrskeea pred-sednika ie haje določen desedanji poljedelski  niinister Krivosein.
m                  ' •
*
SPLO?N4   SITUACIJA   \EIZPRE-MENIENA.   —   US?EŠX!   EOJI   V j KARPATTH. — NAŠE   ČETE   PRF- I KORACHT:      SF:Rf:T.     —      VEČJI BOJI   PRI   KOLOMEJ1.
Drina". \h. februana. (Kor urad.) Uradno ee razglasa dne 16. febru-ar?a:
Sclosna sihiaciia na ru?kem PoVrskem in v za^odHr Galiciji je ne^ire^p"->^a. Vršili ?o se samo arti?*en?«-ki  boji.
Na fronti v K^TatlJi hi^di boji. Več rt?sk5h nanaHov čez da^i in v ro-
lo odhitib z velikirni izgubami za so-\T37Tifka, ki Je rri tem izgubil 400 vjetnikov.
Akcire v Bulfovlni notekaio ngnano. Prekora^?!i smo crto Sere-ta fer potrti]] Ruse v neprestanih bol\h prot? Prutu.
Južno od Koloniejet kjer so se razvili večii boii, smo vjeli včerai nad ^00 mož.
Nametnik šefa generalnoga štaba pl. H 6 f e r. tml.
BIELSK  IN  PLOCK  V   NEMŠKIH ROKAH.
Berolin, 16. februarja. (Kor. ur.) VVolffov urad poroča:
Veliki glavni stan dne 16. februarja.
Vzbodno bojišče: Zasle-dova^ni boji ob vzhodno - pruski meli in onkraj nje, se razvijajo zeio ugodno.
V Poiiski, severno od Visle, smo po kratkeni boju zasedii Bielk in Plock. Vjeli sn:o okrog 1000 sovraž-nikov. V Poljski, južno od Visle, se ni dogodilo nićes2r bistveaega.
Inczeniski listi «a priobčili   nai- i Fustolovnejše vesti o neizmernih iz-gebah    neniške     armade    v    bojih vzbodno od Bofimova.
Konštstlramo, da so bi!e nemške izgube v razmersu z doseženim uspe-hem neznatne.
Vrhovno artnadno vodstvo.
V VZHODNJI PRUSIJI.
Neko franeosko porocilo pravi, da korakaio štirie nemški armadni zbori proti Kovnu. Del nemških čet prodira ob Memlu, drugi del 30 milj bol] proti jugu na ćeli crti pri Stallu-ponenu.
Iz Kodanja porocajo. da razgla-ša angle^ka admiraliteta, da se umi-kajo ruske čete iz vzhodnie Prusije iz okolice Ostrolenke proti utrjeni crti ob Njemnu.
Stockrinlmsko porocilo iz Petro-^rada pravi, da rusko časopisje po-č-asi priznava poraz v vzhodnji Pru-siji in izgubo skoro celega armadne-R'a zbora. >Novoje Vrernja^ piše: Naše izgube so prav velike, izenači jih pa ugodna strategična pozicija, ki smo io zavzeli pri umikaniu.
V   BUKOVINI.
Iz Burdujeniia poročaio dne 16. februarja: Počasi dobivaio mesta: Kimpolnng, Ourahumora, Radauc in Sucza\va svoje normalno lice. Skoro povsod zopet deluiejo oblasti, v prvi
\Tsti je njih skrb. pomagati ubogemu prebivalstvu. Deželnega predsednika grofa Merana pričakujejo jutri v Suczawi. V Suczawi je bil izdan raz-glas, ki naznanja, da se bo zopet pri-čelo izplačevanje prispevkov in podpor. Razglas se konca: Sodržav-ljani! Zaupajte v našo bodočnost in v uspeh našega orožja. Zlvelo Njegovo Veličanstvo cesar!
V romunskih okraiih, kjer so kmetie ustanovili kinetisko legijo ter pričeli četaško voino, so Rusi strahovito nastopali. Nikoniur nlso priza-nesli. Beda je strahovita. Mnogo kmetov je pobegnilo na Romunsko.
Przemvsl.
Berolinski ^Lokalanzeiger* poroča po neki petrogradski brzojavki > Secola- : Zadnje dni ie ime! Przemvsl sila mnogo prestati od ruske artiljerije. Bombardiranje je bilo strahovito, ostalo pa je brezuspešno. *                                  ■»
ODBITI       FRANCOSKI     NAPADI PRI   ST. ELOIU.
Berolin. 16. februarja. (Kor. ur.) Wolffov urad javlja:
Veliki glavni stan dne 16. ie« broarja.
Zapadno boiišče: Sovraž-ne napade proti streiskim jarkom, ki smo jih zavzeli pri St. Eloiu, smo odbili. Sicer nimamo poročati ničesar posebnega.
Vrhovno armadno vodstvo.
Fraccosko vojno porocilo.
Dne 13. februarja ob 11. ponoći izdano franeosko uradno porocilo poroča o vojneni položaju: V Belgiii in Champagni živahen artiljerijski boj. V Argonih nadaljuje sovražnik svoje silne napade, zlasti pri Fontai-ne Madame in Maria Therese. Tam 50 letalci metali na naše pozicije tuđi boinbe. Naše Čete nišo zapustile svojih utrjenih pozieij. V Vogezih so se vršili tuđi zadnje dni hudi boji kljub hudim snežnim viharjem.
Franeosko uradno poročilo iste-ga dne ob 3. popoldne pravi: Med morjem in reko Lvs so Nemci silno obstreljevali Nieuport in nasipe ob obali. V noći od 11. na 12. februar so obstreljevali tuđi Ypres in 12. fe-
Franeoski   spisal   Pierre   d e  Cou-1 e v a i n.
(Dalje.)
Jacques je zarudel.    Mesto odgovora je prikimal z glavo.
—  \z srca vam čestitam.
—  Sai mi nimate na čem, je suhoparno odvrnil mladi mož.
—  Oprostite mi, toda   niste   se mogli odločiti za kaj pametnejšega.
—  2al mi je, da nisem zinožen gotovih nespametnostij.
—  .laz pa, gospod   marki,   živo želim, da ?e vam ta ženitev posreći, želim to temboij. ker    sem    včeraj zvedcl za slabo novico.   Portugalsko pcslaništvo se odpravlja in ne obnovi več .svoje najemne pogodbe. Tež-ko bedete odUali svojo palačo za tako visoko najemnino; potern vam ne preostaia drugega, kakor prodati jo.
— Izvrstno! To je vi.šek polonia! ie ironično pripomnil Jacque&.
—  Najslabšemu sledi   najboljše, je z bodrilnim glasom odvrnil trgo-vec.
—  hi kaj počnemo s temi dolgo-vi, Bonlemps?   Da   morem  Amerikanki po vseh pra\ ilih dvoriti, moram imeti mirno dušo. Vi veste,   da sem nervozen človek« Ce me tirjate
za račun, ki £'d ne morem plaćati, ine je mmila dobra volja za ceM dam. Ali sre govorili s svojo Drijateljico?
—  Da, pripravljena   je  posediti vam stotisoč frankov. Vendar stavi za to posojilo dva pogoja, dva brez-uvetna pogoja.
—  Katera?
—  Da popolnoma opustite svoje odkrivalne nacrte in se   docela  posvetite gospodični Viilars;    dalje, da zaprosite gospo voj vođin jo de Blan-zac, da vzame vašo ženitev v svoje roke.
—  Gospa de Lene pozna vojvo-dinjo de Blanzac? je poln iznenađenja vzklikiril Jacques.
—  Prav dobro. Bila je dama — družabnica pri njeni teti in je njena zaupnka v kupčijskih zadevah.
Marki je začutil nek čuden od-por proti temu. da se posluži vojvodin je kot posredovaIke.
—  Rajši bi se, je meni!,    obmi! na Keradieujeve. baron je eden mojih najbol.iših prijateljev in    njegova soproga mi je bila od nedkaj naklonjena.
—  Pod temi okolnostmi bi vam ne mogla   pomagati.   Vojvodinji   de Blanzac je gospodična    Villars,  kakor vse kaže, prirasla k srcu,   pogo-sto jo vabi in najbrže jo že pozna do peta. Mogla vam bo dati nekaj navo-dil glede njenega značaja, tako,   da bodete mogli rsastopati s sigurnostjo. Ne motite se, osvojitev te mlade de-klice ne bo iahjuu
—  Tembolje! je rekel   Jacques, s tem večjim zanimanjem se je lo-tim.
~- Tem slabse, je odvrnil praktični Bontemps. Za vse slučaje po-trcbtiiete prijateljice na mestu. Gospa de Blanzac vpliva na vsakega, ki se ji pribliza; ona je odlična dama, zeio fina in, kakor se govori, zeio inteligentna. Gospa de Lene je prepričana, da brez njene pomoći ne dosežete ničesar. Zato ravno hoće, da ji v tej stvari poverite vodstvo.
—  Toda, če ini odreče svojo pomoć?
—  Vaša stvar je, da si }o prido-bite in svetujeni varu, da ne izgubite niti trenotka. Pojdite še danes k vojvodinji de Blanzac, skušajte    i    njo govoriti in naznanite mi takoj uspeh svojega koraka. Obvestiti hocem gospo de Lene, da pripravi za vas teh stotisoč frankov.
—  Po kaki obrestni ineri mi jih posodi?
— Po zakoniti: šest od sto.
—  In koliko me bodo stali njeni sveti? je vpraša! Jacques   z   vidno skrbjo.
—  Petindvajsettisoč frankov.
—  To ni nič.
—  Nič, je   kratko   potiovil   tr-govec.
—  Ah, Bontemps, bojim   se, da mi vi in gospa de   Lfcne   nakopljete poraz in razočaranje!
—  Ne mogel bi se vtolažiti. Ce viđirr. da izgine eden naših   spome-
nikov ali izumre ena naših slovitih rodbin, tedaj se mi zdi, kakor da ž ujo ugasne nekaj franeoske slave. Cutil se bodem izredno srečnega, Če povedeni srečo nazaj v vašo nišo. Sedaj, na delo! Ne pozabite se oglasiti v moji pisarni ali mi sporočiti, kadar se povrnete od vojvodinje.
Med vrati se je Bontemps obrnil proti markiju.
—  Vi veste, je    rekeU   da   sem prepričan,   da se vas zakon posreći. Gospa de Lene prinaša srečo.
—  Dobro, da vidimo.
VI.
Izmed žen v faubourgu Saint-Germain je vojvodinja de Blanzac stopala v ospredje, kakor reliefna figura in to odlično mesto je imela zahvaliti kontrastom svojega bitja.
Hči zeio plavolase matere in zeio temnolasega oceta je hranila v sebi dva temperamenta. Bila je blondinka po svojem gibčnem in ljub-kem stasu, po svojih velikih safir-nomodrih punčicah, temnolaska po svojih gostih kostanjastih z usnjato-rujavimi progami pomešanih laseh, po svoji bledi polti in svoji moči. Njen profil je bil drzen in trd, obraz duhovit, usta v kotu zeio izrazita, polna čutnosti, ki so izdajala njene najintimnejše vtise in dajale njenemu licu briljanten izraz.
Kristijana, velika, sloka, visoke-ga hrbta in lahno padajočih ramen je naredila vtis, kakor da Je vpodoblje-
■*
na po starodavnih modelih. In v svojem telesu je hranila nek ponos, ki se ga ni zavedala! Dobro je nosila svojo glavo in njena boja je bila divna, kakor da ji je lastno to, kar na-zivljejo Amerikanci dokaj čudno »kraljevsko mišico«.
Kadar se je prikazala v družbi, so vse oči pohitele do nje in se vračale k nje], kakor očarane po njeni krasoti. Nikomur ni prišlo na misel, razkosavati njeno toaleto; kar je ona nosila, je vselej ugajaio. Ni bila »ehic«, a imela je tisto resnično ele-ganco, ki je strogo osebna in nepo-snemljiva. V značaju, kakor v temperamentu vojvodinje si nasel, da se tako izrazimo, tisto zmes temnolase žene in blondinke, moči in sladkosti. Bila je to žena polna energije, silovita narava, ustvarjena zapovedovatl in voditi, ki so jo vzgoja in etiketa sicer ublažile, ne pa ukrotite. Bilo je to nežno srce brez Ijubezni, ognjevi-ta duša brez zaupanja. sijajne zmož-nosti brez smotra. Kristijana bi bila potrebovala idej renesanse, političnih in verskih bojev XVI. stoletja. Imela je mnogo preveliko duševno obzorje za tesni krog. v katerem dandanes žive velike dame. Pod silo svojih idej in nagnenj se je nevede skušala povzdigniti nad ta krog, bodisi po velikodnšnih dejanjih, bodisi po svojem plcmenitem zanosu. Tedaj so 'ji rekli, da je originalna in niti tišti, ki so jo najbolj ljubili, je nišo docela umeli.                          (Dalje prihj
Strm %_____________________________________________________JRjOVENSKI NAJtOO% *a« •?. «»«■» 191%                                                                                            88. *tev.
braarja pozicije iužno od Vpresa. — Naši so odgovarjali uspešno. Med rckama Lys in Sommo pri Arrasu topovski boji v presledkih. V Curen-cyjn smo provzročili eksplozijo dveh min v malem sovražnetn taborišču. Ob reki Somme. med Oiso in Aisno. m v Champagni. ie bil artiljerijski ogeni na obeh straneh zelo učinkovit. Kakih 10 letal je priplulo nad ver-dunsko okolico. Bombe, ki so jih metali letalci. nišo napravile nobene škode. Vnoči od 11. na 12. februar smo odbili dva napada Nemcev na naše zakope v lesu Caures (severno od Verduna). V Lotaringiii so Nem-ci napadli naše pozicije pri Arra-conrtu. kakor smo porocali že vče-raj, z eno stotnijo, doeim je posku-sala druga stotnija. ki pa ni imela ravnotako večjega uspeba. zamesti naše pozicije pri Ranzavu. \" Alza-ciii je obstrelieval sovražnik naše pozicije, ki smo jih na Sudelkopfu za-sedli dne 12. februarja. Bombardiranje ie bilo brezuspešnn.
• BOJI OB BELGIJSKI OBALI.
Holandski vladni uradniki. ki so se vrnili iz severne Belgije, poročaio. da so porocila. kakor da bi bile angleške ladje bombardirale tuđi Blankenberghe in Zeebriiggc, neres-nična. Angleško vojno brodovje ie nastopalo samo med Nieuportom in Ostendom, kateri mesti sta res silno trpeli. Angleske ladje .so zasiedovale to taktiko. da so hitro priplulc. od-dale neka] Mrelov ter zopet odplule ter to ponavljale večkrat. Mnogo prebivalcev iz; krajev ob obali je zbežalo v Qent in Brtigge. \Ye5tende frr Miđdclkcrque sta skoraj brez prebiva Istva.
Kakor izhaja iz izpovedi franco-skih vojnih vjetnikov izpred Rousse-laera. se jiin je povedalo, da so An-gleži zasedli Ostende, kar pa je ne-resnično. Na crti ob južni Yseri so boji zelo živahni in trdovratnl. Ne-rrestano je slišari grmenje topov. Angleži nastopalo sedai v večjem številu. ojačenja pa nišo tako velika, kakor jih označnjejo Angleži. Kljun silnim naporom franeoske artilerije se ne da iz ničesar sklepati, da bi Francozi hoteli pričeti z ofenzivo. Ypres je tuđi seda? šc v obmečju nemških topov.
BOJI NA FRANCOSKI FRONTI.
Iz Pariza poročaio: Med svourn T>otovanieni na fronto je d ospe I pred-sednik Poincare z vojnim ministrom Miilerandom rudi k četam v Vogezib. Ohiskal je naiprej mrdne pri Kpina-lu in potem pri Beifortu. Oba sta si ogledala nato pozicije lovcev y Vo-gezih. kjer je pređsednik odlikoval več časrnikov in popčastnikov.
Prebivale; od Nemcev zašećerena kraja St. Mihiela južno od Verduna, katerim se je posrečTo pribe-žati v Pariz, poročaio. da so franeoske jeranate mesto hudo poškodova-Ie. Kaikh 1100 ljudi živi v kleteh. Pol milijona voineea davka je moralo mesto plačati.
Na franeoskem bojisčti.
Splošno je razsirjeno mnenie, *da' se hoče franeoski zcneralisim Joffre kar mogoče dnlgo zadržati v defenzivi. Ves njegov vojni rnčrt gre po tem mnenju na to, držati nemško arrnsdo na več sto kilometrov doljzi crti strelskih iarkov in jih s parci-lelnimi boji utruditi in izčrpati tako, da bodo nesposobni, ^e vzdržati. Na-sproti temu mneniu pa se čuje se drugo. Osebnost, ki se ie zdaj mudi-Ja ćo'go č35a v ?vici in tam obče-vala v krocrih, ki imaio dobre infor-mac'ie o frrrcoskih namenih, ie popisala razmere tako - !e: Francusko in angleško armadno vodstvo je po-poinoma prepričano, da se z doseda-njim načinom voiskovarna ne da do-seči pozitiven uspeh. Če ta način voiskovanja utruia Nemce, ie pomisliti, da utruia tuđi Francoze in An-gleže. Zato mislita franeosko in angleško vodstvo, da bo sedanji pozi-cfjski boi ze prihodnii mesec enkrat končan in da poskusit^ tak rat vojno srečo v veliki bitki. Meseca marca hoče vsa tripelententa začeti na vseh bojisčili v^eliko ofenzivo. Francrrzi in Angleži boda vsak svoie boje vodili. Angleži bodo prevzeli operacije v Belgiji in poskusili iztisniti iz nje nemško armado. S tem h.^čeio Angleži javno posvedočiti. da so vojno za-Čeli v prvi vrsti zaradi tega. ker Nemčija ni respektirala belgijske ne-vtralnosti. Za • osvoboienje« Belgije boce Angleška poslati v boi vso svojo armado. Naskok na Nemce se nai baie zgodi od zapada in od scvera-Na Lys - linijo hočejo Angleži udariti s sedanjo armado, ki jo vodi general French, ki jo pa hočejo z no-vimi zbori m s kakih 300.000 možtni indijskega in kolonijalnega vojastva spopolniti. Druga manjša armada bo tzkrcana pri Ostendu. Udeležba ob reki Aisne stoieče franeoske armade
bo pri teh velikih operacijah mm* sekundarnega pomena in bo imela Ie boli demonstrativen znaiaj. davna franco&ka armada bo ok istem času, a na drugem kraju začela ofmsivo in po posebnih potih iskala »mago. Priprave za. to ofenzivo *e delajo že več mesecev. Francozi to postavili tri nove velike arntide. Prva Ie »brana pri Parizu, druga, ki je nahnoč-neiša, stoji na visoki ravnini Lau-gres, tretja stoji v Besanconu. Te armade bodo noskusile veliko oten-zivno akcijo in v švicarskih krogih vlada mnenje. da jo bodo uprizorile v tišti smeri, kakor je bila uprizorena v mesecu septembru. Ta prva ofenziva v septembru ie bila uprizor-jena po najboljših nacrtih iraneoske-ga gcneralnega štaba in Francozi so prepričani, da se samo zato ni posrećila, ker je bila začeta s pre-majhnrmi moemi in ker vodstvo ni rilo pravo. Francozi imajo pregovor: Ce je puding dober, se to spozna pri jedi. če je general dober, se to spozna v vojni.- V smislu tega pregovora so odstranili tište generale, ki so bili krivi, da sr ofenziva v septembru ni obnesla. Danes sodijio Francozi, da so dobro pripravljeni, da dobro drže Nemce v Belgiii in na se-vernem Francoskem in da ne bodo ^postavljeni takemu prehitenjt:. kakor se ie priinerilo v septembru.
lake so informacile iz odličnih franeosko - švicarskih kromov. Če se pomisli, s kako /ilavostio in požrfvo-\"n!nostio dr/e Francozi s\ oje pozicije v Vogezih. poteni pač ni dosti dvoma, d.i bodo svojo srečo posku-sili z ofenzivo v Al^aciji.
Kako streljaio Francazi.
^Miiuchener N. N. priobeuje Jeveto pismo Ludviku Gar.ghoferja, ki pripoveduje, da Frnncozi Ishkcmi-seino tratik> svojo nunicijo. Tako so oddali en sam dan kakih 6<X* stres^v h: topov. ki so stali 12-V^^ frankov. Strelianje ^a ie bilo brezuspešno. Zato pa Francoji brez: usmilienja ru-?^o svoje lastne kraje.
Lord Churcb?!! o ^omL
London, 16. februarja. ^Kor. ur.) Prvi lord nđrniralitete. C h u r c h i 11, je včeraj pređložil zbornici poslan-cev proračun vojne mornarice. V fvoiem govoru je iz:vaial međ dru-jsiri': Po šestih rnesec;h vojme. ko ?u rojavijajo nove nevarnosti in težto-če na.n-asem obzorju, imamo dovolj vzroka, da •smo zadovoljni z uspe* hom svojih napcrov in da preskrbi-ino vse potrebno za mornarico, ki je popolnorna c-premliena in oborožena in ki se je izkazaia. da zadostuje ^ ?em na?im potrebam. Bili so čaši, ko ^mo morali izrabiti pomožna sredstva mornarice do skrainosti. Bilo ie to takrat, ko so bile avstralske, kanadske :n indijske čete na potu v Hvropo. Mogočno nemško brodavje je takrat krožilo v Tihem oceanu. Dve mali uemški križark: in dve po-možni križarki, to ie vse, kar }e preostalo od nemških nriprav za napad na naše prometne zveze, a lađ^e, kar iih je preostalo, se skrivajo. Kar se tiče nemske grožnje, imamo ' prav-ka s takšr.im načinom vojevai, a, ka-kršno šc ni bilo v navadi v nobeni ci-> ilizovani državi. To<ja ne -Tiemo misliti, da ie proti temu n«i-itiozna uspešna obramha zato. ker ir n3p,id nenavaden. Naravno ie. da homo imeli izgube, '--endar pa ne verja-mem. da bi mogli hiti ugroženi angle-ski živijenski interesi. Nas odgovor ne bo nemara ostal brez vsakega učinka. Nemčija ne srne pnti v položaj, da bi irvajala svoj sistem očitne-Z3l umora in pomorskega ropa. Po-voij vzroka imamo domnevati. da bo Nemčija občutila gospodarski pri-tisk, ki ga bo izvajalo aiigleško brodovje. Doslej nismo hoteli zavirati uvoza živil. nismo branili nevtralnim ladiam. da bi ne bile v direktneni prometu z neinškiini pristanišči. Ne-zavirano smo pripuščali izvoz nemških eksportnih nredmetov na nev-tralnih ladajah. Sedaj pa je napočil čas. ko mornmo preudariti. ako naj ne odtegnemn teh pravic državi, ki se ie s svojo politiko postavila sistematično izven vseh mednarodnih obveznosti.
Zadnji anjjjleski prostovoljci.
Iz Kodanja poročajo: Angleško vojno ministrstvo je odredilo vpokli-canje vseh onih. ki so se dali pred kratkim vpisati v vojno listo in izjavili, da so pripravljeni, se vsak hip odzvati vpoklicu.
■ •                                                                                                                                                                                                                                    •
Francoskt vrtgposlMlt ▼ Pctro^radn.
franeoski veleposlanik v Pctro-gradu se je peljal dne 15. februarja skozi Christijanijo. Od tod bo nada* Ijeval svojo pot preko AnfUie nm Franeosko.
*    m    m
V  sotelo se   i«   pri FatanottliNi 1
potopila angleška jadrnica »Andro-
meda«, ki ima 1928 too m je bila na-
tovorjena t žitom,   AagleŠki pamik
Huli Trader   se je potopi! v Kanalu.
•      •     •
0  napadu nemškega podmorske-ga čolna na angleški parnik    tLaer-tes . poročaio iz Rotterdama, da je engleska ladja  razobesila holandsko nastavo že pri otoku Wight v an-gieskem Kanalu.  Kraj, kjer je ladja '•Laertes- srečala nemški podmorski čoln in kjer su je nato vršil boj, leži brez dvoma daleč izven hotandskih teritorijalnih ^'^>da.
• Deaarne akcije tripei«ateote.
London, 16. februarja. (Kor. ur.) V današnji seji poslanske zbornice bo podaj finančni minister Lloyd-Oeorge izjavo o pogajanjih med Ri-botoni in Barkom. Parlamentarični korespondent -Timesa omenja tete Stiri glavne točke dogovora:
1.  \ Scm trem vladam se pripo-roca,    da naj prevzamejo v enakih delih predujme za držale, ki fe bodo sedaj ali porneie bojevale na njihovi strani. Za to izdado države tripelen-tente posojilo.
2.   Razmene   med    bankami,   ki bodo izdale to po^ojilo, se bo uredilo posebei.
3.  Vsi nakupi vseh treh vlad pri nevtralnih     državah    nai   se  izvrše skupno.
4.  Store nai se vsi finančni ko-raki, da se izvoz Rusije olajša in da se meniena  pariteta med Pusiio   in drugim! zavezniki zopet uveljavi.
•             •
*
Vojni stroski tripeleniente.
1  ondrn, 16. februarja. (Kor. ur.) LIo>d Oeorge    je včeraj v zbornici poslancev izjavi!: Skupni izdatki za-\-ernikov do M. decembra  1914   ne cuostajajo mnogo za. vsoto 2^00 mi-liionov. An^leski delež bo menda za 1(X> do 150 mijijonov večii. kakor pa delež neke druge velesile. Zavezniki se bore proti celokupni mobilizirani sili Nemčiie z ina nj kakor    tretiino svoje la^tne sile.    Llovd George   je hvalil tuđi učinek, ki ga ima prepo-ved alkohola v Rusiji.
-* Dardanele.
Sofijski • Dnfvnik • poroča. da je na zadnii konferenci firiancm'h mini-?trov v Londonu ruski minister Bark izjavil, da ?e bodo Ru?i omejili na defenzivo, če Anglsška r»e prizna ruskih zalitev glede Dardane!. To je ^Dnevnik i^vedel od predsednika pngleškega balkanskega odbora. Charlesa Buxtona. Vri ?e tuđi rekel. da Angleška ne more dovoliti. da bi bile Dardanele samo v ruskih rokah. Prei hi se Ansrleska sporazumela z Nemčijo. Angleška b\ pa nic ne imela proti temu, če bi uprava Carigrada in Dardane! pre-sla v roke kake manise države, na nrimer Bolgarske. 'A >^emi moemi hoče Angleška delati n3 to, da postane Carigrad prosta luka, mesto in okra.t pa bi upravljala Bolgarska. Treba ie samo. da Bol-garska pomaj?a v voini proti TTirciii.
•              * *
AMFRISsKA   f«OTA    NEMClJl-
\z Berlina poročaio. da bo Nem-čiis Čim prei odgovorila na noto Ze-dinierjih držav. Odgovor bo v obliki prijazen. v bistvu pa trd. Nemčija zasleduje v prvi vrsti namen vojne proti AngHji. Namenoma Nemčija ni hotela nikdar kršiti interesov nevtralnih  držav.
V  Haagu se ie vršila v ponede-liek v hoiandskem zunanjem    mini-strstvu konferenca  zaradi   amerisive note     Nemčiji.      Izid     posvetovanj ni znan.
^Central News--< poročaio \z New Yorka: Nera^ko - ameriški listi napadajo Wilsona zaradi obeh not. Listi označuiejo nevtralnost Amerike kot smešnost ter trde. da ie po-nižujočc. da je poslala Nemčiii noto z grozečim. izzivajočim besedilonu dočim je nota Angliji podobna ponizni prošnji. Pričakovati }c konflikta z Nemčijo, če bo Wilsonova vlada še naprej postopala na ta način.
»National Tidende<^ poroca iz J_ondona: Na angle^kem pomorskem zavarovalnem trgu vlada sedaj veliko gibanje. Lastniki !adij skušajo do-seči zavarovania pred 18. februar-jem. Zavarovalne premije se dvigajo, nišo pa Se dosegle one visine, ki so K> imele začetkom vojne. Ladie tujih držav, ki vesifa ▼ ogroienem vodov-}n, morajo plačevati vi9e premije.
Amerttki poalfMr v BcroOn.
>DaiIy M«U« poroča, da Je bil ameriški veleposlanik v Berolnm Oerard v Wyrterfartou rasialien. Vdepo^aiuk te sa« opisal pofoč^ wwim   »LokahMMinrla«    togolilr 1
[ taho-le: Zabava! sem se v svoji loži z gosti v angleškem jeziku. Naenkrat se je dvignil v sosedni loži neki sta-rec ter zakričal v dvorano: »Tu je navzoČ neki Anglež. Izzivanje je govoriti v nemškem lokalu angleško^ Povedalo se mu je, da je razžalil ameriškega veleposlanika, nakar se je opravičil. Občinstvo je bilo za veleposlanika.
Veleposlanik je protestiral proti temu. da ga smatrajo v Berolinu za sovrainika Nemcev. To ga pa nič ne skrbi. Kar se tiče sedanjega razmer-ja obeh držav. je presoja popolnoma mirno in zaupno. Ce se bo pokazala na obeh straneh d^>bra volja, se bodo viseća vprašania obojestransko za-do\roljivo resila.
ALBANSKI  VPAD  V  SRBIJO.
Nišf 16. februarja. ^Kor. urad.) Srhski poročevalni arad javlja:
Včeraj so Albanci v velikih moo-žicah prekoračili našo mejo v okra-Jii Prizren. Vzpričo šte%ilne scvraž-nikove premoći so se morale naše čete tn oblasti umakniti. Albanci prođi rajo v smeri Zapod - Topoljevo* GlavoFiiica. Sovražnik u se ie posrećilo, da je na raznih krajib uničil brzojavne  in  telefonske zAeze.
Niš, 16. februarja. (Kor. urad.) Srbski poročevalni urad javlja:
Napad Albancev pridobiva na obiregu. Dosiej so Albanci zavzeli te - Ie kraje: Zapod. Topoljevo, Gla-vočnica. Vrbica, Djuri in Vranište. Firzoiavne zveze med Prizrenom in piiirijem. kiikor ludi med Prizrcncm in Vraništem so prekinjene.
Albanci prođi rajo vzhodno od Djurija in Kurn - Oerveata. Sovražnik |e v tei smeri zasedel Krstac in Haič. Pri našem umikanju je na na.ši strani padlo KMi niož. Med njimi se nahaiata dva častnika. O poscdki v Djoriiu ki ^e ni mogla pravočasno umakriti, se ni nobene vesti.
*             •
NAPETOST MED GRŠKO !N TUR-
cuo.
Carigrad, 15. februarja. (Kor. urad.) Tukaisni diplomatični krogi se čudijo, da ie grski poslanik odpotoval ćelo potem, ko so bile poravnane že vse male diierence glede stilizacije >:a liste nairsenjenega komunikeia. Gotovi krogi še vedno upajo, da bo mogoče incident poravnati in obnoviti normalne diplomatične odnošaje med Turčijo in (Irsko. Avstrijski veleposlanik grof Pallavicini in nem-ški veleposlanik baron Wang'eu-heim sta imela včeraj dolg razgo-vor z velikim vezinem. V Carigradu me-niio. da porta s\-oiega poslanika v Atenah ne bo odpoklicala.
Atene. \$. februarja. (Kor. urad.) Agence d* Athenes javlja: Orski poslanik v Carigradu se je v soboto posve tova 1 z veliKim vezirjem o po-drobnostih. kako se nai izvede za-litevano zadnsčenje. Okrog 1. ponoći ie veliki vezir na novo sporočil poslaniku, da ic turska vlada pripravljena dati zadosčenje. Ker pa ie izvedba rahtevala nov rok in ker je poslanik Panas iz svoje inicijative že dovolil termin 24 ur. ic izjavil. da ne more spreieti nadaljnega nodaljsnnja roka ter ic včerai zapusti! Carigrad. Vendar pa poslanikov od hod ne iz-kljuouje. da bi se konflikt ne dal poravnati mirnim potom, ako se porta požuri. <ia đa dvakrat ustno in pismeno obljubljeno zadosčenje.
•              *
VOJNO    HCJJSK.\N.!E   V   ITALIJI.
\* Rimu izhajaioči list ^Oiornale d* Ttalia - ie priobcil članek. ki pa ie ponatisnilo mnogo velikih italijasi-skih listov. Članek ima napis »Polz-nnst Italiianov in poudaria. da ie sedaj pri^el čas, da se Italiia glede evropske vojne odloci. {talijanski narod čuti instinktivno, da je prišel treno-tek, ko se odloci usoda njegove domovine. Italijani vedo že mnogo me-secev, da njihova nevtralnost ni sa-ina sebi namen. nego [c dr>ba zbira-nia moči ćele dežele. Cas je, položaj pravilno presoditi in deželi povedati, da, četudi ni odrejena vojaska mobilizacija, je pa potrebna duševna mobilizacija. Dolžnost ]e, upotoviti. da Italija iz sedanjega konflikta ne srne iziti v svoji sedanji obliki. Italija ne srne postiti, da mine ta vojna, ne da bi se njene zahteve izpolnile. Ce bi hotela Italija nedoločen čas ostati nevtralna, bi to pomenilo zmanjša-nje njene veljavc kot velesila. Vsled nevtralnosti ima Italija roke in noge zvezane in bo vsled tega po vojni izročena svojevoljnosti zmagalcev in sovraštv u premaganca. — To je vsebina tega članka, kakor jo priiav-Ua)o nemSki listi, ki obenetn poročaio, da je s kraljevskim ukazom imenovanih 26 novih generalov, da ies L marcem poklican pod orožie prvi razred letnikov 1887. in 1888. in da se pomnoži število rezervnih ofi-etrjev in oficirjev   teritorijalne   ar-
Krvav boj za net<rahw>t Italfle.
V Piri so sklicali intervencijo-
nisti velik shod na katerem naj bi bil republikanski poslanec Chiesa govo-ril za takojšnji nastop Italije. Pristali nevtralne ideje pa so govornika mo-tili s klici; »Doli z vojno!^, kar je iz-zvalo nerx>pisen tumnlt. Prišlo je do krvavega pretepa, v katerem je bilo
mnogo oseb ranjenih.
*            «
Novi vpoKlici v Italiji.
Iz Rima poročajo: Za 1. mare ic vpokličan pod orožje I. razred letnikov 1887. in 1888., in sicer oni, ki <o služili v zboru carinskih stražni-kov. Vojna uprava je izdala odredbe, ki nai zvišajo §te\ilo aktivnih in rezervnih častr;vov pri teritorijalni a.r-madi. Izšel je kraljev dekret, ki zvi-šuje število italijanske generalitete za 1 generalnega poročnika in 25 generalnih majorjev.
*
Kaksne pogoie ie stavila Anglija za grsko posolilo.
»Osmanischer Lloyd« poroča; Grška vlada je hotela najeti v An^liii posojilo 150 milijonov frankov. A:i-gleska vlada ie bila pripravljena teil želji ustreči. stavila pa je naslednje pogoie: 1. Grška se pridruži triple-ciuenti. 2. Grska sklene z Anglijo vo-iaško konvencijo: 3. privoli v transport srbskega vojiiega materijala na zeleznici Solun-Bitolj: 4. privoli v to, da sme Rusija svoj vojni materijal prosto izkrcavati v Solunu ter ga. voziti čez Niš na Rusko: 5. odstopi eden izmed egejskih otokov. da si 2a zavezniško brodovje priredi kot mor-narisko oporišče. Grška vlada je te pogoje odklonila. Na to je posknsila Anglija Grško prisiliti z grožnjami, češ da bo nastopila proti grški trgovini v Egiptu in da se trojni sporazum ne bo zavzel za grške interese, ako priđe na Balkanu do velikih sprememb. Toda tuđi angleske grož-nje 5*> ostale brezuspešne.
Odgovornost za te informacije je treba seveda prepustiti sicer malo zanesliivetnu -Osm. Llovd^. Naston Grške v najnoveišem konfliktu s Turčiio ravno ne dokazuje, da bi se kazala ta država napram tripleenten-fi tako r»tr do vratno«.
Ranjeni in mrtvi slovenski vojahi.
(Kratice: p. = polk; konip. = kompanija (stotnija); r. = ranjen; m. = mrtev; v = vjet.)
Uz seznamka izguh št. 122 z dne 9. lebruarja 1915.)
(Dalje.)
Prek Franc, 27. domobr. pešp.. 9. st.,
Sv. Križ, \iet v Atkarsku; Preink   Adolf.  27.   domobr.   pešp..  5.
stot., Ljubljana, vjet v Atkarsku; Prosenik Josip. 87. pešp.. 15. st., r.: Puh Juri, 87. pešp.. 10. stot.. Čermos-
nice, vjet v Vjatki. Rusija; Pungartnik   Gregor,   27.   pešp..  I. i A,
poh. stot«  Mislinje. vjet v Biisku,
gub.  Tomsk.  Rusija: Pungeršek Fran, 87. pesp.. 14. st., r.; Puntar Ivan. 27. dom. pešp.. 16. st,
iz Rakeka. \iet v Atkarsku; Pušnik Jurij. S7. pešp., 16. stoL. r.; Pustostemšek Ivan. 9,7. pešp.. 14. st.,
\z koštanja, mrtev; Raiovc Franj. S7. pešp.. 13. stot.. r.: Rakovec Ivan. 87. pešp.. 13. stot., r.; Rakuša Franc.   87. pešp.,    15. stot.,
Ter novci, mrtev;
Rančigaj Jakob, 87. pešp.. 16. st„ r.; Ravnjak Josip.    87. pešp.. 14. stot.,
Konjice. Podešberjr. mrtev; Rehar Martin. 87. pešp., 14. stot.. r.; Reclier rienrik, 87. pe^p.. 14. stot.. r.: Reitcr Aloizij. 8/. pešp.. 16. stot., r.; Rcs Rudolf. S7. pešp.,  16.  stot., r.; Ribič Franc. 87. pešp.. 16. stot.. r.: Rihtarič Ivan, 26. domobr. pesp.. 2.
stot.. vjet v Atkarsku, Rusiia; Rivša Franc, 87, pešp., 14. stot., r.; Rižncr Ivan. 27. doinohr. pešp.. 3. st.,
Celje, Loka, viet v Atkarsku; Rogina Ivan. 87. pešp.. 14. stot., r.; Ropič Ivan, $7. pešp., 15. stot, r.;         ; Rupnik Karei, S7. pešp., 14. stot., Ko-     j
iijice, .nirtev;
Saiarič Matija, 87. pešp.. 14. stot.. r.;     I SaRTiišen Franc, S7. pesp., 15. st„ r.; Sahniann Val., 87. pešp.. 13. st., r.;     j Salamon   Martin,  87.  pešp.,  5.  poh.     I
stot., ranjen;                                       i
Satler Anton. 87. pešp., 13. stot., r.;  ■ Saurič Franc, S7, pešn., 15. stot., r.; Schwab Anton.    27. domobr. pešp.,     i
8. stot.. Gradiška.    Devin, vjet v
Atkarsku. gub. Saratov, Rusija; Schwer Leop., 87. pešp., 13. stot., r.; Regula Franc. 26. domobr. pešp.. 4.
nad. stot.,   Št. Lenart. vjet v Atkarsku, gub. Saratov, Rusija: Sekirnik Juri, 87. pešp., 15. stot, r; Seinlič Alojzij, 26. domobr. pešp., 2.
stot., vjet v Atkarsku« Rusija; Semprimoznik Josip,   87. pešp., 15.
stot., ranjen;
Settčar Malija, 87. pešp., 16. st, m.; Senica AkWI, 87. K*P- 13, stot.. iz 1    St Rupert*. mrtcvi
m
3.8 tct                         ________________________^^^^^        »tiUJVfcNSttl NAKUU% a— 17. fcbrmfr »1»,         ________        •___________________________________Stran 3.
Seničar Frane, 87. pešp.» 13. stot, f\;
Senkar Ivan, 87. pešp., 5. poh. sU r-;
Šentur Franc, 87. pešp.. 15. stou r.;
Šerbec Martin, 87. pešp.. 14. stot, Brezice. Sagot, mrtev;
Serec Franc, S7. pešp^ 15. stot.. r.;
Seruga Anton, 87. nešp., li. stot, vjet v Ašabadu, Rušila;
Seruga Franc. 87. pešp., 14. stot.. r.:
Sfiligoj Anton, 27. domobr. pešp., 1. stot, iz Gorice, vjet v Atkarsku;
Silvestri Remigij, 97. pešp., ranjen;
Simčič Josip, 27. domobr. pešp., 1. nadom, stot, Kojsko. vjet v Atkarsku, gub. Saratov, Rusija;
Simonič Franc, 87. pešp., 13. stot, r.;
Skarlovnik Josip, 87. pešp., 15. su r.;
Skaza Franc, 87. pešp., 14. stot., itl;
Skoberne Franc, 87. pešp., 15. su r.;
Skočir Franc, 87. pešp., 5. poh. su r.;
Slana Franc, 87. pešp.; 14. stot., m.;
Slapšak Franc, S7. pešp., 15. stot., Celje, Svetina, mrtev;
Šlaus Andrej, 87. pešp., 14. stot., r.;
Slode Josip, 87. pešp., 14. stot,, r.;
Sluga Josip, 87. pešp., 15. stot., r.;
Smigovc Juri, 87. pešp., 15. stot., r.;
Smon Alojzij, 87. pešp., o. poh. st., r.;
Soba Anton, 87. pešp., 15. stot., r.;
Solar Franc, 26, domobr. pešp., 2. nad. stot., Luče, Celje, vjet v Atkarsku, guber. Saratov, Rusija;
Sorjao Franc, 87. pešp., 14. stot., r.;
Spitaler Martin, 87. pešp., 13. st., r.;
Sprach Franc, 87. pešp., 13. stot., r.;
Štampar Franc, S7. pešp., 15. stot, Ptuj, Vitanj, mrtev;
Stante Blaž. S7. pešp., 14. st., r.;
Stanzer Ignacij, 26. pešp., 2. stot., vjet v Atkarsku, Rusija;
Štetan čič Ivan, S7, pešp., 15. st., m.;
Stehlich Franc, 87. pešp., 14. stot., r.;
Steiner  Anton, 87. pešp.,  13. st., r.;
Štefan Martin, 27. domobr. pešp., 3. nad. stot.. Moravče, viet v Atkarsku, guber.  Saratov.  Rusija;
Sterčko Franc, 87. pešp., 15. st., m.;
Sterdišnik Peter, S7. pešp., 14. st., r.;
Stergar Ivan, 87. pesp.,  16. stot., r.;
Štern Franc. 87. pešp.,  13. stot., r.;
(Dalje prihod nj id.)
Ljubljanski občinsfti svet.
Ljubljana. 16. februaria.
Zaradi lahnega oboienja župana %. dr. Ivana Tavčaria je otvoril sejo občinskega sveta ljubljanskega podžupan g. dr. Karei Triller, konstatiral sklepčno5t ter imenovai za overovateija občinska svetnika gg. dr. Novaka in J e g 1 i Č a.
Župan oprošča svojo odsotnost, ker je obole! ter ne srne zapustiti sobe. Bolezen pa je brez nevareosti. V imenu zbornice mu želim skorajš-njega okrevanja. Pritrievanje na klopeh narodno-naprednih občinskih svetnikov.
Naša presvetla cesarska hiša ima beležiti pred kratkim vesel do-godek. Prestolonaslednikova soproga je povila nadvojvodi Karlu Fran Josipu drugega krepkega. zdravega sina. Ljubljana, ki v neomahljivi zve-stobi spremila s sočutjem vsak dogo-dek v cesarski niši, pa naj bo vesel ali žalosten, želi princu ob nastopu poti v življenje vse najboljše. visokim roditeljem pa prinasa rsajudanejše čestitke. Zastopnik c. kr. deželne vlade bodi tolmač teh čustev ter naj njih izraz predloži primernim potom na visokem mestu.
Nj. c. in kr. visokost nadvojvoda Friderik je potom deželne vlade izrazi! svojo zahvalo za čestitke. Deželni predsednik je županu posredoval te zahvalo, ki se glasi:
>Fur die mir im Wege des k. k. Ministeriums des Innern ubermittel-ten Gluckwiinsche des Oemeindera-tes nnd der Landeshauptstadt Lai-bach zu meiner Ernennung zum Feldmarschall danke ich vom gan-zen Herzen. Bitte hievon den Herrn BOrgermeister verstandigen zu wol-len. Feldmarschall Erzherzog Fried-
rich.*
(Za čestitke občinskega sveta in deželnega stolnega mesta Ljubljane, sporočene mi potom c. kr. rnmistr-stva notranjih zadev, povodom mojega imenovanja za feldmaršala se zahvaljujem iz vsega srca. Prosim o tem ob vesti ti g. župana.
Feldmaršal nadvojvoda Friderik.)
Došel je županu se drug dopis deželne vlade, ki se glasi:
Ker je odšel v sedanjem času velik del volilnih upravičencev v mestni občini ljubljanski k aktivnemu službovanju in ker se izvedba novih volitev članov in namestnikov občinskega sveta deželnega stolnega mesta Ljubljane v odredbi tukajšnje deželne vlade z dne 25. februarja 1913 št 225/praes. navedenem času to je v aprilu 1915 iz ozirov na interese v vojno službo vpoklicanih volilnih upravičencev ne zdi umestna, se Važe blagorodie pozivlja, da opustite priprave in razpis novih volitev članov in namestnikov občinskega sveta za tako dolgo, da dobite druga nadaljnja poročila, oziroma, da že vrtete se priprave sistiratc
Sedanii občinski svet bo torei zlasti iz ozirov, ker sedaj mnogo volilnih upravičencev nima pasivne vo-lilne pravice, posloval naprej.
Fhtaaćna oblast Je predpisala mestaeaut magistrat« od moitrgu zaklada prl*tojbl«o 8&2S5 K. to )• skoral z* 100     već, kakor lani.    Do
te odmere je prišla finančna oblast na podlagi tega, ker je uvaževala kot del zaklada tuđi mestno eiektrarno in mest. vodovod, kar pa je pomotno. Župan je vložil pravočasno ugovor, ker ni bilo mogo£e šakati do seje ob-činskegfa sveta. Županov korak se naknadno odobri.
Vsled pritožbe občinskih svetnikov gg. Kregarja, Štefeta in Arn-broschitza je deželni odbor delotna izpremenil proračun mestnega zaklada za 1915, Izpremembe so tako dalekosežne, da bo treba novih sklepov tinančnega odseka, ki se bo posvetoval tuđi o tem ali nai pred-laga obiinskemu svetu pritožbo na upravno sodišče ali ne. Odločilo se bo v prihodnji seji občinskega sveta. Isto veli a tuđi glede oakupa pogreb-nega zavoda g. Josipa Turka. Župan si pridržuje konkretne predloge, ki jih bo stavil zoper to odločbo.
Došla je mestu vodopravna raz-sodba deželne vlade glede Šentpe-terskega      mostu    čez     Ljubljjanico.
Zgradba mostu se ]e končno dovoli-la, treba pa je nekaterih radikalnih izprememb, ki bodo stavbo zelo po-dražile. Pogoji so tehničnega značaja.
Storil se je v eni zadnjih sej sklep, da prevtame občina garancijo za zadrugo krojačev itd„ ki bi pre-vzela napravo vojaških oblačil. Ob-čina je vezala svo:o garancijo na po-goj, da bo mestni magistrat razdelje-val Maso med krojače. Stvar v tej obliki ni bila izvedljiva. Med tem je ustanovil Zavod za pospeševanje obrti posebno centralo, ki bo razde-Ijevala po ćeli đezeli blago. Deželni odbor je prevzel garancijo za krojače na deželi ter pozivlja mestno ob-čino, da naj stori isto ?lede krojačev v Ljubljanu Mestna občina si je za ta slučaj pridržala kontrolo. Garancija naj se prevzame tuđi pod tem pokojem ter podpiše za mestno občino revers. Magistratnemu komisarju g. dr. Bercetu se poveri za mesto revizija poslovanja te centrale. Spre-jeto.
Vodstvo in osobje kurilnice je namesto venca na krsto stanovskega tovariša Frana Makovca darovalo 50 K za rodbine padlih vojakov. Želim, da bi ta vzgled našel mnogo posnemovalcev.
Mesto Tesin je naznanilo smrt župana dr. Dcmmla. Bregenc smrt bivšega župana Schmidta, Li n c smrt podžupana H e 1 e c g r u-berja. Vsem se je izreklo sožalje. za kar je došla že zahvala.
Dunaj je poslal porocilo o upravi mestne občine leta 1913.
Interesantno in pomirjevalno je porocilo mestnega fizika g. dr. Kraj-ca, ki se giasi:
Zdravstveno stanje mestnega prebivalstva v Ljubljani bilo je v minulem letu 1914. prav ugodno. Nastopila ni nobena nale/ijivih bo-lezni v epidemični oblik Spomladi 1914. je pogosteje nastor ala difterija, in sicer je v celem letr obnlelo 46 otrok, od teh sta dva urr la. Škrlati-ca pojavila se je le posan čno, v celem letu 10 slučajev, ki so vsi ozdra-veli. Trebusni legar naznanjen je bil v 5 slučajih. v katerih je 1 umri. Griza prijavljena je bila pri 4 osebah, od katerih sta dve umrli.
Leta 1914. umrlo je v Ljubljani 1123 oseb, od teh je bilo 685 domaci-nov - Ljubljančanov. Umrljivost LjubljanČanov - domačinov je torej tuđi v minolem letu bila jako ugodna 13'6 pro mille. kakor tuđi že ćelo vrsto minu!:h let. Povprečna umrljivost v letih 1906—1910 znašala je 176 pro mille.
Tuđi odkar se je pričela vojska in je došlo precejšnje število za na-lezljivimi boleznimi bolnih vojakov v razne tukajšnje bolnice, se ni razši-rila nobena nalezljiva bolezen med občinstvom. Naznanjena je bila decembra 1914 med civilnim občinstvom škrlatica 3krat, diiterija 10-krat, trebusni legar enkrat; vsi ti slučaji so ozdraveli. Januarja 1915 škrlatica sploh ni bila naznanjena, difterija v 2 slučajih, ki sta obadva ozdravela, trebušni legar v 4 slučajih v Crni vaši in Spodnji Šiški, oxi teh je umri eden.
Smrtnih slučajev v obče med ljubljanskim občinstvom bilo je decembra 1912. 64, leta 1913. 68, leta 1914. 66; jamiarja leta 1913. 68, leta 1914. 57, leta 1915. 64.
Razven zgoraj navedenih nalez-Ijivih bolezenskih slučajev med ljubljanskim občinstvom ni bilo in tuđi sedaj ni; nismo imeli in dosedaj tuđi nimamo kora, nimamo kolere in ne pegastega legarja.
Zvisoik zadnic jcJc se odoktk
Pri dopolnilni volkvi v policijski odsek ie bil izvoljen namesto občinskega svetnika g. dr. Pippenba-c h e r i a, ki je v vojni službi, občinski svetnik Z- L i k o z a r „ namesto občinskega svetnika g. Tomaža N o-vakapag. Koleša. Odsek se ie koncem seje konstituiral ter izvoli! za svojega pred&ednika občinskega svetnika g. L i k o z a r j a. za pod-predsednika pa občinskega svetnika g. Štefeta.
Marija Klopčarjeva prosi za odškodnino za mestni občini v cestne namene odstopljeni svet
Poroča občinski svetnik g. Liko z a r. Prošnja se zavrne.
Fran K r a p e š prosi za dopla-čilo na dogovorjeno odškodnino za izprailijevanje grezme pri topnicar-ski vojašnici. Poroča obč. svetnik g. Smole. Navedbe prošnje potrjuje tuđi upraviteljstvo. Za večje stro^ke se mu dovoli 6CM* K.
Prmudbo I. I. Naglas za nakup mestne stavbne parcele št. 136/19 katast. občina Kapucinsko predmest-je, na svetu bivšega vojaškega oskr-bovališča, odstavi podžupan z dnev-nega reda.
Za stavbni odsek poroča občinski svetnik gosp. dr. Novak glede ureditev javnih stranišč in pisoarjev, ki so se popravili, za primerno pre-uredho pa sedaj ni pravi čas.
Isti poročevalec je porocal tuđi o napravi pisoarja na Ribjem trgu, ki se iz istih vzrokov sedaj ne zgradi. — Občinski svetnik g. Šerjak vztraja pri svojem predlogu. podpi-ra ga tuđi občinski svetnik g. S t e -f e, Tiakar jima pojasni podžupan g. dr. Triller, da bo ta trg dobil po gradbi obrežnih zidov tako lice, da ne bo šio, graditi tam take ute, Tuđi so stroški precej visoki. Kar se tiče očitanja občinskega svetnika g. Stcfcta, da je mestna občina od vso-te U.OOO K za odpravo snega, mnogo prihranila, ga zavrne podžupan, da je imela ta točka protitočko v tlakarini,' ki pa je mestu sedaj od-vzeta.
V  c. kr. deželni šolski svet je bil kot  namestnik  izvoljen  z  Hstki    na rredlog   občinskega    svetnika  gosp. D i rn n i k a.    občinski  svetnik  gosp. dr.  Novak, namesto   odstopivšega gosp. G a n g 1 a, kateremu se izreče zahvala.
Ravnateljstvo mestnega deklj-škega liceja poroča o porabi dotacije za šolsko leto 1914. Poroča občinski svetnik gosp. D i m n i k. Porocilo se odobri.
V  imenu obrtnega odseka poroča obeinski    svetnik    gosp. Fran-c h e 11 i o prošnjah društva komisi-jonarjev in društva ljubljanskih po-streščkov za zvišanje tarifov. Pred-lagano zvišanje% ki se namerava za pota  in  prtljago na  100^. za opravila  pa od  40—100r", je previsoko. Zvisa;o naj pa se cene: do 50 vin. za polovico; od 50 vin. do 2 K za tretii-no; nad 2 K pa za četrtino.
Občinski svetnik g. Kregar predlaga, da naj župan izposluje od cestne železnice za ranjence, ki se vozijo na kolodvor, brezplačno vožnjo.
Občinski svetnik g. S t e f e graja, da rabijo uradne hrvatske -^Narodne Novine- za Ljubljano »Lai-bach" ter sploh za slovenska imena nemška. Informiran je, da imajo uradi hrvatske deželne vlade tak ukaz, 2eli, da župan proti terrtu protestira.
Občinski svetnik gosp. Mlinar nasvetuje ustanovitev občinske vojne prodajalne in obdelovanje mest-nih zemljišč v lastni režiji.
Podžupan gosp. dr. Triller mu pojasni, da smatra njegove predloge za interpelacijo. Občinska vojna prodaialna za revne sloie se bo otvorila dne 1. marca na Turjaškem trgu. Glede obdelovanja občinskega sveta pa mu pojasni, da tnestna občina ne razpolaga s svetom, ki bi bil za to primeren. na drugi strani pa je tuđi ves mestni svet v najemu.
Občinski svetnik gosp. Mlinar se zadovolji s tem pojasnilom.
Poljidia rasprava o aam poraiiiliem redu.
Dr. Albin Smola, odvetnik v Ljubljanu
CDalle.}
VII. Posanezoe dobe pomnMlMgB postopania.
1. Otvoritvcnoposto-p a n j e.
a) Sklep poravnalnega  sodišča.
O poravnalirem predlogu sklepa poravnalno sodišče. Sodišče mom predlog lavmiti:
1.  Ako ie dolžnik na begu;
2. ako je bi! po nastopivši plačiK ni nermožnosti kaznovan radi goljtt-five krivde;
3. ako poravnalni predlog ne od* govarja postavnim predpisom.
Poravnalni red naSteva tadi n*~ kate« okaBttimtt riđi fcatcrib wx+
poravnalno sodilSe po svojem tzpre-vidu odkloniti predlog.
Ako ugodi sodišče predlogu, lahko obenern odredi gotove var-nostne odredbe, da se ne hode zmanjsalo dolžnikovo premoženje. Osobito prepove lahko dolžniku opravljanje gotovih opravil.
Proti odločbi poravnalnega <o-dišča, bodisi da to predlogu ugodi ali pa ga zavrne. ni pritožbe.
Obenem mora postaviti poravnalnega koniisaria in imenovati poravnalnega upravnika.
b)    Publiciteta      otvorit ve postopania.
Poravnalno postopanje ima dalekosežne posledice za upniKe in osobito tuđi za tretje osebe.
Radi tega je treba, da postane dejstvo, da se je postopanje otvorilo, splošno znano in da izve zanj lahko vsak interesent, ki se nekoliko pobriga.
V to s\Tho se mora:
1.  Postopanje potom oklica javno razglasiti;
2.  okiic nabiti na u radno desko poravnalnega sodišča;
3.  ako se nahaja na kraju podjet-ja dolžnikovega, čigar tvrdka je vpi-sana v trgovskem registru, borza ali pa je dolžnik   obiskovalec   ali    ud borze, v borznem lokalu;
4.  oklic se mora dostaviti dolžniku in osebam, ki so se izjavile, da prevzamejo za dolžnikove obveznosti jamstvo, ter   finančni   prokura-turi;
5.  izvleček iz oklica se mora pri-občiti v v3entralblattu*' in   v urad-nem listu;
6.  otvoritev postopanja se mora zaznamovati v zemljiški   knjigi   pri posestvih in terjatvah    dolžnikovih; ako je dolžnikova tvrdka   vpisana v trgovskem registru, tuđi v tem* oziroma tuđi pri registru za ladje, v pa-tentnem registru in v   rubežnih   za-pisnikih.
2. Pripravljalnoposto* p a n i e.
V  času od otvoritve do    poravnalnega naroka mora upravnik, kakor smo o tem že razpravljali, zbra-ti potrebno, za odločitev upnikov me-rodajno gradivro.
3. Poravnalni narok, a) Določitevnaroka.
Narok določa poravnaltio sodišče. Določiti se mora praviloma najdalje na 6 tednov, računjeno od dne-va otvoritve.
b) Osebni prihod dolžni-kov.
Dolžnik se mora naroka osebno udeležiti, da poda potrebna pojasnila. Le izjemoma je dopustno zastopstvo in sicer tedaj: a) ako je dolžnik vsled raznih okoliščin zadržan priti osebno in b) ako izjavi poravnalni komi-sar. da je njegov izostanek upravi-čen. Drugače velja, ako izostane dolžnik, kot da bi bil umaknil predlog.
c) Tek poravnalnega naroka.
Dolžnik lahko umakne svoj predlog le do pričetka poravnalnega naroka.
Po tem času je nani vezan. Najprvo mora upravnik poročati o svojih poizvedbah in vseh za odločitev upnikov merodajnih okoliščinarL
Nato mora dolžnik, ako to predlaga upravnik, ozironia kak upnik ali odredi korrrisar, priseči razodetno prisego.
Upniki glasujejo o tem, ali sprej-mejo poravnalno ponudbo ali ne.
d)   Glasovalna   pravica upnikov.
Na Čelom a ima vsak upnik. tuđi če ima veČ terjatev, le po en glas.
Upniki, katerih pravice sploh nišo prizadete po poravnalni ponudbi, ne glasujejo. Upniki, katerim pristo-jajo odločilne pravice, v splošnem nimajo glasovalne pravice. Ta jim prfstoja le tedaj, ako njihova terja-tev bržčas ne bo pokrita po odločilni pravicu to pa le za nepokriti del ter-jatve.
VeČ upnikom. katerim pristoja skupna terjatev ali katerih terjatve so tvorile do trenutka dolžnikove plačilne nermožnosti eno terjatev, pristoja le en glas. Kako izvršujejo te osebe pristoječo jim glasovalno pravico, je stvar njihovega sporazuma.
Upniki. ki so si pridobili terjatve Sele po doižnikovi   plačilni nezmož*
Inosti, njmajo glasovalne pravice, ako uffovaria proti temu le eden izmed npndtov, ki so prijavili svojo terjatev.
Vendar   je   mogoče ugovore v gotovih slučajih izpodbijatL (D*u» priW<«jW)
Dnevne vesti.
—  Novi   predsedoik   najvišjega računskega dvora, princ   Hohen* lohe, je prcvzel vceral svoje posle,
—  Crnovojniško   pregledovanjo v Ljubljani. V četrtek, dne 18. febru-urja t. 1, se prične črnovojniško pre-gledovanje v Ljubljani. — V četrtek, dne    18. februarja t. I. pridc k pre-gledovanju letnik 1891, in sicer ob 8, /Antra]  domaći,  ob  9.  dopoldne  tuji črnovojniki. — V petek, dne  19. februarja pridc k pregledovanju letnik
IS95. domaćih in v soboto, dne 20. lebruarja letnik 1895. tu jih črnovoj^ nikov. — Letnik 1S96. priđe k pregledovanju  meseca  marca.
—  Vštevanj©  črnovojnega  službovanja. Na različna vprasanja, kaka se   bo vstelo  črnovojno  službovanje črnovojnikom, ki so rojeni leta 1S92., 1893. in  1«S94. in ki služijo kot črnovojniki pri vojakih, je c. kr. ministr-stvo  za   domobranstvo  odredilo,  da se službovanje smatra zgolj za črnovojno službovanje, ki se neha s kon-čano vojno.  Izvzcti so oni. ki so se po pregledovanju priglasili  za asen-tiranje   k  skupni  vojski   ali   domobranstvu. Tem se šteje službovanje v aktivno službo kot poklienim prosto volićem.
—  Poslanec Josip vitez Pogač-nik je bil kot stotnik    doslej ordo-nančni  oficir glavnega zapovednrka proti Srbiji postavljene armade, sedaj je pa premeščen na službovanje v Ljubljano.
—  Egon Gabri.ielčiČ. Dne 9. februarja je padd v Karpatih junaške smrti gospod Egon   G a b r i e! č i č, c. in kr. nadporočnik    in    stotnijski poveljnik pri 97. pešpolku, sin gospoda Al. Gabrielčiča, dvornega   svetnika pri vrhovnem ^odisču na Duna-ju, v cvetu svojega življenja, sele 26 let star.  Nadporočnik  Gabrielčič je bil že koj v prvih bojiti na severnem bojišču ranjen, a se je že čez osem dni s prestreljeno roko vrnil na bo-iišče, kjer se je celih šest mesecev na čelu svoje stotnije  hrabro  boril, dokler mu ni sovražna krogla pre-strigla niti mlađega    življenja.    Za svojo hrabrost je bi odlikovan z- nai-višjim priznanjem   (signum    laudis). Padli junak je bil kremenitega značaja, spoštovan    in    priljubljen    pri vseh. ki so ga poznali.    Časten   mu spomm!
—  O junaškib    slovenskih vojakih čitamo v :,Berliner    TagblattUA-, katerega vojni korespondent,  Adelt, popisuje srdite    boje pri dukelskem prelazu. Z največjo pohvalo omenja »vrle spodnještajerske Slov-ence-, ki so dne 28. januarja zvečer    zavzeli vas Bzarno v ljutem    naskoku    ter prizadjali Rusom težke izgube. Naše čete so se borile tišti dan s takim uspehom. da si sovražnik cei teden ni upal obnoviti svojih napadov.
—  Slovenski dragonci — junaki.
Naš domači 5. dragonski polk si je stekel na bojiščih že mnogo slave. Junaštva naših dragoncev so zapisana v zlato knjigo slavne naše ar-made in uradna poročila z bojišča navajajo tuđi v zadnjem času šte-vilna imena naših domaćih dragoncev. ki so bili za svoja iunaška dela odlikovani. V zadnjem poročilu se nahajajo tuđi naslednji slovenski dragonci: rezervni četovodja Anton P r i b e r š e k se je že opetovano odlikovah Pri neki izvidni jezdi je prestregel sovražne inianteriste s tako spretnostjo in bravuro, da si je zaslužil srebrno hrabrostno kolajno. Srebrno svetinjo za hrabrost ie dobil tuđi rezervni desetnik Josip Ce-š e k, ki je rešil svojega tovariša Leisackerja iz nekega močvirja, ako-ravno je ruska artiljerija obsipala to mocvirje s pravo šrapnelsko točo. V enako opasnih okoliščinah je rešil desetnik, Valentin Ferjančič, poveljniku svoje življenje. Tuđi on je dobil hrabrostno svetinjo. Desetnik Ivan G a j š e k se je opetovano pro-stovoljno oglasil za posebno nevarne izvidne ježe ter velja pri svojem od-delku za pravega vzor - konjenika* Tuđi njegove prsi diči srebrna hrab-rostna svetinja.
—  Pogreša se   Josip   Ulčar, 4. domobranskega pešpolka, 10. stotnije, vojna pošta 48. Odšel je v av-ngstu na bojišče in se od takrat ni veČ oglasil.  Kdor kaj ve, naj spo-roči našemu uredništvu.
—  Kdo kaj ve? Ivan Matja-§ i č, ki je bil najprej vojaški pek, po-tem pa je bil dne 1. septembra uvr-ščen v marškompanijo 1./87. polka baron Succovaty št. 5, vojna pošta 201, je zadnjrč pisal dne 11. septembra iz Godelloa na Ogrskem. Soproga Rozalija Matjašič v Ilirski Bistrici (»Rdeči križ«),   naproša njegove tovariše za kako vest o njem.
—  Iz ruskega vjetnBtva   se je oglasi! Avgust Remškar, ki piše, da se nahaja v Omsku v Sibiriji. Vjet }e bil dne 28. avgusta. Najprej Je bfl v Stabropohu sedaj je v Omsku, kl«1 ostane najbrž do konca vojne. Na~ sk>v na dopisnici je iako poraanjkifiv,
da note ne nldo  JMlccsutiBte Eni
*
Stran 4                                                                                                 .SLOVENSKI NAROD*, dne 17. februarja 1915.___________________________________________                 38. Stev.
Remškar. Ta naj se torej oglasi na pošti.
—  Iz   ruskesa vjetništva se   je
oglasil gosp. Franc DolniČar od 17. pešpoika, ki je bil odsel dne 18. oktobra na bpjišče. Pisal je svojemu očetu, rudniškemu restavraterju v Trbovljah, ^spodu Dolničarju, iz Lvova, da je zdrav in da odide z dru-gimi tovarili v notranjost Rusije. — Starše je vest, da je njihov sin živ in zdrav tem bolj razveselila, ker so se že bali. da ga je ugrabila smrt na bojišcu.
—  Transport ranjencev.   Danes ziutraj cb 3. ie dospel v Liubljano velik transport ranjencev iz Karpa-tov. Pripeljali  so ranjence  direktno z bojišča; imeli so s seboi se torni-stre. puške in municijo.    Bilo ]ih je 429, med njimi 9 težko ranjenih, ve-Činornn Hrvati; prav mnogo je bilo takih, ki so imeli ozeble ude. Prvič je prispel s temi ranjenci v Ljubljano vlak »Rdečega križa«, ki ga je   dal predelati  za sanitetni  vlak  nadvojvoda Fran Salvator. Ranience so od-peljali v »Mladiko« in v Obrtno solo. Sprejeli so ranjence: polkovni zdrav-nik gosp. dr. S \ a v i k. deželni po-slanec    gosp. Turk, kot    načelnik sasilnega društva, in za   Rđe ci križ« gosp. J a g q d i c. Kakor vselej, se je tuđi to pot izkazalo nrostovoljno ga-silno in reševalno društvo ljubljansko, ki je z 29. vozovi tekom dobre nre odpeljalo vseh 42° ranjencev v bolnišnicc. Na razpolago je bil tuđi avtomobH       avtomobilske        proge Ljubljana - Celje.
—  Zahvala slovenskih vojaKov. Iz Karpat: Podne vi se v tcplem soln-cu topi sneg, ponoći zmrztie vse pcđ jednim nebom, Tz hvnležnega srca se zahva!|u!c!o    podpisani za darovane predmete zoper mraz vsem p. n. đa-rovalcem in đarovalkam: Anton Po-lič, četovodia; Franc Feigel, če-tovodja; Janko Ciglar, četovodja; ^ndrej Kes, desetnik.
—  Tištim,    ki pogrešajo    svojs drage. Prijatelj našega lista nam piše z bojisča: Skoro v vseh številkah
Slovenskega Naroda* naiđem vpra-faiija o pogrešanih vojakih. Ker ^■cm. da vsak težko pričakuje kakega obvestila o svojih dragih, napisal .^cin si imena vseh, za katere se je vprašalo v mcsecu januarju. Pred par dnevi sem imel priliko, priti do naših slovenskih poli:o\\ kar se zgo-tfi vsak tecien parkrat, in vprašal, ■kie so pogrešan;. Večinoma od vseh sem zvedel, da so ?H v mesecu oktobru in novembru v bc!nišnico v Pr-zemysL Takrat je namreč razsajala Tiajhiije griza, kl pa ni zahtevala člo-vcl-kih žrtev. Nato je bila trdnjava cernirana in težko, da bi imelo mo-*tvo priliko, z zračno posto odpoši-Ib.ti pisma. Zatc tore} toliko pogrebnih, ki ne morejo biti zabeleženi v seznamku tned vietimi ali mrtvimi. Ker je toliko pogrešancev, mi ni mo-roče vsakemu posebe? poročati, kje da se vsak rosameznik nahaja. Nai zadostuje to porodio in skoro lahko jamčim, da je pretežna većina po-screšancev sedaj že zdrava in se dobro počuti v trdnjćivi.
—  Pisma vojnih vjetnikov.   Koj
začetkom vojne je bil na Dunaju ustanovljen poseben u rad za pregle-ci ovan Je vseh pišem in dcplsnic, ki jih r>ise;o naši domaći ljudje vojnim vjet-nikom v tujih državah in ki jih vojni vjetniki pošiljajo svojcem v domovino. Ta urad vodi višji oficir, posluje pa po!eg dodeljenih oficirjev in državnih uradnikov se kakih 200 pro-stovoljnih pregledovalcev. Vsak dan priđe v ta urad kakih 40.000 pišem in dopisnic. Ta pism^ in te dopisnice se najprej razdele po jeziku, v katerem so pisana, in potem se oddajo ta pisanja posebnim skupinam pregledo-va'cev, ki so dotičnih jezikov zmož-ni. Vsa pisanja, ki so količkaj sumlji-va, ali stvarno zaninriva, se predlože nradnemu vodstvu, ki dobi tako splo-len pregled o vsebini vsega dopiso-vanja in potem od časa do časa o tem poroča vojnemu ministrstvu. Pregledovanie te ogromne množine spisov daje seveda silno veliko dela. Pisma pa nišo pisana le v ruskem, v češkem, v nemškem, v slovenskem. v hrvatskern, v srbskem, v poljskem, v madžarskem, v franeoskem in an-gleškem, v italijanskem in rumun-i;kem jeziku, ampak tuđi v hebrej-skeni, estniškem, finskem, letskem, armenskem, perzijskem, turškem in arahskem jeziku, da, dobe se ćelo pisma v indijskih jezikih. Iz tega se vidi, kako jezikovno znanje je združeno v tem cenzurnem uradu. Kako težka Je naloga pregledovalcev    pi-
semT spozna vsak, kdor pomisli, đa so pisci večinoma Ijudje, ki jim dela pero težave, ki pišejo slabo in ki sko-raj nikoh ne pišejo slovnično pravil-nega knjižnjega jezika, ampak v svojem domačem narečju. Ta ogromna množina pišem se natančno pre-bere in ne eno pismo ne gre naprej, da bi ne bilo na njem potrdila, da ga je cenzor prebral. Pri tem uradu za pregledovanie pišem je poseben od-delek za proučevanje sumljivih pišem. Naravno je, da poskuša vsak vojni vjetnik kar more naiveč pisati o tem, kje da je, kako se mu godi, v kake razmere je prišel itd. V ta na-men se vjetniki radi poslužujejo skrivnostnih znamenj. Ali zapišejo — po dogovoru — kake številke, ali narisejo — tuđi po dogovoru — kake figure ali si pomagalo kako drugače. Tuđi je mnogo pišem, ki so pisana z nevidno tinto. Najbolji prebrisani vjetniki pišejo z nevidno tinto same dogovorjene številke ali znake. Vsa-ko pismo se seveda prav natančno preišce. Značilno je, da priđe skoro 90 odstotkov vseh takih šifriranih pišem na ruske vjetnike. Na Ruskem pač tuđi preprosto ljudstvo ne verja-me, da je pisemska tajnost zagotov-ljena in zato so vjetniki tako izvež-bani v porabi tajnih znakov. Vzlic silnemu delu, ki ga daje pregledova-nje teh pišem, se ta pošta vendar hitro ekspedira.
—  Avstritskim poljedelcem. Po-ljedelski    minister  se  obrača s posebnim oklicem na avstrijske polje-delce. Opozarja jih na dejstvo. da ie obdelovanje polja letos važneiše kakor kadarkoli.    Od letošnjega poli-skega pridelka ie odvisna pripravlie-nost armade in trdno zaupanje pre-bivalstva v bodočnost. Minister pri-poroča le take nas?de, kateri slu/iio brezposrcdno Člove^ki brani.   Pred-vsem se naj seie z^to, skrbno naj se obdelajo vrt:, zemlja naj se Čim naj-pridnejše obdela in dobro pognoji ter štedljivo in racijonalno obseje. Bolj kaker kdaj, je postalo kmetijstvo v vojni pravi temelj države.
—  Proti   vživania   aikohafa nri vojaških tr^nsportih. Vojno ministr-stvo ie izdalo ra vse železniske po-velinike ukaz, ki prepoveduje vživn-nie alkohola pri železniških vojaških transportih.   Vojakom   naj se nudilo brezalkohclne pijace.
—  Vojna poroka Slovenca s Če-hlnfo. Mehanik Josip 2 on ta, doma iz Iđrre, ki je bil težko ranjen na se-vernem bojišču in se nnhata v bol-nišnici v Rudolfinu v Pragi, se je v nedeljo poroci! z g-osrodično Emilijo Houfovc iz Sedlčan.
—  Poroka na severnem bojisču.
Prijatelj našega lista nam poroča z bojišča: Marsikaj smo že daživeli v tem času, kar se klatimo po Galiciji, toda poroke in gosti je pa se nismo imeli, kakor se je to zgodilo dne 6. februarja. Poročil se je čmovojnik Ivan B r e z n ik s Koroškega, Cere-rnonije ni opravil duhovnik, marveč naš gospod poročnik, ki je obenem poveljnik našega oddelka. Prečital je od župnika poslane tickovine, nato je žer.in s svojim podpisem potrdil, da hoče nevesto vzeti za ženo, zapisnik sta podnisali dve priči in poroka je bila pri kraju. Omsniti ttio-ram, da nevesta n! bila navzoča* nahaja se na Koroškern. Ko prid- na bojisču narejeni zapisnik v roke nje-nemu župniku, bo ona tuđi podf-ala pred župn'kom ta zapisnik, poter bo zakon veJjaven, kakor bi se skienil pred oharjem. Ker imamo več takih cvetočih večnih ženinov, jim je ta poroka tako ugaiala, da so se vsi od-ločili, poročiti se na ta način, ker je stroškov prosto, ker ni treba plaćati ne poroznih pristojbin, ne drugih stroškov. a si hidi ni treba nabavljati zenit vanjske obleke. Straše jih pa tovariši, najbrže iz nevoščljivo-sti, da ne bodo smeli uživati zakona, ker nišo plaćali davka, kakor oni, ki so že poročeni.
—  O d ragi nj i stoka dandanes že vsakdo.    Gotovo jo pa občutijo naj-bolj in jo bodo še boli občutili urad-
I niki in sploh osebe, ki so navezani na fiksno mesečno plačo. Marsikdo je že moral opustiti pot v gostilno ali kavarno. kier je doslej iskal in dobil
j vsaj malce razvedrila po celodnev-nem napornem delu. Ako so se že doslej precej izpraznile gostiine in kavarne, se bodo gotovo v bodoče še i     bolj, če se vdomači po vseh gostilnah
►     in kavarnah običaj, zaračunavati go-:    stom žemlje po 6 v, kakor se je včc-
rU pripetilo našemu znancu. Gostil-
►     ničarji so sicer   opravičeno sklenili 30% povišanje za jedila, nikakor se
pa ne srne to poviianje rastezati tuđi na kruh, za katerega so itak določe-ne maksimalne cene. Vsekakor ie pa po našem mnenju protipostavno pro-dajati žemlje po 6 vinarjev.
—  Pegasti legar.  Uradno se poroča: Od 7. do 13. februarja   je bilo naznanjenih    v    avsirijskem  držav-nem ozemlju 346 novih   slučajev pe-gastega legarja,    med temi po 2 slučaja v Celju,    Gradcu in Oberv.olzu, 228 slučajev v Thalerhofu pri Grad^ cu, 15 v Knittelfeldu, 26 v Šmihelu na Gor. Štajerskem    in    po    1 slučaj  v VVagni, Koflachu in Angeru.    Ražen v Celiu so vsi bolniki iz krajev, ki se nahajajo na bojisču.
—  Slat i iiske steklenice za »Rde-Či križ«.    Uprave    raznih zdravilnih kopališč so dale na razpolago >-Rde-čemu križu<    velike   množine mineralne vode.   Za vporabo te vode po-trebuje ^Rdeči križ« steklenice.    Za to se obrača na javnost, zlasti pa na lekarnarje,    drogiste,     gostilničarje, kavarnarje in na trgovce,  naj bi mu
I brezplačno odstopili svoje zaloge praznih stekleiiic, v katerih te bila minera na voda. Steklenice se naj pešiljajo na ^iMirieral\vrasser-Versor-gungszentrale Dunaj IV., Gusshaus-strasse št. 29.
—  Za stataega mestnega zdrav-nika II. vrste v X. placiinem razredu je bil imenovan dr. Alojzij K r a i g-h e r, in sicer s 1. julijem 1914. Na-predovalna    doba se mu    Šteje s 1. marcem  1914.
—  Za mestnega stavbnega pristava v X. činovnem razredu je bil imenovan stavbni praktikant  Matko M i k 1 i c, in sicer s 1. rnarcem 1915.
—  Mestnega uzirnlnskega zakupa račun za leto 1914.  in  proračun za I. polletje  1915.,, je občinski svet odobril  v svoji  včerajšnji  tajni  seji.
—  Obrtne zadeve. Mestni občinski  svet  je  odklonil  prošnjo Josipa O 1 u p a za podelitev   gostilničarske koncesije, ugodil pa je prošnjam: B. LenČetove za   prenos    gostilni-čarske koncesije iz hiše št. 15 v hišo št. 83. na Sv. Petra    cesti;    Franje Hatnerjeve za prenos   gostilni-čarske koncesije iz hiše št. 14 na Do-lenjski cesti v Linhartovo ulico št. 4 in  Marije  Bukovičeve  za  raz-širjenje izkuharske koncesije za prodajo kave.
—  Dvaniesečni bclezenski    dopust je dovolil    občinski svet    neki magistratni uradnici    ter ji nakloni! 100 K podpore.
—  Mestrd občinski svet je za-vrnil priziv bivšega šolskega sluge v Spodnii Šiški, Josipa Koviča, glede njegcvejra odnusta iz službe.
—  »Agro-Merkur« pred kasacii-skim    dvorom.   Te dni je kasacijski dvor obravnaval o ničnostni   pritož-bi,   ki so jo vložili   zaradi konkurza »Agro-Merkurja« v Ljubljani obsoje-ni funkcijonarji te zadruge. Kasacijski dvor je vloženo ničnostno pritož-bo zavrgel in je potrdil obsodbo ljub-Ijansl ega sodišča. Skoda, ki ie nastala vsied konkurza »Aj?ro-xMerkurja«, bodo seveda pokrili obsojeni funkcijonarji, tako da nihče drugi vsled te-jra konkurza   ne   bo imel ne vinarja škode.
—  Občni zbor Muzejskega dm-štva za Kranjsko. Snoči se ie vršil v muzeju občni zbor Muzejskega društva za Kranjsko. Otvoril je zboro-vanje podpredsednik    društva gosp. komernik   $ t e s k a,   ki   je   dal   pregled   društvenega     delovanja  v  letu 1914. Oosp. dr. Šmajdek je podal tajniško poročilo. iz katerega posna-memo to - !e: Društvo je štelo preteklo leto 313 članov, med letom je pristopilo  14,  umrlo   10  in   izstopilo 20. V vojno službovanje je bilo vpo-klicanih 22 č!anov,  eden  izmed  teh se nahajs sedaj v vojnem vjetniŠtvu na Ruskem (dr. S t e 1 e),   2 pa   sta padla.    in    sicer:    profesor    Štefan Podboj in profesor Josip B e r c e. Glede Valvazorjeve    spominske plo-
I Šce poroča, da naj bi bila bronasta in z vijaki na zid pritrjena. Stala bi v velikosti 80 X 60 približno 300 K. Deželni muzej je prevzel društvene publikacije v znesku 1772 K 90 vin. VIoge glede primernc oskrbe bota-ničnega vrta naučno ministrstvo še ni resilo. Po pojasnilu gosp. dr. 5 a-jovica se je zadeva dclno ugodno
resila. Tuđi bo šolski svetnik gosp. Alfonz   Pa u li n v kratkem   zopet mogel nadaljevati »Floro Carniolo«. Na Koroškem se je ustanovilo »Zgo-dovinsko društvo za Koroško«. Povodom smrti nadvojvode Ferdinanda in njegove soproge le izrazilo  društvo svoje sožalje in ogorčenje. — Iz blagajniškega poročila, ki je je podal gosp. dr. S a j o v i c, posnamemo, da je imelo društvo leta 1914.    6?4.\ K 93 vin. dohodkov in 5046 K 14 vin. izdatkov. Društveno preirurženje iz-liazuje 187b K 1? viti. pnnianjkljaja napram    32G0 K 2C> vin.    iera 1913. Fond za »Floro carn'oiico< izkazu^e 2780 K 56 vin. dohodkov in 291 K 28 vin. izdatkov. Na prcdlog pregledo-valca računov gosp. oficijala Pod-k r a j š k a se izreče blagajniku gosp. prof. Brezniku zahvala,    edemu odboru pa se poda absohitorij. Gosp. prof.  S a j o v i c    poroča radalje   o proračunu, pri    katerem se sprejme najbolj pesimistična verzija, vpešte-vajoč pri tem nasvete gosp   barona Z o i s a.  Gosp.  prof. Sajovic  poroča nadalje še o knjižnici.    V društveno  knjižnico  prihaja  po  zameni 184 znanstvenih publikacij v približno 700 zvezkih od 114    znanstvenih drur^b. V Avstriji zameniuje društvo s 67 Organizacijami  107 del,    v inozemstvu  s 47 organizaciiami 77 del. Leta 1914. je društvo stopilo nanovo v zvezo s Verein fiir Hohlenkunde in Osterreich   v    Gradcu,    Slovenskim lovskim društvom v Ljubljani, s kraljevo  akademijo v BeJgradu ter obnovilo      zvezo    z    Altertumsgesell-sehaft Prussia v K6nij?sbergu. Gosp. kanonik    Gruden    je    porocal za uredništvo »Carniole«. Reviji je bilo določenih na leto 260 strani, imela pa je 274 strani. Sodelovalo je 25 pisa-teljev z 68 sestavki, med niimi je bilo 6 novih sotrudnikov.    Za leto 1915. se Hacquetcva števiika odloži. Izdaja naj se »Carnlola« tuđi leta 1915., nobena števiika pa naj ne presega 3 pol. Prvi zvezek naj iziđe po možno-sti o Veliki noči. — Na predlog gosp. dr. S a j o v i c a se izreče    zahvala deželnemu odboru in vodstvu Kranjske hranilnice. Pri volitvah je bil iz-voljen ta - le odbor:    prof. Brez-n i k, sodni  svetnik Anton    B u 1 o -v e v. kanonik Gruden.    ravnatelj Mantuani, dr. M o 1, dr. Ome r-s a, dr. Saiovi c, kancelar S t e s-ka,    dr.    Š 1 e b i n g e r    in     prof. Žmavc;    za preglednika   računov pa sta bila izvoijena g. oficijal Pod-k r a j š e k  in  g.  župnik    V rhov-n i k.    Občni zbor je nato izvoli! za častna člana dosedanjega prećsedni-ka dvornega svetnika    gosp. Frana L e v c a, ki ie bil društvu na čelu od leia 1903, in prof. Ferdinanda S e i d-1 a, ki že 25 let sođeljuje pri društvu. Gosp. baron Z o i s je končno uteme-ljeval razne svoje predloge, ki so bili sprejeti v tej obll-ki, da se odboru na-roča, izbrati tričlanski odsek. ki naj v sporazumu s predlagateljem skrbi za propagando za društvo, razmotri-va izdajanie poljudnih spisov, ki naj se v gotovem roku izdajajo, skrbi za sestanke in predavanja, osnuje stro-ko\Tie pododseke ter o tem poroča izrednemn občneniu zboru, ko nasto-pijo zopet mirni čaši.
Železniška proga od Jesenic do Trbiža je zaradi zapadlega snega še vedno zaprta in je n. pr. včeraj vlak vozil le do Kranjske gore. kjer ga imajo Še sedaj, ko se je že nekoliko ^esedel skupaj, 1 m 70 cm visoko. Železniški upravi se mora v tem bo promet čimpreje odprt. S proge odmetavajo sneg vciaki, možie, dečki, žene in dcklice in tuđi z najtež-iim strojem so ga hoteli včeraj pro-dreti, pa jim je pri tem skočil s tira. 2elezniška uprava se mora v tem pogledu priznati, da je res ukrenila vse. da bo proga cimpreie prosta. Nekaj je pa vendar pomankljivega. Ako se n. pr. priđe v Ljubljani k blagajni in zahteva vozni listek do Trbiža, se ga dobi in ko se v Jescni-cah presede na drugi vlak, se pelje le do Kranjske gore, potem se mora pa nazaj do Jesenic in zopet na drugi vlak čez Podroščico v Trbiž. Ćelo pri blagajni na Jesenicah ne pove nihče, da vlak ne vozi do Trbiža. Tzve se le slučajno, kdor je v dvomu ter da so mu zapreke znane, od in-spekcijskega uradnika. Takih slučajev je bilo že več in je nujno želeti. da bi uprava tuđi ta nedostatek pra-vočasno spravila v red.
Iz Idrije nam pišejo: Pretekli te-den je umri v Idriji g. Josip Rup-n i k , posestnik, usnjarski mojster in občinslci odbornik, star 52 let. — Bil je zanesljiv in zvest naš somišljenik, ki je ob vsaki   priliki   požrtvovalno
podpiral vsa naša društva in je svolo rodovino vzgojil v odločno narodnem duhu. Užival je splošno spoštovanjef čemer je bil priča tuđi njegov pogreb, ki so se ga vsi sloji udeležili v velikem številu. Bodi vrlemu in zna-čajnemu možu ohranjen blag spo-min! Cenjeni rodbini naše iskreno sožalje!
»z TrboveH. Na občnem zboru „Posoiilnice" v Trbovljah je bil izvo-Iien načelnikom tukajšni trgovec gosp. Jos. Goropevšek in tajnikom učitelj g. Ante Kuhar. V načelstvo in nad-žorstvo so izvoljeni žnpan in ravnatelj gosp. Gust. Vodušek, podžupan in trgovec gosp. Ivan Kramer, I. kapi an gosp. Jos. Šribar in učitelj Gust. Vodušek ml. V nadzorstvo pa: c. kr, poštar gosp. Jos. Kunej in trgovec ^osp- Fran Dežman. Posoiiinica ob-haja letos 1. maja svojo 201etnico. Od ustanoviteljev sta v načelstvti le Še gg. Moli in Goropevšek.
Eksplozija v Brežioah. Ze včeraj smo na kratko omenili, kaka nesreća se je zgodila, namreč eksplozija, ki je ubila več oseb. Ta nesreća se je zgodila v gostilni Janeza VolčanŠka v Št. Lenartu pri Brežicah. Eksplodiral je sod karbida, ki je bil shranjen v kleti. To se je zgodilo zjutraj ob 5. En del hiše se je ves podrl. Hlapcu Lapuhu je eksplozija odtrgala glavo. Ubiti so bili gostilničar Volčanšek, njegova žena, njegova hči in njegova pastorka. Gostilničarja Volčanska si-volasi materi je eksplozija zlomila obe roki, nekemu hrvaškemu trgovcu z živino pa izbila oko. Sodi se, da je slučajno dotekla voda prišla do karbida, ki je bil shranjen v kleti. Vsled tega je nastal acetilen, ki se je razširil ne samo po kleti, nego tuđi po drugih prostorih v hiši. Hlapec Lapuh je prišel z gorečo lučjo v tak prostor — acetilen se je vnel in prva žrtev je bil Lapuh, ki ga je eksplozija vrgla iz hiše na dvorišče. Slučaj je toliko bolj žalosten, ker je ponesrečila jako vrla in občespoštovana rodbina.
Na graškem vseučiliščti je letos vpisanih 300 dijakov, lani jih je bilo 2981.
Pegasti legar na Koroškem. Doslej je vsega skupaj na Koroškem obolelo za to boleznijo 95 oseb in od teh jih je 21 umrlo. V času od 7. do 13. februarja se je primerilo 27 novih slučajev. a vsi v taborišču galiških beguncev v Volšperku.
Konkurz koroške centralne blaga ne. Dne 16. t. m. je bila pri dežel-nem sodišču v Celovcu zadnja obrav-nava o konkurzu koroške centralne blagajne, kateri konkurz je svoj čas vzbudil tako veliko senzacijo. Centralna blagajna koroška je skoro tri mili-j o n e kron kmečkega denarja vtaknila v raznovrstne spekulacije prelata Kay-serja.   Predsednik   centralne   blagajne
Jfoči brez spanja.
Najsiastnejše krepčilo, ki je člo-veku usojeno, je spanje. Kakor pre-»-ojeni. ojačeni in dela veseli se zbu-dimo po zdravem spanju, in kako trudni, nejevoljni in onemogli se dvignemo po prečuti noči z ležišča. Noči brez spanja imamo večkrat xa-
radi valovanja krvi, nervoznosti, prenapora itd. ali pa vsled revmatič-nihf protinskih, neuralgičnih bolečin, glavobola in bolečin v vratu in v vseh teh slučajih ]e svetovati, đa si s Fellerjevim rastlinskim esenčnim fltridom z zn. »Elsafluid odstranimo vzrok pomanjkanja spanja. Iz lastne izkušnje ga lahko najtopleje ; vtwof+č*mo, ker pomirim osvejaje.
jači živce, odstrani glavobol in migreno, nam daje mirno, enakomerno spanje in se je tuđi v mnogih drugih slučajih izkazal kot dragoceno domaće zdravilo.
To izhaja najbolje iz tzvidov zdravnikov, od katerih med drugimi pi$e gospod dr. M. David, mestni zdravnik v Srenomi pri Jaroslavu, da   najtoplele   priporoča   Fellerjev
fluid z zn. »Elsa fluid«. Gospod dr. Neugebauer na Dunaju VlIU Lau-dongasse 42, pile, da je 331etnemu na podpnenju odvodnic trpečemu možu priporočil Fellerjev fluid z zn. »ElsafluM« in da je ta pacientu dobro služit.
Svojim bralcem lahko samo pri-poročamo, da imajo to poživljajoče sredstvo vedno v zalogi, kar je prav
lahko, ker stane 12 steklenic samo 6 kron franko.
Obenem uaročimo lahko tuđi preizkušene, milo odvajalne, kri či* stilne rabarbarske kroglice z zn. »Elsa kroglice«, 6 škatlic za 4 krone 40 v franko in sicer oboje samo pri lekarnarju E. V. Feiler, Stubica, Elsa trg št. 238 (Hrvatsko).
SS- M«*«____________________________________!____________________,StOVENSKJ NAROD* dne 17. febnuija 1915.                                                                                                    Stran 5.
I    prelat in koroški deželni poslancc Weiss I    ]e ko je bil polom neizogiben pobeg-
I nil v Ameriko in je vzel seboj iz bla-I gajne še već stotisoč kron. Nastal je I konkurz. Prelat Kayser je bil zaradi I goljufije obsojen na dve leti težke I ječe in tuđi njegov tovariš Palese je I bil obsojen. Po prestani kazni je prelat I Kayser odšel na Nemsko, kjer je izdal I brošuro, v kateri je sebe opravičeval I m je trdil, da so ga baje na Koroškem I vladajoci frama.^oni spravili v ječo. Ta I brošura je bila sodnijsko zaplenjena, i roda krščansko-socijalna stranka jo je I imunizirala. Gcrkvcni krogi so posku-I sili po prelatu Kayserlu in Weissu 1 oškodovanc kmečke ulagateljc resiti s I rem, da so začeli akcijo za saniranje j centralne blagajne. Ta akcija pa še ni končana. Zdaj se je vršila v Celovcu kazenska obravnava proti članom pred-^tojništva većine centralne blagajne. I Obtožnica ima zanimivo predzgođovino. 1 Državno pravdništvo je namree najprej I; odklonilo kazensko preganjanje članov [ predstojnistva centralne blagajne, vsled česar je trgovce Spdrr>\ ki je bi! po prelatu Kayserju in Weissu oškodovan, vložil subsidijarno tožbo. Proti tej tožbi | <o obtoženci uložili ugovoi, Ki pa ga P je višje sodišče v Gradcu za \ milo. Obenem je višje sodisče ukazalo drž. pravdništvu, da mora uradoma dvigniti j obtožbo proti članom načelstva cen-i tralne blagajne. To se je zgodilo in so 1 bili obtoženi: Ivan Ure iz Sv. Martina f| pri Celovcu, posestnik in župan; Josip '] Streissnig, posestnik pri Sv. Šteianu; I rnons»srnor Valentin Podgorc, duhovnik i v Celovcu in tajnik družbe sv. Mohorja; j Josip Kasslt posestnik pri Sv. Ivanu; I Ivan Herelcr, posestnik pri Sv. Martinu I pri Beljaku in Ambroz Schartegger, I posestnik v Sittichu. Obtožba se glasi I po § 486 kaz. zakona. O poteku obrav-I nave in o sodbi borno <e poročali. I            Času primerno. \' Bdjaku imLi.io
I >Urad za ljudsko pomoč-, ki ic nastanjen v trgovskem lokalu i;i ima tuđi izložbena okna. Tani >e oddaja-jo razna darila, se zg'ašajo javni uradi in zasebni podjetniki za tclZuc moči (sedaj isce žeieznica 17 dninsr-iev\ ki bi nadorneščali pisarje I nd-scheinschreiber- in tuđi brezposelni se zatekajo tja.V izložbenem oknu so razne patriotične razglednice in druge slike.
Popis zalog žita in moke ic odredila tuđi hrvatska vlada. Vsakdo mora izročiti proti primemi odskod-nini ono količino žita in inoke. ki presega njegove hišne in gospodarske potrebe.
I           Pesrasti fegar. Iz Vinkovca in iz
I Rume v Slavoniji ?e prišlo na Reko I 23 voiakov, ki so prinesii seboj pc-I sasti lesrar. Na Reki so to bolezen I nalezli se trije vojaki, cn želczničar !    m en bolniski stre/ai.
Štorkija ic mrtva,   filmska bur-ka v 4 dejaniili. priredi! Hans Kotlar, ki se je prctivajaia   včeraj v prvič v |    kinematografu Ideal, dosegla je naj-lepši uspeli. Tn.di popcldanski spored z senzacijonalno  detektivske draino •Kdo je storilecs in ki je tuđi mladini dostopen. žel je obče priznanje.
Tatvinc pri posestniku in gq>til-ničariu gospodu Antonu de Schiava \t sumljiv neki vojak, ki je tuđi že aretiran.
Izgubljene stvari, prijavljene c. kr. polici jskemu uradu: riava de-narnica z več kaKor r<> K: bsnkovec za in K: rAat uhan z diamantom; crna denarnica z ^S K: knjiga s 14't K v bankovcifi, izgubljena dne 4. februar ja 191=>; goveia koža. rdeče - belo lisasta; denarnica z S K: drnarnica 7 2^ K 6O vin: vreča s r> kg koruzne trroke: bankovec za 10 K: torbica z 22 K: ura iz kovine z verižico; crna denarnica z 10 do 12 K. izdubljena dne 24. ianuaria 191.^: srebrna 'rrab-rostna kolajna I. razreda; crna boa; 2?ata hroša (zaponka).
NajdeTie stvari, ki se dobe pri c. kr. pol. ravnateljstvu: srebrna damska ura in zlat prsta iu za vi tek s čevliarskim blagom, denarnica s 10 kronami 74 v in zlat prstan. polovica 2-kronskesra bankovca. denarnica z T K 49 v, bankovec za 10 K. Športna verižica iz tula srebra, srebrna damska ura. zlat obesek z monodramom. crna naglavna ruta s ključem, denarnica z 1 K. bel lovski pes. rdece li-sast, pribežal dne 3. februarja 1915. zlat poročni prstan, tolar za 5 kron.
Književnost
— »Slovenski Trgovski Vestnik«
ima v št. 2. sledečo vsebino: 1. Val. Žun: Bilanciranie javnemu dajanju racu nov podvrženib podietb in vojna. 2. Dr Viktor Sušnik: Novi av~ strijski konkurzni red. X R. Dolenc: Vinskih komisionariev nam je treba.
4.  Maksimalne   tarife na Kraniskem.
5.  Novi predpisi o izdelovanju kruha in kolačev. 6. Dr. Rudolf Marn: Po-kojninsko zavarovanje zasebnih na-stavijencev. 7. .fust Piščanec: Carin-stvo. S. Raznoterosti: Nov moratorij. — Mir bo dalj časa trajal. nego vojna! — Zasebna posredovalnica.    — Nevpoštevanje cen v ceniku je vzrok za odpust potnika.   —   Odškodnina
stroškov za o&cbno predstava — Dom za trgdvskc nastavlienke. — Našim gospodom trgovcem. 9. Društvene vesti.
MznesMnt
" Hudi čaši. V zapadni Galiciji manika klaie za živino in ker je bilo nmo^o kra\ pobitih za vojaške na-mene. je nastalo pomanjkanje mleka, da so zdaj pripeijali tri vagone kon-deuziranega mleka iz Š v i c e.
*  Šarah Bernhard, sla\*na tran-coska umetnica. ki navzlic svoji visoki starosti še vedno   nastopa,   se ie ponesrečita. Ranila se ie na nogi. ka-tero   so ji morali   zdravniki amputirati.
*  Zlata Husa, znani praski hotel, Iast posl. Klofača. je bila prodana \5. t.   m.   na   eksekucijski   dražbi   za l.fo 1.000 kron. Hotel je bil sodnijsko vrenien na ^,e>7S.0O<i kron. Kupila jo ie gospa   Trnkova,   hčerka   praškega komerčnega svetnika Mensika.
*  Pegasti legar v taboru za srb-ske \ jetnike v Mauthausenu.   Kakor porocajo graski listi, je umri v vjet-niskem      taboru     v     Mauthausenu zdravnik dr. Marian na pegasteni Ie-?:iriu.   Kurat Schwarze1m6-!er pa je obole 1.
*  1/vori   petroleja na Ogrskenu \" blizini Neutre na Ogrskem so od-krili  tri  vrelec  petroleja.  Ti vrelci dajejo že sedai vsak dan štiri vagone petroleja. Državna uprava je poslala v Nemro ^ eč inženir.iev in 150 delav-ct:\", da prieno z Jeli ^r!ede eksploatacije nafte.
*  Vojni vjecnik na dopustu. Kakor >mo žc poročali. je daA-olil nem-£ki cesar nekemu franeoskemu voj* nemu vjerniku na častno besedo, da se vrnc, dnpusr, da obišče 5vo.io mater, i^edaj se ic vojak zopet vrnil v vcino v»etnistvo. Mnt? tnu je niedtem urnrla.  švicarske  oblasti  nišo  zavirale nje^ovega  potovanja.
*   Kćerka nadvojvode Friderika v anglešketn vjetništ\*u? \z Berlina rorocaio:      Lokala-izeiger-    javlja: Nadvojvodinio Knstino, ličerko ield-maršala    in   vrhovnega    povelintka, radvojvede Friderika. ki ie s s-voiim >oprogonT,    princem    Saiin  - Sulm, potovala domov s Kanarskib otokov, so vie!i Angleži in jo odpeliali v Gibraltar.  Pa - li je ta vest resnična, ^e ne da kontrolirati.
*  Stavka   io   bojkot na Dunaiu. Minol^ teden   je bilo na dunaiski trc: za prasiče prignanih 5.SI4 ščetincev, včer3i pa 10.278. Včeraj je -tore] bilo skoro se enkrat tn!{ko    pra^ičerv   na prodaj, kakor prejšnii teden, a cene se vendar nisu znižale. Vsled tega so prekajalci načeli stavkati in nišo hoteli pra^ičev kupovat:. 2n*enili so se :neđ seboj.    da ne plaćalo več kaknr 2 K 4n \- 7a Tvilogr^m, a lastniki praši-cev nišo hoteli    za to ceno prodaj^ti. Poston^nje     prodcralcc^'   ie  Tin!'i;"vO. DiTnai.ške  gospodin ic  numreč  b(:ikr>-tiraio prekaialce in rečeio kupo\ati. ker ?e Macro    prekaialcev predrago. P^odaialci so ta bojkot yt prav rnat-no ohČTjfili. in gra bodo morda še ve-VtV:1-- bo!;, !-:er je bojkotno sribani^ sele
^LJfe"efku.
* Kako se telegratira iz Pariza v Petrograd? Frankfurter Zeitung-poroča po pariški illlustration •: Ra-^eu brezžične telegrafiie, ki ni nikoli vama pred indiskretnostjo nemskih postaj, ki love oddane brzojavke, ima iraneoska (in angleši.a) diplomacija za občevanje s Petrogradom na razpolago pet brzojavnih pro^. Prva, najvažneja proga gre čez Danskn. l^va podmorska kabla vežeta Cahris s Fanoe na danski severni obali. Od-tod gredo brzojavke po nornialncm ix)tu v Fridericio v Malem Bel*u, ud tod pa po kablu Fridericia - Liba-va v Kurlandijo. Pred kratkem je bil ta kabel prerezan, kar je niorda sto-ri!a kaka nemška ladja. Depeše gredo zato ^edaj aJ Fanoe \- Skagen, najseverneiso točko Islandiie, od tam po kablu v Gotebor^.iz Ootel^orga po švedski kopni progi v Gressiehamiru odtod po kablu čez Baltiško morje v Rigo. Većina teh prog je Iast Nordijske telegrafske družbe. Druga pot vodi po progah družbe Eastern Te-legraph iz Marzilje čez Bone in Maj-to na Grško, odtod po suhem preko grškili. srbskili in romunskih !:rzo-javnih uradov na rusko mejo. Tretia crta ie že znatno dajiša. Napra\i ovi-nek če^ Sredozernsko morje. Rdeče niorie. Indijski ocean in cei azijski kontinent, in sicer čez postaje Mar-seille - tione. Malta. Aleksandriia, Suez. Aden. Bombay, potem čez In-diio. Beludžistau in Pe^^ijo do prve ruske postaie Ćulfa na rtiskem Kavkazu. Ta pot ie pred nemskim ali turskim zalezovaniein precei varna. (Op. >Frankf. Ztg. : Ne več. ka i ti turske operacije v A.serbejdžanu so to crto prerusile.) Če bi bila tuđi ta crta prekinjena. priđe še četrta proga v poštev. Ta napravi ogromen ovi-nek če^ >.\arseillc. Bore. Malto. Alek^^indrijo. Sue^. Adeu. Bombav in dalje čez Madras. Sinjsrapore. rt St. Jaqi:es (Saigon) v Honj?kongr. Janghai. N'^^asaki in koneno Vladi-vostok. \z Vladivostoka se brzejav-tia po kopneni v Petroirrad. Ako bi se tuđi ta pot ne dala upornbiti. po-tein prcositaia šc proga ekrog s\*eta. Dcpc?:i začne svojo pot v Brestu in teče no kablu frnncoske kabelske družbe v Ne\v York. od koder se po kopneni Ajpošlie v San Francisko. potem zre po kablu družbe Com-mercial Pacific na Sand^'icbske otoke, daiie na otoke JVlidvav in Chiam in ^d tod na .Taponsko. Nordijska kabelska družba posije brrojavko po svojem kablu v Vladivostok. od koder srečno priroma v Petrograd.
Brzojavna porobila.
Novi n^slantki v Perziii. Carigrad, 16. februarja. (Kor. u.) Poslanik Avstrr> - Ogrske. grof L o -eothetti. in poslanik Nemčiie. princ R e u s s. st^ odpotovnla v Te-heran. 6<* nastnpjta svojo ^lnzbo.
Pogreb fcfiiskih f,rte\\
Sofija, 1K febniarui- (Kor. urad.) Včerai ^o pokopali bč?rko genera'a Fičeva in sina bivšega vojnoga ministra Bojadzijeva. ki 5ta umrla vsled ran, ndoblienib pri bombnem atentatu v meščanski karint. Pogreba rta se iideležila tuđi kralj in kraljica. T>ve nadaljni žrtvi atentata sta umri i. Stevilo mrtvih znaša dosedaj šest.
Darila.
Upravništvu naših listov 50 poslali:
Za »Branibor«: (losp. Mirko Heren 3 K. — Srčna hvala!
Umrli so v Ljubljani:
Dne 13. februarja: Anton Brez-nik, dninar. 54 let, Poljanski nasip 52.
Dne 14 februarja: Andrej Pav-lič, železniški čuvaj v pok.. 75 let Emonska cesta 10. — Ludvik Lasg-ner. pisarniški sloga državne želez-nice. 50 let. Planinska cesta I9S v Spod. Šiški.
Dne 16. februarja: Dragotin Er-žen, bivši delavec - hiralec, 20 let, Radeckega cesta 9. — Anton Krava-nja, pešec 17. peSpolka, Zaloška ce-sta 29 v garniziiski bolnici.                 <
V deželni bolnici:
Dne 10. februaria: Aldo Adolf Mattias, čevljarjev sin, 5 dni.
Dne 11. februarja: Mihael Rih-taršič. posestnik, 44 let.
Dne 12. februarja: Marija Fab-ian. dninarjeva vdova. 75 let.
?bfi*sfiii \\$\ fih^na 6 strani
Izdajatelj in odgovorni urednik:
Valentin Kopitar. Lastnina ih tisk »Naredne   nskaroe<.
Heteorolotftno poročflo.
Viitaa mi nArjeai S*%>              Predaj:  zračni tla1. >'6t mm
^         ĆI3    (S*IBJe      Sli
%    opazo-   m"rt^     |-*      Vetiovi        Mebo
16.   2. pop. 732 6       6 3   si. jjvzh.   oblačna „    9. zv.   738 8 ,     3 2   si. jvzh.      jasno
17.    7. zj.   7411    —18   sr. svzh. j
Srednja   včerajšna    temperatura    35°, norm.  —0*!.   Padavma  v 24- urah  mm  0*0.
T¥«ratika biia iiče a« tukaišnjem trgu                    nb
spretne sospode
ki razpolagajo s kapitalom, za razpeča-vanje dveb dobrih predmetov z mož-nostio velikej?a /aslužka. CeDJ.ponudbe ped ,,B» /LII483£< na aron. eksr>edici'o M. DUKES nasl., Dunaj 1. Wollzeile  16.
^r    Zlata svetinja    >^
>^Berolint Pariz, Rira itt.^r
ffajboljše kezra.    / m.            '^
Bffffto za AS^y **
^r ^/stritarjeva nlica7.      ^^
Eetrlk dr. ing. Errsch. Olosnuc. Kc- \
mično-tehnična preiskava je izprićala,  da ;e ] nSeydlin<(   prav   izvrstno   uporabna   ustria voda. ker so njeni   podatki   popoinoma  ne- | škodljivi ?n se ž njo iahko rarkužuje.
SfNfai« mm spratu
planina natakarica.
Pismene   ponudbe   a«   poitni pieial at. 50,          __________433
Poslano.
Od turškega podanika, poklica-nega v vojno službovanje, šem dobil v komisijo še ostale
pul LIJ Jliu    )ll L|ll Uy L
Bachara. antik, Afgan, Hačlu, Afgan Me sad. Kasak, Mossoue, Siras, ki se oddajajo za polovično ceno.
Ogleđajo se lahko vsak dan od 10—12. dopoMnc in med 3 in 5- uro
popoidne v Gradišću št- 8, novo branilnlčao poslopje.                448
Zunaniim reflektantom se pošljc na izbiro, ne da bi morali kupiti.
A. Svara,
agentura in komisija«
Proti prahajem, lnskinam in izpadanju las
Tannc-cliinin Mhh
katers    ekrepčuje    laalžčo.    odstran]uj« luake in preprečuje (zpadanla las.
i st^ltlente* z iaovo«iom i Urono.
Raspošilja se z obratno posto  ne manj kot dve steklenici.
Zaloga vseh preizkušenlh zdrsvi!, nadlc. mi!, medicina!, vir, špecHa!i> t«tv najfinejSih psrfumov, kirurgiiklh obvsz, svežlh mineralnih vod itd.
Đež. lekorna Milana LeasteKa
TLiubljsn! Resljeva cesta it. I.
Doleer novozgrajenega Fran Jožefovega i                             iubli. mosta.                   1S
V  tej  Zekarni  dobivajo   idravila  tuđi
članl bolsiiikih blagaja Južne ielezmce,
c kr. tobaćne tovarne in okr. bolniške
blagajne v Liubliani.
I
I              Vsem sorođnikom, prijateljem in  znancem  nasnanjamo  pretužnu
I     vest, da je na?e ljube staršc, sestro in rejenko:
I                         gospoda                                             gospo
j  Ivan Volcanšek Jlfiarijo Volcanšek
I     posesinik in sostilničar. star 54 let,                           Stara 52 let,
|                         jiosrodičn?:                                               tn rejenko
julija Volcanšek    Miči Zlobec
I                        stara 19 let,                                           stara 16 let,
I     po katastrofalni ck5p!oziji zadeTa prerana smrt.
I               Pogreb  nepozabnšh   je v sredo   dne   17. febnjarja  1915 ob i. uri
I     popoldne"                                                                                              -!45
I               Sv. ma.^a zadušr.ica bo v župni cerkvi v Brežicah dne   17. febru-
I     arja ob ^. uri zjutraj.
I                    BREZICE, dne 15. febrmria 1915.
!    Pepca S{run|ak roj. Volcanšek, Miči Reizer roj Voičanšek
I                                                          hčeri-
j           .                       Ivan Volčaniek,
I                                                             sin.
I         Zahvala.
H               Ob nen^dni izgubi našega iskreno ljubljenega soproga, očeia, starega
■     očets, strica in tasb, gospoda
I      Mijota Starkl
■     izrekamo  za vsc došle  nam   dokaze srčnega sočutja kakor tuđi za iolažilne
■     obiske v bolezni in za mnogobrojno spremstvo drarega pokojnika k \ ečnemu
■      poči^kti nažo iskreno zahvalo.
■                 Osobito  pa   se  zahvaljujemo  častiti   duhovščini,   po>podu  dekanu in I     načelniku  okrajnega zastopa v Kozjem, Markotu Tomažic,  za vodstvo spre-
■     voda, domaćemu gospodu župniku Ivanu Dobršek za ganljiv na grobni nago-I     vor,  gospodu   župniku iz Planine  Framu Oartner,  gospodu kaplanu  iz Raj-I     Iienburga  Joiefu   Tratnik,  časti tem u saJe^ijanskcmu zavedu, domaćemu gos-H     podu kaplanu, potem cenjenemu gospodu vodji c. in kr. ukrajnega glavarstva
■     v Brežicah  dr.  Viktorju Neuwirth,  dr.  HraSovcu in  Benjaminu  Kunej  kot B     za<topnikoma juž.  štaj.  firanilnicc  v Celju,  dr. Leuschner iz Brežic kot za-I     stopnikn kmet. podružnice, cenjenim gospodom uradnikom, slavnemu občin-I     činskemu  fn  okrajnemu  zastopu  v Sevnici,  slavnemu učitcljstvu s šolskimi I     otrod, slavnim gasilnim društvom v Rajbenburgu in v Sevnici, zastopnikom I     raznih korporactj od dnigod iz Sevnice, vsem cenjenim tržanom in okolica-
■     non a Čaitece spremstvo in vsem korporacijam in posameznikom za poda-
■      rftev krasnih vencev.
I                Scvnica, dne 11. februarja 1915.
I    449                                      ŽiiHjota rodbina Starkl.
Strm 6.                                                                                                       .SLOVENSKI NAROD*   dne 17. febniarja l9l5>                                  *                                                                 38- štev-
f Priporočamo naSim    j^^   I/TII I MCI/A    nif ADI IA   *■■*    iz eđine slovenske s r   gospodinjam   s   E=}| IVvJLll^^IVv/    vlI\V/l\IJU [j_==T   tovarne v Ljubljani
E#r sed*l na dafem patovatl nudim uno trgovcem, voj&ftb. oblaatvom, bolnicam
perilo trskot.
Srajce eaostr.   podloga  kosmata   okoli   80  cn   đolga X   ?1*W
Srajee điostr. podloga pol postr.  okoli 80  cm dMge K  ?$•—
Blate tfvostr. podlaca  tx>1  postr. okoli   110 cm dotge R  25-—
Hliie posebno te&e, drostr. podL okoli itO ea đo.ge K  SA*—
Ccnc veljajo za tucat čisto netto kasa, z Dunaja, po povzetju ali dunaiske reference.
ALBEBT MATZNE3,        404 Dunaj I, Rohlmcisergasse 8«
Gospodična
katera je napravila z dobrim u^pehom trgov, tečai, želi rstoDiti v kako pišamo kot praktiksntinja. Ve^ča *1ov. in ncm. stenogratije ter strojepisja. Cenjene ponuHbe nai s«* oošiljajo pod širo : „Praktikantinja 388", na upr. »Slo*. Nar.«
z  2   velikima   sobama   in   kubinio   SO gap   cdda za takof-   ""^B Vpraša    ee    pri    SO&aČ'J,    Kon-
Jušoa ulica št 12.                   41 s
2 vefletno prakso tuđi v gozđni manirula-Cl|i kakor pri vseh porravi'.ih 2aget vajen na vodo in paro, zdai vodja večje parne žaze in tovarne za   izdelovanje   lesa. 2el>   službo
spremeniti in bi rad rrišt! na Kranjsko, Sp. Štajersko ali KorešKc. Morebitne ponudbe pod  „Srest   2CC 437rt   na   upravn.   »Siov.
Lepo zračno stanovanje
obstoječe iz dveh sob, kuhinje pred-sobe, jedilne shrambe in pritiklin, M odda sa maj.
Kje,    pove    upravnistvo    »Slov Naroda«.                                                422
99"   Zanesljivi   "VI
konjski hlapci
dobijo proti dobri pla^i stalno službo pn spe 'iciUki tvrdk« B. BANZIMOER v L^nblJacI, Cesta na jalno ie-lesnico«                                             450
Učo   se   za   tako^šn}!   aostop vcjašćine prost
strojDik ii kiw
kateri  bi tuđi opravi'al kliučavmčarska ćela.  —    Dalje istotako  vo}aščine prost
vriii pomoćnik
ki se d >bro razume pri cvctlicah in zelenjavi.                                                447
Por.uHh? na - A. Kajlei. ¥inska veletrgovina in parna iaga v Hoževjtt.
i lotosi  Baiec
umetni in trgovski vrtnar
cizKBji;!.:. 9. cbuisiri, di se nabaja a.agn 127
cvetlični salon
l^   sama pod 3ranco štev. 2.
%         poleg Ctvliars'iega mostu.
I    Velika zaloga sol vm
^   liimn wm. TSBce?. trakoi itd
-            Zunanfa narobila točno.
M]i ea Maski cesti št. 34.
*&W     Novi vojni     "W
speiDinski cenovnik
s koledapjem
tuđi   po   pošti   zastonj.
Naročite   ga   takoj ali se oglasite   osebno. Pri nobeni   h?5i se   ga   ne  sme^^o^rešati
k Kanon •budilica . K 6-— Wk  Bobnar-budilica K 6-60
3A              Igra koračnie«.
Hf^BNajvečja izbira:   spommski prstani, železni,
I^B^feBfl^B^B^B
^^■srebrni in zlati Udfluje se v 3e!ezneprstane ^^^Bsrebro ali zlato po najnžjih ceiiah. Daruje ^KK             se  od  dobička za ranjence.
VFr. Čuden
\     v Ljubljani
# nasproti frančižkanske cerkve
A S A^^TORIORTmONA/
li ZA NOTRANJt: iM■ K&V JRriiCJNE.  BOLfcJZNLI i^
• P."iRODT>DGr>fiCA                               i
i/LJUBLdANA KOMENSKEGA ULICA h \\ I SEF-ZSR/M-3K PRgJA.^J-DR-FR DERG/JMC \|
Redka prilika.
£epa  moSerna eprava
sa specerijsko trgovino
se   rarji    prir^tlitve   pOCCai     42^ proda«   —   p;swn.i    v   ,a-
šanjd na poStni predal št. 121.
^zurr   Na)bol]>a  in  najzdravejša  —
barva1 lU*h III R^&Kltv
je dr Drallea „NEEU", k; daje sivim in porr^eielini iasem njih prvot?io naravao in zdi avo barvo. Dobi se svetla, nava, temnorjava m rrnn v stelrU"icah z navorhlom po 2 K,   velike po 4 K,   pri
Stefan  SirmoSS
Ljubljana, Pod Trančo št. 1.
Laano kito, podlace in mrežice vseh vrst; gledalisčne in toaiotne ===   potrobžčine iič»   --------=
Kavama, W.
Danes in vsak dan
koncert
izb rnega    damskoga   ta-rbura-škega in vokalne^a xbora
MI ^ anit «s***
Njegov   zadnji   na>toD   je bi!   v  Prze-mislu za Časa vojne.
Zacetek r.V>   d^'a^rvk'h    ob    doI   7.  uri
zvečer,  ob nedeZfah In nr^znikih ob 4. nri popoldne,        42
E"V*    Vstop prost«    "^CSa
I ;40"  V«llha zaloga  najmodarnejših  slamnlkov. ~W®
I j/Inh^liA cilindre LiVlUUJIVtiin čepiće
I    v najn^vejšiii fasonah in v veliki izberi
I   Qg^. Pristni Panamai-slamniki  od 9 K do 99 K.     -«%^
I   *""}
\5emtna ponudba)
II  jesced.čnam   o?ir.   go<csm    vdovam
I rem^crva Sem £osestnt/( m i^obra-jen trgovce 3 mesa mm h agem, vg~ jažčine pro't, dobro %rčen 44 ttsi 5^art kaioilz bivam v iscem in premenem kraiu 5°°^^ Stajers^s m sem vdevec fe čej t leto. Otroh; nimam. jorcmojfei e mo^e ;s pa vredno 14 OCO r^ron, Matera bodem v^e ja:-pustU svofi bodoci jfen/.
Ceiiene dco^zo na) se jDO%l:e;o na uoravn. vS*gv //areda" vod n%ernos*/416" do 25, pecana, ce fficgočc j S-'f^Oi                                 4:5
lepo    meblovana,    se    takoj    Odda.
Razgled na cesto.
Več se poizve pri   Igs. Žarg! V
trgovini.                                        436
wk ii ifisii salame
fino, sočno  šunko  fgnjat).   hranisKe   liio-base« presajeno meso, sl"nin3 s papriko.
najboij^i   pristni   emen^olski sir   ter si^dko : ća^ao surovo ziis&Io priporoča tmika ::
J. Buzzolini
delikatesna trgovina
Ljubljana, Lingarjeva ulica.
Vsakdanje posiljatve od najmanjše do naj-večje množine po najnižji ceni.                    130
■■■■ ■■■■ ai         V*^.         99MBVBBS «■         ?"1MP -cSr^atter? *ses&i*)   rme^ ^m^ adM ■■■ «■» *&s&
Ljubljana, Mestni trg 10.             40
Specijalna  trgovina pletenin in trikotaže.
Velika zaloga različnega perila za vojake iz čiste volne in velblodje dlake in sicer: snežne kučine, telovniki, triko jopfce, srajce in spodnje hlače, nogavice, sliperji, dokolenice, rckavice, različni ščitniki za vrat, prsa, kolena itd.
Odeje iz velblodje diake.   Tetra perilo.   Spalne vreče,    Volna za plesti. Pla$či !n predpasniki za streinice Sdcčs^a križa.
I 2                kdor jo ima na prodaj,  naj  {o ponudi talccf               ^
m   I      RBfIRFI  KlilfiR        mestni trg 22      W
m J.    taKU»HE»!iiB^^   nasprt :eftgrne TraKcczy. g
H Kupim vsako vrsto, radi ^rn") in neočiščeno po brezkoskks» ^ B reSČnl CCnl. Posebno pa se placa lepo belo Opraaa po ^ B                      Ba|7iŠ{i ceoi, ki se zanjo iabko  nudi.              44     jg
§               Dobro izurjena               ||
§ se sprejme takoj oziroma s 1- marcem. |
™               P* nndbe   Daj  se  na^lovliaio  na   upravnistvo  „Sloven-     S
f*    8kee;a Naroda^ pod lsSasaosto!Ba št. 180 3S5U.                      1
flJjJB^BJBJ^BJB[^JBJpPf^flBBJpi^^BJBJB^P^|pyyS^BBKr^^^HBH^HBBWB^
s v
Vsled vojnih razmer {6 zaostala
velika množina kofedarčkov.
Blok: (listki)   za   odtrgati    Opremil sem   bloke lično.   Kdor   mi   posije  20 vfst. !  (poŠtne znarrke se sprejemajo) dobi  ličen koledarček franke.  Za K   I SU poš-liem   10  koledarjev   in   za K  10,   100   koledarjev.   Na   zahtero   se   vtisne   tuđi 402                mala reklamna firma   Posebno priporočljivo za trgovce.
Dobijo se tuđi vojni kartoni in Billrothov papir.
3v. 3oiiac, £mbljanat ^cknbargova ulica,
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
„   Pelnižfca 9lawnica O,OOO^6i~i^,7~i               2S30             StHtarjeVa    ullCd    ŠteV.   2.                                 R»«er»nrf^dl  okrofllo 1,000.000 toj^
Poslovalnica I. c. kr. avstrijske državne razredne loterije.
Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju.
Sprejema vioge na knjižice In na tekoći rmtmm, kl alte   MIO1   Kcpife ia prodala srećke, Ivalate n vrednostne
B^B^B^B^B^B^B^B^B^B^B^B^B^B^B^B^B^B^B^B^B^B^B^B^B^B^B^B^B^B^B^B^B^B^B^B^B^B^B^B^B^B^B^B^B^B^B^B^B^B^B^B^B^B^B^B^B^B^B^B^B^B^B^B^B^B^B^B^B^B^B^B^B^B
BBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBIB^