235. številka.
Ljubljana, nedeljo 14. oktobra.
X. leto, 187?
SLOVENSKI
t-Jhaja vsak <lin, ir-vveutii ponedeljke in dneve po praznicih, ter velja po poiti preieman aa avstro-ogerske dežele za celo leto Iti gld., za pol leta 8 gld., s« 4ewt lota 4 gld. — Za Ljnbljano bre* pofiMjanja na dom ta eolo leto 13 glcL, r,a Četrt leta 3 gld. 30 kr., za en mestec 1 gld. 10 kr.   Za pošiljanje na 4un 10 raeuua 10 kr.su mesec, 30 kr. sa četrt leta. — Za tuje dežele toliko ven, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudHkih šolah in na «l]ake volj* milini oo a m sieor: Za Ljubljano tu četrt leta 2 gld. 60 kr.. po poiti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od oetinstopne pet J t-vrste 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če te dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se lsvole franfciratL — Rokopisi se ae vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši t*. 3 »gledališka stolba". Op.arniđivo, na k*toro naj M blagovolilo ' otfljati naročnine, reklamacije, oznanila, t j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" r Kolmanovej hiši.
Vojska.
London 11. oktobra. Standardu se telegrafira iz Bukarešta 10. oktobra: General Gurko je z enajstimi polki konjice in z osmimi baterijami jahajoče ar-tUerije preko Trnovega in Selvi udaril proti Sofiji. Štirje polki gardne kaValerije bodo mej potoma k njemu se pridružili.
S v i š t o v o 10. okt. Poročila od prvih straž cesarjeviča naslednika pripovedujejo, da Sulej-man-paša vedno svojo vojsko razgleduje. Pričakuje se, da bode Sulejman Ruse prijel. Tukaj in v Trnovem se nakopičujejo velike zaloge sena in žita za zimo.
Bukarešt 11. okt. Veliki knez Konstantin, brat carjev, prevzame poveljništvo večje ruske vojske, ki se zbere v Kalarašu, nasproti turškej trdnjavi v Silistriji. — Ker jo armada carjeviča naslednika dovolj pomoči dobila, bode tudi oddelek generala Zimermanna v Dobruči močno podkrepljen.
Prevažna je novica londonskega lista angleško vlade, da je slavni in hrabri vojevoda ruskih konjikov, general Gurko, s 15. polki konjice in jahajočo artilorijo, t. j. z 8000 jezdeci in 48. kanoni mahnil na pot za hrbet Plevne in po costi v Sofijo, da to mesto vzame in vir zamaši, iz katerega Osman živež dobiva, pa da potem tudi Srbom roko da, ako precej vstopijo v boj, kar se pričakuje.
Tako bi bilo tudi razlagati si sicer čudno novico včerajšnjega carigradskoga telegrama, da so ta čas Turki brez hrambe od strani Rusov zopet prinesli v Plevno živeža. Včeraj smo se vprašali: kje je bil Gurko? Denes nam bi londonski telegram to pojasnil, da je šel za važnejšim plenom.
Iz Peterburga se piše dunajskej urad-nej „\Viener Abendpostu mej družim: „Čudno je, da so se Angleži vladajoče stranke odločili k velikim žrtvam za Turčijo. Razlogi za take žrtve se ne morejo razjasniti."
Iz Nikšiča se piše prašktmu listu, da je to mesto za časa obleganja strašno trpelo. Malo hiš je, katerih ne bi bila kaka bomba zadela. Kadar jo po noči vihar, padajo še zmirom raz^tteljeni zidi skup. Dosti hiš je popoluem sesutih. Obzidje, večji magazini in večja poslopja so ostala cela, ravno tako velika mošeja. — Mesto ima tri dele, citadelo (grad), notranje mesto, t. j. oni del, ki je za obzidjem, in vuanje mesto, oni del, ki je zunaj obzidja. Notranje mesto ima rimsk zna £aj. Turkom nij bilo zmanjkalo smodnika, pač pa strelb. Našli so Črnogorci še dva magazina smodnika, 8 Krupovih, 13 manjših ka-nonov, 4000 vreč žita in sicer živeža.
Odločilen dan
je denašnji dan, 14. oktober, ne le za francoski narod, temuč za ves omikan svet. Denes so namreč volitve na Francoskem. In morda še nikoli nijso zanimale nobene volitve vseh sosednjih narodov bolj nego denašnje francoske. Pa zakaj?
Zato, ker na Fraueoskem gre pri teh volitvah morda zadnjič borba mej narodom za princip, ki ves svet navdaje, ki se vleče kakor rudeča nit skozi zgodovino vseh narodov, ki se zove svoboda.
Izid volitev na Francoskem bode odločil, ali bode najomikanejši narod tega sveta, francoski, vladal se odslej sam, ali bode vladan osobno. Republika ali monarhija? to je kon-čuo vprašanje.
In tu vidimo, da javna glasila vseh narodov, naših bratov Rusov, Čehov, Hrvatov, Srbov, kakor tudi zapadnih velicih narodov, Nemcev celo ne izvzemši, simpatizirajo, če ne sploh, pa v velikanskej večini politično misleče inteligencije, prav živo z republikanci in jim denes iz celega srca zmago privoščijo. Zakaj to ? Pač zato, ker evropski svet instinktivno čuti in iz povestnice zadnjega stoletja ve, da svoboda, na Francoskem rojena, čudesno vpliva na vso soseščino, zopetno vzpostavljenje reakcije, pa tudi drugod raja zaduhlo in težeče duševno robovanje absolutizmu, pravemu ali maskiranemu.
„Nomcev celo ne izvzemši,B rekli smo. In res vidimo, da nemška narodna stranka simpatizira z republikanci, tista nemška stranka, ki sicer Francozom iz narodnega egoizma in šovinizma, kakor tudi iz slabe vesti in strahu pred maščevanjem, zlo hoče. Tudi tu je dober instinkt močnejši nego narodna strast, tudi tu prodira zavest, da je ali bi morala biti svoboda občečloveško načelo. Celo Nemec si ne more utajiti, da tudi on uživa duševne plode prve francoske revolucije, prave matere francoske republike.
Vemo sicer, da neki ultrakonservati vni listi, ki v Uismarku vidijo večji strah, nego je v istiui, pridigujejo, da baš zato, ker; Nemci tudi simpatizirajo za republiko, bilo bi boljše, da zmaga mouarhizem. Mi tem ne moremo verjeti. „Če greš ti na levo, pojdem jaz na desno" — ne velja vselej v politiki. Dostikrat so cilji, ki so skupni celo protivnikom. In da bi francoska republika bila Nemcem menj nevarna, nego monarhija, Slovauje nemojmo verovati. Republika je vsaka narodna, nionarhije pa so bile, kakor zgodovina uči, dostikrat sebične. Prej bode francoska republika terjala ob pravem času in najbrž v zvezi s Slovanstvom Lotaringijo in Elsas nazaj, nego bi kakov sebičnjašk francosk monarh to storil.
Sicer pa le malo trenotkov Še počakajmo in videli bodemo, kakov izid bodo imele te volitve, na katere se od vseh stranij toliko stavi.
0 ruskih financah.
Kadar turkoljubni nemški listi, mej temi v prvej vrsti glavni organ naših ustavovercev „N. Fr. Pr." in za njo vsi izrezavajoči mali nemčurski provincijalni listi ne vedo uže kaj več proti slavjanskej Rusiji psovati, pa začno s ciframi in navidezno učenimi frazami dokazovati, da so ruske finance tako potrte, da ne bode mogla Rusija vojske izvesti. To se ve da pozabljajo, da so pred jednim letom z istimi argumenti in z isto nesramnostjo trdili v svojih člankih, da zarad nerednih financ Rusija niti vojne začeti ne more in je začela ne bode. Dosti bi bilo nam sicer le na napačen izkaz tega nemškutarskega, slovano-sovražnega prorokovanja opomeniti, da bi se moglo uže reči, kakor so se sovražniki motili o Rusiji lani, tako se bodo letos in drugo leto. A naj storimo še več, naj posnamemo, kar pišejo Rusi v svojej velikej treznosti in mirnej objektivnosti sami.
Eden najrazširjenejših in največjih ruskih listov, „Novoje Vremja" prinaša sledeča članka:
„Precej neokrepčevalui položaj naših financ nas na videz malo vznemirja. Mi gledamo žalostno na naš kreditni rubelj, zavračamo vso krivdo zarad zmanjšanega žitnega izvoza izza meje le na vojno, in odlagamo svoja upanja na zboljšanje v ustanovljenje miru. Ali vse naše pregrehe nakladati na vojno, kakor na grešnega kozla, nij pravilno; vojna je odgovorna samo zato, ker nij izpolnila vseh nad, katere smo stavili vanjo.
V tem oziru je vojna dolžna bolje opravljati svojo nalogo; ona mora jasno in trdo spoznati pomanjkanje in napake, katere so prej slabo poznali in dostikrat še popolno tajili, dobiti mora za njih izpravljenje sposobne moči v ruskem občinstvu. Pomenljivo je, da je bilo osnovanje k sedanjemu povoljnomu finančnemu položaju najbolj kulturnih zapadnih držav, na Angleškem, Francoskem in Pruskem, položeno v prvej četrtinki tekočega stoletja, v dobi naj pogostejših, najkrvavejših in razdejalnih vojska. In to osnovanje se je izkazalo tako trajajoče, da je v zvezi z razvitjem druzih Btranij gospodarskega življenja in narodnega bogatstva, otelo te države od močnih potresov njih gospodarskega kredita, da je storilo mogoče preživeti brez kreditne škode vse mogoče politične dogodke in kipenja, ne izvzemši cele vrste vojska v zadnjih pet in dvajsetih letih in da je pomagalo preživeti s primerno lehkostjo vse za finance težavne čase.
Naše finance so sedaj predmet številnih pretresovanj  v zapadnem časništvu. Kakšne
so pa te razprave, čitatelj sam lehko pogodi. Že celo „Times*, ki se v obče v izhodnjem vprašanji oziroma ruske politike na vzhodu še dovelj pristojno obnaša, zabrede v nepotrebno in skoraj hudobno strogost, kadar govori o ruskih financah. Nedavno je prorokoval zapad-nemu občinstvu, da bi v slučaii, ko bi se vojska podaljšala, Rusija ne bila zmožna plačati odstotkov na zagranična posojila. Še osupljiveje je pa, da se nahajajo podobne bojazljivosti v „Timesu", čegar uredništvo snuje ta poročila na podatke svojega peterburškega dopisnika, kateri, mesto da bi študiral stanje ruskih financ iz prvih izvirov in delal samostojne izpiske, se omejuje na kratka časopisna poročila. Po znanem izrazu, da tri besede zadostujejo človeka k smrti prigovoriti, je mogoče na podlagi iz obče zveze časniških poročil iztrganih stavkov sestaviti kakoršnokoli sebi ugodno, ali neresnično sodbo o ruskih fiuancah.
Kakšno mnenje naj si „Times" in njegov peterburški dopisnik o naših financah osnujeta, jih lehko poduči uredništvo berlinske „National Zeitung". Ker je tudi na Nemškem mnogo ruskih fondov pomeščenih in ker so po nekaterih lehkomišljenih dopisnikih raztrošene govorice o obustavljenji odstotnega plačevanja vznemirjevale lastnike ruskih papirjev, naročilo je imenovano uredništvo znanemu ekonomistu Adolfu Wagnerju napisati celo vrsto poročil „o položaji ruskih financ". VVagner prizna težkočo našega položaja, dokazuje, da smo začeli vojsko brez zadostnih zagotovljen) s finančnih stranij, obžaluje nedostatek, pomanjkljivost in primerno nejasnost naših ofi cijalnih izvestij in potem porabljuje za snov svojih pretresovanj — dokumentalno snov, kurzove buletine in balanse gospodarske banke.
Kurz naših 5 °/0 fondov je stal 1. 1875 „al pari" ali nekoliko više, kar se pojasnuje po Wagnerj2vem mnenji iz posebnega položaja evropskega denarnega trga. \Vagner misli, da naši fondi nijso zaslužili tako velicega kurza, ker so v teku 187G. leta padli na 80%, 1. 1877 pa še bolj, no, sedaj se pa uže dosti dolgo drže mej 75 in 78%. Ta kurz 5% posojila je čisto sličen s kurzom najboljšega avstrijskega gospodarskega papirja — s 4°/o zlato rento, za katero daje 64%. Ali Avstrija, kakor je znano, se ne vojskuje, temuč živi v miru, in če polagoma mobilizuje svojo vojsko, ne rabi zato nenavadnih sredstev. Te daj je naš gospodarski kredit v baš istem položaji, kakor avstrijski, razinerno pa stoji Yiše. Tolažba ta je, seveda, slaba, ker nij nič tako britkej Bodbi ekonomistov razpoloženega, kakor avstrijske finance, ali tolažba je le. Zapazimo pa tudi, da je avstrijski državni zbor začel pretresovati podano reformo o bolj ali manj korenitem prestrojenji financ.
Po Wagnerjevem mnenji (kolikor se da razsoditi iz samega kurza fondov) nij nastopilo daljneje oslabljenje v položaji gospodarskega kredita v primeri z 1. 1870 še za časa same vojske proti Turškej ne, ne glede na naše neudače in neizbežljivo potrebo druzega posojila. Dalje se obrne \Vagner k balansam gospodarske banke in dokazuje, da imajo Rusi dovoljno število sredstev za pokritje nenavadnih stroškov in mej temi sredstvi imenuje zlasti novo izdanje kre ditnih biljetov. To se razvidi iz druge polovice 187G. leta. Zarad srečnega zaključenja računov poprejšnjih let je imela gospodarska blagajna letos spomladi 4G milijonov v specijalno tekočem bankinem računu.   Ta vsota
se je kmalu zmanjšala v teku prošlega leta; proti septembru je čisto izginila iz bankioih računov, a prvega decembra je gospodarska blagajna banki uže 28 milijonov dolžila; prvega septembra letošnjega leta je pa narasel ta dolg na 110 milijonov rabljev. K tema dvema vsotoma pristavlja Wagner 61 milijonov rubljev kreditnih biljetov, katere je iz dala banka v zameno za prejete obligacije poslednjega notranjega posojila in 22 milijonov, na katere je banka posameznim osoba m kredit povekšala. Na ta način je dala banka blagajni za vojne potrebe v poldrugem letu vsega skupaj 239 milijonov. A iz te vsote izvzemši 46 milijonov jih 193 m. rub. nij banki pripadalo. V primeri s tem pa imajo aktiva skoro 174 milijonov kreditnih biljetov, izdanih na oddeljeni bankini račun, tako, da je vsota v narodnem prometu nahajajočih se kreditnih biljetov narasla na ogromno število 908 milij. rubljev.
Tako daleč sega prvi del Wagnerjevih poročil in zaključek se glasi: Rusija vodi sedanjo vojsko večjidel na novem izdanji kreditnih biljetov.
Drugi članek pak nadaljuje :
Dosedaj je vedla Rusija vojno s Turčijo s pomočjo papirnatega denarja. Težavno pa je določiti vso vsoto čreznavadnih stroškov za vojne potrebe skupno se stroški za vojna pripravljanja. VVagner določuje to vsoto približno na 300—350 milj. rub. To drugem računjenji je stala mobilizacija blizu 90 m. r., vojska pa še po vrhu navadnih budgetnih stroškov mesečno po 50 m.; to znese tedaj 365 milj. rublj. nenavadnih stroškov za vojsko. Wagner sicer našteje, koliko milijonov je dobila blagajna izza granice (izven Rusije) in po dveh notranjih posojilih ziaven z novimi izdanji kreditnih bilijetov, ali misli, da za proizvedenimi sedanjimi izdanji ne ostaja več dosti zaloge. Tudi v ostalih delih finančne uprave nij bilo blagodejnih spremen. Stroški se nijso nikjer skratili, a čolni dohodki so se še pomanjšali.
Neprimernost vojskinega vedeuja s kre-dituimi biljeti — a druzega izhoda nij bilo, ker se nij posrečilo kakšnokoli znatno vnanje posojilo, a notranje posojilo se je moralo pribaviti s pomočjo narodne banke, javljajoče se v novih izdaujih kreditnih biljetov — jp napravila silno povišanje metalne valute in brezcennost papirnatih novcev. Kreditni ru-belj stoji sedaj pod 65 %, t. j. pal je tako silno, kakor avstrijski papirnati novci v času italijanske vojske 1859. 1., v najžalostneji dobi noveje avstrijske zgodovine.
Brezcennost papirnatih novcev naklada ogromnih žrtev na Rusijo. Plačevanja procentov na zagranična posojila v metalnej valuti so za državno blagajno, katera dobiva dohodke v kreditnih biljetih, skoraj za 50%, dražja, ker ona dobi za krediten rubelj mesto 400 centimov v zlatu samo 250. Zarad tega plačamo mi na 6% metalična posojila v resnici 8°/0, in če imamo ozir na posojilno realizacijo, potem naraste naš plačevalni procent na devet. Notri v Rusiji se pa podre-žujejo malo po malo vsi predmeti v razmeri z brezcennostjo kreditnega rublja, in dragina se najžalostneje prikazuje pri OBObah, ki žive od plače ali ročnega dela in take osobe se zmirom pomnožujejo. Koncem nas sama vojska veliko dražje stane, kakor bi pa stala, če bi ne bili papirnati denarji tako brez cene. Njihova nova izdaja ostaje v Rusiji, a vojska je
se ve da zunaj naših predelov; tedaj je treba večjih zakupov zlata, katero se pa drago kupuje, ker za krediten rubelj, ki je nominalno vreden 4 franke, se dobi samo poltretji frank. Primerno s kurzom naših papirnatih denarjev, bivšim do vojske 350, plačujemo mi vse jedno nepotrebnih 30%. pri vsakem izdatku za vojne potrebe, katerih se plačuje v metalnej valuti.
Iz te diagnoze zaključuje "VVagner, da bo z nadaljevanjem vojske finančni položaj Rusijo še bolj oslabel. Pri tem pa pusti \Vagner na struni ono blodnjo, namreč, da bi nepovoljni položaj ruskih financ Rusiji branil vojsko nadaljevati in do konca privesti. Vzemimo tudi najslabeji slučaj, da bi se neobičajni vojni izdatki tudi v prihodnje pokrivali z novimi izdanji kreditnih biljetov — in vendar je mogoče vojno vesti na ta način. Da bi se pa ognil tega načina, predlaga \Vagner dve sredstvi: posojila in v skrajnem s'in'aji — uporabljenje rvsega nepotrebnega zmen-jalnega fonda gospodarske banke, naj se tudi kaže poslednja misel pri prvem pogledu strašna, kakor hoče."
Politični razgled.
Motrianje dtMtal«.
V Ljubljani 13. oktobra. JInfffnrtko izdajstvo se kaže v govoru Ilelfvjevem. On je dejal: „Trenotek za revolucijo nij še prišel, a prišel bi tačas, ko bi avstrijsko-ogerska armada na strani ruske zoper Turka operirala." To je gotovo dovolj nesramno. In ogerski ministri nijso zavrnili tega Ilelfvja. Magjari se pri Vilagošu nijso nič naučili, hote še jednega.
Iz lielf/šutd4€ se javlja, da se vojaki hitrejše pošiljajo na mejo, ker se je bati, da bodo Turki začeli ofenzivo. Ministerski svet je konvencijo z Rusijo potrdil. Posameznosti nijso znane.
Iz siten se poroča v „Nordd. A. Ztg.", da je angleški zastopnik Wyndham grškemu ministru Trikupisu povedal, da je Turčija za-žugala v London, da bode Grecijo razbila, če se na dalje oborožuje. Trikupis je odgovoril, da ravno zarad tega žuganja in zlega gospodarstva turških oblastij v grških provincijah mora Grecija oborožeuje pohitriti, ne pa ustaviti.
Iz JjottUonn se poroča, da je grof Beust več časa konferiral z ministrom Der-byjem. Baje da hoče Avstrija z Auglijo vred posredovati za mir . . .
#-Vmt ca* kei vlada je izdala nov manifest pred volitvami na narod. Ona pravi, da se nij bati vrnitve v preteklost. Pol milijona eksemplarov tega oklica je razposlanega.
it ti it / 4đ9i.vi. t predsednik zbornice, Crispi, ki je bil v Berlinu in Londonu, pričakuje se na svojem povratku tudi na Dunaj.
Dopisi.
l2S ItVDiiikti 10. oktobra. [Izviren dopis.] V soboto dne 30. septembra t. 1. se je v nekem skednji v bližnjej vasi Podravlje vnelo po nepazljivosti mlatičev, ki so sredi slame in nakopičenega še neomlačenega žita tabak kadili. Kmalu je stalo celo poslopje v plamenu. Nesreča pa je hotela, da je ravno takrat potegnil precej hud veter od severo-izhoda, ki je prouzročil, da je, v ne celej pol uri Ysa vas, obsegajoča 13 hiš in 17 gospodarskih poslopij, v plamenu stala. Cerkev s stolpom vred je do tal pogorela, tako, da nij ostalo nič druzega, ko golo zidovje; zvonovi so se raztopili. Iz Beljaka se je sicer odpeljal takoj, ko se je za požar izvedelo, poseben vlak z brizgalnicami in gasilci na kraj nesreče; toda obvarovati nij bilo nič več nio-
goče, ker so uže vse strehe v plamenu stale in je vročina tako intenzivna bila, da se nij bilo mogoče poslopjem približevati. Zavarovana je bila samo cerkev za 360 gold. pri graikej vzajemnej zavarovalnici in en posestnik za 980 gold. pri banki „Slaviji". Kakor čujem, ste obe zavarovalnici škodo takoj in jako ku-lantno precenili.
Pri tej priložnosti ne morem zamolčati nesramnega vedenja tukajšnjega velikonem-škega glasila „Siiddeutsche Post" in uradne „Celovčanke", katere obe, poudarjaje veliko revo in nesrečo podraveljskih pogorelcev, ne morete prilike opustiti, da ne bi po sodeže-lanih Slovencih in njihovih političnih težnjah prav po nemško surovo udarili. Do lanj-skega leta so bili namreč vsi Podraveljci zavarovani pri banki „Sloveniji" ; potem so pa, razen uže omenjenega k „Slaviji" prestopiv-Sega posestnika vsi zavarovanje opustili. Omenjeni glasili „skrajnih nemških predstraž" tedaj s hinavskim patosom vprašujete Slovence, kam bodo prišli, ako bodo podpirali slovensko sleparstvo in ubogali proroke in misijonarje tega sleparstva — duhovščino, ter dostavljate — po odgovor pojdite v Podrav-Ije! Takova zlobnost bi bila kažnjiva, ako bi ne bila — politična norost! — Kam bodo pa prišli Nemci podpirajoči različne Plachte in banke žalostnega spomina? in kam bodo prišli ščuvajoči vedno po svojih organih na nas slovenske sodeželane? — Odgovor na te dve vprašanji prepuščam omenjenima listoma.
Iz Rtom polj 10. okt. [Izv. (lop.I Strašen požar je 22. avgusta t. 1. v Kompoljah šest iu petdesetim posestnikom vsa hišna in gospodarska poslopja s cerkvijo sv. Vida vred do tal pokončal, vso za zimo pripravljeno krmo za živino in pridelke za ljudi popolnem uničil. — Obupati bi bilo mnogim posestnikom in marsikatera družina bila črez zimo brez lastne strehe ostala, ko bi naš, za celi okraj jako skrbni gospod Dollhof, c. kr. okrajni glavar v Kočevji, nam ne bil tako hitro in jako zdatnih obilnih pripomočkov in milodarov preskrbel. Ob večeru nesreče, v katerem je požar do 200.000 gold. v kakih treh urah škode napravil, se je blagodušni g. Dollhof uže iz Dolenje vasi na potu iz Velikih Lašč v Kočevje grede, zapazivši požar, brzo vrnil in pozno v noči k strašnemu prizoru prihitel, prepričat se o nesreči in bedi.
In glejte! v nekoliko dnevih nam pošlje blagi gospod po njegovem namestniku gospodu Pfeft'rerju 1500 gld., katere je naš presvitli cesar in gospod, po priprošnji našega gospoda okraj, glavarja milostivo podariti blagovolil, poleg tega pa še več sto gld. od človekoljubnih dariteljev na prošnjo gospoda Dollhofa; lehko si je misliti, kako v srce smo bili vsi ginjeni, videti toliko požrtvovalnost, lehko misliti si veselje po prejetem denarji, kateri je marsikomu pripomogel, da si je vsaj najpotrebnejšega za streho omisliti mogel; in v nekoliko dnevih nam dojde vesela novica, namreč: jutri bode gospod okraj, glavar 5000 gl., katere je veleslavni deželni odbor kranjski za pogorelce dovolil, v faiovžu delil, pa kako radostne obraze smo videli po svetej maši, ko je gospod glavar po razdelitvi omenjenih 5000 gl. razdal še več stotiu gld., katere je od raznih krajev zu pogorelce dobil; marsikateremu se je od veselja in prepričanja, koliko da se za nas skrbi, solza zalesketala iz hvaležnosti, zatorej za ves trud in blago očetovsko skrb, katero je blagi  gospod  za nas
pogorelce imel, za vse, kar nam je priprositi blagovolil, v času, ko bi si mi čisto nič pomagati ne bili mogli, izrekava midva podpisana v svojem lastnem in v imetiu vseh pogorelcev kom-poljskih, blagemu, velikodušnemu gospodu Dollhofu, c. kr. okrajnemu glavarju v Kočevju, najtoplejšo zahvalo, in kličeva: Bog mu plati trud in revežem skazano neprecenljivo pomoč! V Kompoljah, dne 10. okt. 1877. An t. Mu s t ar, Jo s. Samec,
posestnik in odbornik. posestnik in odbornik.
Domače stvari.
— (Žrebanje obligacij kranjske zemljišne odveze), ki so bile v ta namen naznanjene, se hode vršilo 31. t. m. dopolu-dne ob 10. uri pri deželnem odboru.
— (Stotnik Kari \Vahl) je 11. t. m. za mrtudom nenadoma tukaj umrl.
— (Franc Legat), bivši zdravnik v Višnjej gori, je te dni v Kamniku umrl.
— (Utonil) je pred jednim tednom nekje pri železničnem mostu na mahu v Ljubljanici okolu 30 let stari Grega Tavčar, ki je po noči vozil I adi jo opeke niz vodo. Čoln so druzega dne brez veslarja videli plavati po vodi, a utopljenca še nijso našli.
— (V Krškem) je jutri velika slav-nost odprtja nove šole, katere se bode udeleževal tudi minister Stremajer.
— (N e m š k u t a r s k o h 1 i n j e n j e.) Piše se nam: Da postanejo naši nemškutarji in vsi drugi zapriseženi sovražniki našega naroda za časa volitev črez noč narodnjaki — je sploh znano. Manje znano bi pa vtegnilo biti, da se naši nasprotniki tudi v trgovini poslužujejo tega manevra. Prijatelj iz dežele nas namreč opozoruje, da znani fabrikantje Avgust Tschinkelnovi sinovi po Krasu in Notranjskem in sploh po tacih krajih, kjer vedo, da jo narodna zavest bolje vzbujena, prodajajo svojo cikorjo v zavitkih z etiketami „S 1 o-vanska kava," „Der Zvveck heiligt die Mittel" — moglo bi tudi tu veljati.
— (Samoumor.) 8. okt. se je v Laši-čah pod malnarjevim kozolcem obesil po vsej okolici kot slab groš znani zidar Vročina. —
— (Iz Pisec) se nam poroča, da je vinska trgatev končana, a da vspeh nij ugoden. Vsak vinogradar je menj mošta dobil, kakor je pričakoval.
— (Mariborski škof) je za Ložniške pogorelce v Žavskej fari daroval 50 gld.
— (Pogorel) je g. Franc Škerlec, trgovec in poštar pri sv. Tomažu nad Veliko nedeljo na slovenskem Štajerskem ; škoda je 1400 gld.
— (Plaz) se je vtrgal na srenjsko stezo pri sv. Florijanu blizu Šoštauja, neka na vrhu stoječa kapela je v nevarnosti.
— (Zastrupil) se je Pavel Mihelak v Poljskavi pod Mariborom, ker so mu posestvo po dražbi prodali.
— (Iz šaleške doline) se piše „Gosp." Ko smo denes 7. oktobra skozi okno pokukali, vse je bilo lepo, nedolžno, belo. Sneg je globoko v doline pobelil in neverjetno ali vsaj nepričakovano mrzlo je postalo. Pretekli teden so po tukajšnjih goricah trgali in tudi mestili; pa letošnja trgatev se je slabo ali le srednje dobro obnesla. Nekaj je vzela poletna suša, drugo pa uže pred jesenski in spomladanski mraz. Prav tako slabo se je obneslo korenje, repa in zadnja ajda, kojo so po slani uničeno pokosili. Tako tedaj je, da tudi letos kmet nič posebno dobrega leta ne bo imel.
— (Oderuh obsojen.) Iz Celja se „G." piše: Pred 3. leti je bil neki posestnik blizu Celja oderuhu Pehaniju dolžan 144 gld. Pehani je pa vedel neskušenega in nevednega posestnika premotiti, da mu je večkrat dolžna pisma in menjice podpisal in nedavno, torej v 3. letih, zraste uni djolg od 144 gld. na 880 gld. a. v. Sodniia je goljufa obsodila na 8 mesecev ječe, vsakih 14 dni j pa se ima enkrat postiti. Teh in enakih sleparij pa ne bode prej konec, dokler se zopet ne vpeljejo postave zoper oderuštvo, kakor se je to nedavno v Galiciji zgodilo.
— (Burja v Trstu), ta strahovita go-stinja, je razsajala zadnje dni minolega tedna tako hudo, kakor v najhujšej zimi, metala je opeko z streh, drevesa lomila in napravila mnogo škode. Na morji je bilo vse belo in penasto od grozovitega piša. Tarnik, kateri je v soboto v Dalmacijo odplul, nij mogel skoraj od obal, toliko se je imel z vetrom boriti. Dva največja lojdova parnika delala sta vso noč in do polu dne v nedeljo, da sta se rešila pogube pri preluki; od nobenega kraja nij bilo dva dni ni nobenega parnika ni ladije.
— (Orožja in streliva) je šlo skozi Trst te dni za Grško polen železniški vlak in ima ga še priti. Kedaj Grška udari ? zakaj toliko časa čaka, ali se morda potrdi pregovor: Graeca (i les nulla ti les V pravi „Edin."
RLažiie vesti.
* (Debeli ljudje), kateri imajo svoje društvo, imeli so blizu New Jorka svoj navadni občni zbor. Udov ima to društvo 2000 samih najbolj debelih obojega spola. Pa obravnavi prvih točk je bilo tehtunih 467 osob, mej katerimi je bilo 291 nad dva centa teških, 5 jih je tehtalo nad 3 cente. Nuj težji pa je bil nek 26 letni mladenič, tehtal je 3 cente in 93 funtov. Ženske, katerih so 46 tehtali, imele so od 2 c^nta 4 funte do 3 cente 99 funtov. Potem je bil banket in volitev predsednika, kateri je dobil v znamenje vodstva debelih lepo palico in zlato svetinjo, na katere, so bila imena prejšnjih predsednikov.
* (Imenitni mornar Se m en s) kapitan ladije Alabama ki se je 19. junija 1867 bojeval blizo Cherborga s federalno korveto Kearsage, umrl je v zedinjenih državah v Ameriki. Živel je po boju na angleški brzoladiji nekaj časa, pa pravda, katera je bila v Švici zarad Alabaine rešena, ga je tako navdušila, da se jo začel učiti in je postal doktor prava.
UsnrKl v l^siflliEjtaiia
od 7. do 11. oktobra: Marija Povlo, brAnjavČOva vdova, 7S> let, za vodenico. — Pavel Želiakar, kmet, 56 let, za otrp-nenjein pljuč. — Gustav llernann, ces. kr. poštnega ofloijala otn>k, .'J"a mes ca, za atrofijo. — Anton Kogel, sodar, KM kapjo« — IJ"loua Padar, oso boj niča, 57 let, za tri#buSne vodonico. — Marij a (Jradišćar, /.iđarjev otrok, 3 leta, za vnetico grla. — Karel VVahl, ces. kr. stotnik, 48 let, za kip jo.
Dunajska borza 13 oktobra.
(Izvirno tolograflćno porodilo.)
Enotni drž. dolg v bankovcih  . *i3 gld. 75 kr.
Knotni drž. dolg v srebru    ,   « 68   w   -0 „
Zlata renta........ 74    „   40 „
UHO drž. posojilo..... 103    „75 n
Akcijo narodne banke .... H;j7   „  — „
Kreditne akcijo...... -'0»    „   — „
London......... 1IS    „ 40
Napol.......... !+   „ BO „
i), kr. cekini....... :»    „   *>7 „
Srebro .........UU   „  50 „
Drž »vn«* marki* _._ TiK    .. 40
Naznanilo.
Podpisani so priporoča p, t. občinstvu ia
izdelavo najmodernejših oblek,
iz vsakovrstnega blaga lastno zaloge, tUdI prodaje ncurejeao <»i >l*-l»:o, fino izdelano, po jiajui/joj ceni pri solidnoj postrežbi,
•ItlllCK ■PflfrlOOiSili*
izdelovalec oblek, na Kl.mcu štev. Gl (302—2) v Kamnik u.
TUJCI.
12. oktobra:
Pri Slonu t I.ukan iz 8t. Vida. — Friedman iz Dunaja. — Zupančič iz Dolenjskega. — Kersevani iz Dornb'rga,
Pri Malici i Iiigele iz Dunaja. — Parisini iz Trsta. — Pieker iz Dunaja. — f aut.r i/. Gradca. — Kuhar iz Beljaka. — VVisgril iz Dunaja. — Mejač iz Novega mesta. — Zupane e iz Dir a j a.
Pri   Zamorci:   Namrct i/. Gorenjskega.   — Petrovič Iz Zagreba.
Zobni zdravnik dr. Tanzer,
docent zobozdravljenja na vseučilišči v Gradci,
bodo
v E j ii i» i J an 5. v hotelu ..§iji Sbmi'\
od nedelje 14. oktobra t. 1. do vključjjivo 27. I. ni. od i>. ure do polnilne imel
zobozdravne in zobotehnične ordinacije.
V Ljubljani ostane točno 14 <lnj. i', .sobno sobe za posvetovanja in operacijo iui ,o so, ako jih keilo želi, dobiti vedno pri hišini.
Dr. Tanzerjevc c. kr. priv. zolntf prcpariitr : Antiseptikon — ustna voda, sklenica po 1 gld., velika škatuija zobnega prahu 1 gld., doza zolme pasto 80 kr.. paketek paste po 3i) kr. ima loboadrftvn.k sam in erg.: Krisper, lekarnar Hirscliitz, K. Malif in Ilusinani v Ljubljani, lekarno v Kamniku in v Kranji, a v Školjej Loki trgovec Marinšok. (303)
^^H^^HHWHČfrM' I 1 1 1 I 1 1 1
Proti plači na obroke!
Oljnobarveiic podobe in oljnate slike, t
kot: Hp
Jpodobe svetnikov in genre-po&obe, pokrajine, ■•■ lovske slike in portrete +
v lepili zlatih okvirih TF
v VTeduosti o«f   2<* f/t*l. za le M .*//#/. na mesec mr nad 2<> gU,   „  , S fjlit.   „ mMm
Onim, ki ves kup precej plaoajo v .<7»fot;r»/, so cena pri-lično zniža. T1
J       Tudi klavirji, gosli, gitare in citre
t"^ se prodajajo proti zmernim plačam na obroke pri ("s-6) Ivanu Gimitiniju.
Prostovoljna dražba.
V nedeljo dne 31. oktobra ob dveh po poludne se bode na javnej dražbi prodajala
hida štev, 42 v Spodnjej Siski
ter njej pripadajoča zemljišča — vsaka stvar posebej. (304—1)
V hiši so tudi kleti in prostori, ki se dado porabiti za zaloge.
Javna izjava!!
Neugodne razmere nas silijo, da razpustimo svoj eta-blissement na Dunaj i in da vso zalogo blaga razprodamo pod fabrisko ceno.
Da urno razprodamo, prodamo za samo
■H gld. 8.15
sledeče praktične in dobre predmete:
1 precizijska ura s priročno verižico vred ; jamči se za eno leto za pravilno hojo.
1 mizna lampa s varnostnim gorivom, jako praktična,
1 mizr.i. prt, eleganten, pisan, iz tine angorske volne.
10 jeklorezov, kopijo slavnih mojstrov, a katerimi se dvo sobi lehko okinčate.
1 kuhalni aparat za čaj, s katerim se v ~ minutah skuiia najboljši čaj.
1 terakota-kip, ob enem gorivo, lino izdelan, kinča vsako salonsko mizo.
1 domino, kompleten, v lesoni škatli i-
1 datlja za sladkor, palisandrov lea, z najlepšim kiporeznim de-
Vseh teb naštetih 50 kosov stane skup samo
■■ gld. S.1&.
/a vse predmete su jamči. H0H1 Mooln\/"    Vereinlffte Kxport-14onii>ag(iilcs
liaOlUV ■ Wien, D u rg ring 3.
NaroČila z deželo proti povzetju urno. (2f>0—6)
lom okinčana in z veksirnim zaporom.
1 klešče za sladkor, iz vedno bele kovine.
6 ko»ov arom. zdravilnega mi]a od
dr. Duponta. (i miznih nožev z močnimi rogovi
in jeklenimi rezali. IJ vilic z močnimi rogovi. 6 zllc,  c. kr. patentiranih, vedno
betih.
i'» kavnih žlic, c. kr. patentiranih,
vedno belih* 1 žlica za juho, c. kr. patent,
masivna. 1 žlica za mleko, c. kr. patont,
masiv u a.
60 kosov.
Trine cen«
• ljubijani 13. oktobra t. 1. Pšenica hektoliter 9 trld. 75 kr.; — rež 6 g.'d. fO kr.; —  ;ećuien     gld. 36 kr.; — oves 3 gld. — 25 kr.; ajda 5 gld 85 kr.; — proso 5 gld. 85 kr.
— koruza 6 golo. 40 kr.; krompir 100 kilogramov 3 gld. 21 kr., — fižol hektoliter 7 gid. — kr.; tuaal i kilogram - gl. 92 kr+ — mast — gld. 80 kr.; — ipoh trisen — gld 68 kr.; — speli povojen — gld. 74 kr.; jajce po kr.; — mleka Htor 7 kr.; govedom« kilogram 54 ki«| — telotnine 6(1 kr.; — svinjsko meso 56 kr.; — sena 100 kilogramov 1 gld. 94 ki.
— slame 1 goid. 70 kr.; — drVA trda 4 kv. metrov 6 gold. 50 kr., — mehka 4 gld. 50 kr.
za gospode, dečke in otroke!
Mestne, potne in lovske kožuhe
na veliko izbiro prodaje
M. Neumann,
v Ljubljani, v slonovih ulicah št. 11.
Potni kožuhi, s sedinogradci in šopni,
podloženi..... po 45 gl.
Lovski kožuhi, z belo jag-
njetino..... „ 16 „
Menčikovi..... „ 20 „
Menćikovi iz lodna    .   . „ 14 „
Zimske suknjo .... , 18 ,
Suknje za doma   .   .   . „ 12 „
Suknje za na lov iz lodna „   8 „
Zimske hlače   .... „   G „
Najnovejše in najelegantnejše
v konfekciji za dame.
Vuanjo naročbe so izvršujo točno s povzetjem, kar komu ne g*'ili, eamenja lehko z dragim. (289—2)
■um
i •
m
novi ali malo preigrani v dobrem stanu, se za prodati ali posoditi po nizkej ceni dobodo pri
v305-i) n^eirouLt,
v Ljubljani, Gradišče (Burgstallgaaao) Št. 16.
Temeljit poduk
v igranji mi lihMirji in v harmoniji dajo za zmerno plačo doma ali v dotičnem stanovanji
Anton Weiss,
kapolnik godbenega društva, kolodvorske (306) ulice št. 11 nova, v pritličji.
Za jesensko in zimsko dobo
so priporoča najnovejšega in najokusnejšega
/>/f//yr/ in i&itrfitov
(286—3)
C. Wannischa,
v L j O b 1 j a n i . na mostnem trgu žt. 7._
V „Narodnoj tiskarni" v Ljubljani jo izšlo in so dobiva:
Trije javni govori.
Govorili prof. Fr. Šnkljo. Iv. Tavčar in prof. IV. Wioathaler v Ljubljanski čitalnici. S' 9 pol. Cona 30 kr.
Osmi redni
al u i  z k
I
1
XX XX
xx
8
kranjske obrtnijske družbe
dne 30. oktobra 1877 ob 4. uri po polu dne
v flirekcijskej sobi te družbe.
1.
2.
Dnevni red:
Toročilo o vspehih preteklega poslovnega leta 187G/77. Poročilo pregledovalnega odbora.
XX
Gospodje akcijonarji, ki hočejo porabljati svoje glasovalno pravo, prosijo se v smislu §.10 statutov, naj svoje akcije do 28. oktobra t. 1. pri družbeni blagajnici deponirajo in naj si tam lcgitiniadjske liste vzamejo.
(294—3)
Načelnik opravnega sveta.
i /.ou U'ij in urednik Jodp J u r c i e.
Lastutna iu tmk
,j£\arodne riijkarue".
21