Z85 itevllko V UuMjani«četrtek. 13. decemlmi 1901 xxxix. leto. ftit-nj- mk ta* «vo6*r, laiort* -««jt * «ia*;.-t*. «y» po potil #rajanaii ta tvttro oaroto đaaait u m id lbi, ca tata ia K, n Ml lota 8 K 10 k, aa on mm t K SO k. Za LJubljano i eoAUjsnjvi* na *aoi aa vsa loti ti K, aa aa* lata 18 K, aa Satrt iata 8 K, aa to «o»oo f K K tor hodi san oooj, alafta aa vtt lata £1 K, aa pat lata 11 K, aa fiatrt lata I K 60 a, aa aa mm 1 K W h. — Za tujo dažala talika vac, kolikor aaaia poštnina. — Na aarofiai T?aa lototohat **o«iIJttvt naročnin« ta aa oatra. - Za oananlla ta plaoaja a* patarattapaa oatJt-vnta ao 12 h, 6o it taoaaila tlaka takrat, po 10 k, ia ta dvakrat ta pa 8 h, da tt tlaka trikrat ali va&rat — Dapiai naj t« tavale fraakavati. — ŠsfcaaitJ ta aa vraftajo Uradnlttvo Ia upravnlfttvo la v Koaflovia aliaak ft I, te mar arodniitvo t I. oadrtr., aprovniitvo pa v prittMjja. — Upravniitra naj aa blagovolijo pošiljati naročnino, takJaiaaogo, oananila, t j. administrativno otvor Mesečna priloga: Tehnik" -™**i*t*m Meto* it M. 'oiimui številke po 10 k. Upravništva teleloa št C*. Koroški Slovenci in volilna reforma. Kakor je bilo pričakovati, so se v soboto dne 1. decembra 1906, uresničile /le slutnje koroških Slovencev, da jim bo volilna reforma namesto rešitve iz stoinstoletne nemške sužnosti prinesla še tem goto-vejši pogin. Ta dan. sobota, dne 1. decembra 11*00, je v resnici mejnik v zgodovini koroških Slovencev. Dosedaj so imeli Slovenci na Koroškem vsaj kolikor toliko upanja, da si s sicer težkim pa vztrajnim delom izboljšajo svoj smrtno nevarni položaj, da ohranijo in obranijo z naporom vseh svojih moči v-aj to, kar so imeli dosedaj, ali z ozakonjenjem predloge o volilni re-ibrmi je splaval zadnji up boljše prihodnosti gorotanskih Slovencev po vodi, volilna reforma jim je izkopala pot, ki jih mora v doglednom času zakriti za vselej v grob, iz katerega ni več vstaj en j a. Slovenski narod je najmanjši med avstrijskimi narodi in njegovo življensko vprašanje je, da si ohrani svoje truplo nepoškodovano, da si ohrani svoje meje. Ako štejejo Slovenci dandanes v Avstriji — ogrski Slovenci in Režijani sploh ne pridejo več v pošte v — okroglo en milijon dvestotisoČ duš, potem tvorijo koroški Slovenci ravno eno desetino naroda. In kaj pač potem pomeni izguba eno desetine za narod, ki se že takointako ne more ponašati z bogve kako mnogoštevilnostjo, je pač stvar tako umljiva za vsakogar, la ni treba natančnejše razpravljati o nji. Dejstvo je in ostane, da taka nasilna amputacije ene desetine mora zadati celemu narodu rano, katere ne bo mogel tako hitro, ali pa tudi sploh ne preboleti. Ravno tako pa je tudi stara stvar, da pride tek med jedjo, kar bi bilo v tem slučaju isto, kakor da bi se z našo ubogo Slove- nijo pač zgodilo tako, kakor svoj čas z mogočno Poljsko. Odrezavah bodo kos za kosom, dokler bo še kaj odrezati, in potem bo Slovenije — konec. Da, tek pride med jedjo in dr. Lemiš je rekel dne 1. decembra v državnem zboru: „Wir \vollen dem Deutschtum den ¥eg zum Siiden insbesondere zum Hafen Triest freihalten. Wir kommen noch hin!*4 Vse to kaže, da so Nemci že obračunali s koroškimi Slovenci, da jih sploh ne upoštevajo veČ, in da sedaj pride na vrsto Kranjska in Primorska. Začetek je že storj en z mandatom za kočevske pomarančarje. Mi na Koroškem ki poznamo v dno duše svoje nemške nasprotnike, se ne bomo prav nič čudili, če bo v doglednem času poskusil kak nemški kandidat svojo srečo onstran Karavank tudi v savski dolini. Marsikdo bo rekel, da je vse to le izrodek koroškega črno* gledstva, a prepričani smo, da je tudi v „trdoslovenski** Kranjski mnogo takih, katerim znana kranjska brez-skrbnost vzbuja enake misli in to tembolj, ker bo odslej udarjalo nemško valovje neprestano ob kranjsko slovenstvo. Kako je vse to prišlo, Predno se neposredno pobavimo z volilno reformo samo, ki je zakrivila politično smrt koroš&ih Sloven-vencev, naj na kratko pregledamo polje, v katero se je vsadila ta strupena cvetka vladne krivične samovolje in velenemškega najskrajnejšega šovinizma. Saj marsikateri Slovenec nima niti pojma, kje naj najde Slovence na Koroškem, o razmerah koroških Slovencev pa je med najizo-braženejšimi morda le vsak deseti, ali pa tudi ne, le za silo poučen. Gotovo pa je, da je za izpoznanje vsega zla, ki je zadelo koroške Slovence po volilni reformi, nujno potrebno, da se vsaj nekoliko pozna njih razmere pred uvedenjem novega volilnega reda. Zato torej najprej nekaj o ljudskem štetju na Koroškem, na katero se v prvi vrsti osniva novi voli'ni red, potem pa o dosedanjih političnih razmerah koroških Slovencev. Ljudsko štetje na Koroškem. Leta 1900 so našteli na Koroškem 307.324 prebivalcev. Po „občevalnem" jeziku je bilo 90.4 9 5 Slovencev, 369.960 Nemcev, 345 oseb je drugih narodnosti, 6524 pa brez občeval-nega jezika. V odstotkih povedano je to: 24*60% Slovencev 73*5% Nemcev in 1*87% drugih. Ako pogledamo 10 let nazaj v leto 1890, so bile narodnostne razmere na Koroškem še preeej drugačne Takrat so našteli 101.030 Slovencev, 254.632 Nemcev, oseb drugih narodnosti 274 in brez občevalnega jezika 5072; v odstotkih 2 7 98% S1 o v e n a e v , 70 54° 0 Nem cev in drugih L-48%. Leta 1880 je bilo razmerje še ugodnejše za Slovence, kajti takrat so našteli 102.252 (29-88%) Slovencev, 241.585 (6919° JNemcev in 227 drugih ter 4666 skupaj 1 VY\',, | brez narodnosti. Od leta 1880 do 1900 se je zmanjšalo število koroških Slovencev za celih 11.7 5 7, v 20 letih za celih 11*5" 0. Nemci so v teh 20 letih napredovali za 11 74" 0. Le tako je mogoče pojasniti dejstvo, da so se Nemci v teh 20 letih pomnožili za celih 28.3 75 duš, doČim je cela dežela napredovala samo za 1S594. To so neke številke, povzete iz uradne statistike, ki naj bi svetu pokazale, da je slovenstvo na Koroškem na popolnoma naravnem potu k — izmrtju. Ako bi te Številke odgovarjale resnici, bi bila stvar res popolnoma naravna, ako bi po 90 letih že poučevali po raznih šolah, da so bili svoj Čas tudi Še neki Slovenci na Koroškem, pa da so že vsi izumrli. Tn če bi se res še nadalje tako delalo pri ljudski štetvi, kakor se je leta 1900, ko je izginilo v 10 letih kar 10.535 Slovencev, potem bi bila stvar prav lahko mogoča. Ali vse te uradne Štetve so pravzaprav le uradna laž, s katero je naša slavna vlada hotela na umeten način zadovoljiti vsenemški glad po slovenski lasti, kajti v resnici so še dandanes, po vec ko 25 letih, vse one vasi, katere izkazuje vladna statistika iz leta 1880 in 1890., še kot slovenske, leta 1900. pa kot nemške, še vedno slovenske, in še vedno govori ljudstvo v teh vaseh med seboj izključno slovensko. Daje moglo kar naenkrat izginiti toliko Slovencev vkljub temu, da so plodo-vitejŠi od Nemcev, je pač lahko um-ljivo, ker je dokazano, da se je pri popisovanju delalo po onem znanem francoskem evfemističnem izreku — „popravljali so srečoa in sicer nemško srečo: fabricirali so Nemce iz Slovencev na ta macin, da so zapisovali ljudi, ki so izjavili, da znajo nemški, — za Nemce in ž njimi vred cele njihove družine. Na tak način „popravljena sreča" in „popravljena41 — Slovenci prestavljamo v svoji okorelosti ta lepi francoski izraz z — ngoljutija" — uradna statistika je bila i našim Nemcem in slavni vladi jako dobro došla podlaga za volilno reformo. V resnici je stvar povsem drugačna! V 20 letih, v katerih je izginilo nad 11.000 Slovencev, je vkljub vsemu ^popravljanju", ostala narodnostna meja na Koroškem še vedno ista. Ne bo škodovalo, ako jo tu v kratkih obrisih navedemo. Od Pontablja, ki je nemški, ob prestopu v Italijo zadnja vas je Li-palja vas), gre slovenska meja preko Zilskih planin mimo Modcinje vasi (Moderndorf) trdo pod Šmohorjem t občina Brdo, kjer biva dež. posl. gosp. Grafenauer), mimo Bele na Gradlico v zahodnem Dobračevem podaljšku ^ občin a Gorice) ter potem po vrhovih do zadnjega vzhodnega podaljška Dobračevega, kjer ga pri Mlinarjah preseka Žila. Ob levem bregu Žile ležeče vasi Zg. in Spod. Zabuče, Medgorje in Podvetrovim so popolnoma slovenske, dasiravno so bile v letu 1890. „uradno statističnoa popolnoma nemške, leta 1880, zopet skoraj popolnoma slovenske in leta l'.KX). zopet popolnoma nemške. Od Mlinarij je Žila meja do izliva v Dravo. Dalje gre meja preko Drave pri Suhi (Zanchen) ter potem ob meji vernberške občine na greben osojskih Tur južno od Osojskega jezera ter po njih grebenu nad Dholico, kjer se kmalu vzhodno za vasjo St. Jernej obrne proti jugovzhodu, puščajoč že leta 1880. popolnoma nemški Blato-grad iMossbiug) ob levi, do Brega v občini Krivavrba ob Vrbskem jezeru, kjer se je število Slovencev vsled pritiska tujcev res nekoliko zmanjšalo dtod naprej je meja Gospo -svetska gora tja gori do Otusanj, od tod do Št. LipŠa in Št. Janža na Mutiču, na Visoko, Bistrico v sivin-škem okraju, odtod do Kneze nad DjekŠami in Galovice nad KrČanjami mimo še ne popolnoma nemške Pu-strice in vzhodno mimo slovenskega Grebinja na Labud in od tam na fc>t. Lorenc nad Kimbergom ob štajerski meji. Ta meja je ostala zadnjih 20 let ista, in število Slovencev se samo v obmejnih krajih zadnjih 20 let ni izpremenilo razen v celovški okolici kjer je zabeležiti morda izgubo do 1000 duš, nikakor pa ne več. Slovensko ozemlje je ostalo isto vkljub uničujoči vladni statistiki, ki je s pomočjo nemško nacijonalnih popisova-nih komisarjev natresla po popolnoma slovenskih krajih cele tisoče iz-mišljenih Nemcev. Od slovenske strani privatno izvedena statistika izkazuje na Koroškem 122.354 Slo-vencev. Seveda se je vzelo za podlago volilne reforme uradno štetje, ki izkazuje le 24*63]% prebivalstva LISTEK. Petro« noučič. (Konec.) „Bog vedi, da privoščim papežu, kar si le želi A rad bi pa le vedel, kaj dela z denarjem, ki se zanj po cerkvah nabere. Strašno mnogo se mora nabrati tega denarja", je iz-pregovoril možiček, ki je doslej naj-trdovrafcnejše molčal. „Mnogo, mnogo," se je porogljivo oglasil že zopet razburjeni or-ganist. „Kaj je to, če so pa med denarjem kuofi? Kaj misliš, ti Juri neumni, da živi papež od zraka V Saj življenje mu privošči, pa malo župce, saj je že tako star, da drugega nič ne uživa.u Toda Juri se ni dal tako lahko ugnati v kozji rog. „Za ta denar, ki se nabere, bi se papež lakko ves dan v najboljši župci kopal," je odgovoril Juri razdraženemu organistn. „Meni le nič ne pravite, jaz že vem, kako je. Saj so tudi časih pravili, da je papež tak revež, da leži ia sami slami, tisti božjepot-niki, ki so bili v Rimu, pa pravijo, da ima hišo, v kateri je 11.000 sob. V štant naj da te aobe, pa bo lahko živel." Organistu je ta predrznost kar sapo zaprla. Nekaj trenotkov je kar odskakoval in migal z rokami po zraku, končno se je izvil iz njegovih prsi hreščeči vzklik: „Oh, kaj sem slišal! Oh, kako bi bil mislil, da je v naši pošteni krščanski vasi že sovražnik zasejal ljulko. Oh, ta sramota, da se pri nas, v tej fari, ki so jo gnadljiv firšt in škof še zadnjič pohvalili, taki liberalci in krivoverci." Organist bi se bil najraje zjokal, a premagal je možato svojo bolest in čez nekaj trenotkov s svečano-globokim glasom izjavil : „Papež ne potrebuje sam zase skoro nič. Ves denar, ki ga kristijani darujejo, se porabi za svete misijone, to je za rešitev paganov. Vsaka duša, ki je misijonarji ne rešijo, je za večne čase pogubljena. Ali pojmite zdaj, da je storil trikrat smrtni greh tisti nesrečni človek, ki je dal knof namesto zeksarja S tistim zeksarjem, ki ga ni dal, bi bili misijonarji prav lahko rešili eno zamorsko dušo. Tako, zdaj ste me menda vendar razumeli." Organist je dostojanstveno vstal s svojega sedeža. Z žalostnim pogledom se je ozrl po dražbi in videč, da njegove slovesne besede niso napravile nič posebnega vtiska, je vzel klobuk in odšel. Toda prišel je samo do vrat, tam pa obstal, se naglo obrnil in dejal: „ln še to vam povem: Gospod tehant so povedali v farovžu, da, kdor papeža pri ofru goljufa ali pa se ofru umakne, stori večji greh, kakor če bi očeta in mater ubil. Hudič ne prodaja zamorskih duš za stare knofe. In če se tisti, ki je knof dal, še danes ne spokori, je za večno izgubljen in mu zamore le škof sam odvezo dati. Tako —• pa z Bogom." Slovesnost tega ugovora je na nekatere poslušalce le nekoliko vplivala. Sicer je GregoraČ še dalje ren-tačil, da vse skupaj nič ni, kar je povedal organist, toda besede njegove niso več toliko zalegle. „Če so tehant tako rekb, mora že res biti," so menili možje in zmajaj e z glavami izpraznili svoje čaše. Debata je bila končana, naj se je Gregorač tudi jezil, da so možje neumni kot noč. V družbi je bil tudi Širokopleč mož, ki med tem pogovorom ni bil zinil ne ene besede, nego melanholično sedel za mizo ter otepaval veliko krvavo klobaso. Odšel je, ne da bi bil kdo zapazil in tudi doma ni mogla žena nobene besede iz njega spraviti, dasi mu je na dolgo in na široko poročala, kakega mnenja je ženski svet o tistem zavrženem krivo-vercu, ki je papeža ogoljufal s tem, da mu je namesto kronioe dal — knof. Toliko mu je žena pripovedovala o peklenskih mukah, ki Čakajo tega grešnika, da je Tone Kozica vrgel žlico po mizi in pobegnil v hlev. Tam pa mu je dekla, brhka Barba, začela iznova peti iste litanije in že vedela povedati, da je po poročilu farovške kuharice v peklu posebna mučilnica za tiste, ki papeža goljufajo. Tone Kozica je zbežal z doma in se vzlic mrazu potikal po polju toliko časa, da je nauk minil. Potem je čakal, da so se razšli farani, nakar se je po ovinkih splazil k cerkvi in smuknil v farovž. Župnik Guzamernik je sedel pri malci, ko je Tone vstopil v sobo. „Hvaljen bodi Jezus Kristus!" je pozdravil Tone in obstal ponižno pri vratih. „Na vekomaj amen!" je odgovoril župnik. „No, le sedite, Tone! Tako in zdaj povejte, kaj da je." Tone je začel svoj klobuk sukati na vse strani. „Povedati pravzaprav nimam ničesar." „Ne ? Čemu ste pa potem prišli V" „E, kar tako — malo pogledat — kako in kaj," je menil Tone v veliki stiski. „No in pa nekaj sem jim prinesel." Tone je segel v žep in položil dva srebrna goldinarja na mizo. Župnik Guzamernik je bil prijetno presenečen. ..Kaj pa je s tem denarjem ?* „Prosim jih, da bi za ta dva goldinarja kupili zamorskih duš, da ne bodo pogubljene. Če so res po zeksarju, jih bova že nekaj iztrgala hudiču iz krempljev.1* Župnik Guzamernik je kar zazijal. „Kdo je pa rekel, da so zamorske duše po zeksarju." „Organist je pravil dopoldne." „Kako pa ste prišli na ta pogovor ?" „O tistem knof u smo govorili —" je boječe dihnil Tone in spričo župm-kovih ostrih pogledov se s stolom vred previdno odmaknil od mize. na Koroškem slovenskega, ne pa, kakor je v resnici, 33*31° 0- „Popravljena" uradna statistika je eden tistih činitelj ev, ki je pomagal volilni reformi do popolne pogube koroških Slovencev Govor poslanca Plantana v poslanski zbornici 1. decembra. (Dalje.) Pokazal sem torej, da se tudi na Kranjskem prav tako kakor skoro v vseh drugih kronovinah lahko sestavita dva posebna mandata za mesta, trge in industrijske kraje in da ni nobene ovire, ako par krajev šteje samo 200 do 300 prebivalcev. To se je zgodilo v raznih kronovinah in vendar se ni nihče na tem spotikal pri posvetovanju v odseku za volino reformo. Samo za Kranjsko sta menila gospoda dr. Susteršič inSuklje, da morata v tem oziru zavzemati drugo stališče. S tem sem dognal neovrgljiv dokaz, da niso utemeljeni ugovori gori imenovanih gospodov in da tudi stvarno niso upravičeni. Prave vzroke, zakaj ta gospoda pobijata minoritetni predlog, sem deloma že preje navedel in se jih bom še kasneje dotaknil. Na očitanje, da sem moral „nabrati" v svrho sestave takozvanega mestnega volilnega okraja 30 takozvanih mest, bi odgovoril to-le: Zdi se, kakor da bi dvorni svetnik S u kije ne bil posebno natančno proučil prilog reformne predloge, ker bi si sicer prav gotovo prihranil zgornja kritična očitanja. Te statistične priloge navajajo natančne številke v tem smislu, da so se sestavili skoro v vseh drugih kronovinah enaki volilni okraji iz velikega Števila mest, trgov in vasi, ne da bi se slišalo s katerekoli strani resnega ugovora proti temu „pooi-ranju". VisokoČislana gospoda? Dovolite mi dobrohotno samo še enkrat, da dokažem striktno to svojo trditev s številkami, ker hočem odbiti očitanje smešne razdelitve volilnih okrajev in ..pobiranja" 30 mest. Na Češkem se nahaja: v volilnem okraju Št. 21: 12 mest iz 8 sodnijskih okrajev ; v volilnem okraju št. 24: 12 mest iz 8 sodnijskih okrajev; v volilnem okraju štev. 28: 12 mest iz 7 sodnijskih okrajev; v volilnem okolišu štev. 30: 12 mest iz 9 sodnijskih okrajev; v volilnem okolišu štev. 31: 11 mest iz 11 sodnijskih okrajev: v volilnem okolišu štev. 36: poleg dveh sodnijskih okrajev 19 občin iz 4 sodnijskih okrajev; v volilnem okolišu štev. 75 : 23 občm iz 8 sodnijskih okrajev. V Galiciji: v volilnem okolišu št. 33: 15 mest in krajev izBsodnij skih okrajev: v volilnem okolišu štev. 34; 20 mest in okrajev iz 7 sodnijskih okrajev . v volilnem okolišu štev. 57 : poleg JS sodnijskih okrajev še 14 mest, odnosno občin itd. Na Nižje Avstrijskem: v volilnem okolišu štlev. 34 je 27 trgov in vasi iz 3 sodnijskih okrajev: v volilnem okolišu št. 35 je 16 občin iz 5 sod. okrajev; v volilnem okolišu Št. 37 je 19 občin in mest iz 7 sodnijskih okrajev: v volilnem okolišu št. 13 je 19 občin iz 4 sod. okrajev; Na Zgornje Avstrijskem je v volilnem okolišu štev. 4 uvrščenih 20 mest in občin in 14 sodnijskih okrajev ; v volilnem okolišu št. 5 : 17 mest in vasi iz 7 sod. okrajev; v volilnem okolišu štev. 7: II mest iz 10 sodnijskih okrajev. Na Solnograškem tvori volilni okraj št. 3 26 mest, trgov in vasi s komaj 25.000 prebivalci iz 18 sod. okrajev. Pobrane so torej iz vse dežele vsa mesta in vasi. Na Štajerskem tvori volilni okoliš št. 5 16 mest in trgov iz 7 sod-okrajev; volilni okoliš št. 7 22 mest in občin s 3(1.000 prebivalci iz 15 sod. okrajev; volilni okoliš štev. 8 21 mest, trgov in vasi z 32.000 prebivalci iz 12 sod. okrajev , volilni okoliš štev. 10 19 mest itd. s 23.700 prebivalci iz 11 sod. okrajev; volilni okoliš št. 11 22 mest, trgov in vasi z 29.000 prebivalci iz 13 sod. okrajev. V Bukovini tvori volilni okoliš št. 4 19 mest itd. z 22 000 prebivalci iz 8 sodnijskih okrajev in volilni okoliš št. 6 26 trgov in vasi iz "> sod. okrajev. S tem naj bo dovolj številk iz statističnih prilog. Ako smo vendarle predlagali v svojem minoritetnem predlogu volilni okoliš št. 3 iz 30 mest, trgov, kopališč, sodnijskih in industrijalnih krajev, nismo s tem poskusili nič novega, marveč smo se ravnali samo po mojstrsko vzornem delu visoke vlade, ki je nam prednjačila z ble-stečim zgledom. Kxempla trahunt. Ako so se uvrstili v drugih pokrajinah trgi in mesta iz vse dežele skupaj v en volilni okraj, kakor na primer na Solnograškem ali Štajerskem iz vseh južno < Jradca ležečih okrajev, potem pač ne najdem nobenega pametnega vzroka, zakaj bi se ne združilo vseh mest, trgov, sodnijskih in industrijskih krajev na Dolenjskem in Notranjskem v en volilni okraj, druge pa v drugi volilni okraj V „Kaj pa je dejal organist zaradi tistega knof a V" „Dejal je. da je tisti, ki ga je dal, liberalec in da bo pogubljen." „Toje oslarija," je zarenčalžupnik. „A se je torej lagal ?" je veselo vzkliknil Tone. „Lagal je. lagal," je potrdil župnik. „Pa nekaj dobrega je le dosegel s tem. Vašo vest je vzbudil, Tone Kozica, zakaj tisti knof ste vi dali, pa nihče drugi." „Ah — gospod fajmošter —," to je bdo vse, kar je mogel zaječati Tone Kozica. Tako ga je bilo strah, da še tajiti ni več mogel. Ž a pni k je vstal in vzel iz omare zelen kovinast gumb ter ga položil pred Toneta na mizo in Tone je sramežljivo in skesano gledal ta gumb. „Tone Kozica — vi .ste najgrji skopuh, kar jih je v naši fari. Kdor Se svetega očeta ogoljufa za zeksar, to je slab človek. Ta knof —" Župnik je umolknil, kajti v sobo je vstopila kuharica Neža. Slišala je zadnjo besedo in pristopila k mizi. „Tale knof je pa od vaših hlač," je vzkliknila Neža. „Da, gospod župnik, vaš je ta knof. Le poglejte, da imate ravno take knofe. Eden se vam je moral odtrgati." Tone Kozica je poslušal Nežo . kakor bi mu naznanila novo nebeško razodetje. Obraz mu je žarel in najraje bi se zasmejal na ves glas. tako smešen se mu je zdel župnikov obraz. Župnik je zapazil to premembo. Poslal je hitro Nežo iz sobe in potem z jezno nagubanim Čelom stopil pred Toneta Kozico. „Kaj se režite? Vi ste nalašč dali za ofer moj knof, da bi mene osmešili ?" „Ne, gospod župnik! Nisem fedel, da je to vaš knof. Videl sem, da je to gosposki knof, saj kmetje takih nimamo, da pa je vaš, tega bi še v sanjah ne bil mislil." „Zakaj ne? In kje ste dobili ta knof?" „Nikar naj ne zamerijo — gospod župnik — hihihi — prosim, naj ne zamerijo — nihihi —." „Tone Kozica — vprašam vas, zadnjikat, kako ste prišli do mojega knofa." „Našel sem ga, Bog mi je priča, našel sem ga — na postelji pri naši Barbki." Župnik Guzamernik se je skoro sesedel, Tone Kozica pa je hitro vzel svoja dva goldinarja z mize, češ, da ne bo reševal zamorskih duš, pa če bi bile po tri za groš in je zbežal iz župnišča s trdnim sklepom, da bo odslej pri ofrih vedno in dosledno dajal same knofe. Ta ali skoro ista razdelitev volilnih okrajev je veljala tudi po sedanjem volilnem redu za mestno kurijo na Kranjskem, samo da je imelo manj trgov itd. volilno pravico. Teritorialna obsežnost dolenjskega in gorenjskega mestnega volilnega okraja je bila skoro docela ista, kakršna bi bila po našem predlogu. Gg. dvorni svetnik Šuklje in dr. Susteršič torej nimata nobenega vzroka, mojemu predlogu ugovarjati, da sem uvrstil 30 mest in trgov v en volilni okraj, ker to postopanje ne znači nič novega in ker se tudi na Kranjskem ne sme meriti pravica drugače, kakor v drugih pokrajinah. (Dalje prih.) Volilna reforma pred gosposko zbornico. Dunaj, 12. decembra. Položaj je še vedno nejasen in kritičen. O včerajšnjem glasovanju v specijalni komisiji gosposke zbornice so takoj brzojavno obvestili cesarja v Buda-pešto. Splošno se pričakuje, da se cesar že prihodnje dni vrne na Dunaj, da začne osebno vplivati na merodajne člane gosposke zbornice v prilog volilni reformi. Vlada je neprestano na delu, da pridobi v gosposki zbornici potrebno dvotretjinsko večino, ki naj sprejme volilno reformo nespremenjeno. Ako se vladi ta nakana ne posreči, odloži se glasovanje v gosposki zbornici do po novem letu, a med tem Časom ni izključeno, da bodo imenovani novi člani po želji vlade. Nekateri poslanci veleposestva razširjajo vest, da je tudi v poslanski zbornici pluralni volilni pravici zagotovljena večina, češ, da so se zanjo izrekli krščanski socijalisti. Teh vesti se je vlada tako prestrašila, da je sklicala za ponedeljek ad hoc sejo volilnega odseka, ki naj zopet razglasi, da je stališče poslanske zbornice glede volilne reforme nespremenjeno. Konservativni poslanci gosposke zbornice so uverjeni, da se ne bo dobila v gosposki zbornici veČina za nespremenjeno volilno reformo, naj si bo pritisk od zgoraj še tako močan. Budimpešta, 12. decembra. V avstrijski delegaciji ne govore o drugem, kakor o včerajšnjem glasovanju v gosposki zbornici. Delegatje gosposke zbornice se drže reservirano, delegatje poslanske zbornice pa so mnenja, da mora priti seda j do hudega konflikta med obema zbornicama. Dunaj, 12. decembra. Dasi še ni znano, kdaj se začne v plenumu gosposke zbornice zanimiva debata o volilni reformi, vendar zatrjujejo že sedaj, da bodo prišli k glasovanju vsi nadvojvode, ki so Člani gosposke zbornice. Predsednik gosposke zbornice knez Windischgriitz je naznanil ministrskemu predsedniku, da odloži predsedstvo, ako bi vlada v sedanjem kritičnem trenotku imenovala nove člane v gosposko z bor nico. Specijalna komisija gosposke zbornice je dognala danes brez debate ostale določbe volilne reforme ter jih sprejela nespremenjene. Spremeni se volilna reforma stilistično le v toliko, v kolikor je potrebno vsled pluralnega sistema in „numerus clausus". Iz delegacij. Budimpešta, 12. decembra. Proračunski odsek avstrijske delegacije je sklenil danes v navzočnosti skupnih ministrov, da ne prizna dogovora med vojnim ministrstvom in ogrsko vlado glede zalaganja armade za vel javnega terpozivavojno upravo, naj dogovor spremeni in izpopolni tako, da bo bolje varoval avstrijske interese. Resolucija je bila po daljši debati soglasno sprejeta. — Vojni minister Schonaich je izjavil, da se je dogovor sklenil med obema vladama z odobrenjem ministrskega sveta. Vsled tega ne more ničesar spremeniti ali dopolniti na dogovoru. — Po daljši debati, v ka- teri je odgovarjal vojni minister na vse izražene želje in zahteve glede armade, je bil vojni proračun spr ej e t. V ogrski delegaciji je bil istočasno sprejet proračun vojne mornarnice z naknadnim kreditom za tri nove vojne ladje. Dogodki na Ruskem. Odesa, 12. decembra. Vsi že lezniški delavci so pričeli štrajkati, vsled česar se ne more odposlati žito, ki so ga natovorili na kolodvoru v velikih skladnicah. Varšava, 12. decembra. Samo v Rusko-Poljski je vojno sodišče ob sodilo v zadnjih šestih mesecih nad 500 oseb v smrt. Ločitev cerkve od države na Francoskem. Pariz, 12. decembra. Ministrski predsednik Clemenceau je odgo voril v zbornici na vprašanje, zakaj se je začela preiskava v papeževi nuncijaturi, da je tako odredila sodna oblast ter je pristavil: „Odkar se je prekinil konkordat, je nuncijatura privatno poslopje, kakor vsako drugo. Ako cerkev hoče, je še vedno čas, se izogniti boju. Ponujamo ji zakon iz leta 1881., ki velja za vse Francoze. Ako nas bo cerkev iskala, nas bo tudi našla." Škofijske palače in semenišča v Bordeauxu, Mendeju, St. Brieuxu in Nantesu so danes izpraznili. Deložiranje se je izvršilo mirno. Pač pa nameravajo pariški katoliki uprizoriti velike demonstracije, ko se izseli 871etni nadškof Richard iz nadškofijske palače. Nadškofu je ponudil klerikalni poslanec Denis Cochin svoj privatni hotel za stanovanje. Nadškof je ponudbo sprejel. Vlada je zagrozila, da bo vsakemu Šnofu, ki se ukloni ukazom Vatikana ter vsled tega krši francoske zakone, odtegnila francosko državljanstvo. „Sveta vojna" v Maroku. London, 12. decembra. Prihod mednarodnih vojnih ladij v Tanger je hudo razkaČil maroška plemena v notranjem delu dežele. 14 000 gorskih Kabilov se je ponudilo, da preprečijo izkrcanje mednarodnega vojaštva. V vseh naselbinah v okrožju 30 milj okoli Tangerja naznanjajo javni iz-klicevalci prihod kristjanov ter pozivajo narod, naj se pripravi na „sveto vojno". Obenem naznanjajo, da preskrbi Raizuli vsakogar z orožjem, streljivom in denarjem, kdor to potrebuje za bojevanje. Raizulijeva vojska se že bliža Tanger ju. Kmetovalci, gnojite z razmejeno kostno moko! Pod tem naslovom je izšel v št. 255 „Laibacher Zeitung in pozneje v „Slov. Narodu" in v nekaterih drugih domaČih listih sestavek kmetijsko-kemičnega preizkuševališča v Ljubljani. V tem članku je bilo povedano, da smo dosegli s triletnimi gnojilnimi preizkusi z razKlejeno kostno moko na trdinah (rudninskih tleh) in barskih tleh prav dobre uspehe. Na podlagi preiskusoega izida smo potem kmetovalcem dobrohotno svetovali, da naj rabijo namesto Tomasove žlindre razklejeno kostno moko kot gnojilo in to iz enostavnega razloga, ker ima le-ta dvakrat toliko fosforove kisline v sebi je enakovredna Tomasovi žlindri in v nekaterih slučajih celo boljše deluje od nje. Poleg tega pa je razklejena kostna moka dokaj cenejše gnojilo. Dejali smo, davsakdo, ki rabi Tomasovo žlindro namesto razklej ene kostne mo ke, Čisto po nepotrebnem zapravi 182 kron pri vagonu Tomasove žlindre in smo to svojo trditev tudi s številkami dokazali. Ker trpe kmetovalci na ta način škodo za več tisoč kron je bila naša dolžnost, da smo jih na to opozorili. Vsak strokovnjak mora vedeti, da imajo kmetijsko-kemična preizkuševališča prvo in glavno besedo v gnojnilih vprašanjih. Naš Članek je bil popolnoma objektiven in stvaren in zato se nam niti sanjalo ni, da bomo ž njimi razdražili sršene. Toda glej v št. 286 in 277 „Laibacher Zeitung" in v št. 275 „Slov. Naroda" se je gosp. Gustav Pire nenadoma preobrazil v agrikultur -nega kemika, pobija naše izkušnje glede razklej ene kostne moke ter očita preizkusevališču „lah-komiselnost". Ne čutimo potrebe, da bi nas lajiki poučevali v kmetijsko-kemičnih vprašanjih in zato odkritosrčno priznavamo, da smf vse to, kar je povedal g. GustaA Pire proti razklejeni kostni moki, že zdavnaj brali v različnih reklamskik spisih tvornic za Tomasovo žlindro. Omenjene tvornice delajo namreč iz čisto umljrvih vzrokov kričečo reklamo za Tomasovo žlindro ter obenem izkusajo izpodbiti ostala foafo-rova gnojila in med njimi zlasti razklejeno kostno moko in sicer s tem, da jih opisujejo kot malovredna in predraga. Ce pa ima kdo pogum in jim oporeka, tega takoj strastno napadejo. Toda to delo ne ievršujejo tvornice same, ampak njih agenti. V omenjenem članku g. Gustava Pirca se navajajo izidi gnojilnih preizkusov z razklejeno kostno »oko, ki so bili napravljeni v Halle n. S., Pro-skavi, "VVeihenstephanu, Moskvi in v Stokholmu. Vsak strokovnjak pa mora vedeti, da zavisi učinek fosforovih gnojil od talnih in podnebnih razmer. Mi pa ne živimo »»iti v Proskovi niti v Moskvi »n tudi ne v Stokkolmu, ampak na Kranjskem. Da pa se omenjene razmere na Kranjskem popolnoma razlikujejo od onih ▼ zgoraj omenjenih severnih krajih, ve pri nas že vsak kmetski otrok. Iz tega vzroka nimajo omenjeii preizkusni izidi za nas nobene vrednosti, ker ne dokazujejo prav nič. V omenjenem članku se polaga posebna vrednost na >zid preizkusov, ki jih je napravil z razklejeno kostno moko dr. Pavel AVagner v Darm-stadtu. Dr. Adolf Ma3rer se je izrazil v svojem delu iLehrbuch der Agri-kultur-Chemie H. Bd. 2. Abt. 5. Aufl. str. 1057), ki mu je doneslo svetovno slavo, o AVagnerjevih preiskusih, kakor sledi: „Reakcija proti uporabi kostne moke izvira poglavitno od primerjalno neugodnega zadržanja v njej se nahajajoče fosforove kisline pri gnojilnih preizkusih od TVagnerja in-Mar ker j a v posodah (T o p fen), dočim je njeni uporabi praktična izknsnja na prostranih zemljiščih, posebno na Vestf als k ent, Vz h o d-nem Pruskem in v provincijali ob Vzhodnem morju, zlasti na tleh, ki niso prerevna na fos-forovi kislini, zelo ugodna. V Čem da leži to protislovje, se je od tedaj vedno bolj razjasnilo. Videli bomo pozneje, da imajo preizkusi v p • •* o d a h a la AVagner le omejeno po-rabnost, ker so v njih marsikateri vegetativni pogoji drugačni, kakor napolju in zlasti pa so izidi prenagljeni." Iz tega se vidi, da se to, kar navaja Wagner proti razkiajeni kostni moki in kar trobijo tvornice za Tomasovo žlindro ter njih agenti lahkomiselnim kmetovalcem na uho. takore-koč v nič poizgubi. Gospod Gustav Pire je pozabil na to, da živimo v Avstriji in da pridejo za nas v prvi vrsti sodbe o kostni moki avstrijskih kapacitet na polju kmetijske kemije v poštev. Pokojni sekcijski šef v o. kr. poljedelskem ministrstvu in nekdanji ravnatelj c. kr. kmetijsko kemičnega preizkuševališča na Dunaju dr. Eine-rih Meissl pravi o razklejeni kostni moki z ozirom na gnojilne preizkuse, ki jih je napravil, sledeče: „Posforo-va kisli n a v r azkl ej eni kostni moki je tedaj povprečno, v kolikor pride množina pridelkov in po gostost bolj ših uspehov v poštev, prej ugodnejše, nikakor pa ne slab ej še, in kar se tiče dobrote pridelkov, prav dobro učinko v aia , kakor fosfor ova kislina v Tomasovi žlindri." (Zeitschrift fur landvr Ver-suchwesenin Oesterrecib, 1898, str. 66 Dvorni svetnik dr. W. Dafert, ravnatelj c. kr. kmetijsko-kemičnega preizkuševališča na Dunaju in pristav Reitmair sta se izrazila na podlagi napravljenih gnojilnih preizkusov sledeče: „Glede učinka fosforove kisline v razklejeni kostni moki se krijejo izidi pri ovsu, absolutno natanko pa z onimi preizkusi z ržjo in pšenico iz leta 1896. Kostna moka je tndi zdaj samo za spoznanje zaostala za Tomasovo žlindro. S pričujočimi poljskimi preizkusi je iz vegetativnih preizkusov (Pavel AVagner v Darmstadtu) izvajana trditev, da je učinek fosforove kisline v kostni moki ničev, na novo in sijajno ovržena. „Učinek fosforove kisline v razklejeni kostni moki je tudi pri preizkusih z jarim žitom dober. T tem je nov dokaz, daje za določitev učinka kake rastlinske hra-nine merodajen edinole poljski preizkus. Iz preizkusov v posodah (T o p f e n) izvajamo mnenj e, daje učinek fosforove kisline kostnih mok ničev, je odločno nepravo." (Zeitsohrifl fur HT Dalje t prtl#fL Priloga , Slovepskfpp HarodP" fit 285, d»e 13 decembra 1908. landw. Versuchwesen in Oesterreioh, 1900, stran 602 in 609). Do enakih zaključkov je prišel tudi dr. J. Stoklasa, profesor na češki tehniki v Pragi in drugi. In kaj je trdilo preizkuševališče v Ljubljani glede razklej ene kostne moke? Ono je potrdilo na podlagi triletnih gnojilnih preizkusov edinole to, kar so trdili zgoraj imenovani avstrijski agrikulturni (kmetijski) kemiki že pred šestimi in osmimi leti. Zakaj ni g. Gustav Pire c. kr. sekoijskega šefa dr. E. Meissla in dvornega svetnika dr. W. D a f e r t a , ker sta se izjavila za razklejeno kostno moko, že takrat poklical na odgovornost, jima očital „lahkomiselnostu in pred-bacival, da nastopata proti kranjski kmetijski družbi ? G. Gustav Pire ni delal nikdar gnojilnih preizkusov z razklejeno kostno moko in jih tudi nikdar ni dal napraviti. Bil je a priori, ne da bi imel stvarnih razlogov za to, proti razklej eni kostni moki in vsled tega ne more biti poklican v to, da bi govoril in pisal o njeni gnojilni vrednosti. Naše preizkuševališče je dobilo od tukajšnje tvornice delniške družbe za kemično industrijo (tvornica za klej) v Ljubljani večjo množino razklej ene kostne moke v preizkusne namene zastonj. Vsa ta kostna moka se je oddala kmetovalcem .preizkušnikom) tudi zastonj, kar je bilo tudi objavljeno po domaČem časopisju. Mi prepuščamo sodbi normalno mislečih ljudi, Če je v tem sploh iskati kake nepravilnosti. Mi bomo še nadalje ostali z najboljšo vednostjo in vestjo pri trditvi, dajerazkiejena kostna moka za Kranjsko najcenejše fosfo-rovo gnojilo in da je popolnoma enakovrednav gnojilnih učinkih s Tomasovo žlindro. Vsakdo, ki uporablja Tomasovo žlindro namesto razkle-jene kostne moke, zapravi : i s t o po nepotrebnem 182 K pri vagonu. Tukajšnja tvornica za kemično industrijo izdeluje že dolgo vrsto let razklejeno kostno moko s poprečno fosforpve kisline in jo izvaža po nizki ceni v Italijo, Nižjeav-strijsko, Češko in drugam. Mi pa dobivamo mnogo dražjo Tomasovo žlindro s 15" B fosforove kisline preko Trsta izNemčije in Anglije. In to zovemo na Kranjskem ^pospeševanje poljedelstva ter podpiranje domače industrije!" Oč tanje g. Gustava Pirce, da nastopa preizkuševališče proti „Kmetij-ski družbi", odločno in z gnevom zavračamo. Očitanje v tem oziru more zadeti edinole g. Gustava Pirca, ki je „Rmetij>ko družbo" v omenjeni stvari slabo poučil. Kmetijsko-kemično preizkuševališče je samostojen zavod, nad njim ima torej g. Gustav Pire prav tako malo oblasti, kakor za primero ČUV8J na ljubljanskem gradu nad mestno občino ljubljansko. Gospod Gustav Pire se v omenjenem članku trudi, da bi spravil razklejeno kostno moko v medsebojno zvezo z rživinskim redil-nim praškom". In da se pomiri, mu povemo, da smo v resnici preiz-kovali rživit-ske praške", in sicer dobre in slabe, o čemur se lahko vsakdo prepriča iz tiskovnega poročila našega zavoda za leto 1903. Reklame pa za take praške nismo delali, pač pa smD dajali o njih svoje mnenje, za kar smo opravičeni Nasprotno pa je g Gustav Pire delal za razpe čavanje „slabih živinskih redi Ini h praškov" največjo propagando, ker jih je v inserat-nem delu ^Kmetovalca" dolgo vrsto let kmetovalcem priporočal. Naše izvajanje sklepamo s pri-pomnjo, da se naše preizkuševališče kot strokovno znanstveni zavod ne bo spuščalo z lajiki v nadaljno polemiko, ker se spuščati ne more in ne sme. Ljubljana, dne 4. dec. 1906. Ravnateljstvo kmetijsko-ke-mičnega preizkuševališča za Kranjsko v Ljubljani: Dr. E. Kramer. Poziv na usmiljena srca! (Zavod sv. Nikolaja v Trstu, zavetišče za brezposelne služkinje). Ne moremo pobliže raziskovati vzrokov, radi katerih na tisoče slovenskih deklet zapušča svoj tihi dom in vrvi v vebkomestno vrvenje. Večkrat jih sili v to v resnici le revščina. V skrbi za svoj obstanek in želeč svojim staršem pomagati, se ločujejo s težkim srcem od ljubega doma in gredo v nepoznani svet s strahom in upom. Z velikim trudom so si prihranile komaj toliko, da imajo za pot do nameravanega mesta. Brez vsakih sredstev, brez izkušenosti, brez poznanja tujega jezika, nevede za veli-komestne spačenosti, se plaho vedejo že v vlaku. Joj in gorje, če zapazi tako zadrego kak razuzdanec. Nevarnost je tem večja za posameznice, če potujejo same brez spremstva. Večkrat je tako potovanje samo že potovanje v pogubo. Toda tudi, če so naše mladenke srečno dospele v mesto, kamor so bile namenjene, ni še končala za-nje nevarnost. Zloglasni brlogi so razprostrli svoje mreže na vse konce in kraje, da dobe novega svežega plena. Bistremu očesu satanskih poma-galcev in pomagalk ne izbegue nobeno neizkušeno dekle, ki izstradano in izmučeno od dolgega potovanja stopi omaho •aje prvikrat na tla velikomestnih pN^cfcaj navadno ob omamljaj očem svitu električnih luči, z boječim pogledom in težkim srcem — nevede kam. V zadnjem času so sicer hvala Bogu po postajah posebne varuhinje deklet, ki imajo na prsih na beloru-menih trakovih pripete svetinjice „Matere Božje dobrega sveta". Toda število teh je Še premajhno in zato so na novo došle mladenke še vedno v velikih nevarnostih. Zvijačnost in predrznost pokvarjenega sveta napre divje dan za dnevom. Nevarnost za slovenske mladenke je v Trstu tem večja, ker je Trst ne le svetovno, temveč tudi obmorsko mest;>, kamor se steka najpodlejši živelj vseh vetrov. Omenjene varuhinje spremljajo slovenska dekleta v „Z a v o d sv. Nikolaja". Toda večkrat vedo slovenske ml.deuke že doma, da obstoji v Trstu ta „Zavod" in zato gredo naravnost v to zavetišče, kakor da bi šle domov. Z materinsko ljubeznijo sprejema „Zavod" v svoje naročje te neizskuŠenke, da jih za časa, ko bivajo v tem varnem domovju potrpežljivo usposablja za novo življenje po službah, opozarjajo jih na dolžnosti, ki jih čakajo in na Čednosti, katere morajo imeti, svareč jih pred nevarnostmi, ki jim bodo znale pretiti. Bes preimenitno socijalno delo opravi a „Zavod" v korist no vodo š 1 i h deklet, toda ravno tako važno je to zavetišče za one služkinje, ki izgube službo in morajo čakati, predno dobe novo. V mesto dospela dekleta prinesejo seboj nedolžno in nepokvarjeno srce in pa še v živem spominu nauke, katere so jim zabičevale ob slovesu skrbne matere s solznim očesom. Ko so pa dekleta delj časa v mestu, vidijo, slišijo in izkusijo mnogo po-hujsljivega. tako, da raste za-nje tudi nevarnost lastnega pohujšanja. Če tedaj izgube službo in nimajo nikakega opravila in morda tudi ne sredstev, so nararavnost v obupnem položaju. Za take je ravno „Z avod sv. Nikolaja" močna obramba Mirno pronoČišče, zdrava, hrana, primerno delo. družinsko življenje, lepi nauki, lažja priložnost za novo službo, vse to daje brezposelni služkinji novo Čednostno moč in veselje. Kdor vse to Čita, si gotovo misli, da zares neizogibno potreben je „Zavod sv. Nikolaja" in vsakemu dekletu, ki pride v Trst, ali pa če v Trstu izgubi službo in si ne more precej dobiti druge, svetuje, da gre v to zavetišče. Vsak tak nasvet je res plemenit in dober, toda, zavedni rodoljubi in usmiljene r o d o 1 j u b k i n j e, še bolj potrebno je, da se ta „Zavod" pomaga vzdrževati. Sveta dolžnost vsakega je, da po svojih močeh podpira r Zavod", ki nima nikakih glavnic, temveč še dolgove in primanjkljaje. To ne izvira mora od napačnega gospodarstva, ker vsakomur je odprt dnevnik, ki kaže, da so dohodki daleč premajhni, stroški pa naravnost ogromni. Koncem meseca novembra je bilo 339 K 44 st., koncem oktobra 368 K 23 st., koncem septembra pa celo 400 K 39 st. primanjkljaja, in ta primanjkljaj trpe navadno osebe, katere so za „Zavod" itak že mnogo žrtvovale. „Zavod" vzdržujejo le milodari. Zato se vsak še tako majhen dar hvaležno sprejme. Odkar obstoji zavod, je v njem našlo varnega zavetja 7665 slovenskih deklet. „Zavod sv. Nikolaja" nima namena vabiti dekleta iz dežele v mesto in jim preskrbovati služb, marveč skrbi le za dušni in telesni blagor onih deklet, ki so p r i m o r a n a iskati v mestu vsakdanjega kruha. Z združenimi močmi ohranimo si ta ve-levažni in prepotrebni „Zavod" — in storili smo mnogo. Trst, dne 6. decembra 1906, na praznik sv. Nikolaja. Karla Ponikvar, predsednica. — Roža Oregorin, podpredsednica. — Marija Žitniki voditeljica. — Maša Grom, blagajničarica. — Frančišek Oustin, duh. voditelj. Dnevne vesti. V Ljubljani, 13 decembra — Tragikomedija. Kako malo premišljeno je postopal mladočeški klub glede volilne reforme, koliko se je pri tem uganjalo najpredrznejŠe hinavšČine, to dokazujejo napadi, katere priobčujej o sedaj „Narodni Listy" proti omenjenemu klubu, in posebno proti načelniku dr. Kramaru. Ta mož se sedaj naravnost biča v glasilu mla-dočeške stranke, in sicer do krvi. Kar je le mogoče, mu očitajo: da se je s svojim predlogom glede splošne in enake volilne pravice prenaglil, da je prepovršno zastopal koristi Češkega naroda in da je bila njegova dolžnost, proti vladni volilni reformi z ob-strukcijo nastopiti. Končno se mu očita, da se sicer ne more imenovati izdajalcem češkega naroda, pač pa, da se je v celi akciji jasno pokazalo, da je vsa nesreča izhajala iz absolutne nezmožnosti dr. Kramara, stranko voditi v tako kritičnih časih. In „Narodni Listy" dr. Kramaru ravno isto očitajo, kar mu je dr. Tavčar očital v seji zbranega državnega zbora. Kako se pač dnevi spreminjajo! Ravnokar so „Narodni Listy" na vsak korak v nebesa kovali vladno volilno reformo in skoraj vsak teden so s kolom udrihali po dr. Tavčarju in Plantanu, ker sta glede te reforme od pričetka zastopala ravno tisto stališče, katero dandanes zastopajo „Narodni Listy". Pa sta je dobivala s kolom po glavi naša dva poslanca! Danes pa poje Gregrov list ravno tako pesem, katero je pel dr. Tavčar tako v volilnem odseku, kakor pri razpravi v zbornici! S kolom po glavi pa jih dobiva dr. Kramar in „Narodni Listy" — za katerimi tiči poslanec Herold — sami zahtevajo z vso vehemenco, da naj se mladočeška stranka takoj otrese vodstva nesposobnega in na zgoraj ser-vilnega dr. Kramara! Prava tragikomedija! Mi sicer ne damo veliko na pisavo „Narodnih Listov", odkar so postali glasilo dičnega našega Šuster-šiča. Doživeli smo, da so pisali danes tako, jutri pa zopet drugače. Značilno pa je vseeno, da sedaj nastopajo proti Kramaru in proti vladni volilni reformi, katera oba je dosedaj g. Pe-nižek ravno v „Narodnih Listih" čez vse pretege hvalisal. Kaj pomenja to? To pomenja, da se je v češki narod ukoreninilo najglobokejše prepričanje, da prinaša Beckova volilna reforma s a m o N e m c em k o r i s t i, Slovanom pa škodo. To prepričanje se bode kmalo polastilo tudi slovenskega naroda — pa bo žalibog prepozno! — Na občni zbor ,,Slovenskega društva11 v Ljubljani, ki bo danes ob osmih z v e č er v restavraciji „N ar o dn ega do m a", opozarjamo vnovič gg. društvenike in somišljenike narodne napredne stranke, naj se ga udeleže v čim največjem številu! — Pristno avstrijsko. Cesto od Podrošta do Petrovega brda je gradilo železniško ministrstvo, da se je olajšala gradnja bohinjske železnice. Ta cesta se je napravila več ali manj na korist podjetnika Cecchonija. Da pa je mož še več zaslužil, prepustila se mu je gradnja ceste, tako da je Lah pri ti cesti sami kakih 160 000 K v žep vtaknil. Ministrstvo se je obrnilo tudi do deželnega zbora, da naj za cesto kaj prispeva, češ, da bode ž njo ustanovljena stalna in potrebna zveza med obema kronovinama. Obenem se je ministrstvo zavezalo, da bode svoj čas, ko se cesta pri železniški gradbi ne bode več rabila, to cesto v tako dobrem stanu deželi izročilo, da se bode takoj lahko rabila za deželno cesto. Glede na to obljubo je deželni zbor dovolil prispevka 60.000 kron. Kakor že omenjeno, je gradil cesto Gecchoni sam, in sicer prav po ameriČansko. Na zunaj se je vse lepo videlo, na znotraj pa je bila nasuta prst mesto kamna. Dokler se je železnica gradila, se je tudi skrbelo, da cesta na zunaj ni izgubila svojega lepega lica. Ko je Cecchoni več potreboval ni, se je hotela cesta deželi odriniti. Ta jo je pa odklonila, ČeŠ, da jo mora ministrstvo v tak stan spraviti, v katerem se mora nahajati vsaka deželna cesta. To pa je zopet ministrstvo odklonilo. In sedaj se je izkazalo, kako je Cecchoni to cesto gradil! Že v enem letu so navidezne škarpe skupaj padle, voda je vse iz-podjedla in razdjala, tako da je sedaj c. kr. okrajno glavarstvo v Kranju cesto železniškega ministrstva vsakemu prometu prepovedala. Posledice pa trpi ljudstvo, kakor vedno pri takih pri likah. Nova eesta od Podrošta do Petrovega brda se je gradila deloma na prejšnjih občinskih potih. Ta pota so sedaj izginila in ker je nova cesta zaprta, je najmanj 1200 prebivalcev soriške občine brez komunikacije. Kaj naj ti reveži sedaj počno ? Tu ^je pač čas, da se slovenski državni poslanci z vso vnemo zanje potegnejo, da se prejkotprej odstrani v nebo kričeča malomarnost železniškega ministrstva! — Deželni odbor odpošlje te dni posebno komisijo, ki naj pregleda blejsko graščino, katero ponuja gosp. Muhr deželi v nakup. Zahtevana kupnina znaša 1,200.000 K. — Kaj pa to? Do konec tega leta se imajo znova sestaviti okrajni šolski sveti. Tudi deželni odbor ima do tedaj imenovati svoje zastopnike. Ali deželna vlada še ni ganila prsta, da bi to imenovanje provocirala. Je-li to lenoba, ali pa namen? — Štajerski deželni zbor se snide dne 28. t. m. na tridnevno zasedanje. — Boj za Hrastnik. Piše se nam: Vsako nasilje in zatiranje mora naravno roditi odpor in tako tudi v Hrastniku. Odkar so Nemci silneje navalili na našo postojanko, se je vzbudilo pri nas novo, živahnejše življenje: krog tistih, ki se brigajo za značaj naše doline, se je dokaj pomnožil, povsod se dela z nekako mrz-1 čnim zanimanjem, vsakdo ima svoj delokrog, kjer se trudi kot mravlja, da pomore po svoji moči k napredku skupnih naših teženj. Ljudi so začeli izpoznavati. da ni vseeno, če ostane Hrastnih slovenski, ali če ga dobe v roke pritepeni Nemci. Pa tudi ti ne drže rok križem, ampak delajo najprej s svojim rabeljskim poslom. Sedaj leži pred nami tiskana okrožnica, kjer tožijo, kake krivice (!) se gode Nem- J cem na Štajerskem in poživljajo svoje germanske brate, naj prispevajo za poneračevalnico v Hrastniku, „kjer pogreša blizu 200 otrok nemških (!) staršev poduka v krasnem nemškem materinem (!) jeziku." In zasuli so vso Avstrijo s temi listi, doposlali jih vsem mogotcem in tvrdkam. Tujim je prav prišlo, da je v komiteju neki Ammer, ki je bil svoj Čas uradnik delavskega konzumnega društva in ima torej naslove tvrdk, ki zalagajo konzum. Ta izrablja sedaj to in vpliva na nje, da priskočijo na pomoč prite-pencem. Kakor pa sedaj slišimo, so sklenili delavci, odpovedati vsaki tvrdki vsa nadalnja naroČila, ki bo z najmanjšim darilcem utrdila omajano stališče teh renegatov. To je moško, to je odgovor slovenskega delavca vreden! Svarimo torej, menimo, da ne prepozno, pred vabljivim besedami hrastniških nemškutarjev. Treba je le še, da pribijeme imena dotiČnikov, ki so podpisani na okrožnici — ad peepetuam memoriam: 1. Wieltschnig, ravnatelj glažute, 2. Ammer „urad-nik", 3. Wouk, trgovec, 4. Ruckl (apnenice, starejši in mlajši), 5. Ko-schir, Maurer in Stadlbauer, glažarji. Slovenci, napišite si v trajen spomin imena teh nadute ž e v ! Na novega leta dan prirede tukajšnji rodoljubi božičnico slovenskim otrokom. Poseti nas ob ti priliki g. monsignor Tomo Zupan, prvo-mestnik „družbe Sv. Cirila in Metoda". Baje se vrši isti dan pri g. R o š u v Hrastniku zborovanje podružnic družbe sv. Cirila in Metoda za Trbovlje in Hrastnik. — Hrastniški in dolski diletantje „Bralnega društva na Dolu" prirede dne 6. prosinca 1907. na Dolu veselico v prid družbi sv. Cirila in Metoda, da se tako zahvalimo družbi za otroški vrtec. Igral se bode „Brat Sokol". Natančnejši spored prijavimo pravočasno. Narodnjaki, podpirajte nas pri trudapolnem delu! — Odlikovanje. Načelnika tukajšnje postaje nadinšpektorja gosp. Gutmanna je generalno ravnateljstvo izventurno v znak izrednih zaslug odlikovalo. Uradništvo in drugo osobje se mu je danes ob tej priliki poklonilo in mu častitalo v znak spoštovanja in hvaležnosti, ki ju uživa odlikovaneo. — Iz politične službe. Absol-virani pravnik g. dr. Alojz i j G r e- gorin je pripuščen h konceptni praksi pri tukajšnjih političnih ob-laetvih. — Iz justične Službe. Pisarniški azistent g. Henrik Abram v Ljubljani je imenovan za pisarniškega predstojnika v Novem mestu. — Imenovanje v rudarski službi. Rudarski komisar Vinko S t r g a r v Celju je imenovan za nadkomisarja. — Učiteljske vesti na Štajerskem. V pokoj je šel nadučitelj pri Sv. Vidu pri Grobelnem Matija Šumer. Stalna učiteljica je postala v Artičah pri Brežicah gdč. Marija J ur ko. — Iz pisarne slovenskega gledališča. Nocoj se uprizori prvič na slovenskem odru Cankarjeva štiride-janjska komedija „Za narodov blagor". Gornika igra g. Ta bor-sky, Heleno ga. Taborska, Grozda g. Dragutinovi 6, Grudna g. V e-r o v š e k, žurnalista Ščuko g. B o-leska, profesorja Kremžarja gosp. Danilo. V soboto se komedija ponovi. — Prva repriza „Prodane neveste" bode v torek. — Javno predavanje. „Splošno slovensko žensko društvo" priredi v nedeljo 16. t. m. ob polu 8. uri zvečer v veliki dvorani „Mestnega doma" javno predavanje. Predaval bo gosp. dr. V al ter Šmid, kustos dež. muzeja „0 naši najstarejši zgodovini" ter bode ilustroval svoje predavanje s slikami in izkopinami iz dotične dobe. — Slovenski umetniki v tujini. Koncertni mojster gospod Leon F u n t e k je dne 4. t. m. v filharmo-ničnem društvu v Helsingforsu igral Dvofakov violinski koncert. O tem piše časopis „Hufvudstadsbladet": „V včerajšnjem popularnem koncertu se je, kolikor se vemo spominjati, prvič proizvajal Dvofakov violinski konoert. Gospodu Leonu Funtku gre vse priznanje in odlikovanje, da si stavlja naloge, kakršne si je že prej s Sibe-lijevim in Brahmsovim koncertom, ki j»h ni prištevati splošnemu, že dosti znanemu repertoarju violinskih virtu-ozov. To priča o resnosti in o stremljenju mladega umetnika. Igra gospoda Funtka je bila na višini njegove naloge. Nezmotno tehniško g tovost tako leve roke kakor v tehniki loka in čistost je spajal z ritmično energijo ter se popolnoma zatopil v skladbo, tako da je docela uveljavil toploto in temperament, ki ju zahteva skladba. — Gospoda Funtka igra je včeraj dobila tem večjo mičnost, ker je igral na dragocene Guadagniuijeve gosli, ki so lastnina tukajšnjega zasebnika. Lepota teh gosli se je pokazala še bolj v čajkovskega „Elegijski serenadi", ki jo je gospod Fuute* kot dodatno točko izvajal z izborno fi-nostjo in z odhčuim niansiranjem. — Kakor gospod Funtek s svojo simpatično mirnostjo že po zunajnosti spominja V. Burmestra, tako ni imel nas orkester izza Burmestra še nikoli 'solista tako izrednih umetniških vrlin". — Društvo slovenskih trgov. potnikov. Pred kratkim se je sprožila ideja o ustanovitvi društva slov. trgovskih potnikov. Vsled tega so se sesli v soboto dne 8. t. m. nekateri v Ljubljani se nahajajoči tovariši potniki v Narodnem domu ter preso-jevali to izproženo idejo. Po daljšem ter temeljitem razgovarjanju so prišli do zaključka, da bi bilo tako društvo v korist slovenskih trgovskih potnikov zelo velike važnosti. Med vsestransko temeljito debato se je med drugim tudi uvaževal nasvet, naj pristopajo slovenski trgovski potniki dunajskim stanovskim društvom. Ta nasvet pa se je a priori zavrgel iz enostavnega vzroka, ker ni edina naloga le socijalno si urediti svoje razmere, ampak tudi povzdigniti in gojiti narodno zavest tako med potniki samimi, kakor med trgovci sploh. Naš cilj bodi, vzbuditi trgovcu zavest skupnosti, to je, pripraviti ga do tega, da bode kupoval le od slovenskih, oziroma slovanskih potnikov. S tem se bode prisililo drugorodne tvrdke angažirati le slov. trgovske potnike; s tem pa se pripomore mnogim Slovencem do boljšega kruha. Poleg tega bi bil namen društva gojiti stanovsko zavest in pospeševati stanovske interese, nadalje brezplačno posredovati službe, pravno zastopstvo in nasveti, izposlovanje prometnih in drugih ugodnosti, začasna podpora potrebnim članom ter njih vdovam in sirotam, brezplačna izdaja vsakoletne ročne knjižice ter posredovanje pri zavarovanju. Da nam bo ložje izvesti svoj program, bi kazalo privabiti v to društvo tudi druge jugoslovanske trgovske potnike, vsled Česar so se tudi tozadevni informativni koraki že storili. To bi bil v glavnih potezah naš program. Da pa ta program temeljito premislimo in da slišimo uvaževanja vredne nasvete tudi drugih cenjenih tovarišev ter se posvetujemo o nadaljnih korakih, nujno prosimo, da se sigurno udele- žite vsi interesovani tovariSi sestanka v nedeljo, dne 16. t. m. ob deseti uri predpoldan v restavraciji „Narod neg a dornau v L j u b 1 j a n i. Kolegij aloi pozdrav! Tovariši potniki. — Odbor za napravo obleke ubogim šolskim otrokom mestnih ljudskih šol v Ljubljani se vsem p. n. odbornikom za podpore najtopleje zahvaljuje in vse najvljudneje vabi k razdelitvi obleke, Čevljev in peciva, katero se bo vršilo v nedeljo, dne 16. decembra ob 11 uri dopoldne v telovadnici I. mestne deške šole v Komenskega ulicah. — Zvišanje pokojninskih prejemkov za poštarje, poštne olici-jante in mehaniške pomočnike pri poštnih zavodih se dovoli od 1 ja-nuvarja 1907 s samozavarovanjem vsled odločbe trgovinskega ministrstva. — Zadruga krojačev, krojačic« klobučarjev, rokavičarjev in krznar je v v Ljubljani priredi v nedeljo, dne 16. decembra ob polu desetih dopoldne v vrtnem salonu hotela „Ilirija" v Kolodvorskih ulicah izredni zadružni shod. Dnevni red: I. Poročilo naČelstva. II. Strokovna organizacija krojaških mojstrov in mojstric. III. Učna pogodba pri sprejemanju vajencev in vajenk. III. Raznoterosti. — Hrvatje in slovenska krajevna imena* Splošno se mora priznati, da naši bratje Hrvatje kaj slabo ali nič ne poznajo slovenskih krajevnih imen. Na razpolago imajo najbrž samo nemška imenovanja slovenskih krajev, vsled časar beremo potem, da je kdo doma iz Steinbriicka, Rad-mannsdorfa, Oberlaibacha, Sagora, Krainburga itd. Pri nas gledamo, da se povsod uveljavljajo lepa slovenska krajevna imena, ne pa nemške spake-dranke, zato pričakujemo tudi od Hrvatov z vso gotovostjo, da se ravnajo po našem pisanju. Na vsak način bo tudi bralcem hrvatskih novin bolj prijal Zidan most, Radovljica, Vrhnika, Zagorje, Kranj namesto zgoraj imenovanih spak. — Umrl je v deželni bolnici po daljšem boiehanju g. Franc Januš, poduradnik pri sodišču. — Prememba posestev. Tvrdka bratje Degenghi, [Malusa in C o. je prodala hiši 5 in 7 v Dalmatinovih ulicah gospe Ani Deprato v Palju za 250 000 K. — Ta tvrdka je kupila v Spodnji Šiški hišo Marijane Stenovec. — Umrl je v sredo popoldne v Šiški gosp. Jakob Luštrek, sprevodnik južne železnice, doma iz Sore iz Starmanove hiše. Pogreb bode v petek ob polu 12. uri iz hiše žalosti v biški št. 22 in prepeljejo truplo v rojstno vas v Soro. Pogreb v Sori bode ob 2. uri popoldne istega dne. — Prave katoliške može so izvolili pri zadnjih občinskih volitvah pri Sv. Joštu pri Vrhniki. Izvoljeni so vsi po župnikovi želji. Ti katoliški odborniki so pa izjavili, da svoje odborniske službe ne bodo zastonj opravljali. Zahtevajo, da se jim iz občinske blagajne izplača 50 vin. za en štrukelj, največja glava pa zahteva še nekoliko večjega in dražjega. Kakor se vidi, so gospodje jako „napredni", kar spričujejo tudi občinska pota, ki so v takem stanju, da ni mogoče priti od soseda do soseda. — Stražmojster Mak je prestavljen iz Medvod v Vodice. OroŽ-niško poveljništvo je s tem storilo potrebno izpremembo, da se razmere v medvodski občini že končno pomire. — V Kranjski čitalnici bo prihodnje predavanje v nedeljo 16. t. m. zvečer ob polu devetih. Predaval bo nadučitelj g. F r. Luznar o otroški osebnosti, nakar posebno opozarjamo starše. — Poškodovana planinska koča. Do zdaj žalibog še neznani storilci so poškodovali streho Kadil-nikove koče na Golici. Ni izključeno, da je to povzročil „furor teutonicus" naših preljubeznivih sosedov onstran Karavank. Mi odločno svarimo pred rabo takega dvoreznega orožja in po-zivljemo bližnje orožniške postaje, naj skušajo te lepove izslediti, da jih zadene zaslužena kazen. — Lovsko srečo ima šmarski kaplan. O tej se nam piše: Kaplan je ustrelil, kakor sam pripoveduje, v tej lovski sezoni že nad 40 zajcev v revirju občinskega lova grosupeljskega in tudi mnogo druge divjačine, katere pa ne streljajo ali nimajo povsod. S takim lovskim plenom se pač nobeden ljubljanski lovec ne more ponašati. No, očka Košak tako skrbni in za blagor občine vneti župan, kaj pa pravite Vi k temu? Lansko leto je imela družba grosupeljskih lovcev ta del revirja od najemnika lova g. Galeta v najemu. Ker so pa grosupeljski liberalci, po mnenju gospoda Košaka preveč zajcev in lisic postre-lili, je rekel in sklenil: nič več ne pustim lova tako izkoristiti in uničiti občinski lov in s tem ves zajčji rod. Tukaj liberalci ne bodo hodili na lov, dokler bom jaz župan; tudi pri lovu mora biti politika. Sklenil ie torei pred dobo podaljšanja tega občinskega lova z g. Galetom tajno pogodbo, po kateri se g. Gale zaveže, njemu oziroma njegovemu sinu oddati ta del revirja za gotovo svoto, samo pod tem pogojem podaljša se mu občinski lov. In res, zgodilo se je tako. Lov se je podaljšal popolnima nepostavno, ne ozirajo se na Škodo občinske blagajne, saj Košak je dosegel svoj oilj. Sedaj pa je g. KoŠak ves srečen, ker misli, kako hudo mora biti tem liberalcem pri srcu, kadar slišijo pozno v noč še lovski rog, ko se vrača ta njegova lovska družba veselo ginjena domov. Košakov sin pa kot podnajemnik tega lova pouuja in prodaja licence po 20 K in še kaj povrh, čeravno samo en čebelni panj. To novo katoliško lovsko društvo šteje sedaj že nad 20 članov, in na ta način bo napravil Košak dobro kupčijo. Kdor zna, ta pa zna. G. župan Košak, kot nekdanji sovražnik lova, pa se sedaj lahko prepriča o lovskih uspehih te družbe, saj lanska družba vsa ni toliko v celi sezoni divjačine postrelila, kakor sedaj en sam Član tega katoliškega lovskega društva, šmarski kaplan. In na ta način se bo ta lepi revir občinskega lova Grosuplje popolnoma uničil, ljubljanskim najemnikom tega lova, pa Čestitamo nad takimi kompanjoni! — Glas iz Črnomlja. Piše se nam: Top je nabasan, sedaj bo pa pokalo. Da je Črnomelj slovensko mesto, ve vsakdo. Vendar je tudi pri nas, v metropoli Belokrajine, začelo postajati nemštvo nadležno. Tudi pri nas je nekaj praznih glav, ki so začele javno kazati svojo osabnost. Tem se imamo zahvaliti, da so novejši napisi pri c. kr. okrajnem glavarstvu samonemški. V naši trafiki ni izlepa dobiti družbenih slovenskih vžigalic; najbrž zato ne, ker ne dajo posebnega dobička, čemu je treba na gosti nah tudi nemških napisov? KoČevarji naj bodo le ponižni, kajti vsi žive od zaslužka, ki jim ga dajo Slovenci. K nam prihaja tudi mladoletni „šulverajnski" učitelj agi-tirat za nemštvo. Fant je enkrat srečno pete odnesel, drugič jih morda ne bo. Naj bo torej previden Od c. kr. okrajnega glavarstva zahtevamo, da takoj poskrbi dvojezične napise, sicer se obrnemo drugam. — Prememba posestva. Gos i. Josip Pievčak, posestnik in mesar v Trbovljah, je kupil drugi del posestva gosp. Matije Dolnicarja, posestnika v Smartnem ob Savi pri Ljubljani za 106 300 kron. — Visokošolska organizacija. V nedeljo dne 16 t. m. se vrši v Narodnem domu v Mariboru sestanek dosedanjega „kluba podravskih vi s o k o š o 1 c e v". Na dnevnem redu je poročilo o dosedanjem klubovem delovanju ter ustanovitev podružnice, oziroma odseka akad. fer. društva „Prosveta" za sodne okraje Sv Lenart v Slov. Goricah, Maribor, Marn-berg in Arvež. Z ozirom na važnost slednje točke, poživljamo vse slovenske visokošolce iz omenjenih krajev, da se tega sestanka zanesljivo udeleže. Vabimo in prosimo pa tudi vse rodoljube — nedijake, ki se zanimajo za naše delo in nas hočejo podpirati, pa posetijo naš sestanek. Pripravljalni odsek. — Napad. Delavca Matija Bedraka sta napadla pri Celju dva fanta in ga silno pretepla. Enega izmed napadalcev so že prijeli. — Samomor poneverjalca. V Mariboru se je ustrelil 58Ietni Avgust Prelog, tajnik gosilničarske zadruge in blagajnik užitni nskega zakupa. Poneveril je v teku let tolike vsote, da je uvidel, da mu jih ne bo mogoče nikoli povrniti. Živel je baje vedno zmerno, le v svoj vinograd je založil mnogo denarja. — Avtomobil ubil kmeta. Avtomobil, v katerem so se vozili ljutomerski okr. glavar, naddavkar D ul-1 er in sodnik Doxat, je zadel v voz kmeta S aga j a tako nesrečno, da je šlo oje Sagaju v glavo ter da je ponesrečeni kmet vsled tega umrl. — Pasji kontumac se je proglasil sedaj tudi za laški okraj. Kje se je pojavila steklina, nam ni znano. — Konkurz. Posestnica Ljudmila *Wegschaider v Ptuju je prišla v konkurz. — Zopet zmaga na Koroškem. V Selcah nad Borovljami so Slovenci pri občinskih volitvah zmagali vkljub vsem naporom „Nemcev" v vseh treh razredih. — 6000 anallabetov v Gorici „SoČa" piše , da je v Gorici med 25 000 prebivalci 6000 takih, ki ne znajo ne brati ne pisati. Seveda so ti nevedneži večinoma Lahi! To je žalostno poglavje o laški kulturi ! Ali se nahaja Še kje kako mesto v izobraženem svetu, kjer kar četrtina prebivalstva ne zna ne pisati ne brati? — Dvakrat v enem letu v cvetju so cimbare in češplje na posestvu Iv. Mozetiča na Rojicah na Goriškem. Zdaj nosijo drugi sad — Žrtev orožnih vaj. V Doberdobu na Goriškem je umrl 241etni Andrej Ferletič, kije 27. novem- bra prišel od orožnih vaj, čez par dni zbolel in v osmih dneh ležal na parah. Mlad napadalec. V Trstu je imel 171etni Franc Lasciano iz Tarenta ljubavno razmerje s 27-letno Ant o ni j o Simone t ti. Ker starši dekletovi tega razmerja niso dopustili in so svoji hčeri ravno pre-povedavali občevati s fantalinom, skočil je Lasciano s samokresom med nje in streljal na nje. K sreči ni nikogar zadel. Po tem napadu je fant zbežal. — Tatvina. Hermini B r e š a n v Trstu je najbrž neka dekla ukradla štiri briljantne prstane, vredne 400 kron. — Zblaznel je v Trstu Franc D u kovic iz Kastva in se hotel obesiti. Oddali so ga v blaznico. — Poskusen roparski umor Pred porotniki v Ogulinu je bil Franc Rogelj iz Mirne na Dolenjskem obsojen na 15 let težke ieče, ker je, kakor znano, v noči od 16. na 17. oktobra roparsko napadel gostilničarja Grga Majnariča in ga hotel zadaviti. Rogelj je bil hud katoliški fant. — Na starost je postala bogata 60letna beračica v Razah na Hrvatskem. V mladosti je imela dva nezakonska otroka, ki sta kmalu odšla v svet, ne da bi ona v edela več zanju. Zdaj je iz Amerike došla vest, da je tam umrl sin, ki ji je testa-mentarično zapustil 60000 K. — Smrt v tujini. S plinom so se zastrupili v Kardunu pri Bolcanu trije delavci, med njimi sta bila Slovenca brata Zolgar, doma iz Spod. Štajerske. — „Slovensko omizje" v Sarajevu priredi v soboto, 15. t. m. ob S. uri v stranskih prostorih „Društvenoga doma" zabavni večer s predavanjem, petjem in šaljivim prizorom. — Dva samomora. Danes ob 1. popolnoči se je v svojem stanovanju v Trnovskih ulicah št. 3 obesil 331etni začasni sluga okrajnega glavarstva Jožef Okoren. Navedenec je prišel domov vinjen in ženi rekel, da mu naj da 10 K, češ, da je vse zapil in si vsled tega mora vzeti življenje. Med tem ko je šla žena klicat neko stranko, da bi ji ga pomagala spraviti v posteljo, se je pa v kuhinji nad štedilnikom obesil in ko je prišla žena s stranko nazaj, je bil Okoren že mrtev in ga ni bilo več mogoče spraviti k življenju. Zapustil je ženo in tri nepreskrbljene otroke. — Danes dopoldue pa so našli pod kozolcem na Cesti na Loko obešenega 23. januarja 1S86 leta v Ljubljani rojenega in semkaj pristojnega posestni ko vega sina is Kolezijskih ulic št. 2S Petra Sdglja, za kojega se ne ve, iz kakšnega vzroka da si je vzel življenje. Oba so prepeljali v mrtvašnico k Sv. Krištofu. — Prijet begun. Mestna policija je danes ponoči na Dunajski cesti prijela prostaka c. in kr 27. pešpolka Ruperta Sitza, ki je dne 1. t. m. po-beguil. _ — Bela*?sika gribenie. Včeraj se je pripeljalo iz Spodnje Avstrije 18 Macedoncev, iz Heba pa 14 Hrvatov. — Izgubljene in najdene reči, Tovarniška delavka Helena Bitenčeva je izgubila zlat prstan, vreden 5 K 80 vin. — Nadalje je izgubljena črna boa. vredna 7 K, katero je našel pripravnik Raj ko Stoje, in rjava denarnica z vsebino 18 K 60 vin. — Nad-poročnik v pokoju g. Gvidon Stedry je našel zlat poročni prstan. — G. Aleksander Kustrin je našel 6 pratik in 6 tucatov gumbov. Dobe se pri njemu na Marije Terezije cesti št. 11, sob št. 109. — Gene narejenih oblek so znižane v anleškem skladišču. VeČ v inseratu. — Ljubljanski sekstet na lok koncertuje danes zvečer ob 9. uri v „Narodni kavarn i". Vstop prost — ,iLjubl)anska društvene gtfdba1* priredi danes zvečer v restavraciji pri rBelem konjičku" (Tron-telj), Wolfove ulice društveni koncert za člane. Začetek ob polu 8. uri. Vstopnina za člane prosta, nečlani plačajo 40 vin. — Današnl list ima prilogo trgovine s Čajem Avg. Beniger v Ljubljani, Selenburgove ulice štev. 3 * Najnovejše novice. Celo skladišče petroleja je eksplodiralo v Campini na Rumunskem. Uničenega je nad 500 vagonov petroleja Skoda znaša več milijonov frankov. — Za 601etni vladarski jubilej je izvolil dunajski občinski zastop posebno komisijo 36 Članov, ki naj pripravi vse potrebno. — Svojega očeta je umoril in oropal v Berolinu neki Wippert. — Papežev zdravnik namesto umrlega dr. Lapponija je postal profesor dr. Fave. Književnost. — Ivan Cankar: Krpanova kobila. Okraske in karikaturo avtor- jevo narisal Hinko Smreka r. Založil Lav. Schwentner. V Ljubljani 1907. Mtrani 230. Cena broš. 4 K, vez. 5 K 60 v. Po pošti 30 v. več. Avtor je razdelil to knjigo. Prvi del je „Jubilej" v katerem govori Cankar o fazah svojega pisateljevanja, drugi del obsega satirične spise, ki so zbrani pod skupnim naslovom „Krpanova Kobila" ; tretji del obsega novele, četrti del pa satirično povest. Poslednji dnevi Štefana Po-ljanca. Nekateri teh spisov so bili že natisnjeni v raznih listih. Telefonska m umm* porodilo. Dunaj 13 decembra Vest, da ja nemški poslanik: grof W .deli protestiral proti vmešavanju poljskih deleg/t)v v pruske notranja si vari, se uradno proglaša ket neosnovana Budimpešta 13 decembra Avstrijska delegacija je danes nujnim potom sprejela proračunski provizorij in p tem tbkoj začela razpravo o proračunu ministrstva zunanjih del. Budimpešta 13. decembra. Med delegati kroži govorica, da hoe vlada potom posebnega za kona podaljšati legislativno dobo dunajskega drž zbora za dva meseca, da bi na ta način dobila Čas za reš tev volilne reforme Budimpešta 13 decembra. Iz B sne je prišla đeputacja 120 cdiičnib Mohtmedancev intervenirat glede uredbe bosanskih razmer Eq član te deputacije je izjavil, da je to zadnji poskus, ki ga store bosanski Mihame danci, da dosežejo uredbo bosan skih razmer. Čs se tudi ta po skus ponesreč, kakor vsi dosedanji, potem so Mchamedaoci al? obrnejo na velesile, ki so podpisale berolinsko pogodbo ali pa se izselijo v Turčijo. Rim 13. decembra. Na hišah, kjer imajo svobodomiselna društva sedeže, vihrajo zastave v znak veselja, da se je francoski narod osvobodil duhovs^ega tiraustva. Vse svobodomiselne stranke so Čestitale francoski vladi na njenem postopanju, s katerim se zagotovi zmaga demokratizmu. Za nedeljo se pripravlja tu velika ljudska demonstracija, ki naj izrazi Franciji simpatije na njenem boju proti duhovskemu tiranstvu. Pariz 13. decembra. Pri iz tiranem papeževem zastopniku monsignoru Monttgniniju je poli cja konfiserala n^d 2000 dokumentov, li teh izhaja jasno in n dvomno, da so skoro vsi francoski škofje nujno in ikreno želeli, naj papež sprejme velikodušno po n u d b o, da se uredi bogo služje po zborovalnem za konu iz 1 1831. in da so se škofe le z bridkostjoin žalostjo vdali papeževemu ukazu, da se ne smejo ravnati po tem zakonu Pariz 13 decembra. Vsi škcfje bo na vladni ukaz za pust li ško fijska palače in se naselili v zasebnih stanovanjih. V Nancvju so stare ženske nekoliko chmonstri rale, sicer se je to pregaanje škofov iz njih palač izvršilo čisto mirno. Umrli so v Ljubljani Dne 11. decembra: Neža Lokardi, gostija, C6 let, Velike čolnarske ulice 10, kap. — iosip Nagode, sprevodnik v pok, 59 let, )unajska cesta 25, se je obesil. — Otilija Antosiewicz, brzojavnega instalaterja hči, 5 let, Hilšerjeve uiice 12, Meninspitis. — Antonija Babnik, posestnica, 62 let, Trnovske ulice 18, kap — Draga Wider, učiteljeva hči, 7 in pol let, Nove ulice 7, ošpice. Dne 1% decembra: Robert NVotruba, stotnikov sin, 8 mes, Elizabetna cesta 4, Encephalitis. MeteorolosKno porodio. r'UBa n«d morjam O«-« B»dntl iraoni Mmk 786 0 mm Zahvala. Novemb. 1 6m apazo- Stanje barometra v mm s r * « Vfttrtfl Nebo 12. h «T. 733 5 -2-6 Sl j V Kil. oblačno 13. 7. *J. 7303 02 ar. svzh sneg n 8. pop. 780 7 16 al. Jag oblačno Vsem, ki so izrazili sožalje in nas tolažili ob bolezni in smrti iskreno ljubljenega, dobrega očeta, oziroma sina, strica in svaka, gospoda 4450 Frana Oreška zasebnika kakor tudi za časteče mnogobrojno spremstvo pokojnika k večnemu počitku, izrekamo tem potom vsem sorodnikom, prijateljem in znancem in drugim udeležnikom najiskrenejšo zahvalo. Osobito pa se zahvaljujemo vsem darovalcem krasnih vencev. Ljubljana, 12 decembra 1906. Franja in Ivana Orešek. Išče se postna oapramBljica za štiri mesece. Na3top 1. januarja. Plača po dogovoru. 4440 1 Ponudbe naj se pošljejo na „M. H. št. 117" poste restante, Ljubljaua. Potovalci zavarovalne stroke se iš6e]0 za mesečno plačo in provizijo. Reflektira se samo na dobre in preizkušene moči. Ponudbe pod „Potovalci" ca upravništvo nSlov. Naroda"4. 4446—1 Kupim vsako množino mleka, masla in 4454 1 svežega masla. Ponudbe nai se poMjejo pod ,,Cas-seia postale št. 409" Trst. v dobrem promotnem kraja bli/,u tovarn na Gorenjskem se odda na račun. Najraje oženjeoeaju brez otruk. Natanšnnsti in kje, pove iz prijaznosti upravn. „Slov. Naroda*4. ____4326-9 Lepa namizna jabolka ima vedno v zalogi J. Krašovie *- c» v od |tD. S.11 poste re stan te Trst, glavna pošta. 4^8o Kuharico ;redoje starosti, dobro v kubacjn izveŽ-»aiji ter z dobrimi izpričevali spejma takoj v službo T- Tollazzi v Cogatcu, 4436-2 Destilacija žganja r zver.; z izd* lovanjem nealkoh^lnih osvežilnih pijač se lj>bso izvršuje takoj 2 najbaljsim uspehom Za oblastveoo dovoljenje za izdel vanje in prodaio se jamči ia Vam uredi prav na mestu izveden strokovnjak brezplačno teme Ijito man palači jo. Primeren pouk v d ie^o brze prodaje. Be£"? obisk zaradi Ofjledanja in pomenitve. 4208-8 'fiffffffffff kakor: namizni prti* atenske preproge. tepihi, zttjjrinfala, garniture« potovalne odeje« volnene in šivane (šle pa ne) odeje« angleški pledi in šerpe« belo blago vseh vrst« Izvanredno ceno in pripo očljivo: najnovejše damske blago za krila iz volne, barhenta in flanele kakor tudi sukneno blago za moške obleke in površnike. Odrszin u dobro porobljivlh množinah za slepo ceno. f o m $ 01 m m m 1 m m m 4. % o o -on m\ -ol m m -ol -ol Pra Iraijsta mizarska oIrno t St. Ia iai Ljubi o vpisana zadruga z omejenim jamstvom železniške postaje U i žm ar je v laslni hiši naznanja slavnemu občinstvu, da si je preuredila 42P2 6 mizarsko delavnico s strojnim obratom naporno silo. C* 00 s Velika zaloga spalnih, jedilnih in salonskih oprav, vseh vrst in slogov o S od preprostih do najfinejših, po najnižjih cenah, brez konkurence. S 2 Izdeluje vsa pohištvena in stavbna dela, oprave za hotele, sanatorije cj* ■g = in druge javne zgradbe. — Zaloga v Sent Vidu nad Ljubljano, prodajalna v ljubljar Dunajska cesta št. 18 — v biši Kmetske posojilnice. Opomba: G. Dragotirt Puc ni več zastopnik mizarske zadruge. CD a 99 ^^^^Mt^alHi am ■s- P.^jeni« aaTaroT«a>a 2lOTelk«fa šiv-po naJraznaTratD«Jiik kombinaeljah tako ufodninri »Offoji, h« a«bena druir* nv«rov«lnf«a Zlaati j« Ofo4a» *»»*rov*nk d« do#i»«0« Bi mit a •motajoč« M W*wim 4a ai lat * „SLAVIJA" - - vitjtmno zavarovalno banka v Pragi. - - . . fondi: 34,788.837-76 K. Izplačano odškodnino in kapltalljo 87,176.383 75 K. Po vaukooii druga vzajemna zavarovalnica nase države oifar pitama ee v M——W> 11 - Zavaruj© poalopja ia prHinićuiaf pmtl | požarnim škodam po najnižjih eaaaa Škodo eeofoje takoj ia najknlaatn^jo. Utira aajboUli »lovoa, koder postaje. OoToUaje ia čiataaa aaaMka iadatae v ii lanintrurHif s 1 ■ ^ 3RQU 421 Prua domača slouenska pivovarna g. auer-jevih dedičev v Ljubljani, VVolfo e ulice štev. 12 ~ Ustanovljena leta 1854. priporoča slavnemu občinstu in spoštovanim gostilničarjem svoje £PS"* izborno 4012 16 Številka telefona 210. marčno pivo v sodcih In steklenicah. Prodajaln z opravo v Cerknici na Notranjskem **~ o«l«i«t od l. m 19 glavni c»st ua lepem prostom. Poleg: prodaalue dam v najem radi 2—3 magacina Vpra*a naj ne pri Antonu de Schiava v Ljubljani, na Dunajski cesti. 4441-1 Dobra l^al^ciricci JG IZŠlct vliiil^J Wasleeva JC IZSlcI ? založništva Lav. Scbwentnerja v Ljubljani. Dobiva se samo vezana; cena 6 K, po poŠti 6 K 55 h. Obaeza na ŽS76 straneh vet nego 1300 re-cvptov za pripravljanje najokusnejiih jedi do-mače in tuje kuhe, ima 8 liuo koloriranih tabel in je trdno in elegantno v plarno vezana. Hvali jo vst-: kuharica 8 svojca strokov nja«keffa stališča, literarna krit k a za adi \* pej?a lahko umevnega jezika, lini da-na zaradi njene h-p**, pri slovenskih kuharskih kniigah nenavadne opreme, in končno varena gospodinja zaradi njene cene, ker ni nie dražja, nego znane nemftke kuharske kujigt- W Izvrstni cmoki. NAVODILO Zmešaj med zamešeno testo za cmoke (iz 1 2 kg moke^ 1j- zavitka Treff praska za pečenje testo še enkrat krepko pregnedi in dtni cm< ke takoj v vreto vodo. Za testo k cmokom ne jemlji vročega ampak mrzlo ali mlačno mleko. PralsK za pečenje Treff dela cmoke velike, rable in lahko prebavue. Prašek za pečeoje Trcff drja Crato & Co na Dunaju III., je priznano najboljši in se dubiva povsod. 4q17—6 1 VREDNOSTNI DODATKI NA VSEH ZAVOJIH Glavna zalosa „Uesetala": bermhard SCHAPIRA, Dunaj, III Z. se da takoj v zakup. Vprašanja na GdsskO zalogo piva v Sp. Šiški. 4445 V zalogi imam letos Izvanredno lepe t 8 « »S m i s krasnim ozadjem. Koledarji so popolnoma brez napake. Firma in reklama vtisne se brezplačno. l>n*» na /i»lit«-%<>. Velikanska izbira božičnih in novoletnih razglednic. O tU 5rfc o v Ljubljani. 4317 6 lil* Briljantno zuonenje anselou na božičnem drevescu gs 6 pozlačenimi angeli, 30 cm vjsoko. Nezlomljiv vrb za božično drevo. Garantira Me za najbolj*«? hinhrljonlranje. najlepši In najcenejši okras božičnega drevesca, = ki naj bi ne manjkal v nobeni kršćanski družini. Gorki zrak, ki ga napravijo 3 goreče svece, vrti gonilno kolesce, na katerem so pritrjene krog Ijice. Te ndarjajo na 3 zvoDČke, kar povzroča lepo doneče zvonenje, ki mlado in staro preŠinja z blaženim božičnim razpoloženjem. Cena z zavitkom in navodilom za uporabo vred franko, če ae denar naprej pošlje, za komad 3924-9 k 1 3 komade 6 komadov 12 24 Po pofttnem povzetju 20 vin. več. Komur ne ugaja, dobi denar nazaj! Naročila naj se pravočasno pošiljajo na II A\* liOMlAIIA Prva tvornica ur v Mostu št 2013 na Češkem. Svoi 200*strani obsegajoč, s 3000 podobami okrašeni glavni katalog pošljem vsakemu zastonj in poštnine prosto. 11 u K 4«-.. 7 50 „ 13 50 „ 26 50 Globoko znižane cene pri .Veliki tovarni1 ljubljana Resljeva cesia 3 Sv. Petra cesla 37. Priporoča svojo veliko in svežo nalogo konfekcije za gospode in _,_ dečke. , Velikanska izbira konfekcije za dame in deklice. Velika zaloga kožuhovine za gospode. A. LUKIC, poslov. za razpošiljanje klobas in * sur. masla. Najpripravncjša in najcenejša embalaža za 5 kg ovoj. Cene in vzorci na razrolago. Mastni papir za ouij. klobas. Pergamt. papir za ovijanje sur. masla. 4316—6 Vpraša naj se pri Ivanu Bonaču kartonaina tovarna um v L,jub|ijBni. un 4443 I Lepilo hali pripravni za vsako trgovino aii za p> garnc se dajo takoj v Dajem. Odda se tudi hlev za dva konja. Naslov pove npravništvo „Sk)v. Naroda". 2*45 • St. 43565. •Mi Kadi oddaje mizarskih In ključavničarskih del za zgradbo mestne dekliške šole vršila se bode dne 20. decembra t L ob devetih dopoldne lovno pismeno ponudbeno razpravo pri podpisanem mestnem magistratu v prostorih mestnega stavbnega arada, kje so tudi proračuni, načrti, pogoji in drugi zadevni pripomočki ob navadnih araduL urah vsakemu na vpogled razgrnjeni. Podu iniki morajo svoje- pismene ponudbe, opremljene s 5#/# vadijea do rečenega Časa zapečateno izročiti. Posamične cene navesti je v številkah : besedah. Izrecno se opozarja, da se na ponudbe, ki ne bodo povem astrezal: razpisnim pogojem, ali katere se bodo pogojno glasile, in koneea* na takt katere bi bile prekasno vložene, ne bode oziralo. Mestni magistrat ljubljanski dne 4. decembra 1906. Cankarjev jubilej. V ponedeljek, dne 17. L m. izide« L SCHMEHTHERJEUEM znložnlštuu nova knjiga IVANA CANKARJA: »Krpanova kobila". Je to že deseta knjiga Cankarjeva, izišla v tem založništvu. Ta dogodek brez primere doslej v slovenskem knjigotrštvu, sta proslavila pisatelj i« založnik kot jubilej. Cankar je zbral v tej knjigi svoje najboljše satirično-polemične spise, dodal nekaj novel in literarno povest »Poslednji dnevi Štefana Poljancau ter napisal znamenit predgovor, nekako svojo umetniško avtobiografijo. Založnik pa je oskrbel knjigi sijajno umetniško opremo, v kakršni pač še ni izšla nobena slovenska leposlovna knjiga. Potret Ivana Cankarja — karikaturo — risbo na naslovnem listu in druge okraske je narisal znani karikaturist Hinko Smrekar. Ta knjiga je brez dvoma fenomenalan 4431-1 pojav v slovenski književnosti. Cena: broširano K 4*—, elegantno vezano K 550, po pošti 3U vin. več V L. Schwentner je vi založbi [e izšlo VINJETE. Vel. 8°. Str. 328. 1899. Cena broš. K 360, eleg. vezano K 460, po pošti 20 vin. več. JAKOB RUDA. Drama. 8°. Str. 104. 1900. Broš. K1 20, po pošti K 1 30. ZA NARODOV BLAGOR. Komedija. 8^. Str. 132. 1901 Broš. K 2—, eleg. vez. K 3-—, po pošti 20 v več. KNJIGA ZA LAHKOMISELNE LJUDI. Vel 8". St. 192.1901. Broš. K 2 50, eleg. vez. K 350, po pošti 20 v več. KRALJ NA BETAJNOVI. Drama. 8°. Str. 88. 1902. Broš. K 2—, po pošti K 2 10 nastopnih devet Cankarjevih knjig: EROTIKA. Nova izdaja. 8*. St 104. 1902 Broš. K 2—, eleg. ver K 3 20, po posti 10 vin. več, HIŠA MARIJE POMOČNICE. 8*. Str. 160. 1904. Broš. K 2r—, eleg vez K 350. po pošti 2t> vin. vec GOSPA JUDIT. Vel. 8°. Str. 134. 1904. Broš. K 2—, eleg. vez. K 330. po pošti 20 vin. več. NINA. »• Str. 152. 1906. Broš. K 2 eleg. vez. K 3 50, po pošti 20 v več „Derby". Pred.St.373. Boxc*lf z močnimi podplati K 1 3 — 403. Lakovina....... 1**60 Prva in največja zaloga čevljev na Kranjskem Fran Szantner v Ljubljani, Šelenburgove ulice št. 4 • dobavlja kakor znano najboljše čevlje. Zunanja naročila proti povzetju. Pri naročilih zadostuje pred. štev. «r^-Tl«*JTl i*ri>lki sa v aim Anini a Pred št. 1148. Chevrette spolkoutes podpet. 2120-28 Neprileini lzdeiui ae zamenjalo. giv podpI K9._ _ Pred.5t. 1149. Franc. Onlkl brezplačno In poštnine uronio. Cbevreaui, St. Louis XV. podpetki K 12 — „Schick" Pred. žt. 690. Irhovina s šiv. podplati K 6 . 720. Lakov ina . . . . „ 6*30 Pred. št. 553. Sabahid . 567. Ia Boxcalt 610. Kak o vin: k Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".