List 25.
Gospodarske stvari.
Raznotere skrbi čebelarja.
Večkrat mora skrben čebelar sam na pomoč priti svojemu brezštevilnemu zarodu, ker čas ne ozdravi vseh napak in nerednosti, ki večkrat nastanejo med čebelami.    Prva skrb se tiče matice.
Matica umre vsled starosti ali se izgubi in ne najde več svojega zaroda, ali pa pogine v boji, in čebele si ne morejo preskrbeti nove rodovitne matice. Panj je toraj brez kraljice. Zapazimo pa to: 1) Čebele postanejo nenavadno nemirne ter iskajoč po panji in pri vra-ticah notri in ven begajo. Počasi se, se ve da umirijo, iz česar pa nikakor ne moremo sklepati, da so dobile uže novo kraljico. Vsakako je velik nemir in nered sumljiv, in pogledati je treba, če ni panj brez matice. 2) Čebele nenavadno malo izletavajo. 3) Ce po bitvi mrtvi trotje v panji ostanejo. Prepričamo se pa se ve da le, če panj preiščemo ter ne najdemo matice in tudi ne zalege. Navadno se dobć tudi matične celice, ako-ravno čebele ne rojijo, in mnoge trotje zalege, kar kaže, da nimajo čebele prave matice, ki bi delalke zalegala.
Ce panj v še ni dolgo brez matice, dajmo mu novo matico. Ce je pa nimamo in so še trotje v panji, obesimo notri par tablic z odprto delalsko zalego s čebelami vred, ali pa dajmo zaprto matično celico med čebele.
Ako pa čebele nimajo prave matice , temveč le tako, ki same trote zalega , ali le kako jajčica nosečo delalko, nam omenjeni način nič ne pomaga, ker se vsaka nova matica hitro umori. Trotja matica se mora vjeti in pokončati. Ce pa kaka delalka, katera se ne loči od drugih čebel, zalego napravlja, dajmo vse čebele v prazen panj. Pri odprtih vraticah bodo kmalu vse izletele, in le napačna kraljica bode po matični navadi s par čebelami ostala v panju. Te se pokončajo ali pa vržejo v drug panj, ki ima pravo matico, kjer napačna hitro pogine. Se le potem je mogoče panju brez matice vspešno pomoči.
Ce pa ni trotov v panji, pridevanje trotove zalege nič ne pomaga. Združiti je treba cel zarod s kakim drugim. Tako združenje se posebno spomladi in v jeseni priporoča pri maloštevilnih zarodih.
Veliko skrbi nastane čebelarjem vsled mnogoterih bolezni, izmed katerih naj naslednje omenimo:
1) Vsled nezdrave hrane postanejo  večkrat  čebele
noroglave in se  pred  panjem na hrbtu   ležeče krčevito zvijajo.    Zdrava mlačna hrana vspešno pomaga.
¦v
2) Ce se čebele v hudi zimi dolgo ne morejo izprazniti, Če trpć zraven tega še lakoto in žejo in dobivajo nezdravo hrano, dobć drisko ali grižo, ter onesnažijo panj , satovje, kakor tudi same sebe, in v panju nastane hud smrad. Po zimi tak panj očistiti je silno težavno. Navadno se ta nadloga sama odpravi v gorki spomladi, ko se zopet čebele očistijo. Vsakako naj se pa stanovanje očisti ali pa premenja. Pitanje z mlačnim medom vspešno zdravi.
Najnevarnejša bolezen je pa gnjila zalega. Večkrat pogine nekaj nepokrite zalege vsled mraza. To ni posebno nevarno; čebele izmečejo mrtvo zalego iz panja. Hujša je pa ta bolezen, če so čebele kot ličinke zdrave ter še le potem v pokritih celicah gnjiti začn6. Celični pokrovčki vpadejo in prikaže se sredi njih mala luknjica. Vsa ličinka razpade notri v rujavo slezovino. Hud smrad napolnuje cel panj. Delalke postajajo lene in vse zaostane.
Ako se je bolezen le enega panja prijela, odvze-rnimo gnjilo satovje iz panja, dajajmo čebelam mlačne in zdrave hrane, kateri malo salicilne kisline primešaj mo.
Ako pa nastopi ta bolezen kot prava nalezljiva kuga, katera se hitro razširja, je silno nevarna in škodljiva.
Povzročijo jo najbrže za prosto oko nevidljive gljivice, ki napadejo ličinke. Z velikim vspehom se rabi zoper to gnjilobo šalici Ina kislina. Se ve da, da je delo zamudno in težavno, Če hočemo tudi uže okuženo satovje rešiti. Gnjilo satovje se mora odstraniti in se-žgati, drugo satovje in panj pa po naslednjem načinu očistiti: Kupi naj se 5 gramov kristalnaste salicilne kisline, katera naj se v 40 gramih čistega vinskega cvetu v mali steklenici raztopi in dobro zamaši. Potem naj se vzame skledica čiste, mlačne vode, kateri se toliko kapljic salicilnega cveta pridene, kolikor gramov voda tehta. S to vodo naj se vse naškropi: čebele, satovje, odprta in zaprta zalega, kakor tudi panj. Dob6 se tudi za to posebne stekleničice, ki vodo skozi malo odprtino razpršijo.
Ce pa hočemo tudi uže okužene zalege rešiti, odpravimo vse čebele iz satovja, ovijmo oddrgnjen vži-galen klinček s pavolo ter ga pomočimo v vodo, kateri smo prej primešali polovico salicilnega špirita, pre-derimo  vsak   pokrovčeh   in  vtaknimo   notri  pomočeni
194
konec. Ložje se pa to opravlja z malo stekleno briz-galnico. Vsakih osem dni naj se to ponavlja. Vsak drug večer jim dajmo 76 ^tra medli, kateremu smo pri-djali j$0—40 kapljic salicilnega špirita.
Čebelarjem pa tudi škoduje, če čebele v druge pa-njove po med hodijo. Temu se v okom pride , če se maloštevilnim panjem vratica zmanjšajo. Večkrat ni druzega pomočka, kakor slabe panjove odstraniti.
Satovju zelo škodljiv je črviček voščenega molja. Čistenje panju, posebno odstranenje moljevih zapredek se priporoča kot sredstev zoper tega škodljivca. Zunaj panju pa žvepleni sopar jajčka in črvičke pomori.
Večkrat miši čebelam veliko škodujejo. M.la vratica jim zabranijo priti v panj, in v pasti jih tudi veliko lahko polovimo.
Razun tega imajo te koristne živalice še mnogo sovražnikov med tiči. Ose, sršeni in mravlje tudi rade v panjove po med hodijo, pa le malo škode prouzro-čujejo.