62. številka. Ljnbljana, v petek 15. marca 1901. XXXIV. leto SLOVENSKI NAROD. [shaja vsak dan zvečer, iaimäl nedelje in praznike, ter velja po poitl prejeman za avetro-ogrsko dežele za vae leto 25 K, aa pol eta 13 K, za četrt leta 8 K 60 h, za jeden meaee 2 K 30 h. Za Ljubljano brez pofiujanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za Četrt leta 6 K 60 h, za jeden meaeo 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom računa se za vse leto 2 K. - Za tuje dežele toliko ved, kolikor znala poštnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naroCbo brez istodobne vposüjatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plaCuje se od stiristopne petit-wste po 12 h, Ce se oznanilo jedenkrat tiska, po lO.h, ce se dvakrat, in po 8 h, Ce se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj ae izvole* frankovati. — Rokopisi se ne vraCajo. — Uredništvo in upravnlitvo je na Kongresnem trgu 8t 12. Upravnlštvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, L j. vae administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice 8t 2, vhod v upravnifitvo pa a Kongresnega trga st 12. »Slovenski Narod" telefon it 34. — .Narodna Tiskarna" telefon ftt 85. Trozveza. Leta 1903. poteöejo trgovinske pogodbe mej Avstrijo, Nemčijo in Italijo, za-jedno pa poteče tndi med njimi pred tolikimi leti sklenjena politična zveza, vsled katere se je zamogla Nemčija znatno približati svojemu smotru, postati svetovna sila, v tem ko je Avstrija pod pruskim jerobstvora srečno priveslala tako daleč, da se jo v koncertu evropskih sil smatra že za quantitö negligeable. Priprave za obnovitev trozveznih trgovinskih pogodeb se že dlje časa vrSe*, a čim bolj se bliža doba, ko se imajo začeti pogajanja, tem večje težave se pojavljajo. Vse kaže, da je bilo le nekaj zlatega zrna v znani prispodobi duhovitega dra. Kramafa, ki je pred nekaj leti razburila vse Nemce pri nas in v Nemčiji, da je namreč trozveza podobna preigranemu klavirju. Resnica je namreč, da so se italijanske strune na trozveznem klavirju začele prav neharmonično oglašati in vzlic vsem naporom dunajskih in berolinskih Beschwich-tigacgsrathov se mora priznati, da v Italiji proti trozvezi ni bilo Še nikdar toliko odločnega odpora kakor sedaj. Zadovoljni Italijani že dolgo niso bili a trozvezo, saj jim ni ničesar koristila, pač pa jim naložila velikanskih bremen za vojaStvo, jih zapletla v dolgo in težko carinsko vcjno s Francijo, jih zapeljala v Abesinijo, mej tem ko se je Francija polastila Tunisa in pripravlja Avstrija v Albaniji tla za aneksijo te dežele, dasi je Italija že od nekdaj obračala zaljubljene oči na dežele Tunis in Albanijo. K temu je pa prišel 8s strah pred pogoji novih trgovinskih pogodb. Nemčija poskuša otežkočiti inozemsko konkurenco domačemu gospodarstvu in namerava po vzgledu Francije uveljaviti dvojne carinske tarife, vsled katerih bi Italija na gospodarskem polju močno trpela. Ta namera je vse javno mnenje na Italijanskem silno razburila in začela se je v časopisju prav ostra kanonada zoper Nemčijo. Ti odločni protesti zoper obnovitev IS TEK. Gledališko pismo. V Gradcu, marca 1901. Dragi gospod urednik! Ravnokar sem dospel domov po skoro 5 ur trajajoči Wagnerjevi operi »Tristan in Isolde". — Še mi donijo po ušesih oni karakteristični, melanholični zvoki pastirske melodije, ki se z neko bajno, rekel bi, mistično milobo, a srce pretresajoče vpletajo v divno harmonijo tretjega dejanja, še mi zveni, ko to pišem, ;: • '•; pojemajoča, zdaj zopet burno vzkipela pesem umirajočega, od ljubezni izmučenega Tristana — metafizična labodska pesem, — kakor se izraža Nietzsche, — ki jo je pel ta večer slavni Winkelmann z Dunaja. Vsakdo pozna menda vsaj po imena to Čudovito krasno delo Wagnerjevo, a le malokomu je bilo dano, čuti to težko, ne-dosežno delo, katero je podaril človeštvu samostojni Wagnerjev genij. Zlasti glasba tretjega dejanja je za vsakega, ki jo v resnici razume, tako nebeško lepa, da si ne more predstavljati, kako je mogoče biti nasprotnik Wagnerjevi globoki, vsekakor težki glasbi, katero dosedaj razume trozveze sploh, ne samo zoper obnovitev trgovinsko pogodbe pod neugodnimi pogoji — Italijani nečejo namreč ničesar slišati o Bismarckovem nauku, da zamorejo politični interesi priti v nasprotje z gospodarskimi in se sme tudi v takem slučaju ohraniti politična alijanoa — ima toliko resnejše lice, ker je znano, da je mladi, častihlepni in agilni kralj ie od nekdaj nasprotnik trozvezi ter je že svoj čas vplival, da je bil odpravljen oče italijanske zveze z Nemčijo in z Avstrijo, stari Crispi, in ker tudi novi minister zunanjih del, Prinetti, se neče izraziti, da Ii je kot minister kaj premenil svoje trozvezi nprav sovražno mišljenje, katero je kot parlamentarec zastopal. Razen tega nasprotja mej Italijo in Nemčijo vplivajo zoper trozvezo tudi še drugi momenti, ki so zlasti pomembni za razmerje mej Italijo in Avstrijo. Trst in Trento sta imeni, s katerima je dovolj povedano. Italija se aspiracijam na Trst in na južno Tirolsko ni odpovedala in se jim iz lepa tudi ne bo. Zdaj je pa prišlo še v javnost, da Avstrija ne misli več obnoviti vinske klavzule, da hoče torej iz avstrijsko-italijanske trgovinske pogodbe odstraniti ravno tisto točko, ki donaša Italiji največ dobička, brez katere Italiji za trgovinsko pogodbo z Avstrijo sploh nič ni. Kdor bi hotel iz tega izvajati, da je trozveza ie razbita, bi ae nedvomno motil, ali gotovo je, da je trozvezi klavir hudo razglašen in preigran, in da pokajo njegove strune tako, da jih bo le jako teško in le z velikanskimi žrtvami spraviti v soglasje, ako je to sploh še mogoče, in če že ni pripravljena povsem druga konstelacija mej evropskimi velesilami. V LJubljani, 15 marca. K položaju. Zbornica je včeraj nadaljevala obravnavo investicijske predloge. Obravnava se morda že danes, vsekakor pa jutri zaključi. Gospodska zbornica je sprejela predlogo glede rekrutov ter izide sankcionirani re- pač Ie še malo procentov gledališkega občinstva. — A če se čuje peti .Tristana in Isoldo" tako, kot so ga peli ta večer, mora pretresti ta glasba i največjega anti - Wagnerijanca. Preteklo bo pač še nekaj časa, da bo Wagnerjeva glasba pristopna umetniško čutečemu širjemu občinstvu, tudi nemškemu. Wagner si je pridobil splošno navdušenje nemškega naroda in njegovo hvaležnost za to, da mu je podal njegove najdragocenejše literarne bisere iz zgodovine staro-nemške poezije v nedosežni obliki nesmrtnih oper, a ni si še pridobil umetniško čutečih src velikega dela občinstva, ki bi ga umelo. To nemško občinstvo sicer vzkipeva navdušenja, ko čuje ime Richard Wagner, a časti in povzdiguje vse bolj Wagnerja — Nemca nego Wagnerja — umetnika, tega velikega genija, čegar samostojno tvarjajoča sila odseva v vsi svoji velikosti v .Tristanu in laoldi", ki je najbolj wagnerijansko delo, a tudi jedno najtežjih. Zato pa ima Wagner kot glasbenik še veliko nasprotnikov, ki se pa večinoma rekrutirajo is- onih, ki ga ne razumejo. Da se razume Wagnerjeva glasba, treba je pač neke gotove glasbene izobraženosti in umetniškega čuta; komur je n. pr. lahka in vsakemu dostopna Verdijeva glasba ideal umetnosti, oni se bo si- krutni zakon danes v uradnem glasilu. Parlamentarni aparat dela intenzivno, zlasti poslujejo odseki. Državni zbor ostane zbran do 28. t m, in velikonočne počitnice bodo trajale samo do 10. aprila. Zasedanje dele gacij pa se menda odgodi do jeseni. ,Va terland" karakterizuje parlamentarni položaj tako-le: Mnogo parlamentarcev ugiblje Se vedno, s kakšnimi koncesijami in obljubami je vlada pridobila Mladočehe, da so opustili svoje obstruoionistične nujno predloge i. dr. Skrivnost še vedno ni razkrita. Morda pa to sploh ni posebna tajnost Vsekakor so Mladočehi pred vsem morali ho teti. Ako bi bili Miadočehi na vsak način vneti za obstrnkcijo, bi jim te vneme dr. Körber pač ne bil mogel odvzeti s kakimi obljubami. Vsa stremljenja ministrskega predsednika morajo seveda težiti sedaj za tem, da se ustvari in vzdrži med strankami ravnotežje To ravnotežje pa izključuje vse resnične enostranske koncesije bodisi na narodnem ali na narodno-gospodarskem polju- Doslej se je Koerberju posrečilo, da je težo posameznih strank cenil prav, da je računal pravilno ter določil ravnotežje. Ali vsaka napaka more to ravnotežje spraviti v nevarnost. Za sedaj pa je taka bojazen izključena. Prihodnji teden bodeta samo dve seji; drug čas je določen poslovanju odsekov. Sagssta in preroditev Španije. Bodočnost Španije je dokaj odvisna od vprašanja, ali bode liberalni kabinet 751et nega Sagaste izpolnil pričakovanja svobodomiselne španske javnosti. Kabinet Sagaste je demokratičen ter ima izvrstne člane. Na učni minister, grof Romanones, mornarični minister vojvoda Veragna, ki je v parlamentu očitno glasoval proti poroki prince-sinje asturijske z bnrbonskim princem Karlom, potem gospodarsko visoko izobraženi minister financ Ursais so nedvomno možje velike sposobnosti ter najboljšo volje. Oprostiti se bo moral kabinet predvsem klerikalnega terorizma, rešiti deželo bankerota in dvigniti šolstvo. Katoliška cerkev v Španiji ne plačuje nobenih davkov, nego daje k skupnemu proračunu, ki znaša 930 migamo dolgočasil pri Wagnerjevih operah... In oni se tudi ne bo dal navdušiti ter prevzeti si doha in srca od najdovršenej-šega, najbolj wagnerijanskega dela »Tristans in Isolde". Prepričan sem, da ta redki večer več kakor polovica graškega občinstva ni prišla radi Wagnerja, ampak da čnje starega renomiranega pevca Winkelmanna, katerega je aklamiralo z velikanskim navdušenjem kakor svojega... Ta opera se čuje le redkokod in redkokdaj in to samo na največjih, svetovnih odrih. Oder, ki se povzpne do tega dela, sme se s ponosom postavljati med velike.. . A tudi poklicanih Tristanov je malo na svetu, jeden najdovršenejših pa je brez vsakega dvoma Winkelmann. Pevec, ki prav in samostojno interpretira velikansko ulogo Tristana, oni je resnični pevec — umetnik. Grafiko gledališče se je povzpelo v zadnjem času na neko umetniško stopnjo, katera ga povzdiguje daleč nad provincijal-nost; resnici na ljubo se mora konštato-vati, da se vsaj zdaj ne more primerjati s katerimkoli provinoijalnim gledališčem. To se mi je zdelo vredno in potrebno konšta-tovati, ker se eujejo včasih naravnost smešno najivne trditve. Drugo vprašanje pač je, ali je tudi grafiko gledališko občinstvo samo napredo* lijonov, samo 3 milijone peset kot — pro sto voljen dar! Ogromno je bogastvo španskega duhovništva, zlasti jezuitov, in vendar pod -pira država to duhovništvo z vsemi sredstvi ! V proračunu za leto 1900. je določeno za bogočastje in za samostane 41 milijonov peset, za justico pa le 12 milijonov peset Za javno šolstvo pa je določeno takisto samo 12 milijonov pešec! Potem seveda ni čudno, da je več sto ljudskih učiteljev — beračev! Občine ne izplačujejo plač, ker rajši podpirajo borbe z biki. Ako zahteva učitelj energično svoj zaslužek, ga občinski svetovalci naženo z batinami! V bogastvu topeče se duhovništvo pa ne plačuje nikakih davkov za nobeno stvar! Novo ministrstvo bo moralo torej razne privilegije samostanov in predpravice duhovništva odpraviti, lotiti se važnih reform ter tako nakloniti Španijo nujno potrebno preroditev. Vojna v Južni Afriki. Ali se vrše* pogajanja ali se ne vrže? Angleška poročila so teli zmedena in neverjetna, da človek mora dvomiti In iz Bruslja trdijo brzojavke z vso odločnostjo, da se Botha ne pogaja z nikomer. Težko se je ubraniti slutnji, da so vse vesti o mirovnih pogajanjih le manever angleške vlade, ki prav sedaj zopet potrebuje nekaj milijonov novega kredita za vojne s vrhe. Vse te mir naznanjajoče brzojavke bi bile torej proračunjene le za angleški parlament. Nasprotno pa je vendar nemožnu, da bi angleški zakladni kancelar dvakrat zapored nalegal zbornico, govorivši jej o konferencah Kitchenerja z Botho. „Mor-ning-Post" je dobila iz Bruslja brzojavko, ki pravi, da je angleška vlada prepovedala odpošiljati Krügerjeve brzojavke v Južno Afriko ter da zategadelj Krüger o teku mirovnih pogajanj ni informiran. V trans-vaalski koloniji v Bruslju vzlic prerekanju poslanika dra. Leydsa pričakujejo, da bode vojne po kapitulaciji Bothe kmalu konec. Da se bo Dewet še potem upiral, se smatra za nemožno. „Daily Mail" piše, da počaka Botha Deweta, predno odgovori Kitchenerja. Botha upa, da se to zgodi v petek, t. j. danes. Istemu listu pa se poroča iz Ara- valo v umetniškem naziranju? To je pač nekoliko zaostalo za povzpelim se gledališčem, ki ga je prehitelo, ostalo je še zelo, zelo — provincijalno. Občinstvo graško z mirno vestjo lahko še jednačimo z drugim provincijalnim gledališkim občinstvom. Tudi ta a kunstsinniges Publicum" vlečejo igre äla „Landstreicher", to pravcato operetno mašilo bolj kot najlepše Wagnerjevo opere, ki že pri peti ali četrti reprizi i pri znižanih cenah ne napolnijo več hiše... Čudili smo se ta večer tudi veliki eksaktnosti orkestra pri finem izvajanju tega krasnega a pretežkega Wagnerjevega dela, ki se je smatralo včasih i za dunajski dvorni operni orkester za neizvedljivo in je trebalo za premijero baje nad 50 skušenj. — Ali je še daleč čas, ko bomo Culi po „Lohengrin" u in „Tannhäuserju* na ljubljanskem slovenskem odru i .Tristans in Isoldo"? Z Wagnerjem smo vse-kako jako častno začeli Tudi grafika drama je že nekaj časa sem priznano dobra, tako da ne zaostaja za opero. Zadnji čas se igra kar zapored neka posebna noviteta, ki vpliva zbog svoje aktualnosti in realistike z elementarno silno na občinstvo, skoro vedno pred razprodano hišo. In to je nova Otto Em« stova igra .Flachsmann als Erzieher", in ta igra je, ki mi je prav za prav potisnila sterdama: V najinformiranejših barskih krogih se zatrjuje, da ostanejo pogajanja s Botho brez uspeha. Bothi je treba le od-počitka. Zato se je sklenilo premirje. »Mor-ningPost* zatrjuje, da je Botha sedaj severno Caroline. Vojne operacije pa se med tem v Kaplandiji in na drugih bojiščih nadaljujejo. Večno preganjani Dewet je — tako poroča Kitchener — severno Brand-forta, torej nekako sredi Oranja. Gorringe, Delisle, Grenfele in Heuniker preganjajo v Kaplandiji dva oddelka Bnrov. Kolona Bruce Hamiltona je zapustila Aliwalnorth ter se utaborila vJPeterskraalu Pri Grasfon-teinu se je vršila te dai bitka, katere izid ni znan. Pri Balmoralu, ob Delagoa-želez niči, so zaplenili Buri cel tovorni vlak. Dopisi. Iz Žužemberka, 14 marca. Naš dekan g. Miha nadaljuje svoje počenjanje brez ozira, da se vsa fara pritožuje. Sedaj je zopet tako zaigral, da jo moramo ogorčeni zavrniti. Naš dekan g. Miha ni pustil zvo niti nekemu tukajšnjemu umrlemu devet desetletnemu starčku. Sorodnica je šla do g. Mihat«, ter mu nesla naprej denar, kolikor bi zahteval za zvonjenje Ali gosp. Miba ni pustil zvoniti umrlemu starčku, tudi proti temu ne, da se je naprej plačalo. In res, starčku, ko je ležal na mrtvaškem odru ni čisto nič zvonilo. Le pri pogrebu je nekoliko „pobenglal", a le nekoliko sekund. L;U^je so se glasno pritoževali radi g. Mihatovega početja. Tudi predsednici tretjega reda je to čudno počenjanje že presedalo tako, da je glasno proti temu protestirala. Eno Dre in pol morali smo čakati na duhovnika, da je blagoslovil zemeljske ostanke umrlega, in še to je tako po vrhu opravil, da ga je bilo gotovo samega sebe sram. Ali je bil umrli brez vere, ali drugo vere, da ste mu odrekli dostojen pogreb? Je li bil liberalec? Ali se ni dal za smrt spre videti z najsvetejšim? Dal se je spre-videti, in ni bil brez- ali drugoverec, tudi ne liberalec, pač pa ubogi zemeljski trpin od vseh pozabljen. Moralo je torej biti kako maščevanje g. Mihe po pregovoru: Maščevanje „mora priti prej ali slej". Ali ni to sramotno ? Iz Brežic, 11. marca. Naznanjene so mi za nas kmete reči, katere v nebo upi-jejo. Naj mi bo dovoljeno jih obelodaniti, v pouk svojih tovarišev, kmetov. Iz naslednjih zgodeb vidimo, da našim duhovnim v posvetnih zadevah niti najmanj ni zaupati. Evo dokaza: V Pišecah je neki berila željan mož, v namen, da bi ljudje in pač tudi on koristnega berila ceneje dobivali, želel ustanoviti bralno društvo in za isto dal v svoji hiši sobo brezplačno. Njegovi prijatelji so mu odločno odsvetovali, kot za tamoš-nje razmere nemogoče, in mu niso nič pomagali. Na to je mož sam sestavil pravila, naredil prošnjo za vladno dovoljenje, sam plačal vse feoleke in vse druge stroške, sploh vse sam žrtvoval. Vse izgotovljeno nesel je svojemu župniku, iz spoštovanja do njega, in dal prošnjo njemu na pravem pero v roke, da dobite zopet po dolgem času nekaj znamenitih gledaliških vestij „od zunaj". . . To igra je sijajen dokaz, kaj premore aktualna snov v najpriprostejši obliki in tehniki. Vrši se v normalni šoli, v sobi nadučitelja-voditelja, konferenčni sobi, originalno, kaj ne? Otto Ernst, sam učitelj, persiflira svoje kolege starega in novega kalibra, ki nimajo smisla za napredek šolstva, ki smatrajo pedagogiko za okamenelo vedo in vzgojo mladine kot navadno rokodelstvo. Ob enem pa razvija dramatik v osebi idejalnega učitelja Jana Fleminga svoje plemenite ideje. Igra, naslovljena kot komedija, ima jako resen značaj in ima v sebi tako lepe, pretresajoče momente, da mogočno delujejo na srce in čut občinstva. Dejanje, zelo jedno stavno in relistično ima poleg velike moralne in blažilno silo baš sedaj, ko se je napadla napredna svobodna šola, ko se hoče po Lueger-Rhombergovem sistema učitelja naravnost pohlapčiti, tem večjo aktualnost Nazori o vzvišenem svetem poklicu učitelja, ki jih razvija Jan Fleming nasproti kvaritelju mladine, „Bildungs schuster" ju in svojemu predpostavljenemu Flacnsmannn, najdejo pri vsaki reprizi v srcih mnogobrojnega občinstva glasen odmev, in tisočkratni „Heil" donijo med igro z galerije, parterja, lož ... Janu Flemmingu je vzgoja mladine najidealnejša ume t mestu podpisati, misleč, da mu bo župnik v toli koristnem podjetju na roko šel. Vlada je pravila potrdila, akt pa, misleč, da je župnik predsednik, njemu poslala, ker je bil na prošnji prvi podpisan. Župnik prejemši akt, se nad celim podjetjem raztogoti Celih šest tednov je držal akt, ga ni hotel izročiti omenjenemu možu, da bi zamogel društvo osnovati, niti sam ni hotel tega storiti. Videlo se je, da bi najraje kar precej vse uničil. Toga se vendar neposredno ni upal storiti, storil je pa to posredno. Cez več ko šest tednov je sklical osnovalni zbor, pri-vzemši v pomoč svoja dva privrženca. Pri osnovanju in konštatirsnju je skrbel, da oni mož, ki je jedini bil spočetnik, in je sam žrtvoval čas, denar in trud, tisti ni niti v odbor smel voljen biti, in društvo ni smelo v njegovo sobo, ampak župnik s svojima dvema pristašema je dejal društvo v neko podzemsko občinsko klet. Tako je župnik bralno društvo koj pri rojstvu, po sredno ugonobil, ker je vedel, da v klet ne bo šel nihče citat. Zakaj je to storil, to je povedal njegov kaplan, češ, da se je župnik izrazil: „Čekmet manj bere, bolje jeu. Lani v svečanu se je v Pišeoah vršila zlata poroka. K tej slovesnosti je ravno isti župnik posodil cerkvene topiče, katere mu je do-tični sosed takoj po končani slovesnosti vrni!, torej še v svečanu. K veliki noči je dal župnik kakor običajno pobirati za smodnik za velikonočno slovesnost, kakor je bila stara navada. Župnik je za smodnik pobiral, streljati pa ni pustil. Ljudstvo cele župnije je bilo ogorčeno in je glasno godrnjalo, češ, da ta človek bo vse cerkvene slovesnosti zatrl. To je župnik izvedel, in kaj stori ? Mož, ki si je bil v februvarju to* piče izposodil in jih takoj vrnil, je v nradnih poslih koj po Veliki noči za dalj časa cd-išel z doma. To priliko je župnik porabil, in na svetem mestu, na leči, se pred celo faro na način, ki je bil za dotičnega soseda razžaljiv, opravičeval: „Nisem jaz kriv, da nismo k Veliki noči streljali, to je zakrivil moj sosed, kateremu sem cerkvene topiče posodil in mi jih še ni vrnil, sam pa nisem hotel ponje poslati." Mož v tujini je takoj izvedel, kako je župnik krivdo nestreljanja na razžaljiv način pred vso faro na njega zvrnil, je precej župniku pisal in zahteval, na ravno tak način, na njega zvrnjeno krivdo preklicati. Pa župnik je preklic še dandanašnji dolžan. — V Pišecah obstoji nžitninako davčna skupina. Na cvetno nedeljo 1. 1. da župnik oznaniti, da bo k Veliki noči vino točil na drobno. To je tudi storil, a misleč, da njemu kot župniku ni treba dovoljenja, niti ne davčni skupini vinotoč naznaniti in nžitnino plačati; pač pa je nevednega moža najel« da je ta vino točil, na katerega je potem tudi odgovornost padla, nžitnino plačati. Predsednik užitninsko skupine dobil je takoj po tem činu celo množino ovadeb radi tega vinotoča, pa dasiravno je imel strogo dolžnost, o tem vinotoča takoj kazensko po stopati, hotel je vendar stvar na tihem, pa z lepa poravnati, in sicer radi župnika. Poslal je po moža, ki je vino točil, razložil mu i i i t— ■ ■ i i ¥i7 i ■ i i —■—j— no s t; pravi učitelj ni nikaka mašina, on je umetnik. Kakor nobena prava umetnost ne sme biti usužnjena v železnih, esteti-kastrakih, psendomoralnih pravilih, tako ne sme biti umetnost vzgojevanja mladine ukovana v zastarelih predpisih. Učitelj ne sme biti suženj učnega kopita, suženj zaprašenih nazorov svojih, v napredka zaostalih predpostavljencev. Podli ignorant Flachsmann zatira Fiemminga ter raje proti njemu na nizkoten način. Flemming, kate rega je navdal duh Pestalozzijev in iskrena ljubezen do mladine, nastopa samozavestno ter po svoje genialno ustvarja vzvišen nad vsako šablono. Ob raznih prilikah izvemo, kake nazore ima Flemming, kako treba poučevati zgodovino, naravoslovje, pesništvo, da ga učenci razumejo, da si pridobi njihova srca, ki so mu udana kot svojemu očetu. Vse to Ernst tako spretno in srečno razvija in vplete v zanimivo dejanje, da nikdar ne dolgočasi. Kolegi na isti Boli se boje in se izogibajo samozavestnega genialnega učitelja Fiemminga, ker jim — impo-nira, Flachsmann in „avancement" a željni Dirx, ki ima zaveznika in protektorja v svojem predpostavljenem, ga sovražita, ter ga na podel način očrnita pri vladi. S tem pa pokopljeta sama sebe, da izgubita svoji mesti, in da Flemming postane nadnčitolj, vodja šole. Ko pride namreč vladni zastopnik, veleizobraten mol, vsled disoiplinar- kasnjivo dejanje, in ga lepo prosil, naj plača predpisano nžitnino od iztočenega vina, ne da bi bil kaznovan, in da bo stvar tiha ostala. Mož je šel župnika vprašat kaj in kako, in župnik mu reče: .Nič ni treba plačati, če pa koma ni prav, bomo pa še vino točili!" Res, župnik da še vino točiti. Predsednik užitninske skupine, hoteč stvar prikriti, kar ni bilo lepo od njega, čakal je še celi teden, če bo kateri prišel plačat, pa zaman, moral je potem neizogibno ta Čin na kompetentno mesto prijaviti, vendar ni ovadil župnika, ampak moža, ki je vinotoč od župnika prevzel. V Pišečki občini imajo župana, ki je pristaš župnikov, sicer je pa tam prižanjeni steklarski krošnjar. Po nasilni agitaciji je bil že pred petimi leti postavljen na županski stol, na nevoljo domačih zaslužnih občanov. Marsikateri občan, ia tudi cele oko lice trpijo marsikake kiivice vsled tega. Koncem avgusta lanskega leta bila je občinska volitev. Župnik izve, da velika večina občanov želi drugega župana, najbrž v osebi predsednika tamošnje posojilnice ali predsednika prej imenovane užitninske skupine. Kaj stori?! V nedeljo 26. avgusta neposredno pred volitvami, pri službi božji, porabi lečo, s katere je mesto pridige o sv. resnicah, imel pol ure trajajoč, grd, mejo dostojnosti presegajoč agitacij ski govor Kričal je, kar je glasa imel, penil se, s pestjo po Ieci tolkel. Vse, ki bi proti županu glasovali, je črnil, jih imenoval „Lemberzane" (Lembaržan jo sramotilen priimek med narodom), in jih z drugimi žaljivostimi pital; župana in svetovalca, kot svoja ljubljenca je v nebesa povzdigoval. Najhuje je napadal ona dva moža, od katerih jeden aH drugi bi znal župan postati. Naj povem le jeden stavek iz njegovega agitacijsksga govora. Svoj vinotoč o Veliki noči je porabil, da je oblatil pred celo faro predsednika užitninske skupine, takole: „ Jaz sem k Veliki noči dal oznanit, da bom vino točil, in sem to storil, le da bi dobro storil. Komaj sem to izvršil, me je že šel jeden tožit, (vse ljudstvo je vedelo, kdo je tožil) in vsled te tožbe so hodili po hišah žandarji in fiaancarji pre iakovat; jaz kot župnik sem celo uro stal na zaslišanji pred finančnim komisarjem in slednjič sem bil kaznovan." To je župnik ljudem tako popisoval, kakor da je predsednik užitninske skupine iz zlobnosti in hudobnosti župnika tožil, kar je popolnoma neresnica. S to agitacijo je pa župnik tudi svoj cilj dosegel, da je kljub želji velike večine občanov, ostal še prejšnji župan. Kaj pa stori župnik po volitvi? Okolica Pavle-vasi, katera od tega župana največ krivice trpi, se skoraj jednoglasno ni odzvala žup-nikovi agitaciji, kar ga je tako jezilo, da je šel pp volitvi s svojimi pristaši v gostilno, tam pa čez neubogljivce Pavločane takole zapel: .Vse Pavločane bi skupaj pobral, v en žakel zavezal, za žlindro prodal*. Kaj ne ljubi tovariši kmetje, da je to lopo postopanje od strani dušnih pastirjev ? Mi, ki jih dobro redimo, zaslužimo takih verzov! -- V novembru je bila tam občinska seja nega postopanja, na inšpekcijo, pridejo na dan sleparije nezmožnega Flachsmanna in Dirxa, ob enem pa se pokaže, kako izvrstna moč je Flemming. Po končani inšpekciji v šoli, katero seveda previdno Ernst ne spravi na oder, vladni šolski svetnik in profesor poroča v kolegiju učiteljev rezultate svoje inšpekcije pri raznih učiteljih in pripoveduje, kako mu je trepetalo srce, ko je čul Flemmingove učence in čul predavajočega idealnega Fiemminga, ter da je želel samo biti star 14 let in biti učenec Flemmingov. V postranska, vrlo zanimiva dejanja in prizore se ne morem spuščati, a reči moram, da so jako srečno združena v lepo harmonično celoto. Vso igro pa preveva neka iskrenost in blagodejna ironija, posamezne osebe so realistično. Hipoma je pridobil Ernst občinstvo zase, ki ga je dobro razumelo, in ki zahteva take vzgoje, kakoršno ima idealni učitelj Flemming Flachsmannov kot vzgo-je val cev je Se mnogo na svetu. Uverjen sem, da bi ta učiteljska igra i pri nas dosegla velik uspeh, kakor ga bode povsod, kjer imajo smisla za pravo vzgojo mladine. Seveda treba pri tem dobrih igralcev, ki se uglobijo v svoje uloge, pred vsem pa da ustvarijo takega Fiemminga, kakor ga je igralec velikega talenta graški Mahnert Jot. C. Oblak. h kateri je prišel tudi ravno isti župnik pa ne da bi se kaj pametnega z odborniki posvetoval. Kaj Se! Ko je dobil priliko g0. voriti, bila je zopet agitacija, in pa kaka! Kričal in penil se je, da je izvedel, da se v tej občini proti Žičkarju agitira, kaka krivica da je to itd. Slednjič je rekel, da L dobil 20 gold. v namen, jih med tamo§mQ uboge razdeliti, in da tistim misli on svojih 20 gld. pridejati, in je upil: „Če se bo v tej občini proti Žičkarju volilo, ne dam ta-kajšnim ubogim nič. Lahko bi še' mnogo takih reči napisi o pišečkem župniku, pa naj bo dovolj, ker iz tega je dovolj razvidno, kaki mož;« s'0. nekateri duhovniki, ki so si vsi več ali mafij podobni. Jaz re"em, spoštujmo duhovnika kot du§ne pastirje, a ravno tako pa odločno zahtevajmo od njih, da oni tudi nas kmeta spoštujejo, ker mi redimo njih ne oni nas. Mi zamoremo brez njih živeti, a oni brez nas kot taki, niti jeden mesec ne. Nikoli si ne postimo od duhovnika kaj takega storiti, kakor si pustijo Pičečani od svojega župnika Na milost knezoSkofe pa stavim vpra-sanje: Kdo je kriv, da gine med ljudstvom vse zaupanje do duhovnikov? Kdo polko-pava sv. vero? Kdo stcri, da v novejšem času toliko oseb pristopa k luteranski veri? Vse to storite V*, milostni škofje, ki svojim, podložnim duhovnikom dovolite take reč1, kakor j^h kaže ta dopis! Jeden sam tak duhovnik podfcoplie po mojih mislih vero bolj, kakor vsi iztisi „Slovenskega Naroda*. Kdo bo še verjel duhovniku, ki se drznev dosego svojega namena zlorabiti sveto mesto, svoj urad; ki poštene ljudi z Iece natolcuje, ki ga ni strah s svetega mesta komu dobro ime in zaupanje jemati, in mu v ta namen celo laž ni pregrda! Kmet v Imenu svojih tovarišev. Dnevne vesti. I V Ljubljani, 15. marca. — Osebne vesti. Tajnikom deželnega odbora goriškega je imenovan bivši davčni nadzornik g. dr. Petterin. — škofova kočija pred Križankami je obudila te dni veliko pozornost. Zlasti ženski svet je bil kar iz sebe in je milo zdihoval: JežeS, kaj bo . . . Pa ni bilo nič posebnega. Slovenski škof je le s težko, tresočo se roko v nemški notarski pisarni podpisoval kupne pogodbe, s katerimi je zadobil v last tisti svet, ki ga rabi za bodoče svoje zavode. Kakor čujemo, so že oddana vsa dela za te zavode, seveda je pristnim klerikalcem, zakaj škof stoji na stališču, da sme samo zapriseženim klerikalcem dati kaj zaslužka, pri liberalcih če so Slovenci, pa se sme le beračiti, naj kaj darujejo za klerikalne namene. S tem pa Se ni rečeno, da dotični obrtniki tudi res dobe svoj denar; temu ali onemu se zna zgoditi, da mesto denarja dobi kak — papežev pleh. Prvi slučaj bi to ne bil! : — Odvetniška zbornica Kranjska ima jutri ob 3. uri popoldne v pisarni g. dr. Majarona icvenredni občni zbor v svrbo, da si izvoli predsednika na mesto umrlega g. dr. Moscheta. — Slovensko gledališče. Jutri nastopi znamenit gost na slovenskem odru-baritonist gospod Bagdon pI. Vula, kovic, kateri je bil do lanske sezone prvi in glavni baritonist zagrebške opere, in za g. Nollijem glavni in najpriljubnejši „Zrinski" v Zagrebu. Pel je v Zagrebu vse prve baritonske uloge opernih predstav. Pri nas gostoval bo dvakrat in sicer jutri v ulogi Amonasra v Verdijevi veliki operi Aida, in na sv. Jožefa dan v torek 10. t. m. v ulogi grofa Lune v Verdijevi operi Trubadur. Jutri in v torek bodeta tudi zadnji operni predstavi tekoče sezone, v katerih se vse operno osobje za letos od slovenskega gledališča poslavlja — Ker pri zadnji popoldanski predstavi narodne igre .Deseti brat1 veliko občinstva ni prostora dobilo, in ker se intendanci izraža od več stranij želja, da bi se narodna igra »Deseti brat" še enkrat pri popoldanski predstavi v tekoči sezoni pono- ila, izjavlja intendanca, da bo na sv. Jožefa dan popoldne ob Vi3 ob znižanih cenah Se enkrat popoldanska ljudska predstava narodne igre „Des et i brat", isti dan zvečer pa opera „Tru-badnr, z g. p L V u 1 a k o v i č e m kot gostom. — Slnoönja repriza „Plaza v maskah" ni napolnila gledališča, kar je obža- lovati, ker je bila predstava Se boljla kot .prvič. Ensemble je bil včeraj dovrSen, ter so se odlikovali tudi zbori, Cesar letos nismo mogli konstatirati premnogokrat Zato pa sta se zlasti finala prvega in drugega dejanja posrečila za naše razmere zares prav dobro. Za!, da ni bil tudi orkester dovr&en, na kar pa smo se v zadnji dobi že nekako privadili. Sinočnja predstava je bila nekak — dasi ne oficialen — časten večer g. tenorista T. Olszewskega, tega vzornega člana naše opere. Bil je posebno srečno razpoložen ter je pel in igral, da ga je bila slast gledati in poslušati. Občinstvo mu je opetovano in burno ploskalo; v znak priznanja njegovo vestnosti, marljivosti ter absolutne zanesljivosti in v zahvalo za premnoge umetniške užitke, katere smo imeli ob njegovem prelepem petju tekom vse letošnje gledališke sezone, pa mu je bila izročena lovorjeva lira s trobojnimi trakovi ter dragocena zlata-ura. Prav dobra j* bila — kakor navadno — zopet gdč. A Carneri, ki je pela z ■umetniškim ukusora in bl-sUčira predna-Sanjem. V gdč. Carueri imamo pač najboljšo primadono, kar jih ja sodelovalo kdaj na našem odru. Izborna je bila tudi gdč. Rad-kiewicz, ki je dobro igrala ter svojo specifično altovsko ulogo izvršila vzorno. Ša boljši kot zadnjič je bil sinoči gcsp. režiser Jos. No 11 i. Za svoje krasno, Čuta polno petje in premišljeno igro v ariji v IV. dejanju, izražajoči toli mojstrski divjo maščevalnost, nesrečo in obupanost navidezno varanega ljubečega soproga, je dobil zopet poseben aplavz. Pohvaliti pa je iznova še posebej njegovo režijo. Tudi manjše uloge so se izvršile prav zadovoljno. Slovensko gledališče je izpolnilo z vprizoritvijo opere „Ples v maskah* svojo pietetno dolžnost napram manom Verdija prav lepo in vsestransko dostojno ter gre zato tudi intendanci vse priznanje X. — Prijatelji in pospeševatelji slovenskega gledališča so vabljeni, da se udeleže shoda, ki se bo vršil danes 15 t. m ob 8. uri zvečer v .Narodnem domu" (mala dvorana). — Dekana Ivana Vesela izvirni spisi so se dane3 vendar našli, založeni med stare dedinske pravde proti dedičem zapuščine Aleksandra Dreo. Spisi so dobro ohranjeni in se ni zgodila nobena škoda. Med spisi nahaja se tudi izvirna drama „Dreh". Dr. Fr. Stor. — Krajni šolski svet na Viču. Dne 11. t, m. vršila se je pri nas volitev predsednika krajnega šolskega sveta že v drugo-krat in bil je obakrat izvoljen na mesto prejšnega predsednika g. Jakoba Trauna gosp. Franc Javornik, trgovec in posestnik na Glincah. — „Jednakopravnost". Politiško društvo .Jednakopravnost" v Idriji je začelo izdajati pod gorenjim naslovom list, kateri se tiska v „Goriški Tiskarni*. Program tega lista se glasi: ,Naš list je glasilo politi-akega društva .Jednakopravnost* v Idriji, in bo torej deloval po njegovih pravilih „za narodni, stanovski, gmotni in duševni napredek, zlasti delavskega in kmetskega stanu". Njegovo načelo bo: „jednakost bratstvo, svoboda" na narodni in socijalni podlagi. Z narodnega stališča bode list radikalen. Brez usmiljenja in brez obzira bode šibal narodne sovražnike in izdajalce, črno in rudečo internacijonalo, ako bode proti jednakopravnosti in jed-nakovrednosti slo-vanstva. Z ozirom na mogočen faktor: na* rodnost in verstvo, bode deloval list za narodno avtonomijo in slovansko liturgijo, ker le na tej podiagi je mogoča jednakost, bratstvo in svoboda v narodu ter strpnost proti drugim narodom in veram. S socialnega stališča bode naš list demokratski na realni, praktični podlagi. Kritično, znanstveno deguani socijalizem ima v svojem programu vse koristno, potrebno, rešljivo in izvedljivo za nove razmere, ki so nastale vsled napredka kulture, razvitja tehnike, gospodarskega liberalizma, socialne anarhije. Blage ideje takega socijalizma morajo prošiniti ne le navadne delavce, temveč tudi rokodelce, obrtnike, kmete in delavce liberalnih poklioov ter s spoštovanjem navdati tudi svoje sovražnike. On ni sovražnik vere, narodnosti in stanov; on ne podira ampak zida; on ne seje iz hudo bije sovraštva med ljudstvom, ampak deluje z ljubeznijo za socijalno jednakost, bratstvo in svobodo. Le tak socijalizem ima prihodnost; zato bo deloval naš list za tako demokracijo in neusmiljeno, brezob- zirno pobijal .judokraoijo", ki preti uničiti pravi, blagi socijalizem. Naš list je začasno lokalen list, zato bo priobčeval pred vsem novice iz Idrije in njene okolice, podpiral bo opravičene zahteve in potrebe posebno rudarjev, rokodelcev, obrtnikov in kmetov, šibal bo vse napake brez ozira na levo in desno, navzgor in nazdol. Razun domačih novic bo list priobčeval tudi važne politiške dogodke, znanstvene in poučne članke, zlasti iz socialnega gospodarstva, ter zabavne spise. Svojim naročnikom bo dajal list na njih vprašanja pojasnila in svete v vseh potrebah, zlasti v obrtnopravnih, delavskih in kmetskih zadevah, kajti listu so obljubili sotrudništvo zmožni možje iz vseh navedenih strok. Zato se nadejamo, da bo naročena na caš list vsaka družina, vsako društvo, vsak posameznik vseh stanov." — „Slovenski Gospodar" pred sodiščem. Bivši odgovorni urednik „SIov. Gospodarja", Avguštin Janša, je bil od porotnega sodišča v Mariboru obsojen na 14 dni poostrenega zapora in v povrnitev sodnih troškov. — Častno občanstvo je podelila občina Šlosberg pri Lučanah na Štajerskem uredniku .Südstr. Presse", gospodu F. S. Šeguli — Boj se nadaljuje. Iz Kozjega se nam piše: Tukaj se vse smeje, samo dr. Jankovič in Pdštajnski Marka sta žalostna. Vzrok temu je »Narodovo* poročilo o tisti famozni .poravnavi", katero so klerikalci pred Ljubljanskimi porotniki hočeš — nočeš sklenili in o kateri je vsakdo mnenja, da je hud poper za naša dva katoliška pijonirja. Ta dva si bodeta v prihodnje pač premislila, udrihati po liberalcih in brezvercih". Kaj ne, g. dr. Jankovič? Ubogi dr. Brejko, kako se čez Vas zabavlja, da niste bolje zastopali .užaljene časti* svojih somišljenikov in da tega niste zastonj storili. Zdaj bodete najbrž nehali biti B Aller weit« Vertreter"; štajerski klerikalci so hudi na Vas. No, pa Vi ža veste, zakaj ste priporočali tako častno poravnavo, kaj? V Ljubljani se je povdarjalo, da se je ta sramotna poravnava sprejela zaradi štajerske sloge. Kdo se smeje? O slogi se drznejo isti ljudje govoriti, ki to slogo dan za dnevom rušijo! Hinavstvo ! Ob priliki državnozborake volitve v III ku riji sklenilo se je med obema narodnima strankama neko premirje in obljubilo skupno delovanje v narodnih in gospodarskih zadevah. A glej! klerikalci so svojo besedo hitro anedli. Prejšnji teden vršile so se tu volitve v okrajni zastop. Napredna stranka v agitacijo ni posegla, ker ni hotela sprave prelomiti in ker se jo zanašala, da bodo klerikalci pri besedi ostali in da se bo složno volilo kandidate obeh strank. Toda, elerica fides! Duhovniška stranka postopala je zahrbtno in volila na svojo pest ter pridobila večino. Tedaj niti v tako strogo gospodarskih korporacijah, kakor je okrajni zastop, ne dajo klerikalci miru, vse se mora poklerikaliti, naj si bo tudi na očitno Škodo okrajnih interesov. Proti takemu strankarskemu postopanju pa si bodemo mi že vedeli pomagati. Pripravlja se ustanovitev kmečkega političnega društva po vzgledu Smarakega in to bo že vedelo odbijati klerikalne, protigospo-darske naklepe, s katerimi se hoče vsaka naprava svojemu namenu odtujiti in za vleči v službo klerikalizma. Kmečko ljudstvo in posvetna inteligenca se bodeta organizovala proti klerikalstvu, ki pozna le osebno in duhovniško politiko, za kmeta in druge stanove pa ima le zmisla, če so mu slepo pokorni. Boj se tedaj nadaljuje. Tudi pri nas se bode začelo svitati. — Afera Mauronerjevs. .Edinost" piše: Meščanstvo ne govori o drugem, nego o tej aferi; pojdi kamor hočeš: Manroner je junak dneva. Pristaši lista .Av&nti" ju bilarijo, a tudi somišljeniki Manronerjovi ne taje, da je vladajoča stranka dobila moralen udarec, katerega ne preboli tako lahko. Vprašanje, o katerem se razpravlja najbolj, je to, da li bo gospod Manroner izvajal konsekvence: ali nastopi sodno pot proti onim, ki so stvar spravili v javnost, ali pa — se nmakne s pozoriBča. In akoro, da nima tretje poti. Simptomatičen pa je vaekako molk, v katerega se trdovratno zavijajo glasila gospodovalne stranke. Kdo bi ne umel njih zadrege? Godi se tej stranki, kakor vsaki, ki je začela misliti, da jej je vse dovoljeno, da sme vse in da gani nobenega zakona nad njo, ter da se jej ni treba meniti tudi za zakone morale; v nevarnosti je, da se zaduši v svoji lastni — maščobi I — Poziv slovenskim učiteljem I Na jednorazrednici v Pernicah, pošta Muta — Hohenmauthen — na Štajerskem, je v II. plačilni razred uvrščeno mesto učitelja in Šolskega vodje razpisano do 1. aprila. Prošnje, se vložijo pri krajnem šolskem svetu. Prosilci morajo biti v slovenščini izprašani. Kolike važnosti je ta na skrajni slovenski meji ležeča Sola za slovenski narod, razvidi se že iz tega, da je marnberški nemški okrajni šolski svet to službo samooblastno razpisal, in v tem razpisu pozabil (! ?) orna niti, da morajo biti prosilci slovenščine zmožni. Slovenski g. učitelji se zato poživljajo najpiijazneje, da se oglasijo za to službo, sosebno, ker so Pernice prijazen kraj, in so vse tukajšnje razmere (stanovanje itd) učiteljem jako ugodne. — 162 ljudi ae je odpeljalo danes po noči z ljubljanskega kolodvora v Ameriko. Policija je zajela več fantov, ki so še po J vrženi vojaški dolžnosti, in ki so hoteli pobegniti v Ameriko. — Zaradi trpinčenja živali in pijanosti je včeraj dopoludne aretiral policaj Ranzingerjevega hlapca I. Šubica. — Krošnjarji z žganjem hodijo vedno po mestu in prodajajo svojo žgano pijačo od hiše do hiše. — Dva komisionarja sta predvčerajš njim malo pretepla mizarskega mojstra J B, ker ju je ta nekaj zmerjal. * Generalov sin morilec. V Buka-reštu zbuja senzacijo zločin 191etnega sina generala Candiano-Pobescuja, ki je neko starejšo, slaboglasco žensko zabodel, hoteč jo oropati. Med tem ko jo je moril, je stal neki 15 let star deček na straži. Dečka in morilca so zaprli. Dajala sta, da sta hotela pomoriti še nekaj oseb! * To je moja žena, to sem pa jest. V nekem provincialnem mestecu ie sedela večja družba za mizo. Prišel je pa k omizju tujec, ki se je običajno predstavil gostom in seveda gostje tudi njemu. Med drugim predstavi nekdo tudi svojo boijšo polovico in sebe prav orakelsko: ,To je moja žena, to sem pa jest", Navzoči so komaj zadrža vali smeh, tujec pa le še ni vedel, kdo je ta imenitni zakonski par. Telefonska in brzojavna poročila, Dunaj 15. marca. Načelniki parlamentarnih klubov so imeli danes posvetovanje z ministrskim predsednikom glede programa za delovanje poslanske zbornice v predveliko-nočni sesiji. Posvetovanja sta se kot zastopnika Hrvatsko-slovenskega kluba udeležila dr. I v če vi č in dr. Ploj, ni pa bilo niti dr. Šusteršiča^ niti njegovega namestnika Berksa. Sklenilo se je, da naj bo prihodnja seja v sredo zvečer, in naj se v tej seji razpravlja o nujnem predlogu posl. Hrubega glede ljudskega štetja. V soboto, v ponedeljek in v torek bodo zborovali odseki, zlasti železniški odsek in pa odsek, kateremu se je odkazal zakonski načrt o žganju. Za ostale seje v tej sesiji, ki se eventuvalno že 23. marca zaključi, se je določilo, da pridejo na razpravo zakon o odpravi eraričnih mitnic, zakon o sirotinskih blagajnah in zakon o rentnem davku, eventuvalno tudi pristojbinska novela in zakon o žganju. Takoj po za-ključenju zasedanja se snideta na Du-naji kvotni deputaciji. Hrvatsko-slovenski klub se je odločil, da se pošlje v kvotno deputacijo Povše. PoVeliki noči se snide zopet državni zbor. Dan sicer še ni določen, a bržčas se zgodi to 15. ali 17. aprila. Parlament bo potem zboroval do konca meseca maja. Tekom meseca maja bodeta zborovali delegaciji. Volitev delegatov se bo vršila v posebni večerni seji dne 22. marca. Po zasedanju delegacij in državnega zbora se skličejo deželni zbori. Dunaj 15. marca. Poslanska zbornica nadaljuje danes razpravo o investicijah. Govorili so Schoiswohl, Biankini, ki je vlado radi dalmatinskih komunikacij in zlasti radi njenega postopanja glede bosanskih že- leznic ostro prijemal, Morsey, Hanek in Kol i scher. Za generalna govornika bosta izvoljena dr. Kaizl in Dobernig. Dunaj 15. marca V poljskem klubu vlada velika nevolja radi interpelacije neodvisnega socialista Brei-terja, posebno ker so jo podpisali zunaj poljskega kluba stoječi poslanci. V interpelaciji je rečeno, da je odlikovanje posl. Jaworskega naredilo v Ga-liški najslabši utis in se vpraša, če je res, da dobiva Jaworski iz državne blagajne na leto 40 000 gld. Dunaj 15. marca. „Wiener Zeitung" prijavlja sankcionirani rekrutni zakon. Sofija 15: marca. Minister Sara-fov je zaukazal vsem macedonskim strelskim društvom odvzeti orožje in je vojaške vaje teh društev prepovedal. London 15. marca. Vladnim listom se poroča, da je ruska vlada sklenila, pomnožiti rusko armado na Kitajskem na 100.000 mož. Narodno gospodarstvo Trgovsko obrtna zadruga z neomejenim jamstvom v Gorici v prvih 3 letih delovanja. (Konec.) Konec leta 1900 pa je bilo: 1. Danih posojil.......K 764 178 2 Deležnih vlog z obresti . . . B 392 989 3. Hranilnih vlog.......„ 135 838 Zadnji dve števili ste jako važni za one, ki imajo hranilne vloge pri zadrugi. Ti dve številki dokazujeti, da že vplačani deleži trikrat presegajo hranilne vloge. To pomeni, da je vsaka krona hranilce vloge pokrita s tremi kronami že vplačanega lastnega denarja. Ker je pa deležnih vlog podpisanih že precej nad milijon kron, so torej sedanje bra nilne vloge devetkrat pokrite z lastnim denarjem. Vrhu tega Še neomejeno jamstvo! Kaj pomeni to? To anači, da hrani lue vloge pri »Trgovski obrtni zadrugi" so tako zavarovane, da ne more kaj takega izkazati nobeden drugi denarni zavod dait-c" okoli. In proti takemu velikanu, in pa proti liberalni »Goriški ljudski posojilnici" postavili so farji kot konkurenčni zavod iwko zmes, kateri so dali bobnečo ime ,C*n-tralna posojilnica". Ta zavod pa že od prvega početka tako kilavo kašlja, da služi njegovo bolehavo delovanje vsem goriškim naprednjakom v največji .gaudium". Na čelnik te posojilnice, katero so Goričaci prekrstili v .centrifugo" je najčrnejši vseh črnih — prosluli dr. Jože Pavlica. Marsikdo, kateri bode pazno zasledoval zgoraj navedani izkaz čudil sa bode primeroma nizki svoti hranilnih vlog. Hranilne vloge obrestuje .Trgovska obrtna zadruga" navadno 4Va0/,. v izjemnih slučajih tudi višje. Zbog tega pa je namen temu članku opozoriti rojake na velikansko važnost in varnost tega denarnega zavoda, in to posebno onim, ki imajo denar, pa ugibajo, kje bi ga posebno varno naložili. Ako je še kje kdo, ki n. pr. niti našim po sojilnicam dovolj ne zaupa, za večje svote naj se torej obrne na .Trgovsko obrtno zadrugo*, ki je eden najbolj varnih detar-nih zavodov daleč okoli. Vsaka izgnba je tu nemogoča. Tudi je nemogoča sleherna panika, sleherna agitacija proti njemu! Zavod sloni na taki podlagi, da redni dohodki od članov morajo prihajati od tedna do tedna, in s temi edino zadruga računa, na nje se naslanja. Hranilnih vlog zadruga niti ne sme sprejeti, kolikor bi jih prinesli, marveč le — do polovice deležnih vlog. Ako je torej deležev milijon kron, sme biti hranilnih vlog največ pol milijona. Tu bi bila vsaka krona hranilne vloge še vedno dvakrat pokrita z lastnim denarjem. Vse neomejeno jamstvo članov je torej Se povrhu — radi kredita pri večjih 'denarnih zavodih v slučaju potrebe, n. pr. da je hranilnih vlog veliko odpovedanih, ali da zadruga potrebuje denarja za izplačevanje aktivnih de ležev koncem odaokove dobe. Podali smo ta Števila, da vidi naSe občinstvo, kako imenitno napreduje zovod, ki je (klerikalcem tako hud trn v peti. Ali naj se le jeze, naj le zavidajo: (.Trgovsko obrtni zadrugi" to ne bo Škodovalo! Rojaki! Naprej po tej poti! Proti zofcobohi in gnjilobi zob iabomo delajo an g zovanja metra: g a a jvmm.jgS Vetrovi Nebo 14 15 9. zvečer 7. zjutraj 2. popoL 737 4 7387 7378 4 8 si. jzahod jasno d 2 5 si. jzahodj jasno i~ 112 sr. jzahod oblačno 0 Srednja včerajšnja temperatura 59°, nor-aale: 330. Dunajska borza dne 14. marca 1900. Skupni državni dolg v notah . . . Skupni državni dolg v srebru . . . Avstrijska zlata renta...... Avstrijska kronska renta 4°/a . . . , Ogrska zlata renta 4°/0...... Ogrska kronska renta 4s/0 .... Avstro-ogrske bančne delnice . . . Kreditne delnice . ,...... London vista......... Nemški državni bankovci za 100 mark 20 mark........... 20 frankov.......... Italijanski bankovci....... C. kr. cekini.......... 9850 9840 118-20 9810 11830 93 20 1675-702-75 24030 117'42'/1 2349 1908 90-40 11-32 «laf e moč In redi tel«. Dobava v steklenicah (pasterizovane) od tvrdke Edmund Kavčič v Ljubljani, Prešernove ulice. S »totam t (12—61) Glavna zaloga J. Klauer-jevega pristnega likerja Triglava iz planinskih zelišč, Mizarska zadruga v Šent Vidu pri Ljubljani se priporoča slavnemu občinstvu v naročitev raznovrstne temne in Ukane sobne oprave iz suhega lesa, solidno izgotovljene po lastnih in predloženih vzorcih. V prav obilno naročitev se priporoča Josip Ai (502—2) načelnik. izurjen v vseh strokah trgovine, želi nastopiti službo kot prvi ali poslovodja v kaki večji trgovini. (608—i) Prijazne ponudbe so prosi pod „Slu-cajno 4000" na upravniStvo »Slov. Nar.a. Cis. kr. avstrijska jffi ittm% žtliznlct. Izvod iz voznega reda veljaven od dne 1. februvarja 1901. leta. Odhod ii Ljubljana juž. kol. Proga čet Trhli. Ob 12. nri 24 m po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno; čez Selzthal v Aassce, Solnograd; cez Klein-Reifling v Steyr, v Line; čez Am-Stetten na Dnnaj. — Ob 7. uri 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzens feste, Ljubno, Dnnaj; čez Selzthal v Solnograd, Ino-most; Čez Amstetten na Dnnaj. — Ob 11. nri 51 m dopoludne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 4. uri 6 m popoludne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno; čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zell ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Genevo, Pariz; cez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare. Heb, Franzove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, čez Amstetten na Dunaj. — Ob 10. uri po noci osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste. — Proga v Noto mesto in Kočevje. Ob 7. uri 17 m zjutraj osobni vlak v Novo mesto, Straža-Toplice, Kočevje. — Ob 1. uri 5 m popoludne osobni vlak v Novo mesto, Straža-Toplice, Kočevje. — Ob 6. uri 55 m zvečer osobni vlak v Novo mesto, Kočevje. — Prihod v Ljubljano jnž. kol. Proga iz Trbiža. Ob 3. nri 25 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plzna, Badejevic, Sol-nograda, Linea, Steyr», Ausseea, Ljubna, Celovca, Beljaka, Franzensfeste. — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 16 m dopoludne osobni vlak z Dnnaj a čez Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plzna, Budejevic, Sol-nograda, Linea, Steyra, Pariza, Geneve, Curiha, Bre-genca, Inomosta, Zella ob jezeru, Lend-Gasteina, Ljubna, Celovca, Št. Mohorja, Poutabla. — Ob 4. nri 58 m popoludne osobni vlak z Dunaja, Ljnbna. Selzthala, Beljaka, Celovca, Franzensfeste, Pontabla, — Ob 8. uri 51 m zvečer osobni vlak t Dunaja, Ljnbna, Beljaka, Celovca, Pontabla. — Proga iz Novega mesta in Kočevja. Ob 8. uri in 44 m zjutraj osobni vlak iz Novega mesta in Kočevja. — Ob 'A. uri 32 m popoludne osobni vlak iz Straže-Toplic, Novega mesta in Kočevja. — Ob 8. uri 48 m zvečer osobni vlak iz Straže-Toplic, Novega mesta, Kočevja. — Odhod is Ljubljane drž. kol. v Kamnik. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoludne, ob 6. uri 50 m zvečer. — Prihod v Ljubljano drž. kol. Iz Kamnika. Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 m zvečer, ob 11. uri 6 m dopoludne. ob 6. uri 10 m zjutraj. MESEČNIK ZA KNJIŽEVNOST IN PROSVETD- LETNIK XXI. (1901). Izhaja po 41 /, pole obsežen t veliki osmerki po eden pot na mesec v zvezkih ter stoji vse leto g K 20 h, pol leta 4 K 60 h, četrt leta a K 30 b. 16 Za vse neavstrijske dežele 11 K 20 h na leto. Posamezni zvezki se dobivajo po 80 b. „Narodna Tiskarna" v Ljubljani. Nikdar več v življenju!! 355 važnih komadov za samo 3 Ki 60 h. 1 krasna \ zlačena ura z lepo verižico, z jednoletno pismeno garancijo, 6 finih žepnih robcev, belih ali barvastih, ovratnica z orijentalskimi biseri, najlepši ženski nakit, 1 lep moSki prstan z imitiranim žlahtnim kamenom, tudi za dame, 1 garnitura manšetnih in srajčnih gumbov iz double-zlata, vsi s patentnim zaklopom, 1 krasen smodkin nastavek z jantarjem, 1 ff. žepni nož, 1 komad dišečega toaletnega mila, 1 usnjat port-mone\ 1 toaletno zrcalo z etuijem, 1 par bouto-nov z imit. briljantom, prav dobro ponarejenim, 1 večna beležnica, 20 predmetov za dopisne potrebe in Se 255 raznih stvari, neobhodno potrebnih v hifii, gratis. Vse skupaj z uro, ki je sama tega denarja vredna, velja le S K «O h. Razpošilja proti povzetju nova krakovska razpoSiljalna tvrdka (557) 1^. Windisch •akow IVo« Wtj'XLm Za neugajajoöe se vrno denar. (200 do 600 kron V-__ \ (287-6) mesečno) se doseže s prodajo zakonito dovoljenih srečk na mesečne obroke mej prijatelji in znanci. — Povpraša naj se pri Kronfeld & Co. v Zagrebu. T7" Hi8Lttei3aa.a,Ti ti OTrom. ajre-vored-u.. Novo! Prvikrat v Ljubljani: Novo! Električna jamska železnica. Najsenzacijonelnejše podjetje te vrste! Elektriška gonilna moč! Čarobno razsvetljavo oskrbuje 700 žarnic In 8 obloönle. (5M_1: Izjava, Podpisani Ivan Terdan, slikarski mojster v Ljubljani, izjavljam s tem, da obžalujem razžaljive besede, s katerimi sem žalil v petek, dno 15. februvarja 1.1., v gostilni gosp, Belica na Dunajski cesti gosp. Frana Šturma, krojaškega mojstra v Ljubljani, na njegovi časti, ter jih preklicem Ljubljana, dne" 5. suSca 1901. (553) Ivan Terdan. redni občni zbor »Posojilnice na Slapu pri Vipavi raglstrovane zadruge z neomejeno zavezo" ki se bode vršil ▼ četrtek, dne 28. marca 1901 ob 3. url popoludne v svoji posojilnični pisarni v Vipavi. Dnevni red.: 1. Porofiilo načelstva. 2. Prememba pravil. 3. Odobritev letnega računa in razdelitev čistega dobička. 4. Privoljenje remuneracije načelstvu in nadzorstva. 5. Volitev načelstva in nadzorstva. 6. Razni predlogi. V Vipavi, dnö 13. marca 1901. Načelstvo. Opomba i Ako bi občni zbor ob zgoraj določenem času ne bil sklepčen, se prične pol ure pozneje drugI obrni zbor, ki bode zboroval natančno po zgornjem „ Vabilu" ne glede" na Število navzočih zadružnikov in od njih zastopanih vplačanih deležev. (5G9) Varuj svojo ženo! rZ» vsako rodbino najvažnejšo^ [knjigo t otroških zadavah a čsz [tisoč zahvalnimi pismi pošilja 1 1 diskretno za *0 vin. t arstr. »n.mfcah (odprto 70 Tin.) gospa A. Kanpa, Barlin S. W. 2i0 Lin-danatraaaa 6t. (300-15) za umetna ključavničarska in mehanična dela. (634-2 Kje? pove upravniStvo „Slov. Nar.\ t&Sr Iščem izurjeno prodajalko z dobrim spričalom v trgovino z meSaDin blagom. (555-D Ivan Žargi, Kamnik. kakor tudi vse druge deželne pridelke kupuje najdražje trgovec v »Narodnem domu" v Celji Kdor ima veliko pretllva, naj naznan; zadnjo ceno in množino. (524—3 i Böttger-ja podganska smrt za popolno pokončanje vseh podgan, stropa prosta za ljudi in domače živali, ä 40 kr. in 60 kr., se dobiva samo v deželni lekarni ..pri Mariji p orna-*-aJ»' HI. LruHtek-n v LJubljani. Z uspehom podganske smrti sem bil jako zadovoljen. Po prvem nastavljenju sem našel 18 podgan mrtvih in torej lahko vsakomur priporočam to sredstvo. Schweinfurt, dnö 11. februvarja 1899. (269-6) Ii« Urea, mlekarija. Pip trpežna peresa iz najboljšega Jekla, obdrže" do 6kratno toliko črnila kot navadna peresa, dasi v cena niso dražja. Prynt-pero ima tudi to dobro lastnost, da ne dela madežev, ako se pregloboko v črnilo pomoči. (418—4; Izdaja je v treb vrstah: Znamka 91.639 E F za tanko pisavo, „ F „ malo debelejši pisavo „ ,, M , navadno debelo pisavo, l skatlja = 144 peres K ««4«, pošta 10 h, Edino zastopstvo za Kranjsko; Ivan Bonač nasproti c. kr. glavne pošte v Ljubljani. Istotam dobe se vsak teden najnovejše Iz« It- umetne razglednice. Največja življenjsko-zavarovalna družba na svetu "ssa i» J»eiu-Uerl