290. številka. Ljubljana, v ponedeljek 16. decembra 1895. XXVIII. leto. Uhaja vsak dan ■▼e*«r, isimfit nedelje in praznike, ter velja po pošti prejemau za avstro-ogerske delale mi vae leto 15 gld., za pol leta 8 gld., mesec 1 pld 40 kr. — Za Ljubljano brem pošiljanja na dom ca vie leto 13 gld., ca četrt leta 3 gld. 30 kr., a« jeden mesec 1 gld. 10/>r. Za pošiljanj na mesec, po 30 kr. za četrt leta — Za tuje deiele toliko veo, kolikor poštnina znaša. za četrt leta 4 gld., za jeden anje na dom račana se po 10 kr. Za oznanila — mesec, po „ ___ plačuje te od ttiriatopae petit-vrste po 6 krM če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvolfi frankirati. — Rokopisi ee ne vračajo. — Credaistvo in upravniltvoie aa Kongresnem trgn fit. 12. Upravniitvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Železniško ministerstvo. Že mnogo let se živo čuti potreba, ustanoviti posebno komunikacijsko ministerstvo in ta potreba se je tudi v drž. zboru opetovano izrazila. Pred kratkim je trgovinski minister baron Glanz v proračunskem odseku povedal, da je vlada sklenila ustanoviti posebno železniško ministerstvo in sedaj poročajo najverodoBtojnejši listi, da se to novo ministerstvo ustanovi mej božičnimi prazniki, na čelo pa te mu postavi podmarsal pl. Guttenberg. Razveselila nas ta vest ni in sploh nikogar, kdor je želel, da bi se tudi pri nas glede komunikacij začelo pametno in organi'no delati, kar je z ozirom na gospodarske razmere v posamičnih kro-novinah nujno potrebno. Tisti, ki so zagovarjali in priporočali ustanovitev komunikacijskega miirsier-stva, so mislili, da bi se temu ministerstvu izročile ne samo železnice, nego sploh vse javne stavbe in naprave, torej tudi melijoracije, katere opravlja sedaj poljedelsko ministerstvo, gradba cest, mostov in kanalov, kar spada sedaj v področje ministerstva notranjih del, ter uprava brzojavov in telefonov, ki spada v področje trgovinskega ministerstva, kateremu je podrejeno tudi generalno ravnateljstvo drž. železnic. To bi tudi jedino bilo koristno. Ministerstvo notranjih del je najbolj politično, mora vrh teh poslov opravljati še policijo, zdravstvene in zavarovalne stvari; poljedelsko ministerstvo ima tri veliko depar-temente : za kmetijstvo, rudarstvo in gozdarstvo ; trgovinsko ministerstvo pa ima kakih dvajset departe-mentov — kaj čuda, ako se komunikacijskim stvarem ne posvečuje tista pozoruost in skrbnost katera jim gre. Namesto takega ministerstva se ustanovi posebno železniško ministerstvo, dasi je že danes generalno ravnateljstvo drž. železnic le teoretično odvisno od trgovinskega ministerstva, faktično pa docela samostalno. Generalno ravnateljstvo drž železnic ni samo prometno in tehnično vodstvo dotičnih prog, ampak v njegovih rokah so tudi vse tarifne, organizacijske in administracijske ter trgovinskopoli-tične zadeve, samo da ni za vse odgovoren generalni ravnatelj nego trgovinski minister. Posebno žeUz nidko ministerstvo 8e baje ustanovi zategadelj, da se bode zamoglo podržavljenje železnic hitreje in bolje nadaljevati nego do->lej, sploh da bode uprava železnic popolnejša. Tako se oficijelno zatrjuje, a napoved, da stopi na čelo novemu ministerstvu podmarsal Guttenberg, kaže jasno, kaki nagibi so napotili vlado, da ni ustanovila komunikacijskega ministerstva, nego železniško. Mladočeh Kaizl je v drž. zboru brez ovinkov povedal, da bo imelo vojno ministerstvo odslej še večji upliv na gradbo železnic uego doslej, da se bodo najbrž gradile samo Btrategično važne proge. Kaizl je pravo pogodil. Bodoči železniški minister je vojak, podnačelnik generalnega štaba, on je torej že kot oseba jamstvo, da bode pri železniških grad-bah jedino odločilni strategični oziri. In kje je z oziiom na sedanjo politično konstelacijo potreba največ strategično važnih železnic? V G a 1 i Š k i — in 8 tem je povedano, zakaj se je Badenijevo ministerstvo tako lahkega srca odločilo za železniško ministerstvo, povedano pa tudi, zakaj na jugu te ustanovitve ns moremo biti veseli. A ni se samo bati, da bode novo ministerstvo preziralo potrebe južnih dežel glede gradbe novih prog, ampak bati se je tudi, da ostane i nadalje v veljavi nesrečni Czedikov statut, kateri je centrali-zoval vso železniško upravo. Kakor je uprava vojake strogo centralistična, tako utegne ostati tudi uprava železnic. Na Nemškem in na Francoskem so železnice že davno decentralizirane, ker le če so necen-tralistično organizovane zamorejo dobro in koristno delovati. Iz teh uzrokov se ne moremo strinjati z ustanovitvijo železniškega ministerstva in mislimo, da bode koristilo samo Gališki, vsem drugim kronovinam, zlasti pa slovenskim, da bode škodovalo. Državni zbor. Na Danaji, 14. decembra. Razprave v današnji seji poslanske zbornice so bile precej mirne in stvarne. Začetkom seje je finančni minister predložil zbornici budgetni provizorij za dobo od 1. janu-varja do 31. marca 1896. I., potem so posl. Spindler in tovariši zahtevali neko izjavo glede dogovorov zaradi pogodbe z Ogersko, na to pa je zbornica nadaljevala proračunsko razpravo, in sicer o postavkah „najvišji dvor" in »kabinetna pisarna". 1'osl. dr. Lueger je koristatoval neomejeno zaupanje ljudstva v cesarja, povedal, da se raznim deputacijam ni dovolila avdijencija in očital vladi, da ona nasprotuje dovoljevanju takih avdijencij, da bi glas ljudstva ne prišel do cesarja. Ministerski predsednik grof Badeni je izjavil, da je vselej, zlasti kadar gre za pritožbo zoper vlado, pripravljen posredovati, da se dovoli dotična avdijencija. Postavki sta se vzprejeli m začela se je razprava o postavki „državni zbor". Posl. dr. Brzorad je obžaloval, da se že pred Božičem ni predložila volilna reforma, se izrekel zoper premembo državnozborskega opravil-nika, zahteval, naj se v stenografični zapisnik vzprejemajo tudi nenemški govori. Posl. Noske je opravičeval premembo opra-vilnika in priporočal podržavljenje stenografičnega urada. Posl. dr. Scheicher jr. izrazil dvom, da je državni zbor vreden milijona, kateri stane vsako leto, zahteval, naj se uvedejo prezenčne marke in se izrekel za splošno volilno pravico. Posl. Šamanek je zahteval, naj se zapisujejo tudi nenemški govori in se potem obširno bavil z volilno reformo. Posl. Kaiser se je odločno izrekel zoper zapisovanje nenemških govorov. Posl. Palfy je priznal opravičenost zahteve, naj se beležijo nenemški govori, a rekel, da to praktično ni mogoče. Postavka se je vzprejela in začela se je postavka o točki nministerski svet". Posl. dr. Schiicker je pozdravil z veseljem napoved ministerskega predsednika, da se sestavlja službena pragmatika, in pa izjavo pravosodnega ministra glede tiskovnega zakona, pri tem pa pristavil, da so nekateri listi pisani tako surovo, da je poštenemu človeku skoro nemogoče, udeležiti se javnega življenja. Posl. dr. Laginja je razpravljal o isterskih razmerah in se sosebno potegoval za ustanovitev hrvatske gimnazije v Pazinu, vladi pa dokazoval, da je nje dolžnost, posredovati mej Hrvati in Italijani. Posl. Steiner je govoril mej drugim prav obširno tudi o časopisju, ožigosal oticijozne liste in rekel, da protisemitsko časopisje nikakor ni pisano tako surovo, kakor nemš koli bera! no. Zbornica je vzprejela na razpravi stoječo postavko ter začela razpravljati o postavki „dis-pozicijski fond", pri kateri pa je govoril danes samo posl. dr. Lang. Na vrsto so prišle potem interpelacije, mej njimi interpelacija posl. Spinč iča glede ribarstva. Prihodnja seja bo v ponedeljek. \ IJuhlJuiil, 1C. decembra. Volilna reforma. Nasvetov, kako naj se premeni volilni red za državni zbor, se je jako mnogo že stavilo. Te dni je v „Politiki" nekdo zopet priporočal nov tak uačit. Odpravile naj bi se vse dosedanje kurije. Vsaka dežela naj bi bila le jeden volilni okraj. Volilci naj bi se razdelili v tri razrede, v prvem naj bi volili tisti ki plačujejo tri petini direktnega davka, v drugem tisti, kateri plačujejo ostali dve petini direktnega davka, v zadnji pa tisti, ki nobenega direktnega davka ne plačujejo. Volitev naj bi se vršila po občinah, v mestih pa celo na, več krajih. Volilni listki bi se oddajali v zapečatenih kuvertih, ki bi se zapečateni morali odposlati okraj • nemn glavarstvu, in to bi jih odposlalo deželni vladi, kjer bi posebna komisija šele preštela glasove. Za vsak razred bi imeli drugačne kuverte. Da bi pa manjšina se ne mogla pritoževati, bi se pa uvelo zastopstvo manjšin. Vsaka stranka bi štiri tedne pred volitvami morala naznaniti svoje kandidate in ti naznanili bi se v uradnem listu. Volilci bi potem morali voliti vse kandidate jednega tacega seznama, bodi si tega ali onega. Za. voljene bi se pa ne proglasili kandidatje le jednega seznama kandidatov, temveč bi se jih od vsacega vzelo po razmeri za dotični seznam kandidatov oddanih glasov. Ta nasvet ima več dobrih stranij. Pri volitvah bi več ne odločeval osebni upliv, temveč politična načela. Tajna volitev bi posebno pripomogla, da bi se na volitev ne moglo pritiskati od nobene strani. Kaj pritisk naredi, pokazale so poslednje kranjske deželne volitve. Na deželi so volitve javne, in ondi se j« posrečilo naši katoliški stranki po svojih duhovskih agitatorjih dobiti večino, ker so vohlce lahko nadzorovali, v mestih je pa katoliška stranka povsod podlegla, ker so volitve tajn« in pritisk ni bil tako lahko mogoč. Dvomimo pa, da bi sedanja zbornica pos'ancev glasovala za tako rad kalno premembo volilnega reda, kajti sedanji poslanci bi bili popolnoma v nejasnem, če imajo še kaj upanja priti v državni zbor. Veleposestniki bi se pa najbolje ustavljali, ker bi izgubili dosedanje svoje predpravice. Nasvetovani načrt pa daje tudi popolno jamstvo, da bi socijalni demokratje nikdar ne dobili večine, ker bi ne zmagali v nobenem razredu davkoplačevalcev. Dunajski protisemitjo in klerikalci. Vedno jasneje postaja, da so se klerikalci jako motili, ko so se nadejali, da jim bodo tlačauili dunajski pro-tisemitje. Glavno protisemitsko glasilo pravi v nekem članku, da bi klerikalci radi želi plod dunajskega gibanja. To ni nič novega, a izpolnila se pa ne bode ta želja, kajti protisemitje se ne bodo dali preslepiti niti od Židov niti od klerikalcev. Dr. Lueger pa vedno bolj kaže svojo nemško-na-rodno mišljenje. Te dni je na nekem shodu vabil nemške-necijonalce v protisemitski tabor. Nagovarjal jih je, naj se namazilijo malo s krščansko-socijalnim oljem in jim obetal, da bodo krščanski socijalisti si prilastili znatno množino nemško-na-rodnega navdušenja. Če tako dalje pojde, bode pač dr. Lueger zastopal popolnoma jednake nazore, kakor Steinvvender. Klerikalci so na Dunaju sprožili in podpirali kršćansko - socijalno gibanje, a niso vedeli, da so delali samo za nemške nacijonalce. Volitve v Stampfenu Nedavno je bila v Stampfenu volitev za državni zbor. Izvoljen je s precejšnjo večino državni tajnik Latkoezv. Pri tej volitvi so se pa godile silne nepostavnnsti. Volitev se je vršila neprestano dva dni. Vladni pristaši so bili prvi na vrsti, opozicijonalci so pa morali stati zunaj na dežju, tako, da se jih je mnogo prehladilo in zbolelo. Volitev ho pa nnlašč zavlačevali, da bi opozicijski volilci odšli. Zavrgli so veliko opozicijskih in nekaj malega liberalnih glasov, seveda pri tem gledajoč na to, da vladni kandidat dobi večino. Kadar so kak glas odklonili, pisali so dolg zapisnik. Trdijo, da so to storili za to, da bi opozicija ne mogla se pritoževati, v resnici pa le zaradi tega, da se je volitev dalje vlekla in da opozicijski volilci se razidejo. V celem mestu ni bilo gostilne, v katero bi bil smel kak opozicijski volilec, vse so bili popolnoma zasuli vladni privrženci. Da bi pa vzlic tolikim nepostavnostim drž. zbor volitev potrdil, so vladni listi jeli dolžiti katoliško ljudsko stranko, da se druži s panslavisti. Slovaki so namreč volili nje kandidata. Strašenje s panslavisti zelo močno upliva na Madjare. Sedaj pa vendar tudi to ne bode nič pomagalo. Nepostavnosti so prevelike, da bi se mogle prezreti. Dogodki v Armeniji. Dopisnik „Ko'nische Z» ituug", ki je potoval po Armeniji, pravi, da se je položaj nekoliko zboljšal. Bati se je pa, da zopet mobamedanci napadejo kristijane in jih kar uničijo, ko bi evropske države začele kaj posredovati. — V Carigradu vlada še velika zmešnjava. Sultan je ukazal mej softs razdeliti mnogo denarja, da bi mirovali. — Saj d paša je šele potem ostavil angleško veleposlaništvo, ko je sultan ua koran prisegel, da se mu nič hudega ne zgodi. Sultan je Sajd paši dovolil znatno pokojnine. — Rumunija se jh pritožila v Carigradu, da v komisijo za uvedenje reform ni poklican noben rumunski konzul, dočim bodo Srbija, Grška in Bolgarija v tej komisiji zastopane po svojih konzulih. V Makedoniji biva mnogo Romunov, za katerih interese se poganja Rumunija. Najbrž Turčija ustreže rumunski želji in v to komisijo pokliče se rumunskega konzula. — V Carigradu vrsta se ministerski svet za minister-skim svetom, a ministri ne morejo najti pota, kako bi zboljšali razmere po državi. Govor drž. poslanca dr. Gregorčiča pri splošni razpravi o državnem proračunu dne 9. decembra. (Po Btenograticnem zapisniku.) Visoka zbornica! Ni mi namen govoriti na dolgo o državnem proračunu, marveč hočem porabiti to priliko, da nekoliko osvetlim vladino politiko na Primorskem, imenom na Goriškem Poknežena grofija Goriška in Gradiška ima po zadnjem štetju iz leta 18!»0. blizu 220 OOO prebivalcev, mej njimi 145.000 Slovencev, 73.000 Italijanov in 2000 Nemcev. Deli se v štiri okrajna glavarstva, katerim se prišteva kot peti politični okraj mesto goriško, ki ima poseben mestni statut. Okrajno glavarstvo Sežana, okolica goriška in Tolmin se raztezajo od jadranskega morja do Predela, od kranjske meje do državne meje ob italijanskem kraljestvu ter imajo izključno slovensko prebivalstvo, izvzemši vas Ločnik na jugozapadu od Gorice, ki šteje poleg 300 Slovencev 1700 Furlanov. Okrajno glavarstvo gradišćansko obsega sod-nijske okraje Červinjan, Tržič (Monfalcone), Gradišče in Kormin ter ima izključno italijansko prebivalstvo €2.000 duš, izvzemši občine Devin, Doberdob, Bi-ljana, Medana, Kožbana in Dolenje, ki imajo 5400 Slovencev, a le okolo 1000 Italijanov ali Furlanov. Furlansko ljudstvo prebiva zdržema ter meji njegov svet na jugu ob jadransko morje, na vsbodu ob južno železnico od Tržiča do Zagraja in ob Sočo od Zagraja do Ločnika, na severu ob južno železnico, na zahodu ob italijansko kraljestvo. Isto tako biva tudi slovensko ljudstvo zdržema v ostalem velikem delu dežele, ki je nekaj raven in nekaj hribovit. Deželno glavno mesto stoji na slovenskih tleh, na levem bregu Soče, proti severu od južue železnice ter ima mešano slovensko-italijansko prebivalstvo. V zemljepisnem in gospodarskem oziru je Gorica središče slovenskega dela dežele, v narodnem oziru prevaguje italijansko lice, dasi prihaja naraščaj skoro izključljivo iz slovenskih krajev v bližnji in daljni okolici. Gorica je ob jed nem sedež okrajnemu glavarstvu za okolico goriško z 62.000 slovenskimi prebivalci, okrajnega sodišča, deželne avtonomne oblasti in raznib zavodov. Dežela goriška je po svoji obliki, podnebja, pridelkih in prebivalcih jako raznovrstna. Temu se ne da pomagati, ker to sloni na naravnih zakonih. Ali goriška dežela kaže veliko raznovrstnost tudi glede na način, kako se vlada, in to bi ne smelo biti, ker za vse avstrijske narode in dežele veljajo isti zakoni, ki bi se morali jednakomerno izvrševati saj v jedni deželi, posebno ako je tako majhna, kakor goriška. Alt to se ne zgodi. Za italijansko prebivalstvo uraduje se v vseh uradih v italijanskem jeziku, in nikoli se ne prigodi, da bi se poslali v urade, ki imajo posla z Italijani, uradniki, ki ne bi umeli italijanskega jezika. Glede na Slovenca vlada nima teh ozirov; njim f>e pošiljajo taki uradniki, ki niso zmožni slovenskega jezika, ki nimajo ni vesel a ni volje>, da bi se ga učili, ki se k temu ne silijo, ki vsled tega uradujejo in morajo uradovati za Slovence v italijanskem, v najboljšem slučaju v nemškem jeziku. V okrajnem glavarstvu gradiškom se uraduje za Slovence v vseh uradih v italijanskem, izjemoma v nemškem jeziku. Mestni magistrat goriški uraduje za Slovence in Italijane izključljivo v italijan.skem jeziku Okrajno glavarstvo v Gorici rešuje slovenske vloge slovenskih strank skoro »zključljivo v nemškem, italijanske vloge pa v italjanskeni jeaiku. Okrajne sodnije v slovenskem delu dežele uradujejo večinoma v nemškem, izjemoma tudi v italijanskem jeziku; le nekatera sodišča se poslužujejo slovenskega jezika. V Gorici se poslužujeta okrajno in okrožno sodišče, kakor tudi državno pravdništvo skoro izključno italijanskega jezika, katerega se tako krepko oklepajo, kakor da bi bil od tega odvisen obstoj teh uradov, dasi nikakor ne pomanjkuje sodnij-skini uradom uradnikov, ki so popolnoma zmožni slovenskega jezika. Vkljub temu, da državni temeljni zakon zagotavlja ravnopravnost vsem deželnim jezikom, čutijo goriški Slovenci le malo o tem. Zato nujno priporočam slavni vladi, naj obrne svojo pozornost na to zadevo ter naj ukaže političnim, finančnim in sodn m uradom v Primorju, naj izkazujejo tudi zakonom glede na jezikovno ravnopravnost čast s tem, da jih točno izpolnujejo. Različno postopanje vlade nasproti slovenskemu in italijanskemu prebivalstvu kaže se tudi o drugih prilikah. Pred nekaterimi leti je imelo italijansko šolsko društvo svoj občni zbor v Gorici. Pri tej priliki so se tuji gosti svečano sprejeli in priredile so se javne zabave, ne da bi policija posegla vmes. Letos je slovensko delavsko društvo iz Trsta šlo na b>žjo pot na Sv. Goro pri Gorici, in tu ni smelo iti društvo skozi mesto, marveč je moralo iti po dolgem ovinku okolo mesta, da je prišlo na nasprotni strani na državno cesto. Po isti poti okolo gradu so morali iti romarji zvečer, da so prišli do železuiške postaje. To postopanje politične oblasti v Gorici je močno razdražilo romarje, pa tudi Slovence sploh v mestu in na deželi. AH zdi se, da domače oblastnije više cenijo to, da zadovo-lijo par italijaskih, rekel bi, vročih glav, kakor da zadovolijo mnogoštevilno slovensko prebivalstvo. Jednako se postopa s Slovenci v gmotnem oziru. V okraju gradiščanskem, torej v furlanskem ozemlju, izgotavljajo se vsakovrstna javna dela: vode uravnujejo, mostove postavljajo, pristanišča napravljajo, branove zoper vodovje in morske valove zidajo, obrtne strokovne šole ustanavljajo in vzdržujejo, tramvaj na par podpirajo, drago kanalizacijo omogočujejo itd. V slovenskih okrajih se vsega tega nič ne godi ali tako malo, da se niti ne da primerjati z deli v Furlaniji. Hudournika Lokavšček in Grajšek se ne moreta zagraditi, ker dežela ni še dovolila svojega prispevka v znesku 500 gld. ; zato se izpostavlja državna cesta v nevarnosti, da jo voda zasuje in popluje. Cesta v Branici in v /»potoku se ne more graditi, ker še ni rabljivih načrtov. Življenju nevarna državna cesta mej Kobaridom in Srpenico se ne more preložiti, ker načrti niso še gotovi. Ob Soči, Idrijci in Bači napreduje delo silno počasi. Obrtna strokovna šola za obdelovanje lesa in kamnja se ne ustanovi, ker ustanovitev nahaja težave. Na kratko rečeno, Slovencu se ne pomaga, tako da človeku mora priti na misel, da država in državna blagajna so samo za Lahe. Državni proračun za leto 189G. kaže pač lep napredek z ozirom na grajenje cest v korist sloven skim okrajem. To hvaležno priznavam ter prosim, naj visoka vlada na tak način nadaljuje še mnogo let. Italijani so hrepeneli po železniški zvezi z Italijo ter so jo deloma že dosegli, deloma se bližajo temu cilju. Slovenci, kakor tudi glavno mesto goriško, hrepenijo po železniški zvezi s Kranjsko in Koroško po Vipavski in Soški dolini. Naj bi se tudi tem kmalu izpolnila njih želja. Drugo polje, na katerem se ravna različno z goriftkimi Italijani in Slovenci, je ono političnih pravic in njih izvrševanja. Ko so se razpisale preteklo poletje nove vc-litve za deželni zbor goriški, ni se vmešala primorska vlada, kolikor meni znano, v italijanske volitve prav nič, marveč je pustila volilcem popolno svobodo. A slovenskim volilcem ni zaupala, kakor se zdi, da bi bili politično dovolj zreli, voliti si sposobne poslance v deželni zbor, ker smatrala si je kot svojo dolžnost, postaviti svoje kandidate za polovico onih mandatov, katere oddajajo Slovenci, ter zastaviti vso svojo moč v to, da zmagajo. Glede na dva mandata je prodrla s svojima kandidatoma, mej tem ko je propala ■ tremi kandidati v slovenskem velikem posestva. Vsi okrajni glavarji, tudi oni v Gradiški, delovali so pri tej priliki za vladine kandidate, posebno se je odlikoval mej njimi oni iz Sežane, kot najmlajši in najbolje poučen o namerah namestništva v Primorju, s svojo odločnostjo in bistroumnim razlaganjem državljanskih pravic. Nekateri od očividcev navedeni podatki naj to bliže osvetlijo. V občinah Brestovica in Povir izjavil je vladni komisar zbranim prvotnim volilcem, da ne smejo voliti ondašnjih učiteljev, katera so bili odmenili za volilna moža, ker opravljata razun učiteljske službe tudi začasno službo občinskih tajnikov, ki nimajo pisivne volilne pravice. Vsled te krive izjave vladnega komisarja se v resnici nista volila ona učitelja kot volilna moža. Škrbinski župan je pa že mnogo let tajnik v mnogih občinah, a vkljub temu vladni komisar ni našel povoda, da bi bil tudi glede na njegovo osebo oddal tako izjavo, temveč je dopustil, da je bil voljeu v svoji ob'iui, v kateri tajnikuje, kot volilni mož. Primorska vlada je imela priliko že pred več leti, ko je šlo za službo začasnega občinskega tajnika v Rihembergu, razsoditi, da če kdo po strani in začasno opravlja posel občinskega tajnika, ne spada radi tega v vrsto občinskih služabnikov ali plačancev v tem smislu, da bi radi tega zgubil pasivno volilno pravico v občinski ali deželni zastop. Ali mladi okrajni komisarji in glavarji menijo, da take razsodbe jih ne vežejo. Opomniti je pri tem, da od volilne pravice izključena učitelja pripadata ljudski stranki, mej tem ko župan škrbinski je bil gibčen agitator vladne stranke. Pri prvotni volitvi v občini Komen dal se je vladni komisar po volilni komisiji pregovoriti, da je izbrisal iz volilnega imenika štiri občinarje, kateri niso šh pripadah občini pri zadnjih volitvah v občiusko starešinstvo, radi česar se ni«so čitala njihova imena pri volitvi. Nikdo teh občinarjev ni b.l prišel k volitvi in nikdo ni ugovarjal ali utok napravil proti temu, da so bili izbrisani. Kandidati ljudske stranke so zmagali z večino 19 glasov proti onim vladne stranke. (Konec prih.) Dnevne vesti. V Ljubljani, IG, decembra. — (Krivico smo mu storili,) namreč gospodu kanoniku Klunu in resnico je pisal „Slove-nec", ko je trdil o njem, da je jeden najdelavnejših poslancev. Istina! Pri proračunski razpravi je to kanonik Klun novic pokazal. Ker sta govorila dva slovenska poslanca, Gregorčič in Nabergoj, katera pa nista v Klunovem krdelcu, si je gospod kanonik mislil: tudi jaz se moram oglasiti, sicer mi bodo doma zopet očitali, da nič ne delam, kvečjemu da malo spletkarim. In ko je gospod kanonik Klun tako sam sebe prepričal, da mora na vsak način poseči v razpravo, je vstal in predlagal — konec debate. On misli, da je s tem zadostno označil svoje stališče napram vladi in mi mu pritrjamo. — (Repertoir slovenskega gledališča.) Jutri se bode — prvič v tekoči sezoni — predstavljala znana burka v štirih dejanjih „U g rabljene Sabin ke". Ta izvrstna igra, polna komičnih situvacij in drastičnega humorja, je jedna t istih redkih nemških iger, katere so se udomačile tudi na nenemških odrih. „Ugrabljene Sabinke" se predstavljajo tudi na italijanskih, francoskih in angleških odrih in povsod z jako velikim uspehom. — (Slovensko gledališče ) Sinoči se je „ Afričan ka" petič pela na našem odru in je bilo gledališče zopet skoro popolnoma razprodano. Predstava se je srečno pridružila vsem prejšnjim in je občinstvo z večkratnim aplavzom tudi pri odprti oceni odlikovalo soliste, naši odlični primadoni gdč. S e v č i-k o v i pa se je vročil krasen šopek z lepimi trakovi. — (Šenklavško-frančiškanska ženska podružnica sv. Cirila in Metoda) nameravala je — kakor nam piše nje odbor — na korist glavni družbi že letos spomladi, na belo nedeljo, napraviti slavnostno akademijo z raznovrstnim vsporedom, mej drugim tudi z diletantno gledališko predstavo. Žali Bog da je prišel vmes velikonočni potres, vsled česar se je morala cela stvar preložiti za delj časa. Odbor podružnični sklenil je prirediti omejeno akademijo meseca januvarja 189G 1. Pri tem ga je vodilo to, da je ta čas najbolj ugoden gledališkemu obisku. Poprosil je pri dramatičnem društvu, naj mu odstopi isti jedno nedeljo ali praznik v mesecu. Kajti, če se hoče doseči povoljen gmotni uspeh, treba za to imeti nedeljsko predstavo. Toda zopet preprečile so razne ovire to lepo namero. Dramatično društvo žrtvuje mnogo denarja za razne novitete in sploh za letošnje predstave. Pogreša torej težko dobrih večerov, kakor so baš nedeljske predstave. Zaradi tega dobila je podružnica odgovor, da po odborovem sklepu ni moči prošnji ustreči, ker dramatično društvo v z a želj enem času ne more odstopiti svojih večerov. Vsled tega odpade nameravana akademija. — (Gospodična Vrhunčeva) gojenka dunajskega konservatorija, je v petek nastopila v koncerta, kateri je priredilo vodstvo konservatorija in pri katerem so sodelovali zgolj konservatoristi in konservatoristinje. „Wiener Allg. Zeitnng" pravi v svojem poročila o tem koncertu glede gospč. Vrhun-čeve, da je pela arijo „Te perfido" iz „Fidelia" tako lepo in tako plemenito, da se niti poznalo ni, kako ima izvrstno solo, kar priča kako velika umetnica da je. Drugi listi se niso priobčili poročil o tem koncerta. — (Volaričev večer,) ki ga je priredil v soboto vrli naš ,Slavec", da priteče na pomoč zapuščeni rodbini pokojnega skladatelja je imel prav povoljen umetnišk uspeh. „Slavci" so peli izključno skladbe Volaričeve, ki so pričale o veliki nadarjenosti prerano preminulega skladatelja, tamburaši „Sokola" pa so iz prijaznosii sodelovali prav uspešno in udarali na veliko zadovoljnost ne baš premnogo broj nega občinstva. Gmotni usp ;b bi bil lahko bolji, če bi bila udeležba taka, kakor je bilo po pravici pričakovati. Dotična vsota se bode odposlala rodbini Volaričevi. Kdor želi priložiti svoj obolus, lahko to Še stori. — (Radi osopn'o je ustavil c. kr. deželni šolski svet pouk v prvih treh razredih vadnic in otroškega vrta na tukajšnjem moškem in ženskem učiteljišču do 1. januvarja 189(5. — (Glas iz občinstva) Zdaj, ko je zapadel sneg, in se to utegne še večkrat zgoditi, bi bilo pač umestno, da se strogo gleda na to, da se pri podiranju hiš ne pušča materjal čez potrebo ležati na trotoarjih itd. Posebno je prav živa želja vseh prebivalcev dotičnega okraja, da se že vender odstrani tisti „cirkus", ki ga je brez vse potrebe zgradila „ Krainische BaugesellschaL" za vodo, in ki tako čut o ovira promet. Saj vender ni več treba tiste ograje, samo v to svrho, da se ob njej sklada materijal, občinstvo pa naj se peha po tesni blatni pasaži, ki mu je milostno pripuščena. Nadejamo se za trdno, da se te „plankeu skoro odstranijo ter da se bode pri daljnem podiranji kresije malo bolj gledalo na potrebe prometa in na opravičene želje občinstva. — (Pri občinskih volitvah v Gornji Šiški) dne 9. t. m. so bili voljeni: županom Adolf Galle, graščak, za svetovalce gg. Jakob Matjan in Janez Jeras, posestnika v Gornji Šiški in Anton Tome ter Jakob Črnivec posestnika v Dravljah. — (C. kr. okrajni šolski svet v Radovljici) želi, naj krajni šolski nadzornik pohaja nadzorovat šolski pouk, naj pazi na redni Šolski obisk, na natančno spolnovanje učnega časa in urnikov, in bilo bi mu „ ustreženo, ko bi mogel o svojem nadzorovanju in o tem, kar ondi zazna perijodiČno, morda vsaka dva meseca, kratko poročati okrajnemu šolskemu svetu*4. — To priporoča v nemških — dekretih krajnim šolskim nadzornikom. Uraduje pa tudi s šolskimi vodstvi skoraj izključno le nemško. Živela ravnopravnost! — (Uprava erarionih gozdov) v radovljiškem okraju se izroči s 1. januvarijem 1896. leta gozdni upravi na Bledu, ki je podrejena gozdnemu ravnateljstvu v Gorici pa ima za sedaj svoj sedež na Javorniku, dosedanje gozdno upraviteljstvo na Javorniku pa se razpusti. — (Zaplenjeni prešiči) Pred dobrim tednom je bilo na novomeškem kolodvoru koniisko-vanih 90 iz Hrvaške pripeljanih prešičev. — (Smrekovih sadik) se bo iz drž. nasada v Bršljinu pri Novem mestu prodalo 564 000. Tisti, katerim se je pogozdovanje njih sveta uradoma naročilo, dobe tisoč teh triletnih sadik za l gld. 50 kr. — (Celjsko gospodarstvo i „Domovina" piše: Koliko nesejo hiše v Celju? Na to vprašanje je celjski mestni odbor v zadnji seji okr. glavarstvu odgovoril, da dajejo hiše najmovine proste, t. j. nove hiše, tri procente, popolnor a obdačene hiše pa dva procenta dohodkov od kapitala, ki je v njih naložen. Ako si toraj v Celji kupiš hišo za 20.000 gl., imel boš po poročilu mestnih očetov v Celji, ako hiša stoji čez 12 let in nosi torej vse davke, vsako leto povprek 400 gld. dohodka od nje; ako pa je hiša čisto nova, nesla ti bo 600 gld. na leto. Poznamo mnogo hiš v Celji, ki so s posojili mestne hranilnice obložene do dveh tretjin, celo do treh četrtin kupne vrednosti. Na podlogi 2%m ga dohodka od hiš v Celji smela bi mestna hranilnica posoditi na hišo, ki stane 20 000 gold. in nese po izjavi mestnega zbora 400 gld., po pravilih pupilarne (za nalaganje otrociih in dragih, pod varstvom javnih oblasti) stoječih denarjev predpisanej varnosti, k večjemu polovico tistega kapitala, ki se najde, ako se čisti donesek hiše po procentih hranilničnega posojila, t j. po 5°/0 pri celjski mestni hranilnici povzdigne na kapital. Ako torej kaka bila, ki ni več prosta hišne najmovine, ampak popolnoma obdačena, ne9e 400 gl. na leto, daje 5%ne obresti od 8000 gl. in hranilnica bi torej smela samo 4000 gld. na njo po3oditi, to je jedno petino (20°/0) vrednosti. Mestna hranilnica pa posojuje do 75% (do 15 000 gld.) t. j. tri četrt vrednosti. Hiša bi morala 8% nesti, da prenese obresti od takega posojila, ki zahtevajo 800 gld. na leto. Ako hiša samo 400 gld. nese, obresti pa 800 gld. požro, mora propasti lastnik in izgubiti hranilnica. Čudno je, da isti gospodje, ki imajo prvo besedo v mestnem zboru in ob jednem v ravnateljstvu mestne hranilnice, ne sodijo vrednosti hiš, ki se vendar mora tu in tam ravnati po čistem donesku po istem merilu v jednem (mestnem), kakor v drugem zboru (hranilničnega ravnateljstva). V mastnem zboru cenijo hiše, kakor bi nesle 2 — 3%, v hranilnici pa, kakor bi se obrestovale po 8—10%. Zmešnjava čez zmešnjavo gospoduje v Celji in nasledek tega mora biti — polom! Hiše so se zadnja leta v Celji visoko čez resnično vrednost plačevale in visoko črez pupilarno varnost obremenjale. Mesto samo je kupilo Gugenmossovo hišo za 82.000 gld. Stane pa ta hiša z desetkom in troški več kot 80.000 gld. ter je nesla, dokler jo potres zadnjo Veliko noč ni storil nerabno, v prvem in drugem nadstropji, dokler je torej bila oddana v najem, cel j*rden procent, mesto pa za njo najeti kapital obrestuje po 5%, torej izgubi pri tej hiši do potresa po 3500 gld. na leta, od potresa sem pa še več, ker zdaj prvo in drugo nadstropje ni oddano, samo krčmar in kavarnar stanujeta notri. Da je mestna hranilnica hiše pri oddajanji svojih denarjev previsoko cenila, kaže tudi to, da jih je morala več kupiti sama, da pokrije svoja posojila. Nedavno ji je ostala tudi Brde;eva hiša v Sent Jurji ob južni železnici za 7000 gld. — No mestni zbor je storil korak, da potisne cene celjskim hišam, katerih mnoge tudi dohodke čez navadno mero izgubljavajo vsled nepričakovano mnogih praznih stanovanj, na pravo, gospodarsko opravičeno mero doli in s tem obtežil očitno samega sebe. Toda šel je vendar nekoliko predaleč. Kajti popolno obdačene hiše v Celji nesejo, ako niso predrago plačane in ako se po hišnonajmo-viuski postavi računi 30% na poprave in amortizacijo, 10% na izgubo zavoljo praznih stanovanj, in 26M/ioo% najemnine na davke in doklade, vendar 3%; najmovine proste hiše pa 4%. Ker pa lastniki amortizacijskega zaklada (t. j. denarjev, s katerimi bi kedaj hišo na novo postavil) navadno ne raču nijo, sme se reči, da po pametnih cenah kupljene, polno obdačene hiše v Celji, nesejo 4° „, nove hiše pa 5%. V pravi račun je seveda šteti tudi amortizacijo. — Poprej omenjeni sklep mestnega zbora pa kaže, da živi Celje v hišni krizi, t. j. gospodarski bolezni. Razen tega še seveda tarejo naše mestece mnoge politične in nepolitične bolezni. Morebiti se jih začenja zavedati mestni zbor. — Pristaviti še moramo, da „Južnoštajerska hranilnica" pri oddaji denarjev na celjske hiše postopa ostro po resničnem donesku hiš in da gleda povsod na nedvomljivo varnost svojih denarjev, kakor je pravila velevajo. — (Dvojna mera ) Razni listi javljajo, da je primorski vlada odredila ustanoviti v Opatiji laško ljudsko šolo, vzlic temu da tam niti 20 otrok ni, ki bi znali laški. Občina voloska se je zoper to naročilo pritožila na ministerstvo, toda vlada (oziroma dež. šolski svet) je vzlic temu razpisala učiteljski mesti. Postopanje vlade v Gorici, v Trstu in v Opatiji označuje dovolj nje nepristranost. — (Fonarejalci denarja) Ni dolgo tega, kar smo poročali, da je tržaška policija aretovala 60let-nega vratarja Franca Semrajca iz Ljubljane in sicer zaradi ponarejanja novega denarja. Pozneje je aretovala policija še nekaj Semrajčevih sokrivcev in mej njimi 62 let starega čevljarja in vratarja F. Goloba iz Ljubljane. — (Deželni glavar isterski in njegov namestnik.) Novi deželni glavar isterski še ni imenovan, poroča se pa, da pride na to mesto zopet gospod M. Campitelli, strasten iredentovec, čegar nestrpnost in pristranost je tolika, da bi isterski Slovani zmatrali njegovo imenovanje za udarec v obraz od strani novega ministerstva. A ne poroča se samo, da postaue glavar zopet Campitellij javlja se tudi, da bode njegov namestnik vzet iz laške večine. Ako se to zgodi, znali bodo isterski Slovani grofu Badeniju primerno odgovoriti. — (Hiša se je podrla) te dni na Reki, in sicer v ulici Pomerio. Hiša se je šele letos začela graditi in še ni dogotovljena Zidal jo je podjetnik Ambrozini. Podrl se je sprednji sid in zasul več oseb. Do sobote zvečer so izkopali iz ruševin jednega ubitega in štiri nevarno ranjene zidarje. — (Razpisane službe ) Pri deželnem sodišču v Gradcu dve mesti svetnikov v VII. činovnem razredu. Prošnje do 23. decembra predsedstvu dež. sodišča v Gradcu. — Pri dež sodišča v Ljubljani mesto jetniškega paznika s plačo 300 «ld., 25% aktivitetno priklado in službeno obleko. Prošnje do dne 13. januvarja predsedstvu dež. sodišča v Ljubljani. * (Kardinal Melchers) bivši kolonijski nadškof je umrl v petek v Rimu. Pokojnik je bil za časa kulturnega boja na Nemškem poleg kardinala Le-docbovvskega vodja intransigentne katoliške stranke. Bismarck pa se v politiki ni rad šalil; odstavil je Melchersa in sodišče ga je in contumaciam obsodilo na 30 let v ječo. Melchers je bil pravočasno potegnil na Nizozemsko, odkoder se je 1. 1885. preselil kot kardinal v Rim. Z njegovim tovarišem Ledochowskim se je rajni cesar Viljem nekako sprijaznil, z Melchersom pa ne. Melchers je dosegel starost 82 let. * (0 pokojnem Aleksandru Dumasu) pišejo sedaj vsi listi dolge feljtone. Jedni kritiki ga povzdigujejo v nebesa in ga proslavljajo kot velikega pesnika, drugi trde, da je bil mojster reklame in dramatične tehnike, pesniškega pa da v njegovih delih ni nič. Praktičnim ljudem pa imponira pri Dumasu najbolj to, da je svojo pisateljsko karijero začel z dolgovi, zapustil pa tri milijone frankov in lepo palačo ter krasno vilo. * (Devetstoletnica vilic ) Letos je devesto let, kar so se tudi v zapadni Evropi udomačile vilice. Dotlej so tudi cesarji in kralji s prsti zajemali jedila. Zasluga, da se je Evropa seznanila z vilicami gre bizantinski princezinji Argili, katera se je 1. 995. poročila s sinom beneškega doža Pietroni Orseolom in prinesla iz Bizanca prve vilice. &L » j i *Jt. m » O S t. — „Dom id Svetu ima v št. 24. naslednjo vsebino: dr. F. L : Loais Pasteur; A. Hribar: Vedni strah; Podravski: Trnjev venec; 4. Medved: Bilo je; A. Hribar: Biserji; A. Fekonja: Celje in okolica ; M. A. Medved : Kim, središče lepih umnosti ; J. Ben-kovic: Slovenski koledarji in koledarniki; M. Opeka : Iz počitniškega dnevnika; V. Bučar: Narodopisna češko-slovanska razstava v Pragi; J. L.: Isprehod na Notranjsko; Književnost; Razne stvari. Slike: Loais Pasteur; Srednjeveški lev, vzidan v celjsko hišo; Star steber celjskega pokopališča; Lev nad vrati celjske hiše.; Rimski kamen na celjski cerkvi; Rimski nagrobni spomenik v Celja; Lobanje celjskih grofov v nemški cerkvi; Stolp iz nekdanje celjske trdnjave; Oltar v kapelici M. I), pri Sv. Jožefu v Celja; Predjamski grad; Oltar rožni venžki v Hreno-vicah ; Lssena pratika. — „Učiteljski tovariš" ima v št. 23. naslednjo vsebino: Volilna pravica stalnih učiteljev: J. Ciperle: Narodna vzgoja; Občni zbor „Zaveže slov. učiteljskih društev' ; T. Čampa : VIII. Ferijalni tečaj za rokotvorna deška tlela na D U naj i; Listek; Naši dopisi; Vestnik ; Uradni razpisi učiteljskih služeb. — „Argo" ima v št. 7 in v št. 8 naslednjo vsebino: Das Ivsen in Krain ; Die Zukunft. der Stadt Laibach; Das Gradišče auf F.umauer Gebiet; Ein 1750 geplantes E)isenwerk bei F.ume; Das Finmauer Erdbeben von 17.">o; Die historisohe Bedentang Fiumes. — Bog, obitelj in domovina Po talijanskom za naš pouk priredio Ivan Mahnljft. Str. 94. To knjižico je izdalo zadarsko „Družtvo Pučka knjigi". Namen jej je, poučiti preprosto ljudstvo o pomenu obitelji in domovine. Bis O j SLTTii: 3. Dunaj 16. decembra. Danes je cesar vzprejel v avdijeiiciji nialomsko deputacijo. V imeni deputacije je govoril Ozarkievič, ki je popisoval razburjenost ljudstva vsled nasil-stev, katera so se prigodila za časa deželno-zborskih volitev, vročil cesarju spomenico in izrekel željo, naj se odpošlje poseben komisar, kateri bo razmere preiskal. Ako potrdi preiskava resničnost navedb in pritožb, naj se deželnozborske volitve razveljavijo in razpišejo nove, zajedno pa naj se zagotovi svobodna volitev in naj se preprečijo v Galiski navadna nasilstva. Cesar je vzel spomenico, izrazil svoje začudenje, da je v deputaciji toliko duhovnikov, ki so prišli na Dunaj prav v času, ko se njih nadškof in kardinal Sembratovič vrača na Gališko. Nadalje je cesar rekel, da bi bila deputacija nekaterih mož popolnoma zadoščala, in člane došle deputacije ostro grajal, da so se udeležili velikih demonstracij in včeraj socialističnega shoda. Obljubil je, da bode dal pritožbe preiskati in odslovil deputacijo z besedami: Z Bogom, gospodje. Vsa avdijencija je trajala tri minute. Člani deputacije odpotujejo nocoj. Pred avdijencijo je bil ministerski predsednik Badeni dolgo časa pri cesarju. Dunaj 16. decembra. Domobranski minister grof Welsersheiaib je danes predložil poslanski zbornici zakonski načrt glede pre-skrbljenja častniških udov in sirot. Načrt določa, naj bodo preskrbljenja deležne vse udove in sirote častnikov, umrlih po 1. 1887. Poljedelski minister grof Ledebur je danes umaknil Falkenliavnovo predlogo glede kmetijskih zadrug in rent ni h posestev. Zbornica je potem nadaljevala razpravo o dispozicijskem fondu. Rim 16. decembra. Vlada je sklicala vse reserviste iz letnika 1873. Carigrad 16. decembra. Armenski ustaši okoli Zeituna so zavzeli nekaj vasij in prisilili turško vojsko, umakniti se. Tudi z otoka Krete se poroča o bojih mej Grki in Turki. ćtev. 29. Deželno gledališče v Ljubljani Dr.pr.sso. V torek, Hm- 17. «l<<«'iiil>r»* 1*»9.%. Ugrabljene Sabinke. Burka v Štirih dejanjih Napisala Frančišek in Pavel pl. Schdn- than. Poslovenil Režiser g. R. Inetnan. Blagajna se odpre ob 7. ari. — Začetek točno ob ',',8. uri. Konec ob 10. uri zvečer. Vstopnino glej na gledališkem listu. Pri predstavi svira orkester slav. c. in kr. peSpolka 5t. 27. Prihodnja predstava bo v četrtek, dne 19. decembra t. 1. Zalivala. Slovensko ferijalno druStvo „Sava" v Ljubljani javlja svojim rednim in izrednim člaaom, stnreSinam, ustanovni-kom, podpornikom in častnim članom, da je odstopil od predsedni&tva velezaslužni brat Ravni hu r Vladimir, ker je končal svoje dijaške Studije. Izrekamo mu tem potom javno, iskreno zahvalo za ves njegov trud in zasluge, katere »i je pridobi za društvo. Ob jednem javljamo bratom tSavanom*, da se občni zbor o Božiči ne more viSit.i radi različnih zaprek in du se bode isti vršil o Veliki noči. Za odbor: Stud. ing, Josip Omena, Stud, ing. Janko Kersnik, t. č. podpredsednik. t. č. tajnik. ■ /. uradnega lista. Imvrallue «11 ckucKiiiliuc tlrteibei Ned. Fran- cc ta S r e b e r n j a k a posestvo v Koroški vasi, cenjeno 210 gld., dne 19, decembra lHi*i> iti 21, januvarja 1896 v Novemmestu. Jožeta Orožnika posestvo v Gojzdu, (v drugič) dne 2<>. decembra v Litiji. Jakoba Fran k a posestvo v Čeljah, cenjeno 2210 gld., ju Jakoba in Katarine Pugel j posestva v Podstenji, cenjena 17UD gld. 50 kr., oboja dne '20. decembra 189f> in 20. januvarja 1896 v Ilirski Bistrici. Martina Majerle-ta posestvo v Predgrađu, cenjeno 38f) gld. 60 kr., dne 90 decembra 1895 in 22. januvarja 1896 v Črnomlju. Marije Brodnik zemljišče v Ponikvah, cenjeno HH97 gld. in 150 gld. premičnine, dne 20. decembra i8U5 in 24. januvarja 1896 v Velikih Laščah. Otl4lu)M lova. Občinski lov občine Velika vas se bode za dobo petih let na javni dražbi dal v najem dne 18, t, m. v Lukovci, kjer je možno videti tudi pogoje nujema. Mcteorologično poročilo. Decembra Čas opazovanja Stanje barometra v mm. temperatura Vetrovi Nebo Mokrina v mm. v 24 arah 14. 9. zvečer 723 2 —0-1*1! al. svzh. oblačno 15. 7. zjutraj 725 l -1-9.0 brez ve ti- megla 3-2 • 2, popol. 725-1 -fl'8T si, svzh. del. jasno 16. a 9, zvečer 7. zjutraj 2. popol. 7259 7SKH 788*4 o*o°c —2 8uf —0-5"C si. svzh. si. sever sr. vzhod megla oblačno oblačno 00 Srednja temperatura subote in nedelje -f-0"4° in 4~0'2 , oboje za 1'9U nad normalom. dne1 16. decembra 1895. Sknpr.i državni dolg v notah . Skupni državni dolg v srebru . . Avstrijska zlata renta..... Avstrijska kronska renta 4°/0 . . . Ogerska zlata renta 4° „..... Ogerska kronska renta 4 ' „ Avstro-ogerske bančne delnice . , Kreditne delnice....... London vista......... Nemški drž. bankovci za 10<) mark 20 mark.......... 20 frankov......... Italijanski bankovci...... C. kr, cekini......... Državne srečke iz 1. 1864 po 100 gld.. Dunava reg. srečke 5*/, po 100 gld. . Zemlj. obč. avstr. 4,/s0/0 zlati zast. listi Kreditne srečke po 100 gld..... Ljubljanske srečke........ Rudolfove srečke po 10 gld..... Akcije anglo-avstr. banke po 200 gld. . Tram way-druftt. velj. 170 gld. a. v. . . Papirnati mbe|j........ 100 gld 05 kr. 100 n 15 n 121 S 25 n 100 ■ 05 v 121 n 45 v • 55 ■ 1009 ■ — 3B7 it 75 v 121 M 80 59 n 40 n 11 ■ 88 ■ 9 62 n 44 n 80 t 5 • 75 n 5. 148 gld. 50 kr. 192 » 75 ■ 130 — v 190 ■ — i. 202 — n 24 ■ 50 ■ 23 ■ — • 1B4 n — ■ 490 n — ■ 29»/4 Listno-žagna, dela nudijo za dolge zimske večere prav prijetno kratkočasno zabavo. Vse potrebne priprave za to se dobivajo po ugodnih cenah v prodajalnici Fp. Stampfel v Ljubljani Kongresni trg (Tonhalle). (ifii7—S) i ia I? <1 li H 2 u •j i Lekarna Trnk6czy\ Dunaj, V. Doktor pl. Trnkoczy-jeva Mtira za knrja očesa. Gotovo iare«latvo proti kiirflm očesom in proti utr|euju lcoie nogi. Ima veliko prednost, da se samo s čopičem namaže na bolni del. I steklenica z navodilom, kako se rabi, in s čopičem vred 40 kr., dvanajstorica 3 gld. 50 kr. Dobiva se (1569—8j v lekarni Trnk6czy-jevi poleg rotovža v Ljubljani. Lekarna Tmkoczv v Gradcu. wweJSe 55 i 5 B \ ii i i Izvod iz voznega reda vei;»vjx«f* odL Xm cktobra 1893 '{•ilopuo ctnaiijonl prlhajeinl In o.ihijaua oaM oidmidI to v ewp#w^ieipipesam mm, Odhod U LJubljane ;juž. kol.) OS »tri S m(m. po mH oaebnl Tlak t TrbU, Pontebet, Beljak, Oe-lorec, KTmmier.».fe«l«, lijahuo, u** tielatlial v Auiut, Uohl, Omni -OSO, Ruln-njrad, Storr, Uno, Budejevlca, PlaanJ, Marijina nn, Heb, Karlova vara, Kr%tuiiT« vare, Prago, I.ljnko, Dunaj via Amatetten. OS (T. uri tO mit*, mjvtrn} meiial vlak v Km«tJ«, Novo m s sto. O* f. wn tO ml«, nfittr ;) oaabni vlak v TrbU, Pontabel, Ueljak, Oa-lav«, Pruiaensfeete, tilabno, Dunaj, a«a 8e lati) al v Bolnograd, Dani) vla Anutottau. Ob li/. uri SJS min. popo/urlta« maaanl vlak v Novo maato, Kooavje. OS 11. vri BO mtft. iol»*aitu, Dunaj vla At.i»trtten OS 7. Mri V(> mir«. atxMV>r maiur.l vlak v Kore vi*, Novo maito. Kaaiiu toga ob nedeljah in praanikih ob K. tri J*« minut popoludn« oiobnl vlak v I.aace-Rled. Prihod t Eajnbljano fjaž. kol.). 'J* S. mH AS m*4«a. tffutrt^ oaabni vlak a Dunaja vi« Amilatlan, fjlp-•kega Praga, Franoovlb varov, Karlovih »arov, Hebtt, Marijinih varov, f lanja, Budejevlo, Solnograda, Lino«, ettarra, Omundana, lauhla, Au»-asaa, LJiibna. Oalovoa, Beljaka, IrranaenafaaM, TrbUa OS 9. uri IV min. zjutraj me4anl vlak la Kooevja, Novega me«ta. 00 11. uri H» min. 4ofn>lu*tne uiebnl vlak a Dtinaja via Amatetten, Llpikega Prage, Franoovlb varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, flauja, ltndojevlo, SolnoRrada, iilnra, Sterra. Pariia, Oeneve, Ourlha, Bregenca, Inoinnata, /alla na Jeaara, Liend-Oaatalna, Idnbna, Ooloroa, l*outabla, TrbU* OS S. uri XV tnin. pojioluHu« raaaanl vlak la Kouevja, Novega meita, OS 4. uri <* s p(>JK>i •* so pomirljive in olajAnjoče, e> ustavljajo krč in krepčajo J/ lelodeo){ rabijo pri nape- X njanjl in zapsftenostl, ♦ preobloienem ielodoi s f jedili in pijadaml i. t. d. X Steklenica m rabilnim navddom velja 30 kr., taoat 2 a;ld., 3 tuoate ■smo 4 arid. 80 kr. Priporoča jib : : : : \ Lekarna Trnk6czy | i zraven rotovža v Ljubljani, (im*) t ♦ Pošiljajo se vsak dan po posti proti povzetji, j dtev. 1. Moške srajce — ovratnike in za-pestnike — kravate — normalno perilo — kratke nogovice — hladnike — moške chache-nez iz svile in volne — žepne robce — čevlje za dom i. t. d. (1022—2) priporoča z velcspo&tov an jem Kari Recknagel V I j)lil»I |21ii i. Razpis učiteljske službe. Obrok za vlaganje prošenj za službo učitelja-voditelja na nadi 5razredni deflki ljudski šoli v Tnalu z letno plačo 800 gld., ki je bila razpisana do dne* 20. novembra t. I., se podaljšuje «lo «luć IO. jis-iiiivarji« 1H1M». let» s priatavkom, da se bode uuitelj-voditelj zavaroval za pokojnino letnih 500 gld. Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda Ljubljana, dn£ 8. decembra 1895. Štev. 2. Spodnja ženska krila iz flanele, triera in klobučine — trier - taille — otroške ln ženske nogovlce — normalne jopiče — liedrece, najboljše blago - nedrečne varovalce — echarpes iz volne in svile — volnene obleke za otroke volnene čepice — do-kolenice i. t. d. (1*52"»—2) priporoča z velespostovanjem Kari Recknagel V i ^jlll>lJ2I ■>i. glej našega lista tnsorate štev. 1, Zf 3 in 4. (1622—2) Štev. 3. Čipkaste ovratnike — S tnart-o vratnike in fichu — največjo izber predpasnikov za dame ln otroke - rokovioe, glace, s minske, trier ln plesne rokovice — častniške rokovice — največjo zalogo kožuhovlne — garniture: muf-ovratnik, kapo, baret 1.1, d. (11122—2) priporoča z vclespofttovunjem Kari Recknagel \ i . j nl>l jj» ii i. 2 leti garancije! iz nikla srebr. •"<>/,c KI d. Remont zlat r. . . . za dame . . Spiralna rtre<|u£, lf> kam ti. . . a 16 k. I. ('bftton sistem „OlaslinUo1* „floldin" Rcm. n 3 pokrovi . . . „ r garantirano trajna . Budilka, na uidro idoča, svetega. . Regolateur, 1 dan idoč, z bitjem „ 10 dni idoč. z bitjem . Ilastr cenike o urah, \eri2icuh, budilkah, regula-teurjih, zlatem in srebrnem blagu do najfinejše vrste razpošiljam gratis in tratilo. Neugajajoče blago se zamenja aH se povrne deimr. Evg. Kareckep. tovarna za ure. Bregenz. Vorarlberg. N (IG25—i) a.M5 7.15 h. as IMA 17.OS «.«0 n.so Mi Štev. 4. Roko vične in šivilne kasete — pahljače — parfume — ridicules po 40 kr. in dražje — česalne garniture v etui-Ju po 1 gld. 20 kr. — patentovane denarne mošnje — trakovi za nogovlce — bradne, sobne in glavne krtačice — odol- ln kalodont-milo L t. d. (KJ22—2) priporoča z volespofitovanjom Kari Recknagel v I Ajitl>l jani. Izdajatelj is odgovorni urednik: Josip Nolli. Lastnina b tisk .Narodne Tiskarne".