ti
Leto XXVII.
'Naročnina za Ljubljansko de-jpokrajino: letno 100 lir )43.J(za inozemstvo 110 lir), za po,l leta 50 lir, za četrt
ha.
do
za-
)44,j
ob-
TRGOVSKI LIST
Številka 54.
leta ‘25 lir, mesečno 9 lir. Plača in toži se v Ljubljani.
Uredništvo: Ljubljana,
Gregorčičeva ulica 23. Tel. 25-52. Uprava: Gregor -
w	čičeva	ul.	27.	Tel.	47-61.
*	_	.	.	_	m	m	a	_	•	»	_	'Rokopisov	ne	vračamo.	—
Časopis za trgovino, mdustruo, obrt in denarništvo
Zllzhala "t,1rk
ro-f	  '
Liubliana, torek 4. iuliia 1944
Preis - Cena i 0'80
Prispevki za »Socialno pomoč«
Združenje trgovcev Ljubljanske pokrajine vljudno naproša vse jsvoje člane, da blagovolijo po po-slanih jim položnicah izpolniti 1 svojo dolžnost do »Socialne pomoči«. Vsii se naprošajo, da nakažejo svoj prispevek vsaj v zaprošeni višini po možnosti čim-| prej, da bo lahko Združenje svojo j akcijo zaključilo.
Evropflra kmetijska enotnost
olj	Prijave zvišanih
od	prejemkov
Kr-1
-u-	delodajalci morajo pri Po-
kojninskem zavodu lin Bolniški je-j blagajni javiti za odmero pri-spevka zlvišane prejemke svojih ; nameščencev na podlagi sporazu-ir.|nia z dne 11. marca 1944., objaviti j ljenega v št. 27. »Trg. lista« z dne
'.ni3l. marca 1944 ie-
ey ] to-:
i ti J
>lo >0-ija
ie-
•ih
je
ih|
la-
'U-|
il-
U-
ii e | >1-1 ko Iti \ liti-
di
d-
>1-
bi
se
Ul
a
s
0-
lo
o-
Protikomu n i stična predavanja
V razporedbi protikomunističnih predavanj za obrtno-trgovsko stroko je odrejena sprememba, katero naj upoštevajo vsi tisti obrati’, ki so se do sedaj udeleževali predavanj v Zavodu za socialno zavarovanje.
Za vse te obrate se bodo od ponedeljka 3. julija 1944 dalje vršila predavanja po sledečem redu: Obrati z začetno črko C — ponedeljek — Kino Sloga; s C - ponedeljek — Delavska zbornica; z I torek — Delavska zbornica; z J torek — Kiino Sloga; z O
—	četrtek — Kino Sloga; z V, W,
Y	— sobota — Kino Sloga. Vedno ob 11 dopoldne. ,
Za vse ostale ostane razpored predavanj neizpremenjen. Vljuduo prosimo vse obiskovalce, da s© predpisanega reda točno drže.
Propagandni odsek Pokrajinske uprave v Ljubljani.
Nakazilo železa
Pokrajinski gospodarski svet v Ljubljani poziva (interesente, ki so do dne 15. juni ja 1944 vložili prošnje za nakazilo železa in železnih izdelkov in niso še prejeli rešitve, da se javijo med 9. in 12. uro dopoldne v sobi št. 30 Gospodarske-" | ga sveta.
Nove cene in plače v Bolgariji
Ko so v Bolgariji; določili nove cene za žito in drugo kmetijsko proizvodnjo, so v skladu s tem zvišanjem cen zvišali tudi plače rzavmh uradnikov in uslužben-ie k iV’ lllančnii minister je oblju-i-|	se dohodki državnih
uslužbencev vsako leto ravnali po cenah kmetijske proizvodnja Pia-t v ° besednih 300Q levov so zvi-sr,!l° Xa 50%, višje plače pa so zvišane za 45, 40 in 30%. Urad-
“ Kam^en0i v	dobijo
Kmetijska proizvodnja ~ |	Švice
[ I ^fnetijsko obdelana zemljišča v : P^ici so lani obsegala 352.200 ha, j kar je približno še enkrat toliko : ko 1. 1934. Od tega je prišlo na žito j 1 <1500, na krompir in fižol 103 •	se(iem sto, na sočivje pa
j f,	„ |ia- Pred vojno je bil po-
■	ietn-i pridelek krompirja
■ P^J-000 ton, lani pa 1,800.000 ton. ” bii ^i^ja se je povečal od
-	^50000 na 601.000 ton. Od kultur
0lmatih rastlin pričakujejo letos
Pred povabljenimi gosti drž. j komisarja za Nizozemsko je go-Ivoril državni minister Herbert j Backe o bodočem izoblikovanju I evropskega kmetijstva. Njegova j izvajanja so bila načelnega pomena. Med drugim je dejal.
Sedaj praktično neizogibna evropska delitev dela zahteva od vseh držav velike preusmeritve, ki morajo biti tem večje, čim bolj je neka država preložila svojo prehranbeno podlago v druge prostore. To velja zlasti za severnoevropske dežele, ki požlahtnju-jejo pridelke. Izhajajoč iz primera Nizozemske je razvijal minister Backe smernice za bodočo celinsko agrarno politiko. Uspešna preusmeritev nizozemskega kmetijstva je v treh letih povečala površino obdelane zemlje za približno 180.000 ha. Gojitev krušnih žit se je povečala za 25%,
i	krompirja za 71%, oljnatih rastlin pa celo za 1700%. število živine se je prilagodilo količini razpoložljive krme. Ti uspehi so dokazali veliko koristnost preusmeritve nizozemskega kmetijstva.
Državni minister Backe je nato opozoril, da ni propadla liberalistična svetovno-gospodarska delitev dela, iljer bi bile gospodarske zakonitosti napačne, temveč ker ji je primanjkovala centralna ureditev. To je bilo utemeljeno v načelu liberalizma, ki ni poznal niti navezanosti posameznih članov na življenjsko blizek gospodarski red niti ne centralnega vodstva, kii bi se čutilo odgovorno za blagor in korist posameznih narodov in njih pripadnikov. Nasprotno pa upošteva nemško načelo reda v evropskem prostoru iz svoje zavesti odgovornosti za vso Evropo naravne proizvajalne pogoje in nacionalne lastne sile l>osamezniih narodnih gospodarstev.
Iz tega nikakor ne sledi, da bi se kolo razvoja zaobrnilo nazaj in da bi se postavila namesto prometnega gospodarstva narodna gospodarstva, ki sama sebi zadostujejo. Tudi za vel ep rostom insko gospodarstvo, kj se danes začenja uvajati v evropskem življenjskem prostoru, velja zakon, da mora biti obstoječa potreba krita s čim večjo proizvodnjo pri čim manjši uporabi proizvajalnih sredstev. Ta cilj pa se ne more doseči brez porazdelitve dela med člani evropske življenjske prostornin-ske skupnosti. Nemčija je z dejanji dokazala, da hoče zgraditi na podlagi jasnega reda znotraj vele-prostora Evrope in z upoštevanjem posebnih gospodarskih pogojev in proizvajalnih možnosti posameznih evropskih dežel urejeno in s tem tudi gotovo uspešno delitev dela, ki more biti samo v blagor evropske skupnosti.
Smiselna delitev dela glede prehranbenega gospodarstva in s
tem v daljnih posledicah tudi vsega drugega gospodarstva je v Evropi možna le, če Nemčija ne predstavlja kot težišče evropske sredine samo glavna, trg, temveč če v gospodarsko političnem oziru tudi usmerja delovanje drugih evropskih držav. Zgraditev evropskega veleprostorninskega gospodarstva mora temeljiti na spoznanju, da morajo biti potrebe evropskih narodov primarna skrb in da se mora kriti ta potreba na najbolj smiseln in najbolj enostaven način v blagor posameznih evropskih narodov in tudi evropskega človeka. Iz tega pa zopet sledi, da se more gospodarstvo kot sluga politike samo tedaj smiselno izoblikovati, če je trdno in na jasen način pove'zano s političnimi potrebami. Samo s takšno povezanostjo, ki se seveda ne razteza le na en del gospodarstva, temveč poleg kmetijstva tudi na vse druge gospodarske panoge, more šele postati gospodarstvi ono pomožno-sredstvo političnega dogajanja, ki je pni nujnosti velikih političnih zahtev naše dobe heobhodno potrebno. Dosedaj doseženi veliki uspehi so se mogli doseči samo* v okviru vezanega gospodarstva.
Državni minister Backe je nato pozval agrarne in gospodarske znanstvenike vse Evrope k sodelovanju pri novi ureditvi; organič-nega življenjskega prostora naše-
ga kontinenta, ker je njih sodelovanje pogoj za končni uspeh in za boljšo ureditev evropskega go-skodarskega življenja.
Program, ki ga je razvil minister Backe in ki se v znatni meri tudi že uresničuje, »e pač diametralno razlikuje od načrtov, ki jih pripravljajo v Ameriki za Evropo. Backejevi načrti slone na discipliniranem, a prostovoljnem sodelovanju evropskih narodov, ameriški pa na osvojitvi evropskih trgov, da bi li smeli in mogli, sprejemati le to, kar bi nudili ameriški dobavitelji in le po pogojih, ki bi; jih oni narekovali. V enaki meri pa bi se uve-ljavil. tudi ameriški diktat glede surovin in vsega drugega blaga. Evropa bi padla dejansko na položaj kolonije, d očim bi po nemškem načrtu postala veleprostor, ki bi bil v tekmi enak drugim veleprostoroin in živel svoje življenje, kakor ga narekujejo njegove potrebe in njegova naravna bogastva.
Razlika med nemškim in anglo-ameriškim pojmovanjem gospodarske ureditve Evrope je tako velikanska, da je vidna sleherniku in da zato tudi vsak Evropejec ve, da je v njegovo korist le nova ureditev Evrope, kakor jo predlaga Nemčija.
Preskrba Srbiie s tekstilnim blagom
1-2 litra olja na prebivalca, kar bo važen prispevek k prehrani prebivalstva.
Ta kmetijska proizvodnja pa še ne zadostuje. Potrebnih bi bilo še kakih 100.000 ha obdelanih zemljišč. Potrebna je tudi smotrna uporaba obdelanih zemljišč. Živinorejci dajejo prednost pridelovanju krme, v interesu preskrbe prebivalstva pa se da za to pridelovanje uporabiti največ 25 odstotkov zemljišč, ki so primerna za pridelovanje žita.
>Donauzeitimg< piše, da je prebivalstvo Srbije slabo preskrbljeno z obleko in perilom, pri čemer pa je treba pomisliti, da tudi v mirni dobi večina prebivalstva ni niti poznala, kaj šele potrebovala toliko obleke in perila kakor na primer prebivalstvo Nemčije in Francije. V bivši Jugoslaviji je bila tekstilna industrija dobro razvita in do 90% je krila domačo potrošnjo tekstilnega blaga in izdelkov. Uvažati je bilo treba le 10%| po večini modnega blaga. Tekstilna Industrija, ki je ostala v Srbiji, bi morda zadoščala, če ne bi bilo pomanjkanja surovi,n.
Največ pomaga uvoz staničnine iz Nemčije, ki omogoča proizvodnjo skromnega kontingenta perila. Vrsta staničnine, ki jo uvažajo iz Nemčije, velja za polnovredno nadomestilo bombaža, v zamenjavo pa dobiva Nemčija iz Srbije naravno volno.
Tekstilne izdelke delijo predvsem vojnovažni obrati, v nekaterih primerih pa tudi oblastva in občine, pri razdelitvah pa imajo prednost delavci. Lahko se reče, da je preskrba delovnih oblek zadovoljiva. Leta 1942. uvedene oblačilne karte niso več v veljavi. Centrala za prejo in tkanine, ki je urad gospodarskega ministrstva, je tipizirala vse tekstilne (izdelke. Tako ;se izdeluje samo ena vrsta platna, posebno pozornost pa posveča centrala zbiranju cunj. V zadnjem času je treba oddati; za vsako novo obleko po 5 kg cunj. Ker pa je v Srbiji le malo starih oblek in cunj, so prišle tudi cunje na črno borzo, kar je nabavo noviih oblek močno podražilo. Po zelo visokih cenah se prodajajo tudi obnošene obleke in staro perilo, kar je dokaz, da je v splošnem preskrba srbskega prebivalstva s tekstilnimi izdelki slaba in nezadostna.
bombaž ni tako čast ko bombaž, ki so ga prej delavci obirali z roko.
Kot pridelovalec bombaža imajo Združene države Severne Amerike tri nevarne tekmece, ki jih ne bo mogoče obvladati na mednarodnem trgu. Pred sedanjo‘ vojno je Brazilija pridelala 2, izvozila letno okrog 1.1 milijona bal bombaža, v Egiptu je bil letni pridelek 1.9, izvoz pa 1.7 milijona bal, v Indiji pridelek 4.6 lin izvoz 2.2 milijona bal, dočim je bila povprečna predvojna proizvodnja USA približno 13.1, izvoz pa 5.3 milijona bal. Da bi bili ti trije močmi! tekmeci, izpodrinjeni zahtevajo Združene države Severne Amerike, da bi jim bil z novim mednarodnim kartelom zajamčen izvoz polovice letnega pridelka.
Angležem ameriške želje pri snovanju novega bombažnega svetovnega kartela ne morejo iti v račun. Pred sedanjo vojno so bile zalogo bombaža v USA okrog 14 milijonov bal, pri vseh drugih pridelovalcih pa 7.5 milijona bal, pred zadnjim pridelkom pa se je razmerje spremenilo tako, da so zaloge bombaža USA od drugih*, pridelovalcev presežene že za 1 milijon bal. Ta razvoj se bo po vojni gotovo nadaljeval in zaradi tega je očitno, da je novi mednarodni bombažni kartel slabo zasnovan.
Pšenica za Grčijo
Po dogovoru med Romunijo in Grčijo so izvozili iz Romunije v Grčijo že 800 vagonv pšenice. Argentinska vlada pa je dovoda, da se izvozi iz Argentine v Grčijo ■>0.000 ton krušnega žita za? preskrbo grškega prebivalstva.
Snovanie mednarodnega kartela za bombaž
Prizadevanje gospodarskega ministrstva v WasMngtonu za ustanovitev mednarodnega kartela za bombaž smatra »Kolnische Zei-tung« za udejstvitev eksportne ofenzive USA. Znano je že, da zahtevajo Združene države pri snovanju mednarodnega bombažnega kartela zase tako velik izvozni kontingent, da bi lahko spravile polovico svojega pridelka na mednarodni trg. S tem bi bili seveda močno prizadeti drugi veliki pridelovalci bombaža.
Važno pa je tudi vprašanje cen in odmera stroškov pridelovanja. Cene bombaž^, ki so se uvelja-
vile v zadnjih letih v USA, so za mednarodno tržišče previsoke in ker so določene za dobo dveh let po vojni, je razumljivo, da hoče Severna Amerika voditi' mednarodno trgovino z bombažem tudi zaradi tega, da ima od svojega pridelka zaželene dobičke. Visoke cene bombaža so v USA še za dobo dveh let po vojni določene tudi zaradi tega, ker se je delo na bombažnih plantažah v USA zaradi pomanjkanja delovnih moči močno mehaniziralo in s tem tudi podražilo. Draga mehanizacija pa ima tudi to slabo stran, da z orodjem in strojem obran
Portugalski industrijski načrt
Za reorganizacijo industrije eo napravili na Portugalskem načrt, ki predvideva za dobo devetih let investicije okrog 600 milijonov eskudov, od česar bo šlo do 70% za nabavo materiala iz inozemstva in za tuje delovne močli, Sodelovanje tujega kapitala se ne zavrača, določene pa bodo zanj gotove meje.
Posebna pozornost je posvečena v industrijskem načrtu proizvodnji bele pločevine, ki jo potrebuje konservna industrija, ter proizvodnji celuloze in umetnih gnojil Načrt elektrifikacije vsebuje nove vodne centrale, da bi se na leto prihranilo 150.000 ton premoga in
12.000	ton olja.
Izmenjava blaga med Španijo in Argentino
Da bi povečala svoj uvoz železnih rud, je Argentina začela nova trgovinska pogajanja s Španijo, katero že dolgo zalaga s pšenico, bombažem, tobakom in mesnima izdelki. Argentina želi, da bi Španija svoj kontingent železnih rud zvišala na letnih 60.000 ton.
Nekdaj so v Španiji pridelali na leto skoraj 4 milijone ton pšenice, uvozili pa kakih 100.000 ton. Leta 1940. pa so morali uvoziti 660.000 ton, naslednje leto okrog 500.000 ton, 1. 1942. pa 1 milijon ton pšenice. Po zadnji trgovinski pogodbi je Španija izvozila v Argentino
30.000	ton železne rude, če pa bo zdaj ta izvoz podvojila, bo dobila iz Argentine 1 milijon ton pšenice in 10.000 ton bombaža poleg tobaka in mesa.
Stran 2.
»TRGOVSKI LIST«, 4. julija 1944.
Štev. 54.
Obrtniški vestnik
Nove mezde za brivsko-frizerske in kozmetične pomočnike
rui območju Ljubljanske ]>okrajiiie so stopile v veljavo 5. junija 1944., ko je bil odobren dodatek h kolektivni pogodbi 7,a brivsko-frizerske 'ih kozmetične pomočnike. Ta dodatek določa, da se mezdna tarifa v čl. 9. kolektivne pogodbe, ki je bila dodatno spremenjena še z »mezdnim sporazumom« z dne 24. julija 1942., spremeni in zviša la kole:
Ljubljana
Uma Tedenska Kategorija	plača	plača
tir	lir
I.	4.05	221.—
II.	3.60	195,—
III.	335	182,—
IV.	3.10	169,—
Podeželje
U mn	Tedenska
Koitegonija	jdaoa	plača
lir	Jir
I.	3.85	208.—
II.	3.35	182,—
III.	3.10	169.—
IV.	8.—	163.—
Dodatek velja, dokler je v veljavi osnovna kolektivna j>ogodba, ter se more odpovedati le istočasno z osnovno kolektivno ]>ogod-bo in z istim odpovednim rokom.
Nove plače za dimnikarske pomočnike
na območju mestne občine Ljubljane so določene z dodatkom h kolektivni pogodbi za dimnikarske pomočnike v Ljubljani. Po tem dodatku se mezdna tarifa, ki jo določa čl. 3. kolektivne pogodbe, spremeni tako, da bodo znašale mesečne plače za dimnikarske pomočnike kakor sledi:
I. kategorija lir 1.150.—
II.	„	   1.550.—
III. „ poslovodje, ki vrše posle dimnikar, mojstra, imajo urejene plače z individualno " ' pogodbo, vendar mora znašati plača
j najmanj ...................  1.950.—
Dodatek h kolektivni pogodbi je sicer že podpisan in odobren z odločbo šefa pokrajinske uprave z dne 1. junija 1944., vendar bo stopil v veljavo šele s prvim v mesecu, v katerem bo določen nov zvišan cenik za izvrševanje dimnikarskih del.
Dodatek se more odpovedati le obenem z osnovno kolektivno pogodbo in z istim odpovednim rokom.
Zakliuiek	šols
na Trgovski strokovni nadaljevalni šoli Združenja trgovcev
Včeraj po|X>!dne je zaključila Trgovska strokovna nadaljevalna šola Združenja trgovcev v Ljubljani šolsko leto z lepo slavnostjo, ki je ]>odčrtala uspehe in pomen te šolske ustanove, ki deluje že 110 let ter je 35 let v rokah stanovske organizacije trgovcev, iin tudi s priznanjem ocenila 25 letno delovanje njenega ravnatelja Ilada Gruma.
Predsednik šolsk. odbora Anton Verbič je izrekel pozdrave predsedniku Združenja trgovcev Lukiču, predsedniku Sindikata trgovskih zastopnikov Kreku, tajniku društva »Merkurja« Agnoli, članom šolskega odbora in zastopnikom trgovskih organizacij, profesorskemu zboru, zastopnikom tiska m šolski mladini ter naglasil, da ima šola velike uspehe in zasluge pri vzgoji trgovskega naraščaja, kateremu je prav tako ko dobra praksa potrebna tudi temeljita splošna izobrazba. Pri požrtvovalnem delu za prepotrebno šolsko ustanovo je dal najboljši zgled pokojni veletrgovec Karel Prelog, ki je s svojim volilom 20.000 lir i>o stal ustanovitelj sklada za podpiranje najpridnejših učencev in učenk, ravnatelj Rado Grum, ki službuje na šoli 25 let ter jo vodi že 20 let, pa je ustvaril tak učni sistem, da je šola dosegla splošno priznano višino in da ima vse pogoje tudi za dober razvoj in nove naloge v bodočnosti.
V	svoji zahvali za čestitke je ravnatelj Grum naglasil pomen splošne in strokovne izobrazbe za trgovski stan in njegov naraščaj ter navedel, da se je šola tako dvignila, da je lahko dajala svojim gojencem vedno višjo stopnjo potrebne in zahtevane predhodne izobrazbe. Odkar je ustanova trgovske organizacije, je usposobila 1924 učencev in učenk za iniciativne sotrudnike in dobre voditelje trgovskih podjetij.
Absolvent Stamejčič se je šoli in njenemu vodstvu lepo zahvalil ne samo za visoko stopnjo izobrazbe, temveč tudi za pridobljeno etično pojmovanje poklica, profesor doktor Mravljak pa je visoko ocenil pedagoško udejstvovanje ravnatelja Gruma.
Med govori je zbor učenk ubrano zapel nekaj pesmi, vrstile pa so se tudi posrečene recitacije učencev in učenk, ki so zahvalo predsedniku šolskega odbora in ravnatelju šole izrazile tudi s poklonitvijo cvetja.
Obdarovani so bili naslednji najpridnejši učenci in učenke: iz
III.	razreda: Vdovič Nežka od
IVO JONTES
Trgovina s ievijl
Ljubljana, Mestni trg št. 14
j Speditija
■  ------------
j in prevozništvo
GORNIK
Ljubljana, Kolodvorska 43
tvrdke Vdovič Darinka, Gradišče, ki je dobila 500 lir iz Prelogove ustanove in darilo tvrdke Verov-šek Jože 4 zvezke pesmi 0. Zupančiča; Turk Pavla od tvrdke 'Rakovec Ivan, Stritarjeva ulica, ki je dobila darilo tvrdke Verbič Anion, Stritarjeva ulica, 500 lir .in darilo tvrdke Verovšek Jože Dularjev roman »Krka umira«;' Praprotnik Kristina od tvrdke F. I. Goričar, Sv. Petra cesta, darilo tvrdke Gregorc Ivan, Dunajska cesta, 500 lir; Deutseh Andreja od tvrdke Pavlin Alojzij, Šelenburgo-va ulica, darilo tvrdke »Peko« 500 lir; Merše Marija od tvrdke Martinc Franja, Bleiweisova cesta, darilo tvrdke Šumi, Gradišče, 500 lir; Novak Marija od tvrdke Pavlič Leopold, Ulica 3. maja, darilo tvrdke Jelačin Ivan, Emonska cesta, hranilno knjižico za 500 lir; Sojar Gabrijel od tvrdke Ostrelič Franc, Ulica 20. septembra, darilo tvrdke Souvan Fran, Mestni trg, 500 lir.
Iz II. razreda: Rožič Ciril od tvrdke Malgaj Niko, Knezova ulica, darilo Trgovske kolonialne iinport-ne družbe z o. z. Trgovsko-gospo-darski leksikon, leposlovne knjige tvrdke I. C. Mayer, Marijin trg, in darilo tvrdke Urbanc F., Marijin trg, 100 lir; Urlep Frančišek od tvrdke Urlep Viktorija, Mestni trg, darilo tvrdke Verovšek Jože Bu-dakov roman »Ognjišče«; Kerč Marija od tvrdke Samec Ivan, Mestni trg, darilo tvrdke Verovšek Jože
2	dela »Dorritova najmlajša«.
Iz I. razreda: Jakopič Cecilija od tvrdke Učiteljska knjigarna darilo tvrdke Zibert A., Prešernova ulica, 200 lir in knjigi »Krka umira« in »Leto Gospodovo«; Dobrovoljc Stanislava od tvrdko Erzin Metka, Karlovška cesta, darilo Učiteljske knjigarne 7 knjig »Slovenski pesniki in pisatelji«; Tomc Ivana od tvrdke Kušar Ana, Tržaška cesta, darilo Učiteljske knjigarne knjigi »Sreča na črepinjah« in »Vejica španskega bezga«.
španska industrija papirja
Veliki koncern španske papirne industrije »Papelera Espanola« je povečal lani svojo proizvodnjo papirja in kartona od 43.808 ton na 45.705 ton, proizvodnjo staničnine pa od 19.353 na 19.923 ton, dočim se je proizvodnja papirja iz odpadkov In ostankov znižala za 600 ton na 25.780 ton.
Ker se je z industrializacijo dežele povečala potrošnja papirja, bo španska papirna industrija verjetno še napredovala. Koncern je imel lani 12.7, prejšnje leto pa 13.2 milijona pezet čistega dobička.
..ALPA" I
Hranilni proizvodi i
LJUBLJANA
pisarna:
skladišče: Vidovdanska cesta IS :
telefon 47-07	:
■
Suho konzerviranje hranil. • Čaji, čajni nadomestki. Gobe, izdelki iz gob.
■
Dišave in začimbe. ■
■
Trgovci!	■
Kadar Vam grozi pokvarjenje : raznih hranil radi vlage, mo- • Ijev, črvov itd. ne zavrzite blaga. Mi Vam na novih moder- : nih napravah blago higiensko ■ steriliziramo, brez žvepla ali j pare, samo z udarci vročega : zraka.	;
Denarništvo in zavarovalstvo
Poslovne ure denarnih in zavarovalnih zavodov
Združenje denarnih in zavarovalnih zavodov sporoča, da poslujejo denarni zavodi za stranke ob sredah od pol 10. do pol 13. ure, ob drugih delavnikih pa od pol 9. do pol 13. ure.
Zavarovalni zavodi pa poslujejo za stranke cb petkih od pol 10. do 14. ure, ob drugih delavnikih pa od 8. do 14. ure.
Inflacija na Bližnjem vzhodu napreduje
V	Egiptu bo obtok bankovcev kmalu dosegel 110 milijonov funtov, šestkrat toliko kakor pred_ vojno. V Palestini je obtok bankovcev v višini 40 milijonov funtov že štirikrat tako velik kakor pred vojno. Katastrofalen obseg je dosegel obtok bankovcev v Iraku. Pred vojno je znašal 5.5 milijona iraških dinarjev, danes pa je dosegel 40 milijonov dinarjev, da se je povečal za osemkratno. Državni proračun je znašal pred vojno 3 milijone dinarjev, danes pa znaša 24 milijonov. Življenjski stroški so v maju že prekoračili mejo 600%.
*
Razrešen je dolžnosti sekvestra pri jugoslovanskem Feniksu odvetnik Nino de Petris. za sekvestra pa je imenoval p rezident pokrajinske uprave div. gen. Rupnik odvetnika dr. Otona Fet-ticha.
Britanski produkcijski minister Lvt-telton je izjavil v neki debati: Anglija je bila dosedaj vedno upniška država. Iz sedanje vojne' pa bo izšla kot največja dolžniška država.
Meja najvišje dopustne zadolžitve USA je bila s posebnim zakonom, ki ga je sedaj podpisal Roosevelt, zvišana od 210 na 260 milijard dolarjev.
Iz zadružnega registra
Pri Mizarski zadrugi v Ljubljani v likvidaciji se vpiše nadaljnji likvidator Rakovič Franjo, revizor pri Zavodu za zadružništvo.
Pri Gospodarski zadrugi mizarskih mojstrov v Ljubljani se izbriše član upravnega odbora Dobrajc Leopold, vpiše pa se član upravnega odbora Zajc Viktor, mizarski mojster v Ljubljani.
»Dom grafikov«, nubavljaliia zadruga grafičnega delavstva v Ljubljani. Izbrišeta se člann upravnega odbora Pere Oton in Strban Makso, vpišeta pa se člana upravnega odbora Demšar Karl, tiskar, in Polutnik Jože, črkostavec, oba v Ljubljani.
I
VAN
KAIT
Dr. Th. & G. BOHME
Ljubljana
Gostilničarski vestnik
Opozorilo!
Vse gostinske obrate, ki izku-havajo topla jedila, s tem zadnjič opozarjamo, naj živil ne nakupujejo na nezakonit način, prav tako naj ne prodajajo jedil, nabavlje-j nih po maksimalni ceni po oderuških cenah.
Po sklepu zastopstva sindikata gostinskih podjetnikov ne bodo obrati,, ki se ne bi ravnali po tem opozorilu, v bodoče več prejemali živil.
Prosimo tudi, da nas na vsako-ugotovljeno nepravilnost pri prodaji jedil opozorite.
Sindikat gostinskih podjetij.
Gospodarske vesži
Kmetijski minister v Bonomijovi vladi komunist Gullo je začel prve poskuse za uvedbo Icmetijskega kol-l hoznega gospodarstva v Siciliji. Razna} sicilijanska veleposestva so bila zase-j dena od komunističnih celic.
V Italiji razdeljuje odslej tekstilne izdelke civilnemu prebivalstvu novo ustanovljeni urad »Ufficio tessile Ab-bigliamento«. Novj urad nadzoruje; tudi ves promet s tekstilnim blagom od proizvodnje do potrošnika. Vsi proizvajalci in v*e prodajne tvrdke morajo dati zavodu vse zahtevane podatke. Z novim zavodom naj se znovaI uredi oskrba prebivalstva s tekstil-j uim blagom, ki je lansko jesen prišla} v nered. Tekstilnega blaga Je v Ita-j liji zadosti na razpolago.
Amerikanci kupujejo v Južni Italiji hotele in velike gostinske obrate kar na debelo. Nadalje se pogajajo za na-; kup elektrarn, tekstilnih tovarn ju raznih prometnih naprav, da je ra*-! prodaja zasedene Italije v polnem teku.
lirvatska monopolna uprava je pri-t pravila novo zbiranje starega papirja. Zbirka naj bi dala 200 vagonov starega papirja. Za vsak kg oddanega? papirja dobi zbiralec poleg predpisane' cene za star papir še eno cigareto, j Uprava je v ta namen pripravila 2 milijona cigaret.
Na glavni skupščini največje bosenske zadružne organizacije »Napredak« se je ugotovilo, da šteje ta zveza pri- jj bližno 70.000 članov.
Srbski izvoz se je v 1. 1942/43. po vrednosti dvignil za približno 120 od-' stoikov. To zvišanje je nastalo v glav-, nem le zaradi zvišanih cen, vendar pa} se je dejansko izvoz povečal za enoj tretjino. Nemčija je udeležena pri srb-j skem izvozu z 82 odstotki, pri uvozu; pa z 59 odstotki.
Slovuška lesna zadruga Dredoin« je dobavila lani Madžarski lesnega uia-, teriala v vrednosti 105.7 milijona K s.
Žitne cene so bile na Slovaškem določene takole: za pšenico od 175: do 189, za rž od 151 do 160 in za oves od 141 do 151 Ks za 100 kg.
Romunija je izdala lani kljub vsem omejitvam za socialno zavarovanje 9.9 ; milijarde lejev, od katerih so plačali1 delodajalci 4.9, delojemalci pa 2.8 ini-t lijarde lojev. Od teh približno 10 mi-1 lijard ie šlo za pokojnine 943 mili-? jonov, za denarne podpore v primeru bolezni in smrti 734 milijonov, zai zdravniško pomofi 2.5 milijarde, za} zgraditev bolnišnic in sanatorijev 1.5 j milijarde, za nezgodno zavarovanje 60 j milijonov, za |xxlpore raznim zdravstvenim ustanovam 55 milijonov, za ' unravne stroške 956 milijonov in za rezervni pokojninski sklad dve mili-j jarde lejev.
V Benetkah se vodijo trenutno po- j gajanja med bolgarsko trgovinsko de- f legacijo in republikansko fašistično' vlado o obnovi klirinške pogodbe, ki je i>ogoj za obnovo blagovne izme- i njave med obema deželama.
Pogajanja med Finsko in Bolgarsko o bolgarskih tobačnih dobavah »o bila uspešno zaključena, vendar Pa s<> bili bolgarski kontingenti nekoliko zni-j žani, ker je narasla finska domača) proizvodnja tobaka,
V anatolski provinci Tokat so odkrili velika ležišča antimona. Ležišča j se razprostirajo na površini 638 ha. | Ležišča bo najbrže izkoriščala državna ! Eti banka.
Severno-ameriška proizvodnja srebra je padla od 54 milijonov unč v 1. 1942. na 41.50 milijona v 1. 1943. V prvih letošnjih mesecih je proizvodnja srebra še nadalje nazadovala.
! J. J. NA.GLA8
j TOVARNA POHIŠTVA I	LJUBLJANA
&
B. Kolb & Predalič
Ljubljana - Kongresni trg
Ftir das Konsortium »Trgovski list« als Verlag — Za konzorcij »Trgovski list« kot izdajatelj: dr. Ivan Pless — Schriftleiter — Uredn ik: Aleksander Železnikar — Ftir die Druekerei »Merkur« A. G. —
Za tiskarno »Merkur« d. d.: Otmar Mihalek. — Alle — vsi v Ljubljani.