OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM ČASOPISU V OHIJU ★ Izvršujemo vsako vrsta« tiskovine	ENAKOPRAVN OST EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI	ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER OF OHIO ★ Commercial Printing of All Kinds
VOL. XXXn. — LETO XXXH.	..................................:-:-^-1---— CLEVELAND. OHIO, TUESDAY (TOREK), DECEMBER 6, 1949	ŠTEVILKA (NUMBER) 238
vesti
Bolezen
Poznani Mr. Joseph Starina iz 40 E. 217 St. je bil odpeljan v St. John's bolnišnico, kjer se nahaja resno bolan. Želimo mu, da bi se mu ljubo zdravje kmalu povrnilo!
Na
operaciji
Mary Ann Rossman, hčerka Mr. in Mrs. Joseph Rossman iz 1127 E. 71 St. se nahaja v Hanna House University bolnišnice, kjer je srečno prestala operači-jo. želimo ji skorajšnje popolno okrevanje!
f
Seja lovcev
Jutri zvečer se vrši seja St. Clair Rifle and Hun^ng kluba v navadnih prostorih. Vabi se Vse člane-lovce na udeležbo, ker bo več važnih stvari za rešiti.
Seja Makabejk
V sredo zvečer ob 7.30 uri se vrši letna seja društva Carniola Hive št. 493 TTvI v navadnih pro-!)torili Slov. nar. doma na St. Clair Ave. Seja je važna, ker se bodo vršile volitve uradnic za prihodnje leto. Po soji bo prosta zabava in oddani bodo razni dobitki. članice se vabi na udeležbo.
Zvišanje prispevkov v sklad Socialnega zavarovanja
Kakor se poroča iz urada socialnega zavarovanja (Social Security) bo moral vsak delavec in delavka, pričenši s 1. jaouar-jem 1950 prispevati jega skupnega zaslužka mesto dosedanjega 1%. Tako bo moral vsak delodajalec odtrgati delavcu, ki ima naprimer $50 tedenskega zaslužba, 75c od plače, do-cim se sedaj odtrga le 50c. Enako vsoto v ta sklad mora prispevati tudi delodajalec.
Pogreb
Pogreb pokojne Mary Rristoff Se vrši v sredo zjutraj ob 9. uri >2 Grdinovega pogrebnega zavoda, 17010 Lake Shore Blvd., v Cerkev sv. Križa.
^oma iz bolnišnice
Dobra poznana Mrs. Cecelia Brodnik se je vrnila iz bolnišnice na svoj dom na 4592 W. 130 St., kjer se še vedno nahaja pod Zdravniško oskrbo. Prijateljice Jo lahko obiščejo sedaj na domu.
krožek št. 3 Prog. Slov.
Jutri, v sredo zvečer se vrši letna seja krožka št. 3 Prog. Slovenk v Slov. društvenem ,do-•^u na Recher Ave. Pričetek bo '^b sedmih. Na dnevnem redu bodo volitve uradnic za prihod-*^36 leto in druge važne zadeve, članice, ki še nimajo plačanega ^sesmenta za to leto, so prošene.
RUSIJA JE DOBILA ATOMSKI MATERIAL PO ZASLUGI HENRY WAIUCEA, TRDI KOMENTATOR
Bivši podpredsednik zanikal obtožbe; pravi, da ni imel nobenih zvez s kakršnimi koli pošiljkami v Rusijo
WASHINGTON, 5. dec.—Radio komentator Fulton Lewis, jr., je danes izjavil, da je bil bivši podpredsednik Zedinjenih držav Henry A. Wallace "zakulisni vladni uradnik," ki je vztrajal, da se atomski material pošlje Sovjetski zvezi.
V radio oddaji je Lewis rekel,
da so pošiljke materiala bile poslane v Rusijo kljub protestom ameriških uradnikov za atomsko
da
ga poravnajo.

Vile rojenice
V nedeljo so se zglasile vile ^ejenice pri Mr. in Mrs. Peter 18203 Canterbury Rd., pustile v spomin zalo hčerki-^o-prvorojenko. Tehtala je devet ^^ntov. Dekliško ime mlade ma-^ice je bilo Josephine Debel j ak je hči poznane John Debel j a-kove družine iz Canterbury Rd Bko je Mr. Debeljak postal se prvič "grandpa." Srečni oče Vodi poznano čistilnico oblek E, 156 St. Čestitamo!
energijo. Wallace je baje premagal opozicijo majorja gen. Leslie Grovesa, ki je tedaj bil načelnik atomskega projekta in ukazal, da se pošlje Sovjetski zvezi material, ki je potreben za izdelovanje atomskih bomb.
Lewis je govoril na istem radio programu, na katerem je nastopil tudi bivši major zračnih sil George Racey Jordan, ki je na zasliševanju pred kongresnim odborom za ne-ameriške aktivnosti izjavil, da je osebno prona-šel, da so sovjetski častniki pošiljali zemljepisne karte Panamskega kanala in večje količine atomskega materiala iz Zedinjenih držav v Sovjetsko zvezo in sicer v zimi leta 1943-44.
Wallace pravi, da so trditve "prazne izmišljotine"
Bivši podpredsednik Zedinjenih držav in voditelj Progresivne stranke Henry A. Wallace pa je v New Yorku objavil izjavo, v kateri je rekel, da so trditve Lewisa "navadne izmišljotine."
"Izjava Fultona Lewisa, je navadna izmišljotina. To je del neprenehnih naporov, da se omadežuje ime Franklina D. Roosevelta.
"Odbor za vojno ekonomijo, katerega predsednik sem bil, ni imel popolnoma nič za opraviti s kakšnimi koli pošiljkami v Sovjetsko zvezo. Pošiljke v Sovjetsko zvezo so se vršile pod lend-leasom.
"O teh stvareh ni bilo popolnoma nobenih pogovorov med menoj in predsednikom Roose-veltom ali pa med menoj in ostalimi člani vlade.
"Da storim pravico Harry Hopkinsu moram reči, da če se je poslalo uranium v inozemstvo, bi takšne pošiljke moral odobriti gen. Groves."
Izjava Državnega oddelka
V svoji današnji izjavi je Državni oddelek razkril, da se je leta 1943 štirikrat odobrilo izvozna dovoljenja za pošiljanje atomskega materiala v Rusijo, ki je tedaj bila vojna zaveznica Zedinjenih držav.
Jordan je na zasliševanju pred ne-ameriškim odborom obtožil tudi pokojnega svetovalca predsednika Roosevelta Harry Hop-kinsa, ki da mu je telefonsko ukazal, naj pospeši letalske pošiljke Rusom iz Great Fallsa, Mont., v zimi 1943-44. Rekel je, da so ga sovjetski letalci pri letalski bazi Montane skušali napiti, da pa je on bil "zelo previden" in se je temu izognil. Baje je odprl torbo nekega sovjetskega letalca in v njej našel pismo: "Imel sem proklete težave, da sem to spravil preč od Grovesa. H. H." To pismo je baje pisal ' Harry Hopkins.
v Los Angelesu je David Hopkins, sin pokojnega Hopkinsa, izjavil, da se njegov oče nikoli ni podpisal z začetnicami.'
Z izjavami Jordana in Lewisa se verjetno želi prikazati, kot da so soVjeti pronašli skrivnost atomske energije le zaradi sodelovanja nekaterih ameriških vladnih uradnikov, ki da so jim pošiljali atomski material.
Glasilo Kominforme
\
omenja izjavo premijerja Stalina
BUKAREŠTA, 3. dec.—Glasilo Kominforme je objavilo poročilo sovjetskega delegata Mi-hajla Susloya, ki je citiral Stalinovo izjavo iz leta 1934, da lahko k^itajizem in komunizem so-obstajata v miru.
Suslov, ki je tajnik centralnega komiteja Sovjetske komunistične (boljševiške) partije, je na sestanku Kominforme napadel Zedinjene države in pozval progresivne sile sveta, naj se zo-perstavijo vojnim hujskačem in se borijo za mir. Zatem je rekel:
"Zunanja politika Sovjetske zveze v odnosu na kapitalistične države izvira iz možnosti obstoja kapitalističnega in socialističnega sistema v miroljubnem sodelovanju. Že leta 1934 je tovariš Stalin jasno in natančno očr-tal svojo politiko.
"Naša zunanja politika je jasna. To je politika Ohranitve miru in jačanja trgovinskih zvez z vsemi državami."
OTROKE SO PRODAJALI NA ČRNI BORZI
NEW YORK, 6 dec.—Policija je danes aretirala dva new-yorška odvetnika in neko ženo, ki da so baje prodajali otroke na črni borzi in v dvanajatili mesecih imeli več kot $100,000 dobička.
Skupina je delovala v mednarodnem obsegu. Otroke so kupovali celo v Kubi in jih prodajali v Massa-chussettsu. Pre d s t a v n i k okrajnega tožilca je izjavil, da se je kupčija z otroci vršila na "osnovi sistematičnega tekočega traka" in da so otroci bili prodajani kot "kosi zemljišč."
Soglasno z obtožnico je raketirski krožek organiziral 37 let stari odvetnik Irwin Slater, pomagal pa mu je odvetnik Harry W olf-son. Mrs. Bess Bernar, ki tehta 240 funtov, je pre-skrbljala zveze.
Glavni stan krožka je bil v Miami ju, toda otroka so iz inozemstva pošiljali tudi v New York in ostala ameriška mesta. Samo v New Yorku je bil vsak teden prodan po en otrok, katerega so posebni "kurirji" pripeljali z letalom iz drugih držav.
Povprečna cena za otroka je bila $2,000 do $2,500.
Odvetnika in ženo čaka šest do osemnajst let zapora, če jih bo sodnija spoznala za krive.
Češkoslovaški škofje označeni za dvoGčneže in sovražnike države
PASTOR NA ZATOŽNI KLOPI RADI UMORA
ROCHESTER, N. Y., 5. dec. — Danes ae bo začela obravnava proti eplskopalnemu pastorju Rev. George P. Hetenylu, ki je obtožen, da je umoril svojo mlado ženo.
Truplo Mrs. Heleny so našli 24. aprila na obali reke Genesse. Umorjena je bila z dvema streloma iz revolverja. Rev. Heteny trdi, da ni umoril žene.
RIMSKA KOMUNISTINJA "ZALILA" SV. OČETA
RIM, 2. dec. — Parlamentarni odbor je danes odvzel nedotakljivost 29 let stari komunistični članici parlamenta Lauri Diaz z namenom, da bi se jo lahko postavilo na zatožno klop, ker je leta 1948 v enem predvolilnem govoru baje "žalila" papeža Pi ja XII.
Laura 'Diaz, ki je hčerka bogate družine iz Leghorna, je svojem govoru med ostalim rekla, da so roke sv. očeta "omadeževane s krvjo nedolžnih."
Po Italijanskih zakonih je pre povedano žaliti papeža. Parlamentarni odbor je blizu dve leti razmotrival o zadevi komunistične poslanke.
LILIENTHAL O UPORABI ATOMSKE ENERGIJE ZA MIROLJUBNE NAMENE
WASHINGTON, 6. nov. — Bivši predsednik Komisije za atomsko energijo David Lilien-thal je danes apeliral, da vlada razkrije dejstva o razvoju atomske energije za miroljubne namene. Obenem je priporočil, da se vlada prej ko mogoče odpove monopolu na atomsko enregljo.
Lllienthal je podal izjave za tedensko revijo "U. S. News and World Report." Med ostalim je rekel, da bosta Anglija in Kanada povsem sigurno imeli atomske bombe, ker že posedujete potrebno znanje.
Po mnenju bivšega načelnika monopolu na atomsko energijo. 30 atomska energija čez 10 let uporabljena za Industrijske svr-he, medtem ko bo čez 25 let proizvajala električno silo. Lllienthal je poudaril, da je miroljubna uporaba ptomske energije važnejša od Vojne uporabe in da se vojaške skrivnosti ne bi prizadelo, če bi se izkoriščalo atomsko enei^gljo za konstruktivne namene.
BOJNA LADJA POSLANA PO KONZULA WARDA
TOKIO, 6. dec. — Ameriška bojna ladja "Lakeland Victory" je danes odplula iz japonskega pristanišča Yokohame po ameriškega konzula Warda in ostale uradnike, ki so nedavno bili v Mukdenu Izpuščeni na svobodo.
Urednikova listnica
T. S., Euclid: Kolikor je nam znano, sta doslej v P. bila objavljena dva članka M. Medve-šeka o njegovem potovanju po Jugoslaviji. Njegova poročila ne moremo objavljati iz enostavne ga razloga, ker jih ne prejemš mo. Res, Medvešek je odpotova kot delegat SANSa, toda iz glavnega urada njegovih poročil ne prejemamo. Sodimo, da jih pošilja uredništvu P. Toliko za va šo informacijo.
ŽIDJE SO PROTI NAČRTOM ZA JERUZALEM
Jeruzalem, 4. dec.—židovski župan svetega mesta Jeruzalema je danes na velikem shodu izjavil, da prebivalci Jeruzalema nikoli ne bodo sprejeli mednarodne uprave svojega mesta.
Shod je bil prirejen v znak protesta proti sklepu Generalne skupščine Združenih narodov, da se Jeruzalem postavi pod mednarodno upravo. Del mesta je sedaj pod upravo Židov, del pa pod upravo arabske vojaške komande.
"Nobena sila na svetu ne more vsiliti tujo upravo našemu glavnemu mestu," je bilo sklenjeno na shodu, kateremu je prisostvoval tudi predstavnik izraelske vlade.
CIANGKAJŠEK BI BIL KMALU UJETNIK
CENGTU, 3. dec.—Danes je bilo razkrito, da bi bili kitajski komunisti kmalu ujeli v Cung-kingu nacionalističnega diktatorja Ciangkajšeka, katerega smatrajo za vodilnega vojnega zločinca.
Ciangkajšek se je nahajal v Cungkinga, ko so se komunisti nevarno približali mestu. Ko se je s svojim štabom napotil ni 1^? tališče Pejšivi, je na ulicah bila takšna gneča, da je moral izstopiti iz avta in nadaljevati peš. Cez nekaj časa si je "izposodil" vojaški jeep in dosppl na letališče, kjer se je vkrcal v veliko potniško letalo.
Komunisti so vedeli, da se Ciangkajšek nahaja v Cung-kingu in so začeli streljati na letališče, da bi mu preprečili beg. Toda letalo je pravočasno odletelo in par ur pozneje so komunistične čete vkorakale v mesto.
VSI ROMUNCI BODO GRADILI CESTE
BUKAREŠTA, 5. dec. —Romunska vlada je objavila novi ukaz, na osnovi katerega bodo morali vsi romunski državljani, tako ženske kot moški, delati na izboljšavi in graditvi cest in sicer dva do 20 dni na leto. Poleg državljanov novi ukaz prizadeva tudi tuje državljane, ki so živeli v Romuniji več kot šest mesecev.
KONTROLA POLITIČNIH STRANK V ZAPADNI NEMČIJI JE UKINJENA
FRANKFURT, 1. dec.—Urad Visokega ameriškega poverjenika za Nemčijo je včeraj naznanil, da odslej ne bo več veljavna zahteva bivše vojaške uprave, po kateri so morale vse politične stranke v ameriški zoni Nemčije imeti dovoljenje okupacijskih oblasti.
.Vojaška uprava je nameravala s to zahteva onemogočiti delovanje ne-demokratičnim 1 n neo-nacističnim strankam. To da kljub tej zahtevi so nacisti še vedno na vodilnih položajih posebno na Bavarskem.
Verjetno bo ukinitev dovolje nje za delovanje političnih strank ukinjena v celi zapadni Nemčiji. Urad ameriškega viso kega poverjenika je naznanil, da se je zahtevo ukinilo v soglasju z novim statutom, po katerem bo nemška vlada prevzela kon trolo nad notranjimi zadevami zapadno-nemške države.
PRAGA, 5. dec.—Češkoslovaški armadni časopis "Obrana Lidu" je danes označil rimsko-katoliške škofe na Češkoslovaškem za "(jvoličneže in sovražnike države."
Obtožbe niso v zvezi z včeraj razkritim pismom škofov, s katerim so napovedali boj novemu cerkvenemu zakonu Češkoslovaške. Pričakuje se, da bo vlada odgovorila na to pismo.
"Obrana Lidu" pravi, da so škofje svetovali duhovnikom,
naj sprejemajo državne plače in prisežejo zvestobo državi, kakor to predvideva novi zakon, toda istočasno so še vedno objavljali pastirska pisma, s kajerimi so se pokazali kot podpiratelji vatikanskega Sovražnega pohoda proti republiki Ceškoslovtški.
Časopis očitno« misli na nedavno izjavo škofov, s katerim so končgo umaknili opozicijo cerkvenemu zakonu. Toda zgleda, da se škofje niso resno vdali,
kajti včeraj je bilo razkrito njihovo pismo, s katerim napovedujejo boj cerkvenemu zakonu,
ki da baje krši "zakone Boga in cerkve."
Kot izgleda, se bodo trenja med državo in rimsko-katoliški-mi voditelji zopet obnovila.
JUGOSLOVANI ZAPLENILI ITALIJANSKO LADJO
ANCONA, 1. dec.—Posadka italijanske ribiške ladje "Aldo" je danes izjavila, da so Jugoslovani zapleniU 2 večji italijanski adji, in sicer blizu obale Dalmacije. Posadka obeh ladij je bila aretirana. Ker se same ribiške ladje "Aldo" tiče, so baje Jugoslovani na njo streljali s stroj-cami.
ZILLIACUS IZSTOPIL IZ MIROVNEGA ODBORA
LONDON, 3. dec.—Znani angleški levičarski poslanec Konni Zilliacus je včeraj podal ostavko kot član angleškega Mirovnega odbora.
V izjavi je Zilliacus rekel, de je podal ostavko, ker je odbor prišel v brezupna protislovja in zmedo, ker je nastopil proti mrzli vojni Anglo-američanov proti Sovjetski zvezi in komunizmu, istočasno pa branil sovjetsko mrzlo vojno Kominforme proti Jugoslaviji.
Ameriški general storil samomor
HILLSBOROUGH, Cal., 4. dec.—Ameriški major gen. George Foeming Moore, katerega je gen. MacArthur pohvalil zaradi izrednega poguma v bitki pri Corregidorju, je snoči izvršil samomor.
Gen. Moore je bil tri leta vojni ujetnik Japoncev. Ustrelil pa se je v svojem avtu, v bližini svojega posestva, ki ga je kupil pred 'tremi meseci, ko se je umaknil v pokoj.
Veruje se, da je gen. Moore izvršil samomor, ker se je bal, da bo postal blazen.
Sovjetska zveza ne bo dobila vojne odškodnine
BRUSELJ, 3. dec. — Članice Medzavezniške reparacijske agencije so si danes razdelile nemško industrijsko opremo, ki je prvotno bila določena kot vojna odškodnina Sovjetski zvezi. Oprema je bila zbrana pred blizu dve leti, toda nikoli se je ni začelo pošiljati v Rusijo.
Po Potsdamskem sporazumu bi Sovjetska zveza dotila 25 Odstotkov vojne odškodnine od za padne Nemčije. Toda Zedinjene države, Anglija in Francija so sklenile, da se bo prenehalo razkosavanjem nemške industrije in da se opreme ne bo poslalo Rusom.
Ker so zapadne sile zavrgle Potsdamski'sporazum, bo trpela tudi Poljska, ki bi bila del vojne odškodnine prejela od Sovjetske zveze. Poljaki, ki so imeli ogromno škodo zaradi nemške agresije, bodo ostali praznih rok.
BREZPOSELNI Y ITALIJI DOBIJO BOŽIČNI BONUS
RIM, 3. dec.—Italijanska kr-sčansko-demokratska A^lada je danes naznanila, da bodo brezposelni delavci v Italiji dobili božični bonus v znesku 1,950 lir ali pa $2.50.
V na znanilu ni rečeno, kateri od brezposelnih bodo dobili bo-mjse,	se, da je v
Italiji okrog 2,000,000 brezposelnih delavcev.
Stalinov 70. rojstni dan bo proslavljen
MOSKVA, 3. dec. — Sovjetski tisk je danes naznanil ustanovitev posebnega odbora 75 članov, ki bo organiziral proslavo 70. rojstnega dneva sovjetskega premijerja Jožefa Stalina. Proslava se bo vršila 21. decembra.
Predsednik odbora je Nikolaj Švernik, predsednik Presidiuma vrhovnega sovjeta. Med člani pa so voznica traktorjev P. N. Angelina, maršal Budjoni, vojni heroj Pokriškin, znanstvenik Li-senko, igralka moskovskega gledališča Tarasova itd.
Proslave rojstnega dneva Stalina so redke. Zadnja proslava je bila pred desetimi leti, ko je bil star 60 let. Podobna proslava je bila tudi ob priliki 50. rojstnega dneva Stalina. Takrat je Stalin na ogromno število čestitk odgovoril:
"Vaše čestitke in pozdravi so zasluga velike stranke delovnega razreda, ki me je ustvarila in vzgojila v svoji lastni podobi. Prav za to, ker dajem zaslugo slavni stranki Lenina, si jemljem svobodo, da vam odgovorim z boljševiško hvaležnostjo. Ni vam treba dvomiti, tovariši, da sem tako v bodočnosti kot v preteklosti pripravljen darovati proletarski revoluciji in svetovnemu komunizmu vso mojo moč, vse moje sposobnosti in če je potrebno kap po kap vso mojo kri."
Proslave Stalinovega 70. rojstnega dneva se bodo vršile tudi v vseh vzhodno-evropskih državah, ko bodo ulice razkošno razsvetljene, poslopja pa pokrita z ogromnimi slikami Stalina.
Letna seja
članice društva St. Clair Grove št. 98 WC se vabi na letno sejo v sredo zvečer ob osmih v dvorani št. 4 Slov. nar. doma na St. Clair Ave.
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. •231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3. OHIO
HENDERSON 5311-12
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI)
By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town:
(Po raznašalcu in po po^ti v Clevelandu in izven mesta):
For One Year—(Za eno leto)
6. decembra 1949.
For Six Months—(Za ^st mesecev) _ For Three Months—(Za trl mesece)
-$8.50 . 5.00 _ 3.00
F or Canada, Europe and Other Foreign Countries* (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države):
For One Year—(Za eno leto)_______
For Six Months—(Za šest mesecev)___
For Three Months—(Za tri mesece)__
-$10.00 _ 6.00 - 3.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office a1 Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3. 1879.
ODSOTNA "VELIKA ŠESTA" '
AT	urednik new-yorškc liberalne revile "The
Nation Alvarez Del Vayo je prisostvoval zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov v Flushing Meadowu. Svoje vtise ]e podal v članku "Odsotna velika šesta", v katerem pravi da vprašanje Nemčuje (seste "odsotne" velike sile) dominira v sve-lovni poiiliki. Kur je njegov članek zelo zanimiv, kakor so na spiosno VSI njegovi članki, ga tu podajamo v prevodu:
Generalna skupščina (Združenih narodov) je prišla v stanje, na katerega so nas privadila prejšnja zasedanja, ko je bila glavna skrb delegatov: kdaj bomo pripravili kov-čeke in šli domov ? Za mnoge so božični prazniki važnejši kot pa katero koli svetovno vprašanje. To je stanje, ko se vrši rekapitulacija uspehov in neuspehov. Ozračje zaupanja, s katerim se je Skupščina začela, ko jo je predsednik Romul krstil za Mirovno skupščino", ustvarja še bolj tlačeč površen pregled dogodkov, ki so se pripetili. Ton diskusij je še vedno poln nasprotstev in trfjkosti. Ko Mr. McNeil diamatično vzklika, da čas za sporazum mineva, njegov glas zveni teatrično in neprepričevalno, kajti dobro je znano, da njegova vlada smatra korakanje vštric z Ze-dinjenimi dižavami za bolj važno, kakor vse drugo in je zelo malo storila, da bi si pomagala s kakršnimi koli prilikami, ki,so se pojavile zadnja leta, da- bi se skušalo sklb i|iti takšen sporazum.
Očitalo se mi-je, ker sem pisal, da za nekatere delega-• te najvažnejše vprašanji ni, da se sklene sporazum, pač pa ravno nasprotno, da se pod vsako ceno prepreči sporazum. Toda za opazovalca bi bilo dovolj, da je sledil disku-sijam o bivših ita^'ianskih kolonijah v Političnem odboru in pozneje na Ge ; : . .. i upščini, pa bi spoznal, da je centralna misel p ' la v celem vprašanju — kako izključiti Rusijo c	e koli formule, ki bi bila spre-
jeta. T?ko dolgo,	e je Ruse izključevalo, je bila
vsaka predlagana formula -pč aH pa manj zadovoljiva.
KO je prišlo do izm . ;ave vljudnosti, Rusi s svoje strani niso dovolili, d^ oi jih prekosili; Mr. Višinski je v tonu največjega preziranja odpravil predstavnika zginja-joče nacionalistične Kitajske dr. Tingfu S. Tsianga in njegove delegate kot "vsiljive pritlikavce". Nič manj ni bil zmeren, ko je označeval namene in metode zapada, kar se tiče kontrole atomske energije. Toda predstava ni bila samo tragedija. Od časa do časa je galerija bila nagrajena s kakšno vmesno burko, kakor takrat, ko je John Sherman Cooper, ki je govoril za Zedinjene države o sprejemu novih članic, resno in zgovorno označil Portugalsko in Jordan kot vzorni demokratični državi.
Toda čeprav na zunaj Generalna skupščina ustvarja vtis poloma, pod površjem se še vedno lahko najde znake, ki vlivajo pogum. Pogovori, katerih predmet in narnen je znan samo udeležnikom, se vršijo vsak dan. Mi bi l^hko bili priče onemu, kar se je že pripetilo ob priliki zadnje Generalne skupščine, ko so delegatje in poročevalci željno slediU argumentom in spopadom v odborih in na plenarnem zasedanju, medtem ko sta ameriški delegat Mr. Jessup in sovjetski delegat Mr. Malik mirno polagala osnovo za edini važnejši sporazum, ki je bil dosedaj sklenjen — ukinitev blokade Berlina in zračnega mosta.
Ce se podobni pogovori vršijo sedaj, se lahko začnejo s katero koli od več točk, t o d a če bi se hotelo doseči bistveni sporazum, bi se moralo končati z Nemčijo. Izredno značilno poročilo Quakerjev, ki vztraja, da vojna med Sovjetsko zvezo in Zedinjenimi državami ni neizogibna, se ujema z novo in nič manj značilno kampanjo, ki je bila sprožena v sovjetskem vladnem listu "Izvestije" o možnosti soobstoja kapitalizhia in komunizma in v kateri je Ze-dinjenim državam bilo ponujeno, naj prevzamejo inici-jativo za sporazum na treh poljih — Nemčiji, trgovini z vzhodno Evropo in Združenimi narodi, vključno atomsko energijo. Od treh polj je Nemčija po mojem mnenju za sedaj najbolj odločilna. Zahvaljujoč napakam storjenih z obeh strani, vprašanje Nemčije danes prevladuje v svetovni politiki. Nemčija je "odsotna šesta" na Generalni skupščini Združenih narodov. Pa čeprav je odsotna in redko kdaj omenjena v javnih diskusijah, Nemčija, ki je na prvem mestu v mislih vodilnih sil, zadržuje sporazum.
Vsa ostala vprašanja — sedanji /asi o j glede atomske energije, ki ga je glasovanje pretekle srede, - da velika petorica in Kanada nadaljuje s svojimi lajnimi posvetovanji, samo upostavilo, dalje vprašanje italijanskih kolonij, na splošno vsako važnejše vprašanje na dnevnem redu Skupščine — bi bilo obravnavo drugače, če bi na vidiku bil sporazum glede Nemčije. Nobena nasprotstva,
nobene napake povojne dobe se ne morejo primerjati s to: da se je iz Nemčije, katere poraz je stal pet strašnih let, v teku štirih nadaljnih let storilo ost in razsojevalca Evrope. Leta 1945 mi je dalo pogum, ko sem od direktnih di-plomatičnih virov zvedel, da je Stalin pri diskusijah o Nemčiji z Benešom rekel, da mu celo komunistična Nemčija ne more dati zaupanja. To je bil nadaljni dokaz političnega vpogleda ruskega ministrskega predsednika. Dokler se radikalno ne uniči zgodovinske sile napadalnosti, ki so Nemčijo od ene generacije v drugo vodile, da je pahnila svet v oboroženi spopad, dotlej nobena oblika vlade ne bo zadostna garancija. Od takrat se je to stališče spremenilo; razvoj mednarodnih dogodkov je vodil Rusijo v revizijo svojega stališča. Toda ne Rusija'in ne Zapad se ne želi odpovedati svojega prejema na svoj kos Nemčije, kakor da je to ključ k njihovi lastni varnosti.
Politika zapadnih sil pod vodstvom Zedinjenih držav je pravkar povzročila sporazum z Bonnsko vlado, posledica tega sporazuma pa bo verjetno oboroževanje obnovljene Nemčije. Obisk državnega tajnika Achesona v Frank-furtu, to najvažnejše dejanje poklona, ki se ga je storilo novoustanovljeni vladi, je javno mnenje po celi Evropi sprejelo kot škandal. Zastonj skušajo francoski duhovniki po ukazu iz Vatikana potolažiti sovražnost napram ameriški politiki v Nemčiji, ki W širi po celi Franciji. To sovraštvo narašča kakor val iz enega konca Francije na drugi, z ene strani jača de Gaullea, z druge pa komuniste in bo strlo na koščke sedanjo francosko vlado. Na ta način, potem ko se je žrtvovalo milijarde dolarjev v poskusih, da se ustavi nemire in razžene privlačnost komunizma, ameriška politika neverjetno, toda resnično nenadoma vnaša v' politiko Francije in Beneluških držav najbolj eksplozivno vprašanje, kar se ga lahko zamisli — vprašanje vstajenja Nemčije. Vsi napori anglo-ameriške pro-.pagande, da sporazum, ki je bil zadnjo sredo podpisan, predstavi za garancijo proti oboroževanju Nemčije, so brez vsake koristi. Te napore je uničil Paul Reynaud, ki je v četrtek zagotovil v francoskem parlamentu, da je edina logična rešitev sedanje politike, da se ponovno oboroži Reich. Socialistični Voditelj Schumacher je dramatično označil dr. Adenauer j a za "kancelarja zaveznikov," toda resnica je, da je pakt nemška zmaga, ne pa zavezniška."
Ena stvar se je pokazala na tekočem zasedanju Generalne skupščine, tako v javnih diskusijah kot v privatnih komentarjih v koridorjih, namreč, da se ne bo moglo obdržati nedoločeno nadaljevanje mrzle vojne. Bodočnost nam nudi mir ali pa vojno — pravo vojno. Naj vsaka strah izbere.
NA TRIGLAVU
Ko sem slišal, da se lahko potuje v stari kraj, sem tudi jaz šel k potovalnemu zastopniku v mestu, da mi je navedel vse potrebno za potovanje. Ameriški potni list sem kmalu dobil, čakal sem le na jugoslovansko vi-zo, katero pa sem tudi kmalu dobil. Zato sem se napotil na potovanje dne 19. avgusta, potoval s francosko ladjo od New York do Francije. Naprej sem vzel železnico, prav do Ljubljane, kjer me je čakal na kolodvoru moj oče, star 76 let ter moj brat Peter, ki je zaposlen v knjigarni v Kranju. Iz Ljubljane smo šli v Kranj in od tam v vas Struženo, kjer sem prebil dvo-mesečne počitnice v Sloveniji-
Razmere v Sloveniji niso tako slabe, kot to nekateri pišejo v Ameriko. Sam sem vse videl na svoje lastne oči ter se pogovarjal 2 ljudmi. Mladina je navdušena za državo, je le nekaj starih, ki godrnjajo. Kdaj pa niso ti možaki godrnjali.
' Dela se tam s polno paro. Za vsakega je dosti dela. Seveda, kdor neče delati, takega tudi ne pitajo s pečenimi piščanci.
Koliko je nova Jugoslavija že napredovala, sem videl na razstavi v Zagrebu. Bil sem tam teden dni ter sem si vse dobro ogledal. Ta razstava je bila pa res nekaj posebnega. Tudi iz drugih držav sem tam videl obiskovalce, ki so se čudili hitremu napredku jugoslovanskih delavcev.
Povedati moram, da sem potoval po Jugoslaviji popolnoma nemoteno, nikdo me ni povpraševal, kdo sem, kam grem in odkod sem prišel. Prosto sem se gibal vsepovsod. Torej ne verjemite ljudem, ki vam pripovedujejo, da so jim vzeli potne liste, itd. Taki ljudje hočejo samo isla-; bo govoriti o novi Jugoslaviji. !
Ko sem šel domov, sem vzt-I s'
■ '	I
seboj štiri velike kovčeke, na-i polnjene z blagom za svojce, za'
vsakega nekaj iz Amerike. Ca-rinarji v Ljubljani so^bili vljudni z menoj ter so mi šli na roke, tako da je bilo rhoje potovanje res kar dobro.
Ko sem bil en čas doma, so me povabili, da bi šel na Triglav. Sem premišljeval, če bi šel ali ne. Okoli Clevelanda ni nič gora, da bi človek plezal po njih. Zato se je bilo kar težko odločiti, če bom šel ali ne. Pa sem se vseeno okornjžil ter sklenil, da gremo.
Do Mojstrane smo vzeli vlak, od tam pa peš na Triglav. Šli smo mimo Aljževega doma do Staničeve koče, kjer smo prenočili. Dr^igo jutro ob šestih smo nadaljevali pot na Triglav. Ob pol desetih dopoldne smo prišli na vrh Ti-iglava, do Aljževega stolpa, kjer smo ostali okoli pol ure, da smo se razgledali in od-nočifi.
ce razbijalo kot kovaško kladivo.
Rečem vam, težko je priti na Triglav neutrjenemu Amerikancu, še težje pa je iti navzdol, ker noga rada spodtakne. Dobro je bilo, da sem imel dobre vodnike, ki so pazili na mene, da se mi ni zgodilo nič hudegi.
Sedaj pa moram povedati to, kar je najbolj važno. Jaz sem prvi Amerikanec, ki je prišel na vrh Triglava v sedanji novi Jugoslaviji. O tem so mi tudi dali potrdilo v Kranju, na katero sem ponosen.
Drugače se mi je v Sloveniji aelo dopadlo ter imam namen, da grem čez par leta spet pogledat moj rojstni kraj. Naša Gorenjska je res tako lepa po leti. Sedaj se mi zdi še lepša, kot je bila v mojih mladih letih. Komur denarna sredstva dovoljujejo in čas dopušča, naj se kar pripravi ter gre pogledat svojo rojstno zemljo.
Ljudje so doma tako postrež-Ijivi, posebno mladina. To je res nekaj novega. Mladina je pridna, sama se priganja z navdušenjem, ker vedo, da si gradijo boljšo bodočnost. Kdor hoče iti v cerkev, mu nihče ne brani.
Ljudje vse govorijo, včasih še preveč; še v Ameriki si ne upamo tako govoriti včasih. Nekaj je še takih, ki radi nagajajo, pa šuntajo še druge, da se protivi-jo. Pa vse to nič ne zaleže. Tovarne v Kranju delajo v polno paro. To godrnjanje bo izginilo v par letih, ko bodo stari ljudje prepričani in bodo videli, kaj je mladina zgradila v novi Jugoslaviji.
Po dveh mesecih mojega bivanja sem se poslovil od Stru-ževega pri Kranju ter odpotoval nazaj v Ameriko. Pot nazaj je bila huda, bil sem deset dni na morju. Sedaj sem spet v Clevelandu ter se z veseljem spominjam na moje počitnice v Sloveniji, kjer so še vedno dobri in veseli ljudje, zato se ni potreba nič bati nobenemu, da mu bodo kaj hudega naredili, če pride domov iz Amerike. Jaz sem vse to sam videl in preiskusil, zato sedaj prav nič ne verjamem raznim govoricam, kako slabo je v starem kraju. Kdor pa meni ne verjame, pa naj se gre sam prepričat.
Pozdrav vsem čitateljem Enakopravnosti.
Frank Kne.
Janko N. Rogelj:
Knjige za Slovenifo
Frank Kne na Triglavu
Lep dan je bil. Nebo jasno in čist zrak. Brat Peter pa mi je opisoval vse, kar smo videli iz Triglava. Bilo je res lepo. Dolgo časa mi je vzelo, da sem prišel na vrh Triglava, toda tega nikoli ne pozabnn. Z menoj so ime potrpljenje, "ker sem hodil počasi, lovil sapo, ker nisem več vajen hoditi jjfo gorah. Pa je vseeno šlo, čeprav je včasih sr-
Cital sem poziv prosvetnega odbora Progresivnih Slovenk. Za istega sta podpisani Vida Shiff-rer, predsednica in Josephine Petrič, tajnica. Obe sposobne, vestne in zanesljive delavke, opremljene z dozorelimi preis-kušnjami in razumom, poučene o potrebah doraščajoče mladine v Sloveniji in o izbirah sodobne književnosti v Ameriki. Miss Shiffrer z lahkoto obvlada poglede na književno vrednost sedanje Amerike, Mrs. Petrič pozna nastajajoče potrebe šolske mladine v Sloveniji, ker dSvolj čita poročila iz domovine in je o tem obveščena tudi potom privatne korespondence.
Progresivne Slovenke so prav res izbrale pravo vodstvo za prosvetni odbor.
Grški življenjepisec Diogen je nekoč rekel: "Podlaga vsake države je izobrazba mladine."— Rimski državnik in govornik Cicero je bil istih misli, ko je zapisal : "Kaj je večji in boljši dar, katerega more nuditi republika, kot je učenje in pouk mladine." —Angleški satirik Swift je dodal: "Knjige so otroci razuma." —Ameriški advokat Rufus Milton pravi o knjigi sledeče: "Vsaka knjiga je dragocena življenjska kri mojsterskega duha, ki je balzimirana in zbrana z namenom, da preživlja iz življenja v življenje."
Knjige želijo v domovini. Da, in veliko knjig. Profesorica Ade-la Žgur, učiteljica angleščine, mi je pripovedovala o ponianj-kanju potrebnih knjig za vzgojo naše mladine v povojni Jugoslaviji. Tako so mi pripovedovali v Ljubljani^ Kako z zanosom so mi kazali knjige in mesečnike o rudarstvu na rudarski šoli v Ljubljani, katere so bile kupljene v Ameriki pred tremi leti. Iz sklada JPO smo dali tisoč dolarjev za nabavo knjig in potrebnih instrumentov, katere sedaj rabi rudarska šola v Ljubljani. Na Zahvalni dan se je oglasil pri meni v Clevelandu profesor Viktor Kersnič, učitelj na rudarski šoli v Ljubljani ter se ponovno zahvaljeval za nakupljene knjige.
Da, tam rabijo ameriške knjige vseh vrst, za to ali ono stroko. Knjige rabijo ,na akademiji upodabljajočih umetnosti, katere rektor je Božidar Jakac. Znanstvene knjige pogrešajo. In kje se te knjige dobijo? Baš v Ameriki. Na gimnazijah, univerzah in tehničnih šolah jih rabijo, gladina hoče dohiteti znanost, ka,tero ima danes v svoji posesti svet. Oni nečejo zapstajati, oni so željni učiti se ter se i\aobra-ziti v vseh poklicih, ki so 'po-
trebni za boljšo bodočnost naroda.
Prosvetni odbor Progresivnih Slovenk je pričel hvaležno delo. Vsak zaveden Slovenec ali Slovenka v Ameriki bi morala pomagati. Tako društva in druge narodne skupine. Naše slovenske, čitalnice bi morale priskočiti na pomoč. To je delo, ki spada tudi v njih področje. Kaj mislite? Dolžnost čitalnic je bila vedno, da širi prosveto med svoje ljudstvo ali narod. Tudi naši domovi bi lahko pomagali.
Končno, bodimo hvaležni prosvetnemu odboru Progresivnih
Primorske vesti
Kakor pod fašigti
Degasperijevska propaganda bi nam rada natvezila, da je sedaj za Slovence v Italiji drugačen položaj nego v časih fašizma. Toda dogodki nas nikakor ne morejo o tem prepričati. Niti najmanjše razlike ne čutimo glede na čase, ki $mo jih doživljali pod fašisti. O tem priča odklonitev zahteve krminskih Slovencev s strani goriškega pre-fekta, ki ne mara ničesar slišati o tem, da bi odprli v Krminu slovensko dvorazredno osnovno šolo, saj sedanja enorazredna šola niti izdaleka ne ustreza prosvetnim in šolskim potrebam slovenske šolske mladine v Krminu. Mar naj obisk prvega razreda zadošča za šolanje naše dece? Kako naj ravnanje goriškega prefekta spravimo v sklad z neštetimi svoječasnimi zagotovili glede spoštovanja in vsestranskega upoštevanja naše materinščine? Vse bolj in bolj čutimo strupeno ovzdušje novega fašizma.
C Dalje na 3. strani)
Slovenk, ki je sprožil in pričel s to idejo. Mi smo moralno dolžni, da pomagamo odboru, in pomagamo naši mladini v domovini do dobre učne knjige, katerih ima Amerika na razpolago.
S knjigo bomo dali izobrazbo. Bogastvo in denar lahko vsak izgubi, ali ga mu vzamejo, toda izobrazbe ne morete vzeti človeku, to je njegova življenjska lastnina.
Le dajmo našo ameriško znanstveno knjigo šolam v Sloveniji, da bodo iz nje dobili življenjsko naobrazbo za vse stroke delavnega življenja. Vsak naj pomaga pQ Fv-jem načinu in po svo-j'h ,r ..'i,;-; )stih, vsi pa bomo velik-j stoi iii za one, ki iščejo naše pomoči.
PO DVAJSETIH LETIH V STARI DOMOVIHI
(Piše JOE DOVGAN)
(Nadaljevanje)
Oče me je peljal v štalo, kjer mi je pokazal lepo kravo in zraven nje telico.
"Boš videl, kako lepe konje imamo. Danes je Rude šel z njimi v gozd," mi je rekel.
Rude je moj brat. Bil je šest let star, ko sem ga zadnjič videl. Šla sva z očetom tudi v svinjak, kjer je bila velika svinja, težka več kot 200 kil. Ena jim je poginila pred tremi meseci.
"Za nas tri bo že tale zadostovala," je rekel oče.
Vprašal sem ga, kako živijo, kakšne so razmere doma.
"Veš, Jože, lačni res nismo. Kdor dela, ni lačen. Pečenke seveda nimamo vsak dan, kdaj pa smo je imeli? Vsaj pri nas ne. Delat je treba, samo mati in jaz sva že stara in nisva za težko delo, posebno pa še sedaj, ko dežela rabi delavce. Rude vozi iz gozda les za obnovo. Je priden fant. No, saj si bil tudi ti takrat, ko si bil doma in smo tudi hodili v gozd, vozili, se matrali, da smo vse vozove razbili. Bilo je treba voz okovat in popravit, pa nismo toliko zaslužili, da bi mogli, plačat kovaču. Toda kaj ti bom to govoril, saj sam veš, kako je bilo. Vsi smo bili zadolženi, sedaj pa tega ni. Koliko noči nisem spal od samih skrbi, da bom motal prodat senožet ali pa njivo."
Vprašal sem ga, naj mi pojasni, kako Rude dela za obnovo.
"To je delo za one, ki so bili požgani ali pa na kakšen drugi način prizadeti od vojne. Tem ljudem se popravlja hiše. Ves material dobijo zastonj. Poglej naš cerkveni stolp. Bil je podrt v vojni, država pa nam je dala ves material, da smo ga popravili."
Medtem ko sva se pogovarja* la, je mati poklicala h kosilu-Kot pred tolikimi leti, so še vedno imeli navado, da so pred kosilom zmolili. Hitro sem spravil hrano pod streho in ko smo končali, me je mati vprašala, kje j® moja prtljaga. Povem ji, da na postaji. Sosedov Janez mi je kel:
"Veš kaj, ob pol treh gre tovorni avto v Ilirsko Bistrico. Bom jaz šel s tabo in ti poma-
v	"
gal, da bova pripeljala kovceKe.
Kar nenadoma pa je pritekla nekg žena in začela vpiti:
"Hitro, hitro . .
"No, kaj pa je?" s^m začudeno vprašal.
"Brž, javit se pojdi, če ne dejo pote," je komaj odgovorila-
"Kdo vam pa je to povedal. sem jo zopet vprašal.
"I, tako govorijo ..."
Potolažil sem jo, da imam 4* ur časa. Mati in oče sta mi svetovala, naj tp opravim prej 1^° mogoče. Sosedov Janez pa je mnenja, da lahko to opravim spotoma, ko bomo šli v Ilirsk® Bistrico po prtljago.
Šli smo na ulico. Ni bilo dolgo, ko je prišel tovorni avto, nas P®' bral in tako smo se odpelj^^'' Vprašal sem šoferja, kdaj bo šel nazaj, ker da bi hotel, da mj pripelje mojo prtljago. Odvrm mi je, da bo prišel na postajo čez uro in pol.
Šel sem na urad, da sg priJ^ vim. Neka uradnica me je po® ^ la v oddelek št. 7. Potrkal sem na vrata, vstopil in povedal, za kaj sem prišel.	,.j
Uradnik mi je vljudno ' stolico in ko je končal z ne ženo, sem mu izročil potni lis • (Dalje prifiodnji^)
t
G' decembra 1949.
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3
UREDNIKOVA POSTA
petnajstletnico Mladinskega pevskega zbora
petnajst iz grl mladine V^nii sladke se glasijo^
petnajst njih zgodovine 9l(isno-čutno govorijo!
^ct petnajst mladina vzorno
kulturnem polju dela (M se trudi neumorno, ^ Čimbolje bi uspela.
petnajst mladina čvrsta Of je, seje, okopava,
skrbno čisti vsako vrsto, bo lepa rast in zdrava.
petnajst škropi, zaliva '^vetke—pesmice različne '^Gdiio boljše pridobiva,
nežne, bujne, mične.
^0 gredicah jih nabira
jih v šopke povezuje, ® njimi pa srca odpira, ^ jih radost napolnuje.
^^upno znaša šopke sveže
čebelic^ vsa leta, ^ narodnim jih trakom veže jih v krasen venec spleta.
^<^nec ta pa širi, veča ga vedno olepšuje, ^ z njim srca hrepeneča ^^dno bliže privlačuje.
ovije jih ljubeče ® Vetjem, cvetkami okrasi
poljubov čiste sreče ^žni prineso jim glasi.
Zavedna mladina Mladinskega
''a dela na kulturnem polju ^ let. Vztraja in se trudi na ftiogoče načine, da neguje ®tke-pesmice in jih povezuje ®°Pke ter spleta venec-pesmi Zgodovine—nam v zado-
*01
, 3stvo, Lepše in prijetnejše bi ^ bilo se loviti in imeti krat-zabave, metati razno-
tOČ; \l
krogle itd. namesto uče-Toda ta čvrsta mladina, ki
je še edini vir naše pesmi in besede, katera se glasi daleč proč od naše rojstne domovine, je pripravljena nadaljevati našo pesem in besedo, ako jim bomo mi starejši stali ob strani in jim pomagali.
Pravijo, da je človek toliko star, kolikor se sam počuti. Tudi mi bomo narodnostno toliko časa živeli, dokler bomo sami hoteli.
Komur je kaj znana zgodovina naših prednikov v Sloveniji ve, da se jih je skušalo potujčiti in uničiti na vse mogoče načine, vključno z ognjem in mečem. Toda vzdržali so vse pritiske in zvijače in nadaljevali svojo besedo in pesem, kjer se še danes ponosno glasi in se bo še glasila. Ali nismo tudi.mi njihovi potomci? Seveda smo!
Torej, zakaj bi dopustili, da bi naša pesem in beseda tukaj umrla? Ne, tega ne smemo dopustiti! Kjer koli je kaj prilike, je naša dolžnost, da naši mladini pomagamo in jo spodbujamo, da bo vodila našo pesem in besedo še naprej. Vi, ki živite v obližju Collinwooda, storite svojo sedanjo dolžnost s tem, da pridete na koncert Mladinskega zbora v nedeljo 11. decembra popoldne. Prispevajte v ta venec petja tudi vašo cvetko dobre volje, škropite in zalivajte z vašo navzočnostjo, da bo cvetje vedno sveže, prinesite jim narodnega traka vspodbude, da se bo venec še naprej vezalo in širilo, da nas vse objame in nam prinesejo nežni glasi poljubov čiste sreče.
Pred leti je bilo mnogo neodvisnih mladinskih pevskih zborov v širšem Clevelandu, toda žal, prenehali so obstojati iz enega ali drugega vzroka, izvzemši fže sedanjega v collinwoodski na-l^elbini. Torej je ta zbor kot dre-' vesce v puščavi na tem polju, ki
še zeleni in raste, ki nudi popotniku razvedrilo, sence in blagodejni užitek. Zato bodimo pazljivi in pripravljeni varovati, da ne stegne puščavska smrt svoje kostne roke in nam zaduši to edino drevesce na tem našem polju, ker z njim bo začelo usihat vse naše narodno zelenje.
Da bo program zelo pester in bogat, o tem ni govora, ker se je za 15-letnico polagalo važnost, da bo boljši od drugih, kateri so bili tudi dobri.
Igro vod ja je John Stebla j, učiteljica petja je Miss Florence Unetič, pianistka pa Miss E. Pavli.
Koncert se vrši v nedeljo 11. decembra ob 3.30 popoldne v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Pridite zagotovo, ker mladina vas pričakuje z odprtimi rokami in ljubečimi srci.
Jack Tomšič.
Sprememba datuma filmske predstave—Milwaukee, Wis.
Zadnjič smo poročali, da se predvajanje umetniških filmov iz Slovenije "Na svoji zemlji" in "Izgradnje" vrši 11. decembra, t. 1. zdaj smo pa dobili obvestilo, da se je datum vsled nepre-videvanih potežkoč preložil za en teden pozneje.
Torej sedaj je definitivno določeno, da se ta filmska predstava vrši v soboto, 17. decembra 1949 v Alamo Theatre, 1037 So. 16th St., Milwaukee, Wis. Prva predstava se prične ob 1. uri popoldne in druga pa ob 3. uri popoldne. *
Ker so ti filmi zelo zanimivi, se našim rojakom priporoča, da se te predstave gotovo udeležijo.
Tajništvo SANSa.
na moj naslov: Terezija Hren, Dom onemoglih. Grad Gornja Radgona, Slovenija, Jugoslavija, Evropa, ali pa na: Slovenski ameriški narodni svet (SANS), 3854 W. 26 St., Chicago 23, 111.
Tajništvo SANSa.
Primorske vesti
(Nadaljevanje z 2. strani)
Vrnite našim vasem njihova prava imena
Občinski svet občine Devin-Nabrežina je na svojem nedavnem rednem zasedanju ugotovil, da je prebivalstvo občine Devin-Nabrežina po večini slovenske narodnosti, daje bilo uradno poslovanje ves čas v slovenščini do zloglasnih fašističnih zakonov 1923 in da so bila imena naših vasi po fašistnčnih oblastnikih nasilno popačena. Slovensko ljudstvo je šlo v borbo proti kletemu nasilju, ki se je razrasla do vrhunca v letih narodne osvobodilne borbe. Anglo-ameriška vojaška uprava pa je z uvedbo stare fašistične zakonodaje ponovno uveljavila italijanščino kot uradni jezik. Sicer dopušča ukaz št. 183 souporabo slovenščine pri razpravah v
občinskem svetu, vendar pa ta "milostna" dopustitev še izda-leka ne ustreza pravicam Slovencev. Zaradi tega bo po sklepu občinskega sveta slovenščina popolnoma ^ enakopravna z italijanščino v uradnem poslovanju na področju občine Devin-Nabfežina. Prav tako je važen sklep, da se našim vasem vrnejo imena, ki so jih imela v pre-i teklosti.
Med našim ljudstvom
Dvorano v Ljudskem domu v Gorici, ki so jo postavili Slovenci, je goriška občina oddala — razvpiti reakcionarni, italijanski organizaciji "Lega Nazi-onali". Spet smo tam, kjer smo bili pod fašizmom.
V	Podgori so bivši partizani počastili spomin padlih borcev in položili venec na pokopališču. Pevci "Prosvetnega društva" so zapeli žalostinke.
V	Ovčji vasi v Kanalski dolini bodo zgradili velik hotel s 120 posteljami. Namerav ajo zgraditi vzpenjačo, ki naj bi prevažala izletnike na Višarje.
V	Trstu so preminili 61 letna Frančiška Bizjak vd. Cebulec, 68 letni Franc Goslar, 64 letni Alojz Cerne, 52 letni Matija Vis-
kovič, 81 letna Antonija Ščuka, 58 letna Jožefa Vlah, 66 letna Julija Švarc, 58 letna Ana An-tončič in 74 letni Anton Šini-goj.
V Pevmi smo pokopali partizanskega borca tov. Ludvika
Šviligoja. Njegovo truplo so nosili partizanski tovariši. Deloval je v raznih organizacijah. Pogreba so se udeležili tudi zastopniki Demokratične fronte Slovencev in množičnih organizacij.
Poizvedba
Kdor koli bi kaj vedel o mojem bratrancu Antonu Kokol in o Marici Gostinčar, olja doma iz Kleč pri Dolu, Slovenija, ki sta prišla v Ameriko leta 1912, je lepo naprošen, da to sporoči
N. J. Popovic, Inc.
IMA ZASTOPSTVO
Chrysler - Plymouth avtov
PRODAJA NAJNOVEJŠE 1949 IZDELKE KOT TUDI
RABLJENE AVTE
V zalogi ima razne dele in potrebščine za avte ter izvršuje razna popravila po tovarniško izurjenih mehanikih.
8116 LORAIN AVE.
ME 7200
NICK POPOVIC. predsednik
ZAVAROVALNINO
proti
ognju, tatvini, avtomobilskim
nesrečam, itd.
preskrbi
Janko N. Rogelj
6208 SCHADE AVE.
Pokličite:
ENdicoH0718

OBLAK MOVER
Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupaj em na vašega starega znanca
JOHN OBLAKA
1146 East 61st St.	HE 2730
MIŠKO KRANJEC
OS ŽIVLJENJA

ROMAN
RTI IN ŽIVLJENJE
(Nadaljevanje)
sem, če bi mi ti mo-dati. Odstopil bi ti svoj 1 ■ ^ar bi bilo več. bi ti Dovr-
"Mi,
"il,
Mil
da v kratkem toliko
^ ^ bilo napak. Tako se bo zasidrala v posestvo, ^jv že tri orale, s tem bi y Počasi bi bilo vse nje-Gjti tudi Matija bi ji pro-ko bi si poiskal kje
M
''ko imam," je rekla, "a to-^a bi bilo dovolj." še kje poiščeva," se je ^'1- Ko dobi vsaj nekaj,
Riesto.
že laže dobi drugo zraven. "Morda bi kdo rajši tebi posodil, kakor meni," je naposled še predlagal.
"Premislila bom," je dejala čez trenutek.
O tem je premišljevala vse noči. Ni mogla spati. Toda, ni mis-I lila o tem, kje bi dobila denar, temveč o tem, da bo vse to nekoč vendarle njeno. A tudi denar mora nekje izvrtati. Zdaj se je kesala, da je zvabila moža sem. Medtem bi bil on v mestu kaj prislužil, tu na kmetiji pa ni za nobeno rabo. In ko bi imela dovolj, bi bilo vse, v redu. Ko bi živel dolgo na tej zemlji in bi
vedel, da je njegova, bi se je oprijel in bi morda postal iz njega dober gospodar. Treba ga bo pripraviti, da poj de zopet v mesto.
O tem, da bi Marko rad šel v Ameriko, je ponoči pravila možu.
"A kaj se to mene tiče?" je odvrnil malomarno, kakor je bila zadnje čase njegova navada, ker se je dolgočasil v tej družbi, kjer ga niso marali.
"Kaj to tebe briga," je dejala nejevoljno. "T«, da na ta način postane vse najino."
"Saj to je vendar že zdavnaj najino. Neprestano si mi govorila, kakšno gospodarstvo imate doma."
"Kakšno gospodarstvo," je dejala zopet. "Tega ti nisem nikoli rekla, temveč da je zdaj prilika, da si lahko pridobiva."
"Medtem pa vsi gledajo name kakor na kakšno žival, ki je škodljiva, pa je ne morejo uniči-
ti. Vse, kar počnem, je neumno. Kakšno življenje pa je to? Nika-ko." Zdaj ni rekla ničesar. Bilo ji je celo prav, da tako govori. Tako bo sam prišel na to, da se odpravi zopet v mesto. In naposled je res vprašal;
"Kako dolgo naj ostanem še tu?"
"Ne vem," je dejala zamišljeno. "Saj, če se ti ne zdi—jaz ti ne branim. Niti za en dan več te ne ustavljam. Saj te že dolgo gledam, kako se dolgočasiš."
"Kaj pa naj začnem? Cesar se lotim, vidim, da jim ni prav."
Na to ni rekla ničesar. Zadeva je bila na pol končana. Treba je samo počakati, da se mož odpravi z doma. Morda še nekaj dni. Videla ga je, kako je tiste dni premišljal. In najjosled ji je le povedal:
"Mislim, da je najbolje, ako grem nazaj v mesto."
"Tako?" je rekla tihi,o. "No,
■^tniltj ai^mAs?

'ijf #. ^

m


Is it Junior's report card? Father's unannounced dinner guests? Mother's Club activities?
Oddly enough, these aie not the causes of most family arguments!
Sociologists tell us, "Tempers are shortest and arguments longest when the subject is money—or the lack of it."
That's why the head of every family should realize the necessity for a safe, sure automatic savings plan. For peace and harmony in the home, as well as that important feeling of security!
And what could be a safer, surer, more automatic savings plan than this?
Buy U. S. Savings Bonds on the automatic Payroll Savings Plan. Or...
If you're not on a payroll, ask your bank about the Bond-A-Month Plan.
Remember — every $3 you put into U. S. Savings Bonds today will be worth $4 in 10 years.
Automatic saving is
sure saving — U.S. Sauings Bonds
ENAKOPRAVNOST
Thia h ttn ofRcieJ U. S. Treasury AdverthemerU-^
prepared under auapice* ot Treasury Departmer^t and Advertising Council.
jaz te ne ustavljam. Kakor veš in kakor se ti zdi bolje."
"Ti lahko ostaneš tu, če misliš, da bo tako dobro. Naposled—ne bi bilo nič napačnega, ako postane kdaj to najino. Saj potlej, ko teh ljudi ne bo več tu, mislim, da bo bolje tudi zame."
Tako se je stvar premaknila datlje.
Da se Marko odpravlja z doma, tega oče ni zvedel. Pač pa je zvedel, da hoče Andrej v-mesto. To mu je Ana povedala. Tudi mu j je nekoliko razložila, zakaj hoče. Kajpa, povedala mu je tako, da ni mogel vedeti pravega vzroka, ne njenega, ne njegovega.
"Naj pa gre," je dejal oče. "Jaz naposled nikogar ne držim za ovratnik, da bi mu pravil: Nikar ne hodi.— Kakor se komu zdi."
On je mislil na svoje načrte in ni imel časa, da bi razmišljal o takih stvareh. Šele, ko so mu
povedali, kaj se godi za njim, se je nekoliko zamislil. A že naslednji trenutek je vzel to na znanje in računal s tem kot z dejstvom, ki ga ne more spremeniti. Samo rahlo je občutil, kot bi se pri njegovem načrtu nekaj zamenjalo in kot bi bilo treba zdaj ta načrt za spoznanje spremeniti. In še preden je o tem kaj več razmislil, je bil Andrej že pripravljen za pot.
"Torej vendarle greš?"
"Da, kaj pa naj tu počnem?"
"Ali misliš, da je v mestu življenje lažje?"
"Ne vem. Morda vi tu prav tako živite, kakor se živi v mestu. A ves čas, kar sem tu, sem bil kot tujec."
"Delal bi bil."
"Jaz sem vajen tovarne ali kakšnega drugega takega dela. Tam je človek bolj sam svoj. Povrhu pa tisti vaš neumni načrt.
"Zakaj neumni?" se je nasmehnil oče in gledal naravnost.
"Morda pa je vendarle pametno tako."
"Eh," je zamahnil Andrej. "Mi smo o tem dosti govorili. Bil sem v organizaciji. Tam so o takem govorili. Seve, nekoliko drugače je bilor A ko ste o tem prvič govorili vi, se mi je zdelo, da sem zopet zašel med take ljudi, v organizacijo, kjer o tem govorijo. Le ta razlika je, da imate vi nekaj zemlje, oni tam pa niso imeli ničesar. In da je vam padlo tako mimogrede v glavo."
"Ne, jaz sem o tem mnogo razmišljal."
(Dalje pTfhodnjič)
WViSTtN US. SAViNGS WNDS
/
STRAN 4
ENAKOPRAVNOST
MIROSLAV KRLEŽA:
BITKA PRI BISTRICI LESNI
(Nadaljevanje )
Loborec se je domislil, da bi bilo dobro, ako poglobi to svojo jamo, v katero ga je vrgel nemara sam sveti Rok; zatorej je z veliko težavo začel iskati svojo lopato, ki mu je zdrsnila na hrbet ter se je dolgo tako iztegoval in mučil z jermenom, a ko jo je naposled izvlekel, je nekaj zazvenčalo in lopata mu je v visokem loku odletela iz roke.
"Odneslo jo je," je pomislil, se zvil v jami v klobčič, ko je v naslednjem trenutku zopet nekaj zasvistilo in zapeklo Loborca v glavo. Meso ga je žgalo, krasta je krvavela, ves blaten in umazan se je opipaval po glavi in nekaj časa zijal na krvave prste, potlej se je zopet gladil po glavi in srce mu je živo in glasno bilo. Pred njim je na ku. pu zemlje ležal dežni plašč, krogla pa je odtrgala gumb s plašča in gumb je zabrenčal kakor prašiček, kadar se gredo pastir-ci prašičke na livadi.
"Tukaj strelja nekdo prav name* mater mu krvavo," se je domislil Loborec in segel po svoji puški. Puške ni bilo nikjer, ostala je v jarku, on pa je tu v zaščiti nekega trupla ležal brez
* By Francos Ainsworlh
T)
We've just finished re-decorating our livingroom and I'm simply thrilled with the results! With the help of our paint dealer, Mr. James, we applied the principles of Color Dynamics to our planning, and the results are certainly gratifying. Mr. James showed me how the right color makes a room larger or smaller — more restful or more cheerful . . . how color can minimize architectural faults in the home.
He gave me a paint booklet with a color wheel on the inside page, and helped me draw a rough sketch of our house plan. We place the sketch over the color wheel with the north side of the house over the "N" on the wheel. It showed me just what colors to use in evei-y room — light, cheerful shades for north exposed rooms, and deeper more restful colors for rooms that get lots of sunlight.
For the livingroom which faces south, we chose a Pittsburgh Wall-hide flat paint in a deep blue-green shade. Then I selected drapes in a large green and red floral pattern on a white ground, covered the sofa in the same fabric—and covered two chairs in the bright red. You'd never believe it was the same room! The deep paint makes it so much (osier—so restful.
The right color and paint certainly makes a world of difference. Now that I've learned about Color Dynamics, I'm going to apply these principles of "energy in color" to make every room more liveable, as well as lovelier to look at!
puške, še vedno v mislih, da bi bilo mnogo bolj pametno, če bi bil ostal v bistriškem, gnoju, ko da se da zaklat! tu na oranici na samo božjo nedeljo. Do tiste ure je bil še vedno človek, ki je motno čutil, da so mu storili krivico in da bi bilo bolj pošteno, če bi se vrgel na tiste Žide in peke, dobavitelje in kaderaše prevarante; če bi zgrabil puško in začel streljati na vse tiste lopove v zaledju od generala do bataljonskega čevljarja. Kakor krotko živinče se je bal tega ognja, a ko je zdaj zaril nos pod zeleni plašč neznanega madžarskega mrliča, okrvavljen in razdražen v globokem prepričanju, da strelja nekdo prav nanj, je pograbil puško in začel streljati v megle, v blato, v robidnice, v nič!
"Le komu je storil kakšno krivico? Njemu so ukradli njegov šesttedenski dopust in lastno ženo so mu odgnali s puškinim kopitom od kasarniške ograje! Razmrcvarili so ga, po bolnišnicah so ga vlačili, čevlje so mu ukradli, zdaj pa še streljajo nanj? Da vidimo Štefa Loborca, ali bo še dolgo trpel, da vsi po njem mlatijo?"
Tako je besnel Loborec Štef in puška mu je grmela kakor motor, cev se je kadila, les se je vnel, krogle so se usipale iz magacina kakor iz slamoreznice, na Štefovih prstih pa so se kadili beli mehurji opeklin. Potoval je na lokomotivi bitke s polno paro.
Divizijski oglednik Palčič ( v civilu dijak in živČnež, ki ga vsaka najmahjša življenska drobnarija davi v goltancu in se mu svetijo oči od neke neizrekljive tuge), je v ljudski šoli Bistrice Lesne prešteval mrliče prejšnjega dne s kote tri sto trinajst. Prvi bataljon zagorskega polka, ki je bil na levem krilu, je največ pretrpel: dva in sedemdeset mrliških listov je ležalo od prvega bataljona na mi zi divizijskega mrliškega oglednika dijaka Palčiča, ki je luščil te mrliške papirje iz rumenih kovinastih platnic ter urejal gradivo v spise in registre divi-zijskih izgub. Pri drugem bata Ijonu sta trpeli druga in tretja stotnija. V drugem vodu druge stotnije je obležala sedmorica, in sicer: desetnik Pesek Mato in šest domobrancev.
Prvi v vrsti je bil domobranec Križ Matija. Rojen, cepljen, padel, ostalo za,njim v prilogi: dve pismi, štiri in dvajset kron, žepni nož, eno ogledalo.
Prvo pismo Križa Matije, napisano s težko težaško roko, je bi^o od Katice Rodeš in se je glasilo takole:
Daimam perutizaletanje bi poletela na tvoje omamne prsi daimam sokolovo oiko špustilabi
Troopers Load Flying Boxcar
m'''""
RPB-MA-60a
Men of an oirborna battalion load a 2V4-lon truck on the famous air freighter C-82 during recent exercisn at The Infantry School, Fort Benning, Go. New cargo-handling technique!, an important phase of air transportation, ore constantly being devised In this highly technical Army career
seu tvoje raskošne nedrije da imam ketnco okoli vrata oviiabi znjo tvoje srce samoda miboš-lepši in milejši in najdražji. To-likote ljubimdabi dala zate svoje življenje četreba. Kakormi pišeš pa vendar me karašin meo-pominjaš dati nisemzvesta ne-bojse ti zame mili moj, jaz sa-mosteboj lahko sem blažena in zadovolna in opisati nemorem srcebom izruvalain predte položila da v njem vidiš samsebe in celegada se vidiš kakote ljubim.
Gobezdala nemorejo mirovati patudi mene nekrivo innedolžno obrekujejo. Moj očim je temu-kriv kerme sili najbom njegova dokler se moj Pepo nevrne iz Taljanskega. Tipatega ne verja-mi. Toje žalostno dame tvoja matipsujejo ker spimpri očmu a kjepa naj čene pri njem kopa pritebi nemorem, ker kajbo Pe-i po rekel ko se vrne domu kerje Šfefek Francetič s Pepom na Taljanskem bilin Pepo je živin-zdrav Hvaljen Jezus inmarija nasvidenje Katica Rodeš.
Drugo pismo domobranca Križa Matije ni bilo od Katice Rodeš, ampak od Ljubice Janki-čeve, po vsem videzu še neporočenega dekleta.
Pošilja ti mili in ljubezniv pozdrav Ljubica Jankičeva. Hvaljen Jezus in Marija Dragi Mato Zlato moje dajem vam na-znanje da se vašo karto prejela tretjega zvečer in moje srce je bilo veselo kosem dobila vašo karto. Zdajvam pišem ta listek kermi srce ne da pokoja dragi Mato ljubezen moja srce moje zlato moje ljubezen moja je tako stalna kakor zneba mesečina svetla Milo moje vzamem svinčnik vdesnico roko da napišem eno pisemce da mi dragi Skupaj nismo. Svetla zvezda mojega srca bolj te ljubim kakor boga in glej zdaj mi zvzhoda posije sonce žarko in pozdravlja sladko srce.
Dragi moj pišitemi od tistega pisma ki stega dobili zašmaren prosim pišitemi ali ste zares bi-
6. decembra 19^^*
■li zastrupljen kakor mi je povedal Kovačev blaž ker pišemže tretjič in se bojimda ste vi v mestu zdrugimi vljubezni Prejmite mili in ljubeznivi pozdrav od Ljubice Jahkic,
Divizijski mrliški oglednik dijak Palčič se je zamislil nad tem pismom Rodeševe Katice, ki je prišlo na mizo mrliškega oglednika in je tako postalo zaključek ljubavne drame.
Katica Rodeševa j e gotovo pljunila v izsušeni in prašni črnilnik ter mešala v njem z obrnjenim držalom kakor da meša prežgan je v loncu, potem pa je ves nedeljski popoldan prepisovala iz zbirke ljubavnih pisem neke harambašičevsko - badali-čevske izraze, da bi na kraju v vso to lectarsko pisanost vpletla zrnce resnice, grenko kakor kap-plja pelina.
Dijak Palčič je poznal ta način dopisovanja in načital se je
1937 FORD TUDOR avio se proda za $150.
Dobro obratuje.
Vpraša se na
3430 W. 63 St., WO 4622
IGRAČE, ORODJE,
MOTORJI. ŽELEZNIMA
Izvrstne vrednosti
REPUBLIC LIQUIDATING CORP. 6900 St. Clair Avenue
STANOVANJE V NAJEM
6 sob zgoraj se odda v najem odrasli družini.
Tudi garaža.
Vpraša se na
5416 Homer Ave.
ali pokličite Wickliffe 500 M
ZULICH INSURANCE AGENCY
Frances Zulich 18115 Noff Rd.. IV 4221
Se priporočamo rojakom ze naklonjenost za vsakovrstno za varovalnino.
VAŠI ČEVLJI
BODO ZGLEDALI KOT NOVI. ako jih oddaste v popravilo zanesljivemu čevljarju, ki vedno izvrši prvovrstno delo.
Frank Marzlikar
16131 ST. CLAIR AVE.
tisočev in tisočev takšnih pisem, prelepljenih z neoperjenimi angelčki rožnate barve in s krvavečimi srci, napisanih zmerom z eno in isto roko v diagonalo iz gornjega levega kota v desnega spodaj; dobro je vedel dijak Palčič, kdaj pride tisti stalni obrat iz sladkega v grenko in vse to se mu je zazdelo dolgočasno in žalostno.
Tu naj ti sedi v prazni šolski sobi in naj vso noč bere, kako Eva Katančečeva pošilja rajnemu domobrancu Blažeku tri golobe. Prvi ti ljubezen pripelje, drugi ti nosi poštico, a tretji prinaša ti rožico vse sem vedela kaj je bilo v gorici z Janico Go-ričančevo in zakaj mi ne pišeš
zbogom, pa kako piše Pecakova
___f__________________________
HIŠE NAPRODAJ
Blizu E. 148 SI. in bulevarja—Za
eno družino, 6 sob; zelo snažno znotraj in zunaj. Garaža, cemen-tiran dovoz in lepa lota. Se lahko vselite pred božičem. Zelo zmerna cena	........ $10,500.
Kildeer Ave., blizu E. 185 St__6
zelo lepih sob, zajtrkovalna soba, preproge, beneški zastori, stoker fornez na termostat, garaža za 2 avta, "overhead" vrata, cementi-ran dovoz. Cena zelo zmerna.
Za podrobnosti pokličite
J. K N I F I C 820 East 185th St.
KE 0288	—	IV 7540
GRDINOVI KOLEDARJI
FIRMA A. GRDINA IN SINOVI
sporoča, da ima vse koledarje, treh velikosti in različnih vzorcev za razdajanje. Veliki Za dvorane in trgovine, srednji za navadna stanovanja, manjši in religiozni za družine, ki take želijo dobiti.
Koledarji so na razpolago vedno v pogrebnem domu na 1053 E. 62 St.; dalje v prodorih kegljišča, v prodajalni pohištva na Waterloo Rd. in v pogrebnem domu na 17010 Lake Shore Blvd.
Kdor bi se hotel pismeno obrniti zanje, naj piše na urad: 1053 E. 62 St. Prvi mesec januar krasi slika guvernerja Frank J. Lauscheta. Vsi koledarji imajo zelo zanimive slike.
Kdor zunanjih rojakov želi naročiti koledar, bi za družinskega (večjega) poslal 25c, lahko v znamkah; za religioznega pa 20c.
A. GRDINA IN SINOVI
1053 E. 62 St.
Cleveland 3, Ohio

EAT THE SEED

»••and you lose the harvest!
The money you have today can be the leed that grow* into dreamt come true. Eaten up today in spendthrift buying, it only gives momentary satisfaction. But planted wisely, it can bring you a harvest of farm or ranch expansion—education for the kiddies —that long vacation trip you've wanted.
Put profits where they grow. Invest every possible penny in U. S. Savings Bonds. Then every $3 you plant today, will allow you to reap a harvest of $4 in ten short years.
Dean |W. I. Myers of ComeU University,
says:
'A financial reserve in U. S. Savings Bonds is just as important a part of a well-managed farm or. ranch business as is land, livestock, and machinery. Agriculture is a speculative business, and farm and ranch people need to have their financial reserves in the safest possible form and where they will always be readily available. Nothing meets thise two requirements at well as United States Savings Bonds."
INVEST IN U.S. SAVINGS BONDS
ENAKOPRAVNOST
This is an offical U. S. Treasury advertisement — prepared under auspices of Treasury Department and Advertising Council
Jaga hrvatskemu kralju, da si vdano podpisana jemlje prostost da si v svrho podelitve najvišje očetovske milosti pričujočo preponižno prošnjo najvda-neje predložiti usoja.
Pričujočo preponižno prošnjo Pecakove Jage so kraljevske oblasti napotile službenim potom pristojnemu vojnemu naslovu za tamošnje primemo priporočilo, pristojni naslov pa je prošnjo po kratkem postopku s prijavnico vrnil prosilki (oziroma njeneniu možu domobrancu Pecaku) s pripombo, da Njegovo veličanstvo Hrvatski Kralj "ni uvaževalo prošnje in svoje prevzvišene očetovske milosti nakloniti ni blagovolilo" pa se zatorej domobranec Pecak Im-
bro ne bo vrnil na grunt, kakof je prosila Jaga in kakor je trdno upala in je za to darovala občinskemu pisarju tolsto g"®' ko in sedem in dvajset jajc.
(Dalje prmcxinjiC)
šEom

BUY BONDS TODAY!
O
Bridge in Junior SVETILKE
Posebnost samo za ta teden - $8,85
Te svetilke so vredne veliko več. Zelo primerno božičn® darilo. Prihranile si denar i** dobite prvovrstno kakovost-
Imamo vse pohištvo za dom in razne hišne predmete za darila-
STAKICH FURNITURE CO.
KVALITETA PO ZMERNI CENI _ LAHKI POGOJI 16305 WATERLOO RD. — IV 8288 James D. Stakich
Mary A. Svetek
LICENCIRANA POGREBNICA
478 E. 152 St. - KE 3177
LEPI. DOSTOJANSTEVENI POGREBI PO ZMERNIH CENAH.
Ambulančna posluga podnevi in ponoči. Vršimo vse notarske posle.
Pogreb oskrbimo kjerkoli in po vsaki ceni. v
Naznanilo in zahvala
Globoko potrti naznanjamo, da je umrla naša ljubljena soproga, mati in sestra
Mary Rossi
rojena HLAPŠE
Zatisnila je svoje blage oči dne 11. novemb?* 1949. Pogreb se je vršil dne 15. novembra iz John* sonovega pogrebnega zavoda na Lakeview pokopališče, kjer smo jo položili k večnemu počitku«
Bila je članica društva Collin wood Hive št« 283 TM in društva Srca Marije (staro).
Naj bo izrečena srčna zahvala vsem, ki so P®" lozili tako krasne vence k njeni krsti, vsem, ki so dali avtomobile brezplačno v poslugo.
Hvala vsem, ki so se poslovili od nje, ko j® ležala na mrtvaškem odru, in vsem, ki so jo spr®)' mili na njeni zadnji poti na pokopališče.
Ti, ljubljena soproga in mati, počivaj v mir** in lahka naj Ti bo svobodna ameriška zemlja« se Te bomo spominjali z ljubeznijo za vedno«
Žalujoči ostali:
FRANK, soprog
MIMIE, RUDOLPH; SOPHIE, EDWABP' sinova in hčeri
FRANCES ZUPANČIČ, sestra
TEREZIJA HLAPŠE, sestra v stari domovini
Cleveland, Ohio, dne 6. decembra 1949.