27. številka.
Ljubljana, v četrtek 4. febrnvarja 1897.
XXX. leto.
SLOVENSKI NA
Izhaja vsak dan sve£er» izimSi nedelje in praznike ter velja po poŠti piejtnnhn »a avetio-o^t rsk e dežele za vt>t ltio 16 gld., za pol leta 8 gld., za »»trt leta 1 t*Ul., za j eden mesec 1 gld. 40 kr.— Za L j ubijano brez pošiljanja na dom za vse leto §8 gld., za četrt leta I gld. 80 kr., za jedcu mesec 1 gld.  10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr.
na mesec, po iiO kr. za Četrt leta. — Za tnjc dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za osna ni la plačuje se od stiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in uprav nistvo je na Kongresnem trga fit. 12. Dp i-a v n ifitvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Kaj hoče dr. Gregoric?
(Z Dolenjskega.) II.
Iz doslej izifilih listov Gregoričevega glasila „Slov. Lista* nismo razvideti mogli, kaki razlogi 80 merodajni bili za izstop dr. Gregoriča in drugov iz klerikalne stranke. „Sprava", sprava mej sloven skima strankama na Kranjskem se mora doseči, to odmeva iz člankov in dopisov „Slov. Lista" ! Prav lepe besede so to, ali manjka nam vere; v tem ozira smo res grozni brezverci!
Gregorič je popolnoma pozabil, kako se je v „Slovencu" in v drug h, ž njim spojenih glasilih hudo delalo proti narodnjakom, ki so hoteli delati in so delali po načelih, katera jim je dajala njihova vzgoja ter pogled v svet Nafte meščanstvo je zdaj narodno, ali klerikalna načela ga niso napravila tacegal Dr. Gregorič je bil sotrulnik t-h klerikalnih listov, videl je, ki.ko bmtalao so nekateri nadih mlajših duhovnikov hoteli vsacega narodnega politika uničiti, ki se je upal na dan in tam hotel svobodna načela zastopati. Z gnojem so škropili ti ljudje, mesto z blagoslovljeno vodo, obrekovali, kar je le zloba premngla, na tiheno izpodkop*vali ma-terijelno stanje* svojih političnih nasprotnikov in napravili sovraštvo, ki je res v najlepšem cvetju na Kranjskem. In vse to se ni zgodilo ne v imenu na rodnosti, ne v imenu zboljšanja gmotnega stanja revnega ljudstva, to vse se je zgodilo v imenu nadvlade duhovništva nad vsem p o s v e t n j a • stvora. Takim ljudem v roko seč', je pač težko dokler se niso korenito spremenili in pob- Ijfiali! Kdaj pa se bodo stremečih ? Sebičnost, stanovaka ošabnosj jih je dosedai vodila m prej kot ne jih bode vodila tudi v bodoče, ker ista roki, ki bi to mladino lahko krotila, s* noče ganiti.
Če torej upoštevamo t;>, da je dr. Gregorič bil sotrudnik naš>h kapelanov, ki m . s sataoičaira veselem vsako vrsto grdobije profi naši stranki uganjali, je prav zaradi tega ravno on najmanj usposobljen, dognati spravo obeh slovenskih strank.
Spravo m.-j  dj«m-traluo nasprotnimi etrao
LISTEK.
„Ljubljanski Zvon" 1896.
(Dalje.)
Trnje in lavor.
Odlomki iz umetnikovega dnevnika.   Priredil Al. Nigrin.
Povest je samemta Slovencem (drugim bi ne bila!)'že zalo. ker jim podaja nenavadno snov, ker jim riše dogodbo iz življenja slavljenega opernega pevca ter j'h vedi v bogate ariatokrat-ike kroge v !>'.•.'•• ni Italiji. Nam, ki smo vajeni srečavati v delih naših pisateljev večinama le osebe iz n- š»ga kmetskega ali malome^toega življenja, menda po priaiovici „Ein Schelm, d<r m*hr gibt als er batu — že to samo na sebi v/.buja pozornost in zanimanje, kako reši pisatelj svojo /adačo. Nigrmu se je posrečilo dobro, opisati nam bogatstvo \a razkošje ariat« krat skih domovanj, nacrtati nam njih družbo io njih vedenje. „M-Ileu" je izborno z*det. Pravi tipi te družbe, ki ni je v bistvu jed ■ k > povi« d nacrtani so nam z bistrim opa^ovanjoni vseh njihovih po Bebnostij. Prsinjeoec de Sants, vnlik h*hač s svo jimi ljubavnim) dogodki in sv« jim junaštvom, ki pa je vsb d te Rvoje bžajivosti vsem v • o meh (za epi-sodc no osebo so njegove pripovesti preveč r>a stroko raztegnjene); preživeli larkoživec, lord Boncourt, ki
kami je sploh silno težko doseči. Klerikalna stranka, če je Že narodna, hoče narodovo poli tiko ia gospodarstvo vod.ti in urediti na bistveno drugi podlagi kakor somišljeniki narodne stranke! Nočeao nasprotij naštevati in razlogov, pozna jih vsakdo. Glavno nasprotje že izvira iz vzgoje, in to se težko uduši. Saj smo se bili spravili leta 1374., tedaj, ko je bila narodna, takozvana napredna stranka dosti močnejša od klerikalne, in sicer tudi na kmeth Dolgo ta sprava ui trajala, in v lasoh smo si zopet bili! To pa zaradi tega, k>r je pri vsakem koraku se pokazalo nasprotje, ki je zahtevalo, da se ali podvržena? nasprotoi stranki, ali zopet odcepimo od nje.
Slovenstvo zdaj že nima več tistih sovražni kov kakor nekdaj in v bodoče jih bode imelo še uoanj, ker sccijalistične stranke nimajo časa baviti se z narodnostnim vprašanjem.   Slovenstvo bode v kratki   dobi   le   imelo  sovražnika  svojega življi, namreč večjo kulturo sosedov. Ta večja kultura spodjeda zdaj in bode spodjedavala Slovenstvo dotle, dokler Slovenec Jugoslovan  ne premore ji d nake narodove kulture, kakor njegovi sosedi Na rodnjakom pa, ki nimajo h<rarhr nih teženj, js zdaj le skrbeti  za  to,   da  se gospodarstvo in omika našega naroda zholjš«, širi, pti   kša In na teh tleh se je zopet težavno zjed niti s klerikalci, ki valed svojega sihtema, katerega robovi so,  ne smejo narodne omike pospeševati.
Kdor rc-isli. da bodo kl^rkalci kdaj cdjenjali, ta ne pozna ne njih, ne njihove šole Vodi jih n -o'na, roka, s tako en^ržijo, kakršne Slovenci n smo vajeni, kakršna se je poiavda samo jeden kn za časa .»r •ur f .rm c ; - Ta roka ukroti tudi tiste duhovnike, kateri se zbirajo zdaj krog dra. Gregoriča m mislijo, da so prosti možje. Kadar bodo izvršili svojo nalogo jih potegna ta močna roka z? p t nazaj v klerikalni tabor in nobeden se n« bo upal misliti na resen odpor. Milili dr. Gre gonč resno, da je on v stanu kljubovati takemu voiitelju in njegovim duhovnikom? Dr. Gregorič m sli pnč na kljubovanja, s cer bi ne bil ustanovil novega lista in bi ne v.h I ljudi j v svojo stranko
A do Kanose ni daleč. Morda ima dr. Gregorič res pošten namen, doječi spravo, dasi sredstva, s katerimi se bori, t* ga ne kažejo, a če ga ima, mu povemo že danes, da ga ue doseže, da se podvrže prej ali slej, ker se bo moral podvreči, sicer postane političan mrlič.
Deželni zbor.
(IV. seja dne 4. januvarja.)
Po prečitanju in odobrenju zapisnika zadnje seje odkazale so se dešle peticije in predlege dež. odbora pristojnim odsekom.
Posl. pl. Langer je poročal o računskem sklepu deželnokulturnegn zaklada za 1. 1895. in o proračunu za 1. 1897. Računski sklep izkazuje, da je b 1 za 1. 1895. določeni proračun prekoračen za 377 gld. 27 kr. Potrebščina tega zaklada za leto 1897. je proračunjena na 4740 gld , dohodki na isto toliko. — Zbornica je odobrila računski sklep in proračun in vzprejela resolucijo glede lovskih izkaznic.
Posl pl. Langer je poročal o podaljšanju sedaj veljavnega dogovora glede nastavljanja za zemljemerska dela pri agrarskih operacijah potrebnega tehniškega osobja, ter predb.gal, ker poljedelski minister ni potrdil od dež. zbora v seji dno 11. julija 1896 sklenjenega načrta dogovora in ker ima sedaj obstoječi dogovor veljavo le do konca meseca decembra, naj zbornica pooblasti dež. odbor, da sme sedai veljavni dogovor podaljšati do konca I. 1897. — Sprejeto.
Posl. dr. Žitnik je poročal o proračunu bolniškega, blazniškpga, porodniškega in najdenifikega zaklada za I. 1897 Bolniškega zaklada potrebščina znaša 96.018 gld., pokritje 25 627 gld. Blazniškega zaklada potrebščina znaša 81171 gld., pokritje 1 1 367 gld. Porodniškega zaklada potrebščina znaša 8748 g d. pokritje 711 gld. Najdeniškega zaklada potrebščina znaša 3 796 gld., pokritje 861 gld. Govornik je pojasnjeval, kr.j so je sklenilo, da bi se znižali izd »tki za bobico in k n-1 it -al, da uspehov doslej ni, ker so letošnje potrebščine obeh teh zakladov zopet večje, nego so bilo lanske.
itra zoii^e! le za konje, pse in ž-mnk**; opravljive tnetohlinka, vsi ti 80 dobro pogojeni. G avna junaka povesti p * sta očrtan« p emalo io precedi" ; ooa ee sk t t ■ oi7gnhita v družbi, namesto da hi se DJija prdoba r:i, I i o dvgila iz nje. Si,vi eni pevre po ljub1, r »..v ► f od s t • c>: vt-lika skega uspeh;', to varišico pevko na < dru, kar razkrite zaator, ki »-e baš v oni osed* polni tren. tek dvigne, občinstvu. Komtesa S Ivjja.  ki je pevca iz s oj« l<<že občudo
vala in ohtžtva'a, pri tem ......Hi    To mu je zna
m. nje. da ga ljubi i ona, ki mo j»< že prnje t. ž^ala iskro ljubezni v srcu I' kratkem potovanju se vrne, obljubi prijatelju ppvhti na zar« čni vec'er in izve, da je nnvrsta — S I v i j *. Ko oni večar zatl- di v njen budoir, pr da ona za njim, mu izpove liu bestn, — a ou «d ed* jo «. progn.
Dejanje j« nekaka zmes realima in roman tike*) H r I u t'g^ nečem<> oporekati, zlasfi ne, ker je op s d ber; ali pripomniti hfčpruo le, da izid ni v» n iln tuj n. I)\ bi se mu gn fioa vrgla pred noge in mu pov d ^ ia tako neprikri o svojo strastno ljubezen, je isto tako pietirano khk« r il • bi ou, ki je vender tudi bil razvnet v etr^Hti in obupu, jo tako heroično odvrnil od si-b« — Vsj-k-to ;a konre ni kar nič prkiaden. G ofi;» u - rj** 14 dni po po roki naborna, „mar^ikaj se je go orio, šepetalo in
*) Mladi pisatelj jo menda učenec dr. Iv. Tavčarja!
ugibalo", a zagonetke nam pisattlj ne razreši. Pevec Odoardo pa dobi „vtoinico". Ne. nv rem ei kaj, da ne bi oporekal tej šablonsko obligatni bolezni. Ona je našim romanopiscem nekak ,,<!• u i exuachica", ki razreši Vviel kar z mecena. Ako si siariši branili dekletu fanta ali obratno, hitro je posegla „vroč-niča" vroes, in stariši an niso več pr< tivili otrokovi želji, veseli, da jim je le ozdravel. — Ako je bila kaka skrivna ljubezen, tedaj jo je bolnik izdal v ^vročinskih" fantazijah, — ali pa je dekle ali žena stregla bolnemu Ijobijenemu možu, ki je tako v „vročnici" uvidel njeno udanost ali ljubezen. — Vsaka žalost, obup, strast je našla končeo v vroČ-nici duška! M dieinci o tej, vcčioi pisateljev zelo nejasni bolezni (bičajno se z imenom „vročnica" zaznamuje t y p h u s) seveda uče vse drugače in onim duševnim pojavom ne pripisujejo uzroka zbnleoju. Vsaj to lal.ko zahtevamo od n^ših pisateljev, da se izogibajo tega nerodnega sredstva ter razrešijo svoje splotkn fioejše 1
Pripovedovanje je krepko in vznesano, dasi je predeč lepš&lnih atributov pri vsakem opisu. Vender pa ram uprav ta, dasi p r e b u j n i slog ra-c deva nadarjenega pis telja. Israsi: npo dvorani se je zazibal g'as, v katereui so se kopal ja'," (ver/ifika-cija 1) „K'i 8s je vse omamljeno . . . zihnio po . . . opojnih arijah" i. dr. 80 vsled sve je prevr> ike „pc-
Posl. Pfeifer želi, naj se dež. zdravnika na Studenca preskrbi stanovanje, ker ne more dlje bivati v baraki.
Pesi. dr. Schaffer pojasnjuje, da doslej 3b ni bilo mogoče sprožiti vprašanja o novem poslopju za zdravnika v Stndencu, dokler sploh ne pride vprašanje o popolnitvi blaznice na dnevni red. V prihodnji sesiji bo vsekako treba, baviti se 8 tem vprašanjem. Poročevalcu, pravi govornik, da sploh vedno raaejo troški, ker ljudje »ploh zdaj bolj silijo v bolnico, ko prej.
Po nekaterih pojasnilih dra. Žitnika odobri zbornica proračun brez premembe.
Posl. pl. Langer poroča o računskem sklepu dež. vinarske, sadjarske in poljedelske šole na Grmu za 1. 1805. Ves primankljaj znaša 3736 gld. 51 kr. Pokritje za šolo je znašalo 10 251 gld. G9% kr., potrebščina 10 457 gld. 3% kr. Pokritje za gospodarstvo je znašalo G987 gld. 70Va kr., potrebščina (!590 gld. 54 kr. Poročevalec je pojasnjeval računski sklep obširno in predlagal resolucijo, 8 katero ss narcči daž. odboru, naj se v prihodnje točuo drži proračuna. — Sprejeto.
Posl. M c je poročal o dovolitvi priklad za cestne namene in predlagal, da se dež. odbor pooblašča, onim vetrajnim cestnim odborom, ki po trf bščine, odpadajoče na okrajni cestni zaklad, leta 1898. ne bi mogli pokriti z 20% priklado na ne-pOBrednje davke, pri dokazani potrebi in na podstavi pravilno sestavljenega in podprtega proračuna dovoli znotraj zakonitih mej za 1. 1898 priklade nad 20% k neposr^dnjim davkom z izvanredno doklado vred ter ukrene potrebno zaradi pred p s ji in pobiranja teh priklad. — Sprejeto.
Poai Schweiger je grajal, da je neka ceata v črnomaljskem okraju v slabem stanu n predlagal resoluci.o, naj se naroči cestnemu odboru metliškemu, oddajati dobavo gramoza dražbenim potom.
Posl. dr. Tavčar je opozarjal, da to, kar je povedal Schvveiger, prav za prav ne spada sem. Resolucija je formalno pomankljiva in bi se prav z t prav ne mogla vzprejeti. Instanca nad eesttim odborom je dež odbor. Pritožeb zoper cestne odbore je mnogo, a postavna pot je pritožba na dež. odbor. L) i ako je doseči red. Če bo vsak poslanec prinašal pritožbe v dež. zbor, potem je vsako urado vanje nemogoče. Pri v s ki pritožbi je treba zaslišali tudi nasprotnika. Zbornica vender ne more sklepati, ne da bi prizadeti cestni odbor se zaslišal. Ak) je kaj nepravilnega, bo dež. cdbor gct)vo storil svojo dolžnost.
I) .- predsednik barcn H e i n je izrekel dvem, da je dtž. zbor sploh opravičen dati cestnemu odboru i..k naročilo, kakršno j > zahteval Schweiger, saj je tudi cestni odbor avtonomen. Če dež. zbor to sprejme, poseže v pravice dež. odbora, posebno še, ker je predlog strikten ukaz, ne želja.
Poslanec dr. Schaffer je konBtatoval, da Schvveigerjeva resolucija omejuje kompetenco dež. odbora in peseza v področje, v katero ne sme segati dež. zbor. će bi Schvveiger izrekel kako željo, bi se dalo glasovati o njej, tako pa ne.
I    I Schvveiger popravi nekoliko svojo
etičnosti postal: nejasni. A kljub vsem omenjenim nedostatkom prevladujejo vrline povesti v toliki meri, da si po pravici od A. Nigrina obečamo še mnogo, — ako bo zajemal snovi iz resničnega žitka.
*
Pran G-rillparzer.
Dne 21. januvarja je 25 let,  od kar j« na Dunaju umrl  najznamenitejši dramatik avstrijski, Fran Grillparzer.  Porodil se je 15 januvarja 1701 na Dunaju. Oče njegov je bil čislan odvetnik, ki je skrbel za dobro odgojo svojemu sinu. Po dovršenih pravoslovnih naukih je bil ta dve leti vzgojitelj v neki grofovski rodbini in je nato vstopil kot kon-ceptni praktikant v cesarski dvorni kamori. A uradno življenje mu ni bilo priljubljeno; zato se je 8 tem večjo unemo posvetil književnosti. Že s svojo prvo dramo »Prababica" (aDie Ahnfrau") je dosegel največje priznanje v domovini in v Nemčiji. Leta 1832. je postal arhivni ravnatelj v dvorni kamori, 1. 1856. je bil na lastno željo upokojen. Ob njegovi petdesetletnici je bila kovana posebna spominska svetinja; 1. 1817. je postal člen akademije znanoBti, 1. 1849. mu je podelil cesar za slavospev Rtdeckemu Leopoldov red, 1. 18GI. je postal dosmrtni član gospodske zbornice in I. 18G4 imenovalo ^a je dunajsko mesto častnim občanom. — Grillparzerjevo drame so še sedaj izredno priljubljene (na Dunaju
resolucijo. Ta zdaj pravi, naj đež. odbor po mogočnosti poskrbi, da se bode dobavanje gramoza v Metliki oddajalo dražbenim potem.
Dež. predsednik baron H e i n je rekel, naj se glasi resolucija, da naj dež. odbor po mogočnosti upliva na dobavo gramoza.
Posl. dr. Tavčar je priporočal, naj Schvveiger danes umakne resolucijo in naj spravi to stvar v rargovor pri posvetovanju o letnem poročilu. Dež. odbor se sploh ne sme siliti v zadeve cestnega odbora, dokler ni pritožbe iz vrat interesentov. Schvvei-gerjev predlog je očitno protipostaven.
Posl. Schvveiger je na to umaknil svoj predlog. _ (Konec prih.)
Državnozborske volitve.
Iz učiteljskih krogov se nam piše: Državnozborske volitve so pred durmi. Kakor vse kaže, bodo nova šola jedna glavnih toček programa posameznih državnozborskih kandidatov. Klerikalci, ki rujejo že nekaj let bolj na skrivnem zoper novo šolo, bodo napeli pri sedanjih volitvah vse svoje duševne in telesne sile, da bi spravili šolo in uči-teljstvo pod dubovsko oblast. Agitirali bodo na shodih, na leci in v svojih glasilih zoper sedanjo šolo in učiteljstvo ter slikali našemu kmetu z najtemnejšimi barvami, kakošna škoda je nova šola za Avstrijo, dasi je resnica le nasprotno. Kakor pri vsacih volitvah, tako bo torej tudi pri sedanjih ugled šole in učiteljstva veliko trpel. Učitelji smo tudi avstrjski državljani in kot taki imamo pravico in dolžnost, da so poslužujemo vseh državljanskih pravic. Ni pa dovelj, da storimo le kot volilci svojo dolžnost, ampak odbijati in paraleli-zirati moramo gibanje nasprotnikov nove šole. Tovariši, stopimo mej aarod ter poučujmo ga, kakošne namene imajo klerikalci s šolo Navdušujmo naš narod, da si izbere le take volilne može in take poslance, ki so uneti za napredek in prosveto našega naroda. Skuhajmo, da nas bo čim več izvoljenih za volilne može in ua volilskih shodih za-htevajmo od vsacega kandidata, kakošno stališče zavzema glede šole in glede gmotnega vprašanja našega. Kdor bi tega ne storil, ta se ne zaveda Bvojega poklica. Vse stranke in vsi stanovi se pripravljajo na volilni boj in mi, ko se gre ne samo za blagor našega naroda, ampak tudi za naša stanovske interese, naj bi držali križem roke? Čs smejo duhovniki uporabljati vsa sredstva, prav take pravice  imamo   tudi   učitelji,   ker  smo  tudi mi
avstrijski državljani. Na delo torej!
f * m
Štajerski konservativci ne izdajo nobenega volilnega oklica za državnozborske volitve. Njih načela so tako izražeua v škofovskem pastirskem listu, t-- rej posebnega volilnega oklica jim več ni treba. Tako vsaj opravičujejo svoje postopanje. V resnici je pa drug povod, da oklica ne izdajo. Jedini niso mej seboj, ter bi po seetavi volilnega oklica se nasprotja še boljo pokazala. Zato si bodo pa pomagali na način, kot so si pred šestimi leti v državnem zboru. Ko se je pokazalo, da z adreso, a katero bi odgovorili na prestolni govor, ni
se uprizarjajo nekatere na dvornem, v nemškem narodnem in Raimundovem gledališču) in želeli bi, da se vsaj z nekaterimi seznanijo s časom tudi rojaki po slovenskem odru. To bilo bi tem lažje mogoče, ker ima ,siov. dramatično društvo" že dve (Prababico" in „Mcrja in ljubezni valovi") v rokopisnem prevodu J. Bavdeka (kar posnamem A. Trstenjakovi kujigi); a tudi druge bi našle izvestno spretnega prestavljale«, ki bi si s tem pridobil zaslugo, da poda slovenskemu narodu knjigo trajne vrednosti; — saj si ohrani dobro delo vrednest tudi tedaj, kedar prevlada v slovstvu droga, njemu nasprotna smer.
Po snovi lehko delimo Grillparzerjeve igre v tri skupine. Prva obsega fantastične, druga antične, tretja avstrijske, zgodovinske snovi. Prvi skupini pripada „Prababica", katero je napisal jedva dvajsetletni mladenič in ki se je vprvič predstavljala 31. januvarja 1817 z največjim uspehom. Dasi se običajno prišteva „usodnim igram", odlikuje se vender od onih, tedaj toli priljubljenih W«rnerjevih in Miilinerjevih in spominja bolj na Schillerjeve „Razbojnike". Ta prveaec ima toliko krasote v svoji dikciji, toliko sile občutkov, da se vkljnb romantični snovi vzdržuje še vedno na odrih. — Druga igra iz te skupine je „Sanje — življenje" („Der Traum ein Leben",) ki se je v prvič pred-
mogoče dobiti večine, bili so sklenili, da se adresa popolnoma opusti.
* »
Morre, znan nasprotnik Slovencev, ne kandi-duje več za državni zbor. V pisma do svojih dosedanjih vobl cev pravi, da je že prestar. Najbrž so pa tudi še drugi nzroki. Zadoie volitve za štajerski deželni zbor so ga prepričale, da nemški Štajerci več nimajo vanj tacega zaupanja, kot so ga imeli
nekdaj. Posch je pa že zopet napovedal kandidaturo.
* * e
Koroški nemškonarod ii listi se boje, da letos pri državnozborskih volitvah njih stranka ne dobi takih večin, kot jih je običajno vselej doslej. Konservativci in Slovenci so jim že precej izpodkopali tla. Nadejajo se pa vender narodni Nemci, da ob-drže vse dosedanje mandate. Po našem mnenji se zlasti nemških konservativcev narodnim Nemcem ni bati. Ža zadnje deželnozborske volitve so pokazale, da nimajo prebivalstva za seboj.
e
Mladočehi ponujajo neki dru. R egru mandat v peti kuriji v Pragi. V tem volilnem okraji nimajo Mladočehi dosti upanja za zmago, kajti so-cijalizem se je preveč razširil. Dr. Rieger bi imel nekoliko več upanja, ker bi ga volili vsi kouserva-tivnejši življi, kateri bi mnogi ne šli volit, ako bi kandidoval kak Mladočeh.   Dr. Rieger pa ne mara
vzprejeti te negotove kandidature.
* * *
Na Dunaju gredo socialistični agitatorji od hiše do hiše in zahtevajo od hišnikov, da jim pokažejo objavuice strank, ki bivajo v hiši. Tako si hoče stranka pridobiti natančen pregled, koliko časa kdo že stannje na Danaju, koliko je stnr, da tako reklamuje volilno pravico. ProtUernitom to ni nič po volji, ker dobro vedo, če se socijalistom poBreči vsem svojcem zagotoviti volilno pravico in veliko volilcev spraviti na volišče, da propadejo kandi-datje krščanskosocijalne otranke pri volitvah. Proti-semitski listi zatorej opozarjajo hišnike, da razen uradnih organov nima m kil; pravice od njih zahtevati objavnic.
* *
Tirolski liberalci se boje, da jim klerikalci odtrgajo mestni mandat v Inomosta. Zlasti obrtniki ne marajo za liberalca. Največ bode pa jim to škodovalo, da jih ne bodo več podpitali narodni Nemci, kateri mislijo postaviti svojega kandidata. Na Tirolskem po kmetih klorikalizem po malem prehaja ob veljavo, v mesih jo pa pridobiva, kar je gotovo jako značilno za sedanji čas. V italijanskem delu dežele pa jako hud ■ rujejo socijalni demokratje.
*
Tarnovski škof je izdal okrožnico na svojo duhovščino, naj bode složna pri volitvah in naj ne podpira raznih usiljujočih agitatorjev. Ta okrožnica je naperjena proti pristašem duhovnika »Stojalov skega, kmetski stranki in socijalnim domokratom. Da škofu agitacije ne ugajajo, radi verjamemo, kajti omajali so že precej gospodstvo šlabte in duhovščine v Galiciji.
đđSgr Dalje v prilogi -*&5#
stavljala 4. oktobia 1834. ter s prejšnjo tekmuje v Rvoji priljubljenosti. V nji je Grillparzer na genijalen način dramatično predočil sanje in srečno premagal vse težkoče, ki se stavijo temu namenu. — Od del prve skupine zdita se mi ti dve najprimernejši in najuspešnejši za naš oder. Sicer pa ji pripadajo še: jedina vesela igra Grillparzerjeva : .Gorje lažnjiku!" („Weh dem, der Ittgtl"), — „Ž i -dinja iz Tolede" („ I).o Jii lin von Toledo") in „L i b n Š a" ; vender te niso dosegle tohkega drama-matičnega učinka.
Drugi skupini pripadajo drame, katerim je povzel snov iz starogrških pravljic, pred vsem njegovo poglavitno delo „Sappho", ki nam riše ljubezen in smrt te slavljene pesnice in kraljice. „Morja in ljubezni valovi" (Des Meeres und der Liebe") je tragedija ljubezni, ki se vredno vspovršča Shakespearovi: „Romeo in Julija". Slovenska dramatika, ki upošteva najboljša dela vseh književnosti, ne smela bi predolgo več prezirati ti slavljeni deli. Sappho se je vprvič uprizorila 21. aprila 1818, drama o „Hero in Leandru" pa 3. aprila 1831. Tej skupini pripada tudi trilogija „Zlato runo" (,Das goldene Vliess") od katere se je pa le »Me-I d e a" vzdržala na odrih, proti intencijam pesnika samega ter proti koristi in učinku igre same, katera 1 bi le v zvezi z drugima pridobila na umljivosti in
Priloga „Slo venskem u Narodu" it 27, dnć 4. febrnvarja 1897.
V dfcitloem zbora je odgovoril na neko inter pelacijo namestnik, da ne c dobrava tacega tolma Čenja zakona, da bi ne smeli biti volilni shodi brei napovedi, dokler se ne izvrše dopolnilne volitve. Če bedo le okrajni glavarji tndi se ravnali po na-mestnikovih besedah Lahko se tndi nasprotno zgodi, ko vedo, da se vladi ne zamerijo, če kratijo zborovalno svobodo.
V IJiililjunl. 4. febrnvarja.
Jeza proti učiteljem je v klerikalnih in krščanskosocijalnih krogih silno velik*, ker so se nekateri učitelji pr* drznili govoriti na nekaterih so-cijalnodemokratičnin shodih in potegovati se za svo-bodao £o'o .Vaterland" zahteva temeljite reforme Šolstva. Krščanskosocijalni listi \ ret > učiteljem na vse mogoče načine in jim očitajo, da nimajo soditi o strankah, ker niso hodili v visoke sole, kakor mnogi krščanski socijalisti. Poslednja trd tev je prav smešna. Po tem t ikona bi tudi dunajski župan Stro-bseh ne smel goditi o drugih strankah, ker tudi ni znano, da bi bil kdaj hodil v kako višjo šob.
Konservativci in krščanski socijalisti Dunajski „Vaterland" je te dni priobčil članek, v katerem pravi, da se krščanskosocijalna stranka ne sme preveč proslavljati, to je le pomoček za silo, koncesija Človeškim slabostim. Iz tega članka je vidno, da so klerikalci zares krščanski socijalizem le iznašli, ker drugače niso mogli doseči svojih namenov in izpodkopati liberalcev. Na kake resne socijalne reforme pa nikdar niti mislili niso. Sedaj že „Vaterland" želi, da bi protisemitsko gibanje popustilo Bedanje ostro postopanje Seveda klerikalci bi radi, da bi se dali krščanski socijalisti njim voditi na vrvici, a to ne pojde. Ko bi tudi krščanskosoci-jalni vodje se dali voditi, Be pa dunajsko prebivalstvo ne bode dalo. Če bodo klerikalci se trudili vse podjarmiti, bode pa prišlo do najhujšega raepora.
Kdo bode češki deželni minister? Z goto-vos'jo se govori, da se v minsterBtvo pokliče jeden Čeh za češkega deželnega ministra. Imel boda glede dežel češke krone iste posle, kakor jih ima R ttner glede Gališke. Nekateri sodijo, da bode češki deželni minister Kaizl, dragi pa sodijo, d t je to mesto odmenjeno grofu PaliTvju. Madočehi bi gotovo bili 8 Kaizlom zadovoljna i; če bode Palffy minister, ni popolnoma gotovo, da bi Mladočehi podpirali vlado
Srbske stranke. Popoln razpor je zavladal mej srbskimi radikalci. Jeden del podpira vlado, drugi jo pa pobija. Zmernejši radikalci imajo za seboj razumništvo in mestno prebivalstvo skrajno radikalna stranka pa kmetsko prebivalstvo. Zmerni radikalni steanki ut- gne to škodovati, da so se jej pridružili skoro vsi pristaši nekdanje napredne stranke. Naprednjaki v Srbiji so tako ob veljavo, da zgubi vsakdo zaupanje, kdor se ž njimi pajdaši. Liberalci pa vladi na vso moč nasprotujejo. Nadejajo se, da pridejo na krmilo, ako pade sedanja vlada. Liberalna stranka ima v svoji sredi več nadarjenih mož, a v prebi valstvu pa ima sila malo zaslombe.
uspehu. — Ta trilogija je veliko in genijalno delo, a zahteva v zelo težavni u logi „Medeje" izredno umetnico.
Od igre tretje skupine, ki imajo snov v avstrijski zgodovini, je najboljša in najuspešnejša „Kralja Otokarja sreča in smrt". (,Ko-nig Ottokars Gliick und Ende"), v kateri nam riše z izborno plastiko boje mej Otokarjem in Rudolfom Habsburškim. Mnogokrat se je sicer povdarjalo, da je to proslava Habsburžana, in da je zato pesnik krivično, nekako sovražno orisal Otokarja; no, meni se zdi, da je tudi v Otokarju jasno očrtan velik in tudi v svojih krivdah občudovalen značaj. Ne smemo torej biti šovinistični pri sodbi o pesniku — Nemcu 1 Drama sama na sebi je velevažno delo, in ako bi jo vsled tega kdaj uprizorili na slovenskem odru menda noben razumnik ne bo mislil, da pljujemo v lastno skledo. — Manj posrečeni, torej tudi na odru manj uspešni sta: „Bratovski prepir mej Habsburžani" („ Mi n 13ruderzwist im Hause Hababurg") in .Zvesti sluga svojega gospoda" („Kin trener Diener seines Herrn").
Zadovoljiti se moram na tem mestu s tem kratkim pregledom, ki ima le namen, opozoriti o priliki 25'etnice njegove smrti na največjega avstrijskega pesnika, ki kljub svoji veljavi še ni tako prodrl, kakor zasluži. Bogoljub Milic.
Dopisi.
Is Maribora, 29 januvarja (Mariborsko podporno   društvo    za odpuščene kaz-nence") imelo je  dne 25. t m. v veliki mestni dvorani  v   Maribora svoj šesti  letni  občni zb >r. Otvoril ga je društveni načelnik gospod c. kr. kaznilnice nadravnatelj   Ante Marcovicb,  iz čegar poročila bilo je pr-zanimiv.■) se  utnti o velikem in sijajnem uspeha, katerega ima društvo vnovič za biležiti za preteklo leto ter čuti povoljno in laskavo se glasečih uradoih poročil o društvenih varovancih Društvo. — kataro — temslji  na nesv.bični člove koljubavi, broji k<> c>m 1896. leta 618 društvenikov in je zakljnčilo z društvenim premožanjem 4650 K 53 v. — V minolem letu sprejelo se je 184 varo-vanvancev v pokroviteljstvo t -r 69  složeb in dela preskrbelo, tako je društvo tekom 6letnega svojega delovanja približno 80O varovancem društvenih do brot naklonilo s  tem,  da je 418 jih v službo in delo spravilo, 346 pa drugače ter i; lat no podpiralo. V letu 1896 izdalo se je za podporo oblek orodja in potnin 1807 K 34 v., 145 varovancem podthlo se je režijskih železniških voznih listkov, izposloval se spregled izrečenega   policijskega nadzorstva v 6 slučajih  in  noc jooiranja   za prisiljeno delavnico v 4  slučaj-h  in  slednjič se je v 36 slučajih delav skih in potnih pravic oskrbelo  V 27 slučajih so se varovanci s svojci sprijaznili; 19 varovancem podelila so  se darila v znesku 520 kron.    Poleg tega skrbelo je društvo tudi  za kaznence graške jetniš nico, ker si drugače niso mogli pesla priboriti, nadalje preskrbe! se je s službo odpuščenec c. in kr. vojaške kaznilnice v M <">'?eridoifu >n istotako nekov bivši   k zii m-    deželneto Jne jetnišnice v Cljvcu Izdatne podpore prejelo je dsuštvo v prošlem letu 1896  sledeče:   1  O J pre vzvišenega kuosoškofa dr. Mihajla  Napotoika   v   Mariboru  30  kron,    2. 01 štirske hranilnice v Gradcu 609 kroa.   3. OJ žtir-sk »ga deželnega odbora 4O0 kron. 4. O J mž. avstr. kaznenskega podpornega zaklada 200 kron.   5 OJ kranjske hranlmce   v Ljubljani 200 kron.    6. Od koroške hranilnica v C l> ci  100 kron.   7   Od de želnega odbora kranjskega 100 kron.  8. O i dežel nega odbrra koroškega 100 kron. 9 OJ deželnega odbora pred ari berškega  60 k ran.   10. Od c in kr. častniškega  kora  5 drsg  polka 66 kron.    11  O J Rotbschildove banke n\ Dinaji 50 krou. Giasom uradnih poizvedeb je zadržanje društvenih varovan cev v meščanskdm življenji, kakor tudi v vojaškem stanu pohvalna, poročila od atranj političnih kaker tudi vojaških  oblastij   in   ž ipnišč glase   se skoro brezizjemuo izvrstno ter  je  ižmej 758 društvenih varovancev  tekom prošlih 6 let samo 2 4°/0 zlo činu se povračujočih, katero število pač dovelj jasno kaže in sprčuje opravičen obstoj prav 16,enib pod pornih društev ter mora  razširti in ož vet- zani manje za blagost družbe.  Krepto razvito delovanje društva proveva Že iz tega, da je b Io treba rešiti samo v nvnolem društvenem letu že z pet nad 3000 poslovnih komadov.   Častnimi   člani   bili  so pri zadnjem  letnem drnštvenem  zborovanju  radi njih velikih in požrtvovalnih zaslug za društvo izvoljeni: Gosp. Fran Xaver Krainz,  hišni posestnik in trgo vec v M riboru, g^sp. Fran vitez Mac Nevin, O' Kelljt, c. kr. vladai svetnik in  okrajni glavar v Celovcu ia gosp. mejni plemič vitez S •!;<"• berger, c  kr. okr glavar v Krškem.   K vepešnemu razvoju društva pripomogla  je v obilji tnii jako mnogobrojna v poraba kacnencev mariberske kaznilnice za poljedelske in vinogradska dela v mar borski okolici, ter slovi v obče sposobnost za to stroko posebno izvežbauih kaznencev ket pravi bi'gor za poljedelstvo. Dasi ravno pripisuje društveni načelnik gosp nadravnatelj A to Marcovich  krasni vsaeh društva znatni podpori od  strani velsčastite duhovščine in c. kr. uradov in oblastij se vi ml -r mi radi pridruŽ mi bo sedam velečastitega škofijskega župiika g B >binca, ter izrekamo v prvi vrsti  gospodu načelniku srčno zahvalo iu priznanje.  Iz gori navedenega se jasao razvidi,  da je  podlaga mariborskemu podpornemu društvu za odpuščene kaznence jedino le nesebično človekoljubje, ter da ne zasleduje nikakoršne osobne čast hlepnesti, kajti tacega vsp?ha n kakor ni možno doseči z hrupapolnimi  blagodejnimi slavnostmi ali pa z nečimurno   napibojonostio in Čeathlapno.itjo, lastno marsikaterim  takozvanim  drušvenim načel nikom, kateri v proipeh društ a  ničesar ne store, temveč se le ši»p rijo in lepotic jo z naslovom! Ko nečno  izražamo še — kak r gosp. dr  Reicher v Gradci v svoji k občnemu zboru vposlani brzojavni čestitki — iskreno željo, — da  naj se razširja in rszcvetava blago društvo, ter naj bode vzor probu jeni človekoljubavi do najnesrečne;š»h bitij v korist državi in družbi  človeški,  ter upamo, d t bodetno amogli prihodnje leto poročiti o plodovitem vspebu in   zn«tnem   pribrojenji   covih  čestitih gospodov članov.
Iz občinskega sveta ljubljanskega.
V Ljubljani, 4. f bruvarja. Občinski s/et ljub'janski imel je sinoči redno javno sejo, katere te je udeležilo 18 občinskih sve-rovalcav. Otvorivši sejo, naznani je župan Hribar, da je avstrijsko tmado zadela bridka izguba: umrl je dne 24. januvarja podm&ršil Ljudevit Hegediis de Tieza Vo ,y, poveljnik 28 pehotae divizije v Ljubljani.   Mož bil  je  koncihjanten, postrežon in
uljudan ter je užival splošno spoštovanje. Ž ipan, ki se je tačas mudil na Dunaju, izrekel je tukajšnjemu vojaškemu poveljništvu brzojavno sožalje. V znak sožalja vstali eo  občinski  svetovalci raz
s°daže.
Ž'jpan Hribar naznanil js nadalje, da je dne 26. januvarja častoema meščana ljubljanskemu, tinaočaemu min-stru Bilinskemu izročil častno diplomo. Gospod fiiančni minister naprosil je župana Hribarja, naj občinskemu svetu v njegovem imenu opetovano izreče toplo zahvalo. Gospod župan naznanil je nadalje, da je aovet za pospeševanje obrta, kt je n -davno na Dunaju zbor07al, sklenil , prirediti prihodnje leto v Ljubljani razstavo motorjev zamali obrt. O vsem pobližjem obvestil se bode občinski svet pravočasno Konečno naznanil je gospod župan, da je naprava telefona v Ljubljani zagotovljena, ker se je vsled intervencije mestnega magistrata oglasilo potrebno število (dosedaj nad 70) abo-nentov.
Podžupan dr. vitez Bleivveis-Trsteniški poročal je o ponudbi Josipa Z *rca iz Cjlovca glede pravz^tja izpraznjevanja gnojnih jam v ozemlju ljubljanskem. Giapod Zoreč, ki izpraznuje vjednem delu Celovca pnevmatičnim načinom greznica, vložil je ponudbo, vsled katere bi prevzel v Ljabljani pod gotovimi pogoji izpraznjevanja gnojnih jam istim načinom. Da se o tej zadevi na licu mista pouči, poslal je gospod župan mestnega h :ika gosp dra. Kopf vo v C lovec. Iz poročila mestnaga fiiika je razvidno, da bi oddaja pnevmatičnega izpraznjevanja greznic posebnemu podjetniku pod istimi ali jedna kimi pogoji, kakor so v veljavi v G lovcu, zato ne bita za Ljubljano priporočljiva, ker bi hišnim posestnikom -.mM tega naBtali veliko večji troski, ko pri sedanji uredbi. Po zaslišanju mestnega zdravstvenega sveta predlaga t ;rej policijski odsek: 1 Ponudba J\s:pa Zorca se odkloni. 2. Glede odstranjevanja 1' kalij iz betoniranih in ne betoniranih jam n j se mestni magistrat ravna po sklepih ob črnskega sveta z dna 26 oktobra 1894. 3) Gno jenje zt ml iš ' v mestu s fekalijami ni dovoljeno ter je dopustno le v mestni okolici v zimskem času, ako se njive takoj podorjejo. — Predlog bil je brez ugovora vzprejet.
ObČ. svet. Gogola poročal je v imenu pravnega odseka o dopisa občine Spodnja S ška glede hitrejega izplačila odškodnine za utelešeni del te c b ine k mestni ob'ini. Kakor znano, priznala se je občini Spodnja Šiška odškodnina v znesku 6000 gld., ki naj bi se po predlogu poročevalea izplačala v štirih obrok h po 1500 gld. Prvi obrok zapade 1. aprila letos. Predlog obveljal je brez ugovora.
Obč. svet. Subic poro'al je o stavbinskih rekurzib Maksa Gunzlerja ter gospej Marije Plav-čeve in J. Selanove. Vai rekurzi bili so kot neutemeljeni o.lk onem. Mti referent poročal je nadalje o proj* ktovani zgradbi nove hiše na Stubenbergovem stavbišču v Gradišču. Ker se bode hiša za uboge zgrad la d ugod, kazalo bi, da se na Stubeub irgovem stsvbiščn 7g-adi hiša z malimi in srednjimi stanovanji, ki bi se odd ijala privatnim strankam, do hedki pa b prišli v prid Stubenbargovi ustanovi. Ta uitanova pa ima sedaj le 13 0O0 gld. premo moženja in bi torej primanjkovalo okolo 40.000 gl. za projektovano zgradbo nove hiše Poračevalec predlaga torej v imenu odsekovem, naj Be mestni magistrat obrne do c. kr. vlsde s prošnjo za brezobrestno posojilo v znesku 40 000 gld. io naj potem svojedobno občinskemu svetu stavi primerne n is vete. Pri glasovanju bil je predlog soglasno vzprejet.
Obč. svet. Velkovrh poročal je o prošnji kuratorija za mestno višjo dekliško šolo zaradi stavbišča za Šolsko poslopje ter predlagal, naj se v to e vrbo rezervira prostor poleg Benediktove vile ob Tržaški cesti. Občinski svet pritrdil je temu predlogu. Isti referent poročal je nadalje o došlih ponudbah za odkup stavbiosVih parcel ob Tržaški cesti ter predlagal, nij se prepusti stavbišče vii-i\ via deželnemu muzeju poleg \V ttacbove vile trgovca Miroslavu Sjssu po 20 gld. kvadratni seženj, stavbišče za H nediktovo vilo pa g. Ivanu l'i .bilu po 7 gld. kvadratni seženj. Oba predkga bila sta po kratki debati vzprejet-a.
Obč. Bvet. dr. S tarč poročal je o presoji Gustava St^d-vja, naj bi se parcelacija njegovega sveta cb Tržaški cesti spremenila tako, da bi dobil štiri titavbišča; občinski svet ustregel je prošnji brez ugovora I ti tako odobril je občinski svet po predloženem načrtu parcelacijo sveta gospe Terezije Povše v Piulah z dostavkom, da se morajo ni vseh 19 stavbiščiii graditi vsaj jedaon^dstropne hiše. Slednjič odobril je občinski svet po predloženem načrtu parcel cijo sveta gospodične M Moss na Karolinški zemlji ter cb jodnem za Orlovo cesto do ločil širokost 14 metrov.
Konečno poročal je obč. svet. H rdsk y o uredbi ni vela v Prešernovih ulicah in na Sv. Petra cesti d j Kolodvorskih nI c. Po predlogo poročevalca vrnil se je operat stavbinskemu urada z naročilom, da čim prej izdela proraču i za dtfiativni uredbo omenjenegi nivela.
Odtale točke odstavile sd se z dnevnega reda in je potem gosp:d župan ob Bednih zvečer zaključil h -jo. Danes reševale se bedo včeraj preostale točke dnevnega red«.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 4. fe>ruvarja.
— (Deželni zbor kranjski.) Zaradi nedohta-janja prostora smo morali odložiti jiden del poročila o današnji seji dež. zbora. Raznn tist h tečk dnevnega red», o katerih poročamo že d»nes, rešil je dež. zbor tudi vee estale tečke. Mala d-bata se je razvila samo pri r( soluciji glede imenovanja drž. bdrofehn-ka. Konec seje so dr Papež in tcveriši nujno predlpgali, caj finančni odsek studira vpri Sanje o dokladah ca personalno d. hodarino. P i hodnja seja bo v soboto.
— (Zakrij Ljubljana si, belo licef) Včerajšnji „Slovence" je pod tem vsklikom napisal dolg članek, v kojem svoje stališče, v zadevi jako delikatne narave, prav obširno zagovarja. Upamo, da te zadeve ni sprožil s svojega loka v namenu, da bi hi stezo gladil za bodočo državnozborsko volitev, ali vsaj za bodoče mestnozborske volitve. Dobro upliva na nas že to, da iz članka ne odmevajo tisti običajni napadi na slovenske „liberalce", ki so baje že itak toliko slabega pritirali v belo Ljubljano. Da se pa ne bode menilo, da sta mestni svet, ali magistrat kaj zakrivila in da je morda včerajšnji „Slovenčev" članek namerjen proti mestnemu svetu, povprašali smo na kompetentnem mestu, ter izvedeli, da se pri magistratu do sedaj o ti zadevi še ni ničesar sklepalo, in to zategadelj ne, ker se do magistrata nikdo obrnil ni, da bi se mu pri volilo, kaj tacega ustanoviti, kar „Slovenec" pobija. Mestni magistrat bi tudi dovoljenja za kaj tacega dati ne mogel, ker bi to presegalo njegov delokrog. Ko bi se pa 8 tem vprašanjem vsled inicijative drugih činiteljev primoran bil pečati kot policijska oblast, lahko trdimo, da si je svest svoje odgovornosti v tej zadevi in da bode ravnanje svoje uravnal gotovo tako, da zabrani vsako pohujšanje. Vsaj ravno delovanje mestne policije v poslednjih mesecih — upamo, da nas bode „Slovenec" umel — dokazuje, da jej je prav živo do zboljšanja žalibog jako podivjanih nravnostnih razmer v Ljubljaui. Zato je pa dandanes hrup nepotreben, ker le članki, kakoršen je včerajšnji „Slovencev", so v stanu zbuditi pohujšanje. To naj pomislijo gospodje, ki stoje za tem člankom.
— (Imenovanje) Železniški minister je z dekretom z dne 28. prosinca 1897, št. 2965 imenoval dvornega Bvetmka Ignacija Konta in odvetnika dr. Ivana Tavčarja za upravna svetnika pri Dolenjskih železnicah
— (Repertoir slovenskega gledališča.) Jutri se bode prvič predstavljala znana izberna burka s petjem ,Sadrov kipec" (Gyprfigur) Ta igra se predbtavlja po vseh boljših gledališčih in je radi svojega krepkega humorja in velekomičnih eitnvacij izredno priljubljena. Ne dvomimo, da bode tudi v nas ugajala prav tako, kakor burka „To je dekle". V tej igri nastopi v važni komični ulogi prvič novi član slovenskega gledališča g. S al m i č, kateri je doslej pri raznih ddetactskih predstavah pokazal nenavadno nadarjenost za komično streko, tako da je morda naše gledahš'e ž njim pridobilo izvrstno moč. Uievno je, da se občinstvo zelo zanima za prvi nastop g. Salmiča. Poleg g. Salmiča igrali bodo važnejše uloge še gospdč. P o i a k o v a ter gg. Perdan in P od grajski, kateri bodo tudi peli več kupletov. Ob sebi se umeje, da nastopi tudi g. Inemann. Pričakovati je torej ve lezabavnega večera.
— (Slovensko gledališče.) Sincčna predstava .Ernanija" na korist režiserju in opernemu pevcu g. No Hi ju je v umetniškem ozuu bila najboljša mej vsemi tremi dosedanjimi predstavami te opere, zajedno pa je bila dokaz, da zna občinit<o ceniti umetnika g. Nollija in njegove velike zasluge za slovensko opero. Pozdravilo je g bemficijanta koj pri nastopu z živahniaa pleskanjem in tu li pii vseh drugih prilikah odlikovalo z najburn^jšim pri znanjem. GoBp. Nolliju je bil tudi vročen velikanski lovorjev venec s prekrasnimi trakovi v narodnih barvah z napisom: „Ljubljansko narodno občinstvo — velikemu umetniku — 3 2 1897. Gledališče je bilo popolnoma razprodano in so bili v parter postavljeni še stoli.
— (Bolniška blagajna mojstrov v Ljubljani) imela je piedvčenjsuiim popoludne v mi- t i dvorani svoj letošnj' občni zbor. Glas m računskega sklepa imela je blagaira v prete'errm letu 3378 g!. 8 kr. dohodkov in 44G gld. 51 kr stroškov, in je ostalo torej koncem decembra 2931 gld 57 kr. društvenega premoženja, katero je v hranilnici plo-
i donosno naloženo. Občni zbor odobril je rnčunski : sklep ter so rili za rekoče leto voljeni v odbor gg.: ! Jernej Žitnik, Fran K a i s e r , Aleka. G j u d , Josip R^be k, Pran Breskvar, Fra3 Stare ia Lan Spreitzer; v nadzorovalni odbor pa gg.: Jakob M a r t i n č i č, Vekoslav L e n č e k in Teodor N o v o t n y
— (Krajna skupinu avstrijskih trgovskih nastavljencev v Ljubljani) pncedi Une 7 f bio v;„rj<. v Hafuerjevi piwr..i /.akljii eni zabavni večer s humorističnim preiavanjem in sodelovanjem vo-
: jaške godbe c. kr. pešpolka št 27 L « pold Belgijski. K tej veselici imajo u t p samo vabljene'.
— i Meteorolog i ču o mesečno poročilo ) Mi-noli imst-c prosinec bil je večinoma mtk«-r, ti da drugače povoljen. Opazovanja na topl< meni dado povprek v Ce zijevih  stopnjah :  ob sedmih zjutrpj
— 2 4°, ob dveh popoludr.e 0 4°  ob devetih zvečer
— 1 O. tako da znaša srednja zračna temperatura t»g* mestca — 1 0°, za 1 3° &ad rormalom. — Opazovanja na tlakomeru dado povprek 732 8 mm kot srfdoji *račri tlak tega meseca, za 8 O HM* p d normalom. —Mokrih dnij je bdo vsega skupaj 17, padav na (dež in eneg) znaša 130 4 mm — Culi mesec lahko razdelimo v tri dele, prvi sega do 7 , šrejs tir-j šest dnij, katerih je bilo vreme suho in precfj mrzlo h m ter t.e lepo; zračni tlak je bil skoz in skoz visok, ti koj 1 prosinca ki zal je tlake mer 745 G mm (nsjviše) Druga doba sega do 25 in Sieje 18 dnj; vreme je bilo izvzemši jedi nega 20 vedno mokro, a prva deževno, toda primeroma toplo; 17. in 19. kazal je cb dvth popoludne t-pionir 4 4° (največ); zadnje štiri dai te dobe zspsl je debel sneg in nastopila je prava pravcati zima, zračni tlak se je tsčas nenavadno znižnl ter zirz l 22 cb devetih zvečer do 710 0 mm (oa,n;žje), ob ednem je padlo tega dne 2G l mm snega (največ). T.etj^ doba obsega ost.-tlih sedmu dnii; vreme jo bilo suho, eem ter tje posijalo jh tudi ljubo Rolnce, ki smo ga že dolgo časa pogrešali; b !i so to zelo mrzli d;evi, kakor da bi ho tela zima poravnati, kar je do edaj zamud la, 30 zjutraj je bilo—148° mraza (najnižja tempeiatura)
— Izmfj \ etrov ja prevladoval daleč jugozahodni ter prinesel gorke eape v naš3 kraje. — T k j emo preb li najhujši mes c zime in se pomaknili nekoliko bližje njenemu krneu; dan si je že zdatno zdaljšal, svečan ga bode še bolj stegiil.
— (Zdravstveno stanje v Ljubljani ) Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 24. do 30 januvarja kaže, da je bilo novorojencev   22   (= 3267 °/o0).   mrtvorojene! 3 umrlih 23  (3=34150/00),   mej njimi je  umrl za tifuzom ('egarjem) 1, za dušljivim  kašl,em 2, za vrstico (davico) 1, za jetiko 4, za vnetjem sopilnih organov 3, za različnimi boleznimi 12    Mej nj'mi so bili tujci 8 (=*13 04°/o)<  iz prejšnjih tednov 1, iz zavodov 5 (=2r7°/0).  Za infekcijoznimi bolez nimi so oboleli, in eicer:  za otročico 2, za ošpi caaai 1, za škarlat:co 2   za tifazum 2   za dušljivim kašljem 4, za vratico 2 osebi.
— (Poniževanje učiteljev) „Učit al jaki To variš" je prejel iz Vipave naslednji dopis: „Običajno so se pri nas mesečno opravičevale šolske zamude v navzočnosti g predsednika kr. šolskega sveta in šolskega voditelja. Opravičevanje šolskih zamud za mesfc gruden 1896 pa je razpisal g. predsednik kr. šol. sveta šele na 17. dan pros;nca 1897. tedaj 9 dni po postavnem terminu, ne da bi k temu opravičevanju povabil, kakordoslej vselej šol voditelja. Ko določena ura za opravičevanje šolskih zamul nastopi, absentiral so je tudi g predsednik brez veljavnega vzreka, ter poveril za zasl.sanje povabljenih strank zaradi teopravičenih šolskih zamud „šolskega slugo", kateri je stranke tudi zapisa val Ker je tako uradovanje g. predsednika rezakenito, za učiteljetvo poniževalno in za ugled šole gotovo tudi škcdljivo, neznani! sem tj kot šolski voditelj in ud kr. šolskega sveta dne 19. t. m. slav. c. kr. okr selškemu svetu Le-ta pa je b povra'no pošto sledeče odredil: „Wird der Schulleitung in Wippaeh mit dem Bemerken zu itickgtstellt, d ius es derselben nicht zustebt, gegen <len Obmann des O'tsschalrathes Aizeigen zu er-statten und an dessen Amtsbandlungeu Kritik zu tib^n. Adelsberg, 20 Jsimer 1897. Laseh a n m. p. Potem takem smejo predsedniki kr. šol svetov poljubno vse storiti.■ „U'iteljski Tovariš" dostavlja temu dopisu: Postopanje predsednika kr. šol. sveta je nezakonito. Zistopnik učiteljstva naj stvar sproži v okrajnem šolskem svetu in če ne dobi zad ščenja, naj se pritoži na deželno šolsko oblastvo. Tudi okrajno učiteljsko društvo naj stori potrebne korake, da se ne bodo na tak način teptalo naše prav.ee in ugled našega stanu Za vzako, čttud« Be tako majhno pravico, se moramo neustr Šeno potezati.
— (Iz Šiške) ae nam piše: Dne 5. decembra je pesnik A. Aškerc v „Slov. Narodu" opozoril na stoletnico slovenskega Časnikarstva, na prve „Lub-lanske novice", katere je 4. febrnvarja 1797. Va-
lentin Vodnik izdal; in Šišenska čitalnica priredila je na svečnico v proslavo prvemu slovenskemu časnikarju „Besedo s plesom". Namen privabil je toliko društvemkov in gostov, da so bili prostori v Koslerjevi zimski pivarni prepolni.   Pevski mešani
j in moški zbor nastopila  sta, pomnožena po novih
i članih, prvikrat pod vodstvom sedanjega učitelja g. K.mil.t Kožanca jako pohvalno, kar naj potrjuje to, da eta se morala mešani zbor: .Studenčku" od 11.
j Sattnerja in Volaričev moški zbor z bariton samo spevom: „Vzvečertf, ponavljati. Lepi uspeh ta opra-
I vičuje upanje, da bosta pevska zbora, pod vodstvom g. Rožanca, rastla in napredovala. Prvi pevski točki : „Moj spomin" od Fr. Gerbica sledil je „Nagovor" prvomestnika g. F. D.,   kateri je častil Valentina
j Vodnika kot pesnika, pisatelja in novinarja, ter končal z besedami: da je sveta dolžnost, venčati kip poeta, prvaka, prestavnega rojaka; prvemu slovenskemu novičurju: Nesmrtni spomin! Valentinu Vodniku: Večna Slava 1 Muzikalni del „Besede" je izostal, ker se je — žal — godba za poldrugo uro zakasnila in — koncertne točke — pozabila! Oh-č.nstvo se je za to norčevalo ter z izredno živahnostjo plesalo do ranega jutra. Vodnikova veselica je Šišenski čitalnici privabila zopet nekaj novih društvenikov in prijateljev. Vsestranski uspeh je tedaj povoljen.
— (Stari poročenci) Znana anekdota pri povfduje, da je Napoleon 1. nekoč vprašal neko 80 let staro ženico, o kateri je bil slišal, da ima intimno ljubavno razmerjo z nekim gospodom: , Povejte mi, gospa, kdaj pa nehajo žene ljubiti? Vprašana dama mu je kratko odgovorila: Veličanstvo, vprašajte kako starejšo. Te anekdoto a» je spomnil, kd r je v <ii I, koki ljudje so se letos v Sori proro-čili. Tam so bite v letošnjem predpmtu žo tri po roke. Skupna starost poročenih parov je primeroma jsko znatna. P( ročenci ia njih sedanje žene so nantreč skuhaj 392 let stati, povprek t rej vsak 65 33 let. Ko hi katerega iz teh kdo vprašal, v kateri Btarosti nehajo Sorani ia Soranke ljubiti, bi najbrž tudi dobil tak odgovor, kakor ga je dobil Napoleon I.
— (Prostovoljno gasilno društvo na Rečici) priredi dne 7. fsbruvarja v goetilni Franca Štiglica zabaven večer. Vipcred: 1. Pozdrav. 2. O turisti ki elov. planin s posebnim opisom „Triglava* govori gosp Fr. Kocbek. 3. Tambura njo in petje. 4 Srečka oje raznih dobitkov. 5. Prosta zabava in pies. Pcsebna v p bila se ne bodo pošiljala. Začetek ob 6  uri zvečer.
— (Agro monfalconese) .Primorec" piše: Vsled interpelacij* naših poslancev je bilo minister-stvo ž a opastjo namen, da ss to pereče vprašanje reši kar .prijateljski", s tem, da vlada brezpogojno vtisne furlanskim bogatinom 660 OOO gld. v žep. To je resnično! Minister je bil že izjavil, da ta zadeva pride zopet v deželni zbor goriški. Toda grof Franc Coronini je zmagal proti minister stvu samemu, kajti cn noče, da bi reč zopet prišla v deželni zbor. O a hoče, naj bogati Lihi kar brezpogojno dobeS teh 6G0 000 gld. v grlo, a Slovenci naj se le palimo ž njimi za vsak groš. Na vemo, kaj vse je počel ta zn inči) ti slovenski župan, ali faktom je, da je jedini ou pripomogel do tolikega uspeha furlanskih bogatinov. Zato pa mu lahonski listi pojejo bosano! Grof F. Coronini je od nekdaj v največjo škodo goriških Slovencev, to smo govorili ž* mnogokrat I
— (Nevarnega tatu) je aretovala tržaška policija. Z>ve se Ivan Košar, doma je iz Ljubljane in 27 let star Kušar je imel pri sebi bliza 1000 gl. denarja, tri ure in več drugih dragocenosti.
— (Preložitev isterskega dež. zbora ) V zadnji seji dež. zbora istrskega, katera se slovanski poslanci niso udeležili, predložil je dež. glavar na mts'niški dopis, kateri naznanja, da namerava cesar preložiti dež. zbor iz Pereča v Pulj, in kateri po-z vlja diši zbor, naj poskrbi, da ae tudi dež odbor {r sel-, v Pulj. Poslanca Canciani in Baba ata trdila, da bi preložitev dež. zbora in drl. odbora provzro-čda deželi mnogo »t; o-'-kov. Stvar se je izročila finančnemu odseku, da se o njej posvetuje in potem zbornici o njej poroča,
— (Nova hrvatska opera.) V nedeljo se je na zagrebškem ( dru pela z velikim vspehom prva opera znanega skUdatetelja g. Vilharja. Dejanje te opere v dveh dejanjih „Smiijana* je zavzeto iz nar« dnpga življenja. Komponist se je na mnogih mestih svojega dela naslanjal na 1 p? narodno pesni ter žel z .to prav posebno priznanje Dasi kažejo nekatere točke, da je .Smiljana" komponistov prvenec, vspela je glasbena karakterizacija glavnih os* b prav do c Ia Občinst70 je z neobično navdu-ne oMf o klicalo gosp. Vilharja na pozornici, ki je sprejel venec i od intendance, i od zsgrebŠkih dam. Gosp. Vilh.tr je dokazal s svojim delom velik dar za operno stroko io občinstvo gi je z burnim pri-znenjeoa navdutavalo, da vztraja m tej poti. Vrlemu kompori-tu tudi mi iskreno čestitamo 1
— (Opozarjamo) na dmašnji inserst znanega narodni ga mizarja g. Matka Malo vi ča.
* (Ženski advokatje) Curiški kantonalni svet js principijelno dovolil, da smejo tndi ženske samostojno izvrševati advokaturo. Omožene dame se morajo izkazati s privoljenjem soprcgovim.
* (Nihilistovka v Budimpešti) Nedavno našli so v Budimpešti cdgojitel|ico Amalijo Šernaj-novko z ranami, kakor bi jo bil kdo polil s kako razjedajočo tekočino. Ona ie rekla, da je neki tat ulomd in njo napal. Policija pa tega ni verjela. Preiskala je njene stvari in našla več politično kompromitnjočih pisem, razstrelil in strnpa. Sodi se, da je nihilistovka in se v tam smislu nadaljnje preiskava proti njpj,
* (Eksplozije v Bruselju) V ponedeljek zvečer je nastala mej bruseliskim prebivalstvom velika panika. Na raznih krajih mesta primerile so se mogočne eksplozije, in sicer v podzemskih kanal, h, po katerih so napeljano električne žice. Eksplozija je bila silna. Na mnogih krajih je zemljo vrgla več metrov visoko, ter razmetala ves tlak. Eksplozije so se ponavljale skoro vso noč. Strah prebivalstva je torej nmljiv. Skoda ni posebno velika, a tndi ponesrečil ni nihče.
Darila s
Uredništvu našega lista so poslali Za družbo sv. Cirila in Metoda: Gosp. Matko Malovič pri „domini* mej svojimi pomoč ni k i nabral kot kazen za izgovorjene nemške besede 1 krono 40 vin., za dražje prodane družbiue vžigalice nabral 1 krono GG vin., skopaj 3 krone 6 vin. — G. F. P. na Vrhniki 4 krone. — Skupaj 7 kron 6 vin. — Živeli rcdoliuhni darovalci in njih nasledniki I
Za „Narodni doni" v Ljubljani: Č gospod Franc Ivauettč. vojni korat 8 kron. — Živel vrli rcdnlinb i ti njega nasledniki I
Dunaj 4. februvarja. Večina tukajšnjih listov se bavi s Člankom „Slov. Naroda" glede inhibiranc brzojavke. Brzojavni urad je brzojavko inhibiral radi poročila glede odpusta provizornih dunajskih učiteljev. Najkompetent-nejši faktor je obljubil, da dobe vsi brzojavni uradi jutri ukaz, da se morajo strogo držati veljavnih naredeb.
Dunaj 4. februvarja. „Frenidenblatt" potrja, da se je zasedanje delegacij odložilo do jeseni in to radi „ mirnejšega mej narodnega položaja".
Dunaj  4.  februvarja.   Uradni list prijavlja sankcijoniram zakon o pokojninah orož nikov in njih vdov.
Budimpešta 4. februvarja. Vlada je predložila poslanski zbornici zakon glede od -prave male loterije. Ta se odpravi s 1. avgustom, mesto nje se uvede razredna loterija s srečkami po l1/« K.
Pariz 4. februvarja. „Norda izjavlja, da se je dogovoiu Rusije in Francije glede krize v orijentu pridružila samo Nemčija, Avstrija pa tega ni hotela storiti.
Narodno-gospodarske stvari.
— Kajnit in Tomaževa moka za gnojenje travnikov Splošno se travnikom obrača \eč pozornosti, kakor se je u^kdaj, vendar se cesto cj» iža, da se zanemarja zapotovljenje podlage nspennega kmetijstva, bahor hi bo moralo po razmerah zgoditi« V času, ko ss krma, ki se daje živini, dobro izplačuje, bi se moralo za travnike bolje skrbeti. Z 1, da se to ne zgodi, še vtdoo se nahajajo obš rni travniki, ki vsled zanemarjenja ničesa ne donašaio. Kako lahko hi se to sprenjouilo. Čs se pognoji \ rvo ieto s 4 centi >-■.••)» u in 3 centi Tomaževe moke, potem pa drugo leto e 'S centi ktjnit* in 8 l'/a do '2 centov Tomaževe moke upliva naravnost čudovito v lahki, peščeni, ali pa mečvirnati zemlji, in nakosi se dvakrat ali ce<o t'ikrat toliko, kako; sicer. In kaj pa velja tako gocjenje. Prvo leto stane gnojenje 6 do 8 gid,, pozneje 4 — 5 gld. na leto. Ti stroški se v slabih I t 'h dvojno povrnejo Skoro povsod se na gnojenih travnikih, ki so dajali poprej 13 do 14 centov slabega sena, dobi že prvo leto 22 do 24 cen'ov in se pozneje pridelek še povekšn. V mnogih slu čajih se je dohod«k povekšal od 20 na 35, cd 24 na 40 centov, srloh niso redka pomnoženja pridelka za 15 na 20 centov na hektar. Po mnogobrojnih opazkbh s? povekša beljakovina v senu za več kakor 5% 1,1 tolšca za 1%. Brez ozira na to, koliko koristi p' množenje beljakovin za gnojenje, se tudi pomnoži zalega dušika, ki pozneje kot živinski gnoj koristi njivam. Kcrinti so tako velike, da se gnojenje s ksjnitom in Tomaževo moko ne sme opustiti. Če kdo dvomi, n»j poskusi, in prepričal se bo, da mu je dosedanje ravnanje le škodovalo.
rSln slabotne f|
bolehave vsled pomanjkanja krvi in na živcih, blede in slabotne otroke; izvrstnega okusa in preizkušenega učinka je
železnato vino lekarj a P io co lij a v Lj ub lj ani
(Dunajska cesta), 3 (44—5)
priporočeno od mnogih zdravnikov. — Pol literska steklenica velja 1 gld., pet pol literskih steklenic 4 gld. 50 kr.
Listnioa uredništva
Tekom poslednjih mesecev se nam je nabralo toliko gTadiva za listek, da i «• moremo zmagovati vsega tako naglo, kakor žele naši cenjeni sotrudniki. Prosimo torej potrpljenja! Vse, kar je porabno, pride s časom na vrsto. PriporoCamo se Se nadalje, zlasti za izvirne leposlovne, kritične, estetične, naravoslovne in zgodovinske doneske, pa tudi dobri prevodi slovanskih, posebno novejših rnskih in poljskih krajših del nam bodo dobro došli! Prosimo pa vse svoje sodelavce: pišite vedno le na jedni strani vsakega posameznega lista, pa veliko, razločno! — Za d.n- -- odgovarjamo sledečim gospodom: B. Lipe k. Doslej smo prečitali Vašo novelo „Silvestrov večer1*. Sujetje preničeven in neoriginalen; razen tega so otročje zaljubljeni dijaki zlasti v današnjih resnih časih naravnost smeSni , junaki". Spis Vam je na razpolago. Omenjene članke n»m dopošljite na ogled! — Milan Cvetkovič: Izmej poslanih dveh slik porabimo kmalu prvo. Kratko satirično sliko sprejmemo vedno raili. Oglasiti se skoro v uredništvu okoli poldneva! — Ivan Dob: Novelo Vašo smo po dogovoru priredili za listek. Prosimo, da v bodoče nć tabite nobenih naglaskov, niti odveč pikic, pomišljajcv, zvezdic in takih nepotrebnih nakitov! Pošljite zopet kmalu kaj dobrega! — Vinko: Prejeli; hvala! — J. V. na Dunaju: Črtico „Melanija" priobčimo. Pošljite nam šc kaj resnega!
stev. 47.   Deželno gledališče v Ljubljani. Dr.pr.771,
V |m i« It, <!ii«  j». ft»l»navjkrja ISl>7.
Kot gost nastopi g Ralfo SalmlČ.
Prvikrat.:
SadLa?ov kipec.
Burka s petjem v treh dejanjih. Spisal Th. Tan^e. Poslovenil J. Metov. Kapelnik g. II. Denišek. liefciser g. R Ineinann. Blagajnica se odpre ob 7. uri.   Začetek   točno ob 1 uri. Konec ob 10. uri. Cene prostorov so razvidne z gledaliških listov. Prihodnja predstava bo v nedeljo, dne 7. februvarja 185*7,
1% uradnega lista.
lavrAiliic hI i elcNekiitivue »Iraihe: Janeza Zaviršeka posestvo v Rudniku, cenjeno 100 gld, dne 8. februvarja in 8. marca v Ljubljani.
Janeza L o r e t i č a zjmljišče v Dragovanji vasi, cenjeno .'15(30 gld. in Matije Š t r u ce 1 j a posestvo v Zapudji, cenjeno ll.r»4 gld. fiU kr., oba dne u. februvarja in 10. marca v Črnomlju.
Mihe Zemljana posestvo v B t Vtkem, cenjeno 450 gld.; Jerneja Der novšeka posestvo v Št Lurnbertu, cenjeno 8880 gld. in Jakoba Oraheka posestvo v Režišah, cenjeno 300 gld., vse tri dne 9. februvarja in 0. marca v Litiji.
Frana Lešnjaka posestvo v Ravnah, cenjeno 2367 gld., dae 10, februvarja in 10. marca v Ložu.
Antona J a m n i k a zemljišča v Veliki Strmci, cenjeno .'{.'53.r> gld., dne 10. februvarja in 10. marca v Mokronogu.
1'rnM m ol jim |»rotla|n gospe Josefine R o t te r poiestva v Kamniku za vzklicno ceno 1D.OO0 gld., dne 11. februvarja v Kamniku,
Vmr!i so r JLjiit>IJaiii:
Dne 30. januvarja: Marija Stojkovič, spre\odnikova hči, 2 dni, Vudmat, dušljivi kaš lj. — Frančiška Šegatin. čovljarjeva hči, 2 dni, Trnovski pristan št. 18, oslabljenje. — F.dvard Jcraj, sprevodnikov sin, 1 leto, Sv. Petra cesta St. 57, pljučnica.
Dne 81. januvarja: Frančiška Čemažar, delavčeva hči, 10 let, Vodmat fit 8o, dušljivi kašelj — Miklavž Rudhol-zer, urar. 70 let, Gospodske ulice Št. ii, omehčanje možganov. — Marija Kos, dekla, (50 let, Radeckcga cesta It, 11, rak. — Jožef Oollinger, dninar, 23 let, Poljanski nasip št. 50, otrpnenje srca.
Dne 1. februvarja: I\an Sark, umir. višji ranocelnik, 79 let, Rimska cesta št. li*. ostarelost. — Marija Kvas, čev-Ijarjova hči, ti mcs.. Vodmat št. 101, božjast.
V deželni bolnici:
Dne 2*. januvarja: Marija KraSovec, kajžarjeva hči, 8 let, davica  — Anton Ko.šak, delavec, Sli let, emtizem.
Dnć 31. januvarja: Ivan Krašovcc, mlinar, 53 let, tuberkuloza.
Meteorologično poročilo.
Ces. kr. avstrijske      državne železnice.
Februvar	ČaB opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura v C	Vetiovi	Nebo	Mokrina v mm. v 2-1 urah
3.	9. zvečer	729 7	1-8	si. jzah.	oblačno	
4.	7. zjutraj	7341)	11	sr. jvzh.	oblačno	o-o
n	2. popol.	735 9	2 1	si. jvzh.	oblačno	
	Srednja včerajšnj		a temperatura 32		•, za i'ti" nad nor-	
malom.
ZD-u-z^a-jslsia, borza
dne 4 februvarja 1897.
skupni državni dolg v notah..... IG2 gld
skupni državni dolg v srebra    .... 102 p
avstrijska zlata renta....... 123 ,
Avstrijska kronska renta 4°/a..... 101 ,
Oger&ka zlata renta 4°/0....... 122 „
Ogerska kronska renta 4°/0..... '99 „
avstro-ogerske bančne delnice        .   .   , 969 „
Kreditne delnice......... 376 ,
London vista.......                             .... 119 ,
Slomški drž. bankovci ia 10o mark
-JO mark...........
4i0 frankov..........
Italijanski bankovci.......
U kr, cekini..........
kr.
58 11 9 45
B
Dne" 3. februvarja 1897.
4°/o državne srečke iz 1. 1854 po 250 gld. 149 gld.
Državne srečke iz 1. 1864 po 100 gld..   . 188 ,
Dunava reg. srečke 5°/0 po 100 gld.   .   . 128 „
Zomlj. obč. avstr. 4'/,0/t zlati zast. listi    . 99 ,
Kreditne srečke po 100 gld...... 198 ,
Ljubljanske srečke......... 23 ,
Rudolfove srečke po 10 gld...... 25 „
Akcije anglo-avatr. banke po 200 gld. .   . 157 „
Tramway-drust. velj. 170 gld. a. v.   .   .   . 483 B
Papirnati rnbetj......... 1 .
05 25 65 20 80 85
10 70 60 73 52 35 66
— kr 50 ,
80 !
26V* .
Izvod iz voznega reda
TT-ol3a.-vra.og-a, od JL ©ictoTora. 1896,
Nutnpno omenjani prihajalnl tn  odhajalal 0*41 ointcenl   ao v arr.tn) «m<% ri>|»sl, .-ni «MO. (15-27)
Odn.o<l Is I.|abl|t»ne (jnž. kol). Proga čez Trbiž.
Ob 11. ari ft min. po noći oaohni »Ink t Trbi*, Ilnljak, OaloVM, Framenafait«, Ljubno; čoi Holithal t Amaee, Iachl, (Imundim, Solnogradi d«* Klein-Reitling t !Steyr, I .m.-, na Dunaj vit Ajnatatten. — Ob 7. ari 10 min. ijutraj oaobui vlak v Trbit, Pontahel, Beljak, Oeluvea, Fmneni-feit«, I.jiibiio, Dunaj i cea Selitha.1 t flnlno^rad, čea Ametetten na Dunaj. — Obli. uri ISO min. dopolnilna oaohni vlak t Trhli, Pontabel, Ileljak, 0a> Iotbo, l.Julin«), Helithal, Duu:ij — Ob 4. uri popolndne oaohni Tlak t Trlil*. Belja,k, Coloveo, Igabno ; čob Selathal ▼ Siilnograd, l<eml-Oaatein, Zoll na Jeicrn, I iioimirtl, Hr.-tf.ine, 1'nrili, Otnavo, P kri« , ona Klpin-Heitlintr T Storr, Iiino, Ruilejavice, Plsenj, Marijino tsro, Heb, Francove Tare, K.«lnv» ratt, Lilpako, Ounavj ria Amatctton.
Proara v Novo mesto in v Kočevje.
Oh 6. uri 16 min. ijutraj moaaui Tlak. — Ob 13. uri 65 min. popolndne mešani Tlak. — Ob a. uri 80 min. iToćer metani vl.»k
1'rllKMt v I.fubl I »no (juž. kol.).
Proga lz Trbiža.
Ob A. nri K3 min. ijutraj oaobni Tlak a Dunaja Tla Amatatten, I.ipskeira,, Prane, Franoorili rarov KarloTih raror, Hoba, M.irijiinli rarof, PUmja, Hudejnvia, KolnoKrada, I.iiKa, Hteyra, Omumltma, ltohla, Auaseea, Ljubna, Celovca, llaljaka, Franieiiifoato. —Ob 11. uri *M min. ilopoliulna umil.iii Tink s Dunaja Tla Amatettou, Karlovih virov, lloti.i, Marijinih raror, l'1/.nj i, Hinlej0ric, Si <lu..^rii,l:i, l.iiica, Htnyra, Pariaa, (loneve, Curilia, Krav ffoiica, liioimmta, ZeHa na jezeru, I.en<lOaatniiia, I.jiihua, Celovca, l.inoa, Fontnlila — Oh i. tiri r>,r. min. popolndna oiobni Tlak a Dunaj i, lijulma, Kulathala, Boljaka, OeloTca, Kramonafcite, Pontabla. — Oh 9. uri 4 min. avocei oaobni vlak a Dunaja via Amstotton, Ia tdubua, Boljaka, «'»;..vca, PonUbla.
Proga lz Novega mesta ln lz Kočevja.
Ob 8. uri i •• min. cjutraj mnatni Tlak. — Oh 9. uri 31 mln.gpo-poludue moeani Tlak. — Ob S. uri 8R min. »vocor meaaul Tlak.
3<llio«l im ».jiiMfi*:-«- (dri. kol.) v Kamnik.
Oh 7. url 23 min. »jutraj, olj 3. url r> min. popoludne, ob e. rn 60 min. iročor, ob 10. uri 'Ji mm. BTĐcer. (Poileduji vlak lu v oktobai ob nedoljah in praaulkih.)
1'rilioil v I<)ul»l|uno (drž. kol.) Is Hmimlkn.
Ob fl. url 58 min. ijutraj, ob 11. uri lf> min. dopoludne, ob fl. aH so min. irećor, oh 9. uri oO min. STocer. (Poileduji vlak lo t oktobra ob nedeljah iu prednikih.)
Učenec in učenka
vzprfjnieta ee v trgovino z mešanim blagom ; prvi v popolno preskrbljevanje. — Ponudbe pod fi'tro nUČ8necu »zprejeraa iz prijaznosti u^r^vnišfvo ,Slovenskega Naroda". (l'.i.i—i)
Vzprejmeni takoj
notarskega uradnika
ki ima lepo in hitro pisavo in ume koncipirati manjše 8|>ise. — Plača po dogovoru.
Giuslav Oiiifi.]iOti
(211—1) c. kr notar v Postojini.
Zadruga solinih crkoslikarjev in pleskarjev
Vabilo.
Zadružni pomočniki ae vabijo v nedeljo, 7. februvarja 11, ob 2 uri popoludne
v steklenem salonu „pri Lozarju" v Rožnih ulicah
k (207)
občnemu zborovanju
za
1. ) volitev definitivnoga odbora za piiruoiMiiSki zborili n:u\ luika. izmej pomočnikov;
2. ) volitev -1 odbornikov in S namestnikov za raz-sotliski odbor izmoj pomočnikov;
3.1 posamezne nasvete.
Zadruga sobnih Crkoslikarjev in pleskarjev
v Ljubljani, dne 27.januvarja 1M7.
Načelnik: Franc Blasch
V kopališču Toplice na Kranjskem
je izpraznjeno mesto
nviiu
z letno plačo f>00 gld., prostim stanovanjem in zem-IjiAkim deputatom. Ob jednem se prepušča upravitelju kopališka restavracija.
Prosilci, ki so zmožni obeh deželnih jezikov in morejo položiti jainščino, naj pošljejo lastnočno pis.ine ponudbe s prepisi spričeval kneza Auer-sperg-a gozdarskemu uradu v Soteski, pošta Dvor ua Kranjskem, najdalje do konca februvarja t. 1. (80—3)
knšl|u in ualiotlu« osobito dece, proti /usl i/.ei; j u, hiili / -uiiti   v   vratu,   seloilou in
m <-h ur j u priporoča se najbolje
koroški
rimski vrelec.
Varstvena znamka
\ ill-ii vil<>  }>risl en nutoOOIl.
Najfinejša namizna voda. (3344
ZsIoK« v  LJubljani pri  M. K. .Supitii-n, Dunajska cesta; v Kranju pri V.  l>«»l. ne u.
Fran Kozjak Amalija Kozjak rojena Repovš
—poročena.
Borovnica IJublJana
dne" 4. februvarja 1H97. (210)
Sto polovnjakov
starega in toliko novega belega, pristnega
(204-1)
1» rotita (195—D
Anton Gregorič
posestnik in pcsojilnični tajnik TT ZE^tuiji.
Matko Malovič \
stavbeni in pohištveni mizar q
Hradeckega vas št, 1 (dolenjska mitnico) v Ljubljani q
se priporoča in naznanja slav. občinstvu, da ie tu na q
I! D
novo <»<l|»i*i Hvojo ('joti —l)
delavnico S*
tkJT
in vzprejcma naročila za vsa k mi/aritvu pripadajoča n dela ter izdeluje vse vestno in po ceni. n
v Ključavničarski ulici št. 4, spodaj.
Kompanjoni
z dpnamimi vlogami (4—7000) se iščejo v povečanje izborno prospevajoče tovarne za kme tijske in druge stroje ter  i varne, nahajajoče se na Spodnjem Štajerskem   Najbolj*« priliki*  zia.   «lol»ro   ol»ro\ a n j«■ Uapitulia.
Prijazne pr-nndbe pod .livarna/ do 20 t. m upravnifitvu »Slov Naroda". (196 — 1)
Nagrobne vence
v največji izberi in
po najnižjih cenah
trakove k vencem
z ali brez napisov
v vseh barvah
Pridnega
kateri mora biti 14 —16 let star in je Solo obiskoval, iščem za svojo kavarno v Kovom mestu.
(197—1) Ta.ziez; Scli3aa.Ica.t-
Vrtnar za grajščino
I
v najboljših letih, izveden v vseh vrtnarskih strokah, kakor tudi v amerikanskih trtah, vešč vseh avstrijskih jezikov, išče nI štulu«- Nlužbe.
Natančneje pove upravništvo ,Slov. Naroda".
V trgovino z mešanim blagom na deželi
©e Išče aaa-lstd. (170—4>
trgovski pomočnik
do 18 let star. Vešč mora biti slovenskega in nem-Ikega jezika. Kje? pove upravništvo „Slov. Naroda".
(98-7)
priporoča
Karol Recknagel.
V soboto, dno 6. svečana
4
bodo se vršil
domač plesni venček
v gostilni „Pri Židanu"
m na. Poljanah
JaS  b kateremu najuljudncje vabi
z velespoStovanjcm
<20ri) J. Kolenec.
Q0090000000QO BOOOOOOOO ooooo
Tri tiijše 8
.iaaav. ^   -*m-     a -■»»>■ ■ (203 — 1)
q Ct^T tukaj Ifcai
vsaka j e dno nad stropna, z velikim skupnim O dvoriščem, ki dokazljivo IO" 0 obresti neso, p g se zaradi rodbinskih razmer takoj prodajo. q
q Več se izve na cesti na južni kolodvor št  11 pri tleh £5
na desno (ateklena vrata) vsak dan mej 11 in 12 uro. ^
0000000006000COOOOOOCOOOOO
St 13«, ¥"^ft 1 (199—i;
V lBOt't'iaa i;iiuii»«ij>lit»iu   poslopju  v  liriaiijn  bode trebi post»vi(i
33 lončenih ali pa železnih pečij
(oziroma železnih z lončenim plaščem).
Podjetniki, ki bi bili pripravljeni izvrAiti o>načVno delo, naj si ogledajo natančnejše pogoje pri podpisarem županstvu in v lože tuuradno svoje ponudbe
«flo       <81 h- jvi>i'«a \ a rja t. l.
Ž-a_pa-iTL3tT7-o T7- KZrsbiiJVL
1. dno februvarja 1807.
Št. 4027.
(198— 2)
Za j«iiiic'4kii<» s«i m oris ta
•»u i n. •.% ii ii 11
Tomaževa fosfatna moka
i/, čeških in nemških tovaren za Tomaževo moko je najupln nejše in najcenejša fosfornokislo gnojilo.
Jamči se, da ima v sebi 15 17 odstotno citratno raztopljive fosforne kisline in  28   100 odstotkov
lino moke.
rS^i*  V!-i<» v rs(4^ pt*Sti.
Zn zboljšanje zemlje revno na fosforni kislini, M vsa žita, okopalne in oljne rastline, za vinogradu, bmclne in zelenjavsko nasade in posebno za gnojenje travnikov.
Prekata glede n » poanejfii vpliv vso superfosfate,
Jedva nedostajoea množina citratno reva topljive fosforne kislino se
povrne, ceniki, strokovni spisi in druga pojasnila so na razpolago.
Vprašanja In narocbe naj «o pošiljajo «42—3)
prodajališču fosfatne moke
čeških tovarn*za Tomaževo moko v Pragi
n/Iaricngasse  1 i.
. .. .... ..
Vsled rosgltsa gospoda deželne«;** predsednik\ v Ljubljani z dne 22. t. m. štev  8608/pr. raspisane en občne nove vol tve za pogansko zbornici držav nega zbora, ter po za njihovo izvršitev določeni BiVdeČi dnevi in sic«r:
IO. dnu matrelja 1. za volitev Iz ohene$?a volil-skefgat razreda.
1M. dan maireija I. pa za volitev poslance v mest In tr^ov.
Z iziron pa § 25 z ikona z dne 2. apr-ln 187;5 (s>v. 41 drž. zak.) in na prittavek k tema § (zakon z dne 14. jun j* 1896 At. 169 r?rž. rak) se torej javno tHtanafja, da po vr» d »tifini imeniki voliloev že sestavljeni in bodo rasprnjeni od do IO. feliriivarja letos v mestni dvomili v pregled.
Ugovor« z per te imocike vlož ti je tu*«aj do rađdjega prej, določenega dneva n i« vsakemu uyow.m »Ji- io volilna pravice v obenem volilnem razredu pnloliti dokazila za trdit e ugovora, aLo b  iste ne bile občno zaane.
Ob jadnem ae javno nssnanja, da volijo v obenem voli'Hk*»m razreda v Bmiata člena 11 C zakona z dne 14. jaoija 189G (fitv, 1G8 drž. zak.) poslance volilni možje, izvoljeni po volilnih opravičencih ia da je gospod deželni predsednik n.i podstavi § 28 nakona z dno 14. junij* 1896 (Atv. 169 drž. z k.) ztstran volitve votlnili cii ž v L.ubl;:iui določil posameZDO okraje m nt a kot volilne odsike in ukazal, d* je volil e od kazi L i tom cd^kom po krajni pr? toj nos t i ter porazdeliti fifp Ho volilnih mož, ki jih je v Ljubljani voliti, po fttpr''n pri nečesa prebi»slst»a
V I^jiililjanl voliti lio torej 51» volilnlli llioz In sicer v:
I. (šolske ti) okraju.........H
II. (šentjakobskem) okraja,.....13
III (Jvor*kem) okraja.......18
IV. (kolodvorskem) okra u .....15
V. okraju............8
V. drn»<u...........2
'IV volitve vršilca si- liodo 1. dnit miir<»IJa letoH od H. zjiitrttf 4fl4» I. popoliiiliie in Mleer Isodo v«»llll
h) v ¥• oltB'llJll voliloi z za etrunii črk it rrn A tli* W* V iiieMinl «lvor>iiiis voliloi z vačetnimi črkami RK do Tm v nc-k«l»mjl ajrlai ta i si ražnlcJ na 1 rodnllLOvem ii-^-ii.
b) v IV. okraju v »lilci z z čednimi č kam) do Bi v solsKi S4»l»i it v. I€; <». kr. nI r«»kovnili sol? vrbi i a sedetnimi črkami I?l do 'Ma pa v prlllieiii S4»l»i na tflesni strani €»d «Ijiv-i»4 ^ii slioila v \ Irantovl lilsl.
o) v III. oki'ajn vodici z začetnimi 'rkami A do •¥ v šolski sohi vc»»i ci m aačetn;mi črkami V4 <lo I* v šolski
sohi Ifl.h mestne ljn«ls;ke sole na Zoisovi eesti; vo lici z zaeim ■ cikam   It do 'M* v telo valilnici velike reailke.
d) v IV. okraju votilei z zać t irm črkami A do .1 v solil 111. a; vo'k" z za^tomi črkam B4 do 1* v sohi III. h mestne ljudske sole v 14onienske^aa nlleali : vol «oi z z tm • crnim K. il<» 'M, v dvorani kait«>liske^ai di-nstva roko«lcklskili |ioiiia^aieev v 14omenske^a nlleali.
e) V. okraij voli v soli na llarjn.
fi VI. okraij tdinat voli v soli pri Sv. I*eti*ii v ■LJubljani«
Vo- t v  drža ii'f»a  p^slarci  d> ž»lnpg^ stoluega mesta Lj' b';ane bo pa dne mareija  1« od 8  ura zjutraj do  12. dopeludae v mestni dvi ram
Vnb'ne izka'nio poslalo se b;)do volićem na dom, t sti p», kater m bi s izkaznice in t<ate egakoli vz.oka vsaj 24 ur pred voiitv« niin dnevom ne vročilp, oglase nsj se zanjo v nifigmtratn m ekspeđlto.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane
dno 30. januvarja 1897.
Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne".