^ ^ da» f*H,t' B*WJ ** iapraaaika*. «icapt Ratof^n. fitaiaT« *** Holi. ki bi omogočila dogo-in državnimi ">"n ustanovitev sistema, 1,1 uveljavil minimalne [nakMmaltii delovnik v tnjih. P°nski ultimat ki-^emu diktatorju ^ora do 11. ju- P* ,zP°lniti pogoje K- jUn. fcrmad« Poveljstvo "•verni Ki-'' y> vUli kitajskega ^'J!1*^ Kaišeka nov do n. junija r"»< ' ke zahteve. ^ " J '« "«tano odha-; dv,- "', in v jt;, dvakrat " v°J»»tvt kakor > TV.lt, v garnizi-n i'ingu. '"/[doba; , "tci Hcihel "'M U'tlVi \ . l*iavil V Mo-s> v zraku , propeler z )4 'uredilo Relifna dela naletela na potežkoče Spor med Hopkinsom in Ickesom ovira program Washington, D. C., 8. jun.— Minila sta že dva meseca, odkar je kongres odobril Rooseveltov program relifnih del in apropri-iral skoro pet milijard dolarjev v te svrhe, toda doslej še ni bila nobena oseba, ki je na relifu, uposlena pri javnih projektih. Ta zastoj pripisujejo nesporazumu, ki je nastal med člani administracije, kateri je Roosevelt poveril izvajanje programa relifnih del. Spor se nanaša na vprašanje, ali naj se ogromen fond porabi za konstrukcijo koristnih javnih projektov ali izvede drugi cilj—uposlitev 3,-500,000 delavcev, ki so na relif-ni listi federalne vlade. "Newdealerji" so mnenja, da je fcreba omejiti enega od dveh ciljev. Njihov argument je, da je nemogoče potrošiti pet milijard za gradnjo koristnih Javnih projektov in obenem uposliti 3,-500,000 relifnih delavcev. To vprašanje je izzvalo spor med H. L. Hopkinsom, načelnikom federalne relifne -admini stracije, in H. L. Ickesom, tajnikom zveznega departmenta za notranje zadeve. Oba imata važni poziciji v odboru za izvajanje programa relifnih del. Ickes insistira, da je nemogoča uposlitev 3,500,000 delavcev pri koristnih javnih projektih in obenem nabava potrebnega materiala, ker bi za vse to določena vsota ne zadostovala. Nasprotno pa Hopkins argumentira, da je treba na vsak način uposliti to armado brezposelnih. Po poročilih iz Bele hiše je Roosevelt bolj naklonjen Hop-kinsovemu načrtu nego Ickeso-vemu, toda njegova glavna skrb je, kako naj bi se petmilijardski fond potrošil v teku enega leta. S tem v zvezi je treba upoštevati dejstvo, da je Ickes dobil tri-milijardski fond kot načelnik odbora PWA pred dvema letoma, a je doslej potrošil komaj polovico te vsote, Frank C. VValker, načelnik divizije za aplikacije in informacije v administraciji, kateri je Roosevelt poveril izvajanje relifnega programa, ni hotel komentirati Hopkins - Ickesovega Kpora, temveč je le omenil, da bodo vse potežkoče v kratkem odpravljene in potem bo njegova administracija pričela izvajati j>rogram relifnih del na široki podlagi. Kako dnevno ča»o-piaje laze o epičanih I'O* Angeles, Calif.—Ko je pred dvema tednoma tu zborovala konvencija Sinclairjeve organizacije Epic, je dnevno časo-P»«je razneslo vest po vsej Ameriki o izgredih na tem zborovanju in kako je Upton Sinclair nkočil na mizo in velel pometati iz dvorane neke komuniste, ki ao delali nemir. Resnica je, da ni bilo nobenih nemirov in Sin-clairju ni bilo treba skakati na mizo. Nikogar niso vrgli iz dvorane in konvencija je bila zaključena »»b najlepši harmoniji Domače vesti Nov grob na zapadu Leadville, Colo.—Pred nekaj dnevi je tu umrl Frank Fortu na, star 57 let in doma iz Temenic pri Litiji. V Ameriki zapu šča brata nekje v Ohiu, v sta rem kraju pa drugega brata in več sester. Bil je član društva 278 SNPJ in spadal je tudi k SSPZ. Milwauške vesti Milwaukee. — Zadnje dni je umrla Mici Tamše, 18-letna hči pokojnega Fr. Tamšeja, za gnit jem ušesne kosti. Zapušča ma ter in sestro.—Dalje je umr Jakob Osojnik, star 53 let in doma iz Leš pri Prevaljah, ki je bil v Ameriki 23 let.—Miss Anna M. Razbornik, hči Valentina Razbornika, je graduirala za bolničarko. — Poročeni so bil zadnji teden: John Podlogar in Mary Hribar, Frank Dolinar in Helen Gramm, Joe Terčak in Mary Bitenc. Iz Shebovgana Sheboygan, Wis.—Tony 2un-ter, ki se nahaja zaradi nekega vloma v reformator!ju za mladino, je 26. maja pobegnil, a so ga ujeli 4. junija in poslali na zaj k prisilnemu delu.—Poročeni so bili Mihael Bushner ln Pauline Valentičič ter Thomas T. Sweeney in Josephine Pože-nel. Nov grob v Clevelandu Cleveland. — Zadnje dni je Umrla Mary MrzMkar, roj. Se* lan, stara 39 let in doma iz Ma-tene, Ig pri Ljubljani. V Ameriki je bila 29 let in tu zapušča moža, sina in dve hčeri. Bila je članica društva 142 SNPJ. Ubit na progi Osege, W. Va.—Tu je pred kratkhn vlak do smrti povozil rojaka Jos. Kenika. Baje ima sorodnike v Clevelandu. Tu ni imel nikogar, niti ni znano od kod je bil doma. Mrtvega našli v postelji Cleveland.—Jos. Dragovič je bil več dni mrtev, predno so ga sosedje pogrešili in obvestili policijo, ki ga je našla mrtvega v postelji. Bil je sam. Njegova žena je lani odpotovala v stari kraj, toda njen povratek so ameriške oblasti zadržale, ker ni vzela "permita." Pokojnik je bil star 46 let in doma od Jaške na Hrvaškem. Imel je svojo hišo in denar v banki. Prva alovenNka zdravnica Cleveland.—Miss Angeline K. Dejak je pravkar dovršila medicinske študije na univerzi v Omahi, Nebr., in postala doktor zdravilstva. To bo menda prva slovenska zdravnica v Ameriki. Poroka v Detroitu Detroit.—Dne 8. junija sta bila na neventinem domu civilno poročena Thomas W. Jackman in Mary Ann Benedikt. Nevesta je hči dobro znanega rojaka Petra Benedikta in članica društva 564 SNPJ. Obilo sreče! Mati in sin obešena na vzhodu Georgetown, Del,—Na dvorišču tukajšnjih državnih zaporov sta bila v petek zjutraj obešena May H. Carey in njen 27-letnl sin Houard zaradi umora njenega brata oziroma fantovega strica Roberta Hitchenfta, ki sta izvršila pred »edmimi leti. Mati je morala prva na vešala in pol ure kasneje je bil zadavljen njeri sin. To Je bila prva belopoltna ženska, ki je umrla na vešalih v državi Dehnvare. ter ob največjem zadovoljatvu Sinclairja in ostalih voditeljev epiške organizacije. Francija do|>ila finančno diktaturo Laval kot prafnier ima neomejeno, oblast mmmmmmmmm Paria, 8. jun. Francoska zbornica, ki je v svojem uporu proti finančni diktaturi strmoglavila dve vladi v enem t&lnu, se je včeraj podal^ in dala La-valovi. vladi s 324 |>roti 160 glasovom diktatorično oblast v finančnih zadevah. S tem je bila finančna kriza v Franciji za enkrat končana. Parlament pojde zdaj na počitnice ln Lavalova vlada bo z dekreti balancirala budget, regulirala špekulacije na borzi in ustavila odtok zlata, katerega je odftlo ladnje tedne na milijone dolarjev iz Francije. Premier Laval je obenem zunanji minister. Vlad« predstavlja politični center kakor prejšnje. Pariz, 8. jun. — frerru I^ava-lu, zunanjemu mintetru v Flan-dinovem kabinetu, še je končno posrečila sestava koalicijske vlade, kateri je bila poverjena naloga, da potegne Francijo iz finančne krize. Dvakrat prej je odklonil pozicijo premierja, a nazadnje se je moral -udati pritisku, ko so se poskusi drugih francoskih politikov, katerim je bila poverjena seatava vlade, izjalovili. Laval je mandat sprejel, ko mu je stranka radikalnih socialistov obljubila podporo pri izvajanju finančnih reform. Tako podporo je zahteval tudi bivši premier Flandin, a mu je bila odklonjena in je moral resignira-ti. Prav tako je Ula odrečena drugim promlnentnim politikom, katere je predsednik republike Lebrun pozval, naj lestavijo novo vlado. ... J V novem kabinetu so zastopane vse stranke, kar bo omogo čilo kooperacijo. Bivši premier Flandin je dobil pozicijo držav nega ministra, Pierre Laval pa si je poleg predsedništva vlade pridržal portfelj zunanjega ministra. S tem je bila kriza, ki je pritirala Francijo na rob finančnega bankrota in povzročila nevarnost civilne vojne, začasno ublažena. Včeraj je imel Lavalov kabinet prvo sejo katere se je ude-ežil tudi predsednik Lebrun in na kateri se je razpravljalo o finančnih potežkočah. Na tej seji je bil sestavljen finančni program, ki ga bo Laval predložil parlamentu. Laval je dobil neomejeno o-)lest pri izvajanju finančnih reform, toda Vae kaže, da ne bo podvzel drastičnih korakov gle de deflaclje franka, kar bi lah-co izvalo splošen odpor. On upa, da bo opozicija proti devaluaciji franka v prihodnjih par mesecih >dnehala, nakar bo lahko uveljavil dalekosožne reforme, s kat< rimi bo skušal ustaviti odtok zlata iz Francije. GREEN SLUTI PO-VRATEK NEZNOSNIH RAZMER Delavstvo poziva, naj se upre redukcijam plač BOJ PROTI SODISCU NA VIDIKU MiČurin, ruški učenjak, umrl Moskva, 8. Jan. — Ivan Miču-rin, ruski "Luther Burbank", lavni raKtlinoslovec, ki je ustvaril dolgo vrsto novih sadežev in rož s križanjem starih vrat, Je včeraj umrl v Kozlovu v starosti 75 let. Kozlov je zdaj prekrščen njemu v čast v Mičuriusk. Vsi na|iori najboljših ruakih zdravnikov, da bi mu ohranili življen-je, so bili zaman. Vsa aovjetaka tusija žaluje danes za njim in mel Iki državni jiogreb. Nacijehi glavar ob-daril kraljička Petra Belgrad, g. Juri. — General Hermanu W Goering. nacijski etalsl(i minister in deana roka Hitlerja, je včeraj priletel z letalom s avojo neveato vred v Kelgrad Goering je pomagal zložiti iz letala večji zaooj, v katerem je bilo njegovo darilo mladoletnemu Jugoslovanskemu kralju Petru 11., precej*« n električni vlak za igranje, - i Waahington. — (FP) — Prod-sednika Ameriške delavske federacije Williama Greena je vzelo več dni predno je prišel toliko k sapi radi razveljavljanja NRA po vrhovnem sodišču, da je javno spregovoril. Nekateri so tudi mnenja, da je namenoma počakal, da vidi, kaj stori predsednik Roosevelt. Vsekakor* je spregovoril šele po predsednikovi izjavi, v kateri je krstil odlok vrhovnega sodiiča za "povratek v predstrojno dobo/' ko sta bila konj in voz edina transportacija na suhem. Sllčno mnenje je..izrazil tudi Green, ko je rekel, da pomeni razveljavljenje NRA po vrhovnem sodišču težak udarec sa ekonomski napredek in napredek soicalne pravičnosti. Uničene ao pridobitve, katere je delavatvo doseglo v zadnjih dveh letih pod industrijskim zakonom. Dežela zdaj zopet stoji pred povratkom otroškega dela, znoj ničnih razmer, dolgega delovnika, znižanja plač in neznosnih delovnih ras-mer. Milijoni neorganiziranih delavcev—je rekel Green—ki ao brez ekonomske moči in sile rsdi njih neorganiziranega stanja, bodo zdaj iekoriMani kakor .nikdar prej. Iz poročil, kl so prlftla do Ameriške delavske federaci je, je razvidno, da so podjetnik takoj po objavi odloka vrhovne ga sodišča pričeli reducirati pla če, podaljševati delovnik in se zatttkli k stari politiki ohrane najsposobnejših. Green vidi povratek znojnič-nih razmer v oblačilni, tekatiln in drugih industrijah, ako jih delavstvo ne bo moglo prepre čiti. "Ekonomske in socialne razvaline radi odloka vrhovnega sodišča bodo vidne na vaeh atra neh. Mali biznismani in delav stvo bo Izredno trpelo." Green je pozval vse unije, naj se upro z vso silo poskusom za roduciranje plač in poslabšanje življenskega standarda. Delav stvo se mora zdaj poaluiiti eko nomske moči, ki je edina protek tivna sila pred opresijo, izkori ščanjem in reduciranjem tiv Ijenskega standarda. Na kongres mora pritisniti za sprejetje VVagnerJevega oanutka za nov delavski odlmr, Blacko vega načrta za skrajšanje delov nika na 30 ur v tednu in za <^uf-feyjev osnutek za reguliranje premogovne industrije. Delavstvo se mora |>osvctltl tudi "fun-damentalnemu principu" v zvezi odlokom vrhovnega sodišča. To involvira vprašanje moči vrhovnega sodišča, da proglaša po tongresu sprejete zakono za neustavne. S tem Je Green namignil, da ae bo organizirano delavstvo vrglo v kampanjo, da se vrhovnemu sodišču odvzame ta moč. O tem in drugih vprašanjih, ki so nastala radi ovrženja NKA, lx» razpravljala eksekutiva fede. racije, katero je Green pozval na izredno zas«»danje za te dni. Možno je tudi, da bo sklicana iz> redna konvencija federacije, kar sugeatira Cikaška delavska fede. racija, ali pa vsaj zborovanje aeh unijskili voditeljev kot to augestira eksekutiva Interna* ional Ladiea Garment VVorkers unije, ki je apelirala na Greena sklicanje takega zborovanja Odlok vrhovnega sodišča ui med unijskimi voditelji povzročil ni/ manjšfga preaenačenjs j kak m v administ ran Jakih kro (Dalja aa S. »traai.j Vlada namerava obdavčiti dedsčine "Newdealerji" skovali načrt sa razdelitev bogastva Waahington, D. C., 8. jun.— V krogih, ki imajo ozke stike z Rooseveltovo administracijo, ae širijo govorice, da se predsednik ogreva za načrt, ki določa težko obdavčenje dedščin. Ta načrt bo uključevala posebna poslanica, ki jo Im> Roosevelt v kratkem naslovil kongresu. Henry Morgenthau, federalni zakladnik, je ie priznal, da je njegov department sestavil nov davčni program, katerega )>a ne bo objavil, dokler ne dobi zadevnega poziva od kongresnega komiteja za pota in aredstva. S tem v zvezi je podal izjavo, "da Je težko obdavčenje dedščin v aoglasju z našimi fundamental-nimi cilji." Izvedelo se je, da so ae strokovnjaki zveznega zakladnega departmenta definitivno odločili sa dvojno obdavčenje velikih dedščin, da se tako doseže rodis-tribucija bogastva. Sedanji davek znaša eden odstotek na zapuščine do $10,000 in 60 odstotkov na dediči ne do f 10,000,000. Ako bo vlada uveljavila nov načrt, bo moral vsak dedič poleg sedanjega davka plačati poaebni davek na svoj delei, ki ae bo stopnjeval od itirih do 63 odstotkov. To pomeni, da bo vlada lahko obdavčila visoke dud-ičine do 85 odstotkov, V smislu programa zakladnega departmenta bo davek na dediči ne nadomestil dohodke, ki jih prejema od obdavčenja avtomobilov, gaaolina, avtnih pritlk lin, telefonskih in telegrafskih depeš, hmelja, zlatnine, užlgalic in drugega blaga. Letni dohodki iz teh virov znašajo 451 milijonov dolarjev. Kongres ni doslej pod vae I š« nobene akcije, da ae zakon, kl določa davke na to blago In ka-, teri poteče 30. junija, obnovi. Vse kaže, da ho ta davek odpa del, ako bo kongres odobril dav čni program, ki ga podpirata Roosevelt In Morgenthau. Zvezni zakladnik Je naznanil, da znaša vladni deficit zadnjih dveh let sedem milijard dolar jev, dve milijardi manj kakor Je bilo preračunano. To se pripisu je dejstvu, da vlada ni trošila denarja s tako naglico kakor ae je pričakovalo. Fašisti v Italiji srditi na Anglijo "Ce hoče Anglija vojno, naj jo ima I" Him, 8. Jun. — Mussolinijeva vlada je morala danes |mk1voJ|. I i policijsko stražo pred angleškim poslaništvom v Itimu zaradi izbruhov demonstracij proti Angliji. Italijanski fašisti no grozno Jezni nu Angleže, odkar so se raznesle |h> Italiji vesti, da Anglija na skrivnem oboroi žuje Abesinijo in simpatizira z Abesind v njihovem konfliktu z Italijo. Fašistični liat "III Te vera" Je bil v četrtek zaplenjen, ko Je pi< sal o "izdajstvu naših angleških prijateljev". Liat je v naslovu vprašal: "Ali hoče Anglija vojno z nami?" Nato je odgovoril: "Ako hoče vojno, naj Jo ima!" "Stavka" proti draginji N'ew York,. Pod vodstvom ženskega komiteja sik lalistične tranke se je v New Vorku pri-cela širiti "stavka" proti draginji. Htavkarice ae (KMilužujejo pikejiranja trgovin. ' V Bron a u ao doaegle večji uapeh, ko ao trgovci s perutnino mižali cene s V* na 'Me funt. DELAVCI V READ-1NGU PRIČA-KUJEJO ZMAGE Socialisti nominirali kandidate v vse mestne in okrajne urade KOALICIJA STARIH STRANK Reading, Pa.—Po prihodnjih občinskih volitvah zna to mesto zo|H»t preiti v delavske roke. Nove zmage so ai svesti vsaj socialisti, ki so za zu|>ana nominirali J. Henry Stumpa, ki je županovnl od 1028 do 1932 in bil poražen po skupni koaliciji republikancev in demokratov, Stiunp je predaednik centralne delavske unije ie dolgo vrsto let. Poslanec Darlington Hoopea, ki je v državni zbornici napravil že briljanton rekord, je bil no-miniran za okrajnega aodnika. Poleg teh dveh so socialisti postavili kandidate za vse mestne in okrajne urade. Za ierlfa kandidira VValter S. Shearer, ki je bil policijski komisar sa časa socialistične administracijo v Rcadingu. Vseh kandidatov so IHistavlIl 23—osem sa mestna urade in |>etnajst za okrajne. Mesto ima komisijsko formo vlade, v kateri sta dva socialista, dva demokrata in en republikanec, V šolskem odboru imajo socialisti tri člane. Pri prihodnjih volitvah pa pričakujejo dobiti vsaj mestno vlado popolnoma v svoje roke. To upanju polagajo na dejstvo, da Je stranka močnejša po tlsnstvu In bojevltosti kakor kdaj prej, na drugi strani so pa vsi kandi* datje aktivni v unijah in organizaciji brezposelnih ln imajo med delavstvom velik vpliv. Henry Stump je rekel, da pričakuje socialistične zmage ne glede, kaj store republikanci In demokratje, kl so pri zadnjih občinskih volitvah porazili aocl-aliste le s koalicijo, Pri državnih volitvah pa Hoopesa niso mogli poraziti uiti a skupnim kandidatom. Cv ho med republikanci in demokrati prišlo do (Ninovne koalicijo, Je imIvIhiio od leglslature, kjer je r.akoriMki osnutek, kl prepoveduje nominiranje enih In Istih kandidatov na več listah. Senatna zbornica Je osnutek že sprejela Cv postane zakon, si Imdo tukajšnji demokratje in republikanci morali Izmisliti kakšen drugI trik za skupen nastop proti sfs ialistom. Ce tega ne store, bodo sigurno |Kiraženi —lu po mnenju Hoclallatov jim tudi to ne Imi |s»magalo. MacDonald odiel v privatno iivljenje m London, H jun. — Ramsay MacDonald, bivši sis*ialist in delavski renegal, Je včeraj za vae lej odšel i/, javnega življenja. P(n|iiI je ostavko kot predsednik angleške koalici)sko-nacionalne vlade in se od|»eljal na svoj dom na Škotskem, kjer bo |Kičival. Hesignlial Je zaradi bole/.nl Njegovo mesto je prevzel kon-ftervativec Mtanlev Ibildvviii. Navidezno je MacDonald še vedno v vladi; dali so mu predsedništ-vo narodnega sveta, kar pa nič ne iHUtiriii. V angleški vladi so izvršene Ae dmge osebne spri*' membe Zunanji minister Sir John Simon je prevzel notranje ministrstvo in na njegovo mesto pride Sir Samuel lloare, Bermuda »e omeji g kontrolo porodov llamilton, Bermuda, M jun.— Zbornica angleAke otočanake kolonije liermude Je včeraj zaključila. da Je treba akrčitl pr«. bival"!v« otoka a strogo kontrolo porodov. PROSVETA THE ENLICHTENMENT •LAMLO nt LASTNIKA iLOVAW«M KAJHiDNB JBBHOTS Orgu mt amd k, UM U*HM HIHmiI N.MitM: M 14rul-« dr»«« C%*—m) to M« M Mk. MN M M* - toU* M*. - .. ITA4, - «to MU - l**. - L—4.. *a!tocrli*to. fumi »*•«- » • Mi l*Mk*> »*»* P" <•"-•*» Olwe IJ.M K* »«•*• »»UM NN»M Cm «Imw •>• K*.*«* to ft»«fc«. •« M M^^UI uuti— .ZTLmL. ' .M > - .'• •>• t^OMUl)« to » u »j r i liri t' irtilltlfM' uun, «„4 uMoiK.i^ MUl« • Ui to r»u.r*W. OUrt —»^n**.. »Mk M »Ui to r*M»r«*4 -to. .^»i—* >* mmd NmL. M kar IM • PHOMVKTA MIT-ti to AM, CM«*», llli-to« MMMI Of THK rKUBEATRO MM» Glasovi iz naselbin Imm MMk/.M pumml. a« «•»>•• u« »aUkto M- to 4» M «•« »tol M «»U»i. ..... —' - * — " Amerika visi, visi Večkrat »mo ie povedali — dani nI treba, ker je vsakemu pametnemu- človeku dovolj jaano — da Rooseveltov "new deal" v dveh letih in treh mesecih svojega obstanka ni mogel odpraviti krize. Vsi dobrohotečl napori vlade, da bi privatne industrije obnovile produkcijo do normalne stopnje in da bi se brezposelnost skrčPa vsaj za dve tretjini, ao bili zaman. Edino, s čimer se Rooseveletova administracija lahko ponaša, je relifni raket, kakršnega še ni bilo v zgodovini Združenih držav. Relif je potreben v veliki sili, a ne sme ae vleči predolgo, ker potem je nevarnost, da relif ko-rumpira vse javno in privatno življenje. Delavci nočejo relifa; delavci hočejo produkcijo in zaslužek. Da pa produkcija v privatnih industrijah ne more oživeti in se razmahniti, je glavni vzrok tanker je trg še vedno l>olan. Blago ne gre v denar iu dobiček kakor bi moralo Iti po pravilih kapitalističnega gospodarstva. Ni dovolj odjemalcev, ker d tla vei kr vedno ne zaslutijo dovolj. Uradna statistika departmenta z trgovino v Washingtonu nam pove, da povprečna plača ameriškega delavca, ki je še upoalcn, je bila |21.K6 na teden v letu 1934, Izurjeni delavci so prejemali $24.25 in neizurjeni $17.86 tedensko; delavke so prejemale povprečno $15.47. Čeprav bi slehrna delavska družina v Združenih državah prejemala $24.25 tedensko, ne bi bilo to dovolj za razmah industrij in notranje trgovine. Ta tedenski znesek zadostuje komaj za najpotrebnejše stvari, za golo eksi-atenco. Delavska družina s to plačo si ne more privoščiti avtomobila, električne hladilnice, električnega pometala, radioprejemnika in takih reči, ki se navidezni) lahko smatrajo za luksurije, kljub temu so potrebne za moderno civilizacijo in ameriški življenjski standard. Omenjena mezdica pokrije komaj živež, nekaj obleke in stanovanje. Kje so druge potrebščine? Kje so zdravila, vozni na, električni tok in plin in nešteto drugih reči, brez katerih človek dandanes ne more izhajati, če hi>če količkaj živeti dosti tj no? Dejstvo je, ila so baš navedene "luksurije" produkt poglavitnih ameriških Industrij, ki normalno uposlujejo na atotisoče delavcev; če te Industrije nimajo trga in odjemalcev, so tudi vsi* ostale tia slabem in depresija se mora nadaljevati. Stara pesem se neprestano ponavlja: kriza se nadaljuje, ker glavne industrije nimajo trga; glav lic industrije nimajo trga, ker masa delavcev in farmarjev nima denarja; ta masa nima denarja, ker v ogromnem delu nima zaslužka in v ostalem premalo prejema. Kelif ne bo nikdar ustvaril nakupne sile in beraška plani tudi ne. In ker velika masa ljudstva ne more sproti pokupiti dovolj blaga, tovarne počivajo in privatni kapital čaka. Itanke no pol m* denarja, ki čaka na investicije. Vs«- raka na pogon starega ustroja, toda stari ustroj se - ne more sam pognati. Preveč se Je pogn znil \ blato in sam ne more izvoziti — drugim pa tudi ne pusti, ila bi ga potegnili iz mlakuže, ker t., ue hi bila privatna iniciativa Vs« kričanje p<>l>e*nelih burboneev, da bi bila kri/a >e davilo končana, če bi Roosevelt pustil privatni kapital pri miru, so velik bun-kum. Hoover je pustil falotski sistem tri leta pri miru in potrp« žljlvo čakal na njegovo *a mm.zdravljenje m samov Hlajenje, a zaman. < e I,i ameriška delavska in farmarska masa li- razumela kapitalistični ustroj, bi kmalu pri--iu rešitev (V bi 40 milijonov ameriških de-laveev m Ho milijonov »merskih farmarjev le razumelo poglavitno resnico, ila se produk'iia I« tieli* m pu starem vr*i samo za trg in dobi' ek tli* za ral o, bi bilo kmalu dobro. Ker pa ►ta t«» r« «nlco »|»oy.tialn komaj še dva milijoua delavcev in farmarjev, ne (»omeni to nič. Kadar 1**1«, delavci in farmarji večinoma veil«li, ila laiiiuki privatnega kapitala ne pn>-ducirajo blaga iz ljubezni do delavcev ali iz ka-kiu druaatnih tluv*delovanjem društev SNPJ in omenjene federacije, ker so vse te skupine pridružene k Prosvetni matici, okrožno konferenco dne 23. junija točno ob 10. dopoldne na Boydsvillu v društveni dvorani. Popoldne ae ho vršil piknik s prosto zabavo v pokritje stro-ikov. (Na Barton Line krenite levo, hodite par minut peš, pa boste na pravem mestu.) Poskoč\ie komade za plesalce in plesalke bodo igrale štiri hčerke sodrugu Jakoba Bergan-ta iz Povver Pointa. Glavni govornik na konferenci in pikniku bo JohnTerčelj, član gl. odbora SNPJ. (V slučaju slabega vremena se bo zabava vršila v društveni dvorani, tako da se pod nobenim pogojem ne bomo i>o-dali vremenskim bogovom, čeprav [ločijo od jeze.) V imenu klubov JSZ in društev Prosvetne matice ter sim-patičarjev, vabim vse, da gotovo pošljete svoje zastopnike na to važno konferenco in prireditev dne 23. junija. Pridite in pomagajte s svojimi nasveti do boljšega uspeha okrožni konferenci in pa njeni popoldanski prireditvi ali pikniku. Na svidenje 23. junija in dobrodošli ! Louis Pavlinich. član kluba U JSZ. Spominaku h la vnos t h shodom Cleveland, O.—Delegacija iz več držav se pripravlja, da se udeleži spominske slavnosti za pokojnim socialističnim voditeljem Evgenom V. Debsom, ki se bo vršila v zvezi s protivojtoim shodom 10. Junija. Spominsko slavnost iu protlvojni shtal prireja državna organizacija so^ stranke s sodelovanjem različnih delavskih unij, kakor tudi liberalnih grup. Ti) slavji- ae bo vršilo v nedeljo 16. junija v Nimisilla parku, kanton, Ohio. Na ta dan in v Istem parku je imel pokojni soc. vodja najbolj (»omenljivi proti- vojni govor leta 1917. Zaradi istega govora je bil v Clevelan-du aretiran tpr vržen v večletno ječo. Tam se je nakopal bolez-ui. ki ga je pognala v prezgodnjo i mrt. Na slavnost pride večje šte-.11 o prijateljev pokojnega Deb-u iz njegovega rojstnega kraia /< rre Hauta, Ind. Med njimi bo-t ta njegov brat in njegova žena, l.i mu je bila v njegovem življenju ateber v njegovih delavskih Lojih. Piogram se bo pričel ob 11. dopokine z raznimi igrami in tekmami. Nastopile bodo tudi različne delavske sjjortne grupe. Ob 3. popoldne bodo nastopili pro-minentni socialistični govorniki, med njimi Norman Thomas. Zvečer se bo pa kazal film Deb-aa. Za ples bo tudi aranžirano.' Max S. Hayes, urednik lista Citizen, oficielnega glasila cleve-lundske federacije, je rekel: "Najboljša ideja, kar se jih da zamisliti! Kvgena V. Debsa bo proslavila bodoča generacija kot enega največjih Američanov, ki he je boril za svobodo In ena-l.ost delavskega ljudstva. Bil je največji mislec in bojevnik zatiranih. Vse življenje je služil delavskemu ljudstvu. Vseh inteligentnih umeriških državljanov dolžnost je, da mu ohranimo trajen spomin." Slovensko delavstvo tudi ne bo izostalo od gori omenjene f Javnosti. Rojaki-delavci! Poskrbite, da bo jugoslovansko delavstvo iz vaše naselbine dobro zastopano! Slovenski delavci iz Clevelanda se lahko obrnejo na podpisanega glede transjiorta-cijc. V nedeljo 16. junija bodo vsa pota vodila v Nemisilla Park, Canton, Ohio! L. Zor k o, 6409 St. Clair ave. Vatopnina je 25c v predpro-daji, pri vratih pa bo 36c. Otroci do 12. leta starosti ao vstopnine prosti. Truki bodo čakali na koncu ulične proge Cherokee. Voznina do parka 5c tja in 5c nazaj, otroci pod 12. letom starosti pa so voznine proati. Truki bodo vozili vsake pol ure od poldne pa do zaključka piknika. Pripravljalni odbor združenih društev, ki ima vse to delo v svojih rokah, proai, da ae udeležite parade vai, ki mate avte ali Iruke, kajti to bo zelo pripomoglo k veliki udeležbi. Čua odhoda ae bo objavil pozneje. Omeniti je tudi treba, kakor je bilo že tudi poročano prošlo sredo, da je odbor spremenil doioč-i bo glede vstopniaske nagrade ali i door prize, in aicer tako, da bo oaeba, kateri je nagrada namenjena, prejela dotično darilo, če bo navzoča takrat ali ne. Dalje naj bo tudi omenjeno, da člani društva št. 107 SNPJ, ki še niso prejeli uli dobili vstop-ninskih knjižic z dvajaetimi vstopnicami, ae lahko zglaaijo pri društveni tujhici, katera jim \ jih bo z veaeljem dala. Poživimo ae, bratje in aeatre skupnih ali združenih društev! Uspeh te akupne prireditve je odviaen od naa vaeh, ki amo člani združenih društev. Ce bomo zadostno agitirali za naš akupni piknik, tedaj »mp lahko že vnaprej prepričani oziroma zagotovljeni, da bo uspeh. In uspeh bo in mora biti! Paziti moramo, da bomo razprodali čim več vstopnic že pred datumom pik- r ... . nika. Tb nam bo V dobršni meri J^1™^ mf piše r0Jakln.Jf zagotovilo uspeh. Potrudimo ae ^mZv!"?* ° ^ vai skupaj, pa bo šlo. Kakor že ^ p^-V^TT rečeno, uspeh je odviaen od nas TnuU T^a M,,Wauke€Ja samih, ki smo direktno zaintere-1 mnie vtlJ Pr Mirani v to prireditev. * U rn0fJel.vtlseo PreJel 8fm Na delo a prodajo vatopnic!^^ P^m tud, ,z Penne v kateri Poskrbimo vsi da bo naš skupni! Ti ,Z[aŽaJ0 .< piknik dne 30. junija res velika1 f" 2, " ! tT^ Pn" prireditev združenih društev, ki!^"Ca.. ^ebrnak *?ravi bo prva te vrste! Ako ate članih . Z.ne TJa' °a Je —r«tor«Ud PWtu«w. Barbara Hutton iz tamilije Woolworth, ki laatuje veliko Ste vilo pet in deaetcentnih proda jaln. Barbara ai je a svojim milijoni kupila princa, od katerega ae je nedavno ločila in ta koj poročila nekega drugega ev repskega plemenitaša. Piknik združenih društev St. Louia, Mo.—Na 30. junija, zadnjo nedeljo v juniju, bodo priredila tukajšnja združena slovenska društva velik skupni piknik v Cardinal grovu, ki je bil prej znan pod imenom Bay-less grove. Označeni prostor ao nahaja na Bayless cesti. K temu je treba dodati, da je dotični park popolnoma nanovo preurejen ter da izvrstno odgovarja za vse slične prireditve, za piknike ali izlete. Preskrbljen je z vsem. Ima tudi dovolj prostora pod streho, tako ila v slučaju slabega vremena gredo lahki) vsi piknikarji pod njo. Pial streho je namreč prostora za dva tisoč ljudi. Poleg toga je tam velika plesna dvorana za mlade in stare plesalce. Vrt je izredno lep; odmerjen ima tudi prostor za avte. Torej nikar ne zamudite te prilike v nedeljo 30. juniju, da boste gotovo navzoči! Treba je tudi povedati, da se omenjeni park talpre že zjutraj ob devetih. Vstopninska nagrada ali door prize bo v obliki radia ali pa $25 v gotovini. Igrala bo godba llollywood Merrymak-ers, ki izvaja vesele komade za stare in mlade. -inMira m.i i.,-j . ... ■ ------. .n prva dveh društev, pojdite na delo a prodajo vstopnic a podvojeno silo, da jih boate gotovo prodali kar največ mogoče! Odbor združenih društev se obrača na vsa slovanska društva v tem mestu in njega okolici, da pridejo na naš piknik v velikem številu. Mi smo pripravljeni ualugo vrniti ob prvi priliki. Na svidenje torej 30. junija na pikniku združenih društev! Pripravljalni odbor tega piknika bo pazil, da bo vse lepo urejeno in pripravljeno. Posetniki bodo deležni lepega razvedrila in zabuve, seveda pa bo na razpolago tudi dobra postrežba. Imeli bomo fino šentlujško pivo ter okuaen prigrizek—na ražnju pečeni) jagnjotino! Cene bodo zelo zmerne v vaeh alučajih. Na svidenje 30. junija na pikniku! Poročevalec. moja potopisna povest precej zanimiva. Frank KrolI, box 515, Helper Utah. LISTNICA UREDNIŠTVA Priznanja lielper, Utah. — Zadnje čase sem prejel več pisem od čitate-Ijev, ki mi pišejo, da z zanimanjem Čitajo moj spis, ki sedaj izhaja v dnevniku Proaveta. Vsled tega sem ae namenil, da spodaj objavim moj naslov, da mi bodo še drugi pisali in povedali svoje mnenje. West Frankfort, III., G. M.:— Vsaka zmožna oseba, ki je ameriški državljan, lahko postane član višje ali nižje (senatne ah poslanske) zvezne zbornice al: kongresa, ne glede na to, če je rojena tu ali v tujezemstvu. Ta zakon velja za oba spola enako Nobena oaeba pa, ki je rojena v tujezemstvu, ne more kandidl rati niti biti izvoljena za pred sednika Združenih držav ameri ških. Tako zahteva ameriška ustava.—Dosedaj nismo še nik jer videli nikakih predpisov, da bi oseba, rojena v tujezemstvu ko zaprosi za državljanstvo, mo rala navesti v svoji prošnji tudi ime železnice, s katero se je pri peljala iz newyorškega ali kake ga drugega pristanišča. To ae morda zahteva od oseb v posameznih slučajih In krajih vslec drugih pomanjkljivih podatkov ki se jih sicer mora navesti v prošnji za "prvi papir." V red ni h slučajih se to ne zahteva. Fontann. Calif., A. B.—Lepa hvala za informacije. »» t. e, Ut « HA ■%■ v. I * i '' .-J J • »1 1 ♦ to r-** C M vira« v £ Živčna gospodinja Nervozna (tivčna) mpodini. j. . Taka tena ne *na niti tKnZt , more niti za sekundo idtiyali m;T'v,ti' Vedno ima kakSen opravek nln ' * * niiesar veseliti. Nepresta^'" H prej tu no nekaj perfne, neprestan^*ft Pa n. drugače slaba taka dala, skrbi in se trudi, odi * 1 nostni čut je pri njej bolj razvit ha! 4 rikeliUrugi. Pa vendar ni ljudje, ki morajo iiveti z »j« L r dobro pri njej. Ker ne zna {LIS ^ nja udobnega ne mirnega „,,„'' d"ni' Najmanjši ln.d«, „8 £ jTft^ glavo; venomer zasopljeno išče J k' kruhovih drobtinic, ^ pe^ ^ amotk, ki se je alabši polovici utrnil vem mestu. Kajpada začne pot,m L" ? na to, kako bi se tega rešil 1 in j ,1 a talnemu omizju v gostilno. Odrasli 113 jačno takisto izgubljati in le^ga živčna žena in mati z žalostjo ugotovit 3 i? po zanemarjaj- 5 ^ lafc prebolela, ae pa še vneteje spravi na nje, brisanje in pometanje. ^ ljudje popolnoma mi ae živčna žena že razburja. Sedanji živ«* k rajaj oči vek pač ni poklican, da bi e pomirjevalno in dobrodejno na nervozne ake. Povsod kamorkoli pride, na ulici v t vini in uradu — povsod jo vse draži ker vsod trči na razburjene in nestrpne ljudi hlastno drve in vrve; še človek z zdrav mi ci bi se okužil, kaj šele takšna gospodinja' Za razdražljive živce ni živčni zdravnik Res da bo dal pametne naa vete in dobra u vila. Toda ni je bolezni, kjer bo bolnik mi sam toliko pomagati pri zdravljenju ka ravno nervoznost. Sistematska vzgoja sa ga sebe v preudarnost in mirnost dela w čudeže. Kdor bo resno iskal potov in sredi za to aamovzgojo, jih bo tudi našel. Človek ai mora uatvariti v lastnih prsih i dom, tak dom, da mu bo dobro in da bo u voljen. - Zakaj zadovoljstvo in sreča da, mir. Miru pa ne boš našla, če boš skrbno pihnila še tako neznaten prašek iz stanoval tudi ne tedaj, ko boš raztrgane nogavice si no pokrpala do zadnje. Mir je tam, kjer gre več za trohico prahu ne za gospodinj opravila — mir boš našla v službi bodočih! dov kot dobra mati in kot akrbna, ljubeči ljubljena žena. Meritve v stratosferi V nekem strokovnem listu poroča znani ziskovalec štratoafere prof. Erich KtKenei Stuttgarta o zadnjih uapehih svojega dela prihaja do zaključka, da je po njem prakt rana metoda z registrirnimi baloni na v način uapešnejša, cenejša in varnejša met z baloni, ki imajo posadko. Regener uporablja registrirne balone s j merom 2.5 do 3 m; združena sta po dva ali akupaj, tako, če ae eden izmed balonov v v« višini razpoči, drugi z aparati brez Akode dejo apet na zemljo. Doslej je spustil pj Regener že 27 garnitur registrirnih balo brez poaadke, izgubila pa se ni nobm. med merilnimi aparati ae ni poškodoval k | beden. Pri tem ao Regenerjevi baloni d« višino do 31 km, torej dosti več nego »tr aferni baloni a posadko, in so bili opremljl tudi s težkimi registrirnimi aparaturami, o| terih ao še pred kratkim menili, da jih je I goče poslati v velike višine le s pomočjo nov a posadko. Te aparature niso merile i intenzitete kozmičnega žarenja, temveč dol šine 28 km tudi število delcev, ki prihajaš kozmičnim žarenjem v zemeljsko atmosfj V najnovejšem času je prof. Regener tudi optičen način za določanje konantri^ ozona do višine 31 km. Maksimalno koi tracijo je odkril pri tem v višini 24 km. W dosti nižje, nego so menili doslej. Ker zelo škoduje gumiju in iz gumija izdeluješ di plašče za balone, prof. Regener svari pj poleti v stratosfero a takšnimi baloni. (Ifelj* v u«ll •luni.) Strupeni vojseaki med termit Ugleden ameriški znanstvenik Thomw der poroča v nekem strokovnem časop^a novi, po njem odkriti vrsti indskih terrri pri katerih je razredna zavest bolj raz^iu go pri katerikoli drugi živalski vrsti Tt miti imajo kasti) vojščakov, ki sestoji plasti, namreč iz navadnih vojakov ter u ciaJiatov, ki ao določeni za višje specialisti imajo na glavi nekak*m> u ki ae lahko amatra za kemični laboratW rog. ki jim rabi nameatu topa. Tvoru j »tala na ta način, da se je pri t^mio" menilo eno oko. V bunčici pridelu>^m močno jedko kislino, ki Jo vojšč»k lan* gne do 3 cm daleč. Učenjak je opazoval te vorš*" ^ mravljami in prišel do zaklju. ^k izredno spretni v rabi tega pripon** t ' i'" a." a, M i^Ia*'/ mravlje na|>adejo termiti* «• ' . vojščaki v. bran na U način, da if napadalcem strup, ki ga hranil" _ ' tančno tja, kjer je mravlja prsi in zadkom. Strup omamlja n ra ^ kaj sekund in jih napravlja n**?*' proti termitom. _ ^ , r ' (l>alj* i« ko1 r' ' k na »vetu — kadar bodo to W*n. ^ velika reAitev sa wo trpečo ma«. ^ Takrat bodo tudi vedeli, da J? ^ veliko »lepilo, Kailar j«' vol p- ^ ^ dobrega voznika — M dol>refa * Vesti iz Jugoslavije p---M , M ■ P»Q8 VETA _ Najbolj« ,„a,a„i § weitzerju obeta ima komaj 3 Din na uro!,In tak-' Ane mezde nameravajo še znižali ti! Vršila ao te pogajanju. ki pa ^^^»»»»»»^»»»»»»»»^^^»»^»»j^^^^^! niso dovedla do sporazuma (livira* poročita u Jugoslavije.) Strajl* traja dalje. HFZLrLTAT SKUP- prišlo do hude nesreče. Leseno Spet bratski poboj. — S|>et je 9Vim iitv oirrodie med železnbotnnalrimi prišel neki kmet k državnemu v Ljubljani ter de-ali colo ubil zapro. Držuv- VOLITEV (Ogrodje med železobetonskimi stebri se je porušilo in delavci so pravdniku ______ & i,74«,glasov, Maček a trunjovjem vred strmoglavili v Jal, da j« napadel tr i,«76,3455 glasov 1 globino. Pri tem je zelo težek hrata in da nuj ga jo boj pred sodišči Izjave, da bo plačal pri-mankljaj', to bile bluff stvu, moral pa preživljati tudi ^ugotovil volivni odbor vagi nji rezultat: j «Moritup|.. (_umirajoči) j mater in brata Franceta. Ta v*'J dr/avi v p;»aniii . P()d tem na3,ovorn je y mese_ dva sta ga stalno zasledovala s U bilo «> čniku "Ljubljanski Zvon" obju- [vol.ttv udeležilo 2,ooO,Jt>4, 10 ^ ^ ^ i 73 ' >• »,f jih ip trlH40- čev,il€C te revije 0 likovni umet- I teh volivcev jih je giwo ^ q peruškovi u vladno listo predsednika za Naro dar listi: lista jugofasista Ljo- cievelandskih Slovencev. Peru- vložil proti Sweitzerju tožbo pri okrožnem sodišču, v kateri pravi, da je zanemarjal dolžnosti tožbami, kakor hitro jimu ni v j kot okrajni tajnik, redu dajal dogovorjenega živila,' s*eitzer ni doslej |>odal še no- obleke, tobaka itd. On ni zmogel dajati toliko, kolikor sta imela izgovorjena, po tožbah pa je vedno rastel dolg na posestvu. Zaradi tega so bili stalno prepiri med Francetom in njegovim bratom in materjo. Prikipelo pa je do viška, ko sta muti in bra- ki je dobila le 24,088 gal- šek Je znan kot izvir€n in modan ta predlagala sodišču prisilno u- i ' * .. ..M vvt imuit*n m m m m , .. --------------m.q1fa k; m a»*» 1 4 /v ,]M! ji lista bivšega ministra sodobni slikar po vsej Severni jimovioa, ki je dobila 33,- Ameriki. Podarjena slika "Sim-fUiov. ifonija ameriškega Zapada" feliko večino glasov je dobila predstavlja značilno veduto: str-, lista v južni Srbiji, kjer mo odsekane skalne čeri z redila nad 255 tisoč glasov, kim drevjem v pusti pokrajini, m ko so vse ostale tri list* ki v stopnjah pada proti obzor-okrog 48,000 glasov. I ju, kjer zahaja solnce. Oblike so [ajvečja volivna abstinenca stilizirane do skrajnosti, grad-v Sloveniji, pač zaradi nja slike, ki je vsa globoko sinja, ncnce klerikalcev in soci- je pa tako preprosta, da učinku-iv. Prvi so se abstinirali je sicer mogočno, a bolj dekora-_ kraja, socialistom pa je tivno. S sliko je Narodna ga-liita razveljavljena. V Slo- j lerija prejela pismo Ivana Jon-i se je udeležilo volitev le:teza, blagajnika clevelandskega volivcev! Torej je nad i odbora za nabavo Perdškove sli-.. „ .. , ^ J ^ u ^^ na . navedemo sa I tonosno rano, odhi el v Grosup- pravo in bi moral te dni priti izvršilno organ iz Ljubljane, da uvede prisilnega upravnika v vse posle in mu da navodil za gospodarjenje na posestvu. Prav tisti dan se je zgodilo. Martin je na dvorišču brusil sekiro, ko je prišel brat na dvorišče. Martin ga je napadel in zamahnil po njem s sekiro. Brat pa je z rokama prestregel udarec, da ni dobil hudo rano. Nato sta se ru-vala in metala po tleh, dokler se ni France rešil in zbežal k sosedu. Brat Murtin pa je v strahu, da je prizadejal bratu smr Zbornica podaljšala oskubeno N1R0 iico volilvcev ostalo doma. Avenijo je bila najslabša u-v beograjskem uprav-področju, kjer se je udele-Ivolitev f>7'. volilcev. N.t Hr em, kjer so radičcvci imeli listo, v kateri so bili zdru-tuiii drugi opozicijonalei, je [udeležba seveda lepa. Okrog volilcev je prišlo nn volit-velika večina je glasovala i<'ki. Na Hrvaškem (sav-|banovina) in v Dalmaciji in orju je Mačkova lista odne-rečino. H«j Klavni volivni odbor do-|poslanske mandate. Jevtice-Ma dobi kot večinska tri poslancev, ostalo Mačko-eU. Zato bo marsikdo od enih radičevskih poslan-fnoral odstopiti mandat pro-iu konkurentu z nasprotje. Tako šele glavni Voli V-|l|>or odloči, kdo je in kje iz- Y za poslanca. RazdelUi so Wdate za okrožje Beograd, bvsko, savsko, vrbasko, pri-piJHnsko m /ctsko. V teh 'io#h je določenih z vladne poslancev, z Mačkove 65. ■ emij j in« ti in n.irr; mo tale odlomek: "Dnevi ameriške Slovenije so šteti, toda preden bo ameriško morje pogoltnilo naš otoček, želimo pokloniti svoji stari domovini spomin, ki naj bo priča, da ameriški Slovenci nismo pozabili svoje rodne domovine, dasi nam ni mogla nuditi eksistence in je bil naš boj za obstanek v tujini izredno težak — temveč, da smo vedno mislili nanjo ter vzlic temu, da smo bili stalno izpostavljeni tujim vplivom, ostali v bistvu njeni otroci. iObenem »pa naj ta naš dar priča stari domovini, da je edeft izmed njenih sinov postal v Novepi svetu velik in spoštovan umetnik."—Ta zaradi svoje čiste iskrenosti tako lep dar naših rojakov iz dalj njega Clevelanda nam je tem dragocenejši, ker vemo, da tudi njim stiska današnjih časov ne prizanaša. Kakor vinar uboge vdove se zdi ta dar. Geni ji v dokaz njihove plemenite in tako nesebične ljubezni do slovenske domovine nam je. Kaj so nam ameriški Slovenci mogli dati dragocenejšega in lepšega od dela svojega umetnika? V tem bi mogli biti marsikomu v stari Sloveniji za zgled. In kako se tem našim ljudem, ki že poginjajo, pa vendar v vseh težavah sedanjosti niso pozabili na svoj narod, oddolju-jemo mi?" Bivši predsednik francoske vlade Paul-Boncour je te dni prispel v Beograd ter je bil sprejet v avdijenco pri kraljici materi Mariji, vdovi kralja Aleksandra. Paul-Boncour je namreč pravni zastopnik kraljice Marije v zadevi marseillskega atentata. V tej zadevi je tudi prispel v Beograd in v avdijenco. fttrajk v Kočevju. — V tek s- tilni tovarni "Triglav" v Kočevju je izbruhnil štrajk. V štrajk Je stopilo vseh 280 delavcev in delavk. Spor je nastal zaradi tega. ker podjetje noče podpisati A, .i,, v . "tt kAktivne pogodbe ter hoče zni- ,n k*k4ne -nK-*1" f;n«nčni stražnik' :i v,;ha Dolinska,! 'rijmlto me-' r,;< poziv ni !, '/Juk je ustre-'ll Dolinšek za- ' > rwtj*-nega so! " ijgradec v bol-! »«iija voli 21) mandatov, od Jih je z Je vtiče ve liste 27, Move pa dva, in sicer dr. •»''Me v okraju Šmarje pri ^ m ormoški trgovec Ru-v tfornjegrajskem o-»• is ostale tri banovine bo-"Mdtti razdeljeni še ta te-lanar l,0 uradno sporoče-- Mo je bil izvoljen f01" v skupščini kot ^•Htreljajo. - V Ko- < finančni stra-T*nl l>onoči neke J«" UriAel «Vz mejo. Ža- ga moš- tei mejo. Žm « ustavi, toda mož * >! f nakar je gra-mr, Ja njim. Zadel Jr - je tih f*1'1 mrl('v- Ugotovili so, ya tihota^a Kar aMl v." I'ri njem 8 kil ma m revolver. Nje ga tihota- Ije k orožnikom, a ker jih ni bilo doma, je odhitel v Ljubljano. Tu so ga zaprli, iz Gresuplja pa so obvestili sodišče, da je dobil France Zupančič le rano nu glavi od strani, da pa rana ni huda. Zdravnik mu jo je izmil in obvezal ter se zdravi zdaj pri sestri. Po pripovedovanju vašča-nov je bilo življenje pri Zupančičevih res pravi pekel. Muti in brat sta kot preužitkarja imela natanko izgovorjena živila, tudi natanko, kdaj mora dati to in ono. Ce je brat zamudil, takoj sta ga tožila in mu tako neprestano povzročala stroške in kmetija se je obremenjevala z dolgom. Ko bi moral priti še prisilni upravnik, je vse to izbilo sodu dno in gospodur je segel po sekiri. Zagovarjal se bo pred ljubljanskim sodiščem. Naplavljeno trupki. — Sava je zaradi deževja zadnjih dni mo čno narasla in nosi s sabo drva in hlode. Kmetje v Zusavju to bla« go s kavelj i love. Tako je tudi neki kmet iz Vrhovnega pri Ra dečah lovil hlode, pa je nenadoma opazil, da plava po Savi človeško truplo. Potegnil gu je nu breg. Ugotovili so, du je truplo bilo v vodi že nujmunj 6 mesecev in du gre nujbrže zu invu-lida. Truplu manjka desna noga nad kolenom. Oblusti poizvedujejo, kdo bi bil nupluvljenec. Za evharistični kongres dela reklamo tudi liberulno "Jutro", pač po stari njihovi pri s lov Ic i: Mi smo proti farovžom, ne pu proti veri. Ze nekajkrat je "Jutro" objavilo v redukcijskem delu članke o programu evhuristi-čnega kongresa. Iz nujnovejše objave o programu izvemo tudi, da bodo z Brezi j prenesli v Ljubljano tisto sliko matere božje, ki pravijo o nji, da je čudodelna. V Ljubljani jo bodo ob kongresu v sprevodu nosili po mestu. — Gostilničarji se tega kongresa brez razlike vesele, kujti u-jeležba bo gotovo velika in gonilne bodo imele mnogo dela in seveda tudi dobička. bene izjave, da ima vsoto $3it5,-000, du poravna primankljaj kukor je v četrtek obljubil na seji okrujnegu odbora. On insistira, du je še vedno okrajni blagajnik in se je včeraj ponovno pojavil pred svojim prejšnjim u-radom in zahteval vstop. Prišel je v spremstvu dveh detektivov, toda šerifovi deputiji, ki so za- stražili vhod, so mu zabranilil • • i » vstop, nakar je odšel v urad svo- RlcW>er* ret.gn^ral kot jegtt odvetnika I, H. Levinsona,! načelnik NRA kjer je ostal skoro ves dan. Medtem pa je bil Joseph L.I Waahington, I). C., 8. jun. — Gill, dosedanji tajnik mestnega I Demokratska večina v nižji kon-sodišča, Zaprisežen kot okrujnil Kresni zbornici je včeraj pora-blagajnik in bo danes prevzeli* i'a republikunsko manjšino irt službo. Njegovi prijatelji so pre- sprejela resolucijo, ki določa poskrbeli zanj varščino, nakar so daljšanje življenja tistih provi-mu bili izročeni ključi in on je zij zakonu obnove, ki jih ui zve-formulno prevzel urud okrajnega zno vrhovno sodišče ubilo s svo-blugujniku. jimi 0 , l'«ler«ttil t lrlur«* Delavske demonatracije v New Yorku, v katerih so delavci protestirali proti kulijskim mezdam, katere je določil Roosevelt za delavce pri relifnih projektih. Green aluti povratek neznosnih razmer val, da bo vse poravnal, če se V zadnjih dneh, ko je Svveit-, zer uvidel, du je stvur resna, je priznal, da je investirul $200,-000 okrujnegu denurja v podjetje, ki se je spustilo v izdelovanje, premogovne opeke in kutero je kmulu propadlo. Ostalo vsoto je porabil zu finuncirunje političnih kampanj svojih prijute-Ijev in v druge numene. Nu zadnjo sejo okrujnegu od-J bora, ki je rezu Hirala v ultimatu, du moru resignirati kot okrajni blagujnik, je Svveitzer pripeljal misterioznegu tujca, o] kuterem je dejal, da mu bo pre- sprejme rud ostavke in da mu prijatelj stvo. Mulo prej, ko je Helu hišu nu znunilu resignacijo načelnika esedo omenil svoje resignacije na tej konferenci, temveč je govoril le skrbel denur zu kritje priman- 0 m<>*»<»«11 formuliranja prosto-kljaja, kur pu se je izkazalo za Vo,J|,ih dogovorov na podlagi o-bluff. Takoj \x> akciji okraj- tankov razmrcvarjenega zako-negu odboru, s katero je prisilil nH <^nove, da »e zaščiti provizl-Sweitzerju na umik, je tujec iz- J1' minimalne mezde in ginil in doslej ni še nihče ugoto-' maksimalnega delovnika v indu- vil njegove identitete. Sedaj se je izvedelo, da je imel 8weitier posebno smolo pri svojih investicijah. Vsa jMidjet-ja, v katera je vložil denar, sy| propadla. Ko je bila I, 1019 or-( guniziriuiu Hy4S|s«d Wrencb Co., ki je izumila posebne vrste odvijač, je Sweitzer investiraj v| podjetje $50,000, a je kmalu propadlo. Bil je direkbir več, drugih koncemov in lastoval ve-l liku število delnic, ki so danes >rez vrednosti, irtsa i "T* l*fi ifradn jI or se i-pri Li-Od ir«*č no-prj po-vsi pot-'"Išnik) pri jk^- I 'eben in j '« začeli i beton-' dni pa Pierre Laval. frino^ki zunanji minister (v sredi t, ki je nedavno «4iiakal Mnslivo. Na le* i je nje-f«'* tajnik Alex l.eger. na detmi pa Mak«im UtOnov, mm jrUki komisar u zunanje zadev«. strijab. Da taka možnost še obstoja, je mulo prej namignil tudi predsednik Roosevelt. Da bo Richberg resignirul, je bilo znano dolgo prej. Ae predno je vrhovni tribuna! razveljavil zakon NIHA in industrijske pru-vilnike, je Richberg izjavil, da se bo umaknil L julija. Smrt plavega orla je samo pos|»e*ila ' njegovo resignacijo. Da li se bo I vrnil v Chirago in tu niuialjevitll svojo prakso, še ni znano. Richberg je dejal, da nima nobenega načrta in da namerava iti na počitnice za nekaj tednov. Visoki stolp na prostoru razstave na tleh Chicago. V hoIniIo zgodaj zjutiaj je ailna eksplozija sire sla downtstuvljene nu lastne noge. Resnosti krize se najbolj zavedujo realistični unijski voditelji, ki niso smatrali NRA za čarobno palico, ampak le zu nekakšen pripomoček v boju zu graditev unioniz-mu in izlHiljšavaiije delavskega položaja. In ker se niso popolnoma naslonili nanjo, kukor so to storili mnogi delavski voditelji, so tudi največ dosegli. In kljub temu, du so zgradili močne unije, na primer v oblačilni in rudarski industriji, je prod njimi vprašanje, koliko bo v dani situuciji kljub vsej mili-tuntuosti mogoče obdržati. Rudi velike brezposelnosti, ki so bo s podaljšanjem (telovniku še bolj /.višala, in rudi industrijskega kaosa, ki se bo prej ko sloj Še povečal, bo tudi najmočnejšim unij um trda predla pri obdrža-n ju pogojev brez vladne ziislom-be. Sigurno je, da stoje pred ruzsulom tiste linije, ki so bile zgrujene zgolj nu NRA. Sprejetje VVuglierjevegu osnutku zu nov vladni delavski od-1 bor bi iinijum najbrž dal potrebno zaslombo s struni vlade. ,le Teaterska preiskava čikaske univerze Chicago. — Zadnji petek jo odsek državnega senata obnovil preiskavo Čikuške univerze glede njenega "komunizma". Na tej seji, ki se je vršila v hotelu La Salle, bi se bili skoro stepll. Neki Alliert Dilling je udaril svojega soseda s tako silo, du gu je vrgel h sedeža proti oknu, kjer Je z glavo razbil šipo. Udarec je padel zaradi tega, ker jo sosed v šali vprašal, če je Dlllingova žena, ki je bilu glavna priča pri zaslišanju — mrs. Dillinger. Nastala je velika zmešnjava in odsek je z veliko težavo naredil inir. Mrs. Dilling, histerična ženska, ki smatra vsakega za komunista, kdor se ne strinja z njenimi predpotopnimi nazori, je klepetala, da bi morala člka-šku univerza biti že davno zaprta ua temelju zakona proti vele-izdajstvu. Po njenem mnenju je bila tudi pokojna humanitarka Jane Addams koinunlstku in komunist je tudi — milijonar In mesarski magnat llarold Swlft, ki je predsednik odbora zaupnikov čikuške univerze. Preiskovalni odsek je imel precej zabave h to žensko iu zabavali ho se tudi številni poslušalci* ki so se neprestano krohotall na njen račun. To je strašno ujezilo njenega moža, ki Je sedel med |>oslu-šalel — in vs!<»d tega Je začel pretep. Stavka v arzena! a se nadaljuje Camden, N. J, — Stavka 4000 delavcev pri New York Ship-building korporačiji, ki se Jo pa vprašanje njegove ustavno- pričela pred šlirimi tedni, se š< sti, kar je v očlghsl odlokov vrhovnega sodišča resnica tudi o vsaki delavski zakonodaji. UREDNIKI USTANOVILI SVOJO UNIJO New Vork. Uredniki, kl delajo za izdajatelje knjig ali pa [tri revijah, so ustanovili svojo oigUliizacijo pod Imenom Book Magazine Guild, ki siičl časnikarskemu "glJdu" ali uniji. Prevajalcem brez stalne službe in "freelaneurjem" bo dovoljeno, da se bodo lahko organizirali svojih enotah pod okriljem tega "glldu." Novoorganlziranl intelektualci no tudi Mprejeli resolucijo, v kateri nalagajo odseku za civilne svobodščine, naj vzame korake in izposluj« javno zaslišanje o 17 represivnih zakonskih os-niitkih, ki so pred kongresom. Predsednik "gilda" J<- James (jilmun, T. A Crofls Co,; prvi IHtdpredseduik Je Philip Glick, Viking Presa; drugi p<»dprcd-Ncdnik je James Iteid, Jlun ourt, iliace A Co,; tajnica je Liilian , Lostig, llariliey 1'iesM, blagajnik pa Robi ri Hmaridge, Vilring , Press, "Glld" tirgira tudi knji j /evne in n vijake urednike v diugib rrtnstiii, nuj s«* organizi-' rajo. vedno nadaljuje. Drušba je zilaj zagrozila, da bo zaprla ladjedelnic«/ za nedoločen čas, kar pa delavci smatrajo za bluff, ker ima družba v delu za 50 milijonov bojnih ladij. Htavkurji pritiskajo na kon-grešnike in senatorje za vladno preiskavo o vzrokih stavke, U-pajo i udi, da bo administracija prisilila družbo na kapitulacijo. To bi vlada lahko storila radi velikega kontrakta, ki ga je od-dala tej družbi. Možnost obstoji, da se liikajšnjiin stuvkarjem pridružijo tudi drugi arzenalni delavci na vzIiinIii, kjer se razvija neodvisnu unija ladjegrud-niškili delavcev. Mesec julij je najboljši ze potovanje v vašo domovino V» «411* »,t» |.«4»ufc»ia»|| ,« n»|«„iija as »ta ,tH«iM N|tM|M IM H«J»Mi*»)i*M Mfsaa "NORMANDIE" u »m, ,«n iti* <»»n*. 4-i$ ' 1« S, m t.it, 10, J« f IJA in .11. JULIJA M«,,| k« k od obleko ... A pomislite, če pridejo orožniki, vas preiščejo . . . — Pasja zalega! Zvečer je prišel doktor Ivan Danilovlč. — Zakaj s<» oblast naenkrat tako vznemirja? — je dejal begajoč po sobi semintja. — Sedem hišnih preiskav se je izvršilo ponoči. Kje p« j* bolnik, a? — Včeraj je odšel! — jo odgovoril Nikolaj; — Dan« s, vidiš, je sobota, pa ima sestanek . . . ne more ga izpustiti , . . -— Ampak to je neumno: s preklano glavo na sestanek . . . — Tudi jaz sem mu dopovadoval, a brez-us|N*šno . , . — Kad bi se pobahal pred sodrugi — je pripomnila mali — glejte, svojo kri sem prelil ... Doktor jo j« pogledal, napravil strašen obraz in dejal, stisnivii zobe: Izkušnje slovenskega priseljenca Piše Frank Kroll (Nadaljevanja.) T<» delo se rtu ni zdelo prete* ko, zaslužil sem pa od osem do Dnevi in trdni so kaj hitro minevali v bakrenem okrožju. Dva tedna po prihodu sem si za- trinajst dolarjev. S tovariš*-m j čel pečljatl, ker po hotelih in sva bila včasi gotova v šestih restavracijah je bilo vse predra-urah, nakar sva delo prepustila go in jaz bi lahko vse sproti za-rudirjtm drugega šihta. Mani soj pravil, kar am zaslužil. v na-hilH 1 znana kmitraktna dela \ n-ni sem si lol vzel dve sobi v dnigyrudnikih,kjar jibflaUra*|"ktmp-*e moral umakniti in prevzeti kaže, kako moram delati. Kmalu *tar«> delo za $4M). Ko sem pre-! iva |tostala dobra prijatelja. v Jel plačilo ia tistih sedem dni rudniku ava se dobro imela in pri kontraktnem delu, Sem imel razumela. On je vrtal luknje, jaz v roki dovolj je bilo za po-( pa nakladal rudo v vozičke in to vanj« v Mii.....irl in nazaj, to- j.. odvaAal do atraailnUuk da nisem hotel odpotovati, ker Z Kuno m sva skupaj delala sem sa vrtnemu rudniku priva- nekako mesee dni, nato pa mu j je delovodja dal drugega delav-v< r«r n.. imtv v I ca. «iu ga i«- mil vrtati na tako- rudniku in delovodja me je ailil/zvano "lajnar-mašino". Ja/ sem naj prtviamern kontraktno de- lojiel dobil drugo-delo. Delovo-1 K pri katerem Imm zaslužil pet dja me je določil k dvema rudo -e*t dolarjev. Jaz «em ar mu .larjema. ki sta bila uposlena lepo zahvalil m rekel, da rajAi pri kontraktnem delu. Odnašal grem dalje kakor bi delal ko ti* viti jima skrhane svedre in pri-\ina s«-veda, ako bi toliko ra m,vil i^l.ru-M m m popravlieiH i Služil kakor v tistih sedmih Dalje M-m Jim« n«»*tl dinamit, ta-dneh, bi *e premialil, l žig »I no vrviro m kapice. Kar j« — Uhu, krvoločnica . . . — Ivane, tu nimaš nobenega opravila, a midva pričakujeva gostov — beži! Nilovna, dajte mu letak .. . — Zopet letak? — je vzkliknil doktor. — Vzemi ga in oddaj v tiskarno! — Dobro, izročim ga. Se kaj? — Vse je. Pred vratmi je vohun. — Videl sem ga. Tudi pred mojimi vratmi stoji. Na svidenje! Na svidenje, krvoločnica .. . Veste prijatelji, spopad na pokopališču je bil navsezadnje čedna reč! Vse mesto razpravlja o tem, vse ljudi vznemirja, misli ustavlja ... Tvoj letak ob tej priliki je izboren, in je prišel pravi čas . . . Zmerom sem dejal, da je dobra vojna boljša od suhega miru . . • — Dobro, le pojdi . . . — Prav prijazno ni! Ročko, fant je ravnal neumno, vsekako kje stanuje? Nikolaj je dal naslov. — Jutri je treba k njemu . . trok, kaj? — Zelo . . . Čudovito srce . . . — Varovati ga moramo .. . zdrave možgane ima! — je dejal doktor. — Iz takih otrok mora iziti proletarsko razumništvo, ki nas nadomesti, ko odidemo tja, kjer najbrž ni razrednih nasprotij . . . — Močno zgovoren si postal, Ivane . . . — Vesel sem, to je vzrok ... Sedaj pa grem. ... To se pravi — ali te čaka ječa? Mnogo oddiha ti želim tam. — Hvala. Nisem utrujen. Mati je poslušala njun razgovor in prijetna ji je bila njena skrb za delavca. Po odhodu doktorja sta pila Nikolaj in mati čaj in obedovala; pričakujoč nočnih gostov sta se tiho razgovarjala. Nikolaj ji je na široko pripovedoval o svojih tovariših, živečih v pregnanstvu, o onih, ki so ubežali odondot in nadaljujejo svoje delo pod tujimi imeni. Gole stene so odbijale tihi zvok njegovega glasu, kakor da se čudijo in ne verjamejo tem stori-jam o skromnih junakih," ki so nesebično žrtvovali svoje sile obnovi jen ju sveta. Topla senca je mehko ovijala ženico in ogrevala nje srce z ljubeznijo do neznanih ljudi — vsi so se skladali v njeni fantaziji v orjaka, polnega neizčrpne moške sile. Počasi, a neumorno koraka po zemlji, očiščujoč z nje s svojimi delo-Ijubnimi rokami stoletno plesnobo laži, kažoč ljudem jasno in preprosto življensko resnico. In velika resnica, ki vstaja, vabi vse enako prijazno k sebi, vsem obeta osvoboditev od pohlepja, zlobe in laži, od treh pošasti, ki so zasužnjile in oplašile s svojo cinično, okrutno silo ves svet... Ta slika je zbudila v njeni duši čuvstvo, podobno onemu, s katerim je nekdaj stala pred sveto podobo in sklenila z radostno, zahvalno molitvijo dan, ki se ji je zdel lažji od drugih dni v življenju. Sedaj je pozabila na te dni, a čuvstvo, ki so ga izzvali, se je razširilo, svetlejše je postalo, veselejše, globlje se je zaraslo v duši in se razgorelo z vse živejšim, vse svetlejšim plamenom. — A žandarmov ni! — je prekinil Nikolaj svojo povest. Mati ga je pogledala in po kratkem molku jezno pripomnila: — Vrag jih vzemi! — Gotovo! Ampak čas je, da greste spat, Nilovna. Močno morate biti utrujeni . . . Cu-' dovito krepki ste, moram priznati! Koliko nemirov in razburjenja ... in kako lahko preživite vse to! I« lasje hitro sive . . . Pojdite in odpočijte se! Roke sta si stisnila in se ločila. iPaln »rtfcHatu.) ostajalo prostega časa, sem ga porabil i nakladanjem rude, ali sem pa čistil jarek, po katerem ae ju voda odtekala. XXI Minilo je te par mesecev, kar sem dospel v Arizono In dobil delo pri Arizona Calumet družbi. l,eto J928 se je zame začelo v pusti Arizoni, toda vedel nisem niti malo, kdpeljal v Doug-las, ki je bi) oddaljen štiriindvajset milj. Tam sem šei na postajo tovornih vlakov in v mraku sem se skobacal na streho vagona in se odpeljal proti mestu KI Paso. Med vožnjo sem dobil tri sopotnike, ki smo se skupaj peljali vso noč kot pravi "trempi" romantičnega zapada. Naslednjega dne smo dospeli do neke male postaje, kjer se< je vlak ustavil. - Tu so nas izgnali in vlak je zopet odhrzel dalje, mi smo pa žalostno gledali za njim. V tem samotnem kraju smo čakali drugega vlaka celih osem ur. Ko je dospel, smo po-skakali nanj in se zopet odbijali dalje. Kmalu smo dospeli do druge (Kistaje, kjer smo morali spet poskakati z vlaka. V bližnji restavraciji smo se nekoliko okrepčali, potem smo se zopet približali postaji, da naskočimo vlak. Ko se jr začel tovorni \ lak premikati, smo ne ga hoteli oprijeti, toda takoj nas je krik paznikov opozoril, naj se držimo proč, če ne. bo sledilo kaj drugega. (Dalle arttMkdnftM " Ivan Vuk: Pol štirih... Nai/aneoljivejAe dnevne delav-*ke v tat | an tr dnevniku " Pro* veti-" Ali Jih čHatt vaak dan? Bila je še tema, ko je nekaj pocukalo v senu spečega Fricka za nogo. "Pje, Jurij", je rekel gla«. "Pojdeva, kaj?" Fricko je zlezel iz sena in se čudil, da je spal tako malo časa. A še bolj se je začudil, ko je videl, da je še noč. "Koliko pa bo ura," je vprašal oziraje se po nebu. "Pol štirih bo vsak čas," je odvrnil Skopuška. V hiši na mizi so že čakali čr na kava, žganjica in rženi kruh. Fricko je pogledal na stensko uro. Ura pa je stala in kazala po šestih. ."Ura vam stoji," je rekel Fricko in pil črno kavo, pomešano z žganjico. V mislih pa je rekel: "Ogoljufal si me, hudič. 2e na vse zgodaj si me ogoljufal. Skopuška pa je malomarno zamahnil z roko. "Stara je že, ve«, ta ura. Se moj ded, Bog mu daj hebesa, je gledal na njo. Zato pa jo imamo, kakor starega človeka, zgol, iz spoštovanja." Ko sta popila kavo, je vrge Skopuška čez pleča torbo, doka, nabasano, da je Fricko nekoliko zadovoljen pomislil: "Torba ni pusta, to se vidi. Pa petek tudi ni danes, še manj pa kvatrna sreda." Ko sta korakala za vasjo proti Rožičkemu, kjer je bil vrh kmeta Skopuške, je jela biti ura pri cerkvi sv. Martina. Skopuška je začel hitro govoriti o šopih, kako lepa slama je v njih in o vinu iz osmega leta, ki greje žile. Fricko pa mu je odgovarjal vneto, vmes pa pri vsa kem udaru ure dvignil prst. I-mel je že dvignjene tri. Pripravljal se je, da dvigne četrtega A četrtega udarca ni hotelo biti Fricko je ponesel roko s trem stegnjenimi prsti k očem, kakor bi drugače ne verjel. "Tri", je rekel v mislih. "Za celo uro me je potegnil," In hkratu se ga je polastila tako dobro volja, kakor se navad no polasti človeka, ki ga vlečejo hudomušneži, pa ne vedo, da jim bo vse lepo odplačal. "Čakaj stric, ti bom že še da po štirih." Cim bolj sta se bližala vrhu tembolj gostobeseden je postaja Skopuška in tudi njegovi korak so bili hitrejši. Nad vasjo je le žal mrak. Skopuška je hitel. Toliko, da ni tekel. "I^e teciva", se je nasmehni Fricko. iDolgo sta hodila in Fricko je kimal: "Slabe pol ure, zares. Dani se a še nisva v Rožičkem." Bilo je svetlo, kar dan je že bil (o so se pokazale pred njima hi še, vse skromne in nizke, kakrš' ne so pač hiše, kjer dajejo gospo dar ji streho svojih delavnim močem. Vinogradi so se vrstili po vsem Rožičkem. Po sredi, na samem vrhu ali hrbtu je peljala občinska cesta. Po tej cesti sta hitela Skopu ška in Fricko, kakor obsedena. "Glej, to je moj vrh", je pokazal Skopuška naposled. "Ni daleč." "Ni," je odvrnil Fricko. "U prav zdanilo se je." "Se ni solnca, pje. Nisva se preveč spešila. pa sva le precej hitro prišla. No, da, daleč ni," Je govoril Skopuška. Viničar je pravkar odhajal na dnino, ko sta prišla. Viničarka je opravljala živini, edini kravi lin dvema prašičema. Otroci so še spali. "Neža", je rekel Skopuška, ko ga je vprašala, ali bo treba pomagati. "Ix» pojdi po svojem o-pravilu. Bom že sam krovcu stre-gel." |Fricko ga je pogledal In počasi zmajal, "Ne vem, ali pojde." "O, boš videl. Se znam obrniti. znam." Nat o je pogledal po strehi in na šope ter se obrnil h krovcu. "Pje. Jurij, zdaj pa le hitro nekaj na zob. Dan gre, dan gre." Sla sta v klet. Na mizico je Skopuška položil rten kruh in vzel steklenico iz kota. "Reži, pje . . . pa pij!" . Skopuška je riapravil požirek. majhen, docela skromen. "Pje . . .. to ti je žganjička?! Ta goljufa človeka. Zato jo je treba po malem, po malec. ve*. pje, po kapljicah." Fricko je vzel steklenico in jo nastavil v pričakovanju, da ga Diktator Stalin in drugi visoki sovjetski uraJnl^ z odra prvomajske demonstracije v Moskvi. opažu bo res sama kača pičila v usta. Ali na njegovem licu se je pokazalo razočaranje. 'Takšno 'kačo' imam tudi doma", je pomislil in požrl s polnimi usti. "Čakaj pje, jaz bom še tudi požirek," je zacepetal Skopuška in v očeh se mu je svetil strah. Fricko je vedel, da steklenice več ne dobi, ko jo izpusti iz rok. zato je še enkrat krepko požrl. Skopuška je ves drgetal. "Da te ne ogoljufa, pje!" "E, ni mi kos", je odgovoril Fricko in vrnil steklenico. "Ali ni dobra?" "O, dobra . . /' Skopuška je nastavil na usta ter pil. No, Fricko je videl, da ni niti enkrat pogoltnil, Nato je spravil steklenico nazaj v kot. Ko sta bila zunaj, je vprašal Fricko: "Ali bo treba prekriti vso streho?" "Vso, vso . . . Saj ni veliko. Do večera nimaš kaj." "Ne bo sile," je odvrnil Fricko. "Zlasti če bom slamo samo polagal." t "Le glej, da bo pokrito. Saj veš, pje, da ni veliko." Ko je Skopuška odbežal, da poišče lestvo, je Fricko naglo pre-štel šope. "Vroče mi bo", je rekel sam pri sebi. "Tri in trideset šop je pripeljal . . . No, pa dobro. Bomo videli, kdo se bo zadnji smejal. Konec me ne bo, pokrival pa pri Skopuški tudi nikdar več ne bom, to sem prepričan že zdaj, ko še ni večer." Slekel je suknjo, privezal na pravo koleno star, raztrgan klobuk in podvihal rokave. Ko je preizkusil, ali lestva dobro stoji, se je obrnil k Skopuški in rekel z nasmehom: "Bog pomagaj, stric." - "Bog pomagaj, Bog pomagaj", je odgovoril Skopuška in pljunil na roke, čeprav ni vedel, kaj naj prime. Fricko se je lotil dela z vso divjostjo in začel žvižgati, kar je delal redkokdaj ali nikoli zgodaj v jutro. Skopuška je mencal z rokami in mislil: a je že prijelo. Hvala Bo-g\x. Delo pojde . . ." Stara streha se je pod krov-čevimi spretnimi rokami kar sama razkrivala. Skopuška kar ni utegnil spravljati slame stran, da se je kopičila pod kapom in segala malone do kapi. Zraven te nagromadene slame je bil mali, okrogli Skopuška še manjši. Ko je Ericko razkril vso strelo, je začel kriti. Njegov glas je zvenel enakomerno, pojoče: "Stric, šopico." Cez trenutek spet: "Sopico." Sekundo nato: "Gožico . . . Dve šopici . . ." Skopuška je skakal, preveza-val iz velikih šop majhne šopice n jih metal krovcu. Slo mu je zpod rok. Zadovoljen je pomi- alil, da je naredil prav k« odpravil viniearko. Ji Vsaj trebalo dajati hrane. Ko je bila prva postat got se je krovec lotil dru^. p]j je na dlani in na tihem reki "Tako. Zdaj bomo pa rek no." Njegove roke so začele mig ti, gjama se je kar prijemali Bilo je, kakor da ni vezal, le tu in tam. Tako hitro je i In venomer kričal: "Stric. Sopico, gožico. ce . .." Skopuška se je jel potiti vrgel je telovnik in razga sa. Fricko se je nasmehnil in klical: "Sopico ... Tri šopice .. žice . . ," Pridržal je roko, da bi kakor po navadi. Njegov je bil zlobno resen. "Vroče mu je", je pom "Kakor je bilo meni, ko »va jala v ta vrh. Glasno pa je klical: "No, kaj je, stric?... Dan dan gre, jaz pa nimam šopic. stih trideset šop na tak nac porabim, stric." Skopuška si je brisal znoj ca. Ko mu je pa čedalje bolj lival oči, je skočil v vinogri klical: "Neža ... Za božjo voljo, ža, hitro pridi!" "Tako," se je nasmehnil cko. "Viničarki sem že pripr zaslužek za danes." Tretja postat je Sla spet počasi, tako da je Skopuška čel misliti, ali le ni prehitro klical viničarke. Zato pa je čr postat spet naglo uspevala Ob desetih, ko je bil čas ne, je prinesel Skopuška na ho ročko vina in kos ržei kruha. "Pje, da ti povem po pr ci . . . Všeč si mi, prav pr pa tudi ne." "Kaj sem se vam pa zam< je vprašal Fricko. "Sment naj ti podaja." Fricko se je nasmehnil ii žinal. V ročki je Ijilo vino, in bersnato. i "Dobro 'olje' imate res", j« kel, ko je naredil požirek. SkupuAka mu ni odgovoril je namreč to dobro navado, ni nikoli slišal tega, kar bi treba slišati. Fricka pa je jel boleti trd "Hudič te jaši s tvojim 'oijet je pljunil po novi strehi. Tr pa ga je bolel vse lx>lj. Kari zlo ga je. Naposled je vzklir "Hej, stric! Zdaj pač ne I* ga nič več! Tisto 'kačo' a sem k meni, ali pa poJ^" I mov." "Kaj pa je, kaj pa )c. p)* hitel Skopuška. "Tisto 'olje' mi je P"kvl čreva. Skopuška je zmaj« čudeč se krovcev i < ii<1"> ' nosti in vzdihovaje «*!*■'I l",f klenico. (Konec prihodnji*.) TISKARNA S.N.P SPREJEMA VSA v tiskarsko obrt spadajoči dela Tiska vabila za veselice in shode, vizitnice. koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, aiov^ češkem, nemškem, angleškem jeziku in drugin i ■ ■ ■ ' VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO * >rJ" TISKOVINE NAKOCA V SVOJI TISKARN B J«* f* Vsa pojaenila daje vodstvo tiskarne.—Cene imeroe, , ** ~~ i .. Pilite po informacije iu S. N. P. J. PRINTER« 2657-59 SO. LAWNDALE AVKNl t Telefon Rockaell 4904 / CHICAGO. IU« Tam ae d«»be na fteljo tudi P0*'11