visoke upanje, ‘3 Isednik bO j_002UU OSRtONJ4 M U^1Gt .12 5 66001 ^op£r tri Poštnina plačana » gotovini *• Abb. postale i gruppo Cena 400 lir ortSKI DNEVNIK Lelo XXXVII. Št. 172 (10.994) TRST, sreda, 22. julija 1981 JSS?« pristala na del Sr ,ry devetega izrednega kongre-^apr*1' e partije, kljub temu še J molči n nninnm^mhn*»i«Hh spL~J m°'či o najpomembnejših skl v-^kah v Varšavi. Kremelj-boJj0 stelji verjetno čakajo, da se kom P°drobneje seznanili s pote-tia.lt „?n/’resa in šele nato bodo po-bioiče*^0 »ceno. Poleg tega je ianj jll0St Slede nekaterih vpra-®keijiii 400 opozorilo novemu polj-Po „ Partijskemu vodstvu, kaj ni Sov' U vzl)°dnim zaveznikom. sredstva množičnega ob-U h0Ja so zelo podrobno objavlja-faio v katerih je bilo poudarkom rnJateljstvo z vzhodnim blo-S°vje. , ^Postavljena vodilna vloga dele ae zveze, črtala pa so vse Vane ,.VL0.rov' v katerih so vsebo-^okrativ; ve po nadaljevanju de-I1® Po , P°ti. ki je bila začrtali i,,i(Uvkah pristaniških delavcev zadržanja sovjetskih Moskva V ■ ^ se dalo sklepati, da ?ethokrnrj[ sprejela z odobravanjem kotntui® . nlh izvolitev centralnega ®kih ln drugih vodilnih partij-Pt'av ont8an°v-. Sovjetski voditelji Vatijt,m ')v°. niso sprejeli z odobra-^UdarL.-, 'zvolitve članice NSS CK tj. oatl Zofie Greyb v politbiro c*lo n,. J1.11’ mogoče ni po godu Prvega .. i ev Stanislawa Kanie za . Poliskietkr,etarja PZDP-ia* DomJe ladi včeraj poudar-Sgres^e" zadnjega partijskega ** aeenc ko pravi, da »raz- prave in resolucije devetega izrednega kongresa PZDP nimajo primere v dosedanji poljski zgodovini*. Poljski komentatorji obenem opozarjajo, da postaja gospodarski položaj v državi vedno bolj kritičen in da bo morala poljska družba še veliko žrtvovati za stabilizacijo domače industrije in kmetijstva. Vendar socialna napetost ne popušča in nekateri celo opozarjajo, da se bo v prihodnjih dneh še povečalo število protestov. Včeraj so pripadniki Solidarnosti zasedli sedež strokovnega sindikata bolniških delavcev v Wroclawu. Protestirajo proti privilegiranju sindikalnih organizacij, ki so nastali iz razpuščenega državnega sindikata. Odprto ostaja tudi vprašanje zahtev pristaniških delavcev. V Szcze-cinu se bodo danes začeli pogovori med vladno delegacijo in pristaniškimi delavci, ki zahtevajo boljše delovne pogoje in višje plače. Vlada je sicer pripravljena izboljšati delovne pogoje, vendar odločno odklanja, da bi jim [»višala plače, ker bi to popuščanje lahko sprožilo verižno reakcijo. Podaljšali mandat Zamberlettiju RIM — V poslanski zbornici so včeraj končali razpravo o zakonskem odloku za podaljšanje roka pristojnostih izrednega vladnega komisarja za potresno področje Ba- zilikate in Kampanije za nadaljnjih šest mesecev. Sprejeli bodo tudi še vrsto drugih, zlasti upravnih ukrepov. Demokristjan Ciannamea. ki je sestavil poročilo, je priznal, da je v zvezi z obnovitvenimi deli še mnogo težav, položaj na prizadetem območju pa zelo resen. . M ......................................it-milini u PO PETURNEM ZASEDANJU MEDMINISTRSKE KOMISIJE Izrael privolil na Habibova pogajanja z libanonsko vlado Odložitev ameriške dobave letal Tel Avivu - Vprašanje Bližnjega vzhoda pred varnostnim svetom OZN - Sovjetsko opozorilo BANGUI — Predsednik Srednje-afriške republike, David Dacko je včeraj proglasil izredno stanje v državi. Od 20. septembra 1979, ko je prevzel oblast v državi, je tokrat že drugič sprejel ta ukrep. JEfTPSaMr^lzrael je sprejel ameriški predlog za pogajanja z Libanonom v svrho prenehanja sovražnosti. Vendar pa Izrael zahteva izgon Palestincev iz Libanona ter si pridržuje pravico, da jih nenehno preganja, zato, da bi zaščitil svoje državljane v severozahodni Galileji, ki so že več dni izpostavljeni palestinskemu bombardiranju. Izraelska vlada, ki se je sestala v svojstvu ministrske komisije za zunanje zadeve in varnost, je o tem vprašanju razpravljala pet ur, toda istočasno' so njena letala bombardirala palestinska oporišča južnem Libanonu, od koder pa so še vedno prihajali, rakete in izstrelki topov kal. 122 MM in 130 MM ter sejali opustošenje in paniko. Sinoči ob 19. uri sp je Begin še pogovarjal z Reaganovim posebnim odposlancem ki bo sedaj verjetno odpotoval v najkrajšem času v Bejrut, da bi navezal stike s libanonskim predsednikom Sarkisom. Še pred nekaj urami se je zdelo, da je izraelsko stališče neomajno kar se tiče neizprosnega boja proti Palestincem. Verjetno se je nekoliko ublažilo potem ko je državni tajnik ZDA Haig sporočil, da je Reagan sklenil odložiti izročitev izraelski vladi lovepv bombnikov tipa «F 16». Vendar pa je Haig pripomnil, da ne gre povezovati tega sklepa z nikakršno konkretno izraelsko akcijo. Opazovalci menijo, da se je Haig nanašal pri tem na domneve, da bi po izraelskem napadu na iraški jedrski reaktor v Tammusu ZDA utegnile spremeniti svojo politiko do Izraela. Pozneje se je zvedelo, da je ministrski predsednik Begin ponovil Philipu Habibu stališča, ki smo jih omenili zgoraj, pristavil pa je, da se ne bo pogajal in da ne bo pooblastil nikogar, da bi se v izraelskem imenu pogajal s Palestinci. Habib je odvrnil, da se bo še naprej ravnal po navodilih predsednika Reagana. Stalni libanonski predstavnik pri OZN Tueni je izjavil predsinočnjim, da se je pogovarjal s predsednikom varnostnega sveta o osnutku resolucije ki naj bi zajezila izraelsko agresijo proti Libanonu. Resolucija predvideva takojšnje prenehanje sovražnosti z obsodbo izraelske agresije in njegovi politike «j[>reventiv-nih napadov*, morebitne sankcije ter nadzor o izvajanju sprejetih sklepov ki naj bi bil poverjen Wald-heimu. Varnostni svet OZN se je sestal sinoči. Uradno so potrdili, da je bilo na dnevnem redu vprašanje položaja na Bližnjem vzhodu. Sovjetska zveza je včeraj »odločno* obsodila izraelske zračne napade v Libanonu ter zahtevala u-činkovite ukrepe proti Izraelu, Sovjetski nastop, ki ga je agencija Tass objavila v posebno slovesni o-bliki kot »pooblaščeno izjavo*, na splošno ponavlja sovjetska stališča do Izraela. Nekaj novega predstavljata pa formalna zahteva takojšnje prekinitve «te nevarne igre z ognjem* ter zahteva naj OZN sprejme najstrožje mednarodne sankci- LJUBLJANA — Slovenija je odkrila spomenik. Edvardu Kardelju. Sinoči, na predvečer dneva vstaje slo venskega naroda, se je ogromna, 80.000-glava množica zgrnila na Trg revolucije. Prišli so iz vseh občin in krajev Slovenije, iz drugih repu blik in pokrajin Jugoslavije, iz zamejstva, da proslavijo obletnico svetlega zgodovinskega dneva, ko se je Slovenija množično in organizirano uprla okupatorju, pa tudi da počastijo spomin velikega očeta in sina revolucije Edvarda Kardelja. Spomenik, umetniško delo akadem skega kiparja Draga Tršarja, ki od včeraj spominja nanj na tem veli kem trgu pred palačo skupščine med spomenikom revolucije in Cankarjevim domom, ga prikazuje takega, kakršen je resnično bil: enakega med enakimi, a korak pred o-stalimi, kot misleca in tvorca samoupravne socialistične družbe. In ta spomenik najlepše ponazarja tisto, kar je v mračnem in deževnem jutru, 13. februarja 1979 napisal v žalno knjigo predsednik Tito: «Do zadnjega dne življenja dragi tovariš Bevc, si ostal zvest idealom naše revolucije. Dal si ogromen prispevek izgradnji naše socialistične samoupravne neuvrščene skupnosti in krepitvi bratstva in enotnosti naših narodov in narodnosti. Tvoj svetli lik komunista in revolucionarja bo zgled in vzpodbuda sedanjim in prihodnjim generacijam.* To zgodovinsko delo Edvarda Kardelja je sinoči orisal predsednik predsedstva SFR Jugoslavije Sergej Kraigher, ki je, po pozdravnem na- * “ » ***S"£' proti napadalcem. Včeraj popoldne je izraelsko letalstvo napadlo mesto Nabatiyeh (kakih 15 km od meje). Palestinsko topništvo je sestrelilo eno letalo. ■ Iz Bejruta sporočajo, da je v bližini sedeža palestinskega vrhovnega poveljstva eksplodiral tovornjak napolnjen s trotilom. Do eksplozije je prišlo sredi mesta. Zdi se, da atentat ni terjal žrtev, gotovo pa ni bil ranjen noben palestinski voditelj. Pozno zvečer so sporočili, da je Jaser Arafat pozitivno odgovoril na VValdheimovo zahtevo po prenehanju sovražnosti. odkritju spomenika dejal, da v zgo dovini našega naroda ni osebnosti, ki bi v tako kritičnih razdobjih svojega časa toliko prispevala k reševanju njegovih poglavitnih vprašanj, kot je v našem prelomnem času prispeval tovariš Kardelj. Njegovo ime je na posebno častnem mestu zapisano tudi v zgodovini Jugoslavije, zlasti je neprecenljiv in pomemben njegov delež v razvoju socialistične revolucije in socialističnega samoupravljanja, pri ustvarjanju in utrjevanju nove Jugoslavije kot bratske skupnosti jugoslovanskih narodov in narodnosti je dejal Ser gej Kraigher. Predsednik predsedstva SFR Jugoslavije je nato poudaril zavest o usodni povezanosti Slovencev z drugimi jugoslovanskimi narodi, ki iz- dilna fronta in se je začela z oboroženo akcijo na vsem slovenskem ozemlju uveljavljati kot politična o-blast. Narodnoosvobodilni boj v Sloveniji se je združil z narodnoosvobodilnim bojem in vstajo dru gih narodov in narodnosti. Sergej Kraigher je nato dejal, da «ob 40-letnici vstaje lahko s po-, nosom ugotovimo, kako se je izboljšalo življenje delovnih ljudi, kako se je spremenila njihova izobrazbena in kulturna raven, kako se razmeroma hitro premošča nekdanji prepad in presegajo razlike med mestom in vasjo, kako smo tudi v razvoju materialnih osnov naše družbe dosegli znatne uspehe v spremljanju napredka v svetu, kar postaja vse težja in vse odgovornejša naloga.* Z rastjo družbe pa se pojavljajo tudi težavo in Sergej GVATEMALA — V Gvatemali se nadaljujejo spopadi med policijskimi silami in gverilci. V zadnjih dneh I haja že iz začetkov porajanja slo-naj bi izgubilo življenje 25 uporni- venske zavesti, spregovoril je o ob-kov in 23 policistov. | dobju, ko se je formirala Osvobo- niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiitimiiiHitiiimiiiiiiniitiiiiitniiiiiiiiiiitiiiiiiimiiiiii iiinmiiiitiMimmiiiiiMiiitftinitiitiiiiiiiiiiiitttmiiiiiiiiitiiniifiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiii« Nagrada vstaje TPPZ Pinko Tomažič ....... ...____M Predsedniku TPPZ »Pinko Tomažič* Oskarju Kjudru je nagrado vstaje izročil Janez Vipotnik (Poročilo na 6. strani) ■ IIIIIIIIIIIMIIIIIHIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIII,||,niinminnninu,m,,,,ulllltulull||||||||||||||lll,,„111,1,tlll|||||n|||||||imil|||||||||||l(|Ht|||l||||||||1IM||| DRAMA, KI PA JE NA SREČO TRAJALA LE NEKAJ UR Preusmerjeno poljsko letalo BONN — še neidentificirani zračni gusar je včeraj popoldne preusmeril poljsko potniško letalo državne družbe Lot, ki je potovalo na relaciji Katovice - Varšava in prisilil pilota, da je pristal na ameriško vojaško letališče v zahodnem Berlinu. Tam se je gusar brez obotavljanja predal ameriškim oblastem, kaže pa, da je obenem tudi zaprosil za politično zatočišče. Vseh petdeset potnikov in članov posadke se je že vrnilo v domovino. Do preusmeritve je prišlo ob 16. tiri po italijanskem času, ko so pi- loti turbinskega letala AN-24 sporočili kontrolnim postajam, da je eden izmed potnikov, oborožen s samokresom in ročno bombo, zagrozil, da bo pognal letalo v zrak, če ne bo pristalo v zahodnem Berlinu. Tri četrt ure kasneje je letalo že obstalo na neki stranski stezi ameriškega vojaškega letališča Tempel-hof. Vojaki so nemudoma obkolili poljsko letalo, oblasti pa so sestavile posebno komisijo, ki je 1-mela nalogo, da se pogaja z zračnim gusarjem. Vendar se je le ta takoj predal in izpustil vse potnike, med katerimi je bil tudi en otrok. Letalo so nato oskrbeli z gorivom, nakar je takoj odpotovalo nazaj na Poljsko. Zaenkrat ameriške oblasti niso hotele sporočiti impna ugrabitelja niti ne, zakaj se je odločil za tako drzen »podvig*. To je že četrto poljsko letalo, ki je v zadnjih dvanajstih letih moralo pod grožnjo orožja pristati v zahodnem Berlinu. Vse gusarje so tamkajšnje oblasti doslej obsodile na eno do štiri leta zapora, vendar pa jih niso nikoli izročile poljski policiji,' ' • SPODLETELA POGAJANJA MED BRITANCI IN IRA Zopet neuspeh v Mazeu Delegaciji sta se razšli, ne da bi dosegli sporazum LONDON — Nepričakovan poskus britanskih oblasti, da bi dosegle sporazum s pripadniki IRA, ki gla-dujejo v belfaškem zaporu Maže, je spodletel v noči od ponedeljka na torek. Skupina predstavnikov londonske vlade je namreč v strogi tajnosti in na povabilo samih jetnikov obiskala zloglasni zapor. Kazalo je že, da bodo končno dosegli sporazum glede petih znanih točk, ki so jih postavili separatisti kot pogoj, da prekinejo gladovno stavko, ki je že terjala smrt šestih mladeničev, ko so se nenadoma vsa upanja razblinila. Britanci so se namreč uprli temu, da bi se z njimi pogajal tudi Brendan McFarlane, ki velja za vodjo preko 400 jetnikov IRA in za organizatorja »samomorilskih* dejanj. Formalni zaplet je onemogočil vsakršno nadaljnje pogajanje in obe štrani sta se razšli praznih rok. Kraigher se je široko zaustavil pri obravnavanju sedanjega gospodarskega stanja. Navezal se je na zaključke tretjega kongresa samoupravljavcev in nakazal šibke toč-ke gospodarstva in družbenega razvoja, protislovja in težave, ki .jih je treba prav sedaj reševati z vso odločnostjo in doslednostjo. Dejal je, da je treba obračunati s politiko podrejanja demokratično ugotovljenih splošnih in skupnih potreb in interesov posameznih načrtov ne glede na posledice za celoto in ne glede na težave, ki jih to ravnanje povzroča drugim. «Takšna politika, je dejal, .je s samoupravljanjem nezdružljiva in je svojstvena posledica in odraz politike avtarhi-je, ki je nismo nikdar imeli kot linijo našega razvoja, v praksi pa se od n.je še nismo poslovili.* Kraigher .je nato poudaril, da je treba zagotoviti večjo učinkovitost odgovornih državnih organov jugoslovanske samoupravne družbe, saj je poseganje v dogajanja v gospodarstvu njihova pravica in obenem obveznost. In tudi pri tem je citiral Kardeljeve besede: «Noben sistem, tudi naš družbenoekonomski ne, s tem pa tudi delegatski sistem, ne more uspešno delovati stihijsko brez vsestranskega opiranja na celotno zavestno ustvarjalno silo subjektivnega faktorja družbe » Predsednik predsedstva SFR Jugoslavije Sergej Kraigher je nato spregovoril o dogodkih na Kosovu in dejal: «Na dogodke na Kosovu je Jugoslavija, pa tudi Slovenija, reagirala kot enoten živ organizem ki je to doživel predvsem kot udarec proti sožitju narodov in narodnosti Jugoslavije. Pokazalo se je kako so v zmoti tisti, predvsem iz tujine, ki ne razumejo ali podcenjujejo dejstvo in pomen življenjske povezanosti naših narodov in narodnosti, ki so postali v povojnem sožitju in razvoju trdna in nera združljiva skupnost. Zato je tudi bila naša reakcija tako odločna, in taka bo, če bo potrebno tudi v bodoče. Sovražnik na Kosovu še ni razbit in popolnoma onesposobljen za akcijo. Subjektivne socialistične sile na Kosovu delujejo z vso intenzivnostjo, da pozdravijo rane, ki jih je samoupravljanju, medsebojnemu zaupanju in sožitju narodov in narodnosti na Kosovu prizadel sovražnik, da onemogočijo morebitne njegove nove izpade in da jili dočakajo politično popolnoma pripravljeni, K temu bistveno prispeva proces diferenciacije, ki poteka po svoji logiki v vseh sredinah in zlasti v Zvezi komunistov. Pri tem prihaja do izraza zavest posebne odgovornosti Albancev na Kosovu, kjer i-majo večino in odločujoč položaj v našem družbenopolitičnem sistemu za krepitev sožitja in varstva pravic ter enakopravnosti drugih naro-BOJAN BREZIGAR (Nadaljevanje na zadnji stranij. PO PONEDELJKOVI PREDSTAVITVI POKRAJINSKEGA PRORAČUNA Še trije dnevi za odobritev proračuna sicer bo imenovan komisar ad actum V soboto bo namreč zapadel zadnji rok, ki ga je določil pokrajinski nadzorni odbor ■ Drevišnja seja pokrajinskega sveta posvečena le nujnim upravnim sklepom Pokrajinskemu svetu preostajajo le še štirje dnevi za odobritev proračuna, ki ga je manjšinski odbor Liste za Trst predstavil na ponedeljkovi seji. V soboto, 25., bo namreč zapadel zadnji rok, ki ga je pokrajinski nadzorni odbor določil za njegovo odobritev, sicer bo predsednik tega organizma imenoval komisarja «ad actum* z edinim mandatom, da odobri najvažnejši politično - programski dokument pokrajinske uprave za letošnje leto. Pokrajinski svet se bo ponovno sestal drevi, ob 18.30; seja bo v glavnem posvečena razpravi in glasovanjem o vrsti nujnih sklepov, ki jih je treba sprejeti, preden bo — kot kažejo vsa predvidevanja — proračunski dokument zavrnjen. Pokrajinska skupščina bo nato ponovno zasedala jutri in v petek, v kolikor pa bi ti dve seji ne zadostovali za zaključek proračunske razprave, tudi v soboto. O proračunskem dokumentu sta včeraj razpravljali pokrajinski svetovalski komisiji, skupščina pa ga bo vzela v pretes na jutrišnji seji, ko se bo o njem začela razprava. Z razliko od prejšnjih let, ko je bil izid glasovanja neznan vse do zadnjega trenutka, je tokrat z vso gotovostjo že mogoče trditi, da bo pokrajinski svet zavrnil proračun; poleg 11 svetovalcev liste naj bi ga podprla še dva misovska predstavnika, svetovalci vseh ostalih strank - 7 KPI, 7 KD, 1 PSI, 1 SSk, 1 PSDI — ki razpolagajo s skupno 17 do 30 glasov, pa ga bodo zavrnili. Začel se bo tako postopek za imenovanje komisarja «ad actum*, kot se je že zgodilo na občini, kjer se je prejšnji petek umestil komisar dr. Paolo Marini, ki bo v teh dneh zaključil proučitev občinskega proračuna in ga nato odobril. V kolikor bi ne prišlo pred podpisom dr. Marinija do nobenega političnega sporazuma med strankami — kar je sicer mogoče že vnaprej izključiti — bo komisar odposlal odobreni občinski proračun na pokrajinski nadzorni odbor, ki ga mora po zakonu pregledati in potrditi, istočasno pa tudi prefektu, ki bo v tem primeru zahteval po notranjem ministrstvu razpustitev občinskega sveta z dekretom predsednika republike. Upoštevajoč čas, ki je potreben za izid dekreta predsednika republike, je mogoče pričakovati imenovanje prefektumega komisarja sad acta», ki bo vodil občinske posle -vse do izvolitve norvčga občinskega sveta in oblikovanja novega odbora, nekako v poloviai meseca no poročilo, v katerem uvodoma septembra. Med tem časom' pa pre-1 pravi, da je preglasovanje dežeU fekt lahko imenuje začasnega, izrednega komisarja, ki prevzame vlogo občinske skupščine in tudi odbora. Ta postopek, ki je že stekel na tržaški občini, bo prišel v poštev tudi za pokrajino, kjer bo v soboto 25., kot že rečeno, zapadel zadnji rok za odobritev proračuna. Medtem pa se še niso polegle reakcije na odločitev Liste za Trst, ki je na sobotni skupščini s široko večino glasov svojih članov odklonila vsako obliko sodelovanja z ostalimi strankami in zavrnila predlog KD, po katerem naj bi se tako na občini, kot na pokrajini izoblikovala trdna odbora s sodelovanjem laičnih in socialističnih sil, poleg seveda KD in LpT. Tako stališče liste vodi neizogibno v predčasne volitve, ki naj bi bile verjetno spomladi prihodnjega leta in na katerih bomo obnovili tako občinski, kot pokrajinski svet. Lista je seveda prepričana, da ji bodo nove volitve prinesle velik volilni uspeh, s katerim bi povečala število svojih predstavnikov v obeh mestnih skupščinah; nekateri njeni predstavniki govorijo celo o absolutni večini v obeh izvoljenih telesih, za dosego katere pa bi morala doseči preko sto tisoč glasov, torej več kot trideset tisoč več kot na zadnjih pokrajinskih volitvah. CJ kod izvira tak utopistični optimizem v listar-skih krogih ni znano, dejstvo pa je, da je občinski odbor LpT v svojem triletnem vodenju občine pokazal vse svoje pomanjkljivosti in veliko mero nezmožnosti, posledice česar je v prvi vrsti nosilo mesto. Tega se bodo volivci gotovo spomnili na prihodnjih volitvah. PO ZBLIŽANJU MED FLM IN FINSIDER PREKLICANA JUTRIŠNJA STAVKA DELAVCEV V OBRATU ITALSIDER V Rimu se bodo nadaljevala pogajanja za delovno pogodbo Delavci Italsider bodo prišli jutri normalno na delo. štiriurno stavko, ki so jo bili pred nekaj dnevi oklicali sindikati kovinarjev za jutrišnji dan zaradi prekinitve pogajanj za obnovitev delovne pogodbe, so namreč včeraj dokončno preklicali. K preklicu stavkovne akcije je odločilno vplivalo ponovno zbližanje v stališčih sindikatov in delodajalcev, do katerega je prišlo v ponedeljek ponoči. Tako se bo danes sestal v Rimu vsedržavni izvršni odbor družbe I-talsider, da bi ponovno pregledal, kakšne so možnosti za dokončno iz-gladitev spora, jutri pa se bodo, vedno v Rimu. nadaljevala pogajanja z zvezo Intersind. Pogajanja med sindikatom kovinarjev in delodajalci so bila prekinjena v petek. Sindikati so ob prekinitvi pogajanj najavili širšo stavkovno gibanje s šestumimi, oz. šti-riurnimi stavkami, ki naj bi jih izvedli v četrtek. PO DOGODKU S PONEDELJKOVE SEJE DEŽELNEGA SVETA Ostra nota svetovalske skupine KPI po preglasovanju deželnega odbora Zaradi odsotnosti velikega dela predstavnikov večine, opozicija preglasovala deželno koalicijo - Po mnenju KPI so te odsotnosti znaki globokega razkola v vrstah KD v okviru odbora V popoldanskem delu ponedeljkove seje deželnega sveta je prišlo do povsem neobičajnega dogodka, zaradi katerega je bil umaknjen zakonski osnutek v razpravi, ki ga bo po statutu mogoče ponovno predložiti šele čez šest mesecev; predvideval je posege v korist deželne ustanove za razvoj kmetijstva — ERST — za izboljšanje njene funkcionalnosti in učinkovitosti. Zgodilo se je, da je bil 4. člen omenjenega zakona zavrnjen s presenetljivim izidom; zanj je glasovalo le šest svetovalcev (demokristjani Micoli-ni, Chinellato, Campagnolo, Cocian-ni, Vigini in pristojni odbornik Miz-zau), enajst pa jih je bilo proti (KPI, PDUP, DP in MSI), medtem ko se je LpT vzdržala. Že iz izida glasovanja je razvidno, da je bila sejna dvorana na pol prazna; po takem glasovanju je odbornik Miz-zau umaknil zakonski osnutek. V zvezi s tem dogodkom je svetovalska skupina KPI izdala tiskov- PRED NOVIMI VOLITVAMI V SOLSKE ZBORNE ORGANE ALI BOMO TUDI TOKRAT PRISILJENI BOJKOTIRATI? Leta 1977 smo Slovenci bojkotirali volitve v okrajne in pokrajinske šolske svete, ker nista niti dažela niti država sprejeli naše zahteve po samostojnem zbornem organu, k1 bi združeval vse slovenske šole. Deželni svet je sicer izglasoval dve resoluciji, s katerima je obvezal deželni odbor, da v tem smislu odločno intervenira pri vladi, toda deželni odbor je le pripravil ohlapen csnutek državnega zakona v smislu 28. člena deželnega statuta in ga dvakrat predložil deželnemu svetu, Tudi letos kmečke igre na Vranskem Tudi letos bo nu Vranskem srečanje mladih zadružnikov iz Slovenije v organizaciji republiške konference Zveze socialistične mladine Slovenije m Zveze zadružnikov Slovenije. Letošnje srečanje, ki je že peto. se bo odvijalo s sledečim programom: v soboto, 25. t.m. bo otvoritev razstave kmečke mehanizacije ter bele tehnike, v večernih urah pa tekmovanje kmečke kuhinje, ki pred videva hripravo tipičnih jedi iz Slovenije. Te izdelke bo komisija ocenila in nagradila V nedeljo, 26. t.m. oa bo posvetovanje na temu: zadruga, njena vloga in položaj mladih v njej. Nato pa se bodo mladi kmetovalci spoprijeli v kmečkih igrah in sicer v košnji v grabljenju sena. v igri v gozdarskih spretnostih, v gašenju požara in v raznih šaljivih igrah. letošnje peto srečanje mladih zadružnikov se bo kon čalo z nagrajevanjem in z zabavo v gradu na Vranskem Tudi letošnjega srečanja se bo udeležilo nekaj mladincev iz zamejstva. ki pa ni o njem nikoli razpravljal. Ker bodo jeseni predvidoma nove volitve v šolske zborne organe, se je v preteklih tednih sestal Šolski odbor (sestavljajo ga KPI, PSI. SSk. SKGZ, SSO, Slovenska prosveta, Zveza slovenskih kulturnih društev in Sindikat slovenske šole), ki je pred štirimi leti oklical bojkot (z udeležbo 99,84% glasujočih staršev), da bi s primerno akcijo poskušal ustvariti položaj, ki bi Slovencev ne prisilil k ponovnemu bojkotu. Po mnenju šolskega odbora je trenutno edina rešitev, ki sicer ne reši ko- renito vprašanja avtonomije slovenske šole, v tem, da deželni odbor predlaga prosvetnemu ministru na osnovi 9. člena D.P.R. št. 416 od 31.5.1974 ustanovitev dveh dodatnih okrajnih šolskih svetov, in sicer enega za slovenske šole v go-riški pokrajini in enega za slovenske šole v tržaški pokrajini. Da bi to rešitev predstavil in obrazložil deželni upravi, je šolski odbor v soboto 11. t.m. s telegramom zaprosil deželnega odbornika Barnabo za sprejem, teda po desetih dneh čakanja, odbor še ni prejel nobenega odgovora. Ker tečejo zadnji dnevi, ko je še mogoče izpeljati pobudo, ki jo predlaga šolski odbor, se nam postavlja vprašanje, ali si deželni odbornik Barnaba morda ne želi, da bi Slovenci ponovno bojkotirali volitve v šolske zborne organe. Obisk tujih pristanišč Deželna komisija za prevoze in promet je zaključila svoj obisk v Zvezni republiki Nemčiji in na Nizozemskem, kjer je obiskala dve od največ jih evropskih pristanišč: Hamburg in Rotterdam. Namen obiska je bilo spoznanje pristaniških struktur obeh velcluk, njihovih tehničnih in funkcionalnih značilnosti, kar naj bi komisiji nato služilo pri ocenjevanju enotnega načrta za pristanišča naše dežele. Pred tem je komisija obiskala že pristanišča v Kopru, na Reki, v Ravenni in v Be netkah. Jamstva za obrtnik« Konzorcij za dodeljevanja jam štev obrtnikom tržaške pokrajine sporoča, da bo tajništvo konzorcija zaprto zaradi poletnih dopustov do 14. avgusta. Po tem datumu bodo lahko obrtniki vložili prošnje za vključitev v konzorcij, oziroma za dosego jamstev, in sicer ob delavnikih dopoldne v Ul. Cassa di Ri-sparmio 2 Doslej je konzorcij razdelil med obrtnike nad 300 milijonov jamščin. • Krožek uslužbencev pokrajinske uprave našega mesta namerava u-stanoviti pevski zbor. Interesenti se lahko zglasijo na pokrajinski upravi, kjer bodo dobili potrebne informacije. Telefonska številka je 61 812. Celih 30 dni se bo moral zdraviti 70-letni Antonio Garinelle (Ul. Mon-fort 4), ki ga je v Drevoredu Mira-mare zbil z motorja garelli avto s poljsko registrsko tablico. Garinel-lo so sprejeli na ortopedskem oddelku glavne bolnice. nega odbora politični dogodek, ki ga ni moč kar tako odpraviti; dejstvo, da je bilo v sejni dvorani skupaj z odbornikom le šest od skupno 32 predstavnikov večine je dogodek, ki dobiva že politično o-znako; že na dopoldanskem delu seje je svetovalska skupina KPI preprečila z velikim čutom odgovornosti, da bi zavrnili zakonski osnutek o nekih zdravstvenih vprašanjih. Te neprestane odsotnosti — pravi KPI — najočitneje kažejo na že dolgo časa obstoječ4 globoki razkol v vrstah KD v okviru deželnega odbora. Pomenljivo je tudi, da se je večina razbila ko se je razpravljalo o zakonskem osnutku v korist kmetijstva, torej o sektorju, o katerem so bile v prejšnjih tednih ostre polemike med PSI in odbornikom Mizzauom. Ravno tako ni moč kar tako odpraviti in ga označiti le kot statistični podatek, da v trenutku glasovanja ni bilo v sejni dvorani nobenega predstavnika PSI, kakor niti. PRI. . Tudi na včerajšnji seji — pravi nadalje tiskovno poročilo komunistične svetovalske skupine — sla demokristjan Cocianni in socialist Ermano izrazila svoje nezadovoljstvo na odgovor, ki ga je dal odbornik za kmetijstvo Mizzau na njuni vprašanji glede naravnih nezgod meseca aprila in junija. Predvsem pa je politično pomenljivo, da se je večina razbila na 4. členu omenjenega zakona. Komunistična skupina je že v komisiji ostro kritizirala vsebino člena, ki je predvidevala odstop sušilnic deželne ustanove za razvoj kmetijstva po absolutno nizkih cenah, kar b{ v njenem proračunu povzročilo primanjkljaj v višini več kot ene milijarde in pol lir. Z negativnim glasom so komunisti izrazili svoje stališče do te operacije, medtem ko so se o ostalih členih vzdržali in tudi napovedali vzdržanje o zakonskem osnutku. Najbolj hudo pa je dejstvo — pravi še KPI — da je odbornik za kmetijstvo raje umaknil zakonski osnutek, s čemer so tudi propadla druga v prejšnjih členih predvidena določila, kot pa da bi upošteval negativen glas skupščine le o 4. členu. Tiskovno poročilo svetovalske skupine KPI v deželnem svetu se zaključuje s polemičnimi besedami, da se bodo kmetje, ki so bili zainteresirani za ukrepe omenjenega zakonskega o-snutka, lahko zahvalili odborniku za kmetijstvo Mizzauu, ki je s svojo nadutostjo umaknil zakonski o-snutek. Deželni svet se je sestal tudi včeraj; z večino glasov je odobril zakonski osnutek, ki predvideva 34 milijard lir izdatkov v korist kmetijskih dejavnosti; podprli so ga svetovalci KD, PSI, PRI, PSDI, PLI, LpT, vzdržali so se misovci, KPI, DP, PDPU in MF pa so glasovali proti. Deželni svet se bo ponovno sestal danes dopoldne, ob 9.30. Takrat so tudi najavili za sredo (danes) vrsto skupščin in sestankov v tovarnah in obratih, na katerih naj bi potrdili razčlenjene stavke. Medtem pa so se nadaljevali sestanki in pogajanja med sindikatom kovinarjev FLM in zvezo Finsider, in prav v ponedeljek zvečer je prišlo med pogajalci do okvirnega sporazuma. Sindikat kovinarjev se je zato odločil, da prekliče stavko: od jutrišnjega rimskega sestanka bo v mnogočem odvisno, kakšen zrak bo zavzel v prihodnjih dneh v obratih Italsider ne samo v Trstu, temveč po vsej državi. Delavci tobačne tovarne pri predstavnikih strank Predstavniki strank v deželnem svetu so sprejeli včeraj delegacijo pokrajinske sindikalne zveze in tovarniškega sveta tržaške tobačne tovarne. Člani delegacije so izjavili, da kljub znatnim investicijam v preteklih letih (5 milijard lir) v tržaški obrat, kar je pripomoglo, da je postala tehnološko ena najbolj popolnih v državi, smo zadnje čase priča propadanju podjetja predvsem zato, ker niso poskrbeli, da bi delovno silo, ki odhaja v pokoj, nadomestili z novimi delovnimi močmi. Delegacija je podčrtala potrebo po zaposlitvi približno 130 novih navadnih delavcev .kajti le tako bo mogoče obstoječe infrastrukture maksimalno izkoristiti. V nasprotnem primeru pa se bo morala tudi toba' a tovarna sprijazniti z usodo marsikaterega tržaškega industrijskega obrata ter prenehati s proizvodnjo. Na sestanku so bili prisotni predstavniki KD. KPI. PSI, PSDI, PD in PDUP, ki so delegaciji zagotovili, da bodo posegli pri deželnem odboru. Zaključni večer festivala festivalov Danes, 22. julija, bodo na zaključnem večeru festivala festivalov na Gradu Sv. Justa predstavili dva filma: ob 21.15 bodo namreč predvajali film Alaina Resnaisa «Mon onele d’Americue* (Francija 1980), okoli 23. ure pa bo na sporedu film Samuela Fullerja «II gran-de Uno Rosso» (ZDA 1980). V primeru slabega vremena bodo filma predvajali v kinu Ariston. 'PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO PO UVEDBI SODNEGA POSTOPKA PROTI R0TELUJU Vse večja solidarnost z obtoženimi Zbiranje podpisov tudi v repentabrski občini - Ravno pred desetimi leti je bil F. Basaglia imenovan za ravnatelja bolnice Ravnatelj psihiatrične službe Franco Rotelli, bivši pokrajinski odbornik Piero Panizzon in upravnik psihiatrične bolnice Ortolani, proti katerim je uvedlo tržaško sodstvo — predvsem po zaslugi Liste za Trst — sodni postopek, so praktično vsak dan deležni globoke solidarnosti tržaških demokratičnih sil in delavskega razreda. Demokratično prebivalstvo, ki mu je reforma psihiatrije pri srcu, nadaljuje s podpisovanjem dokumenta, v katerem psihiatrični operaterji izrekajo popolno solidarnost obtoženim, številne družbeno - politične sile in delavski organi pa so v zadnjih dneh izdali tiskovna sporočila, v katerih obsojajo akcijo sodstva, češ da ni nič drugega, kot apolitični napad na reformo psihiatrije v naši pokrajini*. Repentabrski občinski odbor ugotavlja, da skuša postopek proti sedanjemu ravnatelju psihiatrične službe ovirati psihiatrično reformo in izničiti doslej opravljeno delo. »Prebivalstvo naše občine se poslu žuje psihiatrične službe nabrežin-skega Centra za umsko zdravje*, — nadaljuje komunike — «zato lahko potrdimo tako veljavo dela, o-pravljenega v duhu reforme, kot tudi ugodnosti, ki so jih bili deležni naši občani, ko so zaprosili za pomoč tamkajšnje službe. Prepričani smo, da bo pravica opravila svojo dolžnost, vendar brez političnih strumentalizacij, ki 'ežijo k oviranju reforme.* Tudi v repentabrski občini so medtem začeli z zbiranjem podpisov za izražanje solidarnosti s tremi obtoženimi. Podpise zbirajo v trgovinah jestvin pri Fernetičih, na Poklonu in v Repnu. Tovarniški svet obrata VM meni, da gre v tem primeru zgolj za slabo prikrito politično akcijo proti reformi. «že samo dejstvo, da je prišel Rotelli na zatožno klop v svojstvu ravnatelja psihiatrične •lUliiliilliintniiiiiniiiMtiliifliluiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiuiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiitiiiiniHitiiiiiitiiniii JUTRI V DVORAN! POKRAJINSKIM SVETA Predstavitev 3. zvezka o manjšinski konferenci Jutri, 23. julija, ob 11.30 bodo v sejni dvorani tržaške pokrajine predstavili tretji zvezek o posegih na mednarodni konferenci o manjšinah, ki je bila v našem mestu julija 1974. Referati, ki so zbrani v omenjenem zvezku, obravnavajo manjšinsko problematiko predvsem iz družbeno - gospodarskega vi ika. Poseg prof. Babudierija obravnava probleme etničnih skupin v av-stro-ogrski monarhiji. Temu sledi prispevek Renza Guberta, ki govori o manjšinah v Furlaniji - Julijski krajini in Tridentinskem - Gornjem Poadjžju. Toussant Hočevar, profesor ekonomije na univerzi v New Orleansu je obravnaval problem manjšinskih tržišč, v sodelovanju z Alešem Lokarjem s tržaške univerze pa je na konferenci predstavil raziskavo o izobraževanju in zaposlovanju Slovencev in Italijanov v naši pokrajini. Vladimir Vremec je analiziral vlogo, ki .jo odigrava kmetijstvo v slovenski narodnostni skupnosti na Tržaškem, Lucijan Volk ca vpliv, ki ga igrajo družbeno-gospodarske spremembe na slovensko stvarnost v Trstu. V zvezku .je tudi teorično-politična trtiiiiiiHiiiiiiiuniiminuinmiiMiiiiHiiiiiiiiiiinnnniiiimiiMiHiiimiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiimiiiiiiiHiiiiiMiuniniiiiiiiiiiiiiMiiiiiiMiiniiniiiiiuniiiiiiHniiiin MALA SODNA KRONIKA Sodišče ■ okno v družbeno tkivo Sodne dvorane so kot okno v družbeno tkivo. Ko prisluhnemo razpravi med tožilcem in branilcem, se jasneje izoblikuje slika «krimina!ca», njegovega okolja, njegovih nagibov. Iz nakopičenih besed. ki jih je na »pošast* površno navrgla črna kronika, naj bi se ločevala resnica od neresnice, določala krivda ali nedolžnost. »Pošast* zadobiva človeške značilnosti. Ko zremo v obtoženca in vemo, da je bila poslednja tatvina le ena izmed tolikih, in da .je v svojem živ ljen.ju presedel že veliko let, se nam porodijo dvomi. Razen izjem je namreč res. da zapor nima tiste rehabilitacijske vloge, ki bi .jo moral po družbenih zakonih imeti. Res .je na pročelju sodnega odra napisano, da je zakon enak za vse, pri tem pa se sprašujemo, zakaj se pred sodniki znajdejo v glavnem ljudje, ki imajo določene probleme. Od družinskih in delovnih do osebnostnih. Skoraj vsi imajo za sabo že vrsto kaznivih dejanj, večina spada v krog emarginiran-cev, ki se vrtijo v začaranem krogu: lastna nemoč — družba, ki jih odklanja — zaprt krog pri.jatel.jev — kriminalcev, kjer se edinole po- TIHOTAPLJENJE MAMIL V ITALIJO Policija zaplenila kilogram heroina V zaporu turška državljana - Vrednost zaplenjenega mamila presega eno milijardo Kr V boju proti tihotapcem, ki prenašajo mamila iz krajev Bližnjega vzhoda, predvsem Turčije, skozi Jugoslavijo in čez mejne prehode naše dežele do mest v severni Italiji, pa še naprej v Nemčijo in na Nizozemsko, so agenti deželnega Cri-minalpola, tržaški policijski agenti in finančni stražniki iz Trsta in Gorice zabeležili nov uspeh. V nedeljo so zaplenili več kot kilogram heroina, čigar vrednost znaša več kot milijardo lir. Pri tem so aretirali dva turška tihotapca in zaplenili še vsoto denarja v tuji valuti, v višini kakih 20 milijonov lir. Akcija je stekla v nedeljo zjutraj na mejnem prehodu Rdeča hiša pri Gorici, ko so finančni stražniki u stavili 41-letnega Okumusa Izzeta Aydina iz Istambula in sopotnika, 24-letnega Alija Suloogluja. Po opo zorilu, ki so ga dobili s strani tr žaške policije, kjer Aydina že poznajo kot tihotapca mamil, so Tur ka pridržali, dokler niso prišli v Gorico tržaški agenti. Leti so t' hotapca pospremili v naše mesto, kjer so ob natačnem pregledu in s pomočjo policijskih psov našli, v vdolbini pod desno lučjo, plastični vrečki s heroinom. Namestnik državnega pravdnika dr. Roberto Staffa je nemudoma iz dal zaporni nalog za turška tihotapca (Sulooglu se sicer zagovarja, da Agenti z zaplenjenim heroinom. Na sliki sta tudi volčjaka, ki sta Izvohala mamilo za mamilo sploh ni vedel) in je tudi uvedel preiskavo, ki obeta nadaljnje razplete. Policisti so zaplenili tudi vozilo znamke opel rekord 1700 z liechtensteinsko registrsko tablico, s katerim sta Turka skušala priti iz Jugoslavije v Italijo. Turška tihotapca Ali Solooglu la Okumus Aydln čutijo dobro, saj so enaki med enakimi. In tako potujejo iz leta v leto od zapora do zapora, od tatvine do ropa. »Poštene* zaposlitve ne najdejo, saj noče nihče nuditi dela kriminalcu. Tu so potem še alkohol ali druga mamila, ki še bolj stisnejo človeka v obroč. S tem pisanjem ne mislimo odkrivati Amerike, saj se v Italiji že veliko časa razpravlja o reformi zaporov in kazenskega prava. Tudi ni naš namen opravičevati kriminalnih dejanj. Zdi pa se nam potrebno, da nekoliko osvetlimo to problematiko, ki prihaja do izraza prav v sodnih dvoranah, kamor ma lokdo zaide. Naj za primer navedemo nekatere značilnosti sodnih obravnav, s katerimi se je včeraj ukvarjalo prizivno sodišče, ki mu je načeloval predsednik Costa, stranska sodnika Man-cuso in Cola, javni tožilec Franzot. 22 letni Dario S.: leta 1978 je bil obsojen (pogojno) zaradi tatvine na leto dni zapora. Septembra lani zaradi prodaje 2 gramov hašiša, o-brekovanja in grožnje na 3 leta zapora. Včeraj so proces preložili, da bi lahko ugotovili, če je prodana snov res bila hašiš. Javni tožilec je povedal, da ima Dario S. zaradi ropov še dva sodna postopka v teku. Kdo bo Dario S., ko se bo morda čez sedem let spet pojavil v družbi? 43-letni Roberto B.: gost bivše psihiatrične bolnice. Svoje življenje je preživel v javnem zavetišču, u-mobolnici in zaporu. Prvostopenjsko sodišče ga je letos marca obsodilo na 12 mesecev zapora, ker naj bi pretepel nekega gosta urno bolnice in mu ukradel 35 tisoč lir. Branilec je včeraj ugotavljal, da sta bila oba pijana. Sam javni tožilec je včeraj predlagal oprostitev zaradi pomanjkanja dokazov, sodišče pa mu je kazen znižalo na . . . 11 mesecev. 55-letni Emilio B.: za sabo ima že najmanj ducat obsodb zaradi tatvin, groženj, lažnih izjav itd. V zaporu je presedel že osem let Včeraj mu je sodni zbor potrdil enoletno kazen, ker je v neki trgovini beračil. Ker mu prodajalka ni hotela dati ničesar, ji je zagrozil s pištolo - igračko, (nf) študija Vladimira Turine in Darija Cupina o gospodarskem življenju Slovencev v Italiji. Isto temo je obravnaval tudi Lojze Berce. Zdravnik Rafko Dolhar, sociolog Emidij Susič in psiholog Pavel Sedmak so v svojih referatih analizirali manjšinsko stvarnost s psihološkega vidika. Na koncu velja omeniti še poseg Stojana Spetiča z naslovom: »Mehanizem kapitalističnega načina proizvodn.je in problemi asimilacije slovenske narodnostne skupnosti*. Zvezek ima zanimiv dodatek, v katerem ameriška sociologa Daniel M. Rose in John F. Szwed govorita o metodah raziskovanja etnične problematike v ZDA. službe — a v resnici ob času dogodkov ni bil ne ravnatelj, ne pod-ravnatelj — razkriva zgolj politični značaj obtožb,* piše v sporočilu. Delavci obrata VM so se izrekli za nadaljevanje psihiatrične reforme, seveda s premostitvijo upravnih pravilnikov, ki zavirajo potek reforme, in z večjo pomočjo porabnikom. V nedeljskem govoru ob zaključku pokrajinskega festivala »Unita* in «Dela» se je dotaknil tega vpra- Venturi izročili 5 tisoč podpisov Prav v tem mesecu poteka deset let odkar bil pokojni profesor Basaglia .menovan za ravnatelja bivše tržaške umobolnice. Nekatere reakcionarne sile v Trstu praznujejo to obletnico tako, da s sodnimi postopki skušajo zatreti «Ba-saglievo* reformo, ki pa je medtem postala že državni zakon. V dokaz, da Trst noče bojkotirati psihiatrične reforme, so psihiatričri operaterji izročili včeraj predsedniku pokrajinskega odbora Venturi (LpT) ter načelnikom vseh strank v pokrajinskem svetu prvih 5 tisoč podpisov, ki so jih v znak solidarnosti z Rotel-lijcm in drugimi ter v podporo refo-me zbrali v samih petih dneh. V spremnem pismu je še rečeno, da ti podpis dokazujejo zrelost tržaškega prebivalstva, za katere je postala reforma — mimo sodnih postopkov — kulturno in civilno bogastvo, ki se mu nočejo odpovedati. Listarski pokrajinski odbor naj to vzame na znanje, saj so v 10 letih ljudje spoznali resnično vsebino in cilje nove psihiatrije. Popravek V našem včerajšnjem poročilu o izvolitvi Ivana Bratine za novega deželnega svetovalca namesto umrlega Spartaca Zorzenona, je pri o-membi, da je to drugi slovenski svetovalec v deželnem svetu, izpadla beseda »komunistični*, kar bi nepoučenega bralca lahko zavedlo, da sta v deželnem svetu samo dva slovenska svetovalca, medtem ko so zdaj v resnici trije: poleg komunistov Iskre, in Bratine še dr. Drago Štoka za Slovensko skupnost. Bralcem se opravičujemo. Avto v zid Na cesti, ki pelje iz Bazovice proti Trstu sta se včeraj zjutraj ponesrečila jugoslovanska državljana, pomorščaka Radovan Juritič (32 let) in Stjepan Raguz (29 let). Fiat 126 z reško registrsko tablico, ki ga je upravljal Juritič je med prehitevanjem na blagem ovinku zaneslo pre--<■ levega dela cestišča v obcestni zid. Juritiča in Raguza so po prvi pomoči v bolnici odpustili s 15-dnevno oziroma 10-dnevno prognozo okrevanja. sanja tudi pokrajinsk' tajnik KPl Claudio Tonel. Dejal je da je v zadn.jem desetletju, odkar je stopila v veljavo psihiatrična reforma, tržaška občina fs Spaccinijem včeraj in Cecovinijem danes) vse premalo sodelovala pri ijcriopnem izvajanju reforme, s 'wvk tel 225 Hi ; Božje polje itiiim 225 590 Nabrežina, tel tei Nesi jan: tel 200 197. žavlje; 1 2|JI37. Milje tel 271 124 “havstvena dežurna služba Jel s'ukba ud 20. do 8. ure j. ■ <«12 827. predpraznična od 1 i dn Ur» U.rF m !,razručna od 8. *• 20 *• 1*1. 66 441. 01 H , -k,-. .;Jo«S .THflto: VERDI Jutri, 23. julija, ob 20.30 bo v okviru Operetnega- festivala v Verdiju tretja predstava Kalmanove o-perete «Grofica Marica*. Nadaljnji predstavi, in sicer četrta in peta, bosta na vrsti v soboto 25. in in v nedeljo, 26. julija. Orkester gledališča Verdi bo vodil Oskar Da-non, zbor Verdijevega gledališča Andrea Giorgi, režija Beppe De Tomasi, scenograf Uberto Bertacca, kostumi Sebastiano Soldati, koreogra fija Gino Laodi. Med pevci gre zlasti omeniti naslednje: Elena Zilio, Gaetano Scano, Aurora Banfi, Gino Pernice, Riccardo Peroni, Orazio Bobbio. Gianna Jenco in Giorgio Valletta. Med debitanti na operetnem torišču pa velja navesti Liano Rotter, Umberta Raha in Eranca Jesuruma. Kino Ariston 21.30 (na prostem) »The ele-phant man*. Režija David Lynch. John Hurt, Anne Hopkins, Anne Bancroft. Ritz Danes zaprto. Grattacielo 10.30—22.15 «Serafno». Režija P. Germi. A. Celentano. Aurora 17.00 «L'uomo che cadde sul-la terra*. Cnpltol 17 00 «Vestito per uccidere*. Modrrno 16.00 «La stangata*. Lumiere 16.30 «Sesso nero*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Mlgnon 16.00 «11 tunnel dell orrore*. Prepovedan mladini pod 14. letom. Fllodrammutlco 15.00— 22.00 «Radio taxi girls*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Nazionale 16.00 «Sexy erotic job*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Radin Danes zaprto. Ljudski vrt (poletni kino) 21.15 «11 piccolo grande uomo*. Valmaura (poletni kino) 21.15 «Pole position*. Izleti SPDT prireja za izkušene planince 25. in 26. julija dvodnevni izlet v Dolomife na Tofano di Rozes in na vrh Fanis Sud. Vpisovanje na sedežu ZSŠDI. Ul sv. Frančiška 20/11 (telefon 040/767304). do vključno jutri, 23. julija. Sekrija PSI Prosek - Konlovel vabi 2. avgusta na avtobusni izlet na Bled, v Bohinj in na Vogel Odhod s Proseka ob 6 30, Združenje Unlrni Podlonjer prire di 26 7. izlet v Pieve di Cadore. Vpisovanje v petek cd 17. do 19. ure v Ul. Valdirivo 30. Telefon: 64 459. Mali oglasi telefon (040) 7946 72 SLOVENSKO stalno gledališče v Trstu zaposli mizarja in vratarja Kulturnega doma. Pogoji: italijansko državljanstvo, obvladanje slovenščine, končana obvezna šola, odslužen vojaški rok. Pismene prošnje sprejema uprava SSG, Trst, Ul. Petronio 4 (Kulturni dom), do 15. avgusta 1981. NA PEČI prodajamo hišo (jedilnica, sprejemnica, tri spalnice, kopalnica in shramba) z vrtom 650 kv. metrov. Interesenti naj v večernih urah pokličejo po telefonu (0481) 882-247 AGRARLA MOČILNIK, Trst, Ulica Udine 18, telefon 418878, nudi po zelo ugodnih cenah motorne žage partner, alpina, homelite in oleo mac. KUPIMO rabljen harmonium. Telefonirati ob večernih urah na št. (0481) 84166. PRODAM avto simca 1301 v odličnem stanju iz leta 1973. Telefonirati po 13. uri na štev. (040) 228 723 PRODAM nesnice čiste pasme-Tom-šič Sovodnje, Ul. Brenner 7 (0481) 882064. MODE VALENTINA - Domjo vam nudi po znižanih cenah najrazličnejša oblačila. OSMICO je odprl Ivan Terčon v Mav-hinjah. Toči belo in črno domače vino. PRODAM gliser trimarano fiart 3.80 m - motor crysler 20 KS — Cena 1.700.000 lir Telefonirati na štev. (040) 743-071. DAJEM privatne lekcije lz anglešči ne. italijanščine in latinščine. Telefon 040/774964. JADRNICO flying junior odlično o-hranjeno ugodno prodam Telefon (040) 52 277 ob uri kosila. PRODAM motor zr kros znamke SWM Rotax cc 250 Informacije na PD v Gorici. TROSOBNO stanovanje s kuhinjo, ko palnico, dvema balkonoma ter garažo prodamo na Kolonji. Razgled na morje. Telefon 040/417402 - po 20 uri, Ozbič. «i: BANCA Dl CHEUITO Dl TRItSTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA »,■/* S. I>! A. THBT - I K ICA F Plf-ZI 60 - Tifc 21. 7. 1981 Ameriški dolar 1.200,- Funt iterling 2.250,- irski funt šteriing 1.805,- Švicarski frank 577.- Francoski frank 207,— Belgijski frank 29,75 Nemška marka 495,- Avstrijski šiling 70,— Kanadski dolar 1.000,— Holandski Lnrint 445.— Danska krona 157,— Švedska krona 231.— Norveška krona 197.— Drahma 20,— Mali dinar 30.75 Veliki dinar 30,50 MENJALNICA vseh tujih valut r ZF, SOLSKF, KNJIGE? SEVEDA! Izognite *e gneči in mrzlici zadnjih dni, ne tvegajte, da kak učbenik zmanjka. Naročite že sedaj šolske knjige za osnovne, srednje in višje šole! Bol j brez skrbi boste do zadnjega dne na počitnicah , .. Uiaika Ul. sv. Frančiška 20 Gel. 732 487) Z odobritvijo proračunov goriške občinske in pokrajinske uprave je začasno potisnjen z dnevnega reda problem odnosov med petimi strankami večinske koalicije v Gorici in na pokrajini, pa tudi problem odnosov v celi vrsti drugih ustanov. Krščanska demokracija se je odločila odobriti proračune, dasiravno s tem ni požrla «žalitve», ki jo je utrpela z izvolitvijo socialdemokrata na vodstvo krajevne zdravstvene enote, vodstvo, ki ga je KD hotela zase. Tako bo v letošnjem poletnem razdobju po vsej verjetnosti vladalo politično zatišje, pod pepelom pa bo tlela žerjavica, ki se bo razbohotila v plamen, čim se bo politično življenje na jesen prebudilo. Vse kaže, da so stranke, in morda predvsem KD, sprejele takšen stil obnašanja predvsem zato, ker se jim ni zdelo vredno, da bi tudi letošnje poletje presedele za pogajalsko mizo, tako kot so presedele na pogajanjih za sestavo večin po lanskih spomladanskih u-pravnih volitvah, če se odnosi med petstrankarsko večino ne bodo razčistili, lahko pričakujemo imenovanje komisarjev tako na občini kot na pokrajini, s tem pa nove volitve. Torej ne samo na Tržaškem, kjer se demokratične stranke niso mogle dogovoriti, kako iztrgati iz rok o-blast lokalne melonarske liste, in se bodo zato konfrontirale na volitvah, ampak tudi na Goriškem, kjer v odsotnosti melonarske liste demokratične stranke bolehajo za istimi slabostmi. Sprva je kazalo, da je glavni kamen spotike izvolitev socialdemokrata na predsedniško mesto KZE namesto krščanskega demokrata. Bojda je po prvem šoku krščanska demokracija ta udarec prebolela in, vedno na neuradni ravni, bila pripravljena v zameno sprejeti predsedniško mesto ustanove za ljudske hiše IACP. Toda kaj se je zgodilo? Na vsem lepem so se s .•svojimi zahtevami pojavili republikanci. Tudi oni so zase zahtevali vodilni položaj v kakšni ustanovi. V trenutku torej, ko ie vse kazalo, da se bo zadeva s KZE uredila, so se pojavili republikanci, ki so položaj znova destabilizirali in dejansko zaigrali karto v korist KD. Stvari so tako popolnoma odprte na zelo široki fronti. Dogaia se, da KD o-hranja ogromni del položajev v celi vrsti ustanov, preostali del položajev -pa—prioada PSDI in PRT, čeprav imata ti, dY§,.stranki številč no minimalno moč v teh ustanovah. Pri remiblflčahcih ie mogoče opazovati čiste specifične razmere V Dokrajioi so močni edinole v Gra-dežu. Iz teea rarioea je propadel noriški kandidat PRI za KZE, odv. Malo. Od tod tudi vsi razlogi za zaostritev v petstrankarski koaliciji Gradeški republikanec .ie namreč zahteval predsedstvo turistične ustanove v Gradežu, mesto, ki ga KD ni pripravljena pustiti. Sicer pa se pokrajinsko vodstvo KD sestane jutri zvečer in bo podrobno obravnavalo celotno prob'e mariko odnosov s petimi strankami. Ni izklničeno, da je KD pripravljena sprejeti stanje v KZE, vendar pod nogoiem, da v Tržiču, kier sestavka vpžino s KPT in PSI in PRT. stopi PSDI iz te večine in pomaga sestaviti novo, v kateri bi imela vodilno vlogo spet krščanska demokracija. Kakor vidimo, so medstranskar-ski odnosi tako zapleteni, da jih je težavno razvozlati in da se marsikdo sprašuje, če je v boju nekaterih sredinskih strank, zlasti dveh malih laičnih strank, sploh še kaj načelnosti, ali pa jima gre samo še za položaje, na katere postaviti svoje maloštevilne Hudi. Toda politika, kakšna se vodi v naši družbi, je zares velika .... pa tu di zelo utrudljiva umetnost. Najbrž bo takšna še dolgo ostala, ker volilni sistem in volilni rezultati prisojajo takšne odstotke glasov strankam, da so možna najbolj nemogoča manevriranja, samo da se v sedanjem sistemu čimmanj ali pa še najraie nič ne spremeni Zlasti pa se odrivajo in držijo čimbolj stran od vzvodov odločanja tiste politične in družbene sile, ki bi hotele preurediti družbo in prisoditi večjo vlogo ljudskim in ustvarjalnim silam. Jutri tiskovna konferenca KPI o krajevni zdravstveni enoti Spet bo in to kljub poletni pripeki in že pravemu predpočitniške-mu vzdušju, govor o goriški krajevni zdravstveni enoti, katere predsedniško mesto je povzročilo «kri-zno* vzdušje na goriški občini, kakor v upravi pokrajine. Predstavniki KPI v glavni skupščini krajevne zdravstvene enote napovedujejo namreč za jutri ob 11. uri srečanje s predstavniki tiska, na katerem bodo obrazložili svoje stališče glede zavlačevanja, oziroma mrtvila, ki je nastopilo pri upravi te ustanove že od vsega začetka, takoj pi izvolitvi članov skupščine, v drugi polovici marca letos. Srečanje bo na sedežu pokrajinske federacije KPI v Gorici. • Člani pihalnega orkestra oratorija San Michele iz Tržiča bodo od 25. do 27. julija na gostovanju v Zahodni Nemčiji. Pred leti so i u-spehom nastopili tudi na Oktober-festu v Miinchnu. Manifestacija delavcev podjetij Fontana in Cime Delavci podjetij Fontana in Cime — gre za dve podjetji, ki delata na objektu termocentrale v Tržiču — bodo jutro dopoldne manifestirali po ulicah Tržiča. Že dalj časa nam-re opozarjajo na težke razmere in predvsem na izkoriščanje, kateremu so podvrženi. Prejemajo namreč zelo nizke osebne dohodke. PRIPRAVE NA SIMPOZIJ O SCENARISTU AMIDEIU Prireditev bo od 1. do 9. avgusta v Gorici na pobudo goriške občinske uprave V teku so priprave na simpozij o delu pred kratkim umrlega italijanskega filmskega scenarista Sergia Amideia. Simpozij bo, kakor znano, v Gorici od 1. do '9. avgusta, na pobudo goriške občinske uprave ter v sodelovanju z avtonomno letovi-ščarsko ustanovo. Pobudo pa so podprle tudi deželna vlada, goriška hranilnica ter tržaška radijska in televizijska postaja. V tem času bodo na goriškem gradu vrteli ciklus filmov, za katere je scenarij napisal pokojni A-midei, 8. in 9. avgusta pa bo v dvorani deželnih stanov okrogla miza o osebnosti in vlogi Amideia v italijanskem filmu, v obdobju zadnjih petdesetih let. Filme bodo predvajali vsak dan in sicer popoldne v dvorani deželnih stanov, zvečer pa na odprtem. Vstopnine ne bo. Kmalu bo izšel 6. zvezek revije II ferritorio V tisku je 6. zvezek revije H Ter-ritorio, ki ga izdaja javni večnamenski kulturni center v Ron-kah. Zvezek obsega vrsto zanimivih člankov s političnega in social- nega področja in vrsto prispevkov različne vseuine Osem milijonov za štipendije dijakom in študentom agronomije Goriška pokrajinska uprava je razpisala natečaj za dodelitev štipendij v šolskem letu 1981/82 za študente fakultete za ogronomijo in dijake tehničnih . in strokovnih zavodov za kmetijstvo. Podelili bodo 5 štipendij v znesku po 800 tisoč lir univerzitetnim študentom ter 10 štipendij po 400 tisoč lir vsaka dijakom tehničnih in strokovnih zavodov za kmetijstvo. Prošnje je treba dostaviti najkasneje do 30. septembra letos v tajništvu pokrajinske uprave. Prosilci morajo izpolnjevati naslednje osnovne pogoje: da že dve leti stalno bivajo na območju goriške pokrajine in da nimajo drugih štipendij ali denarnih podpor s strani javnih ali zasebnih ustanov. OBNOVITVENA DELA NA POSTAJI V TRŽIČU Osrednjemu poslopju bodo dodali še prizidek, kjer bodo namestili avtomatsko postajo Na poslopju železniške postaje v Tržiču so že dalj časa v teku pre-ureditvena dela. Poslopje bodo temeljito popravili, poleg tega bodo osrednji stavbi dodali še okrog 17 metrov dolg prizidek in to v smeri proti Ronkam. V novo pridobljenih prostorih bodo uredili avtomatsko centralo, sanitarije in druge urade. V sklopu del bodo nad prostorom med 2. in 3. peronom zgradili tudi streho, tako da se potniki, ki jih je na tej postaji zmeraj veliko, ob slabem vremenu ne bodo močili. Medtem Jio so dela za preureditev postaje pravzaprav šele na začetku, pa so že skoraj končali z obnavljanjem bližnjega poslopja, ki ga je pred tremi leti hudo poškodoval ogenj. Ni znano, koliko bodo veljala vsa dela, ki naj bi se predvidoma zaključila do konca leta. --------UM /T Poleg dela tudi politično izobraževanje Poleg dela in razvedrila, posvečajo v mladinskih delovnih brigadah tudi veliko pozornosti politič- nemu izobraževanju mladih. Na Krasu poteka tudi letos MDA Kras 81, kjer sta se zvrstili že dve izmeni, trenutno pa so na delu mladi iz Brežic in Novega mesta. Medobčinsko študijsko središče v Novi Gorici je v sodelovanju z vodstvom delovne akcije izdelalo program izobraževanja mladih ter seznanjanja z najbolj aktua'nimi druž beno-poliličnimi vprašanji. Tako so pripravili predavanja o družbenogospodarskem razvoju novogoriške občine, o dogodkih na Poljskem, o političnem položaju v Jugoslaviji in na Kosovu, o vlogi Jugoslavije v mednarodni skupnosti itd. V okvir političnega izobraževanja sodi tudi seznanjanje brigadirjev s problematiko slovenske narodnostne skupnosti v zamejstvu, pripravili pa so tudi spored obiskov v nekaterih delovnih organizacijah na novogoriškem območju. ______ . a, uij V goriško bolnišnico so sprejeli na zdravljenje 72-letnega upokojenca Giuseppa Nardina, ki živi v občinskem domu upokojencev v Loč-niku. V ponedeljek pozno zvečer je nerodno nadel blizu doma ter si zlomil piščal na desni nogi. Zdravil se bo mesec dni. PRIJETNA DRUŽABNOST V NOVI GORICI V hotelu Sabotin srečanje izseljencev iz Primorske Zbralo se je nad 80 izseljencev, ki so na obisku v stari domovini Organizator srečanja je podružnica Slovenske izseljenske matice Nastop godbe na pihala, pevskega zbora in folklorne skupine Napovedano 23. srečanje izseljencev, ki so na obisku v stari domovini in ki je bilo v soboto v hotelu Sabotin v Solkanu, je nadvse uspelo in to kljub izredno slabemu vremenu. Podružnica Slovenske izseljenske matice iz Nove Gorice je za priložnost pripravila bogat kulturni program s pevskimi točkami, nastopom godbe na pihala ter. folklorne skupine. «Mokro» srečanje izseljencev je otvorila nepovedovalka in recitator-ka Sanda Trebovc - Benko, izseljence iz Primorske in goste, med njimi predsednika novogoriške občinske skupščine Jožka šušmelja, pa je pozdravil tajnik podružnice SIM, Kristijan Bavdaž. Z izbranimi besedami je nato predsednica novogoriške podružnice Slovenske izseljenske matice, Ana Praček - Krasna, orisala napore in prizadevanja slovenskih izseljencev, ki so že pred desetletji zapustili domačo zemljo in šli s trebuhom za kruhom v daljne dežele. Za prijetno razpoloženje je ves čas skrbel pihalni orkester iz Brd, medtem ko so lepo slovensko pesem posredovali pevci mešanega zbora iz Brji, pod vodstvom Stanka Benka. Na prireditvi pa so nastopili tudi člani folklorne skupine Travnik iz Gorice ter gostom — največ jih je bilo iz Južne Amerike — zaplesali »Goriško šagro* ter splet belokranjskih plesov. Srečanje, 23. po vrsti, je torej lepo uspelo. Pri tem pa velja posebej poudariti zlasti prizadevanje nekaterih članov odbora novogoriške podružnice Slovenske izseljenske matice. ..........................umi..... SPET 0 DALJINSKEM OGREVANJU V GORICI Toplotna energija iz termocentrale v podgorski tekstilni tovarni Okvirno študijo je sestavila skupina strokovnjakov podjetja Ansaldo ■ Z uporabo obstoječih naprav potoni ogrevanje za 6 do 7 tisoč Goričanov Govoriti o ogrevanju sredi poletja se bo marsikomu zdelo neprimerno. vendar je vprašanje slej ko prej dovolj aktualno tudi v tem letnem času. Že čez dober mesec bomo začeli skrbeti za nabavo kurilnega olja in bomo ogorčeno ugotavljali, koliko več nas bo to stalo v primeri z lanskim letom. O daljinskem ogrevanju na področju Gorice je bil doslej govor že nekajkrat. Tako so nekateri nakazali možnost, da bi koristno izrabili toplotno energijo upepeljevalnika v Sovodnjah. Z njo bi ogrevali stanovanja na južnem območju Gorice. Vendar se zdi ta •IHItllllllMIllMIMlIlHHIIIIIIIHlIlHlIlIlIlHimilllMtllllittlllllttnimilllllimillllllllllllllllMMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIM NA POBUDO NEKATERIH ENTUZIASTOV Ustanovili se organizacijo civilne zaščite za Goriško Prostovoljna služba ima svoj sedež v Ul. S. Giovanni Nedavno tega ustanovljena organizacija civilne zaščite (uradno se imenuje «prostovoljni pionirji hitre pomoči*) ima svoj sedež v Ul. S. Giovanni 8 v Gorici, telefonska številka tega urada pa je 85550. Kakor izhaja iz uradnega naziva, lahko razberemo, da bo ta organizacija zagotavljala svoje posredovanje s padalci, potapljači, službenimi psi, zdravniškim in sanitarnim osebjem, gorsko in jamarsko reševalno službo. Zaenkrat je urad te organizirane oblike civilne zaščite, ki se resnici na ljubo povedano šele u-stanavlja, odprt samo od 17. do 19. ure. Ta služba deluje povsem samostojno in ni navezana na nobeno organizacijo hitre pomoči v naši pokrajini. Največji problem v začetni fazi je prav finančni. Toda vodstvo te službe premaguje težave razumevanjem, ki ga kažejo zasebniki. Tako je od njih prejelo gumijasti čoln z motorjem za šest oseb (daroval ga je nekdo iz Čedada), nekdo drugi iz Pordenona p- je poklonil kombi, ki bo služil za prevoz materiala in sanitarnega blaga. V primeru naravnih nesreč, in tudi če se bo pokazala potreba, bodo reševalci sodelovali z deželnimi, pokrajinskimi in občinskimi ustanovami, bolnišnicami, že delujočimi službami hitre pomoči, tako z domačimi kot inozemskimi. Na občnem zboru so izvolili vodstvo s triletnim mandatom. Sestavljeno je iz naslednjih oseb: Predsednik geometer Ignazio Mi-stretta, podpredsednik Bruno Pa-squini, tajnica Giuseppina Mosca-to, svetovalci dr. Marino Lutman, Dario Blasig, Ezio Bernardotto in Roberto Colautti. Razsodišče: predsednik Roberto Jacovini, svetovalci dr. Rita Arrigo, Sara Lutman, Leo-nr Busatta in Bruno Del Bigallo. Zdravstvena direktorica je dr. Maria Gregorig. Med pogovori, ki jih je vodstvo imelo s predstavniki o-blasti, so izrazili željo, da bi za skladišče uporabili prostore na letališču. ka rešitev, zaradi oddaljenosti ob jekta, v tem trenutku predraga. Pred kratkim pa je skupina strokovnjakov tržiškega podjetja Ansaldo pripravila drugo okvirno študijo, ki predvideva uporabo termoelek-trične centrale podgorske tekstilne tovarne. Naprave bi r > dosedanjih ocenah brez večjili investicij lahko proizvajale dovolj toplotne energije za ogrevanje stanovanj za približno G do 7 tisoč oseb. Vprašanje je torej toliko bolj ak tualno, saj zadeva ponovno usposobitev naprav v podjetju, ki je že četrto leto v hudi krizi in ki osta jajo zdaj v glavnem neizkoriščene, oziroma jih bodo, v vidu preosno-ve proizvodnje, po vsej verjetnosti demontirali. Skupina strokovnjak . ki je sestavila okvirni načrt, je pripravila tudi finančni izračun enoletnega poslovanja centrale za daljinsko ogre vanje. Izračun (pri tem je treba posebej poudariti, da gre za približne ocene) izkazuje celo nad 400 milijonov lir pribitka, oziroma dohodka. Stroški, oziroma dohodki se nanašajo na golo poslovanje in nikakor ne vključujejo investicijskega stroška za omrežje, niti večjih posegov na obstoječih napravah ter-moelektrične centrale v tekstilni tovarni. Za napeljavo omrežja bi bilo treba sredstva poiskati iz državnih skladov, investicija pa bi na podlagi cen iz letošnje pomladi veljala okrog 3300 do 3500 milijonov lir. To za najugodnejšo (in najkrajšo) rešitev, ki predvideva prekoračitev Soče v neposredni višini termocentrale in zgraditev novega mostu, Glavni toplotni vod bi bil v tem primeru dolg okrog 3,5 kilometra. Približno za en kilometer bi se podaljšal vod, če bi cevi s paro (menda premera okrog 200 mm) speljali preko obstoječega mostička v Stra-žicah, kot najdražja in obenem najdaljša pa sc omenja možnost napeljave cevi preko ločniškega mosta, saj bi dolžina presegla pet kilometrov. Glavni vod bi po zamisli strokovnjakov vkopali po obeh korzih ter bi na severu dosegel Koren na južnem delu pa nekako področje pri postaji. Sicer pa so mož- ne tudi variante, navajajo strokovnjaki, ki opozarjajo, da bi kazalo vprašanje vsekakor poglobiti in izdelati podrobnejšo študijo. S stalnim naraščanjem cene energetskih virov bi bila taka investicija lahko že v kratkem zanimiva tudi z ekonomskega vidika. Mednarodna filatelistična razstava v Novi Gorici Na sestanku upraviteljev razpravljali o Detroitu Na tržiškem županstvu je bil sinoči sestanek vseh županov tržiškega območja ter načelnikov skupin. Razpravljali so o zaskrbljujočem in naravnost dramatičnem položaju podjetja Detroit, Danes se bodo predstavniki krajevnih uprav sestali z delegacijo obrtnikov, malih industrijcev, trgovcev in delegacijo rajonskega sveta. Medtem so tudi začeli zbirati denarna sredstva kot pomoč delavcem, ki so že tri mesece brez osebnih dohodkov. Razna obvestila V Pevmi bo od petka, 24. julija, do ponedeljka, 27. julija, tradicionalni praznik petja in vina. V nedeljo popoldne bo kulturni program z nastopom pevskih zborov, zvečer pa bodo za ples igrali Dobri znanci. Dovolj priložnosti za razvedrilo in zabavo bo tudi druge dnj. Praznik bo od petka do ponedeljka tudi v Stražicah in sicer , na pobudo sekcije KPI in lista L’Unitš. V ponedeljek popoldne bo okrogla mi-z- o vlogi in pristojnosti rajonskih svetov v Gorici. Občinske komisije iz Foljana, Šempetra ob Soči in Doberdoba, ki so zadolžene za vodenje družinske posvetovalnice, vabijo danes ob 20.30 na predavanje o kontracepciji s Socialnih, psiholoških in zdravstvenih vidikov. Predavanje bo v občinski knjižnici v Foljanu, predavali pa bodo dr. Montena (ginekolog), dr. Zanello (psiholog) in dr. Igo Radovič (psiholog). Slovensko planinsko društvo v Gorici naproša udeležence 4-dnevnega avtobusnega izleta, da do konca julija poravnajo obveznosti. V veliki dvorani Lesarskega šolskega centra v Novi Gorici so v ponedeljek odprli 1. mednarodno filatelistično razstavo o odporništvu. Gradivo — znamke, pisma, ovojnice in drugo gradivo so prispevali filatelisti iz Slovenije in Jugoslavije ter filatelisti iz Italije. Razstava, za katero je poskrbelo filatelistično društvo iz Nove Gorice, bo odprta do nedelje, 26. t.m. Ob tej priložnosti so pripravili tudi spominsko ovojnico. t-ar Ivu VERDI Zaprto. CORSO 17.30-22.00 «1 4 delfoca selvaggia*. R. Burton in R. Moore. Barvni film, V1TTORIA 17.00-22.00 «Porno blue obsession*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Iršič EXCELSIOR 18.00 - 22.00 «Agente 007, la spia che mi amava*. PRINCIPE Zaprlo. /Vrini t.arirt> in ukotira SOČA 18.00-20.00 «Mož na preizkušnji*. Ameriški film. SVOBODA 18.00—20.00 «Zarola okrog nafte*. Grški film. DESKLE 19.30 «Dvoboj na Missouri-ju*. Ameriški film. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna S. Nicolč, Ul. 1. maja, tel, 73328. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes včs dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Alesani, Ul. Carducci 38, tel. 84-268. r RAZGOVOR S PREDSEDNIKOM ORČINSKE SKUPŠČINE OBČINE TOLMIN Vsi problemi še niso mimo a so doseženi lepi uspehi Površinsko največja občina, vendar slabo naseljena-Nekoč zaostalo kmetijsko področje Industrijska dejavnost se naglo razvija - Več pozornosti bodo posvetili turizmu Senator Armando Cossutta na tržaškem festivalu Unita in Dela Občina Tolmin je ena izmed občin, v katerih so bili v zadnjih letih napravljeni na gospodarskem področju veliki koraki in so se dosegli zavidljivi uspehi. Občinski načrt za prihodnja obdobja pa predvideva nadaljnjo razširitev gospodarske zmogljivosti in dejavnosti, kar bo gotovo še izboljšalo razmere. Iz teh razlogov smo se obrnili na predsednika izvršnega sveta skupščine občine Tolmin Lucijana Rejca, ki nam je spregovoril o sedanjih razmerah v občini in o gospodarskih načrtih občine, ki se v zadnjih letih, po podpisu osimskih sporazumov, še v večji meri povezuje tudi z dejavniki onstran državne meje. Najprej nekaj besed o tolminski občini: ta je po površini — 939 kv. km — največja v Sloveniji, hkrati pa najredkeje naseljena, saj v 117 njenih naseljih živi le okoli 21 tisoč prebivalcev, kar je po 22,3 prebivalca na kv. km. Iz razgovora s predsednikom občinske skupščine zvemo, da je bila ob osvoboditvi Tolminska pasivno agrarno področje, kjer se je s kmetijstvom ukvarjalo 80 odst. prebivalstva, da se je število prebivalstva krčilo tudi po o-svoboditvi, da pa je bil v zadnjih 10 ali 15 letih dosežen v gospo-darstavu občine precejšen razvoj, ki je bil mogoč tudi ob tem. da so začeli domači izobraženi kadri prevzemati odgovorna mesta v delovnih organizacijah. Predsednik občine je nato med drugim rekel: «Danes predstavlja v gospodarstvu najpomembnejšo dejavnost industrija, v kateri je zaposlenih nad 3.500 delavcev. Najbolj razvita sta kovinska in elektro industrija deloma lesne, tekstilna, prehrambena, kemijska in usnjarska. Večji napredek je bil dosežen tudi na področju prometa, gradbeništva, gozdarstva in trgovine, na začetku pa smo praktično še v razvoju turizma, za kar so dani dobri naravni pogoji. Politika občine Tolmin glede gospodarskega in družbenega razvoja je bila vedno usmerjena policentrično — se pravi zagotavljati čimbolj razpršeno po vsem teritoriju občine delovna mesta, kot tudi druge storitve in ustrezno infrastrukturo, da bi tako preprečili še večjo migracijo v občinska središča. Smelo lahko trdimo, da so tl napori dali dokaj ugcdhe rezultate, tako se ljudje danes lahko zaposlujejo od Bovca, Srpenice, Breginja, Kobarida, Tolmina, v Baški grapi in na šentviško-gcrski planoti. Ravno tako bi lahko trdili, da imamo izredno razvejano trgovino za osnovno preskrbo saj ima TOZD Alpkomerc Tolmin mrežo 82 prodajaln po vsej občini. Precej je bilo narejenega v preteklih letih na prometni in komunalni infrastrukturi tako imamo danes praktično asfaltirane ceste do skoraj vseh vasi v Breginjskem kotu do vseh vasi na območju Drežnice, Livka, Loma, Planote in nekaterih vasi v Baški grapi. Prav dobra prometna povezava je eden osnovnih pogojev, da ostanejo ta naselja živa. Kljub takim uspehom pa je o-stalo nekaj zelo hudih problemov, ki jih v kratkem najbrž ne bo mogoče razrešiti. Tu naj omenim Gorenjo Trebušo, Tolminske ravne. Čadrg, Porezen, Bača itd. Ravno tako zelo razvite so storitve zdravstvene dejavnosti, kjer so poleg zdravstvenega doma v Tolminu tudi zdravstvene postaje v Bovcu, Kobaridu, Breginju, Mo stu na Soči in Podbrdu. Po večjih občinskih centrih imamo centralne osnovne šole z zunanjimi oddelki. Zelo dobre so možnosti za športne aktivnosti v večini krajevnih skupnosti občine, v cen tratnih naseljih pa tudi prostori za kulturno udejstvovanje. Ob vsem tem ne smemo pozabiti tudi na dogodek, ki bo posebej ostal zapisan v zgodovini Tolminske — to je potres 1976, predvsem pa odprava posledic, saj je bilo v nekaj kratkih letih zgrajenega nad 1.200 novih stanovanjskih hiš, obnovljenih pa nad 5.000, ter zgrajenih dosti objektov na področju drugih dejavnosti. Nekako v ta čas spada tudi najbolj živahna investicijska dejavnost v gospodarstvu, katere ugodni rezultati sp kažejo zadnji dve leti. Vsi ti dosežki, ki so zares impresivni, če jih primerjamo s podobo Tolminske pred leti, so temelj za nadaljnje načrtovanje. O-snovni poudarek je v novem družbenem planu občine Tolmin dan razvijanju kvalitetnega gospodarstva. S tem da se le-to razvija predvsem v smeri povečevanja produktivnosti, uvajanja novih in zahtevnejših tehnologij, še nadaljnjemu izboljševanju kadrovske strukture racionalnemu izkoriščanju domačiji surovin in energije. Možnosti novega zaposlovanja so praktično izčrpane razen tega, da je nujno zagotoviti še nekaj delovnih mest v oddaljenih krajih, ki naj bi jih še ohranili pri življenju, vse drugo pa je treba doseči ravno s temi kakovostnimi dejavniki gospodarjenja. ' Osnovo gospodarstvu bo slej ko prej predstavljala industrija, katero pa nemeravamo dosti kot v preteklosti usmerjati tudi na tuja tržišča še posebej pa v sodelovanje s sosednjimi kraji v Italiji, da bi izkoristili prednosti, ki jih imamo s svojo obmejno lego. Kljub temu, da bo imela industrija glavno vlogo pri nadaljnem razvoju in verjetno tudi najhitrejšo stopnjo razvoja, je v planu dan poseben poudarek razvoju kmetijstva in turizma. Kmetijstva zato, ker postaja hrana vedno bolj važna strateška postavka, po drugi strani pa je nujno, da skušamo vsaj v sedanji meri o-hraniti kulturno krajino, ki so jo vzpostavili naši predniki. Da bi to dosegli, je bila organizirana tudi temeljna organizacija koope-ratov, ki se je že bistveno tudi kadrovsko okrepila, da izvaja dosleden razvojni program kmetijstva s pomočjo zasebnim kmetovalcem kot tudi, da pospešuje vse vrste združevanja zemlje in dela za doseganje čimbolj rentabilne proizvodnje. V občini že delujejo uspešno prenekatere hlevske skupnosti, pašne skupnosti, strojne skupnosti in v tej smeri se bodo napori nadaljevali. Dosti je'Šilo'tudi 'doseženega s preusmeritvijo na tržno proizvodnjo približno 200 kmetij, kar bo potrebno nadaljevati ob ustreznem vlaganju v primarno kmetijsko proizvodnjo. Cilj, ki je zastavljen, je zelo ambiciozen, saj naj bi pri številu govedi, ki je osnovna postavka tolminskega kmetijstva, v teh 5 letih prišlo iz 6.500 glav na preko 10.000. Druga prednostna panoga je turizem, saj naravne lepote Tolminske naravnost vabijo, da bi jih turistično ovrednotili in izkoristili. Omejitveni faktor so tu slej ko prej zopet kadri in sredstva. Kot turistični center naj bi se razvijal predvsem Bovec z zimskim turizmom na Kaninu, kjer je predvidena tudi povezava z bližnjim smučarskim centrom na italijanski strani* prvenstveno pa bo potrebno izgrajevati receptivne kapacitete v dolini, saj je vrh Kanina že toliko zgrajen, da daleč presega nočitvene zmogljivosti. Istočasno so že v teku razmišljanja o ustvarjanju podobnega smučarskega centra tudi na Matajurju, kjer bi bila ravno tako možna povezava z italijansko stranjo ob tem. da bi pa ta center, zaradi boljšega zaledja z velikim številom prebivalstva, služil za dnevni turizem. Dogovorjeno je, da naj bi vse vrste porabe rasle mnogo počasneje od rasti družbenega proizvoda v gospodarstvu. Zato ni predvidenih nobenih novih investicij, niti na področju zdravstva, izobraževanja, kulture in podobno. Ta 5-letni predah bo nujno potreben, da bomo dosegli tako akumulativno sposobnost gospodarstva, ki bo zagotavljala za naprej usklajen razvoj vseh dejavnosti. Če se nekoliko ustavimo še pri številkah, je predvideno da naj bi družbeni proizvodi občine Tolmin rasel po stopnji 5,3 odst., kar pomeni za 1,8 odst. več kot je predvideno v vsej SR Sloveniji. S tem bi dosegli leta 1985 glede družbenega proizvoda na prebivalca 80 odst. poprečja, danes pa ga dosegamo 69 odst. Prepričani smo, da bo to rast možno doseči predvsem zaradi naložb, ki so bile v preteklih letih izvršene v našem gospodarstvu, kot tudi ob trendih proizvodnje, izvoza, produktivnosti dela in drugih kazalcev v zadnjih letih.* (d. p.) Član vodstva italijanske KP senator Cossntta, ki je sicer po rodu Križan, si je med nedeljskim obiskom v Trstu, kjer je govoril na festivalu listov Unita in Dela, ogledal v družbi nabrežinskega župana Škrka razstavo, ki govori o sindikalnem boju v Trstu 1DRA VNIKOVO MNENJE Kaj je t. i. sorozni meningitis virusni Ob besedi meningitis se marsikdo ustraši, vendar je cesto ta strah odveč - Virusne infekcije centralnega živčnega sistema so različnega izvora Sama beseda meningitis neredko vzbuja strah, često neupravičen, kar izvira najpogosteje iz nepoučenosti in nepoznavanja osnovnega bolezenskega dogajanja. Beseda meningitis pomeni vnetje možganskih ovojnic, ki obdajajo centralni živčni sistem. Le redko imamo opravka zgolj z meningitisom. Lahko so bolj ali manj prizadete tudi celice možgan samih (kar imenujemo encefalitis), neredko pa tudi celice hrbteničnega mozka. Likvor — možganska tekočina — obliva centralni živčni Sistem, vse vnetne spremembe s%f?SSfc odražajo s tipičnimi spremembami v likvor ju, zato je pregled, likvorja edina metoda, s katero lahko potrdimo ali ovržemo—-diagnozo meningitisa. Med infekcijami centralnega živčnega sistema imajo danes brez dvoma virusne infekcije dominantno vlogo. Cela vrsta virusov lahko prizadene živčni sistem. Med njimi imajo poseben ptomen tako imenovani «neurotropni» virusi. Neurotropni jim pravimo zato, ker se njihovo delovanje najočitneje odraža na živčnem sistemu, čeprav se sicer lahko razmnožujejo tudi v celicah drugih organov. Nekateri virusi so neurotropni samo v nekaterih okoliščinah. Tako lahko prizadenejo živčni sistem tudi virusi ošpic, noric, rdečk, mumpsa in celo gripe. Prav tako lahko pride do okvare centralnega živčnega sistema pod vplivom nekaterih cepiv. S tem v zvezi naj omenim le cepljenje proti črnim kozam in proti steklini, čeprav tudi nekatera druga cepljenja niso povsem brez nevarnosti, zlasti pri tistih, ki so že prej utrpeli kakršnokoli okvaro na možganih. Med virusi, ki o-grožajo prvenstveno centralni živčni sistem, pa moramo omeniti v prvi vrsti skupino črevesnih virusov. Med črevesne ali enterične viruse sodi vrsta med seboj sorodnih virusov. Sem prištevamo vse tri soje virusa otroške paralize, skupino ECHO in Coxackie viruse. Zavedati se moramo, da so ti virusi v naravi zelo razširjeni in to po vsem svetu. Danes poznamo že več kot 60 različnih tipov. Naselijo se v črevesju človeka, kjer se razmnožujejo. Najbolj so razširjeni v poletnih mesecih. Najhitreje se širijo med otroki in mladino. Izločajo se z blatom. Z otroka na otroka pa se širijo z umazanimi rokami, s predmeti, z okuženo hrano in vodo, pa tudi preko umazane vode v bazenih, morda pa tudi, čeprav v manjši meri, kapljično, pri infekcijah v žrelu in v dihalih. Zlasti ugodne pogoje za širjenje imajo v otroških kolektivih kot so vrtci, šole, otroške kolonije. Virus se iz črevesja prenaša po krvi, lahko se zanese v dihala, tako da bolezen spominja na poletno gripo, lahko pa se s krvjo zaneseTudi. v druge .organe, v mišice, celo v srce, neredko pa se naseli v možganih, kjer povzroča serozni meningitis. To serozno vnetje možganskih open spremljajo vročina, glavobol, bruhanje in bolj ali manj izrazita otrdelost tilnika, ki se lahko prenese na v o hrbtenico, tako da sedi tak bolnik v značilni, navzad usločeni drži. Pri nekaterih bolnikih se pojavi po koži še neznačilen izpuščaj, neredko se pridružijo v trebuhu in celo prebavne motnje, pogosto začne o-bolenje z bolečinami v grlu in se zato zamenja z angino. Veliko o-trok pa se v teh mesecih sicer okuži, vendar ne oboli, kljub vsemu pa ostanejo določen čas odporni proti tovrstni infekciji. Specifičnega zdravila za tovrstna obolenja ni, pa tudi ni potrebno. Bolezen poteka večinoma v zelo lahki obliki. Običajno mine po enem tednu ali dveh brez posledic. Bolnik naj v tem času le čim več počiva. Večina bolnikov se sicer zdravi v bolnišnici, čeprav tudi to ni nujno potrebno.. Sprejem v bolnišnico je bolj diagnostičnega kot pa terapevtskega pomena. Ker so tovrstne infekcije prvenstveno vendarle bolezni umazanih rok, moramo v tej epidemiološki situaciji posvečati še posebno pozornost osebni in splošni higieni, zlasti umivanju rok. Odsvetujemo pa tudi kopanje v umazani vodi, še zlasti v prenatrpanih in zato vse prej kot čistih bazenih. dr. R. R. BO NOVI ANSAMBEL NADOMESTIL «FANSE»? Skupina Andromeda se je predstavila Člani bivšega Modreja slapa so se dolgo in temeljito pripravljali - Občinstvo je bilo z njihovim prvim javnim nastopom zelo zadovoljno Večkrat sledim radijskim, televizijskim ali časopisnim intervjujem o današnji mladini, o njihovi angažiranosti ali neangažirano-sti, o njihovih problemih, predvsem družbenih. Starši in vzgojitelji mnogokrat mislimo in v to smer delujemo, kaj bi jim nudili, da bi bili zadovoljni, da bi si organizirali čim lepše življenje. Mnogo je mladih, ki iz brezdelja in nezadovoljstva padajo v svet mamil. Veliko pa je tudi mladih, ki si najdejo pravo pot. V mislih imamo naše mlade zamejce. Množično so angažirani v javnem življenju, največ v športu in glasbi, Zadnje čase se to njihovo pošolsko delovanje izrazi z njihovimi uspehi, tako na področju športa, kakor glasbe. Pred nedavnim smo bili priča res lepemu koncertu, ki ga je priredila rojanska glasbena skupina Andromeda. Mnogi Andromede še ne poznajo, ker je pred nedavnim praktično šele debitirala. Skupino sestavljajo fantje, ki sem jih imela možnost poznati že pred leti. Že takrat jim je bila glasba všeč, saj so bili vsi gojenci Glasbene matice. Glasbeno skupino Andromeda sestavljajo: Darko Bradas-si - elektronske orgle, Henrik Gruden - bas kitara, Marko Jagodic -trobenta, Stefan Semen - violina, David Pupulin - baterija in Marko Civardi - tehnik . Fantje so začeli vaditi pred dvema letoma. Takrat je bila zasedba malenkostno drugačna, ime ansambla pa je bilo takrat Modri slap. Prvič so nastopili v Marijinem domu v Rojanu, kjer so želi velik uspeh, saj take dejavnosti o-ziroma grupe v Rojanu še ni bilo. Lani ob koncu šolskega leta so ponovno nastopili še vedno pod imenom Modri slap. Takrat jim je sledil Henrik Gruden. Letos pa so se že omenjeni člani grupe Modri slap zbrali, si zavihali rokave in začeli delati sami. Nadeli so si ime Andromeda, ansambel Modri slap pa še naprej deluje, vedno pod Grudnovo taktirko. Fantje grupe Andromeda, so si naložili težko breme, ki pa jim je bilo poplačano na nedavnem koncertu. Skozi vse leto so se redno zbirali, vadili, sami pisali partiture in, kar je še bolj zanimivo, sami so tudi napisali pesmi. Tako sta napisala dve skladbi Darko Bradassi in Henrik Gruden. Ko so se čutili dovolj pripravljene, so organizirali koncert. Dvorana, v kateri so nastopali, je bila polna mladine, seveda predvsem njihovih oboževalcev in o-boževalk. Tehnik Marko Civardi je poskrbel za učinkovito razsvetljavo, ki je bila v polnem soglasju z glasbo. V spored koncerta so vključili dobro število pesmi Beatlesov, ki so žele uspeh pred leti in se danes vračajo med nas. Poleg teh pa še pesmi znanega ansambla Rckets. Vse je povezoval Marko Jagodic. Aplavzov .je bilo mnogo, in občutki, ki smo jih starejši odnesli s tega prvega koncerta ansambla Andromeda, so bili prijetni. Upati je.*da bodo fantje vztrajali, se še dalje vadili, se izpopolnjevali in tako lahko nastopali po raznih društvih, plesih in prireditvah'. Minilo je še mnogo let in pozabili smo, kako je bilo lepo in kako smo bili navdušeni nad Fansi. Ni izključeno, da bodo člani ansambla Andromeda nadomestili bivši zamejski ansambel, ki je marsikomu ostal v lepem spominu. Idrija - domicil 3. trnovske čete V Idriji so ustanovili pripravljalni odbor 3. trnovske čete, ki ji je poveljeval legendarni heroj Janko Premrl - Vojko in ki se je bojevala večinoma na območju idrijske občine. Pripravljalni odbor so ustanovili z namenom, da bi skupščina občine Idrija podelila tej enoti domicil. Družbenopolitične organizacije in skupščina občine Idrija so pobudo vojkovcev pozdravile in tako bo skupščina občine Idrija 1. oktobra ob občinskem prazniku podelila 3. trnovski četi domicil. Ker pa še nimajo zbranih vseh podatkov pozivajo vse preživele borke in borce 3. trnovske čete Janka Premrla - Vojka, ki je leta 1942-1943 taborila na Brinovem griču pri črnem vrhu nad Idrijo, da takoj pošljejo svoje podatke združenju borcev NOV, Idrija, Študentovska 1. Istočasno naj bi zbrali tudi podatke za padle in po vojni umrle vojkovce. J. O. MARJAN TOMŠIČ: 41. 0ŠTRIGETA Stal je potepuh in popotnik Marinič spodaj in buljil v lepoto nad sabo. Zdelo se mu je, da so ustnice prave in da je vse drugo maska; da stojijo za njo pravi ljudje, svetniki ali kdorkoli so že. Nad njihovimi glavami se je v loku bočil napis: MARIJA, ORA PRO NOBISI Marinič je sedel na prvo stopnico oltarja in se je prepustil zmedenim in begavim mislim. Prijal mu je tudi hlad cerkvenih zidov in tišina, ki je prav drobno trepetala nad kamni. Nenadoma se je zdrznil. Zaslišal je šlobudravo molitev, ki je prihajala izza oltarja. Kot da bi se tam drenjala množica in tiho molila. Najprej je mislil Marinič, da je imel prisluh, ker pa molitev ni utihnila tudi potem, ko se je osredotočil, je hitro vstal in že hotel pogledati, pa ga je ustavil strah, ki je nenadoma hušknil vanj, Zadenjski je napravil tri korake Spotaknil se je in padel. Takrat, ko je padal, je postala molitev zelo glasna, tako močna, da je odmevala med stenami in črnim stropom. •O mili Bože!» je zašepetal potepuh in se hitro pobrel t*r začel teči proti izhodu. Zadeval se je ob klopi in je z grozo pomislil, da jih prej sploh ni bilo. Zdaj pa so se vrstile levo in desno. Pa ne samo to! V njih so sedeli v črno oblečeni ljudje brez glav. Tam, kjer se je vrat končaval, ni bilo videti rane niti krvi. Iz ovratnikov so gledali štrclji, prav takšni, kakršni ostajajo za odrezanimi rokami in nogami. In čeprav ta črna bitja niso imela glav, je Marinič jasno čutil, da vsi strmijo vanj, in to prav očitajoče, ker se vede grdo, ker beži iz cerkve in pri tem ropota, udarja ob klopi in se opoteka ter pada. Očitki brezglavcev so bili tako močni, da se je Marinič obrzdal, umiril se je in je obstal ter se naredil, kot da ni nič bilo in kot da sploh ni mislil pobegniti. Odkašljal se je, si popravil suknjič in malho ter si pogladil dolge lase in brado, tudi hlače si je odpra-šil s hrbtno stranjo levice. Potem se je resno zazrl v oltar, čeprav tam ni bilo nikogar, in se je delal, kot da sodeluje pri svetem opravilu. Zdaj so se vsi brezglavci lepo obrnili od njega in so sklenili prste. Izza oltarja je bilo še vedno slišati žlobudravo in hitro molitev. Mariniču se je dozdevalo, da mora biti tam najmanj tisoč ljudi, in to same ženske. Prav čudno, kako je z gotovostjo vedel, da so tam same ženske. Stavil bi, da je res tako. Brezglavec, ki je sedel ob njem, ga je pocukal za rokav in mu dajal znake, naj se skloni in zastavi uho. Ko je to storil, mu je oni zašepetal skozi vratni štrcelj: «Prav ste imeli, tam so same ženske. Vendar pazite, da se ne zmotite!« Marinič se je že hotel zravnati, ko ga je brezglavec spet potegnil k sebi in mu jezno zasikal v uho: •Vi ste neotesanec! Poglejte slike na stenah!« Marinič se je ozrl. V okvirih so visela prazna platna. Očitno so bila nekoč poslikana, pa jih je čas razbarval in jim razkrojil obraze, pokrajine in predmete. Tudi okviri niso bili vsi celi. Nekateri so viseli postrani, nekateri pa so se obrnili na glavo, tu pa tam je ostala od okvira le ena stranica. •Krasno!« je rekel Marinič na glas, da so se vsi ozrli in je potepuh začutil silno jezne poglede spačenih štrcljev. Sosed ga je spet pocukal in zahteval, naj nastavi uho. Zdaj mu je besno zasikal naravnost v bobnič: •Vi ste neotesani neotesanec! Glejte v oltar in nikamor drugam!« Tedaj so se na velikem platnu, kjer je prej opazoval živost ustnic svetega Petra, Marije in Juzusa, prikazali v silni povečavi vpraskani napisi z zadnje stene oltarja. In kar se je prikazalo, so brezglavci prebrali na glas, vendar tako, da je zazvenelo pobožno, spevno in slavospevno: •Vsem svetnikom se zahvaljujem, ker so me rešili gotove smrti. Marjeta Kuzmič, 3. marca 1864.» Ko so odpeli ta napis, se je pojavil drugi: «Materi božji v zahvalo, ker mi je obvarovala sina. Ivana Dujmovič, 18. julija 1903.» Tudi ta napis so odmolili sila pobožno, sveto in s ponižno skromnostjo. Tako so molili pol ure, eno uro, dve uri, pet ur. Marinič je stal med njimi in še sam ni vedel, kako se je zgodilo in kdaj in že je pel z njimi, z visokim in pobožnim glasom •Svetemu Petru, ker mi je pomagal najti nevesto in se poročiti z njo. Angel iz Črnice, 23. maja 1768.» ITALIJANSKA TV Prvi kanal 13.00 Koncert za jutrišnji dan 13.30 DNEVNIK Danes v parlamentu 17.00 Sveže sveže: glasba, predstave in aktualnosti 17.05 Izgubljeni otoki, 11. epizod« 18.00 La frontiera del drago, risani film Lilli Put Put, risanka 19.00 Dick Barton - Posebni a-gent, 8. epizoda 19.20 Mazinga «Z» - risani film 19.45 Almanah in Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.40 Posebni policijski oddelek Most Wanted: Holandec - TV film 21.35 Quark - potovanje v svet znanosti 22.15 Športna sreda Maršala: Boks Ob koncu: DNEVNIK - Danes v parlamentu - Vremenska slika Drugi kana? 13.00 DNEVNIK 2 - Ob 13. uri 13.15 Astro robot - kontakt Ypsi-lon, risani filmi 17.00 Dnevi upanja: Splošna stavka - TV film Program za mladino 17.50 Nasone in človek, risanka 18.00 Mladinsko gledališče: Bela ladja, zadnji del 18.30 Iz parlamenta DNEVNIK 2 - šport 18.50 SWAT - Posebni protikri-minalni oddelek Vremenske napovedi 19.45 DNEVNIK 2 - Poročila 20.40 DNEVNIK 2 - Sikstant Glasba in družba 21.30 Sweet Charity (Dekle, ki je hotelo ljubezen), film Režija: Bob Fosse. Igrajo: Shirley Mac Laine, John McMartin, Barbara Bouchet Ob koncu DNEVNIK 2 - Zadnje vesti Tretji kanal 19.00 DNEVNIK 3 19.20 Pesaro ’81: Latinsko-ameri-ški filmi 19.50 Delta: Antologija znanosti in tehnike 20.10 Otroške nezgode 20.40 Nepredvideno, film Igrajo: Tomas Milian, Anouk Aimee, Jeanne Valerie 22 25 DNEVNIK 3 22.50 Glasbena oddaja, ki jo vodi Joe Sentieri JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 15.55 Poročila 16.00 Rdeča zora, mladinska nadaljevanka 16.30 Vesna iz Zagorja, glasbena oddaja 17.00 Tri četrtine sonca, film S filmom Tri četrtine sonca je Jože Babič Ustvaril zanimivo delo o skupini prežive-jiil ji)bacSeaiiitH2,ki4Jptm lca preživijo strahote vojne, pričakujejo vlak, ki jih bo popeljal domov. Različne narodnosti in nravi povzročajo med njimi konflikte, čeprav so bili v najhujših trenutkih med vojno trdno povezani 18.35 Izjemni zbornik revolucionarnih izročil 19.10 Miniature: Alojz Srebotnjak: Pesem s Krasa Miniature «Pesem s Krasa* so likovni kolaž na izbrane glasbene motive skladatelja Alojza Srebotnjaka, v kate- rega številnih glasbenih delih se Kras tudi pojavlja kot osnovni motiv. Slika skuša glasbo dopolniti in jo obogatiti še za eno izrazno sredstvo, glasba pa tvori vsebin^ sko osnovo, zato se motivi različnih skladb med seboj prelivajo in skupaj s sliko stapljajo v pesem s Krasa. Oddajo sestavljajo naslednja glasbena dela skladatelja Srebotnjaka: Bori, odlomek iz Koncerta za harfo in orkester, Danza, Larghetto iz Sinfoniette in due tempi, An-tifona. ter Kraška vas 19.30 Slovenska zemlja mili dom... V dokumentarni oddaji o slovenskih izgnancih želijo so-delavci TV Ljubljana prikazati predvsem navezanost slovenskega človeka na rodno grudo. Okoli 70 tisoč so jih v letih okupacije odpeljali v Nemčijo, Italijo, Srbijo. Okupatorji so jih raztresli širom Evrope, da bi v njih zatrli zavest o tem, da so Slovenci. V oddaji pripovedujejo ljudje, ki so osebno doživeli to Kalvarijo, in ki tudi po 40 letih o tej svoji življenjski izkušnji ne morejo govoriti neprizadeto 20.10 Zlata ptica ' 20.15 Risanka 20.24 TV in radio nocoj 20.26 Zrno do zrna 20.30 DNEVNIK 21.00 Mile Klopčič: Mati Na Dan vstaje slovenskega naroda ljubljanska televizija vključuje v program enodejanko Mati. Mile Klopčič je igro napisal leta 1943, uprizorili pa so jo prvič istega leta pred zborom odposlancev slovenskega naroda v Kočevju. Delo .je med vojno močno odmevalo na osvobojenem ozemlju, po Jugoslaviji in celo v tujini. Mati je postala igra partizanskih o-drov in mitingov. Režiser Janez Drozg je Klopčičevo igro Mati priredil za televizijo in jo posnel v krajih, k.ier so jo igrali med vojno. Pred nredvaianjem bo govor z Miletom Klopčičem in z nekaterimi drugimi u-stvarjalci prve izvedbe te partizanske igre 22.15 Poie Partizanski pevski zbor iz Ljubljane 23.00 Miniature: Božidar Jakac: Partizanski obrazi 23.10 Poročila Koper 17.30 Ponovitev filma 19.00 Stare vojaške pesmi 19.30 Aktualna tema 20.00 Risanke 20.15 Stičišče 20.35 Ne obračaj se sinko, film Režija Branko Bauer, igrajo: Bert Stolar, Zlatko Šugman 22.00 Dnevnik danes 22.10 Dokumentarna oddaja 22.35 Osma ofenziva, nadaljevanka Zagreb 19.15 Sezamova ulica 19.45 Na obisku 21.00 Poletni koncert 22 05 Dokumentarna reportaža 22.35 Lazine ’81, posnetek prireditve ŠVICA 19.30 Radioaktivnost - TV film 20.40 Ljubljeni tat, film 22.15 Folklora vseh krajev TRST A 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 14.00, 17.00. 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro: 8.10 Radijski mozaik: Danes bomo govorili o .. .. Literarni vložek, Glasbene spremljave, Iz arhiva; 10.10 Koncert s posnetki na trakovih in ploščah: 11.30 Poldnev-niški razgledi: Pomisleki, Slovenska poezija skozi stoletja, Razgovor z zdravnikom; 12.45 Pristopanje k deželnim oddajam: Sloven ska skupnost: Splošni in krajevni politični položaj: 13.20 Poštni predal: Zborovska glasba s koncertnega odra; 14.10 Popoldanski program: V gosteh imamo Gilberta Beeauda; 14.30 Otroški kotiček; 14.10 Danes smo izbrali; 15.30 Roman v nadaljevanjih: V. J. Kri-žanovska: «Nemeza* - 4. del; 16.00 Orkester RTV Ljubljana; 16.15 Za ljubitelje vokalnega jazza; 17.10 Razširjeni obzornik: Klavirski album, Letošnja revija «Primorska poje*; 18.25 Priljubljeni motivi. KOPER (Slovenski program) 7.30, 8.30. 13.30 Poročila; 8.00 Ve selo v praznično dopoldne; 8.05 Jutranji koledar; 8 37 Obvestila, reklame, kinospored; 9.00 Reportaža; 14.00 Najava sporeda; 14.05 Spored partizanskih pesmi; 14.40 Glasbeni notes; 15.00 Glasba po željah: 16.00 Reportažo; 16.15 Poje partizanski pevski zbor p.v. Radovana Gobca; 16.30 Zabavna glasba; 17.00 Iz ustvarjalnosti slovenskih skladateljev; 17.30 Primorski dnevnik: 17 45 Poje Oto Pestner: 18.00 Le vkup, le vkup u-boga gmajna. KOPER (Italijanski program) 7.30, 8.30, 11.30, 13.30, 14.30, 19.30 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 8.15 Horoskop: 9.00 Štirje koraki: 9.30 Lucianovi dopisniki; 1000 Z nami je. . 10.15 Orke- ster Baiardi; 10.30 Glasbeni odmor: 10.45 Mozaik; 11.00 Do-re-mi; 11.10 Otroški kotiček; 11.32 Kirn; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Iz Rima s simpatijo; 14.33 Modri val: 'Mala diskoteka: 16.00 Na prostem: 16.15 Popevke iz festivala Vaš š!a-ger sezone; 16.45 Edig Galletti; 17.00 S simnatijo: 17 30 Crash': 17.55 Pismo iz . . .; 18.00 Lestvica LP; 18.30 Muratti mušic; 19.07 Večerni zbori; 10 45 Nasvidenje jutri. RADIO 1 7.00, 8,00, 10 00. 12.00, 13.00, 14.00. 17.00, 19.00 Poročila; 6.00. 6.58. 7.58. 9.58. 11.58, 12.58, 14.58, 16.58, 18 58, 20.58 Informacije o cestnih razmerah; 6.00, 7.15, 8.40 Glasbena kombinacija; 9.00 in 10.03 Radio anche nci; 11.00 štiri četrtine; 12.03 Kantavtorski planet: 12.30 U. Asiago Tenda, oddaia z občinstvom; 13.15 Master; 13.28 Skrivnosti telesa, oddaja o medicini; 15.00 Errepiuno - Poletni program; 1610 Rally; 16.35 Od ust do ust: 17.03 Patchwork, za mladino: Rcckland. Glasbena kombinacija; 18.05 Cab - musical; 18.30 Prazne roke: 19.15 Jazzovska zgodba; 19.40 «Le perle malate*. radijska priredba; 20.25 Resnični vtisi; 20.40 Danes zvečer; 21.00 Nagrada 33; 21.28 ženske in glasba; 21.52 Check-Up za VIP; 22 28 Naš veliki mali svet: Kakšna Evropa je ta!; 23.03 Danes v parlamentu, Telefonski poziv. RADIO 2 6.30. 7.30, 8 30, 9.30, 11.30. 12.30. 13.30. 15.30. 16.30. 17.30, 18.30, 19.30 Poročila; 6 00 - 8.45 Dnevi; 9.05 Zločin in kazen, F. Dostojevškija: 9.32 in 10.12 Luna v vodnjaku! 11.32 Tisoč popevk: 12.10 in 14.00 Deželni programi: 12.45 Prizori današnjega življenja: 13.41 Sonutl-Track. glasba in kino: 15.00 Nemogoči intervjuji, ob koncu: Glasba Jeana Piern Posita; 15.42 Vse o toploti, minuto za minuto: 19.00. 19.50 in 22 40 Napravimo korak nazaj: 20 25 Brezkončna ljubezen; 22.20 Parlamentarna panorama. LJUBLJANA 7.00. 9.00, 10 00. 11.od, 13:00, 14,00. 15.00, 18.00, 20 00 Poročila; 9.0!) Praznična otroška oddaja; 9.40 Letni koncert MPZ RTV ' Ljubljana; 10.05 Prizori iz velikih dni; 11.05 Z delavsko pihalrio godbo ir Trbovelj; 11 20 Ko se ie začel U-por; 12.00 Gozdovi pojejo; 13.10 Čestitke poslušalcev: 14.30 Večno živi spomini: 15.05 Reviiski orkester RTV Ljubljana; 16.00 Informativna oddaja; 16.15 P0 doma; če; 17 00 Z jugoslovanskimi pevci zabavne glasbe; 18.05 Karel Gra-beljšek: Balada o starem korenu in njegovem sinu; 18.45 Po naši domovini; 19.15 Naš gost; 19.30 Godala v ritmu; 20.35 Lahko noč. otroci!: 20.45 Minute z ansamblcin Milana Križana: 21.00 «Voni prebujene ženile*: 21.30 Leto 1941 v glasbenih delih; 22.05 Iz slovenske operne literature; 23.20 Revija slovenskih pevcev zabavne glasbe: 00.05 Lirični utrinki; 00.10 Jaz* pred polnočjo. V DRUGEM DNEVU 11. SVETO VNIH ŠTUDENTSKIH IGER V BUKAREŠTI Cervi priboril Italiji bronasto kolajno V floretu je bil tretji za Smirnovom (SZ) in Kukijem (Rom.) - Romunija prva na obeh lestvicah v ženski gimnastiki - Presenetljiva Kitajka Li Yi Hua zmagala v skokih v vodo ATLETIKA PRI SV. JAKOBU riiU lMiC=t UniVč=UidDA'01 BUCUKLSTt nfr.VVJIA BUKAREŠTA — Včeraj so se na svetovnih študentskih igrah v Bu-ssrešti začela atletska tekmovanja. Italijane in Jugoslovane je bil n®stop atletov še precej uspešen, saj se jih je precej uvrstilo v višje kolo. Prvo zlato atletsko kolajno je na igrah osvojil ameriški temno-P°lti metalec krogle Michale Carji61’ iz Dallasa. 188 cm visoki in 130 kg težki črnec je s svojim odlič-rezultatom vzbudil nemalo po-s®ttiosti, saj zgodovina atletike ne Pozna ravno dosti dobrih črnskih talcev krogle. v ostalih panogah je vladalo (razumljivo) posebno zanimanje za nastop v gimnastiki, kjer so Romunke dodobra izkoristile «prednost» doječega terena in so zmagale ta-ko med ekipami, kot med posamez-vjcan'i s svojo slovito Comaneci-V tej panogi so Kitajke po-j‘.~,le svoj velik napredek, saj so Pne v ekipni konkurenci tretje, med Pnsanieznicami pa so zasedle 6., ■ ,in 8. mesto, še bolj pa je nav-nusila mlada Li Yi Hua z izredni-skoki v vodo z deske. , " moštvenih športih se nadaljuje .zmagoviti pohod jugoslovanskih l^sarkarjev, košarkaric in vaterpo- Danes se bo začelo tudi plavalen tekmovanje, na katerem pa ne °° Italijanov. Konkurenca na tem Današnji spored ATLETIKA: ženski peteroboj, kvalifikacije v disku, polfinale 100 m (moški) in 110 m ovire ter 3COO m z zaprekami, finali v višini, 1500 m, troskoku, 400 m z ovirami in 100 m za moške ter 1500 m, kopju in 100 m za ženske. GRŠKORIMSKA ROKOBORBA: finalni nastopi v kategorijah 48, 57, 68, 82 in 100 kg. RL A V ANJE: kvalifikacije na. 100 m prosto in 100 m prsno za moške in ženske, finale 100 m prsno za moške in ženske. SABLJANJE: finale v ženskem floretu za posameznice in pr-va tri kola v sablji. GIMNASTIKA: finali na šestih moških orodjih. KOŠARKA: tretji dan kvalifikacij. VATERPOLO: tretje kvalifikacijsko kolo. “KOKI V VODO: deska (mo-ški). cK“US: dvojice, prva kola. ODBOJKA: tretje kvalifikacijsko kolo. ^kniovanju bo izredno kakovostna. ZultatJa,'k° Pričakujemo tudi pričakujemo svetovne vrednosti. Atletika krogla , „ MOŠKI (finale) , Carter (ZDA) , Mortag (NDR) 8 Vasicek (ČSSR) l Sintoni (It.) vj Santis (It.) a 1500 m (moški) so 'tale Jovan Pokra ičič nj 'an Bofl 45”58) »Na 20,1!) m 19,35 m 19.20 m 18,54 m 18,34 m se v fi- go , uvr.stili med drugimi tudi Ju ' 5 0Vari Pokraičič (3'47"28) ter Boffi (3’45”53) in Patrigna- fiiifli' Pr°K* 400 m z ovirami je pol-hjet st Uldi Habjan Putetto (51”96). \j'°.v r°jak Trevisan pa je izpadel. izt,aHlroskoku je s skokom 14,98 m Ussj v kvalifikacijah Italijan Na 1500 m (ženske) sta se uvrstili v finale tako Italijanka ] (4T6”), kot Jugoslovanka Pergar (4’21”83). V polfinalu teka na 100 m (ženske) sta tekli tudi Jugoslovanka Ištvanovič (11'54) in Italijanka Mer-curio 11”95, v finale pa se je u-vrstila le Mercurio s časom 11”75. Odbojka MOŠKI (2. kolo) Romunija - Španija 3:0 Kuba - ČSSR 3:0 Japonska - Poljska 3:0 Grčija - Sirija - 3:0 S Z- Francija 3:0 Nizozemska - Libija 3:0 ŽENSKE (2 kolo) Švica - Turčija 3:0 Danska - Španija 3:2 Gimnastika Romunija je osvojila obe zlati kolajni v ženski gimnastiki. Lestvici sta bili taki: POSAMEZNICE 1. Comaneci 39,40 2. Zaharova (SZ) 39,20 1 m ROMUNIJA 4 1 2 SOVJETSKA ZVEZA 2 3 1 KITAJSKA 2 0 2 ZDA 1 1 0 NDR 0 1 0 ITALIJA 0 0 1 ČSSR 0 0 1 3. Dumitrita (Rom.) 39,15 EKIPE 1. Romunija 118 2. Sovjetska zveza 11620 3. Kitajska 115,65 Skoki v vodo DESKA (ženski finale) 1. Li Yi Hua (Kit.) 500,82 2. Meyer (ZDA) 498,66 3. Hociota (Rom.) 490,71 1 Sabljanje MOŠKI FLORET (posamezniki) 1. Smirnov (SZ) 2. Kuki (Rom.) 3. Cervi (It.) Posnetek s sinočnjega košarkarskega srečanja v Skednju med selekcijo Zagreba in Ginnastico Triestino Med dekleti je po drugem delu kvalifikacij ostala v konkurenci izmed Italijank le še Cicconetti, v tretjem kolu pa je izpadla tudi ona. Grško-rimska rokoborba V kategoriji do 74 kg je Italijan Pecorare premagal Grka Tsikrika-sa, do 90 kg pa Morelli Grka Kol-ljasa. Jugoslovan Ban pa je v kategoriji do 90 kg izgubil dvoboj z Romunom Iliem. Vaterpolo Jugoslavija je premagala Mehiko z 11:6 (3:1, 3:1, 1:0 in 4:4) ter se zdaj bori za vstop v finalni del tekmovanja. Danes bodo tekmovali ZA JUGOSLAVIJO ATLETIKA MOŠKI — višina: Temin, 110 m ovire: Vukičevič. ŽENSKE - 1500 m (finale) Per-ger. KOŠARKA MOŠKI — Jugoslavija - Kitajska; ŽENSKE — Jugoslavija - Romunija. VATERPOLO Jugoslavija - Kuba. ZA ITALIJO ATLETIKA MOŠKI — 110 m: Fontecchio,' 1500 m: Patrignani in Boffi, Disk: Martino, 3000 m zapreke: Scartezzini in Gerbi, višina: Bruni; ŽENSKE — Dorio, 100 movire: Lombardo in Pizzolato, 400 m: Rossi, kopje Quin-tavalla, 100 m: Mercurio. ODBOJKA MOŠKI — Italija - Bolgarija GIMNASTIKA MOŠKI — Lazarich SABU ANJE sablja (posamezniki); Barba, Scal-zo, Camarda. GRŠKORIMSKA ROKOBORBA Pgvorare (74 kg) in Morelli (90 kg). Košarka MOŠKI Jugoslavija - Kongo 105:51 (65:17) ŽENSKE Jugoslavija - Španija 80:63 (45:33) (Jugoslovanke so se s to zmago že uvrstile v osmino finala). Tenis Med Italijani so se z lahkoto uvrstili v višje kolo posameznikov Ric-ci Bitti, med posameznicami pa Lazzeri in Mel. Villerjeva (Adria) osvojila prvo mesto Zmago je dosegla v kategoriji deklic - L. Milano druga V ponedeljek je bilo pri Sv. Jakobu prvo od tekmovanj, ki jih tamkajšnje društvo «S. Giacomo* organizira ta teden ob priliki proslav rajonskega patrona. Tokrat so bili na vrsti dečki in deklice, ki so se pomerili na 2.300 m dolgi progi speljani po mestnih ulicah. Tekmovanje je bilo razdeljeno le na dve kategoriji, in sicer na dečke in deklice, med katerimi so lahko tekmovali atleti od četrtega pa tja do trinajstega leta starosti. Na startu se je zbralo v obeh kategorijah več kot 90 tekmovalcev, med katerimi je bilo tudi devet članov lonjerske Adrie, ki so se. kljub temu, da so bili skoraj med naj-mla.jšimi, odlično odrezali, saj sta med deklicami Mariza Viller ter Lara Milano osvojili prvo in drugo mesto, med dečki pa se je najbolje uvrstil Daniele Giacomini z enajstim mestom, kateremu je sledil I-van Komar kot 17. Z 19. mestom je presenetil tudi mladi Andrej Batič, njemu pa so sledili še Stefano Giacomini kot 23., Pavel Glavina kot 25., David Milano kot 29. ter končno še Pavel Fontanot, ki je zasedel 60. mesto. Že danes pa bo na vrsti drugo tekmovanje, tokrat za starejše kategorije. Na 9 km dolgi progi od Sv. Jakoba mimo Sv. Justa, Skednja ter s ciljem spet na S vet jakobskem trgu bodo startali udeleženci tretje izvedbe pohoda imenovanega «Giro dei tre colli*. Tudi na tem tekmovanju bodo startali nekateri člani Adrie, med katerimi ima največ izgledov za boljšo uvrstitev naraščajnik David Gregori. R. F. OBVESTILA ŠZ Bor - atletska sekcija sporoča, da bo jutri, 23. julija, ob 20.30 na stadionu »Prvi maj* seja odbora sekcije. V okviru vaškega praznika v Lonjerju je ŠD Adria priredilo poleg mednarodne kolesarske dirke na kronometer tudi uspelo tekmovanje v hoji in tekn, ki so se ga udeležili številni predstavniki in predstavnice mestnih društev. Na sliki: start mladih tekmovalk iiiiiiiiiiiiiHiiiiiMiiiiiiiiimitiiiiiiiiiiiiiiiMtiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiimMiimiiiiiHniiiiiiiifiiniiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiitiiiiiiitiuiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiitiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiMiiiimtuimHiiitiiiiiiiiiiiiiniH« TRŽAŠKI PRVOLIGAŠ BO DANES NA PROSEKU PRIČEL PRIPRAVE ZA PRVENSTVO fl-2 LIGE Lombardi: «Favorit le moštvo iz Brescie» v Vodstvo tržaškega kluba še išče oba Američana - Trener Lombardi zadovoljen s Čukom Tržaški prvoligaš Pallacanestro Trieste se bo od danes na Proseku pripravljal za novo prvenstveno sezono A-2 lige. Tržaški košarkarji bodo tako od danes začeli nov juriš na prestop v višjo ligo, potem ko so v minuli sezoni po nesrečnem sklepnem delu prvenstva zapustili skupino najboljših. Čeprav se je moštvo letos dokaj okrepilo (najelo je dva izkušena košarkarja, kot sta Valenti in Berto-lotti), pa stanje v mestnem prvo-klubu ni najbolj rožnato: društvo je še vedno brez »sponzorja*, obenem pa je še vedno nerešeno vprašanje obeh tujih igralcev. Tako ali drugače pa bodo košarkarji danes na Proseku, pod vodstvom trenerja Lombardija, opravili prvi trening. Cilj je verjetno skupen vsem igralcem, vodstvu in trenerju: takojšen povratek v A-l ligo. Trener Lombardi slovi po svojem temperamentnem vodenju moštva .................... '.A ^TROFEJA MIMOSA> V SKEDNJU TENIS TURNIR V LA SPEZ11 Franulovic-Panalta zmagala v dvojicah LA SPEZIA — Italijan Adriano Panatta in Jugoslovan Željko Fra-nulovič sta zmagala v dvojicah mednarodnega teniškega turnirja v La Spezii. Franulovič - Panatta sta namreč v finalu premagala italijanski par Marchetti - Vattuone s 6:2, 6:4. Fitzgerald presenetil KITZBOHEL — Avstralec John Fitzgerald je zmagovalec letošnjega teniškega turnirja v Kitzbuhlu. V finalu je Fitzgerald presenetljivo premagal v treh setih favoriziranega Argentinca Guillerma Vilasa s 6:3. 3:6, 7:5. KOLESARSTVO Hinault za SP PARIZ — Bernard Hinault, zmagovalec francoskega »Toura*, bo v kratkem začel priprave za nastop na svetovnem prvenstvu. Hinault bo v drugi polovici avgusta tekmoval na dveh dirkah, v Plouayu in na krožni dirki po deželi Limousin. Poleg tega bo francoski kolesar sodeloval tudi na 18 tekmovanjih »eri-terium*. KOŠARKA Zanesljiva zmaga Zagrebčank V prvem sinočnrem srečanju mednarodnega ženskega turnirja so premagale tržaško Ginnastico ■ Zagrebška selekcija drevi v finalu iu 1. mesto Selek. Zagreb — SGT 77:64 (38:23) SELEKCIJA ZAGREB: Knez 2 (0:1), Prstec 8 (0:4), Pučar 8, Bje-dov 17 (7:10), Vedrič, Obanovič 2 (2:6), Raičevič, Bušljeta 18 (6:7), Gobec 11 (1:3), Budula, Uzelac 12 (0:1). GINNASTICA TRIESTINA: Klobas 4 (2:6), Huez 10 (4:5), Bartolini 8 (2:2), Peinkoffer 5 (1:2), Mayer, Tognon 8, Del Fabbro 7 (3:6), Di-viacco, Lonzar 11 (1:6), Trampuš 11 (1:6), Massa. SODNIKA: Cozzolino in Minesini. V sinočnji prid tekmi mednarodnega ženskega košarkarskega turnirja za »Trofejo Mimosa* v Skednju ja selekcija Zagreba po predvidevanju in brez težav premagala tržaško peterko Ginnastice. Čeprav so Zagrebčanke nastopile brez nekaterih reprezentank, pa so vseeno s hitro, duhovito igro strle odpor nasprotnic in na koncu tudi prepričljivo zmagale. V vrstah zmagovitega moštva sta se predvsem izkazali Pučarjeva in 1,111.................................................. Nogomet PR/PRAVE PRVOLIGAŠEV tudi fiorentina na delu * novimi nakupi florentinski klub juriša na osvojitev državnega naslova Radiče, trener Milana Italijanski nogometni prvoligaši polagoma začenjajo s pripravami za letošnje državno prvenstvo. Na delu so že igralci Torina, ki se mudijo v Polloneju pri Vercelli-ju, s pripravami pa bodo pričeli tudi nogometaši Udineseja in Ascolija. Včeraj so se medtem zbrali na svojem društvenem sedežu tudi igralci Fiorentine, ki bodo danes odšli na skupne predprvenslvene priprave v kraj Barga pri Lucci. Vodstvo Fiorentine, ki je bilo letos še posebno aktivno na poletni »nogometni bor zi», je včeraj uradno predstavilo svoje letošnje nakupe: Grazianija, Peccija, Cuccuredduja, Vierchvvoda, Massara in Monellija, ki so skupaj vredni skoraj 10 milijard lir. Le ti bi morali zagotoviti, po mnenju predsednika Fiorentine Pontella, vodilno vlogo toskanskemu klubu v letošnjem prvenstvu. Fiorentina ima namreč na razpolago še vrsto drugih priznanih nogometašev, kot so Antognoni, Galli in argentinski as Bertoni, tako da bo verjetno imel letos najtežje delo prav trener De Si-sti, ki bo moral uskladiti nove in stare sile ter jurišati na osvojitev tretjega državnega naslova. Danes bodo na skupne priprave odšli tudi nogometaši Milana, ki bodo pričeli z letošnjimi treningi v A-siagu pri Vicenzi. Milan, ki je lani igral v B ligi, se bo letos skušal ponovno potegovati za državni naslov; zato pa bodo verjetno odločilno pripomogli letošnji novi nakupi, Škot Jordan in Moro (prej Ascoli) ter novi trener Gigi Radiče, ki je v lanskem prvenstvu zelo uspešno treniral Bologno in osvojil državni naslov s Torinom leta 1976. Bušljetova, od Tržačank pa sta največ pokazali Bartolinijeva in Tram-pusova. New Release - Alabarda 95:56 (45:28) ALABARDA: Russo 3 (3:5), Pava tich 3 (1:5), Amadei 4, Mattesi 4 Vecchiet 7 (1:1), Chersicla 2, Rus signan, Benvenuto, Giordano 4 (4:6) Bontempi 11 (3:7), Tommasini, Bia si 19 (5:7). NEW RELEASE: Tatum 23 (1:2), Oelsclegel 4 (1:1), Paceiong 12 (4:5), Stevvart 6 (2:2), Rigel 4 (2:3), Norm-berg 16 (4:5), Wellhoefer 9 (1:3), Svvanson 4 (2:2), Merril 2 (2:2), Mc Fadden 4, Smith 8. V drugi tekmi trofeje «Mimosa» je ameriška selekcija vseučilišč New Release visoko premagala tržaško Alabardo. Tržačanke, ki so se priložnostno okrepile z Bontempijevo (Pagno^sin Treviso - italijanski prvak), niso nikakor mogle priti do živega tehnično in fizično boljše pripravljenim nasprotnicam. Daleč najboljša na igrišču je bila mala črnka Tatum, ki je bila za razred boljša od ostalih. Dobro so zaigrale tudi Bontempijeva, Biasijeva in Američanka Normberg. DANAŠNJI SPORED Finale za 3. mesto: 20.00: SGT - Alabarda Finale za 1. mesto: 21.30: New Release - Monting NOGOMET »TROFEJA MARJAN* Splitski Hajduk vendarle prvi SPLIT — Domači Hajduk je o-svojil prvo mesto na mednarodnem nogometnem turnirju za »Trofejo Marjan*. Po nepričakovr.r.em porazu v prvem kolu proti Dinamu so sinoči Spličani premagali brazilsko moštvo Vasco da Gama z 2:0 (0:0) in na končni lestvici, zaradi boljše razlike v golih, osvojili prvo mesto. A A NOVA TRGOVINA, A A K! NUDI *\/KJ VSE ZA NAVTIKO IN PROST! ČAS TEL. (040) 208700 SESLJAN 59/1 V sinočnjem srečanju sta bila za Hajduk uspešna Zlatko Vujovič v 75. min. in Gudelj v 82. min. iz enajstmetrovke. V vrstah Vasca da Game je zopet dobro igral »verjetni nakup* Udineseja Orlando. IZIDI Dinamo - Hajduk 2:1: Vasco da Gama - Dinamo 2:0; Hajduk - Vasco da Gama 2:0. KONČNA LESTVICA Hajduk Vasco da Gama Dinamo 1 3:2 1 2:2 1 2:3 N. B. »Azzurri* doma RIM — Italijanska mladinska nogometna reprezentanca, ki se je pred kratkim udeležila mednarodnega nogometnega turnirja na Kitajskem, se je včeraj vrnila v Rim. Italijanski nogometaši so na tem turnirju dosegli 2. mesto, saj jih je v finalu po streljanju enajstmetrovk premagala romunska reprezentanca. na treningih in na tekmah. Verjetno v svojem obnašanju marsikdaj pretirava, na dlani pa je, da je ta nekdaj slavni italijanski košarkar tudi iz poprečnega izbora igralcev ustvaril homogeno, kakovostno moštvo, ki je dalo številnim tržaškim ljubiteljem košarke nič koliko zadoščenj. «Lombardi, trenutno ste še brez zsponzorja* pa tudi brez obeh tujih košarkarjev. Kako to?* vprašamo popularnega sedaj ponovno zadale nalogo, d* izpodkopljejo sožitje Albancev v Jugoslaviji z drugimi našimi narodi i® narodnostmi, med drugim tudi * tem. spodbujajo šovinizem in sovraštvo zlasti proti Srbom in Socialistični republiki Srbiji. Škodi.'*' vest take politike za Aibanijo te' za mir in sodelovanje na Balkanu, pa tudi za širše območje, je očitna. Jugoslavija vztraja še napi-« pri politiki dobrih sosedskih odnosov z Albanijo. Ne moremo pa dovoliti in tudi ne bomo dovolili, d* se taka politika zlorablja za cilj®' ki nasprotujejo dejanskim interesom ne le Jugoslavije, temveč, prepričani smo, tudi Albanije same 1(1 prav tako interesom varnosti in 11