GLAS SVOBODE SLOVENSKI TEDNIK Za Koristi Delavnega Ljudstva. Glas Svobode GLASILO SVOBODOMISELNIH SLOVENCEV V AMERIKI. “OD BOJA DO ZMAGE”! ^ - “KDOR NE MIŠU SVOBODNO, SE NE MORE BORITI ZA SVOBODO”! Štev. 14. “Entered as Second-Class Matter July 8.’03 at the PostOfflce at Chicago, III, under Act of March 3 1879 Chicago, 111., 2. aprila 1909. ZSSS&SF* Leto YIII. Cenjeni naročniki!!! Dne 30. aprila t. 1. izide “Glas Svobode” kot slavnostna številka za 1. maj. Ozalšan bo s primerno sliko, katero smo dali delati in pa s prilogo štiri strani; tedaj bo list obsegal 12 strani. Ob enem bomo list s tisto številko povečali in sicer za eno kolono kar odgovarja celemu listu 8 kolon v širjavi in 4 kolone v viso-čini in bo v takšni povečani obliki na 8 strani v bodoče izhajal. Kdo raje kot mi, bi izdajali list po dvakrat na teden, toda vse računanje ne pomaga nič, če ni dovolj sredstev in ravno teh manjka. Kes je, da se je veliko novih naročnikov zglasilo in tudi precejšne podpore v našo blagajno prišlo, ali kaj ko jih je pa veliko takih pri katerih so vsi opomini glas vpijočega v puščavi; ne zgane se, da bi tistih borih 150 centov poslal, in ko pa list ustavimo se pa huduje. Dva možakarja sta list odpovedala, a da bi pa zaostalo pol letno naročnino poravnala tega pa ne storita vzlic opominu. Tako početje je skrajna nesramnost, kar pošten človek ne stori in bomo v bodoče vse take tiče javnosti priporočili, da se jih bodo vedli rojaki varovati. Kdor ni v malem pošten, se mu ne more veliko zaupati! Slavnostna številka izide v še enkrat toliko iztisih kot je naročnikov, torej vabimo vse cenjene podjetnike, trgovce in krčmarje, da se pravočasno za enkratni o. glas zglasijo, kterega bodemo izjemno nizko računali. Vse naše cenjene naročnike, somišljenike in zastopnike pa prosimo, da se potrudijo, kolikor je mogoče novih naročnikov pridobiti in pa da pri rojakih za oglase agitirajo. Da v tem, res slabem času za-moramo list povečati, je zelo vesel pojav, dokaz da se naše ljudstvo probujati in zavedati pričenja; ob enem pa, ko je ta velevažni korak storjen, je upati da bo kmali drugi korak sledil, ko bomo list ‘ Glas Svobode’ po dvakrat na teden izdajali. In rojaki! Verujte nam, ko vse kaže, da pridejo hudi, silno hudi boji, katere bodemo morali bojevati, tako je potrebno da je dobro delavsko časopisje pripravljeno, ter da z Vami bok ob boku v odločilni boj nastopi in se zvesto bojuje do — zmage! Torej kličemo: Naprej in pod nobenim pogojem nazaj!!! Slovenci! Somišljeniki! Bodite Vi nam zvesti, naša moč Vam je zagotovljena! Koneono še 'pripomnimo: Naročnina za vse Zdr. države a-meriške, ostane za celo leto kot do sedaj.................... $1.50 Za pol leta pa...............$1.00 Za 3 mesece..................$0.60 Za vse druge države, in. Evropo: Za celo 'leto................$2.00 Za pol leta..................$1.25 To velja od 1. maja 1909 naprej in to le za nove naročnike. in pa tiste, kateri naročnino po 1. maju ponovijo. Upravništvo ‘GLAS SVOBODE’. Listu v podporo. Frank Jakopič 5Qc.; John Pov-šnar 50e., in Joe King 50c. Opozarjamo rojake, da nam bode kniga “Opatov Praporščak” kmalu pošla. Ta lepa zgodovinska povest obsega 211 strani in stane le 35c. poštnine prosta. Razgled po svetu. Avstrija. Dunaj, 29. manea. Med velevla-sti je prišlo do sporazumi j en j a v spornem, vprašanju med Avstro-O'grško in Srbijo ; odobrile so predlog angleškega ministra zunanjih zadev, Sir Edward Gray-a. Zastopniki velevlasti v Belgrado bodo nemudoma jednotni predlog stavili, kateri se opira na medsebojne dopise z dne 1. in 14. marca t. 1. v katerih se je Srbija izrazila, da vojno ne namerava. Dunaj, 30. marca. V t.ukajšnih vladajočih krogih vlada silna radost. ker je Anglija sprejela zadnji predlog avstro-ogrskega vnanjega ministra, barona Aehren-thala, v katerim odgovarja Av-stro-Ogrska — Srbiji. Srbska poročila zatrjujejo, da bo Srbija svojo vojno na normalno. stanje ‘kakor je v mirovnem času postavila in rezerviste zopet odslovila, kar je tukaj ugoden vtis naredilo. Kakor se sedaj vidi je Srbija dejansko pričela svojo armado ra.zoroževati. Nemčija. Berolin, 30. marca. Saksonski kralj je bil pri velikim, vojvodi Friderikiui na obisku. Pri slavnostnem obedu je kralj sledečo napitnico govoril: “Ravno v sedanjih dnevih se napori pojavljajo, 'kateri so sposobni da na naše stališče v državi neugodno vplivajo. Da to strmljenje preprečimo, moramo' resno skupaj držati.” Nemčija pač vidi napredek socialdemokracije. kterega drža ,;a omejiti ne more. Francija. Pariz, 29. marca. Z ozirom na rešitev zamotan ja1 na Balkanu piše “Temps”, da so novejši dogodki v, pouk. kateri dokazujejo, da evropski spori se nedajo na juri-dični podlagi rešiti. Moč gre vedno pred pravico v Evropi, topovi in vojne ladje so. edina argumentacija, ktera veljajo. Navedeni list je mnenja, da se je položaj v Evropi izdatno poslabšal vsled ruske blamaže, katero si je Rusija pridobila pri rešitvi zamotan j na Balkanu- Srbija. Belgrad, 28. marca. Izjava prestolonaslednika Jurja, s katero se odpoveduje prestolu Srbije, se je v parlamentu prečitala, takisto pismo kralja Petra, ko ji naznanja, da je odpoved svojega sina sprejel, ter mlajšega sina Alexandra za 'prestolonaslednika imenoval. ObedVe izjavi je parlament odoibrovaje na znanje vzel. Seja je samo par minut trajala. Srbski časniki pripoznavajo, da je ¡Srbija svo jo igro n a.prani' Avstr o-Ogrski zgubila in dolžijo ruskega ministra Iswolskya, izdajal,st va. Pravijo, da s tem ko je Rusija pri poznal a aneksijo Bos-ne-Hereegovine v prilog Avstrije, je storila za ¡Srbijo nesrečno dejanje. za Rusijo pa neizbrisljivo sramoto. DENARJE V STARO BST pošiljamo: za $ 10.35 ................ 50 kron, za $ 20.55 .............. tOO kron za $ 41.10 ............... 200 kron, za $ 102.7S............... 500 kron, za S 205.00 ............. 1000 kron, za $1020 00 ........... 5000 kron, Poštarina je všteta pri teh svotah. Doma se nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne pošiljatve izplačuie c.kr.poštno hranilni urad v 11. do 12. dneh. Denarje nam poslati je najprilične-je do $25.00 v gotovini v priporočenem ali registriranem pismu, večje zneske i-o Domestic PostalMoneyOrder alipa New York Draft; FRANK SAKSER CO. 82 Cortland St., New York 8104 St. Clair Ave., N. E. Cleveland, Ohio Kusija. Petrograd, 29. marca. Iz Radoma, Rusko-Poljske, se poroča, da je tam tolika povodenj, kakoršne že od leta 1852 ni bilo. Visla je izstopila ter preplovila 15 vasi. 30 ljudi je vtoniilo. Pariz, 29. marca. Berolinske brzojavke poročajo, da je ruski mi-nistr zunanjih zadev Iswolski odstopil, Na njegovo mesto pride knez Engalitschew ali pa tajni svetnik v1 zunanjem uradu Scha-rykow. Petrograd. 29. marca. Na javnem shodu, kateri je bil potem policijsko razpuščen, je profesor Pavl Milukoff, vodja konstituci-jonelne demokratske stranke, govoril o razmerah na Balkanu, ter politiko ministra Iswolskya ostro napadal. časniki Iswolskya silno kritiku jejo ter ga imenujejo “diplomatski Kuropat.kin” in zahtevajo njegov odstop. 'Petrograd, 29. marca. Odboru dume, kateri je nasvet o odpravi smrtne kazni razpravljal, dobil je od policijskega oddelka statistike im podatke o poslovanju vojnih sodišč za časa od' 1. januarja 1905 do 1. januarja 1909. Iz teh podatkov je razvidno, da, je bilo v teku štirih let -3319 smrtnih obsodb izrečenih in 1435 izvršenih. K temu pride 683 usmrtitev po obsodbah speeijalnega prekosoda. kateri je “deloval” od 1. avgusta 1906 do 3. maja 1907. Te številke so za 461 manjše, kakor so poleti 1907 časniki poročali. Odbor dume je sklenil, da je potrebna (?j smrtna kazen v krajih pod sistemom izjemnega stanja. Mehika. Pueblo, 30. marca. Iz Jehudt-zin-go došla poročila javljajo, da je bilo v tej državi pri mestnih izgredih 9 moških Ubitih in 30 ranjenih. Pri poznejši aretaciji je ■pustila oblast 11 mož brez zaslišanja kratkim' potom ustreliti. Veliko meščanov je iz mesta pregnanih. Španska. Madrid. 29. marca. Štirideset tisoč ljudi je po mestu demonstriralo proti, na vladnem krmilu se nahajajoči korupciji. Demonstracijo je vprizoril in vodil republikanski senator Ortega. Tudi po drugih mestih so se demonstracije dogajale. IZ GLAVNEGA URADA S. N. P. ZVEZE. v Chicago, 111. Ker je Anton Duller, blagajnik S. N. P. Z. odpotoval na svoje posestvo v Missouri, izvoljen je ¡bil pri izvamredni seji dne 30. marca, član John Werscbay, 1411 Clarence Ave, Oak Park Sta., Chicago, 111. za blagajnika S. N. P. Z. Redna seja glavnega odbora S. N. P. Z. se bo danes zvečer, to je 2. aprila t. 1. ob 8 uri v navadnih prostorih g. Stastnya vršila. Bratski pozdrav Jos. Ivanšek, gl. tuj. VABILO. V proslavo petletnice društva “Bratstvo Naprej” št. 9, Yale, Kansas, S. N. P. J. se bode priredila. veselica na dan 10. aprila t. L, to je v soboto popoldne. Začetek ob 4. uri. Poleg slabih časov za delavca, naj si vsaj privoščimo par ur dobre volje biti, se bratsko veseliti in ob godbi zasukati. Društvo se priporoča za obilo udeležbo. Vstop 25c. za brate in druge, dame proste. Plesna veselica se bode, vršila v Ivan Dolarjevi S. N. dvorani v Yale, Kansas. Na svidenje! Odbor. IZ DELAVSKIH KROGOV. T nijski klobučarji so še vedlno na štrajku ter nujno potrebujejo pomoč, katero jim naj da organizirano delavstvo, dokler ni stavka dobljena. Cambria Steel Company v Johnstown, Pa., katera vposluje 18 tisoč delavcev je istim napovedala znižanje plače s prvim, aprilom naprej. Zadni petek so pripeljali 60 Rusov iz Sibirije v Vancouver, Ca-nado z ladjo Monteagle, katere se je nalašč zato imiportiralo, da bojo delali na Grand Trunk železnici. Iz ladje so jih gonili, kot živino v namenjene jim barake. Radi groznega potresa na Italijanskem pred par meseci, se je pogodilo’ da se v Zdr države priseli iz prizadetih 'krajev, v prihodnjih 4ih mesecih okolu četrt miljona Italijanov. Brezposelnih v Zdr. državah je okolu 6.000.000; armada Italijanov bo- torej podkrepila to našo brezmejno “pros-periteto”. Šestdeseti kongres v Washing-toriu je sprejel in uveljavil 287 novih postav, ter nad 3,000 penz-j orno v in državnih izdatkov za $2,056,941.203.06. Dovolil pa ni niti en cent, niti sprejel ne ene postave za odporu,oči miljonov delavcev, kateri že .skoz 18 mesecev prosijo dela in katere je isti kongres pahnil v industrialno krizo. Xewyorska državna uprava se v deželnem zboru bavi, kako o-lajšati brezposelni problem. Nad 200,000 'brezposelnih prosi samo v ■mestu New Yorku, dela in kruha in modri možje .si prizadevajo kako odstraniti pretečo nevarnost. Kjer ni dela tudi ,ni jela ne obleke; in ker možje ne morajo gledati upi joče otroke po kruhu in jokajoče žena doma, jih zapuščajo. Hudodelstva se množijo dobrodelna društva (charity societies) so bankrot in prisilne delavnice prenapolnjene. Tak je današnji sistem, od kateriga se le posamezniki debelijo, ostali pa kom:a,j' preživljajo — večina pa strada. Ako pogledamo v daljavo pa vidimo prihajati rjovečo armado, sestradano in razcapano, 'ki bo pometla sistem, pod katerim dianas strada ves svet. Pod današnjem kapitalističnem sistemom je mogoče to, da Charles W. Morse, prejšnji kralj leda in ¡bankir, koji je pod obsodbo za po ra na 16 let radi prestopka federalne bančne postave, in ki je zaprt v Tombs zaporih v New Yorku kjer čaka na izid prizivnega državnega sodišče ra v notam. zapusti zapore in gre ven vsak dan pod) nadzorstvom pomožnega maršala, in tako opravlja mož svoja bankirska dela na Wall ulici, kjer je zapleten v milijone. Obeduje v restavraciji, se vozi po mestu v automobilu in se vdeležuje sej raznih korporacij, katerih član je sam, na noč se pa vrne zopet v zapore v Tombs. Te priviligije je dobil Morse od Zveznega višjega sodišča po zaslugi svojih zagovornikov. Enakoprav no st! VOLITVE! Dne 6. aprila t. L, to je v torek, se vršijo volitve mestnih svetovalcev (Aldermanov). Vsaki volilec, kraten bo volil, naj voli po strojem prepričanju. CARSKA KRVOLOČNOST OŽIGOSANA. Washington, 29. marca. Zastopnik Benett iz New Yorka je v .parlamentu vložil resolucijo, v kateri nečloveško 'brutalnost Rusije po zaslugi biča, ter jo kat roganje in zasmehovanje civilizacije celega sveta, kakor tudi oviro vsega človeškega napredka predstavlja. V obširnem uvodu opozarja na, med Zdr. državami in Rusijo obstoječo prijateljsko vez, in še pristavi pripombo o zaslugah ruskega čara, katere si je bil pridobil o sklicanju mirovne konference v Haagu. Nadalje je rečeno v resoluciji, da je kongresu od znanih in odličnih ameriških državljanov podpisana prošnja došla, v kateri je na ¡podlagi uradnih poročil ruske vlade, dokaz dopri.nešen, da so bili možje, ženske in otroci, in elo taki, ki' se usta j e, niso vdeležili, neusmiljeno umorjeni ali pa za celo življenje pohabljeni; jetnike se pa v ječah in trdnjavah muči, da se priznam,ovalne izpovedi iz njih izsili; da policija in vojaštvo prelivanje krvi provzroči, kar ljudstvo v strah in obup spravi, vdove, sirote in moške brez sredstev, kateri so nečloveškemu klanju utekli, pribežali so v zavetje Zdr. držav, kjer se večinoma nahajajo v grozni bedi in 'brez svojega naravnega varuha. Katoliški duhovnik je prvič z ženo drugega sedaj pa z neko punco pobegnil. “Father” J. A. Ryan, katerega škandalozna afera je še dobro znana izza deta 1904, katerega leta je ¡bil nastanjen za pomožnega pastirja pri cerkvi sv. Križa in od tam tudi pobegnil z ženo železniškega inženirja H. P. Fogarty. Zena je pisala svojemu možu, da naj ne čaka na njo, 'ker jo ne ho nikdar več nazaj. Nato je prevarani mož tožil za razporočitev, in tudi “sv.” katoliška eerkev je storila potrebne korake ter nebodigatreba ekskomunicirala. Ko pa so jima medeni dnevi pošli, sta se kesala svojih grehov in prosila milosti. 'Po običajnem zopetnem cerkvenem sprejetju, katero je bilo nad tem grešnikom večje, kot nad 99tirni svetniki, nastanil so se “e.” g. daleč od prvotnega zapeljivega kraja 'S. Ohicage in sicer v Denver, Colo. v župniji “sv.” Leva, tu pa se je zaljubil v 22'letno ge. Moran, ter 30. jan,, t. 1. ž njo pobegnil. Gospodična Moran je skrbela za ženitvanjsko dovoljenje, katerega je dobila in na to ju je poročil mirovni sodnik. Obsojen na lastno prošnjo. 15. marca je sodnik Majo, v New Yorku, obsodil “tata” na lastno prošnjo v 6(1 dnevni zapor. Thomas Reilly 51 let star se je “moral” zagovarjati radi tatvine 35 klopčičev vrvi. “Zakaj ste vzeli te klopčiče vrvi?” Vprašali je Reillya sodnik Majo. “Zato iker sem stradal”, odgovoril je Reilly. “A vrv vendar ne morete jesti?” “Ne, tudi ni bil to moj namen. Ukradel sem jih le zato da bi bil aretiran, obsojen in da bi se me oddalo v kak zavod, kjer bi imel zdravniško pomoč in trikratno jelo na dan.” To je ibil moj namen. “Ali še vedno želite da se vas obsodi in odda takemu zavodu?” “ Jaz bočeml” “Za koliko časa?” “Šestdeset dini.” '‘Ali bo to zadostovalo?” “Da, dovolj.” t :j A^vorAs^vii'^s—'viTAA'varAA'viivvr' Strahovalci dveh kron ZGODOVINSKA POVEST. PRVI DEL. Spisal FRANJO LIPIČ XIX. Dat ču tebi blago nebrojeuo I još k tomu alem-kamen dragi, Koj valja grada Carigrada I pó zemlje Romunije. Hrvatška narodna. Palača malteškega poslanika je stala ob velikem kanalu blizu sedanje frančiškanske cerkve. Ta palača. j>ei spadala med najstarejša beneška poslopja in je slovela zaradi svoje 'krasote in zaradi bogastva svoje opreme. Vojvolda Dali Perro, kii je s svojo hčerjo Asunto stanoval v drugem, nadstropju, je bil ves dan od jutra do noči odsoten. Le na obed j¡e prišel domov in še tedaj je bil zamišljen in molčeč. Asunta ni nikdar zapustila palača in je bila ves dan sarma., kajti razen mlade služabnice, ki jo je bila najela, ni bilo v hiši nobençga ženskega ¡bitja. ■Asunta je, sedeč pri obe/du nasproti staremu vojvodi, tiho čakala, da ji oče sam pove o uspehih svojih prizadevanj. Iz njenih velikih, črnih oči je zdaj in zdaj svetlikala globoka žalost, ki je morila njeno srce, in velika nestrpnost. ki jo je navdajala od dne, ko je, prišedši z laldjo iz Trsta, stopila na tla starodavnih Benetk. — Šele; zdaj se je prav jasno zavedala, kako važni so ti dnevi, da se v teh dneh odloči usoda njenega rodu in nje same. Starii vojvolda je molče slonel ob mizi. Jedel ni skoro ničesar. Ves zatopljen v svoje misli, tudi ni zapazil zvedavih pogledov svoje hčere in bolesti, ki so se izražale na nje bi e demi licu. Sele ko je sluga odnesel ostan-fcei jedil in pospravil mizo, se je vojvoda zavedel, da ni sam v sobi in da je dolžan svoji hčer dati pojasnilo o svojih uspehih in neuspehih. — Zopet nisem ničesar opravil, je rekel jezno. Obiskal sem že malone vsakega teh beneških nobili-jev, še tiste, ki ne premorejo cele suknje in poštenega baréta, še tiste, ki bi ti za nekaj grošev sna-ižili čevlje. Z denarjem nisem šte-dil. Če vidi tak nolbile cekin v tvojih rokah, se kar na trebuh stegne pred teboj. Propadla rasa je to, nezmožna vsakega poleta, nezmožna, zatajiti le za trenotek svoj odurni egoizem. Ni čuda, da nimajo ti ljudje nič vpliva na vlado. Upoštevajo jih le takrat, kadar treba voliti novega doža. im še takrat računajo ž njimi le toliko, ■kolikor .bo treba vsakemu dati podkupnine. Vse so mi obljubili, storili pa niso ničesar, ali pa niso mogli ničesar doseči. i— A kaj: pravijo člani sveta de-setoriee, kaj prabijo generalni kapetani. je vprašala Asunta, Ti imajo odločilno moč. če ti hočejo, se lahko vse ma dobro obrne. Starega vojvodo je gnev in o-bnp tako prevzel, da se je ihte zgrudil na stol. Asunta je pohitela k njemu in stisnila njegovo sivo glavo na svoje prsi. — Oče, me -obupajte ; vse bo še dobro, je tolažila starca. Nekaj hrabrih mož si pridobimo in ti izvedejo, česar se mogočna republika ne upa. — Nikar me misli, da se ne upa republika nastopiti proti piratom. Kadar jej kaže, se vsega upa ; toda republika neče ničesar storiti, ker so pirat je njeni1 zavezniki proti Turkom. — Torej je že vse izgubljeno? Plaho se je glasilo to vprašanje in Asunta se je komaj toliko premagala. da vse je vzdržala na nogah. Zazibala se je ob stolu, katerega se je; oprijela, prav kakor bi jo zapuščala zavesit. Globoko sopeč je čez nekaj trenutkov še vprašala : Ali je že izrečena zadnja beseda? — (Ne, je dejal stari vojvoda. Za jutri šemi naročen k dožu in v soboto bo seja. sveta deseforice. Kar Sklene “consiglio dei dieei” to obvelja : tam. se določi usoda rodu vojvodov Dali Ferro. iV sobo je vstopil sluga in naznanil, da je prišel gospod, ki želi govoriti z vojvodo. — Najbrž zopet kak beneški nobile, ki želi nekaj denarja na posodo, je utrujen menil vojvoda. Pojdi Asunta; tak nobile ni vreden, da ti poljubi roko-. Tiiho je odšla vojvodinja Asunta v stransko sobo, med tem ko je sluga odprl glavna vrata in je v sobo stopil velik patricijsko o-blečem mož. — Svetli vojvoda, ne zamerite md . . . — Kralj Gjačič — Vi tu? je v silnem presenečenju vzkliknil vojvoda Dali Ferro in planil izza mize. |— Da, kralj piratov se Vam klanja, svetli vojvoda, je. odgovoril Gjačič. Prišel je dan, ki ste ga sami m a zn a čili in oglasil sem se za odgovor. Vojvoda se je krčevito oprijemal mize. V njegovih prsih so divjali pravi viharji, tako da ni ■bil v stanu odgovoriti. Samo glei-dal je Gjačiea, kakor bi videl pred seboj pošastno prikazen, gledal ga je z grozo in s strahom, kakor bi bilo v njegovih rokah življenje in smrt rodil Dali Ferro. — Sedite, je naposled tiho rekel vojvoda. Sedite, mogočni kralj piratov, in poslušajte me mirno. Gjačič se je usedel, ne da bi zinil le emo besedo. Ali vsak njegov korak, vsaka njegova kretnja je kazala, da .se zaveda svoje moči im svoje oblasti nad vojvodom. — Danes vam še ničesar ne morfini' odgovoriti, jo z globokim vzdihom izjavil vojvoda. Vem. da je potekel določeni rok. Toda u-važujte, koliko dni sem se zamudil tam v Istri, kjer sva s svojo hčerjo komaj utekla smrti. Do sobote mi podaljšajte rok. V soboto vami potem zanesljivo odgovorim, bodisi da ali ne. — Na vašo čast, vojvoda Dali Ferro? je vprašal Gjačič. — Na mojo čast, je odgovoril vojvoda s tako veličastnostjo, da se ji je molče uklonil tu'di ošabni kralj piratov. Gjačič je vstal s svojega sedeža in hotel oditi, a vojvoda ga je zadržal. — Ostanite še en trenotek, je dejal vojvoda in stopivši pred G.jačiča dostavil: s sklenjenimi rokami vas prosim, bodite usmiljeni. Vse svoje premoženje vam dam. Milijone je vredno. Ves o-tok Antikvtira je, moja last. Dam ga vam. Na Kreti in na Cipra so cele pokrajine moje. Darujem jih vam. Še več. kralj Gjačič. Neizmerna je vrednost zlatnine; in dragih kaminov, ki so se tekom stoletij nabrali v moji zakladnici. Vse to vam dam, če mi vrnete moja sina in ini pustite mojo hčer Na Gjačicevem obrazu se ni spremenila nobena poteza. Kakor bi bil izklesan od kamna, tako je stal pred vojvodom. Ko je pa stari vojvoda končal, se je Gjačič glasno zakrohotal, tako porogljivo in zaničljivo, da se je stari vojvoda vzravnal, prav kakor da bi ga bil kdo udaril v obraz. ■,— Kaj mani treba vašega bogastva. je z zasmehom izpregovo-ril Gjačič. Bogastva lahko dobim kolikor ga hočem, zakaj moč imam. da si ga vzamem, in dokler bom imel to moč, ne bom v zadregi za bogastva. Vašega imetja nisem lakomen, vojvoda Dali Ferro. Lahko bi vas oropal, ko sem vas •—- (kako naj rečem? da. obiskal na otoku Antikvtira'. Toda pustit sem. nedotaknjeno vaše imetje in vize! sem seboj le vaša dva sina. In zdaj mo poslušajte, vojvoda Dali Ferro. V soboto hočem irrfeti odgovor. Zaradi svoje varnosti — saj ne vem, kako si kaj premislite — ne pridem sami ponj. pač pa pošljem v to palačo svojega zaupnika. Njemu izročite odgovor. Tn to vam povem : če. ne u-strežete moji zahtevi, če ne izpo- slujete, da me prizna republika beneška kot vojvodo otoka Kasos in če svoje hčere ne daste za ženo mojemu sinu Ladislavu, potem vzgojim vaša dva sina za pirata, oropam vse vaše gradove,, ¡bom lovil vas samega toliko časa, da vas dobim in usmrtim, in ne bom nehal prej, dokler ne bodo vaše hčere Asunte onečastili tudi zadnji mojih roparjev. Kralj Gjačič se je po teh besedah obrnil in odšel. Vojvoda Dali Ferro je stegnil za njim roke, iz prsi se mu je izvil obupen hripav vzklik in padel bi bil na tla, da ga ni ujela v tem trenutku prihitela vojvodinja Asunta. (Dalje prihodnjič.) RAZKRINKANA DUHOVŠČINA. Kažejo se delavske prijatelje, a v resnici pa so vse kaj druzega. Delavsko in socijalistično časopisje se bori poleg kapitala tudi s črno gardo. — Do sedaj se je zmiraj trdilo : Uničimo trust in kapital in njegovi zavezniki bodejo sledili porazu. Vendar temu ni tako, ravno nasprotno je. Iz raznih vzrokov lahko rečemo, da najprej je treba premagati zaveznike in potem koncentrirati ves boj proti kapitalu, kateri bo obupan moral kapitulirati pred zjed¡njeno močjo svetovnega delavca. Iz leee se vedno sliši zatrjevanji'. da duhovščina je prava prijateljica sestradanega delavca. V klerikalnih listih se isto črta, med tem ko v drugi koloni že napada delavske vodje,štrajkarje im hudo pobija vse pravični bojkot skab-skih produktov od strani linijskih delavcev. Po naključju dobil sem v roke “The Catholic Tribune” in med drugim čitam naslednji dobesedno prestavljeni članek : Obsodba delavskih vodij in socijalizem. (Special for the Catholic Tribune.) Pričakovalo se je, da ¡bodejo socialistični časopisi zagnali rjoveči krik in skušali napraviti kaj največ denarja, ga izvleči iz delavstva na podlagi razburkanega vpliva obsodbe Gompersa, IM i tch el la in Morrisona, Žalostno je, da ljudstvo rado pozabi pravo stvar — pravico bojkota —: in imajoč na misli sami o splošni aspekt afere — sovražštvo bogastva napram delavstva — 'n da u-bogljivo posluša »čuvanje steklega socialističnega časopisja. Da niso socijalisti pod nobenim pogojem. zadovoljni in mirni s svojimi denuncijacijami se bo pokazalo s par izvlečki iz njihovih bolj važnih glasil. The Chicago Daily Socialist piše o sodnik Wrigbtovi izdaji: “Dražba, delodajalcev in no zakon ima pri tem, kaj opraviti.” Pravi obseg naklonjenosti so-cijalistov do obsojencev (kaznovanih delavskih vodij) je pa jasno pokazal Evgen V. Debs. “Ta obsodba na zapor”, pravi on, “je napad ne v taki meri na nje, kakor pa na organizirano delavstvo in delavski razred.” Poleg tega in druzega navaja ta 'klerikalna spakedrana, flifca še veliko takih odstavkov in na vso zadnjei pa še pritisne sledečo o-pazko glede zapora Gompersa in drugih : “It certainly stands to reason, that when any man exercises this right in mutual understanding with numerouc others, so that the result is a boycott, and unjust certainly of the just income of a merchant, he is overstepping the bounds of justice and consequently subject to the laws punishment, ’(Poslovenjeno se glasi: Razumljivo in brez dvoma je, da kadarkoli se katera oseba poslužuje te pravice v skupnem sporazumu z več dragimi, tako da je rezultat bojkot, nepravično kračenje pravičnega dobička kaeega trgovca, potem ta oseba prestopi mejo pravice in vsled' tega je podvržen kazni, ki jo predpisuje zakon.) Tako! Tukaj je pokazala črna garda svojo ljubezen do delavca. Delodajalec, ki se upira plačati delavcem pošten zaslužek ali noče privoliti delavskim pravičnim zahtevam ima po mnenju teh cfeilav-skih (?) prijateljev vso pravico zvišati ceno svojih izdelkov, a delavec pa nesme zahtevati večje plače, da bi lažje plačal povišek produktov, ki jih mora zopet od delodajalca kupiti. — Da, še več! Organizirano delavstvo se, srne (?!) bojkotirati skabskih izdelkov in če to stori se delavski vodje pregreše zoper zakon, katerega so skovali kapitalistični hlapci v pestavodajnicah in posledica je kazen z zaporom. In tako kazen odobravajo delavski (?) prijatelji — gospodje črnosuljna.rji. Živi se samo enkrat. Za želodecnim i bolezni sledijo o.bistne nezgode, zabasanost, glavobol. neprijetno dihanje, splošna onemoglost, srčno utripanje, nervoznost, zguba slasti, otožnost, malomarnost, bolečine v prsih, kožni spuščaj, bolezen na očeh, težke sanje, nespečnost in še veliko drugih neprijetnih'¡bolezni, katere se najprvo pojavijo kot splošna duševna in telesna onemoglost. — Se li hočete teh iznebiti! Rabite “Cross Bitter Wine Tonic” izdelani), po receptu Mr. J. A. Kolina, prva iznajdba v Ameriki. Zahtevajte ga. v vaši lekarni in saloonih im z veseljem vam ga bojo 'preskrbeli aJko ga še nimajo v zalogi. Ne vzemite pa podtaknjenega, češ, ta je ravno tako dober. Ako vaš trgovec ne trži ž njim pišite nam po vzorec in mi vam ga bomo z veseljem poslali. Poskušnja vas bodo prepričala. Ta grenčica je narejena iz naravnih zeliščnih izvlečkov in korenin, priporočeni od visoke zdravniške autoritete,, ter izdelana od veletržcev vina in likerjev. Eugene Parisek Co., 659. 661 Blue Island Ave., Chicago, 111. JOSIP REMSKO GOSTILNIČAR 163ReedSt , Milwaukee, Wis. se priporoča rojakom za obisk. Postreže s pristnimi pijačami in izvrstnimi smodkami. Na razpo» lag-o KEGLJIŠČE in DVORANA ______________________________1 Vsak slovenski delavec mora citati “Glas Svobode”! Slovensko Na- V RAVENSDALE, WASH. Ustanovljeno 25. aprila 1908 in inkorporirano dne 24. decembra 1908. GLAVNI ODBOR: Predsednik: JOHN ARKO, Ravensdale, Wash. Tajnik: CIRIL ERMENC, B o x 9, Ravensdale, Wash. Blagajnik: MIKE FERLICH, Ravensdale, Wash. Društvena seja vsako zadno nedeljo v mesecu, ob 9. uri dopoldne v Georyt,ovvn pri Frank LudAvig-u v prvem nadstropju Vsak štedljiv človek se pripravi za ta, takoimenovani ‘ deževni dan’’ Hranijo si delež od svoje plače, in tega spravljajo ▼ naše hranilne zavode v pomnožitev. Z enim dolarjem lahko pričnete pri Industrial Savings Bani 652 Blue Island Ave* Premoženja nad pol milijona dolarjev. Podpisani naznanjam Slovencom in Hrvatom d a toč im v svoji gostilni zraven Atlas pivovarne razven dobre Atlasove pive MAGNET tudi najboljša Californijska vina ter izvrstne rakije, in sicer na 680 BLUE ISLAND AVENUE Nadalje postVežem s prostim mrzlem in gorkem prigriskom dopoldne in popoldne, a opoldne dajem izvrstno kosilo za I5c s kozarcem pive ali vina. IG. F. HALLER, lastnik NAJEMNIK & VANA, Izdelovalca sodovice mineralne vode in drugib neopojnih pijač. 82—84 Fisk St, Tel. Canal 1405 Cunard, Ogrsko, Ameriška Linija Iz New Vovka v sredozemska in adrianska pristanišča -—■— V Reko čez Gibraltar, Neapolj In Trst~-'— siivnii, Piimii Tirsnszessrc T cupitMi minil Posebno zgrajeni v to svrho in bojo redno pluli na tej črti skoz celo poletje in zimo; pridružila se bodeta še dva največja svetovna parnika Cako-nia in CarmaniA. Obiščite naše zastopnike glede cen in izvanrednih ko-modnosti za med krovne potnike. — Za nadaljna pojasnila obrnite se na CUNARD STEAMSHIP CO., ltd., F. G. Whiting, M’g’r Western Dept., S. E. Cor. Dearborn and Randolph Sts. Chicago, III., ali na lokalne agente vsepovsod. Uemu pustiš od nevednih zobo-^ zdravnikov izdirati svtrie, mogoče še popolnoma zdrave zobe? Pusti si jili zaliti s zlatom ali srebrom, kar ti za vselej dobro in po najnižji ceni napravi Dr. B. K. Simonek Zobozdravnik. 544 KLIJE ISLAND AVE. CHICAGO, ILL. Telefon Morgan 433. Na novem prostoru y KobZÍtl0. 594-596 Blue Island Av., CMcap Slika predstavlja otročji voziček, trpežnega (t)Q OP dela s streho samo (j) J.gJ Se priporoča slav. občinstvu za obisk, ter jamči za točno in pošteno postrežbo rodno Samostojno i Društvo Italijanski “bandit" in naseljevanje. Italija je v Washingtonu nasvet predložila, naj se skliče mejil a rodna naselniška-konferenca. Obširnejše ne razpravlja dotiena brzojavka. Vsekako pa se smie tol-^mučiti, da je italijanska vlada v skrbeli, da zaradi umora Newyor-škega policijskega poročnika Pe-t rosi n i v Palermi, bi se znalo ka j «kreniti napram naseljevanju iz Italije, kar pa namerava Italija prestreči. Toda Italija sme biti brez skrbi. Številnim zločinom, katere so Italijani tuzemsko že izvršili, se je tukajšnje prebivalstvo privadilo in je v takih prihodkih popolnoma ravnodušno. In to zaradi enostavnega vzroka, ker se taki zločini navadno zvišujejo nad lastnimi rojaki. Izjeme tvorijo nerodno ponarejanje denarja, nikel, dime, ali pa k večjemu pol dolarje, kar je nekakšna italijanska speci jaliteta. Veliko nesreče se s tem ne zgodi, kajti navadno se taki “fa.brikanti” takoj zasledijo. Razven tega se tu pa tam prigodi, da kak Italijan kakemu mlademu, ali pa tudi staremu bedaku, koji ga je razžalil, z bodalom eno zada, ali to se mu niti n e more v zlo šteti; ker navadno se to šele zgodi, ko jie bil siromak italijanski, toliko časa dražen in zasmehovan, da si ko-nečno ni znal drugačei pomagati. Sicer pa doprinese Italijan zločine izključno le nad svojimi rojaki: ¡Strastni zločini v sporu ali pa v ljubavnih razmerah, izsiljevanje, nad ljudmi iz katerih se nad ja kaj izprašati. Se ve, taki zločini se pogostorna ponavljajo in so mnogoštevilni. Xe\vyorška policija je nedavno izdala statistiko o takih zločinih, 'koji so se v njenem okrožju izvršili, in člove-■ku bi se skoraj lasje ježili, ako se ne bi vedlo, da so to izključno družinske razmere, katere nepoklicane nič ne brigajo. Dokler se italijanski brigajiti v tem omejujejo, da le svoje rojake oropajo, jih z bombami osrečujejo itd. toliko časa so v tej deželi varni. Za take nacijonalne pesebnosti se A-merikanec ne zmeni. Premožni in bogati Italijani naj sami gledajo, kako se morejo’svojih tolovajskih rojakov vbraniti, ako se sploh za-morejo; to je njih stvar. Si zaradi njih varnosti ali nevarnosti, cene delavske moči Italijanov odtegniti pustiti, to pač ne bo prišlo ra miscil merodajnim ljudem v lej deželi. Hvalo Italijanom so pe-.li ljudje, kot senator Depe\v, na vsa usta. Našlo .se je, da so Južni-Italijani z malim zadovoljni, marljivi, pohlevni, ja našlo se je pri njih vse dobre lastnosti ene “roke”, to raj se drage volje pregleda slabei domorodne navade in napake, in to toliko časa dokler A-merikanoem samim nevarni ne postanejo. Italijanska vlada se je tedaj po nepotrebnim v kozji rog ugnati pustila. Proti njenem nasvetu bi bila do cela brezpotrebna. Pri njej ne more nič dobrega na dan priti. Ako se snide, potem bo hotela tudi nekaj ukreniti in storiti, kar pa ne bi bilo druzega, kot splošno poostrenje naseljevanja. To pa se vendar ne želi. Ni nobe1-nega. povoda, da bi se naselniki morali kar povprek po enem glavniku striči; saj so za aziatske narode tudi izjemni naselniški zakoni in izjemna praksa. Ako se na najde, da je taka izjemna odredba napram Italijanom potrebna, tedaj naj se pa proti njim, to je pa izključno proti: Italijanom, uveljavi. Nasvetovano je vpeljava izselniškega dovoljenja v rojstnem kraju izselnika, v zvezi tam-kajšne vlade in ameriškega nasel-niškega urada. Dobro. S tem se misli preprečiti naseljevanje italijanskih briigantov, naj se za Italijo zgodi; toda ne splošno. Italijanska vlada bo sicer form'elno protestovala. a vdati se bo morala. ker ona ne, more za sto tisoče ljudi, kateri' se tamkaj preživeti ne morejo, boljše dežele najti kot so Zjedinjenei države. Ali napram splošni konferenci, katera bi u--vedla splošne odredbe, se mora pravočasno in odločno po robu postaviti. Italijansko banditstvo je nekaka domorodna in socijalua institucija. V drugih južnih deželah. kot v Španiji, v Turčiji, v Afriki in Aziji se taka specialiteta tudi nahaja, toda te dežele pridejo zaradi naseljevanja prav malo v poštev. V Italiji je gorenja polovica tudi ta boljša in rokovnjaška svojat prihaja izključno iz Juga, kjer ima klerikalizem in bourbonizemi svoje gospodstvo. Cimveč cerkva, in kapelic, čimveč duhovnikov, nun in menihov, toliko več razbojnikov. To je neizpodbitno dejstvo. Ka.j, je vzrok in kaj je učinek, ne bodemo tu raz-izkavali. Temelj za obstoj ban-ditstva v Južni-Italiji so naravno grozni soeijalni odnosa ji tamkaj, pa tudi teh ne bi bilo Ibrez skrajnega početja in gospodarstva du-hovske kaste, katera vse zlo vzdržuje in povzročuje. Nevednost in revščina so si dvojčki. Italijanski kralj ima popolnoma prav, ki se trudi, da bi izobrazbo med svojimi podaniki širil. Konečno pa bo to' južno-italijanski proletarijat vstvaril puntarje proti feudaliz-mn, kateri je tamkaj še v bujnem razvoju in ga bo tudi vničil. Se ve, to je počasni proces, katereiga mi ne bodemo dočakali; a med tem časom bo pa morala Italija, rada, ali ne rada, svoje bandite sama pridržati. TAFTOV KABINET sestoji izključno iz “delavcev” kajti Taft je. kakor znano, delavski prijatelj najboljše vrste. Za to je vzel tudi samo delavce v svoje ministrstvo. Oglejmo si za je* denkrat naše brate: 'Prvi je “delavec” Philander Chas. Knox, kot državni tajnik, sin bankirja, prijatelj umrlega McKinleya, odvetnik, pravni zastopnik mnogih bogatih in mogočnih korporacij. “Delavec” Frankly« MeVeagh, kot finančni tajnik, nekdajmi odvetnik im 'Sedajni imetnik naj večje groeerijske-veiletržne firme v deželi. Preko zveznega zakona., kateri prepoveduje, da oseba, ktera je v trgovini vposlena, ne sme tajnik državnega-zakladnega urada biti. je fini “delavec” Mc-Veagb, skočil, ker je tvrttko na svojega sina “prepisal”. “Delavec” Goo. pl. Lengerke Meyer, kot tajnik mornarice, je bil generalni poštar pod Rooseveltom, je uradnik in ravnatelj pri mnogih družjiah in finančnih zavodih. Poseduje veliko bogastvo, katerega pri družabnih svečanost-nih opravilih razpršuje. “Delavec” Frank II. Hitchcock, kot generalni poštar, odvetnik in politikant po poklicu. Vži-va slastno od leta 1901 iz vladnih jasli. “Delavec” James Wilson, kot tajnik a,grarične oblasti; ima ta “job” vže od 1897. “Delavec” Ge o. W. Wicker-sham. kot generalni pravdnih. Se samioobsebi razume, da je tudi odvetnik. Osebni pravni svetovalec August Belmonta. “Delavec” Richard Achilles Ballinger, kot tajnik notranjih zadev. Odvetnik. “Delavec” Charles Nagel, kot tajnik trgovine in delavskega Tirada. Odvetnik. Je tako dobro za njegov urad sposoben kot kteiri drugi njegove vrste. Naj še tako malo um,e o “delu”, a njegova juridična izobrazba bode ¡sigurno kapital iistično-tr go vinskim interesom v prid prišla. Od teh devetih “delavcev” je tedaj samo 7 advokatov. Pri toliki pravni-nčenosti v “delavskem kabinetu, delavskega-predsednika Tafta, ni dvoma, da bodo vsi delavci v deželi sedaj kimali tako debeli postali.“’’kakor je delavec v vin,ograd« kapitala gospod Taft. Konečno še pripomnimo, da nekaj pogrešamo pri “delavcih” v ministrstvih, in to je. ko nobenega ne najdemo iz vrste Taftovih sodrugoiv “lopatarske-nnije”. To nami svedoei. da je gospod Taft nepristranski, ker ni nobenega iz med tistih v svoj kabinet pokli- cal, koji so ga pretečeno leto za častnega člana izvolili. Prav tako! Bodo znali v drugič, koga volijo za častnega “lopatar-ja”.____________________ Listnica uredništva. Brezimnemu dbpisnlku v W. Mineral, Kans. z dne 7. marca. Vaš sicer stvaren dopis ne moremo priobčiti, ker se niste podpisali. —- Pošlite nam Vaš naslov, potem ja. One dopisovalce, katerih dopise še nismo priobčili, prosimo potrpljenje, da pridejo na vrsto. — S. v Moon Run. Pa. Vaše prihodnjič. toda treba je čez polovico predelati. Bližajoča se starost. Koliko počasneje je naše prebavljanje, toliko stare,ji postajamo, ker slastno zavživati ne moremo. To pomienja, da telo ne dobi zadostne branei ali pa prebaviti ne miore, kar dolbi. Mladim, zdravim posameznikom bi hrana ne smela škodovati, pretakanje njih krvi mora biti redno, — kri čista in močna. Kakor hitro ni torej vse, kakor bi moralo biti v redu, iskati se mora pomoči; Trenerjevo ameriško zdravilno grenko vino pa je v takih ¡slučajih najbolj zanesljivo sredstvo, ker vspo-dlttnja prebavne organe, da ne o-magajo. Ono primora organe k rednemu delovanju, kakor tudi spopolni pr oba vi jen je ter pre-vstvarja hrano v čisto in močno kri, in bi se ga moralo rabiti v vsih -boleznih želodca in notranjosti sploh, kakor tudi za čiščenje ter ojačanje krvi. Zdravniški nasveti z obratno pošto zastonj. Na prodaj v lekarnah, dobrih gostilnah in pri izdelovalcu Jos. Triner. 616—622 S. Ashland Ave., Chicago, 111. POZOR ROJAKI! POZOR ROJAKI! SLOVENSKO PODJETJE! THE DOUBLE EAGLE BOTTLING CO. Prva in edina slovenska tovarna za izdelovanje NEOPOJNIH PIJAČ pop, gingerale, lemon-sour, sodavica, v steklenicah ali v tanks. Slovenski krčmariji in sploh rojaki podpirajte slovensko podjetje. Za društvo: JOHN POTOKAR, preds. in poslovodja, LOUIS KNAUS, blagajnik 1838 St. Clair Ave., N. E., Telefon Cuy. Central 5473 Cleveland, O. F. J. Skala & Co. Česko-Slovanska Banka 318-320-322 zap. 18- ulica, Chicago. Zastopstvo plovnih družb: Bremen, Hamburg, Rotterdam, Antwer- pen, Havre, Liverpool in Southampton. Javni notarijat: Izdeljujejo vse uradne listine in uredujejo vse de- narne zadeve v stari domovini. Nadzorujejo in izterjavajo denar in sprejemajo hranilne vloge od drugih bank. Odajo v najem blagajnične predale, narejene po najnovejšem sistemu, ^ var?ie proti vlomu in požaru, za shranjevati denar, vrednostne “ papirje in dragocenosti. Najemščina predala začelo leto samo $3.oo X 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 % * 4 4 * * * * FRANK SAKSER CO., 82 Cortlandt Street, Podružnica 6104 ST. CLAIR AVE. IV. E., CLEVELAND, O. f 4 * New York, N. Y. J 4 * ženo, otroke, ali pa sorod nike, ter prijatelje v Ameriko vzeti, potrebuješ človeka, kteri jim vse zanesljivo preskrbi, zato obrni se zanesljivo na nas, ker bodeš najpošteneje in najbolje postrežen. Mi zastopamo vse bolje parobrodne družbe in prodajamo vožnje listke po izvirnih cenah. Dajemo pojasnila brezplačno, podučimo rojake za potovanje in oskrbimo vse potrebno tako, da nimajo nobenih zaprek. Na naselniškem uradu (Elli* Island) služimo jim vedno v najboljšo pomoč. • • _ 4________ kupujemo in prodajamo po dnevnem kurzu. Ako potuješ v staro domovino in imaš večje svote denarja ali draft, isto lahko pri nas zmenjaš in kupiš ček za ljubljansko kreditno banko. Ta ti ček takoj izplača, nemore ti ga nihče vkrasti, ker njemu ne bo plačan. Imašli iz stare domovine kaj denarjev sem dobiti, piši svojcem, da vplačajo v Ljubljansko kreditno banko in mi potem izplačamo. Imateli v staro domovino komu kako pooblastilo poslati, obrnite se na nas, mi vam ceno in brzo postrežemo, in pooblastila bodo pravilno narejena. Ako želi kteri vojak biti oproščen od orožnih vaj in preglednih zborov, (Kontrolsversammlung) naj se obrne na nas in pošlje svojo vojaško knjižico, mi mu preskrbimo, da ne bo imel sitnosti, ko se domu vrne. Denarje pošiljamo de- na vse kraje sveta najhitreje in najceneje. Vsaka narna pošiljatev po nas poslana pride v stari kraj v io __ __ _ __ do i2 dneh; vse vsote izplačuje za nas c. k. poštna hranilnica. Nikdar se še ni čulo, da bi denarji ne prišli na določeno mesto, kar se dandanes tisočkrat čuje od drugih. Po.sredujemo denarne uloge ter jih nalagamo v zanesljive hranilnice aliposo-jUnice po 4 in 4}^ odstotkov obresti. Vsak uložnik dobi izvirno hranilno knjižico. Obresti teko od dneva uloge. Izplačujemo uloge na hranilne knjižice in dajemo, posojila na nje. |iiM za rojake. ki nameravajo potovati v staro domovino z dobrimi in brzimi poštnimi parniki- Vsakdo naj si izbere jednega ^ izmed onih parnikov, kteri so označeni v listu pod naslo-“Kretanje parnikov” in naj nam pošlje $5 are, ter objednem naznani ime parnika in dan odhoda, da mu moremo zagotoviti prostor. Vsakteri potnik naj si uredi potovanje tako,k da pride en dan pred odhodom parnika v New York. Vsak potujoč rojak naj nam piše ali brzojavi, kdaj pride v New York in na ktero postajo; naš človek ga pride iskat in vse potrebno ukrene za prtljago ter ga odpelje na parnik, zakar nima potnik nobenih stroškov. Če kdo dospe v New York, ne da bi nam naznanil svojega prihoda, nam lahko iz postaje telefonira po številki -4687 Cortlandt in takoj po obvestilu pošljemo našega človeka po Vas. Le na ta način se je rojakom, nezmožnim angleščine, mogoče izogniti raznih oderuhov m sleparjev ter nepotrebnih stroškov. Ne uročite nikomur niti centa predno niste v naši hiši, ktero vidite tu naslikano. To je zelo važno za potujoče rojake, ker dandanes preži na vseh postajah in ulicah po New Yorku obilo sleparjev in ljudi dvomljive vrednosti. Ako žrtvujete par centov za telefon, prihranite dolarje, ker zagotovo veste, kam pridete in Vas ne vlove postopači ali vozniki, ki veliko zahtevajo od Vas, a Vas še prodajo brezdušnim oderuhom, kteri speljejo ljudi navadno na slabe parnike. To je zelo važno^in koristno.* * * * * * * * * * * * 4* 4 4 4 4 4 4 4 — “ — — 4 OLAS SVOBODB “Glas Svobode” (The Voice of Liberty) _____________WEEKLY________________ published by The Glas Svobode Co., 597 W. 20th St. Chicago. Illinois. Subscription $1.50 per year. Advertisements on agree m e n t Prvi svobodomiselni list za slovenski _________narod v Ameriki.__________ ’Glas Svobode’ izhaja vsaki petek ------------in velja--------------- ZA AMERIKO: Za celo leto...........$1*50 za pol leta............. ZA EVROPO: Za celo leto.........kron 10 za pol leta..........kron 5 Naslov za Dopise in Pošiljatve je GLAS SVOBODE CO. 597 West 20th St., Chicago, III Pri spremembi bivalligča prosimo naročnike da nam natančno naznanijo poleg Novega tudi Stari naslov. Ne trpite za reumatizmom. Drgnite otekle in bolne ude z Dr. RICHTERJEVIM SidroPainExpeHerjem in čudili ee bodete radi hitrega ozdravljenja. — Rabil sem Vaš Pain Expeller 20 let drugod in tukaj z izbornimi vspe-hi v slučajih reumatizma pre-hlajenja, bolezni v križu in sličnih pojavah. Sedaj ne morem biti brez njega. Rev. H. W. Freytag, Hamel, lli. Na vsaki stekleničijo naša varnostna znamka “sidro”. 25 in 50 cent. v vseh lekarnah. F. Ad. RICHTER & CO. 215 Pearl St., New York. Telefon: Canal 2300 Dr. Jan Čepelka zdravnik in OPERATER izprašan na češki univerzi v Pragi, bivši c. kr. vojni zdravnik, s 20 letnimi izkušnjami v Europi in Ameriki; leči očesne ušesne in ženske bolezni. Uraduje V THALIA HALL, 467 W. 18. in Allport St. in sicer. Doma: od 8—-10 ure dopoldne in od 4—7 ure popoldne. V”lekarnah: pri Fouček od 7—8 ure dopoldne in od 2—4 ure popoldne; pri Pelikan na 26. in Lawndale ul. od 10-11 ure dopoldne; pri Alexy od 11—12 ure dop. "Bet gioesste Schuft im ganzen Land, ist and Bleibt det Denunziant!’' Bojkot “kluba infomnih izda- alističhi starosta gospod Zavert- (Dalje in konec.) Vpraša se, ali si je g. Krže zato pisalni stroj na Jednotne stroške nabavil, da se na njiemu! pišejo laižnjive in izdajalske ovadlbe n-a-pram “Glas Svobode”? In, ali so društva S. X .P. J. s tem zadovoljna;, da se od članov težko prisluže-ni denar v namene tja meče, kot je bil ravno tja vržen pri nabavi omenjanega pisalnega stroja, koji se sedaj rabi za lopovstva, ktene nimajo z Jednoto oziroma izrecno z glavnim odborom, prav ničesar opraviti? — Mi mislimo, da raz-ven enih 5 društev, ostala niso zadovoljne, ker to ¡bi 'bila zloraba zaupanja članov napram svojih u-radnikov. Ni pa samo omenjeno efijalstvo napram nam na. Jedmotnim pisalnem stroju pisano, temveč imel je “secando” tajnik Petrič, na večer obravnave dokaj papirja seboj. kateri je; bil ves popisan na omenjenem stroju. To nam ne g vedoči samo, da se Jednotno imetja zlorablja, marveč tudi, da ima Petrič časa v izobilju, ko se s takimi stvarmi u-k v a, rja kar v področje Jedmotne-ga posla ne spada. Tedaj: zakaj se Petrič iz Jednotne blagajne plačuje, ko nima nobenega dela za kar je plačen?! ,, Proč ž njim! Društva prebudite se in zahtevajte, odločno, da se lažnjivi zdraižbar takoj iz gl. urada odstrani! Krže naj sam dela ker še njemu časa preostaja da se on in Petrič po cele ure med uradnim časom po “Parkih” sprehajata. Za to' imamo priče, člane S. X. P. J., kateri so tri dni, Kržeta in Petriča zasledovali in opazovali, kalko si po parkih dolgi čas preganjata. Društva S. X. P. J. poživljamo, da odločno protest ujejo proti potrati Jednotnega denarja, s tem bo se brezpotrebnega Petriča plačuje. Ni potreba se Kržetovega suspendiranja ustrašiti, ker pride čas. bo se bo g. Krže sam. sebe suspendiral in izključil, ker v to svrho imamo še izdatnega gradiva, 'btieirega obelodanimo, ko pride čas za to. Obrnimo se zopet k našim “o-bersoe.ialističnim ” izdajalcem. Tedaj, kakor snvo že omenili, sklenil jtei jugoslovanski soc. klub, da “Glas Svobode” bojkotira, ter zahteva da socialistična stranka bojkot nad listom izreče. To je zelo lepo in prav hvaležni smo, ko so s tem ti doigo-uhniki potrdili, kar smo neštetokrat pisali. da so škrajlno — neumni. In. da je to resnica je več razlogov: jalcev”, je nam toliko mar kot lanski sneg. Sicer pa, da nas bojkotirajo, kot eden tu v Chicagi in eddn v Collihvvoodu, nam je čisto prav,- samo da jih tem potom poživljamo, -da v najkrajšem času zaostalo naročnino poravnajo, v| nasprotnem slučaju bodemo mi j čez-nje bojkot proglasili, kar jim | pa ne bo ljubo. “Dolgouhi klub” predlaga, da naj soc. stranka “Glas Svobode.” bojkotira. Dobro; samo to je vrag. ko so pri centrali bolj pametni. kot. so pa izdajalci, in prav dobro vedo, da “Glas Svobode” ni strankarsko glasilo, da je Glas Svobode” od soc. stranke popolnoma neodvisen in pa da mi pišemo kar hočemo, brez da bi mi morali vprašati propalice, kakoršne so okolo revolver-žurnala, kaj da smemo pisati in kaj, da ne. To si naj sleparji zapomnijo. Takisto pa tudi centrala dobro ve. da ako bi le bojkot nad neodvisnim listom ‘ ‘ Glas Svobode proglasila, da pride z zakoni Zdr. držav ameriških navskriž. in to mislimo, da si bo premislila pred-no lopovom hrepenečo željo izpolni. Bila bi pač za eno gorostasno blamažo bogatejši. Mi pihnemo na vse take smešne bojkote in Konda in Mayer, ne bi bila niti koraka zaradi tega naredila. ali njima se gre za to, da enkrat za vselej lopove do cela razkrinkata, da bo socialistična stranka vedla, kakšne propalice v svoji stranki ima, kateri v istim, dobri strani več škodujejo, kot pa koristijo, ker koristiti tako ne morajo nič. Dokazali ¡bodemo marsikaj, kar bo povzročilo presenečenje in potem bomo vprašali, kaj da je z ■bojkotom. Kako le ti sleparji javnost in stranko farbajo. naj navedemo tu le en sam1 slučaj. Sosed izza plota- z dne 19. januarja 1909 št. 71 je Objavil dopis iz Cotlimwood. O. s podpisom Karol Kotnik, ter konstatujeinio, da je omenjeni dopis fa inficiran. Socialistični klub v Collirrvvoo-du, O. ni nikdar pristop k Slov. soc. organizaciji prijavil, ker to tudi sklenjeno ni bilo. pač pa je | g. Kotnik pisal po pojasnila o stranki, drugega pa nič. Se ve. sleparjem! je bilo to dovolj, da so Slov. soc. klub v Colli.nwood, O. v svoj “žurnal” vpisali ter mu dali “št. 16.” Ta klub je pri angleški organizaciji ter so zraven elani koji pravijo, da nočejo tam biti, kjer je “častni član in sod- nik”. Taka je stvar. Farbarji z-abile-žujejo še vedno omenjeni “klub” v svojem Gla-gla-gla-silu, kot k njihovi stranki pripadajoč, kar pa jef— laž. In tako bo še gotovo z drugimi klubi, kar bi se pokazalo za laž, ko bi stvar zasledovali, toda zaradi takih lažnjivcev -— hm! Pri razpravi o zadevi pred porotnim odborom bil je tudi navzoč John Petrič, brat podrepne muhe franeeleka, ter med govorjenje bleknil; “Mi, pri Proletarcu” delamo ¡brezplačno za ideale”. Kaj vraga! Za ideale delajo ti ¡efijalti. Kdo bi si to mislil? Mi ne. Toda prostora imamo premalo, da bi jim njihove ideale pokazali ! Le ti brezznačajni šušmarji hočejo nekaj o idealih govoriti. Ako .bi oni tudi pojim o idealih imeli, nikar pa, ko o socialističnih idealih toliko razumejo, ¡kot zajee na boben, tako tudi ne bi nikoli za ideale v prospeh soc. stranke delali, pač pa v lastno korist, kar se je svoj,: časno pokazalo v Ljubljani in v Trstu. Le tem lažnjiv-cem je ideal deveta briga, oni poznajo materializem v podobi denarja in niso čisto nič izbirčni, kako se početje imenuje, a imenuje se pa vse drugače, kot pa ideal. Da za idteale delajo, morajo svoje ruvanje tako nazivati. Naročili-kov je malo, upanje na izdatno fdhtarijo pri društvah S. X. P. J. je splavalo po vodi, podporniki se naveličajo vodno dajati in dajati za malenkostno in dvomljivo “čast”, da so “sodrugi” in somišljeniki takih uzornih izdajie in lažnjivih propalic; in delnice no, o teh pa molčimo, ker teh “ vrednostnih papirjev” nihče niti zastonj noče. Tedaj tu nič, tam nič, se mora za d arino zdražbo delati, kar ti efijalti po svoje imenujejo — ideal, ker materija-la ni. ‘Ati ne bi bili n,e časa in ne> prostora tratili zaradi teh izdajie, ali storili srno to zaradi tega, da cenjenim čitateljem v pravi luči pokažemo lopovu s katerimi je g. Krže v tesni zvezi in ima pisalni stroj, in pomagača na stroške jednotnih članov edino zaradi tega, da člane in društva slepijo, kot prave brezznačajne propalice. Kakor smo že omenili, pisal je Joža Zavertnik -edino enkrat resnico. in to je bilo takrat, ko se jc z modrostjo drugih okinoal, ter .besede v sosedu izza plota ovekovečil : “Der groesste Schuft im ganzen Land, ist und bleibt der Denunziant!” Novi predsednik. Wm. Kolaček, 327 Ashland Boulevard v Ohieagi, je bil 16. m. m. izvoljen predsednikom Park-komisîje na mesto odstopi vsega John F. Smulški. Kolaček je bil. kakor smo svoječasno poročali, od junija meseca Park-komisar zapadme strani mesta. Wm. Kolaček. sodrug trgovine Wm. Kolaček & Co: 566 Blue Island Ave., rodom) čeh, se je baje izrazil, da bo po stopinjah dosedanjega prednika- ¡Smulskya bodil, in izključno domačine vposloval, pod nobenem pogojem pa ne “tujce”, kateri -semkaj pridejo, si premoženje naberejo pa zopet v domovino odpotujejo. 'Ohieaška “Arbeiter Zei.tung” pristavlja: Bo li novo izvoljeni predsednik zapadne Park-komisi-je na to vplival, da bo finančnim baronom rokodelstvo preprečeno, kateri tu v Ameriki ’“pridobljeni” denar v inozemstvu zapravljajo ? Mi pa. še dodamo, da g. Kolaček je bil sam prej Avstrijamec, kot pa Amerikanec in še danes se med njegovimi odjemalci pretežna večina Cehov rekrutira, kateri* pa ne vpraša so li ameriški državljani ali ne, denar vseeno od njih sprejme. SALOON z lepo urejenim kegliščem in sveže Schoemhofen pivo priporoča ANTON MLADIČ, 937 Blue Island Ave. Chicago TU. Delavec je opravičen do vsega produkta, kar ga saia producira. Slovenska Narodna Podporna Zveza Vstanovljena dne I, septembra 1908. A Glavni Odbor: ANTON MLADIČ, predsednik; 937 Blue Island Ave JOSIP IVANŠEK, tajnik; 1517 S. 43rd Ave. ANTON DULLER, blagajnik; 24 W. 25. Str. Nadzorniki: JOSIP VRŠČAJ, MAR. V. KONDA, ALOJS SKUBIC. Zdravnik: B, J. DVORSKY, 55 Fisk Str. Vsi t Chicagi, Illinois. Vsa pisma in vprašanja za pojasnila naj se izvolijo pošiljati na tajnika Josip Ivanšek, 1517, S. 43rd Ave. Chicago, lil. Sprejetje nebih društev. St. 8 v .Mi-Quire, Oolo.: Jakob Freilidh, št. 177 ; Valentin Zupančič, 178; Anton Milič 179; Andrej Hasner, 180; Ivan Japel, 181; Jakob Hribar, 182; Lovrenc Pagon, 183; Lovrenc Kocin, 184; Blaž Bozovičar, 185; Josip Cuder, 186; Alojz Vrhove, 187; Anton Lah, 188; 1-gn.ae Gole, 189. Št. 9 v Leadville, Colo.: Martin Mesojedec, 213; Anton Jančar, 214; Anton Mehle, 215; Anton Zalar, 216; Josip Lanič, 217; Ivan Prijatelj, 218; Frank Rejc, 219; Ivan Križman, 220; Ivan Zajc. 221; Ivan Puh, 222 ; Ivan Selan, 223; Frank Kadunc, 224; Frank Cenita. 225; Jurij Bravič. 226; Alojz Pabulje, 227 • Anton Križman. 228; Ivan Centa, 229; Frank Drobnič, 230; Josip Zavrl, 231; Štefan Brodarič, 232; Peter Brodarič, 233; Andrej Mrak, 234; Frank Jelenc. 235; Josip Novak, 236; Ivan Prešern, 237; Ludvik Slak, 238; Frank Košak, 239; Peter Skare, 240; Ivan Knazovič, 241 : Ignac Levstek, 242. Pristopili: K št. 1 v Chicagi, 111.: Matija Lufcčevič, 32; Josip Butala, 33. K št. 2 v Claridge, Pa : Anton Lamut, 243. Ivan Lamut 244. K št. 4 v Black Diamond, Wash.: Tomaž Rihter, 206; Matevž Nosan, 206; Josip Plave, 207 K št. 5 v Darragh, Pa.: Anton Tomažič. 190; Alojz Kastelc, 191, Frank Kastelc, 192; Anton Dobrave, 193; Anton Podgornik, 194: Ivan Rink, 196; Ivan Gorše, 196; Martin Flisek, 197; Martin Kokalj, 198; Josip Božič, 199; Ivam Diellabjanka, 200; Frank Haring, 203. K št. 6 v Winter qua rte zove: «Slovensko Narodno Podporno Društvo št. 9. in smo ga priklopili S. N. P. Zvezi v Chicago, 111. Danes šteje društvo 30 članov in -se opravičeno nadjamo. da bomo v kratkim 50 članov imeli. Ali ni to veseli pojav, Meri nam jamči, da se naši vrli Slovenci pro.bujajo in zavedajo, da v z jed in je n ju je moč! Zatoraj pa vabim rojake, da pristopajte k našemu -društvu, oziroma k Zvezi, ker ni dvoma da ne bi lepo se razširjala. Podajmo si roke in podpirajmo eden druzega, da bo naša Zveza nam v ponos, kot ustanoviteljem in našim potomcem, vrlim sinovom matere Slavi.je! Več elanov da nas bo, več ugodnosti imamo pričakovati, ker i:z nič, ni- nič. •Sedaj vsak z malimi stroški lahko pristopi in se tako priskrbi za čase nesreče in bolezni; ker čez čas bode vstopnina večja, to raj ne odlašajte. Vsako odkladanje je na škodo dotičnika samega. Podpornega društva je bilo silno potreba. in ustanovili smo ga. kar nam bo v korist in ponos. Konecno naznanjam, ida bo društvo imelo prihodnjo sejo dne 13. aprila t. 1. ob 10. uri dopoldne v Stryngtownu v prostorih g. Josip Leniča, h kateri se vabijo člani in da privedejo nove prosilce za pristop. seboj. Pozdravljam vse roiafce in rojakinje po širni Ameriki, tebi vrli “Glas Svobode” pa želim mnogo predplačnikov, da boš lažje raznašal Inč prosvete in glas resnice. Anton Mele, I. tajnik. TliiWb-ing. Minn. 1. marca 1909 Ker šemi že- «tari naročnik Vašega cenjenega lista, upam da mi ne bodete odrekli mojo prošnjo z katero Vas prosim, da bi natisnili teh par vrstic v list “Glas Svobode”. Jaz nisem eden tistih, da bi «e s kakšnim rojakom prepiral. pa eden tastih, ki rad podučim tiste ki so bolj nevedni kot- sem jaz. Kavno danes sem 'ci tal neki dopis iz Mystic. Iowa, v Vašemu listu, ko je ga ie n isal dopisnik “Sežepoznamo”. Prijatelj “¡Seže-ooznamo”. nekaj zabavlja čez delavske organizacije in njih urad-n jike-organ iz-at-or je. Prvič pravi da delavska organv zaeija je samo za mesečnino pobirati, toda ne po vsej Montani, marveč kjer so taki uradniki! A-ko niso pošteni -uradniki, ali jih nimajo pravico delavci-udje izključiti iz njih urada, kadar se jim nepravilnost dokaže? Drugič dopisnik očita, da ko je prišel v Wyoming so bili Pinci, Italijani in Slovenci kot organizatorji -in so dobivali po $3.00 na dan, ter jim to. plačajo delavci! “Sežepo-znamo” ni bil čiste glave, ko je oni dopis pisal, ali pa zelo malo mislil, ko očita onim ki žrtvujejo •svoje življenje v korist delavcev, ter da za to dolbijo od delavcev plačo. Dragi prijatelj “Sežepoz-narno”, ti očitaš onim sodrugom ki se žrtvujejo in se ’borijo za korist delavcev, da živijo ob delavskih žuljih. Ali ni to resnica' All-righit then. Ali ti ne v.eš da jih je milijone in milijone, ki dobivajo več ko po $3.00 na dan iz delavskega produkta dn ne storijo niti trohice v 'korist delavstva, marveč še izkoriščajo delavca-trpina, a ti ,pa očitaš onim. ki se žrtvujejo za delavca, češ da dobijo plačo tri dolarčke na dan. Kaj misliš ti, da bo organizator brez jedi nabiral in organiziral delavce v unije'' Ali bi bilo potem tebi povolji ? Im potem, ko bi 'bili vsi delavci, kot si ti gospod “Seže poznam o” bi mu pa. povrh vsega tega še v o-braz pljunili. Jaz mislim, da ti nisi dobro premislil ob času ko si poslal oni dopis, ali -pa ue veš boljše, da tudi drugi ljudje imajo še večji- penzi-jo od delavcev, kot so imeli oni revni organizatorji, ki si jih ti videl v Wyoming. Da te- zamorem prepričati, ti hočem ob kratkem dokazati, da delavec živi vse, in upam da v prihodnjič bodeš drugače pisal. Ce boš pa še svojo naprej gonil in še vedino- očital onim, ki se- borijo za pravico delavcev, da imajo dobro plačo, potem ti pa ljubi prijatelj ne morem «druzega reči, kot ua ni si pri zdravi pameti. Y tukajšnem mestu imamo čez 60 salonov, vsaki krčmar -plača po $500. licence, kar znaša na leto $30.000; to je samo za licencie; kje -pa je stanovanje dn drugi stroški! Kdo plača vse to? Kaj tre, krčmarji. Kje pa dobijo ta denar. ali jim morebiti raste na glavi- kakor tebi lasje? Ne. delavec z trdimi žuljavi-mi rokami plača vse. Ti nisi tega vedel, ali pa si? Da veš. bi -bil -tudi trgovcem in krčmarjem očital, da imajo prodajalne in krčme za svojo korist in ne v korist delavcev. Vidiš kako si neveden, ko očitaš organizator jim. trohico kruha, k ter e ga jim; vsaki zavedni delavec privošči. Poznamose. Op. ur. Morebiti še ni bilo nikoli tako nujno -potreba organizacij, kakor je sedaj, šli korakamo br-ziih krač nasproti velikim- presenečenjem, in ako ne bo delavstvo v trdnih vrstah stalo, pripravljeno na vsaki kapitalistični naskok, potem stokrat gorje! Delavci organizirajte'.se trdno in v vsih strokah. potem bo Vaša zmaga, nasprotno ste pa zgubljeni! Ya le. Kansas, 3. ma rca . 1909. Zopet sem se nekaj raztogotil (Žal. zato srno z objavo dopisa nekoliko počakali, da se Vam jeza poleže. Op. ur.) in ako bodete ke-daj kaj prostora imeli v našem cenjenim listu “Glas Svobode”, pa se mene s-pomniite. Sicer nimam posebno veselega in pa tudii ne« žalostnega za poročati. Najprvo moram omeniti, da smo imeli dne 27. febr. društveno veselico, namreč društvo “Bratstvo 'Naprej” št. 9, S. N. P. J. j— Prav prijazno je bilo; vsaki kdor je prišel na veselico se jie razvedril in pokrepčal. Tudi moram 0-meniiti. da sem nabral na tej veselici $5.26 listu v podporo, namreč lištu “Glas Svobode” in ne “Prolemastiki”. Tora j hvala lm pa vsem darovaleom za pripomoček. Sedaj pa nekaj žalostnega. Človek ne ve v naprej in ne veruje kaj je “Malrika” po domače A-merika. Tukaj je bilo dokaj salonov. toda 1. marca je prišel g. Shc riff in je vse salone zaprl. Tako se -godi, da sedaj še ne boš smel za lOc ječmen ovca piti, in kmalu tudi ne boš imel kaj jesti, ker bo vse predrago iin ne boš mogel .kupiti, a krasti se pa trudi ne sme. To ni tebi dovoljeno, to smejo samo oni, ko republikance ližejo. Lahko nas veseli :ko' svobodna Amerika tako napreduje, šli rečemo da je svobodna, pa se zelo motimo, svoboda je š-- daleč v blatu in tudi- ne pride še kmalu, če b-o tako šlo-----. No pa potrpimo, saj j ■ Kristus tudi za nas trpel. ¡Sedaj bi pa rad Vas vprašal če se- kaj p i pravi jate za velikonočno spoved? Tukaj je prav slalbo, nimamo nobene cerkve, ne moremo bogu služiti. Nobeden nas se n-e bo .spovedal za veliko noč. Popre d. ko so bili saloni, me je vsaj žena včasih izpovedala, a sedaj kar ne bo salonov, bomo pa do ¡kolenov v grehih o-stali. No. pa naj bo kakor hoče, bomo že kako prebili, če ne bomo pa pretolkli. Jaz posebno '' gla j-hami” katoliškega duhovnika, za to ‘ker pri maši iz “bisma.rka” pije iin pa za to ker bogu nagaja, namreč “ska.ba”. Bog je -svet stvaril v 6 dineh, sedmi dan je pa počival. Katoliški pop pa 6 dni luži, ta 7. dan pa prav mučno -dela. da je ves slinast. Napisal Vam bi še veliko pa se bojim, ker v Maleriki je sedaj tako, kakor je bilo v Evropi nekdaj. Takrat ko so bili maziljenca vladarji in ko so vsa.eega sežgali, kdo ni plesal, kakor so oni žvižgali. No, pa saj je pri Vas v Ohi-egi ravno tako pri nekem podjetju; pol tacata komarjev pa hočejo absolutni gospodarji biti. Kdor jim pošteno pove, alo ga ,pa izključiti. To je pač lep napredek; kaj ne? Bo že enkrat boljše, za to pa jen jam pisati in se -bom že še enkrat pred božičem oglasil. Soc. pozdrav vsemi čitateljem “Glas Svobode.” Jožetov Nacek. Aurora, 111.. Marca, 29. 1909 Cenjeni “Glas Svobodo”: — Upijoči glas revnega delavca se sliši iz vsih kotov te- svobodne A-merike. — Kaj je vendar z delom? Ali nam ne bo gospod Vilček Svobodni po mogal iz te krize? In kje je ona proSperiteta, katero so nam obljubili Taftovi republikanski me šetarji zadnjo jesen? Ni je in, je tudi ne bo še en čas. Vsaj tako zgleda tu v Aurori. Bred -nekaj časom se je. še nekaj delalo, sedaj pa nas je .zopet “posl a t-ata” ona prebita breizdelica. Po nekaterih “šapi-h” se še dela celi delavni čas, po nekaterih samo po osem ur in peit dni na teden ; zaslužek pa je tako pičel, da si bi še hudič jezi-k odščipit, če bi hotel pov-edati koliko se v splošnem zasluži na uro. — Taka je z delom pri nas. V drugem je vse po navadi. — Soc. po-zdrav- na vse zavedne delavce. A. H. S. Zdravilno sredstvo, -katero vže desetletja rabijo ljudstva vsih civiliziranih dežel, mora sigurno iz-va n redni preparat biti. V vseh delih sveta, se sliši hvala o “An-ker Pai-n Expeller”. kot najboljše sredstvo proti revmatizmu, trganju. -kakor tudi bol v živcih iin mišicah itd. Samo 25e. in 50c. steklenica. AVSTRO-AMERIKANSKA-LINIJA. V NOVI PAROBRODI VOZIJO iz AVSTRO-OGERSKE V NEW YORK in OBRATNO mr PARNIKI PLUJEJO IZ NEW YORK A: Alice..........14. aprila 1909 Laura...........21. aprila 1909 Oceania......28. aprila 1909 Mar. Washington 8. maja 1909 “Laura in “Alice” sta aova parnika na dva vijaka. “Francesca” in “Sofie Hohenberg-” sta ravnokar zapustila ladjodelnico ter sta najnovejša in jako elegantno opremljena. Naša pristanišča so: Efu Za Avstrijo-TRST, za Ogrsko-REKA Železniške cene na teh ozemljah so najceneje in imenovanapristanišča najbližja Vašega doma. Dobra in priljudna postrežba; občuje se v SLOVENSKEM JEZIKU Phelp Bros. & Co., 2 Washington St., New York, N. Y. GLAVNI ZASTOP ZA AMERIKO Direktna zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvaško FRANCOSKA PROGA Compagnie Generale Transatlantique GLAVNA PREVOZNA DRUŽBA. New York v Avstrijo čez Havre Basel. Veliki in brzi parobrodi. La Provence.........30.000 HP La Lorraine.........22.000 HP La Savoie...........22.000 HP La Touraine.........20.000 HP Chicago, nov parnik.....9500 HP Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno hrano na parnikih družbe. Snažne postelje, vino, dobro hrano in razna mesna jedilo Parniki odplujejo vsak četrtek. Glavni zastop na 19 State St. New York. il A l K ICE IV. KOZMTNSKI, glavni zastopnikza zapad, na 71 Dearbor» St. Chicago, III. Krank Medosh, agent na 9478 Ewing Ave. S. Chicago, 111. A. (J. Jankovich, agent na 2127 Archer Ave. Chicago, 111. ts- M. Á. WEISSKOPF, M. D. s ZDRAVNIK IN RANOCELNIK TEL. CANAL 476 885 Ashland Ave., Chicago, 111. V lekarni P. Platt, 814 Ashland Ave.: od 4.—5. popoiudne. Ob nedeljah samood 8.—10, 13s Uraduje na svojim domu: od 8.—10. ure predpoludne od I—3. ure popoiudne in od 6.—8:30 ure večer. --------------~ - -, ure dopoludne doma in to le izjemoma v prav nujnih slučajih. DR, WEISSKGPF je Čeh, in odličen zdravnik, obiskujte torej Slovana v svojo korist. m r i Ne trpite radi sramežljivosti. - se lahko ozdravite zanesljivo v kratkem času. Vse bolezni, možkih, ženskih in otrok ozdravimo gotovo hitro in zanesljivo. Za-strupljenje krvi, plučne in prsne ter očesne boltzni, nadalje revmatizem, ledvice kakor tudi vse tajne bolezni. Zdravniki, specijalisti, uradujejo celi dan in zvečer. Pridite si po nasvet C. G. Fouček, že 22 let lekarnar 586 S. Centre Ave. vogal 18. ceste. Velika zaloga evropskih zdravil, recepti zdrav nikov se hitro in točno izvršujejo. V zalogi imamo tudi razne zelišča in korenine. Pošiljamo denar v domovino po ameriškim poštnem povzetju, prodajamo tudi šifkarte '"I Glas Svobode s® 3 Vsem društvam, gostilničarjem, trgovcem kakor tudi posamesni-kom se priporoča “Glas Svobode” za nabavljenje vsakovrstnih tiskovin kot: Zavitke in papirje z firmo, za zasebnike in urade, račune in vse v to stroko spadajoče tiskovine; priskrbi društvena pravila in prevode iz tujih jezikov na slovenski jezik ali obratno. Vsa pojasnila se dajaj o naročnikom “Glas Svobode” brezplačno, samo poštna znamka za 2c, je za odgovor priložiti. KRALJEVI BREZPOMENBNI NASLOVI. V civilizirani Evropi se cesto prigodi, da ‘bedaka, boji si častne naslove ipridievlje v luknje v tab-nejo, ga za norca proglasijo in ko, nočno se takšnem častnilakoiune-žu sodnim potoni zapove: “Ti se imenuješ plebejsko “Joža” in ne ‘.plemeniti Josip’; to si zapomni, drugače dobiš ričet.” Pri kronanih po božji milosti, pa ni tabo; ti ljudje imajo ipred-pravice, da si častne naslove pri-devljejo, kateri so naravnost sme, šni. 'Neki rimski učenjak je našel, da, po mekih starih in .plesnjevih listinah papežu ipristoja pravica, se “kralj Bosne ’ ’ imenovati'in si “gospoda” trite dežele domišljati, čez katero se v kratkem konferenca vseh velesil izrekla bode. Toda težko, ¡če bo ta najdba kaj pripomogla k viečim balkanskim zmešnjavam, kakor so vže sedaj. Zmešnjave bi bile pač grozno velikanske po celem svetu, ako bi taki domišljavi naslovi kakšen vpliv imeli a dobro, da tega ni. Vladarji civilizirane Evrope so pač v temi nekoliko podobni onim v jutro vi h deželah, kateri si vla-'darstvo celega sveta prilastujejo, tako šah Perzije, se pusti častiti “kralj vseh kraljev”. Pri tem naj takoj pripomnimo, da vsakobrat-ni bralj Portugal a, se vsled prisvojitve, b rudarstva in trgovstva, gospoda Etopije, Arabije, Perzije in Indije nazivlja. Ponosne bese-de, toda nič kot besede! One spominjajo na minuli blišč, talko bot na dostojanstva, katera pripadajo kralju Alfonsu XIII. v Španiji: “Kralj obeh Si cilij, Jeruzalema, Gibraltarja, Vzhodne-in Zahbdne-1 udi j e ; Vojvoda Burgundski, Bra-bauta in Milane.” Kralj Jeruza.lema je tudi vsakokratni avstrijski cesar; ter Friderik II. Hohenstaufen, zet poslednjega kralja, Ivan pl. Brijeme, je krono, od Bogomira pl. Bouil-lona vstanovljene države .za sebe reklampval. Takisto sie pogled na s v ©tov id z dejstvom n.e more vso-giasje spraviti, da bi bil cesar Fran Josip, ob enem: Nadvojvoda Toscane, Vojvoda Parme, Pia-eenca, Guastalla in pa clo — veliki vojvoda Srbije, in to zadnje, bot v slpomin, bo je bil od leta 1718 do 1792 velik del Srbije dejansko poki Avstrijo. Naslove: “Vojvoda Mekknburški in knez Pyrmonta, katere si kralji Prusije pridevljejo, so sicer dedni, toda niso več vredni, kot ‘spomin “Princ Orani je”, kateri pa je cesarja Viljema 11. dovolj drago stal. On obstoji iz-mirovne pogodbe, sklenjene v Utrehtu leta 1713, katera je končala nizozemski dedni spor in prepoznala kralju Frideriku I., kot sinu pobožne Loize Henriette, naslov in grb Orauije, bar je potem Friderik Viljem I\ . v prilog Švice, zgubil. Izguba dežel še ni kneze do tega prevedla, da bi svoje naslove kakšni reviziji podvrgli ali se jim odpovedali: Veliki vojvoda Luxen, burški, so še vedno, imenuje “Vojvoda Nassauski”, “Gospod AVisbadenski. Idstein a” itd., ako-ravno je njegov oče, poslednji massauški vojvoda Adolf v letu 1866 sklenjeni pogodbi, dežele Prusiji priipoznal. Da so “dediči Norveške”, trdijo poglavarji kar troh hiš in sicer: Vojvoda Ernest Günther Šlesvi-g-Holsteinski; car Nikola II. iz Rusije, kot neki IIol-stein-Gottorp in pa Veliki vojvoda August Olden.buršk.i. Najslabši zgodovinski spomin ima Abdiul Hamid, turški sultan,— on se še vedno imenuje “Padiša Grške, cele Bosne in s vsem' priveskom, potem vileta Sbbije, vtrjienega mesta Belgrad, ter vseh 'k temu pripadajočim gradovom, mest in trdnjav. ’ ’ IMPORTIRAN TOBAK, prodajam cigare in cigarete, raznevrste pipe ter izdelujem in popravljam dežnike in pipe. J. VOKOUN, 559 W. 18. St. Raznovrstne GLASBENE INSTRUMENTE prodaja in popravlja Josip Jiran 459 W. 18th St. Chicago, UL OD NEKOD. “Glas Svobode” je list resnicoljubja, list neipristranosti. “Glas Svobde” je delavki časnik, ki se ne vstruši ničesar. “Od Boja do Zmage” je njega geslo, in list s tako vnetim programom zasluži podporo od vsacega delavca, če je socialističnega mišljenja ali ne. On se bori po svoji moči, katera je odvisna Od' nas delavcev, za nas vse — za verske in za lakozvane bre,zverške trpinie in pridelovalce življenskih potrebščin in nepo-■trebščin. V svesti si, da ,bo bot tak tudi objavil sledeče vrste, ker so resnične in potrebne v poduk in pojasnilo splošnosti, čeravno zadenejo človeka, ki oglašuje svoje .podjetje v predalih lista. Vsak rojak ve, dla je list odvisen od o-glasov in, da uredništvo ne more preiskovati koliko je na tern, ali onem oglasu resnice, saj še “Glas Naroda” ne zavrne “fake and objectionable advertisements”, izražajoč se, da mora vse sprejeti; zatoraj ne prevzame list, noben list. odgovornosti za oglase, ter v tem slučaju tudi “Glas Svobode” ne prevzame nikafce odgovornosti tega dopisa, ampak naj se poislu-ži mojega imena, za vsak slučaj in vsaki čas, če bi uradni factor to zahteval. F. Gram, bivajoč nekaj časa v Naylor, Ripley Co., Missouri, obsipa slovensko javnost že delj časa z vsak o jakimi pretiranostmi, ki si večji del same sebi popolnoma nasprotujejo, in niiso v' soglasju s zdravo pametjo, in čeravno jaz nimam nika'kih ugovorov zoper naseljevanje v jugovzhodni Missouri ali kamorkoli drugam, moram rojake javno opozoriti, da se ogibajo ljudi, ki se ¡poslužujejo najpodlejših sredstev, da v ja mejo lastne rojake na svoj lim in jih spravijo ob več novcev, kakor je potrebno pri nakupu zemlje. Nebom zgubljal časa z opisovanjem nemogočih stvari, katere ta bivši trgoivski pomočnik Slovenci m iz roka v o stresa, ker nas smatra tepcem in n.eukom, poživljeni pa Frank Grama, iz Naylor, Mo., da tekom 14 dini javno v “Glas Svoboda” naznani od kedaj je on “član državnega naselniškega u-rada”, kakor s vedoči dopis njegove tvrdke v zadnjem oglasu v “Glas Svobode”, in če se je to zopet zlagal, poizivljem gia, da javno v “Glas Svobode” v teku 14 dni stvar prekliče, sicer bo o vajen radi kriminalnega dejanja za “obtaining business and money under false prentenees, and using the title of the .State for that purpose. ’ ’ V roki imam odlok oil države Missouri, ki poroča, da ista nima tace.ga urada, in da' “visokorodne ga” gospoda Grama — sploh ■ne pozna. ‘ Vsekako pa že trezna pamet razodeva, da inijedna država nima tace ga urada, 'kakor ga blagi Gram omenja. Zvezne države in tudi nekatere posamezne države imajo svojie “Land office”, kjer imajo zabeležke njih zemljišč, na katere ,pa ne vabijo ljudi, jih no naseljujejo po sili, po agentih ala Gram, za koje se ta, kot podrepna muha vsiljivi Gram Slovencem v oglasih .sleparsko predstavlja. Fakt je1, Gramče. da se preveč kitiš s ptujiim perjem. S takimi neslanimi stvarmi, kot nam jih ti že' nekaj časa vsiljuješ ne gre. pa ne gre. čeravno misliš, da si edino ti “kuštein”, vsi drugi smo pa bu^ci. Fej tako poslovanje! V ostalem pa “you have to show me”, da se poslužim tvoje neuimme pobrane fraze, kak član si ti, in kaj nam zamoreš kot tak hasniti, in to v 14 dneh, kakor že omenjeno, sicer bo pela žilovka district attorney-a, da bo joj. Well, Slovenci postajemo1 “kun-štni”; je že vrag, vse iztaknemo, in ne bo dolgo, skopali se bomo na hrbet onih, ki imajo lastne, .palače. časi absolutizma so minuli. [Pisali smo v Jefferson City, Mo., pa bomo še, če bo treba, in tudi še kam drugam. Na plan toraj. Mr. Gram, pravočasno in dostojno. Delavska straža. NAVARNO ZNAMENJE Jako malo ljudi postanejo žrtve, takojšnjih nevarnih bolezni. Navadno neka nejevolja se počuti pred napadom, ali vsako ostane neopaženo, ali se ga prezre. Taka nejevolja je navarno znamenje narave. Marebiti je bodlaj, slabost, zabasanost, onemoglost ali skoraj vedno je POKVARJEN APETIT kar nas opozarja na dejstvo, da tukaj nekaj ni v redu. Moder človek nikdar ne prezre opomine, vedoč provdobro, da bi iz tega lahko postala nevarna bolezen. Mogoče, da bi prošlo brez zdravil. Mi Vam želimo, da bi bili na varnem, to pa zamorete biti le ako vživate TRINERJEVO ZDRAVILNO GRENKO VINO To zdravilo deluje hitro. Ojačuje želodec njega žleze in okrepčuje živce k rednemu delovanju, in ako so rane v želodečnih žlezah jih ozdravi v najkrajšem času. Storilo Vam bode, kar nobeno drugo zdravilo na svetu ne učine. Vam bode JOSEPH TBINEB’3 REGISTERED pospešilo dober tek, popolno prebavljenje, mirno spanje, ojačilo mišice in živce, očistilo kri, dalo zdravo barvo, energijo, korajžo in popolno zdravje. Vzdrževalo Vam bode Vašo družino močno in zdravo, zato ker se lahko daje otrokom kakor odrašenim. Koristi vsakem želodcu, naj bo bolan ali zdrav. Orejuje njega delovanje in je edino želodečno zdravilo. UPR AŠ AN J E. AH ste že kedaj opazili, da so Vas nekteri trgovci prevarili, ko so Vam dajali ponarejeno “grenko vino” na mesto TRINER-JEVEGA, katero je EDINO GRENKO VINO? Bodite previdni in zavrnite vse ponarejeno. Ako potrebujete zdravilni nasvet, pišite nam in naš zdravnik Vam ga bode dal brezplačno. Rabite Trinerjevo zdravilno grenko vino v vseh notranjih želodečnih boleznih. Na prodaj v lekarnah, v dobrih gostilnah in pri izdelovatelju JOS. TRINER, 616-622 So. Ashland Ave., Chicago, III. John 0. Hruby If 589-591 So. Centre Avenue Chicago, 111. Priporočam veliko zalogo pohištva za spalne in jedilne sobe, preproge, astorje, Karpeti, otročji vozički itd., ter razno vrstno železnino, peči in drugih potrebščin. S@~NAJNIŽJE CENE"®* S®- Najsolidnejše blago “©S 1 Pijte najboljše pivo i n I M I i i H M Peter Schoenhoffen Brewing Co, ë m ------- ——— ... ^ M PHONE: CANAL 9 CHICAGO ILL. M iSSESBEBSæESSWBSS^^EBSSBEEEœM VODAK-OVA GOSTILNA 683 Loomis ul. na vogalu 18. Pl. Ima lepo urejeno dvorano za zabave in zborovanja TEL. CANAL 7641 WELKY’S Restavracija in gostilna 55 2 Blue Island Ave. CHICAGO vopal Loomis in 18. ceste. Telefon Canal 1458 Trgovina s novodobnim obuvalom Vstanovljena leta 1883 Velika zaloga obuval najnovejše kakovosti po zmerno niških cenah. JOHN KLOFAT 631 Blue Island Ave., Chicago. Druga vrata od Kasparjeve Banke Ita 17 JEWELED RAILROAD WATCH ■ jl35 Patentiran navijalnik, za možke ali ženske 18k SOLIDGOLD lil led z le po dkrašen im dvojnim »okrovom, derži vedno :orektni č»s. primerne 'delavcem na železnicah. _ AMČENA ZA 20 let. Za prihodnjih oO dni pošljemo to uro na vsak naslov po C. O. D. za $5,75 in vozne troške, na pregled, in ako ni, kot ___ se tu reprezatira NE PLAČAJ NITI EN CENT. Pomislipa, da lahko Slačag $35.00 za ravno takšno uro ako jo kupiš od omačega zlatarja. Posebno dobro l4k pozlačeno verižico in p»-ivezek darujemo z vaako uro. EXCELSIOR WATCH Co 505 ATHEN/EUNI B’LD’G, Chicago W. SZYMANSKI TRGOVEC S RAZNOVRSTNIM POHIŠTVOM 624-628 Blue Island Avenue, Chicago TELEFON CANAL 955 Moja trgovina pohištva je ena največjih na južno-zapadni strani mesta, kdorkoli pri meni kupi, jamčim da bo zedovoljen kot je bil vsak kdor je že pri meni kupil v zadnjih 22 letih od kar sem v tej trgovini in na istem prostoru. Kašparjeva Državna Banka, --------vogal Blue Island Ave. & 19. ul.-- VLOGE 32,500,000.00 GLAVNICA . $200,000.00 PREBITEK . . $100,000.00 Prv« In edina češka državna banka v Chioagi. Plačuje po 3% od vloženega denarja na obresti. Imamo tudi hranilne predale. PoSiljamo denar na vse dele sveta; prodajamo šifkarte in posojujemo denar na posestva in zavarovalne police. Št. 1005. - Jamčeno po tvrdki W, F. Severa Co., v smislu kongresnega sklepa o hrani in zdravilnih z dne 30. rožnika 1906. ili SB «v* MM fj Él S» £,V ER/j *f&L. 3 Bu»e Pum au>:xh», ts r-r.B t»'T. AN EXCELLENT AND mm for Sasom* 'Both, dl Skh j Sms, Md&yei. < Sslt&xvt* ¿.’¿V’**' &d *5)ŠS&££ir Real fte las#* ^ i« *#» fbjoe »s."00. *&**A8S» SV w. F. SEVER A co; ji Iteteie S®»* il CBUAK &AFIDS, - ÍOWA.jl Ne rabite-li kričistilca ? To vprašenje stavimo našim prijateljem v spomladnem času. Veno, da boste odgovorili, da rabite. Vsi ga potrebujemo. Rabino nekaj, ki bi čistilo in ob enen zdravilo in krepčalo kri Boljšega zdravila ni za tako stvar kakor je Severov Kričistilec. To je pravi krepčalee krvi ter je dobra čistilna tonika. Od-strani'vse nečistine, okrepča kri, ki je tekočina življenja za vsako življenje, prepreči in celi vse odprtine in rane ter oživi ves sestav. Zoper vnetja kakor bolečine v selu, bule, otekline, rane in druge nerede, katere povzroči slaba kri. Cena $1.00. ČITAL JE NAŠO KNJIŽICO IN ALMANAH. '■‘Zahvaljujem se Vam za dober svet. Počutil se sem jako slabo, nisem mogel delati tudi ne piti, trpel sem na neprebavnosti ter sem bil ves pobit. Primerilo sc mi je slučajno, da sem dobil v roke Vašo knjižico in almanah ter sem čital o Severovem kričis-tilcu. Po vabljenju dveh stekleničic tega zdravila sem se preč bolje počutil. Imel sem tudi rano na obrazu. Po i abljenju dveh kosov Vašega mila je ista popolnoma izginila." J os. Budzik, s'st & H str., South Omaha, Nebr. Prodajajo se v vseh lekarnah. Vprašajte samo za “Severova" Ne jemljite ponaredkov Neredi Kronični prebavilih organov. katar v mehurju. V vseh slučajih želodčnih neredov ne glede odkod da prihajajo je najbolje, da rabite Kronični katar in razne bolezni nehurja se prav hitro ozdravijo pri rabljenju dobrega zdravila ki je Severov Severovo Želodčni grettčec Zdravilo za obisti in ietra. ki je neprecenljivo zdravilo in krepčilo, Ozdravi vnetje želodčnik sten, uredi delovanje, popravi nerede v prebavnih celicah terprinese zdravje v želoaec. Posebna dobra tonika za starce. Cena 50 centov in $1.00. Rabi se že delj časa. Odstrani strup od sestava in uredi obisti. Najboljše zdravilo za hrbto-bol, boleče in pogoste odpuščanje vode in vse nerede jeter in obisti. Cena 50c in $1.00. \ ZDRAVNIŠKI SVET DAMO BREZPLAČNO. Slovenci pozor! Ako potrebujete odeje, klobuke, srajce, kravate ali druge važne reči za možke — za delavnik ali praznik, tedaj se oglasite pri svojem rojaku, ker lahko govorite v materinščini. Čistim stare obleke in izdelujem nove »sr“ ----- -po — “©a jf, najnovejši modi in nizki ceni. JURIJ MAMEK, 581 S. Centre Av«. blizo 18. ulice Chicago, 111. Nekatere prodajalne trde, da cena tega ali onega je za polovico... nižja. Mi tega ne storimo. Temveč pridite in oglejte si naše blago. V zalogi imamo naj lepšo vrsto OBLEK, SLAMNIKOV, KLOBUKOV, OVRATNIC.SRAJC SPODNJE OBLEKE itd. 'Pridite in oglejte si naše vzorce za meške obleke. te&~ Oglejte si našo zalogo OBUČE. “©8 TEL. CANAL 1198 Kloboučnid a obchodnici zbožim vÿpravnÿm 2AKÁZK0VÉ ma VÉNUJE SE 508-600 • ZVLÁSTHÍ POZORNOST BLUE ÏSNAND AVENUE Pozor rojaki! Potujočim rojakom po Združenih državah. onim v Chicagi in drugim po okolici, naznanjam, da točim v svojem ravnoKu-pljenem saloonu “Triglav” vedno sveže “Atlas” pivo in vsakovrstne likerje. Unijske smodke na razpolago. V zabavo vam služi popravljeno kegljišče in “pool” miza. Zagotavljam i-olidno postrežbo in se priporočam za obilen obisk. John Mladič 611 So. Center Ave., blizu 19. ceste, CHICAGO, ILL. ANTON LINHARD & S0N — Pogrebnika — Kočije za dobiti za vse priložnosti 471 W. 19th Street Chicago, 111 Edward Paucli ----- gostilničar-- 663 Blue Island Avenue CHICAGO * GOSTILNA SLOVENSKI DOM NA NOVEM PROSTORU 583 S. Centre Ave. vogal 18. St. Slovenci in drugi bratje Slovani, kateri hočejo izvanredno dobro postreženi biti, naj pridejo da se prepričajo osebno. Za kar vabi s poštonvanjem Mohor Mladič RAZNO IN DRUGO. Ruski car je 'pomilostil generala Stiissla, kateri je bil zaprt v Petrogradu radi veleizdaje. Za rusko baltiško brodovje je dovolila ruska duma v tajni seji 7.485.000 rabljev. — Pa pravijo, da Rusi nimajo denarja. Ustrelil se je v Carigradu iz neznanega vzroka turški paša divizijski muidgeneral Seifuilah. bivši šef generalnega štaba v grški vojski. Ženske mestne odbornice. Pri mestnih občinskih volitvah v Kidanju na Danskem je bilo v občinski svet izvoljenih 7 žensk. Radi zlorabe narkoze so zaprli zdravnika dr. O. Blosa v Karlsruhe. ker je nezavest omamljenih žensk izrabljal v pohotne namene. Za olajšanje ljudske bede je dovolilo avstrijsko ministrstvo 0-krajema Koper in Pulj 50.000 K, Poreč in Pazin 70.000 K. Lošinju 10.000 Iv in Volosiki 20.000 K. Veleizdajstvo v mašni knjigi. Ogrski škof Parvi je zaplenil slovaško mašno .'knjižico, ker se mu je zdela pesemea “Marija zaščitnika Slovakov’’ veleizdaj na in ne- Zastrupljenje od mrliča. 181et-na hčerka Itka Kordi v Bu-dapešti se je sklonila prodno so pokrili krsto- umnle ji matere še enkrat k njej im jo poljubila. Naenkrat ji je« postalo slabo in bala je mrtva, predimo so mater pokopali. Zdravniki so dognali, da se je zastrupila s poljubom mrtve matere od katere je« vdihnila mrliško zastrupljen je. Zanimiva nebesna prikazen se .je bajei pokazala v Možkanjcith pri Ptuju. Pokazala se je nenadoma v zraku trdnjava in sicer tako jasno, da so se razločevalo natanko cevi' topov in razne zastavice. Videli so vojake, ki so nosili tramove in gradili most. Ta fata mor-gana je trajala skoro tri četrt nre in povzročila, velik strah pred vojsko in križanje mamic za milostno sodbo. Cerkvene oblasti na Bavarskem so začele duhovne, kateri se ne marajo udeležiti zunanjih političnih bojev,, ter se. ne strinjajo' z nazori duhovnov konsuimarjev in va tiar jev, tako očitno, strogo in surovo preganjati, da se zgraža nad' takim početjem ljudstvo in varna. — Daljše poročilo o tem priobčimo prihodnjič v posebnim članku, V gardsko jezero se je pogreznil pri Campione precej velik del obrežja z mostom za vstop in izstop z ladij. Bližnje hiše so morali izprazniti, ker .se j,e bati, da se pogreznjen je razširi. “Veleizdajniška” razprava v Zagrebu. ;— Predsednik: “Vi ste bili torej že takrat elan stranke..’’ — Obtoženec: “Nisem, ker takrat je bila stranka preveč klerikalna in jaz zagovarjam princip svobode vesti in ločitev cerkve od države.” (To govori duhovnik — pravoslavni seveda!) Zastrupljeno žganje. Za pojedino — sedmino — po umrlem posestniku Zahorcu v Aradeu na Hrvatskem so nastavili 2 sodčka žganja, katero je bilo zastrupljeno.. 13 gostov je na mestu umrlo. ostali pa so več ali manj omamljeni. in se dvomi o okrevanju. Botri so zgubili otroka bogatega posestnika iz S&mcibora. — Položili so ga po krstu v voz, ter se sladko ginjeni odpeljali in prezrli, da je otrok zdrknil med vožnjo na tla. — Dobil ga je k sreči nek kmet. ter ga izročil vrnivšim se botrom, ter si zaslužil seveda lepo o a grado. Išče se dedič po 2:?. prosinca u-mrli Mariji Kromar roj. Arko iz Dolenje vasi št. 99, katera je zapustila premoženje svojemu sinu Janezu Kromarju, drugemu sinu Ignaciju Kromarju pa ničesar. Bivališče obeh je neznano in se poživljata, da se tekom enega leta zglasita, Grof Tolstoj svojemu čaru. — Grof Tolstoj je poslal čaru knjižico z naslovom “Postava nasilja in postava ljubezni”, katero razdeli v 3 dele in sicer: “Zakaj pišem”, “Kdo pozna žalostno življenje ljudstev” in “Zakaj nimajo ljudje pojma o pravem življenju”, v katerih jedrnato s čudovito- bistrosto premiotriva sedanje niške družabne odnošaje. Poroka na smrtni nostelji. Tereza \Yittuk iz Beljaka na koroškem je poklicala vsi «d ra.pidnega hujšanja bolezni svojega ženina akorda uta B. Pole iz Romki. Ko je časopisje v toliki meri, da je bila vlada prisiljena opozoriti na to brezstidino početje Vatikan, da u-kroti te surove raznuševalcie svojci vere. Ženski klobuki na švicarskih železnicah. Novodobni ženski klobuki, kateri so primeroma nizki, a sila široki, so našli najhujše nasprotnike na. šviearlskih železnicah. — Ravnateljstvo jie namreč izdalo- ukaz. da mora dama, katere klobuk ima premer nad 80 eni, po 117. žel. tarifa, oddati ga. kot prtljago, ali če se moče voziti odkrita. iti sama v službeni voz med škatlje. kovčke im kolesa. Mati božja na Sveti gori pri Gorici ni prava, tako trdi an.ti-kvar Gyra. kateri ima pravo sliko .Matere 'božje v svojem arhivu, ona v oltarju na sveti gori je pa baje od frančiškanov podtaknjena. Seveda to patre grozno jezi. Kšdft je uničen in patri so nesmrtno • blamirami, kajti ljudje so jim bodo pač lepo zahvalili, ko zvedo, da so bila vsa težka božja pota, vse tihe in glasne molitve, toliko milijonov oeenašev (po 20 ali 10 hi. toliko tako gorkih vzdihljajev. križevih potov, devetdnevni© in svi tl in kronic za nič, ker niso molili in obiskovali prave Matere božje, marveč podtaknemo in nepravo, med tem. ko je prava ¿spala v Gorici v arhivu Gvrovem, l>a se pride temu v o-kom, razpisuje dr. Fr. Pavletič nagrado 1000 kron onemu, ki dokaže nasprotno. Politični umori na Laškem. — Podžupani mesta Rocoamema pri Palerma im mestni svetnik Vocim-so št,a bila v bližini dvojih hiš iz za-sedle ustreljena. Oba. napada sta iv/ršena s poraznim,n« s nasprotno stranko, katero sta omenjena ma vse mogoče načine preganjala in zatirala. Napadalca sta ušla. Novi topovi. Tvrdka Krmpp je napravila za razstreljevanje zra-koplovolv, ki postanejo jako merodajen faktor v prihodnjih vojskah, posebne topove,s katerimi je mogoče streljati naravnost v zrak tor doseže 4 feg težka; krogi ja (6.5 bal.) izstreljena z začetno hitrostjo 620 m višino — 5500 m. došel, so izjavili zdravniki, da bo v kratkem- umrla, na kar je zahtevala o-na poroko, katera se je tudi ob smrtni postelji izvršila. Zaplenjene puške. V noči 13. .marca so zaplenili na parniku “Skodra” v Reki precejšno množino pušk najnovejšega izdelka. Lastnika niso mogli najti, splošno o puškah, nihče nič ne ve razen enega mornarja, ki pravi, da je Radi 7000 K. Neka Jožefa Grie-sl iz Saaza- na Češkem, vdova in hišna posestnica je bila dolžna ■Svojemu, stanovalcu A. John, 7000 K. •—- Ko j,o je ta tiirjal, ga j.e ,na-madla s sekiro in grozno razmesarila. ranila njegovo .soprogo, ki je prišla slučajno domov, ter odšla maha podi streho, kjer se je za bližnji strešni tram obesila. videl nek večer, da jo došel na parnik potnik z zabojem v roki. kateri je sličen zaplenjenim. Zveza tatov v Trstu. Policijski oficijal Titz iz Trsta je povedal Piccolu, da ima policija v evidenci 9000 tržaških tatov. Res lepo številce in če se organizirajo, bo močna votivna stranka. Govori se, da sestavljajo že pravila, katera predlože namestništvu v potrdilo in katera morajo biti bržkone jako zanimiva. J. HERMANEK 633 Bine Island Avenue, Chicago, Ul. Ostrige, raki, ribe in velika zaloga konzerv ED. SIHRA, izdelovalec finih Havana in domačih smodk. Tudi prodajam vse vrste tobak na debelo in drobno. 612 S. Centre Ave., Chicago, Ul. 1 POZOR, SLOVENCU j Od 1. junija 1908 do 1. marca 1909 • sem prodal zemlje za 92,760 tolarjev 54 Slovencev je tukaj naseljenih in vsakdo je dobil, kar je kupil. Slovenci, ako hočete svoj dom. kupite zemljo v lepih krajih in po ceni. Pridite sem in oglejte si naše kraje. Jaz ne prodajam lastno zemljo, ker je nimam, pač pa zastopam 100.000 akrov zemljišča različnih posestnikov, od katerih se neposredno kupi zemlja. Vse posestne pravice na razpolago, predno se en cent plača. Obdelane kmetije in gozd od 40—25,000 akrov skupaj. Plačilni pogoji najlažji. F. GRAM, Naylor, Mo., ('lan državnega naselniškega urada. I POZOR ROJAKI! Kdor kupuje uro ali drugo zlatnino, naj piše po lepo slikani slovenski cenik. Cene so zelo nizke, oziraje se na blago. Dergance, Widetich & Co. 1622 Arapahoe St., DENVER, . . . COLORADO B- 2193 Najstarejša slovanska tvrtka EMIL BACHMAN 580 So. Cenite k., Chicago, lil. Se priporoča vsim Slovanskim društvam za izdelovanje društvenih znakov, gumbov, zastav in vsakerih potrebščin. Izdelek je najfineji in najokusneji, pri tem pa zelo zmerne cene. Neštevilno zahval in pripoznanj jamči za pristnost in okusni izdelek naročenih potrobščin. Pišite v svojem jeziku za vzorce in cenik. ATLAS BREWING CO. sluje na dobrem glasu, kajti ona prideluje najbolje pivo iz češkega hmelja in izbrauega ječmena. | LAOER | MAGNET j ORANAT j Razvaža piyo v steklenicah na vse kraje. Kadar otvoriš gostilno, ne žabi se oberniti do nas, kajti mi te bodemo zadovoljili. SLOVENSKI KMETIJSKI LIST V AMERIKI. V “Ani r ikansk im Slo vencu” z dne 26. marca t. 1. čitamo dopis slovenskega farmarja Ignac Česnika i'z WilLaid, Wis. Dopisnik pravi da je silna potreba, da bi se kmetijski list za ameriške Slovenec začel izdajati in priporoča, da bi s(i najlažje tega dela oprijelo Ani. Slovenca tiskovno društvo v Joli'e'tu, 111. Odkrito pri,pozna mo, da ta ideja ni preslaba. Ako pomislimo, da se naši rojaki vedno bolj zanimajo za. farme, tako je meobhodno potreba, da bi izhajal povsem strokovno urejeni list, in začetkoma če več ne, vsaj ,po enkrat v meser eu. List bi svoj obstanek imel iii ljudstvu bi bilo pomagano s tem, kar sedaj krvavo pogreša. Interesent e v' je 'dovolj, 'ko ji bi .se na list naročali, farmarjev pa po raznih državah tudi ne manjka, kateri bi list podpirali s stvarnimi in s škiušnjo' opremljenimi dopisi. Toraj obstoj lista bi bil gotov. Sedaj je pa neizogibno drugo vprašanje za upoštevati, dobro premisliti in potem rešiti; in to je sledeče : Povsem odgovarjajoči agrarični list urejevati ni kar tako lahko, kot bi si kdo mislil. Urednik mora biti teoretično in praktično strokovno izobražen ; on mora nekoliko več znati kot krompir saditi in jablano od hruške razločevati. On mora biti v kemiji, v botaniki, kolikor toliko v mineralogiji, montaniki, hidravliki in botgzna v čem še vse podkovan, da so more prosto in nadkrilajoče v vseh okolnostih gibati. In da bi so tak strokovni človek, tu v Ameriki lahko našel, o tem dvomimo ,po vsej pravici. Da bi se pa uredništvo takega lista 'kakšnemu šušmarju izročilo, no, potem ne bo nikoli dober namen dosežen. V tej stvari je slabo ali pa polovično delo za nič. Da k dobri stvari, 'kolikor je_ v naši moči pripomoremo, si vsoja-niio sledeče nasvete navesti : iDa bi omenjeni agraričen list Ani. Slovenca tiskovno društvo v Jolietu, 111. izdajalo, s to mislijo se ne moremo sprijazniti, marveč nasvetujemo, da bi se urejevanje, tisk iu izdaja lista poverila delničarski - jugo - slovanski - tiskovni-duužbi v Cbicagi, IH- na Centri Ave.. v Narodni dvorani. To bi (bilo v prvi vrsti 'koristno, ker je družba z delnicami dobro podkovana. in novi 'kmetijski list bi se zopet na delnice dal. Skupne delnice se potem na Newyorski borzi priglasijo in postale bi svetovni papir”. Za uredništvo in upravaištvo je izborno preskrbljeno; n. pr.: Gospod Josip Za v e ritnik, glava in vodja vsega podjetja iu gibanja, bil bi izvrsten urednik mon-tanike. On je praktičen v pridobitvi rudninskih produktov : živo srebro itd.; po njegovi metodi stane pridobitev zelo malo, a proda pa z velikim dobičkom. To je faktor, s 'kojim se mora računati ; Gospod Ivan Molek, je v botaniki, izurjen, pozna izvrstno tobačne zelišča in spravi v promet vse, naj bo skalb-ali linijski izdelek ; a vseeno prednost daje skab-Mnodkaui, ker jih je težje razpe-C 3 V 2Ut 1 j Gospod Ivan Ivafcer, je zanesljiv upravnik, vse brzo prevdari je li za vknjižiti, ali ne. Tudi bi bil spreten, potovalni učitelj, kar je "ukazal v Milwaukee, Wis.; Gospod 'Petrič, on je izvežban (?) pek. tedaj zna gotovo ločiti bob od .pšenice in bil bi dober u-rednik za oddelek : “žita.” Tu je pripomniti, 'da ker je drugi tajnik gl. odbora S. N. P. J. in ima časa preko glave dosti, tako se nadj.a-rno. da bi uredniški posel brezplačno prevzel, Gospod Frank Krže, glavni tajil ik S. N. P. J. je izvrsten računar in boss, praktično in teoretično izvežban. v lesu-.slov ju, razloči les-kovino od brinja : prvo je pripravno za lesno industrijo, rešeta itd. drugega sad pa za — šnops. Tu smo navedli nasvete, kateri so za uvaževati in smo pripravi je- ni vsikdar nadaljne pojasnila dati, kolikor bo v naši skromni moči. GOTOVIM ELEMENTOM. Upam, da priobčite'ta moj dopis v “Glas Svobodi”, in to temveč, ker nimam namena podajati -se v polemiko, pač ,pa kolikor mene Vi poznate, da ljubim resnico brez vsakega zavijanja in da nisem iizzivae ne rovač, ter gotovo imate pri vsakem mojem dopisu moj podpis v uredništvu “Glas Svobode”, kar dokaže, da nisem strahopetec. Zadnjih par mesecev se zopet strelja kozle po St. Clair ulici, tu v Clevelandu in to na željo nekaterih b rezila čajnežo v, kateri mislijo da so nekaki rešitelji slov. proletarcev. Radi se postavljajo v javnosti, kot čisti angelji, naravnost iiz nebes in hočejo s svojim zavijanjem zatajiti resnico. To pa zato, ki se nekteri rojaki neupog-l nejo njih ekseienei; njim se pa gre zato. da 'kolikor mogoče več peska ostane v očeh tnkajšni javnosti. Oni profesorji staroveške dlobc se ne ozirajo na dokazila, katere jim pomolim pod nos in se ne ozirajo na dejstva, katera jasno govorijo, pač pa zavijajo po farizejsko in s tem pokažejo, da niso možje na svojem mestu, Todla čas pride, ko bode ta nesnaga v človeških podobah pogi>- n.ila v svojem lastnem blatu. Zabredli so tako daleč, da jim ni pomoči izkopati se iz blamaž in blata v katerega so zabredli, ter da bi prišli na pot, po fcteri hodijo dostojni, pošteni im dobro misleči ljudje. V zadnjem času so zopet začeli brusiti svoje umazane jezike ob mojo osebo ; govorijo da som kričač, da veliko govorim, da ne vem nič in da če drugo ne pomaga, bo-die pa pest in 'da bodem zletel v temo. Ha, ha, hal' Zavijači, le,korajžo pa “šnaid” da me vsaj prisilite z žehto na dan. katero sem Vam obljubil svoje časno. Stvar sem opustil, ker se mi gnusi, d‘a bi prišla taka vsebina v javnost, in to zato ker se bodem dotaknil tacah oseb, katere so bile slepo orožje vašega početja. Ko pa stvar objavim, bo pa smrdelo, da 'bo joj, in takrat vam bodem dokazal vaše umazane nakane, izdajalstvo, laži in zavijanje. Zapomnite si zavijači, dia vem marsikaj, bar se je godilo iu govorilo po raznih shodih in kotih. Nekteri brezznačajneži govorijo, la sem Kondatov privrženec. Staroveške brumme duše, kakšen stik pa imam z Kondom? Ali se še spominjate nekaj let nazaj, kako ste slastno segali po “Glas Svobodi” in hvalili Konda ' Dokler ne dokažete to, kar govorite o Kondu, vam rečem da ste zavijači. in kar se tiče Konda miu klicem : Živijo! Konda!! Ti si 9e podal v nevarno podjetje, ko si začel izdajati svobodomiselni list “Glas 'Svobode”. In ravno “Glas Svobode” je mansikteremu Slovencu oči' odprl, toraj 'hvala mu! Ali je Konda obogatel pri listu, ali pa zapravil, kar je imel prihranjenega, to mene nič ne briga. Recimo pa. da je Konda vgla-dil pot svobodi in prve sovražnike rusuicie vrgel ob tla s svojem listom, in to na s plašno korist slovenskega delavstva v Ameriki, se mu mora tedaj to pripozraati kot zasluga. Še sedaj, ko so boljšo vgodnosti. se mora Proletarec boriti za obstanek, in razredno in trezno misleči rojak bode podpiral in čital oba lista ter čislal vsakega po svojih zaslugah. Kdor pa misli, da so pri “Glas Svobode” lopovi, pri Proletarcu pa čisti angelji iz Adamovega raja, oni je pravi bolnik na 'duhu in ima slamo za možgane. Kdor ne zna trezno premišljevati to in ono. naj molči in počaka. kako se bode stvar končala, ter ni treba kozle' streljati. Pisal sem že opetovano na “Glas Svobode” in Proletarca, da bi opustila polemiko, a dobil sem ne po vol j ni odgovor: (Op. ur. Mi smo kritizirali uradovanje v glavnem odboru S. N. P. J. a Proletarčeve izda-jice ni nihče (pozval, naj nered- aoslt g. Kižeta & Co. zagovarjajo. Oni so se koj v začetku naše kritike na stališče v škodo članov S. N. P. J. postavili, ter po nas u-'drihali z Lazniki itd. Da bodemo mi psovanje od tacih nesramnih izdajalcev, koji niti trohice poštenja v sebi nimajo, mirno v žep vtaknili, to se pač nikdar zgodilo ne bo, marveč pomeli bodemo z njim vse kote, da bo ljudstvo enkrat spoznalo, kakšni efijalti hočejo biti njih voditelji. Naša zaloga je še polna, ter hodierno še marsikaj obelodanili za “ideal” kakor John. Petrič .pravd) vtaknil sem svoj nos le tam. kjer se mi jo zdelo neobhlodno potrebno, in to vedo uredništva pri Proletarcu, kot pri Glas. Svobode. Da nimam Konda za angelja, to rečem, ali 'ko bi bilo vse resnica, kar se njemu predbaciva, bi on sedel že zdaivnaj ipod ključem. Toda s tem, ko ga nasprotniki zavratno in za hrbtom blatijo, .kažejo da niso na pravem mestu in stvari zavijajo sebi v korist. (Op. ur. Lopovi naj stopijo na plan in naj javno dokažejo Kondu, sleparijo, koristolovstvo, tatvino, goljufijo itd., dokler ,pa tega ne store, so nizkotni podleži, katerim pristo ja skrajno zaničevanje. Sicer se pa Konda toliko zmeni za tako “bando” kot za l.anskii sneg. Naj lajajo kolikor hočejo, svoj namen ne bodo nikdar dosegli, to je pribito.) Obrnimo se zopet v Cleveland. Tudi tuikaj imamo rojake, ki znajo ceniti zasluge obeh listov “Gl. .■Svobode” in 'Proletarca; seveda, ■ vsaki po svoje. Nekteri imajo ta ali pa oni List v zabavo, ki tu pa tam katerega okrca, kakor zasluži. Ali taki rojaki nimajo pravih misli za dobrobit 'Slovencev, in a-ko bi ne imeli orožja proti 'koristolovcem, bi ti duhovi imeli proste roke in joj potem onim, ko še spijo v temi nazadn jaštva ; tako se pa še' dandanes dobijo po raznih slovenskih naselbinah, ko pazijo na nesnago v človeški družbi in jo takoj razkrinkajo v javnosti. kar je važno in koristno za o-ne. ko jiim še ni zasvetila luč prosvete. Kajpa. da onim gospodom ni po volji, ko se jim spodbija nakana in za kar j.e “Glas Svobode” najbolj pripraven list, ter moramo biti hvaležni, da je svoj čas stanovitno odbil vse napade od štrani prej omenjenih. Toliko Clevelandskim ribičem v album, zaradi predlbaciivanja, da sem Kondov privrženec. Kar govorite o onih par rojakih. da imam stike ž njimi. Vam pa le toliko rečem : Pometite poprej pred' svojim pragom, ker imate že kup gnoja čez glavo! Kolikor jijh jaz poznam, se bojujejo za pravično stvar, brez zavijanj, iin se ime oziram, na to. kar Vi čvekate. ker Vas poznam predobro. Škoda za Andolška, da pride zaradi Vas v javnost; kolikor ga poznam je mož na pravem mestu. Nikdar se pa ne bodem zaletaval v ljudi, o katerih nimam dokazov za njih krivdo. Zagotovim pa Vam tu da mi ne bodete zamašili usta za pravično stvar, ne in stokrat ne! Vi ste pri meni toliko kolt leseni svetniki v rimskem tempelnu. Kdor se bode še spotikal ob mojo osebo, mu garantiram, da ga pošteno okrcam v javnosti in. z polnim. imenom. 0-stalini rojakom pa svetujem, naj opazujejo stvar, kaj ti gospodje nameravajo iin potem naj sodijo sami. Vam zavijači pa kličem.: Na korajžo 1* 'Saj vas je vendar pol tacata in jaz sem sam. a se vas ne ustrašim; torej še enkrat: Na korajžo ! Jaz vam zagotavljam, da bolj ko bodete mešali, bolj bo smrdelo iz vaših hramov. Vam sem na razpolaga in kakor sem vam že obljubil, da bodem zastopal koristi vseh, ne pa samo nekaterih. To je moj resni opomin in za celo vsebino sem odgovoren jaz sani. Cleveland, 0. 21. marca U>09. August Kužnik, 8323 Connecticut Ave. S. E. Čitajte “Glas Svobode!” VELIKANSKI DOBIČEK ZA 2c ako pišete po cenik. Pravo grenko vino, kranjski brinjevec, tropinovec in novi “'Sporty Gin”, prodajam skoro polovico ceneje. — A Horwat, Joliet, 111. Dobra UnijsKa Gostilna, mrzel in zorak prigri- |nc Q Cfnctnv zeli. : Pod vodstvom 650 Blue Island Ave. delikt Dvorana za društvene in unijske seje, in Vruga dvorana za kouoerte, ženitve in zabave. J. C. HERMANEK,. SLOVANSKI LEKARNAR 585 S. Centre Ave. Chicago, 111. ima v zalogi razven vedno svežih zdravil, tudi vse kiurgične priprave, eno in dvestranske kilne pasove.