^eriski letalci nad ••sijo in Poljsko
jlSjlNEToNDEl

Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio
Oglasi v tem listu so uspešni
E Q U AL ITT
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
Kupujte
VOJNE BONDEl
The Oldest Slovene Daily in Ohio
Best Advertising Medium
leto xxvi.
CLEVELAND, OHIO, MONDAY (PONDELJEK), OCTOBER 11, 1943
ŠTEVILKA NUMBER) 237
U
trdnjave so na-, ® 1500 milj dolg ;2?'anapad na 'Jske postojanke.
soboto podnevi so a-® eteče trdnjave napadle ® postojanke v vzhodni Poljskem. Bil je to 1% g 1,500 milj, s ka-Ije, j ^ Berlinu dalo na zna-kraja v Nemčiji, smsl; , ™ mogli doseči za-
S^bniki. .
J Ji Polet rekordne dalja-Angleži, ko so Gdansk (Danzig), ko 5. letalska sila je v so-^ost posvetila svojo po-[1%	Hannover, Po-
lejj °%bardiral& iznova ) I t J® bil zadnje dni po-'^^Ka ^^ičujočih zavez-
Ubardiranj.
so med drugim
II ^Gmške baze v pri-" Gnynij,
^ Poljske
Jugoslovanska armada ogroža štiri mesta
v teku so ostri boji med Trstom in Ljubljano.
^cT
j® bila
No
grobovi
ROVANŠEK
bolezni je preminil ^fek,star 63 let, sta-St. Doma ^ ijslfe " pri Zatični na kjer zapušča bra-ij <p,. več sorodnikov, t v dve leti, preje pa 4^^«emaugh, Pa. Bil je 2? ^ Janeza Krstnika L Sl^j društva V boj št., Jio '. v zapušča hčer ^.®faka Cyrila Rovan-. Wj, društva Jane-St. 37 AJBIZ v Co-Pa.
4,. pa tri brate Mi-^0 sor	Vitusa, ter
f.S^'*kov.
9:3q ® bo vršil v sredo
12 Joseph žele k J:, i„^°Srebnega zavoda,
skrbin "i	Skrbin, stanu-
E. 61 St. Pogreb i-^ pogrebni zavod A. Porpi	Podrobnosti
^NTi
'jI Sine
jutri!
laurich
63 let, stanujoč Ave., Euclid,
Poročila iz Londona javljajo, da širom Jugoslavije in severovzhodne Italije divjajo ostri boji in da Jugoslovanska osvobodilna armada prodira na vseh frontah, ogrožajoč štiri niesta, vključivši Trst. Partizanske čete povsod držijo svoje postojanke navzlic temu, da so jih Nemci na enem sektorju napadli z 200 tanki.
Radijsko poročilo z glavnega stana gen. Tita pravi, da partizani ogrožajo Zader v Dalmaciji ter Karlovac in Ogulin na Hrvaškem. Eno poročilo tudi trdi, da je Zagreb za praktične svrhe obkoljen od čet osvobodilne armade.
Boji v Sloveniji
Bojna vihra v Sloveniji je dosegla višek, ko so Nemci vrgli v boj več kot 200 tankov za železniško progo, ki teče med Ljubljano in Trstom. Partizani so pretrgali železniško zvezo pri Ilirski Bistrici in vrgli nazaj več nemških napadov pri Gorici.
SIN POSLANIKA WINANTA POGREŠAN V BOJU
Kot se poroča iz Londona, se včeraj ni vrnil s poleta nad Nemčijo 22-letni poročnik John G. Winant, sin ameriškega poslanika v Londonu. Njegovo letalo je treščilo tekom napada na mesto Muenster.
bil doma iz vasi a Dobernik
cc
^	"T leti. Bil je
!S ^ Zavedni sosedje št. : društva Euclid št
* ."jsitg'	Dobernik na
odkoder je prišel
SEJA IN ZABAVA
Jutri večer ob osmi uri se vrši seja Slovenskega demokratskega kluba v Euclidu, in sicer v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. Po seji se vrši prosta domača zabava. — Članstvo je vabljeno, da se pol-noštevilno udeleži.
DRUŠTVO "EUCLID"
Članstvo društva Euclid, št. 29, SDZ se opozarja, da se gotovo udeleži izredne seje, ki se vrši nocoj ob 7. uri na domu brata Matija Nemec, 885 E. 236 St., da se ukrene vse potrebno glede pogreba umrlega člana, Antona Lauricha, ki se vrši v sredo.
Partizani vodijo Jugo-:Strahovit zračni slavilo kot demokracijo napad na Nemčijo
Reporter Daniel De Luce, prvi Amerikanec, ki je prišel v dejansko stiko z jugoslovanskimi partizani, pri čemur je riskiral zajetje od strani Nemcev in celo smrt, nadaljuje z opisovanjem razmer ki jih je našel v Jugoslaviji, Poročilo, datirano 3. oktobra in poslano z glavnega stana neke partizanske brigade v Jugoslaviji, se glasi:
Pred s svilo prepreženim ol-*" tarjem, kjer so v jesenskem vetru plapolale visoke sveče, je 29-letni partizanski brigadni poveljnik sklonil svojo glavo in naredil znamenje rimsko - katoliškega križa.
V svoji levici je držal slovansko sivo čepico, na kateri je bila spredej prišita rdeča zvezda. Ob strani, za usnjatim pasom, sta poleg samokresa viseli dve ročni granati.
Bilo je vse mirno v polmraku dalmatinske cerkve iz 12. stoletja in širokopleči duhovnik z o-čali, ki je stal poleg partizanskega poveljnika, je bil prvi, ki je prekinil molk.
Opozoril je na največjo dragocenost cerkve—pred-renesan-čno podobo Marije Device, ki je bila tako obledela, da je bil o-braz skoro črn, nahajajoče se v okviru iz čistega \srebra. Poveljnik, ki jo je videl dnevno tekom zadnjih par tednov, je z odobravanjem prikimal.
Šli smo ven in stali na cerk-
venih stopnicah, s katerih se rok, pri katerem je bil izvoljen nam je nudil pogled na'Meče .neki zdravnik. Na ta način je
strehe gorskega mesteca, nad katerim je bila 13. septembra razobešena zastava z rdečo zvezdo, nakar mi je. duhovnik na sugestijo poveljnika povedal, kako je njegova župnija postala partizanska.
"Naveličani fašističnega jarma, so duhovniki in ljudstvo
partizanske vlade, sta bila zame dva izmed mnogih nepričakovanih incidentov tekom mojega 24-urnega bivanja v borbeni Jugoslaviji.
Samo 30 milj od nacijske postojanke
Nacijska postojanka je bila manj ko 30 milj oddaljena od kraja, kjer sem se nahajal. Danes zjutraj se je neki nacijski bombnik spustil v nižino 200 čevljev nad nekim partizanskim domom, v katerem sem bil gost. Toda nahajam se pred prijatelji, katerih ni strah.
Predno sem tajno zapustil I-talijo, da na lastne oči vidim, kakšen je položaj v Jugoslaviji, so me ubežniki, ki so še vedno goreči pristaši gen. Mihajloviča, svarili pred nevarnostmi, katerim se izpostavljam.
Niti najmanjšega dokaza terorja
Toda v tem nanovo osvobojenem delu Jugoslavije nisem našel niti trohice dokaza za partizanski teror.
Jaz sem prvi Amerikanec ali za razne oddelke občinske via- i Anglež, ki je kdaj dospel na de.	i glavni stan te brigade. Sprejet
"Imeli smo mir in red v našem kraju o(t prvega dneva, ko je mesto postalo partizansko."
Srečanje s komunističnim re-volucijonarnim vojakom, ki je v cerkvi izpričeval svojo vero, in
oskrbovali z denarjem in živežem," je začel duhovnik resno.
"Prišli smo do zaključka, da je bilo to edino, kar smo mogli storiti za osvoboditev Jugoslovanov. Tu se je nahajala močna italijanska posadka, toda 12. septembra sta se pojavila dva partizana in naslednjo noč so se Italijani umaknili. Na 13. septembra je dospel oddelek partizanske vojske in ustanovil začasno vojaško kontrolo. Pozneje je prišel drug Marin Cetinid od Narodnega osvobodilnega odbora in nam je dal navodila za občinske volitve.
Volitve občinskega odbora
"Obveščeno je bilo prebivalstvo vse občine, da se bodo 18. septembra vršile volitve krajevnega odbora ali oblasti, pri katerih bodo volili vsi moški in ženske, stari nad 18 let. Na o-menjeni dan sem na odprtem shodu vprašal občane, koga želijo za predsednika, in vršilo se je glasovanje z dvignjen jem
bilo izvoljenih šest načelnikov
Ameriške leteče trdnjave v masnem napadu na nemška mesta. 32 bombnikov izgubljenih; 102 nacijska letala izstreljena.
ZADNJE VESTI
naše okolice začeli sodelovati s j pa z duhovnikom, ki je osebno partizani pred letom dni, in jih! potrdil demokratično zmernost
sem bil kot važen zaveznik, ki je deležen vseh mogočnih uljud-nosti.
» (Nadaljevanje poročila o vtisih prvega Amerikanca med jugoslovanskimi partizani bo objavljeno v jutrišnji izdaji "E-nakopravnosti").
Izjava društva 'Naprednih Slovenk' št. 137 SNPJ
--"vctcgčt iiiicua.
^resvetega Imena 5tin
V	delavskega
C do^ ^^®rtoo Rd., Sloven-^^keg ,Holmes Ave., i' ^^rodnega doma lil Slovenske-Avg ®Sa doma na Re-
g^^^lch je pred več %n\x, tovarno pod ime-Ave Bottling Co. na ^ Šel	je pozneje
^ službo k Double
llsi IL
Co., kjer se je 'Hilt^'""	čase je
^ je	parka. Svo
^ktiven na društ
I
m,
"^ukaj zapušča ža-
doitia iz Gorice na
je	rojeno 2i-
\ j' ' ®lna Antona, dve \ •	poročeno Klou-
Maa ^^a brata, Jose ^ Sfed Pogreb še bo ° ob 8:45 uri zju-
traj, iz pogrebnega zavoda August F. Svetek, 478 E. 152 St., v cerkev sv. Kristine in nato na Calvary pokopališče.
JOSEPH SORŠEK
V St. Luke's bolnišnici je u-mrl za pljučnico Joseph Soršek, star 59 let, stanujoč na 1136 Norwood Rd. Doma je bil iz Jošta pri Kranju na Gorenjskem, odkoder je prišel v Cleveland pred 34 leti. Zadnji dve leti je bil zaposlen pri Weather-head Co. Bil je član društva Dvor Baraga št. 1317 C.O.F. Tukaj zapušča soprogo Ger-trudo, rojeno Odar, doma iz Koritne pri Bledu na Gorenjskem, tri hčere, Josephine Ho-movec. Rose in Gertrude in dva vnuka Dolores in Roland, v starem kraju pa zapušča brata in dve sestri. Pogreb se bo vršil iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda, 6016 St. Clair Ave., v četrtek, ob 9. uri zjutraj v cerkev sv. Vida in nato na pokopališče Calvary.
S trezno mislijo si prizadevamo ameriški Slovenci združiti vse zasužnjene brate v domovini ter jim pomagati v bodočnosti do pravega političnega in narodnega , osvobojenja. Zato smo bili tudi poklicani in organizirani v to svrho v Slovenskem ameriškem narodneija svetu (SANS) za enoten nastop v vseh naših političnih zahtevaji.
To vzajemnost smo dosegli ter složno delovali, dokler niso začeli gotovi posamezniki v listu "Ameriška Domovina", s patrom Ambrožičem na čelu iskati vzrokov, da se ovira to
Naši
fantje'Vojaki
Danes je potekel dopust in o-dide na svoje mesto T/4 George J. Kraincic, sin Mr. in Mrs. G. Kraincic, Miller Ave. Njegov naslov je: T/4 George J. Kraincic, 789 A.A.A.A.W. Bn. Btry B., Camp Stewart, Ga.
Poslanica evropskemu podtalnemu časopisju
Mr. in Mrs. Kobal, 1288 E. 168 St., imata dva sina v armadi Strica Sama. Prijatelji jim lahko pišejo na sledeča naslo-
složno prizadevanje. Za tarčo so j va: Pfc. Lee A. Kobal, 28th si v glavnem izbrali častnega Repi. Bn. Co. "C", Motor Trans.,
predsednika SANSa, Louisa A-damiča, s katerim so prišli v nesoglasje radi članka v septem-berski izdaji Harporjevega ma-gazina.
Toda naloga in namen SANSa ni, da bi odločeval in polemiziral o verskih vprašanjih, zato je tudi ta njihov napad neumesten in porazen našemu plemenitemu namenu in organizaciji.
Na podlagi tega, izreka društvo "Napredne Slovenke" št. 137 SNPJ globoko obžalovanje nad nepoštenim razdiranjem sloge in še posebno, ker to prihaja od duhovščine. Taka dejanja so obsojanja vredna. Me smo mnenja, da Adamič pozna le resnico, brez ozira kako ta
Camp Elliott, San Diego, 44 Cal. St. Harry Kobal, 35020799, Co. "A", 754 Tank Bn., A.P.O. 709, c/o P. M., San Francisco, Cal.

DEST
Iz urada Office of War Information V Washingtonu, se nam I poroča;
Eksekutivni komite j Ameriške zveze ameriških urednikov se je sestal pretekli teden v Washingtonu in sprejel resolucijo, v kateri izraža svoje občudovanje vsem onim, ki skrbe za izdajanje podtalnih časopisov v zasedenih deželah in vsak dan tvegajo svoja življenja v prizadevanju, da povedo resnico svojim narodom.
Resolucija, katero bo OWI sporočila podtalnemu časopisju, se glasi:
"Vsem svojim tovarišem, ki izdajajo podtalne liste v zasedeni Evropi, in vsem njihovim so-trudnikom, ki pomagajo pri izvrševanju nalog povedati resnico navzlic nemškemu pritisku, pošilja Ameriška zveza časopisnih urednikov svoje pozdrave
Včeraj so ameriške leteče trdnjave vprizorile enega največjih napadov na nemška mesta. Bombardirana so bila mesta Muenster in Coesfield. Na Nizozemskem pa so Amerikanci bombardirali nacijske postojanke v En-schede.
\ Masivnost ameriškega napada je razvidna iz dejstva,\da sta bila tekom bojev v zraku sestreljena 102 nacijska letala, medtem ko se na svoje baze ni vrnilo 32 ameriških bombnikov in dva bojna letala.
Kot je naznanil gen. Eaker, se napadov na nemška mesta, ki se vršijo zadnje dni, udeleži povprečno 400 bombnikov. Gen. ^aker je tudi izjavil, da predno se bo Hitlerja zdrobilo, se bodo nlorale ameriške sile na kopnem in na morju pridružiti Angležem v vzajemnem napadu preko Rokavske morske ožine in severnega morja. Prva naloga zavezniške letalske sile, pravijo vojni avija-tiki, je, da tekom zime ''omehčajo" sovražnikove postojanke.
Zavezniške zračne sile, katerih baza se nahaja v Alžiru so včeraj tudi bombardirale nacijske postojanke na otokih v Egejskem morju in pa v Solunu in Atenah na Grškem.
OKUPACIJA NOVE GEORGIJE ZAVRŠENA
Z glavnega stana v južnem Pacifiku se javlja, da so zavezniške čete brez vsake opozicije okupirale zrakoplov-sko bazo'v Vili, s čemur je zasedba vse Nove Georgije završena. Amerikanci so tudi dobili v posest otok Santa Isabel.
AMERIKANCI V ITALIJI USPEŠNO PRODIRAJO
Ameriška peta armada je včeraj uspešno potiskala nazaj sedem nemških divizij ob rekah Galore in Volturno, na fronti, ki znaša 44 milj, dočim so Angleži ob jadranski obali italijanske celine napredovali od enega do štiri milje.
RUSKE KLEŠČE STISKAJO KIJEV
Sovjetske čete so včeraj zasedle neko važno postojanko na zapadni strani reke Dnjepra in v bitki, v kateri je padlo 2000 Nemcev, zaključile drugo etapo borbe za oporišča na dešnem bre^ Dnjepra.
Kot razvidno iz poročil, ki jih objavlja Moskva, vodi Rdeča vojska akcijo, katere namen je obkoliti Kijev in stisniti nacijsko posadko v klešče sovjetske moči, ako se pravočasno ne umakne iz mesta. Veliko zaslugo za uspešno gradnjo oporišč na zapadnem bregu reke pripisuje Moskva sodelovanju gerilskih čet, ki ob vsaki priliki napadajo Nemce za hrbtom.
Slovenska pesem v daljni Avstraliji
]e
1 sal svojim staršem, Mr. in Mrs. Anton Vehar sledeče;
" 'Veselo sem bil presenečen, ko sem se tukaj sestal z Eddy-jem Ažmanom. Počutila sva se
"The Cleveland Press" o-.. , . , i • - ^ pred nekaj dnevi njo idilo iz vojaškega življenja v Avstraliji, ki jo bo gotovo z zanimanjem prečital vsak cleve-,
landski Slovenec:
"Johnny Pecon, popularen voditelj orkestra, je znan vsakemu clevelandskemu Slovencu,
zato si lahko predstavljate rain jim izraža svoje" spoštova- dost dveh ameriških vojakov-
koga zadene. Bolj kot kedaj prej smo. uverjene, da nas A-damič vodi po pravi poti, zato imamo danes vanj še toliko večje zaupanje. '
Ta izjava je bila sprejeta na seji 7. oktobra, 1943.
Josephine Močnik, preds.
Antoinette Simčič, taj.
Josephine Tratnik, blag.
nje in občudovanje. Pozdravlja mo vas kot svoje poslovne tovariše; občudujemo vas kot ljudi, ki v večni smrtni nevarnosti vrše posel, katerega izvršujemo mi v varnosti in spoštovani od vseh — kot ljudi, ki dnevno tvegajo svoje življenje za najplemenitejše tradicije svobodnega časopisja kot neobhodne potrebe za svobodne ljudi."
Vsak dan prinašate
Slovencev, ki sta se povsem nepričakovano sešla s Peconom v Avstraliji.
"Mornar Harry J. Vehar, 820 E. 222nd St., Euclid, O., je pi-
sva mogla niti govoriti. Kmalu nato pa sva zaslišala, kako igra nekdo v šotoru na harmoniko.
" 'Vstopila sva v šotor, in koga uzreva Johnny Pecona, ki je pri mornarici "carpenter's mate." On je zaigral nekaj polk in slovenskih pesmi, katere smo vsi trge v slovenščini zapeli.' "
Eddy Ažman je sin znanega mesarja Franka Ažmana, ki ima svojo trgovino poleg SND na St. Clairju. Poleg Eddyja sta še dva njegova brata v a-meriški armadi.	^
verigah, katerih duše in srce pa so še vedno svobodna; resnica jim bo ohranila to duševno svobodo, dokler ne bo prišel dan, ko bo skupni napor vseh zedi-njenih narodov vpostavil svobo-
resnico j do vseh ljudstev povsod na ljudstvom, katerih telesa so v; zemlji."
POGREB
Pogreb Mrs. Mary Savano-vich se bo vršil iz Grdinovega pogrebnega zavoda v torek ob 1. uri popoldne v cerkev sv. Save na E. 36 St., med Superior in Payne Ave., ter na rusko pokopališče.
STRAN 2.
ENAKOPRAVNOST
11.
UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI"
""ENAKOPRAVNOST
Owned and Published by VHK AMERICAN JUGOSLAV FEINTING AND PUBLISHING CO. 8231 8T. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-13 limed Every Day Ebccept Sunday: and Holidays SUBSCRIPTION RATES (CENE NAROČNINI)
By Carrier In Cleveland and by Mall Out ol Tovn:
%Po raznaSalcu v Cleveland In po pošt) Izven mesta):
Por One Year — (Za celo leto)--------------
Por Half Year — (Za pol leta)--------------------
Por 8 Month« — (Za S meaece)------------------------------------
99
16.50 . 3.50 . 2.00
UREDNIKOVA POŠTA i kitajski o+rocl pomagajo pri zgradbi
Kampanja za pobiranje ob- posebne zahvale, toda boste
leke za Rusko vojno pomoč	'S/,?'«	^
_ ' n- .	Zimi nedolžnega otroka ah od-
V Summit County	raščenoa, in mu olajšah trplje-
Barberton, Akronj O.—V od nje v mrazu, in zato boste imeh
pravico, da se čutite ponosne.
A. A. B.
By Mall In Cleveland, Canada and Mexko: (Po poAti T Clevelandu, Kanadi in Mebilcl);
For One Year — (Za celo leto)------
ror Half Year — (Za pol leta)-----
Por S Mentha — (Za 3 mesece)---
vojne razdejani Rusiji, naši zaveznici, je na milijone siroma-ko-v brez strehe in brez gorke obleke.
..$7.50 _ 4.00 _ 2.25
Por Europe, South America and Other Foreign Countries: (Za Evropo, Južno Ameriko in druge Inozemske driave): Poi: One Year — (Za celo leto)-------
Por Half Year — (Za pol leta) -----------
..»8.00 _ 4.50
Entered as Second Class Matter AprU ZGth. 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879.	_
Podružnica št. 2 JPO,SS
Domovi so razdejani od nem- Cleveland, Ohio. — Ko je pri-ških hord in ruska zima brzo naš človek prihajati v to prihaja.	: novo domovino, je kmalu uvi-
Vsi ti milijoni revežev bodo;	hoče kaj veljati in
Zgodovinsko pomembna izjava slovenskega delavstva v domovini
zmrzovali v nerazgretih, za silo postavljenih domovih ali bolje barakah, votlinah ali pa tudi pod milim nebom. Otioci se bodo stiskali k svojim ne dovolj oblečenim materam ali o-četom. Tisoči pa še brez staršev, kajti ti so padli v bitki proti njihovemu in našemu sovražniku. Matere in očetje si lahko predstavljamo trpljenje teh sirot v neznosni ruski zimi. In menda ni nikogar med nami, da bi odrekel nekoliko gorke o-bleke, to je obleke, katere ne morete več rabiti, ker vam je premajhna ali pa na kateri koli drug način nevporabna.
V Rusiji danes ne izdelavajo dovolj obleke, da bi zadostovalo vsem potrebam civilnega prebivalstva, kajti tovarne so zaposlene večinoma z izdelavo vojnih potrebščin.
Mi, ki smo pa vsaj toliko srečni v tej deželi, da ne prejemamo milodarov, temveč jih ra-
je delimo, bomo' gotovo storili bo vršila v nedeljo, dne 17. delo iismUjeiija 8 tein, cki borno I dftobr* SlovensloBni naixxi.
podarili obleko tem revežem, domu* na St. Clair ve.
Elementi, ki skušajo razbiti SANS in ki prikazujejo delovanje Združenega odbora južno-slovanskih Ameri-kancev kot "komunistično" gibanje, dan na dan premle-vajo dogodke, ki so se odigravali v Sloveniji takoj po razsulu Jugoslavije. Dotični dogodki imajo lahko svoj pomen za kronika in zgodovinarja, ampak za vodstvo akcije, ki ima namen pomagati našemu narodu v njegovi borbi za osvoboditev tujih in domačih tiranov, so brez najmanjšega pomena, ker n^o več aktualni.
• Važno za nas ni, kaj so mislili in kakšna je bila ori-jentacija Slovencev v domovini pred dvema letoma, ampak važno je, kaj mislijo in kakšna je njihova orijentaci-ja danes, ko so se končno znašli ter dvignili iz morja kon-fuzije, ki je neizogibno sledila po veliki tragediji, ki je zadela Slovence in ostale jugoslovanske narode spomladi 1941.
Zato je poročilo, ki ga je prejel ŠANS te dni z ozi-rom na današnje razmere v Sloveniji, skrajno važno. To poročilo namreč jasno pove, da organizirano delavstvo v Sloveniji, he gleid« na njih ideološko opredelitev, danes stoji združeno za borbo, ki jo vodi Narodna osvobodilna armada, koje vrhovni poveljnik je gen. Josip "Tito" Brozovich. Poročilo se glaAi:
Odbor združenega delavstva v Sloveniji je poslal pred kratkim zaključenemu Kongresu angleških strokovnih organizacij (lUC) v Southportu daljši brzojaven pozdrav z željo, da bi njegovo delo pospešilo zmago demokracije in zrušenje Hitlerjeve Nemčije.
V tem pozdravnem brzojavu je rečeno:
"Od pivih dni okupacije Jugoslavije je bil delavski razred v Sloveniji združen pod zastavo narodne osvobodilne armade. Vse slovenske rodoljubne stranke in skupine so združene pod vodstvom Osvobodilne »^fronte brez j čarka; in nadaljnih odbornikov: razlike političnega mišljenja in socialnega položaja. j A. P. Cramp, E. D. Heppert,
Ta ogromni uspeh zdii^itve vseg^a ljudstva olu o;; I	pfi'
Osvobodilne fronte je bil mogoč največ radi tega, ker je	^yers in E. A. Jakoba.
bil delavski razred v Sloveniji že združen v udejstvova-	-
nju 'bojevnega edinstva socialno demokratične stranke,; Nekoliko navodil glede daro-komunistične stranke, svobodnih strokovnih organizacij in krščansko socialnih strokovnih društev.
Največji uspeh so dosegle slovenske protifašistične in rodoljubne sile z ustanovitvijo ljudske osvobodilne armade in partizanskih oddelkov v Sloveniji kot dela Ljudske osvobodilne armade v Jugoslaviji.
Na tisoče in tisoče najboljših sinov delavskega raz-
kaj doseči, se mora organizirati. Tako so se začela razvijati razna društva in organizacije, kajti naseljeni niso potrebovali le medsebojne gmotne pomoči, ampak še v večji meri medsebojna družabništva, edinosti in bratstva.
V tem krogu bratstva so bila izvršena že velika dela, o katerih bi se lahko napisalo debele knjige. Posebno se pa še v teh resnih zgodovinskih dneh vidi kolike važnosti je, da. imamo Slovenci v Ameriki močne podporne in kulturne organizacije, katere so se v teh časih združile z namenom, da skupno preskrbimo pomoč našemu trpečemu in teptanemu narodu v rodni domovini. Tako nabira denarne prispevke v ta človekoljubni namen tudi podružnica št. 2 JPO,SS, v kateri sodeluje več društev.
Imenovana skupina se pripravlja na veliko prireditev, ki
pogo
Trojica kitajske dece pomaga pri lomitvi kamenja za zgradbo nove poti za železnico v notranjosti Kitajske. Moški, ženske in otroci so vneti pri konstrukciji nove linije iz tračnic, ki so jih odnesli s seboj iz dela Kitajske, ki se sedaj nahaja v okupaciji Japoncev.
Orjaške piramide v Egiptu so gradili tisoči sužnjev
njega, samo da spet prižgo svetilko in da ga povedejo nazaj na prosto, proč od teh 40 stoletij človeške zgodovine, ki spi na dnu piramide ob faraonovem truplu.
Podnajemnik: ^
me je nekaj strašno I stelji."
Gospodinja;
je bila to težlKi *91.^
dva meseca niste P vanja ..."
EStar iiiož: ''(243*^^
desna noga nie to pomeni?" , j Zdravnik: "1"°
sti."	. ncJ
Star mož: "To J ^ Leva noga šteje ^
$
katero mi sami ne moremo vec rabiti.
V ta namen je organiziran v Summit C6unty (Akron, O.) odbor, ki b» skrbel, da se to o-bleko nemudoma pošlje na pristojno mesto v Rusiji. Glavni sedež v Akronu, O., je pod nadzorstvom sodnika A. W. Doyle, načelnik; Mrs. J. A. Nadolske, podnačelnica; Mrs. Emma Le-men, tajnica; C. H. Brillhart, blagajnik.
Podružnica za Barberton, O. pa sestoji iz sledečih uradnikov: župan Roy K. Dobbs, načelnik; H. H. Creager, podna-čelnik: Harold R. Cross, tajnik; j Mrs. Mary Streeter, blagajni-
Program, ki se bo pričel ob 3:30 popoldne, obeta biti pester in lep, saj bodo nastopili naši nsjjboljši talenti v petju, godbi, čarovništvu in podani bodo razni prizori in govori.
To vse bo gotovo nudilo občinstvu mnog^ duševnega u žitka. Zvečer se pa vrši še ples na veselica.
Upati je, da bo prostorna dvorana narodnega doma na 17. oktobra napolnjena z našim zavednim narodom. Saj ima še vedno čut in ljubav do domovine, iz katere je izšel.
Torej, s samo 50c vstopnino, bo posameznik prispeval in tako pomagal k tej potrebni stvari. "Mal položi dar domovini na oltar"!
Poz(^rav!
Frances Ponikvar.
vanja obleke ali obuvala so:
1.	Obleka naj ne bo zamazana ali raztrgana, temveč v dobrem stanju za takojšnjo porabo. ' '
2.	Ako darujete čevlje, ste
Egipt šteje okrog 15 milijonov ljudi. Glavno mesto je Kairo, ki ima nad milijon prebivalcev in kjer vlada svojo državo mladi kralj Faruk. Politično je Egipt na strani Anglije, ki ima tu svoje vojaštvo, letalska in pomorska oporišča, izmed katerih je največje v Aleksandriji.
Na zunaj ni dosti drugačna, kakor je bila država pred več tisoč leti. Nil teče z isto silo, kakor za časa faraonov. Puščava je ostala prav tako brezmejna. Velikanske piramide se šfe zmerom vzdigujejo visoko pod nebo, kakor v faraonskih časih.
Velika piramida je vsekakor največji spomenik, kar jih je bilo zgrajenih na zemlji sploh.
Prav tako, kakor se je dvigala proti nebu pred 6,000 leti, tako se dviga še danes. Sodobni praktični človek se nehote vpraša,, čemu služi ta velikanski stvor vzidanega kamenja. Dvajset dolgih let je tisoče m tisoče sužnjev delalo samo piramido pri Kairu. Ta spomenik, ki je bil določen, da sprejme o-Stanke egipčanskega kralja, je trikrat širši od velikanske cerkve sv. Petra v Rimu v kateri je prostora za okrog 12,000 ljudi. Piramida .je visoka 137 m in
Dežela 192 vulkanov
pa mg vendar nic
Jaka: "Kakov#^ snoči v gledali^^^

ma?"
Mati: "Najzam®^ zadnji prizor,
vrgli iz gledališča-
Izdanje Novakovega besednjaka odloženo
Chicago, 111. — Ker se v teh razburkanih časih tisku in papirju cena neprestano viša in se a tem seveda večajo tudi tiskovni stroški, smo sklenili,
prošeni, da vsak par skupno te-: da se bo izdanje NovakovegS, sno povežete, da se eden od | besednjaka odložilo vse dotlej,
dokler se svet ne pomiri in ne pride zopet v normalni tir, a denar pa, ki so ga nam naša
reda je že dalo svoja življenja za svobodo slovenskega'	izgubi, ker med mi-
naroda; na stotisoče-se jih junaško bojuje v vrstah ljud- j	potem ne more
Ske armade.	_	_	| 3. Vse skupaj zopet zavite in društva, klubi, krožki in posa-
Naša želja je, da bi angleški delavski razred izvedel | dobro povežite predno oddate na mezniki poslali za to prepotreb-
resnico o našem boju in razumel težke razmere, v kata-j pristojno mesto.	;no knjigo v naprej, vrne v pol- ------------------------ .	. . ,
rih smo več kot dve leti vodili boj na življenje in smrt' 4. Te zavoje bodo pobirale nih zneskih. Ta denar se je za-1 po ozkih hodnikih, iz katerih '	^ ° ^	mov iz Italije
proti številno močnejšim in neprimerno bolje »PT«"«-!	^
Tri elementarne katastrofe so tri šibe Japonske — potresi, vulkani in tajfuni. Na Japonskem je vsako leto več potresov kakor v vseh drugih državah sveta. Na japonskih tleh je 192 vulkanov in od teh jih še vedno deluje 54.
Pred vsakim izbruhom vulkana imajo na Japonskem potres, če ga pa že ni pred izbruhom, nastane po njem. Pristojni zavod cesarske univerze v Tokiu je registriral v zadnjih 32 letih 30 tisoč potresov. To pomeni, da je bilo na Japonskem vsako leto okrog 1000 potresov ali vsak dan trije.
Seveda je pretežna večina potresov na Japonskem lažjega značaja; saj bi sicer že davno ne bilo na japonski zemlji nobene hiše več. Večina potresov ne povzroči škode in tudi človeških žrtev ne zahteva.
Neposredni vzrok nemirne zemlje na Japonskem so deloma že omenjeni ognjeniki, deloma pa ogromna globina morja vzhodno od japonskega otočja. Tu je namreč morje na nekate-pokriva 50,000 kvadratnih me-1 rih krajih globoko do 8,000 trov površine. Zanjo je bilo tre- j^i. In izpremembe, nastaja-ba 2,500,000 kubičnih metrov i joče v teh globinah vplivajo se-kamenja.	j veda na otočja japonskega ce-
Ozek, proti severu obrnjeni i sarstva.
vhod v piramido drži v prav ta-
Ko je Boltež^^
til, da se mu
bliza
)rokO'
pol
je napravil opo določil, nai niu
grob spomenik z

kaj počiva Boltez vel je 50 let kot c
let kot zakonec!
Kakšen
Pepček: "Nasa muka!"	, ^
Učitelj:
ka!"
Pepček: "NaS muka, ker smo j li."
spod
Van % pi P; cvet no, R je 1
i* j %
■Hov Rjin 2ad( hk iti 2 cest
1«
in 1
do obr jih Mis pre
• r
M 'jai
o?4:
«;
1
Vo'
2ai %
»it
A: "Pet a' je moja." B: "Jaz pa
.dutov
imaPi
J-
Bolnik: "Večkrat
reV
Č# vo.
ko ozek hodnik, ki se počasi spušča v globine piramide. Trije vodniki povedejo potnika v to skrivnostno temo, ki je legla sem pred tolikimi stoletji. Razlika med solncem zunaj in gosto temo v notranjosti je taka, da objame človeka nehote strah.
Pot navzdol je težavna. Drži
V Jakohami imajo najžalost-nejši muzej na svetu, namreč muzej potresov. V njem zbrani okraski, reliefi in fotografije in druge stvari spominjajo poset-nika na potrese na Japonskem v zadnjih desetletjih. Najstrašnejša katastrofa je zadela Japonsko leta 1923, ko je zahteval potres pol milijona človeš-
čan naval krvi v
preprosta; P^i^^ ^ tem, da izpolni vse
Jožek: "6čka> mat?"	yinie'
Oče: "To je
ki ve, kdaj se J , ko
rodila, a je
poza
šteje.'

Jaka: "Mo]&
ti za dva."	ti .v
Mati: "Saj pravil, da je t&
lašč zate . •
HRVAŠKI
VRAČAJO gf
oktobra
BERN, 1. , prii
Iz nemških viroV sti, da se nahaj® pM
kih internirane^^ jg a 4
iveje tisočletni duh plesnobe.	j^Po^^^kih me.|»ov dokaz
nim okupacijskim silam.
poslopja, zato bo preskrbel zgo-! raj omenjeni odbor.
daj nove naslove, se prosijo, kolenih jn gaziti po blatu. Sle-
I razvaline. Zato tudi grade J a- j
Bojujoči se proti napadalcem med lazvalinami naših j ^ Povejte vašim prijateljem naj mi te zaeno s prejšnjimi ne- hernega potnika prevzame na	i^etežni večini samo go resno
požganih domov, po mestih in vaseh, obdanih z bodečo o tej kampanji.	mudoma naznanijo, da se tako tej poti ena sama želja: čim-'	| spehov gerilskif^^^gjH«
Žico in izpremenjenih v koncentracijska taborišča, izpol- j 6. Pobiranje se je pričelo dne preprečijo vse morebitne sitno- i prej na solnce, na čisti zrak, hišice stoje največ 50 let, | prožajo njihove
šajev s Hrvati,	p
IskiH
P'
njujemo svojo dolžnost kot zavezniki. Prepričani smo, da 6. oktobra in bo trajalo do 13. sti pri pošiljanju.	i kjer se bo spet prikazalo nad
boste vi, angleški delavci, razumeli, zakaj je za nas v Ju-:	™tevši.	!	Mr^ Agnes Novak ; njim vedm nebo. 50 odstotkov
goslaviji važno, ali bo vojna končana jutri ali pojutrš-	11^1
njem. Upamo tudi, da bo KongiGS stiokovnih unij poja ------ -—-- do sredine piramide, kjer je
čal zahtevo za resnično drugo fronto in materialno in Sovjetske zveze nam daje zgled, nas navdušuje v boju sarkofag s faraonovim trup-moralno pomoč za ljudsko osvobodilno armado in pai ti- zoper okupatorje in nam daje upanje, da bodo demokra- lom.
zane v Jugoslaviji ter da bo zahteval, da se ne bo reak-: tične države s skupnim naporom dosegle popolen polom Egipčanski vodniki so se na-cijonarni skupini jugoslovanskih beguncev v Londonu' sovražnika."	^'^dili na mučne občutke Ev-
več dovoljevalo izrabljati svobodnega in demokratičnega | To poslanico so podpisali: France Svetek za Svobod-	ilkmiLtMia
ozemlja Britanije za organiziranje boja proti ljudskemu ^ ne strokovne organizacije in za socialno demokratično	j^be čim več. v naj-
potem jih pa podro in zgrade v JugoslaviJi-
nove.
osvobodilnemu gibanju v Jugoslaviji.	I stranko, France Leskovšek za komunistično stranko in hujšem trenutku jim že kako u-
Naš odbor je z veseljem izvedel za navzočnost sov-1 Tone Fajfar za krščansko socialne strokovne organizaci- ga sne svetilka v roki in takrat jetske delegacije na vašem kongresu. Delavski razredi je.	,	1 obljubi vsakdo vse, kar hoče od
VICTORY BUY
UNITED STATES
JVAR
BONDS
AND
STAMPS
Društveni
OCTOP^^
17. oktobra,
odsek SDD P Waterlo<i Rd-

/
-1? 24. oktobra,
ditev 9 pro^%, ^ ,
podružnica ® Slovenskem ^ 'na Waterloo ob 3. uri poP-

o%oSra, 1943
ENAEOFRXVNOSX
STRAN 3.
"OPATOV PRAPORŠČAK"
SPISAL FR. REMEC
Rov
(Nadaljevanje)
an je molče poslušal ta ^govor. Prišedši mimo cvetoče 3iblane je kakor slučajno utr-Vejico, potem pa pognal svo-konja proti tistemu kraju kjer se je igrala tuja gospodična.
^Bog Vas blagoslovi, go-^Mična, ki ste lepa kakor po-^adanski dan, je zaklical Ro-in vrgel tujki vtrgano cvet-pred noge.
Presenečena je tujka pobrala
in zaklicala: Potujte sreč-
Zali vitez!
Rovan se je ozrl še potem, ko
bil že precej daleč od vrta
® Je videl, da stoji tuja gospo-
ob ograji, da drži jabla-
cvet v rokah in gleda za
Zasmejal se je veselo in
ovoljno in pozdravil s klo-
. potem pa pognal konja "1 zd' ■ -
(%ti.
'	J^o.	XVVyiJ.J«p
^zdirjal kakor blisk po prašni
in
M v. III-
račilo se je že,^ko so Rovan g ''J^gova spremljevalca prišli 1 Počasi so jahali po j proti brodu, ki naj bi jj. P'^^Peljal na štajersko stran.'
J® il So še ta dan jezditi na- j . Celja.	i
Pek	so slišali za seboj \
k ^.'-^iije konjskih kopit in rož-' Radovedni so se! ''^li in Rovan je rekel svoji-' ^Premijevalcenia:
1'°"^ariše dobimo za vožnjo Savo.
se jim je bližalo pet so skoraj došli odposlance, so ti opazili, Dirv!^ bližajo tujci s sovraž-
^amenom.
pa meč v roke, je
zaklical stari Matija in v tistem hipu je skočil s svojim konjem v stran, ker je bil proti njemu drveči tujec zamahnil z mečem. Če bi ga bil zadel, bi mu bil na mestu glavo razklal. Matija je v tistem trenotku tudi vsekal po napadalcu, a zadel je le konja, tega pa s tako močjo, da je konj padel in potegnil s seboj jezdeca. Matija je priskočil in sunil napadalcu svoj meč s tako silo v prsi, da je kri brizgnila v zrak in poškropila Matijev usnjeni jopič.
— Matija — pomagaj, se je zdaj slišal Rovanov glas. Matija je takoj priskočil in videl, da se imata Rovan in drugi njegov spremljevalec boriti vsak z dvema sovražnikoma. Meči so zadevali drug ob drugega, da so kar iskre švigale. Matija je planil najprej k Rovanu, a ni se lotil napadalcev, marveč njihovih konj. Zabodel je konja od strani, tako da sta napadalca v hipu ležala na tleh. Rovan je skočil s konja in šel nad svoja sovražnika, Matija pa je hitel drugemu tovarišu na pomoč.
Prišel je prepozno. Prav ko je Matija pritekel na bojišče, se je njegov tovariš s preklano glavo zgrudil na tla, njegov konj pa je zdirjal čez polja v noč.
Tuja vojščaka sta se zdaj lotila Matije, ki pa se ni hotel bojevati ž njima, nego se je umikal, kar je mogel hitro tja, kjer je bil Rovan. Tam so se zopet spoprijeli in razvil se je ljut boj. Že je začel Matija obupa-vati, ko je videl, da je Rovan zadel v vrat enega napadalca, ki se je peš boril ž njim, in ga prebodel. Mož, ki je bil očividno
vodja napadalcev, je razprostrli roke,, meč je žyenketaje padel na tla in mož se je zgrudil mrtev.
Boj se je nadaljeval, a ko je Rovan presekal nogo konju svojega nasprotnika, da je ta padel z živaljo vred, se je drugi jahač obrnil v stran in je pobegnil. Njegovemu izgledu je sledil tudi njegov pajdaš, ki je bil že prej konja izgubil. Rova^ in Matija sta ostala kot zmagovalca na bojišču.
—	Prokleto je bila.huda, se je zdaj oglasil Matija in ves vpe-han sedel na steigno ubitega konja.
—	Kaj ne vidiš, da ta-le še živi, je zaklical Rovan in skočil h konju, ki je zadnji padel in z vso težo ležal na svojem milo ježečem jezdecu.
—	Če živi — mu pa vpihni luč življenja, saj jo je on tudi hotel tebi, je Matija ravnodušno odgovoril, ne da bi se premaknil s svojega sedeža.
Rovan je skočil k ranjencu, odmaknil na njem ležečega ubitega konja, in vprašal sočutno:
—	Si li težko ranjen, da se ne umakneš?
—	Mislim, da sta mi zlomljeni roka in noga in'glava razbita, je ječal ranjenec. Če ste krščanski človek, naredite hiter konec.
—	Kdo si?
/ — Hlapec na graščini Svibno.
—	In zakaj si me napadel?
—	Ne vem. Reklo se mi je, naj grem z gospodom in naj storim, kar mi ukaže.
—	Kdo ti je to rekel?
—	Grajsčinski valpet.
—	In kdo vas je vodil pri napadu?
—	Ne vem. Reklo se mi je, naj grem z gospodom in naj storim, kar mi ukaže.,
—	Kdo je ta gospod?
—	Ne vem, kako se piše. Tujec je, ki pa večkrat prihaja k valptu. Pravil nam je, da ste vi trije ukradli važna pisma v za-tiškem samostanu in da ga je opat poslal naj vas vjame, žive ali mrtve.
Mož ni mogel dalje govoriti. Dihal je čedalje težje. Rovan
mu je v klobuku prinesel vode, a predno je mož mogel piti," bruhnil je kri iz sebe, globoko zastokal in potem nagnil glavo. Bil je mrtev.
—	Štiri duše so šle v pekel zaradi teh preklicanih opatovih pisem, je godrnjal Matija in na en požirek izpraznil malo bučo žganja, ki jo je imel pri sebi. V peklu bodo danes hudiči prav veseli.
—	Kaj storiva z mrliči, je vprašal Rovan nevoljen radi Matijevih besed.
—	Če imajo denarja kaj pri sebi, ga poberiva, je odgovoril Matija in brez odlašanja začel preiskovati mrliče. Kar je našel pri njih, je vse spravil v svoje žepe.
—	Najbolje bo, če poveva brodniku, kaj se je zgodilo, sicer zamudiva preveč časa.
Matija je ravno poskušal klobuk enega mrtvih napadalcev, če bi ga mogel rabiti in zaradi tega ni ničesar odgovoril.
—	Idiva, se je zopet oglasil Rovan in zajahal svojega konja, ki se je mirno pasel tik bojišča.
—	Dokler zadnjega mrliča ne preiščem, se ne premaknem od tod, je kratko odvrnil Matija in urno preobračal žepe mrtičev, med tem ko je Rovan počasi jahal proti brodu.
Čez nekaj časa ga je dohitel Matija in žadovoljno poročal:
—	No, to pot pa ni bil boj zastonj. Tisti plešasti zlodej, ki ste mu vi prebodli vrat, je imel pri sebi dva cekina in zlato sve-tinjico okrog vratu.
—	Vsaj svetinj ico bi mu bil pustil — morda bi bila s tem rešena njegova duša.
Matija pa nikakor ni bil mnenja, da ima krščansko dolžnost
•*
THE UNITED STATES SECRET|SERVICE ■
TREASURY DEPARTMENT
CAUTIONS YOU!
Millions of ^Government checks are being sent by the Army and Navy to'dependents^of Soldiers andjsailors.^jWhen checks afe*stolen those'entitled to'them may go without food or ftjel or sufier other hardAlpsX^	~
) The%U' S. Secret Servicejvrontsjyowlhelp^against the check thief and forger.'^Here's how:*^
if you receivecghecks from
theIgovernment
I. se SURE some member of.the fairfly^is at home when the check is expected.'^
L PRINT^yourJoam^plainIjCMi~ywir^i) box and equip
_____
..^i^^tto^sanfe'place ea^roonth. aThis
teatioya9iery~~^	_ 0
5heck%)!%n welx-wMe of the person ft5^shit>"^ K ____
FRANK J. WILSON, Cliie!, Unllefl StltU SW« SotIC* X«' .
M
skrbeti za dušo svojih sovražnikov. Prav ravnodušno je rekel:
— Bog ne gleda na svetinje, marveč na dobro srce. Tudi škornje sem mu vzel, skoro novi so in kakor meni umerjeni.
Rovan je bil ranjen in kri mu je curljala čez obraz. Matija ga je nagovarjal, naj si privošči počitka, a Rovan ni hotel o teAi nič slišati. Izpral si je rane in jih površno obvezal, potem pa poklical brodnika. Z Matijo sta se prepeljala čez Savo in še tisti večer prispela v Celje.
IV.
Bled in vidno utrujen je stopil Andrej Rovan pred celjskega grofa Hermana in mu z globokim poklonom vročil precej obširen zavoj — pismo zatiške-ga opata.
V tem, ko je grof Herman pregledoval obširno pisanje, se
-r
je Rovan naenkrat zazibal in se brez zavesti zgrudil na tla. (Dalje prihodnjič)
Skok s padalom^red poldrugim stoletjem
Nedavno je prvak ruskih ,pa-dalcev tvegal skok z višine 12,-444 m in ga srečno izvedel. Svojo padalo je odprl šele tedaj, ko je bil opravil 11,800 m dolgo navpično pot skozi zrak.
To dejanje vsekakor zasluži vso pozornost, vendar kljub temu ni zbudil take pozornosti kakor pred poldrugim stoletjem neokreten poskus, ki ga je tvegal neki zločinec.
Leta 1777 je Belgijec Defon-tage izdelal "letalski plašč", ki
bi ga po naše imenovali padalo.
Čeprav je Defontage v uporabnost svojega izuma verjel, se ni mogel odločiti, da bi ga sam preizkusil. Obrnil se je zato na oblastva, da so njegovi želji res ustregla in mu dala na razpolago na smrt obsojenega roparskega morilca Jeana Du-miera. Obljubili so mu svobodo, če bo pristal živ na zemlji.
Več policijskih uradnikov je nekega dne Jeana Dumierja privedlo pred pariško orožarno, kjer sta ga pričakovala izumitelj in velikanska množina ljudi. Izumitelj in zločinec sta zlezla na streho orožarne. Tam je Defontage pritrdil na Dumierja letalski plašč, ki je bil sestavljen iz majhnih pt^jih peres, in mu zabičal: "Držite roke vodoravno in mahajte kakor ptice."
Dumier je skočil. Kakor kamen je padel v globin^ Malo nad zemljo pa se je mogel spet ujeti in je potem mirno preplaval še zadnji košček svoje poti. Na zemlji je pristal bled kakor j smrt in ne sposoben, da bi spre-I govoril besedico, toda poškodbe ni utrpel nobene. Še zmerom ni bil sposoben besedice, ko je stopil k njemu Defontage, mu ponosno stisnil roko in mu izročil poln mošnjiček zlatnikov.

OGLAŠAJTE V
"ENAKOPRAVNOSTI"
Mix Lemon Juice
AT mm ^ TO RELIEVE
RHEUMATIC PAINS.
Money Back—If This Recipe Fails
Good news travels fast—many of the thousands of folks who now take remon juice for rheumatic pain—have found that by adding two tablespoonfuls of Allenru to one tablespoonful of lemon Juice in a glass of water, they get faster relief for the aches and pains caused by rheumatism, lumbago.
It's no surprise either, for Allenru is a 15 year old formula to relieve rheumatic aches and pains. In fact—if it does not help —your money back. What could be fairer? Get Allenru today at any live druggist. Only 85 cents—Do it Now.	. ^
Ive been looking at a car that wasn't there

I WENT window shopping again yesterday.
I stared into a big, empty automobile showroom downtown—and pretty soon 1 saw a car.	•
She was kind of different from the bus I'm driving now. She was long, sleek and powerful-looking. The windshield went clear around her. There were no gears to shift. The cooling system was sealed— you never touched it.
She had synthetic rubber tires that wear like iron. And fast? Man! With that new high-octane gas her motor certainly packed a beautiful punch!
So—I made up my mind to buy her, then and there. And I will, too. One of these days, after the war's been over for ® while, I'll walk in and drive her home. And I'll slap the money for her right down on the counter!
You see, I'm in the Payroll Savings Plan. Been in it ever since it started in
• - ' " -"___________




NOVI SVET PONUJA SVOJO KRI LJUDSTVOM STAREGA iSVETA
my plant. Every single payday, I'm tucking away all I can in War Bonds.
That money's going to come back to me in ten years—and bring more money with it. Four dollars for every three.
I get a real kick out of thinking how that money's piling up for me. Motfey that's going to let me have some of the things I've always wanted to have—do some of the things I've alway^ wanted to do.
★ ★ ★
Chances are, you're already in the Payroll Savings Plan—buying War Bonds— doing your bit. But don't stop there. Raise your sights! Do your best!

§
i
m

• Ali naj manj storimo za ljudstvo Evrope kot pa smo storili za njih vinograde? Pred več leti, ko je kuga uničila njih vinograde, se je tja poslalo ameriške cepitve, da bi se oži-
velo trtno industrijo v stari domovini. Evropske trte so bile oživljene in zbolj-šane, ker je bila ameriška trta, ki je bila prvotno od tam, ojačena tukaj.
DONE YOUR Dirf--NOW DO YOUR REST!
^BOOST YOUR BOMO BUmB^/^mOOBM WEHmOU SAmOS PLAM*
TkU -*iffi-in»nt I* a contributicm to America'«,«U-otM «m< ###* 1»

Enakopravnost
Danes, ko še večja kuga uničuje ljudstva širom vsega sveta, prostovoljno nudijo Amerikanci, domačini in potomci vseh prepričanj, pot do povratka življenja kot del Ameriške rekon-strukcijske misije; ne samo v Evropi, pač pa po vsakem delu sveta, kjer so potrebne naše zaloge in naše ideje.
Amerikanci priha j a j o — z zdravniškimi zalogami in jedili, z semenom in gnojilom, z kmetijsko živino in orodjem. Še bolj važno pa je to, da mi prinašamo zalogo demokratičnih idej za ves novi svet!
Ali je vam to znano?
Ali ste vi čitali knjigo Two-Way Passage, izpod peresa Louis Adamiča, ki predlaga, da bi mi osebno prenesli ameriško izkušnjo v Evropo?
Kolegiji sedaj nudijo posebne tečaje, da pripravijo ljudi za to vitalno delo.
Washington se živahno pripravlja, da nudi to priliko v pomoč našim dobrim sosedom onstran morja. Javnost se zanima za to priliko, da bi napravila načrt za mir in zmago vojne s tem, da bi se odvzelo navad-
nemu ljudstvu osišča voljo do nadaljnega bojevanja.
Te ideje so postale zaželjive in praktične; tako ameriške v uvajanju in tako univerzalne v sprejetju.
Mi želimo, da bi se vi—sleherni—seznanili s to idejo. Eno leto po predlaganju te ideje, je Louis Adamič izdal v brošuri "This Week," . članek "After Victory—What?" (Po zmagi— Kaj?), ki je kratko in jedrnato poročilo o tej predlogi, ki je bila ojačena z obširno diskuzijo. Z zanimanjem boste čitali ta Članek. Vi bi se morali takoj seznaniti s tem načrtom za zmago in mir. Pošljite lOc za pokritje stroškov tiskovine in poštnine in pošljite na;
New World dommittee of WOrld PcaCCWayS, Inc. 103 Park Ave., New York, N. Y. ★ *
STEIA29 &
ENAKOPRAVNOST
11. oktobra,
Ameriški častniki učijo Ki+ajce modernega vojskovanja
i!
Za delavce Za delavce

PUSTOLOVŠČINE
DOBREGA VOJAKA
SVEJKA
v SVETOVNI VOJNI
JAROSLAV HAŠEK
ženske pa so jih ogledovale od-daleč in tiščale k Duniji, ki jim je razlagala tajnosti Avstrijcev.
Starosta, visok, mišičast mož, je vprašal Trahima Ivanoviča, kagoč na Marka: "Kaj pome-njajo tistile paski na njegovem rokavu?"
"To je študent, človek z omi-kof' je odvrnil gospodar, "inteli-gent. To se tudi vidi, ker ima bele roke."
Starosta je vzel Marku koso m ga posmehljivo vprašal: "Pan, znaš dobro kositi, kaj?"
"Ne znam," je rekel Marek mirno. "Pri nas kosi travo ma-šinft."
"Vidite ptička!" se je nasmehnil starosta, "pri njih gre vse z mašino. V Karginu so imeli ujetnike na dvorišču, in starši jim je ukazal, naj cepijo drva. Oni pa: 'Ne znamo, pri nas cepi drva mašina.' " — Okrenil se je zopet k Marku: "A jezditi znaš? Konje v trojko upreči znaš?"
"Ne znam," je Marek zopet odgovoril mimo, "pri nas vozimo z avtomobili."
"Nu, vidite! Avtomobile imajo! Laže kot pes," je proglasil starosta slovesno. "Fant ima dvajset let, a se je že vozil z avtomobilom; meni je šestdeset let, a avtomobila nisem še niti videl." In starosta je še vprašal: "Ali znaš igrati harmoniko?"
"Ne, pri nas imamo gramofone," je odvrnil Marek.
Starosta je vzkipel. Potegnil je nekak pipec, zgrabil Markov rokav in mu odparal oba paska, znaka enoletnega prostovolj-stva.
"Takle inteligent! Pri nas v (.Moskvi, pri nas v sveti Rusiji je vsak težak ^ bistrejši. In vojno začno z nami takile tepci! Še nikoli niso slišali, da je Rusija celo Napoljona premagala. A Napoljon je bil prebrisan feot hudič! Vidiš, pan, od nas se morate še marsičesa naučiti, ban-da prokleta!"
Starosta se je razkoračil, zamahnil s koso kakor bi hotel odkositi zemeljsko oblo in je začel kositi, da je kosa kar žvižgala po zraku. Pet minut je kosil tako junaško, da mu je pot lil s čela in je Švejk začel ploskati in kričati: "Bravo, bravo!"
"Ali noriš?" se je zadri nanj Zverina. "Kar zna tale gumpec, znam tudi jaz. Evo, pan, takole se pa kosi po avstrijsko." In z lahko širokimi zamahi je vihtel koso, in trava se je v visokih kupih kupičila za njim.
"Glejte ga no," je vzkliknil starosta užaljen. "Ampak jaz vam pokažem!" Vzel je Švejko-nisem kosil jaz, a tudi za Švej- j vq koso in se lotil zopet košnje, kom je tako, kakor bi se tam j Gledalci so ga navdušeni vzpod-valjal pes." In še sam je šel j buj^i, Marek je podžigal Zve-brusit koso.	j rino, naj se nikar ne da osramo-
Solnce se je dvignilo že viso- (iti in švejk je kričal; "Hip, hip, ko in je palilo peklensko. Lju-|hurra!" in vzdihnil: "Bog daj, d je po poljih so ostavili delo in! gg takole kosala do veče-prišli gledat, kako rabotajo Av-1
strijaki. Možje so prišli k njim,'	(Dalje prihodnji«)
(Nadaljevanje)
"Da, tudi tole imajo, dekle. Samo ne zmerom tako sočnih." Kakor mucka se je Dunja pritisnila k njemu z vsem svojim gorkim telesom in šepetala: "Tak je pri vaših dekletih vse kakor pri nas? Vse, prav vse?"
"Da(iada", je kimal Marek, ki mu je ob ti radovednici postajalo vroče in so se mu prsti vznemirili.
In desnica mu je nekako samovoljno prijela Dunjino nogo nad* členkom, mehko in dobri-kavo pogladila meča, zdrsnila čez koleno in lezla više, ko mu jo je Dunja energično odpahni-la:
"Nu, kam pa sezaš, hudič neverni? Tako se ne sme na vozu!"
In zakričala je na vola. Kmalu nato pa je izročila šibo Marku in se zasmejala: "Grem k Nataši, da se pomeniva."
Minuto nato je pripovedovala Nataši, vsa v ognju, a ta je navdušeno pogledala za Markom ter vzklikala: "Ej, to je izobražen človek! Precej ti je vse razložil." A kažoč na Zverino za seboj s prstom, je vzdih-nila: "Ta stari durak pa le vprašuje, ali bo hodil lahko ob nedeljah v cerkev, a zanimivega ne pove in ne pokaže prav ničesar. Durak, durak, durak!"
Okoli devetih so dospeli na polje, kjer je Trahim Ivanovič, razburjajoč se in kričeč razlagal Švejku kje in kako bodo delali; Švejk pa ga ni i razumel in je soglašal z vsem ter pritrjeval neprestano: "Dadada, harašo!"
A Trahim Ivanovič ga je končno zadovoljen potrepljal po rami: "Izvrsten delavec!"
Nato je poklical Marka in Zverino, dal vsakemu koso in jih odvedel čez polje na travnik, kjer je stala visoka, že zelo suha trava. In dejal je: "Torej z božjo pomočjo začnite! V dveh treh dneh, fantje, to posekate za zabavo. A če bi vam postale kose tope, si jih nabrusite s temle!" In pokazal je vederce z umazano vodo in oslo.
Začeli so kositi. Zverina je šel spredaj, za njim Marek, a Švejk je bil zadnji in je poučeval Marka: "Glavno je, da paziš na mojo nogo in mi je ne ukosiš. Ako ti trava ne pade, nič za to, ali meni bi brez noge ne bilo posebno prijetno."
Kmalu je Švejk nehal kositi in šel brusit koso. In gledal je Marka, s kolikim naporom in kako divje bije po travi. Tudi Zverina se je ustavil, se ozrl po Markovem delu in ga vzpodbujal: *
"Dobro je. Sicer se pozna, da


Slika prikazuje prizove, ki so vsakdanji pojav za fronto na Kitajskem, ko ameriški častniki učijo kitajske vojake modernih metod vojskovanja.
f
Našim v Collinwoodu
Oni, kateri so naklonjeni našemu podjetju v slučaju smrti njih člana družine, se lahko poslu-žijo naše postrežbe. Nam je na razpolago moderna kapela firme JOSEPH ŽELE in SINOVI v Collinwoodu. Na ta način smo odpremili že več pogrebov.
A. Grdina in Sinovi
HEnderson 2088
Opomini glede raci-joniranja
Procesirana^ hrana: Modre znamke U V in W so še veljavne do 20. oktobra. Znamke X, Y in Z so dobre do 20. novembra.
Meso, surovo maslo, maščobe, konservirane ribe in konservi-rano mleko: Rjavi znamki C in D sta dobri sedaj; 10. oktobra stopi v veljavo znamka E, 17. oktobra znamka F. Vse omenjene znamke zgubijo veljavo
30.	oktobra.
Sladkor: Znamka 14 v racij-
ski knjižici št. 1 je dobra za pet funtov do 1. novembra. Znamka 15 in 16 sta dobri za pet funtov sladkorja vsaka za konserviranje do 31. oktobra, ^ko želite dobiti več sladkorja za konserviranje, morate vložiti prošnjo pri svojem racij-skem odboru, ki vam dovoli do 15 funtov sladkorja za osebo v ta namen.
Čevlji: Znamka 18 v knjižici št.- 1 je dobra za par čevljev do nadaljnega naznanila. Znamka št. 1 (s sliko aeroplana) v knjižici št. 3 stopi v veljavo za par čevljev 1. novembra.
Gasolin: Znamka A—8 za tri galone skozi do 21. novembra in znamki B in C. sta dobri za dva galona vsaka, dokler nista porabljeni.
Avtomobilska kolesa: Inšpekcija koles za lastnike A kart do
31.	marca 1944; za lastnike B kart do 31. oktobra; za lastnike C. kart do 30. novembra. Trgovski avtomobili, vsakih 6 mesecev ali 5,000 milj, kal^koli je prvo.
Kurivno olje: Kupan št. 1 za novo sezono je veljaven sedaj za 10 galonov do 3. januarja.
Peči: Certifikati za nakup peči za gretje ali kuho, bodisi na premog, drva, plin ali olje, se mora sedaj dobiti od lokalnih racijskih odborov.
GROB SV. CIRILA V RIMU
Za grob sv. Cirila v Rimu se zanimajo učenjaki že od leta 1869, ko je slovanski krščanski svet praznoval tisočletnico njegove smrti. Profesor starino-slovja na vseučilišču v Sofiji Bogdan Filov pravi, da je bil sv. Ciril nedvomno pokopan v baziliki sv. Klementa in sicer v prvotni baziliki, zgrajeni že v četrtem stoletju. Ko so razkopavali ostanke te bazilike, so naleteli na slike, izmed katerih ena predstavlja sv. Cirila pred bizantinskim cesarjem Mihaelom III.
Druga slika predstavlja oba brata sv. Cirila in Metoda, kako klečita pred Kristusovim prestolom.
Največjega pomena za določitev groba sv. Cirila je pa po mnenju prof. Filova velika slika (freska) pred vhodom v stari hram, predstavljajoča prenos zemskih ostankov nekega svetnika v baziliko, medtem ko so dozdajšnjl raziskovalci po večini domnevali, da gre za prenos ostankov sv. Klementa, sodi prof. Filov na podlagi napisa, da se prenašajo zemski o-stanki sv. Cirila iz Vatikana.
Sv. Ciril je bil prvotno pokopan v Vatikanu, od koder so prenesli njegove zemske ostanke na Metodovo prošnjo v baziliko sv. Klementa, kjer je bil najbrže pokopan v bližini glavnega oltarja.
Pri kopanju že v preteklem stoletju glav. oltarja so res našli grobnico iz žgane opeke, obloženo zunaj in znotraj z marmornatimi ploščicami. Toda
grobnica je bila prazna. Kaj se je zgodilo, z zemskimi ostanki sv. Cirila, še zdaj ni znano.
ŽENSKE ZA ČIŠČENJE
Splošno snaženje uradov
NOČNO DELO
Zglasi+e se zvečer
pri
Rockwell Ave, Entrance
EAST OHIO GAS BUILDING
E. 6th in Rockwell

l(
NEW VITAMIN
RESTORES NATURAL COLOR
Ff## BookM T«l/s Of Thrilling Di»€OV9ry; Nmw Mop* For Millions
One of the most sensational scientific discoveries ot modern times is an anti-gray hair Titamin tliat restores natural, nor-mal color to gray hair In nature's own woy. Scientific investigation has revealed that gray lialr, in many cases, may be due to a vitamin deficiency. Scientists have also discovered the particular vitamin that is necessary to restore color to the hair in such cases. Reports of tests made indicate remarkable results. Not a dye—not a tint—not a drug-not a medMnel It la a valuable food supplement. If you are among the millions of people who And themselves handicapped, in business or socially, because of gray hair, mail coupon below (or write) for free booklet about this marvelous new vitamin discovery. There is no cost or obligation, so send today.
United Vitamin Product*, 9 W. Washington St Chicago. lU., Dept 5
Send me FREE BOOKLET about the new ANTI-GRAY HAIR VITAMIN.
Širjenje sabotaže v Romuniji
Od konca septembra se je začela v Rumuniji širiti sabotaža — tako poročajo vesti, ki prihajajo v Švico. Med drugim je bila uničena tovarna za usnje, peka kemična tovarna, orožarna in več večjih industrijskih podjetij, pri čemur je bilo ubitih mnogo ljudi.
Rumunska vlada je zategadelj postavila vsa industrijska podjetja pod vojaško kontrolo. Vsi nastavljenci stoje pod najstrožjim nadzorstvom in mnogo med njimi jih je bilo aretiranih.
Vsa vojaška posestva pa so bila" evakuirana iz takih krajev, ki so gosto naseljeni, ter odne-šena neznano kam.
Takes Botft"
It takes both . . . Management and Labor, working in harmony and cooperation to keep the assembly lines going in our factories—to produce the necessary implements of war.
It takes both . . . War Bonds and Taxes to pay the cost of these vital tools of war to keep our fighting men supplied.	U. S. Treasury DtpartmenI
2FNSKEI
POMOČNICE ZA KUHINJO
Prednost imajo ženske, ki živijo v tej okolici. Izkušnja ni potrebna. Delo od 10.30 zj. do 2. pop. 5.30 pop. do 8.30 zv.
Plača $100 mesečno
Obede in uniforme damo. Nič dela ob sobotah in nedeljah
Osborn Mfg. Co.
5401 Hamilton Ave.
SNAŽILKE
za našo novo moderno CAFETERIA KUHINJO
Visoka plača od ure in bonus
Damo uniformo in obede
Thompson Aircraft
Products Company
23555 Euclid Ave.
DEKLETA—ŽENSKE ZAVIJALKE za oddelek za razpošiljatve. Stalno delo—Dobra tedenska plača ENGEL-FETZER Huron Rd., pri Euclid
DEKLETA — 18-40
za šivanje na Singer šivalnih strojih Državljanstvo ni zahtevano. Stalno delo Prilika za po vojno delo Dobra plača od ure Izkušnja ni potrebna MEMORIAL GRASS CO. 7400 Stanton Ave.
MOŠKI
Mnogo del odpi^'^
Ne zahtevajo znanja
Lepa prilika, da^sl^^ ^ denar, dočim se ucite
ga dela.
Visoka plača od
■vih,
£
%
%
z avtomatičnim zvišanj®"' 4 tednih
Dosti overtinn®
POTREBUJEMO	'
mizarje Pomagače pri pomagače pri
Willard S+oroge Battery Co-
246 E. 131 St. (blizu St. Clair)
S
Mali oglasi
Namš,
Addrtst.
Cty.
SlaU
ob osmi obletnici kar je umrl naš ljubljeni soprog in dragi oče
JOHN BRANISEL
Zatisnll je »voje blage oči dne 11. oktobra 1935
Zopet je tu jesenski «as in mesec oktober najžalostnejfii za nas
Osem let je. odkar so Te odnesli od tod
In Te položili v hladni grob
Hiša preje tako prijazna, kjer živeli v sreči smo, dolgočasna je in prazna zaman oči Te Iščejo.
Spavaj sladko tam pod rušo večno in nezdramno spanje, a mir prišel bo v naša srca. ko smrt bo vlila tolažbe vanje!
Žalujoča soproga ANA in sin JOHN
Clcvelfind,	ll« oktobra, 1943.
B. J. RADIO SERVICE 1363 E. 45 St. HE. 3028
Prvovrstna popravila na vseh vrst radio aparatih
WIDGOY'S PHOTO STUDIO
485 East 152nd St.
Se priporočamo za izdelavo vseh vrst slik po zmerni ceni. Odprto ob nedeljah.
Ženska
bi rada dobila delo za ob sobotah za pomagati v kuhinji v restavraciji ali gostilni. Zmožna dobre kuhe. Naslov se naj pusti v uradu tega lista.
Proda se
set za obednico in stol za družabno sobo, po zmerni ceni. Pokličite ENdicott 4149.
CE POTREBUJETE novo streho ali pa če je treba vašo streho popraviti, se obrnite do nas. Izvršimo velika in majhna dela na trgovskih poslopij in domovih. Brezplačni proračun.
Universal Roofing Service 1515 St. Clair Ave.
CH. 8376—«377 Ob večerih: ME. 4767
MOŠKE IN
se potrebuje za
splošna tovaf dela
6 dni v tednu 48 ur dela na ted Plača za ZACE'^^ Moški nVzC na ženske 62V2C ^a ^ Morate imeti izka^'^
Ijanstva.	j
Nobene starostne t"®® ^ ste fizično sposobni ga imamo za vas.
Zglasite employment of 1256 W. 74
National Co., Inc.

lo

Si
^cralchingEB
For qu.£k reliel from itching caused by ccicma. athlete'« foot, acabica. pimple, ami other annoy-ing skin trouble#, uac cooling, mcKiicatcd, liquia D. D. D. PRESCRIPTION. A doctor • formula. Grcamelcee and aiainleas.
Quickly calms intense itching. 35c trial bottle
strojni opbraf^*^
težaki fantjb 16 let
Morate biti drza
TOOL CO-
1241 E. 49 S'-

0^ i
k
4
tovarniško
100% obrambna to
Izkušnja ni Plača na uro, pole? _
Zahteva se "Avai|»''
Statement
The Draper Wl%'
1 blok južno od ^
'fe &
I §