168. štnilha.
f Llufrljail, t poiBđeijgR, Zb. jiilija I9ia.
ALffili. leio. ,,-

.Slovenski Narod* vd§* v fc|«M!nft
na dom  dostavljen:                .            r aprsvniltvn prejeman:
cio leto naprej   .   .   •   .   K 24*—  I  cei« leto naprej   .   #   -   .   K 22"—
ool leti       .       .   •   •   •    . 12-—  I  pol leta       „       .....11'—
'ćetrt leta     „       •   •'••«   6*—  I  eetrt leU     „       •   •   .   •    .   550
da meste    m       •   •  •   •    »   2—  I  na mesec    m       •   •   •   •    .    190
V          '         Dopfsf na) se frankirajo. Rokopfcri se ne vračajc
Uredništvo: EnaHova ulica si. 9 (v prtfffju I.to) tetofoa ft 94.
lmfcaf vsak dam %vtw lzrx«atft »«4e!Je ta prasatk*.
lnserati veJjaJo:  peferostopna  petit vrsta  za enkrat  po   16 vt«, za  dvakrat po 14 vin., la tnkrat ali   većkrat   po 12 vin.   Parte in zahvala vrsta 20 vin.
Poslano vrsta 30 vin. Pri ve^ih insercijah po dogovoru.
UpiavniŠtvu naj se pošiljajo narocnine, reklamacije, inseratl i. t d,
to je adminiatiativne stvari.
——   Posamesma atevllka vol|a 10 vimarf«*.   ———
Na pismena narobila brez istodobne v poslat ve narodni ne se ne oziia. .Narodna tiskara«" telefon *t. 65.
.Slovenski Narod* v*l|a po poifit
za Avstio-Ogrsko:                                      za NemSjo:
ćelo leto skupaj naprej     .   K 25*—     četo leto naprej        .   .   .   K 30-«
pol leta       „         «     •   •    • ^"t*        za Ameriko in vse druge dežele :
četrt kU     „         »      •   •    •    b-50                                          rt
n mesec    .        „     .   .    •   2 30     ćelo leto naprej   .   .   •   .   K 35.—
Vpražanjem glede Inseratov se na; priloži za odgovor dopisnica ali znamka-Upravnittvo (spodaj, dvorišče levo), KnaflOTB ulica St. 5, tele! a* Š185*
liiinist im mak fonte.
POPOLNI    NEUSPEH    [TALIJANSKIH NAVALOV V  BITKI NA  GO-FIŠKEM POSTAJA VEDNO OĆIT-NEJŠL
Dunaj, 24. julija. (Koresp. urad.) U radno razglasajo 24. julija opol dne: Italijansko   bojišče.
Čeprav bitka na Goriškem se ni končana ne včerai ne danes ponoći, se vendar kaže veđno bolj popolni neuspeh drugega splošnega napada Jtalijanov.
Proti goriškemu mostišču se ie pričel včerai zvečer na visini Podgo-re nov napad, ki je bil udtišeo že z artiljerijskim ognjem. Prciinapad naših tamošnjih čet je vrgei sovražnika popolnoma nazaj.
Na severozapadnem robu Do-berdob?ke planote so pcsta!i italijanski šunki slabejši in redke^i. PonočI so popolnoma izostali. Zopetni napadni poskusi sovražnika v fronti Polazzo - Vermeljan so bili z lahkoto odbiti. Pri Selcu je udri sovražnik včeraj dopoldne v jeden del naših jarkov na robu planote. Ponoćni pro-tinapad pa je spravil vseprejšnje pozicije zopet v našo posest in »e vrgel ' sovražnika na ce!i crti nazaj. Današnji dan se je pričel že mirnejše.
V Krnskem ozemliu so bili zopet odbiti vsi sovražnikovi napadi. Pri tem se ie odlikovala posebno infante-riia nadvojvode Josipa.
Na tirolski in koroski cieji ie po« ložai neizprememen.
Namestnik načelnika  generalnega štaba ni. Hoier, fml.
ITALIJANSKI    NAVAL   NA   NAŠO | PRIMORSKO     FRONTO    JE    ZA-MANJ,
Dunaj,    25. Julija.    (Kor.    urad.) Lradno razglašajo 25. julija opoldne. Italijansko bojišče.
Na Goriškem se je ornejil sovražnik na moćno streljanje svoje artiljerije.
Obupnl ponoćni napadi proti našim pozicijam ob robu Doberdobske planote so se s težkimi   izgubami za
Italijane zopet razbili in nišo mogli ničesar sprerneniti na dejstvu, da je naval na primorsko obrambno pozicijo zamanj.
Namestnik  načelnika  generainega štaba pl. Hofer. fml.
SIJAJEN NAPAD NAŠEGA BRO-DOVJA NA ITALIJANSKO VZHOD-
NO OBAL.
Dunaj, 24. juiija. (Koresp. urad.) Uratino razglašajo 24. julija opoidne:
Dogodki na  morju.
Dne 23. zjutraj so naše knžarke in druge ladje uspešno ohstreijevale že!eznico na Ualijanski vzhodnl obali v dolgosti nad 160 kiiometrov. Že-lezni^ke postade Ctiienti, Campo Ma-rino, Fossa Cessia, Fermoli in Orto-na so močno po^kedevane. postaje San Benedetto ?n Grottamare zažga-ne. Stiri lokomotive ?n mno^o va?jo-nov je demoliranih, nekaj \\\\ je zgo-re!o. V Ortoni je bil ra/streije i vodni stolp. pontonski nrostor pc^kodo-van in potopljen neki vlačilnl ter.der. Dve tovarni v Oncni in ena v San Vito sta močno pcšVodovani. Mnogo d;ninikov je prevmlen'h. 2e!czntški viadukti r-ri Feriroii so demolirani, most čez Mero porušen in poleg tejra ie razstreljena neka voiafnica v San Benedetto. Semaror * re .Miti je razrušen, tamofrji kabel unjčen.
Sovražnih pomorskih boriih moči ni bilo videti.
Mornariško poveljstvo.
*             •
*
BITKA NA GOPISKEM.
Dtuz& ^oriška bitka se bliža svc.emu koncu. Bivši naši zavezniki so obogate1! znpet za ieelen jrko tc-žek poraz. KHub nezasiisanini žrt\am se je razrušila trdi druga nithnva ofenziva. Vsa čast in slava našim 4etam in voditeljem!
Težki boji ob Sočt
»Munchncr Neueste Nachrich-ten« poroča'o z Ounaja 24. julija v privatni brzojavki:
»Boji ob Soči se dajo primerjati samo z onimi dnevi o \ eiiki noči, ko no Rusi na prelatu Diikla hoteli na vsak način prodreti. Cadorua zasle-duje natančuo isto taktiko hrezobzir-neua žrtvovanja človeške«.i materijala. Vedno lKtraf.čajoča viliariia po-plav svežih čet se izliva sedaj že 5 dni neprenehom proti našim posto-jankan1.. Vedno priderejo zopet novi, pripravljeni regimeiitLkaterim se po-tem večkrat posreći, doseći naša kritja. Boji inož ob možu ponoči ob bajiiciii svitu žiirometov so tako strasni, da še ni bilo ka] take^a v tej vojni. Kajti Dalmatinci, že v miru smrtni sovražniki Italijanov, hrvaški velikani m planinci se vržeio z ne-popisljivo silovitostjo na Italijane, tako da se morajo vrniti ti skoro že pred ciljem. Ćeprav se italijanski napadi še nadaljujejo, se da sklepati že iz sedanjetra u^odnesa položaja, da bo izid velike bit?(e uspešen za Av-stro - Ogrsko.
Soška fronta.
Zapadna tronta italijanskc^a bo-jisca, takoimeiio^ana Sns!:a fronta, pre cd Idrije proti severu do Bovca. Taru se nadaijuje v cesti v Trbiž, ki vodi čez Frec!cl skozi Raheliske planine. Cestna doižina Tržič - Trbiž znaša okoli 90 kiiometrov.
Južni, raravro slabeiši del nnše fronte meci Tr;';ičeTn In Gorico, je oni, za katerec:a se bijejo najljutejši boji. Tu vidimo najprvo na zemljevidu med Gorico in Tržičem komensko kraško planoto, ki se deii s cesto v ? ti van in Devin v dva dela; prednji de! ie v zadnjem času tako po^osto-ma imenovana Dnberdobska planota. Državna cesta gre v polukrogu od Ronka ?kozi mnocjo imenovane kra-je Selce. \ 'crmeljan. Redinuglia (Sredi polja) Pola^za, Zat^rai, Zdrav-ščina in Rrbiic, okoli Doberdobske nlanote, katere južni del. severno od Tržiča, se imenuje pogoM ;ma v vojnih poročiJih navedeni lin']^ Kosič. doCim se iincnnie severni ^1e] vrh Sv. .Vehela.Relativna razlikavvisini mec nizino in iz Dobcrdobskimi višinami znasa komaj 100 rn. docirn «?koro na vsch drugih mestih naše it;j!iianske fronte otcžkočajo nanad mno;:o več-je visinske razlike. To izvabi Italijane, da vedno in vedno napadalo v mahali nn tem mestu. Toliko večja je
torei zasluga braniteljev te planote, da so mogli še vedno vreći sovražnika čez rob planote.
Italijanski polkovnik Barone piše o Soški fronti v »Tempsu«: »Vse-kakor pa je glavno bojišče ob Soči od Kobarida do morja. In ta boj ima skozi in skozi značaj boja za pozicije. Tu ni prilike za presenečenja, ker so povsodi težke ovire in moćna nasprotstva. Zato treba manever v klasičnem smislu nademestiti z del- -nimi napadi, ki vsako oviro posebej odstranijo.
Izpod goriške Podgore.
»Novine« prinašaio izviren dopis »Izpod goriške Podgore,«.
V jarku, 19. julija. — Sedim: ribnjak do mene, šrapneli in granate okoii mene. Imam malo zavetje, ki me ščiti. Bolje rečeno: Bog me ščiti, kajti ako pade granata na mesto, kjcr sedim. joj! Ali na kateri granati ni napisano moje ime, ta ni zame! Pa tuđi si ne želim tega gosta! Deset voiakov je pri meni; menjajo mesto tu, menjajo mesto tam. ali nikdar ne veš, s katere strani pade šrapnel, bolje rečeno: s katere strani sipajo šrapneli. Ni trenotka, da bi šrapnel ne sipal na nas svojih bembonov. So-deč po učinku, nišo prav nič dobri. Polje trpi. Samo ribice, levo od mene, plavajo mirno po ribnjaku. Kadar nade kaksna kroglja med nje. se za-letijo v njo. Mislijo. da jirn kdo meče jedi. Katera se takne kroglje z usti, ali se prevara. Veselo zamahne z repom in plava ća1je. Veselite ?e! Včeraj so se veselile tuđi vaše tovarisi-ce, desno v drugem ribnjaku. Danes jib ni več. Padla je težka granata v vodo in ni vec sledu o ribnjaku! Ko se vrnc lastnik ribnjaka, bo iskal ribice. Ni iih več . . . In koliko bo mater. — Ali sirajo. sipajo, kakor oni, ko je zbesnel. Nabiram kroglje, ki mi padajo san^o pod nos, F^ ni treba storiti niti dva koraka. Imam iih že nod 20 in dva kosa sra^nela. Okoli je polno posejanih. Ako bi vznikle. go-sto drevje bi zrastlo. Votek mi reče: »Evo, že 20 šrapnelov mi je vrhu nosa eksplodiralo.^ Ali zaman sipaš, moj Itnliion! Polje bi bilo zate, da nisi vzel v roke tega semena. Streljaj, kolikor te ie volja, ali bojim se, da ti poide volja. V csmih dneh. si rekel, da pr'dc^ do Trstn.   Zaupaš svojemu
številu, Ie zaupaj, mi zaupamo Pravici in moči mišić.
Italijan potolčen. Ob 7. zvečer je prenehalo pokanju. Peljejo ckoli 70 vjetiii Italijanov. Sanitetci nosija naše in italijanske ranjence. »Procesije mrtvih Italijanov«, pravijo sanitetci. »Gori pri naših jarkih iih je obilo. Ali so jih posolili naši!« Pone-ha I je topniški boj, trajal je neprestano dva dni.Vojaki pravijo: Italiiani so se hotel! maščevati za bitko pri Visu! Gotovo, da bodo tuđi jutri posku-šali z naskokom.« Borno videli. AH zmage ne odnesejo. Glave jim bodo sestreljene.                       r     M. C.
Gorica.
Italijanski polkovnik Barone piše v »Tempsu«: V Gorici in okolici se ojačujejo utrdbe na hribih nad mestom posebno mogočno: tukaj so postavljeni tuđi topovi največjega kalibra. Ni mogoče, kaj storiti proti niesii!, dokler nišo v naših rokah vse utrdbe, ki obdajejo rnesto. In ker vzvišena lega utrdb onemogočuje artiljeristično predpripravo, stanejo ti napadi ob^lo krvi. — Treba pa tuđi pribiti, da so dobili Avstrijci oja-čenja in da jih še dobivajo« . . .
*
ITALIJANSKO   URADNO POROČILO.
Dura], 24. julija. Iz vojnoporoče-valskega stana se poroča: Italija, 22. julija: Na Tirolskem. v Trentinu in Karniji je polažaj neizpremenjen. Na Soški fronti se je razvijala včeraj naša ofenziva v celem odseku Krn-Kraška planota. Ne glede na proti-napad sovražnika z namenom. odrezati naše ievo krilo od mosta čez. Sočo, smo držali povsodi svoje prvotne pozicije in snio na posamez-nih točkah znatno napredovali. Zaje-li smo zopet 500 vjetnikov in vplenill obilo orožja in municije. Zrakoplavci in vjetniki so naznanili prk-r>h so-vrcjžnkovih ojačenj, ki so bila po teh poročilih v rajvečii naglici in neredu poslala na fronto v nadomestilo jako težkih izgub sovražnikovih.
PoročHo italij^nskega   niornariškcga
poveljstva.
Dunaj, 24. julija. Iz vojnoporoče-valskega stana se poroča: 23. julija. V noči na 21. julija je metai jeden naših zrakoplovov bombe na Šempo-
LISTEK.
Odsetnihova sliriunost.
Angleški spisa! J. K. L e y s.
I.
Skoro ćelo uro je že hodil Hugh 1 hesiger gor in dol, kakor bi stal na straži. Vselej kadar je prišel do ovin-ka ograje, je hrepenečc pogledal po stezi, ki je vodila na drugo stran. To-da nihčc ni prišel, dasi je bilo rdečc zimsko solnee že na obzorju. Hugh je bil velik, močan mož, z hlestečimi temnimi ocrni, kratko crno brado in odločne postavnosti; bil je mož, ki bi ga lahko vsaka ženska s ponosom priznala za svojega ljubimca.
Ko je bil še nekaj časa semintja korakal, se je ustavi!, vzel iz žepa srebrno lovsko uro, pogledal hitro nanjo in obupno zavzdihnil. kajti bilo je že uro čez dogovorjeni čas. To-da Hugh ni hotel opustiti upanja, kolikor ga je še imel. Sedel je na ograjo in se oziral po poljani, odeti s sne-gom, po belih njivah, temnih gozdih in po malih skupinah kmečkih hiš. Nikogar ni bilo videti. Solnčni žarki so zlatili kronišČa stare lepe hiše, dvorca sira Rikarda Boldona. To le-tovišče se je imenovalo Robv Chase in je stalo kaki dve milji daleč sredi močnih dreves. Ko je mladi mož zagleda! dvorec, so mu je obraz zatem-*41t a to ga je hitio tninilo. ia ydal se
je svojim mislim. Končno so še zadnji solnčni žarki zasvetlikali na naj-višjih vejicah gozda in drevje je na-to izgledalo vse mrzlo in mrtvo, t^da Thesiger se še vedno ni ganil z mesta.
Ze se ie začelo mračiti, ko se je naenkrat zganil in se ozrl. Uho ga ni prevarilo; dasi je mlada doma tiho korakala po svežem snegu, jo je bil vendar slišal in je zardel kakor de-kic, ko jo je zagledah Da, bila je prava; vitka, a vendar krepka in skromna mladenka, se mu je hitro bližala. Hugh ji je, skočivši čez ograjo, hitel nasproti.
»Kako sem ti hvaležen, Adn, da si prišla,« je zaklical. »Bal sem se že, da si zadržana in da bom moral nazaj v London, ne da bi bil še enkrat s teboj govori!.«
»Žal mi je, da sem prišla tako pozno, a nisem utegnila prej. A zdaj je že skoro tema in zdaj vendar ne morem s teboj na hrib.«
Njene besede so bile hladne in takisto tuđi njen glas, a oster motri-lec bi bil vendar na njenih licih za-pazil lahko zardenje, ki je izdajalo njena prava čustva. Toda pogledi Hugha Thesigerja so bili vprti v tla, in ko jih je povzdignil, že rdečice ni bilo več videti.
»Ne meni se za hrib; saj je služi! Ie za pretvezo,« je odgovoril nekako osorno. »Cutil sem potrebo, da te moram na vsak način Še enkrat videti, ker molka nikakor ne morem več prcoašati. 2e leta me muči hre-
penenic, da se enkrat s tehoi. Ada, pogoverim. Ti veš, zakaj sem Čakal in O'Jlašal. Hreperel sem pa, da ti povem ...«
»Molči. Hurrh, ne govori dalje! Vem, kaj mi liočcš pnvedati, a jaz tega ne smem poslušati.«
»Ti me ne smeš poslušati? Zakaj ne?«
»Hotela sem reci, da bi nama obema tnk pogovor provzračil samo nepotrebne bolesti. Čemu nnj pokva-riva lepo prijateljstvo, ki naju veže toliko časa, že odkar znam misliti. Čemu r*nj nekaj storiva, kar mora teinu prijateljstvu za vedro narediti konec? Daj, raj živiva še dalje tako, kakor doslej!«
»Ti me torei vendar ne ljubiš?« je vprašal Hugh žnlostno. »V tvojem srcu ne more biti ne iskrice tega, kar
čutim jaz zate, sicer ne bi__«  Dasi
ni bil njen obraz obrnjen k njemu, je vendar zaparil na njenih licih izraz, ki je bil v nasprotju s tem, kar je prej rekla. »O, Ada,« je nadaljeval, »ali sem te napačno razume!? Ali me imaš res rada? Ali si Ie zato tako čudno govorila, ker misliš, da mora-va Še čakati?«
»Ne, ne, ne,« je zaklicala in obr-nivši se k njemu, mu pogledala v obraz. »Čemu se delaš. da me nisi razumel? Rekla sem ti, da te ne smem poslušati in prosim te, ne govori dalje.«
Molče sta nekaj časa hodila drug poleg drugega po stezi. 4        »Ali naj se zdaj vrneva v žup-
nišče? Saj je že skoro noc!« Tako je končno povsem mirno rckel mladi mož. Oba sta se obrnila in sta šla nazaj tja. od koder <=ta prišla.
»Ada, jaz te ne razumem,« je nadaljeval Hugh. »Nikdar ti nisem pri-krival, da te ljubim, da te ljubim že leta, in mislil sem — saj sem se mor-da temeljito motil — da je tuđi v tvojem srcu do mene enako nagnenie. Zakaj sem tako dolgo molcal, to tako vcš. A zdaj, ko sem začel služiti denar in je dovolj upanja, da ti bom lahko kmalu ponudil piijazen dom, zdaj moram govoriti. Z laj te moram vprašati: Ada, ali hoive? postati moja žena?«
Ustavil se je in ii ponudil roko.
»Bodi vendar pameten, Hugh,« mu je odgovorila in rahlo potisnila njegovo roko od sebe. »Zakaj že vendar ne nehaš sebe in mene mučiti s tem, da vedno to isto ponavljaš. Saj sem li že pojasnila, da je to popolnoma nemogoce. Vrni se v London, delaj marljivo in pozabi ta najin mali prizor.«
»Ada, ali govoriš resno?«
»Seveda, resno.«
»Potem ni mogoče, da bi ii-c imela resnično rada. A vendar,« je nadaljeval, dasi mu mlada dama ni ničesar odgovorila, »vendar ne morem verjeti, da bi ti tako prav nič ne bilo za mojo liubezen. Saj se menda ne bojiš uboštva ali pa nekaj let ča-kanja? Ti vendar nisi*bojažljiva?«
»Če hoćeš to imenovati bojao-Ijivost, potem sem res bojažljiva.*
Mlado dekle je izbruhnilo te besede z vidno nevoljo in to nalašč, ker si je s tem olajsalo srce.
»Da. bojažljiva sem,« je ponavljala Ada. »Zakaj? Ker me ni volja, da bi potekla najlepša leta mojega življenja v pričakovanju na srečo, ki bo morda potrkala na tvoja vrata, morda pa tuđi ne. Ti si siromak, sko-raj tak, kakršni smo mi v župnišču, a kako revni smo mi, tega še pove-dati ni mogoče. Če bi se jaz poročila s siromakom, bi bila sama nesrečna in tuđi moj mož bi bil nesrečen. Če pa se omožim tako. da pridem v bolj-še razmere, bi svojemu očetu olaj-šala življenjsko breme, ki ga tlači v grob, v očeh svoje matere bi videla sijaj sreče in mogla bi tuđi zagotoviti prihodnjost svojih bratov.«
»Kaj hočeš mar reci...«         ! "
»Pusti, da govorim do konca. Splošno je razširjeno naziranje — posebne zasluge zato imajo romani, da je prva, najplemenitejša dolžnost dekleta, se poročiti s tištim moškim, glede katerega si domišljuje, da ga ljubi. Če ne stori tako, zlasti pa Če se poroci z drugim, potem pravijo, da se je izneverila temeijnemu življenj-skemu načelu vsega ženstva. Toda to vse so same moderne, hinavske besede. Da, to je sama hinavščina in nič drugega in ta hinavščina izvira iz napačnega in jako nevrednega na-ziranja o ženskih dolžnostih. Jaz vsaj nisem tega prepričanja.« iDalie priliodnjie.x
stran 2.
.SLtJViTNStu NKAUD\ dne 2b. junja  1915.
168. štev.
laj in Nabrežino. Vse bombe so eksplodirale z največjim uspehom. Jednak napad iz zraka na železnico y Nabrežini se je ponovil z naše strani v pretekli noči, pri čemer smo vrgii veliko težo eksplozivnih snovi zelo ucinkujoče na cilj. Oba zrakoplova sta se vrnila nepoškodovana, čeprav sta bila izposta\ ljena trajncmu ognju iz pušk in topov. Danes zjutraj je sovražnik bombardira! s 5 lahkimi vojnimi ladjami Ortono, nekaj prog železnice ob bregu od Ortone do Pe-taso in otok Termiti. Samo v Ortoni je obžalovati smrt jednega starcka in nekega Hletnecra dečka. Materijalne škode so neznatne.
Vpoklici v Italiji.
Lugano, 25. julija. <Kor. urad.) Z mfnlfcstom se pozivljajo pod orožje: rezervisti prve kategorije razreda 1889 vseh grenadirskih polkov, prve in druge kategorije razreda 1S87 alpincev in linijske infanterije, prve in druge kategorije razreda 1885 linijske infanterije distriktov Cagliari in Sassari. prve in druge kategorije razreda 1S84 skupne poljske artiljerije, prve in đrujre kategorije razreda 1886 obrežne in trdniavske artiljerije, potem saperji in pionirji razreda 1885 in telegrafisti razreda 1SS4. Vsi vpoklicani rrorajo priti pod orožje 31. julija.
VESTI  IZ  ITALIJE.
V zadnjih dnevih je pade! v bo-jih ob Soči polkovnik baron Rossi della Tore, rezervni podčastnik Ga-spari, nečak kardinala in državnega tajnika Gasparija pa je bil težko ranjen.
»Odpadniki in izdajnici«.
Lugano, 23. julija. »Avanti« govori o odhodu 5 italijanskih poslan-cev iz Tridenta na Dunaj. Šli so na Dunaj, ker so hoteli ostati zvesti po-daniki habsburške hiše. Italijanski listi iih imenujejo »oJpadnike in izda-jalce«. »Avanti« pa pravi, da so si ti poslanci ostali zvesti sami sebi. da nišo od nikogar odpadli in nišo niko-gar izdali, ker so biii vedno to, kar so danes, namreč udani služabniki avstrijskega cesarja.   Volfli so   med
ItaUjo in avstrijskim cesarjem,    ka-
kor bi bili vedno volili; narareč svojega cesarja.
Agitacija proti vofnl v Italiji.
Rotterdara, -4. julija. Kakor se poroča iz Rima, je podvzela italijan-ska vlada odredbe proti sociainim demokratom, ker se njihova agitacija proti vojni širi med ljudstvom. Zo-perstavlianje proti razširjenju vojne na Nernćijo in Turčijo raste, in upi-rajo se v širokih krogih udeležbi. Ita-lijanov na bojih v I »ardanelah. na ka-tero udeležbo pa posebno sili An-glija.
*
NAPETOSTI MED ITATLUO IN TURCIJO.
Rim, 24. julija. (Kor. urad.) Glede skiepov italijanskega državnega sveta o tem, kaj treba ukreniti glede razmerja Italije do Turčije, piše »Gi-ornale d* ltalia«: Ministrski svet je sprejcl z zadovoljstvom na znanje energične korake, ki jih je storil zu-nanji minister Sonnino, da bi porta odnehala od svojega sovražnega držanja. Druga časniška poročila pra-vijo, da deluje turski poslanik v Rimu na to, da bi se odstranili lepim potom vzroki konflikta.
Lugano, 24. julija. (Kor. urad.) Po casniških poročilih o rezultatu včerajšnjega ministrskega sveta v Rimu se da sklepati, da se imajo pri-tožbe italijanskega poslanika pri porti dotikati samo zadev vlačilnega parnika in prostega načina odhoda italijanskih podanikov iz Smirne in da rešitev teh pritožeb mirnim potom ni izključena, vsled česar bi bile diplomatične zveze med ltalijo in Turčiio vzpostavljene.
VOJNA ITALIJE S TLRČIJO — SKLENJENA STVAR?
Lugano, 23. julija. Kakor se do-zdeva, je vojna s Turčijo sklenjena stvar. Rimski listi so našli, da more-jo utemeljiti to vojno, da se je izkr-cal turski zbor 300 turskih in nekaj nemških oficirjev in več tisoč mož na obrežju Soluna.
Hemške armode so prekoračile Hareo mi Ostrolenbo in Pultuskom.
1
USPEHI NADVOJVODE JOŽEFA FERDINANDA. — ŠTEVILO VJET-NIKOV SE JE ZVIŠALO NA 11.500 MOŽ. — MED PILICO IN BUGOM 50.000 VJETNIKOV.
Dunaj, 24. julija. (Koresp. urad.) Uradno razglašajo 24. iulija opo!dne:
Rusko  bojišče.
Sovražnik ie izpraznil včeraj radi uspešnih napadov, izvedenih po ar-madi nadvojvode Josipa Ferdinanda, med Visk) inBvstrico v irontni širini 40 km svoje postojanke in se je umaknil S do 10 km proti se veru v svojo tam pripravljeno crto. Njegovi poskusi, ustaliti se v -stotako pripravljenih medpozicijah, so se izjalovili ob pritisku naših armadnih zbo-rov. Število v jetnikov, ki iih ie arma-da nadvojvode Josipa Ferdinanda privedla in o katerih smo zadnjič po-ročali. Je narastlo na 45 oficinev in 11.500 mož.
Sevemo od Gmbieszowa so udrle nemške čete v sovražnikove postojanke. Pri Sokalu so se ponovili brezuspešnl napadi Rusov na naše pozicije.
Na vzhodnem bregu reke neposredno vzhodno od Ivagoroda je Izvrši! sovražnik nekatere brezuspešne šunke proti četa ni našega sedmogra-škega zbora.
Na drugih delih fronte je položaj pri menjajočl se moći bojev neizpre-menjen.
Cetam, ki se borijo med Pilico In Bugom, je prišlo od 14. julija dalje v roke okofic 50.000 vjetnikov.
Namestnik načelnika  generalnoga štaba pf. H 51 e r, fml.
•             *
NEDEUSKO ATSTRIJSKO URAD-NO POROĆILO.
Dunaj, 25. julija. (Kor. urad.) Uradno razglašajo 25. iulija opol dne:
Rusko  bojišCe,
Na ruskem bojišču Je potekel včerajšnjj dan razmeroma mimo.
Pri Ivangorodu §o zavrnile naše čete nekatere slabe sovražnikove šunke.
Južno od Krylowa smo prepre-čin ruski poskus prekoračiti Bug.
V ostalem je položaj neizpre-menjeo.
Namestnik načelnika generalnega štaba pl. H 5 f e r. fml.
V BOJIH MED VISLO  IN  BUGOM SO VJELE VVOVRSCHOVE IN MA-CKENSENOVE     ARMADE     50.00C RUSOV.
Berlin. 24. julija. (Kor. urad.) VVolffov urad poroča:
Veliki glavni stan 24. julija:
Jugovzhodno   bojišče.
Od izliva Piliće pri Kozieniszah (severozapadno od Ivangoroda) smo potisnili sovražnika Čez Visio. Pred Ivangorodom so se primaknile naše čete še bllzje trdnjavi.
Med Visio in Bugom trajajo boji trdovratno naprej. V okolici Sokala smo zavrnili ruske napade proti ob-mostni poziciji. Neki turingijski polk se ie pri tem posebno odlikovah
Nemške in avstro - ogrske čete armade generalobersta von Woyr-seha in armade generala feldmaršala von Mackensena so viele od 14. julija kakih 50.000 sovražnikov. Natanč-no število, kakor tuđi množina vp!e-nienega vojnega materijala se še ne da pregledati.
Vrhovno armadno vodstvo.
*
NAREWSKA CRTA OD OŠTRO-LENKE DO PULTUSKA FORSIRANA. — NEMŠKE ĆETE STOJE LE ŠE 25 KM JUŽNO OD VARŠAVE.
Berlin, 25. julija. (Kor. urad.) Wolffov urad poroča:
Veliki glavni stan 25. julija.
Vzhodno    bojišče.
Pri armadi generala von Belo-wa so se vršili boji s sovražnik ovim i zadnjtmi voji. Včeraj ie bilo vjetih nadalfriih 600 sovrainikov. Pri nava-lih oh Jesiji južno od Kowna hi v okolici Dembowa, 10 km severovz-hodno od Suwalkov, smo osvojili ruske jarke.
Narew je prekoračen na ćeli fronti od južno Ostrolenke do Pultu-ska. Južnovzhodno od Pultuska se bližajo naše čete Busu. Južnozapad-no od te trdnjave smo dospeli navz-lic trdovratnemu sovražnlkovemu odporu do crte Nasielsk - Qzowo.
Zapadno od Blonja smo vzefl več sovražii&ovih pozlclj fer JarBall lažno od Varšave kraje Ustaoow» Lebiska In Jazsrarzew.
Jugovzhodno  bojišče.
Položaj pri nemških (Mah ie ne-
izpremeoten.
Vrhovno arnuutao vodstvo.
Kraji Ustanowf Lebiska in Jaz-garzew leže kakih 25 km južno od središča Varšave.
Ozowo se nahaja 10 km južno od Pultuska ob cesti Pultusk - Serock.
ARMADA GENERALA VON BtLO-WA JE PORAZILA RUSE PRI SZAVVLIH TER UGRABILA 27.000 SOVRA2NIKOV IN 25 TOPOV. ARMADA Gf NERALA VON GALL-VVITZA JE OSVOJILA TRDNJAVI ROZAN IN PULTUSK TER UDARILA CEZ NAREW. — MED NJE-MLNOM IN VISLO 41-000 RUSOV VJETIH.
Berlin, 24. julija. (Kor. urad.) Wolffov urad javlja:
Veliki slavni stan 24. julija:
Vzhodno  bojišče.
Armada generala von Belowa je preniagaia pii S/awlih 5. ru^ko ar-mado. V desetdnevnem neprestaneiu boju, pohodu in zasledovanju se je včeraj ne niskim ćetam posrećilo v okolici Rozatina in Szadovva Ruse ustaviti, poraziti in razgnati. Plen znaša od začetka te operacije od 14. julija sem 27.000 v|etnikovt 25 topov, 40 strojnih pušk, nad 100 polnih vpre-ženih municijskih vozov, številno prtljalo in drug vojni materijal.
Ob Narew u je vzela armada gen. von (iailwitza v trdovratnem neodoljiv em navalu trdnjavi Rozan in Pultusk ter je izsilila med tema dvema krajem a prehod preko reke. MoCne sile stoje že na južnem bregu. Dalje proti severu in jugu so prodrle naše ćete proti rekL
V  bojiti med NJemenotn in Visio smo ojeli od 14. jul. 41.000 vjetnikov, vplenili .4 topov in 90 strojnih pušk. Vojni materijal, ki smo ga   osvojili v Rozanu in Pultusku se še ne da pregledati.
Pred Varšavo smo vieii pri manjših bojih v zadnjih dneh 1750 sovražnikov in ugrabili 2 strojni puški. Severno od izliva Piliće so do-spele nemške čete do Visle.
Vrhovno armadno vodstvo.
•             «
Rozalin leži 17 km severo-severovzhodno od Szadowa.
POLOŽAJ   NA   SEVERNEM   BO-JIŠCU.
V     Š roki  fronti  so  prekoračile nemške    armade    med    trdnjavama Ostrolenka   in   Pultusk     narevsko fronto ter se bližajo Bugu. Trdnjavi Pultusk in Rozan ste že   v   nemških rokah, Lomža, Ostrolenka, Osovijec so ogrožene v hrbtu — njih padec je Ie še vprašanje časa. Velikanski po-men tega nemškega uspeha nam postaja jasen, ako pomislimo, da je na-rewska    crta   najvažnejša    severna obramba  varšavskega   defenzivnega prostora. Z mogočnimi udarci drobi-jo nemške čete odporno silo   ruskih armad na    severu,    s    trdovratnmii uspešnimi šunki pa pritiskajo na crti Ivangorod-Lublin-Hohn  zlasti armade nadvojvode    Jožefa    Ferdinanda rusko crto vedno bolj proti severu. En sam pogled na karto nam dokazuje, v kako opasni situaciji se naha-]a celokupna ruska armada.     Kakor klešče jo drže naše vojske od severa in jugo in ruski vojskovodje stoje že danes pred grozno alternativo, ali riskirati   katastrofo ali pa se u mak niti iz    varšavskega    prostora    na svojo drugo      defenzivno    crto    Brest-Li-tovk-Kovel-Luck, ali z drugimi bese-dami: opustiti vse poljske    trdnjave Nowo-Oeorgijcwsk,  Varšavo,  Ivan-gorod, trdnjave,   ki so bile do sedaj prave reprezentantinje in tuđi dejan-ka glavna oporišča ruske defenzivne sile proti zapadu!
Položaj postaja za Ruse kata-strofalen. Več kakor 120.000 ruskih vojakov je bilo v zadnjih dneh vjetih, nad 40 topov ugrabljenih, ruske čete so izgubile velike množine municije in vojnega materijala ... Vedno očit-nejše postaja dejstvo, da je sedaj tuđi že odporna sila ruskih vojsk zlom-Ijena. Pomen tega dejstva za potek ćele velike vojne, za razvoj dogod-kov na ostalih bojiščih, si je lahko izračunati.
RUSKO URADNO POROClLO.
Ruski generalni štab poroča: V okolici Šavl se zbira nasprotnik na potih zahodno od ceste Mitava-Šavli. Na ozemlju onstran Njemena so se 21. t m. vršili ljuti boji ob potoku Jesija. Južnozahodno od Kovna ob narevski fronti v okolici mostne utrdbe pri Rozanu trdovratni boji. Pri Mroczki - Kavkiju (južno od Ro-zana) so posabljali Rusi pri protina-padu eno nemško stotnijo. Levo od Visle so zasedle naše čete pozicije, ki leže pred fronto Blonie - Nadaren in Ivangorodom. Boj med Visio i in Bugom Ie posta! 21. t m. zopet
prizadeval v smeri Belzyce - Trav-niki - Wojslawice - Grubieszow. Več krajev na višinah je menjalo posestnika, Ob Bugu se vrše trdovratni boji od Orylowa do Dobro-twora. V Široki fronti smo očistili na-vzgor Sokala desno obrežje Buga sovražnika ter vjeli v vaši Potur-zycza   1500 nasprotnikov.
Rusko naziranje o bojih na Potfskem.
Kakor brzojavljajo iz Petrogra-da v Bcroiin, presojajo ruski vojalki krogi vojni položaj tako, da je še Ie zdaj, ko je prišel Ivangorod v vojiii okoliš, priČakovati razvoja operaiw i na razširjeni fronti Visle, ki je stru-tegično pripravljena in ima dobre puti. Po naziranju teh vojaških krogov bo mogla ruska armada še Ie zdaj popolnoma izrabiti trdnjavi Ivangorod in Novogeorgjevsk, ki sta dozdaj mirovali. Najvažnejša in najresnejša bitlva se pripravlja, bitka, ki, kakor zatrjujejo strokovniaki, navzlic veliki množini Čet, ki se je bodo udele-žile, ne bo dolgo trajala. Vojaški krogi smatrajo bojišče med Visio in Bugom kot areno, na kateri se bo bila odločilna bitka ćele vojne.
Strasen boi v zraku«
Reuter javlja iz Petrograda: \ blizini Holma se je odigral nedavno strašen boj v zraku. Trije nemški le-talci so napadli ruski veleaeroplan tipa »Uja Muromjec« v visini 3000 m. Nemski letalci so se dvignili nad »Ujo,«, tako da se le-ta ni mogel po-služevati svojih strojnih pušk. Navzlic temu pa je težko poškodoval eno nemško letalo. Ostala dva nem-ška letalca sta se vrgla na Rusa, ki je bil neštotokrat zadet. Končno pa se mu je s pomoČjo njegovih števil-nih in močnih motorjev posre^^o uiti.
DROBNE  VESTI   IZ   RUSIJE.
>Ruski Invalid« javlja: Car je odklonil demisijo min. preds. Gore-mykina in zun. min. Sazonova.
»Temps« javlja: Merodajni ruski krogi namerava}o ustanoviti posebno ministrstvo za vojaške dobave. Dne 7. avgusta se vrši v Petro-gradu kongres pokrajinskih odborov za militariziranje industije.
Berlinski listi poročajo čez Bu-karešto: V nekaterih ruskih mestih so se vršili taki okscesi, da jih voja-štvo ni moglo potlačiti. V Moskvi vlada anarhija.
Iz Curina javljajo: V rusko ar-mado je vstopilo I()0 srbskih in 20 crnogorskih častnikov, ki so se že odpeliali k svojim polkom.
Preko Stockholma poročajo: Nemškim in vstrijskim vojnim in civilnim vjetnikom, ki se nahajajo v Sibiriji, se silno slabo godi. Zlasti v eubernijah Omsk in Tobolsk, kjer jih je nad 16.000 vlada med njimi be-da. lakota in bolezen. V Tientsinu se ie osnoval posebni pomožni odbor, ki zbira podpore zlasti v Ameriki.
»Nationalzeitung« javlja: Mnoge odlične rodbine so zapustile Petro-grad ter se preselile v Moskvo.
Zasedanje ruske dume.
Kodanj. 23. julija. (Kor. urad.) ^Ruskoje Slovo« poroča: V prvi seji dume dne 1. avgusta bodo ražen Sazonova govorili tuđi ministrski pred-sednik Goremykin, finančni minister Bark, vojni minister Polivanov in mornar, minister Grigorović. V na-slednjih dneh po otvoritvi dume se bo vršila skupna seja vlade in klu-bovih predsednikov. Med drugim bodo baje sklenili. da se z zakonom popolnoma militarizirajo tovarne za municijo. Tehniške in izurjene delav-ce bodo odpoklicali s fronte, da jih bodo za čaa njihove vojaške službe zaposlili v tovarnah.
BALKANSKO BOJIŠČE.
Angleške čete v Srbiji.
Kakor poročajo listu »Vossische Zeitung« iz Amsterdama, je razvidno iz poročil in fotografij, ki so došle v Ameriko, da je v Srbiji večje število angleških čet in en franeoski zrakoplovni kor. Angleškemu po-možnemu oru zapoveduje bivši mor-nariški ataše na Dunaju, konteradmi-ral Tronbridge, ki je že od meseca marca v Srbiji. Kakor je razvidno iz fotogafii, obstoja angleška pomoč večinoma iz šestcolnih ladijskih topov. Glavni stan angleško-franco-skega pomožnega kora je Semendri-ja. Topove so najbrž spravil čez pri-stanišče Dulčmj v Srbijo.
Srbila hi Italija.
Rim, 24. julija. (Kor. urad.) »Agenzia Stefani« javlja iz Niša dne 23- t m.: Časniki prijavljajo oficijelno noto, ki proglasa za neresnično po gotovih inozemskih listih razširje-no vest, da so Albanci oboroženi z Italijanskimi puškami in da pripravlja Srbija, ki ima dokaze, da podpira UftUs-^Aih^ce, protestno   noto.   teg:
izva]a, da so se srbske čete polastile avstrijskih topov, izdelanih pri Škodi leta 1914. Srbska vlada ne-pri-pravlja nikake note. Razmerje med Srbijo in ltalijo ni samo prijateljsko, nego je z ozirom na vojaško akcijo, kakor zavezniško.
Prepir Srbije In Italije   zaradi   Dalmacije.
Berolinski »Lokalanzeiger« poroča iz Lugana: Luciano Magrini piše y >Secolo«, da hočejo vsi srbski politiki brezpogojno Dalmacijo. Ali se odpove Italija Dalmaciji, ali bo pa nastal nevaren iredentizem, ki mora dovesti do konflikta med Srbijo in ltalijo. Srbija se boji, da hoče Italija stopiti Ie na mesto- Avstro-Ogrske. Tega bi Srbi nikdar ne odobrili. Če bodo zadostili željam Srbije, tedaj bo Srbija zvesta zaveznica Italije.
ZAPADNO BOJIŠČE.
SOBOTNO NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 24. julija. (Koresp. urad.) VVolffov urad javlja:
Veliki glavni stan 24. iulija.
Zapadno bojišče.
Pri Souchezu so ponovili Fran-cozi tuđi danes ponoči svoje brezuspešne napade z ročnimi granatami.
Pri razstreiitvah v Champagne, o katerih smo včeraj poročalL je imel sovražnik, kakor smo zanesljivo ugo-tovill, velike izgube. Njegovi poskusi nas pregnati iz osvojenih pozicij so se pooesrečifi.
Južno od Laindrai so naše pred-straže zopet odbile sovražne šunke.
Močni nemški izvidni oddelek, o katerem poroCa poročilo franeoskega armadnega vodstva z dne 26. julija L I. ob 11. zvečer, ds Je navalH čez Selile, Ie §te! 5 raož, kl so prerezali sovražne ovire ter s© umaknili izgubivši enega moža.
V okolici Muostera so se vršili včerai rnanj ljuti spopadi. Po bojih zadnjih dnl je ob ležalo tam kaj pred našo fronto kakih 2600 padlih Fran-cozov.
Najvišje armadno vodstvo.
NEDELJSKO   NEMŠKO    URADNO POROClLO.
Berlin, 25. julija. (Kor. urađ.) VVolffov urad poroča:
Veliki glavni stan 25. tulila.
Zapadno bojišče.
Na vzhodnem robu Argon smo razstreiili neko u tri eno sovrainikovo stražnico pri Lamnois. Južno od Ban de Sapt so se vgnez<flli Francozl v malem delu naših za prednje straže namenjenib jarkov. V trdnjavo Dun-kerque smo pognal! več bomb.
Vrhovno armadno vodstvo.
•            •
DELO    NEMŠKIH    PODMORSKIH COLNOV.
London, 25. julija.    (Kor.  urad.)
Reuterjevo poročilo: Nemški pod-morski čoln je torpediral pri Orknej-skih otokih ruski parnik »Ribona«, ki
je vozil premog n Caridffa v Rušilo.
«              ■
m
FRANCOSKO     URADNO     POROClLO.
Franeoski generalni štab poroča 22. julija, ob 3. popoldne: Noč je bila na ćeli fronti ra^meroma mirna. Samo v Artois, v Argonih in med reka-raa Maas in Mosel (gozd Les Epar-ges-Apremont) se je vršilo par artiljerijskih bojev. V noči na 21. in dan nato na visini Malega Reichsacker-kopfa (zahodno od Miinstra) zelo ljuti boji. Enemu napadu od naše strani je sledilo devet nemških protinapa-dov. Navzlic ljutosti sovražnikovi so se uspešno upirala naša angažirana lovska bataljona vsem prizadeva-njem sovražnika in sta mu prizade-jala težke izgube. Zavzeli smo kakih 150 metrov strelskih jarkov ter ob-držali svoje prejšnje pozicije severno od Miinstra. Naše čete so popravile na Singekopfu zavzete pozicije. Tekom teh bojev smo vjeli 700 nasprot-nikov. Naši zrakoplovi so vrgli osem gomilimetrskih in štiri 120 milimeter-kih bomb na kolodvor Antry (sever-no-zahodno od Binarville v Ar-gonih).
Ob 11. nri popoldne: V Cham-pagne o poskusili sovražni zrako-plovci bombardirati vaši in kolodvore za aprovizacijo pri taborišču v Chaionu. Obstreljevali smo jih ljuto. Njihove vžigalne granate nišo povzročile nobene škode. V pretr-skem gozdu ljut ogenj z granatamj veli^ega kalibra. Na Lotarinškem smo odbili vzhodno od Manoncourt-sur-Seille močan nemški poizvedo-valen oddelek. V Vogezih smo za-edli na višinah severno od Miinstra po ljutih bojih Lingegrad ter e ustalili v Steinbriicknu in na Barren-kopfu.
168. Stev
„SLUVENSKI   NfkKVO-,  ilne  2O    JUIfja   1910
stran a.
Boj za Carigrad.
TURSKO URADNO POROClLO.
Carigrad, 24. julija. (Kor. urad) »Agence Telegraphique Milli«. — Glavni stan poroča:
Dardanelska fronta:
V noči od 22. na 23. julij se je vrši! pri Ari Burnu artiljerijski dvoboj, ki je včasih prenehal. Zjutraj dne 23. julija je dobro učinkovala protimina, ki smo jo razstrelili. da uničimo mino, položeno proti našemu središču. Naša artiljerija je zadela popoldne, ko sta dva monitorja brezuspešno obstreljevala naše pozicije na levem krilu, en monitor, nakar sta oba ta-koj odplula, V odseku Sedilbahr smo 23. julija dopoldne odbili napad na nekatere strelske jarke našega des-nega krila. Naša artiljerija je povzro-čila, da je umolknila sovražna artiljerija, ki je obstreljevala naše strelske jarke. Naše baterije so razprsile so-vražne čete, ki so gradile utrdbe južno pri Sedilbahru. Z ostalih front ni poročati nič važnega.
Carigrad, 25. julija. (Kor. urad.) Glavni stan poroča:
Dardanelska fronta. Pri Ariburnu 25. t. m. medsebojen boj z minami. Obstreljevanje sovražnega izkrcevališča pri Sedilbahru. Slab ogenj na obeh straneh. Naše artiljerije so prisilile baterijo havbic, ki je bila postavljena zahodno od Hissarii-ka pred našim levim krilom, da se je urnaknila. Ko je baterija zopet priče-la -streljati, smo jo prisilili, da je umolknila« Na ostalih frontah nič važnega,
Ruski     naddreadnought   v   Crnem morfu.
Iz Petrograda poroča »P. L.«: Nova ruska bojna ladja »Imperatrica Marija« je sedaj gotova, kar je za operacije v Črnem morju velikega pomena. »Imperatrica Marija je namreč mnogo močnejša kakor pa »Goeben«.
Iz neutralnih tiržav.
TRED    ODLOClLNIMI   DOGODKI NA BALKANU?
Francosko časopisje postaja vsled vesti, ki prihajajo iz balkanskih dežeL vedno bolj razburjeno. Po teh vesteh je nastala zlasti med Bolga-riio in Srbijo oštra napetost in kro-žila je že govorica, da ie vojna Bol-garije s Srbijo gotova stvar. Temu nasproti se iz Rima poroča, da pri-čakuje Bolgarija nove predloge če-tverozveze. Diplomacija četverozve-ze se nahaja v tem oziru v veliki za-dregi. Vi poskusi pridobiti Srbijo za ureditev makedonskega vprašanja v zmislu bolgarskih zahtev, so bili dosedaj zamanj. Srbila stoji na sta-Iišču — kakor je zopet poudaril voditelj srbskega zunanjega ministra, bivši poslanik Jovanović, da naj Bolgarija najprvo udari in se !e potem, kadar bo osvojila sovražno ozemlje, bo Srbija pripravljena ji odstopiti del Makedonije, nikdar pa ne okrajev Ohrida, Bitolj in Prilep.
Oštro se pritožujejo franeoski listi tuđi nad nedostojnostjo Rusije in Srbije napram romunskim željam, ki se tičejo Banata. »Gaulois« zahteva, naj si pridejo Francija, Angliia ko-nečno vendar na jasno, ali so Slova-ni pripravljeni rezignirati na nekatere svoje želje, ako to zahteva splošni interes, od katerega je odvisna tuđi njihova usoda.
Z velikim negodovanjem beleži ententno časopisje obiske nemških diplomatov v Sofiji in BukareštL Princu Hohenlohu je sledil sedaj v domovino potujoči carigrajski nem-ški veleposlanik baron Wangenheira, ki }e imel v Sofiji z Radoslavovom dolgo posvetovanje, nakaT ga je sprejel kralj Ferdinand v posebni av-dijenci. Baron NVangenheim je od-Šel \z Sofije v Bukarešto.
S položajem na Balkanu se pe-čajo kabineti vseh četverozveznih držav. Dne 18. julija se je vršilo v Petrogradu posebno posvetovanje, katerega so se udeležili ruski ministri in zastopniki Anglije, Francije in Italije. Na tej konferenci so bili spre-jeti jako važni sklepi. Prečitan je bil tuđi obširen referat kneza Trube-ckega, ki ie vseskozi pesimističen.
Angliia   ponuja   Balkancem   denar.
Iz Kopenhagena javlja: Anglija hoče ponuditi Romuniji, Grški in menda tuđi Bolgariji velika posojila, Angleški krogi smatrajo, da bi se dala na ta način ustvariti najboljša podlaga za politični sporazum z otne-njenimi državami. Ta pot da se Je pokazala tuđi pri Italiji kot najuspei-nejša.
Bivši grški zunanji minister o polltikl Grške in o položaju na Balkanu.
»Budapesti Hirlap« Je dobil od svojega atenskega poročevalca po-ročilo o pogovoru i bivšim zunanjim
ministrom dr. Strehom, Dr. Streit, ki je predvsem naglašal nevtralno politiko Grške, je poudarial, da se centralne države motijo glede Veni-zelosa. Ta ni tako bojevit, kakor me-nijo centralne oblasti, marveč je re-alen politik. Veliki uspehi centralnih držav na bojiščih, je nadaljeval dr. Streit, so seveda izzvali na Grškem velik vtisk, ker so tam pričakovaii hitro zmago četverozveze. Zdaj po-zdravijajo v Grški z največjim na-vdusenjem uspeh avstro-ogrskega orožja. Grški se niti ne sanja, da bi se udeležila boja proti Dardanelam.
S Srbijo imamo sicer pogodbo, ki nas do gotove mere ovira pri našem gibanju, toda sedaj nismo na-pram Srbiji obvezani in če ostanemo strogo nevtralni, tedaj napravimo Srbiji uslugo.
Naše razmerje napram Bolgar-ski je popolnoma normalno in ne mislimo, da bo prišlo do zapletljajev.
Ni se bati, da bo prišlo med Srbijo in Bolgarsko do vojne, kajti Srbija bo odnehala, vsekakor še Ie, če bo Bolgarska zarožtjala z orožiem.
Položaj na Balkanu je sicer re-sen, ne verujem pa, da bo tam iz-bruhnila nova vojna. I>o nove balkanske zveze ne bo prišlo. Nastopa-nje Romunske ne bo niti najmanj vplivalo na GrŠko. Vsaka balkanska država gre svojo pot. Nimanio tuđi nobene pogodbene obveznosti na-pram Romunski in neresnično je, da obstoja med Romunsko in GrŠko tesnejše razmerje.
Grški   parlament   se   se?tane 6. av-gusta 1.1.
Iz A t e n poročajo: Poseben kraljev dekret obljublja, da bo skli-cana grška zbornica 6. avgusta.
Romunska in Dardanele.
Bukarešt, 23. julija. (Kor. urad.) »Universul« razpravlja o vprašanju, v kak položaj bi prišla Romunija, če bi bile Dardanele zavzete. Nobcna izrned možnosti, ki bi se v tem slučaju zgodile^ni primerna interesom Rc-munske. Ce bi Rusija sama dobila Dardanele, bi Romunska postala ovira na slovanskem morju, katero ovi-ro bi Rusi odstranili s tem, da bi Dardanele zaprli. Ce bi gospodstvo nad to morsko ožino dobila ententa, bi Angleška ne imela nobenega vzroka, dopuščati prevoza drugim ladjam.Će bi bile Dardanele nevtralizirane, bi od tega pač imele dobiček velesile, ne pa balkanske države. V slučaju vojne bi velesile Dardanele kar za-prle.
*
AMERIŠKA NOTA NEMCUI.
Berolin, 24. julija. (Kor. urad.) O vsebini včeraj nemški vladi izro-čene ameriške note, ki je pisana v strngokorektnem tonu in v obliki običajne mednarodne vljudnosti. a je jako določna, se čuje od informirane strani sledeče: Amerika priznava povsem izredne razmere, ki so nastale po sedanji vojni in po vporabi tako nove ga bojnega sredstva, kakor je podmorski čoln, kar se naravno pri dosedanjih mednarodnih dogovoriti o načinu boja na morju ni moglo vpoštevati. Amerika je ponovno izjavila, da je pripravljena, se zavzeti za svobodo na morjih in v ta namen delovati skupno z NemČijo, stoji pa za sedaj na stališču, da je stvar voj-skujočih se držav, spraviti svoja de-janja v soglasje s pravicami nevtral-nih držav, ni pa dolžnost nevtrainih držav, da svoje, po mednarodnih do-govorih določene pravice premene po načinu, po katerem se vodi vojna. Zato odklanja Amerika nemške predloge, naj gotovo ste vilo ladij vozi pod ameriško zastavo in naj Amerikanci skrbe, da ne bo na teh ladjah nič takega, kar bi spravljalo življenje potnikov v nevarnost, ter prepu-šča Nemčiji skrb, da se bodo mogli ameriški državljani brez nevarnosti za svoje življenje, peljati čez Ocean. Nota obsega potem vrsto načelnih razmotrivanj, da morajo vse vojsku-joče se države skrupolozno varovati pravice nevtralcev in izjavlja kon-čno, da bi Amerika smatrala za namen om a storjetio neprijazno dejanje, Če bi se vsled nemškega pcmiorskega vofskovanja potopila nova ladja in bi pri tem Amerikanci prišli ob živ« ljenje.
Berolin, 25. julija. (Kor. urad.) Vse časopisje je z amerikansko noto nezadovoljno in poudarja, da se nota prav nič ne ozira na to. da bije Nem-Čija boj za obstanek. Časopisje pravi, da je nerazumljivo, kako je mogla Amerika odkloniti ugodne nemške predloge. Soglasno pravi časopisje, da Nemčija sicer visoko ceni spora-zumljenje in prijateljstvo z Ameriko, a ne za vsako ceno in da bi vsako dalnje odnehanje pomenilo ponižanje Nemčiie. Bo} podmorsk2h čoinov se bo nadaljeval.
London, 25. julija. (Kor. urad.) Reuterjevo poročilo iz New Yorka: Časopisje je soglasno mnenja, da so Združene države govorile v zadevi podmorskih čclnov zadnjo besedo in
da je izid stvari odvisen Ie od Nem-čije. Sestavo note splošno hvalijo. Zaupajo y to, da bo narod podpiral predsednika, naj priđe, kar hoče.
London, 25. julija. (Kor. urad.) Reuterjev biro javlja iz Washingto-na. Po razglasitvi note na Nemčijo se je razvedelo, da je prezident Wil-son od prestojnikov vojnega in po-morskega departementa zahteval poročilo o stanju narodne obra rabe. Wilson uvažuje brez ozira na sedanji položaj, da bi kongresu predložil pri-meren mornarični program. Njegova želja je, da bi ameriško vojno bro-dovje bilo dorasla vsakemu drugemu brodo\ ju. Tuđi pripravlja program glede izpopolnitve armade in voja-škega izvežbanja prebivalstva. Čuje se, da je en del splošnega narodnega obrambnega programa že sklenjena stvar.
Rusija in Švedska.
Iz B e ro 11 n a^poročajo: Odno-šaii med Rusijo in Švedsko ^o se pooštrili. Na Švedskem je močna stranka, ki je za vojno proti Rusiji.
Obletnfca volne na bolt&h
Naše čete so obhajale obletnico dneva, ko je potekel Srbiji stavljeni ultimatum in je odbila usodna ura Lvrope, s posebnim zanosom. Po enem letu krvave vojne so naše armade povsodi zmagovite in v zvestern zavestništvu ter s trdno odloč-nostjo se približujeio konečnemu svojemu velikemu cilju — zmagi nad eelim sovražnim svetom.
SodialDi demokratle v HemOji.
V zadnjih tednih se je javno pokazalo, da je nastalo med socijalnimi demokrati na Nemškem tako na-sprotie. da je razkol v stranki skoro neizogiben. Radikalci, ki seveda ne morejo javno de'.ati, razširjajo skri-vai pisane informacije in polemične spise. Ncpričakovana dolgotrajnost vojne, diaginja, dejstvo, da se delo-daialci nič preveč ne ozirajo na ta-koimenovani Burgfrieden, to je radikalnemu krilu v stranki pridobilo mnogo pristašev. Sicer so delavski zaslužki med vojno znatno boljši, kakor so bili prej, a vendar ne zado-stujejo. Vodo na mlin radikalne struje je napeljala peticija največjih nemških gospodarskih organizacij, za-stran aneksije gotovih dežela. V začetku vojne ie bila socijalnodemokra-tična stranka vsaj na videz edina. To je pričalo glasovanje poslancev za vojne kredite in sicer zmerno in ne-pretirano. a vendar dosledno pisanje strankinega časopisja. Sele po-zneje se je razvedelo, da je še pred dovolitvijo prvega vojnega kredita 10. avgusta 1. 1. 14 soc.-dem. poslancev v klubovi seji glasovalo proti dovolitvi. Od tcdai je v stranki opozicija naraščala. Pri glasovanju v decembru je bilo že 17 poslancev, pri glasovanju v marcu jih je bilo že 37 proti kreditom. Očitno sta nastopila proti vojnim kreditom Ie dva poslan-ca. Dotlej je bila torej opozicija v stranki pravzaprav Ie pasivna, sedaj pa je vidna prav izdatna opozicijska propaganda, ki ji ]e vodilna misel, da se poslanci 4. avgusta 1. 1. pri glasovanju nišo držali socijalnodemo-kratičnih načel in vodilnih idej stranke. Ćelo dva taka moža, kakor Kautskv .znanstveni voditelj stranke) in Bernstein (eden osnovateljev venizijonizma, sta se odmaknila od večine in se približala radikalnemu krilu, ki ga vodi sam predsednik po-slanskega kluba. Tuđi osrednje glasila ćele stranke, berolinski »Vor-warts« stoji očividno na strani radikalne struje. Proti radikalni struji se upirajo posebno voditelji socijalno-demokratičnih organizacij. Prvi uradnik socijalnodemokratiČne državne centrale organizacij je javno nastopil proti radikalcem in zastopa-joč stališče, da se stranka na noben način ne srne vrniti k infransigentni politiki, je zagrozil z razkolom.Vodi-telji strokovnih in drugih organizacij nečeio priti v nasprotje z vlado že zato, ker občutijo vojno v finanč-nem oziru in zato ne marajo bojev; proti radikalcem pa so zato nasto-pili tako energično, ker na eni strani upajo, da bodo materijeme koristi delavstva, zajemane iz organizacij, premagale politične pomisleke in ohranile, sar je za nemšso socijalno-demokracijo najvažneiše, namreč organizacije.
fešti iz Priiantii m.
»Borgo Italia« y Qorld.   Pred-
iiicstje dol proti južnem kolodvoru se imenuje Borgo Italia. V Gorici so zbrisali sedaj neka] uličnih iment kakor Via Carducci, sedaj zopet Via Signori, Piazza Toraaseo, sedaj zopet Piazzutta, Koren je dobu zooet
svoje staro ime — treba pa odpra-viti tuđi Borgo Italia. Da, tam doli ob južnem kolodvoru so čutili gori-ški irredentovci blizino Italije in na-stal je Borgo Italia. Treba pa bi bilo zbrisati tuđi Via Dante. Vsa čast velikemu geniju Danteju, ali v Gorici so zlorabijali Dantejevo ime v irre-dentovske svrhe. Igle z Dantejevo glavo so nosili irredentovci in pri vsaki irredentovsko barvani prire-ditvi ie bil postavljen na vidno mesto kip Uanteja. Kolovodje svojih ljudi niti podučili nišo, kdo in kaj je bil Dante, in tako se je bilo nekoč pri-petilo, da sta dve goriški elegantni »sartorelli« na vprašanje, kdo je bil Dante, odgovorili, da je bil goriški »podeštat«.
Barzilai, minister primorskih irredentovcev. »Secolo« v Milanu imenuje Barzilaja po pravici >^inini-nistra irredentovcev:. Barzilai, rodom TržaČan, se je znal v Italiji po-speti visoko in igra že dolgo časa vlogo zaščitnika avstrijskih italiian-skih irredentovcev. Kadarkoli je bila kaka gonja proti Slovanom v Primorju, bodisi v časopisju ali na ulici, vselej je zakričal najprvo »Piccolo«, kaka krivica se godi Italijanom, nato je zakričalo časopisje v Milanu in Rimu in končno se je oglastl onore-vole Barzilai na Monteeitoriu z mo-gočno donečo interpelacijo na zunanjega ministra o zatiranju Italijanov v Avstriji. On je šel irredentovcem na roko, kjer je mogel, jim preskrbo-val službe itd. in sedaj, ko so ti nek-danji »neodrešenci« odrešeni, je po-stal Barzilai njihov minister. — Za-nimivo je dejstvo, da so imeli irre-dentovci dva 2ida na čelu svojih stremfjeni. To je Zid Majer, lastnik »Picco!a<, in pa Barzilai, ki je tuđi 2id in se je nekdaj imenoval Jakob Burzi.
Goriški Mazzlnijanec Spacapan pri Barzilaju. Pri Barzilaju, ministru irredentovcev, se se oglasili trije za-stepniki primorskih »odrešencev«, in sicer: Angelo Scochi (Skok) iz Trsta, Fran Spacapan iz Gorice in Girolamo Gravisi iz Kopra. Špaca-pan je iz Gorice doma, sin slovenskih staršev, ki zna seveda popolnoma slovensko, je zasel v italiiansko družbo in sedaj je zastopnik »odrešen-cev« v Italiji. Prr-3 leti je izdaja! v Gorici list »Liberta«. — Imenovani trije »odrešenci« so podali svojemu ministru svoje želje in mu čestitali.
Tržaškl namestnik v Gorici. Na-
mestnik baron Fries-Skene je bil v petek zopet v Gorici. V poslopju okr. glavarstva na Travniku je sprejel zastopnike lokalnih oblasti in ura-dov. Obiskal je nato v spremstvu okr. glavarja barona Bauma rezervno bolnico Rdečega križa in se vrnil zvečer v Trst. Namestnik se je mogel ob tej priliki znova prepričati o lojalnosti goriskega prebivalstva in njega vstrajnosti kljub vojnim gro-zotam.
C. kr. naraestnlštvenl svetnik v Trstu razglasa, da se morajo najde-ni vojaški predmeti, ki so jih izgubili morda ranjenci ali vjetniki, oddati nemudoma najbližnji vojaški ali politični oblasti
Stotniku Lenardu v
spomin.
(Cvetka na grab slovenskemu junaku.)
Dne 1S. junija ie padel na severnem bojiŠČu stotnik Le-nard 17. pešp.
V lazaretu, 19. julija 1915.
Za Vošnjakom, Sočnikom — Le-nard. List za listom pada, neusmilje-ne, brezsrčne sovražne kroglje pa trosijo Še dalje smrt v naših vrstan, kako ne bi hotele prizanesti niti zadnjemu možu. Kolike tuge, koliko gorja je že padlo v teh težkih mesecih v naša srca!! Ne čutimo veČ udarcev, preko mrtvih trupel naših prijateljev stopamo mirno, z grenkim nasme-hom. Nekaj dni žive Še v našem spo-minu, prihajajo nam pred oči vsi le-pi Čaši, v sanjah zazremo še enkrat vse one vezi, ki so nas skozi ćelo življenje tako tesno vezale — in potem nič več. Mrzlo truplo ostane kakor v posmeh — hrana požrešnim gavanom ali ga pa med sto in sto drugimi nemo in brez ljubezni sprej-me tuja zemlja za vedno. To vidimo, to doživimo dan za dnevom in nihče se več ne zgraža, nad tem.
Z resnim obrazom je stopal vedno med nami, dober in strog, vojak skoz in skoz. Povsod je imel svoje oko, kjer ni bilo kaj prav, takoj je bil zraven, takoj je znal narediti red, kjer si ni znal kdo pomagati — takoj mu je prišel zopet na pomoč z na-sveti, podukL Kot poveljnik je bil strog, šale v službi ni razumel, a bil je pravičen sodnik. Njegovi vojaki so ga ljubili, bili so mu udani do zadnjega, vedeli so dobro, da imajo v svo-lem poveljniku dobrega zagovornika.
In kot družabnik? Vsi smo ga radi imeli, iskali smo ga in on je bil rad med nami.    Kar je bil pa v miru — ostal je tuđi v vojni. Resno je hodil vedno med nami — Ie redko    se    je njegov vedno resni obraz zjasnil in takrat se je sladko nasmejai, da ie odmeval njegov glas daleč na okolu. Veselili smo se vsi z njim že radi tega, ker smo ga videli enkrat vesele-ga    Kot poveljnik si je bil v  svesti veiike odgovornosti, ki jo je imei in resno je preudaril vsak korak, ki ga je storil. — Vojaki so mu radi tegu zaupali in vsak je hotel priti k njemu. Bilo je meseca avgusta lansko leto, ko je bila naša armada prisiljena se umakniti  pred  velikansko premočjo. Tuđi naš regiment se je moral umi-kati — imeli smo nalogo držuti gotove pozicije toliko časa, da se glavne čete umaknejo. Vse čete so že od-šle, Ie naš bataljon pod poveljstvom tedanjega nadporočnika Lenarda ima še nalogo držati nekaj    časa    svojo postoianko.  Nastala  je  noč   in  dobili smo povelje, da se moramo umakniti. Naenkrat    se zasliši divie  strcliar.je na vseh straneh — bili smo obkoljer.i od kozakov.    Par    strelov od    naše strani in nastal je zopet mir.    Mirno in tiho je daial nadporocnik Lenard povelja —   hitro so    ubogali   vojaki svojega poveljnika. Zaukazal nam je; da moramo mirno in tiho ležati v ob-cestnem  jarku,  dokler  nam  ne   reče drugače.   Nekateri   so   že   obupavali. videli so se že v ruskem vietništvu, toda  većina je    vedno    ponavljala: dokler je    Lenard naš poveljnik, se nam nič hudega ne zgodi.   Tako   so fantje v zaupanju na svojega poveljnika mirno čakali nadalinih ukrepov. In res!    Komaj se je    začelo   daniti, pridirja Lenard na konju ter zaukaže odhod. Peljal nas je po velikem jarku in čez nekaj ur je bil rešen bata-lion . . .   Kad vse je pa   ljubil svojo »mašinco« — bil je poveljnik oddel-ka strojnih pušk in Ie nerad je pre-vzemal druga mesta. Ko je bil pred Orodkom ranjen ter je moral zapustiti svojo mesto, so njegovi vojaki bridko tožili, da so zgubili   svojega dobrega  komandanta.   Dalj časa — kakor je hotel — je   moral   zdraviti svojo težko rano. Ko je pa zopet popolnoma  ozdravel,   je    prostovoljno takoj zopet odšel nazaj, ne sluteč kaj ga caka.   Našel sem ga zopet   tako resnega in tihega. Imel je zopet svojo »mašinco«, a bil je povsod, kjer je bilo treba vmes poseči. Ni poznaj miru — a previđen, kakor je bil vedno, je ravno s svojo preudarnostjo   če-stokrat mnogo pripomogel k lepemu uspehu naših čet. V takih slučajih ni poznal nikogar, povedal je vsakemu resnico v obraz in dostikrat tuđi — višjim. Vsi so ga čislali kot hrabre-ga, dobrega in previdnega vojaka in vedno je   njegov   predlog   zmagaL Vojaki so ga zdaj še višje   cenili — ter so mu slepo zaupali.   Pri nekem napadu   na   močne   ruske   pozicije smo prodrli rusko fronto. Na levem krilu ni tega še nihče opazil,   tu   je bil še oster boj. Naenkrat se sliši za rusko fronto neprijetni    glas    »ma-šince«. Vedeli smo, da   je naša,    a mislili smo,   da so jo Rusi vzeli  ter zdaj nazaj streljajo. Za moment postane vse tiho — v tem pa eden za-upije:  »Stotnik Lenart je z »mašinco« Rusom za hrbtom« — rn kakor bi kdo udaril ćelo vrsto, naši »Jane-zi« poskočijo v najhujšem ognju, za-vihte kape in puške in »hura« ter veselo vriskanje je donelo    daleč    na okolu.   Ni bilo več   mogoče   držati vrste, vse   je drvelo   proti   ruskim okopom in ko smo prišli pred    žice, zaplapolale    so na vseh    straneh   iz ruskih jarkov bele zastave —   udal se je ves ruski regiment. Lenard in njegova »mašinca« sta dosegla   na-ravnost čudežen uspeh. Našim vojakom ostane ta dogodek pač vedno v spominu.
Med tem se Je ruska armada umaknila čez Dnjester in dobili smo povelje, da tuđi mi prekoračimo to reko. Prepeljali smo se čez, ponosni smo bili, da smo med prvimi avstrij-skimi četami, ki so zopet udarile čez Dnjester, a vendar smo bili vsi nekako tihi, potrti, ni bilo nič pravega veselja, kakor navadno med našimi fanti. Kakor bi čutili težak boj, ki nas caka. In res — začeli smo napadati ruske pozicije, začel se je hud boj, marsikateri naših je obležal za vedno onstran Dnjestra. Toda vse to nas ni motilo, sli smo naprej in naprej — borba je postajala vedno hujša. Visoko nad nami tulijo granate, žviž-gajo šrapneli, silen grom, gluhi bas havbic pretresava ozračje, iz ruskih pozicij se dvigajo v zrak stolpi uma-zanosivega dima, bliska se iz njih, med tem dimom se mesa sivi dim požara — zrak je napolnjen tulenja, žvižganja, groma, treskanja, bobne-nja kakor da se je odprlo peklo, vmes se pa sliši oštro reglanje strojnih pušk, posamezni ogenj naših manliherc — vrši se napad na obeh straneh. V tem živce trgajočem ognju sto>i pri svoji »mašinci*« mirno
5tian 4.
.SLOVCN^Ki MaKJU", duc   26. julija   iyi5.
168   štev.
•— kakor bi ne bilo nič — stotnik Le-nart. oštro opazujoč sovražnika . . .
Dobro merjen strel iz ruske puške in v čelo zadet je padel junak — bii je slovenski fant.                     F.
gvifrijstsijonžptuovonia" Zti yojnopomožne nemene.
Te drii poteče leto, kar se \e začela velika svetovna vojna. Ta po-mcmbna obletnica pozivi vnovič v naših srcih veselje nad našimi uspe-tii, občudovanje za našo armado in žalost nad izgubami. Poglobi čustvo-hvaiežnostl za tište hrabre može, ki so dali za domovino življenje in zdravje. Praznujmo ta dan s tem, da vsi« veliki in mali, kaj žrtvujemo za naše hrabre vojake na bojišcu, za naše ranjence in invalide, za bedo tr-peče rodbine naših vojakov in padlih mož, saj imajo vsi sveto pravico do naše hvaležnosti. Lepše tega ne inoremo storiti, kakor da pomagamo tištim, ki so nam doslej tako krasno pomagali in nam bodo z božjo po-močjo še dalje pomogali.
RudoJf Abensperg-Traun,
c. kr. komisar za avstrijsko   uredbo
pompči in zvezni predsednik družbe
Rdečega križa.
Dr. Edvard princ Lichtenstein,
vodja vojnopomožnega urada v mi-nistrstvu notranjih del.
Feldrnaršallajtiiant Ivan Lobi,
predstojnik vojnopomožnega urada v vojnem ministrstvu.
V interesu skupne vojne pre-skrbe je, da se darila centralizirajo. Naj se torej pošljejo darila: 1. (za ranjene in bolne vojake) na zvezno vodstvo Rdečega križa in njih podružnice; 2. (za rodbine vpoklicanih) na vojnopomožni urad ministrstva notranjih del ali na deželne vlade posameznih kronovin; 3. (za vojake na bojišču, za invalide, za vdove In sirote padlih) na vojno preskrboval-ni urad vojnega ministrstva; 4. (za vdove in sirote padlih) na vdovski in sirotinski zaklad. Darila sprejemajo tuđi vse banke in so tuđi v trgovinah in traiikah postavljene nabiralne pusice,
Onevne vesti.
— Eno leto vofne. Te dni poteče eno leto, kar se je začela sedanja svetovna vojna* Eno ćelo leto Že te-:če krt v potokih na vseh bo4i§čih in še vedno ntč ne kaie, da bi se bliža! zadovoljiv konec in zaželjeni mir. ;Zunanji povod tej vojni je bil umor prestoJonaslednika nadvojvode Fran-ca Ferdinanda v Sarajevu, ki se je Zgodii dne 28. junija Ianskega leta. pS tem umorom so bila sprožena že stara nasprotja med velesilami in sledilo Je, za kar je bH političen svet ■že davno pripravljen. Dne 23. julija :Je bila Srbiji izročena avstro-ogrska nota, zahtevajoča odgovor tekom 48 ur, dne 26. julija je bila Srbiji na-povedana vojna in na to je v kratkih dneh sledila ena vojna napoved drugi... Svet je bil v plamenu. Će pogledamo sedaj, ob koncu prvega voj-ne^a leta. kaj so uspehi tega strahovite^ lijevanja, vidimo pred vsem, V Pruženi nasprotniki, katerim je prišla končno na pomoč še Italija, tekom enega leta nišo mogli Avstrije in Nemčije ne izstradati. ne prema-gati. V vojaikem oziru je položaj Avstrije in Nemčije jako ugoden in vse kaže, da postane še bolj. Ne samo, da sta Avstrija in Nemčija znali ubrani-ti svoja ozemlja sovražne invazije, ne^o sta znali nasprotnika tuđi pre-gnati zcpet čez mele. koder jih je bil prekoračil. Osvobojenje Galicije spada gotovo med najznamenitejše vojne uspehe, kar jih pozna zgodovina. Položaj je danes tak, da ima nemška armada zaseden največji del Belgije in najbolj industrijalne departemente severne Francije, nemška in avstrij-ska arniada pa imata v rokah skoro dve tretjini ruske Poljske. To je znamenito velik vojni uspeh in za izid vojne toliko večjega pomena, ker je očividno, da se je ruska armada že tako izcrpala, da se najbrž ne bo več mogla dosti ustavliati, dočim Fran-cozi in Angleži menda v obČe nišo zmožni napraviti večjo ofenzivo in so skoro gotovo tuđi že izgubili upa-nje. da bi z vojno silo spravili Nemce iz Belgije. Na drugi strani sicer vidimo, da imajo Rusi Še majhen kos Galicije v rokah, da so Franco-zi zasedli nekaj kotičkov AIzacije in da imajo Italijani nekaj krajev na naši rneji, ki so jim pa bili prostovoljno prepu-ščeni, a to se niti od daleč ne da pri-merjati ozemlju, ki sta ie zavojevaJi avstrijska in nemška armada. Edina Angleška lahko reče, da ni ne en kvadratni ccntimeter njene posesti v sovražnih rokah, pač pa da se )e po'asrila že skoro vseh nemškh ko-Jonij iii zasedia velevažne otoke pred Pardanelami. Žrtve y t#m JrtU Utttfe
ga bojevanja so bile pač strahovito velike na vseh straneh, Življenske in materijelne žrtve. Ves obseg izgub, ki so zadele prizadete države, se danes sploh še ne da pregledati. Svetovna vojna prestopi v svoje drugo leto. Ali nam prinese to odločitev in konec? Avspicije, pod katerimi gre-sta Avstrija in Nemčija v drugo leto vojne, so jako ugodne in to upravi-čuje upanje, da bo konec zmagovit in srečen.
—  Odlikovani  slovenski  častni-ki. Viteški križec Franc - Jožefove^a reda na traku vojaškega zaslužnega križca je dobil topničarski oficijal 6. trdnjavskega   topnič. bataljona   Gre-gor B 1 a t n i k. Vojaški zaslužni križec 3. razreda z vojno dekoracijo so dobili:    major   68. pešpolka   Viktor K o v a č e v i č , stotnik 58. pešpolka Vaclav Papež in poročnik. v rez, 2. topnič. polka Jurij  Pevec.   Sig-num laudis so dobili: stotnik Ludovik Z \v i r n , 1. bos.-herceg.    pešpolka; rez. poročnik   96.    pešpolka    Ignacij Bezjak,   rez.    poročnik   4. bos.-herceg. pešpolka  Ivan  Domicel] in rez. poročnik 13. havbičnega polka N. O s o n j a k.
—  Odlikovani slovenski   vojaki. Srebrno hrabrostno svetinjo   2. razreda so dobili: četovodji    6. železn. stotnije Stefan Silič in Rudolf Hrast-nik. Srebrni zaslužni križec na traku hrabrostne svetinje sta dobila ceto-vodja Leopold Jankovič 4/1 stotnije za mostove in predtopničar   6. top. polka Adolf Lubec.
—  Proti draženju živil je izdalo ministrstvo    notranjih      del     ukaz na vsa deželna politična oblastva. V tem ukazu poudarja, da niti    izdane odredbe niti mnogoštevilne obsodbe nišo zadostovale, da bi se bilo   pre-prečilo neopravičeno draženje.   Zato naroča ministrstvo, naj postopajo po-klicane oblasti z vso strogostjo.   Naredba graja, da oblasti ne postopajo povsod enako, kar je tuđi vzrok, da rase draginja in zahteva strogo po-stopanje tuđi proti tištim, ki tako po-četje trpe bodisi vsled nerazumeva-nja, pomanjkanja eneržije ali iz   ko-nivence do gotovih  iaktorjev.    Tuđi občinstvo pozivlja ministrska naredba, naj gre oblastvom na roke in naj naznani vsak slučaj.Sovražniki vodi-}o proti naši državi izstradalno vojno in zato ima vsak državljan   dolžnost omogočati       skupno       gospodarsko obrambo. Dražilci pa le koristijo so-vražnikom, ker    povecujejo    gospodarske težave države in sodržavlja-nov. Ministrstvo zaukazuje, da mora-K> biti v vseh trgovinah in  na trgih vidno razobešene cene živil.   Ta do-k>Čba se nahaja že v § 52. obrtnega reda, pa se je doslej puščala v   nemar.    Zdaj ukazuje ministrstvo,    da morajo biti cene živil v trgovinah in na trgih brez izjeme povsod nabite ali razobešene. Zlasti velja to za mo-ko, sladkor, meso,    mesne   izdelke, mast, surovo maslo, maslo, jajca, vse vrste sočivja,    krompir,    sadje    itd. Kjer bi se pojavil kak odpor    proti postopanju zoper draženje, so oblasti opravičene, konfiscirati blago in zapreti dotično    obrtovališče.    Tuđi zahteva   ministrstvo strogo postopa-nje proti prekupovanju.    Želimo,   da bi vsa} ta ukaz že vendar omejil se-danjo draginjo, vsled    katere    manj imoviti ali na skromne zaslužke navezani ljudje   že tako trpe,   da   se lahko reče: veliko ljudi mora danes stradati.
—  Gromenie topov   je bilo vče-raj v Ljubljani posebno dobro slišati. Natančno   se je    moglo    razločevati jasnejše poke poljskih topov od gio-bokega basa havbic    in   možnarjev. Zlasti v dopoldanskih in opoldanskih urah je sledil votel grom za gromom. Vzrok, da se je včeraj slišala   bojna nevihta z italijanske meje   tako   dobro, je pač ta, da je bila zračna akustika vsled deževja posebno dobra in da je prihajal od meje    sem   ugoden veter.
—  Za orožie nesposobni in vojne dajatve.     »Češki  korespondenci« se  poroča  iz  Prage:   Občinski  urad praškega predmestja Smichov je iz-dal sledeče naznanilo:  Glasom ukaza okrajnega glavarstva Smichov se pozivljajo vsi prebivalci mesta Smichov, ki so bili rojeni v letih 1865. do 189S. in ki so bili pri zadnjih prebira-njih spoznani za nesposobne za voja-ško ali  črnovojniško službo  z orož-jem, v kolikor nišo oproščeni v zmi-slu zakona o vojnih dajatvah. da se od 19. do 26. julija zglase na občin-skem uradu v Smichovu. Od teh bodo oni poklicani k vojnim dajatvam, ki jih bodo glede njihovega pokliča in telesne sposobnosti spoznali za sposobne. Delavci do 50. leta, ki so v zmislu zakona o vojnih dajatvah, obvezani, izvrševati to delo, dobe nele določeno dnevnino in potnino, mar-več imajo tuđi pravico do preskrb-nine za svojce. Enake razglase so izdala tuđi nekatera okrajna   glavarstva moravska.
—  PoStne   pošitiatve  vojakom. Vsled odloka trgovinskega   ministr-itvft z (kop 7. luiila 1P15, it 2L720/R
bo začen^i z dnem 22. julija 1915 zo-
pet delorna pripuščen promet bla-govnih vzorcev s c. in kr. Četami v polju, in sicer začasno z vojnopoštni-mi uradi 9, 10, 11, 14, 16, 34, 39, 45, 46, 51, 53, 55, 61, 69, 76, 78, 81, 85, 88, 91, 93, 95, 99, 106, 109, 113, 119, 129, 136, 145, 149, 151, 16tf, 169, 170, 176, 186, 187, 188, 189, 191, 215, 216, 217, 218, 219, 220, 251, 254, 300, 301, 302, 3a3, 304, 305, 306, 307, 308, 309, 310, 311, 312, 313, 314, 315, 316, 317, 318, 319, 320, 321, M2% 323, ;>24, 325, 326, 600, 601, 602, 603, dO4, 605, 606, 607, 608, 609, 610, bil, 612, 613, 614, 615, 630, Sarajevo. K temu se pnpominja sledeče: 1. Blagovni vzorci, ki presegajo težo 350 gramov, so nedopustni. 2. Pošiljke s kvarljivo vsehino kakor sveže klobase, slanina in podobno, lahko upaljivi predmeti, kakor vojaške patrone, vsakovrstne vžigalke, nen-cinove vžigalne priprave, bencin ali druge vnernajoče se tekočine se ne sprejmejo in ne odpremijo. Predajni uradi hodo nainntančneje pregledo-vali podane pošiljalke glede njih vse-Mne. 3. Vse pošiljke, katerih omot z ozirom na vojni transport ni primer-no trpežen, se ne odpošljejo. Predpi-si  pisemskopoštne^a  osnovnika  str.
9,  § 12 c glede omotanja steklenic in stekleničic s tekočinami, se bodo iz-vrševali najstrožje. (Omot iz lepenke je nedopušten, poštnobrzojavni    na-redbenik št. 62/1915.) 4. Vsi na pod-lagi gori navedenega nedopustni blagovni  vzorci,  kakor  tuđi  docela  ali deloma prazni ovoji, ki se morebiti najdejo pri nabiralnicah ali razbiral-nicah, se    bodo z navedbo   razloga vračali    pošiljatelju.     Oni    blagovni vzorci, katerih pošiljatelj se ne da z gotovostjo dognati, se v zmislu točke  II  in  III  trgovinsko - ministrske naredbe z dne 18. februarja 1915, št. 3822/'P  (poštnobrzojavni  naredbenik št. 25/1915) uporabljajo na ta način, da se njih vsebina odda bližnjim bol-nisnicam za ranjene ali bolne vojake.
—    Bajka   italijanskega vojnega poročevalca.      ltalijanski vladni list »Giornale d* Italia« je 17. t. m. priob-čil vest, da je neki sicilijanski vojak z lasom vjel nekega avstrijskega generala in ga pripeljal k svojemu pol-ku. Kralj je temu vojaku podelil zlato hrabrostno svetinjo  in  mu  daroval tisoč lir. Upati je, da je ta hrabri sici-lijanec kralju vsaj pokazal dotični laso, če že ni mogel pokazati generala, ltalijanski    generalni štab bi gotovo ne bil pozabil razglasiti uradoma tak dogodek, če b: se bil res primeril. Pa je le bajka.
—    Čudno!   Tuđi v armadi  na Nemškem ima >Slov. Narod- dva na-ročnika, a glej, nemška pošta je zdaj naenkrat prenehala    dostavljati   na-rojnikoma naš list in ga nam je vrnila z opazko    »auslandisehe    Zeitungen unzulassig«.
—  »Piccofo« ne Izhaja v   Rimu. Nekateri listi so priobčili vest, da se je preselil bivši  tržaški  »Piccolo«  v Rim. Kakor poročajo sedaj preko Lu-gana, je ta vest izmišljena.    »Picco-lo«, ki izhaja v Rimu ni prisel iz Trsta, temveč tako se imenuje že od 1. 1912. izhajajoče opoldansko    izdanje lista »Giorlale d* Italia«.
—  Izplačevanje vojaških nasta-nkvenih  pristojbin se zopet    prične na mestnem magistratu v torek, dne
10.  avgusta 1915   v   mestnem voja-škem  nastanjevalnem  uradu   (Mest-ni trg št. 27, III. nadstropje) in sicer: za stranke, ki stanujejo v I. mestnem okraju (Poljanski okraj), v torek, dne 10.  avgusta;   za    II.  mestnl    okraj (Mestni  trg, Stari  trg, Karlovška in Doleniska cesta)  v  sredo.    dne  11. avgusta;  za III. mestni okraj (Gra-dišče z okrožjem I. državne gimnazije z Punajsko četo) v četrtek, dne 12. in v petek, dne 13. avgusta; za IV. mestni okraj (ulice vzhodno Du-najske ceste, Št. Peterski    okraj  in Vod mat) v soboto, dne 14. avgusta In v ponedellek. dne  16. avgusta.    Od 17. avgusta dalje  za  Spodnjo 5iško in za vse one, ki bi bili zadržani   v gori navedenih dneh. Uradne ure !z-plačevanja od 3. do 6. popokJne. — Stranke se prosijo, da se natančno drže teh do!očb.
—  Obnovitev   In   uredba   me]a med zetnljlšči.    Dogodki na bojišČih in premembe. ki jih provzroce    naprave  utrdb  in streljanje na zemlji-šČih, so dale povod, da je s posebno cesarsko naredbo že sedaj  uveljav-ljen tišti del novele k občnemu   dr-žavljanskemu zakonu, ki določa pre-prosto, hitro in ceneno obnovitev in uredbo meja med zemljiŠČi.
—  V vojni prodafalni se je danes prodajal fižol v stročju 1 kg po 36 v, paradižniki  1  kg po 40 v.    jabolka 1 kg po 40 v, ringlo 1 kg po 70 v m breskve 1 kg po 1 K.
—  Vojni kruh se je začel proda-Jati   v   soboto tuđi na Kongresnem trgu St. 5.
—  Kdor v6, kje se nahaja moja mati Marija    F r a t i n a    iz    Kreda št. 44 pri Kobaridu,    naj    blagovoli sporočiti na naslov: Ludovik Fra-tina, Ljubljana. Spodnja Siska 112.
—  Graško c. kr. vojaško povef|-sivo bode potom javne dražbe prodalo    dva evidenčna konja v torek, dne 21. julija t. 1. ob 10. uri dopoldne pred Nušakovo vojašnico.    Kupci se vabijo. Pripominja se, da so od dražbe izključeni trgovci z živino in pre-kupci.
—  Umirovljen }e  c. kr.    okrajni gozdar    Adolf Melli wa   v    Ljubljani.
GostoIJubnost, kl le bila slabo plaćana. Dne 14. t. m. je prišla v Rudnik neka ženska in se je nastanila pri nekem posestniku. 2enska je dorna haje iz Šibenika v Dalmaciji. V hiši je ostala dva dni. Dne 16. je slekla svojo gorenjo obleko in čevlje ter šla spat v bližnji senik. Ponoći pa je razbila sipo in zlezla v hišo, vzela obleko in čevlje, vzela iz zaprte omare denarnico z 210 K in izginila skozi zadnja vrata. Tatica je stara okoli 20 let, je dobro rcjena, srednje velikosti, okroglega z;: relega obraza, ima crne lasc, malo škili, govori hrvatsko. Nosila je bil slamnik, belo bluzo in nizke čevlje.
Požar v Velikih Laščah. Dne 23. julija je nastal požar v hiši, stoječi spodaj postaje Velike Lašče. Na lice nesreće so takoj prihiteli z brizgalno in OTOdjem načelnik postaje z želez-niškimi delavci, ki so ves čas neumorno gasili in reševali. Pri delu sta tuđi prav pridno pomagali gospa dr. Raznožnikova in %. liočevarjeva in nekateri drugi, a nekateri pozneje došli moški ali ženske so le zijala prodajali.
Ciganska nadloga.
A v^
rnomlja
se nam piše: Cigamku nadloga v Beli Krajini je postpla žc neznosna. xNi dovolj, da imamo dc; icih v tu-knjšnje občine pristojnih ciganov, ki sami nimajo dela, prihajajo vsake vrste cigaTii tuđi od drugod iz Hrva-škega in drugih dežel, osobito tuđi iz novomeškega okraja. Samo po sebi je umevno, da ti ljudje nimajo tukaj nobenega dela in zaslužka. Zadržu-jejo se po logih v blizini vaši, v katerih potem ob odsotnosti domaćih ali pa ponoči kradejo po polju in po hišah. Zato so tatvrine po različnih vaseh na dnevnem redu. Sčasoma bo začela ta sodrga napadati še ljudi po lozah. Poklicana oblast se na to opo-zarja ter prosi, da vse potrebno ukrene. da se te ne samo imetju, am-pak tuđi esebni varnosti nevarne elemente iztira iz tukaišnjega okraja v njih domovinske občine. Brez dvoma so med njimi tuđi taki moški, ki so podvrženi voiaski dolžnosti in se vsled tega skrivajo po vseh mogočih kotih, da jih vojaška oblast ne dobi v roke. Tako sta se nahajala pretekle dni v zaporih pri tukajšnjem sodisču dva cigana, oče in sin, ki bi bila morala oba že na vojasko prebiranje, a Še nobeden ni bil. In takih je menda več. Torej poklicana oblast — na noge!
Stalerski dežefni šoiski svet je dovolil menjati službeni mesti stalni učit. Neži H r i b e r n i k , roj. Kunej v Črešnjevcu in Milki Pirnat na ko-njiški okoliški soli. Stalno so upokojeni : nadučitelj v Negovi Mihael Vreča, stalna učiteljica v Jarenini Ana Vauda, st. učitelj v Slovenj-gradcu Iv. Trobej in st učiteljica v v Ljubečni Viktorija Zohrer. Ob pri-liki upokojitve je izrekel dež. šolski svet svoje priznanje šol. vodji v Turjah Jožefu Topolovšku in učiteju Iv. Trobej u.
Iz Celja. Snoči. v soboto 24. julija. smo imeli tu strašno nevihto. najprej je razsajal silen vihar. ki je pobil po hišah precej Šip in napravil po vrtovih veliko Škode. Nsto je padala nekaj minut debela teča. O ško-dah, ki jih je napravila nevihta v okolici, še ni poročil.
Za podružnico Rdečega križa v Celjski okolici so meseca junija darovali: g. dr. Kalan iz kazenske za-deve Verčnik-Antlej ca. Marija Fais, 10 K: g. dr. Božić iz kazenske zade-ve Jožef Čretnik ca. Kumerc Anton 20 K; %. S. Wutt iz svoje pokojnine za junij in julij 5 K 54 v, kupaj 35 K 54 vinariev.
Umrla je v Vojniku pri Celju v starosti 52. let gospa Roza Brezo v n i k, roj. V r e č e r, soproga zaslužnega nadučitelja in pisatelja gosp. Antona Brezovnika.
Z Bizeljskega nam pišejo: Po-nočnih viomov pri nas še vedno ni konec. Nedavno tega so poskušali uzmoviči svojo srečo pri trgovcu Andr. Frecetu; pregnal jih je gostilničar g. HOnigsfeld. Razume se, da vlada med ljudstvom precejšen strah.
Okrajna posojilnica v Kobaridu ne araduje, kakor mnogi primorski begunci domnevajo, pri Zadružni Zvezi v Celju. Tje je sicer spravila svoje stvari, potem pa so prenehala od nje poročila.
Cene za moko na štaierskem. Namestnija razglaša, da veljajo dotlej, dokler se ne porabijo stare zaloge, dosedanje cene za moko; iste zna* šajo v kupčiji na debelo od mlinove postaje za fino pšenično moko K 7330, za pšenični zdrob K 97*30, za neme-šano pSenično moko za kuho K 69 24,
za krušno pšenično moko K 52, za ršeno moko K 49*26, za ječmenovo moko K 49*26, za koruzni zdrob K 7080, za polentno K 64 86 in za navadno koruzno moko K 48*85. V trgovini na drobno so seveda te cene višje.
Ne v Maribor! Opetovano se je v zadnjih dneh opozarjalo po časo-pisih, da je mestni občinski svet skle-nil, iztira ti vse one, ki so se izse-lili iz južnih krajev semkaj. Na to odločitev rn^stnega občinskega sveta tuđi danes ponovno opozarjamo, v prvi vrsti z željo, da vsakomur, ki o tem pravočasno izve, prihranimo nepotrebne stro&ke in sitnosti. Ni nam povsem znano, čemu, iz katerih vzro-kov, da je prišlo do tega koraka. Po našem mnenju bi do tega ne bito treba priti, ker je prvotni vzrok odprav-ljen. Gotovo je tuđi, da tu danes draginja ni nič večja, kakor po osta ili, severno od Maribora ležečih krsjih, pač pa nasprotno, se nam dozdeva, da mora višje zgoraj, zlasti po Srednjem Štajerju, biti življenje še morda manj ugodno, kakor pa tukaj. V našem slučaju gre seveda v prvi vrsti za begunce iz Goriške in Istre ter Trsta, manj pa za one iz Dalmacije. Bila bi torej zelo hvaležna naloga „Goriškega odbora za be^unce" (če je to pravi izraz) v Ljubljani, da se !e-ta sklep če že ne razveljavi, pa vsaj izdatno ublaži. Treba pomisliti, da je mnogo beguncev iz vrst prve inteligence in z denarjem dobro založenih, večlnoma pa obstoja iz delavskih in obrtnih kro-gov, ki so si tuđi že tukaj pri nas poskrbeli zadostno zaslužka, tako, da vsaj za svoje vsakdanje potrebe more-jo dobro izhajati. Ves ta odlok mest-nega občinskcga sveta se nam zdi tuđi iz spiošno trgovskoobrtnega sta-lišca, vsaj zelo čuden, saj dajejo ti priseljenci tako obrtnikom, kakor tuđi trgovcem dosti zaslužiti in dvomimo upravičeno, da bi zlasti tem moglo biti tako ljubo, izgubiti kar na mah ceio, veliko vrsto dobrih odjemalcev. Sicer pa ta korak kontrastira direktno s prejšnjimi koraki, ko je šio za be-gunce s severa, v prvi vrsti iz Galicije, torej Poljake. Mcnimo, da bi morala biti časma dolžnost vsakega, pomagati tuđi Ijudem z Goriškega itd. In če ima naš mestni svet vedno tako rađodarno — cćprte roke za druge goste, ki nasprotno veljajo ali so ve-Ijali mestne davkoplačevalce lepe vsote, nikdar pa dali zaslužka — razun par krčmarjem in kavarnarjem, — bo pač tuđi sedaj, upamo, v zadnjem trenotku, vedel umevati težki položaj vseh teh beguncev, zlasti pa pojem človeČ-nost in svoj namerani korak izpre-menil. Goriske in primorske zastop-nike naroda, kakor tuđi vaše, pa prosimo, da i oni v imenu prizadeiih store potrebne korake pri vladi. Vsi moramo trpeti — in potrpeti, vse drugo pa mora pasti v stran. Upamo, da ne igra pri vsem morda še kaj drugega glavne vloge.
Kakšen red je to? V „Grazer Volksblattu" z dne 23. julija, jutranja izdaja, čitamo, da ne vodi lipniška občinska uprava nikakšnega s e z n a m a o doseljenih beguncih in da torej na razna pcizvedovanja po morebitni doseiitvi ne more dajati prav no-benih pojasnil. To se menda res more zgoditi samo v tem slučaju, ki prav pošteno spominja na razmere ob času očaka Metuzalema! V interesu vlade bi vendar bilo, da sama skrbi za to, da prične lipniška občina nc-rnudoma sestavljati sezname o došlih beguncih. Na tisoče jih je tam in kaj je pač lažje, kakor da more taka površnost dati temu ali onemu dobrodošlo priliko, se izogniti marsičemu. Na drugi strani pa so tam tuđi ljudje, ki so svojce v splošnem, trenotnem vrvežu zgrešili. Kje jih naj pač njih zaostali iščejo, če občina noče ali pa ni v stanu dati pojasnil?! To je čuden red, ki mu treba posvetiti nekoliko več pozornosti. V poštev prihajajoče oblasti pa treba na ta nedostatek čim preje opozoriti, da se mu napravi konec.
Mesto stalne učiteljice je raz-pisano na Prinovi, trirazrednica, 3. plač. razred. Prošnje do  15. avgusta.
Goriške Slovenke. Topničar FIo-rijan Vrbnjak piše s primorskega bojišča: Nastavljeni smo tu v seve-rozahodnjem delu goriške dežele blizu trdnjavice B . . . Kakor pri Gorici, tako tuđi tukaj sovražnik ne more nikamor naprej, dasiravno porabi silno mnogo streliva. Dne 13. julija (torek) okrog 9. dopoldne, priđe k nam brhko dekle in nas lepo slovensko pozdravi: »Dobro jutro, fantje!« Vprašala je po stotniku. »Samo s stotnikom hočem govoriti. Imam mu nekaj povedati.« Peljali smo jo k našemu poročniku, ki je rodom Hrvat. Dekle mu je povedalo, da je slučajno izsledilo pol ure od tod italijansko skrivališce v neki votlini. Poročnik je takoj odredil, da gre pahulja osem mož iskat dotično skrivališce. Mladenka nam je bila kažipot. Vodila nas je po stranskih potih in nas je nekako proti polć^cvu privedla na skalo, pod katero je bilo domnevano siu-ivgli^Ce. Dekle nam je svetcvalo.
168. štev.
.SLOVENSKI NAROD- dne 26. julija 1915
stran o.
naj se razdelimo v dve gruCL Eua naj gre z leve, dru^a z desne bUanl rad Lahe, ki so po njenem mneniu gotovo v jami. iVMadenk; je šla z na mi. Previdno se plazimo proti skri-vahšču. Naš trud ni bil zaman. Obe ^ruči sta hkratu prišli dc jame in res taai našli 18 Italijanov. k: so udobno spali v skrivališču. Med njimi je b:l tuđi en častnik. Seveda smo jih pre-budili in po svoje ^pozdravili* ter jih kenčno razorožih. V jair.i so imeli telefon, vse polno zemljevidov in drugih važnih reci. To vani ie bilo veselje, ko smo prignali vjete Italiiane v naše taborišče! Poročnik ;e vrlo slovensko dekle, ki je imelo glavno za-slugo, da smo polentarje presenetili, z laskavimi besedami in pred vsem moštvom pohvalil in jo tuđi obdaril. Veselega obraza se je vrla planinska hči posloviia od nas. Dotično skriva-lišče se je nahajalo, kakor ie naš po-ročnik izračunal, na važnem prostoru in ćelo blizu italijanskih po-stojank.
Beli kruh v Zagrebu. Od včeraj se smejo izdelovati in prodajati v Zagrebu zopet žemlje in bel kruh. Le izdelovanje tkzv. luksuznega peciva je še nadaJje prepovedano.
Zavzetje Przemvsla. Ta krasni vojni film se je te dni v »Kino Ideal«
predvajai, kateri ie vzbudil velik uspeh. Iz vsebine tega posebnega po-snetka je omeniti: Sestavljcoie in postavljanje znamenitih 305 cm ntož-narskih baterij. Oddajaiije strelov na okope itd. Ta veiikanski specialni posnetek se samo danes še predvaja. Jutri, v torek, nov spored. Prvikrat se bode predvajal iz senzacionalne-ga aktualnegu vojnega tedna »Zopet-no zavzetje Lvova«, kateri sestoji iz znamenitih slik. Dalje se bode še predvajala 4dejanska drama »Moje življenje za Tvoje«. V glavni vlogi filmska umetnica Manja Carmi-\oll-moller, veleaktualni Mestrov teden in ena smeh vzbujajoča veseloigra.
Kanarček s čopko je ušel v ne-deljo 25. t. m. popoldne iz niše Go-sposka ulica št. 10, II. nadstropje. Kdor ga je dobi!, naj ga odda pri go-spodičnah Valenta.
Zgubila je včeraj revna deklica popoldne od Tržaške mitnice do Kri-žanske ulice crno denarnico, vsebu-joča 22 K in nekaj drugih stvari. Pošten najditelj se lepo prosi, da jo odda v Narodni tiskarni.
Zgubljenih je bilo danes dopol-dne 10 K na dežemi vladi. Odda naj se na Bregu št. 20 pri Antonu Žibe-niku.
Melik požar v Ribnici.
K našemu sobotnemu poročilu o velikem požaru v Ribnici se nam še dodatno javlja:
Ogenj je izbruhnil v skednju po-sestnice Koščakove v ribniškem pretrgu Veliki Mlaki onstran Bistrice. Zažgala je nesrečna roka brez nadzorstva puščenih otrok — mati na polju, oče v vojni. Zračni vrtinec, ki je završal nad Veliko Mlaito, ie raznesel ogorke na vse strani, niše so se vžigale kakor baklje.
Maioštevilno domače gasilne društvo, ki se je ob vnetem sodeio-vanju celega prebivalstva brez razlike stanu in spola lotiio rešilnega de-la. bi bilo pae obmagalo, da nišo pri-speie na pomoč sosedne požarne brambe, prva iz Dolenjevasi, ki je je zlasti vneto branila Malo Mlako, na to one iz Jurjevice, Sušja, Velikih Poljan, Sodražice, Velikih Lašč ter z večernim vlakom gasilci iz Stare Cerkve in Kočevja. Prihiteli so tuđi v najkrajšem času vasčani sosednjih vaši s svojimi malimi brizgalnami. Vsi so si stekli velike zasluge, posebna hvala pa gre Kočevcem, kate-rih četa se je odlikovala ne le po svojem številu temveč tuđi po svoji izborni disciplini.
Situvacija je bila nekaj časa tuđi za samo Ribnico skrajno nevarna. 2e je gnal močan veter goreče bilke do 1 km od pogorišča oddaljene vaši Hrvače in v trgu sam em je pričelo goreti na treh različnih krajih^ — vnel se je župnikov svinjak ter Špič-kov in Ulčarjev hlev. Udarec za ćeli trg je ta, da je pogorela moderna elektrarna Jakoba Oražma, ker je Ribnica sedaj navezana zopet na stare petrolejke.
$kode ni mogoče sedaj niti približno ceniti. Zgorelo ie do tal 52 večjih objektov in sicer 23 hiš, 11 hievov, \2 skednjev, velika grajska pristava, 4 obrtne delavnice, poleg tega pa še mnogo manjših gospodarskih poslopi], drvarnic, svinjakov L p. Najhujše je to, da so zgoreli sko-raj vsi letošnji pridelki. Sama graj-Ščina je imela v svoji pristavi nad 110 voz sena, vse žito še v klasju.
Trideset družin je brez strehe. Mnogi so resili skoraj le golo življenje, nekateri so bili zavarovani le za malenkostne zneske.
Posebno žalostno je usoda zade-la nekaj goriških beguncev. Pred malo tedni so morali zapustiti svoja domovja pred sovražnikom, seda] jih
je pregnala furija požara iz mirnega zavetišča, Begunci — večinoma kmeti iz Vovč — so se sicer zelo pridno udeleževali reševalnega dela,
Beda pogorelcev je velika. Vkljub noenemu dežju je še v nedeljo tlelo na goriščih in tu pa tam je še siknil plamen iz razsula — tako da je vse še v vednem strahu.
V petek so se bili obrnili mero-dajni krogi tuđi v Ljubljano za voja-ško pomoč. Vojaške oblasti so bile nad vse hvalevredno pripravljene odposlati takoj primerno število vo-jakav v Ribnico. Prošnja pa je bila pozneje preklicana. To je iskreno obžalovati in preklic je bil korak jako škodljive prenagljenostu Voja-štvo bi bilo pogorišče pospravilo ter opravilo v najkraišem času važno in potrebno delo, katerega se morajo sedaj lotiti z deicm na polju preoblo-ženi občmarji. V ta namen je bila v nedeljo napovedana »tlaka« za ćelo faro.
Resno in važno vprašanje nastane sedaj ne le za pogorelce, temveč tuđi za poklicane oblasti: kako zopet zgraditi porušena domovja. Kje dobiti zidarje in tesarje v teh hudih ča-sih? Neizogibno potrebno bo dobiti delavce od drugod. V prvi vrsti pri-dejo tu v poštev ruski vjetniki, med katerimi se da izbrati primerno vsposobljene moči. Občina naj se takoj obrne na merodajne oblasti, ki bodo gotovo storile vse, da poskr-bijo ubogim pogorelcem in ćeli obči-ni to izdatno in ceno pomoč. In kadar bodo pogorelci zopet gradili svoja domovja, naj ne pozabijo odpraviti tesnobo svoje ulice, naj razmaknejo svoje hiše, naj porabijo ruševine, da dvignejo rivo svojih stavbišč, naj po-stavijo svoja gospodarska poslopja, zlasti svoje skednje, nekoliko bolj ven na polje, najbolje proti Lamber-garicam — da bo vstala iz pepela neva, Iepša in vamejša Mlaka.
♦                •
m
Zahvala Ribnice.
Zupanstvo Ribnice nam pošilja naslednjo zahvalo:
Zupantvo v Ribnici se tem potom prav lepo zahvaljuje vsem ga-silcem, posebno tujim gasilnim društvom, za naglo pomoč 23. t. m, v silni požarni nevarnosti.
Županstvo Ribnica, 24. juliia t. L Češarek, župan.
i čenec imet pri sebi na stanovanju tu-] di druge osebe, zlasti svojega neza-j kon-kega otroka. (§ 521 o. d. z.) g) j Poravnava s priznanjem služnostne i pravice ustanavlja naslov za pridobi-i tev te pravice in obetavec je zavezan j izdati za vknjižbo pravice potrebno listino, dasi to v poravnavi ni bilo iz-recno domenjeno. h) Položitev pn-manjkljaja varsčine za nadponudbo po zmislu § 196. izvrš. r. dopustna in pravočasna tuđi po poteku Hdnevne-ga roka? i) V pravdah po § 35 izvrš. r. je izvrsilno sodišće pristojno tuđi za odločbo o meničnih terjatvah, ki jih tožnik uveljavlja v pobot proti terjatvi zahtevajočega upnika. B. Kazensko pravo, a) K pojmovanju dejanskega stanu po § 308 kaz. zak. b) Kdaj je gozdni prestopek kazniv po kazen-skem zakonu? c) Zavrnitev obtožbe, ki se opira na pomanjkljive poizvedbe, ni utemeljena v določbi § 213 št. 2 k. pr. r.; postopati je marveč v zmi-slu § 211 k. pr. r. d) Očitanje neza-nesljivosti je žaljivo v zmislu § 488 k. z. le, če izvira nezanesljivost iz ne-častnih lastnosti. e) Očitanje nepatri-jotičnega strankarstva, izrečeno z ozi-rom na prejšnje pogovore, tvori prestopek po § 488 kaz. zak. 3. Izpred upravnega sodišča. Vodno pravo: Kadar gre za konkurenco med novimi vodopravnimi podjetjij je treba pred-vsem dognati, ali sta oba projekta s stališča vodnega prava tuđi dopustna in izvrsljiva, in sele potem gre odlo-Ćiti o prednosti enega ali drugega iz-vršljivega projekta zaradi več,e narod-nogospodarske važnosti. (§§ 56—58 in 71 lit. b) vodopravnega zakona za Kranjsko.) 4. Iz upravne prakse. 5. Književna poročila. 6. Razne vesti.
Razne stvori,
' Italianski socialisti r f vojnim sodiščem. Chiasso, 24. julija. Župan iz Gardone in drugi ž njim aretirani socialisti iz Gardone in Brescie pridejo pred vojno sodišče v Chiasso.
* Ne već „Reka" ampak „Fiume11. V wHrvatskem Pokretu" čitamo: Naše čitatelje,  ki imajo   poslati  kako blago po železnici na Reko, opozarjamo, da naj napišejo na tovorni list in na za-vitek   naslov   wFiume",   kajti   drugače jim bo pošiljatev zavrnjena.
*  Cirenaika  za   Italijane  izgubljena.   Iz  Ženeve poročajo 24. julija: .Journal   de   Geneve*   je   izvedel   iz Chiasso, da je Cirenaika za Italijo izgubljena.   Vsled vstaje  rodov  Senusi so bile baje vse  garnizije v notranj-ščini   dežele   masakrirane,    mrtvih   je okoli 3000. Italijani so se mogli ubra-niti samo na  obrežju in tripolitanskih oazah.   Brzojavka zatrjuje,  da Nemci Turke oborožujejo.
Dauasaji list obsega 6 strini.
Izdajatet] in odgovorni urednik: Valentin  Kopitar.
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 21. julija: Josip Bart, pešec honvedskega pešpolka št. 1, v garni-zijski bolnišnici. — Štefan Kčrner, pešec 42. pešpolka, v rezervni vojaški boinišnia pn Sv. Jakobu. — Neža Visenjak, bolmška strežnica 28 let, Radeckega cesta 9. — Marija Ditingar, učiteljica, 23 let, Cesta na Rudolfovo železnico 20. — Martin Marjanovič, vojaški voznik. — Sandor Muzsik, pešec honvedskega polka št. 29, oba v garnizijski boinišnici. —- Ivan Lonca, pešec pešpolka št. 100, v rezervni vojaški bolnišnici. — Miiiael Koran, pešec honvedskega pešpolka št. 7, v rezervni vojaški bolnišnici.
Dne 22. julija: Rozalija Jager, jermenarjeva žena, 54 let, Poljanska cesta 9. — Manja Terezija Čamernik, čevljarjeva hči, 14 let, Dolenjska cesta 12. — Josip Moritz, pešec honvedskega pešpolka št 17. — Alojzij Amon, pešec domobranskega pešpolka št. 21.
—  Anton Vukasovič, pešec domobranskega pešpolka št. 37, — Anton Slaby, ćrnovojnik  pešpolka  št. 100. — Fran Uhmann, poddesetnik pešpolka Št. 42, vseh pet v rezervni  vojaški  boinišnici na obrtni soli. — Pavel Nosfadi, hon-ved 1. pešpolka. —Jakob Krnić, pešec domobranskega   pešpolka   št.  23.   — Mihael  Pary,   pešec  8'j. pešpolka.  — Janos Benye,   predmojster  topmškega polka št.  19. vsi  štirje   v rezervni vojaški bolnišnici na Zaloški cesti 2. — Slavica Lotnč, kurjačeva hči, 9 tednov, Knezova ulica 121. — Rihard Tschepe, pešec 47. pešpolka. — Lovrenc Rend, pešec 17. honvedskega  pešpolka, oba v   rezervni  vojaški  bolnišnici  Zaloška cesta 2.
Dne 23. julija: Gizela Zajec, re-jenka,   11  tednov,   Hrenova   ulica   19.
—   Frančiška   Markovič,   postrežnica, 62 let, Miklošičeva cesta  11.
Dne 24. julija: Vladimir Valen-tinac, posestnikov sin, 7 dni, Reber 9.
V deželni bolnici:
Dne 19. julija: Karolna Brandt, zasebnica, 85 let.
Dne 20. julija: Fiorjan Dimnik, delavčev sin, 3 leta.
Meteorologijo porotilo.
Vigtoa «*đ mmr\tm >#Vi              Sređti 1  iraćnl liit 73« tam
*    °P"°-   mertr°a     1=   i  VetlOvI        Neb° "*    "***    t mm    |5   1__________________
24.   2. pop. 731-1      25-0   sr. jug    del. jasno „ i 9. zv. • 731 0 ;    171 ! sr. szah. i nevihta
25.  ' 7. zj. S 730-1 1    14-6 i si. szah. j      de2
„   2.pop.  731-0      20 3    sr. jug        jasno „   9. zv. j 7335      17O    sr. svzh   del. jasno
26.    7. zj. j 733-2      14*0 j   sr. jug       jasno
Srednja temperatura sobote 2J0:, norm. 199, nedelie 17-3\ norm. 1993. Padavina v 21 urah 304 mm  in  00   mm.
Brez poscbntga obvestiia*
Žalostnim   srcem  naznanjamo
vsem sorodnikom in znancem, da je Vsegamogočni poklical k sebi našega ijubljenčka
Stanka
danes ob polu 3. uri zjutraj v višave
med krilatce v r.ežni mladosti.
Zemski ostanki se polože v skupni grob na pokopališču Božjega grota v Štepanji vaši pri Ljubljani.
LJUBLJANA, 24. jul. 1915. Zalujoća obitej
Fran   Pnst-ova.
Mestn: pogrebni zavod v L>abf}anl.
:776
Lp stanovanje
s štinini sobami, kopalno sobo in s pritiklinami v II. nadstropju T Kna-njevi Ulici 86 Odda mirni stranki S L augustom ali  s 1. novembrom.
Već se izve v pisarni* Narcd tišKarne«.
177d
Zahvala.
Za mnogobrojne dokaze tolažilnega sočutja povodom prc~-r::!:e izgube našega preljubijenega sina, brata in strica, .gospoda
Ljudevit Strempfelna
c kr. praporiiaka v rez. 97 peipolka
izrekamo tem potom vsem sorodnikom, prijateljem in znancem najiskrenejso zahvalo.
V IDRUi, dne 21. juMja 1915.
Rodbiua Stremplel.
Književnost
— »Slovenski Pravnik« ima v št. 6 in 7 naslednjo vsebino: 1. Dr. Fran Mohorič: Stališče ženske v av-strijskem pravu. 2. Iz pravosodne prakse. A. Civilno pravo, a) Ako za-htevajoči upnik predlaga ustavitev iz-vršbe zato, ker bi vsled pravice koga drugega bila oprava iz-vršbe nedopustna, mu ne pristoja proti zavezancu pravica do povračila ustavitvenih stroškov. (Knjiga judika-tov št. 215.) b) Če dolžnik vsled iz-vršbe poplača terjatcv zahtevajočega upnika, je tuđi dolžan povrniti mu stroške ustavitvenega prodloga. (Knjiga judikatov št 216.) c) Na rok vezan pravdni spis, ki se po §§ 84 in 85 civ. pr. r. vrne zaradi manjkajoče-ga podpisa odveinikovega in čegar stvarna vsebina mora po zakonu biti navedena v gotovem roku, ker bi sicer bila izključena, — more se v roku, ki je določen za zopetno predlo-žitev, po odstranitvi dotičnih formalnih pogreškov, predložiti tuđi s pre-membami vsebine, ali nadomestiti z novim spisom druge vsebjpe,  kLmu
je pa priložiti vrnjeni spis, ako se premembe tičejo le po zakonu do-pustne odstranitve nadaljnih formalnih pogreškov prvotnega spisa, ali poda-jajo navedbe, ki nišo vezane na rok. (Knjiga judikatov št. 217.) d) S čl. 285 trg. zak. ni bil razveljavljen § 908 obč. drž. zak., kolikor priznava nekri-vi stranki pravico, obdržati to, kar je dobila za aro, ali zahtevati nazaj dvojno tega, kar je dobila za aro. Tuđi čl. 354 in 855 trg. zak. ne na-sprotujeta pri trgovskem kupu uporabi te pravice. Ta pravica pa se more izvrševati le namesto pravice do izpol-nitve ali do povračila škode, podelje-ne v čl. 354 in 355 trg. zak. nekrivi stranki, ne pa obenem s tema pravi-čama. (Knjiga judikatov št. 218. Do-polnitev pravoreka v repertoriju št 48.) e) V poravnavi, sklenjeni med zakonskim očetom in njegom otrokom, ugo-tovljena pravica je zgol pogodbena in ni ina rodbinskopravnega ali javno-pravnega značaja; izvzemši oboje-stransko voljo, je moči premeniti alt razveljaviti tako poravuavo le po do-ločbah §§ 1380. do 1391: o. d. z. f( Pri služnosti stanovanja _sme ujjrivi-
Potrtim srcem javljamo vsem aorođnfkom, prijateljem in znancem pretužno vest,  đa je naš iskreno ljubljeui oče, stari oče, brat, stric in tast, go&pod
Ivan Ferjan
posestuik, lesni trgovec in gostilničar na Savi
đanes v petek, dne 23. juli ja 1915, ob 4. uri popoldne po dolgotrajni mučni bolezni, v 64. leta svoje starosti mirno preminul.
Pogreb neposabnega se vrti v nedeljo, dne 25. t. m. ob 4. uri popoldne iz hiše žalocti na Savi pri Jesenicah.
BUgega pokojnika priporoeamo v prijazen spomiiL
NA SAVI, dne 23. juli}* 1915.
Rodbini Ferjan-Guštin in dr. Pretnar.
Stran 6.
.SLOVENbKi NAKUU*.  dne 2b. juuja  ma.
i DO.   STCV.
Pohištvo
za eno ali 2 sobi
đo^m  obranjeno  se  fcnoi  taktj
Ponudbe    pod   „pollištvo 1786"    na
uprav. »Siov.  Naroda«.        1786
V najem se da takoj iz proste roke
pusiistiro
s posloojem in 2 patentoma za vpč let sli pa tuđi proda. Je pri fari v Žalni, 4 minute oadaljeno od žel. postaje. — V>č pove lastnik JdCOZ KopriveCf Babnagora 9, poSta Polho*gradec.      1784
Radi   vstavljenja   obrata   ište sltlibe
▼ojaščine prost, izurjen, samostojen knjigo vodj a in
ftoFsspontfent
pod zmernimi pokoji. Nastop 16. avg. ali 1. sept. t. 1. Fventuelne pooudbe pod ,.ZanesliiT 1787'* na upr „SI. Nar*.
Za  s tražen Je   njetnikov
2MF~    se iščejo   "9S
iDvalJdi in psi.
Vpra?aD*a  ra -ravbno podietmstvo
C. Czeczowicfea & sin, Ljubljana, skladište v Moatah.                 1785
Stanovanje.
ViŠji štabni častnik iiČG v Ljubljani ali nje blizini do srede septembra stan ovan i e s 3 do 4 sobami ev. ćelo vilo če mogoče, za eno samo stranko Uspešno posredovanje se dobro honorira. — Cenjene ponudbe pod „Tako] 1760" na upravu. »Slov. Naroda«.                                          1760
ffž£WDč/ur//rmMi
nkkarnarjaPICCOUjat v Ljubljani            I
1 steklenlca 20 vis.
Jtrojnil^ -
izurjen pri parnih strojih, Diesel-mo-torjih, električni rauvetijavi. akumu-latorjih ifi hladilnih strojih, IM# ftlvife* UkoL Pooudbe pod „Ix«r]«B Straf-|nikM na uprav.  »Slo?. Naroda«.
Trgovskgga solmđoika
ne pod 24 let starega
kot voditelja podružne trgovine me§a-nega blaga, ki bi naj btl vsled invaliditete   ali   iz   druže ga vzroka vojaŠČine
prost, aprsiM« trrtfka:    1737
Norbert Zanler & sin,
Št. Peter v Savinski dolini, Štajersko. 99~ Iščem za takojšnji vstop
pomoćnika
i«                       1770
učenca.
FBAlfG OSET, trgovina s Špecenjskim
in   macuiakturnim   blagom,   VfUSk*
pri CelJ«.
Trgovskcga sotrudnika
obentm potnika,
prodajalko
in nčenca
sprejme
Oton Homan, v Radovljjci.
Ekspresnim ponudbam je priložiti prepiše izpričevalf   navesti   zahteve in  čas vstopa.                       1738
V najem se vzame
z avgustovim  terminom :
a)  prazna prostorna sob« s po-
Sefe. ThOdOat« oajraie v pritličju In
b)  suh In snaton prostor za zanes-
ljivo   shranjevanie   stanovanjske   in kuhinjske oprave, aH pa
c)  stanOTanfO z eno   prostorno sobo
in  večjo  kuhinjo.
POSOđl SO za. dalj časa dober klavira
Ponudbe   uoravništvu   »SIov    Naroda« pod „Odhod k vojakom 1741*' do 27. jolija.
10.000 hektolitrov
graštinskegaođbranoga VIHS ▼ poljubnlh kakOTOStHi prođafa
Albert   Zerkovvitz,    Nagykanizsaf   Ogrsko.!
St. 8132.                                                                                                           1.789
Rozpis ubožne ustanove.
Mestal magistrat Ima oddatl  ono  vesto  Marilo Pa«- ! schokGve   ustanovo   la   rovao   oslrotolo   q«M|uik*   otroko obologa spola v letnom znoska 40 kros.
Pogoji:
1.  Pravico do   te ustanove   imajo le taki   revni   osiroteli   otroci, ki so v Ljubljani rojeni, sem pristojni  in  tukaj  žive.
2.  Ustanova  se more uživati  le do  izpolojenega  14. leta starosti. Prošnje, katerim je   priložiti   dokazi a o iz  olojemh  pogojih, ki so  naStcti
pod  1.  in 2. (rojstni   list, domovinski    list.  mrtvaŠki   list o£eta   ali   matere, na-vedba stanovanja),   je   vlagati  pri  vložnem   zapisniku   mestnega   magistrata    do
▼štetega 14. avgusta 1915.
Na zakasrsele prošnje se ne bo oziralo.
Mestnl magistrat ljubljanski,
dne 19. julija 1915.
OBVESTU-O.
Sklopom  odborovo  sofo  i   dno  t. maja  odr.  11. faUJa 1915 naiolalitva In nadiornUtva so {o obrostaa mora dolodla na
4y|o
pri kranllnlh vlogalif In na
4°|o
v tekočen račua, do pnkUtm.
KaBUlik, meseca julija 1915.
Hranilnica in posojilnica v Kamniku
^o                                                      iiftnwirfi»  i
i ^^^^"^^^^a^BnB^annB^Ba^BlB^BlBBBUBmB^a^a^nBaaiBaaaaavjBaa^BOV^
A. KUNST
LJnbllaaa I   Židovska ulica štev. 4.
Velika zaloga obu val
!*•(■•«• txd«lka za dane, gosp*4e la o&oke je vedno na irbero.
VsakrSna  nsročtla   se   IzvrSnjejo   točao  in
po nuki ceni.  Vsc mcre se shranjufejo In
zamamujejo. — Pri lunanjih naročilih naj
ae blagofoli viorce po&lftti.        40
Ralftfia zaloga naradnfD do mMU
otroških vozičkov
aavtfi'n^ do nat?luftj*e
zime.
1 M. Pakič
v Liubljant.
Irukid niroiniN« » MU|a i ggnitjen.
IIW0L DllljSlia f8S!3 21.
Velika zaloga
sieklenlne, p&rcela-
na, svetllk, zrcal,
Sip; kozarce¥r vrdkov
t. t. d.
Qostitniška in kavamar-ska namizna posoda
po nainižiih   cenah.!
«
aanannnlBaVBaaHBnaBBalBnnniBannKannniBHbSnnvCvLBBiS^Bnnnnn^Baann^H ^______PstanOTljfnc 1845.______B^SffiSB
■ Parno barvarstvol
T ter kemično čišćenje in T snaženje oblek.
i Apretura sukna,  i
RPolianski na:ig - Ozka alita JU. 1 Sprejemališče
Selenbnrgova ulica št. 3.
M Postrežba točna. Solidne cene. _
■                  .___n
■ x x| x |x x|
I Um, nlett otroke I
3 72     hoćete imeti?         Q
4                                                                   M
JJ   Potem  |im  d^ji^  uživat!  tzbolfšflno,   aro-   M
J   matično rihf« ol|e \z Ick.irne pri z\Mcm   B
3   orlu. Vsak otrok uživa z latikoto to ribje   H
oljc iz katerega je popoinoma odstranjen   N
# ^operni duh in vonj. 1 stekienlca K 1*80.   U
! Zoper kašel|, zasllze- | ■ nost  in   prehlajenje a
J je v tem Času za otroke najboljše pre- U i izku^en in mnogostransko priporočen M j   trpotć^T soh. — 1 steklenica 1 krono.   M
[ Zaloga ?sch tu- io inozemskih G « specialitet ter preizkuŠenih do- H i                  mačih zdravil.                 B
!   Izborna toaletna sredstva „Ma".  Q
\ Vrtno snt! mw fpecialitete 3
] Oiiajal* se tndi zira^Ua sa M ;  ttaaavaeli»ebiiiklliMa«a|a. |
'   Rtzp«5iyt se 2krat m dan ia tm ttrul.  B
3            Pharm. Mag.            B
Vinko Pnhfirto
lekaraa pri zlatem orlu 1
j L|iM|ua, faWw trg tt t. | 33Q9Xn3DCDCEXZnZZZDSZDOQCO
l\ SANATORIUM • EMONA j
r                          POROOhDSNCCA                          J
UjLtJUBLUAlNlA KOMENSKt.GA ULICA ^ VjlJ
I/ sEF-zDftMg. tw.>wj>LR.FR.DERGANC |

Najbolje za 706%
Proti            j
igM i mili zoli
izborno deln$e dobro znana
antiseptična
Melusine ustna in zobna voda
kl utrdi dles&o In odstranjuje neprSfetno sapo iz usi.
1 stekienica z navođliora 1 krono.
Deželna lekarna Milana Leusteka
v Ljubljani. Reslfeva cesta itev. 1
pole^ Franc JoZefovera jnbilejne^a mostn. V \t] lekarni rtnbivajo ziravila tndi člani bofnfških bla^ain j'Jž.želernice, c.ltr.tobačne tovarne   in   okr. bol. blagajne  v Ljubljani.
Meluslne-cstna in zobna voda.
Sunja,   Hrvaško,    22.    fenruarja   190-S.
Bla?. pospod lekarnar! Prosim vliudno, pošljite mi zopet tri steklenice Va?e Izborno deluioče antlseptlčne melmlne-iistne zobne vode, katera je neprekosljivo sredstvo zoper zobobol, utrja dlesno in od-stranja neprijetno sano iz ust. Za ohranjenje zob in osveženje ust jo bom vsakomur kar najbolje priporočaL
Spoštovanjem Mato Kaurinovic. kr. poite meštar
19                1 °       eY/   f
^\ iste   pasme   se   ceno   proda.   Več pri ;J lišniku v realki.                                   1762
**          Sprejma se spreten      17-^
^9«amAAJBacafl'a4^1vaa*l^iA '
voja^čine prn<;t.  Ponudhe pnd „poštni pre dal Stev. 100. Ljubljana'1.
Ena do cfve                1782
EOlOill 111 j niiiilu
. 86   išćeta   za   majhno   rodbino.    Će
•  mogoće   z vrtom.
Ponudbe    ped    „Taučer 1782"
na upravo.  »SJov. Naroda«.
Lovski pes
(fermač) nemŠke pasme, tt-mno rjave \ b^rve, lis^st, močan, ki čuje na ime ! „Ću)'\ je bil najbrže odpeljan. Klor j ve kaj zanesljivega o psu naj to sporoči i          podpisanemu   proti  nagradi.    1^57
; Makso Lavrenčič v Postojnu
J>laznaniia.
Slav. občiostvu kakor nekdanjim svojim cenj. caročnikorn vljudao naznanjam, da sem
zopef odprl lastno
•                     J
l-  kjer  bom  izdeloval  vsa v mojo stroko
•  spadajoča   dela,  za   kar   se   najtoplije pripor čam.                                         1765
Franc   Sa]®^fi&
črevljarski mojster
Fraaca JcžsSa nestz pri „Ma-
liću"  na  dirorlšes  na   ćesao,
v LJafe^anl.
g^F"   sprejme takoj    ~lPi
Služba provizorična ; plača  125 kron meseČno.
Foandbe do 1. avgusta 1915.                                                    i78S
raznovrstnega starega in novega, beltga in rdečega
ponuja po zmernih cenah
Središnja zadruga hrvatsk. vinogradara
v Zagrebu, Kukovićeva ulica šlev. 2.
If^bo!! -jsi»?«in?T fn -">"  ^'*! slov. Ilnstrova^! te^sik sos
■TeOENSKE
ki priohčujejo vsak teden mnogo sanlailvih «Uk s bojUć in o drugih važnih aktualnih domačih in tujih dogodkih, ter obilo zanimivega čtiva: pesmi, povesti, }ako lajilmiv, lep detektivski ronaa, poučne članke in crtice iz gospodinjstva, zdravstva, vzgojeslovja, tehnike in sploh vseh strok poljudnega znanstva.                                                                               1499
„TEDENSKE SLIKE" so nepolitičcn in nestrankarskl- ilustrovan tednik, kl je posvečen le zabavi in pouku.
„TEDENSKE SLIKE" bi naj imela naročena vsaka rodbina, vsaka gostilna, kavama, briv-nica, vsako društvo itd. Zahtcvajte „TEDENSKE SLIKE" povsod in pridobivajte naročnikov.
„TEDENSKE SLIKE" stane jo četrt leta K 2.50, pol leta K 5.— in ćelo leto K 10—. NaroČnikl dobe kot nagrado velik ilustrovan koledar, slike Prešerna, Jurčiča, Gregorčiča in Aškerca ter tuđi lepe zanimive knjige. Naročite si „TEDENSKE SLIKE" takoj! Novi naročnikJ dobe Še vse letoSnje številke.
Pošljite nam svoj naslov in pošljemo Vam 1 Stevilko „TEDENSKE SLIKE" brezplačno iu poštnine prosto na ogled.
Upravništvo lista „TEDENSKE SLIKE" H«MMum« rraaMkaaska uliw 10/L