FotiaicA plačani t gotovini.
Leto LXXI. št« »s.
LjaMfaaa, torek VLr
Cena Din i.—
vsa * dan popoldne, izvzemši nedelje in praznike — Inserati do 80 petit vrat a Din 2, do 100 vrst a Dtn 2^0, od 100 do 300 vrat a Din 3. već jI inserati peti* vrata Din 4.—. Popust po dogovoru, lnseratni davek posebej — »Slovenski Narod -velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo
UREDNIŠTVO CS tTPRAVN1ATVO L «1 U B L J A NA, Knafljeva ollea ste v. 5
Telefon: 31-22. 31-23, 31-24, 31-25 in 31-26
Podružnice: MARIBOR, Strossmaverjeva 3b — NOVO MESTO, Ljubljanska c telefon št. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1. telefon št. 65; podružnica uprave: Kocenova uL 2, telefon št. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101.
Poštna hranilnica v Ljubljani št. 10.351
fietltleni o$$o%nl6
Po grozotah vojne vihre:
M *
Kitajski grozi največja povoden} v zgodovini
Ker so zaradi vojnih operacij porušili mnogo nasipov, so se začele naraščajoče vode razlivati na vse strani — Dosedaj je moralo ie 30 milijonov Kitajcev zapustiti svoje domove, ogroženih pa je 70 milijonov Kitajcev
Sanghaj. 22. marca. Dopisnik INS poroča, da so ogromna področja Kitajske ogrožena od poplave, kakršne tudi na Kitajskem kjer so spomladanske poplave gigantskega obsega nekaj običajnega, ie ne pomnijo. Z nastopajočim pomladanskim vremenom naraščajo običajne poplave z vsakim dnem Pri vojnih operacijah zadnjih mesecev pa so poruMp tudT mnocc nasipe, tako da se razlivajo vode sedaj rudi v pokrajine, ki so bile poprej pred poplavam: zaščitene Oblasti se boje. da bodo letošnje pomladanske poplave zahtevale najmanj 4 do 5 milijonov Človeških žrtev Treba je namreč upoštevati, da sled: vsak   poplavi lakota.
ker so uničene cele pokrajine in nastaja pravo ljudsko preseljevanje Spričo izgub, ki jih povzročajo vsakoletne poplave, so izgube v japonsko-kitajski vojni naravnost malenkostne.
V ojna vihra, ki že leto dni besni na kitajskem, je povzročila ljudsko preseljevanje, kakršnega doslej še niso poznali. Po splošni cenitvi se seli trenutno okroii 30 milijonov ljudi, ki so morah zaradi vojne in poplav zapustiti svoje domove in iščejo sedaj novega zatočišča, dela in kruha. Deloma so jih pregnale poplave, deloma japonske čete. deloma pa kitajske čete. ki r.j svojem umiku uničujejo vse in pre-
puščajo Japoncem zgolj puščavo. Ta ogromna reka ljudi se preli\a proti ju= gu in zapadu. Že na tem »pohodu lakote«, kakor Kitajci sami nazivajo to preseljevanje, je na tisoče in tisoče ljudi umrlo zaradi pomanjkanja. Pojavljajo pa sc tudi že razne bolezni, tako da je smrtna žetev z vsakim dnem večja.
l*o zanesljivih podatkih je samo v provinci Suenčuan 20 milijonov ljudi ostalo brez domačega ognjišča. Položaj prebivalstva vzdolž Rumene reke, ki ga cene okrog 70 milijonov, je naravnost obupen. Umikajoče sc kitajske čete požigajo in rušijo vse kar bi mo-
glo kakorkoli služiti Japoncem za oporo. Zato so porušili tudi vse hiše in prisilili prebivalstvo, da je zapustilo svoje domove. Na mnogih mestih so porušili tudi nasipe, tako da so cele pokrajine, ki so veljale za najrodovit-nejše na Kitajskem, spremenjene v jezera in močvirja. Spričo naraščanja voda spomladi bodo sedaj nastale poplave, kakršnih še ni bilo. tako da bodo milijoni in milijoni ljudi ogroženi. Poznavalci razmer izjavljajo, da lahko samo takojšnja sklenitev miru ali pa kak čudež reši kitajsko preti največjo katastrofo, kar jih je sploh kdaj doživelo človeštvo.
Znamenje časa in miselnosti
Iz Semiču v Belokrajini nam pišejo: Na našem šolskem poslopju smo imeli Jo sedaj v latinici in cirilici napis »Držav na narodna šola«.  Dvajset let  je bil na šoli tak napis, sedaj pa je bil ćirilski napis dne  17.  t.  m.  odstranjen in  deska s tem napisom vržena med staro Saro v podstreš ju. Baje je odstranitev tega »nevarnega« Ctritskega napisi, sklenil krajevni šolski odbor na pobude z druge struni. Ta ukrep je napravil na nacionalno prebivalstvo zelo mučen vtis, saj je bilo vzgojeno v prepričanju, dn je ćirilicu slovanska pismo in kot tako narodna svetinja.
»Težave slovenske politike"
O težavah slovenske politike piše i» svojem glasilu »Gorenjcu« kranjski tehant Mafija Škerbec in zavrača one. ki pravijo, da »pri nas manjka »načelne« politike in da nimamo svojega narodnega programa. <■ Kn je pokazal, da je pri nas »načelna in programska« politika težko izvedljiva, nada lju je svoja razglabljanja tako-le: »Zadnje dni opazujemo v slovenski javnosti zanimiv pojav. Osebe, ki so prestavile »heiU v »zdravo« (Ko g. Matija Še ni vedel, da obstoja v nemščini besedica »heit«, so se že slovenski studenti v Celju in Mariboru pozdravljali z »zdravo«. Naj se O tem informira pri svojih stanovskih tovariših v Celju in Mariboru! G. Matija se je torej glede avtorstva pozdrava »zdravo« hudo zmotil!) — se vesele Hitlerjevega pohoda iz kuitumo-bojnih ozirov. Da je le potolkel avstrijski »klerikalizem«! Ta kulturnoboj-na nastrojenost je bila že v Avstriji nekaterim več kot slovenska stvar. Zakaj je del Slovencev glasoval za zloglasni centra li/em in še danes zagovarja »nacionalno edinstvo« m hoče zbrisati slovenski narod z obličja zemlje'? . . . Odkod to? To vse zato. ker mislijo, da bodo s centralizmom prej ubili ^klerikalnega« zmaja. Kulturni boj jim Je Še danes več kot slovenska kultura, kot slovensko gospodarstvo, več kot slovenski narod. Zadnje dni nastopa med nami mesto »nacionalne fronte« tako zvana »ljudska fronta«, ki hoče v kalnem ribariti za Moskvo. .. Ravno te dni so natrosili letake — ali jih je izdala ljudska fronta ali pa so jih nacionalisti podtakniti ljudski fronti, — kjer se zahteva, da danes izstopita iz vlade dr. Korošec in dr. Krek. V današnjih dneh prihajati g takimi letaki, je naravnost izdajstvo nad slovenskim narodom...« Gospod Matija končuje svoja izvajanja z vzklikom: »Težko je v takih razmerah  voditi slovensko politiko!«
Kadi besed „magari v uola"
Svoječasno s/no zabeležili, da je »Gorenjec« napadel krščanske socialiste, ki jih je v zadnjem času vzel posebno nu piko, češ da se je eden izmed vodilnih osebnosti Jugoslov.  strokovne  zveze  izrazi! napram neimenovanim duhovnikom, da je vodstvu zveze vseeno, ako člani v kaj verujejo, in še dostavil »magari v vo/a«. Glasilo JSZ »Delavska pravica« je nato pozvala »Gore renjca«. naj navede ime dotičnika, ki we je tako izrazil. Na ta poziv odgovarja tedaj organ dekana Škerbca tako-le: »Da po vemo ime dotičnika? Lahko. Vendar je ne kaj drugega po sredi, kar nas sili. da do-iičnemu  ne škodujemo  pred  vsem ljud stihom... Zakaj torej ne objavimo imenu dotičnega? Ker se priče bojijo nasilja, sirah jih je pred maščevanjem, v strahu so za svoj kruh ... Imamo občutek, da »Detav ska politika« ne pozna svojega članstva ali pa namenoma noče rtič vedeti o njegovem nazivanju.« — Kdor dobi na svoj točen po ziv j*z imenom na dan*, tak odgovor. br> vedel, koliko je ura bila! Izgovor, da neće jo imenovati dotičnika, ker mu nočejo škodovati, je jalov, saj javnost dobro posna gospodo, ki se ogrinja s plaščem krščanske ljubezni samo takrat, kadar ji to kaze. sicer pa brez par dona nastopa proti vsakomur, ki se ji brezpogojno ne pokori.
še o našem „prijatelju" donu Luhasu
Beograjska revija »Krug* se tudi bavi i izpadi dona Filipa Luk asa, predsednika »Matice Hrvatske«, na Slovence in piše. » ... In to se imenuje — znanost! Ta pri mitivistični mesianizem, kakršen je v prvih dne prebujenja obstojal pri vseh narodih na svetu, ko se je dokazovalo, da so poštenje, hrabrost, morala^ idealizem in vse odlike njihova izključna specialiteta, se servira, kajpak v duhu najnazadnjaškega klerikalizma hrvatski mladini kot neka veda m odkritje!... In ali naj po vsem tem se izgubljamo kakšno besedo, braneč Slovence od Lukasovih »kulturnih« žalitev ali analizirajoč infamijo, da se hn-atska indrvidual nosi zato »tako jasno loči« od srbske in slovenske, ker so karakteristike individualnosti idealizem, etika, religioznost, želja za svobodo itd. (kar z drugimi besedami po-menja, da bi bile karakteristike srbske in slovenske individualnosti neidealizem. nv-efičnost, nereligioznost, želja za robstvom itd.) ali da taki »veličini« dokazujemu. da so mu Srbi in Slovenci vendarle bližji od nestovanskih Bavarcev, Avstrijce\\ Madžarov in Italijanov? . .. Ne* naj samu ostane pri N^ovan^^-^/ov^ani jim ga iz vsega
Avstrijsko svarilo
Winston Churchill o posledicah v mednarodni politiki — Anglija bo odločnejše nastopila proti kršilcem miru
Pariz, -J. marca. Bivši anjrleski mini-s:er Winctoii Churchill k t- nui.]i v F»an-•ij:, kjer %'odi razgovore s fron -o^imi p«>-» %'uainih mednarodnih problemih je objavij v današnjem »Pari* S«riru* članek pori naslovom >A\»*risko svarilo-, v katerem nravi med d meri m:
Zase ha Avstrije po nemik: vojski je mi-nravia v angleški javnosti ek>Wji vti* ka kor vsi dorodk: no svetovni vojni. Tudi oni, ki to dosedaj S*" drugače gledali na ta dogodek, so cnorali seda i oousMti »vov iluzije. Nov duh preveva « onee Anglijo To ni ne nervozm^t. ne v/aemirjenje. aero >iro'so razširjeno prepričanje, *la mora Anjrliji / vtšo eocrsrijo nastopiti /a obrambo miru v KvTopi kj«r koli hi ^ pojavita r.evarpo«? in da ae mora zaradi teca kar na.ihol.i oborožiti fcoii ko kdaj je lane* an<_rie>ka javnost prepričana, da momta Fiancij<i iu Anjrlija »»kupit«* napeti v«<» mIc. §š preprečita novo e\ rop>ko \o«n^ 7ato Ansrhja 7- vso hrzino ohorožuip. ke» ie preprionna. da «*e bo dal mir !p*.t HHff ia/ v> rediti kakor pa »eta IMi ali 104O r>d we**ca do me»c .! • -laira*: od!or '►omenH-i r«o*peževiti '37.-
Kroj e\ ropske inoiulc in po*>;eševati bod vojno. Konseivativtu anprli>ki Uro.i i»u mnenja, da  Netne-ija dane?   ;>   ni pripravljeni /.a napadalno vojni*   Kima in- dovoljnih re-
»»urorin ne dovolj i?vež1 aoegra »keira kadra, /lato ue more ri-kirati r»pop.i-dohro oboroženimi velesilami, kakor sta Francija in Anirlija. Anirlijo pa frleda 6 skrbjo na razvoi odnosi .t-v med Naročijo m Češkoslovaško. Francija je že iz javi b. bo lupiam Ce^koc».ov;i>ki rzpolnila vt»e svoje >>bveznosti za primer neizzvanesra napada. Enako izjavo o namerah Amrlije bo v kiat-kein podala tudi onec-ka vlada I/.rc?no moram miotoviti. da Anjrlija n'ma nikakeTa namena obkolit' N'-mtitn. roda Atrvjrtija ho odslej skrbela zo <o da bo vsak napad-'le«* obkoJjftn. če l»o izzival nem i i m it v .i lai miroljubne narode. Ce N^mnja m- misli na napad, bo ime'a cirok<< motnost 'loi«iti prav tako pomoč m podporo. <V l«i jo kdo neiz-zvano napadel. Če bodo p<--!cJ: < amtrijskc prfkliueitve take. i*otem »»nemo unati. da se bo Evropa baš spri«'o varila, ki jra nudi aviitrij-k" prim*M. r^ila bodoč« vojne.
Anglija in češkoslovaška
V pričakovanju izjave angleške vlade
London. \A  N" -\«        i i:i
ki jo bo Cb^mberbin poda! \ »»poilaj zjo'-ui<ž v četrttsfc, ?e je pred>eioik vla le vee-i     doico posveto vaj z zunanjim niints-trom Haiifaiom.   Bei*e<Hlo izjave '»o <•» pn>u«£evali Da ju?n>n    »>eji  vlad*-. Članom vlad • »«> že dotjtavili poatke dipl«»m.tiske--a    ' vojaškega značaja, l'odatke ^ta zhra'a zunanje ministrstvo in preo«era?ni štab m ©c nanašajo na celoten probJem Srt-lnjp Evrope. O Če-koslovaiki w pojavlja dvoje ^taJise Mcer nolitiefio in vojaško, z^ito bo vlada morala okleniti. aJi se lahko an^le-ka vla-•la obveže napram vUidi  v   Prtta-i. Vlada je že vprašala Ta mncn>j v a tc v pa-am-dominijonih ki «o tu^i ).t odirovoril*1.
Prevladuje F^epr:''an;f. da re pre r-d :k vlade Charril-ker'a-Tt ne bo f."t*»{ vezati foT-malno in :a tudi \>; či.in? \ !ad« muJijo. da kaka formalna iijiva 9 Cf#ko«'ova>k; dane*-
ne hi biTn prrmerna   V^vid.r p- Chambe'-lai-
:io\a izjava «.«• «»o tak;t. -bt bi ftodčrtaiit en-, . »ko izoliram*-;.
Chamberlain pa bo omeuil oi»veze Franci-n.tpraai ČSK in Uo opozori! na nevarn>-Sti, ki bi na&tale. če bi 6e kdo posluži] nasilja na pran 1 L>K. Cliaml*eriain bo fetoeats-«0 urd/J' /. t' I jo da naj se hitro oklene sporazum mel r »eri i mm in Pra<ro Ta sporazum naj razre- *u<l: \»>a manjšinska vprafanja. Anjjleska • iploitiatfcka dela\-nto«»: t-e bo usmerila pre«ivsem na to vprašan j. p
London, 22. marca. A.V. Pni Ioi1i admua-Iitete Duff Cooper jc na ee^tanku kontena-tivneira   posinn>kci:a   klub;«   prečata! pis-mo.
štetem piavj med d mirim- Mel tem. ko se naprej eo-ielujemo s tistimi »iaiavami. ki hočejo mir in žele. da hi t>t Ženeva ohraaila
kot kraj tfalnil :— nk^v. pripravljamo v*-e j^tre^' o. da bi VeHka Britariija motri a podpreti *'t»te ki branijo svobo«bi ;«"■(! silo puro vih napadalec 1.
Laval za sporazum z Nemčijo
Bivši ministrski predsednik in zunanji minister smatra, da je rezerviranost Francije napačna poUtika
L"nUon. __. Livarca.  A A. BjV». predsedu. vlade in  zunanji  min*t^»- Pierrc Laval je izjavil     pariškemu     •io^isniku     * Evenin? štanda n1a«:
Zmera] sem želel »porazum 1 Ne«učijo, prepričan pa sem bil. da *e bo Franoja mo--la popoinoma sporazumi": TeJat ko boi •^i^trafiiena vsa sporna \ iiauja ie*i Jta »no ia Aasrrijo. Sporazum, kt ?e;n -a skle-aU v Rami. je slonel na teh načeJib. Ce bj *»ti sporazum ne b*» propad>L bi ge ohranile vse določi v o miru m ravnotežju v IV • unavju. Nkljub voini v Abesiniji ne *r! bi'o ničesar izsubljeneca. če bi bila previotlovall rnodrnet prj vrtilnih krorih v Fran i ji ki Veiiki Bniaoiji Vikdar ne boni pozabil. Liko odlneno «tali*če je b* iaj zav7tmai tedanji zunanji min*»te? sir ^Tnie} H««ire
r>o2ro*iki. ki so nato slwJiJL so temelj: ^ spremenil i položaj k« »mo si £3 zarirmli * letu 1935. Porenje je bilo iopet zafed^no in Avstrija prikTjočena k Nemčiji. S« kaj dru-jreca se 'ahko zeodi. Chamberiain ie imel čisto prav. ko j« odbil an^eiko poMfanj« T dpnijo ic    odloči] za guocaJm 1 ~
.... l'i<iui. da im kiua.u ;u j moja 'lomovina krenila na r«j pot. Zbližaj sem 1 tajajo in Franci i j tako. da to ni bilo prav nič škodljivo za, Veliko Britanijo. Sedaj pa cledanu kako Francija kot Jremajoča priča opazuje podajanja med Italrjo in Veliko Britanijo, dasi je njfjaa naravna dolžnost, da -.»i morala biti Di s,rcinik Ta zamuda bo i ovzroč la. da 'odo uato po^ajiffija mnotro težja. T«»da ničesar   ni  nemogoče  odločnim državnikom.
-.0 vpo^tavijo tciueljt- za miro!jilnm h-o-!•   -vanje  v   R v ropi   rfMŠCOvmjo^.   i a   1 • os Rim—Berlin * tvarno«!.
Izredno toplo vreme m Polfskeni
<Jilinja, marca. AA Na pi>I.MnMii l*ri-mor>u M) včeraj uffOtovUi Loplomeii izre no toplo vreme za ta letni rja«. Blizu Kaniie j« W0mm opoldat kaaai 28 stopinj oad
Francoska vojna industrija dela s polno paro
Oborožitveni program bo pravočasno dovršen
Pariz. lil*, maiva AA. Franeo^ka vloda t-c /"]q trudi, -la bi {»oripe^ila franersko o1x>-roževan-je. Blum ie t^noči vet* dan c*pr€'jemal astopnike vojne industrij«- in z njimi zofM-r /vcči-i >» 19. \ palači predsedstva vlad«'. Teffa sestanka -o ?e itdel "žili \oJ>»i in «k;io\iii niiniatgf r-vojdmi ^la\-nimi t>od«!av«i. P<» nagovorih Bluma in Da-ladiera >o iiidustrijvi ]>o vnstj f/Vivili. 6<- trudijo da bi bila Francija ffliiaavdjc-n.i in da «si oru';ini7im v celoti evojs trti r »m
b>. In iui>trrjci so Midi poodarjali. da V>odo v reloti in ^boiia fide^ izvabili \>«> zaščifnc lioffodbe za delavstva, ki dvla v vojni industriji. Vsak Stran delavstva v tem oziru je brez podtaire. Vojnemu ministru Ualadieru ■# ponovili obljube, da b;i v«so pcavočaaoo iz^otovljeaio. lndiu>Mijci mj rud * i Mazili ne-kater*1 želje irledo pre^krl»c bre/.; toseinfa < pos'-bn'iii o/.irom. il.-i se zaščit i jo k\.-ilift.i-rani del a vri.
Vesti iz Španije
BarceJona, 22. n.arca. A A. Havas: Snoči cio 18. ure je število smrtnih žrtev bom-bard ranja naraslo na S20. Mnogo trupel je še pod ruševinami.
Ministrstvo za narodno obrambo je objavilo, da je včeraj sovražnik s 75 tanki in 9 številnimi letali skušal prebiti fronto v smeri proti CicTtelserasu in Torevilli. Napadi so bil' odbiti Samo pri Torevilli je sovražnik vdrl v nase postojanke, toda naše čete so ga s protinapadom vrgle nazaj. Sovražna letala ao večkrat bombardirala kraje na obali pri TortozL
Salamanca, 22. marca: Vrhovno poveljstvo je objavilo: Legioaaarji 90 na aragon-ski fronti zavzeli važne postojanke vzhodno od Valdelhofa. Sovražne izgube so velike. Ujeli srao nad 60O miličnikov. Po drugih frontah ni bik) nič novega.
„Prijateljska" intervencija Vatikana
London. ±.\ marva. AA. Poročajo, da je sv. stoiie;i na pri.iate4J3ki način interveoira-la pri jreneralu Franku, da naj se ustava l>ombardinanje mest in civilnega prebivalstva v republikanski Španiji. Povdarjajo da §B i«v. stolica ^o storila z^ro!j H ozirov <Ho-\ ečno*?ti.
Avstrija ni ve* Članica Drnitva nara—v
Ženeva. 22. marca. AA. Poročajo, da ie včeraj opoldne nemšku vlada o*>veeti5a elavno tajnišitvo DX. da je bil sprejet zakon o prikljnertvi Avstrije k Xemeiii in da
je Avstrija tako nehala biti člamiea D"N\
Bem. 22. rruirca. AA. Listi, ki i-ziwjajo v Luiranu. ii>ejo. da je tja do pot ovala vdove pokojnega Dollfut«a. Takoj j«- o lPtovala v Frrburijr, kjer so njemi otro«-i vpvani na r,r-k: Tamkajšnji irirntiaziji.
Avstrijski zunanji daljavi
Pariz, 21. marca. br. Skupni dolgovi Avstrije v inozemstvu, upoštevajoč pri tem dolgove države, dežel, občin in posameznih podjetij, so znašali ob koncu 1. 1937. okroglo 1.9 miljarde šilingov. Na Francijo odpade od tega 12 odstotkov, okrog 230 milijonov šilingov. Obrestno in amortizacijsko službo bo morala sedaj prevzeti Nemčija. Kakor poročajo iz Berlina, namerava nemška vlada pričeti s posameznimi državam i-upnicam i pogajanja za ureditev teh vprašanj. Guverner nemške državne banke dr. Schacht je danes odpotoval v Linz, kjer se bo sestal z avstrijskimi gospodarstveniki, da se 2 njimi posvetuje g led 2 odplačila zasebnih dolgov v inozemstvu.
Protivladna zarota v Braziliji
Rio de Janeiro, iS. maiva. a. PoHcija je 1 Ikrila ;kj vejci rž.a\: razširjeno zaroto 1 »roti vladi. .Vretiranih je okoli tL-or členov organizacije ^zelenih srajc«. F radno 1 »ročilo pravi, da ie red povsod zagotovljen. Mornarica in vojaštvo sta odtočno as strani vlade.
General Bergonzoli ranjen
Barcelona. 18. marca. AA. Agencija Ste fani ie objavila vest, da je bil italijanski general Bergonzoli, poveljnik nacionalističnih čet na aragronski fronti, hudo ranimi in da so mu održali oba nogi.
Koncert Zlatica Balokovića
Ljubljana, 22. marca G. Zlatko Bal oko vi ć ni eden tistih jubilantov, ki bi uporabili svoj jubilej za to; da bi opozorili sebe in svoje prijatelje in znanec, da so še vedno živi. Xc. Zla tko Baloković proslavlja 25 letnico svojega umetniškega delovanja v polni, zreli aktivnosti človeka, ki gleda vedno naprej in ki bi mogel reci z .Tanačkom: »Večno se po-Tplaja moj dan.«
Takega smo videli in slišali na snočnjem koncertu g. Balokovića, ki paO ni mogel lepše proslaviti svojega jubilej-a, kot da nam je dal uživati svojo umetnost. Zaigral je Bachov koncert v e^iuru s spremljeva-nj«m godalnega orkestra in Carpenterjev koncert za vijolino in orkester s popolnim obvladanjem termičnih in glasbenih problemov, ki so nakopičeni tako v Bachovem, življenje poudarja jočem koncertu, kakor tudi v skladbi sodobnega ameriškega komponista Carpenterja. Njegova interpretacija Bacha dokazuje veliko notranjo disciplino in kulturo, hkrati pa prvobitno silo temperamentu in čustva, redko vrlino, ki se je uveljavila tudi v napornem Carpen tc rje vem koncertu, v katerem sc menjavata motorika in sentiment. Errrigent Louis SiegeJ, ki je poleg obeh gori navedenih točk izvedel znani Debussijev preludij Apres mddi d'un Faun in Raveiovo Eldorado del grazioso, jc pokazal smisel za barvitost orkestra rn za jasno, logično gradnjo ter vodil orkester Ljubljanske filharmonije z mojstrsko suverenostjo in točnostjo. G. ravnatelj Mirko Po4ič je dirigiral Beethovnovo ouver-turo k Egmontu ter Traikijskc plese Bolgara Stajnova in dal taku dostojen in lep okvir temu koncertu, ki jc bil ena najlepših prireditev tc vrste pri nas.     Fr. Šturm
Borzna poročila.
Inozemske borze Curili, 22. marca. Beograd 10.—, Pariz
13.275, London 21.64. New Tork 436.1875, Bruselj 73.36, Milan 22.35, Amsterdam 241.075, Berlin 174.90, Dunaj 60.—. 1U1, Vartua
Stran 2
»SLOVENSKI NAROD«, torek 22. marca 1938.
Štev. 65
Položaj slovenske industrije
Redna skupščina Zveze industrij—v za dra
L-ubljana. 2tt. marca. Eopoidne oi> 11. ae je saeel v ivorsni Zbornic* m TOI redni obte! zbor Z- in dustri i ev sa dranako tano\ ino. I i • i "*ba ^e bila zel© le*>a ter je late dvorana povsem zasedena. Občni ehor Je o4v.>ril In vodil predsednik Avsz. PTaprotaik. k: jc pozdravil zastor*' ka K ske uprav« na lnika dr. Fr. Rateia. *ar-topnika finan°n -ra orja na m:ka MaeetiČ;?. ntlopn a me-' ob-čine dr. Bril^ja. elana rentra i ne oprave dr. Fr. WindMierJi in zastopnika Zbornice ta TOI Krefcffa in dr. Ples>a. OdpoaMae je bil«
v danost na brzojavka Xj. Vol. kralju !' -tru II. ki pozdiavae braofavke mio istrskemu predsedniku, trgo*rLtMaremu ministru in -lov^->kšma ministroma. Predsednik **• je enomi-n-ial med i*»toni u mrlič f članov. Zbofovalci -=o po&asttli njihov spomin.
Predsedniško poročilo
Predsednik Zveze induotrijeev A Pra-protmk je v svojem pnrottki na kratko
orčaaJ položaj slovenske industrije Lani.
Priznal je. da so se gospodarske r*m-znere Lani v splošnem zbo4jaale. Toda naša industrija ni »ogla dovolj Izrabiti konjunkture, in sicer predvsem zaradi tega.
ker m mogla, primerno prilagoditi prodajnih CMB r»?^v*uk)cr>aktni stToffkorr.: povečane so b*le javne dajatve, podražile ao se aorovine in masne ter aocialna bremena -*o v porastu Razen te<ra ima g!a\*ni delež na svetovni konjuriktart oboroževanje: n&sa industrija je lahko izrabila oboroževalno konjunkturo le v neznatni meri. Tudi posredne koristi te konjunkture ao bile le neona tne. kolikor je bik) večje povpraševanje p>> stavbnem gradivu in anaronri-nab. To velja za prvo polovico lanskega
ista
V drugem polletju pa je konjunktura vidno oslabela. V nekaterih strokah so kupčije celo v*n* mesecev skoraj povsem prenehale Ce stvarno presodimo gospodarske ne moremo govoriti o novi dobi procvita glede na našo industrijo, čeprav je treba priznali, da se je obseg poštovanja povečal ter da konsolidacija aaaZfc ^rospodarsk h razmer vidno napreduje.
Predsednik je izrazil Zeljo, da bi vse deao za napredek našega gospodarstva po vnaprej določenem, smotrnem načrtu. Zlasti bi b 1 potreben gospodarski načrt za rzpopolnitev naše industrije. Slovenija je v agrarnem pogledu pa^vna n znaten dei prebivalstva je navezan rn zas'.*ižek v indufltrijL Industrija se pa mora razvijati, kjer so dani za to najboljši pogoji. V Sloveniji so vsi naravni pogoji za razvoj industrie: dovolj imamo premoga In električne enererije. pa tudi defavoljUfli rok.
Spričo agrarne pasivnost Slovenskih pokraj m bi bilo tudi treba posvečat. tajaj pozornost razvoju tujske industrije. Za tujski promet ni dovolj lepota ter privlačnost krajev tujcem je tudi treba nuditi vso udarnost, kakršna ae jim nud; v letoviščih. Naša dežela je pa a b* si izgradile tujsko industrijo zgolj iz svojih moči; ker pre za državne interese, smemo upravičeno zahtevati, da tujski industriji priskoči na pomoč drŽava z rednimi proračunskim sredstvi, v zvezi s poeoeševanjem tujskega prorafta pri nas je pa. tudi vpra&anj«3 naših cest. Naše cestno omrežje je v tako obupnem stanju, da ne moremo več odlašati ureditev cest. Predvsem je treba modernizirati naše glanme ceste, ti sicer cesto Maribor—Ljubljana- Sušak in Podko-imaiko 9t*d*o—Ljubljana—Za^-reb. Investicijski strosVi bi se bogato o*restovaM.
Skratka, ker je Slovenija agrarno pasivna ter ne more prež VI jat i vs?fra svojega
twebivaA*fcva.. morajo naSi IjudV* SSaStl za-flasal      industriji  In pri tujf»kerr prom**-
tn: zato nam pa naj ne delajo težav pri Iz popolnitvi starih podjetij in pri UStanaV-ljan-« nmin industrj. — Predsednik je apeliral na pristojne činitelje, na- p> ipi-rajo prizadevanja za razvoj ter napredek Base industrje in pospeševanje tujskega prometa.
Poslovno poročilo
nam rudi podrobne jai oris na. h cospo-darskih razmer. Kakor je ugotovil tud. predsednik, vsebuje tudi pnsJovn© poročilo ugotovitev, da se je lam zopet začela doba croepoaarsivege poleta. Toda lani so tudi stalno naraščali produkrijsk' stroški ter se izdelki v mnogih primerih niso mogli prilagoditi povišanim cenam surovin ali polizdelkom. Cene industrijskih izdelkov nso bile zadovoljive. V drugem polletju je nastopil precejšen zastoj v po-vprašanju po 'ndustrijskih izdelkih
ZASTOJ V L.ESNI >TKOKI
Zastoj je zlasti obe-u Lila. na--a lesna stroka, ki se ni mogla opomoei v kratki kon-janktun po tako ostri krizi prejšnjih let. ko je utrpela ogromne tečajne izgube Pri likvidaciji zamrznjenih klirinških terjatev. Izvoz našega lesa v Anglijo, ki je postala zadnja leta razen Italije :n Nemčije najpomembnejše tržišče za naš les. je skoraj povsem zaostal. Tudi Nemčija je skoraj povsem prenehala uvažati naš les.
ZASTOJ TTDI V  DRKdH STROKAH
Tudi v drugih strokah, bodisi v zunanji treovini ah na notranjem trgu so i maki pili podobni pojavi. Upoštevati je treba, da povečana produkcija naših premogovnikov lani se vedno ni dosegla višine produkcije pred krizo. Lani so bila redka podjetja, ki so Lahko izkoriščala povsem sio-rOno zmožnost obratov Zato ne moremo oceniti razmer v industriji lani kot ugodnih.
RAZMERE NA DENARNEM TRCl"
Pogoj za uspešno delovanje gospodarskih podjetij ter razvoj gospodarstva so urejene kreditne razmere. Toda zdaj je .'e vedno približno polovico denarnih zavodov v naši državi pod zasčto in industrija je še vedno zelo navezana na kredite pri pooblaščenih denarnih zavodih in zlasti pri !Narodni banki. Narodna banka bi narj podprla nas lesn izvoz v Italijo, da bi zopet uvac&a eskont ali vsaj lom bara italijanskih klirmških nakazil po zmerni obrestni meri, ker je lom bar d po zasebnih denarnih zavod h za naše izvoznike predrag.
V trgovskem prometu z inoajemstv industrijci streme po uknitvi kliringov in po Uvedbi plačevanja blaga s svobodnim i devizami. Razmere so se bistveno spremenile aa kjjringi so se preživeli. Visok aktivni saldo v nekaterih kiirizLgih povzroča
vznemlrjt-nost v gospodarafcaa kroariih. Vlada je lani pri trrov-rnskui pograjan jih stremela po ukinitvi kliringov. V novih trgo-^"insJiih pogodbah a Francijo m Belgijo je ukinjen ki rins; ter uvedeno piačevartje s svobodrumi devizami O lede U gorskega prometa z neklirinikarni državami je treba p. :•> •niniti. da je Narodna banka lani zniža.a odstotek izvoznih deviz, ki Jih ji je treba nuditi v odkup, od 33.39* <% na 25" n 3 ten. pa izvocn ki le vedno niso zadovoljni in vztrajajo pri aahtevi. da se jim dovoli svobodno razpolaganje z vso tevozni-ško devizo.
Gospo-larski krogi se pritoSujejo nad izvajanjem deviznih predpisov. Devizni pravilnik je tako nepregrleden in v mnogih rjomer-.hr.:h določbah nejasen, da se prak-ticiU gospodarst\-enik težko spozna v lahi-rintu ;*>pd,pasov.
ZTNANJA TRGOVINA Pod vplivom motenj, ki so nasia.e med
dolgotrajno krizo. se je začel uveljavljati v mnogih evropskih državah ekstremni gospodarski nanor.r» -izerr.. s čimer je bik) treba računati tudi v n - •'kovinski politiki. Vendar se v načelu se vedno oklepamo «ristema svobodne trgovine, kolikor nismo bih prisiljeni, da smn se oddaJHli od teb načel zaraf*! avtarklenlh ^remrjeTrj drugih držav. Lani je naša država sklen-la plačilne sporazume in dodatne trgovinske pogodbe z mnogimi državami. Trgovinsko ministrstvo je nudilo gospodarskim kroeom. da z n*sn sodelujejo. V naši vinariji trgovini je tudi lani Nemčija zavzela prvo mesto, na, drugom mestu je pa bila Italija- Zaradi načrtnega gospodarstva v Nemčiji in Italiji je urejena izmenjava blaga na podlagi uravnovešene trgovinske "bilance, kar praktično onemogoča vtčji razmah naše zunanje trgovine na nemškem in italijanskem trgu. Te dni je bila objavVjena prepoved izvor-' v Av«tn.
je. kar je r>ov-v~vr > med našimi lesnimi ind'jstrijc* vettko vznernac-jenje. Pričakovati smemo, da se bo Nemčija tudi poslej držala z na£o državo sklenjenih trgovinskih pogodb. Pomembna naloga naše trgovinske politike pa bo. da ustvarimo motnost za večji -zvoz lesa v države, ki bodo zdaj bolj povpraševale po lesu zaradi ukinitve izvoza iz Avstrije: predvsem prt-0 v postav Rastja in Madžarska. V splošnem Lahko ocenimo našo zunanjo trgovino precej up ir-o. Obžalovati j«' :>a treba, da je lani nazadoval promet s Češkoslovaško Povečal ie je prrrrr*-t z Belgijo. Francijo in Anglijo.
n\vKi in trošarine
Lani je bila znatno povečana davčna obremenitev. Industrijci so protestirali proti povišanju davkov na vsedržavm industrijski konferenci, -oda brez uspeha, rkii-ni uspeh prizadevanj industrijcev no olajšanju davčnih bremen y*. da ]e bil ukinjen davek na čevlje, a v nadornest lo je bil poviša: -ii davek na usnje. Nerešeno je še vprašanje preureditve banovinske tro-i.anne na čevlje. Sedanja trošarina je odločno previsoka, način r*>biianja pa nepravičen. Trošarina resno ograža našo ljarsko industrijo.
Oled uredne o i/rednih prispevkih /a čezmerno izkoriščanje cest so industrije! se-staviL i/,preminjcvalnc predloge, ki jih pa pn končni redakciji na pristujma mestih niso dovolj upošteval*.
Finančna minister je ob otvoritvi proračunske debate ^7ln^;!. <l:i no\-r finančni za-IvOn ne Ko prmescl nobenih novih davčnih bremen. Gospodarski krogi x> r.iCunaii. <iu bo min ihte r upošteval predloge glede ublažitve nekiitcrin davčnih določb, toda novi
ajaaaaSai zakon ne prinaša o la j v doseda-nj-ih davčnih bremen in celo določa poseben davčni dodatek /a obrestno in amortizacijsko službo za nameravano notranje posojilo, ki bi ga porabili 7a javna dela in državno obrambo. Obetajo -^e še nekatera lov« daven h bremena ter povišanje taks. Finančni zakon daje p«>oblaNi ilo. da sme ministrski avet izdati uredbo / /akon>kn mtKJo o tvorbi poatovnih rc/erv m rezervnih tondov pri d-, ar- h m /avar»\alnih zavodih in delniških podjetjih ter o delnem vlaganju teh rezerv in rezervnih fon-<iov v držav: . \ -l n ^■ * v papirje. Industrija v Sloveniji je v pretežni večini zadolže-
I   Franc Brodnik
t e•'/.;. i dOina. 22. ma»rca Po daljšem trpljenju je umrl včeraj na »vojam domu v idilični Rožni dolini upa-k-ojeni orožniški straimojster g. Franc Brodnik. Pokojni se je rodil 25. maja lšo£» v Depalj: vasi in se je po vojaški aktivni i-lužbi posvetii naporni orožniški službi, v kateri je služil <xl leta 1S82 do 1903. Svojo odgovorno službo je opravljal na raznih oro; postajah, takf na Ipni. Vrhniki. Grosupljem, v Medvodali. Kamniku Moravčah m nnzadnje na Vcu, Irjer ^e \-stopil leta 1903 v zasluzeni pokoj. Povsod, kjer je shfžbOval. si je pridobi! s svojim objektivnim in vljudn m naMon ^> številna prijatelje, ki so se ga radi spomnil: tudi v dobi njepove^a pokoja. Ko je priSc. na Vč\ .<»e ;e poročil s pvojo življenjsko flružico go- Marijo roj. PredaliČ. 3 katero je živel v srečnem in zadovoljnem zakonu. Iz tega zakona se iru je rodilo devet otrok, od katerih jih živi še sedom in so vsi že oduasL. Jože. Stane. Franci, Mara. Tilka. Bog- :n Anka. Raiutne se. da je pokojnik vzgojil vse svoje otroke v strogo naprednem in sokolskem duhu, saj so vsi njegovi otroci delavni elani viškoma Sokola.
Po upokoj tvi si je zgradil v Rožni dodiri; ivo j dom. kjer je včeraj zatisnil za večno svoje blage oči. V* javnem življenju se sicer aktivno ni udejstvoval. vendar ga Šteje Olepševalno društvo v Rožni ck>lini med svoje ustanovitelje in Je bi njegov prvi blagajnik. Marljivo se je udejstvoval tudi v hiv<i viški podružnici Cir 1-Meto-dove družbe, bil je vseskozi odločen naprednjak in jneroslcrvenski nacional'st. saj »i ik>bil v njeg-ovi hišj vse napre«ine in nacionaljn? liste. Xaročnik najstarejšega stloaenskega časopisa - Slovenskega naroda^ je bi nad 40 let. Bil je član viške organizacije JNS in je vedno pri vseh volitvah pokazal svoje jugoshr/ensko prepriča-
na ter ima stoje akromne rezerve vložene delno v investicijah, delno ▼ obratnem kapitalu, ki fi ne more pogrešati. Zato za industrijo v Sloveniji vlaganje rezerv in rezervnih lordov v državne vrednostne papirje v aplošnein ne bo prišlo v poštev. kar bo treba upoštevati pri izdaji uredbe.
ŽELEZNIŠKA TARIFA
Načrt nove tarife je določal 10 do 25r'c povišanje na razdalji 50 do 60<) km, hkrati pa zmerno zni/anje tanfe na razdalji izpod 30 km in nad 600 km. Dohodki železniške unmve bi >c po novi tarifi povečali za okrog 300 milijonov din. Zveza industrij, cev jc predložila izpremmjcvalne predloge; po njih T>i naj ostala tovornina v glavnem neizprentenjon*. Tarifni odbor je končal svoje razprave o načrtu nove tarife in je baje v splošnem upošteval predloge zveze glede deklasifikaciie posameznih vrst bla-
----- -
SOCIALNE ZADEVE
Socialna bremena so se. lani občutno povečala. Septembra je stopilo v veljavo sta-rostn.) zavarovanje, junija pa uredba o centralnem odboru bratovskih skladnic in rezervnih fondov K5. ki je prfncsla nova bremena, in sicer delno takšna, ki so prizadela le industrijo v Slovenin. Razen tega ie prinesla novo obremenitev rudi sprememba pravil o bratovskih skladmcah.
Lani ie vladalo 5lcde socialno politične zakonodaje premirje. Priznati je treba, da delavske organizacije v zadnjih letih v splošnem niso uveljavljale svojih zahtev po jroostritvi določb zakona o zaščiti delavcev. Zdai pa kaže. da je nastopil preokret. Zadnje čase nastopa delavstvo z zabtevo, naj bi sc po rcvi/iji uredbe o odpiranju in zapiranju tn»ovskfh in obrtnih obratov /niza! de!ovn: Jas v nekaterih vrstah obratov, n. pr. v grafičnih. Ta predlo« se zdi naAim ir.dustrijcem pretiramien. sai na<i država spričo posebnih v^uli rs.lv i h razmer ni mogla ratificirati niti \vashingtonske konvencije r> 8-urncm delo\-ncm času.
Po poslovnem poročilu, ki ga jc podal ar. Oolia. je poročal o računskem zaključku o preteklem poslovnem letu D. Corup. nakar so razpravijaH o proračajna u tibvn poslovno leto.
Pri n;ulome^tnih \T)l*tvah ic b:! i/vol jen /a namestniki! upravnega člana E. Podkraj-
iefl
Resolucija
Sprejeta je bila resolucija, ki v nji zborovalci me<l drugim zaiite\ajo: Banska uprava naj midi pri vseh pomembnih vprašanjih, ki se tičejo interesov widxistr; je. indu-stnjskim korporaci jam možnost stvarnega 8 delovanja. Predvsem zahtevajo, da se pri reševanju davCnih vprašanj zasbši mnenje indusrnjvkih korpnraeij m du ga tudi upn-števaio. Davčna obremenitev industrije je lani že dosegla rnej«> zmogljivosti. Banska uprava naj ublaž, predrv-s o skupnem davku na p »lovni promet v smislu predlogov L>osrn il "sk i korporaci i. Zborovale: uifo-ta vi ja jo. da >c iminembno vprn^anje ure-ditve siimoupnivnih fnn«nc šc vedno ni premaknilo z mrtve toekc L'rcditi bi ga bilo treba s posebnim zakonom, dotlei se pa nni zabrani uvajanje občinskih trošarin na surovine in pomožna produkcijska sredstva za izdelke, ki jih občine zopet izvažajo. Hanska uprava tudi naj pravilno uredi vprašanje ban^^v-nsikc trošarine na obutev. V interesu razvoja elektrifikacije ter pospeševanja dnmače industrijske delavnosti, naj b9Mka uprava ukine tro^ir-no na električno energijo, \adnlfe naj bans-ka uprava začne pospeševati naš izvf)z p<i zgledu dru-uih držav. Izvoznikom naj sc dovoli prosto razpolaganje s celotnim zneskom izv-ozni-ske devize. Ran&ka uprava naj pred izdajo pomembnih gospodarskih zakonov nudi gospodarskim korpo rae i jam priliko, da zavzamejo k zakonskim načrtom svoje, stališče.
Zborovatlci m odloč:>o izjavljajo proti i\edbi novih socialnih reform, ziasti skrajšanju delovnega časa in končno po/i vaj o bansko upravo naj sc čimprej loti revizije socialnih določb obrtnega /akona. ker zaradi nejasnosti jn dvoumnega tolmačenja po-vzroč;uo številne spore ter motijo dobre odnose me d. delodajalci in delavci.
nje. Danes počiva pokojnik msd cvetjem na mrtvaškem odru, kamor ga hodijo kropit množice njegovih znancev in pr jate-ljev. Vrlepa rnož«n poštenjaka ln odločnega napre<injaka bomo ohranili vsi v narjlep-šem spominu. Pogreb pokojnika bo jutri ob 14 30 na viško pokopališče. Težko prizadeti družini, ki je izgubila v*2x>rnega so-proga in skrbne^: i oeotii .zrekamo svoje globoko in ociKrito«rč»o sožalje. — at.
SPORT
— rramik mladinr v stittiškili -kokifi bo
25. t. m. v Planici, ko zakliuči planiška šola črnuških skokov >voj letin i k. Mla-lma tol Rateee- Planica. I ovje-Moistrana in Kra»nj-ska iror« se pomeri irp*\ seboj xa naslov prvaka, pa tudi-za m*-*-o\ najboljše i zrn'd 3 Šol. Mladina 1k> imela j»o prihodu jutranjega vlaka sk-ioiii zajtrk v hotelu Jalovec*, nato -\ i;i:io maio, ot> '11. pa priČDa tekma na _."> m skakalnici. Prireditev je brex vstopnine. Opoldne tk> honžani tekmi l.o skupno kobilo in ob H. razdeliVv tiairra<! v Jomu SK Iiiril • v IManki. Ojx)zariamo na prire-dSJIOV vsi-, k «sp zanima'o za razvoj mladine v skokih, kajti ta prireditev bo pokazala, kako so se razvili naši rrapnlajBi ol> mogočnih napravah za -valovne rekorde — im-<l njimi gotovo tudi taki. ki jih bodo v poznejših letih naskakovali.
— Br«dl si jo zlomil nos«. V Zeli am See je bila v nedeljo skakalna tetona, kiso«*ejp ndeležii; najboljši rvemalci in .iv<trijski ska-kari. ^kakalnira. zlasti dosko&te«, je bila zaradi fftoene pripeke zolo omehčana, kar je povzročilo mnogo padcev in celo resnejših poAkoflf. Najhujša iieaf J^a ie doletela -losi-pa Br.Tdta iz Salzbnr'/a. Pri prvem poizKusu je krnsko pr!>tal pri 70 ni. ie pa na prehodu v ravilleo /;ira i i mehkeiia le^a s smuemi nreveć m robi l. Vrulo ira le v sneg. toda :.-,,iPf k;] Ta^n (efark, da si je zlomil d *sno i>i^al. Bradla <o takoj prepeljali v botriico. kjer <n rfgsotovffi. do »»• pneko'jha prfecej rečna, da  r»a  V lin!, temu komplikacij najbrž
ne bo.   Zdravniki upajo, da bo najboljši
TATVINA VAŽNIH DOKUMENTOV -  AIJ LJUBAVNA AP&&A !
ROMANCA
TAJNOST DOKUMENTA 32. DIE FRAU DBS AN DERE N
Christi Mardajn, WUly richberger, Frltr Imhof, Trade Maiien
Kleganten tilm iz današnje družbe'. Film. ki ga je napisalo življenje! — Strasti in težki konflikti tvorijo gonilno silo tega napetega filma, ki bo vsakomur up.ajal. vsakega zanimal !
Jutri premiera KINO UNION
s redni aevropski skakač do prihodnjega leta okreval.
— Csseh naših teniških igralcev v Egiptu. V nedeljo >e je v Kairu konoal temiški turnir za prvenstvo Eeipta. na katerem ata eo-delovala tudi .lutrolovena Punčee in Mitić. Oba sla *e odlično plasirala, mitić ja prispel z Angležinjo York do finala mešanih parov in sta letala prvaka Egipta a zmago nad parom Rove—Sony 6:4. f>'2. Punčee se je prav tako planiral v finate posam rez.t i i kov. Njegov nasprotnik je bil ieiško^lovaški prvak Menze L Punčec je v finalu zaigral znatno slabrie kakor v pr?.pnjih i Lirah in je podlegel v dveh ^etih ts 4:d, 2:6. _
Saše gledališče
DRAM A
Začetek ob 20. url Torek, 22. marca: zaprto
Sreda, 23. marca: Pokojnik. Premiera. Pre-mierski abonma
Četrtek. 24. marca: Gospoda Glembajevi. Red Četrtek
Petek. 25. marca: Pokojnik. Izven
Sobota, 26. marca: Ob 15. uri: Bela bolezen. Dijaška predstava. Globoko znižano cene od 14 do 2 din
OPERA
Začetek ob 20. uri Torek, 22. marca: Don Juan. Red A Sreda, 23. marca:  Jakobinec. Red Sreda. Četrtek, 24. marca: Prodana nevesta. Red B
Petek. 25. marca: Traviata. Gostuje ga. Zlata Gjungjenac. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol
Sobota. 26. marca: Rigoletto. Proslava 25 letnice umetniškega dela višjega režiserja prof. Osipa šesta. Cene od 50 din navzdol. Izven.
Opozarjamo   na   dvojno  jroKto vanje ge.
Zlate Gjungjenac. ki poje v petek Travia-toc. v nedeljo pa Mirni v operi Bohe-me«. Gostovanje je 25. in 27. t. m. zvečer po znižanih opernih cenah.
Nesreča, samomor ali zločin?
Iz Siska poročajo, da so našli v soboto proti večeru na žele/ni<ški progi okrvavjjc-no žensko. Prepeljali s*~ jo v boThico, kjer se ic kmalu onesvestila in ^elc v nedelji) se ie zavedla. Bila jc Ružu Kude* i/ Gm-mplierta. ki je živela zadnje fiase pri svojih .sestrah v Ljubljani. Njen mož Alfonz jc bil častnik in udeležb se je balkanske voJTic. Z močem se pa ;r:sta dobro razumela. Umrl je leta 10.>2 \ Zagrebu. Po n je-^c\ \ smrti je zašla žena v bedo in kmalu je
ostala brez sredstev. Zadnje upanje ji je bila služba v Heogradu. Imela je še MH)
din prihrankov in s tem denanem se je na-pcjTila v soboto proti Beogradu. Na postaj v Sisku ie čakala na he< .<_• rajski večerni vlak. Odšla ie v bližnjo »»ostrino, potem se je pa izprehajala t>b železniški pro<4i. Kaj se ic /U(Klilo pozneje, se ne more spomniti. Za\edla se je šele v bolnici.
Kaj sc je prav za prav zpodilo. nihče ne ve. Morda gre /a nesrečo, moroa pa tudi za  poskusen   samomor ali   /Uvčin. Kudrova
ima počeno lobanjo in sama noee povedati, i-uiM) jc prišla na železniško proga
Iz Kranja
— Nevarna tatica prijeta. Med 6. in 10.
tebr. je nekdo ukradel par čevljev Gabr-M-kovi. ki stanuje pri šornu. Gabrščkova je osumila tatvine Pangerc Angelo, ki je v zadnjem času večkrat vlomila po Kranju v stanovanja in predvsem pokradla obleko in čevlje. Včeraj je Gabrščkova Pangerčevo dobila v Kranju in jo takoj vpraSala radi čevljev. Pangerčeva je tatvino priznala, rekla pa je Gabrščkovi naj «re z njo na njeno stanovanje v Snakovo. da ji bo čevlje izročila. Najbrže je mislila Pangerčeva pobegniti ob tej priliki. Gabrfičkova na ta njen zvijačni predlog ni pristala, ampak je poklicala stražnika, ki je Pangerc Angelo aretiral in zaprl na stražnico, pozneje pa so jo oddali v sodne zapore.
— Leseni most čez Kokro je Se vedno predmet občudovanja. Od vseh strani g"a prihajajo ljudje gledat. Zlasti je dobro vidna vsa njegova arhitektura sedaj, ko so odstranili pomožni oder. Po svoji konstrukciji je edinstven daleč naokrog in dela ča.st projektantu in graditelju. Oder bo te dni ves odstranjen. Zlasti je interesanten pogled od daleč na vitki lok. ki se boči drzno nad globoko sotesko Kokre. Provizorične deske mostička bodo odstranjene in nadomeščene s plohi, škoda da s kranjske strani še ni urejen dohod. Na hujanski strani je ootrebna cesta že napravljena. Jutri dopoldne pride v Kram' komisija, ki bo most preizkusila s pomočjo nrimerne obtežbe. Most je ponoči razsvetljen. Za Huje in Klane pomeni veliko pridobitev in je promet po njem že sedaj zelo živahen.
— Občinska, seja. Jutri ob 18.30 bo 11. redna občinska seja. na. kaLeri sta glavni točki programa razprava o predlogu proračuna in ubo?.nega sklada za 1.1938^39. Proračunska seja se je letos nekoliko zavlekla in je precej zanimanja zanjo.
— Vodarina. Po priključenih vaseh, Id še nimajo števcev, je vodovodni odbor vo-darino pavSaliral po številu ljudi in po številu živine. Ker pa se je pri tem vzela za podlago jako krivična odmera, je po vaseh veliko razburjanje, ker ti ljudje vode dosedaj niso plačevali, še večje je razburjenje tam, kjer poleti vode manjka, ves dan kot na pr. na Rupi. plačati jo bo pa vseeno treba. O zadevi bomo poročali podrobneje.
— Ceste v priključenih vaseh so v obupnem stanju. Kakor jih je prej zanemarjala prelaska občina, tako je zaenkrat tudi kranjska pokazala premalo smisla za primerno izboljšanje. Tpko se je cesta na Rupo, na Klancu in Hujah nasula z debelim kamenjem, ki se sedaj s cestiščem ne bo sprijel. Namesto, da bi nasipaii pozimi, ko je cesta vlažna od padavin in zmrzline. so nasipaii sedaj, ko se je cesta osušila in tako se" kamenje valja z enega kraja ceste
na drugega ln na njive, samo na cesti ne obstane. Hoditi po tako nasuti cesti je sploh nemogoče oziroma podobno, kot če hodiš po produ v strugi reke. Ko so na praznik av. Jožefa ljudje prihajali na Huje v cerkev, žen.ske niso mogle peljati vozičkov po tem produ, ker bi se vozički z otroci vred prevrnili. Seveda so vsi zabavljali nad tako cesto. Otroke so pa morali nest i v naročju. Ceste bi se morale nasuti že pozimi z gramozom, pa ne tako na debelo, povrh bi se pa moral nasuti pesek.
— Delavska zbornica v Ljubljani pošilja sedaj vsak torek popoldne v Kranj svojega uradnika, ki uraduje na občini in je na razpolago tako delodajalcem, kot delodajalcem z raznimi pojasnili. Zvečer pa se vrše sestanki in predavanja. Misel, da morejo delavci v Kranju izraziti svoje potrebo in zahteve uradniku Zbornice, je gotovo posrečena. Delavstvo naj se te ugodnosti marljivo poslužuje.
K O L E D A K
Danes: Torek 22. marca katoličani: Oktavijan. Katarina
D a N ASN.IF    PRI K E 1) I T V E
Kino Matica: Zgodba neke dude
Kino Sloga: Laila
Kino Union: Njegov model
Prirodoslovno društvo: predavanje univ. prof. ing. Maria Osane Razvoj telegrafskega kabla-, ob 20. v mali Filharmonij ni dvorani.
D E ž r R N F   t E K A R N K
Danes: Dr. Kmet. Tvrševa cesta 43. Trn-koczy ded.. Mestni trg 4. Ustar, šelen-burgova ulica 7.
£fsKt9€>J miti
\ itšit pristno štdvenska vžgbja sama po sebi še ne zadostuje človeku /a resnično oliko in omiko. Hiti bi moralu taka. da hi se poznala človeku pi \soket7i kontku. dn bi ga spremi j uln vedno in povsod. T ako vzgojenih ljudi je med nami /a/ malo, čeprav se radi trkamo na prsi m hahamo. č<~<, da imamo s\'o}<> posebno slovensko vzgojo.
če ie naprodaj kmetija, lahko pravimo, da se prodaja /. živim in ntttvim inventarjem. Pod živim inventarjem razumemo v tem primeru živino^ prašiče, perutnino m kar ie se živega na krneli/i. Noben kmet, pa naj bo ie tako mulo izobražen, pu ne bo mislil pri tem na ljudi. Ljudi zna m more prištevati ined živi inventar samo gospoda s pristno slovensko izobrazbo. Se /motiti bi se posebno, če bi tako gospodo samo uvrstiti rried šivi inventar^ samo da hi se takega inventarja \saka poštena kmetija branila.
Ciganska tolpa na delu
Ljubljana. 22. marca V okoVei Novega mesta, zlasti pa OifrOg M:me peči orožniki že dolgo zaman zasledujejo tolpo mlajših ciganov Hu-lorovc°v, ki prihajajo tja sleherni mesenj za neknj dni in vlamljajo v hiše. v gospodarska poslopja in še najraje v z'daniee. V krnj prihajajo sajno moški, njihove družine pa se
zadržujejo ponajvadi v o'^Mici !var]ov-i na meji Bele Krajine in po krajih na Hrvatskem. Vsi H U do rov ei se klatijo po Dolenjskem pod lažnirni imeni, kakor; Florjan. Jurkovič. Brajdič itd. ter imajo nekateri res tudi lažne dokumente, glaseč« rta ime Brajdič. ki sr> bili last nekega pr^d leti bl'zu Vrhnike umrlega člana ferajdRčo ve ciganske družine.
Nedavno so cigani vlomili v zidanico Janeza Krevsa iz Hrastja nad Mirno pečjo, kjer so pokradli vse dosegljivo ter odnesi' tudi nad 100 litrov vina. Iste noči vdrl-; v sosedno zidanico Josipa Makšeta iz Poljan ter mu stočili 100 litrov rdečega vina. Naslednjo noč je prišlo pet ciganov v Dolenjo vas, kjer so skušali vlomit: v kaščo posestnika Josipa Gašpariča in pa v trgovino Jožefe Lenarčič v St- Juriju pri Mirni peči. K sreč: pa so jih opazili vašč-a-ni in cigani so jo še pravočasno odkurili. Zbežali so proti grozdu in so jih vaščatu nekaj časa zasledovali, niso se jim pa upali slediti v go>zd, ker so cigani najbrž oboroženi.
Ista cganska tolpa se klati tudi v okolici Kočevja. Črnomlja. Logatca in Kranja, kjer kradejo vse. kar dosežejo in spravljajo nato plen k svojim družinam na Hrvatsko. Vsi Hudorovci: Jože. Marko. Pajo in Anton ter Juro so pravi korenjaki, stari po 25 do 29 let ter imajo vel«ke crne brke. Jože ima nad desnim očesom precej veliko bulo. ki jo skriva pod klobukom. Ti cigani prekoračijo večkrat tudi italijansko mejo ter se klat'jo po Italiji. Zaradi tatvin in vlomov je bil Jože HudOrovac ki jo je prstal pred msci. nakar j pobgnil pred leti obsojen v Italiji na večletno ječo. ki jo je prestal pred meseci nakar je pob- gn i na^aj v Ju gosiav'jo.
Iz škofje Loke
_ Sejem. Ka.p'crji v veem letu, smo imeli
na <ian ev. Jederti v Akofii Ix>ki. 7.p na predvečer ±o postavili stojnice, ki so 6e n i-lK)biIe naslednjega dne 7. vsom mogočim bla£io;n. Železni ne. sadnih drevesc, usnjenih izdelkov, klobukov, loncev, slašrir. — vsega ie bilo v izobilju. Krasen dan je privabil v Skofjo Loko nenavadno veliko ljudi, pravo sejemsko vr\enie se i> razpletalo po £kof'u Loki tja v pozno popoldne. Kupčija niti ni bila preveč slaba. Tcravno je z druge strani prav tako res. da sejmi nikoli več ne bodo tako zaživeli, kakor svoj? <*a>e. Dandanašnji
ie pač troovina za vsakim oglom in ljudje nimajo potrebe, da bi čakali naš na sejem. Kakor sejinarjev je bilo tudi nrnogo stolnic, po obeh straneh Mestnega trga.
_ Pokopališko  pot   valjajo. Pokopališka
pot. ki ;e edina kolikor toliko pripravna v?z med vojašnico in Skofjo Loko. bo nova. Ce--lo csO lan; izdatno razširili, a zdaj jo valjajo s cestnim valjarjem. Poemli <=o jo spveda preje z gramozom tako. da bo zdaj lepa. napeta, Hiatitioa in zek> pripraaoa za iapreho.I.
DNEVNE VESTI
— ^krajno /an» ni.#r'pim r«^ta       - -«r> *inč+ *-e**te rHo elabe. tod« tako zanemarjena, kakor je cesta iz Bohinjske bi*trre do >Zlatoroza<\ ni  menda  nobena    In vendar ie ta re«ta z«»lo važna, saj >e bohin»«k! kot naše -loveče letovišče, kamor prihaja vsako leto mnouo tujcev. 2e ham amo T**all o tej cesti rn ponovno moramo ueotov.ti. da je nararnoat  sramota ta Slovenijo, da ima • Ifrtovi^kem krafu taAo hkratno zanemarjena* r*^to  Tz Bohinjske Bistrice do ^Zlatoroca ie tako daleč, da turisti in Miiurarii. nune nieni v planine, ne morejo hoditi peč. Prisiljeni so voaiti se z avtot«k«ii. kae avtobusi od hotela S*. Janez na pred spi«* ae morejo voziti. Cesta  je namreč pokrita z ledom in trdim *negom. k: so vanj avtomobili  zarezah  globoke Lol^mire  in   po teh n>orajo zdaj voziti. Ce «* pHj si jo J#j i sti. se ti zdi. da sedi* v čolnu na razburka nem morju, tako te premetava in trese. Ali res ni nikogar * !>ohin>i. ki hi preskrbel v zadetku zime plug in Konj t. da bi očistili resto - To r* menda ne bilo združeno
«i tako offrommmi -atroski. da bi prišla občina na hoten. Odstranite vendar to aaio sramoto, rta      ne bodo tuje' r»o pravici zgražali?
Delegati deta* cev tobačnih tovarn \ Beograd«, (•eneralni direktor uprave oržav-* !»on«>noiov »JiorsSe Ra*'ć je «prej*d včeraj de4e?a<*ijo detavcer veeh toHaerrih -■-vam v državi. Oob-sati so mu pojasnili težak aaSMaaaf in umorni po'ožaf dela vat v.-t *o-Knevtih toram i« i ■aauail aaj ukrene ve Trf>rrrHoo. da #c ta pokata; rz*<Q*j^a. Generalni direktor Jan ie ohajutnl ena Makor *>n »o i   naborih močeh
— PravtHiik k zak»an o slaalko\oanen n-m. VrVraj ie a'ooil t veljavo no\: nr:«-zoknr« o tdadkovo ioem r?«r*tvu. ■ ie loetio lo4n*eoa. kak« na; s ra-kon iivHjsriju. Prarinik doto a m*»i dm-tjkm kako in koma je treha prijavi*! ril*r-■motmm*. Zadnji rok ?a prijavo je fr^ Lastn'ki rtataaaate pravice k: b m *mndil;. iTir'ioe evojn nravoo in i. njo Siv'oee i' iiaaCjla d'-«rn. Bnrzj dela i^če T o-njsrja. -*f hlape*. i-i^srn^arjeT preciznih '*a vojno talira \ od v Krn^aJevesV 1 volnen instalaterja. 1 pWkarja-lifiiria li irntracrio fe. *a. ! Srnjri-or^za. ft krojače v. \ fn to navadnih ^tkvarT*
IKINO sl,OGA. telefon 27-30 Nov nepozabni svet odkriva pred nami svoje tajne v filmu L A I L A__
a* . anri
fat
t" I r: ~r
— Pred   k»H»gre<*oiu   Jadranske -tra/e.
Letošnji kongres Jadranske straže bo zadnje dni Hmlja v Zagrebu. V okviru kongresa bO r*"~-"»»V''   co—, **^i~<* -:i7<'3Vn
pod naslovom Nas Jadranc. Stroški za razstavo bodo ninaali okrog pol milijona. Razstava bo oviprta od 2~v junija akt 9 julija.
Konferenca /el»*/ni«*kih >tn»kin n jakov4 Male aataate. Danes dopoldne ae je pričela
▼ Splitu  konferenca  železniških  si »kov-
njak >v Male antante. Konferenca bo trajala do konca marca. Na nji ae bodo ob-vale potlrobnoati pravilnika o preva-Iju potnikov, bi i ga in žive živ'ne. Jete na XI z ase« tanju roapodarakea;a sveta ata> antante. Pra\ilnik naj bi stop-.l v ve-Hbvo do konca tekočega leta. med tem ko ga bo definitivno odobril sklep Male an-tan*e. ki se aeatane najbrž 3. oktobra v Splitu.
— |/l«i 4.»rtea. Tr»t. Opatija. Reka priredi /' uifrfci promet r Lnibllam. v dneh 25u 9a\ in -7. marca Cena v<«ž.nje s kolektivnim potnim lis-tom t«n lt»5. ali veaV n?e r« celotne o«*rirl ? din 34a Prijave -prejema Putnik \ Ljubljani.
— \ rerne. \ rf-nienxka aaaaarea) pravi, da bo večinoma oblačno in toplo rreaae. V*e raj i*- /" s-ala naj\"išja tenip**ratura v Beogradu v /.a«_rr**?'ii v ^.»raevu It), v Mariboru 11>. v* LiubViam !R.5. v Splitu 18. Duvi ic Uazal barometer v Ljubljani '06.8. temj>eratura »e znašala 3.2.
— >»fa*i| fe. H« m«dra| :tn me-ccev. >"a zagrebški policiji so imeti včeraj čudaaaja COsta. Pri 'iežnm* ! 'ira'l-!; !»u se ie za: lasi I mladenič t turistični ot4eki in mu |>okazaI .*toh) popotno knittfo. iz katere ic razvidno, aa -t- rw5e Sv "tislav Roma novic, da je študent tehnike, star *_'♦*» let doma iz fzica. Ro-manovič ie stavil t nekim inžemjeriprn. 'lalHa'j 30 mescev molčal rn f>reno*oval ta ča> vse na Jugoslavijo mej »če države.
— Dva  poškodovanca. S u*-\ so pr»-fli:i!i
▼ bolnico 10-letnena pose^tnik^veca sina Lojzeta Ponikva rja iz sko* Jana pri Turjaku. Deček med itrro l tovariši splezal na visoko lii«o. na kateri se je odlomila -ibka veja in nadel je z I pe tako ne.-r-»čno. ia ie dobil laiie zunanje, a hujše notrarijo poško«!-b?. Na iaiTi Ivana Petriča v Kamniku nad !'r>v - ]-»■ ?.-\ ••-raj po|h>Un^ igrali, otroci z vagonč-k: za prevažanje lesa. Med njimi je bil tudi pelbtni Vlado Kraič. sin Petri-čevega nosio vol i >. k' ie po nakliin'jn prijel pod tak vauonček. ki ga je hudo poškodoval na jjlavi in po životu.
— Zaplenjena kolesa. Orožniki na Vačah so zaplenili oni dan nekemu domačinu več koles, ki so bila nedvomno ukradena. Vseh pet koles je brez znamke in so povečini tudi brez tovarniških Številk, le eno jo ima
n sicer 2.994. Kolesa so vsa črno pleskana. •^alje so orožniki zaplenili tudi dve ogrodji -oles. eno modro, dmeo pa črno ple8kano. Zanl en jena kolesa, ki so bila predelana ina okrog 4000 din. Tatvina zlatnine v Novem Sadu. Ljub-j    \a policija je bila obveščena potom n    "iTama o drznem vlomu v stanovanje ara« vinskega  svetnika Jovana Romanosa
v Novem Sadu. Ukradeni so bili biserni uhani, izdelani v obliki trtnih listov, zlata moška ura znamke Borela*. zlata brosa s črnim emajlom, platinasta ovratnica z velikim biserom in petimi briljanti. par ma-ti zlatih uhanov, zlata broša ln 2000 drn. Vlomilec je neki mlajši' moški, ki se je odpeljal po vlomu proti Sloveniji.
Vepa!«ski maharadža in milijarder Rot-M-hild v Dubrovniku. Z italijanskim prekooceanskim narnikom Saturnia - je potovalo v nedeljo mimo Dubrovnika 596 turistov na pdti iz Amerike v Benetke. Med njimi sta bila tudi nepalski maharadža s svojo družino in spremstvom ter mlljarder z družino
KINO UNION, tel. 22-21
Dane*, zadnjikrat ob 16, lfl.l.i in 21.lo
prekrasen velefilm
NJEGOV MODEL
Sestra Marija
Slnvni baritonist .\lek*ianU*»r šved. ( amilla Horn, Paul Javor itd.
Ta film morate videti!
Iz Ljubljane
I r:»\m*- in 'b uir ti   /.»mmIi ii.i pr.i/nik M.in i. m.        «i/n;ii»»-ii»:i.        • . ^
ozniirie,n a   v   n^kat^rih   koleinrj.li   ni vs»c ■s     i'r.i/'.ik   a državni ura-li »ja ne l*o*l*»  pf;iz;ioval:.   1'ač (hh!..  traovine in
denarni zavodi v peb*k ves rian zaprti.
l'*oa«.ni|,i £l*>d;th^kf upr;i%p. «, na notico č'udno •o-topani** 'jI *dali>k*' upr;i-V*- -r< n» i»r«'»di i;i-l»Nln|e pojasnilo: So-■h»ta;i ;•' '<l*iav;i <»u-f»«Kia ti].*»nbajcvi je i»ila v.-»lej i t? p*»VfMnl napov"<iana kot pred-u i^i /.m/.:i:i h i-«M.:fi ol jo din navzdol. l»ko ajataajaajal r •jHTloaria \.ik«»r Indi <lncvni letak zit sililo 19. t. m.. k|*r -o tiskane ce-•»♦• aifziiiui r»f-d.Ž4*ni od        lin navzdol,
-"saiiio ihj tek ceoak je bil blok v>u>pni- *»l P*Hka kal ji v predprodaii.
— **mrt blaae /ene. \*č«r:i        aamrla v
.....'     _.i    Miuiiii  Klem^ncič.  i c-
na STitlio\ec.  so:>mam ai aaai ali i |i,a slfaž-
u»ojr.Tra. K Icmcfi'-'«-c\"a je 1'i.m v/.oi dolu«* rn.i;*-r»-  in   i*- v/joji'.-i  4 i»Tr«»k«-.    N':ijmiaj>i.
K ♦■m-   <'<■.     •!:; Miniiraiii   filozof. je »r-     - -i k   Ak;i-U'Mi»-ketfn   n Ji Ilire.
K.tuic'.«-   • vj       I Mla   f.re*Uu> priljit I jena ;o >voj*-!n  i »i a ne m   /.na čaju in M»'ialncni čutu. \      /:vljeiij^kf  težavg j»-  (»reauuovala ve. in> kot nrava <«orenjk:i   d'»na     bila \f- K<y-iiene. /.»dire čase ie lioiehala zaradi tv.»fl» 11 .•!.:'    ...ni:: •     .-,   v:i...!e. • s--   ;c j« l'»t'la j»ljiiČTii.a.  ki  •*»■   j«-  zelo  i.anlo  razvila. Po-_rrel.  lo jutri        la.:»0 izpred  mrtvaSk ve-/..•  *»i»'.nšnc   U»'ni<f>   na   J»oko|.a!:- •    k -cv. i.   P«»koJT!i.i   b!ai»  ^►'»min. i» »rodnikom .i   i j ~»   ">k ■ ♦•:»<» -o ••• i'j*-!
— Ii ^murar<.k» i/lfii nP|>. priluv-lnji izlet p!anin.--'\ sinu-čarj «v bo v rasu ol j»»-'ka -.">. 1   ni   it. i. na Marija prazni!:) do vključno
*'delje J7 t. m. Marsikdo si Ik> lahko izpo-- <«val aaoaaa za sofcoto 26. t. m. tako. da bo ^> tr dni 'ia ra^pola-jo za -muko v plani-i»dhod !/l--'i!kov \x> na t>raznik. v pete* <»•> »> nri ijutrai. !.-'•_•• lr.- do kače l*ri Triglavskih jezerih. ki»-r lx» pripravljeno
pr-*)oči*ee.   v i-oim.....do smuški   ./.!•»i \'
okolici |*<> dogovoru med izletnik« iu emu -kini učiteljem. Povratek v nedeljo zvečer r izleta *ki|ii vlakom ('lami SPI) imajo -i0'» iK'pu«*! i»ri \oznini. Prijave sprejema pisarna >PI» do viiljučno *-reiIe zv»v »r. Turni snm--k. t»*č.ii pj ««e vrši za izvežbane smučarje j »roko vsega Triglavskega |H>«_'oria v rasu ol H. d>> 1u aprila. Naika-neje <lo 1. aprila t. 1. r.e morajo prijav t tozadevni interjaeut-v pisarni SPD na Aleksandrovi cesti 4 I.
I'r**->t«(%«»lina -on.iln;i ihiw(ina. k: ■> i>ot>ira mestna ol»čina liuHljanska tx> služili za zaposlitev brezposelnih delavcev pri javnih delih. Zaposlitev je najboljša ihiiiiot. ki jo more občina nuditi. Zahtevajte od v>.ake-ea. ki s? zgiasi pr: vas radi te davščine, uradno izkaznico s sliko. Xe izročite nikomur Icnafja. ak<: nima te izkaznice in ako ..i! ta potrdila, ki  mora imeti tekočo
številko, uradno Mampiljko in /. besedami na-- rio zmesxka   I»**|avrem dela!
Predajanje l'riroilo«liM neca druživa. Dane- bd predaval v mali filliamionični dvo-kina Madce £. univ. prof. ing. M. *>*a-na o *vmj: Razvoj telegrafskega in tel dou-skega kabla . Preplavan je bo podalo rasvaj kal-la v zadniih 90-tih letih vse do zanimive in na;- • t.»kine med br -zžirno telefonsko eveao ;n ršeaa pa kablu ter do najnoveiš.-ja kabla brer. žice. ki obeda postati kabel 1k>-Predavanje fvodo spremljale st.>-vdne skioptične slik? in na vpogled IkmIo razni vzorci kablov. Pricetck   lb 2Ql uri.
— Ii LjuJnka univerza v Ljubljani. \" sre do. 21, t. m.. N) predaval univ. prof. dr. Fr. <t*d» <>-ndobn *m ževbenju v na^ih -.red-apivtikil fre>kah. PredavaniJ. ki te bo vršilo v mali dvorani Filharaaonifineaa dni-Haa na Kongresnem trgu bodo spremljale akkapticrie slike. l*ričelek ot 20. Vstop nrost.
-i Opozarjamo na koncert slavnega pia-aistl Ran.da Koezalskega. ki l>o jutri v sredo, dne 23. t. m. ob JO. uri v veliki Filhar-mone-ni dvorani. Na sporedu so dela Beot-hovna. Si hllinaniis Kocralskega in Chopina, katerega -»kladb*' zavzemajo v»>s II. del koncertnega -norela, ponovno poudarjamo, da ie Ko*za!ski e<len naiboljših sodottriih izvajalcev Chopinov:h skladb. Predarodaja vstopnic v knjigarni Cdasbene RfaGce. Cene od ^5 dim navzdol Na razpolago so še »edeži va«h vrst in c?n. prav tako tudi stojišča.
u— Anketa n lui-ko-pronietnih prireditvah mesta Ljubljane l>o v četrtek 24. t. m. ob 17. v veliki dvorani mestnega poglavarstva. Na anketi bo okrog 00 zastopnikov mesta in banovine ter luisko-prometnih in naj raznovrstnemu drugih organizacij, ki imajo kakršnekoli sfrk? s tem vprašanjem, obravnavalo, kake !>i razgibati živahnost našega mesta z raznimi prlre litvanTi. ki bi privabile tuice. 2upan bo ob tej priliki ob-;irno poročal o vseh aktualnih vprašanjih našega tujskega prometa, zlasti [>a o raznih tdoiah in zanii>iili. ki'so jih |H>le<_; mestnega turističnega odigra - j > rož i I i razni drugi faktorji.
a— lak sadni pregled avtomobilov in ino-lociklov bo 29. t. ni. od 8. do 1'2. ure na Bregu štev. 20: dohod iz Novega trua. Komisija zdala istodobno iovolilo za u|>oraLo vozila po določilih taksnega iu pristojbinske^a pravilnika. K pregledu ie prin-ljati vsa motorna vozila, ki ob dosedanjih terminih letos še niso uda pregledana. Zamudnik* bo zadela kazen m -e jim I>o j>rpfK>vedalo obratovati i atadanrenim vozilom.
a— Jnlrilej proi. O. še^ta. ki je bil orvot-i!" doiočsa /;i Setrt *k 24. t. rn. je zaradi re-| 'rtoarnih o/iid\   pifloien na soboto 20. t. m. Vstopnice kupljene za to predstavo, aa I ia jo za  nov: datum.
—lj Tati ine v mestu. Iz pod s U ešne sobe posestnice Marije Klinarjeve na Dolenjski cesti je nekdo ukradel oni dan 4580 din. same kovance po 50. 20 in 10 din. Na prijavo oškodovanke je policija takoj uvedla preiskavo, ki pa zaenkrat še ni imela uspeha. Uradniku Viktorju Jurku je bila ukradena iz pisarne finančne direkcije rjava aktovka v kateri je imel črno obrobljena očala in razne druge predmete. Jurko ima okrog^ 500 din škode. Z dvorišča hiše 1 na Cesti 29. oktobra je tat ukradel Mariji Polakovi : ie. > plišasto preprogo in ovčjo paedpoateljno preprogo, vredni 300 din. Iz nove stavbe v Carja Dušana ulici pa so tatovi ukradi; stavbniku Drafrotinu Man-deljcu novo straniščno školjko s svinčeno c-vjo in pa tri medeninaste pipe.
—lj Na kolodvor« umrl. Včeraj okrog 1 Ii reševalci [»ozvani na irlavni kolodvor, ker se i*- pred Idauairio onesvestil neznan mlajšj moški. M.-sevalci so se pa vrnili praznim avtom, kajti onesvešć^ini moški je bil medtem ze umrl. Na kolo Ivor je prišla polici iska ko nisi ja. v kateri sta biln zdravstveni svetnik dr. Lužar in dežurni uradnik j \ "■ Zdravnik jc ugotovi, da k mlad*« nija zadela srčna kap. Na podlagi doku ni *ntov, ki jih j.- intl pri s^bi. so ugotovili, da . za '_*"» I**-_'.: l.r *zpo-epiegfl Alojzija I»ragaria. ki j*> aadtlje «a<e stanoval v Olivnem na i Vačnnii. / r.\ t.'i mi prihranki se i-> včeraj napotil v Ljubljano, da I i dobil ■*bi7.b«». n-r/a" urede ga je pa dohit 'la im-aadaa smrt. Truplo so prepHiali na od«-edl>o komisije v mrfvastiico k Sv. Krištofu.
—I j Ponarejeni kovanci. \' zadnjem Času i.' vamastaa shlant eaoieniia nekaj 10 di narskil kovan<-ev. k Ml M izkazali kot fal-zifikafi in ki so bili že v prometu. Ponarejeni kovanci >o bili prin aSerii i< nam najt>r/. <*\ drugo*!. Pred dnevi je bil v Ljubljani zaplenjen tudi ponarejen tisočak, izdelan izredno dobro.
Ii Ne pozabite \ -redo ita reveže. Pred Vadnikaan bo me-tni socialni ura*l v -redo zopi : sprejema! stare obleke, perilo in obu-tev. Vsakdo ima doma kak kos. ki na ne potrebu e ve-. H -vežem bo še dobro služil!
— lj V izložbi rvnlke Klite v Prešernovi ulici je razstavije»na »liplonia. ki jo je poklonilo aa|rtarejSc slav. pevako ItuMfo Lira" v Kamniku -voi.-nin častnemu članu skla-aaaeaiu Eavka PaaaOvea. Sliko je napravil član Lire g. Josip <»»'rčar. umetno izrez-: :t u. dan"/ Klemen.
Iz Celja
—v t lanski sestanek J\"S bo dre\i ob osmih v Celjskem domu. Xa dnevnem rexlu je poročilo narodnega, poslanca g. Ivana Prekorška. članstvo iz Celja in okolice je vabljeno, da se udeleži sestanka v čim večje m številu.
c Društvo hišnih posestnikov za Celje in celjski srez je imelo v četrtek zvečer občni zbor. na katerem so bili izvoljeni v odbor sledeči gg;.: za predsednika Anton Fazarinc. za odbornike pa. Dobovičnik, Ivo Gams. Oologranc. Kosmač, ravn. Drago Kralj. Vinko Prelog. Schrnidichen in 2ohar. Za preglednika računov sta bila izvoljena gg. Lečnik in Grajželj.
—c Prevoz in delno dobavo gramoza v skupni količini 2400 kubičnih metrov za posipanje občinskih cest. ulic in poti razpisuje mestna občina celjska. Ponudbe je treba predložiti do 28. t. m. do 10. dopoldne mestnemu poglavarstvu v sobi štev. 9. Opozarjamo na zadevni razglas, ki je nabit na občinskih uradnih deskah.
-c Razmere na delovnem trgu se izboljšujejo. Pri celjski borzi dela sta se od 11. do 20. t. m. na novo prijavila 102 brezposelna, delo je bilo ponujeno za 119 oseb. posredovanj je bilo 51. odpotovalo je 25. odpadlo pa 309 brezposelnih. Dne 20. t. m. je ostalo v evidenci 981 brezposelnih (826 moških in 155 žensk) nasproti 1264 (1109 moškim in 151 ženskam) dne 10. t. m. Delo dobi 50 delavcev za regulacijo Savinje, 9 hlapcev. 2 krojača. 1 čevljar, 8 dekel. 6 kuharic. 3 natakarice ter po 1 francoščine zmožna vzgojiteljica in postrežnica.
—c Nesreča ne počiva. V Breznu pri Vitanju je padel 18 mesecev stari sinček dni-r.arice Franc Skok doma tako nesrečno, da si je »lomil desno nogo. V petek je padel 12-letni sin posestnice Franc Kotnik iz Velikih ravn: pri Novi cerkvi na cesti in si zlomil desno roko. Ko je peljal 13-let-ni posestnikov sin Janko Kramarsek iz Ivenc,e pri Vojniku s svojo sestro drva iz gozda in hotel med vožnjo zavreti voz, je
padel pod voz. Kolo je šio čez dečka in mu zlomilo levo nogo v Členku. Ponesrečenci se zdravijo v celjski bolnici.
—c Eden si je prereza! žile. drugi »e je zastrupil. V soboto si je 61-letni občinski delavec Jurij V. v Lokrovcu pri Celju iz neznanega vzroka prerezal žile na levi roki, v nedeljo zvečer pa se je 53-letni Žagar Simon N. iz Nove vasi pri Celju zastrupil s strihninom. Oba so prepeljali v celjsko bolnico. lyer jima je hitra zdravniška pomoč rešila življenje.
—c V eetjski bolniei so umrli: v soboto 18-letna tovarniška delavka Hermina Vov-kova s Polzele, v nedeljo 45-letni gostilničar in lesni trgovec Martin Remic iz šmar-tnega ob Dreti, v ponedeljek pa 77-letna mestna reva Ana Gajškova iz Medloga pri Celju in 50-letni posestnik Anton Vin-dis s Kristanvrha pri Sv. Petru na Medvedovem selu.
Iz Maribora
— Okoliški trgovci so zborovali. V nedeljo popoldne je bil pri Orlu* občni zbor Združenja trgovcev Maribor levi in desn; breg. Zborovanje, ki je bilo zelo dobro obiskano, je vodil predsednik g. Janko Ko-.^tanjšek. ki je uvodoma pozdravil oba mariborska sreaka podnačelni'ta in predsednika Zveze trgovskih združenj g. Vidmarja :z Ljubljane. Njegovo poročilo opi-."uje slabo sts<njo okoliških trgovcev, ki jih pri uspešnem delovanju ovirajo kmečki dolgovi, krosujarstvo in šušmars-tvo. zelja okoliških trgovcev ie da bi M nadalje obstojala sedanja uredba o odpiranju in zapiranju trgovin. Nadalje se potegujejo za uvedbo 4 urnega delovnega časa ob nedeljah. Sledilo je poročilo tajnika g. Alojza Bla<^xyv~'ča. iz katerega posnemamo, da šteje okoliško Združenje trgovcev 339 članov, ki zaposlujejo 68 pomočnikov. 56 pomočnic, 34 učencev in 23 učettk. V preteklem letu je bilo nanovto prijavljenih 30 trgovin, odjavljenih pa 32. Trgov-ko nadaljevalno šolo je v dveh razredih obiskalo lani 33 vajencev in vajenk. Po daljšem poročilu g. Vidmarja o delovanju Zveze in vsedrzavnem trgovskem kongresu, ki bo ob priliki ljubljanskega velesejma, je bil občni zbor zaključen.
— Premieru Parmove operete »Nečak«
(pod nov*im naslovom Nepravi nečaka ali ? Postrešče-k št. 13c » bo drevi ob 26. Pričaiknje se poseben obi^k iz Ljubljane. Narodna in kulturna dolžnost vseh ljubiteljev Parmcvih skladfb in oaebnih čestil-cerv- pokojneca Častnega kapelnika našega gledališča je, da ga ob tej priliki počaste s številnim obiskom gledališča.
— Trgovine na praznik. Združenje trgovcev za mesto Maribor sporrča. da bodo trgonine v mestu na praznik Marij'ne-ga oznanenjs., v petek dne 25. t. m. pred-poldne odprte.
— Na mejj prijeti Žid je — milijonarji, pri Radiu na bivši avstrijski meji so oddelki S A prijeli štiri Žide z Dunaja. Pri preiskavi so rasli pr: njih za preko 10 milijonov dinarjev tujih valut in deviz. Obmejni organi sso vrednosti zaplenili, žde pa spravili v notranjost države.
— Pet žrtev požara. V nedeljo ponoči je izbruhnil požar ^* stanovanjskem poslopju posestnika Antena Novaka na Du-pieškem vrhu pri Zgornjem Dupleku. Sosedje so pr hiteli Pa pomoč. Ko je 5 sose-<_iov reševalo pohištvo in obleko v gorečem poslopju, se je to zrušilo. Tramovje je pokopalo pod seboj Antona Novaka. Rudolfa Vogrina. Petra Fižolnika. Alojza Cučeka in Franca Nerata. Vsi so bili zelo nevarno ranjeni in so jh nemudoma prepeljali v mariborsko bolnico.
— Na svoj god se je obesil, v soboto zvečer, na Jožefovo, se je v Nasipni ulici na Pobrežju obesil 241etni slaščičarski po-močn k Josip Esig. Vsaka pomoč je bila brezuspešna. V smrt je mladi mož šel baš na svoj imendan. Vzrok samomora ni znan.
— Slaboumna Ljubljančanka v obcest-nem jarku, v noči na nedeljo so ljudje našli v obcestnem jarku na Teznem neko žensko, ki je bila nezavestna. Poklicali so reševalce, ki so neznanko prepeljali v bomioo. Tam je ženska izpovedala, da je
Pavla Jordan, žena livarskega, mojstra laza Bežigrada v Ljubljani. Domnevajo, da
je žena slaboumna.
Iz Kamnika 'r
— Rekorden obisk planin. Krasno spomladansko vrem \ ki traja že nekaj tednov. te privabilo v soboto in nedeljo naravnost rekordno šVvilo planincev in smučarjev. Koče v Kamniški Bistrici, na Veliki planini in na Krvavmi so bile nabito polne in ubogi kamniški br/.ovlak je v nedeljo komaj mageJ mogooao armado izletnikov zopet od {ndjati domov.
—i Prometna uesrefa. V nedeljo popoldne Okrog  1«>.  ure se je vračal  iz  Kamnika v Ljubljano neki vojaški avtomobil. Na Duplici mu  je privozil  nasproti voznik, šofer avto mobila jc hotel 1 u>o peljati ininio voza, toda konj c-e je vozila, ki je bilo precej BtMfcna oblike in najbrž izdelano še pred vojno, tako u<trašil. da ;e skoril v zadnjem hipu poti kotesaV. \'^e fM\upa.i. voz iu avlomobil. SI jc prevrnilo na njivo ob-costi. Konju je -,k>Io milo snrednji ndgL, dobil  \m je ludi težko pokodbo fra trebuhu tako, da >o ga morali ubiti.  1'olnikoin v avtomobilu,  kakor tudi vozniku *o ni pri|>etilo nič hude«ja. Seveda je bila to ZOpel s-n/acija  in kmalu se je na mestu ne-rere zbralo kakih 200 radoved nežev, ki so se med seboj prepirali, kdo je kriv nesfeČ • in kontno so ugotovili, da nesreče ni kriv niti avtomobilist. niti voznik, ampak samo predpotopna oblika avU>nu»Uila, katere c^e j»4 konj. ki je Sicer navajen Sreoa-\atL mod*'rn.'jša vozila, ta'ko u.-lraštl, da si le hot?l končati življenje.
— Iz niaiuiitoA ega kral.je>tva. Svetovno znanj mamut, katerega okostje so našli v <:rnui reke Nevljice, jc poslal prava boaja pot Vf-eh radovednežev. Na praznik ^v. Jo-ž da. ie priromalo v slavne Nevlje, rojstni kraj na*-ega župana, nad 1(KX> ljudi iz vseh krajev ^lovcnije. med njimi smo imeli ludi rast videti tudi bana g. Marka Natlačena, ki si je z velikim zanimanjem ogledoval urrob predpotopneua orjaka. V POd *l|o je pa imel eden malo ver rasa tal je vse ohisko-valre štei ler jih naštel 783. Zanimivo ie. da se od niauiutoveLia okolja š.1 nič ne vidi i u vendar ima Kamnik že toliko obiskovalcev. 2c .-edai se javliajo iz inozemstva razni učenjaki, ki prosijo, da se jih ohvesti, ko bo mamut odkopan. da si pridejo okostje ogledati. Pričaikujenno lahko, da ho okostj* se ta teden izkopano. Seveda delo vedtno |k>-• •a-nei«' napreduje, ker mnrajo delavci vedno previ d ne j ■ od-! ran jevati plasti zemlje. Mod Kamnirani se voli ii/lična horba, da bo okostje mamuta ostalo doma. Zbirajo >e prispevki za i / f >la^il<> delavcem, snuje «*e pri|Tavljalni imT.or za n^lanovitev muzej^ke-uTa «I ruši \ a j|d.
Iz Ptuja
— »česliosp,vaška v tOJRj in miru«. PO 1
tem naslovom je priredila tukajšnja JC liga v Ptuju v petek predavanje z zvočnim fffmonrf. Na to predavanje sta prispela tudi konzul ČSR iz Ljubljane g. Minovsky in predsednik JčL v Ljubljani g. dr. Egoa Stare. Spi-ejem g. h< nzula je bil svečan. Mestni župsn je pozval meščanstvo, naj izobesi ob prihodu konzula CSR na svojih poslopjih državne za.stave. Poz rvu so se odzvali narodno zavedni hišni posestniki^ dočini so Nemci šli preko tega- Zvečer je bilo gledališče do zadnjega kotička polno. Kot prvi je pozdravil drage goste predsednik JčL g. dr. Visenja.k. Takoj za njim pa je imel uvodno besedo g. dr. Egon Stare. Gospod konzul Minovskv je predaval o nastanku in stremljenju češkoslovaške republike. Njegrovlm izvajanjem je občinstvo budno sledilo ter je prišlo večkrat do viharn'h manifestacij za bratsko ĆSR. Potem 9mo videli več lepih filmov o prvem prezidentu CSR dr. T. G. Masaryku in se-danjom prezidentu dr. Benešu. dalje iz življenja češkoslovaških le^ionarjev v Rusiji, Italiji in Franciji. Videli smo tudi najnovejši film o češkoslovaški armadi, ki ji je občinstvo navdušeno vzklikalo ter film o svečanostih češ-ko^ovaškega kmečkega ljudstva v narodnih nošah. Po predavanju je bil družabni večer v Narodnem domu.
MALI OGLASI
beseda 50 par. davek posebej. PreKlici, izjave nesena Din l.—,
davek posebej.
Aa  pismene odgovore glede malin oglasov je treda priloži u znamke — Popustov za male oglase ne priznamo
RAzno
Pomladne novoatl!
.seh  oblačil,  sport, kamgarn, >bleke.  pumpariee,  perilo itd najceneje
P R B S R E B
Sv. Petra cesta 14
K LIŠ E J E
U G 0 G P A U t A
ŽIVALI
Beseda 50 par. davek posebej NajmanjSi znesek *š Din
MLADE PSIČKE
volčjake, zgodnje, zelo lepe ln dobre čuvaje proda: Vehovar Ivan. Koprivnica pri Rajhen-burgu. Naprodaj ima tudi večjo količino dobrega jabolčnika in vina. 721
POMARANČE
Taffa, rdeče italijanske, sveže, prispele. Na zalogi smokve rinfuza. Veletrgovma južnega sadja, Ljubljana, Tyrfieva c 48.
802
L nobenim drugim reklamnim sredstvom ne morete doseći ena-Kega učinka. Kakor 9 časopisnim oglasom« čigar delokrog Je neomejen. Časopis pride v vsako bJAo In govori dnevno dese t tisočem •itateljev. Redno oglašanje v velikem dnevniku je na ju spe* ne Jia investicija, ki prinese k o r i a f trgovcu in kupon.
I
Stran 4
»SLOVENSKI NAROD«, to** 22.
193«.
štev. 6"
Bolgarski rudarji
so se poslovili
Bolgarski rudarji iz   Peniika v Trbovljah
Trbovlje. 20. marca Težko nv*^ je biko pri srcu. ko so se v Satrtek  poslavljali  naši bolgarski bratje. Le kra* ;a ni so bili med nami, pa so
nam razvneli srca, da smo jih vzljubili ne le kot svoje stanovske tovariše, marveč- kot iskrene brate po rodu in krvi.
>»a postaji se je .ob 9 uri dopoklne od bratskih gostov poslovil ni direktor g. inž. Biskupski v spremstvu nadinšpek-torja g. inž. Burgerja. Se enkrat so se bolgarski rudarji postavili v strumne vrste, prod katere je stopil g. direktor Biskupski, ki se jim je zahvalil v lepih besedah za obisk in jim Želel srečno pot.
V izbranih besedah se je bratskim gostom zahvalil m se od njih poslovil zastopnik našega mlarskt^a l.ivstva g. Franc Pliberšek. Za gostoljubnost in pozornost se je zahvalil direktor rudnika Pernik g. inž. Radoslavov z željo, 'la b. se skoraj zopet videli. Med tem pa je naša delavska godba neumorno igrala razne slovanske koračnice, kar Je napravilo na vse nepozaben vtis. Med zvoki godbe in navdušenimi živio in ara klici je vlak odpeljal drage nam goste proti jugu v Bolgarski Pernik. kamor so dospeli v petek. 18. t. m. okrog 3. ure popoldne.
Vsi. ki smo v teh dneh imeli priliko se spoznati z našimi bolgarskimi b?-ati. smo občudovali njihovo skromn^s;. iskren" zlasti p.i zredno discipliniranost in redo-Ijubnost. ki so jo kazali povsod, kjer so se pojavi?: :n nastopili. To se je opazilo v prostorih, kjer so prenočevali pa tudi povsod, kjer so javno nastcpili. Naši bratje imajo sicer posebne, zelo lepe rudarske uniforme, toda pri njih ni opažati nobene priailjene discipline ;n nikjer ni opaziti niti najmanjše nevolje Vse delajo in opravljajo z veseljem in ljubeznijo, pri tem pa kažejo izredno spoštovanje do predstojnikov. Obratno pa tudi predstojniki vpoščevajo njihove Želje in pogosto smo videli starešine v prijaznem razgovoru s podrejenimi.
Cretudi naši bratje niso imeli mnogo prostega časa za svojega bivanja v Trbovljah, so vendar obiskali nekatere trgovine ob cesti, kjer so nakupil: razne spomine in druge koristne potrebščine, kakor srajce, robce, nogavice i. dr. Čudili so se nizkim cenam pri nas in spoznali, da bi se eaio pri nas z njihovo plaćo prav ugodno živeti. Sicer pa delovne in socijalne raz-
rnertr- v rudnilcu Pernik ne zaostajnjo mno-
go za našimi, saj je rudnik najmodemcio urejen, pravtako pa so tudi stanovanjske in nigijenske razmere na rudniku povoljne, zlasti pa je ugodno socijalno zavarovanj rudarskega delavstva. — Rudnik Pernik šteje okrog rjaoo rudarjev   kraj pa *t<
Psi v vojski
V svetovni vojni so rabili v vseh armadah pse v gotove namene in nedvomno jih todo rabil: še bolj v bodočih vojnah. Angleški pisatelj Harold Albert opisuje, kako Je angleški Rdeči križ z«::esiral mnogo psov na strašilih m živih ljudeh, da bi jih naučil ne zmeniti ae za mrtve in stati na straži pri ranjencih. Psi ao nosili na hrbtih torbice s potrebščinami za prvo pomoč in tako se je lahko marsikateri ranjeni vojak aa sik> obvezal, čim ga je pes našel. V flaaaderskih močvirjih so ae ovčarji bolj obnesli kot vprega za strojnice nego konji. Vohali so sovražnika že od daleč in izogibam so ae mu tako spretno, da strojnice niso pnšle v sovražnikove roke. Na ruskem bojišču so uporabljali polarne pse. opremljene s prot:plinskimi maskami, da so do-našali strelivo. Xa italijanskem bojišču v Alpah so prinašali psi živila in vleki: tele-
okrog 16.000 prebivalcev, torej skoraj enako kakor trboveljska občina. Strankarskih strokovnih organizacij na rudniku ni, pač pa obstoji samo ena organizacija in to je Bolgarska delavska zveza, ki je menda to. kar je pri nas H. skupina Rudarske zadruge, ki je legitimna zastopnica vsega slovenskega rudarskega  delavstva. -
Obisk bolgarskih rudarjev na rudnikih Jugoslavije pravzaprav ni bil zabaven izlet. paC pa izrazito strokovno poučno potovanje. To so naši bolgarski bratje sami pokazali zlasti pri ogledu naše jame in drugih važnih rimnišk'h naprav, kjer so se živo zanimali v vseh podrobnostih za razne vrste naprav, itd. Posameznici lopate za premog in ugotavljali njihovo praktičnost. Irugi so zopet pregledovali funkcioniranje odkopnih tre-salk in drč na širokih čelih, po katerih se menar. '■'•no spravlja premog v vozičke, tretji so zopet preizkušali vrtalna kladiva na odkopih, skratka praktično so se okoristili 7. raznimi pripomočki modernega pri-a premoga v naših jamah, da bi te strokovne pridobitve z uspehom uporabili pri delu na svojem rudniku in tako koristna služil i napredku bratskega bolgarskega rudarstva.
Kr.kor so gostje znali koristno izrabiti i aa ki je bil določen za strokovni ogled rudniških naprav, tako so nam v prostem Času znali prikazati v vsej njihovi dobro-<tašhc»sti življenje bolgarskega rudarja v Času. kadar se oddahne od vsakdanjega težkega dela. Zaigrali in zaplesali so nam na :>! ■ .s*.-i*--.i piv-5 ? udniško restavracijo slovito bolgarsko kolo. kar nam je bilo « nov dokaz, da so med nami slovanski bratje z bolga r-kega iusra in da bi jejo pol temnimi krof plemenita in ljubeča bratska srca.
Občudovali smo tudi avtoriteto, ki jo uživajo starešine pri bolgarskih rudarjih. Tovariši v zasebnem življenju, a strogi toda pravi<*rr  predstojniki  v službi.  Odtod tudi
udanost rudarjev do njihovih starešin. Kot <jr-eta sTvoštuieio rudarji svojega direktorja <z inž. Radoslavova in to tudi po pravici, posebno tovariško spoštovanih pa izkazujejo tudi simpatičnemu tehničnemu pristavu g. Bončevu in g. Tudijundžijevu, ki je tolmač za tuje jezike prideljon ekskurziji.
%o veseli pa so g. Georgieva. sa i že koma i čakajo, kai lim bo o ekskurziji napisal v   Pemičkem Minioru'. strokovnem glasi'
ln perniških rudarjev, katerega urednik je g. Oioreiev.
Bratskim bolgarskim rudarjem, ki so za->*•;'•; me-l nami nepozabna vtise, želimo pri delu za trosoodarski :'n i+oeij^lni napredek bolgarskega rudarstva mnocro uspehov in naskoraišr ^ -videnje. Š. F.
Tarški pregovori
Na svetu ni sladke čebule, ne snažnih prašičev.
Bolje je, če izgubiš oko kakor dober glas.
<5e hočeš govoriti z menoj, nehaj govoriti sam.
S klepetanjem se juha ne skuha.
Allah nas varuj sodnika in zdravnika!
Modremu zadostuje brenčanje komarja, neumnemu pa niti ropot bobna.
Kdor prosi, ima rdeče lice, kdor odklanja, ima obe lici rdeči.
P redno se bogataš odloči kaj dati je re-veževa duša že zapustila telo.
Kupuj kruh pri peku in meso pri mesarju.
Berač je odklonil kumaro, ker je bila kriva.
Redi krokarja in izkljuje ti oči. Kroji svojo suknjo po svojem suknu. Riba, ki uide, se zdi večja, nego je v resnici.
Brezplačni kis je slajši od medu.
Ali moreš izkopati vodnjak z iglo?
Zgodnji ptiči pozobljejo prvega črva.
Ne delo. temveč dobro gospodarstvo prinaša užitek.
Ne da bi začel molitev ne moreš reči amen.
Glavne zahteve likovnih
umetnikov
Madeži kongres likovnih umetnikov bo prihodnje leto
tonske žice po pečinah, človeku in mezgom skoraj  ncd< .-topnih.
Zl.ii • p ?.ra/. psi v vojašk.- .svrhe skoraj v vst h državah Xt iavno so imeli javno revijo vojaških psov celo v Harbinu v državi Mandžukuo. V Franciji. Italiji Belgiji in Bolgariji imajo celo posebne šole za dresiranje vojaških psov. Največjo skrb pa posvečajo dresuri vojaških psov v Nemčiji. Tu ima vsak pešpolk svoj oddelek psov. ki se udeležujejo vseh vojaških vaj. Nemčija ima ada j okrog 50.000 za vojno zdresira-nih psov V Frankfurtu jih dresirajo stalno 2.000. TJče jih spoznavati teren, nositi tempiran^ granate v vvažnp postojanke, napadati sov: M vojake in nositi strojnice | po neprehodnem zemljišču. V Jeni imajo celo bolnico, namenjeno izključno vojaškim
ker je
st\ :rt\r,   i.   mi.ru zelo žalostiti, bedakom
Ljubljana. 22. marca
Včeraj popoldne so v mestni posvetovalnici delegati umetniških skupin iz Ljubljane. Zagreba in Beograda zaključili svoj U. državni kongres likovnih umetnikov s soglasnim sprejetjem resolucije, s katero so izražene glavne zahteve okrog 200 organiziranih likovnih umetnikov. V resoluciji ugotavljajo:
Umetniki se  zavedajo, da morejo biti osnova koristne delavnosti samo dobri odnosi  med  narodi  in  pravični odnosi med ljudmi. Umetniki se izjavijo za svobodo za mir in proti vojni.
Kongres sogvlasno ugotavlja, da je moralni in gmotni položaj umet. in umetnosti v državi iz dneva v dan težji zaradi nezadostno organizirane oficielne umetnostne politike in zaradi majhne aktivnosti umetniških organizacij v državi. Tako stanje ne daje nobenega jamstva za normalno umetniško življenje in s tem zelo zavira razvoj narodne kulture. Umetniki ne morejo in nočejo mimo zreti na propad svojih dolgoletnih naporov in žrtev ter uvidevajo, da je skrajni čas. da sami prevzamejo odločeva-nje o svoji usodi in usodi naše umetnosti.
Najnujnejše stanovske in umetniške potrebe narekujejo likovnim umetnikom, da se čimprej ustanovijo avtonomne sindikalne organizacije s sedeži v naših likovnih centrih: v Beogradu, v Zagrebu in v Ljubljani. Sindikalne organizacije bodo omejile svoje delo izključno na reševanje stanovskih vprašanj, a redni letni kongresi bodo forum, aa katerem bodo predstavniki sindikatov reševali svoja skupna vprašanja in koordinirali svojo borbo za skupne interese.
Ustanovitev osrednjega umetniškega sveta v Beogradu in umetniških svetov v Ljubljani. Zagrebu in Beogradu bo le tedaj v korist umetniškega življenja, ako bodo v svetih popolno zastopane in sodelovale naše umetniške organizacije. V osrednjem svetu morajo biti vsa tri likovna središča ena kopra vno zastopana.
r>ostojno bomo predstavljali našo kulturo v inozemstvu le tedaj, ako odbere dela za take prireditve vsako avtonomno sre-e za sebe. Samo ob sebi se razume, da morajo pobudniki takih prieditev vsaj tri mesece prej obvestiti središča o nameravani prireditvi. Dela živečih umetnikov iz javnih in zasebnih zbirk se ne morejo razstaviti na reprezentativnih razstavah v inozemstvu brez pristanka umetnikov.
Kongres je mnenja, da je treba vse razstave inozemskih mojstrov prireoiti redno v vseh treh likovnih središčih. Razstava italijanskega potreta. ki bo otvorjena te dni v Beogradu, naj se prenese še v Zagreb in v Ljubljano.
Kongres zahteva, da dobi Umetniška akademija v Beogmdu čimprej svojo zgradbo in vse oddelke, predvidene z uredbo o njenem ustroju, da se Umetniška akademija v Zagrebu čimpreie dvigne v stopnjo fakultete in da se v Ljubljani ravnetako ustanovi Umetniška akademija.
Naši nadarjeni likovni umetniki imajo ravno toliko pravice na državno pomoč za spopoln jeva nje v* inozemstvu kakor drugi kulturni delavci. Zato zahtevajo od pristojnih, da se ustanovijo take štipendije v dovoljnem številu in da se dele pravično vsem trem likovnim središčem.
Umetniki zahtevajo, da se s primerno uredbo zagotovi gradnja umetniških ateljejev v državnih in samoupravnih zgradbah v naših likovnih središčih.
Z obžalovanjem je kongres sprejel vest. da učni načrt na srednjih in meščanskih šolah zapostavlja risanje kot učni predmet. Dogaja se, da zmanjšano število učnih ur za risanje ne poučujejo strokovrjaki. Umetniki smatrajo, da je treba likovni vzgoji naše mladine posvetiti več pažnje in da naj bo ta vzgoja izključno v rokah kvalificiranih učiteljev-absolventov umetniških akademij ter da naj se v meščanske in srednje šole
uvede kot obvezen predmet zgodovina umetnosti.
Kongres predlaga 1'kovnim središčem, naj ustanove umetniške zadruge, da si zbol všajo svoj gmotni položaj in poziva odločilne oblasti, naj take zadruge oprosti carine na uvoz umetniškega materiala
Kongres odločno zavzema stališče, da je treba vsa javna uonetniška de!a dodeljevat izključno z javnimi razpisi V žiriji naj bodo predstavniki likovnih umetnikov in likovnih organizacij.
Redna postavka v državnem proračunu za odkup umetnin je premajhna, da bi omogočila normalno isnetni&ka življenje v državi, zato kongres zahteva, naj se ta postavka zviša na 500.OOO din. Krngres nadalje zahteva, da se potopa pri državnih odkupih paritetno za vsa tri likovna sred šča, da se taki odkupi izvrše samo na javnih razstavah in po komisijah, v katerih bodo zastopani umetniki dotičnih likovnih središč. Tud pejma odkup« in podpora   naj se ne zamenjujeta.
Kakor v drugih kulturnih državah, naj bi s»e tudi pri nas ustanovile redne državne nagrade za najboljša umetniška dela. Nagrade bi omogočile nagrajenim izpopolnjevanje v nozemstvu.
Kongres apelira na pristojne oblasti, da dado umetniikom 75" ». popust na. državnih železnicah in pamikih.
Uzakoni naj se čimpreje uredba, po kateri naj graditelj1 reprezentativnih zasebnih,  državnih ali   samoupravnih zgradb potrošijo 5° ■ celotne vsote za umetniško okrasitev zgradb.
Kongres apelira na pristojne oblasti, naj izdajo č mpreje zpkom-ko uredbo, s katero bi bile vse domače in tuje tvrdke obvezane, da propagirajo svoje blago v državi z likovnimi sredstvi, izdelanimi od doma-6h umetnikov. Kongres zahteva, naj se z zakonrm prepo/e uvoz Bfcoamaga kiča. s katerim je BSAa država že preplavljena, zlasti glede cerkvenega slikarstva in kiparstva. K^r r»s zahteva .naj se na uvoz vseh predmetov uporabne umetnosti in zadevne industrije poveča car na. S tem bi se lažje razv ja!a domača umetniška produkcija tega področja in bi z viškom do-hcKtka od carine bilo omogočeno osnovanje fonda za bolne umetnike.
Kongres predlaga, naj se vstopnice za umetniške razstave oproste vseh državnih, in mestnih taks. nadalje oprostitev troša-rne pri transportu umetniških del v po-
samezna mesta in zmanjšanje carine pri
izvozu ali uvozu umetniških del v državo ali iz države za likovne umetnike v državi.
Kongres apelira na pr tstojne oblasti, naj končno rešijo že dolgo aktualno vprašanje o zavarovanju umetnikov za primer bolezni, onemogiOSti in smrti.
Sledeči tretji kongres likovnih umetnikov Jugoslavije bo v 1. 1939 v Beogradu.
Po umetniški kulturi naroda se meri obča narodna kultura, njegova duhovna moč in tvornost, zato imajo ustvarjalci umetniških vrednosti pel no pravico zahtevati od pr stojnih pažnjo, ki jim gre in toliko gmotne zaščite, da svoje udejstvova-nje usmerijo po poti zdravega napredka. Upcštevarjol poležaj našega umetniškega stanu in splošre gospodarske prilike, smatra kongres, da so vse tc zahteve sam minimum tega, kar umetnikom in umetnost^ pripada.
Moskva je sprejela Papanina
Osrednji izvršilni odbor rufcke komuni**'ii -no stranke in sovjet ljudskih komisarjev sta prire ila v četr.ok zvečer v veliki palači v K remi u revepeijo na čaf-r polarnih raziskovalcev Papanina in njegovih tovarišev. Recepcije so se udeležili vsi ssstOpnAd stranke, orirrmiv.aeij. javnordt, vojsk... ter znanstvenih in umetniških krogov. l*;iraniia in njegove tovariš.- ho sprejeli ob prihodu v dvorano z vejikim navdušenjem, enako tu. i-i Stalina. Mo'o'ovn. Vorošilova in druce vodilne člane srrairkc in vlade.
Pozdravrni irovor je imel predsednik sovjeta Ijnlskih komisarjev Molotov. ki ie nazdravil Papaninovi ekspediciji in se 'zahvalil članom rosrtne ekspedicije. Totem ie na-7. iravij polarni cki-oedkiji akademik Sm3Vt, Po zdr.ivicah ie ivprocrovoril Papanin o na-loLri, ki jo je izpolnila polama ekspedicija. Zadnji govornik je bil Staltn. On j' povor ' <» 'ni-št vri sovjetskih polarnih raziskovalcev in letalcev.
Najstarejši telefonski naročnik
V Tororvt-u v Kanadi je umrl o«' dan liaj-s'a^cj^i telefons-ki naroenik na svetu Husjh Neflson. star (.W let. Graham Rell je lota 1874 izumil telefon praktično uporaben / i napravo tOlofonsfeili omm/.ij. Tri leta noz-incje je >li>al Noil^on nekje Beijovo !>"pd: -vanje in takoj potem si je dal postavi': v svoji jedilnici oudodohno t>krrn.ii<-o. Obenem z njim so si dali inptaviii telefon fte trij° moždani Toronta in to e bil uUSotek te. lefonskeira omrežja v tem mestu.
Vrd trije pionirji telefon.t v Kana. i so \> ■ umrli že pred leti in tako je ©staj NehVrvi, edini patrijarh kanadskega telefona, od katerega t>e ni nikoli loč:l. Morda je hPorin-. ali je res on bil prvi telefonski naročnik n s\-eru. gotovo jc pa den prvih zasebnih lastnikov aparata ki |e posral modernemu človeku neobhodno potreben, Ko se .)■"• osta-navljala leta 1881 v TorOnta privatna družba, ki je prevzela lepo napredujoče tele-lonsko omrežje, je hilo v Torontu že okttM? 200 :eWon>kih naročnikov. Toliko ftev'lo kakor zdaj, takrat eovigda še ni bilo in telo-fonintka je poznala- vse riaroonike po vmeni.
OTROK  MISLJ PO OTROŠKO
— Očka, kdaj bomo pa krstili našegn novega bratca?
— Jutri, Alenčica.
— Potem bo on kristjan, kaj ne?
— E>a, dušica.
— Torej danes še veruje v poganske bo-ffove. kaj ne. papa?
t
Zapustil nas je po dolgem trpljenju ljubljeni soprog, naš dobri in skrbni oče, tast in stric, gospod
FRANC BRODNIK
OROŽ. STRAZMOJSTER V POKOJU
v 79. letu starosti, previden s sv. zakramenti. '
Blagega pokojnika bomo spremili na zadnji poti v sredo, dne 23. marca 1938 ob 16.30 popoldne iz hiše žalosti. Rožna dolina, c. II št. 15. na farno pokopališče na Viču.
LJUBLJANA, 21. marca 1938.
Žalujoča rodbina BRODNIKOV A.
ROLF F REMONT i 100
So e t v rnzn alinuh
—__ __jt~— T ■ — -^Pi/cf rw ovski rom .'
2 daljnogledom je videl, kako dela na podmornic vec ljudi. Zdelo se mu je. da je krov resn i poškodovan kaiti od stolpiča je bil ostal samo nizek oas
Ljrtton je menil, da je uganil resnico Podmornica se ie bila že sooonjela z nekom in ker je bila poškodovana, je bezala z bojišča. Zato je tudi tako hitro vozila. Po^rezniti se pa ni mogla — Le hitro naprej, uiti nam ne more' - je za-klical Lvtton ves vesel. In dal je izstreliti prvi svarilni strel iz topiča. obenem pa izobesiti državno zastavo To je pomenilo, naj se podmornica ustavi, da io pregledajo.
Če so mogli na podrrK>rriici še dvomiti o namenih tako nepričakovano pri pl u vsi h motornih čolnov', je ta ukreo mahoma pojasnil položaj. Bilo je jasno, da preganjancem niti na misel ni prišlo uldonrti se povelju. Hitrost njihove podmornice se ni zmanjšala in kakor v odgovor na poziv carinskih čolnov je krenila v velikem loku na levo na širno morje kamor ie bila pot še odprta.
Nameravana obkoli te v se ni posrečila in hitrost divje bežeče podmornice ni prav nič zaostajala za hrtrostjo carinskih motornih čolnov.
▼ teh napetih trenutkih najbrž nihče ni opazil.
kako se je dvicnil na morsko gladino periskop, ki e ostal oddaljen od obeh motornih čolnov na levem krilu in skozi katerega so mogli v trebuhu Marsa skriti gledalci nemoteno opazovati te napete prizore. Tudi »Mars<* je krenil zdaj na širno morje in sledil nekaj milj oddaljen carinskim motornim čolnom, vozečim s polno paro za tihotapsko podmornico.
Čeprav še ni bilo mnogo upanja, da bi mogle krogle zadeti bežečo podmornico, je Lvtton zapoved al streljati. Zadoneli so prvi streli in kmalu je izginilo s krova podmornice pet ali šest mož, kar je pričalo, da se vendar niso čutili varne.
Toda dolgo krov podmornice ni ostal prazen.
Cez nekaj minut je Ljrtton videl, kako je privlekla posadka zasledovane podmornice na krov brzostrelni topič. s katerim je začela takoj streljati.
Podmornica se ie torei branila in očividno ie hotela opozoriti carinske motorne čolne, da sprejema borbo in da se brez ogorčenega boja ne misli
udati.
Lvtton je srdito zaklel.
— Se tega je bilo treba! Tihotapci oboroženi kakor vojna ladja in oblasti niso o tem ničesar vedele. Kolika sramota za inspektorat, ko bodo jele novine pisati o tem! Potem pa še pravijo, da ameriško vojno brodovje ni za to tu. da bi se borilo z rumom.
Kapitan je za povedal na vsq moč obstreljevati podmornico in ko se je pojavil na nji še drugi
brzostrelni topič, se je razvila pravcata bitka, v kateri sta bili obe strani večkrat zadeti, toda ne tako resno, da bi se bil položaj izpremenil.
Oba tabora je prešinil ogenj borbenosti.
2e dvajset minut je trajala divja tekma v hitrosti, toda razdalja med zasledovano podmornico in carinskimi čolni se še ni bila kdove kaj izpre-menila. Stroji podmornice so delovali izborno in nevarnost, da bo podmornica, če bi vzdržala tako do večera v borbi, vendarle ušla v temi svojim zasledovalcem, je bila vsak hip večja.
Ljrtton si je jezno grizel ustnice, toda zaman je zapovedoval, naj čolni še povečajo hitrost in topi-či streljajo še hitreje. Več krogel je sicer zadelo podmornico, pa ji ni moglo napraviti mnogo škode, ker so se vse odbile od močnega oklepa.
Tako je minilo pol ure in ta čas se je razdalja med podmornico in carinskimi solni še povečala. Zaman so puhali dimniki motornih čolnov oblake dima v zrak, zaman so se kotli kar tresli pod silnim pritiskom pare. zaman so vijaki rezali valove, močnim strojem podmornice niso bili kos. Kmalu tudi krogle niso mogle več doseči podmornice in padale so samo še v peneče se valove.
Lvtton in poveljniki poedinih čolnov so kleli kakor zna kleti le razjarjeni mornar, posadka je žugala bežečemu nestvoru. inženirji so tekali okrog parnih kotlov in napenjali vse sile. da bi povečali hitrost motornih čolnov.
— Uidejo nam ti faloti, uidejo. — je zamrmral Lvtton znova, — Kdo bi si bil to mislil? 2e Brno
jih imeli v pesti. Vražja podmornica, le kje je vzela svoje stroje. Kaj takega še nisem videl. In mar ne moremo niti s prstom ganiti, da bi jim preprečili pobeg? Več ognja! Zaprite ventile! — je zakričal v cev med poveljniškim mostom in strojnim oddelkom.
— V zrak zletimo, — se je začul odgovor.
— Pa naj, poskusite še enkrat. Ne udarno se, dokler ne bo treba. Telefonirajte sedmici in dvojki, naj izstrelita od strani torpeda. Morda bo mogoče zadeti podmornico od strani, druge pomoči ni.
— V tem primeru moramo pa sami dobro paziti, to je nevarno, kapitan! Torpedo nam prekriža pot, — je ugovarjal drugi častnik.
— Vrag vzemi vse! Kar telefonirajte moje povelje. To je naša zadnja karta.
Dvojka in sedmica sta prejeli povelje in že je švignilo od obeh motornih čolnov grozno podmorsko orožje, gnano z lastno silo in leteče hitreje od motornih čolnov.
To je bil drzen poskus, ki bi se bil mogel končati tudi z razdejanjem tega ali onega lastnega čolna, toda Lvtton je bil tako razjarjen, da je brez pomisleka segel po tem zadnjem sredstvu.
Minilo je nekaj minut napetega pričakovanja. Streljanje je bilo ustavljeno. Zdaj sta morala izstreljena torpeda križati pot podmornice. Naključje je moralo odločiti, ali jo bosta zadela baš v tem trenutku. Dolžina podmornice je dajala nekaj upanja, da bi se moglo to zgoditi, toda na točne račune se ni bilo mogoče zanesti.
Urejuje Josip Zupmnrtf
— Za »Narodno tiskamo« Fran Jeran —
Za upravo in inseratni del Usta Oton Christof
Vsi v Ljubljani