PRIMORSKI DNEVNIK je zaCel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov Predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni tDoberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši. od 18. septembra 1-944 do 1. maj^ 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. rnaja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Èvropi. ■
primorski
M.	dnevni!
Poštnina plačana v gotovini Abb. postala 1 gruppo
Cena 600 lir - Leto XLI. št. 186 (12.218)
Trst, sobota, 24. avgusta 1S
Mednarodni seminar v Ericeju se je končal z ambiciozno pobudo
Svetovni laboratorij miroljuben izziv svobodne znanosti mednarodni politiki
Za pobudo so se že zavzeli generalni tajnik OZN, papež in minister Andreotti
(>. —4 O
O' » E5
O C5 C 2
o ^ n po r o m xz
Z C 5 c o o Tj
ls5|
Tj O Z
-*•	j*"!
04
?0
ERIČE — Med zadnjimi govorniki na 5. mednarodnem seminarju o posledicah jedrske vojne, ki se je vče-raj zaključil v centru »Ettore Majo-rana« v Ericeju, je bil general Um-kerto Capuzzo, do nedavnega načel-generalštaba italijanske vojske 1(1 zdaj šef italijanske delegacije na Pogajanjih za nadzor strateškega o-Poroževanja na Dunaju. Dejal je, da te napočil čas za ambicioznejše poetične strategije, kot je sedanje o-Pranjevanje miru po logiki vzajem-Poga zastraševanja.
. Zaključni poseg pa je na seminarju tetel njegov glavni pobudnik, itali-IPnski fizik Antonio Zichichi. Ponov-P° je iznesel predlog o ustanovitvi Svetovnega laboratorija, v katerem Paj bi sodelovali znanstveniki z vse-Pa sveta v imenu »znanosti brez Pteja«, se pravi brez tajnosti. O la-ooratoiriju je govoril dokaj konkret-P? in podal proračun za prvih pet let Pjegovega delovanja. Znašal naj bi PDbližno 28 milijard dolarjev, ki bi Ph uporabili v 7 glavnih raziskoval-Plh sektorjih. Glavnina bi bila name-P-tena raziskovanju vesolja in zgraditvi Eloisa trona, na j večjega pospe-tevalca subatomskih delcev na svetu. Raziskovali pa naj bi tudi na
področjih vremenoslovja, medicine, elektronike in posledic jedrskega spopada, Oče ameriške vodikove bombe in pobudnik ameriškega »vesoljskega ščita« Edward Teller je na ustanovitev svetovnega laboratorija načelno pristal, dasi z nekaterimi rezervami. Prof. Zichichi pa je že na povedal, da bo svoj predlog predstavil sovjetski. Akademiji znanosti, ki bi jo moral v kratkem obiskati. Zichichijev načrt ima že nekatere u gledne »sponsorje«, kot sta glavni
tajnik OZN de duellar in papež Woj tyla, itabjanski zunanji minister Andreotti pa ga namerava uradno zagovarjati pred evropskimi in drugimi vladami.
Tudi ob koncu seminarja je ostalo v ospredju vprašanje odsotnosti sovjetske delegacije. Glasnik sovjetske Akademije znanosti je včeraj v Moskvi dejal, da so sovjetski znanstveniki napovedali svojo neudeležbo z brzojavko že 11. junija letos. Ta trditev pa je v nasprotju s tem, kar
je o njihovem vabilu doslej pravil sam prireditelj seminarja Zichichi. Zato se je včeraj spet s tem v zvezi oglasil in dejal, da se je napoved odsotnosti sovjetskih znanstvenikov v resnici nanašala na neki drug seminar in da je vsekakor 31. julija sovjetski zunanji minister ševardnadze zagotovil v Helsinkih svojemu italijanskemu kolegu sovjetsko udeležbo v Ericeju. Ostaja pa še vedno odprto vprašanje, zakaj do tega ni prišlo. Pojasnil iz Moskve še vedno ni.
Vohunska afera v ZRN dosegla višek
BONN — Včeraj je vzhodnonemška uradna tiskovna agencija ADN sporočila, da se šef zahodnonemške notranje protivohuvske službe Joachim Tiedge nahaja v Vzhodni Nemčiji in da je tamkajšnje oblasti zaprosil za zatočišče. S tem je dosegla nov in zaskrbljujoč višek vohunska afera, ki se v ZR Nemčiji vleče že od začetka meseca zaradi zaporednega izginotja oziroma bega štirih oseb, zaposlenih na pomembnih mestih v državnem aparatu.
Prva je zginila 61-letna tajnica gospodarskega ministra Sonja Lueneburg. Sledila ji je 52-letna uradnica Zveze vzhodnih beguncev Ursula Richter, kmalu nato pa ni bilo več sledu za njenim prijateljem, 53-letnim
Lorenzom Betzingom, ki je v preteklosti imel dostop v protiatomsko zaklonišče bonske vlade. Nekateri izmed njih so že bili na sumu zahodnonemških protiobveščeval-cev in so, po vsem sodeč, pobrali šila in kopita, potem ko jih je o nevarnosti obvestil šef protiobveščevalne službe, 48-letni Joachim Tiedge. Njegov pobeg v Vzhodno Nemčijo, ki so ga za razliko od ostalih treh potrdile same vzhodnonemške oblasti, pomeni »pravo katastrofo«, kot pravijo v Bonnu, saj dokazuje, da so se vzhodni vohuni prikradli prav v tisti ' zahodnonemški organ, ki bi jih moral razkrivati. Gre za eno največjih afer v že tako nadvse bogati zgodovini vzhodnega vohunstva v ZRN.
O
O
M
O
O
premirja
spodbuden
BEJRUT — Včeraj je bil v Libanonu prvi pravi dan premirja rhed muslimani in kristjani, čeprav je tu pa tam bilo slišati osamljene strele in poke, so oboji pokazali, da zaenkrat nameravajo spoštovati sporazum, za katerega je dala pobudo Sirija, ki je s tem tudi povečala svoj vpliv na ene in druge. Značilen je položaj, v katerem so se znašli kristjani: kljub temu da je bil njihov vzhodno bejrutski sektor pod sirsko okupacijo, so zadnje čase Damasku vse bolj naklonjeni, z druge strani pa bodo ravno zaradi neprijetnega spomina na zasedbo kaj težko pristali na to, da bi sirski »opazovalci« spet stopili na njihovo o-zemlje, kakor zahteva vodja šiitskega Amala Berri.
Koordinacijski odbor za. varnost, v katerem so zastopniki kristjanov, šiitov in druzov ter sirski oficirji, se zdaj ubadajo prav s skepso Berri ja, ki zahteva od Sirije jamstvo za nadzor nad krščanskimi skladišči orožja in ki je dal povod za razmislek o možnosti umika vseh milicij in njihove reorganizacije pod sirskim nadzorom, o zaplembi vsega tega težkega orožja in o razmestitvi 50 sirskih opazovalcev po krščanskem sektorju. S tem pa se bodo maroniti, kot rečeno, težko sprijaznili.
Kolesarsko SP
Francesco Moser osvojil le 4. mesto
Na mitingu v Berlinu
Svetovni rekord Aouite na 1.500 m
•
Danes v Kobeju
Svečan« odprtje univcrmde
NA 10. STRANI '
Aretacija šolskih otrok v Južni Afriki povzročila vat ogorčenja v vsem svetu
JOHANNESBURG — Južnoafriški pastor Allan Boesak, eden najbolj odločnih nasprotniklov pobtike apartheida v Južni Afriki je pozval včeraj tisoče svojih sodržavljanov, naj se udeležijo prihodnjo sredo v Capetownu miroljubnega pohoda do zapora Pol-Ismore, kjer je vrsto let zaprt črnski borec za enakopravnost Nelson Mandela. Boesak zagotavlja, da bo pohod povsem miroljuben in da udeleženci ne bodo povzročali nemirov.
Do poziva je prišlo po objavi vesti, da je pobcija prejšnjo noč ranila 26 črncev, od katerih je šest kasneje podleglo poškodbam. Do neredov je prišlo, ko je policija skušala razpršiti skupino črnskih študentov, ki so protestirali proti rasističnemu režimu.
Južnoafriška policija je v četrtek a-retirala nad 300 črnskih študentov, med katerimi so bili tudi sedem o-semletni otroci, ki so bojkotirah lekcije v črnskem- mestu Soweto, kjer živi kakih dva milijona temnopoltih Afričanov. Do aretacij je prišlo, ker zakon o zasOnem stanju predvideva,
da dijaki ne smejo biti zunaj šole v trenutku pouka. Aretacija je seveda povzročila ogorčenje ne samo v južnoafriški, temveč tudi v svetovni javnosti, tako da je policija bila prisiljena postopoma izpustiti vse mladoletnike. Šef policije v Sowetu general Coetzee je v pogovoru s časnikarji dejal, da je bila aretacija pomota, češ da so policaji napačno tolmačih zakon o zashnem stanju. Dobro obveščeni krogi pa pravijo, da je prav on dal u-kaz za aretacijo, češ da »skupina zanikanih študentov ne more kar tako kršiti zakon«.
Omenjena pobuda pastorja Boesa-ka ima namen zahtevati osvoboditev črnskega voditelja Nelsona Mondéle. Južnoafriška vlada je že pred časom sporočila, da je pripravljena izpustiti Mandelo, če se slednji odreče oboroženemu boju, vendar je Mandela odgovoril, da je edina možna rešitev v Južni Afriki revolucija, kar pomeni v tem primeru oborožen ooj proti plemenski diskriminaciji in proti rasističnemu režimu, ki tepta najosnovnejše človekove pravice.
Letalski promet v vrtincu
Ta mesec cene malenkostno poskočile
LONDON — Zdravstveno stanje pot-.j °v, ki so preživeli letalsko nesrečo,
j.?vkatere je prišlo v četrtek na leta-Jteu v Manchestru, se postopoma iz-J° Jšuje in samo 15 oseb je še v bol-
snici, od katerih je samo ena hudo Aliena. Pač pa se medtem- razvnema , temika o vzrokih, ki so privedb do dplJ^strofe angleškega letala samo ; *aj dni po katastrofi japonskega s fnba. Ni sicer še gotovo, vendar ka-
da se je požar vnel, ko so koščki
b/ene !Z reaktorja z veliko močjo Vrfi rezervoarje goriva v krilu, ^bel se je ves zadek tako da se potni-! hišo mogh rešiti iz zadnjih zasilnem Shodov. V nekaj trenutkih je a ^Peratura v zadnjem delu kabine l^Segla 500 stopinj, kar je za potni-jV tem delu letala bilo usodno. Razlog za polemiko pa je drug. Pred q ehia mesecema je namreč ameriška ^tecija za varstvo letalstva prome-
ta sporočila, da imajo motorji »Pratt in Whittney«, ki jih montira boeing 737 probleme s turbino. V zadnjih dveh letih so namreč zabeležih kar sedem tovrstnih incidentov, ki jih je povzročilo nepravilno delovanje turbine. Predstavnik tovarne je dejal, da so sicer vedeh za okrožnico agencije, ki je pozivala k previdnosti vendar da še ni dokazano, da je bil vzrok za četrtkovo nesrečo v Manchestru nepravilno delovanje motorja.
Včeraj so iz najrazličnejših krajev sveta poročali o manjših okvarah na letahh. Tako sta na Japonskem dva jumba indijske družbe Air India morala zasilno pristati zaradi nepravilnega delovanja motorjev. V Južni Afriki pa je glasnik letalske družbe SAA sporočil, da so v okviru pregledov po nesreči japonskega letala, odkrili v zadku enega svojih boeingov 747 deset centimetrov dolgo razpoko.
RIM — Po še nepopolnih podatkih osrednjega statističnega urada Istat o avgustovskem’ gibanju mal opro--dajnih cen v Milanu, Turinu, Genovi, Trstu in Bologni, ki jih analisti jemljejo kot zanesljiv odraz censkih premikov v vsedržavnem merilu, bi se ta mesec morah življenjski stroški v Italiji povečati največ za 0,5 odstotka v primerjavi z julijem. Verjetneje naj bi porast znašal okrog 0,3 odstotka in bil torej enak julijskemu nasproti juniju, ob čemer bi lahko govorili o bistveni ustaljenosti.
Kot ?e mnogokrat, so tudi tokrat nadrobne cene najbolj poskočile v Trstu, sicer za 0,6 odstotka (podrobnejši pregled priobčujemo na 5. strani), a najmanj v Turinu — 0,1 odstotka. V Bologni so se vzpele za 0,3 odstotka, prav tako tudi v Genovi, v Milanu pa za 0,2 odstotka. Jestvine — zlasti sadje in zelenjava — so se v glavnem rahlo pocenile, pri oblačilih ni bilo bistvenih sprememb (tudi zato, ker je veh ko _ trgovin bilo zaradi dopusov zaprtih), stanovanjski stroški so nekoliko poskočili, vidno pa so se podražile pijače in jedače v gostiščih, ki so krepko zasolila cenike.
Povsem drugačna je podoba, ki nam jo da primerjava med cenami v tekočem in lanskem avgustu: v enem
letu so skočile kar za 9 od sto v Genovi in Milanu, za 8,8 odstotka v Trstu, za 8,7 odstotka v Bologni in za 8,3 odstotka v Turinu. Iz tega sledi, kot pojasnjuje Istat, da bi morali biti življenjski stroški v državi konec avgusta pribhžno za 8,7 odstotka večji kot pred enim letom.
Kaj pa septembra, po vélikem dopustniškem valu, ko proizvajalci in za njimi trgovci običajno krepko navijejo cene? Vsedržavno združenje jestvinskih zadrug nas tolaži s trditvijo, da se nam vsaj še poldrugi mesec ah dva ni bati podražitev. Tunini in živalskim konzervam nasploh, pravi, ostanejo cene nespremenjene do novembra, olupljenim paradižnikom in paradižnikovi mezgi do decembra in sočivju celo do konca leta. Podobno naj bi bilo z vinom, likerji, sadnimi sokovi in osvežilnimi pijačami. Mesne delikatese se bodo polagoma rahlo podražile (ne pa pršut), marmeladi in raznim sadnim konzervam pa naj bi cene septembra ah oktobra poskočile za 3 do 4 od sto. Olje se bo podražilo samo, če bo EGS okrnila denarno pomoč oljčnim gojiteljem, mlečni izdelki pa takrat, ko bodo zvišali odkupno ceno mleka v hlevu, (dg)
Evropska skupnost pred težko odločitvijo Katere sankcije sprejeti proti Pretorii
BRUSELJ — V Evropskem centru v Luksemburgu se je popoldne začelo dvodnevno zasedanje EGS o sankcijah proti režimu apartheida. Če visokim predstavnikom vlad deseterice in obeh skorajšnjih novih članic, Španije in Portugalske, ne bo uspelo premostiti globokih razlik v odnosih do Pretorie, je mogoče napovedati enega od najočitnejših brodolomov EGS v njenem dosedanjem političnem sodelovanju.
Viharen uvod v zasedanje »Političnega odbora« zahodnoevropske skupnosti je bil včeraj pismen protest 65 veleposlanikov afriških, karibskih in pacifiških držav, s katerimi ima EGS posebno pogodbo o sodelovanju (konvencija »Lome III«), in bruseljskega predstavništva organizacije držav Afriške enotnosti.
V protestu množica podpisnikov, kakršne v Bruslju ne pomnijo, z začudenjem, jezo in o-gorčenjem obsoja odločitev EGS, da pošlje prihodnji teden na pogajanja v Pretorio trojico svojih zunanjih ministrov. Diplomati iz držav v razvoju z ostrim tonom zahtevajo, da se E-vropska skupnost odpove obisku, »ki bi opogu-mil politiko apartheida v času, ko si vsa med-narod ' ■ i-nost prizadeva režim v Južni Afriki izolirati«.
Protest je reakcija partnerjev EGS zoper kompromisarsko odločitev njenih vlad, da --zaradi nesložnosti v lastnih vrstah — pred skupnim odločanjem o politiki do Južne Afrike pošlje tja na »informacijske razgovore« tri u-gledne šefe diplomacij, Luksemburžana Poosa, predsedujočega v ministrskem svetu, Italijana Andreottija kot bivšega in Nizozemca Van Den Broeka kot naslednjega predsledujočega med ministri skupnosti.
Potovanje »trojke«, kot ji kratko pravijo v Bruslju, ki naj bi bilo med 29. avgustom in 1. •septembrom in ki naj bi zajelo tudi razgovor z južnoafriško politično opozicijo —če bo le ta nanje pristala — je bil edini pomembnejši sklep, ki se je konec julija izcimil na izrednem se stanku zunanjih ministrov EGS v Helsinkih.
Zadnje upe, da bo prišlo do enotnih in izvirnih ukrepov proti režimu apartheida, sta tedaj potopila razkol znotraj skupnosti in, tako razlagajo v Bruslju, Francija, ki je enostransko odpoklicala svojega veleposlanika v Južni Afriki in ustavila nove investicije v to državo.
Spor v Helsinkih je do dna razcepil deseterico na eni in ministrski svet in evropsko komisijo na drugi strani. Med privrženkami sankcij, ki jih odločno zahteva komisija, je poleg
Francije Danska, ki je pred dnevi zaprla generalni konzulat v Johannesburgu in s tem presekala vse direktne diplomatske povezave z Južno Afriko, veleposlaništvo je zaprla že pred 20 leti. V tem taboru je, dalje, tudi Nizozemska, katere premier Ruud Lubbres je tik pred sestankom EGS v Luksemburgu izjavil, da se bo Haag, če spodleti skupna akcija, »najbrž odločil za samostojne sankcije«.
V drugem bloku držav, ki je v Helsinkih torpediral konsenz o sankcijah — »svet za pohtično sodelovanje«, sorazmerno nova inštitucija EGS, ki se sestaja šele po letu 1970, sprejema deklaracije le, če so zanje prav vse države skupnosti — so ZRN, Vehka Britanija, Belgija in Luksemburg.
Njihov skupni imenovalec: visoka stopnja u-vozne odvisnosti od Južne Afrike. Vse te 'dr- ' žave kupujejo od nje uran, baker, premog in nekatere druge »strateške surovine«, ki jih sicer, tako razlagajo, lahko dobijo edino od Sovjetske zveze. Samo Belgija, za ilustracijo, kupi na leto v Južni Afriki za okrog 100 milijard frankov (3000 milijard lir) diamantov za svojo diamantno industrijo v Antwerpnu in drugod.
DUŠAN SNOJ
Preplah brez posledic
LONDON — Letalo Inex Adne Avioprometa iz Ljubljane DC-9, ki j® iz Dubrovnika odpeljalo 87 britanskih turistov, je moralo včeraj pol ur6 krožiti nad letališčem v Manchestru, ker je kontrolna lučka v kabini pi]0' ta opozarjala na okvaro na kolesih-Okvare pa dejansko ni bilo in letalo je normalno pristalo.
Kapetan Velimir Zarin je sporočil kontrolnemu stolpu, da naprave l®" tala opozarjajo na težave na kolesih, zato se je odločil, da bo krožil okrog letališča in porabil gorivo, kar je v navadi ob podobnih priložnostih.
Ko je kapetan. Zarin sklenil, da v nizkem preletu omogoči kontrolorje® v stolpu, da pogledajo, če so kolesa kljub vsemu v redu, so mu ti radostno sporočili, da ni nobenih težav in da je kolesa letala dobro videti-Kapetan Zarin je pozneje povedal, da ni nihče od potnikov delal pa®' ke in da so vsi mimo sedeli na sv® jih sedežih. Dodal je, da elektronske naprave na letalu nadzorujejo inženirji Swissaira na manchesterske® letališču in da bo letalo, takoj ko bodo popravili signalno lučko, znova poletelo proti Dubrovniku
V Milanu bo mednarodna
konferenca
MILAN — V kongresnem centru Milanofiori bo od 26. avgusta do 6. septembra 1. mednarodna konferenca Organizacije združenih narodov o kriminalu. Udeležilo se je bo nad 1.500 delegatov iz 159 držav, ki bodo skušali zarisati vodilne smernice za u-činkovitejši boj zoper stopnjevanje vsakovrstnega zločinstva in okrepiti ter raztegniti ustrezno sodelovanje med državami članicami OZN, kot je na predstavitveni tiskovni konferenci včeraj objasnila generalna vi-cesekretarka tega mednarodnega organizma Ueticia Shanani.
Kongresisti bodo obravnavali naslednje teme: nove oblike kriminala;
o kriminalu
današnje izvajanje kazenskega prava in njegov bodoči razvoj; navadno prestopništvo in organizirano zločinstvo; mladina, delikti in pravica; u-resničevanje predpisov OZN glede kazenskega prava. Konferenca se odvija vsako peto leto. Uradni jeziki v milanskem kongresnem centru, ki bo za to priložnost užival privilegije ekstrateritorialnosti, torej imunosti za vse udeležence, bodo angleščina, francoščina, španščina, ruščina, a-rabščina in kitajščina. Med konferenco bo Italija podpisala z Avstralijo sporazum o ekstradiciji — v Avstralijo se zlasti radi zatekajo mafijci, posebno še pripadniki kalabrijske h’dranghete.
Demanti iz zagrebške bolnišnice »F. Mihajlovič«
AIDS še ni prišel v Jugoslavijo
ZAGREB — Primerov bolezni AIDS na Hrvaškem ni in je niti nd bilo. To poudarja sporočilo klinike za infekcijske bolezni »Dr. Fran Mihajlovič« v Zagrebu v zvezi z novicami o pojavu virusa AIDS na Hrvaškem, objavljenih na temelju izjave dr. Karmen Depdera, članice raziskovalne ekipe klinike »Dr. Fran Mihajlovič« na petem mednarodnem simpoziju viktimologije v Zagrebu.
Sporočilo dodaja, da tako kot v vsem svetu tudi v Jugoslaviji opravljajo raziskave o navzočnosti protite-lesc na HTLV IH (virus), ki ga povezujejo z AIDS. Navzočnost protitelesc pri ogroženih osebah ne pomeni, da je AIDS kot bolezen tudi prisotna.
Namen teh preiskav, ki so jih prvič v Jugoslaviji izvedli v laboratoriju za klinično imunologijo klinike za infekcijske bolezni »Dr. Fran Mihajlovič« v Zagrebu je bil ugotoviti obsežnost tega problema v tem okolju in izvesti priprave za primer pojava klinično dokazanega AIDS.
Klinika za infekcijske bolezni »Dr. Fran Mihajlovič« je določena kot eden od centrov v SFRJ, ki se bo ukvar-
jala s problemom diagnostike in zdravljenja AIDS, če se bo le ta pojavil. Pristojni zvezni zdravstveni organi so po priporočilu svetovne zdravstvene organizacije zadolžili kliniko, da se pripravi za diagnostiko in spremljanje bolezni, če se le ta pojavi. Prej omenjene preiskave sp del teh priprav za morebiten pojav bolezni v Jugoslaviji;
Vse te preiskave in priprave so znamenje ažurnosti in pripravljenosti zdravstvene službe v SFRJ (dd)
□ VELIKA PLANA — Glavno nagrado 34. kola lota je dobila gospodinja iz Velike Plane, 35-letna Radmila Pe}' kovic. Edina je imela sedem zadetkov in dobila premij0 v višini ene stare milijarde in 379 milijonov dinari00-Radmila je vplačala navaden listek z osmimi kombinacijami.
Novopečena milijarderka namerava pretežni del Pre' mije porabiti za nakup traktorja in vseh priključnih kmetijskih strojev, nabavo avtomobila in dograditev hiše’ preostali denar pa bo vložila na hranilno knjižico, (dd)
DOBRODOŠLA V COCP
od 23. avgusta do 9. septembra
Azzano Decimo - Buttrio - Čedad - Krmin - Gorica - Majano - Maniago - Tržič - Palmanova -Passons - Pordenon (Sever) - Pordenon (Jug) - Ronke - Sacile - San Daniele - San Vito al Tagliamento - Torviscosa - Villa Vicentina
JESTVINE	
TESTENINE IZ OTROB BUITONI 500 g	640 lir
KREKERJI »DUE SPIGHE« SOLJ. 750 g	1690 lir
PIŠKOTI FROLLINI COOP 380 g	1150 Mr
MERENDINE COCCOLA x 8 STEFANIA	1290 lir
VINO BRICK VERDUZZO/MERLOT	890 lir
SOKOVI DAL MONTE x 3	950 lir
PUDING COOP ČOK./VAN.	490 lir
KAVA LAVAZZA RDEČA KV. 500 g	5950 lir
KAMILICA COOP 15 filter vrečk	890 lir
SONČNIČNO OLJE COOP 1 1	2100 lir
KIS CARAMEL 1 1	670 lir
ZAČ. NAR. GOBICE MONTELLO 200 g	1480 lir
KISLE KUMARICE POLLI KIS 840 g	2550 lir
VLOŽENA ZELENJAVA KIS 840 g	1390 lir
MAJONEZA CALVÈ 250 g	1360 lir
TUNINA STAR 170 g	1590 lir
MASLO CESENA 500 g	2490 lir
CERTOSA 400 g KG	5980 Kr
CASATELLA PL1P KG	6100 lir
CACCI OTTA RIGATINO KG	8400 Kr
GRANA PADANO 300 g KG	13500 lir
MONTASIO SPILIMB. 45 g KG	6800 lir
ASIAGO VEZZANA MEZZANO KG	10800 Kr
SIRNE REZINE KRAFT x 15	2450 Kr
JOCCA 200 g	1480 lir
SPECK CORNUDA KG	12600 Kr
KUHANA ŠUNKA VIDA KG	12500 lir
MORTADELA S KIKIRIKIJEM KG	7400 Kr
KLOBASA NAPOLI PIK. P/S KG	9980 lir
ČRNE OLJKE KG	4500 lir
SOLATA CAPRICCIOSA KG	6900 lir
JOGURT YOMO 125 g	oon .. x 2 POLNOM. in POSNET S*»« UT	
JOGURT YOMO 125 g x 2 SADNI	1290 lir
OSTALO	
BELO MILO SCALA x 2	1170 lir
PRALNI PRAŠEK ARIEL pralni str. 4,8 kg	11950 Kr
BELILO COOP 2 1	930 lir
DETERGENT SUMMIT pom. stroj 5 1	2290 lir
ČISTILO MASTRO LINDO 1 1	1790 lir
MILO ZEST 135 g	750 Kr
ZOBNA PASTA DEL CAPITANO gel 75 g	1450 Kr
ŠAMPON ERBAVIVA 250	1250 Kr
TOALETNI PAPIR SOFT x 12 rol	2950 lir
VLOŽKI LOTUS DIVA x 20	1750 Kr
OBLIŽI BANDAIO x 12 norm.	780 Kr
OBLIŽI BANDAIO x 24	1150 lir
OBLIŽI BANDAIO x 40	1650 lir
	,Ac	■M	V,	ntk	nStn M	A/ M/		-
j			M	t fU		k	
	v v #		9	I	vyx	žiA	
50(	Sdo	Ìàx.	/na	im	vw	✓ Ai	
MO	Mài	ìm.	ir-«	m	v A	QJL	—-
1 J	UPlP ^			J			
JSm	lip®!						s co
»sPlA JUL H ^■»^3 I1 wri)L		Sék yipÉi fttiif pi	f	o c	X ONSUMATORI	P	2 1 § CN Z ;
Predsednik skupščine občine Sežana Tihomir Kovačič ob občinskem prazniku
»Kvalitetno in kulturno življenje si lahko gradimo samo z medsebojnim sodelovanjem in prijateljstvom«
Občina Sežana praznuje v teh dneh svoj praznik. Proslavlja ga s številnimi'kulturnimi, gospodarskimi in športnimi pobudami, ki so se že začele v četrtek in se bodo zaključile prihodnjo nedeljo. Med nedvomno najvažnejšimi je podpis listine prijateljstva med občinami Sežana, Dolina, Repentabor in Zgonik, ki jo bodo podpisali na sedežu sežanske občinske skupščine. Ob tej priložnosti smo zastavili nekaj vprašanj predsedniku skupščine občine Sežana TIHOMIRU KOVAČIČU, ki je rade volje spregovoril o aktualnih občinskih problemih in o prizadevanjih, da bi se to področje ob meji vsestransko čim bolj razvilo.
Predsednik Kovačič, občinski pravnik boste proslavili tudi s številnimi delovnimi zmagami, ki kažejo, kako se uresničujejo vaša prizadevanja za gospodarsko rast občine. Bi nam jih 'ahko na kratko predstavili?
KOVAČIČ; Naše delovne zmage, ki Jjh praznujemo v tem letu so prak-učno nadaljevanje začetih del iz prejšnjega obdobja. Začetek v tem smi-"U. da smo v prejšnjem obdobju dejansko do neke mere vzpostavljali normalne pogoje delovanja naših delovnih organizacij. V nadaljevanju tesa pa moramo dograjevati tehnologijo in programsko zasnovo naših de i°vnih organizacij. No, in reči mo-rtatn, da prav v tem letu se nekaj teh sj-vari kvalitetno uresničuje. Da naštejem tovarno Pletenin Sežana, ki s‘ri svoje proizvodne kapacitete z najmodernejšo tehnologijo na področju nJone dejavnosti, Mitol Sežana, ki Prav tako širi svoje kapacitete, Kras Metal Sežana, ki povečuje svoje pro-‘zvodne kapacitete, prav tako z novo tehnologijo, novim zahtevnejšim programom izdelave kmetijskih strojev. Pa do obrata Cimosa in Utoka v sa-[Pom Štjaku, s katerim poskušamo na tem področju prvič odpreti en proizvodni obrat in sicer v cilju, da zadr-zuno doma mlado populacijo, predvsem mlado žensko populacijo, ki naj P’ Poleg svojega rednega dela zadr-Jovala dejansko na tem področju tudi Z'vljenje kot življenje.
» Eno glavnih vprašanj s katerim se dalj časa ubadate je gotovo pro-lem vodooskrbe v občini. Z Bresto-Viskim vodovodom je bil storjen po-‘uoniben korak naprej; kakšni pa so Vas‘ načrti za prihodnost, da bi to vprašanje celovito rešili?
KOVAČIČ: z Brestoviškim vodovo-P°m v lanskem letu smo pripeljali odo do Sežane in smo s tem celo!ni Podnji Kras in samo Sežano oskr-v.op z zadostnimi količinami vode.
klansko pa moram reči, da zelo res-n° Paroeravamo pristopiti k realizaciji adaljevanja tega vodovoda in sicer Sa povleči od Sežane do Rodika. S oa tudi uresničujemo prvi del kon-JPta realizacije Primorskega vodo-, °da, s katerim naj bi z vodo oskr-ovali tudi Obalo. S tem ne mislim, a bi z brestoviško vodo izključno skrbovali Obalo, ampak gre za is-anje vodnega vira ali na postojn-K^m področju ali morda tudi celo ekoliko nižje; ta prvi krak Primor-kega vodovoda, kot je bilo v koncep-u to rečeno, naj bi ga drugo leto klansko realizirali. V okviru Primor-Kega vodovoda pa je predvideno to, a je ta krak tisti, ki lahko Primor-emu vodovodu dodaja dodatne ko-
ličine vode, istočasno pa je konstrukcijsko projekt nastavljen tako,- da v primeru kakršnihkoli okvar na področju Brestovice lahko iz Primorskega vodovoda preko tega celo potiskamo vodo tudi v obratni smeri preko Krasa do uporabnikov oziroma potrošnikov.
No, mi ne bomo šli samo do Rodika. Do Rodika bomo dejansko izvrševali koncept Primorskega vodovoda, od Rodika do Kozine bomo mogli nadaljevati seveda z manjšo kapaciteto propustnosti zagotavljanja vode proti Kozini in s tem tudi Ko-zinsko . dohno in področje Čičarije vključiti v enotni koncept vodooskrbe v tej naši družbenopohtični skupnosti. No, poleg tega ko že govorimo o vodi, mi smo v tem letu dokončali tudi na področju vodooskrbe eno bistveno naložbo in sicer izgradili smo vodovod v Senožečah. Senožeče so bile v prejšnjih obdobjih nekoliko let v tako kritičnih situacijah, da smo mi vodo v Senožeče vozili tudi celih šest mesecev s cisternami, oziroma kamioni. No, danes je ta vodovod zaključen in sicer vodovod, ki pripelje vodo, ki potiska vodo iz Otošc v Senožeče. Istočasno bi bilo morda interesantno tudi to, da poleg tega vodovoda imamo letos odprti delovišči še na dveh lokalnih vodovodih in sicer eno na področju Brkinov, vodovod Va-reje - Barka, ki se v tem času gradi, drugo je nadaljevanje vodooskrbe po Krasu — vodovod od Komna proti Tomačevci in seveda v nadaljevanju kasneje proti Štanjelu. Za letošnje leto imamo pa v planu tudi dokončati vodovod do Škocjana in s tem omogočiti, da se bodo resnično lahko realizirali projekti škocjanskih jam v takšnem smislu, kot so predvideni.
Kdaj bomo mi s kvalitetno vodo oskrbeli vse naše prebivalce, v vseh 172 naseljih, to moram reči, da je dokaj zahtevno vprašanje; zahtevno zaradi tega, ker se v naši občini še zmeraj samo 60 procentov prebivalstva oskrbuje z vodo iz vodovodnega sistema. Ostalo so bolj ali manj Štirne ali kamnice. Mi planiramo, da bi se leta 90 v skladu s programom, ki ga imamo, oskrbovalo iz Štirn samo še 20 procentov našega prebivalstva. Stoprocentnemu oskrbovanju iz vodovoda mislim, da bi se mogli približevati tam nekje v letu 90-95 do leta 2000, v kolikor uspemo seveda te programe realizirati, tako kot smo si jih zastavili. Moram pa reči, da sem jaz skoraj v to prepričan, predvsem v kolikor bomo dosegli podporo na vseh področjih med vsemi delovnimi ljudmi in občani, da s svojim prispevkom dajo svoj delež k realizaciji le-tega.
Pri tem prispevku, ki ga od naših delovnih ljudi pričakujemo, moram reči, da ne gre več za nikakršno solidarnost, ampak da gre za poštenost, ali bomo pripravljeni mi v naslednjih obdobjih združevati za tiste, ki so v teh obdobjih združevali za nas, ki vodo imamo, ne glede na to, da niso vedeli, kdaj jo bodo sami dobili.
Mnogo je bilo torej storjenega na teh področjih. Kateri pa so trenutno glavni problemi občine, v katere bo treba vložiti največ sil za njihovo dokončno rešitev?
KOVAČIČ: Za osnovne zadeve, ki jih imamo v konceptu, da jih je potrebno razreševati najprej v naslednjih obdobjih, je nedvomno že zastavljena pot in sicer predvsem posodabljanje tehnologije. Kljub temu da sem prej našteval nekaj delovnih organizacij, ki tehnološkemu razvoju relativno dobro sledi, vsaj za naše razmere, imamo pa še zmeraj kar precejšnje število delovnih organizacij, ki so tehnološko zelo na nizki stopnji; istočasno s posodabljanjem tehnologije bo verjetno treba konstantno delovati na posodabljanju samih proizvodnih programov, ki so v nekaterih sredinah tudi še zmeraj dokaj
lizaciji le-tega; popolnoma nerazrešeni pa so prostorski pogoji dela osnovne zdravstvene službe. Isto je z našim kulturnim domom, ga sicer vsak dan gledamo, vendar je treba reči, da ga od zunaj dejansko vsak dan v isti vsebini, da se pa znotraj njega konstantno nekaj premika in da smo mi tudi v tem srednjeročnem obdobju vsako leto po nekaj milijard vgradili v njega. Seveda tak zahteven objekt zahteva tudi veliko sredstev. Mi pričakujemo, da bomo določene posege tudi v tem letu že izvršili v tem Kulturnem domu in poskušamo, da bi ga v najkrajšem času, vsaj z eno dvorano aktivirali za normalno delovanje, tako da bi lahko nekatere stvari s področja kulture v nekem kvalitetnejšem smislu nudili tako našim občanom kot zamejskemu prostoru.
Verjetno bi poleg tega lahko še našteval. Mi smo resnično zgradih nove centralne osnovne šole, dočim nam velik del starih propada. Pač nismo imeli možnosti, da bi posegli v eno in v drugo. No, to bo potrebno v naslednjem obdobju. Poleg tega so potrebne vse te centralne osnovne šole dograditev. Pojavlja se na nekaterih področjih že dvoizmenski pouk. Na nekaterih področjih, kot je področje
prašljivi. To so osnovne komponen-e na področju gospodarstva: pove-evanje turistične ponudbe v kvali-etnem smislu, povečevanje kmetij-ke proizvodnje tudi v kvalitetnem mislu, za kar je pa potrebno vseka-:or tudi razrešiti nekatere osnovne adeve, kot so cenovne disproporcije a podobno. Ta panoga je postala ko-ikor toliko konstantna gospodarska lanoga, ki ne bo odvisna od stalnih ihanj, ki se pojavljajo na tržiščih.
No, na področju družbenih dejav-osti imamo še veliko odprtega. Od rio imamo osnovno zdravstvo v sali Sežani, čeprav smo nekatere kon-epte vsaj v načelu strokovno raz-ešili, kot je koncept sežanske Police, ki zagotavlja v svoji vsebini idi speciahstične ambulante za porche naših ljudi. To mislim, da je ahko velik premik. Mogoče je treba »mr» n*'1.-1>1 iI,-,» hitrcie nristoniti k rea-
Senožeč in Komna izvajanje pouka v dejansko neprimernih objektih, ki postajajo lahko že ena potencialna nevarnost za zdravje in življenje otrok, ki vanje hodijo, tako da moramo tudi na tem področju zagotoviti ustrezne kvalitetne premike pri dograjevanju tega, kar smo pač v vseh teh obdobjih napravih. No, jaz moram reči, da sem prepričan, da v kolikor bomo uspeli zadržati neko normalno gospodarsko rast, od katere je praktično odvisno vse, seveda pa se moramo zavedati tudi tega, da je tudi normalna gospodarska rast odvisna od teh dejavnikov, kot so šolstvo, zdravstvo, in podobno. Kajti brez zdrave, usposobljene in vzgojene populacije ne more biti zdravega in kvalitetnega gospodarstva. Te medsebojne trdne povezanosb' 'a vsekakor moramo zavedati in kolikor bomo na tem področju uspevah, prepričan sem, da bomo
uspevali tudi na področju izvrševanja le-teh programov v interesu po boljšem in kvalitetnejšem in delu in življenju naših delovnih ljudi in občanov.
Občina Sežana leži ob meji; vam ta njena lega postavlja kakšne specifične naloge in kako jih vi rešujete?
KOVAČIČ: Specifika nedvomno je. Občina Sežana meji na republiko Italijo v dolžini 45 kilometrov. To je ogromna razsežnost. Poleg tega pa se ta ogromna razsežnost dejansko razteza preko naseljenega prostora, v katerem je tako na eni, kot na drugi strani ista etnična skupnost, če jo tako imenujem, in dejansko to le nalaga tej naši družbenopolitični skupnosti, ki živi znotraj matične domovine, nekatere določene posebne obveznosti: da gradi mostove med matično skupnostjo v Sloveniji in slovensko manjšino v sosednji republiki Italiji. In ne samo to, verjetno še nekoliko več. Slovenska manjšina v Italiji lahko izpolnjuje nekatere svoje osnovne zadeve samo v tem, v kolikor si zgradimo tudi trden most med dvema narodoma na tem področju, tako med narodi Jugoslavije, kot Italije. Zato mislim, da imamo mi v dveh smereh osnovno nalogo in osnovno zadolžitev, ki mora po eni strani dejansko držati čvrsto vez, na tem, če rečem tako, enotnem etničnem in kulturnem področju, ne glede na mejo in istočasno drugo, da preko te naše slovenske skupnosti v zamejstvu gradimo in dejansko tudi zgradimo mostove prijateljstva med dvema narodoma; samo v tem smislu gradimo neko resnično sodelovanje in prijateljstvo med nami, ki lahko zagotavljata kvalitetno življenje in mir na tem področju.
Lahko bi verjetno še našteval razne specifike, ki obstajajo zaradi meje, tako pozitivne kot negativne. Ampak mislim, da so te bistvene. In tu naj omenim sporazum o prijateljstvu in sodelovanju med štirimi občinami Dolino, Repentabrom, Zgonikom m Sežano; ta listina o prijateljstvu in sodelovanju ni neka formalnost, ampak ta listina, če tako rečem, je zaključni dokument nekega medsebojnega delovanja in prijateljstva. In to sodelovanje in prijateljstvo, ki ne temelji samo na nekem sodelovanju, če naj rečem občinskih vrhov, ampak ki temelji na sodelovanju temeljnih sredin, krajevnih, vaških skupnosti, društev, kulturnih organizacij, šol, predvsem pa ljudi kot ljudi v svojih medsebojnih sorodstvenih, prijateljskih in tovariških stikih; in ti so verjetno še najpomembnejši, tako da smatramo, da je dejansko ta listina prijateljstva in sodelovanja samo potrditev nečesa in istočasno trden temelj za nadaljnje sodelovanje in dograjevanje skupnega življenja na tem prostoru v katerem pač živimo, tako mi s te strani meje, kot slovenska skupnost in italijanski narod na drugi strani meje, v katerem mislim, da je živa naša skupna zavest, da si' lahko gradimo kvahtetno in kulturno življenje samo v medsebojnem sodelovanju, ne pa v medsebojnem obtoževanju in sovraštvu.
Slovenski
Ob praznovanju občinskega prazni-d bodo danes popoldne v Sežani slav-bostno podpisali listine prijateljstva in ^‘delovanja med občinami Sežana, Do-'“a, Zgonik in Repentabor. Pobudo za ^Pfejetje te listine, ki predstavlja do-a en korak pri krepitvi in utrditvi so-etevanja in prijateljstva ob meji, je a a sežanska občinska skupnost, ki je
čiij0*’ omenienib treh zamejskih ob-Povabila na sodelovanje še de-^'Psko-nabrežinski in tržaški občin-t L- SVC*' ^ Nabrežini bo o tej pobudi o! v" ^eseda morda že na prvi seji . CInskega sveta, ki kot znano ni bil j.!', termalno umeščen, tržaški občin-n upravitelji pa niso še odgovorili a Vabilo sežanskih kolegov. Ob pod-(j(^U Kstin prijateljstva so nam župani Wske, zgoniške in repentabrske ob-06 Posredovali naslednje izjave:
Edvin Švab
(občina Dolina)
IjPfEnska občinska uprava pozdrav-letnju dogodek, ki je sad naravnih sto-stikov med ljudmi tega podro-
župani o pomenu podpisa listine prijateljstva
čja in ki jih državna meja ni mogla in tudi ne bo mogla nikoli izbrisati. Zato pričakujemo, da se bo to sodelovanje čimprej razširilo tudi na tržaško občino, ki doslej žal ni še pokazala zanimanja, da do tega pride, kljub temu, da so tudi mnogi tržaški občani že zdavnaj naravno povezani s sosednjo sežansko občino in s Slovenijo nasploh.
Podpis listine o prijateljstvu in sodelovanju krona naše dolgoletno sodelovanje s sežansko skupnostjo, ki
ga na najboljši način označuje že tradicionalna odprta meja pri Botaču, sedaj pa tudi »Pot prijateljstva« v Glinščici. Mi želimo, da bi pobude okrog Glinščice presegle meje sodelovanja med Dolino in Sežano, zato vidimo v današnji pobudi tudi priložnost, da zadobijo vse te iniciative širše in bolj odmevno obeležje.
Ne smemo pozabiti, da je dolinska občina pobratena z Marzabottom in s Kočevjem ih da vzdržuje odlične prijateljske stike z miljsko in s koprsko občino in zato podpis listin v Sežani pomeni za nas pomembno obogatitev, ki odpira nove možnosti sodelovanja obmejnih občinskih skupnosti v širšem italijanskem in jugoslovanskem prostoru.
Miloš Budin
(občina Zgonik)
Podpis listin prijateljstva pomeni nadaljnji prispevek za mir, sodelovanje in prijateljstvo ob italijansko-jugoslovanski meji. Listina je sad naravnih in zgodovinskih vazi, sporazum sam na sebi pa je tudi pomemben politični akt, ki obvezuje javne
uprave, da ga v celoti izvajajo in razširijo še na druga področja družbenopolitičnega življenja. Jaz upam, da bodo vsi sosedi podpisali in pristali na ta sporazum, ki more biti že logični odraz nekega stanja in neke bitnosti ob meji. Kot zgoniška občinska uprava si bomo prizadevali, da bomo v mejah naših zmožnosti in pristojnosti skušali tudi navezati stvarne stike prijateljstva in sodelovanja s krajevnimi skupnostmi sežanske občine, ki mejijo na področje naše občine.
Pavel Colja
(občina Repentabor)
Današnja slavnost ni za nas samo gola formalnost, ampak konkretni korak za utrditev sodelovanja ob odprti meji. Repentabrska občinska uprava,
ki jo jaz zastopam, si želi, da bi na to pobudo pristale vse sosednje občinske skupnosti in bi to sodelovanje ne ostalo samo pri besedah in na ravni deklarativnih načel, ampak, da bi se stvarno izvajalo tudi v vsakdanji praksi.
V zvezi s predvidenimi razlastitvami PEEP na Opčinah
Pismo openskih razlaščencev tržaškemu županu Richettiju
Občinski načrt za cenene in ljudske gradnje PEEP je bil že večkrat v središču polemik. Največ očitkov je bil ta načrt deležen prav zaradi predvidene gradnje stanovanj in drugih potrebnih infrastruktur v mestni okolici, kjer je še precej obdelovalnih površin. Bilo je precej razlastitev, kar je upravičeno povzročilo tudi precej vroče krvi med okoliškim prebivalstvom. Zadnji tak poseg v okviru veljavnega PEEP je predviden nà Opčinah, kjer naj bi zgradili vsaj 400 novih stanovanj. Tudi v tem primeru občinska uprava ni upoštevala navodil iz variante 25 občinskega regulacijskega načrta, ki predvideva predvsem posege v starem mestnem jedru, kjer naj bi z obnovo dotrajanih starih stanovanj pridobili precejšnje število novih bivališč.
Zato je skupina šestih Opencev, ki so pred kratkim prejeli obvestilo o razlastitvah, naslovila na župana Richettija pismo, v katerem nasprotujejo izbiram občinske uprave, ki z izvajanjem PEEP ne upošteva dejanskih potreb prebivalstva.
Podpisniki pisma očitajo občinski upravi, da je neupravičeno izbrala področje Opčin za ljudske gradnje, čeprav v samem mestu obstaja precej področij, ki bi bila bolj primerna za novogradnje. Občinska uprava tudi ni upoštevala dosedanje urbanistične opremljenosti Opčin, ki z obstoječimi strukturami ne morejo zadovoljiti novih stanovalcev.
Pri vsem tem je občinska uprava popolnoma ignorirala vsa nasprotovanja prebivalcev Opčin in vzhodno-kraškega rajonskega sveta, ki je pokazal jasno nasprotovanje novogradnjam, če se prej ne zagotovijo vse potrebne infrastrukture.
V nadaljevanju pisma šesterica navaja, da so predmet razslastitve predvsem lastniki eno ali dvo-družinskih hiš, ki imajo priključene trudi kmetijske površine. Pri tem niso bila upoštevana navodila iz elaborata TG, ki za ta področja predvideva, da so začasno še nezazidljiva tudi zato, ker na tem področju
ne obstajajo primarne in sekundarne infrastrukture. Po sedanjem načrtu PEEP pa bi bile te infrastrukture zgrajene šele čez nekaj let, ko bi bil realiziran celotni načrt za ljudske gradnje na tržaškem območju.
Iz pisma lahko nadalje razberemo, da ne obstajajo večletni načrti za realizacijo PEEP, temveč so izbire za gradnjo več ali manj slučajne in praktično sploh ne upoštevajo resničnih potreb prebivalstva. Do tega zaključka so podpisnika pisma prišli na podlagi izbire Opčin za nova naselja, čeprav bi občinska u-prava lahko izbrala druga področja, ki imajo vse potrebne infrastrukture in kjer bi bili tudi stroški gradnje neprimerno manjši.
Nenazadnje pa obstaja pri tem tudi problem slovenske manjšine. Posegi so namreč predvideni na področju, ki ga v pretežni meri zaseda slovensko prebivalstvo. Občinska uprava je pri tem popolnoma zanemarila dejstvo, da bi 'z ustvarjanjem novih naselij in s tem obvezno priselitvijo drugih prebivalcev močno spremenila sedanje ravnotežje med dvema narodnostnima skupnostima in tako tudi prispevala k socialni in ekonomski osiromašitvi slovenskega življa na Opčinah. Pri tem se podpisniki pisma sprašujejo, če je izbira Opčin le slučajna ali pa je tržaška občinska uprava nalašč izbrala Opčine kot prioritetno območje za gradnjo novih ljudskih stanovanj.
Ob koncu pisma se tudi sprašujejo, če bodo razlaščenci deležni pravičnih in pravočasnih odškodnin, saj primeri, ki so se pred kratkim zgodili na drugih območjih, pričajo, da je pot do pravične odškodnine precej dolga.
Komentar k zgornjemu verjetno ni potreben. Želeli bi le, da bi občinska uprava upoštevala pripombe o-penskega prebivalstva (in tudi drugih, ki so dali pripombe na PEEP) in ljudske gradnje preusmerila na področja, ki ne zahtevajo žrtev prizadetega prebivalstva.
Tako je v četrtek sklenil zgoniški občinski svet
Občina bo najela posojilo za nakup stavbe v Gabrovcu
V četrtek je zgoniški občinski svet na izrednem zasedanju odobril najem posojila 50 milijonov lir, s katerim bodo odkupili stavbo štev. 43 v Gabrovcu (»Štalun«), ki jo bodo preuredili v družabno poslopje za vaške potrebe. Župan Miloš Budin je svetovalcem orisal, in sicer za odkup stavbe in za najem posojila pri osrednji hranilnici in posojilnici v Rimu. Kor pa je ta zavrnila prošnjo, se je občinska uprava odločila, da se obrne na bančno ustanovo in izbira med tremi ponudbami. Načelnik svetovalske večine Jože Guštin ter odbornika Tonko Furlan in Tamara Blazina so se strinjali s to izbiro, saj bodo tako v skladu z upravnim programom zagotovili Gabrovcu prepotrebno družbeno središče prav v poslopju, ki je pred vojno že služilo temu namenu. Razpravo je nekoliko razgibal poseg predstavnika svetovalske manjšine Zorana Rupla, ki je osporaval pravilnosti in oportunosti te naložbe, češ da tam ni možna ureditev grezničnega odtoka, ni prostora za parkirišče in širjenje objekta, zato naj bi občina raje odkupila zazidljivo zemljišče in na njem po potrebi sama poskrbela za novo gradnjo. Po razlagi župana in odbornikov, da je prejšnji občinski svet o tem že dvakrat razpravljal in soglasno sprejel ta sklep, je Rupel še dvakrat prevzel besedo in dokaj žolčno začel navajati osebno mišljenje v zvezi z gradbenimi izbirami oziroma prekrški na občinskem območju, ki jih dnevni red ni predvideval, tako da mu je župan moral po opominu
v skladu s pravilnikom odvzeti be' sedo. Sklep o podpisu pogodbe s u' žaško hranilnico za najem posojila 50 milijonov lir, z obcestno mero 16-“ odst. in vračanjem v petnajstih letih je bil sprejet z glasovi svetovalske večine, medtem ko so se trije sveto; vaici Slovenske skupnosti vzdržah (pred nekaj meseci pa je ista politična skupina dvakrat podprla nakup stavbe v Gabrovcu).
B. S.
Šolsko leto se bo začelo 12. septembra
V	ponedeljek, 2. septembra, se bod® na višjih srednjih šolah s pismenimi nalogami začeli popravni izpiti- rja slovenskih šolah ima popravne izpit® 197 dijakov in dijakinj.
V	tržaški pokrajini se bo medtem šolsko leto 1985-86 uradno pričelo v četrtek, 12. septembra, zaključilo P® se bo 14. junija. Tradicionalne božične in novoletne počitnice bodo kot vsak leto od 23. decembra do 6. januarja» velikonočni premor pa bo od 27. marca do 2. aprila.
• Tržaški občinski odbor se bo sestal v ponedeljek, 2. septembra. Na dnevnem redu ima med drugim sklicanj prve občinske seje po poletnem pr®" moru.
Na zadnji seji rajonskega sveta
Razprava o urbanističnih problemih zahodnega Krasa
Športno društvo Kontovel bo lahko uporabljalo prostore občinskega re-kreatorija »Silvestri« v Naselju sv. Nazarija za otroško telovadbo. Tako je na svoji prvi seji po krajšem veli-košmarnem premoru sklenil zahodno-kraški rajonski svet, ki na osnovi občinskega pravilnika nadzoruje delovanje teh športnih in rekreacijskih struktur, ki jih je kot znano tržaška občina podedovala od nekdanje begunske ustanove. Zahodnokraški svet ima pod svojim nadzorstvom dva re-kreatorija, v Križu in v Naselju sv. Nazarija.
Na seji je stekla razprava tudi o komaj odobrenih podrobnih urbanističnih načrtih za Križ, Prosek in Kontovel, ki bodo na ogled javnosti takoj po formalni odobritvi pokrajinskega nadzornega odbora, to se pravi predvidoma sredi septembra. Rajonski svet je glede tega sklenil, da bo po dokončni odobritvi teh načrtov pazljivo in redno sledi njihovemu izvajanju na teritoriju in po potrebi bo
tudi posegel pri upravi, če bo zasledil nepravilnosti ali napačna tolmačenja novih planov. Istočasno so svetovalci tudi sklenili, da bodo v kratkem podrobno pregledali normativ in celotno planimetrijo novih načrtov, rajonski svet pa bo v primeru potrebe formalno predlagal občini določene popravke.
Ko že govorimo o urbanističnih problemih naj še omenimo, da je predsednik Štoka pred kratkim naslovil na občino pismo v zvezi z izdelavo novih podrobnih urbanističnih načrtov za obalni pas, ki jo je uprava poverila skupini arhitektov. Naš rajonski svet, pravi v pismu predsednik, hoče biti stalno na tekočem o tem vprašanju, tudi zato ker se obalni pas med Grijanom in Brojnico nahaja na področju tega rajona.
• Zaradi popravil na plinskem in vodnem omrežju na Opčinah je od danes zaprta za promet Ul. Carsia v višini Ul. S. Fosca.
Pogovor z vodjo deviznega tržišča Marjanom Krpanom
Skoraj neopazni, a pomembni sadovi postopnega posodabljanja dela v TKB
Te dni so s stavbe, v kateri ima v Ul. F. Filzi osrednji sedež Tržaška kreditna banka, odstranili še zadnja zidarska ogrodja, potem ko so ji prenovili zunanjo podobo. Skrita za njimi pa se je medtem, za mimoidočega skoraj neopazno, pomladila, razširila in predvsem posodobila tudi naša banka, ki je po poslih deviznega tržišča in menjalnice eden najbolj delavnih bančnih zavodov na Tržaškem.
Radovednost nas je z razgrete ulice popeljala v prijetno ohlajene nove prostore, kjer sta dobila sedež računski center in devizno tržišče. V okusno in izredno funkcionalno o-premljenih prostorih na slučajnega obiskovalca naredijo seveda najmočnejši vtis sodobne elektronske naprave, ob katerih delajo posebej usposobljeni fantje, vsi kot po pravilu mladi.
Devizno tržišče in menjalnico vodi pri TKB MARJAN KRPAN, ki nam je v pogovoru rad postregel s podatki o svojem delu, ki ni na očeh javnosti, je pa za banko dragocenega pomena. Dobro leto je minilo, odkar so na oddelku začeli delati s pomočjo informativnega sistema »Reuter monitor money rates Service«, ki ima osrednji sedež v Ženevi, kjer je zbirni center za podatke z vsega sveta. Tak sistem uporablja v Trstu le še Tržaška hranilnica, saj so vse ostale banke v našem mestu le podružnice drugih italijanskih bank.
Kaj se torej med temi sodobnimi tehničnimi pripomočki dogaja? Na zaslonu Reuterja je moč s preprostim pritiskanjem gumbov priklicati neposredno in istočasno povezavo z najvažnješimi svetovnimi deviznimi borzami in vodilnimi bankami, kar pomeni možnost takojšnje in popolne
Le napišite, da nam je letos res zelo lepo v poletnem centru v prostorih KD Tabor na Opčinah
Letošnji mladi udeleženci poletnega centra, ki poteka v prostorih Prosvetnega doma KD Tabor na Opčinah, so včeraj komaj prihajali od kosila, pa že jih je bilo polno dvorišče. Eni so se začeli igrati, drugi risati, tretji so šli poslušat pravljico, četrti so iz papirja izdelovali razne figure, spet nekateri so malo počivali, se razgo-varjali itd. Skratka, lepo in prijetno razpoloženje.
Takšno je pa na splošno vzdušje v letošnjem poletnem centru, so nam takoj povedale animatorke, kot tudi spremljevalke prizadetih otrok. Le napišite, so nam dejale, da je letos življenje v centru res pestro in bogato, da se otroci dobro počutijo, zabavajo, med seboj razumejo in da poteka tudi za nas animatorke in spremljevalke delo bolj urejeno, po dobro pripravljenem programu, ki nam omogoča, da se, kot animatorke, lahko posvečamo posameznim skupinam, kot spremljevalke pa svojim varovancem.
Otrok, ki obiskujejo letošnji poletni center, v organizaciji staršev prizadetih otrok in sklada »Mitja Čuk«, je skupno 62. Zanje skrbijo animatorke, nekatere že z lanskoletno prakso, pa tudi spremljevalke, ki so imele lani, kot so same povedale, veliko več dela in odgovornosti, sedaj pa se lahko zelo posvečajo otrokom, ki jih imajo v oskrbi.
Šest je letos animatork, ki imajo vsaka svojo skupino, dvema pa je
Otroci so se navdušeno lotili s čopiči velikih belih listov
zaupana skrb za telovadbo in za glasbeno vzgojo, torej za dve dejavnosti, ki sta tokrat prvič vključeni v prm gram poletnega centra.
Pa otroci radi telovadijo, se radi učijo glasbe na orf inštrumente, smo jih vprašali. Telovadijo zelo radi, so nam povedale, saj je telovadba, bolj kot igra nekakšna sprostitev, glasbena vzgoja dela malo težav najmlajšim, medtem ko je za ostale tudi to zabava.
Prihajajo otroci redno v center, smo jih še vprašali?
Pa še kako radi prihajajo, so nam odgovorile. Vladimira Sardoč, ki je na primer spremljevalka ene izmed deklic, je povedala, da si le-ta zelo želi bivanja v centru ter da je napravila tudi v svojem duševnem, razvodju kar lep napredek. Tabo so- se pohvalile tudi druge spremljevalke, pa tudi Diego Starc, učiteljiščnik, doma s Koninvela, ki je letos prvič na tem
letovanju in ki se, skupno s svojim varovancem zelo dobro počuti.
Da je razpoloženje res dobro in prijetno, smo videli že takoj ob vstopu na dvorišče Prosvetnega doma, kjer so zidovi, okna, pa tudi stojnice, o-krašene s številnimi risbami, metuljčki in drugimi okraski. Tako bogat je program, da nimajo otroci časa, da bi se dolgočasili, so nam še povedale in nanizale samo nekaj izletov, ki so jih že opravili, na primer na železniško postajo, na Obelisk, pa še dalje po Napoleonski cesti vse do vrha Selivec itd.
Otroci imajo kosilo v društveni gostilni na Opčinah. So pridni, so kaj zbirčni, radi pojejo, kar jim pripravite, smo tudi tam povprašali.
Zelo so pridni, so nam odgovorili in radi pospravijo vse, kar jim pripravimo. Nihče se ni še pritožil, kar pomeni, da jim je hrana všeč in da so zadovoljni in tudi mi smo zadovoljni z njimi, so nam še povedali.
Pa že kaj mislite na konec centra, ki bo trajal do prihodnjega petka, smo vprašali animatorke in spremljevalke.
Letos bo verjetno vsem žal, ko se bomo poslavljali. Že sedaj pa premišljamo, da bi pripravili kakšno zaključno prireditev, z razstavo risb in drugih predmetov.
Toliko o tokratnem našem obisku v poletnem centru. Prihodnjič bomo ponovno vprašali za nekaj podatkov Stanko čuk in Marijo Košuta, ki vodita center.
informacije pred vsako devizno bančno operacijo. Povrhu nudi Reutof pregled pomembnejših in najnovejsin dogodkov v svetu, ki bi utegnili kakorkoli vplivati na svetovno deviz11, tržišče. Naša banka se tako ni ve prisiljena po telefonu obračati n® svoje korespondente, ki kljub n®-1' boljši volji niso mogli poskrbeti za takojšnje in popolno obveščanje 0 položaju na deviznih tržiščih. V nu' str arijo, kako je uvedba novega nir čina dela vplivala na obseg in to' rej uspešnost dela deviznega tržiscf naj navedemo, da se je le-ta v zah njem letu povečala za okrog 40 0°' stoikov.
Marjan Krpan nam je skušal 5 preprostimi besedami opisati to lo, ki je za kliente banke opazno 1 pri okencu menjalnice, kjer 0PraY’ Ijajo dnevne nakupe in prodaje va*uk_ nih sredstev in razpolagajo s PJ®? tično vsemi potnimi (travels) ki so na tržišču. Največ nakupijo menjalnici TKB mark, dolarjev to švicarskih frankov ter seveda dinar jev, prodajo pa največ dolarjev, to jim sledijo nemške marke. Prav dni je dinar zabeležil občuten Pat*e tečaja, ki sovpada z iztekanjem tu ristične sezone: v Trstu velja točko manj od uradnega Jugoslovan skega tečaja, sicer pa je tudi P°v. praševanje po njem tačas preceJ medlo.
Devizno tržišče TKB opravlja vs® bančne operacije, ki jih njena klic tela potrebuje v tuji valuti, se Pr vi vplačila v tujino ali izplačila tujine. Najvažnejša dejavnost, ki s® je z novim informacijskim sistemo močno razširila, pa so operacije “ viznega tržišča, kar pomeni najem® nje in plasiranje depozitov v valu. »Nekaj zneskov v tujih valutah na jemamo za svojo klientelo, v naj več primerih pa gre za operacU med bankami. Naša banka Pp?;!Jij v glavnem z nemškimi, avstrijskto in britanskimi bankami, vse oP®^® cije pa morajo biti po medbancn ^ sporazumu izvršene z valuto “ dni,« nam je pojasnil Marjan KrP a' Pogovor se je nato sukal okoli P danja vrednosti ameriškega dolari ’ ki je te dni zdrsnil pod vrednost pred 19. julija, ali tako imenovan ga »črnega petka«, ki je marsina, remu bančnemu uslužbencu Pre žal načrte o dopustu. Dela j® 'L.j, kakor veliko, v naši banki Pa " -e manjkuje usposobljenega kadra, J dodal naš sogovornik in nam P*? jia dal, da bo TKB v kratkem noo še eno pomembno novost: pziklj® __ se bo namreč na sistem neposreu,^ ga elektronskega knjiženja SWte ^ kar bo še poenostavilo in P°SP |e medbančno poslovanje in, kar J® posebno pomembno, odpravilo n®v nost napak, (vb)

Ob 87-letnici rojstva slikarja Avgusta Černigoja
V Sežani odprta razstava grafičnih del nestorja slovenskih zamejskih slikarjev
V okviru proslav ob prazniku občine Sežana je bila sinoči v prostorih Kosovelove knjižnice v Sežani odprta razstava del Avgusta Černigoja. Razdava je posvečena 87-letnici rojstva tega velikega slovenskega zamejske-Ra slikarja, ki danes praznuje svoj rojstni dan.
Otvoritve se je udeležilo precej Predstavnikov političnega in kulturnega življenja z obeh strani meje. Tako smo med prisotnimi, poleg moj-stea Černigoja, zasledili predsednika občinske skupščine Sežana Tihomira Kovačiča, podpredsednika Slovenske akademije znanosti in umetnosti dr. Bratka Krefta, župana dolinske občine Švaba in zgoniškega župana Bubina. Poleg njih so bili prisotni tudi nekateri slikarji in umetnostni zgó-bovinarji iz zamejstva in Slovenije.
Razstavo je otvoril sam Černigoj, ai je v kratkem nagovoru poudaril Pomembno vlogo Sežane, ki je vedno {»kazala dovolj razumevanja za Prikaz razbčnih vrst umetnosti. To-kfat je Černigoj v sežanski knjižnici Srečko Kosovel predstavil dela v serigrafiji in sitotisku.
Po svečani otvoritvi razstave je nestorja zamejskega sbkarstva pozdra-vila ravnateljica Kosovelove knjižnice Lučka Čebohin, ki je poudarila Predvsem pomembno " vlogo mojstra Černigoja v kulturnem življenju Se-
Ob visokem Černigojevem jubileju je slikarju izročil priložnostno darilo direktor Kobilarne Lipica Andrej Franetič
žane, ki se že dolgo let spominja slikarjevega jubileja s priložnostnimi razstavami v Sežani ali Lipici, kjer bodo v bližnji prihodnosti tudi odprli Černigojevo galerijo, v kateri bodo razstavljena dela, ki jih je slikar podaril sežanski občini.
Čestitkam ob Černigojevem visokem jubileju se je pridružil tudi dr. Bratko Kreft, njegov sodobnik in podpredsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti, ki je v svojem posegu podčrtal, da sta s Černigojem
poslednja Mohikanca iz generacije Srečka Kosovela in da bo Černigojevo ime ostalo za vedno zapisano med največjimi ustvarjalci jugoslovanske umetnosti.
Ob koncu je Černigojevo življenjsko pot orisal še umetnostni zgodovinar dr. Krečič, ki je predvsem poudaril avantgardno vlogo tega velikega slovenskega umetnika, ki se je znal »ob pravem trenutku odpovedati tradicionalnemu likovnemu izrazu in začeti z miselno .umetnostjo«.
Po podatkih statističnega urada
Življenjski stroški v Trstu narasli za 8,8 odst. letno
Življenjski stroški na Tržaškem- so v tem mesecu narasli za 0,6 odst., v enem letu pa za 8,8 odst. Glede letnih poviškov Trst ni več najdražje mesto v Italiji, zadnji mesec pa so pri nas zabeležili največji skok v cenah, kar ni najbolj spodbudno.
Najdražji mesti v Italiji ostajata Milan in Genova ( + 9 odst.). Trst pa je na tretjem mestu, za njim sta Bologna ( + 8,7) in Turin ( + 8,3). Najnižji porast so zabeležile cene stanovanj in najemnine ( + 0,1 odst.), manj pa so Tržačani potrosili za energijo (luč, voda, plin), katere cena je celo padla za 0,8 odst. Te statistične izvide je opravil statistični urad tržaške občine na podlagi življenjskega standarda povprečne delavske in uradniške družine. Statistični urad tukajšnje občine deluje v tesnem sodelovanju s podobnimi uradi v Milanu, Genovi, Bologni in Turinu, podatke pa redno posreduje tudi državnemu uradu za stilistiko (ISTAT).
Nova stanovanja v Starem mestu
Pred kratkim je občinska uprava o-dobrila gradbena posege v Starem mestu, kjer naj bi z obnovo in izgradnjo pridobili 49 novih stanovanj. Delo so poverili štirim tržaškim gradbenim podjetjem, celoten poseg pa bo stal 3 milijarde in 722 milijonov lir, od katerih bo večji del prispevala dežela.
Največji projekt zajema izgradnjo 20 stanovanj na občinskem območju v Ulici Pane, ki je vključena v obnovitveni načrt »Trg Unità 1«. V Ulici Fortino bpđo zgradili 18 novih stanovanj, 5 stanovanj bodo obnovili v Ulici Ponte 6, 6 novih stanovanj pa bo zgrajenih v Ulici San Rocco.
Obnovitev dovoljenj za občinske telovadnice
Tržaška občina bo tudi za naslednjo športno sezono obnovila dovoljenja za uporabo telovadnic tistim društvom, ki so te telovadnice že uporabljala, če v društivh ni prišlo do spremembe števila ekip, ki so vpisana v odgovarjajoča prvenstva.
Poseben pogoj za obnovo dovoljenja pa je plačilo najemnine najkasneje do 31. 8.1985. Obrazce za plačilo preko poštnih tekočih računov lahko društva dvignejo v občinskih uradih na Ulici del Teatro 5 (1. nadstropje) vsak dan med 8.30 in 12.30.
•	Vladni komisar prefekt De Felice je včeraj sprejel na vljudnostnem obisku polk. Salvatoreja Rizza, ki zapušča poveljstvo legije karabinjerjev v Vidmu.
•	Zaradi popravil na bližnji šoli Su-vich je tržaška občina odredila prepoved parkiranja v Ul. dei Cunicoli med 7. in 15. uro.
Z nastopom praporašev iz Faenze začetek »Skedenjskega poletja«
. Z obiskom večje skupine praporašev iz mesta Faenze, se je sinoči za-celo »škedenjsko poletje« — prireditev, ki jo prireja domače združenje Pro _ j-Oco, tokrat prvič tudi s sodelovanjem KD Ivan Grbec, kjer so sinoči ob '130 odprli antološko razstavo znanega umetnika iz Faenze Nea Massarija, ^koliko prej pa so v Domu Jakoba Ukmarja odprli razstavo keramičnih ^•'Jelkov iz tega mesta, ki slovi daleč naokoli prav po tej svoji dejavnosti.
Gostje — skupno jih je kakih trideset — so že dobro znani praporaši «bandieratori), njim pa so se pridružih še drugi, kot kuharji, kolesarji itd.
V Skednju so jih zelo lepo sprejeli, na obeh razstavah je bil dober obisk, Soste iz Faenze pa so nato namestili kar pri škedenjskih družinah. Obe izstavi bosta odprti še danes in jutri, še nocoj in jutri pa bo zabavni del Programa še na prostem pred škedenjsko kinodvorano. _
O celotni prireditvi bomo obširneje poročali v jutrišnji številki.
Tudi v prihodnjem letu vrsta koristnih tečajev Slovenskega zavoda za poklicno izobraževanje
Slovenski zavod za poklicno izobraževanje prireja že nekaj let vrsto spe-cializiranih izpopolnjevalnih tečajev za mladino in odrasle. O tem, kako bodo letos potekali tečaji in katere bodo sploh organizirah, smo se pogovorih z ravnateljico zavoda Tamaro Blaži na.
Veliko povpraševanja vlada predvsem za novi tečaj s kvalifikacijo za tehnično upravne uradnike. Na 25 razpoložljivih mestih je že 23 ypdsa-nih, med katerimi je tudi nekaj fantov. Nasprotno pa tečaj za kamnoseke, ki je za letos novost, ni imel doslej enakega odziva. Do sedaj so se vpisali samo štirje; da se tečaj sploh začne, pa je potrebno najmanj osem udeležencev. Prav v zvezi s tem tečajem je ravnateljica poudarila, da dežela izbira in odobri tečaje zavodov za poklicno izobraževanje na podlagi zaposlitvenih možnosti v posameznih sektorjih. Kamnoseštvo nudi mladim precejšnje možnosti zaposlitve. Poleg tega je pri tehničnem pouku posvečena največja pozornost obdelovanju kamna, ne pa izkopavanju in rezanju. Torej tisti fantje (ali pa dekleta), ki so še v dvomu glede izbire bodočega poklica in bi jih to delo veselilo, naj Se kar opogumijo.
Ker smo že pri tečajih s kvalifikacijo, naj omenimo, da se bosta letos zaključila dvoletna tečaja za tajnice in mizarje.
Med večernimi tečaji doživlja velik uspeh tečaj za programerje. Zaradi a-ktualnosti teme in velikega povpraševanja, prireja zavod za poklicno izo' braževanje ta tečaj že več let. Na 25 razpoložljivih mest se je letos prijavilo že 29 kandidatov.
Nov tečaj specializacije za plače je namenjen predvsem tistim, ki so končali trgovski zavod ah pa so zaposleni v trgovskem sektorju. Vodil ga bo knjigovodja in konzulent za delo Giuhano Nadrah. Čeprav je po mnenju ravnateljice tema precej aktualna, je do sedaj malo prijavljenih.
Ob sodelovanju Gospodarskega združenja se bo tudi letos nadaljeval tečaj za fizikalno ažurniranje pri vodenju malih obratov. Predavanja bodo vodili strokovnjaki.
Na koncu naj omenimo tudi tečaje za kmetijstvo, ki jih Slovenski zavod za poklicno izobraževanje organizira ob sodelovanju Kmečke zveze. Že tretje leto doživlja izpopolnjevalni tečaj za čebelarstvo veliko zanimanje. Ker tečaj ni za začetnike, tem-
več je namenjen tistim, ki se s to stroko ukvarjajo, se pri izbiri programa upoštevajo potrebe in želje tečajnikov. Predavanja vodijo strokovnjaki iz matične domovine.
Izpopolnjevalni tečaj za vinogradništvo, ki so si po programu med seboj podobni, bodo v Lonjerju, Križu in Repnu. Precejšen poudarek bo dan kletarstvu, boleznim vinske trte in zaščitnim sredstvom. Sodelovah bodo strokovnjaki, ki so predavali že na prejšnjih podobnih tečajih in sicer Vitjan Sancin, Gabrijel Seljak in Miran Vodopivec.
Festival KPI na Opčinah
Na dvorišču Prosvetnega doma na Opčinah se je sinoči pričel festival komunističnega tiska, ki ga prireja krajevna sekcija KPI. Drevi bo za ples igral ansambel Lojzeta Furlana, v jutrišnjem kulturnem programu pa bodo nastopih glasbena skupina »Mu-ja Doc Band« in mladi kotalkarji domačega Poleta. Delovali bodo dobro založeni kioski.
Posojila za nakup kmetijskih strojev
. Kmečka zveza obvešča vse člane, JJ? so na razpolago posojila po zniža-U! obrestni meri za nakup kmetijskih «ojev in opreme. Teh posojil so lah-?? deležni poklicni kmetje in tudi pol-K^etje (part - time). Za poklicne jU*lete znaša posojilo v višini 90 odst. ^Prošenega stroška, za polkmete pa
60
odst. Pogoji, ki jih ponujajo ti za-
*	'»u
°ni so zelo ugodni, saj znaša obrest-.? mera za prosilce iz goratih podro-J) le 7,5 odst. medtem ko je za mi-Oska področja 11,75 odst. Posojilo 7® vrne v petih letih z dvema obroko-letno. Dokumenti, ki so potrebni ■A dosego posojila so sledeči: prora-.tei (preventivo) v treh izvodih, ka-^strski in tavolami izvlečki. Za vsa .julaljnja pojasnila, se lahko poslujte Kmečke zveze. Ul. Cicerone 8/B,
62948.
M. S.
Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij
t-Kl) Rovte - Kolonkovec priredi jutri, , ' K m., »Vesel popoldan«. Nastopila bo Ljjoa na pihala Breg ob 18.00. Ob tej ijožnosti bodo na ogled slike in razni .‘-burnenti, ki so bili last nekdanje i> "oe iz območja Rovt in Kolonkovca. vjcetek ob 16.30. Poskrbljeno je tudi ledačo in pijačo. Vabljeni!
Dinar včeraj po 5,20-5,25 lire
V	tržaških menjalnicah je včeraj veljal dinar 5,20 - 5,25 lire, kar je pol točke manj kot predvčerajšnjim, ko so dinar menjavali po 5,75 lire. Še pred tednom dni je tečaj znašal 6,50 lire.
V	tržaških gospodarskih krogih menijo, da je precejšnji pad^y v kotaciji dinarja treba pripisati koncu turistične sezone in povečanemu obisku kupcev v Trstu. Ob njihovi prisotnosti je namreč jugoslovanska valuta veliko bolj razpoložljiva.
Imenovani člani gospodarske konzulte trgovinske zbornice
Poletne počitnice niso vplivale na obnovo Gospodarske konzulte trgovinske zbornice, ki s svojimi osmimi sekcijami predstavlja največji posvetovalni organ v Trgovinski zbornici.	-	• _
Potem ko so najprej določili sekcije za trgovino in bančništvo, so izbrah tudi člane sekcije za zemeljski in zračni transport. Predsednik je prof. Paolo Pehs, podpredsednika pa inž. Paolo Scarpa in Giuseppe Brizzi. Pomorski transport bo vodil dr. Giorgio Vassila, podpredsednik pa bo Giorgio Valen-zin. Sekciji za turizem in prireditve bo predsedoval dr. Cividin, njegov pod predsednik pa bo Gandolfi. Kmetijsko in gozdarsko sekcijo bosta vodila odv. Guido Gerin in Tagliaferro.
Obnovili so tudi sekcijo za industrijo, ki jo bo vodil inž. Manlib Lippi, podpredsednika pa bosta inž. Cuccagna in cav. Emilio Sadoch.
Preventivne akcije proti AIDS
Bolezen AIDS se je pojavila tudi v naših krajih. V deželi so trenutno le trije ah štirje primeri, ki kažejo simptome te bolezni, kljub temu pa so odgovorne oblasti uvedle vrsto ukrepov, ki naj bi okrepila splošno akcijo proti tej bolezni.	'	.	.
Eno od teh akcij predstavlja delovna skupina, ki jo je že pomladi tor-miral deželni odbornik- za zdravstvo Renzulli. Ta skupina skrbi za vse potrebne preglede, katerim so po novem podvrženi darovalci krvi, saj je bilo ugotovljeno, da se AIDS lahko širi tudi s transfuzijami krvi.
Skupina se bo sestala prihodnji teden, da bi se seznanila z vsebino ministrske okrožnice, ki predvideva vse potrebne mere, ki jih je treba uvesti v preventivi, poleg tega pa se bodo dogovorili za koordinirano akcijo v UK.
Popustila je zavora: avto zgrmel na nič hudega slutečo žensko
Včeraj zjutraj nekaj pred 10. uro so na oddelek za oživljanje sprejeli s pridržano prognozo 64-letno Vittorio Furlani vd. Crevatin, ki se je hudo poškodovala v nesreči, ki se je na precej neobičajen način pripetila nedaleč od njenega doma. Crevatinova, ki stanuje v Ulici delle Noghere 26/a, je hodila po omenjeni ulici, ko je z bhžnje rebri neshšno ’ zgrmel nadnjo fiat 126 24-letne Alessandro Co-lombin.
Avto je bil pravilno parkiran, kaže p>a, da motor ni bil v prestavi in da je ročna zavora popustila. Težko vozilo je žensko dejansko pokopalo pod seboj in ji povzročila vrsto zlomov ter notranjih poškodb, tako da visi njeno življenje na nitki.
Hudo ranjen sovjetski pomorščak
Iz tržiške bolnišnice so včeraj popoldne prepeljah na oddelek za oživljanje katinarske bolnišnice 21-let-nega sovjetskega pomorščaka Vita-Ija Serdjuka, ki je vkrcan na sovjetski trgovski ladji »Riga«, začasno zasidrani ob tržiški obali. Njegovo zdravstveno stanje je izredno zaskrbljujoče: kabelj žerjava ga je tako
udaril po glavi, da je utrpel zlom lobanjske kosti in je bil ob sprejemu v tržaško bolnišnico v komi tretje stopnje. Zdravniki so si pridržali prognozo.
T Nenadoma nas je zapustil * naš dragi mož, oče’ in nono
Egisippo Gaburro
(GIPPO)
Pogreb bo danes, 24. t.m., ob 13. uri iz mrtvašnice glavne bolnice v bo-Ijunsko cerkev.
Žalostno vest sporočajo: žena, sin in hči z družinama
Doljunec, 24. avgusta 1985
Ob izgubi brata Egisippa (Gippa) Gabarra izreka svojima članoma Narcisu in Olivu ter svojcem globoko sožalje
KD F. Venturini
,^I»0
'GLEDALIŠČE V TRSTU
Anton Tomaž Linhart
Ta veseli dan ali Matiček se ženi
komedija v dveh delih (petih slikah)
Izredna predstava pred začetkom sezone 1985-86 v TOREK, 27. t.m., ob 20.30 v Borovem gozdiču v MAČKOUAH.
NE ZAMUDITE!
gledališča
VERDI
Gledališče Verdi sprejema nove pevce za okrepitev opernega pevskega zbo ra. Išče zlasti kontralte in tenorje. V ta namen bo priredilo avdicije. Za PO; drobnejša pojasnila se zainteresirani lahko obrnejo na urad za osebje gledališča Verdi (Ul. Einaudi 1).
CANKARJEV DOM - LJUBLJANA
Poletna violinska šola
Do 30. avgusta: šolo bosta vodila prof. Igor Ozim in njegova asistentka Christine Hutcap. Vse podrobnosti o vpisu dobite v Cankarjevem domu, tel. 003861/212-492 ali 221-121, int. 432 in 433.
koncerti
V četrtek, 29. t. m., ob 20.30 bo v evangeličanski luteranski cerkvi v Trstu — Largo Panfili — nastopil pianist SILVIO SIRSEN. Izvajal bo Scarlattijelve,-Bachove, Brahmsove in Schumannove skladbe.
kino
Ariston 21.15 »Omicidio a luci rosse«. Režija Brian De Palma. Igrajo: Craig Wasson, Greg Henry, Melarne Grif-fith. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Eden 15.30 — 22.00 »Selvagge, insaziabili, indomabili«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Fenice 19.00 — 22.00 »La leggenda del rubino malese«.
Excelsior 19.00 — 22.15 »7 Hyden park, la casa maledetta«. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Nazionale Dvorana št. 1 16.00 — 22.10 »Ulla, manicure in calore« in »Accoppiamenti di lingue perverse«. Prepovedan pod 18. letom.
Dvorana št. 2 16.30 — 22.00 »Le vergini cavalcano la morte«. Za vsakogar.
Dvorana št. 3 16.30 — 22.00 »Vacanze calde«. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Mignon 16.30 — 22.00 »Theachers«.
Grattacielo 17.30 — 22.15 »Mondo senza veli«. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Capito! 16.30 — 22.00 »48 ore«. ' Igra: E. Murphy.
Vittorio Veneto 16.00 — 22.00 »Professione giustiziere«. C. Bronson.
Lumiere 16.00 — 22.00 »Cotton club«. Igra: Richard Cere.
Alcione Zaprto zaradi počitnic.
Radio 15.30 — 21.30 »Punizione carna-ne«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
razstave
KD I. Grbec. Antološka razstava slikarja iz Faenze Nea Massarija danes in jutri, 24. in 25. t. m, Odprta od 9. do 12. ure in od 17. do 20. ure.
Dom J. Ukmarja. Razstava keramičnih izdelkov iz Faenze: danes in jutri, 24. in 25. t. m. Odprta od 9. do 12. ure in od 17. do 20. ure.
Do 28. avgusta bo v občinski galeriji na Trgu Unità odprta razstava 63 slikarjev iz Mongolije.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761; predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
včeraj-danes
Danes, SOBOTA, 24. avgusta JERNEJ
Sonce vzide ob 6.16 in zatone ob 19.58 — Dolžina dnewa 13.42 — Luna vzide ob 16.Ò8 in zatone ob 0.22.
Jutri, NEDELJA, 25. avgusta LUDVIK
Vreme včeraj: temperatura zraka 28,8 stopinje, zračni tlak 1016,4 mb rahlo narašča, veter severovzhodnik 12 km na uro, vlaga 56-odstotna, nebo jasno, morje skoraj mimo, temperatura morja 24,8 stopinje.
ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI
RODILI SO SE: Alan I<=llini, Francesca Štolfa, Elita Rauber.
UMRLI SO: 65-letni Duilio Dudine, 74-letni Mario Gracogna, 78-letna Eugenia Visintini, 78-letni Giovanni D’Errico, 83-letni Carlo Stani, 61-letni Egidio Cavo, 64-letni Giuseppe Cavo, 85-letna Teresa Gigante, 5 let star Fabio Smutz.
OKLICI: agent J. V. Marco Delle Vedove in delavka Nedia Saccavini, trgovec Claudio Lucioli in uradnica Patrizia Giuressi, tehniški vodja na železnici Danilo Gaudezi in uradnica A-driana Di Bert, delavec Sergio Cergol in točajka Nadia Primitivo, delavec Francesco Santoro in uradnica Daniela Moraš, zidar Giuseppe Maestrutti in laboratorijski tehnik Manuela Bernardi, težak Walter Loj in prodajalka Donatella Demarchi, mesar Vincenzo Di Gennaro in točajka Miriam Vittozzi, klepar Walter Vasai in uradnica Do-riana De laco, natakar Vincenzo Mun-na in krznarka Nidia Starich, novinar Aleksander Koren in solnica Nataša Rauber, trgovec Giorgio Vascon in tajnica Silvia Elisabeth Muhldorfer, uradnik Paolo Smrekar in uradnica Viviana Prester, knjigovez Bojan Ililevič Vascotto in bolničarka Manuela Transi, uradnik Sergio Lor in prodajalka Bruna Roici, študent Jibad Moghnie in študentka Fabiola Grassetti, zidar Vladimir Dušic in prodajalka Giuliana Martincich, uradnik Damiano Ferraro in gospodinja Calogera Greco, finančni stražnik Salvatore Esposito in gospodinja Filomena Timpano, zdravnik Adriano Moro in. fizioterapevtka Lavina Canicci, v pričakovanju zaposlitve Paolo Graziadei in v pričakovanju zaposlitve Antonella Bemobich, skladiščnik Aurelio Barichievich in blagajničarka Ingrid Makovac.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Trg Oberdan 2, Ul. T. Vecellio 24, Ul. Zorutti 19, Largo Osoppo 1, Nàbre-žina, Boljunec, Milje '(Lungomare Venezia 3).
(od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Trg Cavana 1 in Trg Giotti (Ul. sv. Frančiška) 1.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Trg Cavana 1, Trg Giotti (Ul. sv. Frančiška) 1, Nabrežina, Boljunec, Milje (Lungomare Venezia 3).
LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124, Bazovica: tel. 226-165, Opčine: tel 211-001, Zgonik: tel. 225-596, Nabrežina: tel. 200-121, Sesljan: tel. 299-197.
izleti
KRUT prireja 25. in 26. septembra izlet na ŠTAJERSKO. Vpisovanje in informacije na sedežu KRUT, Ul. Mon-tecchi 6 (tel. 040/795-136), od 26. do 30. t. m. med 9. in 12. uro.
HRANILNICA IN R0S0IILNICA NA OPČINAH
obvešča
vse svoje člane in še posebno' svoje kliente kmetovalce, da na osnovi zakona štev. 590 z dne 15.10. 1981 lahko zaprosijo za petletna posojila po znižam obrestni meri.
Posojila so namenjena kmečkim podjetnikom, ki so utrpeli škodo na pridelkih zaradi vremenskih neprilik (sneženja in zmrzali) meseca januarja 1985.
Deželna uprava je v Uradnem listu štev. 75 z dne 26. 7. 1985 proglasila za odškodovane sledeče kraje, ki se nahajajo v teritorialni pristojnosti Hranilnice in posojilnice na Opčinah:
OBČINA REPENTABOR: Repentabor in Veliki Repen;
OBČINA DOLINA: Dolina, Boljunec, Boršt, Dom jo, Ricmanje, Mačkolje in Zabrežec;
OBČINA MILJE: Milje, Korošci, Lazaret, Darsella in Sv. Jernej;
OBČINA ZGONIK: Zgonik, Repndč, Salež, Koludrovica in Devinščina;
OBČINA TRST: mesto Trst, Kontovel, Sv. Križ, Rojan, Prosek, Sv. Marija Magdalena Sptxlnja in Sv. Marija Magdalena Zgornja.
Pravico po znižani obrestni meri imajo kmetije, ki se nahajajo v zgoraj omenjenih krajih, in ki so utrpele vsaj 35 odst. škodo na letni proizvodnji. Letna obrestna mera posojil znaša 5,75 odst. oziroma 6,25 odst. V določenih primerih zakon predvideva, da posojilojemalec vrne samo 60 odst. kapitala (ostalo je v breme javne uprave).
Višino posojila določi pokrajinski kmečki inšpektorat, kateremu je treba predložiti prošnje najkasneje' do 23. oktobra 1985. V prošnji se lahko navede Hranilnica in posojilnica na Opčinah kot banka, ki je določena za izdajo posojila.
darovi in prispevki
V	spomin na Zofijo Kralj in Mičeta Kralja darujeta Srečko in Pierina Križ-mančič 15.000 lir za godbo V. Parma - Trebče.
Namesto cvetja na grob Mičeta Kralja daruje Angel Kralj (Trebče 170)
15.000	lir za godbo V. Parma.
Namesto cvetja. na grob Zofije Kralj
daruje Angel Kralj (Trebče 170) 15.000 lir za godbo V. Parma.
Ob 6. obletnici smrti žene Marije daruje Angel Kralj (Trebče 170) 20.000 lir za ŠD Primorec.
V	počastitev spomina Zofije Kralj daruje Mila Sosič (Štok) 10.000 lir za godbo na pihala V. Parma - Trebče.
V: spomin na moža Ivana Marija Kralja daruje žena Ana 50.000 lir za godbi V. Parma - Trebče, 50.000 lir za KD, Primorec, 50.000 lir za ŠD Primorec,
50.000	lir za pevski zbor Primorec,
50.000	lir za Ljudski dom v Trebčah,
50.000	lir za ZSOŠ P. Tomažič, 50.000 lir za VZPI-ANPI, 25.000 lir za cerkev sv. Andreja, 25.000 lir za sklad M. Čuka.
V	spomin na očeta, tasta in deda Ivana Marije Kralja darujeta Aldo in Anica z družinama 50.000 lir za godbi V. Parma - Trebče, 50.000 lir za KD Primorec, 50.000 lir za ŠD Primorec,
50.000	lir za pevski zbor Primorec,
50.000	lir za Ljudski dom v Trebčah,
50.000	lir za ZSOŠ P. Tomažič, 50.000 lir za VZPI-ANPI, 25.000 lir za cerkev sv. Andreja in 25.000 lir za sklad M. čuka.
Namesto cvetja na grob Ivana Marije Kralja darujeta Stanko in Justina Klun 10.000 lir za KD Primorec - Trebče in 10.000 lir za godbo V. Parma.
Namesto cvetja na grob Zofije Možina darujeta Atilijo in Miranda Kralj
10.000	hr za KD Primorec in 10.000 lir za godbo V. Parma.
V	spomin na Gigio žerjav - Bogateč daruje Lucijan Štoka 20.000 lir za vzdrževanje spomnika padlim v NOB v Križu.
V	spomin na Zofijo Kralj darujeta Sabina in Nerina 15.000 lir za. godbo na pihala V. Parma iz Trebč.
V	spomin na Mičeta Kralja darujeta Sabina in Nerina 20.000 lir za godbo na pihala V. Parma iz Trebč, 20.000 lir za VZPI-ANPI iz Trebč in 20.000 lir za sklad M. .Čuka.
Namesto cvetja na grob Darja Berginca darujeta Romana in Franc Ju-riševič 10.000 lir za KD I. Cankar.
V	spomin na Gigija Hrovatina darujeta Ladka in Maks Morelj 20.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev.
V	spomin na Mičeta Kralja darujeta družini Mira in Bruna Kralja 20.000 lir za KD Primorec in 20.000 lir za osnovno šolo P. Tomažič v Trebčah.
Namesto cvetja na grob Majdine mame darujeta družini Širca in Balbi
30.000	lir za SPDT.
V	isti namen darujejo Jožko, Marica in Sabina 30.000 lir za SPDT.
Namesto cvetja na grob Darja Berginca daruje Silvana Malalan 10.000 lir
za Združenje, aktivistov NOB Tržaškega ozemlja.
V spomin na Gigio Bogateč darujeta Bogomila in Albert Doljak 10.000 lir za KD Vesna.
Namesto cvetja na grob stricu Lučiju darujeta Danilo in Sonja 20.000 lir za Glasbeno matico.
Namesto cvetja na grob Gigie Bogateč darujejo za ŠD Vesna: Jolanda, Grazia in Damjana Di Lenardo 20.000 lir, Danilo Guštinčič' 25.000 lir ter Vojko in Barbara Devetak 20.000 lir.
Namesto cvetja na grob Marte Košuta darujeta Luči in Jušto 15.000 lir za ŠD Vesna.
Ob 50-letnici poroke darujeta Slava 4n Hadrijan Cotič 20.000 lir za ŠD Vesna.
Namesto cvetja na grob Franca Vodopivca prispevajo prijatelji sina Marinota 70.000 lir za ŠD Kontovel.
čestitke
V Gročani na št. 5 BARBARA GRO-PAJC 5. rojstni dan slavi. Da bi zrasla v pridno dekle, so želje Vojke in Bojane.
Družine Zobin in Žerjal od Domja želijo ALDU ANTONACU iz Izole še mnogo zdravja in sreče ob njegovi petdesetletnici.
Ob' srečanju z Abrahamom vabi ALDO ANTONAC iz Izole vse prijatelje in tovariše s te strani in onstran meje nh kozarček domačega refoška.
menjalnica
23. 8. 1985
Ameriški dolar................ 1.840.—
Kanadski dolar................ 1.350.—
švicarski frank . '.............. 815.—
Danska krona..................... 182.—
Norveška krona..................  222,—
Švedska krona ................... 220.—
Holandski fiorini............. 592.—
Francoski frank............... 216.—•
Belgijski frank................... 31,—
Funt šterling.................. 2.570.—
Irski šterling................. 2.060.—
Nemška marka.................. 668.—
Avstrijski šiling	.	.	.	. ‘	.	94,—
Portugalski eskudo................ 10,—
Japonski jen....................... 7,—
španska pezeta	.	.	.	. . .	10,—
Avstralski dolar............... 1.250.—
Grška drahma.................. 14.—
Debeli dinar ..................... 5,25
Drobni dinar ..................... 5,25
ifflJŠS
BANCA DI CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
s. r. a.
Tf-TST - Ul ICA F. FlLžfl IO - (S
razna obvestila
Jutri, 25. avgusta, ob 18. uri bodo nastopili v Marijinem domu v pri Sv Ivanu v Ul. Brandesia 27 BRATJE BUKOVŠEK iz Stuttgarta. Izvajali bodo slovenske in nemške skladbe na kitaro, harmoniko in dve citri. Vabljeni!
Jutri, 25.	t.m., vabljeni na opa;
silo sv. Jerneja v Mačkolje. Ob 17. uri bo maševal tržaški škof gospod L0-vrenc Bellomi, med mašo bo blagoslo-vil novi kor in orgle, po maši pa BS' tomobile in druga vozila.
mali oglasi
LJUBITELJI DOBERMANOV - prodari
mladiče - črne - oče B R I T K A S BLACK. ODDAJA po 20. septembru (3 psi, 2 psički). Informacije: HRt BOVŠEK MITJA - LJUBLJANA, Tre-binjska 12 - tel. 003861/344-881.
OSMICO ima Josip Gruden iz Sama; torce 6/A. Na vrtu pod hrasti tod belo in črno vino.
MORINI 500 CAMEL prodam, letnik 1984, 6.000 prevoženih km. Tel. na št-229-259 zvečer.
PRODAM windsurf mares, star 3 leta. v dobrem stanju, cena 350.000 lir-Tel. 229-349.
OSMICO ima odprto v Ricmanjih Ed' vin Komar.
NUDIM pomoč v gospodinjstvu starejšemu paru ali gospè. Honorar po dogovoru. Telefonirati na št. 211-634 od 27. t. m. dalje v večernih urah.
OSMICO je odprl Stojan Stubelj v Sa-ležu. Toči belo vino in teran.
V	ZGONIKU ima osmico Stanko Milic. Toči belo in čmo vino.
V	NEDELJO, 18. t. m., se je v jutranjih urah v Nabrežini izgubil črno-bel pes pasme collie, ki sliši na ime Jork. Kdor ga je videl, naj telefonira ob uri kosila na št. 040/299-820. Najditelja čaka nagrada.
VESPO PRIMAVERA 125 ET 3, letnik ’78, v dobrem stanju, ugodno prodam-Tel. 040/228-827 ob urah kosila.
GOSPO/GOSPODIČNO išče 37-letni fant za prijateljska srečanja. Tel. na št. 040/566-249 od 12. do 15. ure ter P° 20. uri.
PRODAM 3 hrastove sode v dobrem stanju (dva 16 in enega 17 hi) po m godni ceni. Telefonirati v opoldanskih in večernih urah na št. 0481/34623.
OSMICO ima Romano Purič, Repen štev. 13.
PRODAM novo motorno kolo 50 znamke rizzato. Za informacije: tek na št. 040/227-395.
HIŠO Z VRTOM, tudi staro, ali ZAZIDLJIVO ZEMLJIŠČE iščem v Trstu ali okolici. Alpe-Adria, tel. na št. 794-672.
EDI je odpri osmico v Praprotu: toči sortirana bela vina in teran.
65000 Nova Gorica Panovska cesta 1 poštni predal 121 telefon (065) 22-011 telex 34370 MIP YU žiro račun 52000-607-57642
mesna industrija primorske n.sol.o. nova gorica
MESO IN IZDELKI NAJBOLJŠIH KAKOVOSTI IZ MESNE INDUSTRIJE PRIMORSKE
NOVA GORICA — Mesna industrija Primorske s svojimi obrati, klavnicami in modernimi tehnologijami za predelavo mesa v mortadelo, razne salame in v druge izdelke, je v Sloveniji in Jugoslaviji pojem vrhunske solidnosti in skrbi za kakovost blaga. Letos bp izdelala in prodala toliko mesa in raznih izdelkov, da bo njen celoten prihodek znašal že okoli 1800 milijard starih dinarjev, pri čemer bo vrednost izvoza dosegla 6 milijard lir. Po svojem prihodku zavzema Mesna industrija Primorske (njen osrednji obrat in sedež uprave je v Kromberku pri Novi Gorici) 84. mesto v slovenskem gospodarstvu. Naši bralci dobro vedo, da Klavnica v Kromberku velik del mesa pošilja za dnevno porabo v obmejnih krajih Italije, tako v Trstu in zlasti v Gorici. V mesnicah v zamejstvu je torej zmeraj na voljo tudi meso, ki ga dobavlja Mesna industrija Primorske. »Naša največja skrb je namenjena kakovosti mesa, mortadele, milanske salame in drugih izdelkov;« je v pogovoru za ta prispevek v Primorskem dnevniku dejal glavni ravnatelj Mesne industrije Primorske, dipl. ing. Jože Testen. Dodal je, da prav zaradi te skrbi v podjetju ne poznajo zastojev pri prodaji mesa in izdelkov. Pri presoji opremljenosti obratov in strokovne u: sposobljenosti delavcev je važno tudi vedeti, da je Klavnici v Kromberku priznan status za izvoz mesa in izdelkov v države članice Evropske gospodarske skupnosti.
Vtem ko se je podjetje do leta 1952 ukvarjalo pretežno s klanjem živine, se je tedaj začelo usmerjati tudi v proizvodnjo raznih mesnih izdelkov. Nenehno se je izboljševala kakovost, količine in vrste izdelkov so bile iz leta v leto večje. Še posebej se je proizvodnja mesnih iz-
delkov razmahnila po preselitvi v nove prostore v Kromberku. Posebno mesto v proizvodnji Mesne industrije Primorske zavzema mortadela, ki jo poznajo in cenijo kupci oziroma porabniki po vsej Jugoslaviji, zlasti pa v Sloveniji, Istri, Dalmaciji in drugod na Hrvaškem. Nakupi mortadele iz Nove Gorice na primer hitro naraščajo tudi v Zagrebu. Po vojni so mortadelo poznali v glavnem le prebivalci ob meji, ki so zanjo vedeli že iz predvojne Italije. Potem pa so mortadelo izpopolnili; kar zadeva meso, sestavine in pečenje oziroma pripravo, strokovnjaki Mesne industrije Primorske. Kako se je izdelava mortadele širila, kažejo tudi naslednji podatki. Leta 1952 so je izdelali 5 tisoč 506 kg; leta 1955 12 tisoč 454 kg; leta 1960 39.042 kg; leta 1965 35 tisoč.648 kg; v letu 1970 68 tisoč 920 kg; leta 1971 195.594 kg; v letu 1975 840 tisoč 148 kg; leta 1980 že milijon 578 kg; v letu 1981 skoraj 2 milijona kilogramov, leta 1982 pa je proizvodnja mortadele v Mesni industriji Primorske dosegla 2 milijona 450 tisoč' kg.
Sploh proizvodnja mortadele zavzema osrednje mesto v razvoju Mesne industrije. Letos je bodo izdelali kar 3 milijone 200 tisoč kilogramov in bo ta mesni izdelek obsegal polovico vse proizvodnje mesnih izdelkov. Tudi naši bralci poznajo mortadelo iz Nove Gorice. V Primorskem dnevniku smo poročali, da so ob nedavnem srečanju delavcev velike slovenske industrije Iskre v Novi Gorici izdelali v Mesni industriji Primorske okoli 5 metrov dolgo in okoli 500 kg težko mortadelo, ki je bila bržčas 'največja na svetu. Vsaka rezina široka en centimeter, je tehtala en kilogram. Mortadelo so razrezali in razdelili udeležencem
srečanja Iskre, ki kar niso mo- j gli prehvaliti njenega okusa. Take >• vrhunske mortadele izdelujejo za- j radi atraktivnosti, kar je važno na •primer za komercialne namene. V | zadnjih letih so izdelali nekaj mor- ! tadel velikank, ki so vzbujale po- J zornost javnosti. Novo mortadelo, ) morda enako tisti največji na sve- j tu, izdelani za zborovanje delavcev ! Iskre v Novi Gorici, bodo napravili za bližnji mednarodni velesejem v Zagrebu.
Poudarili smo že skrb za kakovost / izdelkov Mesne industrije Primor- j ske. Podjetje že vsaj deset let dosega prva mesta, največja priznanja, na velikih 'sejmih oziroma razstavah živilske in prehrambene dejavnosti. Gre riasti za modnarodne sejme v Zagrebu, Gornji Radgoni, v Novem Sadu. Njihovi izdelki zavzemajo prva mesta tudi v ocenah potrošnikov, tako v Zagrebu in v Beogradu. Letos je bil Mesni industriji Primorske priznan največji naslov in dosežek, namreč nosilec kvalitete mesnih izdelkov v Sloveniji.
To prvenstvo in priznanje so prejeli na velikem, sejmu, ki je odprt v Radgoni. Na tej veliki mednarodni manifestaciji živilske in prehrambene industrije ter kmetijstva je Mesna industrija Primorske prejela kar 17 zlatih medalj in 6 srebrnih odličij. Priznanja so prejeli vsi mesni izdelki, ki jih je podjetje poslalo na razstavo oziroma v očesno- ! Tudi potrošniki mesa in mesnih iz- Ì delkov, mortadele, milanske salame pa pršutov, ki jih pripravljajo v Kromberku, na Krasu in drugod, iz naših krajev v zamejstvu, lahko torej z velikim zaupanjem nakupuje- ! jo v prodajalnah Mesne industrije Primorske oziroma v mesnicah, kjer J nudijo meso in izdelke te velike j in priznane delovne organizacije- J
L'ABOMINEVOLE DR. PHIBES - 1971
»The Abominatile Dr. Phibes«
Odurni dr. Phibes
Režija: Robert Fues.
Igrajo: V. Priče, Joseph Cotten, Hugh Griffith, Barbara Keogh.
terrore e terrore
»Stereom and Scream Again« Groza - 1969
Režija: Gordon Hessler
Igrajo: V. Priče, Christopher Lee,
1'eter Cushing, Alfred Marks.
L’ESPERIMENTO DEL DR. K
»The Fly« — Muha - 1958
Režija: K Neumann.
Glavni vlogi: V. Priče, Patricia Owens.
La vendetta del dr. k
»The return of thè Fly«
Povratek Muhe - 1959
Režija: E. Bernds.
Glavna vloga: Vincent Priče.
Vse v eni noči. Poletni maraton s Vincentom Priceom. Italia 1, v nedeljo, 25. avgusta, ob 20.30, 22.20, *!-00 in ob 01.45.
Tretji in zadnji večer poletnega mattona je tokrat, po Hitchcocku in *»anstveni fantastiki, posvečen ame-^skernu igralcu Vincentu Priceu. r^an po številnih vlogah v srhljivkah Priče odigral nad sto filmov in Revizijskih del, med katerimi bi se sbomnili na serijo po Poejevih povedih. Žal izbor filmov nedeljskega magona ni najboljši, kar je veljalo že serijo o znanstveni fantastiki. Od štirih prikazanih filmov je vreden o-IRla- prvi, na sporedu ob 20.30. Dr.
nibes je zgodba o človeku, ki se Taščuje nad zdravniki, ker so odgo-°rni za smrt njegove žene. V deka-denčni atmosferi sé zločini vrstijo kot da tekočem traku: vsak je drugačen d? prejšnjega in na koncu se zadošče-di Phibes pridruži soprogi. Film odlikuje Priceova igra, njegova karakte-Pstična maska je na robu med srhljivka in komedijo. Spoj med strahom in Shiehom, lažji strah in lažni smeh.
GIAGUARO - 1978
»Jaguar« — Jaguar
Režija: Lino Brucka.
Glavna vloga: Philip Salvador.
RAI 3, v torek, 27. avgusta, ob 21.55. filipinski film je zgodba o brezpo-;gUtem mladeniču, ki ga premožen go-, Padar zaposli kot osebno stražo. V Jdui poslu je prisiljen tudi ubijati in JJUposled, prepuščen samemu sebi, tu-j,1 bežati. Ostala filma Ghezzijevega Poreda ekscentrične vizije sta še ki-jdjski Zgodnja pomlad po drugi luni j 1 Xie Tielija, v ponedeljek, ob 22.25 P Reichenbachov Houston Texas, v rodo, ob 21.30. Zanimiva poteza kul-jRne mreže in skupni imenovalec treh tunov je predvajanje v izvirni jezi-°vni verziji z italijanskimi podna-lovi. Morda je to le naključje, ker t bila sinhronizacija filma predraga slabo videno tretjo mrežo, vendar r6 nam zdi kot kulturna izbira pozitiv-P- Film, kot tudi knjiga, roman ali jtuzija, dihajo v svojem izvirnem
jeziku, ki edini lahko omogoča dojemanje ustvarjalčevega sporočila, fines in odtenkov izražanja. Ne bomo se spuščali dlje, ker bi to zahtevalo obširno obravnavo; dodati pa je treba, da bi bilo dobro, če bi razne TV predvajale še kakšen film v izvirniku. Npr. ameriške ali pa nemške, zlasti pa filme Jacka Nicholsona, kjer je užitek že poslušati njegovo interpretacijo.
IL SEGNO DEL LEONE »Le Signe du Lion« -1959 V znamenju Leva
Režija: Eric Rohmer.
Igrajo: Jess Hahn, Van Donde, Michèle Girardon, Jean Le Poulain, Jean Lue Godard.
RAI 3, v četrtek, 29. avgusta, ob 21.55.
Nov ciklus trdtje mreže je skoraj kompleten prikaz opusa francoskega f Omar ja Eriča Rohmer ja. Obsega deset filmov od prvenca V znamenju Leva do Parcevala iz leta 1978. četrtkov film je zgodba o glasbeniku iz Pariza, ki je dobil ogromno dediščino. Ko se zapije s prijatelji, pa zve, da mu dediščina ne pripada. Osamljen tava po Parizu, kar je prilika za Rohmer ja za antropološki prikaz mestnega življenja, posnet skoraj v celoti ob Seni. Sledimo postopnemu človeškemu in moralnemu propadu junaka, dokler ga ne dobijo prijatelji in mu sporočijo, da je dediščina vendar njegova. Rohmer začenja že s tem filmom »moralno« razmišljanje o sodobnem človeku. Horoskopsko znamenje Leva pripada ljudem, ki se v življenju popolnoma uveljavijo ali propadejo.
PULJ PO PULJU
V četrtek 29. avgusta se začenja v novogoriškem Kulturnem domu post-festivalska predstavitev najboljših jugoslovanskih filmov iz letošnje produkcije. V dveh tednih predvajanja, kolikor je letošnji ciklus dolg, bodo vrteli 13 filmov - uspešnic, med katerimi je tudi .vseh pet slovenskih. »Pulj po Pulju«, tak je naziv manifestacije, se prične slovesno, s predvajanjem filma Emira Kusturdce »Oče na službenem potovanju«, ki je letošnji zmagovalec najbolj pomembnega svetovnega festivala (v Cannesu) in dobitnik štirih zlatih aren na puljskem festivalu. V kronološkem zaporedju bodo na sporedu še »Rdeči in črni« Miroslava Mikuljana o predvojni fašistični upravi Istre; »Vozel« Kirdla Cenevskega govori o deportiranem kirurgu; »Tudi to bo minilo«, po An dričevi noveli s Sidranovim scenarijem je režiral Nenad Dizdarevič in prikazuje življenje upokojenega uradnika. »Življenje je lepo« v režiji Bore Draškoviča prikazuje mali svet ljudi, ki so podoživeli vse svoje življenje. »Ljubezenska pisma s premislekom« je zgodba o zaljubljenem profesorju, ki piše anonimna ljubezenska pisma; režija Zvonimir Berkovič. »Horvatov izbor« Eduarda Galiča je film o idealistu, ki postane lutka v rokah dveh žensk. »Tajvanska kanasta« v režiji Gorana Markoviča govori o nezaposlenem arhitektu, ki .se v življenju ne znajde. Prvi od slovenskih filmov je Slakov »Butnskala«, na puljskem festivalu izločen iz konkurence vendar ga je kritika zelo dobro sprejela: nujen ogled. »Dediščino« Matjaža Klopčiča in »Ljubezen« Rajka Ranfia naša publika že pozna, po premierah v Gorici in Trstu. Nova slovenska filma sta še »Ovni in mamuti« v režiji Filipa Robarja - Dorina na temo nacionalizma in »Naš človek« Jožeta Pogačnika po scenariju Janeza Povšeta, na aktualno temo samoupravljanja. Spored v novogoriškem Kulturnem domu zaključuje ponovitev filma Emira Kustu-rice v sredo, 11. septembra.
Alfred Hitchcock
radiotelevizija
ITALIJANSKA
Prvi kanal
11.15 Televideo
13.00	Poletni maraton
The Catherine Wheel - balet
13.30	Dnevnik
13.45 II ritorno di Arsenio Lupin -film
15.20 Vesele Scooby Doojeve dogodivščine - risanke
16.00	Športna sobota Auronzo: MotonavUka Bariloque (Argentina): Svetovni pokal v smučanju
17.00	Sulle strade della California -TV film
17.40	Čudoviti morski cirkus 18.05 Izžrebanje loterije 18.10 Verska oddaja
18.40	Trapper John - TV film
19.35 Almanah - Vremenske razmere
20.00	Dnevnik
20.30	Sotto le stelle - varietejska oddaja
21.50	Dnevnik
22.00	Medicinska oddaja: Kirurški poseg na.očesu
22.50	Bussano del Grappa:
Kolesarstvo
23.53r,,Dnevnik 1 - Zadnje vesti - Vremenske razmere
Drugi kanal
11.15	Televideo
13.00	Dnevnik 2 - Ob 13. uri
13.15	Dnevnik 2 - Lepa Italija
Ljubljana
13.30	Teletekst RTV Ljubljana
13.45	Poročila
13.50	N. Kuret: Obuti maček - 1. del lutkovne predstave
14.05	V. Podgorac: Beli ciganček -5. del
14.35	Nepomembno in pomembno -4. del nanizanke
14.50	Miti in legende: Saga o Niebe-lungih-Siegfried - nanizanka
15.05	Poletavček - 9. del
15.35	Spominski park v Kumravcu
16.05	Živi planet: Morja trave - dok. serija
17.00	Bariloche:	Svetovni pokal v
smučanju
18.45	Boj za obstanek: Indijski slon -dok. serija
19.20	Cik cak
19.24	TV in radio nocoj
19.26 Zrno do zrna
19.30	Dnevnik in Vreme
20.00	Vlomilec - film
21.40	Zrcalo tedna
22.00	Videogodba
23.00	Poročila
TELEVIZIJA
13.45	Izžrebanje loterije
13.50	Malombra - 1. nadaljevanje
14.40	Poletni program
Pepi l’egiziano - dokumentarec Gianni e Pinotto - TV film
17.00	Ratataplan - film
18.30	Dnevnik 2 - Šport
18.40	Samurai senza padrone - TV film
Meteo 2 - Vremenske napovedi
19.45	Dnevnik 2 - Poročila
20.20	Dnevnik 2 - Šport
20.30	Lo strano triangolo - film Igrajo: Peter O’Toole, Susannah York, Michael Craig
22.20	Dnevnik 2 - Večerne vesti
22.30	In concert: Nancy Wilson
23.25	R brivido dell’imprevisto - TV film
23.55	Dnevnik 2 - Zadnje vesti
Tretji kanal
11.15	Televideo
17.00	Smučanje po travi - slalom
19.00	Dnevnik 3
19.10	Deželni programi
19.25	Filmska kamera in spomini
19.40	Speciale Orecchiocchio - glasbe-na oddaja
19.55	*Geo - Antologija
20.30	Nocoj v gledališču:
n mattatoio - S. Mrozeka
22.20	Dnevnik 3
22.45	Jazz club
23.30	II teatro del fuoco - 2. del
Koper
15.00	Film
16.30	Combat -. TV film
17.30	Soko - TV film
18.00	Medved Voghi - risanka
19.00	Mogočno morje - dok. oddaja
19.30	TV D - Stičišče
19.50	Helzacomic - humoristična oddaja
20.25	Film
22.00	TV D - Vse danes
22.10	Možje RAF - TV film
23.10	Combat - film
00.10 Film
Zagreb
17.15	Sedem TV dni
17.45	Narodna glasba • •
18.15	Poročila
18.20	TV koledar
18.30	Prisrčno vaši: Avgust Lešnik
19.30	Dnevnik
20.00	Zgodba o Patty Hearst - film
22.25	Dnevnik
22.40	Za konec tedna 00.10 Program plus: Benny Hill, Rir mena laguna - hum. serija
RADIO
RADIO TRST A
7.00,	13.00; 19.00 Radijski dnevnik;
8.00,	10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20-
8.00	Dobro jutro po naše: Koledarček; Narodnozabavna glasba; 8.1(110.00 Poletni mozaik: Kulturni dogodki; 9.15 Iz arhiva mladinske dramatike: »Dora«, 3. del - vmes: Lahka glasba;
10.10	Koncert v Cankarjevem domu v Ljubljani; 11.40-13.00 Opoldanski zbornik: Beležka; 12.00 Na počitnice; vmes: Glasbeni potpuri; 13.20 Glasba po željah; 14.10-17.00 Popoldanski program: Za ta letni čas; 14.40 Včeraj, danes, jutri; 16.00 Ena bolha me grize; 16.20 Glasbeni listi; 17.10 Klasični album; 18.00 Dramska vetrov-nica: Josip Tavčar: »Past«. Radijska kriminalka,
RADIO KOPER (Slovenski program)
6.30,	7.00, 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Otvoritev - glasba za dobro jutro; 6.05 Danes se spominjamo;
6.10	Vreme - prometni servis; 6.45 Cestne informacije; 6.50 Objave; 7.15 Objave - EP; 7.30 Jutranji servis;
8.00	Zaključek; 13.00 Otvoritev - Kruh in sol radia Koper; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; Pesem tedna;
17.15	Zamejska reportaža; 17.40 Glasbena starinarnica; 18.00 Zaključek.
RADIO KOPER (Italijanski program)
7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Radijski dnevnik; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.30 Koledarček; 6.35 Vremenskè razmere; 7.00 Dober dan;
9.03	Ultra light; 9.15 Edig Galletti; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Popevka tedna; 10.35 Prost vstop; 11.00 Gulp;
11.30	Na prvi strani - Poročila v nemščini; 12.00 Glasba po željah; 12.35 Pike na i; 14.35 Popoldanski spored: Glasba - Popevka tedna; 15.45 Glasbeni weekend; 16.33 Film in glasba;
16.55	Pismo iz...; 17.00 Disco magic; 17.33 V dvoje je lepše; 18.00 Popularni motivi; 18.00 Vse iz New Yorka;
20.00	Zaključek.
RADIO 1
7.00,	8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 19.00 Poročila; 6.00 Jutranji spored; 9.00 Week-end - variete; 10.15 La grande mela - glasovi in zvoki iz New Yorka;
11.03	Glasbena oddaja z Mino; 11.44 Lanterna magica; 12.26 Zgodovinske osebnosti; 13.20 Master; 13.56 Turistične informacije; 14.00 L’usignolo di Lecce: Tito Schipa - 1. nadalj.; 14.37 Srečanje z Georgeem Bensonom;
15.00	Sotto il sole sopra la luna; 16.30 Doppiogioco; 17.30 Dall’alto in basso, dal basso in alto; 18.00 Evropski o-bjektiv; 18.30 Glasbena oddaja; 19.15 Verska rubrika; 19.32 Freezer; 20.05 Kantavtorji; 20.24 II Pastone - radijska revija; 21.03 Oddaja o zdravju;
21.30	Radijska drama; 22.00 Nocoj z...; 22.27 Radijski oder; 23.05 Telefonski poziv.
RADIO 2
6.30,	7.30, 8.30, 9.30, 11.30, 12.30,
13.30,	16.30, 18.30, 19.30 Poročila; 6.00 Jutranji spored; 8.00 Otroštvo: kako, zakaj...; 8.05 Napoved programa; 8.45 Tisoč in ena popevka; 9.32 Oddaja za odrasle...; 10.00 Dnevnik 2 - poletni program; 11.00 Long Playing Hit; 12.10 in 14.00 Deželni programi;
12.45	Hit Parade; 15.00 Prostor za posvet; 15.35 Hit Parade; 16.32 Izžrebanje loterije; 16.37 Tisoč in ena popevka; 17.02 Z Matteom Riccijem na Kitajskem; 17.32 Poletna srečanja in prireditve; 19.50 Prijetni motivi; 21.00 Simfondčhi koncert; 22.40 Prijetni motivi.
LJUBLJANA
6.00,	6.30, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 19.00, 22.00 Poročila; 6.35 Vremenska napoved za pomorščake;
6.45	Prometne informacije!; 7.25 Dobro jutro, otroci; 7.50 Iz naših sporedov; 8.05 Pionirski tednik; 9.05 Z glasbo v dober dan; 9.35 Napotki za naše goste iz tujine; 10.05 Sobotna matineja; 11.05 Svetovna reportaža;
11.30	Srečanje republik in pokrajin;
12.05	Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 14.05 Kulturna panorama;
15.00	Radio danes, radio jutri; 15.10 Popoldanski mozaik; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak želja in EP; 18.00 Škatlica z godbo; 18.30 Iz dela Glasbene mladine Slovenije; 19.35 Za naše najmlajše;
19.45	Minute z ansamblom Pera U-grina; 20.00-23.00 Slovenci po svetu; Mladi mostovi; 22.20 Iz naših sporedov; 22.50 Literarni nokturno; 23.05 Od tod do polnoči.
ZASEBNE
CANALE 5
8.30	Galactica - TV film
9.30	Un napoletano nel Far West -film
11.30	Lou Grant - TV film
12.30	Peyton Place - TV film
13.30	Noi peccatori - film
15.30	II ragazzo che sorride - film
17.30	Freebie and thè Bean - TV film
18.30	I confini dell’uomo - dokumen-
19.00	I Jefferson - TV film
19.30	Love Boat - TV film
20.30	11 Buon Paese - kviz •
23.00	II re del sole - film
Igrata:	Yul Brynner, George
Chakiris. . .
RETEQUATTRO
8.30	Mi benedica padre - TV film
8.50	La fontana di pietra - TV novela
9.40	Giorno dopo giorno - TV roman
10.30	Alice - TV film
11.15	Amore dannato - TV novela
12.00	I giorni di Brian - TV film
12.45	Giorno per giorno - TV film
13.15	Alice - TV film
13.45	Mary Tyler Moore - TV film
14.15	La fontana di pietra - TV novela
15.05	Blue Noah - risanka
15.30	I gatti di Cattanooga - risanka
16.00	Lancer - TV film
17.00	La squadriglia delle pecore nere - TV film
18.00	I giorni di Brian - TV film
18.50	Giorno dopo giorno - TV roman
19.45	Amore dannato - TV novela
20.30	La confessione di Peter ReiUy -film
Igrata: Paul Clemens in Stepha-nie Powers
22.50	Papà Gambalunga - film Igrata: Fred Astaire in Leslie Caron
01.20	L’ora di Hitchcock - TV Jilm
ITALIA 1
8.30	Quella casa nella prateria - TV film
9.45	II capitano soffre il mare - film
11.15	Gli eroi di Hogan - TV film
11.40	Sanford and Son - TV film
12.10	Cannon - TV film
13.00	Wonder Woman - TV film
14.00	Športna oddaja
POSTAJE
16.00	Bim Bum Barn
Gary Coleman Show - risanke Piccole donne - risanka Fio la piccola Robinson - risanka
Cuore - risanka
18.00	Musica è - glasbena oddaja
19.00	Be Bop a Lula - glasbena oddaja
20.00	Rascal il mio amico orsetto -risanka
20.30	I ragazzi del computer - TV film
21.30	La banda dei sette - TV film
22.30	Manimal - TV film
23.30	Športna oddaja 00.15 Video estate ’85
TELEPADOVA
14.00	Športna oddaja
15.00	Arrivano le spose - TV film
15.50	Operazione ladro - TV film
16.40	Entrate senza bussare - film
18.00	II ritorno dell’uomo tigre - risanka
18.30	Sam il ragazzo del West - risanka
19.00	Yattaman - risanka
19.30	Belle e Sebastien - risanka
20.00	Cuore selvaggio - TV film
20.30	Appuntamento a Ischia - film
22.15	Sesto senso - TV film
23.15	Bamaby Jones - TV film 00.15 West Side Medicai - TV film
TRIVENETA
9.00	Risanke
9.30	Laramie - TV film
10.30	Dr. Kildare - TV film
11.00	Fratelli in fuga - film
12.30	Primo mercato
14.30	Speciale spettacolo
14.45	Laramie - TV film
16.30	A Sud dei Tropici - TV film
17.00	Razstava preprog
20.30	Amore e spionaggio - film
22.30	Primo mercato
01.00	TV film
TELEFRIULI
14.30	H momento più bello - film
16.00	Risanke
17.30	L’uomo e la città - TV film
18.30	Dokumentarec
19.00	Večerne vesti
19.20	Športna oddaja
19.30	Poročila v nemščini
19.40	Disperatamente tua - TV film
20.30	El Zorro - La belva del Colora-do - film
22.30	La settima vittima - film
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
Pričetek mednarodnega folklornega seminarja
Vloga sodobne tehnologije v službi raziskav o ljudskih tradicijah
Sodobna tehnologija v službi ljudskega izročila. Osredotočen na to temo se je včeraj zjutraj v pokrajinski sejni dvorani pričel 12. mednarodni kongres o ljudskem izročilu, ki se vključuje v sklop folklornih prireditev, ki se te dni vrstijo v Gorici.
Uvodoma je predsednik društva Pro Loco, kj je organizator pobud, Sergio Piemonti ugotovil, kolikšen pomen i-majo taki in podobni seminarji pri spoznavanju ljudskih izročil posameznih narodov. Vprašanje pa je, katera sredstva uporabljati, da bo raziskava potekala čimbolj učinkovito. Danes sicer imamo na razpolago veliko novih tehnoloških pripomočkov, ki tudi na
področju ljudske kulture olajšajo delo raziskovalcem.
Predsednik pokrajinske uprave Silvio (lumpeta je v svojem nagovoru povedal, da take manifestacije prispevajo k bogatitvi evropskega kulturnega prostora in so istočasno tudi zagotovilo miru v svetu.
Antonio Scarano, goriški župan, je dejal, da je Goriška v tem času v središču pozornosti zaradi vrste kulturnih dogodkov, ki imajo svoj odmev tudi zunaj meja države. Poleg folklornih manifestacij gre omenit; zborovsko tekmovanje Seghizzi, mednarodno tekmovanje mladih violinistov Lipizer, 20. mittelevropska kulturna srečanja
ter vrsto pomembnih slikarskih razstav.
Silvano Pagura je kot deželn; svetovalec zagotovil tudi vnaprej vso po zornost deželne uprave takim in podobnim pobudam, ki dvigajo ugled Furlanije-Julijske krajine, predvsem pa Gorice.
Pod predsedstvom predsednika inštituta ISIG Pagure se je nato začel delovni del seminarja, na katerem so spregovorili strokovnjaki, ki so z raznih zornih kotov osvetlili vprašanje metodologije dela in iskanja na področju ljudskih izročil. Med njimi je bil tudi inženir Bruno Ravnikar, član ljubljanskega inštituta za etnografijo.
Folklorni kongres se bo zaključil danes dopoldne, ko bodo spregovorili še zadnji strokovnjaki iz Italije in drugih držav Evrope.
Folklorne prireditve se bodo nadaljevale danes zvečer na goriškem gradu, kjer je ob 21. uri na vrsti drugi del folklornega tekmovanja. Občinstvu se bodo predstavile skupine iz Avstrije, Finske, Jugoslavije (KFS Študent iz Maribora), Filipinov, Grčije in Bolgarije.
Jutri popoldne pa bo že tradicional na, tokrat 20. folklorna parada po mestnih ulicah, k; se bo pričela ob 15. uri. Ob 18. uri bo na Travniku sreča nje vseh udeležencev, zvečer pa bo na gradu nagrajevanje in nastop najboljših skupin.
Na sliki: udeleženci seminarja o ljudskih tradicijah.
Odprta bo do konca avgusta
V Palmanovi razstava slik starih dokumentov in zemljevidov
Še do konca meseca bo v Palmanovi odprta razstava starih dokumentov, tiskov, zemljevidov in podobnih predmetov za katere se v prvi vrsti zanimajo zbiratelji in preučevalci, ki pa najdejo primemo mesto tudi za okrasitev in popestritev domačega stanovanja. Pri tem je vsekakor pomembno, da gre za zelo resno pobudo in da so vsi razstavljeni (in na prodaj) eksponati originalni.
Razstavo prirejajo v Palmanovi že vrsto let in doživlja iz leta v leto večji uspeh in zanimanje. Tako je tudi te dni, kljub poletni pripeki v prostorih stare in pred kratkim povsem prenovljene smodnišnice (znana je kot Napoleonska smodnišnica) zelo veliko obiskovalcev, domačih in tujih. Pravzaprav se zdi, da je pri tujih obiskovalcih zanimanje celo večje, kakor pri domačih.
Razstavljeni dokumenti, slike, jedkanice, zemljevidi in podobni eksponati so tudi na prodaj in to po dosegljivih cenah, seveda različnih z ozirom na vrednost, kakovost in redkost dokumenta ali predmeta.
Težko je opredeliti- tudi, po kraju nastanka, razstavljene predmete. Zelo veliko jih je bilo tiskanih, oziroma izdelanih v Vidmu, Benetkah, raznih krajih Severne Italije, ugotoviti pa je mogoče tudi nekakšno evropsko razsežnost, saj niso redki eksponati tiskarskih in kartografskih mojstrov francoske, oziroma nemške šole itd. Razstava je zanimiva tudi in predvsem za tiste, ki se poklicno ali ljubiteljsko ukvarjajo s preučevanjem krajevne zgodovine. Med tolikimi predmeti bodo prav gotovo našli kaj zani-
Pobuda za postavitev trajnega partizanskega obeležja v Rupi
Tudi v Rupi si prizadevajo, da bi postavili trajno obeležje v narodnoosvobodilni vojni padlim krajanom. Zamisel je nastala sicer že pred leti, a je znova zaživela prav letos, ko poteka štirideset let od konca druge svetovne vojne in osvoboditve naših krajev.
Spomenike padlim v narodnoosvobodilnem boju so v prejšnjih letih postavili v vseh krajih sovodenjske občine, v Sovodnjah, na Vrhu, v Gabrjah in nazadnje na Peči. Spodobi se, da primerno obeležje postavimo tudi v našem kraju, ugotavljajo pobudnik; akcije, ki so že tudi zbrali prve prispevke v denarju, čeprav se bp treba še dogovoriti o tem, kje naj bi obeležje postavili, kako naj izgleda itd.
Glede lokacije se že ponuja nesaj rešitev. Najbolj primeren kraj bi bil menda v spodnjem koncu vasi, na manjši parceli, ki je last občine. Sicer pa je pobuda, kot pravijo, šele na začetku in se bo treba dodobra pogovoriti o vsem, da se poiščejo res najboljše in najbolj primerne rešitve. Tako naj bi se pobudniki v prihodnjih tednih sestali z občinskim odborom, ki bo seveda pobudo podprl v največji možni meri, kazalo pa bi čez kakšen mesec, ali takrat ko bo zamisel nekoliko bolj dodelana, sklicati širši posvet vseh krajanov.
Pomembno je, da je pobuda zaživela in da jo bo treba zdaj uresničiti.
Danes spet srečanje predstavnikov strank
Predstavniki petih, oziroma šestih strank se bodo danes zjutraj spet sestali, na sedežu republikanske stran ke v Gorici, da bi se dokončno dogovorili za sestavo občinskega odbora v Gorici. Kakor znano, je bil prejšnji, torkov sestanek, brezuspešen.
Občinski svet v Gorici naj bi se predvidoma sestal do 10. septembra, kajti-po tem datumu bo več novoizvoljenih svetovalcev odsotnih. Sicer pa bodo prve dn; v septembru izvolili župana in občinska odbora tudi v Šta-rancanu 'in to 6. septembra in v Kr-minu, 4. septembra.
• Na goriškem gradu bo v soboto, 7. septembra, nastopil znani Chicago String trio. Nastop sodi v okvir pobud, ki jih pripravlja konzorcij za ohranitev in vrednotenje zgodovinskih gradov Furlanije - Julijske krajine. V raznih krajih dežele, se je od začetka junija doslej zvrstilo že deset koncertov.
Raziskava o toplem vrelcu pri Tržiču se bliža koncu
Geološka raziskava, ki jo je naročila tržiška občina, da bi ugotovila možnost ponovnega izkoriščanja toplega vrelca na območju nekdanjih rimskih toplic, se bliža tretji in zaključni fazi. Doslej so na ožjem območju nekdanjega kopališča opravili osem različnih vrtin, da bi ugotovili kako-.vost toplice, količino vode, ki prihaja na dan in predvsem, da bi u-stvarili jasnejšo podobo o dogajanju v zemeljski skorji. Enajstega sep- . tembra pa bo v Tržiču pomembno strokovno zasedanje, na katerem bodo vzeli v pretres dosedanje izsledke in na podlagi le-teh povedali, če je vrelec, tako po količim, kakor po kakovosti vode, še primeren za uporabo v terapevtske ali druge name-ne.
Po tem posvetu bodo predvidoma, že do konca septembra, na območju nekdanjih toplic napravili še zadnjo vrtino.
O zadevi je bilo v Tržiču v zadnjih letih že veliko besedi. Veliko je občanov, ki bi radi, da bi se toplice, ki so jih menda izkoriščali že v rimski dobi, ohranile. Ustanovila se je celo posebna družba z namenom bodočega izkoriščanja vrelca, za ohranitev te znamenitosti pa so v Tržiču in
Pogovor s polkovnikom De Menechom
Prve ugotovitve ob koncu poletja Večja zrelost voznikov, malo nesreč
okolici zbrali tudi nekaj tisoč podpisov. Povedati je treba tudi, da sta bili geološki raziskavi pravzaprav dve. Najprej so v okolici nekdanjega kopališča začeli vrtati po nalogu odbora, oziroma družbe za rimske toplice, potem pa je pobudo prevzela občina. Obdobje preučevanja je zdaj, kot kaže, pri kraju. Kakšni so bili izsledki bomo lahko zvedeli čez nekaj dni. Škoda le, da se vrelec danes nahaja pravzaprav sredi industrijske cone pri Moščenicah, medtem ko je bilo tu, še pred kakšnim desetletjem povsem nepozidano in močvirnato območje.
• Na Goriškem v tem času res ne manjka prireditev, takih ali drugačnih. Na gradu se vrstijo nastopi folklornih skupin, kdor pa se zadovolji z malim, bo lahko obiskal sagro na Rojcah, ki se je pričela sinoči, ali se bo podal na enega od poletnih praznikov v bližnji Furlaniji.
Vlak povozil moškega
Do poznih popoldanskih niso ugotovili istovetnosti
»Za dokončni obračun je še malce prezgodaj, vendar že tudi na podlagi začasnih podatkov trdimo, da smo glede varnosti v prometu med letošnjo turistično sezono storili korak naprej. Dosedanji obračun je vsekakor pozitiven.« Take so ugotovitve poveljnika prometne policije na Goriškem, polkovnika De Manecha.
Točen obračun, okrepljen s številčnimi podatki, bodo javnosti posredovali prve dni prihodnjega meseca, ko se bo turistična sezona v glavnem sklenila. Gostejši promet namreč pričakujejo (in z njim seveda povečano stopnjo nevarnosti nesreč) še bo tem in prihodnjem kocnu tedna. »Po številu nesreč sodeč, nismo presegli u-staljenega poprečja, kar je vsekakor pozitiven prikaza tel j. Seveda smo v tem času tudi na goriških cestah imeli občasno zelo gost promet, tako na odseku avtoceste, kakor tudi na cestah proti Gradežu. Vendar smatram da je bila gneča na cestah v mejah normalnosti, saj smo tudi druga leta ob določenih dneh imeli opravka s takim pojavom. No, pravzaprav se to ponavlja iz leta v leto. Najbolj obremenjeni sta bili ob konicah cesti med Tržičem in Gradežem ter med Gradežem
in Oglejem, kar je seveda razumljivo.« Kljub temu, da je bil promet nekako v okvirih prejšnjih let, so bili pri prometni policiji organizacijsko pripravljeni, da b; bili kos tudi drugačnim razmeram, ki jih, na srečo ni bilo in jih je pravzaprav tudi težko pričakovati, saj smo na Goriškem nekako odmaknjeni od glavnih turističnih tokov.
Po ugotovitvah poveljnika prometne policije so v teh tednih, ko je na cestah na stotisoče osebnih vozil, opazili tudi večj° stopnjo samodiscipline pri voznikih težkih industrijskih vozil. Tudi letos namreč velja prepoved vožnje teh vozil ob določenih predprazničnih in prazničnih dnevih. Lani, ko so prvič začeli zelo strogo izvajati ta ukrep je bilo kršilcev zelo veliko, letos so ustavili le nekaj posameznikov, kljub temu, da so nadzorstvo izvajali zelo natančno in dosledno.
Sicer pustimo ob strani industrijska vozila in raje poglejmo, kako se je obnašala reka voznikov v zasebnih avtomobilih. »Vsi resda niso bili najbolj disciplinirani in proti takim je treba pač primemo ukrepati. Iz analize prekrškov izhaja, da avtomobilisti še zmeraj preradi pritisnejo na
plinski pedal. Nedovoljena, oziroma neprimerna hitrost je med prekrški še zmeraj na prvem mestu«. Sicer tudi denarne kazni veliko ne zaležejo, če s tem ne pripomoremo k boljši vzgoji voznikov
Podobno kakor pri prometni policiji so v teh tednih imeli zelo veliko dela tudi pri karabinjerjih, ki imajo sicer nekoliko širši delokrog. Poleg nadzorstva na cestah opravljajo namreč tudi različne druge zadolžitve, od katerih zaščita premoženja občanov m najmanj pomembna. Zlasti v poletnem obdobju, ko je veliko občanov zdoma. »Z dosedanjim potekom smo’ v glavnem zadovoljni«, je na naše vprašanje po telefonu odgovoril polkovnik Mangano, poveljnik karabinjerskih enot na Goriškem. »Opazili smo, da so vozniki pridobili na čutu odgovornosti, ta se odraža tudi v razmeroma omejenem številu nasreč.« Točnik številk tudi pri karabinjerjih še nimajo, vendar je polkovnik Mangano zagotovil, da so v poletnih mesecih in zlasti ob konicah organizirali učinkovito preventivno službo. Da je bilo tako, pričajo tudi podatki o omejenem številu nesreč, pa tudi tatvin in vlomov v stanovanjih je v zadnjih tednih malo.
ur včeraj moškega,
mivega, ki tako ali drugače zadeva naše kraje, zlasti s področja kadO" grafije.
Razstava bo odprta, kakor smo uvO’ doma zapisali, do 31. avgusta. UrI??\ ogleda je (ob delavnikih in praznikih) od 10. do 13. ure in od 15. do 19-3 Razstavo je pripravil občinski nnutoJ Palmanove.
• V Ronkah se je sinoči pričel tos^' val lista Avanti. Trajal bo še danes in jutri.
Izreden obisk na razstavi Tiepolovih grafičnih del
Nad 22 tisoč obiskovalcev so že zabeležili na razstavi grafičnih de Giambattista Tiepola na gorišken* gradu. Izreden obisk je bil tud; Pr®l' šnjo nedeljo, ko si je razstavo oglf' dalo okrog tisoč ljudi. Upravičeno Je pričakovati, da bodo do kenca razsta; ve, do 8. septembra, zabeležili PraV1 rekord. Zelo veliko obiskovalcev Pn' haja iz raznih krajev Italije, ugotavljajo pri občinskem odborništvu za kulturo, veliko zanimanje je vzbudu tudi zelo bogato urejen katalog.
Razstava grafičnih del Giambattista Tiepola se tako uvršča med najp0" membnejše kulturne prireditve let06 na celotnem območju dežele Furlanije-Julijske krajine. Sočasno z razstavo pa se odvijajo razne vzporedne prireditve, predavanja, predvajanje diapozitivov, s katerimi skušajo o-svetliti osebnost in dejavnost pomembnega beneškega umetnika in čas, V katerem je živel.
Jutri ob 11. uri bo na gradu pPji davanje dr. Daria Succija, ki je tudi uredil katalog in ki skrbi za vodstvo po razstavi. Za udeležence na Pre-davanju vstopnine ne bo.
Do 6. septembra prijaviti zaloge vina in mošta
Konzorcij za zaščito briških vib opozarja člane in vinogradnike na sploh, da morajo do vključno 6. septembra prijaviti zaloge vina in ni0_ šta, s katerimi so (oziroma bodo) raz polagali opolnoči 31. avgusta Iftos-Za pošiljke vina, ki bodo v noči • avgusta na poti, mora prijavo sesto viti prejemnik pošiljke. Tako pravijo navodila, ki so v skladu pravilnikom Evropske gospodam«1 skupnosti štev. 2102 iz lanskega 1
Prijavo zalog vina in mošta j® treba sestaviti v petih izvodih « jo predstaviti na županstvu v kraj ' kjer je vino oziroma mošt usklam ščeno. Obveznost prijave zalog vnj ne velja za trgovce na drobno za preprodajalce, ki se poslužuje) kleti in drugih prostorov, v kater lahko uskladiščijo največ 10 hekto trov vina.
ki ga je povozil ekspresni vlak Benetke - Trst. Pripetilo se je včeraj, zgodaj zjutraj, v neposredni bližini železniške postaje v Ronkah (južna postaja). Truplo je bilo namreč močno iznakaženo, pravzaprav razsekano na kose in zato je postopek za identifikacijo toliko bolj težaven. Domnevajo, da gre za moškega srednjih let, ki si je menda sam hotel vzeti življenje. Na kraju nesreče so namreč našli spravljene kratke hlačke in majico ter copate. Žrtev je, kot kaže, ohranila na sebi samo spodnjice. Nesreča se je zgodila ob drugi uri in enajst minut, ko je strojevodja opazil, da je kompozicija kakih 200 m pred postajo, trčila v neko oviro na progi. O dogodku je obvestila na bližnji postaji, kjer so kaj kmalu ugotovili, kaj se je zgor dilo.
VČERAJ NA AVTOCESTI
Prevrnila se je prikolica
Na avtocesti, v bližini Šempetra ob Soči, se je včeraj, okrog 14. ure, prevrnila prikolica tovornjaka, hladilnika, naloženega z mesom. Vozilo, ki ga je upravljal 34-letni Gianni Morti-ni iz Temija in ki je last podjetja Florani, prav tako iz Temija, je bilo namenjeno proti Benetkam. Do nesreče je menda prišlo, ker je na prikolici počila guma. Šofer v nesreči ni bil ranjen, lahko kvarljivo blago pa so že v nekaj urah pretovorili na drugo vozilo.
razstave
Na goriškem gradu je še do 8. seR tembra odprta razstava risb in jed nic G. Tiepola.
V gradu Kromberk si obiskovalci do konca septembra lahko og«*1*^ zelo zanimivo razstavo »Iz kultum zakladnice Primorske«.
kino
Gorica
VITTORIA 17.38-22.00 »L’alcova«-CORSO 18.00—22.00 »Scuola gu»3 •
IS ova Gorica
SOČA 18.30 in 20.30 »Nevarna ob 22.30 »Una«.
SVOBODA Zaprto.
DESKLE 19.30 »Tuareg«.
3
sled«-
DEŽURNA LEKARNA V GORlCI
Al moro, Ul. Carducci 38, tole 84268.
DEŽURNA LEKARNA V TRZlf^
S. Antonio, Ul. 'Romana 147, teie«u 40497.
POGREBI	z
8.00	Ines Righetti vd. De Ruccu splošne bolnišnice v kapucinsko ^ kev in na glavno pokopališče:	•
Elia Čuk iz videmske bolnišnice v ^ kev in na pokopališče v Pevmo; ^. g Fernando Manias iz splošne b0®1* v cerkev pri Sv. Ani in na | -gj-j pokopališče; 12.30 Giovannina otoJ e por. Busana iz mrliške veže sf> bolnišnice na glavno pokopahs
Pogovor s Stankom Mavričem iz Novalj
V drugi polovici septembra pričetek trgatve v Brdih
Na gradu v ponedeljek nastop skupine Festival do Brasil
Sredi popoldanske vročine in nadležne sopare sem se z avtomobilom namenil na Krminsko, točneje v Norije k Stanku Mavriču, da bi kaj več izvedel o letošnji trgatvi, oziroma o škodi, ki jo je toča 21. julija Povzročila trtnim nasadom tudi v teh krajih.
Za dobrodošlico je poskrbel nemški ovčar, nakar mi je Mavričeva žena povedala, da je mož v bližini in da ga bom že našel, saj škropi trte. n res, nekaj desetin metrov niže lepo urejene Mavričeve doma-C1ie, sem ga srečal ravno v trenutku,
ko je za hipček opustil škropljenje.
Pogovor je takoj stekel o škodi, kì jo je povzročila toča. »Veste, meni je julijsko neurje poškodovalo skoraj 60 odstotkov pridelka, več pa je poškodovanih glav, tako da bo tudi naslednje leto trgatev slabša za kakih 30 odstotkov. Sicer, spričo tega, kar se je zgodilo v Ceglu ali na Prevalu, imam še srečo. Tam je toča poklestila ves pridelek in povzročila škodo, ki bo vidna še nekaj let.«
Zanimalo nas je, ali so izvedenci zavarovalnice upoštevali podatke, ki nam jih je posredoval Stanko Mavrič, oziroma ali bodo izplačali premijo v višini 60-odstotne škode. »Nič od vsega tega,« nam je odvrnil »saj v teh krajih skoraj nihče ni zavarovan. To pa zaradi tega, ker je toča v našem koncu prava redkost. Zadnjič, po tem kar se je zgodilo julija, smo jo imeli pred približno desetimi leti, zato nima smisla, da se zavarujemo pred temi nezgodami. To pod pogojem, da nas bo toča pustila pri miru še vnaprej, drugače se bomo morali tudi mi zateči k zavarovalnici.«
»Kaj pa z letošnjo trgatvijo. Kdaj boste začeli trgati zgodnje sorte?
»Po vsej verjetnosti bomo prve grozde trgali nekje med 15. in 20. septembrom. Prej ne bo mogoče. Sicer je treba povedati, da zaradi
toče bomo imeli tudi pri trgatvi določene težave. Zdrav grozd bo prej zorel, medtem ko bo poškodovan sadež zorel počasneje. Upajmo, da bo vreme držalo vsaj do začetka trgatve. Dežja za zdaj ne potrebujemo, če pa bi nekaj padavin imeli pred trgatvijo samo, potem bi bilo še boljše.«
Pri Mavričevih, kot sicer pri večini naših vinogradnikov, gojijo več sort trte. To so beli in sivi pinot, tokajec, traminer, souvignon, malvazija, rebula in merlot. Približno 30 odstotkov celotne proizvodnje Stanko Mavrič sam ustekleniči, ostalo pa prodaja raznim trgovcem na debelo, oziroma raznim gostilnam .v okolišu.
Po vsej verjetnosti bo čas za trgatev, ki nam ga je povedal Stanko Mavrič, veljal tudi za druge kraje v Brdih. Seveda če se bo nadaljevalo sončno vreme.
Pri Radikonovih na zgornjem 0-slavju, denimo, je toča poškodovala precej pridelka. V nekaterih nasadih celo 80-odstotno, nekje drugje manj. Sami pravijo, da bi se morala trgatev pričeti okoli 20. septembra in upajo, da v tem času se ne bo zgodilo kaj hujšega, ki bi na letošnjem pridelku povzročilo še dodatno škodo. (pr)
Na sliki: Stanko Mavrič v svojem vinogradu.
Medtem ko se je sinoči na goriškem gradu pričel 15. mednarodni folklorni natečaj, ki se bo nadaljeval tudi danes in so v teku priprave na jutrišnjo veliko folklorno parado po goriških ulicah, vlada veliko zanimanje za nastop svetovno znane baletne in folklorne skupine Festival do Brasil. Skupina bo nastopila v ponedeljek zvečer, ob 21. uri, na goriškem gradu, na prostoru, kjer se odvija tudi letošnji folklorni natečaj.
S pestrim in bogatim sporedom bo skušala prikazati vzdušje karnevala v Rio de Janeiru.
Skupina iz Brazilije ne sodeluje v tekmovalnem delu natečaja, pač pa se ponedeljkov nastop kljub temu nekako uvršča v celotni okvir letošnje folklorne prireditve, ki ima za sabo dolgoletno tradicijo. Tekmovalni del poteka letos petnajstič, folklorno parado pa bodo priredili že dvajsetič. Nastop Festivala do Brasil naj bi ta okrogla jubileja primemo obeležil. Naj ob koncu navedemo še, da je za ponedeljkovo predstavo na gradu še nekaj vstopnic. V predprodaji so v pisarm Avtonomne letoviščarske ustanove na Korzu Italia 10, veljajo pa 10 tisoč lir,
V nedeljo, 15. septembra
Na območju živi 4.061 oseb
V Jamljah pripravljajo šesti partizanski piknik
Podatki o prebivalcih v župniji sv. Ignacija
Člani sekcije Združenja bivših par-llzanov iz Dola in Jamelj pripravljajo «■adicionalno družabnost, partizanski Piknik, ki bo letos že šestič. Tudi to bo prireditev v Jamljah, vendar 7° spričo pomembnih obletnic, ki mi-4rua^° letos (40 letnica konca vojne, imetnica osvoboditve in prihoda partizanske vojske v naše kraje) bolj slovesna in bolj množična kakor sicer, lani sekcije že pripravljajo priložno-kulturni program, k sodelovanju 0 povabili znanega harmonikarja, tu-rj. kpega petja bo dovolj, kakor zasujejo. Bistvo vsakoletne prireditve jT'da se na njej sreča čimveč bivših uoreev, njihovih družinskih članov, lasti pa mladine. Večja bo udeležba, PUjetnejše bo vzdušje pravijo organi-atorji in pri tem dodajajo, da je lJrazruk odprt vsem, bivšim borcem, Jihovim družinskim članom, prijate-l<>rn in nasploh vsem, ki so radi v unjetni in pošteni družbi. S tem želijo ken^ti izkrivljene govorice in očit-- : ki so se pojavljali prejšnja leta, s da je piknik samo za zaokrožen
krog ljudi. Pride lahko vsakdo, ki se prijavi in seveda tudi prispeva v sklad za organizacijo prireditve. Predhodna prijava pa je nekakšen predpogoj za dober potek manifestacije in organizacijo vsega, kar sodi zraven. Vpisovanje je, kakor so nam sporočili, že v teku in sicer pri Ernestu Sobanu in Mariu Semoliču v Jamljah, pri Alojzu Leghissi pri Sabličih ter pri Etto-reju Moru in Francu Pahorju v Dolu. Prijave sprejemajo do 11. septembra.
Oddaja »Tuttitalia« v torek v Tržiču
Radijska oddaja »Tuttitalia«, ki jo poslušamo na drugem radijskem sporedu se bo naslednji torek preselila v Tržič, da bi poslušalcem orisala glavne značilnosti mesta ob morju. V jutranjih urah bodo nekateri predstavniki krajevnih uprav spregovorili o trenutnem položaju v Tržiču, popoldne pa bo sledilo kviz-tekmovanje, na katerem bodo sodelovali trije Tržičani.
Tednik Voce isontina z dne 27. julija letos prinaša v predstavitvi župnije sv. Ignacija (Travnik) v Gorici, tudi zanimive podatke o številu in sestavi prebivalstva, o poreklu in kraju rojstva sedanjih župljanov in njihovih staršev. Podatki so povzeti po cerkvenih registrih.
Na območju župnije živi 4061 oseb v 2045 družinskih skupnostih. Poprečje družinskih članov je torej zelo nizko, v vsaki družini samo po dve osebi: 497 družin ima mladoletne otroke, od teh ima 432 družin obav starša, 60 družin ima po enega starša (52 družin samo mamo, 8 družin samo očeta) pet družin ima samo stare starše.
Zanimivi so podatki o kraju rojstva sedanjih župljanov. 1949 oseb (49%) se jih je rodilo v Gorici, 217 v goriski pokrajini (6%), 352 (9%) v krajih izven goriške pokrajine, vendar na območju dežele F-JK. 673 (17%) v krajih, ki so po vojni pripadli Jugoslaviji, 747 (19%) v 673 (17%) v krajih, ki so po vojni pripadli Jugoslaviji, 747
Mesec delovnih počitnic v Afriki
Počitnice lahko preživi človek zelo različno. Turistična industrija iz leta v leto razpreda svoje tipalke širom po svetu in nudi vsakomur to kar si najbolj želi in kar od počitnic po svoje tudi pričakuje.'Skupinica zamejskih Slovencev, Loredana Peteani iz Rupe, Sandi Sla-v	ma iz Trsta in
braf3	iz Sovodenj pa niso iz-
1 nobene izmed teh možnosti am-
pak
kin i? bot prostovoljci odšli v Bur-So 0 ''asso (bivši Gornji Volta), kjer etl n?esec dni pomagali prebivalcem SVe, lzrned desetih najrevnejših držav Suš a-. Ta je v svetu postala pojem S(J- ■ .^umiranja in Hiranja čred, po-lat„i rečnih strug, splošne bede in rlarnle: Obiskali smo Vesno Tomšič, ki dni aÌG- babo predstavila svoj mesec turi p - ^e’ vendar ne tiste Afrike iz tičn lemh Prospaktov, sončne in ekso-
ki poročajo o umiranju
dna."’amPak tiste iz televizijskih
sb^mkov' ‘ potine in
končni P-r,av. njej Pomagati,
o lzsla iz začaranega kroga rev-
rru 'n.(: m stotine otrok, tistih, ki bi
1-	^11	Ti irvi rwrvio rfali đcl Bi
ščim
žjn^ktno niste šli v lastnem aran-
čeprav je bila naša skupina pre-kov e orrnalna, brez javnih prispev-CVcslnr visok0donečih nazivov. Pri he n >organizacija, ki vodi razvoj-žava['?Jebte v nekaterih afriških dr-l smo se zbrali skupina mladih
iz naše dežele in smo odšli v Goundi (Burkina Fasso), kjer že vrsto let skupina Evropejcev vodi kmetijsko zadrugo, mehanično delavnico in bolnišnico.
Ste pred odhodom že imeli točno začrtan seznam del, ki bi jih morali med svojim bivanjem v Afriki opraviti?
Jasno definiranega načrta nismo i-mf li. Vedeli smo v grobih obrisih, kaj tam potrebujejo in s seboj smo si zato nesli potreben material, da bi čimboljše izkoristili svoje bivanje. Dela je bilo seveda veliko, pobelili in uredili smo bolnišnico, zgradili pokrito jedilnico, pomagali v mehanični delavnici, in opravili nešteto drugih manjših del. Skratka, nikoli nismo počivali.
Burkino Fasso istovetimo s sušo. Ali je ta problem tam res tako pereč?
Resnici na ljubo moram povedati, da je v mesecu dni, ko smo mi tam
živeli zelo veliko deževalo. Domačini so nam povedali, da že desetletja niso bila deževna obdobja tako obilna. Vendar kaj zato, če voda v nekaj dneh odteče, saj imajo pripravljenih zelo malo jezov in namakalnih sistemov, ki bi omogočali popolnejša izkoriščanja skromnega vodnega potenciala občasnega dežja.
Kakšen je bil vaš odnos z domačini?
Z eno besedo: pristen. Tamkajšnji svet ne pozna pretvarjanja in dvoumnosti takozvanega civiliziranega dela naše zemlje. Veliko smo se naučili od njih, v njihovi družbi smo se res počutili sproščeni. V vasi so imeli le eno diskoteko (če lahko tako imenuje mo borjač z gramofonom in petimi ploščami), kamor so vsi zahajali, otroci, njihovi starši in dedje. Skupaj so pre-življali tudi tiste trenutke razposajenosti, ki so jim tako redko odmerjeni.
Bi se vrnila?
Takoj.	FABIO GERGOLET
Enkrat tedensko najrevnejšim delijo proso
(19%) v raznih krajih Italije. Podatki se nanašajo na 3.938 oseb.
Precej drugačni so podatki o kraju rojstva za očete in matere sedanjih župljanov. Če vzamemo v poštev očete so podatki sledeči: v Gorici se jih je rodilo 45%, v krajih goriške pokrajine 7%, v raznih krajih dežele F-JK 9%, v slovenskem delu bivše goriške pokrajine 4%, na območju Istre (begunci) 3%, v drugih krajih Jugoslavije 1%, v severnj in srednji Italiji 12%, v južni Italiji in na otokih 19%. Podatki za matere sedanjih župljanov so sledeči: v Gorici se jih je rodilo 45%, v krajih goriške pokrajine 9%, v krajih v deželi F-JK 11%, v slovenskem delu bivše goriške pokrajine 6%, v Istri 4%, v drugih krajih Jugoslavije 5%, v krajih severne in srednje Italije 9%, v južni Italiji in na otokih 11%.
Že manjša primerjava podatkov kaže na močan tok priseljevanja zlasti iz južnih predelov države. Podatki so izrazitejši za moški del prebivalstva. Taka tendenca pa je, kot kaže v zadnjem času precej nazadovala, zlasti še, če primerjamo podatke o rojstnem kraju sedanjih župljanov s tistimi starejše generacije.
Nič kaj vzpodbuden ni podatek o poprečnem številu družinskih članov, iz česar bi bilo mogoče sklepati, da živi na območju župnije zelo veliko ostarelih ljudi, bodisi zakoncev, bodisi oseb, ki živijo same.
prispevki
Za goriski Zeleni križ so z raznimi nameni prispevali:
Bogomiro in Roberto Furlan 20 tisoč lir, Olga Ricchi 30 tisoč lir, Donatella in Dino Orbani 100 tisoč lir, v spomin na Emilio Jaconcic stanovalci iz Ul. Garzarolli 152 tisoč lir, starši pokojnega Enrica Rifdela 30 tisoč lir, Giuseppe in Elena Bi-siach 20 tisoč lir, Giovanni Furlani 30 tisoč lir, družina Bellinger 15 ti soč lir, Marisa in Valerio 30 tisoč lir, Silvana in Nicolo Orbani 50 tisoč lir, družina Atzori 15 tisoč lir, Paolo Olivieri 20 tisoč lir.
ZA DRUŠTVO PIONIERI VOLONTARI DEL PRONTO SOCCORSO SO PRISPEVALI:
Elisabetta Načini 120 tisoč lir, Antonio Danelli 20 tisoč lir, Elisa Franco 5 tisoč lir, Erminia Zotti 20 tisoč lir, Errico Concilio 15 tisoč lir, kolesarsko društvo iz Koprivnega 50 tisoč lir, Antonietta Vretnar 30 tisoč lir, Natalia Calligaris 20 tisoč lir, Franco NardUzzi 50 tisoč lir, Štefanija Juretič 50 tisoč lir, Firminia Zin 40 tisoč lir, Ervinia Feresin 40 tisoč lir, Aurelia Vecchiet 50 tisoč lir, družina Giacobbe 10 tisoč lir, Jolanda Stibel 20 tisoč lir, stanovalci v Ul. Friuli 17 100 tisoč lir, v spomin na Ferruccia Brumata prijatelji 30 tisoč lir.
Uradi za špediterje so pretesni
Špediterji, ki imajo svoje urade na območju mednarodnega mejnega prehoda Štandrež - Vrtojba, niso zadovoljni z dosedanjo ureditvijo. Prostori, ki so bili namenjeni za njihove pisarne, so že zdaj pretesni, komaj tri leta zatem, ko so objekt izročili namenu. Stanje je tako, se pritožujejo, da že precej resno ovira njihovo dejavnost in predvsem možnost, da bi zaposlili dodatno osebje in da bi razširili promet.
Pred odprtjem novega mejnega prehoda, so bile špediterske pisarne urejene v raznih hišah, v neposredni bližini mejnega prehoda pri Rdeči hiši. Ker so celoten mednarodni blagovni promet preusmerili na novi mejni prehod, so tja kajpak preselili tudi pisarne špediterjev. Tej dejavnosti so namenili posebno poslopje, s standardno porazdelitvijo prostorov za urade, ki so, kot kaže že premajhni Očitno je načrtovalec imel svojo predstavo o dejavnosti in potrebah špediterjev, stvarnost pa je, kot je razumeti iz protesta, bistveno drugačna.
Izkopavanja na gradu Rihenberk
Grad Rihenberk obnavljajo že četrt stoletja, vendar se bo obnova, kot kaže, zavlekla še za nekaj let, predvsem zaradi pomanjkanja finančnih sredstev. Letos potekajo na območju gradu arheološka izkopavanja, pod vodstvom ravnatelja Zavoda za spomeniško varstvo iz Nove Gorice, Zorka Hareja. Pri delih sodelujejo predvsem mladi, dijaki in študentje. Namen izkopavanj je raziskati temelje in to kar je ostalo od starejših stavb. Doslej so odkrili o-stanke starejšega obzidja, vodni zbiralnik, prostor, kjer je bila po vsej verjetnosti kovačnica itd. Drobnih najdb materialne kulture je razmeroma malo. V glavnem gre za keramiko (fragmenti) in predmete iz železa.
V NEDELJO, 1. SEPTEMBRA
Gor in dol po Brdih množični pohod
Gor in dol po Brdih, tako ime so izbrali za pohod, ki ga že vrsto let prireja društvo »La Quercia« v Mošu in ki se odvija deloma tudi na območju jugoslovanskih Brd. Prireditev bo letos v nedeljo, 1. septembra, start in cilj pa bost, tako kakor doslej, v neposredni bližini porušene cerkvice na Prevalu. Za udeležence pohoda so pripravih dve različno dolgi progi in sicer 10 in 25 kilometrov. Start je napovedan za 9. uro. Ob koncu velja omeniti še, da bodo izkupiček prireditve namenili v dobrodelne namene.
SP V KOLESARSTVU: v zasledovalni vožnji za profesionalce
Francesco Moser le četrti
«Si
BASSANO DEL GRAPPA — France-scu Moserju ni uspel • _| podvig! Ne samo, J da bi posegel po sa-I S J mem vrhu v zasledo-. ™ w S valni vožnji za profesionalce. Ostal je celo brez kolajne. Moral se je namreč zadovoljiti s četrtim mestom. Razočaranje med prisotnimi navijači je bilo seveda veliko. Moser pa si je žlahtnejše odličje zapravil že v četrtfinalu, ko ni vozil na vse ali nič in je tako v polfinalu naletel na glavnega favorita, Danca Òrste-da, ki je seveda osvojil zlato kolajno, saj je v finalu premočno odpravil Britanca Doyla.
V tekmi za 3. mesto je bil Braun (ZRN) boljši od Moserja in tako je italijanski predstavnik ostal brez kolajne.
Do velikega presenečenja pa je
prišlo v hitrostni vožnji za ženske. Glavna favoritinja, Američanka Genie Paraskevin je namreč v velikem finalu izgubila proti Francozinji Isa-belli Nicoloso. Francozinja je zmagala v samih dveh vožnjah in tako osvojila zlato kolajno, Američanka pa se je morala zadovoljiti s srebrom. V malem finalu za tretje mesto pa je v »sovjetskem dvoboju« Natalija Kručelniskaja premagala rojakinjo Ekiro Salumjaje in si tako prisvojila bron.
Sinočnjo tretjo zlato kolajno pa je osvojil Čehoslovak Martin Penč. Če-hoslovak si jo je prisvojil v zasledovalni vožnji na točke za amaterje. Srebrno kolajno si je prislužil Švicar Philippe Grival, bron pa Danec Dan Frost. Italijan Silvio Martinello je bil šesti.
DANAŠNJI SPORED
11.00:	hitrostna vožnja amaterji
(skupine); 11.00: zasledovalna vožnja
za motorji (repasaži) ; 11.50: hitrostna vožnja amaterji (repesaži); 18.00: zasledovalna vožnja amaterji (polfinale); 18.20: hitrostna vožnja amaterji (skupine); 18.50: hitrostna vožnja profesionalci (polfinale); 19.10: hitrostna vožnja (repesaži) ; 20.10: zasledovalna vožnja amaterji (finali) ; 20.30: hitrostna vožnja profesionalci (finali) ; 20.50: hitrostna vožnja profesionalci (5. - 8. mesto); 21.30: hitrostna vožnja amaterji (osmina finala) ; 22.00: zasle,-dovalna vožnja za motorji amaterji (repesaži) ; 22.50 : hitrostna vožnja a-materji (repesaži).
Becker v četrtfinalu
CINCINNATI — Zahodni Nemec Boris Becker se je z zmago proti Američanu Sadri ju s 4:6, 6:1, 6:4 u-vrstil v četrtfinale mednarodnega teniškega turnirja v Cincinnatiju, veljavnega za Grand Prix.
Na atletskem mitingu v Berlinu
Svetovni rekord Aouite na 1.500 m
ZAHODNI BERLIN — Maročan Said Aouita je na sinočnjem mednarodnem atletskem mitingu v Zahodnem Berlinu izboljšal svetovni rekord na 1.500 m s časom 3’29”45. Aouita je tako popravil svetovni rekord Angleža Ste-va Crema, ki ga je dosegel 16. julija letos (3’29”67), ko je bil prav Aouita za las drugi.
NEKAJ SINOČNJIH IZIDOV
MOŠKI. 100 m: 1. Woronin (Polj.) 10”20; 2. Bringmann (NDR) 10”22; 3. Williams (Kan.) 10”33. Kladivo: Plog-haus (ZRN) 79,92 m.
1.500 m: 1. Aouita (Mar.) 3’29”45; 2. Maree (ZDA) 3'32”90; 3. Deleže (Švi.) 3’33”04.
ŽENSKE. 100 m ovire: 1. Zagorčeva (Bol.) 12”86. 800 m: 1. Kratochvilova (ČSSR) 1’58”38; 2. Melinte (Rom.) minuta 58”44;	3. Lovin (Rom.)
1’58”80; 100 m: 1. Brown (ZDA) U”^' 2. Page (Jam.) 11”07; 3. Žirova (S^ 11”07.
Mladinsko atletsko EP:
dva evropska rekorda
COTTBUS — Na evropskem mladinskem prvenstvu v atletiki sta včeraj padla dva evropska mladinska rekorda. Anglež Jonathan Ridgeon je n^ 110 m ovire dosegel čas 13”46 (prejšnJ1 rekord 13”47), Francozinja Monique Ewanje - Epee pa na 100 m ovire 13”10 (prejšnji rekord 13”17).
Mancini se umika
NEW YORK — Američan R3? »Boom Boom« Mancini, bivši svetovni boksarski prvak v lahki kategoriji (WBA) je sporočil, da ne bo stopil več na ring.
TURNIR V LIGNANU
Zmaga Segafreda Marušič 21 točk
Segafredo — Benetton 93:67 (49:32)
SEGAFREDO GORICA: Biaggi 11, Marušič 21, Sfiligoj, Jackson 25, Ardessi 11, Hardy 7, Stramaglia 4, Bul-lara 7, Atos 4, Corinzi.
UGNANO SABBIADORO — V prvem sinočnjem srečanju košarkarskega turnirja v Lignanu je goriški Segafreda, ob odlični igri Jordana Marušiča, brez težav premagal moštvo Benettona.
Anderson od včeraj v Milanu
MILAN — Včeraj je v Milan prispel 20-letni ameriški košarkar Ce-drick Anderson, ki bo igral nekaj poskusnih srečanj za milanskega prvoligaša Simaca. Anderson, črnec, center, 206 cm visok, je igral za George University.
Univerziada: danes svečano odprtje v Kobeju
IGRE PRIJATELJSTVA IN SOŽITJA
UNIVERSIADE
KOBE’85
KOBE (Japonska) — Danes ob 19.30 (po našem času ob 9.30) bo svečano odprtje vseuči-liščnih iger v Kobeju na Japonskem. Po 18 letih
je torej Japonska zopet gostitelj te prireditve. Leta 1967 so bile namreč igre v Tokiu, ki je tri leta prej bil organizator olimpiade. Današnje odprtje iger bo potekalo v znamenju »japonske tradicije in folklore«. In za take prireditve so Japonci že po tradiciji pravi mojstri, tako da je na stadionu v Kobeju pričakovati enkraten spektakel.
Univerziada pa bo za Japonsko in za ves svet priložnost, da po 40 letih velike »nuklearne tragedije« dokaže,
da je šport eden glavnih sredstev za sodelovanje in mimo sožitje med narodi. In prav v Kobeju bodo zopet, po bojkotih v Moskvi in Los Angelesu, skupaj tekmovali predstavniki o-beh blokov.
Od vselej je bila univerziada priložnost, da se tekmovalci in tekmo valke, vodstva in vsi drugi predstavniki med seboj spoznajo, spoprijateljijo, medtem ko so ostale večje športne manifestacije, med le-temi tudi olimpijske igre, sprevrgle v »dobičkonosna prizorišča«.
Letošnjih iger v Kobeju se bo udeležilo približno 4.500 tekmovalk in tekmovalcev iz 113 držav. Sovjeti, A-meričani in Japonci bodo tu množično zastopani in tudi z dokaj kakovostnimi predstavniki, tako da je priča-
kovati ogorčene in kvalitetne boje v vseh disciplinah, športnih panog na univerziadi pa je 11: odbojka, sabljanje, plavanje, judo, gimnastika, tenis, skoki v vodo, vaterpolo, atletika, nogomet in košarka.
Z dokajšnjim predstavništvom bosta v Kobeju tudi Italija in Jugoslavija. Predvsem za jugoslovanski tabor so igre še kako pomembne, saj bodo naslednje leta 1987 prav v Zagrebu.
Velika študentska športna priredi tev se bo pričela danes s svečanim odprtjem, končala pa 4. septembra.
IZIDI kvalifikacijskega nogometnega turnirja: Severna Koreja - Urugvaj 2:0; Južna Koreja - Anglija 6:2; Kitajska - Mehika 5:0; Japonska -ZDA 2:0.
DRŽAVNO PRVENSTVO FINN
Bogateč dvanajsti
TRŽIČ — Sirenin jadralec Lorenzo Bogateč je na včerajšnji regati 23 državno prvenstvo finn osvojil dokaj dobro dvanajsto mesto. Kot nam J® sam Bogateč povedal, pa bi lahko D še boljši. Uvrstil bi se lahko celo V' -prvih pet, ko ne bi na sredini Pr°S menjal veter.
V četrtek pa pa se je Bogateč u vrstil na 28. mesto.
Včerajšnjo, peto regato je oSVc<^-jadralec tržiškega SVOC Federico St [ pani, ki je tako še bolj utrdil s voj prvo mesto na skupni lestvici.
Državno prvenstvo v razredu liru se bo končalo danes.
McGuigan kmalu na ringu
BELFAST — Irski boksar BaPV McGuigan bo svoj svetovni našlo v peresni kategoriji (WBA) PrV-n branil 28. septembra v Belfastu, sicer proti Američanu Taylorju, je po 34 srečanjih še nepremagan.
Poskusne vožnje za VN Nizozemske
Piquet prvi, ferrarija slaba
kratke vesti - kratke vesti - kratke vesti - kratke vesti
ZANDVOORT — Odličen povratek Nelsona Piqueta v ospredje in hude težave Ferrarija so označevale prve uradne poskusne vožnje za jutrišnjo avtomobilsko dirko v formuli ena za VN Nizozemske. Piquet je sicer zelo slabo začel, saj je zjutraj zletel s cestišča, popoldne pa je dosegel najboljši čas, kljub, vremenskim razmeram (bilo je precej hladno), ki niso povsem odgovarjale gumam pirelli.
Na drugo mesto se je prebil Ros-berg, ki je prehitel Prosta, Senna pa je bil četrti, vendar je moral uporabiti rezervno vozilo. Zjutraj so namreč njegov avto zajeli plameni. Na drugi strani proge je bil sicer gasilec, ki pa se je bal prečkati cestišče in tako je Senna z vozilom v plamenih šel kar med občinstvom do svojega boksa, za kar je dobil 5 tisoč dolarjev kazni zaradi neprevidnosti.
Povsem pa sta včeraj odpovedala
ferrarija, ki imata velike težave s stabilnostjo, kar je bilo jasno že v Avstriji, kjer pa sta tako Albereto kot Johansson le osvojila nove dragocene točke.
VRSTNI RED
1.	Piquet (Braz.) brabham BMW 1T1”074 s poprečno hitrostjo 215,370 km na uro; 2. Rosberg (Fin.) Williams honda 1T1”647; 3. Prost (Fr.) mcla-ren TAG 1T1”801; 4. Senna (Braz.) lotus renault 1’11”837 ; 5. Fabi (It.) toleman hart 1T2”310; 6. Tambay (Fr.) renault elf 1’12”486; 7. Mansell (VB) Williams honda 1T2”614;	8.
Boutsen (Bel.) arrows BMW 1T2”746; 9. Surer (Švi.) brabham BMW minuta 12"856; 10. Lauda (Av.) melaren TAG 1T3”059; 11. De Angelis (It.) lotus renault ri3"078; 12. Warwick (VB) renault elf 1T3”289; 16. Albereto (It.) ferrari 1T3”725; 17. Johansson (Šve.) ferrari 1’13”768.
De Falco podpisal
TRST — Tudi De Falco je na razpolago trenerju Triestine Ferrari ju. Pogajanja glede finančne plati njegovega nastopanja pri tržaškem dru-goligašu so se namreč precej zavlekla, tako da na primer v sredo ni i-gral v pokalni tekmi. Včeraj pa so dosegli sporazum, in sicer s posredovanjem predsednika De 'Riuia, ki ga ni v Trstu, vendar je v stalnem stiku z društvom.
Afera Socrates
FIRENCE — V zvezi z afero Socrates sta se včeraj v Firencah srečala Socratesov odvetnik Jose Abud in tehnični direktor Fiorentine Claudio Nassi.
Socratesov odvetnik Abud je vprašal Nassija za sestanek s predsednikom Fiorentine Pontellom in vse kaže, da bo to do tega sestanka prišlo danes, ko naj bi se končno rešila ta kočljiva zadeva.
Brazilsko društvo Ponte Preta je medtem sporočilo, da je dokončno odločilo, da ne bo najelo Socratesa. Vodstvo Fiorentine pa je že izjavilo, da ne mara v svojem moštvu brazilskega asa. Bo Socrates ostal brezposeln?
Več tujcev v Braziliji
RIO DE JANEIRO — Brazilske nogometne ekipe lahko že sedaj uvrščajo po enega tujega igralca, v kratkem pa bodo lahko imele po dva. Če bo kdo od teh igralcev tri leta zaporedoma igral v neki ekipi, ga ne bodo več šteli za tujca in bo društvo lahko najelo drugega tujega nogometaša. Ti ukrepi naj bi pomagali pri premostitvi hude krize, v katero je zašel brazilski nogomet. V brazilskem prvenstvu igrajo predvsem U-rugvajci, Paragvajci in Argentinci.
Dvestoti Blohinov gol
MOSKVA — Sovjetski nogometni reprezentant Oleg Blohin je v prven-
stvenem srečanju dosegel lastni dv® stoti gol v prvoligaškem prvensW • kar je tudi tovrstni absolutni Te^0L v zgodovini sovjetskega nogom e Blohin, ki igra za kijevski Dina10®' je star 32 let, v sezoni 1974-75 pa J bil proglašen za najboljšega evT°P skega nogometaša.
NOGOMET: prijateljska tekma
Danes na Rojcah
Gorizia-Monfalcone
V okviru priprav na meddeželno P1’’ venstvo bo Gorizia igrala danes 0 17.30 na Rojcah proti Monfalconejm Ekipa, ki je pred dnevi s 5:0 vila postavo iz Pierisa (Ivan VolF je dosegel 2 zadetka in bil gotovo nal boljši na igrišču), bo proti tržiški e kipi preverila homogenost med ra m1 mi igralci.
Deželne atletske lestvice: nekaj dobrih uvrstitev naših predstavnikov
Deželna sekcija državne atletske zveze je objavila deželne lestvice ob koncu prvega dela sezone. Lestvice obsegajo seznam atletoy, ki so v tem delu sezone izenačili ali izboljšali normo. Skupaj z lestvicami vam bomo podali tudi povzetek uspehov, ki so jih s tehničnega vidika dosegli atleti slovenskih društev Bora Infardate in in Adrie.
Seniorke in juniorji: tu ne zasledimo nobene slovenske atletinje. Naši najmočnejši predstavnici Tiziana Naturai in Sara Umari sta komaj pričeli s treningi po daljšem premoru.
Naraščajniee: v tej kategoriji imamo nekaj odličnih atletinj, ki so se izkazale tudi na državnem nivoju. Prva je Veronika Gerdol (Bor Mordala), ki zavzema prvo mesto na deželni lestvici v metu diska, kjer je dosegla normo za nastop na državnem prvenstvu, ki bo septembra v Massi. V svoji disciplini pa je v šesteroboju Gerdolova na 2. mestu v deželi s točkovanjem, ki predstavlja nov pokrajinski rekord. V tej disciplini je nastopila tudi na državnem prvenstvu in dosegla dobro 12. mesto. Na 4. mestu pa je Tanja Kalc (Bor Infordata) na 100 m ovire, kjer je dosegla tudi nor-
mo za nastop na državnem prvenstvu v Massi. Kljub temu pa je Kalčeva razočarala, saj bi lahko z večjim posvečanjem atletiki, predvsem s treningom, dosegla precej boljše rezultate in uvrstitve. Kalčeva je tudi na seznamu boljših v mnogobojih v deželi, saj zavzema tudi tu 4. mesto in je tudi ona nastopila na državnem prvenstvu v tej disciplini. Omenimo še, da je zmagala troboj na dijaškem srečanju DOSP in da si je priborila mesto v deželni reprezentanci, ki bo nastopila septembra v Postojni na srečanju treh dežel Slovenije, Koroške in Furlanije - Julijske krajine. Vera Kr-mec zavzema z bistveno izboljšanim rezultatom v skoku v daljino 2. mesto v deželi in si je s tem priborila nastop na srečanju treh dežel. Med boljšimi je v mnogoboju, saj je tudi nastopila na državnem prvenstvu v tej disciplini. Lidija Glavina zavzema
2.	mesto v skoku v višino, kjer je bistveno izboljšala svoj rekord. Med boljšimi pa je tudi v mnogoboju, saj je nastopila na državnem prvenstvu v tej disciplini. Ob koncu pregleda te kategorije ne moremo mimo velikega uspeha, ki so ga dosegle štiri mnogo-bojke Bora Inf ordate: Gerdolova, Kal-
čeva, Glavinova in Krmčeva, ki so o-svojile deželni rekord v tej disciplini in si z odličnim točkovanjem priborile nastop na državnem finalu v Veroni.
100 m ovire: 1. Elisa Andreotti (U GG) Gorizia 14”0; 4. Tanja Kalc (Bor Infordata) 15”0; 7. Vera Krmec (Bor Infordata) 16”2; 10. Veronika Gerdol (Bor Infordata) 16”4. Višina: 1. Claudia Pizzamilio (Torriana Gradisca) 175 cm; 2. Lidija Glavina (Bor Infordata) 160 cm; 7. Veronika Gerdol (Bor Infordata) 153 cm; Daljina: 1. Elisa Andretti (UGG) Gorizia 561 cm; 2. Vera Kermec (Bor Infordata) 525 cm; Met diska: 1. Veronika Gerdol (Bor Infordata) 33,20 m; Met kopja: 1. Anna Braida (Chimica del Friuli) 42,68 m; 4. Veronika Gerdol (Bor Infordata) 29,92 m. Šesteroboj: 1. Elisa An-drotti (UGG Gorizia) 4.504 točke; 2. Veronika Gcfrdol (Bor Infordata) 3.637;
4.	Tanja Kalc (Bor Infordata) 3.621;
5.	Vera Kermec (Bor Infordata) 3.456; 7. Lidija Glavina (Bor Infordata) 3.218.
Kadetinje:	tu prednjači Martina
Gherlani (Bor Infordata). Dosegla je res zavidljive uspehe. V metu kopja je najprej zboljšala pokrajinski rekord, nato pa še deželnega z rezultati
državne vrednosti, saj so jo poklicali na državni shod vseh najboljših metalk njene kategorije. Skoraj gotovo bo nastopila na državnem prvenstvu septembra v Massi, kjer bo branila barve naše dežele. Tudi Sandra Sum-berac ja med boljšimi metalkami v deželi, čeprav je nekoliko odpovedala v kopju, kjer naj bi po lanski zelo obetajoči sezoni zasedla eno glavnih mest. Poljanka Pavletič se je lani izkazala kot zelo obetavna na 80 m ovire, letos pa je malo razočarala, predvsem zaradi redkih prisotnosti na treningih in tekmah. Med boljše v deželi pa sodi tudi Annalisa Baučar, ki počasi, a stalno napreduje.
30 m ovire: 1. Chiara Grosutti (Jolly) 12”5; 4. Poljanka Pavletič (Bor Inf.) 13”5. Hoja: 1. Martina Gregori (S. Giacomo) 11’14”7; 12. Annalisa Baučar (Bor Inf.) 12'48”3. Krogla: 1. Angela Machiglia (Gemooa) 11,13 m; 12. Annalisa Baučar (Bor M.) 9,01 m; 16. Sandra Sumberac (Adria) 8’56 m; Disk: 1. Angela Machiglia (Ge-mona) 30,56 m; 2. Sandra Sumberac (Adria) 24,64 m. Kopje: 1. Martina Gherlani (Bor Inf.) 36,20 m; 4. Sandra Sumberac (Adria) 29,50 m; 11. Annalisa Baučar (Bor Inf.) 26,54 m.
Troboj: 1. Gianna Comuzzi (Jolly) 2.652 točk; 5. Martina Gherlam (Bor Inf.) 2.354; 12. Annalisa Bau čar (Bor Inf.) 1.798.	„
Seniorji in juniorji: tu ni nohPn3® našega atleta. Vendar lahko še upa mo na nastop izredno močnega Bor vega kopjača Gabrijela Sedmaka-
Naraščajniki: Samo dva naša nar^ ščajnika sta prisotna na lestvicah- ^ metu kopja je* Alan Oberdan na mestu z dobrim rezultatom. Na 1^* ovire pa je Aljoša Škabar na 4. m^ stu. Ta pa je izredno obetajoč, saj ^ posveča tej disciplini le malo časa. parno, da se bo v drugem delu zone uspelo sprinterjema Možiru Gustinčiču uvrstiti na lestvico- On* nimo, da je v juniju Možina val z deželno reprezentanco v sta .-y ti 4X100 na meddeželnem tekmovan • v Rivi del Garda. Med obetavn» lahko omenimo še Sedmaka. ,r
110 m ovire: Andrea Codutti t bertas Videm) 14”9; 4. Aljoša. c 16’'5; Kopje: Raffaele Damiani NAF) 51’30 m; 2. Alan Oberdan Inf.) 50,56 m.
Kadeti: tu ne zasledimo noben Slovenskega atleta.	_ -,

Priprave naših amaterskih nogometnih ekip
M. Zanon (Breg): Startali bomo na prestop v višjo kategorijo
S ponedeljkdm so ciklus intenzivnih Pfedprvenstvenih priprav začeli tudi rogovi nogometaši, ki bodo nastopali v prvenstvu tretje amaterske Pod vodstvom trenerja Marina
kanona.
. 2 Zanonom smo se tudi pogovar-j1 o ciljih Brega ,v letošnji sezoni n 0 poteku priprav.
>:>v lanski sezoni so se fantje v javnem spoznavali med sabo in v pesnici nismo določili nobenega spe-‘‘‘cnega cilja,« je za začetek po-, edal Bregov trener. »Letos je moš-v° ostalo isto, nismo izgubili niko-jpr in fantje so začeli zelo resno, ar daje dobro upati tudi v nadalje-^ju.«
"Lahko rečem, da bomo letos star-sa i na prestop v 2. amatersko ligo, aJ sem prepričan, da je ta cilj u-j. sničljiv, glede na društveno struk-vm na orSar|izacii0 samo in se-eda glede na igralski kader, s ka-jJ’*® razpolagamo. Jasno je, da morali pri tem upoštevati vrsto lavnikov, ki niso vezani zgolj na govornost posameznikov, prepričan [j Sem, da bi morali doseči zastav-jetu eijj^ tudi če bo prišlo do manj-P odstopanj,« je dodal.
»Ste zadovoljen s trenutnim sta->iu v ekiPi?«
»Moram reči, da so me fantje pre-netili ob samem začetku. Že dej-
staL	razPolagam z 80 od-
totLi postave je dovolj zgovorno.
saj šo doslej opravičeno odsotni samo trije nogometaši, ki se bodo v kratkem pridružili ostalim.«
»Kakšen pa je program treningov?«
»Do začetka Racetovega memoriala (2. septembra) bomo vadili vsak dan, nato pa bomo do začetka prvenstva zreducirali število na tri treninge tedensko. Med sezono pa bomo vadili dvakrat tedensko. V tej prvi fazi priprav smo posebno pozorni na telesno pripravo in na kondicijo; v glavnem pa vadimo že mnogo z žogo, tako da skušam posredovati čim-več kombiniranih vaj, s katerimi si fantje pridobijo moč in kondicijo ter obenem vadijo tudi tehnične prvine.«
»Kaj pa novi nakupi?«
»Zaenkrat je samo ena novost: z nami bo igral Nevio Crevatin, ki je zelo izkušen vratar in nam bo zagotovil boljše splošno delovanje obrambe. Crevatin prihaja iz vrst Olimpie in menim, da je za potrebe naše ekipe zelo pomemben nakup. Poleg tega smo v dogovoru za dva igralca o katerih pa ne morem povedati še ničesar. Glede ostalega ni nobenih večjih sprememb. Postava je ostala enaka kot lani, na voljo imam 20 igralcev in edine težave so vezane na dejstvo, da nimamo drugega vratarja. Med sezono bom tudi mlajšim igralcem dajal priložnost, da se izkažejo.«
»Imate morda v planu že kako prijateljsko srečanje?«
»Že v soboto se bomo udeležili turnirja, ki ga prirejajo v okviru sežanskega občinskega praznika, na katerem bodo podpisali listino prijateljstva štirih občin (Sežana, Dolina, Repentabor in Zgonik). Zaenkrat vem, da bomo odigrali dve srečanji, ne poznam pa imen nasprotnikov. Naslednji teden bomo odigrali prijateljsko srečanje proti enajsterici S. Anne, 2. septembra pa bomo odigrali tekmo proti Zarji na Race-tovem memorialu.« (Cancia)
Breg 1985-86
VRATARJA:
Nevio Crevatin (letnik 1956) in Antonio Ghersinich (1949);
BRANILCI:
Gabrijel Albertini (1963), Mario Buffa (1957), Valter Olenik (1967), Pavel Pavletič (1961), Davide Germani (1962). Ivan Savron (1962), Igor Tul (1964) in Maurizio Tritta (1962);
VEZNI IGRALCI:
Pàvel Grizonič (1961), Franco Lov-riha (1965), Giulio Mondo (1964), Silvano Olenik (1968), Silvio Pero-ša (1958), Izidor Sancin (1968), A-driano Gombač (1958), Mitja Zonta (1961);
NAPADALCI:
Maurizio lerman (1967), Paolo Jež (1956), Livio Martini (1960), Doriano Paoli (1967), Ivo Strnad (1956), Miloš Tul (1966) in Roberto Biagi (1967).
°D PONEDEUKA V GORICI
Eniško tekmovanje ^ 10. memorial Giovanni Baum
špo. Ponedeljek se bo na teniških igri-v r društva Aldo Zaccarelli v Gorici,
Ul*0-
h)er5evoredu 20. septembra, pričel 10. kat 0Iaal Giovanni Baum za igralce žen,*) B/3, B/4 in C (B in C v aski kategoriji).
ick	__
kateg ^k, -,
je najpomembnejša teniška pri-
nìiì.f'/.ki se odvija v deželi Furla-gQvaj . iški krajini in nekateri zma-v „r*c) Prejšnjih izdaj so se povzpeli tepj m Vrf* italijanskega tenisa, neka-prp,So. celo postali člani državne re-pfentance.
nje t^r*a tekmovanja in nagrajeva-lO,-^0 v soboto, 31. avgusta. Ob ški ■Se kosta pomerili najboljši teni-IS jq1®1-3^. Moški finale pa bo ob
obvestila
ZSŠDI
obvešča, da bo seja nogometne komisije v ponedeljek, 26. t. m., ob 20.30 na sedežu ŠD Zarja v Bazovici.
TENIŠKA SEKCIJA GAJE obvešča, da se bo nadaljeval teniški tečaj za mladino v ponedeljek, 26. t. m., ob 9. uri.
NAMIZNOTENIŠKI ODSEK ŠK KRAS vabi otroke letnikov 1975, ’76 in ’77 na začetniški tečaj, ki se bo pričel v ponedeljek, 26. t. m., ob 10. uri v šport-no-kulturnem centru v Zgoniku. Prijave na kraju samem.
ZSŠDI
obvešča, da je v avgustu urad odprt v popoldanskih urah le ob ponedeljkih in sredah ter vsako drugo soboto.
KOŠARKARSKA KOMISIJA ZSŠDI obvešča, da sprejema prijave za začetniški trenerski tečaj, ki bo potekal od 26. do 30. avgusta v Borovem športnem centru na stadionu »1. maj« v Trstu. Zainteresirani se na tečaj
lahko prijavijo v tajništvu združenja tudi telefonsko 040/767-304.
ALPINISTIČNI ODSEK SPDT prireja septembra letos ALPINISTIČNI TEČAJ ZA VSE. Vpisovanje v torek, 27., in v četrtek, 29. avgusta, ob 20. uri na sedežu SPDT (Ul. sv. Frančiška 20/III. nadstr., tel. 744-249). Vsi tisti, ki še niso dopolnili 18 let starosti, morajo prinesti s seboj dovoljenje staršev. Prvi spoznavni večer tečajnikov bo v četrtek, 29. t.m., prva praktična vaja v Glinščici pa v nedeljo, 1. septembra.
KOŠARKARSKA KOMISIJA ZSŠDI obvešča, da so v tajništvu združenja v Ul. sv. Frančiška 20/11. na voljo prijavnice za udeležbo na prvem zamejskem košarkarskem taboru, ki bo od 2. do 7. septembra pod stroki* -nim vodstvom Petra Brumna. Tabor je namenjen igralcem letnikov 1970, 71, 72 in 73. Ostale informacije v tajništvu združenja. Rok za prijavo zapa de 28. avgusta 1985
ZUPANÙi
#
28. Dnevnik z odprave SPDT na Južno Anapurno
Udeleženci odprave SPDT na Južno Anapurno: od leve proti desni Lucijan Cergol (vodja), Vilko Batistič (zdravnik), Lucijan Milič, Eva Fičur, Lenard Viđali, Fausta Sisti in Davor Zupančič
Eva in Lenard 'sta ga slučajno srečala v neki gostilni in ga povabila v naš hotel. Od tistega dne se je vedno družil z nami. Prijazna, iskrena oseba, ki nas je večkrat zabavala s svojim umirjenim humorjem. Presenetilo pa me je, da je bil tak jedec in se celo kosal z mano, ki sem bil pravi rekorder požrešnosti.
Dnevi v Katmanduju so se kmalu iztekli: 12. maj, dan odhoda, je bil že tu in v naglici smo opravili zadnje dolžnosti. Tekali smo po trgovinah, kupovali zadnje stvari in vedno nam je še kaj manjkalo.
Topli pozdravi in nasmehi vseh, ki so že vedeli, da odhajamo, so nas spremljali po ulici, ki smo jo •že tolikokrat prehodili. S Fausto serri šel pozdravit miss Haveley, zelo poznano gospo, ki ureja vse ekspedicije v Nepalu. Velikokrat me je rešila iz zagate, ko sem bil v Katmanduju sam in nisem vedel, kje naj se lotim dela. Prinesla mi je sliko hriba, povedala vse o prejšnjih vzponih in mi svetovala, h komu naj se obrnem za nakup raznih stvari. Povedala mi je tudi točen datum Messnerjevega prihoda in mi tako omogočila, da se srečava. Nisem je smel pozabiti, zato sem stekel v njeno pisarno in se ji zahvalil za njen nepoplačani trud.
Tudi na Montain Travel sem se šel poslavljat. Pozdravil sem vse: od glavnega urednika pa do vratarja. Mahali so mi V slovo, jaz pa sem vsem obljubljal, da se bomo zopet videli. Ko sem se vrnil v hotel, sem se spomnil na šerpe. Niti enega nisem videl in čeprav smo se od njih že poslovili, bi jim rad še enkrat segel v roko.
Prtljaga je bila že vsa pripravljena in zadnjo uro v Nepalu sem prebil v družbi Bracata na vrtu našega hotela. Pravil mi je o svojih dogodivščinah v Južni Ameriki, ko sta se na vhodu pojavila Yong in Ajewa. V rokah sta imela bele rute iz tankega bombaža. Postavila sta nam jih okoli vratu v znamenje prijateljstva.
Lenard, Fausta, Eva in jaz smo tako okrašeni zadnjikrat objeli višinska nosača: Mesec in pol smo preživeli skupaj in težko mi je bilo pri srcu, ko je Yong rekel: »Spomni se me, če se kdaj spet vrneš v Nepal«.
Ta stavek mi je še vedno rojil v glavi, ko smo natovorili taksije in bili pripravljeni za odhod na letališče. Braco, ki je bil dober psiholog in je prebral moje misli, pa mi je šepnil, ko sem stopil v avto: »Mene ni potrebno, da se toliko spominjaš, saj je Maribor bliže Trstu kot Katmandu in se bova za najino skupno nesrečo gotovo še videla.«
»Dobro se drži, prasjeto,« sem mu rekel v slovo, ko je taksi že zapuščal dvorišče. Prasjeto je bil izraz, ki smo ga medsebojno rabili, ko smo požeruško žrli.
Pred letališčem je bilo polno ljudi. Med vsemi pa sem takoj prepoznal Kamija. Skupaj sva na tem mestu čakala avion, ki je pripeljal himalajce; skupaj sva premetavala lonce v kuhinjskem šotoru, skupaj sva sedela na strehi avtobusa, ko mi je pravil o svoji družini in o svojem rodu, sedaj pa je sam prišel, da nas pozdravi. Ko sem stal pred policijsko kontrolo in izročil potni list, sva š& zadnjikrat objela. Niti besedice nisem mogel izreči; s solznimi očmi sva se nemo gledala in samo ko me je množica porinila naprej, sem vzkliknil: »See you« in z upanjem dodal »next year«.
»Okay, okay, ciao«, se je glasil njegov kratki, ganjeni odgovor.
Pozneje, ko sem v letalu gledal na verigo himalajskih vrhov, sem se spomnil zadnjega pozdrava in svoje obljube, šumenje reakcijskega motorja je ponavljalo: drugo leto, drugo leto. »Moram se vrniti,« sem si dejal in pogledal daleč pod sabo v nastajajoči mrak. Zazdelo se mi je, da še vidim obrise majhne azijske dežele, dežele, v kateri sem pustil del sebe. Nomaste Nepal.
KONEC
NEW YORK
NEW YORK
NEW YORK
Branko Lakovič
18.
...'‘Opazil sem, da več natakarjev ne zna niti he-Ce italijanščine,« sem pristavil.
3ish^a^a generacija počasi izumira. Naši sinovi, ki ji , uieio ameriško šolo in stalno govorijo angleško, i- .ne znajo italijanščine, niti našega dialekta ne. 1 naših sinov pa bodo gotovo že čisti Ameri-
Wnf6 dolgo let ste v ZDA. Bi nam povedali kako lv° 'Zgodbico iz tega predela?«
3la lahko bi napisala knjigo. Koliko sem potr-~jjjjV tein mestu in še vedno sanjam, da bi se nekoč jSa a v Italijo. Toda stara sém, moji sinovi pa ni-i Cm6 vedo o Italiji. V začetku je bilo izredno tež-e*a ni bilo, sinove pa je bilo treba preživljati, ujj .Sein se le zaposlila v tej kavami, sedaj pa so Agolaov* veliki in delajo. Življenje pa je tu zelo • tako da tudi na stara leta moram delati.«
»Ste se kdaj vrnila na krajši obisk v Italijo?«
»Le enkrat pred približno desetimi leti. Bilo je prekrasno. Oh, kakšna razlika z New Yorkom: ljudje so pri nas nasmejani, pomagajo ti. Dolgo v noč sem klepetala s prijateljicami. Zjutraj pa sem na stežaj odprla okna. Tu pa moram vse zaklepati. Tu sem sama. Še zadnji sin mi bo zbežal. Poročil se bo.«
Ženici je skoraj šlo na jok, vseeno pa sem jo zaprosil za kako zanimivo zgodbico iz tèga predela.
Pogledala je naokrog, da je nekdo ne sliši in potihoma dejala: »Veste še lani so prav v tem baru ubili nekega moža. Skočili so iz avtomobila, pridrveli v bar in pum. Kaj bi zato govorili o takih zgodbicah, povejte mi raje kaj o prelepi Italiji.«
Ženico pa so že poklicali neki drugi gostje in najinega pogovora je bilo konec.
»Juventus, Inter, Milan: to so velike ekipe, toda Napoli je Napoli. Z Maradono bomo osvojili državni naslov,« je za menoj zakričal čeden fant, ki je bil verjetno lastnik kavarne. Ob vhodu na steni pa sem tedaj opazil ogromen »poster« Maradone. Sicer pa so trgovine in kavarne v tem predelu precej opremljene s slikami (predvsem nabožnimi). Opazil pa sem tudi v neki izložbi veliko Mussolinijevo sliko.
Verjetno se je čas v Little Italy zares ustavil...
ORGANIZIRANI ŠPORT IN ŠPORTNA KULTURA
Znani ameriški sociolog Harry Edwards pravi, da je organizirani šport v ZDA prava kovačnica, kjer si mladi Američani, ne glede na socialni izvor, prisvo-
jijo čut tekmovalnosti in spoznajo njegove prednosti. Kajti kompetitivnost v ameriški družbi (in ne samo v športu) je nadvse pomembna in tudi prepotrebna za uspeh na vseh področjih. Kot pravi neki ugledni športni komentator, to tekmovalnost gre tudi odločno podpirati za nadaljnji gospodarski in vojaški uspeh ZDA.
Kar debelo gledaš, ko v središču »supennotoriziranega New York a« opaziš tudi policijo na konjih...
Naročnina: mesečna 10.000 lir - celoletna 120:000 lir; v SFRJ številka 35.00 din, naročnina za zasebnike mesečno 250.00, letno 2.500.00 din, za organizacije in podjetja mesečno 300.00, letno 3.000.00, letno nedeljski 800.00 din.
Poštni (•koči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska. Trst 13512348 Za SFRJ žiro račun 50101 603 4536.1 ADII - DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi Ob delavnikih trgovski l modul (šir 1 st . viš 23 mm) 43 000 lir - Finančni 'm legalni oglasi 2 900 lir za mm višine v širim 1 .stolpca Mali oglasi 550 lir beseda Ob praznikih povišek 20%. IVA 18% Osmrtnice, zahvale m sožalja po formatu Oglasi iz dežele Furlanije Julijske krajine se naročajo pn oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst. Ul Montecchi 6 tel. 775275. tlx 460270 EST I. iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah- SPI
TRST Ul. Montecchi 6 PP 559
Tel. (040) 794672 (4 linije) - Tlx 460270
GORICA Drevored 24 maggio 1
Tel. (0481)83382-85723
ČEDAD Stretto De Rubeis 20
Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja L JzTT	Jforfđ Član halijansk«
in tiskar- "l Trst	iN ltl Jasop«'*
I 1	‘MlV založnikov FIEG
24. avgusta 1985
»Življenje ni samo seks«
Francija potrebuje otroke
PARIZ — Živobarvne pariške ulice, po katerih se v teh dneh gnete na tisoče turistov, so v zadnjih časih preplavili ogromni lepaki, na katerih je upodobljen rdečelični malček s pripisom: »Francija potrebuje otroke«. Gre za začetek nove propagandne kampanje v prid povečanju naraščaja na Francoskem. Neka anketa je svoj čas pokazala, da predstavlja večja nataliteta resničen problem za približno dve tretjini Francozov.
Ni prvič, da na Francoskem bijejo plat zvona zaradi nizkèga naravnega demografskega prirastka. Znano je, da je svoj čas general Charles De Gaulle skušal spodbuditi nataliteto s progresivnim višanjem družinskih doklad vzporedno s številom otrok. Generalova akcija pa se je končala s polomom.
Za razliko od De Gaullove, skoraj od nikogar oporekane pobude, pa je letošnja propagandna kampanja, ki med drugim opominja, da »življenje ni samo seks«, oziroma da je pred osebnim zadovoljevanjem treba upoštevati potrebo prirastka na Francoskem, že naletela na ostre obsodbe. Oglasilo se je predvsem gibanje za načrtovanje družin, ki je propagando za »večjo proizvodnjo otrok v Franciji« označilo kot »romantično marnjo« ter ji očitalo, da ne jemlje v poštev vsakodnevne resničnosti francoske družbe.
Ravnatelj francoskega nacionalnega inštituta za demografske raziskave (INED) Herve Le Bras je po drugi strani izrazil mnenje, da je pobuda za večjo nataliteto povsem neučinkovita. Po njegovem' propaganda z geslom »Francija potrebuje otroke« gotovo ne po pripomogla k večjemu številu rojstev, ker. se nikakor ne dotakne vzrokov pojava. Pri številu otrok da je odločilnega pomena finančni moment. Neka anketa je pred nedavnim ugotovila, da vsak nov član poveča izdatke družine povprečno za 1.500 frankov mesečno (srednja plača se v Franciji suče okrog 4.000 frankov), če hočemo večji naraščaj, potem morajo družine dobiti primerno finančno kompenzacijo, je pribil ravnatelj INED.
Mimo tega mnogi francoski demografski strokovnjaki menijo, da v tem trenutku n; umestno govoriti o kakem alarmantnem demografskem padanju, ker je število nosečnic danes isto kot pred 10 leti. Lani se je v Franciji rodilo 760.000 otrok, gotovo 10 tisoč več kot 1983. leta.
O ekološko-pacifistični organizaciji »Greenpeace«
Zapleti in razpleti okoli »zelenega mira«
PARIZ — Svetovni tisk posveča te dni veliko pozornost mednarodni ekološko-pacifistični organizaciji »Greenpeace« (Zeleni mir). Kako bi tudi ne, ko pa je potopitev njene ladje »Rainbow warrior« v novozelandski luki Auckland s smrtjo mladega portugalskega jotograja Fernanda Pereire vred spravila v kašo predsednika francoske vlade Fabiusa in samega državnega poglavarja Mitterranda. Kdo vse so ti nagaivneži, ki politikom in generalom ne pustijo, da bi se lepo v miru poigravali z jedrskimi konicami?
Prvi velik uspeh so dosegli že leta 1972: Američani so naenkrat prenehali z jedrskimi preizkusi na oceanu pred Aljasko in jo pobrisali domov, potem ko jim člani Greenpeacea leto dni niso hoteli izpod nog.
Osrečeni z zmago, ki je morda niso niti pričakovali, so pacifisti odromali v Polinezijo, kjer so atomske eksplozije uprizarjali Francozi. V obdobju 1972-1975 so se toliko motovilili sredi »prepovedanega območja«, da so jih bili tudi Francozi siti jn bili prisiljeni »teste« prekiniti.
V naslednjih nekaj letih so vlade držav, ki razpolagajo z jedrskim orožjem, grenko uvidele, da bodo v bodoče morale resneje vzeti v poštev delo teh »vojščakov za mir«. Koliko jih je', kdo jih finančno podpira, koliko ladij imajo?
»Smo nekakšna nenasilna nadnacionalka brez vsakega dobičkarskega cilja«, odgovarjajo pri Greenpeaceu in dodajajo, da se borijo proti jedrskemu orožju, za var stvo narave, za zaščito kitov in delfinov. Financirajo se s samoprispevki, organizacija ima pristaše v petnajstih državah, vseh članov je danes že nad milijon. Toda člani neposredno ne vplivajo na uradne odločitve organizacije, pač pa te sprejema vodilni odbor s sedežem v Lewisu v južni Angliji.
Člani delujejo v organizaciji seveda v prostem času, je pa tudi okrog 150 takih, ki so se ji popolnoma posvetili; te Greenpeace vzdržuje z zaslužkom od prodaje publikacij ž ekološko vsebino, majic s samoreklamnim na-
pisom, navtičnih kart in razglednic, in to v dvajseti državah. Prostovoljni prispevki so namenjeni prvenstvi j no vzdrževanju in posodabljanju plovil. Ladjo »RainbotO Warrior«, ki jo bodo seveda popravili, je zdaj nadom6' stila ladja »Greenpeace«: gre za 40 metrov dolg oceafl' ski vlačilec, ki je stal približno milijardo lir. OrganizO' cija razpolaga še z jadrnicami »Sirio«, »Beluga« in »Vego* ter srednjevelikima motornima ploviloma »Fri« in «t*1" cyon«. Med spektakularnimi podvigi na morjih in oceanih se po navadi tej mali floti pridruži aa stotine vsak6' vrstnih plovil iz vrst krajevnih društev in organizacij’ ki podpirajo Greenpeace.
Zgodovinski sedež miroljubne »nadnacionalke« ie * Kanadi, kjer ima organizacija okoli 50.000 pristašev, a glavni finančni vir in organizacijsko središče sta v ZDA< kjer je članov skoraj 600.000 in kjer Greenpeace zbeTe nad 10 milijard lir prispevkov letno. V Ameriki ima ganizacija kar sedem uradov. Močna je tudi na Nl?vl Zelandiji, kjer ima 30.000 članov, a lepe denarje dobiva tudi iz ZRN in same Francije, kar menda še,prav P0' sebno jezi tukajšnjo protiobveščevalno službo DGSE. (àé> <
Največji loterijski zadetek v ZDA
NEW YORK — Kaže, da je 21 delavcev neke ne'*'-yorške tovarne tiskarskih strojev zadelo doslej najveći0 vsoto denarja v vsej zgodovini ameriške loterije: 41 ln,' lijonov dolarjev, skoraj 80 milijard lir.
Sevedla so srečni dobitniki ostali anonimni, toda d>' rektor loterije, kjer so izžrebali šest številk od skupnih 4“> je izjavil, da so njegovi računalniki že odkrili tri osebe, ki so uganile vseh šest številk.
Tisku in radijskim postajam je bilo sporočeno, d* naj bi bil eden od dobitnikov neki Celso Manuel Garcete, verjetno emigrant iz Latinske Amerike, ki naj bi skup00 z drugimi 20 kolegi igral za 1 dolar.
Miguel De Cervantes	7.
DON KIHOT
Oropana in posiljena pred očmi potnikov
PARIZ — Francoska javnost je ogorčena in zaskrbljena: osemnajstletn dekle Isabel D. so sredi belega dne posilili in oropali na eni najprometnejs postaj pariškega metroja v Les Hallesu, pred očmi številnih potnikov. g Presunljiva in obtožujoča drama mladega in nezaščitenega dekleta J spet sprožila občutljivo debato o človeški solidarnosti.	_ ,a
Isabel je v zgodnjih jutranjih urah čakala na metro, ko sta se je približal dva dostojno oblečena mladeniča. Hotela se jima je izogniti, toda eden J14 zaprl pot in ji sunil torbico, drugi pa jo je podrl na tla, ji raztrgal oblcK in jo posilil. Dekle je, kot je pozneje povedalo policiji, klicalo na pomoč, t0" nobeden od številnih potnikov ni posegel, da bi preprečil nasilno dejanj; Posiljevalca, stara od dvajset do trideset let, sta se mimo oddaljila od iTL staje, dekle pa je dočakalo metro in se odpeljalo domov v Beauvari, W je skupno s starši šlo k zdravniku, ki je potrdil, da je bila resnično posdj^11 a Policija je takoj uvedla preiskavo, ki pa bo po vsej verjetnosti traja* dolgo, saj je znano, da je ta velika postaja stičišče potepuhov, zvodnik0 ’ pijancev, žeparjev in razpečevalcev mamil.
Ni sicer prvič, da so francoski metroji in vlaki prizorišče posilstev ^ ubojev.. V francoskem tisku so sedaj obnovljeni spomin; na podobno uS , ’ ki je doletela neko najstnico, katero so posilili pred sedmimi očividci v vl . ku, ki povezuje Pariz s predmestjem. Tudi takrat je bila francoska javn°, šokirana. Izrečene so bile obtožbe z vseh stran; na račun ravnodušnosti P šotnih potnikov. Francoska črna kronika je zabeležila tudi. da sta v juJ'J. dva mladeniča posilila neko Američanko na vlaku Marseille - Pariz - Strasboure-Nekoliko prej je bila tudi neka tridesetletna potnica posiljena na vlaku L riz - Le Havre, predlanskim pa neka švicarska turistka v stranišču via* Po neki anketi, ki so je izvedle francoske železnice, je velika večina a ketirancev izjavila, da se ne počuti vama na vlakih in v metrojih, ker v ’ da v primem, da bi bila napadena, ji nihče ne bi priskočil na pomoč.
Neposredna prodaja od proizvajalca do potrošnika sveže in zmrznjeno svinjsko meso kuhana - surova šunka
pršut v kosih - pleče - kotleti - (etra - srce - ledvica ' jezik - tace - repi • rebrca - sveže svinjske klobase ’ kuhan pršut praga • hrenovke - kranjske klobase * vse vrste kuhanih In surovih salam.
PRŠUT - dobro sušen po 9000 lir kg
vključen davek IVA
DUICE
grandi marche
INDUSTRIJSKA CONA - TRST Strada Monte d’oro 332
(Dolga krona)	_
Tel.: 820334-5-6 Telex: 46023/
avtobus: 23-40-41 PROSTORNO PARKIRIŠČE