Celje - skladišče kv jiiwicA D—Per lmfl*9ÄKA*OCU6? j^vcfui) ? _ R/1R /1 QQ(7l \TFKI AR— -L JJ1 marec4'2 Se bo tudi država začela obnašati tržno? Zahteva po znižanju prometnih davkov! V nadaljevanju prispevka navajamo zahtevo, ki smo jo v začetku meseca poslali gospodarski zbornici, da bi jo z njunim mnenjem naslovili na vse tiste, ki lahko prispevajo k znižanju prometnih davkov. Medtem, ko večina gospodarstva hodi po robu prepada, češ sedaj ste v tržnem okolju in se temu primerno obnašajte, si država lasti vse večji delež kolača. Pri tem so obremnitve gospodarstva, dohodka in prdevsem davčne obremenitve v obliki prometnih davkov nekajkrat višje kot v razvitih zahodnih državah. Steklarna »Boris Kidrič« iz Rogaške Slatine je vodilni proizvajalec svinčenega brušenega stekla v Jugoslaviji. Že vsa leta pretežni del proizvodnje izvozimo na konvertibilna tržišča, od 1985 leta po investiciji v povečanje proizvodnje pa znaša delež izvoza v skupnem prihodku vseskozi več kot 70%, kar predstavlja za Kljub občutnemu zmanjšanju deleža prodaje na domačem tržišču, pa so se količine namenjene temu tržišču s po- kolektiv velik napor in zgornjo možno mero izvoza. večanjem kapacitet prav tako povečale. Občutno povečanje prometnih davkov zadnja leta, ki je kot po naključju sovpadalo s povečanjem naših kapacitet, vse bolj otežuje prodajo na domačem tržišču. Navajamo tabelo gibanja prometnih davkov za zadnja leta, ki je natisnjena na naslednji strani. Za primerjavo navajamo tudi stopnje obdavčitev svinčenega brušenega stekla v Italiji (Ivva), ZRN ih Avstriji (Mehrvertssteuer) in ZDA (tax). ZDA 8-12% (različno po državah) Avstrija 20% Italija 19% ZRN 14% Iz prvega pregleda je razvidno, da se je zvezni prometni davek glede na 1980 leto povečal za 1,515-krat (indeks 251,5) in republiški davek za 17,4% (do konca marca za 39,1%) in skupna davčna obremenitev za 111% (indeks 211,1). Tako velike realne obremenitve ne more prenesti brez resnih posledic za prodajo nobeden proizvod, še posebej če stopnje obremenitev primerjamo z tistimi na Zahodu in v sosednjih državah. Iz druge preglednice je razvidno, da so naše davčne stopnje od 3,3 pa do 8-krat večje kot v omenjenih državah. Omeniti velja, da so tuji kupci-turisti, bili vseskozi pomemben odjemalec naših izdelkov, da je pa v zadnjem času to blago zanje postalo enostavno predrago. Menimo, da je skrajni čas, da se tudi država začne obnašati tržno in racionalno. Izjemne davčne obremenitve! Če upoštevamo vsa navedena povišanja prometnih davkov zadnja leta in pa dejstvo, da so tudi ostale obremenitve iz dohodka in bruto osebnih Preberite! Rezultati poslovanja 1989 niso primerni 2 Nov obrat druibene prehrane 5 Volitve v organe upravljanja 1. kongres svobodnih sindikatov Slovenije 4 Dinar postaja in ostaja čvrst 6 Rekonstrukcija I. peči 6 Šolsko leto se vztrajno pribliiuje 8 Razpis kadrovskih štipendij za Uto 1990/91 9 Uredimo naše delovno okolje 10 Ogromna škoda.' Ostati član I. slovenske lige 12 Kolektiv še vedno pretresen! 14 Kadrovske zanimivosti 15 Za razvedrilo 16 Ob 27. aprilu dnevu OF in ob 1. maju — prazniku dela čestitamo vsem sodelavcem Steklarne »Boris Kidrič« in Steklarske šole ter njihovim svojcem, pa tudi vsem delovnim ljudem! Organi upravljanja, sindikat in uredništvo Steklarja Pregled sprememb prometnih davkov za svinčeno brušeno steklo od 1980 1. dalje: Leto in mesec sprem. Zvezni prom. dav. Republ. prom. davek Skupaj V. 1980 20 11,5 31,5% 1.1981 25 11,5 36,5%. IX. 1985 35 11,5 46,5% XII. 1985 35 13,5 48,5% VI. 1987 50 13,5 63,5 11. XII. 1989 50 16,0 66,0 1.1.1990 50+3 16,0 69,0% 1.1V. 1990 50+3 13,5 66,5 dohodkov močno porastle, je to vse skupaj tolikšno breme, ki ga tovrstna industrija ne more več prenašati. Opozorili bi radi na dejstvo, da gre za delovno dokaj intenzivno proizvodnjo in da so bremena dajatev iz BOD in na osnovi BOD zadnja leta vseskozi naraščala. Zato si upamo trditi, da v Jugoslaviji težko najdemo dejavnost, ki bi bila tako temeljito obdavčena po vseh mogočih kanalih. Če ne bo prišlo do znižanja obdavčitve izdelkov, bo to resno ogrozilo obstoj naše proizvodnje, tudi tiste izvozne. Zahtevamo, da pristojni organi proučijo našo informacijo in zahtevamo, da se temeljni prometni davek zniža na raven iz leta 1980. Pravtako zahtevamo, da se zniža tudi republiški prometni davek. V informacijo navajamo, da trenutno zaposlujemo bli- mmmm H ■fr1 Mora biti delo v steklarski industriji res tako vsestransko obdavčeno? (foto N. Novak) zu 2.500 ljudi z obrati v Dalmaciji, Vrgorcu, Kutini in Kozjem. Dislocirani obrati so bili pripojeni k nam na osnovi tudi političnih zahtev, in so bili tik pred propadom. V primeru, da ne bodo izpolnjene naše zahteve, bomo morali radikalno zmanjšati obseg proizvodnje, kar pomeni odpust delavcev, zmanjšanje izvoza in presahnitev pomembnega davčnega vira! Direktor: ing. JOŽE PELKO Kako smo poslovali lansko leto? Rezultati poslovanja 1989 niso primerni! Namen tega kratkega prispevka našega računovodje, ni, da bi bralce Steklarja podrobneje seznanil s poslovanjem v preteklem letu, saj so o tem zaposleni bili temeljito seznanjeni na zborih delovnih ljudi, pa tudi sproti v Steklarju in na organih upravljanja. Na kratko želi v strnjeni pisni obliki opozoriti na nekatera svoja opažanja. Za nami je leto v katerem je inflacija dosegla tudi petmestno število. Nič manj težav nam ni delal nerealni tečaj dolarja in marke. Količinska poraba surovin in materiala je nižja, vrednostna poraba pa višja. Hitrejša rast cen porabljenih sredstev od rasti cen naših izdelkov je imela negativen vpliv na naša prizadevanja in poslovanje v letu 1989 se je končalo z negativnim rezultatom. Tudi splošna in skupna poraba se je hitreje povečevala kot osebni dohodki v gospodarstvu. Negativni vplivi, objektivne narave, so naši Steklarni botrovali izgubi v znesku 134.317,00 konvertibilnih dinarjev. Objektivni pa tudi subjektivni vplivi! Resnici na ljubo pa moramo priznati, da tudi sami nismo vse naredili za boljši zaključek lanskega leta. Izkoristek možnega delovnega časa je nižji za 1,8 odstotnih točk. Po postavkah iz bilanc stanj 31. 12. 1989 ugotavljamo, da so naše kratkoročne obveznosti za 2.582.833 konvertibilnih dinarjev večje od kratkoročnih terjatev in zalog. Dolgoročni lastni viri — poslovni sklad, znaša 49,66% sedanje vrednosti osnovnih sredstev pri odpisanosti osnovnih sredstev za 34,2%. Nepokrit delež sedanje vrednosti osnovnih sredstev s poslovnimi skladi ima vire v dolgoročnih in kratkoročnih obveznostih. Premalo prihodka! Po lastnem prepričanju so prihodki za pokrivanje vseh odhodkov in prenesenih obveznosti preteklih let premajhni za okoli 2.500.000 do 3.000.000 USD dolarjev. Prikazano izubo bo potrebno v bodočnosti pokriti, kratkotrajne vire uporabljene za dolgoročne naložbe nadomestiti z lastnimi sredstvi, odplačati dolgoročne obveznosti ob istočasnem vlaganju v sedanjo opremo, da bo funkcionalno delovala in opravičila investicijska vlaganja zadnjih nekaj let. Potrebno se bo hitro opredeliti o uvedbi »robotov«, drugače povedano ponovno investirati, saj ročno delo postaja za zahtevna tržišča predrago. Osebni dohodki v Steklarni so 1989. leta bili 82,03% v primerjavi z republiškim povprečnim osebnim dohodkom gospodarstva. Kako naprej ? Potrebno bo preživeti! Potruditi se moramo da bomo: — uskladiščili več izdelanih kosov v vseh delih proizvodnje, — boljše uporabili razpoložljiv delovni čas, — varčevali na vseh področjih, predvsem pa pri surovinah, repromaterialu in energiji, — zmanjšali režijska dela in bolj vestno in strokovno izpolnjevali svoje obveze, razume se, vsak na svojem področju. Če to uspemo, imamo vso pravico zahtevati: — da se zmanjšajo dajatve za splošno in skupno porabo, — da se bo vodila politika realnega tečaja in — da se izdvojena sredstva za splošno in skupno porabo bolj realno uporabljajo Ob realizaciji navedenih izboljšav bo možno preživeti in v doglednem času tudi bolje Živeti' IVAN KORAŽIJA Velika pridobitev - pazimo nanjo Nov obrat družbene prehrane! Objekt družbene prehrane v velikosti 1600 m2 je zgrajen. V teh dneh bo montirano delo opreme s katero bo omogočeno, da bomo »našo novo menzo« predvidoma v prvih dneh meseca maja začeli tudi uporabljati. Tako bomo prekinili s starim prehodnim načinom prehranjevanja ter pričeli v novih prostorih na nov način. Prehajamo na način samopostrežbe in bolj kulturen način prehranjevanja med delavci. Zagotovljen bo višji Standard. Od nas vseh in našega obnašanja pa bo odvisno, kako bomo znali ta lep objekt tudi vzdrževati. V zgornjem delu objekta družbene prehrane je kuhinja in dve jedilnici. Temu razporedu je prilagojena tudi razdelilna samopostrežna linija, tako, da bosta lahko sočasno hrano jemali dve vrsti naenkrat. Ob prihodu v kuhinjo bomo najprej vzeli pladenj, na njega naložii naročeno hrano, kruh, pribor, na koncu linije oddali blok in vzeli novega (za naslednji dan) ter nadaljevali v jedilnico. Po zaužitju Zagotovljen bo višji Standard. Od nas vseh in našega obnašanja pa bo odvisno, kako bomo znali ta lep objekt tudi vzdrževati. Sampostrežni način, krajši čas Prve dni meseca maja se nam bo uresničila želja in tudi potreba po višjem Standardu v prehranjevanju med delom. V novozgrajenem objektu družbene prehrane bo mogoče organizirati ponudbo skladno z željami iz preteklosti. Predvsem bo skrajšan čas namenjen malici, saj bo le ta v dopoldanski izmeni med 9,30 in 10,30 uro, popoldne pa med 17,30 do 18 ure. Nočna malica ni predvidena, omogočen pa bo nakup hrane v bifeju ob prihodu na delo. Malice bodo tri vrste in sicer: 1. osnovna malica, 2. varovalna dieta 3. hladna malica Tistemu, ki ne bo ustrezala nobena od navedenih malic za posamezni dan, se bo lahko odločil za nakup v bifeju, vendar ne na blok ampak z denarjem. Za izbiro obroka se bo potrebno odločiti en dan prej (sistem naročila) dvigniti blok z ustrezno število bloka (1,2,3) in datumom. Brez tega bloka ne bo možno dobiti malice. S tem zagotavljamo planiranje potrebnega števila obrokov za posamezni dan, kakor tudi željo posameznika da bo lahko izbiral tisti obrok, kateri mu najbolj ustreza in da ga bo imel tudi zagotovljenega. Razdelilni pult od koder se lahko napotite v eno o(l prostornih restavracij. Stopnišče nove delavske restavracije, svetlo, prostorno in razkošno. Dve jedilnici sta prostorni in svetli. Vsaka lahko sprejme )6S »lačnih«, (vse foto Z. Novak) hrane bomo pladenj s posodo odnesli na voziček pri izhodu iz jedilnice. V novih prostorih bomo kuhali tudi čaj tako kot do sedaj. Prostor za kuhanje in izdajo čaja je v spodnjih prostorih. Do njega bomo prišli skozi gospodarski vhod (vrata ob potoku) ob 6. uri zjutraj. Spodaj je tudi prostor za seje organov upravljanja (delavskega sveta, odborov — komisij) ter bife, kateri pa bo odprt le občasno predvsem zjutraj, med malico, ob menjavi izmen in zvečer. Točen delovni čas bo naveden na vidnem mestu. Nova stavba je za vse nas zaposlene v Steklarni pomembna pridobitev. Z njo si zagotavljamo višji Standard in kulturnejši način zaužitja hrane med delom, kar v starih prostorih ni bilo mogoče, zaradi premajhnih jedilnic. Sedaj je bistveno drugače saj obe jedilnici premoreta 368 sedežev, kar pomeni, da vsi zaposleni v dopoldanski izmeni lahko v dveh in pol turnusih zaužijejo hrano. Popoldanska izmena pa celo v eni in pol. Ob tem pa bomo morali vsi skupaj na osnovi izkušenj, ki jih bomo sproti prodobiva-li, zagotoviti čimbolj enakomeren prihod, da ne bo predolgega čakanja pred samopostrežno linijo. Stavba je nova, tudi oprema je nova, urejena je okolica z vhodom in za vse skupaj lahko rečemo, da je to postal najlepši del naše tovarne in nanj smo lahko upravičeno ponosni. Da pa bo takšen dolgo tudi ostal je odvisno od nas vseh, od našega odnosa do te naše skupne pridobitve. Vse stare navade moramo odpraviti, sprejeti nove, tako kot doma, ko se iz stare hiše ali stanovanja preselim v novo. Če smo v starih prostorih tresli cigaretni pepel na tla, v novi sploh ne bomo kadili, če smo puščali po jedi posodo in pribor na mizi, bomo le tega sedaj pospravili in odnesli na ustrezno mesto, če smo lepili žvečilne gumije pod mizo, tega sedaj ne bomo, tudi čevlje si bomo očistili pred vhodom. Kajti minili so časi splošne družbene (nikogaršnje) lastnine. To je sedaj naše, in temu ustrezno se bomo obnašali. J. v. Volitve organov upravljanja V četrtek, dne 12. 4. 1990 smo v Steklarni izvedli volitve v organe upravljanja. Volili smo organe upravljanja na ravni delovne organizacije in sicer delavski svet in samoupravno delavsko kontrolo. Udeležba na volitvah ni bila zadovoljiva, saj je znašala na ravni podjetja 71,7 odstotka, po poslovnih enotah pa je bila naslednja: PE Osnovna proizvodnja 61,5% PE Dodelava 76,6% PE Kristal 76,7% PE Dekor 72,7% PE Servisne dejavnosti 69,4% PE Delavska restavracija 86,1% Strokovne službe 76,8% PE Dalmacijakristal 76,5% PE Tehnokristal 69,5% V delavski svet podjetja so bili izvoljeni naslednji delegati: Iz poslovne enote Osnovna proizvodnja: Vlado Štih, Mato Sabljak, Anton Colnarič, Ivan Kamenšek, Franc Galun in Rudi Fenko. Iz poslovne enote Dodelava: Flelga Križan in Milorad Kračun. Iz poslovne enote Kristal: Anton Gorišek, Ivan Bračun, Slavo Čoh, Jadranka Tepeš, Vlado Gorišek, Stjepan Kr-klec in Marko Kidrič. Iz poslovne enote Dekor: Brigita Gobec in Andrej Železnikar. Iz poslovne enote Servisne dejavnosti: Anton Jug. Iz poslovne enote Delavska restavracija: Marija Bah. Iz Strokovnih služb: Ivan Boroš, Erih Lešnik in Marija Šprajc. Iz poslovne enote Dalmacijakristal: Boris Stankovič. Iz poslovne enote Tehnokristal: Jure Parmač. V samoupravno delavsko kontrolo pa so bili izvoljeni naslednji člani: Iz PE Osnovna proizvodnja Branko Cesarec, iz PE Dodelava Anton Škrope, iz PE Kristal Silvo Pongračič, iz PE Dekor Franc Valenčak, iz PE Servisna dejavnost Jože Škrabi, iz PE Delavska restavracija Valerija Šturbej, iz Strokovnih služb Branko Po-silovič, iz PE Tehnokristal An ki ca Jerkovič in iz PE Dalmacija Ante Raos. VIDA JUHART Sindikati nič več politična organizacija 1. kongres svobodnih sindikatov Slovenije Ljubljani je bil 6. in 7. aprila 12. kongres ZSS oziroma 1. kongres Svobodnih sindikatov Slovenije, kongres prenove sindikalne dejavnosti z upoštevanjem sedanjih demokratičnih tokov, pluralizma in pogojev tržnega gospodarjenja. Sindikati so na tem kongresu prenehali obstojati kot politična organizacija, kot transmisija oblasti, ter postali nadstrankarska, interesno-stanovska organizacija, ki se vrača k pogajalski in zaščitni vlogi sindikata - zaščiti delavca in člana sindikata. Sprejeti dokumenti so dobra osnova za delo sindikata sedaj in v prihodnje, od nas članov sindikata pa je odvisno koliko in v kakšni kvaliteti bomo to v praksi uveljavljali, saj se lahko zanesemo le nase, naše znanje, delo in pravičnost. Že v predkongresni aktivnosti smo lahko opazili v de- 1 Plakati svobodnih sindikatov Slovenije napovedujejo I. kongres... Lepa zunanjost, mar ne? (foto Z. Novak) Za moje nm titdo m pravičnost lovanju sindikata določene spremembe v njihovem delu in stališčih. Sindikati so postajali drugačni in ne bodo nikoli več to kar so bili, transmisija oblasti in s tem neučinkoviti ter premalo v vlogi zaščitnika delavcev in članov sindikata. To spoznanje je bilo osnova za izstop iz politike in vpračanja k pogajalski in zaščitni vlogi sindikata kot nadstrankarski, interesnosta-novski organizaciji. Spremembe v delovanju! V naši družbi, ki se hitro spreminja, smo si na prvem kongresu svobodnih sindikatov Slovenije zagotovili svoj prostor in področje delovanja, katero je nastajalo na izkušnjah razvitih sosedov, upoštevanjem mednarodnih sporazumov in pogodb, mnenjih strokovnjakov in zahtevah delavcev. Temu prilagojeno organiziran sindikat bo omogočil realizacijo želja in hotenja članstva. Ob teh novih pogojih in področju dela se bomo sindikati srečevali z mnogimi problemi in težavami, saj sama po sebi ne pride nobena stvar tako tudi sindikatu ne bo nič podarjeno, vse kar bomo dosegli bomo z borbo za svoje pravice in zahteve. Še več, v praksi se bomo srečevali s podtikanji in poskusi da zmanjšajo našo moč in vpliv, do tega, da bi nekateri najrajši videli da sindikata sploh ne bi bilo. Osnove organiziranosti v ustavi! Zato smo zahtevali in tudi dosegli, da se v slovenski ustavi zapiše pravica do svobodnega združevanja in organiziranja delavcev v sindikatu s pravico do nastopanja in predlaganja v parlamentu, pravico do stavke in zaščite delavcev ki stavkajo. Zakonska osnova je tu, naš cilj ki ga hočemo in tudi zmoremo doseči pa je mnogo višji, da omogočimo delo delavcem in jih zaščitimo po evropski delovni zakonodaji pred vsakršnim zlorabljanjem, pomagati vsem, kadar postanejo presežek, zagotoviti hočemo socialno varnost, izbojevati plače primerne za dostojno življenje. S kolektivnimi pogodbami katere bodo središče našega sindikalnega dela se bomo pogajali o minimalnih pravicah, povezanih s položajem delavca. Zame gre, za moje znanje, delo in pravičnost! Kolektivne pogodbe so orodje sindikalnega boja za pravice zaposlenih, so zakon, nad katerim bdi sindikat. Skratka v kolektivnih pogodbah gre za vsakega delavca, za njego- vo znanje, delo in pravično nagrajevanje. Sindikat bo skrbel za to, da se bodo določene pravice, povezane s položajem dealvca tudi uresničevale. Med temi pravicami je najvažnejša pravica do plače. In ravno kolektivna pogodba bo omogočila, da plača ne bo več ostanek pri poslovanju, če bo sploh kaj ostalo. Plača mora postati enakovreden strošek podjetja in osnova za vse druge izračune. Prišel je čas, ko moramo reči, toliko ostane človeku vredno in dostojno življenje, za toliko bomo delali. V tem treutku takšne plače sindikat še ne more obljubiti, pač pa bo cena delovne sile določena v kolektivni pogodbi postala osnova za vse nadaljnje izračune o rentabilnosti podjetja in tudi plač. Kako pomembna je kolektivna pogodba je dokaz tudi to, da ni bila sprejeta na kongresu ZSS kot smo vsi pričakovali, ker pogajanja z gospodarsko zbornico kot zastopnikom gospodarstva in sindikata kot zastopnika delavcev niso bila končana. Stališča do posameznih vprašanj so bila tako različna, da bo potrebno še trdega pogajanja za njihovo uskladitev. Sindikati imajo svoja temeljna stališča za pogajanja, oblikovana in podkrepljena z deklaracijo o kolektivnih pogodbah sprejeto na prvem kongresu. Najpomembnejša stališča deklaracije so: • delovanje sindikata v podjetju ni mogoče omejevati z odločitvami organov podjetja • sindikalnim zaupnikom mora podjetje zagotoviti najmanj eno plačano uro na zaposlenega delavca letno za opravljanje sindikalne dejavnosti, najmanj pa 50 ur letno vsakemu sindikalnemu zaupniku • poslovodni organ oziroma delodajalec ne more brez sodelovanja delavcev oziroma sindikata samostojno odločati o: — sklenitvi in prenehanju delovnega razmerja, — zahtevah za varstvo pravic delavcev, — bistvenih spremembah pogojev dela — pri določanju trajanja delovnega časa, je potrebno uveljaviti izhodišče, a tam, kjer so izpolnjeni pogoji za to delo traja največ 40 ur tedensko ter omejiti nadurno in nočno delo. — izhodiščni osebni dohodek (cena dela) se določi v skladu z metodologijo za izračun najnižjega OD po cenah na dan podpisa kolektivne pogodbe — regres za letni dopust znaša 100% povprečnega OD delavcev v gospodarstvu republike Slovenije zadnjega tromesečja in se izplačuje kot trinajsti (13) osebni dohodek, — vztrajali bomo na uveljavljanju štirinajstega (14) OD kot udeležbe na dobičku, Na teh podlagah bo sindikat naredil vse, da bomo pogodbe podpisali čimprej, najkasneje pa v zakonskem roku. Svobodni sindikati Slovenije — moj sindikat! Vsak član se priključuje sindikatu kot posameznik, ki se prostovoljno vključuje v našo organizacijo, ki je odprta za vse ljudi — ustvarjalce gmotnih in duhovnih dobrin ne glede na narodnost, versko ali politično pripadnost oziroma prepričanje. Načela organizacijske in akcijske svobode omogočajo članu, da bo svoje težnje in zahteve demokratično usklajeval in se zanje boril v svoji panogi in med njimi. Po svoji presoji bo izvolil. takšnega sindikalnega zaupnika, ki mu bo lahko verjel, zaupal in preverjal njegovo delo. Pri tem pa ne bo pozabljal na tradicionalno solidarnost med delavci različnih poklicev, strok in interesov. Prvi kongres Svobodnih sindikatov Slovenije je dokončno prelomil s preteklostjo. Podlaga za to so bile zahteve članstva in pripravljeni dokumenti, ki so sad novih gibanj v sindikatih. S kongresom stopamo na pot uresničevanja zastavljenih ciljev v skupnem prepričanju, da se lahko zanesemo le nase in lastne sposobnosti. J. v. Poslopje delavske restavracije s svojimi pastelnimi barvami poživlja celotno okolje, (foto Z. Novak) Cenejši nakupi! Komisija za družbeni standard je v svojem dosedanjem delu opravila dve akcijski prodaji, prodaja svinjskih polovic in piščancev. Prodano je bilo 128 kom svinjskih polovic v skupni tezi 4.622 kg; piščancev pa 269 kartonov po IS kg v skupni teži 4.035 kg. Naslednja dobava je bila nabava orodja »Unior*. Skupno število naročnikov je bilo 208, skupna vrednost naročenega orodja pa 256.447,00 din na tri obroke. Za naslednje obdobje planiramo nabaviti pralna sredstva in lahko konfekcijo. ZVONKO ČANAKI Stabilen denar in trmo rešeto zahtevata temeljit zasuk, predvsem miselnosti Dinar postaja in ostaja čvrst? Če bi nam kdo pred štirimi ali petimi meseci zatrdil, da bo letos aprila stopnja inflacije negativna, da bo dinar konvertibilen in da bo postal hudičevo iskano blago - bi se temu sladko nasmejali in pomislili, da se je dotičnemu zmešalo. Pustimo ob strani dejstvo, da računica o tem, koliko nas je že ali bo še stal ta neverjeten preobrat, še ni znana, ampak sedaj to niti ni najpomembnejše! Pomembneje od tega je ali se tega kot posamezniki in predvsem kot delavci oz. člani tega kolektiva zavedamo. Razumljivo je, da morajo o tem dejstvu predvsem dosti bolj poglobljeno razmišljati tisti, ki vodijo poslovanje, posamezne oddelke in politiko podjetja. Zagotovo gre za neverjeten korenit preobrat katerega posledice so zaenkrat še nepredvidljive. Zagotovo bo potrebno to spremembo podrobno preanalizirati z vseh vidikov z ozirom na njene vplive na naše poslovanje. Dolga leta smo živeli z" inflacijo, se nanjo navadili in bili že skoraj prepričani, da brez nje ne gre več. Vzeli smo jo za svojo in prav veselo »izkoriščali« vse njene prednosti — nekateri bolj drugi manj. Nekaterim je naša silna inflacija omogočila, da so obogateli, drugi so lažje kot sicer prišli do prenekatere trajne dobrine, nekaterim je razvrednotila prihranke, nekatere pa privedla na rob siromaštva. A kar naenkrat te inflacije ni več. Kaj se bo pokazalo? Težko je prevideti, kaj vse se bo zgodilo in kakšne bodo posledice tega dogajanja. Če sklepamo po prvih odzivih in reakcijah, gospodarstvu prede trda kot še nikoli. A zakaj tako? Dinar je kar naenkrat postal pravo merilo vrednosti. Prej je popolnoma izgubil svojo najosnovnejšo zgoraj navedeno funkcijo, kar naen- krat pa zopet meri vrednost blaga in storitev, poslovanja, uspešnost. Dejstvo je, da je v letih visoke inflacije vsaka proizvodnja bila učinkovita — vsaj na papirju, saj je inflacije, prikrivala vse; nedelo, slabe investicijske posege, nezanimive tržne programe, razbohoteno družbeno in državno porabo. Zato je čisto razumljivo, da v bo po tolikih letih življenja Časi lagodnega z inflacijo, v čimer so nekateri inflacijskega Življenja stečaji, nelikvidnost, zastoj prodaje in sploh zelo negotov gospodarski vsakdan. Zato je čisto razumljivo, da je po tolikih letih življenja z inflacijo, v čimer so nekateri postali pravi mojstri, tudi za prehod na normano neinflacijsko življenje in gospodarjenje potrebno nekaj časa predvsem pa volje, znanja in trdega dela. Prej ko bomo vsi skupaj dojeli zaenkrat to kruto dejstvo, izgleda da je res nastopil čas stabilnejšega denarja in ostrejše tržne konkurence, lažje bomo prebrodili to prehodno obdobje, ki bo za vse nas izredno velika preizkušnja. postali pravi mojstri, tudi za prehod na normalno neinflacijsko življenje in gospodarjenje potrebno nekaj časa predvsem pa volje, znanja in trdega dela. Da bo prekleto težko, o tem že sedaj pričajo likvidacije in za vedno mimo! Veliko lažje bodo to prehodno obdobje prilagajanja preživeli tisti, ki so že v preteklosti obilo pozornosti posvetili ekonomiki poslovanja na vseh področjih poslovnega procesa, ki so se jim tudi v teh nemogočih inflacijskih razmerah zdeli vredni takrat skoraj neomembe vredni odstotki prihranka energije, surovin in repromateriala, racionalna skrbno vodena kadrovska politika in politika razvoja. Ko so pazili na zadeve oz. prihranke, ki so bili lahko doseženi z zvišanjem cen dosti lažje. Inflacija je vse prodala, vse prekrila in vse zamazala. Kot velika nevidna roka, ki temu ubogemu ljudstvu meša štrene. Vendar je inflacija bila vedno družbeni pojav, ki ga je nekdo lahko nadziral, ali pa tudi vzpodbujal. Da bo cena tega 15-letnega obdobja in nevideznega dokaj zadovoljivega življenja ogromna, ne gre izgubljati besed. In prej ko bo to spoznala tudi večina v našem kolektivu, lažje nam bo prebresti to težko obdobje. Nič več se nikomur ne bodo povrnili brezskrbni inflacijski časi in temu primerno se je potrebno začeti tudi obnašati. In to takoj. Z.N. Problem, ki ga do sedaj večina podjetij ni poznala kako prodati? (foto Z. Novak) Veliko smo opravili sami Rekonstrukcija I. peči V Steklarni si že nekaj časa prizadevamo posodobiti proizvodnjo in izboljšati izkoristek in delovne pogoje. V ta namen so bile v preteklih letih zgrajene tri kadne peči, dve za taljenje kristalnega stekla in ena za kristalinsko steklo. V letošnjem letu je prišla na vrsto za remont tudi I. peč. Ta peč je morala ostati lončna, saj v Steklarni izdelujemo tudi izdelke iz barvnega stekla in to več barv hkrati, kar pa je možno samo pri lončnih pečeh. Vsa dokumentacija je bila urejena že v lanskem letu. Kot najugodnejši dobavitelj se je pokazal Wagenbauer Ingenieurbüro iz Zwiesla v ZRN. Ves material, katerega je moral dobaviti projektant peči, je bil v Steklarno dobavljen pravočasno, tako da smo z rušenjem stare peči lahko pričeli 13. 1. 1990. Glede postavitve same peči smo se odločili za novo lokacijo, katera omogoča večjo zračnost in s tem boljše delovne pogoje. Zaradi tega je bilo potrebno predelati strešno konstrukcijo in opraviti obsežnejša gradbena dela v kletnih prostorih. Ta dela smo zaupali zunanjemu izvajalcu, ostalo pa smo kompletno opravili z lastnimi delavci. Posebej je bilo naporno delo zidarjev, ker je bilo potrebno skoraj ves ognjeodporni material rezati z diamantno žago. Proizvodnja na novi peči se je začela 2. 4. 1990. V sami peči je nameščenih šest loncev. Peč se ogreva z zemeljskim plinom, dodatno pa jo bo možno v primeru redukcije zemeljskega plina ogrevati tudi z ekstra lahkim kurilnim oljem. Pred dimnim kanalom sta montirana tudi dva rekupertorja, tako da je izkoristek energije čim večji. S tem smo v Steklarni zaključili eno fazo predelav peči, vendar bo potrebno v kratkem začeti s popravili kadnih peči, katere so bile zgrajene pred petimi in šestimi leti. FRANC ŽABERL Sistem hlajenja s pomočjo votlih luknjičastih železnih rešetk na novi I. peči. Tudi najstarejšo halo je bilo ob izgradnji peči potrebno polepšali. Postavitev opaža delovnega odra je bilo eno izmed mnogih Še zadnja šamoterska dela na že prižgani peči. del, ki so ga opravili s »serviserji«. (vse foto Z. Novak) Šolsko leto se vztrajno približuje Skupni razpis za vpis v 1. letnik srednjih šol po programih srednjega izobraževanja je že bil objavljen. Na steklarski šoli smo razpisali: 1. v programu steklarska dejavnost SKR — 30 prostih mest za mladino — 30 prostih mest za odrasle 2. v programu steklarska dejavnost SR — 60 prostih mest za mladino 3. v programu steklarska dejavnost — smer steklarski tehnik — 30 prostih mest za mladino Mladi, ki se bi želeli vpisati bodo morali izpolnjevati naslednje pogoje: 1. Steklarska dejavnost SKR — smer pomožni steklar — izpolnitev osnovnošolske obveznosti 2. Steklarska dejavnost SR — smer steklar in steklarski tehnik — uspešno končana osnovna šola 3. Za vse smeri programov steklarska dejavnost SR in SKR, razen za smer steklarski tehnik: — zdravniško potrdilo, s katerim kandidat dokaže ustrezne psihofizične sposobnosti (zdrave roke, zdrav vid in sposobnost prenašanja visoke temperature). V prihodnjem šolskem letu bo potekal pouk v programu IV. zahtevnostne stopnje na lažjem nivoju pri naslednjih predmetih: — slovenski jezik s književnostjo — tuji jezik — matematika V programu V. zahtevnostne stopnje (steklarski tehnik) bo potekal pouk na zahtevnejšem nivoju pri naslednjih predmetih: — slovenski jezik s književnostjo — tuji jezik — matematika Prvi rok oddaje prijav za vpis je potekel že 28. 3. 1990. Analiza prijav, ki so prispele do tega datuma je pokazala, da se je prijavilo: — 44 učencev za skrajšan program — 35 učencev za srednji program — 15 učencev za smer steklarski tehnik Tudi letošnje prijave dokazujejo, da poklicne želje mladih niso usklajene s potrebami industrije. Se vedno se premalo fantov odloča za steklo-pihaški poklic. V šolskem letu 1990/91 so razpisane naslednje štipendije: — steklopihač — krogličar II: 5. štipendij Steklarska šola Rogaška Slatina — steklopihač — krogličar II: 2 štipendiji Steklarna Hrastnik — steklopihalec IV: 4 štipendije ISKRA Kibernetika Kranj TOZD VEGA — steklopihač IV: 15 štipendij Steklarna Boris Kidrič Rogaška Slatina — steklopihač IV: 10 štipendij Steklarska šola Rogaška Slatina — brusilec kristalnega stekla IV: 5 štipendij Steklarna Boris Kidrič Rogaška Slatina — brusilec kristalnega stekla IV: 3 štipendije DEKOR Kozje — steklarski tehnik V: 2 štipendiji Steklarna Boris Kidrič Rogaška Slatina — steklarski tehnik V: STEKLARSKI TEHNIK V steklarski industriji se ponovno pojavlja potreba po izobraževanju steklarskih tehnikov. Izobraževanje v programu steklarski tehnik bo za mlade zelo zanimivo. Program je pripravljen tako, da po končanem izobraževanju omogoča zaposlitev in tudi nadaljevanje izobraževanja. Učenci, ki bodo želeli nadaljevati izobraževanje bodo imeli v 3. in 4. letniku možnost, da bodo namesto praktičnega pouka poglobili znanja, potrebna za maturo. Program steklarski tehnik je zelo okrepljen. Poleg obilice ur matematike, fizike, kemije in strokovnih predmetov bodo učenci imeli tudi dva tuja jezika, dodatne ure računalništva, strojeslovja in tehničnega risanja. Program steklarski tehnik je zelo zanimiv. Področje del in nalog, ki jih vključuje je zelo raznovrstno. Potrebno je znanje s področja tehnologije in obdelave stekla, ker bo delavec opravljal najzahtevnejša dela. Delo je zanimivo in kreativno, potrebna je vestnost in natančnost pri izvajanju del, organizacijske sposobnosti in občutek odgovornosti. Program steklarski tehnik omogoča torej nadaljevanje izobraževanja in tudi takojšnjo vključitev v delo. STEKLARSKI TEHNIK 2 štipendiji Steklarna Hrastnik — steklarski tehnik V: 2 štipendiji Steklo Slovenska Bistrica. Prijave za štipendije Prijave za razpis KADROVSKIH ŠTIPENDIJ morajo prosilci vložiti do 15. julija. Kandidatom za kadrovske štipendije priporočamo, da se čim prej zglasijo v kadrovski službi štipenditorja, ker mnogi štipenditori želijo bolje spoznati kandidate. Po določilih samoupravnih sporazumov morajo biti štipendije podeljene do 15. septembra. Kandidati morajo prijavi oz. vlogi (obr. DZS SPN-1 Vloga za uveljavljanje socialno varstvenih pravic) priložiti: — potrdilo o vpisu v šolo — overjen prepis oz. fotokopijo zadnjega šolskega spričevala — potrdilo o premoženjskem stanju družine in številu družinskih elanov, ki živijo v skupnem gospodinjstvu — potrdilo o dohodkih staršev v preteklem koledarskem letu Ker še nimamo zasedenih vseh prostih mest bomo podaljšali rok za sprejemanje prijav. Prijave bomo sprejemali do 31. 8.1990 oz. do 15. 9. 1990 za učence, ki bodo opravljali popravne izpite. Med 15. in 30. junijem bomo ugotavljali, če prijavljeni kandidati izpolnjujejo pogoje za vpis. Srednje šole, ki bodo omejele vpis, bodo v tem času izvedle postopek za izbiro med prijavljenimi kandidati. Najpozneje do 10. 6. 1990 bodo srednje šole obvestile vse prijavljene kandidate, ali izpolnjujejo pogoje za vpis oziroma do kdaj jih morajo izpolniti. Učenci, ki ne bodo izpolnjevali pogojev za vpis ali niso bili izbrani zaradi omejitve vpisa se bodo lahko prijavili za vpis tudi po izteku roka za prijavo, vendar le na tiste šole, ki bodo še imele prosta mesta. Pedagoški vodja MARJANA BRADIČ, prof. Razpis kadrovskih štipendij za šolsko leto 1990/91 Steklarna »BR« Rogaška Slatina objavlja razpis naslednjih kadrovskih štipendij: Zap. Naziv poklica št. stopnja zahtev, poklica število štipendij 1. Steklopihač IV. stopnja IS 2. Brusilec kristal, stekla IV. stopnja S 3. Steklarski tehnik V. stopnja 2 4. Dipl. industrijski oblikovalec VII. stopnja 1 S. Dipl. ekonomist za komercialno dejavnost VII. stopnja 1 6. Dipl. ekonomist za zunanjo trgovino Vit. stopnja 1 7. Dipl. ing. računal, za logiko in sisteme VII. stopnja 1 8. Dipl. organizator dela — proizvodnja smer VII. stopnja 1 9. Dipl. psiholog special, za psihologijo dela VII. stopnja 1 Za poslovno enoto Kozje 1. Brusilec kristalnega stekla IV. stopnja 3' 2. Kartonažer IV. stopnja 2 3. Papirniški tehnik V. stopnja 2 4. Dipl. ekonomist informatik VII. stopnja 1 S. Akademski slikar VII. stopnja 1 Za kadrovsko štipendija lahko zaprosijo udeleženci v usmerjenem izobraževanju, pri katerih dohodek na družinskega člana ne presega povprečja mesečnega osebnega dohodka na zaposlenega v republiki Sloveniji, ugotovljenega za preteklo leto (1.180,45 din). Kadrovska štipendija se lahko podeli tudi mimo navedenih omejitev, če za posamezne razpisane štipendije ni dovolj ustreznih kandidatov. Prijave na razpis morajo prosilci vložiti na obrazcu DZS »SPN-1« in sicer do 15. julija. Kandidati morajo priložiti še: — potrdilo o vpisu v šolo, — overjen prepis oziroma fotokopijo zadnjega šolskega spričevala oziroma potrdilo višješolske ali visokošolske ogranizacije o opravljenih izpitih, — odrezek od pokojnine staršev za december 1989 v kolikor so le ti upokojenci. Otroci delavcev na začasnem delu v tujini pa naj pošljejo vlogo za štipendijo v obliki prošnje. Priporočamo vsem, posebej pa še otrokom naših delavcev naj proučijo razpis štipendij, saj jim le ta lahko pomaga pri usmerjanju za posamezne poklice, ki so v interesu našega podjetja. MARTA KAUČIČ Nekaj pogledov na razvoj internega transporta v proizvodnji Eden od možnih posegov za znižanje stroškov proizvodnje je izboljšanje oziroma racionalizacija transporta zmesi in izdelkov. Sedanji način transporta zmesi je ovira za razvoj transportnih izdelkov od peči do hladilnice ter čez PE Dodelava, nadalje na brušenje, poliranje in končno skladiščenje. Zdaj se transport zmesi odvija od zmesarne do peči po poti katera je preblizu delovnih mest steklopihalcev. V razvojnem oddelku razmišljamo o dveh možnih poteh reševanja transporta zmesi. Ena varianta je voziti kontejnerje pod pečmi t.j. od zmesame čez »vezni hodnik« do vsake peči posebej, druga varianta je transportiranje kontejnerjev zmesi na višjem nivoju od delovne kote po progi oziroma nad silosi za zmes na pečeh. Vsaka varianta ima nekaj posebnosti. Za uveljavljanje prve variante potrebujemo manjše posege oziroma manjši so ocenjeni stroški. Druga varianta pa omogoča večjo stopnjo avtomatizacije procesa. Po prvi varianti je možno obenem zajeti zbiranje, drobljenje in pranje črepinj kot zelo pomemben faktor za kvaliteto stekla. O tem katera varianta bo izbrana bo odločalo veliko faktorjev predvsem pa razpoložljiva sredstva. V. PAVUŠEK Steklarski podmladek pri praktičnem pouku na novi peči. (foto Z. Novak) Ob urejanju dvorišča, novih in prenovljenih zgradbah Uredimo naše delovno okolje! Neurejenost okolja ne glede na letni čas, ali mora res biti tako? Tudi sosedje se ne obnašajo ravno gospodarno. Tale opeka stoji ob našem parkirnem prostoru. Že nekaj let in pogled nanjo ni prav lep! Urejen vhod, obnovljena fasada in nered ne gredo več skupaj! Po dolgih letih smo letos končno le dočakali jah še enkrat prikazujemo nekatere že kronično asfaltiranje dvorišča naše Steklarne. Obnovljene neurejene dele naše Steklarne v prepričanju, da je fasade, nov vhod in Delavska restavracija, vse to to zadnjič. Menim, da nas je v Steklarni dovolj, da daje Steklarni nov prijaznejši in lepši videz. Zato je bi naše podjetje lahko bilo vzorno urejeno, saj ga sedaj gotovo primeren čas, da storimo nekaj več nenehno obiskujejo izletniki, poslovni partnerji pa tudi za urejenost naših dvorišč, dovoznih poti, tudi mnoge pomembne osebnosti. A urejena naj bo zelenih površin, parkirnega prostora, pa tudi Steklarna predvsem zaradi nas samih, poteka in njegovih bregov. Na pričujočih fotografi- Z. N. Umazano In zanemarjeno korito potoka In bregovi na obeh straneh/ Rabimo tudi prt nas dobro gospodinjo? (vse foto Z. Novak) Ali Je asfaltiranje dvorliča Steklarne predpogoj za večjo urejenost? Spomladanski požari v naravi Ogromna škoda Požari pustošijo in uničujejo. Ogenj požira družbene milijone. Povprečno je v Jugoslaviji več kot deset tisoč požarov letno. Povzročitelj požarov je največkrat človek. Podatki nažalost govorijo o tem, da izpita zaščite pred požarom v naši družbi še nismo položili. Ne spoštujejo se zakonska določila, inšpekcijske službe zaradi preobremenitve slabo delujejo. Temelj dobro organizirane požarne varnosti je družbena samozaščita, kar je skrb vseh nas. Hitro ukrepanje je najboljše! Požarna zaščita mora postati sestavni del delovnega procesa v vsaki Poslovni enoti. Vsi zaposleni bi morali biti usposobljeni za gašenje začetnih požarov na delovnem mestu. Izkušnje pri nas in v svetu so pokazale, da čas ukrepanja in gašenja ne sme biti daljši od petih minut. To pomeni, da tisti, ki opazi požar lahko več naredi če zna pravilno in hitro ukrepati, kot cela gasilska enota s sodobno tehniko po teh petih mintah. Rdeči petelin je meseca marca pustošil v občini Šmarje pri Jelšah Požari v narav- nem okolju so letos povzročili ogromno škode. Povzročitelji so bili predvsem občani ko so požigali travnike, grmovje, kurili na vrtovih in njihah. To neodgovorno početje je v naši občini dobilo takšno razsežnost, da bo morala naša družba takoj in odločno ukrepati. Gasilci smo posredovali samo v mesecu marcu kar osemintridesetkrat, od tega petintridesetkrat na požarih v naravnem okolju. Pogorelo je cca štirideset ha gozdov, 22 ha travnate površine in grmičevja. Škoda, ki nastane na takem pogorišču, pa ni samo na gozdovih ampak jo občutijo tudi lovci, saj poginejo cela legla, mlade divjadi in ptice pevke. Družbena škoda pa nastane tudi pri sami internaciji saj se uniči veliko drage gasilske opreme. Vse več je poškodb gasilcev, na srečo letos ni bilo težjih poškodb ali celo smrtnih žrtev. Naj še enkrat naštejem vzroke, ki često botrujejo po- žarom: igra otrok, odvrženi cigaretni ogorki, kurjenje odpadkov in pikniki. Vsem, ki se odpravljate na izlete v naravo svetujem, bodite previdni, saj se bodo drugače vsi prijetni kotički spremenili v neprijetna pogorišča in smetišča. V. PLAVČAK Novice iz NK Steklar Ostati član I. slovenske lige Po končanem jesenskem delu tekmovanja v republiški nogometni ligi je NK Steklar zasedel 10. mesto, kar ni garancija za mirno spomladansko nadaljevanje. Na letni konferenci smo si zadali nalogo, da mora NK Steklar ostati v slovenski nogometni ligi, predvsem ker je to šport številka 1 v šmarski občini to pa številni Steklarjevi privrženci od nas tudi zahtevajo. Za predsednika NK Steklar je bil ponovno izvoljen Alojz Juhart, izvršni odbor je po-polnjen z novimi člani, ki so porazdeljeni po komisijah in vsak ima svojo nalogo, saj mora delo nemoteno teči. Člansko ekipo še naprej vodi Rado Jurjec, za mlajše ka- tegorije pa smo delo poverili Stipu Pešiču,1 ki je tehnični vodja strokovnega sveta mlajših kategorij, obenem pa tudi trener mladincev. Za pionirje skrbita Ibrahim Neskič in Stjepan Krklec. Oba imata na razpolago dovolj naraščajnikov, tako da bodočnost nogo- meta v Rogaški in okolici ni vprašljiva. Z dobrim strokovnim delom se da dosti narediti, tako v bodoče ne bi bilo potrebno igralcev od drugod. Na sestanku smo ugotovili, da nismo igralsko dovolj močni, in je potrebno angažirati tri do štiri nove nogometaše, da se bomo obržali v republiški ligi. Tako smo v naše vrste pripeljali Darka Kajb in Zvonka Murdej iz Straže Rogatec, Ko-vačeca iz Zagorca Krapina, iz JLA pa se je vrnil Franci Bek, pričakujemo pa še Mlinariča in Bočkaja, naša nadarjena mlada nogometaša. Pripravljalno obdobje je pokazalo kje škriplje. A tudi prijateljske tekme, ki smo jih igrali, niso pokazale točnega stanja o močeh naše ekipe, saj nasprotniki niso bili tako močni, kot ekipe v slovenski ligi, zato smo s strahom pričakovali štart v spomladanskem delu prvenstva. Sedaj po 4. kolu moram reči, da smo uspešno štartali in sem optimist glede uvrstitve. Posebej velja omeniti to, da neposredni konkurenti kot sta Elkroj, Pohorje in Hmezad prihajajo v Rogaško in da je to velika prednost za nas. Po pravilih zadnji dve ekipi izpadeta v nižji rang tekmovanja, čeprav se je republiška liga povečala iz 14 na 16 ekip. Prepričan sem, da med zadnjima dvema ne bo Steklarja. Toda bodimo previdni, nobenega nasprotnika ne smemo podcenjevati, ker se nam lahko hitro maščuje. ' Finačni položaj je zelo kritičen, saj ne zmoremo kupiti opreme za naše naraščajnike, tako da otroci igrajo v lastnih copatih. Tudi ostalih rekvizitov ni dovolj (žog, ščitnikov, dresov in ostalega). Veliko pozornosti in denarja namenimo vzdrževanju igrišča. Vprašujem, če je vzdrževanje izključna skrb NK Steklar, ali pa je to dolžnost tudi krajevne skupnosti, obeh šol in vseh otalih. Naše igrišče je preobremenjeno, za novo pa se noben ne zmeni. Menimo, da je s takšnim igriščem, tako klub kot tudi kraj, slabo predstavljeno. Bodo mladi imeli kdaj res pravo Športne novice Komisija za šport in rekreacijo prireja 22.4. 1990 leta 22. tradicionalni hitropotezni šahovski turnir v prostorih ste-klare. Vsi ljubitelji šahovske igre ste vabljeni. * Akcija■ »100 družin peš na Boc« bo predvidoma 26. 5. 1990, to je prosta sobota. Kot kaže sam naslov akcije pove, gre za družinski izlet na Boš. Edina pogoja sta, da je vsaj eden član družine zaposlen v Steklarni in da se peš odpravimo vsi skupaj na Boč. Sindikat bo prispeval skromni prigrizek in razna športno-rekreativna srečanja na koncu poti. Pot ne bo težka niti dolga. Izbrali bomo traso, ki je najbolj primerna za vse, tako za starejše kot za najmlajše družinske člane. O vseh podrobnostih boste še obveščeni, informacije in prijave bo zbiral Čanaki Zvonko. Torej družine prijavite se za »peš pot na Boč*. ZVONKO ČANAKI igrišče in zelenice? S takšnim posluhom kraja verjetno ne. Zahvaljujem se vsem našim številnim privržencem in navijačem za podporo in upam, da nas bodo tudi v bodoče vzpodbujali v skupno dobro našega kluba in našega konjička — nogometa. Rezultati prvih štirih kol: člani Elan : Steklar 1:1 Steklar : Rudar 1:0 Rudar TV : Steklar 5:0 Steklar: Medvode 5:0 mladinci: Steklar: Nafta 2:1 Pohorje : Steklar 1:0 Drava: Steklar 3:0 Športni zdravo! IVAN BOR0Š Josip Pongračič je na pecelj nanesel steklo za podstavek keliha, (foto Z. Novak) Zdravko Cerovski pri vsakdanjem delu za rezalnim diamantnim strojem, (foto Z. Novak) Mesec in pol po tragični nesreči I Kolektiv še vedno pretresen! Ker se je nesreča zgodila tik pred izidom prejš- ljamo sedaj. Prav tako nam iz Steklarske šole niso nje številke Steklarja nismo uspeli pravočasno uspeli še pred izidom Steklarja dostaviti tekst o nji-izbrati vseh fotografij ponesrečenih, zato jih objav- hovem ponesrečenem članu kolektiva. Na komemoraciji ob slovesu od ponesrečenih sodelavcev se je zbrala velika množica. (foto Z. i\ovak) Kolektiva obeh steklarskih kolektivov sta še vedno pretresena ob tragični nesreči njenih članov. Še večja je pa tragedija, če se zazrete v fotografije teh mladih ljudi, ki so šele prav začeli živeti in delati, a jim usoda ni bila mila. Vladimir Mužek se je rodil 7. 12. 1966 v Krapini. 1981 leta se je vpisal v Steklarsko šolo za poklic steklopihača. Po uspešno končanem šolanju se je kot štipendist Steklarske šole leta 1984 zaposlil v oddelku peči, kamor se je po odsluženju vojaškega roka ponovno vrnil. Izhaja iz siromašne delavske družine v hrvaškem Za- gorju Stara vas 16 pri Krapini. Bil je vesten, marljiv ter s svojim delom in odnosom do sodelavcev bil za vzgled ostalim. Mirko Pernjek Vladimir Mužek Darko Šafranko Ema Završki Marec 1990 Kadrovske zanimivosti Stanje, dne 31. 3. 1990 po poslovnih enotah PE Osnovna proizvodnja 618 P E Dodelava 184 PE Kristal 695 PE Dekor 231 PE servisne dejavnosti 96 PE Delavska restavracija 36 PE Dalmacijakristal 132 PETehnokristal 105 Strokovne službe 239 Skupaj steklarna »BK« 2337 Prišli so: iz _ gar, Andelko Gluhak, Božidar Fiket, Željko Urbanc, Tomiča Burič, Ivan Mikša, Miljenko Leskovar, Josip Draškovič vsi krogličarji. V PE Kristal iz JLA so se vrnili Mladen Boršič brus. II., Milan Ferlež, brus. I, Stevo Kamenščak brus. I, Ivan Kamenščak brus. I. V PE Dekor iz JLA se je vrnil Damjan Božiček brus. III. d. d. V PE Tehnokristal iz JLA se je vrnil Tonino Go-lemac brus. I. skup. V PE Osnovna proizvodnja ILA so se vrnili Milan Fle- Odšli so: Iz PE Osnovna proizvodnja v JLA Martin Polajžer, Ivan Jereb, Stanislav Vodušek vsi krogličarji, in Ivan Draškovič pripravnik; v prometni nesreči so tragično preminuli Mirko Pernjek od-našalec, in Ratko Ovčarič krogličar; invalidsko se je upokojil Vinko Špiljak mojster; odpoved jr dal Josip Dunaj odnašalec; Iz PE Dodelava v prometni nesreči je tragično preminula Ema Završki bri-salka stekla; inv. se je upokojila Marija Mlinar zataljevalka robov; Iz PE Kristal v JLA Alen Strašek prodajalec, Ivan Mikša, brus. L, Vje-koslav Grošič brus. I.; v prometni nesreči je tragično preminul Darko Šafranko brus. I.; upokojil se je Štefan Halužan transportni del. v kisi. pol; odpoved je dala Helena Kovačič brus. I., potek del. razmerja za dol. čas Brigita Vantur brus. I. Iz PE Servisne dejavnosti v JLA Franc Godin priprav. II. st., Danijel Ljuljdjuraj priprav. II. st., Iz Strokovnih služb invalidsko upokojeni so: Ivanka Mikša prevzemni kontrol., Mladjen Metlič obračun OD po normativih II., Terezija Stojnšek prevzemni kontrol., Upokojil se je Vinko Špiljak Upokojil se je mojster ste-klopihalec Špiljak Vinko (Jur-lek). Rojen je 5. 1. 1940 v Pri-šlinu, tam je tudi obiskoval osnovno šolo. Po končani osnovni šoli se je že kot 15 letni otrok takoj zaposlil v Steklarni kot odnašalec. V novem okolju se je kar hitro znašel in tako napredoval za krogličar j a in nato za nabiralca dna. Leta 1963 je postal pomočnik in to delo opravljal deset let, nato pa napredoval za mojstra in to delo je delal vse do upokojitve. Zaradi slabih pogojev dela pri peči mu je bolezen preprečila, da bi se redno upokojil in tako se je moral predčasno invalidsko upokojiti. Našemu dolgoletnemu sodelavcu želimo, da bi zasluženo pokojnino užival še mnogo let. IVAN KAMENŠEK Iz PE Tehnokristal v JLA Borislav Vukšič brus. I. sk., Rodili so se: Neven Halužan sin Stanko-ta, Barbara Goričan hči Nade, Nastja Peer hči Nevenke, Sabina Plemenitaš hči Jasne, Benjamin Mikša sin Bojana. Iskrene čestitke in obilo zdravja mamicam in njihovim novorojencem. Preklicujem vse obtožbe, ki so bile izrečene proti Ireni Stojnšek NEVENKA KOVAČIČ Poročila se je: Kolarec Ljiljana poročena Poslek Veliko sreče na novi življenjski poti! BRIGITA JORDAN Ratko Ovčarič ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega sina RATKA OVČARIČA Iz Doliče 122, Krapina se najiskreneje zahvaljujemo celotnemu kolektivu Steklarne »Boris Kidrič« Rogaška Slatina, vsem njegovim sodelavcem za izražena sožalja, darovano cvetje, denarno pomoč in poslovilni govor ter vsem, ki so sočustvovali z nami. Vsem iskrena hvala! Žalujoča družina Ovčarič Za razvedrilo Nagradna križanka št. 161 Med reševalce nagradne križanke št. 161 bomo razdelili za 73,00 dinarjev nagrad. Pravilne rešitve nagradne križanke pošljite na naslov uredništva Steklar, Steklarna »Boris Kidrič«, 63250 Rogaška Slatina, Ulica talcev 1, ali pa jih oddajte v skrinjico za časopis Steklar pri vhodu v steklarno. Pri tem ne pozabite prepisati na pisemsko ovojnico z rešeno križanko: ZA NAGRADNO KRIŽANKO ŠT. 161. Rok za oddajo rešitve je 16. maj 1990. Žreb je razdelil nagrade takole: 1. nagrado 30,00 dinarjev prejme Berta Čeh, druga nagrado 24,00 dinarjev prejme Cilka Čebular in tretjo nagrado 19,00 dinarjev prejme Franc Komerički. Nagrajencem čestitamo! Rešitev nagradne križanke št. 160, vodoravno: Tržišče, sodist, viadukt, premor, objemanje, tema, raba, Louvre, BJ, el, JLA, Elton, okli, Aon, kamra, pujs, gale, R R, T P, Italik, ajd, otrok, vila, valilnica, iver, Evald, peltonka, kanja, stojnost. AVTOR VINKO K0RENT IZDELO- VALEC ŠČETK TRNAT GRM ZBIRALIŠČE VOJ. SIL ZA OPERACIJE SPOJ ROKE S TRUPOM DEL VERIGE TV ZASLON GLIVIČNA BOLEZEN NA VINU X NAŠA SEVERNA SOSEDA ZAMAŠEK, KLINČEK BROM RAJ. PARADIŽ (KONEC TEDNA) MLADA RASTLINA ZA VSADITEV GEOME- TRIJSKI UK, TRIKOTNIK MAJHEN ŠTOR - KAMNINA, ODPORNA PROTI OGNJU PRIPRAVA ZA SESANJE PLINOV IN TEKOČIN REKA V SKOPJU POSNEMANJE ENOLIČ- NOST, MONO- TONOST UUBK0V. OBLIKA EDVARDA OFICIR GLAVNO MESTO ALBANIJE HIŠICA ZA PTIČKE VRSTA JABOLKA ČOLN ZA REŠEVANJE V GORAH LEPA ČAROVNICA IZ GR. MITOLOGIJE PTIČ ALK DIRIGENT TOSCANINI KOTOR NAJČIST. PORCELAN. GLINA REKA V SRBIJI, PRITOK IBRA UUBK. ŽIME, ANICA »ELEKTR.« MOR. RIBA UWE BEYER ^llli RAZJEDA NA KOŽI RAZM0Č. ZEMLJA KABINA NA LADJI PROSTOR ZA SPRAVILO SILAŽE VEČ TRT SKUPAJ i IGRALEC SOTLAR n OHOLOST, PREVZET- NOST MURNIK RAJKO LOTRIČ v VLAČUGA, PROSTI- TUTKA NERESNICA REKA V ZRN (BOG RAA NAZAJ) PREBI- VALEC ILIRIJE KRAJ PRI GROSUPLJEM MOŠKO KRILO PRI ŠKOTIH OČE TEKSTIL IZDELEK ZA POKRIVANJE £ 'r - n J D> DEL JEDIL PRIBORA ZA REZANJE RUMENO RJAVA BARVA C 68 SELEN Glasilo »Steklar* ureja uredniški odbor: Boris Firer, Anton Jošt, Magda Jurjec, Zlatko Novak, Zvezdana Strašek in franc Županih. Predsednik izdajateljskega sveta Alojz Juhart. Predsednik uredniškega odbora Boris Firer. Glavni in odgovorni urednik Zlatko Novak. Tajnica uredništva Fida Juhart — Tehnično urejanje Igor Glavan — Uredništvo »Steklarja*: Steklarna »Boris Kidrič*, 612)0 Hogaška Slatina, Ulica talcev /, tele/on (06)) S1I-6II - Glasilo izdajata Steklarna »Boris Kidrič» in Steklarska šola - Rokopisov in fotografij uredništvo ne vrača - Naklada 2500 izvodov — Tiska ČGP »Delo*, TOZD Tisk časopisov in revij, Ljubljana.