GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA LESNEGA KOMBINATA „NOVOLES" STRAŽA PRI NOVEM MEfiTU i': V* J Letošnji teden otroka je sicer že mimo, ni pa mimo skrb za naše najmlajše. K vprašanju otrokovega prostora se moramo vselej vračati, pa naj gre za tak prostor v stanovanju, soseski, na igrišču, dvorišču, letovišču ali kje drugje. Vzgojo in varstvo moramo zagotoviti vsem otro- kom. V letu 1975 naj bi vzgojnovarstvene ustanove sprejele v Sloveniji okoli 41.000 otrok. Lani je bilo brez normal- nega varstva v Sloveniji nad 14.300 malčkov; 5.000 jih je imelo v tujini zaposlenega očeta, 1.000 v tujini zaposleno mater, 13.000 je imelo v tujini očeta in mater. Komu in ob kakšnih pogojih stanovanje ali posojilo za stanovanjsko graditev? Odbor za medsebojna razmerja je 20. ovgusta, na svoji dvanajsti seji, obravnaval in sprejel merila za dodelitev stanovanj. S predlogom meril je želel seznaniti vse člane kolektiva ter še posebej, naj bi le-ti dali pripombe in dodatne predloge, da bi lahko odpravili pomanjkljivosti. Še posebej je odbor želel, da bi v teh razpravah sodelovale politične organizacije. Zato smo predlog meril poslali v razpravo vsem izvršilnim odborom sindikatov v temeljnih organizacijah združenega dela in izvršilnim odborom vsake TOZD. Do konca septembra smo dobili naslednje odgovore oziroma pripombe: 1. Upravni odbor sindikata v TOZD - TES je predlog v celoti sprejel. Priporočil je le, naj bi odbor za medsebojna razmerja strože upošteval ta merila. 2. Izvršilni odbor sindikata v TOZD žaga Straža je merila potrdil brez pripomb. 3. Enak organ v TOZD TPP je predlagal, naj bi osmo točko dopolnili tako, da bi tudi en sam član, zaposlen pri Novole-su, dobil pri točkovanju nekaj točk. 4. Enak predlog sta imela tudi izvršilna sindikalna odbora v TOZD TVP in TOZD TSP, sicer pa sta predlog meril podprla. 5. Izvršilni odbor sindikata in sindikalni odbor v TOZD TDP je imel takele pripombe: pri točki 3 a - bolezen potrdi pristojni zdravnik (kar je bilo že do zdaj v zahtevku); pri mesečnem osebnem dohodku ne upoštevamo nadur; točko 8 je potrebno še dopolniti. Druge zahtevke oz. pripombe upošteva že sam pravilnik o dodeljevanju stanovanj in posojil za stanovanjsko graditev. Pravilnik bo tudi v javni razpravi. Glede na pripombe bo možno dokončno oblikovati predlog meril za dodelitev stanovanj. Poglejmo še, kaj je predlagano! 2.) OSNOVNI KRITERIJ ZA OCENJEVANJE: Število točk: a) brez stanovanja (če prosilec ali njegov družinski član ni no- silec stanovanjskih pravic ali lastnik stanovanja ali zaščitni sostanovalec) 100 b) stanovanjska površina 10 m2 na družinskega člana in sicer: — do 5 kv. metrov 30 — od 5 do 7 kv. metrov 20 — od 7 do 10 kv. metrov 15 c) neustreznost stanovanja: — brez vodovodne napeljave 5 — bskupna vodovodna napeljava 3 — brez stranišča 10 — stranišča zunaj stavbe 10 — skupno stranišče 3 — brez kopalnice 5 — brez pritiklin (shrambe, kleti) 5 — prostore ni možno ali se težko ogrevajo 5 — indirektno ali kletno zračenje 5 — neizolirana tla (cement, opeka, zemlja) 10 — hiša iz slabega gradiva (surov zid) 15 — vrata okna ne tesnijo 3 — temačnost v prostoru 5 — neustrezni prostori za bivanje (kuhanje in spanje v istem prostom) 10 — šolski otroci in ostali člani v istem prostom (mladostniki različnih poslov) 5 — vlažnost stanovanja: otroci 10 odrasli 5 — okvare sten, opreme 20 — vlaga sten 10 a) bolezen, ki je pogojna ali težje ozdravljiva, zaradi neprimernega stanovanja (potrdilo pristojnega zdravnika) - en družinski član 10 — dva ali več družinskih članov 15 3) SOCIALNE, ZDRAVSTVENE IN HIGIENSKE RAZMERE: b) ločeno življenje zakoncev ali otrok od staršev zaradi stanovanja 20 c) skupno bivanje razvezancev (če prosilec ali zakonec še ni dobil kredita oz. stanovanja 15 4) DODATNA MERILA: - do 500 ND 50 - od 501 ND - 700 ND 40 -od 701 ND -900ND 30 - od 901 ND - 1100 ND 20 nad 1101 ND 10 5) OCENA TOZD O PROSILCIH: (izda izvršni odbor TOZD) — odličen 12 točk — dober 8 točk — slab 2 točki — nezaželjen 0 točk 6) PROSILČEVA DRUŽBENOPOLITIČNA AKTIVNOST: — zelo aktiven 5 točk — aktiven 3 točke — neaktiven 0 točk 7) STAŽI PRI PODJETJU: — do 2 leti 0 točk — 2 — 7 let 6 točk — 7 — 15 let 9 točk — nad 15 let 10 točk 8) ŠTEVILO DRUŽINSKIH ČLANOV ZAPOSLENIH PRI NOVOLESU: — en član 20 točk — dva in več 50 točk 9) V oceni upošteva odbor težke medsebojne odnose v skupnem gospodinjstvu ali pod-najemništvu. 10) Delavci, ki imajo premajhno stanovanje po normativih standarda lahko zaprosijo za večje stanovanje. TATJANA ŠTRUBELJ lllillllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllll!lll!llllllllllillll!lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll!llllllllllllllllllll | Iz dela samoupravnih J | organov | iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii! Delavski svet podjetja je imel 26. septembra sejo, na kateri je razpravljal in sklepal o naslednjem: 1. O organizaciji civilne zaščite in ljudske obrambe v podjetju. Ugotovil je, da je primerno organizirano, kar potrjujejo tudi razne inšpekcije. 2. Razpravljal je o rebalansu plana za celotno podjetje, po katerem naj bi povečali proizvodnjo za 3 % glede na stari plan in s tem pokrili izpade v dohodku, ki nastajajo z dražitvijo surovin in podobno. Ob tem je sklenil, da poostri ukrepe v gospodarjenju podjetja, o katerih smo pisali že v predhodni številki našega glasila. 3. Sklenil je, da potrdi licenčno pogodbo z avstrijsko pogodbo Stadler za izdelavo svetlobnih kupol iz akrilnega stekla. S tem bi se pričel dmgi del proizvodnega programa tovarne v Trebnjem — finalizacija akrilnega stekla. 4. Sklenil je, da podjetje najame elektronski računalnik IBM, s katerim bo mogoče hitreje priti do glavnih podatkov o gospodarjenju in zato tudi hitreje ukrepati. 5. Sklenil je, da nabavi nov službeni avto, saj je stari že odprodam 6. Potrdil je spremembe vrednosti delovnih mest in nove ocene delovnih mest. 7. Sklenil je, da na Otočcu priredi podelitev nagrad jubilantom, kar je že usklajeno s pravilnikom. 8. Obravnaval je prošnje in pritožbe, ob katerih je bilo ugotovljeno, da premalo poznamo pristojnosti, ki jih imajo samoupravni organi na TOZD in pristojnosti centralnega delavskega sveta. * Hitrejši od nas je vsestranski računalnik Pred približno letom in pol je bila na poslovnem odboru sprejeta odločitev, da poizkusimo v Novolesu temeljiteje uvajati računalniško tehniko obdelave podatkov v proizvodnem delu, zlasti v temeljnih organizacijah združenega dela za finalno proizvodnjo. Hkrati je bilo dogovorjeno, da se za vzorčno temeljno organizacijo združenega dela določi tovarna stilnega pohištva. Odločitev je bila precej tvegana, kajti prenos celotne tehnološke dokumentacije na računalnik je zelo obsežno in zahtevno delo, saj je pri računalniški obdelavi podatkov potrebna neprimerno večja delovna disciplina in natančnost kot pri ročni obdelavi. Ob koncu lanskega leta smo začeli akcijo zajemanja tehnoloških podatkov (postopkov) v temeljni organizaciji združenega dela TSP ter prenos na računalnik. Obenem je bilo potrebno postaviti vrsto novih sistemov šifer, kar je pri računalniški obdelavi neobhodno. Sam prenos podatkov je pomenil prenos in večkratne popravke podatkov o proizvodnih delovnih mestih, o delovnih operacijah, surovinah, materialih, elementih (polizdelkih) ter gotovih izdelkih, strukturi (sestavi) vseh izdelkov in polizdelkov. Faza prenosa, z drugimi besedami ustvaritev računalniške banke podatkov za tehnološke postopke temeljne organizacije združenega dela TSP, je bila uspešno končana letošnjega avgusta in sicer ob izrednem prizadevanju vseh zaposlenih v tehnološki pripravi dela v TSP in službe za avtomatsko obdelavo podatkov. Ni bilo malo noči in prostih sobot, ki smo jih poleg rednega delovnega časa prebili ob računalniku v tovarni zdravil Krka ter nestrpno pričakovali, kakšni bodo rezultati našega dela. Zdaj, ko imamo ustvarjeno in prečiščeno osnovno banko po-, datkov, imamo zagotovljene izredne možnosti za vodenje in spremljanje proizvodnje ter analiziranje najrazličnejših proizvodnih odločitev. Seveda vseh teh možnosti ne moremo izrabiti takoj, saj je za nekatere nujen lasten računalnik, pa tudi časovno tega ni mogoče izpeljati v kratkem času. Tako je bilo o odločanju med več možnostmi dogovorjeno, da nadaljujemo z razpisovanjem delovne dokumentacije, to je plana proizvodnje, delovnih nalogov, terminskih listov, delovnih listkov, in predajnic v TSP. Na tem projektu delamo temeljito in računamo, da bo to v novembru že prišlo v prakso. S tem bomo pridobili pri hitrosti in natančnosti razpisovanja delovne dokumentacije, operativna priprava dela pa bo rešena zamudnega ročnega razmnoževanja. V projekt smo vključili tudi planiranje potreb po materialu in su- rovinah glede na določen proizvodni načrt. O vsem tem smo seznanili tudi direktorje vseh Novolesovih temeljnih organizacij združenega dela, saj nameravamo vse te projekte prenesti tudi v druge TOZD. Seveda bo to možno šele takrat, ko bomo imeli lastni računalnik. Na sestanku direktorjev temeljnih organizacij združenega delaje bil sprejet tudi sklep, da začnemo v Novolesu akcijo izobraževanja vseh tistih, ki že imajo ali pa bodo imeli kakršno koli vlogo pri uvajanju in izvajanju elektronske obdelave podatkov. Sredi prihodnjega leta pričakujemo namestitev lastnega računalnika in bo potrebno takrat vložiti še večji napor, da bi ga kar najbolje uporabili in izkoristili. Zavedati se moramo, da nam napredek in nadaljnji razvoj ne bosta podarjena, ampak si ju moramo sami izbojevati. JANEZ BAJUK NOVOLES na jesenskem Zagrebškem velesejmu Na našem stalnem razstavnem prostoru v hali 12/3 smo predstavili naš moderni in stilni pohištveni program v sledeči sestavi: 1. Program Helga — dnevna soba in jedilnica. V ambientu dnevna soba Helga smo predstavili novo sedežno garnituro Helga, sestavljeno iz kotnega elementa in dveh foteljev. 2. Program Nancy — dnevna soba in spalnica. Postavitev je bila izvedena v podobni sestavi kot spomladi. 3. Como program — predsoba in salon. Medtem koje predsoba v klasični sestavi iz predsobnih elementov in komodice, salon sestavlja novi trosed ter nova kombinirana omara. 4. Špela program — spalnica in dnevna soba Spalnica Špela je bila postavljena v klasični sestavi, vendar z razmaknjenima posteljama, dnevna_ soba Špela pa z novimi fotelji, regalom in setom klubskih mizic. 5. „PI“ predsoba — pet različnih ambientov v vseh petih proizvodnih barvah in z ogledali. Na nove ambiente Nancy in „PI“ kakor tudi za ostali program smo imeli na sejmu tudi nov prospektni material. Marta Račečič, dipl. ing. arh. Dve priznanji za design na zagrebškem velesejma 1974 Za elementa programa Špela, posteljo in fotelj, smo na jesenskem zagrebškem velesejmu prejeli priznanji „yu — desing“. Priznanje „yu — design“ podeljuje združenje likovnih umetnikov uporabnih umetnosti Hrvatske, v sodelovanju z Zagrebškim velesejmom, dobro oblikovanim predmetom razstavljenim na prireditvi. Pohištvenikom so bila podeljena tri priznanja, ob katerih smo mi prejeli dve, eno pa Slovenijales. Menimo, da je to veliko priznanje podjetju in inž. Marti Račečič, oblikovalki res lepih izdelkov. Perspektive v proizvodnji bukovih vezanih plošč V avgustu letos sva se z inž. Zmagom Novakom odpravila na službeno potovanja v ZR Nemčijo, da bi v razgovorih s posameznimi strokovnjaki in predstavniki nemških firm, ki poznajo problematiko bukovine in bukovih vezanih plošč, zbra-la nekaj podatkov o temi „Problematika in razvoj proizvodnje bukovih vezanih plošč". Potrebno bi bilo ugotoviti, kakšne so razvojne rasti v proizvodnji bukovih vezanih plošč, katera so uporab-nostna področja in kakšna je perspektiva uporabe v bodočnosti, kakšno je stanje glede surovine in kakšni so normativi izkoristka. V razgovorih in obiskih firm naj bi tudi poskušala ugotoviti, kakšne in katere so novitete na področju tehnologije in ali je trenutno ali pa v bližnji perspektivi ekonomično investirati v nove zmogljivosti, oziroma modernizirati obstoječo proizvodnjo. V najinih razgovorih z raznimi priznanimi strokovnjaki sva obdelala problematiko s področja surovin, tehnologije in tržišča za bukove vezane plošče. Proizvodnja bukovih vezanih plošč je najdražja v skupinah, ki jih tvorijo v svetu proizvodnje vezanih plošč iz raznih drevesnih vrst. V isto skupino kot proizvodnja bukovih plošč spada še proizvodnja vezanih plošč iz breze in topola. Najmočnejša in obenem najcenejša je proizvodnja vezanih plošč iz duglazije (tudi bora), ki je razvita v ZDA in Kanadi. Zelo pomembni in v primerjavi s skupino bukve in breze cenejši sta tudi skupini proizvodnje vezanih plošč iz azijskih eksot (meranti, lauan) in afriških eksot (okoume idr.). Ker so bukove vezane plošče v primerjavi z vezanimi ploščami iz eksot drage, je uporaba zelo omejena. Uporablja se na področjih, kjer so specialne zahteve z ozirom na mehansko trdnost in je ni možno nadomestiti z drugimi materiali. Ta področja so predvsem: plošče za kontejnerje -obvezno lepljenje s fenolnimi lepili, razni delovni pripomočki, delovni pulti, šolsko pohištvo, tovorna vozila, razni modeli, podi v računskih centrih in drugod, kjer je mnogo instalacij, palete, stopnišča. To je le nekaj primerov uporabnosti bukovih vezanih plošč: V ZRN ima vsak proizvodni obrat lastno študijsko ekipo strokovnjakov, ki proučujejo lastnosti in uporabnost bukovih vezanih plošč, da tako širijo uporab-nostna področja in s tem tržišče in svoje proizvodne programe. V ZR Nemčiji je proizvodnja in uporaba bukovih vezanih plošč v zadnjih 20 letih nazadovala, ker je bila največ nadomeščena s cenejšimi tvorivi, predvsem z vezanimi ploščami iz eksot in vlaknenimi ploščami, v novejšem času pa se zelo uveljavlja tanka iverica. V pohištveni industriji se bukove vezane plošče ne uporabljajo več. Proizvodni program, kakršnega imamo trenutno v tovarni vezanih plošč v No-volesu, nima nobene daljše perspektive in je tudi že dalj časa vprašljiva rentabilnost takšne proizvodnje. Vprašanje je, koliko časa bo še možno poslovati brez večjih izgub, zato je potrebno takoj začeti s proučevanjem novih programov, perspektivnih in bolj rentabilnih. To proučevanje mora biti kompleksno in mora zajemati vsa vprašanja, od preskrbe s surovino, tehnologije, tržišča za proizvode do možnosti širjenja uporabe in hitrega prilagajanja spremembam na trgu. Za razrešitev vseh teh vprašanj se mora v Novolesu takoj oblikovati ekipa ljudi, ki bo na osnovi zbranih ugotovitev zastavila nove programe v proizvodnji bukovih vezanih plošč. Bilo bi koristno navezati poslovne stike s specializiranimi proizvajalci bukovih vezanih plošč na področjih kjer je konkurenčen boj neusmiljen in katerih izkušnje bi nam gotovo pomagale do pametnih odločitev. Zavedati pa se moramo že zdaj, da povečevanje proizvodnje bukovih vezanih plošč nima surovinske osnove, da moramo iskati rešitve v sedanjem ali pa še celo skrčenem obsegu. INŽ. PETER CUJNIK Kadrovske vesti za september V septembru se je pri podjetju zaposlilo 59 delavcev: TOZDTDP: POHOLE Jože — prišel iz JLA, ŽUPEVEC Stane — prišel iz JLA, FIFOLT Leopold - prišel iz JLA, TRLEP Darko - prišel iz JLA, KONDA Anton. TOZD TVP: CUKJAT1 Tatjana, LUZAR Marija, MEZEK Andreja, FOR-ŠČEK Alojz — prišel iz JLA, FIOČEVAR Ivan, MURN Domine, TURK Alojz, PRŠLJA Ivan, PRŠLJA Bare — prišel iz JLA, KONDA Ivanka, TRIFKOVIČ Simo. TOZD TSP: SKEBE Janez, GNIDOVEC Marija, FRANKO Slavko, ŠKUFCA Alojz, DA VIDOVIČ Ivan - prišel iz JLA, JERŠIN Janez. TOZD TSP, OBRAT DVOR: KELVIŠAR Miro, LEGAN Franja, ROJC Franc, LONGAR Stane, CVETKOVIČ Marija, ZALAŠČEK Milan, GLAVAN Tomaž, PUST Franc, LAVRIČ Drago, KOVAČ Anton, KRAŠEVEC Jože, ' ZUPANČIČ Franc. TOZD TPP: KRALJ Janez, SAKAČ Katica, RAL1Č Mirela. TOZD ŽAGA STRAŽA: PETERLIN Stanko, MURN Alojz, TURK Darko — prišel iz JLA, Senica Alojz, mirtič Franc, VIDMAR Ciril, KOKA-LOVIČ Branko, LUTHAR Franc, SKEBE Franc, GORŠE Slavko, BJELOŠEVIČ Milorad, AŠČIČ Stipo. TOZD TPI: ZUPANČIČ Peter, FIFOLT Miha, FABJAN Milan. TOZD TES: GROŠELJ Ivanka, TURK Jože, SENICA Janez. DSSS: DULAR Zdenko, GRIČAR Danica. OBRAT V TREBNJEM: GORENČIČ Ana, TESTEN Janez. V septembru pa je podjetje zapustilo 28 delavcev: V JLA: DAMJANOVIČ Slavko, MARIČ Mirko, JOVANOVIČ Dušan, GORIŠEK Janez, KONCILJA Anton, PETROVIČ Branko. V času poskusnega dela: MI-JATOVIČ Ilija, MRVAR Miha, LUZAR Marija, CUKJATI Tatjana, ŠKUFCA Alojz. Samovoljno: ŽUPEVEC Srečko, KONTE Vinko, KONCILJA Amalija, TRLEP Brane, MIRTIČ Anton, BAŠELJ Franc, JURŠIČ Stanko, KLOBUČAR Ivan, ČELIČ Slavko. Sjjorazum: NOSE Angelca, JOŽEF Stanka, KRPINA Rade, GRUDEN . Igor, GERDEN Ludvik. Negativna ocena delavca v času poskusnega dela: ZUPANČIČ Bojan. Smrt. Ing. BUKOVEC Janez, Disciplinska izključitev: GRUBAR Franc. Kako smo proizvajali v septembru V septembtu v proizvodnji TVP ni bilo kakšnih večjih težav in zato je plan proizvodnje dosežen s 104,94 %. Vendar pa je plan presežen le v obratu za proizvodnjo vezanih plošč in furnirjev, medtem ko v oddelku za proizvodnjo šivanih zabojev plan ni dosežen. Izpolnjen je komaj s 77,9 %, kar je zelo malo, posebno še, ker za to ni nobenega objektivnega razloga. Največ je temu krivo slabo vodenje v oddelku ter nedisciplina in omalovaževanja proizvodnih nalog vseh zaposlenih. V proizvodnji vezanih plošč je plan sicer dosežen s 106,3 %, vendar pa je pri delu vse več površnosti in neresnosti, zato so se pri kupcih začele pojavljati številne reklamacije. Glavni vzrok reklamacij so slabo, stopničasto spajanje furnirjev in skrajno površna sestava plošč, pri čemer pride do zanikanja, da manjka furnirjev na eni ali drugi strani, v ploščah so žepi zaradi slabega sestavljanja sredic, debele plošče — multipleksi imajo razne debeline zaradi pomot pri štetju itd. Če bomo s takim delom nadaljevali, bomo začeli zgubljati kupce in bomo ostali brez do-, hodka. Ponovno je pričel naraščati delež škarta v proizvodnji. V preteklih mesecih se je gibal okrog 3,5 % v septembru pa je narasel na 4,9 %, to je 47,6 m3 od skupno 974,7 m3 proizvede- Defogatu znanja! Tožimo, da delegatski sistem ni zaživel tako, kot bi moral. Da bi se potolažili, marsikje v isti sapi dodajamo, da gre pri tem pač za veliko spremembo, ki ne more zaživeti čez noč. To je sicer res, hkrati pa je res tudi to, da je takšna samotolažba lahko zelo nevarna. Reči je treba, da smo delegate tokrat precej bolj izbirali kot odbornike in poslance na nekdanjih volitvah. Veliko več delavcev in ljudi „iz baze“ je med njimi. In če ustavite katerega izmed delegatov kot občan in volivec na cesti, da bi z njim pokramljali in ga vprašali, kako kaj delegatski posli, bo zavil oči. (Če ste ustavili delavca delegata, seveda). Povedal vam bo, da se sploh ne more znajti, da na sejah meljejo preveč stvari, da dobiva kot delegat gradivo prepozno, da se z volivci ne more pogovoriti in da velikokrat ne ve, za kaj se odloča na seji. Čas, ki naj bi prinesel svoje, je ob naštetem slabo pomagal. Delegat bo sam od sebe pridobil bolj malo. Mar ne bi torej kazalo ponoviti izobraževanje, ki smo ga za delegate občinskih skupščin v začetku mandata že priredili, za delegate v delovnih organizacijah pa le tu in tam? nih vezanih plošč. To povišanje deleža škarta pomeni v absolutnem pomenu 13 m3 vezanih plošč, pri katerih se zmanjša vrednost najmanj za 50 %, to je za okoli 2750 din pri kub. metru in skupaj za 35.750 din. Pri celotni škartirani proizvodnji pa smo izgubili najmanj 130.900 din dohodka za september. V tabeli je kratek pregled realizirane proizvodnje. IN ŽŽ. PETER CUJNIK Bukove vez. plošče — navadne Bukove vez. plošče — UK-24 Bukove vez. plošče — UK-26 Skupaj buk. vez. plošče Vezane plošče iz eksot Sedežni furnir Odpadni furnir Šivani zaboji tip 132 tip 165 tip 166 tip 180 tip 236 Bukove okroglice Skupaj Skupaj planirano Plan Realiz. Vrednost realiz. 665 860.994 4.477.168,80 100 59.998 300.889,97 185 5.985 29.942,96 950 926.977 m3 4.808.001,73 47.701 m3 316.734,64 80 122.415 m3 299.916,75 8.532 m3 11.091,60 5.000 2.776 kom. 27.760,00 12,000 9.769 kom 84.990,30 4.000 2.062 kom 13.815,40 19.000 14.513 kom 142.227,40 4.090 kom 40.900,00 93.530 prm 26.188,40 5.772.116,22 5.500.650,00 V^XXXX>^VXXXXXXXXXXXXXXXXXVWVXXXXXXXXXXXXXXXXXXVXX^^XXXXXXXW.XXXVSN\XXX'WX'WJCSXVNXV'XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX'^.WXXXX\XXXXXXXXX*XXXXX Pakirnica brez ogrevanja V zadnjih petih letih je proizvodnja v tovarni ploskovnega pohištva hitro narasla. Vsako leto se je povečala za 43 do 47 odstotkov. Stopnja rasti je bila tem večja, ker nismo obenem povečevali majhne površine te tovarne. Tudi število zaposlenih ni šlo v korak s tako rastjo. Zlasti smo izboljševali organizacijo dela. Vse površine smo izrabili za proizvodnjo in povečevali serije. Tudi šest najpomembnejših strojev smo dobili. Brez njih take rasti gotovo ne bi dosegli. Še bi jih potrebovali, vendar ni denaija. Ni pa tudi energije, ki bi te stroje lahko poganjala. Poleg električne nam primanjkuje tudi toplotna energija. Pomanjkanje energije občutimo že nekaj let. Ko smo hoteli letos električno energijo spremeniti v toplotno za ogrevanje pakirnice, smo ugotovili, da tudi električne energije nimamo. Transformator, od katerega dobivamo elektriko, je preobremenjen. Obremenjena je tudi napeljava do naše tovarne. Oboje bi morali zamenjati. Šele po menjavi bi lahko priključili električne kaloriferje za ogrevanje pakirnice. Da bi to lahko naredili, bi letos potrebovali 7 starih milijonov. Denar za investicijsko vzdrževanje smo letos že porabili za druge namene, kar je bilo prav tako nujno. Ob vsej tej energetski krizi pa že vrsto let ne izrabimo energije, ki je je na pretek in ne vemo, kako bi se je znebili. To so naši lesni odpadki, ki jih kurimo za ogrevanje naše tovarne in smo nenehno v strahu, da ne bi še sami zgoreli. Na ta problem smo opozorili 24. avgusta pred tremi leti na sestanku finalnega sektorja. Predlog je bil, naj bi malo lokomobilo iz stare žage v Straži preselili v tovarno ploskovnega pohi- štva. S tem bi „ubili tri muhe na en mah“: zase bi proizvedli dovolj električne energije, dobili toplotno energijo in sproti bi potrošili lesne odpadke. Strokovnjaki so imeli nalogo ugotoviti stroške za to preselitev in vnovično postavitev. Izračunali so, da bi ta dela veljala 30 do 35 starih milijonov. Znesek se je zdel previsok in iz tega ni bilo nič. Problem ogrevanja pakirnice ostaja in ga je treba razrešiti. V tem oddelku delajo ženske, ki jih navadno bolj zebe kot moške. Del kot so: vlaganje v karton, lepljenje kartonov in lepljenje etiket, ni mogoče dobro in hitro opravljati s premraženimi rokami. Temeljna organizacija zdmženega dela TES ima nalogo, da hitro najde poceni rešitev. INŽ. STANE ŠTAVDOHAR Kaj je novega v TOZD - TSP? V zadnji številki našega glasila je bila objavljena vest, da smo v TOZD — TSP začeli izdajati svoj informativni bilten. Obenem je bil objavljen izvleček iz biltena, ki govori o gospodarskem stanju v septembru. Danes vas bomo na kratko seznanili z ukrepi za izboljšanje gospodarjenja, sprejetih na zadnji seji delavskega sveta ter z delom komisije za izrekanje ukrepov. Pred kratkim' je politični aktiv Novolesa sprejel 14 ukrepov, katerih realizacija bo privedla do boljšega gospodarjenja in rešila podjetje iz težkega gospodarskega stanja. TOZD — TSP ni ostala samo pri tem, temveč je delavski svet na svoji zadnji seji sprejel vrsto ukrepov v okviru TOZD za boljšo organizacijo dela, gospodarjenja, tehnologijo dela, izkoriščanje delovnega časa, večjo delovno disciplino. Da se bodo ukrepi dosledno izvajali, so dobili pristojni delavci rokovne zadolžitve, o realizaciji ukrepov bodo morali poročati na naslednjih sejah delavskega sveta. Poleg ukrepov, ki so predvsem organizacijske in tehnološke narave, se bo poostril nadzor nad kvaliteto dela, saj je zadnje čase opaziti, da se dela vse manj odgovorno in nekvalitetno. Nadzor bodo izvrševali izmenovodje in kontrolorji, napake bo treba odpravljati izven delovnega časa. Zaostrila se bo tudi kaznovalna politika, če večkratna opozorila in vzgoja ne bodo zalegli. Za izmenovodje bo seminar, kjer se bodo seznanili z uvajanjem delavca na delo in načinom pristopa k delavcu . Komisija za izrekanje ukrepov je do sedaj obravnavala 12 kršitev obveznosti in kršiteljem izrekla primerne kazni. Največ kršitev je bilo zaradi neopravičenega izostajanja z dela, vinjenosti in prinašanja alkoholnih pijač, pretepa med delovnim časom in neizpolnjevanja delovnih dolžnosti. Poudariti je treba, da se bo disciplina poostrila, kršitve določb samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih bodo dosledno kaznovane. Tak način dela oziroma ■upoštevanje pravil ter izpolnjevanje delovnih dolžnosti bo v korist, saj se tako vnašajo v delovno skupnost red in delovna disciplina, večja storilnost, večji 'dohodek in tudi osebni dohodek. 0 kruhu in pravičnosti V zadnjih 25 letih ni bil problem prehrane človeštva še nikoli tako alarmanten kot danes. Skoraj pol milijarde ljudi gladuje in letos primanjkuje na trgu prehrane kar osem do deset milijard ton žitaric. Na atlasu lakote je zaznamovana skoraj cela Afrika, velik del Azije in Latinske Amerike. Svet pa je lačen tudi pravičnosti. Ta lakota pokriva še obsežnejša področja. Zahvala Ob boleči izgubi moje mame se najtopleje zahvaljujem sindikalni organizaciji TOZD TDP in sodelavcem za denarno pomoč in za izrečeno sožalje. Zali Kastrevec Ureja uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik: Slavko VIDMAR. Izdaja Lesni kombinat „NOVOLES" v Straži pri Novem mestu. Naklada 1600 izvodov. Stavek, filmi in montaža ČZP DOLENJSKI LIST. Tisk: KNJIGOTISK Novo mesto. Ob upokojitvi: vsem hvala! Ob odhodu v pokoj se najlepše zahvaljujem celotnemu kolektivu, glavnemu direktorju tov. Knezu, direktorju TOZD TDP, vodjem, sodelavcem in sodelavkam strugarskega oddelka za obdaritev in pozornost. Želim vam v bodoče še mnogo osebnih in delovnih uspehov ter vas tovariško pozdravljam. Za vse in vsem hvaležna upokojena Ida Hočevar iz M. Orehka. J. N. KfclŽflNK/5 LE* zA TNfUO B/VŠi KOLESA R v/RSTA KRKTUSR VOLI LEC MPLHJiKR PLAzVOSt R OHOLO V PR AT 1 vpu TRV6RR. KOŠARICA SLOV. EPIKI Pesmi* -zoa me 1Z. Z PRfl- jil w iw rimv /OR A L EC Z ŽOGO R R z T E LE - SEVRLEC J OSE PH URIN Z TUREK LEVIČft K KAZ. TRI — ^EK. {Hn) Etl»kAVJ£: PRI STA VI-4K9 MFJTo v/ AL ŽIRIJI FILMSKA ZVEZ?« AMrRIŠk.« oporišče Nf> PACIFIKU VW»JIJ ST ftFLJAVJt S TOPOVI 'T//IJ. Komik RVTDHoilL. oxU. KUPE IMF l£RAtKE WIFt.SC/J R/9 4 PRI OPATIJI HUP« |JF-ZflVgJT nnuiii kraj ir uki VFM š K 1 PUŠČAVSKI FILOZOF GEOR61 ... VASUKAM« n. ine vohalu i ORttRK) MOtfOlEs ZELENIC* Italija OZNAK/* SpoRtnim /4 VTPttpPlLAV PLEN OL. imesto S PllptJ V»E AtAklJE UNirep MATI ONS ZAPREKA SvftoviivA Z P 4lRPK<7g 5£ot SkUPEU) Z/9 MLEKA z, IMF KALIJ RFKfl VA P£7LJ SKCM IMF l»RA-/-M* KARTE Kisik IMF PR RTU Ofl L SMfco Po Mt>* >A OAITA RE*A V E V KOPit n Pel v iz