PoStnina plačana T gotovinL
Leto XIX., št. 203
Ljubljana, petek 1. septembra 1938
Cena 2 Din
UpravniStvo: Ljubljana, Knafljeva 5
—	Telefon št 3122. 3123, 3124» 3125, 3126.
Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ul. — Tel. 3492 m 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7.
Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2.
—	Telefon št. 190.
Računi pri pošt. ček. zavodih: LJubljana št. 11.842, Praga čisla 78.180, Wien št. 105.241.
irjT ?
Doba propagande
Moderne iznajdbe so v marsičem za-plele in otežkočile že brez tega dovolj zamotano življenje današnjega človeštva. Medtem ko je še francoski pesnik Victor Hugo sredi preteklega stoletja resno veroval, da bodo letala, če jih kdaj iznajdejo, onemogočila vojno, vidimo, da so letala prinesla nov, najstrašnejši tip vojne: tako zvano totalitarno vojno. Tisk, ki so mu njegovi začetniki prerokovali odličen vplivna razvoj človeške pr osvetljenosti, je marsikje postal orodje najtemnejših stremljenj. Radio, kateremu so še pred desetletjem peli hvalo kot novemu sredstvu za zbliževanje narodov in za razumno ureditev njihovega sožitja, je lahko prav tako sredstvo za otežkoča-nje sporazuma med narodi in za šču-vanje drugega proti drugemu. Nobena tehnična pridobitev ne more sama po sebi premagati zla, ki je v človeški naravi, in vera, da bodo stroji osrečili Človeštvo, doživlja prav v naših dneh tcsoden poraz.
Izraba tiska in radia za propagando 5e pojav, ki je vtisnil naši dobi viden pečat. Iz njega izvira velik del krivde, da se reči. ki same po sebi niso tako zamotane, da jih razumni in objektivni ljudje ne bi mogli rešiti, nevarno zapletajo. Propaganda s tiskom in radiom je postala na strani močnejših narodov nov0 sredstvo za utrditev njihove moči, obenem pa nov bič za sla-5>ejše narode. Ze v svetovni vojni smo opažali, da sta oba nasprotna tabora razvijala s tiskom in posebej še z letaki močn0 propagando za svoje smotre. Letaki, ki so jih antantna letala sejala nad strelske jarke centralnih držav, so večkrat vplivali zlasti na nezadovoljne avstrijske in nemške vojake, ki so se bojevali samo pod pritiskom in ki so vedeli, da se bore za nepravično in nevzdržno stvar. A niti v najhujših in najodločilnejših mesecih svetovne vojne ni bila propaganda tako močna in tako pretirano krivična, kakor je lahko dandanes, ko se je tisku pridružil še radio in do neke mere tudi zvočni film. Ti pojavi kažejo, da smo stopili v dobo, ki ji daje propaganda posebno tipično obeležje.
Kaj je prav za prav propaganda, ki jo imamo v mislih? Nič novega, kajti že v davnih časih je skušal nasprotnik prestrašiti svojo žrtev z izmišljenimi vestmi in z velikim hrupom, ki naj bi brambovcem naskočil živce in tako olajšal napadalcem njihovo akcijo. Toda vse to je bilo eno izmed izrazitih vojnih sredstev, veljalo je torej samo za izjemne razmere. Poleg tega je bil ta trik hudo preprost in prozoren po svoji tendenci
Današnja propaganda je Tahko vse kaj drugega. Razne »bitke z radijskimi valovi« in »novinske kampanje« narc kažejo, v koliki meri se je spremenilo nekdanje primitivno sredstvo. Postalo je eno najmočnejših orožij v rokah močnih in drznih. Tako propagando je omogočila šele moderna tehnika. Prav kakor nekdanji primitivni triki med sovražniki, tako tudi današnja ofenzivna propaganda naskakuje žiivce, čast, ugled, značaj in moralni položaj, ki ga ima izbrana žrtev, t. j. kakšen narod ali država. Če je taka propaganda v rokah ljudi, ki jim je objektivnost škodljiv predsodek, laž in zvijača pa uspešno sredstvo za dosego cilja, tedaj se lahko zgodi, da je propaganda samo prva etapa vojne ofenzive, ki je naperjena zoper obstoj ali vsaj nezavisnost nasprotnega naroda in njegove države.
Kakor je sedanja doba iznašla pojem totalitarne vojne, ki skuša povzročiti pri sovražniku maksimum vseh mogočih izgub in ga kolikor mogoče ugonobiti, tako začenja ta doba uvajati novo obliko moralne vojne, katere sredstvo je propaganda. Enostranska, brezobzirna, zavestno lažniva in krivična propaganda naj vzbuja v lastnem narodu čim več sovraštva do izvoljene žrtve, naj razvnema temne strasti in gone, naj ustvarja prepričanje, da je cilj te propagande velik in vreden krvi. Z druge strani skušajo v tej moralni vojni vzeti izvoljeni žrtvi čim več ugleda tudi v drugih državah in preslepiti — če le mogoče — njihovo javno mnenje, da se tako tudi s te strani paralizira njen odpor.
Moralna vojna je lahko uvertura totalitarne vojne, ali pa tudi ne. Lahko je samo izsiljevalno sredstvo, moderna oblika pritiska, ki ga hoče izvajati močnejši in napadalnejši nad slabej-šim in miroljubnejšim. Izven te bojne? zaostrenosti pa je propaganda te vrste seveda tudi v službi raznih idej, ki so lahko pri drugih narodih destruktivne in ki šele pripravljajo psihološke pogoje za morebitno nadaljnjo etapo, za moralno vojno.
Borba za moč in za dobrine sveta se nevarno zapleta. Vse kaže. da ne gre za preh^-lnA pojave, marveč za globo-
PREOBRAT V POLOŽAJU
Henleinom sestanek s Hitlerjem v Berchtesgademi smatrajo v mednarodnih krogih za dokaz, da bodo Nemci pozitivno reagirali na predloge čsl. vlade in da Hitler ne bo zaprl vrat za sporazum
Praga, 1. septembra, h. V medna rcd-nopolitičnem razvoju sudetsko-nemškega problema je v resnici nastal pomemben preobrat. Odločna beseda Anglije, da bo posegla v vojno, ki bi bila morda nastala zaradi nepopustljivosti Nemčije in sudetskih Nemcev, ne dopušča nikomur več ni-kakega dvoma, čeprav so morda nekateri krogi do zadnjega računali s tem, da bo Anglija morda vendarle ostala nevtralna in da bo v obrambo svojih interesov drugod vztrajala celo pri izolacijski politiki, ki so jo zagovarjali nekateri njeni državniki vse do zadnjih dni. Tudi izjave ameriških državnikov, da Zedinjene države v primeru kakšne vojne na evropskem kontinentu bržkone ne bodo megli ostati ob strani, so mogočno vplivale na nemške državnike. Pni učinek odločnega nastopa angleške vlade, ki sta ji že od vsega po-eetka sekundirala Pariz in Moskva in ki jo je podprl tudi Washington, je ta, da je
......* kampanja nemškega tiska proti
ČSR danes že zelo popustila, ostalo pa bo nedvomno dosegel jutri še angleški veleposlanik v Berlinu Henderson o priliki svojega prijateljskega razgovora z državnim kancelarjem Hitlerjem.
Runciman pri dr. Benešu
V ostalem so se današnji politični dogodki v Pragi razvijali v znamenju Runcimanove avdience pri dr. Benešu na eni in seje političnega odbora vodstva sudetsko-nemške stranke na drugi strani. Run-cimanov urad v Pragi je izdal nocoj tale komunike:
Prezident republike dr. Beneš je davi ob 10.30 sprejel v avdienco lorda Runci-
mana. Lord in lady Runciman bosta nocoj v družbi Betona in Ashtona Gwatkina gosta predsednika 2ivnostenske banke dr. Jaroslava Preisa na njegovem gradu Or-liku. Zvečer se vrneta spet v Prago.
Henlein v Berchtesgadenu
V sudetsko-nemškem taboru se je danes sestala najprej sudetsko-nemška delegacija za pogajanja z ministrskim predsednikom dr. Hodžo. Poročila o razgovorih z ministrskim predsednikom dr. Hodžo in lordom Runcimanom so bila sprejeta na znanje. Popoldne se je v Pragi sestal pod vodstvom Henleinovega namestnika dr. Franka politični odbor vodstva sudetsko-nemške stranke. Na tej seji je bil proučen politični položaj in kakor pravi komunike, so bili sprejeti vsi potrebni sklepi. Henlein, ki je odpotoval v Berchtesgaden, da poroča Hitlerju o svojem poslednjem razgovoru z lordom Runcimanom, ki je skušal Henleina pripraviti do tega, da bi sprejel najnovejše predloge praške vlade za osnovo nadaljnjih pogajanj, pa jih je trenutno zavrnil, dokler se ne bi sporazumel s pristojnimi faktorji, se bo, kakor zatrjujejo sudetsko-nemški krogi, že nocoj vrnil na Češkoslovaško.
Nemška odločitev padla
Verjetno je, da je odločitev o nadaljnjem stališču nemške vlade glede spora s Češkoslovaško že padla. Nemška lelega-cija se bo jutri dopoldne spet sestala z ministrskim predsednikom dr. Hodžo. Na le j konferenci bo očitno izrazila definitivno nemško stališče glede poslednjih predlogov češkoslovaške vlade.
ml Velike Britanije ob dvanajsti url
V Angliji prevladuje mnenje, da Hitler v Nurnbergu ne bo storil ničesar, kar bi bilo v nasprotju z intencijami Londona in Pariza in dobro voljo čsl« vlade
London, 1. septembra, h. Čeprav vesti iz Srednje Evrope soglašajo v tem, da je napetost že nekoliko popustila in se je tudi angleška politična javnost že nekoliko pomirila, je vendar v zunanjem ministrstvu kljub temu še vedno vse živahno na delu. da se dokončno zagotovi uspeh akcije angleške vlade za mirno ureditev sudetsko-nemškega problema in za preorientacijo nemške vlade. Kakor znano, so dobro poučeni nemški krogi napovedali, da bo Hitlerjev govor na niirnberškem kongresu na-rodno-socialistične stranke pomenil dokončno nemško odločitev, ki naj bi nikakor ne bila v skladu z dobro volio praške vlade, niti z intencijami Londona in Pariza. Prav te napovedane Hitlerjeve izjave je bilo treba preprečiti, kar se je angleški vladi očitno posrečilo, še preden je poslanik Henderson konkretno govoril s Hitlerjem.
Današnji Hali£axovi razgovori
V Foreign Officeu sedaj z vso vnemo proučujejo zbrano gradivo in tudi nove informacije, ki so danes prispele iz Prage, Berlina in drugod. Lord Halifax, ki se je namenil vrniti na dopust, je ta svoj načrt že drugič opustil in sklenil ostati še nekaj dni v Londonu. Davi je imel še celo vrsto razgovorov z glavnimi odgovornimi uradniki v zunanjem ministrstvu. Podrobno so proučevali vsa vprašanja, ki se nanašajo na Češkoslovaško. Pri Halifaxu se je danes ponovno oglasil tudi francoski poslanik Cor-bin, ki je z angleškim zunanjim ministrom izmenjal informacije o najnovejšem razvoju v Srednji Evropi. Pozneje se je Corbin sestal s češkoslovaškim poslanikom Janom Masarv-kom. Tudi njun razgovor, ki je trajal precej časa, je vzbudil pozornost londonskih političnih krogov. Vsekakor kažejo poročila s kontinenta, da se je stanje v Srednji Evropi že v mnogočem spremenilo in da so optimistične presoje položaja že mnogo bolj utemeljene, kakor so bile zadnje dni. Posebno zadoščenje so izzvale vesti, da se nemški tisk danes nič več tako agresivno ne izraža o češkoslovaški politiki in o prilikah na Češkoslovaškem, kakor se je še včeraj in predvčerajšnjim. Za jav-
nost je ta okoliščina vidni dokaz pravilnega postopanja angleške vlade.
Tudi Avstralija odobrava taktiko Anglije
Z druge plati je izzvala veliko zadovoljstvo vest iz Avstralije, da se je tudi avstralska vlada, ki se smatra za suvereno tudi v vseh mednarodno-političnih vprašanjih, postavila po/vsem na stran centralne vlade v Londonu. Davi je avstralski ministrski predsednik na seji vlade izjavil: Avstralija do kraja zaupa vladi v Londonu in se strinja z ukrepi, ki jih je londonska vlada izdala ter z metodami, ki se jih poslužuje za mirno ureditev problemov, ki so nastali na Češkoslovaškem.
Razplet dogodkov
v luči listov
Tudi listi objavljajo danes že precej pomirljiva poročila o razpletu dogodkov na Češkoslovaškem in v Nemčiji. »Star« opozarja na Henleinovo potovanje v Berchtesgaden, ki ga tolmači vsekakor kot izraz nujnih zaključkov vodstva sudetsko-nemške stranke, da bo treba vendarle pozitivnejše reagirati na predloge češkoslovaške vlade, če na to pristane tudi Hitler. List poroča, da je Henlein odpotoval v Berchtesgaden na poziv angleške vlade.
»Manchester Guardian« razpravlja v svojem današnjem uvodniku o sudetsko-nemških zahtevah in posebej odločno zavrača trditve sudetskih Nemcev, da zase ne zahtevajo nikakih drugih pravic, kakor jih imajo posamezne dežele v okviAi britanskega imperija. List poudarja, da imata v Veliki Britaniji suverene pravice le Kanada in Avstralija in da so še glede teh dveh podana jamstva, da ne bosta nikoli delovali proti Veliki Britaniji. Vse drugače je treba presoditi sudetsko-nemške zahteve, ki ne predvidevajo zadostnih garancij, da sudetski Nemci češkoslovaški državi ne bodo v škodo.
»Yorkshirepost« prav tako kritično presoja načrt za federalizacijo Češkoslovaške in pravi med drugim, da bi ustanovitev nemških in madžarskih žup, katerih upravitelji in voditelji bi se opirali na smernice in navodila iz Berlina in Bu-
ke spremembe, ki odpirajo nedogled-ne zgodovinske prevrate. Razločevanje resnice in pravice postaja vedno težje, ker se v borbo vpletajo temne sile, ki jih je človeštvo poznalo nevkro-čene in neodgovorne samo v svoji barbarski dobi. Zdi se, da se te sile, ki zametu.] ej o sleherno moralo, razen morale v lastnih vrstah in ki jim ni nobeno sredstvo dovolj podlo, če sluzi njihovemu namenu, zopet prebujajo in da bo treba velikega, organiziranega in močnega odpora zoper njihovo mistiko in njihovo, prirojeno človeško hudobijo izkoriščajočo voljo do moči. Njihov novi nastop v zgodovini je tem nevarnejši, ker So lahko te sile oborožene z najmodernejšim orožjem, ki je edin njihov argument.
Pod podtalnim pritiskom teh sil se rahlja skorja današnje kulture in civilizacije. Propaganda, ki stoji na razpolago tem silam, je nevarnejša, kakor so bila nekdanja verska gibanja, na pr. islamizem. Majhni narodi morajo posvetiti vso pozornost pojavu, ki se utegne polotiti danes tega, jutri onega. Sami so skoraj brez moči zoper klevete in laži, ki prihajajo v svet iz velikih propagandnih središč. Napadalna propaganda je nova vrsta strupa, ki omamlja in zastruplja duše in zoper njeno nevarnost je treba postaviti smotrno in odločno propagando resnice, dejstev in razumskih argumentov. ' Treba je verovati, da bo razum vedno zmagal nad strastjo in sovraštvom.
dimpešte, v nobenem primeru ne bila sprejemljiva. Taka federalizacija Češkoslovaške bi vsebovala le kali še hujših težav kakor so dandanašnje. Nedvomno pa bodo sudetski Nemci sami, čim se bodo politične strasti nekoliko umirile, dodobra spoznali, da bo zanje bolje, ko bodo imeli v praškem parlamentu svoje ugledne zastopnike in v vladi svoje politične voditelje.
Angleška politična javnost čaka sedaj, kaj bo prinesel nurnberški kongres na-rodno-socalistične stranke. Vsi so prepričani, da Hitler ne bo zaprl vseh vrat in zato s tem večjo vnemo ugibajo, kako bo našel prehod iz razpoloženja političnih krogov in širših mas v Nemčiji, ki so jih kampanja tiska, mobilizacija nemške vojske, sudetsko-nemški razglas o »obrambi v sili« dotirale do skrajne napetosti, v spravljivejšo atmosfero.
»Daily Telegraph« je danes objavil podrobnejše informacije o programu nurn-berškega kongresa, ki ga tudi z obče političnega vidika presoja in obravnava. Po zunanjosti bo kongresni program povsem podoben lanskemu. Hitler sam bo že prvi dan posegel v kongresne razprave, vendar tedaj ne bo podal nikakih pomembnejših zunanjepolitičnih izjav. Njegov glavni zunanjepolitični govor je pričakovati ob zaključku kongresa 12. septembra. Baje bo pristal na najnovejše češkoslovaške predloge kot osnovo nadaljnjih pogajanj, zahteval pa bo, da se sudetski Nemci v obliki plebiscita izrazijo za te predloge. Hitler bo, sodeč po zatrjevanju dobro poučenih berlinskih krogov, tudi posebej naglasil miroljubnost nemškega naroda in trdno voljo nemške vlade, da ne poseže v razvoj evropskih prilik, če je k temu kdo ne -»risili.
Tudi v Parizu
optimizem
Pariz, 1. sept. h. Tudi pariški tisk ugotavlja v svojih današnjih dopoldanskih in opoldanskih izdajah, da je mednarodna politična napetost v mnogočem popustila. K temu je poleg drugih okoliščin v veliki meri pripomogel takojšnji povratek angleškega poslanika Hendersona v Berlin. Tudi Henleinov odhod v Berchtesgaden je treba presojati kot ugodno znamenje.
Zunanji minister Bonnet je imel danes dopoldne daljši razgovor z nemškim poslanikom, o katerem sicer ni bil izdan ni-kak uradni komunike, vendar pa splošno zatrjujejo, da sta razpravljala o srednjeevropskih problemih.
Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25.—. Za inozemstvo Din 40.—
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123, 3124. 3125. 3126. Maribor, Grajski trg št. 7. telefon št. 2455, (Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon št 65.
Rokopisi se ne vračajo
Pred Hendersonovim sestankom s Hitlerjem
Berlin, 1. sept. d. Reuter poroča: Na pristojnih mestih zatrjujejo, da bo angleški veleposlanik Henderson ali zunanji minister Ribbentrop informiral državnega kancelarja Hitlerja o priporočilih in ukrepih angleškega parlamenta.
V krogih zunanjega ministrstva izjav ljajo, da se bo Henlein najVže ob koncu tedna sestal s Hitlerjem. Med tem bo Hitler proučil položaj s svojimi političnimi svetovalci, med drugam tudi z bivšim zunanjim ministrom in sedanjim predsednikom tajnega sveta Neurathom.
Novo svarilo
iz Amerike
Washington, 1. sept. h. Državni tajnik za zunanje zadeve Cordel Hull je podal na današnjem sestanku z novinarji nekaj zanimivih izjav o stališču ameriške vlade glede na razvoj prilik v Evropi in glede na možnost, da se tudi Amerika kakorkoli angažira v novi evropski vojni. Izjave nedvomno niso bile namenjene ameriški, nego tudi ostali svetovni javnosti. Hull je opozoril na govore, ki sta jih imela on in Roosevelt pred kratkim, v katerih sta na-glasila, da bi Zedinjene države v danem primeru skorajda ne mo?le ostati izven kakšnega evropskega konflikta. To nazi-ianje ameriške vlade se odtlej nikakor ni spremenilo.
Apel čsL narodnega sveta na češkoslovaški narod
Praga, 1. sept. d. Češkoslovaški narodni svet je imel včeraj sejo, na kateri so poročali zastopniki čeških obmejnih narod-no-obrambnih društev, posebno pa zastopniki češkega obmejnega časopisja o položaju v obmejnem ozemlju, posebno v zadnjih dneh, ko so se narodne napetosti zaradi poziva k *> obramb i v sili«, ki ga je izdala sudetsko-nemška stranka, še bolj poostrile. Vsa poročila so naglašala pozitivni sprejem zadnjih vladnih odredb za cbdržanje reda in miru v obmejnem ozemlju med češkim obmejnim prebivalstvom. Referati so bili izhodišče obširne debate, v kateri se je vsestransko polagala važnost na to, da naj narodno obrambna društva zastavijo ves svoj vpliv za to. da se preprečijo incidenti, k čemur naj prispeva v prvi vrsti tudi češko obmejno časopisje. Posvetovanje je izzvenelo v spontanem sklepu, da je treba ohraniti mirne živce ter vplivati s pomočjo časopisja na prebivalstvo, da naj se nikakor ne pusti zavesti k nepremišljenim dejanjem. Zastopniki čeških obmejnih društev so izročili istočasno Runcimanovi misiji memorandum, v katerem opisujejo razmere v obmejnem ozemlju a stališča političnih in gospodarskih interesov češke manjšine.
V pričakovanju Hitlerjevih niimberških izjav
Program narodnosocialističnega kongresa
Berlin, 1. sept d. Narodno socialistični kongres v Nurnbergu se bo pričel v ponedeljek 5. t. m. s sprejemom novinarjev pri državnem tiskovnem šefu Dietrichu. Popoldne bo zvonenje cerkvenih zvonov naznanjalo otvoritev kongresa. Nato bo sledil tradicionalni Hitlerjev sprejem v mestni hiši. zvečer pa bo slavnostna predstava opere »Mojstrski pevci«. V torek, dne 6. septembra bo o tvoril kongres Hitlerjev namestnik Rudolf Hessi, nakar bo okrožni vodja Adolf NVagner prečital proklamacijo državnega kancelarja. V naslednjih dneh bodo konference različnih strankinih organizacij, tako v sredo apel državne delovne službe, v četrtek baklada političnih voditeljev pri Hitlerju, v soboto apel hitler-jevske mladine, itd. Glavni? točka nedelje, 10. t. m. bo defile borcev hitlerjevskega gibanja pred Hitlerjem. Dne 12. septembra bo strankin kongres zaključen z defilejem nemške vojske.
London, 1. sept. o. Po vesteh nocojšnjih listov namerava Hitler ob koncu narodnosocialističnega kongresa v Nurnbergu v svojem zunanjepolitičnem govoru zahtevati, da se sudetskim Nemcem prizna avtonomija na osnovi razdelitve Češkoslovaške v 23 žup in da se Češkoslovaška odreče svojima vojaškima zvezama s Francijo in Rusijo. Hkratu bo dal iniciativo za sklenitev pakta med štirimi velesilami, ki naj bi zajamčile Češkoslovaški njeno neodvisnost in suverenost. Neposredni odnošaji med Češkoslovaško in Nemčijo naj bi se uredili na osnovi posebnega nenapadalnega pakta in neke vrste carinske unije.
ČSR in Italija
Praga, 1. sept h. Novi italijanski poslanik v Pragi Francesco Fransoni je bil danes dopoldne v nastopni avdienci pri pre-zidentu republike dr. Edvardu Benešu. Ko mu je izročil svoja poverilna pisma, je v svojem nagovoru dejal med drugim: Prijateljski odnošaji med Italijo in češkoslovaško mi nalagajo dolžnost, da z vašim visokim zaupanjem prispevam svoje skromne moči za ohranitev in utrditev političnih, gospodarskih in kulturnih stikov obeh držav na osnovi pravičnosti in civilizacije.
V svojem odgovoru je prezident dr. Beneš izjavil: Načela, ki jih vi, gospod poslanik, povsem pravilno naglašate. so v resnici posebnega pomena v resnih časih, ki jih sedaj preživljamo in so zares osnova za ohranitev miru in sporazuma med naro-
di. Naša država zna ceniti ogromne vrednote italijanske kulture in civilizacije. Za našo državo pa so poleg političnih, gospodarskih in kulturnih odnošajev z Italijo prav posebnega pomena tudi druge okoliščine, ki jih ne bomo nikoli pozabili, ter podpora, ki nam jo je Italija naklonila v dneh, ko smo se borili za svobodo naše države.
Kdo bo HHnkov naslednik
Bratislava. 1. sept AA. (ČTK). Včeraj popoldne se je sestal v Bratislavi odbor slovaške ljudske srtranke. Poleg tekočih vprašanj je razpravljal tudi o splošnem položaju na Češkoslovaškem, a posebno še o poslanstvu lorda Runcimana. Na sestanku 3e bilo sklenjeno, da se to o Hliinkovem nasledniku razpravljalo na rednem kongresu stranke, ki bo septembra 1939. Do tedaj bo po pravilih stranke opravljal dolžnost pred sednika &tranke podpredsednik Tiso.
Obisk praškega kardinala prt poljskem primasu
Praga, 1. sept. h_ Tukajšnji cerkveni krogi zatrjujejo, da namerava praški kardinal Kaspar v bližnji bodočnosti obiskati poljskega primata kardinala Hlonda. Urad-dno ta vest sicer še ni bila potrjena, vendar nekatere okoliščine v resnici kažejo na to, da ee pripravlja ta obisk.
Lindbergh na poleta v Prago
Praga, 1. sept h. Ameriški letalski polkovnik Lindberhg, ki se je zadmje dini mudil v Rusiji, kjer je sodeloval na mednarodnem letalskem kongresu, «e je pred dvema dnevoma pripeljal v Rumunijo, kjer so mu priredili prav svečan sprtem. Is Bukarešte, kjer se je mudil poldna«! <Wi. se je včeraj odpravil v K laž odkoAar je	nadaljeval
svoje potovanja po	V družbi
svoje soproge je dk>p«*i»e	Klnž in
je ob 14. prispel ▼ «ry, o4Un pa i» po kratkem presledku \om01	Pragu
Na poletu preko Mai^e J* uilml na sn_ ne težave. Vreane Wle in ponekod so uro teagfe	-
le orientacijo. IVinilJo« j« ^ 17.80 pristati v Olomoom. kjer >® ea^oetiT ha. telu »Narodni !>■■»«. fts m btjAo mnm ske prilike zholjflaie. lo Mn tk>«*U polet v Prago.
Izgon tujih Židov Iz Italije
Priseljevanje tujih Židov v Italijo in italijanske kolonije prepovedano
Hira, 1. sept AA. Na današnji seji ministrskega sveta, ki ji je predsedoval Mus-solini, so bili med drugim sprejeti tile sklepi:
Zakon (braik) predstavlja neobhoden pogoj za napredovanje državnih uradnikov. Število žensk, ki so zaposlene v državnih ali privatnih službah, ne more presegati 10% od državnih in privatnih uslužbencev. Za moške, nameščene v državni službi, se uvede uniforma. Ustanavlja se stalni posvetovalni odbor za vojno pravo.
Položaj tujcev, ki pripadajo židovskemu plemenu in ki so se naselili v Italiji, Libiji in ostalih italijanskih pokrajinah po 1. januarju 1919, je tale: Od dneva objave te uredbe z zakonsko močjo je prepovedano tujim Židom naseljevati se v Italiji, Libiji in v italijanskih posestvih v Egej-skem morju. V smislu te uredbe z zakonsko močjo se smatra za Žida oni, katerega oče in mati pripadata židovskemu plemenu, brez ozira na to, ali danes ta osena pripada kakemu drugemu plemenu ali veri. Prejšnje odredbe, po katerih so mogli židje postati italijanski državljani, izgube svojo moč. Tujci, ki pripadajo židovskemu plemenu in ki se nahajajo na dan objave te uredbe v Italiji, Libiji in na posestvih v Egejskem morju, kakor tudi oni, ki so se nastanili po 1. januarju 1919, morajo zapustiti te pokrajine v roku 5 mesečeve, računajoč od dneva objave te uredbe. Oni, ki se ne bodo pokoravali predpisom uredbe, bodo izgnani.
Odmev v Italiji in Londonu
Rim, L septembra. A A. Sklep ministrskega »veta o židih označujejo vsi italijanski
listi kot enega izmed najvažnejših notranjepolitičnih ukrepov. V svojih komentarjih poudarjajo predvsem potrebo, da se Italija v skladu s fašistovskim naukom o plemenstvu reši židovskega vpliva, posebno vpliva Židov iz tujine, tako v gospodarskem kakor duhovnem pogledu. Listi pozdravljajo ta ukrep, ki mu je namen očiščenje italijanskega gospodarskega in duhovnega življenja, in izrekajo upanje, da bo v kratkem izšel tudi odlok o omejitvi dovoljenj za bivanje Židov v Italiji.
London, 1. septembra, h. Vesti iz Rima o najnovejših ukrepih italijanske vlade proti židom so v Londonu učinkovale kot senzacija. Izvale so ogromno pozornost v vseh političnih krogih. Poseben vtis so napravile na prezidij emigrantskega odbora, ki baš sedaj pod vodstvom lorda Winter-tona zaseda v Londonu. Angleški listi, ki so nocoj objavili informacije o izgonu tujih Židov iz Italije, sicer še ne objavljajo o njih nikakega komentarja, vendar pa napovedujejo dobro poučeni krogi, da bo angleška vlada do teh italijanskih ukrepov zavzela povsem negativno stališče.
Vse v službi državne
obrambe v Italiji
Ministrski svet je danes sprejel tudi uredbo, ki pooblašča vlado, da sme v primeru splošne ali delne mobilizacije uvesti vojaški režim v ustanovah, ki bi jih mogla izkoristiti 7j& potrebe državne obrambe. Ministrski svet bo s posvetovanjem nadaljeval jutri ob 10. dopoldne v palači Viminal.
200.000 Kitajcev obkoljenih
Japonci ob Jangeeju resno ogražajo veliko kitajsko
armado
Šanghaj, 1. sept. w. Japonska poročila pravijo danes, da se japonska ofenziva proti Hankovu spet povsem ugodno razvija. V lušanskih hribih, južno Kiukianga, je japonskim kolonam uspelo zgrabiti del kitajske vojske z obeh bočnih strani. Sedaj obkoljevalne operacije naglo napredujejo in bo 200.000 Kitajcev docela odrezanih od ostale kitajske vojske, če bodo te operacije do jutri opoldne zaključene. Toda med tem je vrhovno poveljstvo kitajske vojske napol obkoljenim četam že poslalo na pomoč večje motorizirane oddelke, ki so kljub japonskim letalskim napadom prodrli že v neposredno bližino lušanskih hribov.
Nadalje so po japonskih informacijah nekatere japonske kolone prodrle do obrežja Jangceja, zapadno od Juišanga v bližini Matanga. Na severnem obrežju so Japonci znova prešli v napad in prodirajo sedaj od Hvanmaja po avtomobilski cesti proti Hankovu. Prednje straže teh kolon so že sredi med Hvanmajem in Hvangci-jem.
London, 1. sept. d. Kitajsko poslaništvo poroča z bojišča:
Kitajska protiofenziva v provinci Anhuj ob severni obali Jangceja uspešno napreduje. Po zavzetju Tajhuja in Huangmeja so kitajske čete zavzele Susung. Japonci so imeli nenavadno težke izgube ter se umikajo v jugovzhodni smeri proti Ankin-gu in Vankiu. Prodiranje Kitajcev se zmagovito nadaljuje ter obvladujejo kitajske čete že cesto, ki vodi v Hopej.
Na južnem bregu Jangceja so izvojevale kitajske čete pri Juičangu veliko zmago. Japonski napad na šahor, ki leži južno od Kiukianga je bil odbit. V vzhodnem delu province Anhuj so iregularne kitajske čete izvojevale v okolici mesta Vuhuja mnogo uspehov.	»
Velike poplave v Tokiju
Tokio, 1. sept. AA. (Reuter). Povodnji so v Toki iu porušile 731 hiš, voda pa je zajela nad 8.500 hiš. Oboli 12.000 ljudi se je zateklo v posebna zatočišča. V Jokohami je povoden j porušila 400 hiš, škodo, ki jo je napravila pa cenijo *na pet milijonov jenov. Število smrtnih žrtev posebno hitro raste v pokrajinah, kjer so poplave najeilovitejše.
Francija bo odprla
pirenejske meje
Levičarske stranke delajo Daladierovi vladi zaradi Francove taktike vedno večje težkoče
London, 1. sept. w. Pogajanja za izolacijo španske državljanske vojne so povsem zastala. V Franciji je spričo tega odpor proti postopanju španskih nacionalistov silno narastel in v zadnjih dneh je kampanja levičarske opozicije že precej omajala položaj Daladierovega režima. Vsa ta kampanja se je opirala baš na rezervirani odgovor Francove vlade na angleško noto glede umika tujih prostovoljcev :z Španije, o kontroli v španskih vodah in priznanju xTojaških pravic obema španskima taboroma. Levičarski politiki so francoski vladi očitali, da očitno dopušča feneralu Francu, da jo izigrava in da njene odločne izjave, da bo ukinila zaporo meje na Pirenejih, če se špansko vprašanje nemudno ne premakne z mrtve točke, ne smatra za resno.
Danes dopoldne sta se sestala lord Fly-mouth in francoski poslanik Corbin. Razgovor je trajal dve uri m je potekel povsem v smislu zgoraj omenjenih medna-rodno-političnih momentov. Corbin je lorda Plymoutha opozoril na možnost, ki prihaja za francosko vlado zmerom bolj v poštev, da se meja na Pirenejih ponovno odpre, če do srede tega meseca stvar ne bo vsaj toliko urejena, da se bodo lahko nadaljevala pogajanja in razgovori v okviru londonskega nevtralnostnega odbora. Preko tega roka francoska vlada ne bo mogla čakati, ker se ne bo mogla še nadalje uspešno ubraniti očitkov levičarskih strank.
Glede na to je lord Flymouth takoj po tem sestanku pričel razgovore z diplomatskimi zastopniki v španskem vprašanju zainteresiranih velesil. Pri tem je ekušal, da bi se na skupnem sestanku, ki naj bi se vršil že v bližnjih dneh, sporazumeli o skupnem pritisku na generala Franca, da nevtralnostnemu odboru omogoči nadaljnje delovanje s primernimi pojasnili rezerv, ki jih je njegova vlada izrazila v svoji zadnji noti. Takoj po tej skupni diplomatski akciji velesil v Rur-gosu, ki naj bi se izvršila v prav kratkem roku, naj bi se sestal nevtralnostni odbor Po nekaterih informacijah se bo nevtralnostni odbor sestal že sredi prihodnjega tedna.
Francov položaj postaja vedno resnejši
London, 1. sept. d. Posebni poročevalec »Daily Heralda« poroča, da čaka generala Franca tako kot državnika kakor tudi kot vrhovnega poveljnika nacionalistične vojske zelo resna situacija. Nezadovoljstvo med vojaki, kakor tudi med prebivalstvom v ozemlju, ki so ga zasedle Francove čete, je doseglo stopnjo, ki bo kmalu ustvarila
dramatičen položaj. Nobene nade ni več ] na skorajšnjo zmago. V vrstah Francove j vojske se opaža utrujenost ter povzroča j vsaka beseda o miru veselje in aklamaci-! jo. Vsi žele, da bi se državljanska vojna ' čimprej končala in da bi se v zvezi s tem tudi čimprej umaknili vsi inozemski prostovoljci. Davki so že neznosni in še oni Francovi pristaši, ki so pred nekaj tedni zaradi stvari z zadovoljstvom prenašali to breme, so postali sedaj nejevoljni in ogorčeni.
Trgovinska pogajanja med Jugoslavijo in Nemčijo
Beograd, 1. sept. p. V Kolnu 6e priono ta mesec pogajanja za novo trgovinsko pogodbo med Jugoslavijo in Nemčijo.
Bolgarski kralj
pri Mussoliniju
Rim, 1. sept. d. Bolgarski kralj Boris se je že nekaj oaisa mudil v Italiji kot gost italijanskega vladarja v San Rossore. Včeraj ise je odpeljal v Rim in je obiskal ministrskega predsednika Miussioliniija. Kakor porom agencija Štefanu, sta imela daljši prijateljski razgovor.
Pred sestankom madžarskega parlamenta
Budimpešta, 1. sept. AA. Ministrski svet je končal proučevanje programa jesenskega zasedanja parlamenta. Na več sejah, posvečenih temu vprašanju, je ministrski svet izdelal obsežen zakonodajni program, ki se nanaša na vsa področja državnega življenja, zlasti na socialna in prosvetna vprašanja. Predsednik vlade Imredyi bo imel prihodnji teden v Kapošvaru velik govor, v katerem bo podal podrobnosti tega pomembnega programa.
Poljsko-argentinska
trgovinska pogodba
Buenos Aires, 1. sept. AA. Podpisana je pol isko-argen tinslka trgovinska pogodba. Po njej so določene največje olajšave.
Mehiški petrolej
za Nemčijo
Mexico. 1. sept. AA. Iz dobro obveščenih krogov se je zvedelo, da namerava nemška vlada kupiti mehiški petrolej in da ga bo plačala v denarju, ne pa izključeno v blagu, kakor se je prvotno mislilo.
fo^ta^HiTostafii član Vodnikove dražbe!
Beležke
Smešni detektivi
Namesto da posveti vsaj nekaj svojega, ča sa in prostora na pr. pastirskemu pismu nemških katoliških škofov, se »Slovenec« z detektivsko vestnostjo posveča raziskovanju in poročanju o kretanju gospoda dr. Kramerja. Včeraj ima pravcato policijsko poročilo, kje se je dr. Kramer vozil in kaj je delal v Dalmaciji ter natančno ve, s kakšnimi nameni in cilji je kam odšel. Ko se dr. Kramer že davno zopet nahaja v na ši ljubi Ljubljani, zadovoljen, da si je mogel privoščiti tri dni lepe morske vožnje od Sušaka do Kotora in nazaj, razgovarja »Slovenec« o njem z dalmatinskimi politiki in natančno ve. kje bo dr. Kramer pojutrišnjem, prihodnji petek in v nedeljo. Pri vsem tem pa se gospoda, ki se tako vneto policijsko udejstvuje, očividno niti ne zaveda, kako malenkostno smešna je. čudno se nam zdi, da duhovnih gospodov, ki zdaj odgovarjajo za pisanje »Slovenca« tudi oficielno, ni nekoliko sram pri vprašanju, zakaj toliko o dr. Kramerju in tako malo o tako zanimivih potovanjih nemškega katoliškega episkopata v Fuldo in Rim ter o njegovih brigah in skrbeh.
Pametna beseda
»Samouprava«, glavno glasilo JRZ, je v svoji zadnji številki priobčila pismo nekega radičevskega intelektualca, ki ostro zavrača navado, da se na hrvatskih cerkvenih prireditvah dovoljuje raznim agitatorjem da porabljajo priliko za politično gonjo. Pravi, da morajo biti verske prireditve brez političnih primesi, brez strankarskih manifestacij. Na verskih shodih so odurne politične harlekinade in izzivalne rodo-montade. Hrvatske katolike žali tudi dejstvo, da na cerkvenih priredbah nikoli ni niti ene državne zastave. Kakšna je to cerkvena slavnost. ako se na odru naenkrat pojavi znana prikazen nekega čokatega in trebušatega človeka, ki začne pobožnemu narodu klatiti: Hrvatskemu narodu nikoli ni bilo tako hudo, kakor mu je danes. Hrvatje niso daleč od svoje svobode... S takimi frazami krmijo nekateri narod na ev-harističnih kongresih. Pod etiketo vere in pobožnosti, mora ljudstvo poslušati razne prazne obljube, v katere agitatorji niti sami ne verujejo. Na odru, kjer je bila maša, na odru, ki predstavlja oltar, na odru, kjer sede škofje in duhovniki, se daje politikan-tom in strankarskim špekulantom prilika, da vznemirjajo narod skozi zvočnik s svojimi bedastočami in z mlatenjem prazne slame.«
Priznati moramo, da ima »Samouprava« prav, ko tako ogorčeno obsoja čudovito mešanje verskih obredov, romanj in cerkvenih opravil z najprostejšo politično-strankarsko agitacijo in najbolj bedasto demagogijo...
Pobijanje nepismenosti med Hrvati
Prošlo nedeljo je bil v Zagrebu sestanek ABC-klubov, na katerem so razpravljali o dosedanjih uspehih borbe z nepismenostjo. Zlasti je zbudilo pozornost poročilo predstavnika društva »Napredak« o akciji med hrvatskim — katoliškim in muslimanskim — ljudstvom v Bosni in Hercegovini. Iz predavanja prof. Martinoviča izhaja, da se še do danes ni posrečilo vsaj po večjem delu odpraviti usodnih sadov avstrijske uprave v Bosni. Po posameznih okrajih so ugotovljeni naslednji odstotki nepismenih: Pro-zor 86%, Duvno 83%, Bugojno 80%, Konjic 77%, Livno 76%, Ljubuški 71%, Sto-lac 66%, Mostar 60% itd. Uspehi posebnih tečajev niso baš najboljši, dasi je delo preko njih stalo mnogo denarja. Lani pa je »Napredak« začel delati po svojem novem načrtu m se je položaj znatno popravil. Na enega nepismenega, ki se je naučil čitati in pisati, je odpadlo le 2 dinarja stroškov, dočim je po starem načrtu bilo treba za enega nepismenega kar 156 dinarjev. Lani se je 17.000 nepismenih naučilo čitati in pisati, pa so stroški znašali le okoli 40.000 dinarjev. »Napredek« je dovolil za borbo z nepismenostjo 30.000 dinarjev, nakar je bilo takoj kupljenih 10 tisoč abecednikov, ki so bili razdeljeni med kmete. Novi način je v toliko boljši, ker je to nekaka agitacija od moža do moža ter se lahko govori o lepem sodelovanju ljudstva.
Dota Avstrije ob anšlusu
Berlinski poročevalec pariške gospodarske in finančne agencije je objavil te dni zanimive podatke o tem, kaj je vse pridobila Nemčija s priklopitvijo Avstrije. Poročevalec našteva takole: 1. Umetniške zbirke neprecenljive vrednosti, ki so bile last države in Habsburžanov. med drugim tudi zbirko gobelinov, vse v vrednosti okoli 900 milijonov dolarjev. Te zibirke je konferenca poslanikov v Parizu L 1919 ocenila na 9 milijard zlatih frankov. 2. Zlati zaklad avstrijske Narodne banke v višini 750 milijonov šilingov v zlatu in devizah. 3. Zasebno zlato, ki se je moralo na osnovi dekreta iz meseca aprila oddati nemški državni banki. Tega zlata je bilo po vsej priliki za 800 milijonov zlatih šilingov. 4. Tuje valute v rokah zasebnikov, ki so se morale takisto oddati nemški državni banki. Vrednost teh znaša 1 milijardo zlatih šilingov. 5. Vse premično rn nepremično imetje Habsburžanov, cenjeno na 800 milijonov zlatih šilingov. 6. Državni gozdovi in rudniki, osobito solni rudniki na Tirolskem, Štajerskem, Solnograškem in Zgornje avstrijskem v vrednosti približno 2 milijardi zlatih šilingov. 7. Židovsko imetje, ki je v tem bilo že zaplenjeno in katerega vrednost znaša okoli 3 milijarde zlatih šilingov.
V tem spisku ni drugih znatnih aktivnih postavk, katerih vrednost se ne da natančno določiti, n. pr. železni rudniki v Erz-bergu, solni m tobačni monopol itd. Brez Erzberga in obeh monopolov znašla avstrijska dota 17 milijard zlatih šilingov.
9
i 3
Podpore kmetijskega ministrstva
Beograd, 1. septembra. AA. Kmetijski minister je odobril naslednjim kmetijskim oglednim ustanovam podporo za njihovo uspešnejše delo: po 50.000 din kmetijski ogledni in kontrolni postaji v Topčideru in v Sarajevu. 10.000 din v Ljubljani in 1.000 din postaji ▼ Novem Sada,
tekmovalcev
lale antante v Beograd
Beograd. L sept. p. Na beograjskem letališču je bilo davi že na vse zgodaj precej živahno. Zbrala se je precejšnja množica ljudi, da prisostvuje prihodu letalskih tekmovalcev Male antante. Tudi kontrolna komisija pod vodstvom direktorja Aeropu-ta Sondermajerja je bila že ob 7. na letališču. Tedaj so iz Bukarešte že startala prva letala, ki so odhajala z letališča v kratkih presledkih. Prvo je bilo ob tej url že sredi poti. Dejansko je ob 7.25 rumun-ski pilot inž. Frim že pristal na bežanij-skem letališču. S prvim jugoslovenskim letalom sta kmalu potem pristala na letališču pilota zagrebškega Aerokluba Ivan Mrak in Ivan Hetenji. Dosegla sta zelo dober čas. Pritoževala sta se le zaradi velikih vremenskih neprilik. Jugoslovanskima letalcema Drakuliču in Bariču pa se je pripetila majhna nezgoda, že pri startu sta izgubila mnogo bencina in pozneje se jima je pokvaril magnet. Letalci so prihajali po vrsti, kakor so odhajali iz Bukarešte.
: Izidor tekme še ni mogoče napovedala. Tudi delni rezultati za polet iz Bdfcarečfes do Beograda niso bili objavljeni. Remltar-ti bodo v definitivni obliki objavljeni šete okrog 5. septembra, ko bo zaključila svoje | delo mednarodna žirija v Pragi.
Letalci bodo jutri nadaljevali svoj polet proti Pragi. Udeleženci tekmovanja L kategorije bodo krenili proti Aradn in preko Kluža, Košic in Bratislave. Ta proga je dolga 754 km. Tekmovalci TL kategorije ' bodo poleteli preko Arada, Kluža, Košic, Bratislave in Brna v Prago. Preleteli bodo skupno še 1.175 km. Letalcem so danes na letališču priredili svečan sprejem, kateremu so prisostvovali poleg drugih češkoskv. vaški poslanik Jaroslav Lipa. rumunski poslanik Cadere in poveljnik našega letalstva general Simovič. češkoslovaški letalec Košaf je tudi danes nad beograjskim letališčem izvajal nekaj svojih vratolomnih akrobacij ter zadivil številno množico.
Nova Glavna zadružna zveza konstituirana
Beograd, 1. septembra. AA. Danes ob 10.15 dopoldne je bil v dvorani inženjer-skega doma ustanovni občni zbor nove Glavne zadružne zveze. Ob otvoritvi je imel dosedanji predsednik zadružne zveze minister dr. Korošec nagovor, v katerem je poudarjal, da je zadružništvo v našem narodu od začetka vestno izvrševalo svoje veliko poslanstvo, ter se je lepo razvijalo kljub vsem težavam, ki so prišle na pot. L. 1919 je bilo 11 zvez, danes jih imamo okoli 35; od 4.000 zadrug, ki jih je tedaj imela glavna zadružna zveza, jih je do danes nastalo skupaj 15.000. Število zadružnikov je že prekoračilo en milijon. S ponosom gledamo na to veliko zadružniško vojsko, ki ima na svojih zastavah mavrične barve zapisano: Ljubezen, mir in sloga za dobrobit naroda. Govornik se je spominjal onih zadružnih pionirjev, ki so zarezali prve brazde na njivi našega zadružništva. Zadružništvo je element duhovnega in materialnega blagostanja, motor, ki žene končno tudi naše vasi v prizadevanju za blagostanje in kulturni napredek. Nimamo pri nas niti ene kulturne, niti gospodarske organizacije, ki bi bila tako velika in tako močna kot je zadružništvo. Zato je ta organizacija činitelj, s katerim morajo računati vsi, ki žele dobro narodu in državi. Kot skoro 20 letni zadružni delavec v Jugoslaviji morem s ponosom pokazati na duha pomirljivosti in strpnosti ter složnega sodelovanja, ki je vladalo v teh zadružnih
vrstah. Zadružna ideja je bila sponka, ki je vezala ljudi raznih političnih in svetovnih nazorov in ta zveza se je kazala v medsebojnem spoštovanju m medsebojnem vzajemnem delu. Govornik je poudarjal uspehe jugoslovanskega zadružništva, ki so pripomogli, da tudi v mednarodnem zadružnem svetu nismo ostali neopažen činitelj.
Ce Bog da, bo v bodoče še boljše. Glavna zadružna zveza bo sprejela v svoje članstvo vsako novo zvezo, v kateri je bilo na dan. ko je bil uvejavljen zakon o gospodarskih zadrugah, včlanjenih 50 zadrug in ki je te zadruge resnično nadzorovala. Pred nami so velike naloge. Pred nami jo široko polje dela. Ne oziraje se na nevažne vsakdanjosti, bomo odšli vsi složno na delo, ki bo rodilo velike koristi za ves naš narod in za celo našo državo. Zatem je dr. Korošec prebral brzojavke Nj. Vel. kralj« Petru, kraljevim namestnikom, predsedniku vlade in ministrom. Navzoči so vzklikali Nj. Vel. kralju in knezu namestniku. Nato so se vršile volitve. Vsi sklepi so bili storjeni »oglasno. Po končani skupščini se je konstituiral upravni odbor in je bil na tej seji soglasno izvoljen za predsednika upravnega odbora Glavne zadružna zveze dr. Korošec, za prvega podpredsednika inž. Vojislav Djordjevič, za dragega podpredsednika Miloš Štibler, za tretjega Stepan Postičič in za četrtega podpredsednika dr. Anton Novakovič.
Mednarodni kongres zgodovine medicine
V Zagrebu so se zbrali ugledni zdravniki in zgodovinarji iz 23 držav
Ljubljana, 1. septembra.
Ze včeraj so prispeli v Zagreb udeleženci XI. mednarodnega kongresa za zgodovino medicine, ki bo slavnostno otvor-jen jutri ob 9. v dvorani nekdanjega hrvatskega deželnega zbora. Kongres bo vodil zaslužni predsednik mednarodnega združenja za proučavanje zgodovine medicine, znameniti kirurg prof. dr. Viktor Gomoiu iz Bukarešte. Pokroviteljstvo kongresa je prevzel Nj. Vis. knez namestnik Pavle, častna predsednika kongresa pa sta dr. Albert Bazala, predsednik Jugosl. akademije znanosti in umetnosti v Zagrebu, in dr. Aleksander Belič, predsednik Srbske akademije znanosti v Beogradu. Kongres sta, kakor znano, pripravila dva odbora v Zagrebu in Beogradu, predsednik centralnega pripravljalnega odbora pa je znani zagrebški zdravnik dr. Lujo Thal-ler. Zdaj ob otvoritvi kongresa bo izšla njegova knjiga »Od čarodeja in vražarja do modernega zdravnika«, ki je prva naša kompletna zgodovina medicine.
Po slavnostni otovoritvi bo jutri predaval prof. dr. Gomoiu o zgodovini kirurgije. Na zagrebškem zasedanju kongresa bodo zanimiva predavanja o prirodoslov-ju v ljudski medicini. Med nadaljevanjem kongresa v Beogradu bo predsednik beograjskega kongresnega odbora dr. Ri-sto Jeremič prečital svojo razpravo »Zgodovina zdravstvene kulture v Jugoslaviji«, o zanimivi temi »medicina v narodni poeziji« pa bodo govorili kongresisti iz Poljske, Turčije, Italije, Rumunije, Egipta in Jugoslavije. Na dnevnem redu kongresa v Beogradu je tudi zgodovina malarije v Jugoslaviji. Glavni referent bo dr. Ste-van Ivanič iz Beograda, o zgodovini malarije v turški dobi na področju Jugoslavije pa bo govoril dr. Siiheyl iz Carigrada. Iz Beograda bodo kongresisti napravili izlete v Južno Srbijo in Bosno, da spoznajo zdravstveno kulturo naših muslimanov ter si ogledajo razne zgodovinske spomenike.
Kongres bo 14. t m. zaključen v Dubrovniku, ki igra važno vlogo v zgodovini medicine. Na otoku Mrkanu je bila zgrajena prva karantena na vsem svetu, v frančiškanskem samostanu pa je najstarejša lekarna v Evropi. V Dubrovniku se je rodil eden izmed največjih zdravnikov XVII. stoletja Jurij Baglivi, ki je pozneje deloval v Italiji, a se je tudi na višku svoje slave s ponosom prišteval med Dubrovčane. O tem slavnem zdravniku bo predavalo več kongresitov, med njimi tudi slavni švedski kirurg dr. Erick Waller, ki že dolga leta proučava delovanje slavnega Dubrovčana. Berlinski vseučiliški profesor dr. Diebgen bo v svojem referatu navedel, da se je slavni dubrovniški zdravnik ukvarjal s kirurgičnim zdravljenjem jetike in da je z velikimi uspehi raziskoval malarija V raznih krajih Dalmacije in Italije je opazoval, da se je ta bolezen najbolj širila takrat, kadar so v nalašč za to pripravljenih jarkih namakali platno. To opazovanje je učenjaka dovedlo do važnih ugotovitev o prenosu malarije po komarjih. Na kongresu bo razkrito tudi delovanje dr. Josipa Plen-čiča, Hrvata ali Slovenca iz Gorice, ki je bil sredi 18. stoletja profesor medicine na Dunaju. Dr. Plenčič je raziskoval nalezljive bolezni in je bil na tem področju zaslužen prednik slavnega dr. Kocha. O delovanju in zaslugah dr. Plenčiča bo predaval monakovski profesor dr. Martin i MOUott Po zaHJjučisai hopflrssa w. Dubrov-
niku bodo udeleženci obiskali Lokrum in Cavtat, kjer je bilo starodavno Eskula-povo svetišče.
Kongresa se udeležuje okrog 120 zdravnikov in zgodovinarjev iz 23 držav. Med njimi so tudi ugledni znanstveniki iz Amerike in Azije.
Zmaga Ilirije v Splitu
Predsinočnjim je bil pred precejšnjim številom gledalcev, okoli S00, revanžni plavalni dvoboj Ilirija : Jadran, čeprav je Ilirija nastopila brez VVilfana in Mihaleka, ja vendar zmagala z eno točko razlike. Rezultati so bili naslednji:
400 m prosto gospodje: 1. Puhar (J) 5.17, 2. Scarpa (I) 5:34, 3. Petrone (J), 4. Lenart (I).
100 m hrbtno dame: 1. Beara (JI 1--Z7.3, 2. Fine (I) 1.33.8, 3. Bradač (I), 4. Sti-
panovič (J).
200 m prsno gospodje: 1. Cerer (I) 2:49, 2. Matošič (J) 3:02, 3. Hribar (I) 3:03, 4,
Bavšič (J).
100 m dame prosto: L Beara (J) l:14Jl, 2. Fine (I) 1:20.2, 3. Keržan (I), 4. SMar
(J).	m
100 m prosto gospodje: L Petrone (J>
1:03.9, 2. Ziherl (I) 1:05.4, 3. Demonte
(I) 4. Drezga (J).
100 m prsno dame: L Werner CD 1:3», 2. Binder (I) 1:42, 3. Stipanovič, 4. Ha-jek (obe J).
100 m hrbtno gospodje: L Bakačan (J") 1:18.4, 2. Schell (I) 1:18.5, 3. Pestevšek, (I), 4. Berfeta (J).	_ __ ^
4X100 m prosto dame: 1. Hmja 230A 2. Jadran 2:20.7.
Štafeta 4 X 200 m gospodje: 1- Jadran,
2.	Ilirija.	_
V	skokih je omagal Ziherl, waterpofo tekma se je pa končala s 7:0 (3:0) »a Jadran.
Po predzadnjem nastopu Ilirije in Jadrana v tej konkurenci je stanje točk v plavanju naslednje:
1. Triestina 469 (8), 2. Viktorija 414 (7),
3.	Fiumana 374 (7), 4. Ilirija 364 (7), 5. Jadran 335 (7) točk.
Povprečno so dosegli: Viktorija 59.1«, Triestina 58.625, Fiumana 53.48, Ilirija SS in Jadran 47.857 točke.
V	waterpoln je, kakor smo že ugotovili, zmagovalec Vaktorija z 11 točkami in razliko golov 44:10, nato pa sledijo Triestina 10 (28:30), Jadran 8 (38:14), Ilirija 6 (26 proti 32) in Fiumana 1 (4:54) točko.
V	tekmah za Jadranski pokal sta v zaostanku sedaj Se dve srečanji, m sicer med Ilirijo in Fiumano, ki bo to soboto v Ljubljani, in pa med Jadranom in Viktorijo, M bo na praznik 6. t. m. v Splitu. Iz stanja točk se vidi, da je trenutno Ilirija za 10 točk za Fiumano in ima torej teoretično še možnost, da bi se povzpela na tretje mesto. Vsekako bo sobotno srečanje Ib-rijanov z Rečani v teh okoliščinah skrajno napeto in seveda za oba kluba odločilnega, pomena.
Vremenska naooved
Zenranska vremenska napOvefl: Po veČini oblačno vreme z dežjem. Ponekod nevihte. Na severni polovici države se bo ohladilo. Deloma oblačno v južnih krajih. Na zahodu bo čez dan precej jasno.
I>unajsKa: Na obronkih južnih Alp pre-<*£ jam
potapljači so pomagali spraviti velik škropilni avto Iz Blejskega jezera
Pred nekaj dnevi je zgrmel v Blejsko jezero veliki škropilni avto, Id ga je zdraviliška komisija na Bledu nabavila, da bi bile blejske ceste v glavni sezoni čimbolj čiste. Veliki avto jo moral vodo črpati iz jezera pri Mlinem, kjer se jezero odteka proti Savi. Ko je bil avto že poln vode in je hotel šofer odpeljati, so popustile zavore in je avto zgrmel v jezero. Šofer se je še pravočasno rešil z odskokom. Na razne načine so skušali avto spraviti iz jezera. Na pomoč so bili poklicani mladi potapljači iz Ljubljane, študentje, ki so se nedavno v potapljaštvu poizkušali na našem Jadranu, o čemer je »Jutro« podrobneje poročalo. Pomoč teh pogumnih fantov je bila res uspešna. V sredo so avto potegnili iz jezera. Kako se je pri tem godilo mladim potapljačem, nam v naslednjem pripoveduje njihov vodja.
vajo mimo mene, ker poživijo enoličnost razgleda.
Plavam blizu površja do mesta, kjer se dvigajo mehurčki iz potopljenega avtomobila. Počasi se spustim navzdol. Tišči me v ušesa, požiram sline, da mi odleže. Okrog mene se mrači, zazdi se mi, da visim sredi ogromnega prostora s temno-zelenimi stenami in dokaj čudni občutki me navdajajo pri tem. Voda v globino-meru — to je priprava, pritrjena na čelado, ki natančno pokaže globino — leze počasi navzgor, zdaj kaže dva metra, tri, ko prekorači značko štiri, zadenem z nogami ob tla. Ozrem se — tik mene stoji avto in brezizrazno bulji vame s svojimi velikimi očmi. Celo njegovo številko jasno razločim. Dalj ne vidim, voda je pre-motna. Ogledam si kolesa, do tretjine tičijo v blatu, osi so proste! Grem okrog avta in pridem do bomb s plinom, ki služi za pogon motorja. Pod zadnjimi kolesi leži nekaj oglatega, zdi se mi, da je skala. Potapljač Drago gre v globine	Če je ne bi bilo, bi avto najbrž mnogo
globlje zavozfl po strmem dnu in bi nik->Dober večer, zvedel sem, da Imata svo- dar več ne škropil blejskih cest. Jo potapljaško opremo. Občinski škropilni avto se je včeraj potopil v jezero, morda bi nam vidva lahko pomagala, da ga potegnemo iz vode?«
Za tako podjetje sva bila seveda takoj navdušena in z veseljem sva prišlecu, tesarskemu mojstru g. Kokalju obljubila pomoč.
Naša potapljaška Čelada bo čitatefjem
»Jutra« najbrž že znana iz podlistka z dne H. avgusta; kljub temu sva se pa čudila, da sega njena slava že do Bleda V pospešenem tempu .sva izvršila vsa potrebna popravila in izboljšanja, kljub nervozno-sti ;rva bila o pravem času gotova. V ponedeljek opoldne sva že sedela v gorenjskem vlaku, ki naju je vozil dogodkom nasproti. Zroč skozi okno, mi je venomer rojila misel po glavi: »Ali se bo posrečilo, CU ne?« Iz sosednjega vagona me pozdravi znan glas: -Zdravo, Janez, kam pa Ti?« •— »Na Bled po avto.« — »Kako, kako, to grem pa kar z vama!« — Na Lescah se nam pridružita še dva tovariša, Drago in Kasto, tako da nas je bilo pet, trije »izkušeni« potapljači in dva novinca.
Na Bledu nas je čakala poleg mojstrov tn delavcev tudi množica gledalcev. Menda so pričakovali, da se bomo zaleteli kar naravnost v jezero. Trajalo je pa le še dobro uro, preden je bila pumpa in drugo pripravljeno. Javno mnenje je dokaj skeptično sprejelo naš aparat:
»Slišite, to je spodaj odprto, voda vam bo vdrla notri!«
»Voda ne more notri, ker jo odriva zrak. ki ga dovaja pumpa skozi tole cev tn skozi ventil!«
»Se bo pa šipa zdrobila zaradi pritiska.«
»Vodni pritisk ne deluje na šipo, ker mu drži zrak v čeladi ravnotežje.«
»In pretežka je. saj tehta skoraj 20 kg.«
»Ti dve svinčeni uteži po 8 kg smo pritrdili zato, da ne vleče čelada potapljača navzgor.«
Sam sem šel prvi pod vodo. Brat Dušan mi je posadil čelado na glavo, Drago je pognal pumpo. Bine in Rasto sta vzela cev in vrv v roke. Napravil sem par korakov in val je zagrnil mojo pločevinasto glavo.
Odnehal je neznosni pritisk na ramena, postal sem lahek kakor pero in počutil
Na vrsti je Drago. Nanj odpade glavno
delo. Dve verigi naj priveže na sprednji konec avta. Verigo vzame v roko in se spusti v globino. Hitro in spretno opravi
svojo nalogo, vrne se po drago verigo in naveže tudi to.
Naslednji gre Dušan in priveže Se tretjo verigo. Zdaj bo pa menda dobro držalo. Šofer se spomni, da utegne biti zavora še malo pritegnjena. Grem še jaz enkrat k avtu in odklopim zavoro, kolikor se da Ogledam si vozle na verigi — res odlično so napravljeni!
Škripčevje stopi v akcijo, mnogo žulja-vih rok ga vleče. Verige se napno in se jamejo polagoma premikati, pri čemer se zarijejo v pesek. Ko je avto že za dober meter bliže bregu, nas prosijo, naj gremo pogledat, če se dobro pelje.
Na vrsti je spet Dušan. Bine se oglasi: »Jaz bi se pa tudi rad poskusil potopiti.« Nataknemo mu čelado in ga spustimo v vodo. Čez nekaj časa močno potegne za vrv, mi vlečemo, on vleče. Namesto glave se pokažejo noge — nekaj se je moralo pripetiti! Vzdignemo ga iz vode — šipa razbita, krvav obraz gleda skozi njo. Bine ne more iz vode, teži ga čelada. Z združenimi močmi ga vendar potegnemo v čoln, misleč že, da je napol mrtev. Pa se oglasi Bine z mirnim smejočim se glasom: »Saj ni nič hudega, le malo sem se opraskal ___«
Čez nekaj minut sta bila oba, Bine m čelada, spet cela — imeli smo namreč rezervno šipo s seboj. Pozneje smo rekonstruirali ta tragični dogodek. Bine je hotel plavati z glavo navzdol, ker se ni za-
sem se kakor ptica. Kakor ptica, ki leta po megli in ne vidi čisto nič. V morju je lepše, tam se odpira skozi kristalno čisto vodo razgled 20 do 30 m naokrog, dalje fele se izgubi v svetlomodri barvi morske vode. Tu pa se mi zdi, kakor da mi je težka zelena koprena legla na obraz, kajti jezersko vodo kali neizmerna množica enostaničnih alg in praživalic, tako zvani plankton, ki daje vodi zeleno barvo. Razveseli me gost roj mladih ribic, ki pripla-
Ivan Omuhen 70 letnik
Včeraj je praznoval sedemdesetletnico trtož, čigar življenjska pot je bila dokaj pestra.. Rodil se je v Trebnjem kot gruntarski sin. Vojake je odslužil v Gradca pri dragom: ih, nato je vozil pošto od Novega mesta do Litije. Ko je stekla železnica, je prestopil k železnici m opravljal naporno
službo blokovnika 34 let. O svojih doživljajih ve marsikaj zanimivega povedati, saj je bila vožnja poštarskih voz zelo zanimiva. Mož, ki ga čisla in spoštuje vsak znanec, je dolgoletni naročnik »Jutra« in je vzgojil s svojo družico Terezijo štiri otroke, same Sokole in nacionaliste. Posebno je srečen med svojimi vnuki — Sokoliči. K sedemdesetletnici mu iskreno čestitamo in mu želimo še mnogo zdravih in zadovoljnih let.
Mostišče so postavili, da potegnejo potopi j enea Iz jezera
Zadnji konec avto je precej globlje (7 m) in že seže v ledenomrzlo globinsko vodo, ki se ostro loči od toplejše, šest metrov debele vrhnje plasti. Zazebe me, zlezem na vrh avta, tu najdem motiko in jo vzamem s seboj ter splavam ven.
Poročam točno o vsem, kar sem videl. Sedaj pride glavno delo: avto privezati in potegniti na suho. Vsak navzoči ima svojo idejo in svoj načrt. Naš predlog ne najde razumevanja: vodni rezervoar na avtomobilu naj bi napumpali z zrakom, kar bi vzelo 2 uri časa, potem bi bil avto za 3000 kg lažji. Morda bi celo sam priplaval na vrh. Tudi zoper verige imamo pomisleke, le ena se nam zdi dovolj močna. Primernejše bi bile vsekakor žične vrvi!
vedal, da tega ne sme. Voda je vdrla v čelado, ki je v hipu postala za 10 kg težja. Zato se ni mogel pravočasno vzravnati, udaril je s šipo ob kamen in nesreča je bila tu. »Drugič bom že bolje napravil,« nas je potolažil.
Zadnji je šel Dušan in ugotovil, da avto lepo stoji in da so kolesa že izven peska.
Zvečerilo se je in ker je bilo naše delo končano, smo se poslovili v upanju, da bo drugo jutro avto že rešen.
Motili smo se. Zvedeli smo, da je v torek popoldne avto še tičal pod vodo. Verige so začele pokati od silnega tega, vendar so se dale spet zvezati. Šele v sredo so ga srečno potegnili na kopno.
svojo zeno
Zato se bo moral is let pokoriti v Ječi
Celje, 1. septembra
Pred velikim senatom okrožnega sodišča v Celju se je zagovarjal danes 76-letni posestnik Gregor Pevec iz Roginske gorce pri Šmarju pri Jelšah zaradi umora svoje žene.
Gregor Pevec je bil že lani v jeseni obtožen, da je dajal srvoji ženi Neži velike količine vina in žganja ter ji odtegoval hrano, obleko in telesno nego, da bi se za vselej otresel svoje žene in si vzel drugo, mlajšo. Letos 1. marca je bil pri razpravi v Celju obsojen siamo zaradi prestopka zoper življenje m telo na 3 mesece zapora. To kazen je prestal s preiskovalnim zaporam. Ko pa je prišel v nedeljo 22. maja sin Jože Pevec, ki je očetov kurator, obiskat svojo nekoliko slaboumno in bolno mater Nežo, jo je našel nezavestno v veži na cementnih tleh poleg stopnic, ki vodijo na podstrešje. Mati se je pozneje še večkrat zavedla in je izjavila, da jo je pretepel in prevrgel njen mož. Drugo jutro
je reva umrla. Imela je poleg manjših poškodb tudi zlomljeno 6. in 7. rebro na levi strani in na dveh mestih zlomljeno črevesno kost.
Obtoženi Gregor Pevec je sprva tajil svoje dejanje in je tudi nekaj časa simuliral slaboumnost. Pri razpravi pa je priznal, da je pobil svojo ženo na tla, a da je ni hotel usmrtiti. Stari Pevec se je hotel iznebiti svoje žene, da bi poročil Zofijo Žiofovo. ki je služila pri njem. Žlofova je izpovedala, da jo je Pevec večkrat nagovarjal, da bi usmrtila njegovo ženo in da bi zastrupila s sublimatom njegovega sina Jožeta in Antona Vrbovška, če bi neugodno pričal proti njemu v neki pravdi. Priče so slikale starega Pevca kot hudega ženskarja in nevarnega človeka.
Gregor Pevec je bil obsojen zaradi umora na 15 let robije, na trajno izgubo častnih pravic in na plačilo povprečnine v znesku 1.000 din.
Nezgoda dr. Staneta Rapeta ita poletu
Pri zasilnem pristanku v Klužu je ostal živ in zdrav
Včerajšnje poročilo o nezgodi dr. Staneta Rapeta na letalskih tekmah Male antante je vzbudilo v Ljubljani mnogo pozornosti in je marsikateri njegov znanec povprašal naše uredništvo o njegovi usodi. V teku dneva smo nato prejeli nova poročila iz Prage, ki so nam povedala, da se je dr. Rape izgubil pri poletu iz Užhoroda v Kluž. Naposled je dr. Rape srečno priletel do Kluža, vendar se mu je tik pred mestom zlomil vijak in je bil dr. Rape prisiljen pristati Letalo je ostalo nepoškodovano, tudi dr. Rapetu se ni ničesar zgodilo. Z beograjskega letališča so mu včeraj odposlali nov vijak. V ostalem je dr. Rape že na poletu do Zlina doživljal nezgode, o čemer nam priča naslednje njegovo pismo, ki smo ga včeraj prejeli:
Zlin, 29. avgusla
Prva etapa je že za na mil Najbolje so odrezali na njej Cehi, ki lete po svojem ozemlju. Naši so se dobro držali in ekipa kapetana Bjelanoviča-Krelja je dosegla med nami najboljši čas po napovedi.
Žc, od vsega počet ka me Je spremljala smola. Dež mi je razmočil v poletu od Ljubljane do Prage propeler, tako da je počil na štirih opasnih mestih. Iffkal sem novega, telegraf i rala in telefonirala je naša službena komisija, ki nas spremlja, tik pred odle-tom pa sem dobil propeler od nekega Čeha. Žal z njim motor dela preveč obratov, tako
da se mi greje in dosežem z reduciranim plinom kakih 20 km manj na brzini, kakor sem bil napoveial. Na tej etapi je bik) za mene merodujno le to, da vobče pridem in izgubii sein 3?> minut na ča^u.
V tem je včeraj prispel propeler ffi Beo» grada, je pa počen in zato neuporaben in moram leteti s češkim naprej preko Bukarešte do Beograda. Možnosti, ki w> sicer bile za moie letalo, ginejo, toda poizskušal bom naprej, da izgubo v brzini vsaj delno zmanjšam. Že med poletom nas je razpršila nevihta na vse strani. Oni, ki imajo instrumente za slepo letenje, so šli v nevihto, mi r>a smo nevihto obleteli desno in levo, vsak po svojem nosu. Čehi. 'ki bolje pozna.jo me» teoroiotke prilike, so se izogibali desno: <iru>i. ki so to videti >5'0. Jaz pa sem ušel levo. toda obseg nevihte je bil tako velik, da sem morail daleč od pravoa žn sem tudi tu izgubil na času. Stroji stoje zunaj na prostem, moči jih pravi jesenski dež že drugi dan mi pa zgubimo živce zaradi čakanja in brezdelja. Če bo jutri vreme povoljnejše, oren in na drugo etapo, ki je najtežja zaradi prehodov preko planin in dolžin posa* meznih etap. Zlin — Bukarešta! Ta del bo trda preizkušnja za material in za nas. Vse je pa boije od čakanja v brezdelju.
<?€>! stoletja že deluje CMD, darujmo še za pol stoletja 11
Pročehto poslopje po modela prof. Jožeta Plečnika kaže, da bo vbod v ljubljanske
Žale prav monnmen talen
arhitekt SptnSč pa Je pojasnil načrte doma vseh mrtvih, ki bo zgrajen po Plečnikovih načrtih in bo po svoji zamisli in izvedbi edinstven na vsem svetu. Mrliška veža namreč ne bo z vsemi potrebnimi oddelki združena v enem poslopju, temveč bo za vsakega mrliča določena posebna lopa in kapelica sredi zelenega gaja, druga od druge povsem ločena, s posebnim dohodom in ne tako, kakor so doslej po vseh velikih mestih gradili mrliške veže, da so rajnke polagali na pare v vrstah, kar seveda ne more vplivati tolažilno na pogrebce.
Proračun za glavno poslopje, v katerem bo na levi od vhoda obdukcij ska dvorana, soba za zdravnike in uradne osebe, shramba okrasnih rastlin, kletne hladilnice za mrliče in toaletni prostori, na desni pa upravna pisarna, sobi za duhovščino, stanovanje za hišnika ter kletna in podstrešna skladišča, nadalje deset kapelic za mrliče in vsa vrtnarska ureditev na prostoru ter dvojna živa meja krog in krog. znaša okrogla dva milijona dinarjev Gradbena dela je prevzel stavbenik Curk. ki pravi, da bo ž njimi še pred zimo gotov. Delo ostalih obrtnikov pa bo bržkone gotovo sredi prihodnjega leta.
LJubljana, 1. septembra.
Leta in leta se že vleče vprašanje zgraditve mrlilke veže. To, za Ljubljano predvsem higiensko zadevo so obravnavali pred številnimi forumi m vsakokrat so bili storjeni zaključki, ki so kazali, da smo tik pred uresničenjem načrtov, ki naj bi za mesto pomenil velik korak naprej v njeni komunalni politiki.
Zaprav si je težko predstavljati vse težave, zoper katere so se borile dosedanje in sedanja občinska uprava za izvedbo tega načrta. Prava smola se je držala vseh načrtov. Bilo je treba skleniti več zemljiškoknjižnih pogodb, časih prav zavozlja-nih, pa se je zgodilo, da je sopogodbenik tik pred podpisom umrl. In podobnih zadev je bilo še mnogo. Vprašanje pričetka zgradbe prepotrebne mrliške veže se je vleklo skozi občinske seje leta in leta, kopičili so se zadržki in stotere ovire, nu, danes moremo poročati, da ljubljanske Zale že grade. Mestno poglavarstvo je popoldne povabilo zastopnike ljubljanskih dnevnikov k ogledu započetih del in splošnih načrtov. Načelnik odseka mestnega pogrebnega zavoda direktor Sušnik je pojasnil vse težave in ovire, ki so bile napoti, da je komaj sedaj prišlo do uresničenja te za mesto prepotrebne ustanove,
Na pragu meteorološke jeseni
Prikimal je september in po vrsti deževnih, hladnih dni se je davi najavil prvi sončni, toplejši dan meteorološke jeseni. Sonce se bo do 21. septembra vztrajno nižalo nad obzorjem, dokler ne bo na pragu astronomske jeseni v jesenskem enakonoCju odmerilo svetlobo na enako dolg dan in noč.
Medtem ko se v višjih legah še ves september bohoti pozno poletno cvetje in so krošnje dreves še dolgo po Malem šmarnu zelene, se odeva narava v nižinah že po prvih kladnih dneh na kraju avgusta v rahle odtenke barv odmirajoče jeseni. Le stopimo v meglenem jutru ali po dežju v gozdnato okolico, neslišno pada uvelo listje na-tla, drevje že zgodaj misli na zimski počitek. V zraku je še mnogo svetlobe, lepi in sončni dnevi se bodo še zvrstili — toda na jug se seli vedno več selivk. V mesta je pritisnila vesela mladež, odprla so se vrata šol in v imenik šolskih zapisnikov se vrste dolge vrste imen učencev od višjih razredov do najmlajših, ki bodo s plašnim korakom prvič stopili čez šolski prag.
V	letošnjem poletju je bil prvi mesec junij izredno suh. Lepi sončni dnevi so poživili tujski promet, v 8 deževnih dneh smo v Ljubljani dosegli komaj šestino povpreč-ka. 24.4 mm padavin. V Mariboru je padlo v 6 deževnih dneh rožnika 68 mm deževnice, v Zagrebu 69, v Beogradu 5 mm, ▼ Splitu in Kumboru v Boki ni bilo padavin.
Malo več dežja, čeprav še mnogo pod po-vprečkom je padlo na zemljo v juliju. V Ljubljani 92, Mariboru 72, Zagrebu 55, v Beogradu 75, v Splitu in Kumboru le 10 mm. V primeri s prvima dvema poletnima mesecima je bil avgust zelo deževen. Po-vpreček padavin za ta mesec znaša v Ljubljani 144, v Mariboru 113 mm. V našem mestu pod Gradom smo pa namerili meseca velikega srpana 247, v obdravski metropoli celo 285 mm dežja! Povpreček deževnih dni v avgustu znaša za Ljubljano 12, letos jih je bilo 22. Vse poletje pade ▼ naši kotlini v 40 padavinskih dneh povprečno 429 mm dežja, letos je dalo poletno nebo v 44 deževnih dneh 364 mm padavin. Primanjkljaj v primeri s povprečno mero gre tedaj na račun suhih prvih dveh mesecev.
Kako različno je poletno vreme ▼ Jugoslaviji kaže padavinski režim po državi. Ljubljano je doseglo vlažno nebo vse poletje v 44 dneh, v Mariboru je deževalo 35 dni, v Zagrebu 27, Beogradu 13, Splita 8, v Boki 11 dni. Jakost dežja je bila ▼ navedenih padavinskih dneh zelo neenakomer-no razdeljena. Vse poletje je dalo, kakor rečeno, v Ljubljani 364.1, Mariboru 385, Zagrebu 257.8, Beogradu 134.5, Splitu 106.6, v Kumboru 109.9 mm padavin. Najbolj deževni dnevi so bili v Ljubljani 11. in 14. avgusta, ko je padlo skupaj 79.1 mm moče v Mariboru je kazal vodomer 15. junija 42, 22. julija 30, 2. avgusta 38 mm, v Zagrebu največ 14. junija 22 mm, v Beogradu 4. julija 28 mm, v Splitu 30. avgusta 31.8, 31. avgusta celo 51 mm! Močno deževje na kraju avgusta je pljusknilo tudi v Boko v enem dnevu 43 mm padavin.
V	tako razporejenem padavinskem režimu je bila naša država kljub vsemu deležna obilne mere sončnih dni. Brezoblačno nebo nad Jugoslavijo je vedrilo srca tisočem letoviščarjev v dneh L, 9., 10., 22., 25. in 29. junija, 8., 15. in 21. julija, 5., 17. in 20. avgusta. Vmes je bilo sončne pripeke s temperaturami 30 do 38° C ob morju kakor v Podonavju na pretek.
Stanovitnejše vreme v prvih mesecih poletja je pripomoglo, da je po pomladnih ujmah letina zadovoljivo, ponekod izredno dobro dozorela- V višjih legah je zmerno toplo in mokro pozno poletje pogodilo žitaricam, ki so vajene hribovskega zraka, kašče, skednji in seniki ne bodo tako prazni kakor se je bilo bati.
Poslednji tedni poletja so prinesli mrzle viharje, nalive in sneg nad Evropo. Hlad je legel tudi v doline, z vseh strani so prihajala poročila o besnenju neviht, ki jih je bilo v teku poletja razmeroma malo. V Podunavju je bik) zadnje dneve še zmerom toplo in v Beogradu so imeli vse te dni 30 in še čez stop. C. Zgodnje nemirno vreme nad Evropo, ki se z ujmariii stopnjuje, čim bolj se bližamo jesenskemu enakonočju, daje naslutiti, da bo letošnja jesen še večkrat poskusila preiti s snegom pred zimskim časom v doline. Samo zaradi kontrole poglejmo. kaj obeta stoletni koledar ▼ letošnji jeseni.
Toplejše bo do 4. t. m., slede nočne nevihte, nato lepi, vetrovni dnevi. Po krajevnem dežju 9. t. m. se bo shladilo, od 13. do 16. deževno, od 17. do 26. t. m. pa toplo poletno vreme. Dež do kraja meseca in izmenoma še dalje do 14. oktobra. Ponovno se bo shladilo in sredi oktobra je najavljen prvi jesenski sneg. Krajevno deževje z vetrom bo sledilo do 21. oktobra, do konca meseca pa toplejše in prijetnejše vreme.
Jasni, ponoči mrzli dnevi se obetajo tja do 6. novembra. Sledil bo dež, nato oblačno, precej mrzlo vreme. Sredi novembra bo po močnih nalivih znova priplesal sneg, nestanovitno, deževno in sneženo vreme do 28. novembra bodo prekinili sončnejši, a mrzli zadnji dnevi listopada. ki bodo prvega dne zime znova prinesli sneg.
Miroslav Stumberger f
Po daljšem bolehanju je včeraj zjutraj umrl v Ljubljani v 75. letu starosti g. Miroslav Stumberger, višji davčni upravitelj v pokoju. V Ljubljani, kjer je bival zadnje tri mesece pri svoji hčerki gospej Hermini Marinčevi, ni imel širokega kroga znancev, tembolj pa je v Brežicah, kjer je dolga leta deloval, užival sloves enega najuglednejših in najpopularnejših meščanov.
Pokojnik se je rodil Ml joBja 1863 V, Šmarju pri Jelšah. Bil je sin posestnika in graščinskega oskrbnika. Ko je opravil sred
njeScrtstoe bIiiBJb to odsfnJBl vojaško leto, je vstopil v shzžbo davčne uprave v Brežicah, kjer je tudi našel svojo zvesto življenjsko družico. Kot davčni adjunkt je bil prestavljen ▼ rojstni kraj Šmarje, kjer si je ustvaril domače ognjišče in kjer se mu je rodilo 5 otrok. V takrat nemškutarskem Šmarju se je izkazal kot odločen narod-jak ter si je pridobil glavno zaslugo, da je trg Šmarje pri novih volitvah pokazal slovensko lice. Posledice seveda niso izostale. Narodno zavedni uradnik je moral v gor-nještajerski Liezen, a tucfi tu si je s strokovnim znanjem, z možatim nastopom, ljubeznivostjo in postrežljivostjo pridobil spoštovanje prebivalstva.
Po nekaj letih je bil kot davkar prestavljen v Sevnico, kjer se ga starejši tržani pač še dobro spominjajo. Naposled je prišel kot načelnik davčnega urada zopet v Brežice. Tu je stopil ob koncu vojne kot davčni nadupravitelj v zasluženi pokoj. A tudi kot upokojenec ni miroval. Ob prevratu je kot strokovnjak marljivo sodeloval pri prevzemu Mestne hranilnice in občinske uprave v slovenske roke, bil je član občinskega odbora, šolskega sveta in odbora hranilnice in je nato še vrsto let deloval kot odbornik posojilnice. Ko se je letos težkega srca poslavljal od Brežic, se je pač že dobro zavedal, da se bo živ le še težko vrnil v predragi kraj. Navzlic najskrbnejši negi je zdaj bdtezen v grlu dopolnila svoje. Ob krsti zglednega družinskega glavarja žalujejo edini sin Miroslav, kapetan bojnega broda, tri hčerke, ki so a s svojimi uglednimi možmi ustvarite lastna družinska ognjSča. vrsta vnukov in še širok krog-sorodstva in prijateljev. V soboto Ob a bodo pokojnika prepevali izpred mrliške veže na Vidovdanski cesti v Brefflce, kjer ga. bodo ob 16. spremili k večnem« počitku. Naj mn bo po ptodnem ckein Jahak počitek v ljubljenem kraju, ngSednim družinam
Domače vesti
*	Kralj bo kumoval sokolskemu prapora
Prapora, ki ga razvije Sokol v Slovenski Bi" strici ob priliki 251etmice 4. t m. bo kuino« val Nj. VeL kralj Peter II.
*	Mednarodni turistični Kongres. Mednarodna zveza organizacij za turistično propagando ima, vsako leto svoj kongres, pri katerem sodelujejo predstavniki turističnih organizacij iz vse Evrope. Namen teh kongresov je vzajemnost turistične propagande ter pobude za zakonodajo o turizma. Prvi kongtres mednarodne turistične propagande je bdi leta 1925. Letos bo kongres v Jugoslaviji od 25. t. m. do 5. oktobra. Začetek kongresa bo 25. t. m. v Beogradu, 28. t m. pa bodo udeleženci preko Sarajeva odpotovali v Dubrovnik, kjer bo nadaljevanje kongresa. 3. oktobra bodo prišli komgresisti y Split in 5. «kto-bra bo zaključek kongresa v Splitu ali pa v Zagreba. Predsednik letošnjega kongresa bo sedanja, predsednik mednarodne turistične zveze polkovnik Pealiny iz Belgije.
*	Ix Legije koroških borcev. V nedeljo odkrije mestna občim V Kamnikni spominsko ploščo pokojnemu generalu Rudolfu Maistru na njegovi rojstni hiši. GJavni od* bor LKB se udeleži odkritja spominske plošče P« delegaciji, ki bo položila na spomenik venec ter se poklonila spominu idejnega ustanovitelja te organizacije. Vabljeni vsi koroški torci, da se udeleže te proslave. Odhod iz Ljubljane z vlakom ob 8.05.
*	Poročila sta se v cerkvi sv. Jakoba v Ljubljani znani športni delavec, sedanji agilni generalni tajnik Jugoslovanskega zimsko športnega saveza g. Tone Kunstelj, uradnik Pivovarne Union in gdč. Jožica Poženel, zaščitna sestra Protituberkuloz-nega dispanzerja. Mlademu narodno zaved. nemu in naprednemu paru žele obilo sreče v zakonu ženinovi prijatelju
*	Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubi jar-
m je prejela meseca avgusta od podružnic: Celje m. 2300, Celje ž. 444, Ptuj m. 600, Ptuj ž. 600, Hrastnik m. 100, G. Radgona S00, Litija 200, Svečina 125, Sp. Sv. Kun-gota 263, Brežice 230, Gornjigrad 400, ši-ška m. 250, Ljubljana, I. ljubljanska moška 776 din. — C. M. obrambni sklad: dr. Jakob Rebernik, Celje 134 din. Razni prispevki: Volilo pok. Marije Gale, Ljubljana 1000 din, Upirava »Jutra« 150 din, Iv. Hribar, Ljubljana 300 din, I. Klemene 200 din, A. Potočnik 400 din, A. Rejc 170 din, J. Zupančič 130 din, Iv. Rozman 70 din, Iv. Mar-helj 150 din, neimenovani 100 din. — Skupaj 9.392 din.
*	Razstava goveje živine na ljubljanskem velesejmu odpo^adana. Ker se je v naših krajih v zadnjem času ugotovila slinavka in parkljevka ter obstoji nevarnost še nadalj-nega širjenja te bolezni, je jesenska razstava sivorjave govedi na velesejmu v Ljubljani odpovedana. — Odbor za razstavo sivorjave dolenjske govedi v Ljubljani.
*	Znižana voznina za poset skupščine in kongresa jugoslovanskih agronomov v Za« grehu. Kakor smo že beležili, je ministrstvo za promet odobrilo s svojim odlokom G. D. št. 88082/38 članom združenja jugoslovanskih agronomov za poset skupščine in kongresa v Zagrebu dne 4. in 5. septembra 75% popusta od normalne vozne cene. Ta ugodnost velja za odhod od 2. do 4. in za riovratek od 4. do 12. septembra. Udeleženci, ki so člani združenja jugoslovanskih agro* nomov, dobe na odhodni postaji obrazec K 14 na podlagi svoje članske legitimacije in kupijo polovično vozovnico do Zagreba, ki velja po potrditvi o udeležbi na kongresu tudi za povratek. Člani, ki do sedaj še nimajo članskih legitimacij, naj se takoj obrnejo na sekcijo ali na glavno upravo
Mnogo so cenejše *jfi >sjf
Tovarna Lutz-peči, Ljubljana VIL Glej Velesejem paviljon »F«.
*	Motorni vla^i na progi Zagreb—B o-grad. Kakor smo že poročali, je italijanska železniška direkcija stavila predlog da bi uvedla na progi Zagreb—Beograd dva svoja najmodernejša motorna vlaka, katera je nameravala poslati na velesaj-me v Beograd ali pa v Zagreb. Predlog p bil sprejet in italijanska motorna vlaka sistema »Breda« bosta uvedena v promet 3. t_ m. Odhod motornih vlakov bo istočasno iz Zagreba in Beograda ob 6. zjutraj in ob 6. popoldne. Motorni vlaki se bodo ustavljali samo na nekaterih postajah. Najbrž samo v Sun ji, Brodu in Vin-kovcih, vse podrobnosti pa bo še danes ali jutri objavila železniška direkcija. Motorna vlaka bosta obratovala ves september. če pa bo velika frekvenca, pa ostane-; ta v prometu vse leto. Vožnja bo Majala samo 4 ure in 20 minut, cena pa bo 293 din, kolikor stane vozna karta IL razreda brzovlaka iz Zagreba v Beograd. Uvedba motornega vlaka bo vsem, ki imajo nujne opravke v Beogradu, dobrodošla. Saj bodo potniki že ob 10. dopoldne v Beogradu, bodo tam lahko opravili vse svoje posle in ob 10. zvečer bodo že spet v Zagrebu.
V zastarelih slučajih zapeke spremljanih po hemoroidih in oteklinah je naravna »Franz-Josefova« grenčica užita tudi v malih količinah pravi blagoslov. »Franz-Josefova« voda milo učinkuje in zanesljivo odpira, a tudi po daljši uporabi nikdar ne odreče.
Ogl. reg. S. bt. 15. 485 i5
*	Klic delavcev ii okolice Črnomlja. Prejeli smo: V okolici Črnomlja gradijo novi del ceste, ki naj bi skrajšala velike vzpetine ceste, vodeče iz Kočevja skozi Stari trg v Črnomelj. Mnogo zaslužka potrebnih Belo-krajincev je našlo tukaj dela, a nekaj nas teži: Že ves mesee delamo in do danes še nihče ne ve, koliko zasluži delavec na dan. Kakor težko je delo če si v negotovosti zaradi plačila in še v velikem strahu povrh! Navajamo primer: Delavec vpraša, koliko bo zaslužil. Odgovor: Odpust iz službe. In to je storil preddelavee, ki je iz tujine prišel k nam in govori slovenščino tako, da nam je vsem težko, ko tako mrcvari naš jezik. Pristojno oblastvo prosimo, da ukrenejo potrebno in izboljšajo naš položaj. — Delavci.
*	Vpisovanje v Enoletni trgovski tečaj pri Trgovskem učnem zavodu v Ljubljani, Kongresni trg 2/n (prostori Dopisne trgovske šole) se vrši dnevno med običajnimi uradnimi urami. Vsa pojasnila in prospekti so interesentom brezplačno na razpolago
*	»Naš dan« prejmejo danes vsa šolska upravitelj stva. Želeti je, da pridobe gg. poverjeniki med učenci čim več naročnikov, saj je to naš najcenejši, po opremi najlepši mladinski list.
*	Pretep med bratoma. Med bratoma M. v Poljanah pri Dolenjskih Toplicah je nastal zaradi družinskih razmer prepir. Beseda je dala besedo, nakar je prvi udaril drugega in že sta se pričela boriti za nadmoč. Ker sta bila oba enako močna, je eden izmed njiju hitel iz hiše, da bi se oborožil s kolom. Tak 6e je hotel vrniti v hišo, ko je ravno mimo prišla orožniška patrulja. Ker je bilo že precej temno in je orožniška patrulja svetila, je baje mislil, da mu je prišel brat naproti ter je s kolom navalil na orožniško pa' truljo. Ker razburjenemu orožniško pomir-jevamje ni zaleglo, so ga orožniki odvedli v novomeške zapore.
*	Fotografija v naravnih barvah je večini naših ljudi še zelo malo znano področje. III. mednarodna razstava umetniške fotografije na septembrskem ljubljanskem velesejmu nam kaže s tega področja zanimive primere novih in starih načinov. Obiskovalci pa se bodo gotovo v masah zbirali pred pultom, na katerem to v vseih odtenkih mavrice žarela barvna simfonija nekaj sto diapozitivov članov ljubljanskega fotokluba. Nešteti bodo spoznali šele ob tej prilikii. kako lep in pester je naš svet in kako silno bogata je naša fotografija v vseh ozirih.
Mnogo so cenejše jrfr—■-«_ ^
Tovarna Lutz-peči, Ljubljana VIL Glej Velesejem paviljon »F«.
*	Staršem, ki nameravajo svoje otroke šolati na trgovskih šolah svetujemo, da se obrnejo na ravnateljstvo drž. priznanega enoletnega trgovskega učilišča »Christofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska cesta 15. Zavod izobrazuje za vsakovrstno pisarniško službo. Izpričevala služijo kot dokaz sposobnosti za nastop pisarniških mest v raznih gospodarskih podjetjih in kot dokaz celotne učne dobe ter leto in pol pomočniške prakse, zato je dana možnost otvoriti lastno trgovsko podjetje. Poučujejo se predmeti državnih trgovskih šol, v glavnem v obsegu dvorazrednih trgovskih šol po predpisanem učnem načrtu. Zavod je največji te vrste, potrjen tudi od ministrstva trgovine in industrije, organiziran kot redna enoletna trgovska šola in je po ustroju najpopolnejši. Edinstveno so urejene praktične pisarniške in knjigovodske vaje v posebnih učilnicah in tako se dijaki (-nje) že v šoli praktično pripravljajo za službo. Posebnost je tudi največja stro-jepisnica, 40 pisalnih in računskih strojev. Zavod je edini te vrste, ki ima. lastno šolsko poslopje in kar je najvažnejše, zidano le v šolske namene, v mirnem kraju blizu mestnega središča, toda od cestnega trušča popolnoma nemoten. Ker je v lastnem poslopju, je šolnina najnižja. Manj premožni imajo popust. Osebne in pismene informacije, slikane prospekte daje ravnateljstvo brezplačno. Vpisovanje dnevno.
Kislo zelfe, repa
in cele glave za sarmo, novo, prvovrstno dobavlja po brezkonkurenčni ceni GUSTAV ERKLAVEC, Ljubljana, Povšetova ul. 47. telefon 25-91.
*	Se eno potovanje v Pariz in London.
Da bi omogočil tudi onim, ki se niso mogli ta mesec udeležiti potovanja v Pariz in London, organizira »Putnik« od 24. septembra do 3. oktobra še eno tako potovanje z najnižjimi stroški. To 12dnevno potovanje bo nudilo udeležencem morda nikdar tako ugodno priliko spoznati Pariz in London
v času, ko je tam najbolj živo. Pri tem je predvideno tudi enodnevno bivanje v Benetkah in poldnevno v Milanu. Cene vsega aranžmaja za udeležence iz Beograda znašajo 3.490, iz Zagreba 3.340, iz Ljubljane pa 3.265 din. Prijave udeležbe bodo sprejemale biletarnice »Putnika« najdalje do 10. septembra in dajale bodo vsa obvestila in prospekte brezplačno.
h Ljubljane
b— Francoski konzul je otvorfl nov0 ljubljansko knjigarno. Včeraj se je v prostorih sloveneko-francoske knjigarne, ki jo je na
dvorišču palače »Groaiie« uredila Akademska založba, zbrala elitna družba prijateljev francoske kulture, da prisostvuje otvoritvi novega zavetišča francoske knjige. Konzul g. Remerand je spregovoril v francoščini otvoritveno besedo, v kateri je izrazil svoje zadoščenje, da dobiva knjiga njegove domovine v Ljutdjani nov in dostojen prostor, iz katerega se bo širila med slovensko izobraženstvo. V lepem in simpatičnem govoru se je predstavnik Francije spominjal lanske razveseljivo uspele razstave francoske knjige in govoril o njenem vekovitem kulturnem poslanstvu, čestitajoč last miku nove knjigarne g. Silvestru S k e r 1 j u. V slovenščini je spregovoril v imenu prijateljev Francije g. univ. prof. dr. Boris Furlan in s prepričevalnimi besedami poudaril pomen širjenja francoskega jezika in knjige. Obema govornikoma se je zahvalil g. Škerlj, 6 čimer je bila knjigarna izročena prometu.
u— Narodna čitalnica v Šiški vljudno obvešča članstvo, društva zastopstva in narodne noše, da bo slavnostno razvitje društve» nega prapora na trgu v Šiški nepreklicno v nedeljo 4. t. m. ob 14. V primeru slabega vremena bo 9lavnost v salonu restavracije pri Keršiču. V istem .salonu bo na predvečer koncert pevskega zbora- Začetek ob 20. Prireditelji prosijo hišne posestnike v Šiški, da na dan proslave na čast gostom razobesijo zastave.
u— Mariborsko gledališče v Sokolskem domu v šiški. člani mariborskega gledališča bodo pod vodstvom glavnega režiserja Jožeta Koviča uprizorili v šišenskem Sokolskem domu 7. t. m. zvečer zabavno in izredno duhovito komedijo »Dva ducata rdečih rož«. Sodelovali bodo gdč. Starčeva, Savinova ter gg. J. Kovič in Košič. Ker je zanimanje za to gostovanje že danes precejšnje, opozarjamo občinstvo, da si že prej rezervira vstopnice.
u— Slogina glasbena šola sprejema gojence za solo-petje, vse instrumente razen harmonike in orgel, teoretične predmete, mladinsko petje, orkestralne in komorne vaje. Vpisovanje vsak delavnik od 9. do 12. in od 15. do 18. v šolski pisarni v Praža-kovi ulici 19.
u— pianinsKJ tab<>r priredi Slovensko planinsko društvo v nedrljo 4. septembra na Ok reši ju ob priliki 30 letnice proslave Frischaufovega doma. Podružnice SPD bodo priredile izlete svojih članov na zbor planincev. Osrednje SPD priredi avtobusni izlet v Logarsko dolino. Avtobus bo odpeljal v nedeljo 4. t. m. ob tričetrt na pet zjutraj in ne ©b 4. iz Tavčarjeve ulice. Prijave za avtobusni izlet sprejema pisarna SPD Ljubljana, Aleksandrova cesta 4
1.	nadstropje najkasneje do petka 2. septembra do 19. ure. Razen tega bo prirejen izlet že v soboto do Kamniške Bistrice ter takoj naprej do koče na Jermano-vih vratih (Kamniško sedlo), kjer bodo izletniki prenočevali. Drugo jutro poset Okrešlja ter udeležba na manifestacijskem zboru planincev. Planinci, udeležite se svojega planinskega tabora v čim večjem številu!
ZAVOD ZA ORTOPEDSKO IN SPLOŠNO GIMNASTIKO
BREG 20. — TEL. 2620. ZOPET REDNO ODPRT.
u— Udruženje jngoslovenskih inženjer-jev in arhitektov sekcija v LJubljani vabi člane k ogledu železobetonskih stropov po načinu inž. Umeka na zgradbi >Salusc v Ci-galetovi ulici. Sestanek danes ob 4. popol* dne na kraju samem.
ZDRAVILIŠČE
Eadio-Therma, Laško
Znižane cene
Od 1. septembra dalje je pavšal za 10 dni
Din 600.—, za 20 dni Din 1.100.— Zahtevajte prospekte!
u— Poroka. Včeraj sta se poročila v cerkvi sv. Jožefa v Ljubljani g. prof. Marijan Čadež iz Prizrena, sin uglednega ljub* ljanskega znanstvenika, in gdč. Gizi de Czonka, hči lekarnarja. Mladi par je poročil ženinov stric Viktor Čadež, župnik iz Mekinj, za priči pa sta bila gg. inž. Vlado Čadež in Alfonz Gilly. prokurist LKB v Mariboru. Bilo srečno!
Mnogo so cenejše	f
Tovarna Lutz-peči, Ljubljana VII.
Glej Velesejem paviljon »F«.
a— Za mestne reveže je namesto venca na krsio cospe Ivanke Knificeve daroval g. Pavle Knaflič iz Šmartna pri Litiji 300 dhn. Velikodušnemu darovalcu se mestno poglavarstvo najlepše zahvaljuje.
u —Vsa kulturna javnost z zaraimamjem sledi delovanju naše igralske skupine Slovenske scene mladih. Zanimanje se z vea» kim dnem veča. In to ne brez vzroka. Kajti skupina bo počastila kraljev rojstni dan z akademijo, ki bo nudila še tako razvajenemu poslušalcu popoln umetniški užitek. Nastopili bodo naši priznani umetniki, ki bodo s svojim petjem in igranjem navdušili slehernega gledalca. Zato apeliramo na vso našo kulturno javnost, da se tega umetni* škega večera udeleži v čim lepšem številu. Akademija bo v dvorani bežigrajske narodne šole in sicer v nedeljo zvečer točno ob 20.30.
n— Odpiranje in zapiranje trgovin od 1. septembra dalje. Po naredbi o odpiranju m zapiranju trgovin smejo biti od 1. septembra trgovine v Ljubljani odprte od 7.45 do 12. in od 14. do 18.30. Na kraljev rojstni dan 6. t m. in na Mali šmaren 8. t m. morajo biti trgovine ves dam zaprte.
n— Učne gospodarje obvešča Združenje trgovcev, da bo vpisovanje v trgovsko nad. šolo od 1. do 5. t m. Popravni izpiti todo
2.	t. m. ob 14 naknadni za vršni iapiti 5. t. m. ob isti uri. Začetek šol« 12. t. m.
h— Pevke in pevc® vseh ljubljanskih zborov vabi Hubadova župa drevi ob 20. uri na nnjno vajo v Hubadovo dvorano Glasbene Malice.
| Najlepši eeški film, Id je bil na 1 HORDUBALOVI 1 KTNO TTNTON — Tel. 22-21	grajen na Krasna romanu	letošnjem bienalu v Benetkah! drama iz kmetskega življenja po K- Capka. Najboljši češki igralcC Danes ob 16., 19.15 in 21.15 uri.
		
u— železniški direkcij ▼ Ljubljani.
Stara dijakov so nam poslali: Kopalni j viak. ki je vozili ob pol dveh popoldne iz Ljubljane do škofje Loke. je železniška uprava a 1. septembrom ukinila, ker je bfl pač sezonski. Ampak ravno sedaj, ko se pri*"c pouk na srednjih šolah, bi bil ta vlak nujno potreben za dijake z Gorenjskega, saroo voziti bi moral do Kranja. Tako pa posedava jo po čakalnicah glavnega in gorenjskega kolodvora do 15-, ko šele odhaja prvi vlak proti Gorenjski. Vsi ostali vlaki proti Zidanemu most«, Rakeku, Novemu mesta, še celo Kamniku in Vrhniki imajo ugodnejši odhod, samo Gorenjska je stalno prizadeta. Tu<® za druge potnike bi bil ta vlak do Kranja jako primeren, saj bi imeli potniki s štajerskega ali Notranjskega takojšnjo zvezo z Gorenjskim. Gotovo bi se tega vlaka posluževali tudi prodajalci na živilskem trgu. ker jim opoldanski vlak pač prezgodaj odhaja. Ta vlak bi se gotovo obnesel, saj je že sedaj kot kopalni vlak, ko je vozil samo do škofje Loke in večinoma v neugodnem vremenu, imel lepo število potnikov, čeravno ljudje niso bili gotovi, ali vozi ob vsakem vremenu ali ne. Zato prosimo vsi Gorenjci železniško direkcijo, naj upošteva gornje razloge in uvede ta vlak kot redni vlak od Ljubljane do Kranja.
Iz Celja
Trgovsko učUišče in steno-grajski institut Robida v Ljubljani, Trnovska ul. 1§,
VPISUJE VSAK DAN._
u— Sredi Ljubljane rastejo najboljše gobe. Vojaški upokojenec g. Ivan Medic s Karlovške ceste, ki je, kakor mnogo starejših Ljubljančanov, vnet gobar, nam je prinesel v uredništvo kopico najboljših gob, šampinjonov. Nabral jih je v Zvezdi pod kostanji. Nekaj jih je našel tudi na Cankarjevem nabrežju ter pod kostanji na Ambroževem trgu. Da. treba je le nekaj prizadevanja in izkušenega očesa, pa lahko tudi po Ljubljani nabereš najokusne.iših gob. V ostalem pa si šampinjone lahko vsakdo vzgoji tudi v domači kleti. V drugih mestih lahko pri vsakem vrtnarju dobite seme, pa ne bi škodovalo, če bi bilo tako tudi v Ljubljani.
e— Združeni rrtoSkl zbori Celjskega pevsko g-a društva, »Oljke« in »Celjskega Zvona« bodo imeli drevi ob osmih v Narodnem, domu skupno vajo za proslavo kraljevega rojstnega dne.
e— Koncert pevdtega druživa »BtolSd« iz Leskovca bo v torek 6. t- m. ob 20.30 ▼ veliki dvorani Narodnega doma in ne T dvorani kina »Metropol«, kakor je bflo sprva javljeno.
e_ Vpisovanje k te!<n'adbi Sokola Ce-
Ija-matice bo od 1. t. m. dalje: za mladino vsako sredo in soboto od 16. do 17. v društveni sobi, za moško članstvo in trgovsko-obrtni naraščaj vsak torek in petek od 19.30 do 20., za žensko članstvo vsak ponedeljek in četrtek od 19.30 do 20. pri vodniku oziroma vodnici oddelka. Načelništvo opozarja starejše brate in sestre, da se do 30. septembra vpišejo zaradi morebitne vzpostavitve samci 1 j. ih oddelkov, če bo zadostno število prijavljenih bratov in sester. — Načelništvo.
e— Za roparski napad na Dobrni 7 robi je. Pred petčlanskim senatom okrožnega sodišča v Celju se je zagovarjal včeraj 18-letni delavec Anton T. s Klanca pri Dobrni zaradi poskusa zločinstva razbojni-štva in prestopka zoper življenje in telo. T. je bil slišal, da večkrat kak moški napade kakega pešca in mu vzame denar. Zato je tudi on sklenil, da bo kogarkoli napadel in oronal ter si z uropanim denarjem kupil kolo. Zato je vzel nekemu svojemu prijatelju nabit samokres in odšel v četrtek 11. avgusta okrog 15. v zdraviliški gozd. na Dobrni. Tam je zagledal na klopi Ano Sokolovo iz Beograda, ki je ni poznal. Ker se mu je zdela gospa premožna, je molče stopil k njej, potegnil iz žepa samokres in iz neposredne bližine sprožil proti njeni glavi. Krogla je samo oplazila gospo po desnem sencu poleg očesa in jo lahko poškodovala. Ko je začela gospa klicati na. pomoč, je fant pobegnil. Zaradi svojega zločina je bil včeraj obsojen na 7 let robi« je. O zadevi smo poročali v našem listu takoj po zločinu. Naše informacije so hO© točne. Zato se čudimo, da je uprava zdravilišča na Dobrni zahtevala takrat, da objavimo popravek, češ da ni šlo za nikak zločin, marveč zgolj za nesrečo.
| Junaki ulice
Junaški podvigi brigade malih G-Men-ov v velefilmu KINO MATICA 21-24 — ob 16., 19.15 in 21.15 un.
u_ Opozarjamo na vpis v šolo Glasbene
Malice, ki bo še danes in jutri od 9. do 12. in od 15. do 17. ure. Vsakdo, kdor je užival tudi glasbeni pouk na rednem učnem zavodu s točnim urnim načrtom, zna ceniti vrednost tega pouka pred drugim, ki je bolj priložnostnega značaja. Poleg pouka na inštrumentu. katerega so določili starši svojim otrokom, se mora otrok izvežbati tudi v teoretičnih predmetih kar je posebne važnosti pri glasbenem pouku. Čeprav so teoretični predmeti časih težki, so vendar neobhodno potrebni. Redna šola ne more preko teoretičnih predmetov, v priložnostnem pouku, se pa ponavadi popolnoma opušča vsa teorija. Zato vDieujte starši otroke v redne glasbene šole. Najstarejša, najuglednejša šola te vrste v Ljubljani je šola Glasbene Matice. Razdelitev k posameznim učiteljem in razdelitev urnika bo v ponedeljek 5. t. m. redni pouk pa se začne v sredo 7. t. m. Državni konservatorij vpisuje do 7. t. m. Sprejemni izpiti so 12. in 13., redni pouk pa se začne 16. t. m.
u— študentje so včeraj otvorili svoj sejem, tokrat na Bregu, pod kostanji. Tjakaj so jim določili prostor za njihove knjižne kupčije, ker je prostor ob klasični gimnaziji ob Gajevi ulici zavzela neka stavbna družba. Otvoritveni dan je bil prav živahen, tudi dovolj kupčij je bilo sklenjenih. Dijaki pa pravijo, da bi bilo še več in boljših kupčij, če bi bilo tudi lepo vreme za časa njihovega sejma. Kaže, da se jim bodo želje izpolnile, želeti je le, da bi njihove dobre kupčije ob začetku šolskega leta rodile dobre učne uspehe ob zaključku.
Dentist PALOVEC
KONGRESNI TRG ZOPET REDNO OEDINIBA.
Na drž. realni gimnaziji s klasičnimi vzoprednicami v Celju bo otvoritvena, služba božja v sredo 14. t. m._
KINO UNION. Danes »MEFISTO V OPERI« (Charlie Chan).
n— Bedno vpisovanje v državno priznano enoletno trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska 15.
je sedaj v septembru vsak dan dopoldne od 8. do 12. in popoldne od 2. do 7. ure. Zavod je potrjen tudi od ministrstva trgovine in industrije. Pismene in ustmene informacije brezplačno na razpolago.
Iz Gornje Radgone
gr— Meščanska šola. Dne L oktobra bo otvorjen v Gornji Radgoni L razred me» ščanske šole in nato postopno veako leto po ero razred več do popolne štirirazrednice, s čimer je obmejnemu prebivalstvu zelo ustreženo. Vpisovanje bo od 1. do 3. septembra v občinski pisarni, kjer morajo starši predložiti krstne liste učencev. Meščanska šola bo začasno ▼ poslopju banovrnskega, gradu na griču.
Kofcah
v udobnem domu, obdanem od planinskih vrhov. Par dni izprehodov v svežem planinskem zraku, v senci visokoležečih gozdov in ob izvrstni prehrani, ki Jo nudi planinski dom, si vsakdo — kakor čudežno — okrepi telo in duha. — Vsa celodnevna oskrba din 45.—. — Otroci 33% popust.
Iz Maribora
a_ Polni hvale nad lepotami Maribora in okolice so «e predstavniki madžarskega zdravništva in novinarstva odpeliali v sredo zvečer iz Pragerskega nazaj v domovino. Na poučnem potovanju po naših zdraviliščih itt letoviščih so si ogledali tudi Maribor in okolico. Občudovali so kopališče na Mariborskem otoku, kjer sta pozdravila goste župau dr. Juvan in zdravnik dx. Pihlar v imenu mariborskega zdravništva. Prisrčne zahvalne besede so spregovorili v imenu gostov zdravnik dr. G. Balazs iz Pečuja, šefurednik dr. D. Fenve iz Budimpešte, dr. L. Sik in novinar Sabezs iz Pečuja. Na Pohorju sta pozdravila odlične goste predsednik Tujskopromet-ne zveze v Mariboru inž. Šlajmer in Putrnkov ravnatelj Loos ter naš pohorski poet L. Zorzut	___
Pouk na enoletnem trgovskem tečaju iHERMES« prične 9. septembra. Do tedaj pa je tudi še vpisovanje. Kdor si želi tekom leta pridobiti temeljito trgovsko izobrazbo, naj se javi čimprej Maribor, Zrinjski trg 1. Poučujejo profesorji trgovske akademije.
a— Bran i bor na mejo« V nedeljo 4. t. m. gredo člani mariborske podružnice Bran i bora na izlet k Sv. Duhu na Ostrem vrhu. Z njimi gredo tudi pevci, ki bodo sodelovali Pri maši in pri pevskem nastopu. Kolesarji se odpeljejo ob 6. zjutraj z Vodnikovega tr» ga, ostaii pa s prvim vlakom do Fale. Ta izlet bodi izraz našega toplega zanimanja za obmejne rojake. Ob skrajno slabem vremenu bo izlet preložen.
VAŽNO! Prispela je velika količina Siemen-sovih kozarcev za vkuhavanje. Cene nizke, vsakomur omogočen nakup. Veletrgovina PINTER & LENARD._
a— Nacionalni in sokolski Maribor pohiti v nedeljo 4. t. m. v Slov. Bistrico, kjer ie veliko sokolsko slavie, združeno z razvitjem prapora slovenjebistriškega Sokola.
a_ Na Pob rež jn priredi Sokol na predvečer kraljevega rojstnega dne akademijo, dne 6. t ni. pa telovadni nastop, kri se ga udeležijo vsa mariborska sokolska društva. Zbor vsega sokolstva je ob pol 3. na Kralja Petra trgu. Sokolski društvi Maribor-Matica in Maribor III. se zbereta ob 14. uri pred Narodnim domom, nakar se članstvo v povorki poda na skupno zbirališče.
a— Ie pravoslavne parohije mariborske. Na rojstni dan Nj. Vel. kralja Petna IL 6. t m. bo v vojaški pravoslavni kapeli ob 9. liturgija, nato pa ob 10. zahvalna molitev. Pozivajo se verniki, da tej svečanosti pri* sosttvujejo v čim večjem številu.
a— Stari mariborski rod iinmira. V visoki starosti 84 let je preminila zasebnka Terezija Bednaršek. Umrla je v častitljivi starosti 83 let zasebniea Julijana Oertzel. Zala-jočkn naše toplo sočut je*
a— Žrtev strupenih jagod. V tukajšnji splošni bolnišnici je umrl 84 letni delaveo Anton Pobijaš u Ruš ker je kpvži',1 strapene jegode.
a— Celodnevna tera na otoku. V fcapaft-ščn n« Maritorskem otoku se uvaja s današnjim dnem celodnevna tura in veljajo dopoldne kupljene vstopnice za ves dan.
a— Bedna aiptaw na mosta. Predvče-rajSnjim se je vršita os mostu preko Booo-č«va na banovinski cesti med Gornjo Rad. cono in Ljutomerom sodrta ofcramasa, ki jo je vodil s. o. e. dr. Tu nato. Ha omenjenem mesta se je namreč 18. oktobra 1337. pnpetfla avtomobilska nesreča. TrSla sta tovorni awto in motocaa. Pri nesreči je dobil motoei-HSst 38 leteli mesarski mojster Frane Ba&č iz Srekmeev smrtnonevarne po.,
§kodbe na plevi ki jte fe lizredmim prizadevanjem zdravnikov pripisati, da je ostal pri življenju. Imel je namreč prelomljeno lobanjsko kost Radi omenjene nesreče je državni tožilec obtožil oba vozača, im sicer vodjo tovornega avta, 29 letnega šolarja Štefana, iJujnoviča iz Varaždina in mofcoci-klista Franca Ilešiča. V preiskavi sta oba zatrjevala, da sta vozila po pravi strani ceste in z zmerno hitrostjo. Pri sodni obravnavi se zadeva ni dokončno razčistila in bodo zaslišane še nekatere priče.
a— Novi avtobusni kolod\x>r v obratu. Z včerajšnjim dnem je novi avtobusni kolodvor na Glavnem trgu, ki je prvi te vrste v državi, v obratu. Avtobusna prometna pisarna se je preselila iz dosedanjih prostorov ob Državnem mostu v nove, lično in udobno urejene prostore na koncu avtobusnega kolodvorskega kompleksa. V dosedanje prostore prometne pisarne pride briv-nica, kjer bock> potniki lahko mimogrede postreženi.
a— Razgibano življenje na dijaških bor-zalu Zadnja leta se po ljubljanskem vzgledu tudi v Mariboru uveljavlja ob pričetku »ovega šolskega leta dijaška borza s prodajo starih knjig. Ta tradicija se tudi v Mariboru precej utrjuje, kar je pokazalo tudi včerajšnje živahno in temperamentno »borzno« življenje pred mariborskimi srednješolskimi ter meščanskcšolekimi zavodu
a— Radi bi se zabavali? Kupite ali naročite se na >Toti list«. 13. štev. izide v soboto 3. septembra 1938. Naprodaj v trafikah. Naroča se: Uprava »Toti list«, Maribor, Cvetlična 12.
Iz Kamnika
]ca— Mariborsko gledališče v Kamniku.
2NTa. praznik 8. t. m. bodo ob 20.30 nastopili v dvorani Narodne čitalnice člani Mariborskega gledališča z uprizoritvijo izredno zabavne, duhovite in nadvse zanimive modeme komedije i-Dva ducata rdečih rož«. Režira glavni režiser Jože Kovič; nastopijo Starčeva, Savinova, J. Kovič in Košič. Opozarjamo Kamničane na to redko in zanimivo gostovanje našega poklicnega gledališča severne meje in si že v naprej re-tervirajmo vstopnice.
Iz Zagorja
g>— Živahna stavbna sezona v zagorskem okolišu. Da je gospodarska kriza že precej popustila, nam najbolj kaže velik porast novih ličnih hišic v bližnjem okolju Ribnika. TPD je, kakor pred 10 leti, spet pričela ntfditi brezobrestna posojila rudarjem, ki si hočejo postaviti lastne domove. Okrog 30 hišic je deloma že dograjenih, v njih bodo rudarske družine živele brez skrbi pred izseljevanjem. Na Lokah, blizu rova, bo gradila TPD več poslopij za pisarne, delavnice in kopalnico. Zgrajen bo tudi nov šaht na travniku pod Robavsom. Preložilo se bo tudi banovirrsko cesto II. reda, tako da odpade klanec, kjer se nahajajo premogovne plasti. Cesta bo zavila pri Seršenovi trgovini proti Robavsu. Vsa ta dela je prevzelo podjetje inž. Dukič in drug, ki je pravkar izvršilo velika dela pri preložitvi potoka Kotredežice, kjer je našlo zaslužek prav lepo število brezposelnih.
z— Slabo obiskani sejmi. Ker je nekaj živine v laškem srezu sumljivo obolelo, je prepovedan dovoz živine na sejme v litijskem srezu. Zaradi tega sta bila seveda tudi oba zagorska sejma dne 3. in 29. avgusta slabo obiskana. Razen gostilničarjev so bili v ponedeljek zlasti nezadovoljni tudi kramarji. Na svoj račun pa sta prišla dva xpod marelo«. Prvi je prodajal kremo, s katero odpravljaš madeže iz obleke, drugi pa je imel »kolo sreče«. Tam je bilo naslikanih osem živali, da je lahko stavilo osem oseb po 1 din na žival. Ko se je kolo pognalo, je mož ustrelil v vrteče se kolo. Kjer se je izstrelek za-pičil v žival, je tisti, ki je stavil nanjo, dobil po 4 ali 5 dinarjev, drugo pa je ostalo prebrisanemu kramarju. Za take stvari imajo ljudje še vedno dosti denarja
Iz Novega mesta
n— Kino »Dom« v Sokolskem domu bo predvajal danes in jutri, obakrat ob 20.15, ter v nedeljo ob 15., 18. in 20.15 glasbeni velefilm »Napoli v ognju poljubov«. V glavni vlogi slavni pevec Tino Rossi. Predigra: Paramountov zvočni tednik. Prihodnji film na praznik 8. t m. »Florentine«. Predigra: »Snubci«.
Iz Slovenfega Gradca
Sg— Tatinska trojka izsledena. Vestni preiskavi orožnikov se je končno posrečilo narediti konec tatinskim podvigom ženske trojke, ki je že dalje časa bila prav pridno na delu v slovenj,graški okolici. Trojka ni bila nič preveč izbirčna ter je razen obleke in danarja kaj rada tudi posegala po perutnini in poljskih pridelkih. Pri vsah številčnih večjih in manjših tatvinah je imela glavno besedo neka Marija Vajncerlova iz Legna, ki si je pridobila prav pridni pomočnici v svoji 12-let-ni hčerki in njeni 11-letni prijateljici. Vse tri dolgoprstnice so že priznale svoje tatvine, vendar pa je preiskava dognala, da nosi glavno krivdo Marija Vajncerl, ki je svojo hčerko in njeno prijateljico z navajanjem k tatvinam zapeljala na pot kriminala.
*
SLATINA RADENCI. Madžarski zdravniki in novinarji, ki so bili na ekskurziji v Jugoslaviji v raznih letoviščih, so iz Varaždin-skifo toplic prispeli v zdravilišče Slatino Ra_ dence. kjer so bili skozi dva dni gostje tukajšnjega lastnika g. dr. Anteta Šairiča. Ogledali so si zdravilišče, ki ga je v zadnjih dveh letih moderniziral sedanji lastnik. Napravili so tudi izlet h Kapeli. Od nas so z avtokarji »Putnika« odpotovali čez Sloven* ske gorice v Maribor.
Daittske plašče
za jesen,
dežne plašče, jesenske obleke, športna krila in bluze, jutranje halje, pisarniške halje, otroško konfekcijo nudi pred vselitvijo v nove lokale po skrajno znižanih cenah
F. I. GORIČAR — Llubljana,
SV. PETRA CESTA 29.
Slovesna otvoritev
jesenskega velesejma
Ljubljana, L septembra.
Danes dopoldne je bil otvorjen letošnji jesenski velesejem z lepo slovesnostjo, ki so se je udeležili številni predstavniki vojske in oblastev ter zastopniki naših kulturnih in gospodarskih ustanov ter društev. Slovesno razpoloženje, ki se kaže ob vsakokratni otvoritvi velesejmskih prireditev, je dokaz, kako se vsa naša javnost zaveda velike vloge ljubljanskih velesej-mov za naš gospodarski in kulturni razvoj in napredek. Tega se zaveda zlasti Ljubljana, saj velesejem prinaša zlasti našemu mestu vsako leto dvakrat prav mogočen razmah tujskega prometa. Zasluga vele-sejmske uprave pa je, da zna leto za letom z zanimivimi razstavami in prireditvama pritegniti desettisoče obiskovalcev ne samo iz vseh krajev naše ožje domovine, temveč tudi iz najoddaljenejših krajev naše države in iz inozemstva. Navzlic temu, da smo danes otvorili že 44. velesejmsko prireditev in da je poteklo že 17 let od otvoritve prvega ljubljanskega velesejma, privlačna moč teh velesejmskih prireditev ni prav nič popustila in je nasprotno vsako leto zanimanje izredno veliko. Tudi ustanovitev beograjskega velesejma ne kaže niti pri posetu niti pri številu razstavljal-cev kake slabe posledice. Vse to je dalo velesejmski upravi pogum, da bo še letos po končanem velesejmu pričela graditi trajne velesejmske razstavne paviljone v železobetonu, tako da bomo prihodnjo spomlad lahko priredili velesejem v novih trajnih stavbah, ki bodo omogočile še večji razmah našega velesejma.
Pri današnji otvoritvi je visokega pokrovitelja velesejma Nj. Vel. kralja zastopal brigadni general g. Dušan Dodič. Ko je prispel na velesejem, mu je vojaška godba zaigrala v pozdrav. Kmalu nato je pristopil k mikrofonu predsednik ljubljanskega velesejma g. Fran Bonač, ki je v svojem nagovoru pozdravil številne zbrane predstavnike oblastev in zbrani konzularni zbor ter zastopnike našega javnega življenja, predvsem pa kraljevega zastopnika generala Dodiča. Otvoritveni slovesnosti so med drugim prisostvovali odpravnik poslov belgijskega poslaništva g. Goffar, francoski konzul Remerand, češkoslovaški konzul inž. Minovski in zastopnik italijanskega konzulata Santocchi. Iz Beograda je k slovesni otvoritvi prispel podpredsednik beograjskega velesejma inž Vasic, »Mariborski teden« pa je zastopal ravnatelj mariborske Tujsko prometne zveze g. Loos.
Otvoritveni nagovori
Predsednik uprave velesejma je v svojem govoru med drugim izjavil:
Na jesenskih razstavah, ki jih prirejamo pod geslom »Ljubljana v jeseni«, prikazujemo uspehe in napredek, ki smo ga dosegli v našem kulturnem življenju, pa tudi v posameznih specialnih panogah našega gospodarstva, ki so posebno značilne za življenje našega naroda.
Zaradi višje sile smo morali delno spremeniti naš prvotno zasnovani in že pripravljeni razstavni načrt. Nevarnost razširjenja živinske bolezni nas je prisilila, da smo morali odložiti nameravano razstavo plemenske živine, koz, ovac, kuncev, perutnine in razne divljadi. V tem oddelku smo se morali omejiti na državno razstavo čistokrvnih psov, ki jo prireja Jugoslovenski kinološki savez ter bo gotovo zbudila mnogo zaslužene pozornosti.
Jedro letošnje jesenske razstave tvori mednarodna razstava za foto in film. Po svojem obsegu in svoji pestrosti nadkriljuje ta razstava gotovo vse dosedanje slične prireditve v vzhodni Evropi. Ta razstava nam bo predočila tesno povezanost fotografije z vsakdanjim življenjem, z znanostjo in umetnostjo, pa tudi z gospodarstvom in politiko. Pokazala nam bo, da Slovenci v razvoju fotografije, ki je tudi eno izmed meril za kulturno stopnjo naroda, uspešno tekmujemo z najnaprednejšimi narodi sveta.
Kot posebno zanimivost naj omenim razstavo izdelkov slovenskih obrtnikov, ki so bili razstavljeni na letošnji mednarodni obrtniški razstavi v Berlinu ter so bili deležni vsestranskega priznanja
Med kulturnimi razstavami letošnje jesenske prireditve zavzema prav odlično mesto razstava slovenske likovne umetnosti, ki je po svojem obsegu in raznovrstnosti ter glede na število razstavljenih umetni-
kov letos posebno pomembna. Nadalje naj opozorim na razstavo, ki jo prireja neumorna Zveza gospodinj pod geslom »Naši gostje« in ki bo dala obiskovalcem gotovo koristne pobude za poglobitev domačnosti v rodbinskem in družabnem življenju. Agilni Aeroklub pa nam bo v soboto prikazal v velikem šotoru motorna in brezmotorna .jadralna letala, ki so izdelana po domačih načrtih in po domačih konstruktorjih, širokim slojem prebivalstva se bo s tem nudila prilika, da se seznanijo z osnovami jadralnega letalstva, ki je danes po vsem svetu predmet vsestranskega zanimanja. Ostale razstavne prostore zavzema kakor običajno naša domača obrt in industrija.
Vsem društvom in organizacijam pa tudi posameznikom, ki so sodelovali pri prireditvi letošnje jesenske razstave, izrekam na tem mestu iskreno priznanje in zahvalo.
Predsednik Fran Bonač je ob zaključku svojega govora nazdravil Nj. Vel. kralju in kraljevskemu domu, nakar je godba zaigrala državno himno.
V imenu Fotokluba je nato spregovoril njegov predsednik dr. Del Cot. Zahvalil se je vsem, ki so pripomogli k organizaciji velike razstave fotografije in filma, ki je plod sodelovanja mnogih činiteljev, tako znanstvenih ustanov, fotografskih tvrdk in fotoamaterskih organizacij. Razstava je združila najrazličnejše panoge znanosti in umetnosti, gospodarstva in kulture, da pokaže, kako je fotografija združena z njimi in kako je tudi delo fotoamaterjev združeno z njihovim delom.
Končno je še spregovoril ban dr. Marko Natlačen, ki je poudaril važno delo ljubljanskega velesejma. Izrazil je čestitke velesejmski upravi z željo, da bi se ljubljanski velesejm lahko že skoro izselil iz sedanjih prostorov v stalne zidane razstavne prostore.
Velesejmski ustanovi je čestital v imenu Nj. Vel. kralja ,kneza namestnika Pavla in kraljevskega doma k lepi prireditvi zastopnik kralja brigadni general Dušan Dodič.
Po slovesnosti otvoritve so si gostje ogledali velesejmske razstave ter so izražali občudovanje in zadovoljstvo nad njimi.
Že prvi dan — odličen poset
Takoj po končani otvoritveni slovesnosti je na sejmišče navalila publika in še dopoldne je v paviljonih kar mrgolelo obiskovalcev. Poset je bil že prvi dan izredno velik, kar je v znatni meri pripisati državni razstavi plemenskih psov, ki bo že jutri v petek po končani ocenitvi zaključena. Sedanja razstava je 4. državna in 12. razstava psov v Ljubljani. Navzlic temu vzbuja nepričakovano pozornost, ki kaže kakšno ljubezen goji naša javnost nasproti tem najzvestejšim spremljevalcem človeka. Razstava pa je tudi prirejena v velikeni obsegu in vsebuje 165 najlepših in najbolj izbranih plemenskih živali. Največ psov so poslali razstavi j alci iz dravske in savske banovine, nekaj krasnih živali pa je prispelo tudi iz inozemstva. Udeležba iz inozemstva bi bila mnogo večja, ko bi ne bilo takšnih deviznih težkoč. Razstavljeni so predvsem lovski in športni psi. Med njimi vzbujajo največje zanimanje trije krasni odrasli psi pasme »Saluki« (perzijski hrti) s 4 mladiči, last Nj. Vel. kraljice Marije. Prireditelji so bili posebno počaščeni, ker je bil ob otvoritvi velesejma delegiran na razstavo kraljev zastopnik artilerijski major Arandjelovič. Med domačimi pasmami vzbujajo največ priznanja istrski braki in ilirski ovčarji. Posebna žirija, ki jo tvorijo trije inozemski priznani sodniki in trije domačini, ocenjuje živali in bo svoje delo končala zadnji dan razstave
Splošno priznanje in občudovanje vzbuja pri vseh posetnikih krasna razstava fotografije, ki zavzema ves paviljon »J« iin vrhu tega še oba srednja paviljona in »N«. Zlasti razveseljiv pa je tudi velik obisk na razstavi slovenske likovne umetnosti, ki vzbuja pozornost tako po obsegu in raznovrstnosti, kakor tudi po velikem številu razstavljajočih umetnikov.
Popoldne je obiskal velesejem v spremstvu bana dr. Natlačena trgovinski minister inž. Kabalin. Na velesejmu ga je sprejej direktor velesejma dr. Milan Dular, in mu razkazal vse razstave. Minister je čestital gospodu direktorju, da je letošnja jesenska prireditev tako skrbno organizirana.
Narodna banka bo znižala eskontno obrestno mero za pol odstotka
Ponovno smo že na tem mestu opozorili na nujno potrebo splošnega znižanja obrestne mere v naši državi Pri tej priliki smo tudi omenili, da bi naši denarni zavodi že davno znižali tako aktivno kakor tudi pasivno obrestno mero, če ne^ bi beograjski državni denarni zavodi držali tako visokih obresti, kar ostalim denarnim zavodom onemogoča znižanje. V tej zvezi smo z ozirom na uredbo o maksimiranju obrestne mere, ki veže maksimalno obrestno mero za vloge in posojila pri denarnih zavodih na obrestno mero Narodne banke, zahtevali, da Narodna banka sama prevzame iniciativo in zniža eskontno obrestno mero.
Upravni odbor Narodne banke je o vprašanju znižanja obrestne mere pričel razpravljati že lani. Priredil je tudi anketo o vseh aktualnih kreditnih vprašanjih s posebnim ozirom na vprašanje kreditne politike in obrestne mere Narodne banke. V torek, 30. avgusta je imel upravni odbor Narodne banke zopet svojo mesečno sejo, kjer se je nadaljevala diskusija o kreditni politiki, ki se je že pričela na seji prejšnjega meseca, pa ni bila zaključena. Tudi na torkovi seji ni prišlo do konkretnih sklepov in se je seja prihodnji
ŽREBANJE S. RAZREDA 36. KOLA
DNE 29. AVGUSTA 1938.
Din 1.000.— št.: 5815, 15729, 33022, 44779, 46133, 46178, 53058, 53084, 59654, 59699, 62005, 62029,
DNE 30. AVGUSTA 1938. Din 1.000.— št.: 22504, 22550, 24829, 33056, 33089, 62003, 62054, 62083, 62098, 95720 95789
ZADRUŽNA HRANILNICA - LJUBLJANA
Dalmatinova ulica št. 6»
dan še nadaljevala. Po najnovejših vesteh iz Beograda je na podlagi diskusije v upravnem odboru pričakovati, da bo Narodna banka v kratkem znižala obrestno mero za pol odstotka. Po beograjskih in-formacih bo to znižanje izvršeno še v teku septembra in bo stopilo v veljavo 1. oktobra. Eskontna obrestna mera, ki znaša sedaj 5°/o, bo znižana na 4.5•/•; lombordna obrestna mera bo znižana od 6 na 5.5°/o, obrestna mera za posojila na zlato in va-rante pa od 5 na 4.5°/«.
Poslednjikrat je Narodna banka znižala svojo obrestno mero i. februarja 1935. Takrat je bila izvršena prav znatna redukcija, in sicer od 6.5 na 5%. Kako se je v zadnjem desetletju gibala eskompt-na obrestna mera Narodne banke, nam kaže naslednja primerjava: do 28. V. 1930
od 28. V. 1930 do 28. VL 1931 od 29. VI. 1931 do 19. VII. 1931 od 20. VII. 1931 do 9. II. 1934 od 10. II. 1934 do 15. VIL 1934 od 16. VII. 1934 do 31. L 1935 od 1. n. 1935
predvidoma od 1. oktobra naprej 4.5% Znižanje eskontne obrestne mere samo po sebi zaenkrat še ne bo izzvalo splošnega znižanja obrestne mere. Uredba o maksimiranju obresti je prvotno določala, da ne sme biti obrestna mera za hranilne vloge večja od eskontne mere Narodne banke, znižane za I*/o, glede obrestne mere za posojila pri denarnih zavodih pa je bilo v prvotnem besedilu uredbe določeno, da sme biti največ za 4.5%> nad eskontno obrestno mero Narodne banke. Ko pa je Narodna banka v januarju 1935 znižala eskontno obrestno mero kar za 1.5®/o in bi morali denarni zavodi po uredbi o maksimiranju obresti ▼ enakem obsegu znižati
6%
5.5%
6.5%
7.5 %
7%
6.5%
5%
glOvifo !n pastfruu dbrestno mero, ^ tdt-nis trski svet izdal novelo k uredbi o maksimiranju obresti, po katerih velja sedaj xa hranilne vloge na pokaz maksimalna obrestna mera 4%, za vezane vloge (najmanj 3 mesece) pa 5% ki za posojila pri denarnih zavodih 10%. Znižanje eskontne obrestne mere Narodne banke »e bo v našem kreditnem gospodarstvu v celo« uveljavilo le tedaj, če bodo tucH maksimalne obresti po uredbi znižane za pol odstotka. Verjetno je, da bo ministrski svet izdal spremembo k uredbi istočasno, ko bo Narodna banka izvedla znižanje eskontne obrestne mere, kakor je to bilo tudi leta 1935.
V beograjska bančnih krogfii opozarjajo v zvezi s predvidenim znažanjem enotne obrestne mere na veliko kopičenje gotovine pri denarnih zavodih. Po cenitvah iz teh krogov, je danes v privatnih bankah » okrog 1 milijardo dinarjev brezplodne gotovine. Samo pri petih velikih privatnih bankah znašajo gotovinska sredstva preko 500 milijonov din. Ker gre tu le za denarna sredstva iz kratkoročnih vlog, ne morejo denarni zavodi ta sredstva plasirati v dolgoročne kredite, čeprav bi bili našemu gospodarstvu zelo potrebni. Znižanje obrestne mere tu ne bo izzvalo večjih sprememb, ker je to kopičenje posledica neorganiziranosti našega kreditnega organizma. V tem pogledu bodo potrebni še dalekosežni ukrepi
Končno poročajo iz Beograda, da je upravni odtor Narodne banke na svoji seji razpravljal tudi o potrebnih spremembah v pravilniku za dajanje kreditov, ki pa so 5i-sto tehničnega in administrativnega znača-
ja.
Borze
PUD5R ZA NOGE
ln odporna, odstranjuje neprijetni duh od aaoja
1. septembra
Na ljubljanski borzi so se danes angleški funti trgovali v privatnem klirisngu nespremenjeno po 238. V zagrebškem privatnem kliringu je bil še promet v grških bonih po 30.25. Nemški klirinški čeki so bili za malenkost čvrstejši in stanejo v Ljubljani 14.30, v Beogradu 14.3130 in v Zagrebu 14.34 odnosno za konec septembra 14.24 in za 15. oktober 14.25.
Na zagrebškem efektnem tržišču je bila tendenca v državnih papirjih nekoliko prijaznejša. Vojna škoda je notirala 481.50
—	482 (v Beogradu je bil zabeležen tečaj 481.50 — 482-50). Tudi v ostalih državnih vrednotah ni bilo zaključkov.
devize
Ljubljana. Amsterdam 2379.66—2394.26 Berlin 1750.02 — 1763.90, Bruselj 737.20 _ 742.26, Curih 996.45 — 1003.52, London 211.90 — 213.96, New York 4337.25
—	4373.57, Pariz 118 69 — 120.13, Praga 150.43 — 151.54, Trst 229.19 — 232.27-
Curih. Beograd 10, Pariz 11.9450, London 21.30, New York 438.3750, Bruselj 73.9250, Milan 23.0750, Amsterdam 238.6750, Berlin 175.70, Dunaj, bankovci 28, Stockholm 109.8250. Oslo 107.05, Ko-benhavn 95-10, Praga 15.12, Varšava 82.30
EFEKTI
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 481.50 — 482, 4% agrarne 61.50 —62.50, 4% severne agrarne 61 — 62, 6% beglu-ške 91.50 — 92.50, 6% dalm. agrarne 90
—	91-50, 1% stabiliz. 97.50 — 98.50, 7% invest 99 — 99.50, 7% Seligman 99 den. 7% Blair 93 den., 8% Blair 98 den.; delnice; Narodna banka 7250 den., PAB 228
—	230 Trboveljska 174 — 175, Osiječka Ijevaonica 180 den., Dubrovačka 350 den., Oceania 760 den., Jadranska 350 den.
Beograd. Vojna škoda 481.50 — 482.50, 4% agrarn^ 62.50 — 63, 4% severne agrarne 61 den., 6% dalm. agrarne 91.25
—	92 (91 — 91.50), 6% begluške 92 — 92.50 (92), 7% S?ligman 99 den., 7% Blair 93 — 93.50, PAB 230—231.50 (231), Narodna banka 7275 — 7300 ( 7300).
Blagovna tržišča
ŽITO
V Chicago, 1. septembra. Začetni tečaji: pšenica: za maj 67; koruza: za maj 52.50, za sept. 52.75, za dec. 50.
+ Novosadska b!agovna borza (1. septembra). Tendenca neizpremenjena promet srednji. Pšenica; nova (78 kg) baška 147
—	152; sremska (79 — 80 kg) 148 — 150; slavonska 150—152; banatska 147—154; baška potiska 151 — 153. Turščica: baška in sremska 129 — 131; banatska 127
—	129. Oves; sremski 125 — 127.50; slavonski 125 — 127.50. Ječmen: baski in sremski (64—65 kg) 142.50—147.50. Moka: baška »Og« in »Ogg« 255 — 265; >2« 235
—	245; >5« 215 — 225; »6« 195 — 205; >7« 165 — 175; >8« 110 — 115. Fižol: ba-ški in sremski v vrečah 117.50 — 125; ba_ ški in sremski beli brez vreč 202.50 — 205. Otrobi: baški in sremski 92,50 — 97-50.
BOMBA2
"-F Liverpool, 31 avg. Tendenca mirna. Zaključni tečaji: za sept. 4.66 (prejšnji dan 4.63), za dec. 4.72 (4.69), za april 4.79 (4.75).
+ New York, 31. avg. Tendenca mirna. Zaključni tečaji: za sept. 8.18 (8.31), za december 8.30 (8.41).
S P~0~R T
Sabljači v Celovcu
Preteklo soboto in nedeljo so se sabljači SK Ilirije pod vodstvom svojega dolgo, letnega učitelja g. ppolk. Cvetka udeležili mednarodnega turnirja v Celovcu v flo-retu posameznikov.
Tekmovanje se je vršilo dva dneva ▼ klubskih prostorih K. A. C., ki so bili za to priliko okrašeni s trobojnicami obeh držav. K. A. C. je postavil moštvo: Wecze-reck (avstrijski olimpijski reprezentaait), Fiirpass (sabl jaški trener K. A. C.), Ogris, poročnik Lutgendorf, Fischer, Kuchling, Verzan, torej sedem borilcev, dočim so zastopali barve Ilirije: Pengov Marjan, Ferlan Maks, Koršič Marjan, Jur-ko O to in Verčko Lovno. Moštvo Ilirije mi bilo najmočnejše ,ker so bih nekateri starejši člani zadržani in so mesto nph. nar stopili slednji trije.
Finalnemu tekmovanja Je v nedeljo prisostvoval tudi naš celovški konzul g. dr. Jovanevič, ki se je za sabljaški šport neto zanimal. Ilirija je na tem turnirju zmagala z rezultatom 23:12 Vrstni red borilcev pa je: 1. Weczerek (K. A. C.), 2. Ferlan Maks (Ilirija), 3. Pengov Marjan (Ilirija), 4. Fiirpass (K A. C.), 5. KoriSč Marjan (Ilirija), 6. poročnik Ldtgendorf (K. A. C.), 7. Jurko Oto (H.), 8. Verčko Lov. ro (Ilirija), 9. Ogris, 10. Fischer, 11. KuchKng, 12. Verzan (val K. A. C.).
Dasi sta bih moštvi skoraj enako sestavljeni iz starejših in mlajših borilcev, so tekmovalci S. K. Ilirije, (razen g. ]
K. A. C. ▼
pogleda	kakor todtt rutine. Prro-
piaakrani g. Weczereck Je Sata. avstrijske olimpijske reprezentanc® to Je na tem tekmovanja pokazal «efc vefiko drugopiasiram g. Ferten, najboljši Jngo-sloven na tem turnirju, je pokazal mnogo rutine ln tehnike ter Je skoraj vse boje dobil z rezultatom 5-0. TretjepJasirani, tudi Iliri jam g- Pengov Marjan, Je pokazal največ tehnike in mnogo asaanja. Opažalo se je pač, da ni bfl v popolnem treningu. Ostali zastopniki Ilirije sg. Kar&e Jurko in Verčko so Se na tem turnirju zelo dobro držah, posebno še, če se upošteva, da je to njih prvi mednarodni turnir. V pogledu tehnike so vsi trije skoraj izenačeni, manjka pm pač še potrebna ru-tina.
Prvih osem borilcev je prejeto lepe p«a-kete, prvi trije pa še lepa častna darila. Po tekmovanju se je v imenu Ilirije zahvalil g. ppoKc. Cvetko in izrazil željo, da bi se podobne športne prireditve čim pogosteje ponavljale.
Organizacija tega. turnirja Je bOa brca. hibna, sojenje odlično. Sodili »> borci sami, kot predsednika pa sta fungirala izmenoma g. Weber te Graza ter g. ppolk. Cvetko.
Ta turnir, ki Je v teku tega poletja že
drugi zmagoviti (prvi je hfl v Portorose proti Julijski krajini), je vzbudil v naših borcih zaupanje do samega sebe ter veselo gledanje v bodočnost
SK železničar v Ljubljani
To nedeljo bo gostoval v Ljubljani mariborski Železničar, čigar moštvo spada prav gotovo med naše vodilne enajstorice. Za prihodnjo prvenstveno sezono je ojačil svojo enajstorico z nekaj svežimi in mnogo obetajočimi močmi.
Ker bo ta tekma za oddih in trening pred nadaljnimi prvenstvenimi borbami, bo njen obisk gotovo prijal tudi naši publiki.
Predtekmo bodo odigrali juniorji SK Ljubljane z Jadranom.
Kolesarska podzveza Ljubi jam sporoča, da bo dirka za državno prvenstvo v nedeljo dne 4. t. m. ob 5. zjutraj. Start na Dolenjski cesti pred restavracijo Jela-čin. Start obvezen za dirkače: Abulnar, Krušič, Premk, Peternel, Gregorič, Gart-ner, Žerjal, Podmilščak, Stirn, Bartolj. — Kolesarski savez Jugoslavije (službeno). Dirka za državno prvenstvo bo nepreklicno v nedeljo 4. t m. na progi Ljubljana - Zagreb. Prijave se lahko pošljejo še danes tajnika O. Ferrariju, Zagreb,
Vnkovičeva 3.
Motoklub »Ilirija«. Drevi Ob 20. v restavraciji >Slamič« obvezni sestanek odbora, dirkačev in članstva zaradi dogovora za skupni odhod k velikim motodirkam I. H. M. K. v Zagreb. Obvezno za gg.i šiško, Lapajneta, Kobrja, Pollaka, Luk-mana, Pajerja in druge.
žSK. Herme8. Drevi Ob pol 20. redna seja centralnega odbora v palači »Grafiki«.
S. K. Svoboda (Lj.). Danes trening samo od 17. do 18. zaradi predavanja g. prof. švajgerja in g. Galofa, ki bo ob pol 19. v Delavski zbornici. Po predavanju obvezen članski sestanek istotam. Udeležba obvezna za vse!
S. K. Jadran. Drevi ob 21. sestanek vee-ga članstva pri Sokliču v Trnovem. Ker smo tik pred prvenstvom, prosimo pohio-številne udeležbe.
STK. Zaradi nedeljskega gostovanja naj se vsi igralci sigurno udeleže sestanka, ki bo drevi ob 20. pri Bajcu.
S. K. Slavi ja. Drevi ob 20. sestanek nogometašev zaradi nedeljske tekme. Oh 20.30 redna odborova seja. Zaradi važnosti vsi gg. odborniki polnoštevflno in točno. Tajnik I.
Iz SK Ljubljane. Vabijo se člani in prijatelji kluba, ki žel3 6. septembra potovati na Sušak, da se prijavijo v tajništva kluba, Aleksandrova c. 5JI. dnevno od 17.30 — 19. Avtobus bo odpeljal iz Ljubljane ob 5. zjutraj. Cena 100 din za osebo v obe smeri.
GLAVNA KOLEKTURA DRŽAVNE RAZREDNE LOTERIJE
Din Din Din Din Din
A. R EIN IN DRUG
Zagreb,
GA JE VA 8.	MOA S.
obvešča neobvezno: V V. razredu, 86. kola državne razredne loterije so bili dne L septembra izžrebani
naslednji dobitki: Din 200.000.— št 21547 Din 50.000.— št 16560 (pri nas knptjeoa* 40.000.—- št 3798
25.000.— št. 56255 (pri nas kupljena) 20.000.— št. 55121 (pri nas kupljena) 15.000.— št 96385
12.000.— št 50588 53662 (srečke pel
nas kupljene)
10.000— št 43096 46547 77502 TB748 (pri nas kupljene)
po Din 8.000.— 2351 7719 24142 27108 34806 50563 56663 57916 58482 83594 93798
po Din 6.000.— _
803 4651 9810 10385 50196 55378 709*6 71076 78663 94017 96507 99611 po Din 5.000.— 36043 36512 38994 39978 44253 44549 51606 60584 64209 70182 87026 91325 po Din 3.000.— 1308 7641 10753 14238 34009 42658 44472 57179 73811 73100 78796 81666 89514 89626 99293. Nadalje Je bflo Izžrebanih še 2309 doMfr. kov po din 1000.—
______od _____________
loterije, torej brez vsaka pogreSkov, pošljemo vsakomur na zahtevo. ------	JLDLt.iL
S francoskih manevrov
General Sisteron, poveljnik »plavih« pri sedanjih vajah francoske vojske, daje povelja
po telefonu kar iz vojaškega kamiona
Neuspešni napadi Iz zraka
Kaj uče izkušnje španske državljanske vojne
češkoslovaške strokovna letalska revija > Leteč t vi« opisuje v eni svojih zadnjih številk nevarnosti, ki pretijo mestom zavoljo bombnih napadov iz zraka, članek pravi, da more enota sisteječa iz treh krdel po devet bombnikov, skupaj torej 27 strojev, obsuti površino 3..i2 šfcirijaif.-caga kilometra s 340 razpočnimi bombami po 100 kg in 200 plinskimi bombami isto tako po 100 kg. Jasno je, da bi to bombardiranje zadelo v prvi vrsti poslopja in jih uničevalo, to pa le tedaj, če so dani vsi pogoji za uspešen napad.
Uradno glasilo češkoslovaških hišnih lastnikov »Domov« pravi v nekem članku, da dajejo poročila o učinkih bodočih letalskih napadov mestnim prebivalstvom popolnoma napačno podobo. Naziranje, da je useda kakšnega mesta že zapečatena, kadar se pojavi na obzorju sovražno zračno brodovje, je popolnoma napačno. Napačno je mnenje, da bi mogli sovražni letalci popolnoma mirno krožiti nad mestom in zasuti že prej izbrane objf kte z bombami. Nemalo je plašliivcev, ki mislijo, da bo bodoča vojna zaledju nevarnejša nego fronti.
List opozarja na izkušnje španske državljanske vojne, kjer so možnosti letalskih napadov izkoristili že do skrajnosti. Velemesto, kakršno jo Madrid, je izpo-
stavljeno že več nego dve leti najhujšim letalskim napadom in vendar se še drži in ni izgubilo prebivalstva. Nasprotno: Madrid ima za četrtino več prebivalcev nego ob začetku državljanske vojne, če bi bili Francovi letalci dosegli samo sto-tinko uspeha ,ki jo pripisujejo letalskim napadom, bi moral biti Madrid že davno do zadnjega kamna razdejan in popolnoma mrtev. Videti je sicer neverjetno, resnica pa je le, da dela Madridčanom vprašanje preskrbe z živili hujše skrbi nego vsak letalski napad. Seveda ne smemo letala kot napadalnega orožja podcenjevati, pravi učinek pa more imeti le tedaj, če nasprotna stranka nima nobenih obrambnih pripomočkov. Takšne možnosti pa v današnji Evropi ni. Obrambni pripomočki silijo zato napadalca, da se drži v višinah, iz katerih je odmetavanje bomb skoraj brez vrednosti.
Eden največjih sovražnikov letal je njih cena. Krdelo letal stane debele milijone i11 izguba enega aparata se ne da niti primerjati z izgubami poedinih vojakov. Vsak pilot, ki mu zaupajo tako drag stroj, je d-olžan dajati večjo prednost rešitvi svojega stroja nego pa dokazom svoje osebne hrabrosti. V trenutku, ko prične d&lovati letalska obramba, pa jo sovražna letala zato običajno popihajo ...
Fantnim iz voska
ženin je padel saa bojišču? nevesta pa se je omožila
z njegovim bratom
Kratko petem, ko je izbruhnila svetovna vojna, se je miss Cvthia Hardingova vrnila, iz Kanade v London, da bi se javila za bolniško strežnico. Med bivanjem na Francoskem se je seznanila s stotnikom Edwardom Thesigerjem, s katerim sta se hotela kmalu potem poročiti. Tcda Thesi-ger je na fronti postal žrtev granate, njegov brat dvojček je Hardingovi prinesel žalostno vest.
Hardingova je bila sip oče tka brezumna od žalosti, potem si je izmislila poseben načrt, da bi bila še nadalje zvezana z Edvardom Thesigerjem. Pregovorila je nje-
govega brata, da se ie z njo poročil in s tem je dolbila Thesigerjevo ime. Brat pa je kmalu potem zapustil Evropo in ga ni bilo več na spregled. Bivša Hardingova se je umaknila na majhno posestvo in živi tam še sedaj na čuden način.
Ob vsaki obletnici svoje poroike si da postaviti v jedilnico voščeno lutko z natančnimi obraznimi potezam1 Edwarda The-sigerja. Po obedu gre lutka spe-t v svoj prostor, kjer ostane do naslednje obletnice. Toda vsak večer stopi nekdanja bolnišika strežnica k voščeni figuri in ji vošči lahko noč.
tisoč mark
Pri reviziji v brzem vlaku, ki se je bil pripeljal iz Berlina v Milan, so železniški organi našli v oddelku prvega razreda zavoj iz povoščenega platna, v njem pa številne bankovce v skupni vrednosti 19.000 mark. Policija, ki so ji najdbo izročili, je mnenja, da gre za denar, ki ga je hotel nekdo prenesti iz Nemčije v Italijo, v Milanu pa ni imel ^več časa. da bi zavoj potegnil iz skrivališča. Znesek so deponirali za sedaj pri postajni blagajni.
Uspavalna rastlina
Francoz Vernon Vailey, ki je pred kratkim potoval po dolini reke Sacramento v Kaliforniji, poroča o rastlini, ki učinkuje na živali uspavalno in omamno, če se spravijo nanjo. Rastlina spada med trave in raste samo v gorah doline Sacramenta.
Živali iz tistih krajev jo poznajo dobro in se je izogibajo. Drugače je bilo z Vai-levevimi konji, ki so si jo privoščili med nekim odmorom. Zapadli so v nekakšno spanje in niso bili dolgo časa za nobeno rabo.
NI vedela, da se ]e poročila njena hči
Ga. Ellen iz angleškega mesta Ipswicha je opazovala pred nekoliko dnevi pred cerkvijo ▼ bližini svojega stanovanja konec imenitne poroke. Mladoporočenca sta se bila že odpeljala, ga. EUen je bila videl® komaj še neko senco. Na zadnje je Sala, kdo se je tu prav za prav porofiL
Bila je zelo presenečena, bo je sB Ime svoje Lastne hčere. Dvajsetletnemu dekletu je bila prepovedala, da bi se poročila že sedaj, češ da je še premlada. NJona enetgičnost pa ji je sedaj ugajala, taka da je hitro odšla domov, se oblekla T družabno Obleko in se pojavila v nemajhen strah mladoporočencev med svatbeno dražbo. Stvar pa se je končala brez krika, mati je dala hčeri naknadno svoj blagosfo*.
Nova obleka
jo je rešila
Ga. G. Bald\vi>nova iz Londona se mora zahvaliti novi obleki svoje prijateljice, da je ostala živa. Ga. Baldwinova je lastnica mlekarne. Stopila je za nekoliko minut k sosedi, lastnici diuge prodajalne in je hotela v svoj lokal nazaj, ko jo je prijateljica pozvala, naj si pride pogledat še njeno novo obleko. Vrnila se je. V tem trenutku je pribrzel težak tovorni avto, katerega vozač je bil izgubil oblast nad vozilom. Avto je zavozil naravnost v mlekarno ge. Baldvvinove in tam vse razbiL Če bi je ne bila prijateljica poklicala nazaj, bi jo kolesa težkega vozila prav gotovo zmečkala
Eksplozija v kemični čistilnici
Huda eksplozijska nesreča se je zgodila v neki erfurtski kemični pralnici in čistilnici. Lastnik podjetja je bii s tremi pomočniki zaposlen v bencinski pralnici, ko je bencinski kotel iz neznanega razloga eksplodiral. Plamen je zažgal takoj vso notranjo opremo. Lastnik se ie z dvema pomočnikoma rešil na prosto, toda dve osebi sta bili že tako težko ožgani, da bosta po vsej priliki umrli. Tretji pomočnik se je poskusil rešiti v veliko kad z vodo, ki je stala sredi pralnice. Voda pa je od vročine izpuhtela in pozneje so našli samo še popolnoma sežgano truplo.
Sila eksplozije je razbila vse šipe v poslopju. Ko so prišl1 gasilci, se je zgodila druga eksplozija in nje plamen je spremenil vrata in okna sosednega poslopja v oglje.
Važen diplomatski posrednik
Sir Neville Henderson, angleški poslanik v Berlinu, je bil zaradi položaja nujno pozvan v London, odkoder se je z letalom vrnil v Berlin, kamor je prinesel nove instrnkcije angleškega kabineta
poznega poletja
Med najljubše zabave kopalcev, kadar niso v vodi, spada odbijanje žoge na prostem
Od S. do 10. septembra bodo na Holandskem praznovali 401etni jubilej vladanja kraljice Viljemine. Slika predočuje simbolično krono na kljunu neke ladje
Mož s tremi ženami
Vse tri so bile z njim zelo srečne • • •
Pred monakovskim posebnim sodiščem se je zagovarjal 29-letni KarJ Krasc, ki so ga zavoljo trojnega zakona in sleparstva obsodili na 3 in pol leta ječe.
Mož, ki je Dunajčan po rodu, se je leta 1929. v Zirlu na Tirolskem poročil in je imel s prvo ženo tri otroke. Zavoljo prepirov z ženo je 1932. na skrivaj ušel v Ino-most, kjer se je seznanil z nekim dekletom in se z njo poročil, ne da bi ji povedal, da je že poročen in oče treh otrok. Medtem ga je dala njegova prva žena zasledovati po policiji, ki ga je našla po dolgem iskanju v Inomostu z drugo ženo in enim otrokom iz tega zakona. Kraseju pa je uspelo pobegniti preko meje v Nemčijo, kjer se je izdal za političnega begunca.
Pripovedoval je, da so ga avstrijske oblasti zasledovale zavoljo narodno socialističnega prepričanja. V resnici so ga bili iz tajne narodno socialistične organizacije v Inomostu izključili že po štirinajstih dneh. V Nemčiji je navedel napačno ime in napačen dan rojstva, tako da so bile listine,
Samomor sina Franca Ferdinanda
49-letni Franz Ferdinand Kurt Hahn se je v Badnu pri D ima ju ustrelil zavoljo neozdravljive bolezni in denarnih skrbi. Hahn je bil nezakonski sin avstrijskega, v Sarajevu umorjenega prestolonaslednika Franca Ferdinanda. Njegova mati je bila Leo-poldina Habnova, hči nekega praškega trgovca.
Nadvojvoda se je seznanil z njo, ko je bS t Pragi kot mlad častnik. Franz Ferdinand Kurt Hahn je bil med svetovno vojno težko ranjen, po vojni je odšel v Ameriko, a se je vrnil, ker ni imel tam nobenega uspeha. Vrnil se je na Dunaj ohromel na t&e nogi. Od prestolonaslednikovih zakonskih sinov je dobival rento, ta je pa odpadla, ko so po priključitvi Avstrije njih posestva zaplenili.
škof in žepar
Ko je škof leformiramcev Bela Soros prispel te dni ponoči na budimpeštansko vzhodno postajo, je v gneči začutil, kako mu je nekdo segel v žep. V naslednjem trenutku mu je zmanjkala zlata ura z zlato verižico.
V njegovi bližini je bil možakar, ki se mu je videl sumljiv m ga je dal aretirati po stražniku. Ko je policist Škofa vprašal, kaj mu je izginilo, je duho>vnik v svoje presenečenje zapazil, da ima uro m verižico na starem mestu. Sumljivi mož pa je škofa rešil iz mučnega položaja. Priznal je, da je uro res ukradel, da jo je pa tudi vrnil na prvotno mesto. Spretnega žepar j a so vse eno zaprli.
Tatinska štorklja
Štorklje se mudijo pogostoma v neposredni bližini kmetov, ki delajo na polju. Vedo, da ji za kosikiim strojem ali plugom vedno čaka kakšen plen. Pri tem izgube vsak strah pred ljudmi.
Neki posestnik iz Mienthena v Nemčiji je imel v tem pogledu svojevrsten doživljaj. Strk je bil zagledal ob robu polja na-hifetmk z malico in steklenico kave. Bržkone je mislil, da ima pred seboj posebno debelo »žabo«, pa je nahrbtnik s svojim dolgim kljunom zagrabil hi ga odnesel nekoliko sto metrov daleč skoz? zrak. Potem pa je menda spoznal, da se je zmotil in je nahibtnik spustil na tla. Neki delavec, ki je vso stvar opazoval, je nahrbtnik vrnil lastniku.
Postani in ostani Slan Vodnikove drnžbel
ki so mu jih bili izdali tu, lažne. Kmalu je izvršil prestopek, zavoljo katerega so ga vtaknili v ječo. Tam je organiziral upor med jetniki, s katerimi je napadel paznike. Zavoljo tega upora so ga obsodili na leto dni.
Potem je prišel v Monakovo in se je tu 1935. poročil v tretjič, ne da bi se bil ločil od prvih dveh žen. Tudi tretji zakon mu je dal otroka. Delal pa je potem pridno in je vzorno skrbel za ženo in otroka. Po priključitvi Avstrije k Nemčiji so zvedeli za njegovo pravo preteklost in je prišel pred sodnike. Zanimivo je, da so na razpravi vse tri žene trdile, da so bile z njim zelo srečne. Vsaka ga je hotela imeti zase. Sodniki so ga za sedaj, to se pravi za tri leta in pol, prisodili kaznilniškim paznikom. Ko bo odsedel kazen, se bo moral vrniti k prvi ženi.
Poslanec Kundt
Prezident ČSR Beneš je sprejel v avdijenc? poslanca nemške sodetske stranke K umita in z njim razpravljal o novi osnovi za nadaljevanje pogajanj
ANEKDOTA
Preden so postavili krasno Michelange-lovo delo 2>David« pred Palazzo Vecchio v Florenci, je prišel florentinskL roestm poglavar Soderini v umetnikovo delavnico, da si to delo ogleda. Kot veljak si je mislil, da pri tej priliki pač ne sme vsega hvaliti, da mora najti tudi nekaj, kar bo lahko kritiziral, pa je dejal, da je nos predebel. Treba bi ga bilo malo stanjšati.
Michelangelo ni bal arprgovega nazira-nja, pa se ni hotel z njim prepirati. Vzel je torej pilo in na skrivaj nekaj m ramo r-ne sipe v roko, splezal k Davidovi glavi in s? je delal tako. kakor da ji nos pili, pri čemer je izpuščal prah iz roke. Veljak je bil navdušen nad učinkom izboljšave, ki jo je bil predlagal in je dejal, da je sedaj zadovoljen...
VSAK DAN ENA
Brodolomec
^Pomisli, lani pa sem moral plačati za sobo z razgledom na morje 60 din dnevno!«
t^TIdens TegncJ
t
JACKSON OREOORT:	48
HČI SOLNCA
Roman.
Kakor podivjan bik se je zagnal vanju in tolkel, suval na levo in desno. Onadva sta bila nazaj, prizadevala sta si, da se obesita nanj. On pa je prvega — usta so mu krvavela — treščil ob zid, drugega pa je z brco poslal skozi vrata, da je priletel v hodniku na tla. Tako si je priboril izhod. S kletvijo na ustnah je odhitel čez prag, a pot mu je zastavil tretji sluga, ki se je bil vrnil s pol ducata mesticev. Za njimi se je sijočih oči prikazala Zoraida.
»Pokličite svoje pse nazaj«, je zavpil nanjo. »Jaz odpotujem.«
Tlesknila je z rokami,
»Muchachos«, je ukazala, »ukrotite mi tega divjega moža! Samo brez nožev in pištol. Ste razumeli?«
Stopila je k zidu in gledala ves prizor kakor otrok v cirkusu. Kendric se je še utegnil čuditi njenemu zadržanju, hkratu pa je skušal z vso svojo težo zabiti klin v klobčič ljudi, ki so mu zastavljali pot. Zoraida je ploskaje zrla borbo.
»Eden proti šestim — sedmim«, je šepetala. »Ne, eden proti devetim!« je pristavila, ko sta se slugi, ki se ju je bil Kendri<j otresel najprej, pobrala in se pridružila borcem. »Saj je pobesnel, čisto pobesnel je — toda, pri bogu — to je mož!«
Nekaj trenutkov se Je v	boril kdBof P**"
norel. Z gromkim bojnim klicem jih je napadal, bil
je z vso svojo silo in ni štel udarcev, ki so padali nanj. Vse njegovo bitje se mu je strnilo v željo, da bi slišal pokati kosti, da bi videl teči kri. Eden izmed mož mu je podstavil nogo in skoraj bi bil padel. A še ob pravem času ga je dosegel s krepko brco, treščil je kakor kopje proti enemu svojih tovarišev in se prebijal dalje, čeprav so se kakor klopi obešali nanj. Enega izmed njih je kakšne štiri, pet korakov vlekel s seboj; potem se je okrenil, ga s pestjo udaril čez tilnik, da je zletel nazaj, in drvel dalje. Tako se je pretolkel do konca hodnika in prišel do zaprtih vrat. Zdaj si je lahko z zidom kril hrbet In spet so se Zoraidini psi-čuvaji vrgli nanj.
On pa se jim je samo prezirljivo smejal. Devet jih je bilo proti enemu. Mnogi izmed njihovih obrazov so kazali sledove njegovih težkih pesti. Kadar so se mu bili približali, jim je v pogledih čital spoštovanje in strah. Še so upali, da ga bodo lahko pobili. Povsem brez dvoma se jim je zdelo, da si proti tolikšni premoči ne bo mogel izvojevati izhoda. Udarce njegovih težkih pesti pa so le okusili in kaj malo so kazali volje, da bi jih okusili iznova. Zato so bili previdni v napadu in obrambi.
Kendric je ostro opazoval njihovo početje. Pla-menček zvijače, ki je prvemu izmed napadalcev plapolal v očeh, ga je opozoril, da ga bodo skušali premagati s prevaro. Bil je s hrbtom proti vratom; pogled moža je bil nanje uprt. Tedaj je razbral, da ga hočejo napasti izza hrbta.
Komaj se je domislil, so se vrata v resnici odprla in od zadaj je začutil roke, ki so ga jele dušiti
n vrat Obupno se )e branit CWwo ^ bfk> <lw)»
ali troje mož — spoznal jih j« po njihovih kletvah.
Potem so ga drugi napadli od spredaj in pod težo dvanajstih mož se je Jim Kendric zrušil na tla. Ko je videl, da je doigral, je obiežai m se ni več ganiL
»Mi hoče zdaj sesior slediti?« Zoraida je pristopila z zagonetnim nasmeškom na ustnah. »AH pa naj ga dam odnesti po svojih ljudeh?«
»Sam pojdem«, Je kratko odvrnil. »Saj mi rač drugega ne preostane. Pošljite te razbojnike stran, da se ne zadušim.«
Na Zoraidino kretnjo so ljudje odstopili in Kendric je vstal. Na ponoven migljaj svoje gospodarice so možje odšli skozi ena izmed stranskih vrat.
»Stopite za menoj«, je dejala. Popravila si je ogrinjalo iz rdeče svile, ki ji je bilo zdrknilo z ramen, in stopila po hodniku.
Kendric ji je sledil in vroče si je želel, izzvati končni, odločilni razgovor z njo. Trdno se je bil odločil, da še danes pobegne. Sam. Zmerom iznova je občutil posebno radost nad dejstvom, da hodi zdaj sam svojo pot in se mu ni treba ozirati ne na levo ne na desno. Ni pa si hotel priznati, da ves čas sam pri sebi misli na Betty. Skušal je dognati, kam je neki izginila tako nanaglo, namesto da bi razmišljal o tem, kam ga vodi Zoraida in kaj namerava ž njim.
XV.
V vrtovih tezcueškega kralja
Kendric je domneval, da ga Zoraida vnovič po-vede v barbarsko opremljeno sobo. v kateri ga je
________ i	____ sobarica
t^jT^jTzdS^ZOTtida vodila najprej pod mite
nebo, potem po zadnjem hodniku in skozi ista vrata spet v hišo na/ ii. Spet sta prišla do težkih vrat ki jima jih je odpri isti zlokobno zroči Yaqui s svojim arzena!om za pasom. Mož se je globoko priklonil, ko je Zoraida hotela mimo. V naslednjem trenutku sta se znašla v sobi, v kateri je bilo očividno zmerom temno kai v rogu. Odtod pa sta krenila v drugačno smer.
Čul je Zoraido mirno dihati kraj sebe. Za trenutek je tiho obstala, ne da bi se ganila. Očividno je nečesa pričakovala in prisluškovala. Kendric je prav tako obstal, potem pa ga je prijela za roko, da ji je sledil. Debela, mehka preproga je vpijala njune korake. Kendric ni z očesom razločil ničesar in tudi na uho mu ni prihajal razen šuma njunih korakov noben glas. Ko sta storila kakšnih dvanajst korakov, je Zoraida iznenada spet obstala. Potem sta šla kakšnih dvanajst korakov dalje in in spet premor. Potem je začul, kako so ključi zarožljali v roki. Naglo je v temi obtipala ključavnico za ključavnico; bilo jih je kakšnih šest. Potem so se vrata odprla. Videti jih ni mogel, zakaj tema je ostala, a čul je, kako so zaškrtali tečaji. Tiho so se vrata zaprla za njima, ko sta stopila čez prag; zapah za zapahom se je zapiral za njima. Nato ga je Zoraida izpustila, tipala trenutek okrog sebe in vžigalica ji je zaplamtela v roki. V medli svetlobi je Kendric videl Zoraido in nejasno razbral svojo okolico. Stala sta v tesnem, nizko obokanem hodniku, ki je bil po vsej priliki izklesan v živi skali.
Kulturni pregled
Nove knjige o našem Jadranu
Ni dvoma, da se sloves Dalmacije ne-ognano širi in raste: prepričevalen dokaz je literatura, ki vznika v tujih jezikih o jn^oslovenskem delu Mediterana. Pri tem niti ne mislimo propagandnih knjig in turističnih vodnikov, marveč knjige, ki so nastale iz spontane potrebe svojih avtorjev, da. prikažejo Dalmacijo s Hrv. Primorjem kot doživetje, tak« kakor 90 razni avtorji v 18. in 19. stoletju opisovali Italijo. In pričevanja tolžkerih inteligentnih peres kažejo, de postaja lepota Dalmacije, vštevši njene zgodovinske in etnografske zanimivosti, velika vaba ne le za turiste,, marveč tudi za elito med potovalei, za ljudi strožjega okusa in delikatnejših potreb.
Splitski »Arhiv za propagando Jadrana« (pri Izvršilnem odboru Jadranke straže) je izdal monum en talno knjigo »Naš Jadran«, ki je po obsegu, opremi in kvalitetni višini, kakor se nam zdi, potolkla vse dose* dan je uspehe. Je to folio nenavadne teže ne le po materialni, marveč tudi po duhovni vrednosti svoje vsebine in svojih podob. Knjigo »Naš Jadran« ( s spodnjim naslovom Prirodne lepote in umetnost) so uredili Cvi-to Fiskovk-, Drago Magjer. Vjekoslav Parad in Angjeo Uvodič. Izdajatelj je hvalevredno upošteval dejanske razmere in pripravil poleg hrvatske izdaje tudi izdajo v cirilici in v slovenščini, vsako v posebni knjigi. Slovensko besedilo je priredil kustos dr. Rajko Ložar. Uvodno besedo z naslovom >Naš Jadran« je spisal dr. Ivo Tar-taglia kipar Ivan Meštrovi« je prispeval članek »Stojimo na straži«, dr. Mihovil Abra-m:;č je obdelal kulturno zgodovino vzhodne jadranske olale do prihoda Slovanov, dr. Ljubo Karaman pa nadaljuje ta zgodovinski pregled tako, da zgodovino dežele skon* centrira okrog njenega umetnostnega razvoja. Dr. Artur Schneider je splošni^ pregled umetnosti izpopolnil s člankom »Umetniki po roiu iz Dalmacije in Hrvatskega Primorja, ki so delovali v tujini.« Tekstni del obsežnega in odličnega zbornika zaključuje študija inž. Kamila Tončiča »Narodna umetnost«. Kakor je videti, so članki iz prve roke, delo priznanih strokovnjakov; ta ugotovitev zadošča na tem mestu kot njih ocena.
Težišče knjige »Naš Jadran« pa ni v besedilu. marveč v množici izbranih slik. Dvoje meril se vsiljuje za njih ocenjevanje: izbira in reprodukcija, in knjiga z obeh vidi* kov odlično ustreza svojemu reprezentativnemu namenu. Vseh slik je 214, izmed njih je 89 odmerjenih prirodnim lepotam, 41 arhitekturi, 49 slikarstvu in 35 kiparstvu. Pri motivih iz prirode se je bilo treba izogibati razgledničarskemu kiču in vendar dati čim več karakterističnega: dalmatinski pejsaif in podobe iz ljudskega življenja, morske in mestne ve-dute. Kdorkoli bo listal po teh straneh, bo zadovoljen z izbiro, čeprav bi slikam želel barv. kajti ničesar ne daje narava na Mod i teranu tako darežljivo, kakor tarve neba in morja in tudi ljudje je ne morejo v ničemer bolj posnemati, kakor da z vegetacijo in selišči premagujejo ostrino kraški htal in spreminjajo pejsaže v pito-reskno barvitost. Umljivo je. da podobe iz aehitekture, slikarstva in kiparstva, izbrane od ljudi, ki imajo poleg okusa in znanja tudi topel pogled regionalnega patriotizma, vsebujejo vse, kar lahko pokaže vzhodni Jadran svetu kot karakteristične monument-te svoje preteklosti, kot veliki dokaz svoje kulture in kot vekoviti plod slovansko-ro-manskega sodelovanja na duhovno rodovit* nih tleh sredozemske civilizacije. Marsiko-mur bo ta ilustrativna dokumentacija naše jadranske umetnosti pravo odkritje. Tudi s te strani utegne izvršiti »Naš Jadran« veliko propagandno nalogo.
★
V zbirki ilustriranih knjig o raznih pokrajinah in mestih, ki .jo izdaja založnik Paul Hartnian v Parizu (V. rue Cujas), med krasnimi slikanicami o Grčiji, o Španiji, o Turčiji, o Rimu. o Parizu itd., Je izšla letos v avgustu knjiga »En Dalmatie«. Naslovna stran prikazuje pogled na kamenito lepo--to Dubrovnika, gledanega z višine, vsega v soncu, z valovito nedogled,no morsko gladino. Andre 1'ierrc je dal tej razveseljivo lepi publikaciji o Dalmaciji (prav za prav o vzhodnem Jadranu od Sušaka do Ukinja) zgodovinski uvod, ki ga začenja takole: »V Evropi je ni bolj zapeljive pokrajine kakor je jugoslovenska Dalmacija. Tu vse tekmuje, da bi razveselilo popotnika: kopno s svojimi bledordečimi gorami in poredno zakrivljenimi obrežji; temnomodro morje, pesejano z otoki, ki se sladostrastno nastavljajo soncu in ažurno nebo. ki obliva ta blaženi kotiček sveta z bleščečim veli-častjem svoje svetlobe. Obrežje in otoki Dalmacije so skoraj ostali v prvotnem stanju svojih lepot in prav ta deviškost narave jim d-aje poglavitni čar. Ničesar ni, kar bi žalilo pogled in to, kar v teku sto letij storili ljudje, je samo prispevalo h gin-ljivi mikavnosti krajem.; številna majhna
mesta, ki so se stisnila v primorske zalive in hriboviti otoki imajo izobilje umetnostnih in zgodovinskih zakladov )n omogočajo zvedavemu popotniku da v teh živih muzejih prebira njih preteklost..V svojem zgodovinskem pregledu se Andre Pierre na» slanja večidel na Luja Vojnovica »Histoire de Dalmatie« in zaključuje uvod z besedami: »Ali bo Dalmacija, ta sredozemska dežela, ki se naslanja na zidove Balkana, izvršila svoje poslanstvo posredovanja med latinskim Žapadom in slovanskim Vzhodom, kakor ji ga je pripisoval neki vidoviti Dal* matinec že v prvih letih 19. stoletja. To je tajna bodočnost!«
Knjiga »En Dalmatie« je opremljena z reprodukcijami 144 fotografij, ki jih je posnel na obali od Sušaka do Ulcinja Enuna. nuel Boudot-Lamotte. Tudi tu Je treba po* hvaliti izbor motivov, ki kaže poudarek na pitoreskno, starinsko, lepo v duhu mediteranskega doživljanja lepote. Po knjigi »Au-tour de la Yougoslavie« je to vsaj z ilustra* tivne strani največja francoska hvalnica dežele, ki je bleščeči biser Jugoslavije. Reprodukcija je na solidni višini francoske knjižne tehnike.
★
»So sah ich Jugoslavienc se imenuje lepo opremljena knjiga, ki jo je izdala Edith Posse v Konigsbergu pri založbi Grafe m Unzer. Tudi v tem primeru gre za publikacijo katere težišče so ilustracije. Avtorica (pri nas ji je neki list spremenil spol) je prispevala za svojo krasno slikanico, ki jo skromno imenuje »poročilo v slikah« (eim Beric-ht in Bildern) sveže in prikupno spi' sani uvod, ki je od začetka do konca izraz simpatij in razumevanja za našo zemljo, njene lepote in njene zanimivosti. Avtorica je vplela v svojo uvodno besedo vse polno osebnih doživljajev ki zlasti osvetljujejo gostoljubje našega ljudstva. Tudi nemško žurnalisitko iz Kantovega Konigsberga so predvsem zanimale južne in vzhodne pokrajine Jugoslavije. Umljivo je, da je v knjigi Edithe P os seje ve dobro zastopana Dalmacija, vendar so večino fotografskih motivov prispevale druge pokrajine: predvsem Bo* sna s Hercegovino, Črna gora in Južna Srbija. Avtorica kaže največ zanimanja za stil in slikovitost ljudskega življenja in njen izbor slik se manj tiče naravnih lepot in umetnosti, tembolj pa poudarja arhitekturo človeških selišč, pitoresknost cest in +rgov, značilnosti narodnih noš in verskih običajev, skratka: vso tisto pestro zmes primitiv» nosti in civilizacije, ki je storila Jugoslavijo tako zanimivo v očeh tujcev z evropskega zapada in severa.
Verjeti hočemo da je to vzrok, zaradi katerega je na karti avtoričine poti str. 20 do 21, ostala Slovenija bela lisa. ki jo označuje samo Bled čigar slika zaključuje okusno izbrane in večidel kar dovršeno repro^ ducirane ilustracije. Pri Bledu omenja avtorica, da ima »njegova krajina še izrazito alpski značaj« in bi potemtakem utegnila biti manj zanimiva za Nemce, katerih znaten del naseljuje alpske dežele. Upamo, da se avtorični zanos in objektivnost niista ustavila na tleh dežele, ki se etiska k nemškim mejam, kakor smo to že nekajkrat opazili v poročilih nemških popotnikov, zapeljanih najbrž po raznih »geopolitičnih« teorijah in pristranski agitaciji neprijaznih sosedov.
— o.
Zapiski
Smrt Lea Frobenija. V Brianzi ob Lago Maggiore je pred dftevi umrl svetovno znani raziskovalec afriške civilizacije in etno-grafije Leo Frobenius. V Lipskem L 1873 rojeni Frobenius se je posvetil študiju^ et-nografije in je služboval v raznih nemških muzejih. L. 1904 je izvršil prvo znanstveno ekspedicijo v osrednjo Afriko, ki ji je sledila vrsta nadaljnjih ekspedicij, izmed katerih se je ena zadržala dve leti na črnem kontinentu. Frotenijeva raziskavanja so obrodila za znanost obilo sadu. Njegova do= gnanja o antični civilizaciji Konga. Nigra in Sudana so vprav genialna, prav kakor njegova teorija o postanku helenske civilizacije. Raziskaval je tudi sledove davnih posiljevanj azijskih naroclnov. ki so po raznih poteh prihajali na črno celino. Odkrival ie prazgodovinska selišča človeka v egiptskem Sudanu in v libijski puščavi. Mnogo se ie bavtil z zgodovino Egipta. zlasti z njeno zgodnjo dobo. Dr. Frobenius je bil predsednik Afriškega instituta v Frankfurtu. Izdal je vrsto znanstvenih in poljudnih knjig. 2e njegov prvi spis »Ursprung der Kultur« (1897) je vzbudil pozornost zaradi svojih pogumnih novotarskih nazorov. Nadaljnja njegova velika dela so: »Erlebte Erdteile«, »Antlantisch Volksmarehen und Volksdich-tungen Afrikas«, dalje pred nekaj leti izišlo delo, ki združuje izsledke vseh njegovih proučevanj: »Kulturgeschiehte Afrikasc. Bil je eden redkih Evropcev, ki je pokazal globoko razumevanje za dušo črnopoltega člo* veka, prav zato v dobi visoke temperature političnega rasizma ni bil v Nemčiji priljubljen.
Napoleonski kongres v Brna. Prihodnje leto bo v Brnu čeirti mednarodni napolean* ski kongres. Računajo, da 6e ga bo udeležilo nad 300 delegatov iz Evrope in Amerike. Program tesa kongresa, ki so ga v Brnu že začeli pripravljati, to obsegal tudi nekak napoleonski festival z uprizoritvijo treh iger, ki obravnavajo osebnost ln življenje slavnega Korzičana.
KONKURS
štab vazduhoplovstva vojske primlce
u službu
deset diplomiranih inžinjera
(6 mašinska, Z elektromašinska i 2 tehnologa)
u svojstvu činovničkog pripravnika VIII položajne grupe s tim, da se po izdržanoj jednogodišnjoj pripremi, postave za inženjer poruč-nike vazduhoplovno-tehničke struke i pet diplomiranih tehničara (4 mašinska i 1 elektrotehnički) u svojstvu CinovniCkih pripravnika IX položajne grupe, koji če se po izdržanoj dvogodišnjoj pripremi i položenom ispitu postaviti za niže vojno-tehničke činovnike IV klase vazduhoplovno-tehničke struke.
Detajljni uslovi objavljenog konkursa mogu se videti u tekučem broju službenih novina i službenog vojnog lista, a zainteresovani mogu iste dobiti bezplatno na upotrebu lično, a po traženju preko pošte.
Krajni rok za prijavu 1 oktobar 1938 g.
Iz kancelarije Generalštaba vazduhoplovstva vojske u Zemunu V. D. Br. 16675 od 30. avgusta 1938 g.
Od Vas
Je
odvisno, da imate obleko vedno kot novo zato jo pustite redno kemično Čistiti ali barvati v tovarni
JOS. REICH
Ljubljana
Poljanski nasip 4-6 Pralnici — Svetlolikaioics
ZAHVALA
Vsem, ki so nam ob nenadomestljivi izgubi naše dobre hčerke, sestre, tete, svakinje in nečakinje, nepozabne
LUCIJE GRAD
stali ob strani, spremili na zadnji poti in sočustvovali ob strani, izrekamo prisrčno zahvalo.
Prav posebno se zahvaljujemo gg. zdravnikom in čč. sestram v deželni bolnici za njih trud in požrtvovalnost in vsem darovalcem prekrasnih vcncev in šopkov. Priporočamo jo v molitev in blag spomin.
DRAGOMELJ, 2. septembra 1938.
JERNEJ GRAD
Iz Julijske krajine
Za kontrolo cen na debelo
Pred dnevi je istrski pokrajinski korpo» racijski svet v smislu navodil korporacij-skega ministrstva izdal okrožnico, v kateri opozarja na nove spekulacijske kupčije prekupčevalcev in veletrgovcev, ki kupujejo blago od obrtniških Ln kmečkih producen* tov. a mu ga ne plačajo v gotovini, nego spet v blagu. Tako se v Istri prakticira nakupovanje oljnih semen, za katera vsiljujejo kmetom odgovarjajoče količine rafini* ranega olja. Korporacijski svet opozarja, da se na ta način izigrava kontrola oblasti nad cenami. Vse take kupčije bo treba v bodoče preprečiti in prekupčevalce strogo kaznovati.
>Corriere Istriano«. ki se je v eni svojih poslednjih številk podrobneje bavil s to okrožnico, pa se je hkratu lotil tudi vpra* šanja obče kontrole in uravnavanja cen na debelo. »V tej stvari«, pravi list. >smo popolnoma !zven tira. Medtem ko se — pošteno rečeno — mobilizirajo cele čete tržnih nadzornikov ki dnevno kontrolirajo cene v trgovini na drobno in love v mreže sankcij male ribice, se velike ribe skoraj povsod lahko nemoteno posvečajo svojim poslom. Menimo, da bi kakšen močnejši udarec s kolom po glavah teh velikih manevristov produktivnega in razdelitvenega mehanizma povsem zalegel.« List meni dalje, da bi mo» rali tudi mali trgovci sami prijavljati svojim sindikalnim organizacijam vsak tak nepošten pojav, da bi se odgovorni elementi razkrinkali in kaznovali.
Drobne novice
Nov £Tob. Na Opčinab nad Trstom je pre= tekli torek umrl znani gostilničar in posestnik Andre i Daneu. N jegovega pogreba se je v sredo popoldne udeležilo mnogo domačinov. Zapustil je soprogo Marijo, štiri^ hče= re in dva sinova. Njim in njihovim bližnjim naše sožalie!
Nova akcija za ženitbena posojila se je v smislu fašisfičnih navodil, ki smo jih v poslednjem poročilu o tem vprašanju posneli iz »Gazzettina«. že pričela z največjo intenzivnostjo. Ni še pretekel teden dni, odkar so bila ta navodila izdana in že se prire* jajo po deželi predavanja, s katerimi skušajo ljudem dopovedati vse ugodnosti teh posojil. Tako je moral v Krrninu po nalogu podestata predavati o tej stvari tamkajšnji občinski tajnik. Za predavanje so razvili fašisti veliko agitacijo in so res zbrali v fašistični dvorani pravo množico ljudi. Podobna predavanja so že pričeli prirejati tu' di drugod. Kakor vse kaže, se bodo sedaj oglasili tudi duhovniki, ki bodo v smislu odredb krajevnih fašističnih prvakov raz prižnice nagovarjali mlade ljudi, naj si za ženitev najamejo ta posojila.
Cesto iz Gorice proti Trbižu že nekaj časa popravljajo in mesrtoma docela obnavljajo.. Dela so precej napredovala. Sedaj jo preurejajo na odseku od Tolmina proti Ko* baridu. Kakor poročajo, je bila že precej v slabem stanju, tako da so se je avtomobi-listi na poti iz Gorice proti Trbižu najraje izognili in se vozili po ovinku preko Čedada in po dolini Nadiže proti severu.
Kap je zadela 53-letnega Mihaela Jer-mola iz Idrskega pri Kobaridu. Mož se je preteklo soboto ponoči vračal domov. Na cesti je omahnil in &e zgrudil. Naslednje jutro <so ffa našli kraj poti, a ni nra bik) več pomoči. Jermol je v jutra/njih urah umrl.
Naše gledališče
OPEKA
Pobota. 3. septembra: Gioconda. Gostovanje
gospe Zinke Kunc-Milanove. I /.ven. Nedelja 4.: Gejša. Premiera. Izven. Ponedeljek. 5.: ob pol 21. uri. Ero z ornega sveta. Slavnostna predstava v proslavo rojstnega dne Nj. Vel. kralja Petra II. Izven.
Slavna pevka dramatična sopranistka «»ospa Zinka Kunc-Milauova to gostovala
samo v soboto v ljubljanski operi v naslovni vlo^i opere i Gioconda«. Gospa Zinka KuncMilanova je pevka svetovnega slovesa, ki je gost največjih <f>per sveta. Ni^n reper-1 toar obsega predvsem naslednja dela: Nor_ ma. Aida. Trubadur. Ples v maskah, SinK^a Bokanegra. Gioconda. Tosca. Turandot. valleria rusticana. Andre Cheraier in pod slavnim dirigentom Toscaniniiem je pela so pranski solo v Verdijevem Re^uijemu. Velika umetnica je začela svojo kariero v, naši operi in brez dvoma bo njeno sobotno gostovanje vzbudilo največje zanimauje med našim občinstvom. Zasedba ostalih, vlog je: gospe Kogejeva in Španova ter gg. Betetto, Franci Janko, Dolničar, Hvastia in Sladov* ljev. Muzikalno vodstvo ima ravnatelj Po-"]jč režija je prof. Šestova.
Opozarjamo na razpis gledališkega abon_ maja za sezono 1/J38/39. Prijave se začno sprejemati v ponedeljek 5. septembra. Dosedanje abonente partemih sedežev opozar* jamo. da bomo i5neli v novi sezoni v or-Ti nov razpored paoiernih sedežev, kjer bodo nameščeni novi stoli strnjeno v 12 vrsrah. Hodnika bosta ob ložah. Torej je novi parter prav tako razvrščen kakor dramski.
Dnevna blagajna v operi začne poslovati jufcri ter bo odprta dnevno, od 10. do pol 13. in od 15. do 17.
R
D I O
Sobo4a, 3. septembra
Ljubljana 12: Pisan venček Lahke glasbe. _ 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Lahka glasba. — 14: Napovedi — 18: Za delopust igra Ra<£ijski orkester. — 18.40: Pogovori s poslušalci. — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nji«, ura. — 19.50: Pregled sporeda. — 20: 0 zunanji politiki (dr. A. Kuhar). — 2O..-0: Pisan večer. Debeljakova: Začarana gorslia vila (člani rad. igr. druži, ne). — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Za konec tedna kjra Radijski orkester.
Beograd 17.20: Narodne pesmi in plošče.
—	20: Petje in orkestralni koncert — 22.15: Plesna muzika. — Zagreb 17.15: Lahka god» ba. — 20: Prenos iz Nar. gledališči. — 22.40: Lahka godba in ples. — Praga 19.25: Orkester. solisti na instrumentih in pevci. — 21.05: Orkestralni in pevski koncert ter plošče. — 22.15: Plošče in ples. — Varšava 21.10: Pester glasbeni spored, — Sofija 17: Lahka, komorna in plesna muzika. — 19.30: Brač in petje. — 20.55: Plošče. — 21.45: Lahka in ples/na muzika, — 22.Š): Nadaljevanje plesa. — Dunajj 12: Opoldanski koncert — 16: Vesela sobota. — 18.30: Lahka godba. — 30.10; Plesni večeff. — 22.30: Zabaven sobotni spored, — 24: Nočni koncert in ples. — Berlin 19: GSgli poje. — 20.15: Dve erečni urici. — 22.30: Lahka in pJesna muzika. — 2.00: Kodni koncert — M&nchen 19: Plošče za dobro volja — 30.15: Prenos iz Berlina. — 22.30: Plesna kapela in oevrs.
—	24: Nočni koncert. — Stuttgart 19: Pester glasben1' spored s plošč.
Naznanjamo prežalostno vest, da Je naš predobri oče, brat, stari oče in tast, gospod
Miroslav Stumberger
VIŠJI DAVČNI UPRAVITELJ V POKOJU
danes, dne 1. septembra 1938 v TO. leta starosti ob 5. ml Bogu vdan preminil.
Zemeljski ostanki se prepeljejo dne Z. septembra 1938 ob 8. Hrt od mrliške veže Zavetišča Sv. Jožefa (Vldordanska) ▼ BreHce, kjer bo pogreb ob 16. uri iz hiše Zagodš.
LJUBLJANA, BREŽICE, dne 2. septembra 1938.
MIROSLAV STUMBERGER, kapetan bojnega broda v pok, stn; SENCI HOČEVAR, HELDA VRACKO ta HERMINA MARINC, hčerke; MARIJA ŠKET, roj. STUMBERGER, sestra; dr. VOJTEH HOČEVAR, DRAGO VRACKO, FRANC MARINC ta IVAN VOLr-CANŠEK, zeti; KAMILO, IVO, MARIJAN, VLADO, MARICA,
vnuki ta vnnkinja.
Vzajemna posojilnica r. z. z o. z. v Ljubljani - Miklošičeva cest
nudi za vse vloge popolno varnost ln obrestuje nove vloge & 4% do 5% po dogovora. — Nove vloge ln stare vloge Izpod 5.000 Din se na zahtevo vsak čas v celoti Izplačajo. — Nedvignjene stare vloge izpod 5.000 Din se bodo smatrale s L majem 1938 za nove vloge. VZAJEMNA POSOJILNICA DAJE KRATKOROČNA POSOJILA.
MALI OCSL.4SI
Kam pa,kam?
Restavracija
»Zaka«, Bled
igra nak dan damska kapela.	20490-18
Sluzbodobi
Beseda 1 Din, davek 3 Din; za šilro ali daja nje naslova 5 Din. Naj manjši znesek 17 Din.
Frizerko
sprejmem takoj. — Salon Frajle, Celje.
20647-1
Krojaškega
pomočnika
ia male komade, sprejme takoj Gabrijelčič Stane, Trbovlje.	20635-1
Manufakturist
siguren prodajalec in poznavalec blaga, z znanjem nemščine, dobi mesto v večji trgovini. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Manufaktura«.
20630-1
Trgovski pomočnik
modne in galanterijske stroke, dober prodajalec, vešč nemščine, dobi mesto takoj a;; kasneje. Ponudbe na c.,-1. odd. Jutra pod šifro »Ljubljana«.
20629-1
Blagajničarko
verzirano, spretno, sprejmi: m za velesejem. Predstaviti se v petek od 10. do 12. ure pri Cesar, Ljub-fiacia VII. Gasilska c. 3-20601-1
Mizarskega
pomočnika
takoj sprejmem, mlajšo moč, pridnega delavca. Takojšnjo _ ponudbe na ogl. odd. y\utra pod »Priden mizar«.
20600-1
Slaščičarskega
pomočnika
sprejmem. SJasflov v vseh poslovalnicah. Jutra.
20606-1
Pletilje
za stalno delo sprejme tovarna pletenin Savruk Anton. Skofja Loka, z i takoj.
30483-1
Službe išče
Vsaka beseda 50 par; davek 3 din: za Šifro ali dajanje naslova 5 din; najmanjši znesek 12 din.
Kurjača
dobro izurjen, išče službo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
20649-2
19 letni fant
išče mesta k tovornemu avtomobilu kot spremljevalec. Obenem bi bil lahko tudi inkasant. Ponudbe na
Lavtarski vrh 2, pošta Selca nad Škofjo Loko.
20609-2
Brivski pomočnik
dober delavec, z znaniem nemščine, išče službo. Nastopi lahko takoj. Naslov Hainol Štefan, briv. pom., Bled, Zagorice 12.
20567-2
Kupim
Železne modele
za izdelovanje cementnih cevi od 10 do 50 cm, rabljene, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Modeli«.
20631-7
Glasbi l a
Klavir
kratek, rujav Stelzhammer, zelo dobro ohranjen, prodam zaradi pomanjkanja prostora Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
20623-26
Pianino
rjav, ohranjen, kupim. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	20584-26
!li!i'li!«|||l!|c:illl|!l|||!l||||||(|!Hl|l|!|i|l'ii||||l!!l|llll||l||||
Vajenci (ke)
inon&iiiiitirimRRHiiifmH^rnnnnnmtminiffimitiiiiiiif 16 letno dekle
s 3 razredi meščanske šole išče mesto učenke v trgovini, bodisi v mestu aH na deželi. Poštenih staršev in močne postave Amalija Ka-strevc, Muhober 1, Novo-mesto.
20611-44
15 letna deklica
želi v treovino kot vajenka. Bližina Maribora. Naslov: Pavlina, Št. Janž — Meža.	20568-44
Prof. Šlajs poučuje
violiniste o<3 najnižje do najvišje izobrazbe. Poljanska 15, stopnišče VIII.
20634-4
Mlad kovinočis kar
(Metaldrucker) dobi takoj mesto. Ponudbe na G- Dit-trich. proizvodnja koviiskih izdelkov, Murska Sobola.
20378-1
Hotelskega slugu
veščega jezikov, z večletn o prakso, išče prvovrsten no/ hotel. Nastop takoj. Ponudbe pod šifro »R. R-333« na ogl. odd. Jutra.
20573-1
Dva čevljarska
pomočnika
Za zbito in šivano delo, — sprejmem takoj. Mesto stalno. Hrana in stanovanje v hiši. Ignac Koritnik, Do! pri Hrastniku.
20572-1
Koroške brusnice
fPreiselbeer) dnevno sveže razpošilja od 5 kg naprej Zechner Henrik, Libeliče, Koroško.	'
301-34
V K
Beseda 1 Din. davek 3 Din; za šifro ali daja nje naslova 5 Din. Naj
manjši znesek 17 Din.
Radi nagle smrti
prodam takoj brivski salon dobro vpeljan, prvovrstno opremljen, z vsem inventarjem. Natančnejša pojasnila daje Ambrožič Avgust, mizar, Bled, Mlino.
20550-6
Štedilnik
srednji, mizni. v dobrem stanjo pod ceno prodam. — Cotič„ kleparstvo, Hrenova ulica 7.
20622-6
Marmor
ve)!Tke plošče, rdeč, francoski, za oblogo ali mize cca 20 kv. m, ugodno prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
20617-6
Kolesarji!
Ko obiščete velesejm, oglejte si znamenita francoska kolesa
»A I G L O N« VIKTOR BOHINEC,
Ljubljana, Tyrševa cesta 12 (dvorišče).
20610-11
Kolo
znamke Diamant, izvrstno ohranjeno, ugodno prodam. Kregar, Sv. Petra 21-23.
20594-11
StrojjL
Polstabilni stroj
350—40 HP, novejše tipe, kupimo. Ponudbe z natančnejšimi podatki tvrdke, leta gradnie, s pritiskom pare in ceno na Pubhcitas, Zagreb, Ilica 9, pod Nr. 50777.
20484-29
1-sobno stanovanje
s kuhinjo, oddam za oktober. Lepodvorska 3 pri hišniku.	20592-21
Stanovanje 3 sob
komfortno, 900 din, oddam za oktober. Vprašati: Baragova 11, prizemno.
20597-21
Sobo odda
Lepo prazno sobo
s posebnim vhodom, takoj oddam. Prečna ul. 6.
20638-23
Dvosob. stanovanje
s pritiklinami, takoj oddam. Valjavčeva 19.
20564-21
Dvosob. stanovanje
vsemi pritiklinami, išče zelo mirna, dobra stranka dveh oseb za mesec november, v neposredni bližini centra, zelo dobrodošlo kie v vili. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Dobra stranka«.
20646-21a
Upokojenka
želi sobo s hrano Ponudbe na ogl. odd Jutra pod šifro »Takoi rabim«.
20599-21a
Garažo
za osebni avto iščem v severnem delu mesta med progo in Bežigradom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Garaža«.
20621-17
Lokalu
Dvoriščni lokal
takoj oddam. Poizve se pri hišniku, Bleiweisova c. 48.
20596-19
Več dvosobnih
stanovanj
oddam za 1. november. — Vsako stanovanje ima kopalnico, kabinet ter ostale pritikline s plinsko in ostalo instalacijo ter enosobno stanovanje s kopalnico. Ver-stovškova ul. Mirje. Nova hiša, ki se že izgotavlja.
20619-21
3-sobno stanovanje
slončno, lepo, takoj oddam v mestu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
20642-21
3-sobno stanovanje
s pritiklinami, na bližnji periferiji, išče za takoj dobra stranka. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Nuino«.
20595-21a
Naročniki »JUTRA« so zavarovani za 10.000 Din.
FORTUNA
Elektro univerzalni stroj v vsako
mizarsko
delavnico! REŠITELJ MALE OBRTI in STRAH
NAŠIH KONKURENTOV! Din 6.800—
MizarsKi uiujstei I. MIRT1Č, Novo mesto, nam sporoča: Vsak teden si več mizariev ogleda moj stroj »For-tuna« in se ne morejo dovolj načuditi veliki priročnosti in zmožnosti istega. Še vsak je izjavil, da ga bo takoj naročil in sem Vašo tvrdko, ki razpolaga z najnovejšimi stroji, priporočal kot najzanesljivejšo in solidno.
P E T E H ANGELO
d. z o. z. stroji za obdelavo
l6SeL
LJUBLJANA, Tyrševa 36.

Naznanjamo članstvu in prijateljem, da je v Ljubljani v krogu svojih dragih, kamor se je pred kratkim preselil umrl dolgoletni zaslužni član našega načelstva in vodja pisarne, gospod
MIROSLAV
tumberge
\ VIŠJI DAVČNI UPRAVITELJ V POKOJU
Pogreb bo v soboto 3. septembra t. 1. ob 16. uri izpred hiše Zagode na pokopališče v Brežicah.
Vzornemu zadružnemu in narodnemu možu ohranimo časten spomin.
BREŽICE, dne 1. septembra 1938.
Posojilnica v Brežicah r. z. z n. z. Nacelstvo, nadzorstvo.
Sobo
s posebnim vhodom in prehrano oddam 1 ali 2 osebama (tudi dijakoma). — Križevniška ul. 5-II.
20644-23
Prazno sobo
solnčno, primerno za kro-jaštvo, oddam 15. septembra. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
20640-23
Sostanovalca
takoj spreimem v čisto in zračno sobo, blizu Tabora. Fiignerjeva ul. 13, Ji. n., vrata 16.	20624-23
Sredi mesta
oddam čisto, opremljeno sobo nedijaku. — Poseben vhod s hodnika, elektrika. Lončena peč. Najemnina din 260. Prečna ulica 8.
20620-23
Opremljeno sobo
solnčno, v centru mesta, oddam takoi solidni osebi. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
20614-23
Mesečno sobo
takoj oddam v vili za Bežigradom. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
20618-23
Sobo
lepo opremljeno, ali prazno, takoj oddam. J. Kun-stelj, Novi trg 1-1.
20615-23
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom in vso oskrbo oddam gospodu. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
20591-23
Sobo
prazno ali opremljeno, s souporabo kopalnice, oddam. Gajera 9-III., vrata 16.
20602-23
Sobe išče
Dva učiteljiščnika
iščeta stanovanie z zajutr-kom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Učiteljišče«.
20518-23a
Dijaške sobe
Dva dijaka(inji)
nižješolca(-ki), sprejmem v vso oskrbo. Pomoč ori učenju. Kopalnica. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
20641-22
Nižješolko
sprejmem v odlično oskrbo, k svoji hčerki sedmošolki. Kopalnica, klavir in skrbno nadzorstvo. Naslov v vesh poslovalnicah Jutra.
20643-22
Eno, dve dijakinji
sprejmem. Velika solnčna soba, stalno topla kopani-ca, dobra hrana, nemška konverzacija, klavir in velik vrt na razpolago. Verstov-škova ul. 27, Mirje, — Tramvajska postaja: Langu-sova ulica.
20645-22
1—2 dijaka
sprejme boljša družina. Dobra oskrba, strogo nadzorstvo, pomoč pri učenju. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
20637-22
2 dijaka
od 4. šole naprej, prijatelja, mirna, sprejmem poceni na stanovanje. — Dolinska steza 4. Šiška, nasproti lekarne.
20613-22
Dijaško stanovanje
lepo, v sredini mesta, s pranjem perila, kurjave in razsvetljavo za 135 din na mesec Našlo* v vseh poslovalnicah Jutra.
Ž0612-22
Dijakinjo
k svoji hčerki, sprejmem v centru, event. vzamem dva dijaka. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
20605-22
Lepo svetlo sobo
oddam gospodičnam (dijakinjam). Klavir, dolg, prodam za din 1.600 radi pomanjkanja prostora. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
20633-22
Dijaka
sprejme v zelo dobro oskrbo učiteljska družina v neposredni bližini realke m srednje tehnične šole. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	20603-22
Dva gospoda
in sostanovalca
dijaka spreimem na stanovanje Sobi sta separatni in opremljeni z novim pohištvom — Gorka in mrzla voda v kopalnici na razpolago. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
20532-22
Nižješolko ali
nižješolca
sprejmem na stanovanje in hrano. Pomoč pri učenju. Uporaba klavirja. Naslov v vseh poslovalnicah lutra.
20579-22
Izgubljeno
Plav karirast rokav
se je izgubil od Aleksandrove ceste 5 do Kongresnega trga do trgovine Novak. Pošten najditelj se naproša, da ga vrne v ogl. odd. Jutra.	20607-28
i ša, Best Reception, Cvet mladosti. Denar, Dobra gospodinja, Dobro ohranjen, Drugi letnik, Enodružinska vila. Frizerski salon. Gotovina osemdeset. Harmonija 513, Hišnik, Ideal 15 poštno ležeče. Jamstvo 2000, Kolodvorski okraj. Kupim hišo. Klavir, Kuharica, Kletar - sodar. Kavcija, Lokomobila, Lep dom 59, Lepo življenje, Mašinist, Mlada dama. Marljiv 75, Mirje, Modni atelje. Nadzorstvo, Nastop takoj 777, Nižješolec, Okus, Oktober 3'>0, Prikupljiva, poštena, hvaležna, Povečanje, Polno-jarmenik. Prometna točka 777, Perfektna stenografinja, Poletje I., Prvovrstna, Rentabilno 600.000. Strokov-
AVl i
On nima miru ne podnevi ne ponoči zaradi hrušča v hiši in na ulici. Zakaj sc ne posluži MIROPLAST-A zaklopkov za ušesa? Din ?4 — v lekarnah in drogerijah.
rtJt
Obvestilo
Vsem cen j. odjemalcem vljudno sporočamo, da Franc Nadižar trgovski potnik iz Kranja nima za nas več pravice prodajati ali sprejemati naročila, kakor tudi nima od nas nobenega pooblastila za inkaso. — A. Kern, družba z. o. z. tovarna čokolade in keksov, Kranj.	20566-31
njak 777, Stalno delo. Sp®> razum, Sodelovanje, Sezona, Sreča te čaka, Staln* soba. Stalno 333, Šport, Točen plačnik 66, Učiteljišče, Ugodno, Varčna gospodinja, Začetnica 777« Zanesljiva vzgojiteljica, Začetnica, 12600.
Kovinostru-
garji
in frezerji
dobe mesto v tovarni a vi-jonov »Ikarus« v Zemunu. Prijaviti se vsak delovmk od 6.—9. ure.

Dvignite v oglasnem oddelku dospele ponudbe.
Avto prodam. Ambicija, Avgust 53, Avgust 46, Bolj-
ZAHVALA
Vsem, ki so sočustvovali z nami in nas tolažili v težkih urah prebridke izgube našega nad vse ljubljenega sina in brata
BORUTA
vsem darovalcem vencev in cvetja ter vsem, ki so našega nepozabnega miljenčka spremili v tako častnem številu na njegovi poslednji poti k večnemu počitku — naša najiskrenejša hvala.
V Brežicah, 2. septembra 193S. Žalujoča rodbina
MIKOLIČEVA
URADNIŠTVO IN DELAVSTVO „JUGOčEŠKE" JUGOSLOVANSKO-ČEŠKE TEKSTILNE INDUSTRIJE D. D., KRANJ
javlja, da je dolgoletni podpredsednik družbe, gospod
p\o kratkem in težkem trpljenju preminul.
V gospodu Storži smo cenili dobrotljivega predstojnika, kateri se je za nastavljence družbe vedno na vzgledni način zavzel.
Blagopokojnika bomo ohranili v trajnem in hva~ bežnem spominu.
- . . . j- aC-i-i - - jgfc^is
UPRAVNI SVET IN RAVNATELJSTVO „JUGOČEŠKE" JUGOSLOVANSKO-ČEŠKE TEKSTILNE INDUSTRIJE
D. D., KRANJ
javlja, da je njen dolgoletni podpredsednik, gospod
torza
pjo kratkem in težkem trpljenju preminul.
Gospoda Storzo, kateri si je od ustanovitve našega podjetja stekel nevenljlvih zaslug za tovarno, bomo ohranili v trajnem in častnem spominu.

1	
	V -i -
	ste - . A."
■	-m- T *■ • '.v-*
ip-j'	
'•'(. .-v	
m: v '■V 5» " V ;"V m	'-i .f.r - " T" • • •Sv: <J . s -5JV« 1 y ■ : 'v .. T '." 'U/ ~
	
	•j". ' ' '' v ' :•' -i.i " -
	O.Vv-f . J*- *■*•' -
	
-	•' - » ."
Urejuje Davorin Ravljen. —> Izdaja za konzorcij >Jutra* Stanko .Virant, — Za Narodno tiskamo d. d. kot tiakaraarja Fran Jeran, — Za jnseratni del je odgogocea Alojs	j-« X J-tfubjjani