Poštnina plačana v gotovini
Sped. in abbon. postale - II Gruppo 70%
Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA
34170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 • Tel. 83177
PODUREDNIŠTVO 34135 Trst, Vicolo delle Rose, 7 - Tel. 414646
Letna naročnina, Italija	Lir 28.000
Letna inozemstvo	Lir 40 000
Letna inozemstvo, USA dol.	30
Poštno čekovni račun:	štev.	11234499
m	L
	m
Leto XXXVIII. - Štev. 44 (1924)
Gorica - četrtek, 13. novembra 1986 - Trst
Posamezna številka Lir 600
Matiji Tomcu v spomin |( DOStOPkU 16 ZaŠČitlti lM U M IHaNO v Gregorčičevem letu
Iz leta v leto se spominjamo jubilejev raznih velikih glasbenikov, ki so s svojim delom začrtali nove poti v glasbeno zgodovino. Lani smo se posebej spominjali treh velikih mojstrov baroka — Bacha, Handla in Scarlattija. Letos slavimo stoletnico smrti velikega mojstra romantike, Franza Liszta, ki je tudi vokalni glasbi posvetil del svoje bogate ustvarjalne sile, čeprav se je najbolj proslavil s klavirsko in orkestralno glasbo.
Naša želja pa je še posebej počastiti spomin slovenskih glasbenih umetnikov, ki so nas v tem času zapustili. Ce od domačih goriških ne smemo pozabiti zlasti Maksa Debenjaka, ki je prav na lanski Cecilijanki prejel zlato Gallusovo značko za vse zasluge na tem področju, se lahko v širšem slovenskem okviru spomnimo predvsem na veliko glasbeno figuro Matije Tomca, ki nas je lani zapustil. Zato tudi njemu posvečamo letošnjo izdajo naše zborovske revije. Njegovo glasbeno delo namreč zasluži, da ga prav tu, na tej dra-dicionalni reviji, še posebej proslavimo, saj sodi njegovo umetniško delovanje v sam vrh sodobnega slovenskega glasbenega ustvarjanja.
Morda je letošnje praznovanje še drugače uokvirjeno v slovensko pesem, in to v širšem smislu. Posebej Primorska in še zlasti Goriška praznuje jubilejno kulturno obletnico — osemdesetletnico smrti Simona Gregorčiča. Njegova pesem je prava melodija, zato verjetno tudi pri slovenskih skladateljih (zlasti v prejšnjih časih) skoraj najbolj priljubljeno besedilo. Gregorčičev pomen pa presega samo literarno, umetniško vrednost. Njegova pesem je tudi vedno pomenila orientacijsko točko vsemu našemu življu, In to zlasti v temnih časih zatiranja in preganjanja.
Matija Tomc (1899-1985) je bil dekan slovenskih glasbenikov našega časa. Njegovo glasbeno delo je segalo na številna področja. Bil je skladatelj, glasbeni pedagog in pisec, mentor celi vrsti mladih glasbenikov, zlasti ploden in zaslužen za slovensko cerkveno glasbo (posebej zborovsko). Na tem področju je Tomc oblikoval nešteto lepih pesmi za vse potrebe in dobe cerkvenega leta In bogoslužja. Kdo ne pozna npr. njegovih božičnih Angelsko petje ali Presveta noč, pa velikonočne Močno se potrese, ali spet Marijinih Pozdravljena Mati, Lučke gorijo in Oj, sončni maj — da bežno omenimo le nekatere bolj znane. Veliko in bogato je njegovo ustvarjanje latinske in slovenske maše. Pa spet njegovo delo na področju širše vokalno-in-strumentalne glasbe, kot je kantata. Od znanega velikega dela Slovenski božič in oratorija Križev pot do svetnih kantat Ravbar In Stara pravda, vse to je znamenje njegove močne ustvarjalnosti. Edinstvena je tudi skladateljska dejavnost za orgle, kjer se nam kaže pravi mojster v obliki in vsebini, saj je tvorno prispeval v slovensko orgelsko literaturo s svojo že modernejšo, a vedno po klasičnem vzorcu zasnovano glasbo.
Matija Tomc je tudi veliko deloval na področju svetne zborovske glasbe. Znano je zlasti njegovo sodelovanje z Akademskim pevskim zborom, ki ga je vodil France Marolt. Za to skupino je veliko pisal, od krajših pesmi do širše zasnovanih zborovskih skladb. Tako velja omeniti zlasti
dela kot zbirka Belokranjske, Svatske pesmi, Kralj Matjaž. Med svetnimi večjimi deli naj omenimo še kantato Janičar za mešani zbor in bariton solo. Pa še zbirko Gremo v Korotan, niz sedmih lepih koroških pesmi za srednji glas s klavirjem. Koroška oz. ljudska tematika je prisotna v suiti koroških plesov za simfonični orkester Nizki rej in tudi Variacije na pesem od kneza Marka. V vseh teh delih veje pravi ljudski melos, seveda prefinjeno obdelan v različnih umetnih oblikah in izrazih.
V spominu na tega zaslužnega slovenskega glasbenika našega časa ne smemo tudi pozabiti na njegove obiske v Gorici. Tu se je večkrat mudil. Posebej naj spomnimo na njegovo prisotnost v dvorani Katoliškega doma, ko je ljubljanski Con-sortium musicum izvajal njegovo kantato Ravbar in ga je naše občinstvo toplo pozdravilo. Sicer pa je tudi drugače sledil zamejskemu glasbenemu življenju in dogajanju.
Cecilij anka 1986 bo torej v tem duhu predstavila naše pevske zbore z Goriške, Tržaške, Koroške, Beneške Slovenije in Kanalske doline ter iz bližnje matične Slovenije. V slovenski pesmi in v duhu naših velikih kulturnih mentorjev preteklosti in sedanjosti nam lahko priča o življenjski volji in sili, ki se kažeta v vsem našem kulturnem prizadevanju. S temi idealnimi vodili in napotki naj gre tudi naša zborovska pesem posebej, naša kultura pa na splošno, novim nalogam in uspehom naproti.
a.b.
Deželno tajništvo SSk je pozitivno ocenilo dejstvo, da je ožji odbor senatne komisije za ustavna vprašanja po dolgem premoru obnovil svoje delo. Na sestankih 30. oktobra in 5. novembra so njegovi člani začeli z delom za poenotenje petih zakonskih predlogov o zaščitnih določilih za slovensko manjšino v Italiji.
V tem trenutku pa ponovno poudarja, da odločno nasprotuje predlogu tajnika pri predsedstvu vlade, socialističnega poslanca Amata o opustitvi načela globalnosti in pristanku na postopno reševanje naših življenjskih vprašanj. Po tem predlogu predsedstva vlade naj bi se zaenkrat zadovoljili z zakonom o kulturnih in šolskih vprašanjih. To po mnenju SSk nasprotuje dolgoletnim zahtevam vse slovenske manjšine, ki ima po štirih desetletjih pravico, da doživi izpolnitev ustavnih določil, mednarodnih obveznosti in brezštevilnih obljub in zagotovil italijanskih oblasti ter izvoljenih ustanov.
SSk ravno tako nasprotuje zahtevam, naj zaščitni zakonski osnutek pripravi vlada, ker bi to pomenilo novo odložitev parlamentarne razprave. Pozdravlja pa predlog podtajnika Amata o tesnem sodelovanju vlade pri postopku v senatu.
Zaskrbljenost ustvarja dogodek v poslanski zbornici, kjer je vladna večina zmanjšala postavko triletnega finančnega načrta in novega proračuna, ki je namenjena posegom v korist slovenske manjšine. Ni prišlo le do zmanjšanja vsote, temveč tudi do novosti, da je vsota istočasno namenjena tako Slovencem v Italiji kot Italijanom v Jugoslaviji, tako da je znesek dejansko znatno nižji. Doslej so
za potrebe italijanske manjšine zajemali iz drugih skladov.
Postavka v korist slovenske manjšine je doslej ostala neuporabljena, ker ni zakonskih instrumentov za njeno izkoriščanje, predvsem še ni globalnega zaščitnega zakona. Zato je nepopustljivo stališče vladne večine glede okrnitve te postavke za-skrbljiv podatek v sedanjem trenutku prizadevanj za pravično in celovito zaščito Slovencev v Italiji.
Uolitve v Sev. Ameriki in Hamburgu
Na delnih kongresnih volitvah v ZDA so v torek 4. novembra prepričljivo zmagali demokrati in si osvojili večino v obeh domovih. Prihodnji dve leti bo v zbornici 176 republikancev (—6), demokratov pa 259 (+6), v senatu republikancev 45 (—8) in demokratov 55 (+8); pač pa so napredovali republikanci v številu guvernerjev, kateri vodijo posamezne zvezne države, ki jih je 50. Republikanci so od 16 prišli na 24, demokrati pa padli od 34 no 26. Značilna za te volitve je bila majhna volilna udeležba: komaj 38,5 %. Druga značilnost volitev je bila v tem, da so dali vo-lilci večji poudarek osebnosti kandidatov kot pa stranki, ki jih je izbrala ter pokazali večjo pozornost domačim kot pa zunanjepolitičnim vprašanjem. Črnci so oddali republikancem le 10% glasov. Prvič sta v volilni boj posegla tudi sin in hči umorjenega senatorja Roberta Kennedyja. Joseph (34 let) je bil v okrožju Boston izvoljen s kar 70 % glasov, sestra Kathleen pa v okrožju Maryland ni uspela.
★
Zahodnonemška socialdemokratska stranka je nekaj mesecev pred zveznimi parlamentarnimi volitvami, ki bodo 25. jan. 1987, doživela izredno pekoč poraz. V svoji »rdeči« trdnjavi Hamburg, kjer je bila na oblasti vsa povojna leta, je padla od 51,3% na 41,4%, izgubila 11 sedežev ter morala prepustiti prvo mesto Krščansko demokratski uniji, ki je porasla od 37,6 % na 42,6 %, v poslancih pa od 48 na
54. Niso pa bili tako uspešni njihovi zavezniki v zvezni vladi liberalci, ker so dosegli le 4,7 % (+2,1) in zato ne bodo imeli nobenega svojega zastopnika v deželni zbornici. Potrebovali bi vsaj pet odstotkov. Zelo pa so se uveljavili »zeleni«. Od 8 sedežev so se dvignili na 13 in vse bodo imele v rokah ženske.
Vatikan v denarnih težavah
V Rimu so se pred kratkim zbrali na tridnevnem posvetu o denarnem poslovanju Vatikana člani Sveta za organizacijske in gospodarske zadeve Apostolskega sedeža. Petnajst kardinalov iz vsega sveta je pod predsedstvom kolnskega nadškofa kardinala Hoffnerja ugotovilo, da je rimska kurija s svojimi uradi ter drugimi ustanovami Apostolskega sedeža v preteklem letu kljub velikemu finančnemu primanjkljaju (65 milijard lir) zelo skrbno in varčno gospodarila in da v prihodnjem letu ne bo mogla bistveno zmanjšati glavnih postavk vatikanskega proračuna. Ravno zato so bili kardinali zelo zaskrbljeni, kje dobiti denar za številne izdatke. Ugotovili so, da bo potrebna še večja pomoč od krajevnih Cerkva.
Ta pomoč ni samo izraz ljubezni do Cerkve in papeža, ampak tudi krščanska dolžnost vernikov. Zato so člani Sveta naslovili nanje poseben poziv, naj premislijo, kako bi lahko podprli osrednje urade katoliške Cerkve.
Kardinali predvidevajo, da se bo denarni primanjkljaj v vatikanski blagajni v prihodnjem letu povzpel na 79 milijard lir, letošnji pa je bil precej manjši od lanskega. Primanjkljaj se pojavlja že nekaj let. Lani so za izdatke odobrili 140 milijard, dohodka pa je bilo le 74 milijard. Precej denarja gre za plače kar 2.281 uslužbencev in 925 upokojencev, čeprav te plače niso kdovekako visoke, saj so se vatikanski uslužbenci zaradi njih že večkrat pritožili pri papežu. Veliko pa stanejo tudi papeževa potovanja.
Melbourne, Danvin, Aliče Springs, Adelai-de in Perh. V Rim se bo vrnil 2. dec.
ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE - GORICA
KATOLIŠKI DOM V GORICI
Sobota, 15. novembra ob 20.30 Nedelja, 16. novembra ob 16. uri
CECIUJANKA '86
28. revija goriških pevskih zborov je to pot posvečena skladatelju Matiji Tomcu in 80. obletnici smrti pesnika Simona Gregorčiča. Nastopijo tudi zbori iz Slovenije, Koroške, Tržaške in videmske pokrajine.
Kongres Svetovne zveze katoliškega tiska
Od 21. do 25. oktobra je v New Delhiju potekal kongres Svetovne zveze katoliškega tiska (UCIP). Tema mednarodnega zborovanja, na katerem je sodelovalo okrog 400 katoliških časnikarjev iz približno sto dežel, se je glasila »Komunikacija - kultura - religija«.
Na kongresu je nastopil tudi filipinski kardinal Jaime Sin. Govoril je o tem, kako je na Filipinih uspela mirna revolucija prav zaradi povezanosti med kulturo, vero in družbenimi občili. Ta povezava, da je bila sposobna zrušiti Marcosovo diktaturo.
Na kongresu so prvikrat podelili tudi zlato medaljo UCIP. Dobila jo je filipinska katoliška revija Veritas. Odslej bodo to odličje podeljevali na vsakem kongresu UCIP.
Predsednik Svetovne zveze katoliškega tiska je bil doslej Avstrijec dr. Hans Sassmann, generalni direktor graške založbe Styria. Poslej bo Zvezo vodil Francoz Jean Marie Brunot, direktor znane pariške založbe Bayard Press. Dr. Drago Klemenčič, glavni urednik ljubljanske »Družine«, pa je bil izvoljen za podpredsednika v Zvezi periodičnega tiska.
■ Zunanji ministri Evropske gospodarske skupnosti so v Londonu sprejeli enotne sankcije proti Siriji zaradi vpletenosti njene vlade v spodleteli atentat na izraelsko potniško letalo, ki je bilo na tem, da odleti z londonskega letališča. Vse članice EGS so se obvezale, da ne bodo sklepale s Sirijo novih pogodb o dobavi orožja, do nadaljnjega bodo prekinile obiske na najvišji ravni v Damasku, poostrile bodo nadzorstvo nad sirskimi diplomati in dejavnostjo sirske letalske družbe. Niso pa sprejele nobenih gospodarskih ukrepov.
»Jeftejeva prisega« u goriškem Avditoriju
Za 80-letnico smrti pesnika Simona Gregorčiča sta Zveza slovenske katoliške prosvete in Zveza slovenskih kulturnih društev iz Gorice skupno priredili slavnostno proslavo. Posebno svečano obeležje je prireditvi dalo občinstvo, ki je prostorno dvorano goriškega Avditorija napolnilo do zadnjega kotička in še več. Poslušalci so sedeli na stopničkah vmesnih prehodov, premnogi so se pa morali zadovoljiti s poslušanjem iz zunanjih stopnišč. Ni si mogoče predstavljati bolj plebiscitarnega dokaza priljubljenosti goriškega slavčka med našim ljudstvom.
Proslavo lahko delimo na dva medsebojno različna dela. V prvem delu smo, poleg slavnostnega govora Filiberta Bene-detiča slišali izčrpno vrsto odlomkov iz Gregorčičevih poezij, ki so jih recitirali igralci Stalnega slovenskega gledališča iz Trsta Bogdana Bratuž, Anton Petje, Tone Gogala in Vladimir Jurc. Po navodilih obeh režiserjev so nam recitatorji podali večje ali manjše drobce pesnikovih poezij. Seveda je vprašljivo, ali se s takim drobljenjem res izkaže pesniku primemo spoštovanje!
Osrednja in najbolj veličastna točka sporeda pa je bila izvedba Sattnerjeve kantate »Jeftejeva prisega«. Na ta Gregorčičev tekst iz sv. pisma stare zaveze je skladatelj napisal daljšo skladbo, pri kateri je zaposlil vse tri možne formacije velikega zbora, tj. mešanega, moškega in ženskega, nekatera lastna besedila pa poveril še solistu baritonu, basu, sopranu in altu. Prvotno je skladatelj določil za spremljavo le klavir, kasneje pa je bila spremljava ojačena z malim simfoničnim orkestrom.
V tej obliki je bila kantata izvedena na goriški proslavi. Za zborovski del so se združili mešani zbor »Hrast« iz Doberdoba, mešani zbor »Lojze Bratuž« ter moški zbor »Mirko Filej« iz Gorice. Trije dirigenti Hilarij Lavrenčič, Stanko Jericijo in Zdravko Klanjšček so ustvarili iz treh teles kar razveseljivo homogeno celoto, ki je vedno točno sledila dirigentovim intencijam. Manj točen se je izkazal orkester, ki je včasih zakolebal in večinoma prekrival izvajanja solistov, če pa upoštevamo, da so orkester sestavljali instrumentalisti iz najrazličnejših krajev, moramo priznati, da se je tudi orkester vestno potrudil za čim boljšo izvedbo. Prekrivanje solistov pa moramo dati v račun tudi instrumentalni prenatrpanosti. Seveda so zato štirje solisti (Franka Žgavec, alt, Martin Srebemič, bariton, Silvan Bensa, bas, Suzana Jarc, sopran) v primerjavi bili mnogo prešibki.
Veličastno izvajalsko delo, sestavljeno iz treh različnih zborov in še bolj heterogenega orkestra, je z dokajšnjo mero gotovosti vodil Hilarij Lavrenčič in tako dokazal, da se more z združevanjem različnih zborov nuditi zadovoljive izvedbe. Res je škoda, da organizatorji zborovskih revij tega ne upoštevajo. Organizatorjem te proslave pa moramo izreči priznanje, da so nam ob tej priložnosti dali možnost spoznati to Sattnerjevo pomembno kompozicijo.	Ubald Vrabec
Papež Janez Pavel II. spet na pot
V torek 18. novembra bo šel sv. oče na svoje 32. potovanje v tujino. Dva dni se bo ustavil v Bangladešu. Po vmesnem postanku v Singapuru bo nadaljeval pot do otočja Fidži, kjer bo 21. in 22. nov. Do 24. nov. bo v Novi Zelandiji, v Avstraliji pa bo potem do 1. dec. Tam bo obiskal mesta Canberra, Brisbane, Sydney, Hobart,
Združeni pevski zbori med izvajanjem »Jeftejeve prisege« v goriškem Avditoriju
0 uprašljivosti smrtne kazni
OKNO V DANAŠNJI SVET
Bralci pišejo
Moj pokojni stari oče je bil v predvojni Jugoslaviji državni tožilec. V mladosti mi je večkrat pripovedoval o treh ali štirih problematičnih procesih proti krutim navadnim morilcem. Smrtne obsodbe, ki so jih ob koncu izrekli proti zločincem, ki svojih dejanj niso priznali, so ga težile. Še dvajset let po teh procesih se je boril s svojo vestjo, ki mu je pravila, da bi se v primeru dvoma morali odločiti za humano ravnanje z njimi. Stari oče se je zagovarjal s trditvijo, da so vsi dokazi, ki sta jih policija in preiskovalni sodnik zbrala, govorili, da so obtoženi resnično krivi.
Bil sem še otrok, vendar sem se s starim očetom zapletel v razgovor, v katerem sem z vso odločnostjo nastopil proti smrtni kazni. Menil sem, da je smrtna kazen nekaj grozovitega. Civilizirana družba ne bi smela dvigniti meča nad človekom, čeprav je ta zagrešil najbolj nasilna in gnusna dejanja. Stari oče se je razhudil. Rekel mi je, da bom še spoznal natančnejše naravo človeka in se lahkd sam prepričal, da ni tako dober, kot se mi zdaj dozdeva. Ce družba ne bi poznala preventivnih ukrepov, bi na svetu vladalo večje nasilje, kot si lahko mislimo. Nisem mu verjel.
MARSIKJE ŠE VEDNO V UPORABI
Mnoge države še vedno poznajo zlovešči ukrep smrtne kazni, čeprav jo je večina zahodnih evropskih demokracij po drugi svetovni vojni odpravila. Vse komunistične države in mnoge dežele Tretjega sveta pa se še vedno zatekajo k njej. V zadnjem času je očitna tudi vprašljivost južnoafriškega rasnega sistema diskriminacije črnega prebivalstva z vrsto sicer krutih terorističnih umorov in nič manj problematičnimi povračilnimi smrtnimi obsodbami, ki jih izreka južnoafriško državno sodstvo.
Najbolj vprašljiva postane uporaba smrtne kazni tedaj, ko jo izrečejo v politične namene, da bi uničili svoje nasprotnike. Hitler in Stalin sta se kaj hitro radikalno zatekala k smrtnim kaznim, ki so bile v teh dveh državah in v predelih, ki sta jih osvojila, v nekaj časovnih obdobjih tako rekoč na tekočem traku. Strašni so primeri obsodb na smrt v času vojn in revolucij. Giljotina francoske revolucije je še danes v svarilo in v pouk, kako se v sodstvu ne sme postopati.
MAŠČEVANJE NAMESTO PRAVIČNOSTI
Po drugi svetovni vojni so zmagovalci smrtno kazen, ki je v nekaterih primerih v opomin na najbolj podle zločine proti človeštvu v hitlerjanskih taboriščih smrti Auschvvitz, Treblinka, Dachau, Mauthausen in tako naprej bila še tako opravičena, vse prevečkrat uporabljali zgolj iz golega maščevanja. Tako je bilo obsojenih na smrt tudi veliko takih, o katerih ni jasno, ali so res kaj bistvenega zagrešili.
Padlo pa je tudi na desettisoče tistih, ki so se znašli s svojimi življenjskimi usodami po nedolžnem v silnem vojnem kolesju časa, ki jih je strlo. Tako je brez procesa in brez možnosti za obrambo in zagovor odšlo v kruto smrt več kot deset tisoč slovenskih domobrancev in sto tisoč mož državne hrvaške vojske. Ali se je še kaj bolj krutega zgodilo v naši slovenski zgodovini od pamtiveka do pamtiveka na sploh?
PRIMER ARTUKOVICA
Zdaj so Amerikanci po 40-letnem odlašanju izročili Jugoslovanom nekdanjega notranjega ministra tako imenovane Neodvisne države Hrvaške dr. Andrlja Artuko-viča. Vsakdo ve, da je bil tedanji hrvaški režim odvisen od nemškega in italijanskega fažizma. Ni bil nedolžen in tedanja hrvaška sodišča so uporabljala smrtno kazen v boju proti nasprotnikom sistema, večkrat tudi proti Srbom, in zaradi nemškega pritiska tudi proti Zidom.
Kljub temu diši smrtna obsodba zdaj že skoraj 88-letnega betežnega starčka, ki so ga končno dobili v svoje pesti, po žveplu in smodniku maščevanja. Ne glede na to, du je vprašljivo, ali je dr. Artukovič kot Izvrševalec absolutističnih direktiv diktatorja Paveliča res odgovoren za vse sto-tisoče mrtvih, za katere so ga obdolžili. In četudi bi bil kriv, Je tudi v tem primeru, po tolikih desetletjih, smrtna obsodba več kot nesmiselna. Ne more namreč biti svarilo in opomin vsem tistim, ki bi hoteli spet poskusiti nekaj podobnega, kot je v času druge svetovne vojne storil Artukovič.
Vprašljivo pa je tudi dejstvo, da so na zatožno klop poleg Artukoviča skušali postaviti tudi hrvaški katolicizem. Kot otrok sem svoje dni zašel v majhno vas Krašič, v kateri je bil po vojni interniran komu-
nizmu nepokorni kardinal Stepinac. Še danes mi je v spominu bedna sivina tistega trenutku, državna prisila, izumrl kraj, z miličnikom v sredini drugače prazne ceste.
Ob sojenju Artukoviču bi se javnost morala raje vprašati, zakaj se je v drugi svetovni vojni s Hrvaško tako zapletlo in zakaj so se mnogi pošteni Hrvatje zatekli, kljub vsem pomislekom, na nacionalistično stran. Ali ni tako, da Hrvatje vse predolgo niso uživali svojih starih narodnih pravic?
Vendar Cerkev ni bila dekla tedanjega hrvaškega režima, temveč tolažnica in posrednica med širšimi sloji hrvaškega naroda v trenutkih velike stiske. Artukovi-čeve funkcije notranjega ministra tudi ni potrebno istovetiti s krščansko vero tega človeka v želji, da bi diskriminirali krščanstvo na sploh. Končno bi nove družba morala biti tudi tolerantnejša kot stara, če res želi rasti v bodočnost.
PRETRESLJIVA IZJAVA
Erich Fried, znani levičarsko usmerjeni avstrijski pisatelj, Žid in več desetletij protifašistični emigrant v Londonu, je lani na veliki socialistični prireditvi za mir na dunajski univerzi nastopil skupaj z uveljavljenim psihologom Ringlom. Izjavil je, da je striktno proti smrtni obsodbi, ki je ne bi mogel izreči kot človek nad nobenim človekom, pa naj je le-ta največji zločinec sveta. Izrekel je celo besede, ki so povzročile precej prahu. Na smrt nemreč ne bi mogel obsoditi niti Hitlerja, če bi bil zdaj še živ in bi se moral za svoje zločine proti človeštvu zagovarjati pred sodiščem.
Tudi jaz mu lahko pritrdim. Humana družba mora stati nad starim vedenjskim načinom neprestanega maščevanja zob za zob, glavo za glavo. Tudi jugoslovanska in slovenska družba mora po obračunavanjih druge svetovne vojne znati zrasti v svet sprave in strpnosti. Nove generacije žele živeti čez maščevanja svojih očetov. Smrtna kazen ni primerno sredstvo za urejanje boljših odnosov med ljudmi.
LEV DETELA
■ Ob robu Konference o varnosti in sodelovanju v Evropi sta se na Dunaju dva dni zaporedoma sestala zunanja ministra ZDA in Sovjetske zveze Shultz in ševar-nadze, vendar sta se na koncu razšla praznih rok. Vse je ostalo pri stališčih, ki sta jih zavzela predhodno že Reagan in Gorbačov v Reykjaviku na Islandiji. Na vrsti so bile tudi človekove pravice, ki jih Moskva sistematično tepta, oba pa sta si izrekla medsebojne obtožbe. Uspešneje, vsaj v besedah, je poteklo srečanje Andreottija s predsednikom avstrijske države Waldheimom. Andreotti je glede južno-tirolskega vprašanja izjavil, da so dani vsi pogoji za skorajšnjo dokončno rešitev tega problema in da je treba zadevo čim-prej zaključiti. In zadeva zaščite slovenske manjšine v Italiji? Ali je v Beogradu kak Waldheim, ki bi jo podprl z isto odločnostjo?
■ V starosti 96 let je umrl v Moskvi Vjačeslav Molotov, ki pa se je dejansko pisal Mihajlovič Skrjabin. Dolgo vrsto let je bil v Sovjetski zvezi prvi za Stalinom. Bil mu je hlapčevsko vdan in ni trenil z očesom, ko je dal Stalin aretirati njegovo ženo Pavlino, judovskega pokolenja. Od 1930 do 1941 je bil predsednik vlade, po vojni pa do 1957 sovjetski zunanji minister. Za časa Hruščeva je postal navaden državljan in bil celo izključen iz partije. On je bil tisti, ki je leta 1939, seveda v Stalinovem imenu, podpisal sovjetsko-nemški sporazum z Ribbentropom o nenapadanju in razdelitvi Poljske, kar je dalo Hitlerju moralno oporo, da je napadel Poljsko in s tem sprožil plaz strahotne druge svetovne vojne.
■ V ZDA je izbruhnila afera, ki lahko zelo škodi ugledu predsednika Reagana. On, ki je vsa leta rohnel proti terorizmu in odklanjal vsako pogajanje z njim, je mimo kongresa po svojih zaupnikih navezal tajne stike z iranskimi voditelji z namenom, da reši nekaj severnoameriških državljanov, ki so v rokah šiitskih skrajnežev v Libanonu. Ko je namreč ameriško
Škofijski pastoralni svet
Zakonik cerkvenega prava predpisuje, da sta v vsaki škofiji »duhovniški svet« in »pastoralni svet«. Duhovniški svet sestavljajo duhovniki, pastoralnega pa duhovniki in redovniki ter redovnice, predvsem pa laiki. Naloga pastoralnega sveta je, da pod oblastjo škofa raziskuje in pretresa, kar zadeva pastoralne dejavnosti v škofiji, in glede njih predlaga praktične sklepe. Člani sveta naj bodo izbtani tako, da je po njih ves del božjega ljudstva, ki sestavlja škofijo, zares zastopan glede na različne regije škofije, okoliščine in poklice ter delež, ki ga imajo pri apostolatu bodisi posamezni bodisi povezani z drugimi. Jasno je, da spadajo v ta svet verniki, ki jih odlikuje trdna vera, nravno življenje in razsodnost.
V Trstu je bil takoj po koncilu sestavljen novi: nekaj članov bo imenoval škof, večina pa bo izvoljena na posebnih volitvah. V svetu so bili tudi Slovenci, ki so pridno sodelovali, čeprav jim ni bilo vedno lahko, ker se je večkrat razpravljalo o zadevah, ki Slovencev niso zanimale ali pa ker je bila govorica previsoka. Tudi v novi svet bodo poklicani slovenski člani. Verjetno jih ne bo lahko dobiti ali izvoliti. Potek volitev bo precej zamotan, a prepričani smo, da se bodo našle med nami osebe, ki bodo prevzele na svoje parne tudi to skrb in žrtev za delo v pastoralnem svetu.
19.	in 20. novembra bodo tržaški duhovniki volili svojih pet dekanov.
Tiskovna konferenca o koroških Slovencih
V soboto 15. novembra bo v Trstu tiskovna konferenca o koroških Slovencih in predčasnih parlamentarnih volitvah v Avstriji, ki bodo 23. novembra. Na sedežu SSk v Trstu, ul. Machiavelli 22, bo ob 10. uri nastopil glavni kandidat Koroške enotne liste (KEL) na koalicijski listi Zelena alternativa - lista Freda Meissner-Blau Karel Smolle s sodelavci.
Koroški gostje bodo pojasnili trenutni politični in narodno-politični položaj v Avstriji in na Koroškem, razloge za povezavo v koalicijski listi za parlamentarne volitve in podatke, ki ustvarjajo realno možnost,
zunanje ministrstvo odkrilo, da ima Iran nad ugrabitelji večji vpliv kot Sirija, je Reagan ponudil v zameno za izpustitev ameriških talcev ustrezne pošiljke rezervnih delov orožja in streliva. Res so vse tri doslej znane pošiljke ameriškega orožja Iranu sovpadle z datumom izpustitve zaprtih državljanov ZDA. Zadnji je bil David Jakobsen. Te tajne pošiljke orožja so sprožile v ameriških političnih krogih val negodovanja. Proti sta se izrekla tudi obrambni minister Weinberger in državni tajnik Shultz. Oba sta mnenja, da bo to popuščanje samo sprožilo nove ugrabitve Američanov na Bližnjem vzhodu, saj so ugrabitelji lahko prišli do zaključka, da se jim ugrabitve kot način izsiljevanja bogato obrestujejo.
Iz Slovenije
Papeževa čestitka ljubljanskemu nadškofu
Ljubljanski nadškof Alojzij Šuštar je te dni obhajal 40. obletnico mašniškega posvečenja. Posvečen je bil v Rimu 27. oktobra 1946. V duhovnika ga je posvetil takratni papežev vikar za rimsko mesto kardinal Traglia. Na praznik Vseh svetnikov je imel nato v Rimu skromno novo mašo. Ob tem jubileju je letos 1. novembra prejel iz Rima naslednjo brzojavko:
»Ob 40-letnici tvojega mašniškega posvečenja se sv. oče s teboj vesel spominja tega srečnega dogodka in prosi Boga, naj te varuje in napolni s svojimi darovi ter v znamenje in poroštvo nebeških darov prav rad v Gospodu podeljuje apostolski blagoslov tebi, duhovnikom in vsem, ki so izročeni tvojemu pastirskemu vodstvu. Kardinal Casaroli, državni tajnik.«
Tem željam sv. očeta se z veseljem pridružuje tudi naš list.
da pride Smolle kot zastopnik KEL in vseh narodnih manjšin v Avstriji v dunajski parlament.
Tiskovna konferenca je posebno aktualna v trenutku, ko se je na Koroškem še silneje obnovila gonja proti dvojezičnemu šolstvu in ko tečejo zadnje priprave za pomembne nedeljske volitve v Kmetijsko zbornico na Koroškem, na katerih tudi letos samostojno nastopa Skupnost južno-koroških kmetov.
★
Zahvala po »Hvaležnici« v Trstu
Slovensko pastoralno središče v Trstu se toplo zahvaljuje vsem, ki so se udeležili in sodelovali pri Hvaležnici slovenskih vernikov v stolnici sv. Justa v nedeljo 9. novembra ob štirih popoldne.
Hvala g. škofu, ki je kljub veliki zaposlenosti, saj je imel isto nedeljo pastoralni obisk v cerkvi sv. Rožnega venca, našel čas, da je za nas daroval zahvalno mašo in nam v govoru nakazal apostolske naloge, ki nas čakajo. [O tem bo naš list še poročal, op. ur.).
Hvala skavtom in skavtinjam, ki so se slovesnosti množično udeležili.
Hvala vsem, ki so prinesli sadove zemlje k oltarju. Veliko jih je bilo. Gospod škof jih je namenil tržaškemu semenišču.
Veseli smo bili skupine otrok v narodnih nošah iz Barkovelj.
Dobri Bog naj bo plačnik vsem!
Marij Gerdol
★
Družinska sreča
Apostolstvo sv. Cirila in Metoda v Trstu se veseli z mlado družino dr. Majde in prof. Marka Oblaka ob rojstvu prvoro-jenčka Mitja, koteremu želi vse najboljše v življenju.
★
Posebno obvestilo
Svojim klientom sporočam, da njihovi načrti niso vsi dokončno sprejeti in jim manjka odobritev železobetona (cemento armato). Ker osebno ne morem slediti zadevi, naj se interesenti poslužijo gradbenega odpusta (condono edilizio) na lastno pobudo.
Inž. Milan Sosič, Opčine
Dober večer, sosed
Ob avstrijskem državnem prazniku 26. oktobra je na Koroškem več slovenskih kulturnih društev priredilo dvojezično proslavo pod gornjim naslovom. V Svečah je na taki prireditvi govoril sam škof Egon Kapellari. V dvojezičnem govoru je med drugim poudaril naslednje:
»Kako močna je demokracija v naši deželi, lahko preizkusimo s tem, da se vprašamo, ali morejo in hočejo udomačeni ljudje različnih jezikov in kultur živeti složno drug poleg drugega ali bolje rečeno — drug z drugim; ali ima vsak dovolj prostora in zraka za dihanje. Pozitivnega odgovora na to vprašanje ne daje samo visoka politika, temveč tudi vsakdanja praksa posameznih ljudi in njihovih skupnosti.«
Prireditev v Svečah je bila izredno dobro obiskana.
Duševno barbarstvo in uboštvo na radiu Trst A
Dvanajst tisoč slovenskih fantov je bilo pomorjenih v Kočevskem Rogu brez sodbe po koncu vojne 1945. leta. To strašno dejstvo, ki je pretreslo tudi marsikatero pošteno in občutljivo dušo v matični Sloveniji, je zgodovinska resnica, pred katero je umestno spoštljivo molčati. Smrt je smrt. Ironizirati nad tem je barbarstvo, duševno barbarstvo in uboštvo, nevredno poštenega in občutljivega človeka.
Zato se sprašujem, s kakšno pravico se radio Trst A norčuje iz človeka, ki se je tega dogodka spomnil v tukajšnjem slovenskem tisku. To se je zgodilo v radijski oddaji v nedeljo, 9. novembra ob 14.10.
Ze teden prej, v nedeljo 2. novembra, so v isti oddaji z neprimernim duhovičenjem delali šale ob prazničnem dnevu, češ da ne gre imeti oddaje »v živo« na »dan mrtvih«.
Radi bi vedeli, kaj o teh neslanostih in duhovičenjih meni vodstvo tržaškega radia. Zdi se nam namreč zares odveč, da moramo po javni radijski postaji poslušati žalitve mrtvih, pa naj bodo domobranci ali tudi ne.
Vse to duhovičenje in norčevanje na račun mrtvih žali prej tiste, ki ga počenjajo. Pa vendar se sprašujemo, če etika, oportunost in zakoni vse te neslanosti v resnici tudi dopuščajo. Če zakoni džungle urejajo naše življenje, morda dd. Toda ali se res ni mogoče tem zakonom upreti in nekaj najstnikov, med katerimi nekateri niti slovenščine ne znajo, spoditi z radijske postaje, ki ni zasebna ustanova in v kateri naj bi se prepoznavali vsi Slovenci v Italiji?	Ured.
Politično upravno preverjanje v deželni vladi
Deželna koalicija, ki jo sestavljajo poleg Slovenske skupnosti še DC, PSI, PSDI, PRI in PLI, je zašla zopet v razburkane valove. Tokrat ni tega krivo slabo upravljanje, ampak vplivajo na odnose šest-strankarske koalicije notranja obračunavanja v socialistični stranki. Deželno vodstvo te stranke se je namreč razbilo na približno dve enakovredni struji, ki se med sabo prerekata v vidiku bližnjega deželnega kongresa. Da bi zakrili svoje notranje težave, so se socialisti spravili nad deželno vlado in koalicijo, kjer igrajo nedvomno izredno pomembno vlogo s svojimi štirimi odborniki.
Vrsta sestankov se je začela v deželni palači v Trstu, nato pa se nadaljevala v deželnih uradih v Vidmu. Ti so zaradi zapletenosti stališč mučni in dolgi. Pred kratkim je tak sestanek trajal od 10. ure zjutraj do 8. zvečer. Dogovorili so se končno, naj deželni odbor (vlada) pripravi proračun za prihodnje leto, ker se sicer onemogoči vsako pametno upravljanje, med tem pa se bodo sestanki za vsklajevanje ostalih problemov (decentralizacija, zadeva goratih predelov, industrijsko načrtovanje itd.) nadaljevali s pospešenim ritmom.
Kot partner deželne koalicije se teh srečanj udeležuje tudi delegacija SSk (med drugim povejmo, da so to edini Slovenci, ki sodelujejo pri tem najvišjem političnem forumu v naši deželi; PSI, kamor se vključujejo še tudi nekateri Slovenci, zastopajo vedno in izključno samo Italijani). Deželno delegacijo SSk sestavljajo deželni tajnik Ivo Jevnikar, predsednik Marjan Ter-pin in podtajnik Gradimir Gradnik.
Smrt rojaka v Argentini
Iz Buenos Airesa je prišla vest, da je tam dokončal svojo življenjsko pot naš rojak Lado Semolič, doma iz Brestovice na Krasu. Kot toliko drugih, se je po zadnji vojni umaknil iz domače vasi in se nato izselil v Argentino. Zapušča ženo in dva sinova. Dragi Lado, naj ti bo lahka argentinska zemlja! - M. Š.
f Ciril Češčut
Pokojnik se je rodil v Sovodnjah 23. oktobra 1903. Bil je zadnji otrok številne družine. Med prvo svetovno vojno je odšel z materjo v begunstvo na Gornje Avstrijsko. Ob povratku v domače kraje se je izučil v štandrežu krojaštva. Ta poklic je opravljal doma do upokojitve, obenem pa pomagal pri kmečkem delu v družini brata Franca, kjer je živel.
2e od mladih let je izredno rad bral in to ljubezen do knjig, revij in časopisov ohranil do zadnjega. V obdobju med obema vojnama je bil naročen na ljubljanske časopise, po vojni pa na vse zamejsko časopisje. Imel je odličen spomin. V begunstvu se je naučil nemščine, ki jo je kar dobro obvladal. Že pred vojno se je tudi zanimal za svetovna in slovenska politična vprašanja. Rad je dopisoval v »Demokracijo« in v »Katoliški glas«.
Ob odprtem grobu na sovodenjskem pokopališču se je od njega 3. novembra poslovil član krajevne sekcije SSk Remo Devetak. Poudaril je, da je pokojnik spadal v generacijo, katera je v povojnih letih šla pogumno in odločno na delo v korist slovenske narodnostne skupnosti na Goriškem ter pomagala graditi slovensko pluralistično družbo med nami. Ni ljubil besed, ampak dejanja, zato so bili Bog, vera, domovina, narod, dom in družina res vrednote, o čemer ni bilo razprave.
Zato je tudi z vso zavzetostjo spremljal naše politično delo, najprej v okviru SDZ in sedaj SSk, bil moder svetovalec, za marsikatero akcijo pobudnik, posrednik in animator.
Ob koncu je govornik še dejal: »Obljubim, da bomo vsi, ki so nam dragi tvoji ideali, kateri so istočasno tudi naši, odločno delali na to, da ta košček slovenske zemlje ostane tudi naprej slovenski in da boš mogel tako nemoteno počivati ne v tuji, ampak v naši zemlji.«
Pastirček št. 2
Debata o nrbadsHCni cini v Sovoriniak
v,
Na občinski seji, ki je bila v torek 4. novembra, je župan Primožič v svojem poročilu seznanil svetovalce o zadevi, ki je zadnje čase močno razburkala krajevno javnost. Šlo je za prošnjo goriškega Konzorcija za industrijsko cono, naj bi sovodenj ska občinska uprava prepustila temu konzorciju 20 do 30 tisoč kv. metrov zemljišča za zgraditev nove tovarne podjetja Manifattura Goriziana. Ce bi do tega prišlo, bi občina morala spremeniti svoj regulacijski načrt.
Zaradi te žgoče zadeve je bila seja s strani občanov obiskana kot še nikoli do zdaj. Župan je dejal, da je občinska uprava najprej 2. oktobra letos sklicala sestanek lastnikov, ki ni bil povsem negativen, nato pa je 14. oktobra organizirala vaški posvet, na katerem so občani zavzeli negativna stališča za razširitev omenjene cone. V nadaljevanju se je obregnil ob ravnanje predstavnikov opozicije iz vrst SSk v občinskem svetu in krajevne sekcije SSk, češ da so vsej zadevi hoteli dati političen značaj.
Njegovemu stališču se je pridružil tudi podžupan Klemše, ki je še dodal, da je bil med pobudniki Konzorcija za industrijsko cono tudi pok dr. Avgust Sfiligoj kot predstavnik takratne SDZ in tudi sam prišel v Sovodnje prepričevat občinsko upravo, naj vstopi v ta konzorcij (ni pa pri tem omenil, da sta bila z dr. Sfiligojem na istih stališčih tudi dr. Peter Sanzin od PSI in dr. Battello od PCI, op. pisca).
Svetovalec večine Rafko Butkovič je v imenu Liste občinske enotnosti, ki vodi sovodenj sko občino, kritično ocenil delovanje krajevne sekcije SSk glede nastalega problema, češ da ga je izrabila, kot da bi šlo za volilno kampanjo, ko pa je dejstvo, da je občinska uprava vprašanje rešila na demokratičen način s širokim posvetovanjem in upoštevanjem volje prizadetega prebivalstva. (Upajmo, da bo tako tudi v prihodnje!, op. pisca).
K besedi se je oglasil s strani večine še svetovalec Marjan Tomšič, ki je kritično obravnaval delovanje celotne SSk v tistih upravnih odborih, v katerih je navzoča. Tako npr. da ni dosledna v občinskem odboru v Trstu, ko je tamkajšnji svet sprejel lokacijo protosinhrotrona pri Bazovici, kar bo privedlo do razlaščanja zemlje slovenskega človeka. Iz njegovega izvajanja je bilo razvideti, da bi moral odbornik Lokar (SSk) po vsem tem odstopiti iz tržaškega občinskega odbora. Nadalje je očital opoziciji SSk, da v sovodenjskem občinskem svetu ni nastopila svoj čas proti
V četrtek 6. novembra je bil v Katoliškem domu večer, posvečen nadškofu F. B. Sedeju. O njem sta spregovorila prof. Tomaž Simčič in prof. Jože Pirjevec. Prvi je orisal življenjsko pot nadškofa Sedeja od rodnega Cerknega do zadnje postaje v Gorici, kjer je kot upokojeni škof umrl 29. novembra 1931.
Predavatelj je ob začetku opozoril, da ne bo povedal nič novega, kar bi ne bilo že znano o nadškofovem življenju. Toda saj pri njegovem predavanju ni šlo za nove izsledke, marveč za oris Sedejeve življenjske poti. To je Tomaž Simčič izpolnil v celoti in jasno ter pregledno podal razne postaje v življenju msgr. Sedeja: njegove študije, njegove službe v Gorici in na Dunaju ter končno leta njegovega škofovanja od 1906 do 1931.
Za njim je povzel besedo prof. Jože Pirjevec. Takoj je povedal, da ne bo ponavljal tega, kar je povedal v Rimu in je bilo objavljeno v »Primorskem dnevniku«, temveč da bo rajši spregovoril, kako je iskal vire za delo nadškofa Sedeja do prve svetovne vojne, in zlasti za njegove odnose do politike, kar ga je posebej zanimalo. Povedal je, kako je romal od arhiva do arhiva in skoro vedno zaman iskal, kar je želel najti.
Začel je v vatikanski knjižnici, ki je sicer odprta, vendar so dokumenti urejeni le do leta 1903. Zato ni tam nič našel, kar je iskal. V goriškem škofijskem arhivu imajo urejene dokumente o nadškofu Sedeju in jih je lepo število map, vendar tudi v teh dokumentih ni kaj dosti o Sedeju in politiki. Zato je odpotoval na Dunaj v nekdanjo državno knjižnico. Našel je dolge sezname dokumentov o Sedeju, a dokumentov nikjer. Povedali so mu, da je te in druge dokumente odnesel po prvi svetovni vojni prof. Salata iz Trsta. Kje so sedaj, nihče na ve.
Končno se je spomnil, da je tudi cesar imel svojo lastno pisarno. Zato je šel iskat še tja. In res je tam odkril nekaj novih
razlaščanju zemlje pri mirenskem obmejnem bloku, s čimer so se okoristile razne tvrdke kot SO.BE.MA in ČER-IMPEX (ni pa povedal, da je šlo v tem primeru za preostalo zemljo, ki leži v ozkem pasu med državno cesto in državno mejo, op. pisca).
Odločno je na ta podtikanja in očitke odgovoril načelnik krajevne sekcije SSk Branko Černič (vidi se, da ti očitki niso bili spontani, ampak dobro naprej pripravljeni, saj so nastopajoči razpolagali s svežnjem papirjev, op. pisca). Mislimo, je dejal Branko Černič, da imamo tudi kot samostojna sekcija pravico imeti svoje stališče do tega problema. In to stališče se je na demokratičen način izoblikovalo ob posvetovanju s prizadetimi in upoštevanju volje občanov. Sporna zadeva ni bila nikdar dana v razpravljanje v občinskem svetu, hitro pa je postalo jasno, kaj uprava namerava podvzeti, bodisi iz prvega poročila, ki ga je imel Klemše na zadnji občinski seji 30. septembra bodisi iz predstavitve na posvetu z občani. Sedaj sta pred svetovalci še dva druga predloga, ki sta bila tudi že odposlana na pristojna mesta, ne da bi se odbor potrudil zvedeti za mnenje svetovalcev (vštevši negativni odgovor uprave na Konzorcij, ki je bil odposlan že pet dni pred občinsko sejo, op. pisca).
Kar se tiče ustanovitve Konzorcija in industrijske cone, pri čemer je bila soudeležena tudi takratna SDZ, pa bodi povedano, da ima današnja SSk drugačna stališča. 2e pred leti je zahtevala premestitev industrijske cone na desni breg Soče (kakšno stališče pa so takrat zavzele in še danes zavzemajo o tem problemu PSI in PCI?, op pisca). Nesmiseln je tudi očitek svetovalca Butkoviča, da je krajevna SSk vso zadevo napihnila kot da bi bili v volilni kampanji. Če je volilna kampanja, je dejal Branko Černič, da sekcija javno iznese voljo občanov in svojo, je skrajni čas, da Občinska enotnost strga s sebe svoj pajčolan in jasno pove, kaj v resnici je!
Svetovalka Marija češčut (SSk) pa je v svojem posegu tudi opozorila na poročilo o vaškem posvetu v »Primorskem dnevniku«, objavljenem 22. septembra. To poročilo je bilo nestvarno, zelo pomanjkljivo in enostransko. V dokaz je navedla stavek, ki vse pove: »Nekaj posegov — pravi dopisnik PDk — je bilo osnovanih na pretežno emotivnih razlogih, v ostrem na-protovanju z vsakdanjo stvarnostjo.« Bolj neiskrenih trditev kot so navedene, bi bilo težko kje najti!	R.	D.
dokumentov, ki so ga zanimali. Predvsem npr. kako je prišlo do imenovanja F. B. Sedeja za nadškofa v Gorici. Zgodilo se je na posebno priporočilo tedanjega cesarskega namestnika v Trstu princa Ho-henloheja, ki je cesarju takole svetoval: V goriški škofiji živi pretežen del Slovencev, zato bi kazalo si pridobiti njih naklonjenost z imenovanjem slovenskega kandidata, ki bi bil istočasno dobro sprejet pri Italijanih in Furlanih. Takšen je ravno dr. F. B. Sedaj, stolni župnik in profesor. Tako je cesar Franc Jožef imenoval Sedeja za goriškega nadškofa in papež Pij X. je imenovanje potrdil.
Pa še to je izpričal prof. Pirjevec, namreč kako je iz Sedejevih pastirskih pisem razvideti njegovo dobro obvladanje slovenskega jezika, istočasno pa tudi njegovo spoštovanje avtoritete: papeža in cesarja oz. habsburške hiše, pa tudi njegovo prepričanje v obstoj Avstrije kot katoliške države. Prav to mu je kasneje nakopalo preglavice ob prihodu Italije v Gorico novembra 1918.
Predavanje je priklicalo v Katoliški dom kar čedno število poslušalcev, kar je dober obet za nadaljnja predavanja.
Nenavaden protest
Katoličani južnoitalijanse škofije Gravi-na so na svoj način pokazali nejevoljo zavoljo reforme, ki je prizadela tudi ozemlje njihove škofije: zazidali so vhodna vrata desetih župnijskih cerkva in škofijske palače. To so storili, ker se ne strinjajo z vključitvijo njihove škofije v sosednjo večjo škofijo. Verniki so mogli k nedeljski jutranji maši le skozi stranske vhode. O protestih proti novim cerkvenopravnim določilom v Italiji je slišati tudi iz nekaterih drugih mest. Zadnja cerkvena reforma je namreč 8. oktobra število škofij in cerkvenih upravnih območij zmanjšala od 325 na 228.
Jesensko zasedanje pokrajinskega sveta Slovenske skupnosti
Pokrajinski svet goriške SSk se je sestal v Sovodnjah na rednem jesenskem zasedanju. Sklical in vodil ga je pokrajinski predsednik SSk Gradimir Gradnik, ki je v uvodu nakazal glavne politične akcije naše stranke v zadnjem času. Podrobneje je delovanje od zadnjega zasedanja pokrajinskega sveta SSk, ki je bilo 24. junija letos, orisal pokrajinski politični tajnik Marjan Terpin, kateri se je posebej zaustavil ob politični krizi v upravljanju goriške province, ki je nastala zavoljo znanega zadržanja republikancev ter ob naporih in uspehu Slovenske skupnosti pri načrtovani izgradnji Slovenskega šolskega centra v Gorici.
Načelnik svetovalske skupine v Sovodnjah Branko Černič je poročal o pozitivnem izidu boja proti zaseganju slovenske zemlje v tej občini. To posebno zaradi hitrega, odločnega in brezkompromisnega stališča SSk. Izkazalo se je, da je SSk v Sovodnjah postala izredno pomemben politični dejavnik, s katerim morajo računati tudi zastopniki večinske Občinske enotnosti, ki večkrat izgubijo smisel za prednostne interese celotne slovenske manjšine.
Dr. Maks Gergolet je razgrnil pred delegati probleme doberdobske občine v luči nekaterih še nerešenih vaških zadev.
Ivan Vogrič, predstavnik SSk v Štever-janu, je prikazal težave števerjanske občinske uprave, ki ni sposobna zavoljo omejenega političnega okvira, v katerem deluje, reševati niti tekočih problemov in zato drsi v vedno večjo krizo.
O delovanju Briške gorske skupnosti je poročal njen predsednik Hadrijan Corsi zlasti v luči namenov deželne uprave, da odpravi tako Kraško kot Briško gorsko skupnost.
Nadalje sta povzela besedo predstavnika iz Ronk Marija Gergolet in predsednik rajonske konzulte za Pevmo, Štmaver in Oslavje Silvan Bensa.
Z zadovoljstvom je istočasno pokrajinski svet vzel na znanje imenovanje Hadrijana Corsija v ožji odbor goriške Trgovinske zbornice, saj smo se ves povojni čas Slovenci zaman potegovali za to pomembno predstavništvo.
Ob koncu je stekla še beseda o RAI-u in s tem povezanim slovenskim televizijskim programom in o vlogi SSk v enotni delegaciji, ki po mnenju večine članov pokrajinskega sveta SSk zaradi neiskrenega in nekorektnega obnašanja nekaterih komponent ne predstavlja tega, kar si slovenska manjšina želi.
Selitev dveh naših šol
V zadnjih dneh smo bili priča selitvi dveh slovenskih šol v Gorici, to je trgovskega zavoda »Ivan Cankar«, ki se je preselil v bivše malo semenišče v ul. Alviano, in sekcije zavoda za zunanjo trgovino »Žiga Zois«, ki je iz semenišča moral romati v središče mesta, se pravi v ulico Morelli (blizu trgovine Standa).
Selitev je postala nujna zavoljo dotrajanosti stavbe v ul. Rismondo, v kateri je do danes imel sedež zavod »I. Cankar«. Da je stanje kritično, se je že dolgo vedelo in zavod sam je že dostikrat opozoril goriško občino na nevzdržno stanje, tokrat pa je bila odločilna tehnična ocena dveh inženirjev, ki sta v imenu občinske in pokrajinske uprave absolutno odsvetovala nadaljnjo uporabo omenjene stavbe.
Čeprav obžalujemo, da bo istočasno romanje dveh naših zavodov povzročilo marsikatero nevšečnost in neljubo prekinitev pouka, se obenem nudi možnost, da se zavod za trgovino »Ivan Cankar« končno vseli v dostojno stavbo, oddelek za zunanjo trgovino »Žiga Zois« pa dokončno dobi svojo pravno pozicijo, bodisi zaradi novega sedeža, ki bo totalno pod pristojnostjo goriške pokrajinske uprave, ki tudi dejansko mora zanj skrbeti, bodisi zaradi ureditve namestitvenega staleža (pridobitev novega neučnega osebja). Vse to pa v vidiku naporov za dosego avtonomije goriškega oddelka.
Vse te zamenjave se zdijo nekam neumestne zlasti v tem času, ko je gradnja novega slovenskega šolskega centra v Gorici postala realnost. Vendar je prav, da se zadeve okoli naših šol urejajo ne glede na bodoče stanje, in da že danes naši zavodi zaživijo v kar se da najboljših pogojih.
Podgora
Zahvalna nedelja in ponovitev zlate maše.
V nedeljo 9. novembra sta bili v Podgori kar dve slovesnosti: praznovanju zahvalne nedelje se je pridružila še ponovitev zlate maše g. Alfreda Juga (Ughi), ki je vodil podgorsko župnijo od 1978 do 1984. Izredno lepi jesenski dan je privabil veliko ljudi, ki so najprej doživeli v cerkvi mašno bogoslužje v slovenskem in italijanskem jeziku, nato pa še blagoslov traktorjev pred cerkvijo. Zlasti je pritegnil pozornost bogato obložen voz s sadovi zemlje, ki ga je domiselno pripravil Štefan Vogrič.
Cerkveni zbor, ki ga vodi Karla Pušnar, je g. zlatomašnika pozdravil že ob vstopu in nadaljeval z latinsko mašo. S slavljencem je somaševal novi župnijski upravitelj g. Mauro Belletti, ki je tudi v italijanščini poudaril pomen zahvalne nedelje ter se zahvalil g. Jugu za opravljeno delo.
Glavni govor je imel sam jubilant, ki je opozoril prisotne, da bodo skoro vse slovenske vasi ostale brez svojih duhovnikov, ker ni novih poklicev, kar bo gotovo v škodo slovenskemu ljudstvu. Kje so časi, ko je Podgora dala Cerkvi dva duhovnika: Ivana Delpina in Hilarija Brezigarja ter eno redvnico. Se to res ne da več ponoviti? Ustvariti je treba znova ugodno ozračje za duhovne poklice v naši skupnosti.
Pri darovanju so dva fantka in dve deklici, oblečeni v narodne noše, prinesli na oltar sadove zemlje. Pripravila jih je požrtvovalna župnijska sodelavka Rozeta Per-šolja, g. jubilant pa je iz rok župnijskega upravitelja prejel podobo Matere božje, dar farnega občestva.
Po blagoslovu pridelkov in vozil (opravil ga je g. Jug), se je slavnost zaključila ob kozarcu rujne kapljice in uživanju blagoslovljenega kruha. - A. U.
Prve dni oktobra so se dijaki srednje šole »Ivan Trinko« preselili v novo, lepo urejeno poslopje, ki ga je zgradila občinska uprava v Doberdobu. Poslopje se nahaja prav v središču vasi, blizu osnovne šole in cerkve. Starši skupno z dijaki so hvaležni doberdobski občinski upravi, da je v tako kratkem času uspela izpeljati tako važno in zahtevno delo. Sedaj se dijakom ne bo treba več vozariti v prenatrpanih avtobusih v Gorico in čakati pred šolo, da se na isti način pozno popoldne vrnejo domov. Tudi dijaki z Laškega so zadovoljni, da lahko obiskujejo srednjo šolo v Doberdobu in se tako izognejo nepotrebni izgubi časa, pa tudi denarja.
Problem prevoza dijakov v Gorico pa kljub temu še vedno ostaja. Če so naši dijaki prejšnja leta imeli svoja posebna avtobusa tako za prevoz kakor v nižjo in višjo šolo, sedaj tega nimajo več. Avtobus, ki vozi zjutraj v Gorico, prihaja iz Tržiča že polno zaseden, v Doberdobu pa mora vstopiti še skupina okrog 30 dijakov. Naši dijaki, kot se je razpravljalo na občinski seji 30. oktobra, sploh nimajo zagotovljenega rednega prevoza v Gorico. Mislim, da bi bilo pametno, ko bi občinska uprava nekaj ukrenila in ne samo sprejemala dejstva kot pač so. Neodgovorno se nam zdi, da občinska uprava pasivno sprejema trditve ravnatelja APT, da so avtobusi usposobljeni, s stojišči, za prevoz 80 oseb.
Na isti seji je svetovalec Soban zastavil vprašanje glede razširitve ceste skozi Dol. Župan je odgovoril, da zaenkrat nima še nikakih vesti, vendar pa ostaja možnost tega posega.
Na občinski seji se je nadalje razpravljalo o dnevnem redu, kjer je bilo poleg sedmih točk kar deset sklepov občinskega odbora. Tako postaja funkcija občinskega sveta le v tem, da z dviganjem rok odobrava odborove sklepe. Ne moremo sprejeti takega zadržanja, še posebno ne, ko gre za važne probleme, ki se tičejo smernic delovanja občinske uprave, najetja posojil za kritje raznih stroškov in še za razne druge bolj ali manj važne zadeve.
Ne moremo in ne smemo tudi sprejeti izgovora, da občinski odbor take sklepe zato sprejema, ker so se pojavili v zadnjem trenutku. Stroške, ki gredo v desetine milijonov, smernice za kulturno, športno in rekreativno dejavnost, mora občinski svet preverjati in diskutirati na sejah, ne pa z dviganjem rok brez razprave odobravati, ker je tako odločil občinski
Pastirčkovi sodelavci, od otrok, urednikov in tiskarjev, so nas zopet prijetno presenetili. Novembrska, tj. druga številka je izšla že zadnji dan oktobra. Barvni papir pa je še polepšal njeno zunanjost.
Ljubka Šorli je goriškemu slavčku Simonu Gregorčiču ob 80-letnici smrti poklonila pesem, v kateri se med drugim poje: »Pel si narodu o bolečini, ki si v strahu zanj jo v srcu nosil. Rad bi bil mu srečnih dni izprosil v eni sami, prosti domovini.«
Danila Komjanc pomaga otrokom skozi sliko in besedo spoznati, kako nastane med. Marcelino, kruli in vino je poskrbel za nova doživetja. Evelina Pahor obišče za nas Socerbski Kras, Sveto jamo in So-cerbski grad. J. C. predstavi Sklad »Mitja Čuk«. Sledi zanimiva pripoved Lukec in živali. Katehet popelje otroke v svet svetnikov, zada nalogo, da se zanimajo za življenje svetnika, po katerem nosijo ime. Predstavi tudi mladinskega zavetnika sv. Stanislava Kostko. Stran Pri nedeljski maši je že stalen Pastirčkov zaželen gost. Ivo Bolčina v rubriki Srečanje predstavi otro-ško-mladinski zbor iz Števerjana. Lučka Susič nadaljuje s Tomijevimi navihanimi dogodivščinami. Julče Gorjan opiše čudni dež. Branko na športni strani uvaja otroke v novo smučarsko sezono. Z. Harej je uglasbil pesem Preštej. Zora Saksida postavlja nalogo v zvezi z naravo jeseni. Pastirčkovo razvedrilo kot vedno skriva v sebi veliko razvedrila, ugank in zank za bistre glave.
Najbolj dragocene Pastirčkove strani pa so tiste, ki prinašajo otroške prispevke: spise, risbe, odgovore na uganke in knjižno nagrado. Tokrat se je oglasilo okoli 300 navdušenih otroških glavic. Nad 240 imen se je »ovekovečilo« v tej številki. Ostali naj malce potrpijo, saj pridejo na vrsto v prihodnji, decembrski številki, ki bo imela vsaj osem strani več.
Naj omenimo še, da ima letos Pastirček svoj sedež na Placuti lepo prenovljen (prvo nadstropje), v pritličju pa ima svoj poštni nabiralnik.
odbor. V znak protesta za tako ravnanje je načelnik Slovenske skupnosti zapustil občinsko sejo.
V nadaljevanju seje je nato občinski svet sprejel razne sklepe za dokončno kritje stroškov nižje srednje šole v Doberdobu.
Kronika iz Števerjana
Proti koncu oktobra smo se sestali člani župnijskega sveta na prvi uradni seji, da bi se pogovorili o nadaljnjem delu. Na dnevnem redu sta bila praznik Vseh svetih in zahvalna nedelja. Uvodnemu pozdravu g. župnika Antona Lazarja je sledila krajša misel, nato pa daljša razprava, v kateri je prišlo na dan veliko naših zadev.
Po maši 1. novembra smo se na trgu pred cerkvijo spomnili vseh žrtev druge svetovne vojne. Po govoru župana Ivana Humarja sta mešani zbor F. B. Sedej in moški zbor Briški grič zapela nekaj pesmi v spomin rajnim. Popoldne pa smo se po blagoslovu zbrali na pokopališču in se spomnili naših pokojnih.
V torek 4. novembra smo se sestali člani širšega odbora SKPD »F. B. Sedej«. Na dnevnem redu so bile točke: zahvalna nedelja, mešani in mladinski pevski zbor (potreba po klavirju), predavanje o nadškofu Sedeju 7. decembra v Števerjanu, Festival, Števerjanski vestnik in dramska skupina. Farno občestvo je kupilo nov klavir, ki bo služil mladinskemu in mešanemu zboru ter glasbeni šoli.
Posebni odbor, ki skrbi za pripravo Festivala, načrtuje nove pobude. Dramska skupina se pridno pripravlja na uprizoritev Finžgarjeve »Verige«. Druga letošnja številka števerjanskega vestnika bo izšla v kratkem.
Višek prelepe jeseni v Brdih pa je bila zahvalna nedelja 9. novembra. Pri maši smo se zahvalili Bogu za prejete darove. Otroci, skavti in starši so pri darovanju prinesli na oltar tipične jesenske pridelke, v to pa se je vpletala zahvalna beseda dveh skavtov. Po maši je g. župnik Lazar ob asistenci bogoslovca Karla Bolčine blagoslovil motorna vozila, potem pa se z možmi in fanti vrnil v cerkev, kjer je bilo evharistično češčenje. Popoldne je to storila še mladina. Pri popoldanskem blagoslovu je msgr. Fr. Močnik govoril o duhovnih poklicih. Popoldan se je zaključil v Sedejevem domu z nagrajevanjem zmagovalcev športnega tedna, nastopom gojenca glasbene šole ter ob kozarčku domačega vina. - Matjai Terčič
Življenjska pot nadškofa F. B. Sedeja
Novice iz Doberdoba
Z GORIŠKEGA
21 zborov na letošnji Cecilijanki
V organizaciji Zveze slovenske katoliške prosvete se bo v soboto 15. in v nedeljo 16. novembra zvrstilo na odru Katoliškega doma v Gorici 21 pevskih zborov na tradicionalni, letos že 28. Cecilijanki. Na tej največji zamejski pevski reviji bo s pesmijo prisoten ves slovenski prostor, predvsem pa bodo navzoči goriški zbori, ki predstavljajo veliko večino nastopajočih skupin.
V soboto bodo nastopili: mešani zbor Lojze Bratuž in Soški oktet iz Gorice, ženski zbor iz Sovodenj, mešani zbor Pod lipo iz Benečije, moški zbor Skala iz Ga-brij, mešani zbor Lipa iz Šempasa, dekliški zbor iz Števerjana, moški zbor Lipa iz Kozane, mešani zbor Sv. Peter na Vaši-njah iz Koroške ter mešani zbor F. B. Sedej iz Števerjana.
Nedeljski program pa bodo oblikovali: mešani zbor Rupa-Peč, dekliški zbor go-riškega učiteljišča Simon Gregorčič, moški zbor Štmaver, Sovodenjska dekleta, moški zbor Fantje izpod Grmade, mešani zbor Štandrež, moški zbor Aris iz Tržiča, dekliški zbor iz Devina, moški zbor Novega sv. Antona iz Trsta, mešani zbor Hrast iz Doberdoba in goriški moški zbor Mirko Filej.
Za zvestobo Cecilijanki, oziroma za 25. nastop na tej reviji prejmeta posebno priznanje ZSKP mešana zbora iz Števerjana in iz štandreža.
Misijonska prireditev v Gorici
Zavoljo Gregorčičevih proslav smo morali v Gorici razne tradicionalne prireditve premakniti na drugačne datume; med temi je bila tudi misijonska prireditev v Katol. domu, ki je prišla na vrsto šele v nedeljo 9. novembra. Nastopiti bi morala igralska skupina Marijine družbe iz ul. Ri-sorta v Trstu z dvodejanko »Trpljenje in ljubezen«, toda zaradi obolenj v skupini je igra odpadla. (Gripa s Taiwana je že priromala tudi v Trst).
Vsled tega je bilo treba program spremeniti. Zapolnili smo ga s filmom in diapozitivi. V filmu smo prikazali življenje in delo goriških misijonarjev in njih pomočnikov v državi Slonokoščena obala. Dokaj številni obiskovalci so tako mogli videti, kako denarna pomoč, ki jo vsako leto zbiramo v postni akciij, rodi blagodejne sadove za duše in telesa v tej afriški deželi. V drugem delu je g. Marjan z diapozitivi prikazal, kaj lahko nudijo laični pomočniki v misijonih.
Poleg teh prikazov v dvorani je bil v sosednjih prostorih silno bogat srečolov; dobitkov je bilo skoro 1.500 in so jih darovale številne družine, trgovska podjetja in posamezniki v Gorici. Za darove najlepša jim hvala! Srečolov pa so pripravile članice misijonske skupine v duhovniji sv. Ivana. Tudi njim najlepša hvala! čeprav dvorana ni bila najbolj polna, so kljub temu ljudje pokupili skoro vse srečke in odhajali domov nekateri obloženi kot za sv. Miklavža.
Gabrje
Zahvalna nedelja in martinovanje. Na
pobudo KD Skala se že nekaj let po vrsti zberejo vaščani, pa tudi mnogi od drugod k praznovanju zahvalne nedelje, ki sovpada z bližino praznika sv. Martina in njim povezanim martinovanjem.
Posebnost gabrske zahvalne nedelje je v tem, da se ne vrši v cerkvi dopoldne, ampak v zgodnjih popoldanskih urah — če je lepo vreme — kar na prostem na vaškem križpotju ob starem vodnjaku in v bližini društvenih prostorov.
Lepo in prijetno vreme — res poletje sv. Martina — je omogočilo, da se je vsa slovesnost izvršila nemoteno in zunaj, kakor je bilo zamišljeno. Navzoča je bila dejansko vsa vas, mnogi so prišli tudi iz sosednjih vasi in še več: skupina 15 rojakov je prišla iz Sovodenj v Poljanski dolini, in še eno zastopnico slovenske Koroške smo imeli med seboj.
Ob bogato naloženem vozu s tipičnimi poljskimi pridelki je najprej gostja s Koroške prebrala svetopisemski odlomek iz Knjige kraljev, kjer je govora o hvaležnem Sircu Naamanu, nakar je domači dušni pastir v zvezi s tem branjem povedal nekaj misli o hvaležnosti ter blagoslovil sadove zemlje in motorna vozila. Moški zbor pa je pod vodstvom Anteka Klančiča ubrano zapel tri pesmi.
Odborniki domačega društva so nato vse navzoče povabili na zakusko. Ni manjkalo pečenega kostanja, mladega vina, pršuta in domačega kruha. In ko je sonce zašlo, so se preostali pomaknili v društvene prostore, kjer se je vesela družabnost raztegnila v večerne ure - jk
Tečaj »150 ur«
V ponedeljek 10. novembra se je uradno pričel tečaj 150 ur za odrasle na srednji šoli Ivan Trinko v Gorici. Tako je tudi formalno končana akcija pokrajinskega odbornika SSk v korist zgoraj omenjenega tečaja, ki se je začela pred dvema tednoma v Rimu, kjer je dr. M. Špacapan od ministrstva dosegel, da na slovenskem tečaju lahko poučujejo profesorji, ki nimajo stalnega mesta.
Dejansko dovoljenje je s telegramom bilo sporočeno odborniku Špacapanu že pred časom, šolski skrbnik pa je šele v zadnjih dneh poskrbel za ustrezni dekret, ki je konec prejšnjega tedna dospel ravnateljici srednje šole »I. Trinko« ge. Rozaliji Simčič-Lojk.
Slovenski tečajniki so torej lahko zadovoljni, da je ministrstvo tudi letos upoštevalo specifični značaj našega šolstva, za katerega prav gotovo ne morejo veljati kriteriji, ki so prilagojeni za vsedržavno stanje, zlasti z ekonomskega vidika.
Naš koledar
Tudi za leto 1987 je izšel Naš koledar, ki že nekaj let krasi naša stanovanja. Pravimo »krasi«, ker je s svojimi barvnimi slikami res v okras vsaki hiši. Slike so tudi letos prave umetnine barvne fotografije in povrhu gre za naše cerkvene umetnine: za razne podružne cerkve, kapelice, oltarje, cerkvene podobe. Zastopan je celoten prostor goriške in tržaške škofije ter celo rimski Slovenik.
Cena je 5.000 lir; koledar se dobi po naših knjigarnah v Trstu in Gorici, na cerkvenih vratih in pri naših dušnih pastirjih.
Šport:
Olympia Kmečka banka -CS Inter 1904 Trst: 3 : 1 (15 : 9, 15 : 11, 12 :15, 15 : 6)
01ympia Kmečka banka: Mirko Špacapan, Simon, Damjan in Andrej Terpin, Štefan, Marko in Igor Cotič, Rinaldo Dornik, Lu-cio Batistič, Martin Komjanc, Luka Maraž; trener Metod Tušar.
Kot vidimo, so letošnji začetni rezultati slovenske goriške odbojkarske ekipe v C2 ligi zelo pozitivni in obetavni. Tri tekme, 6 točk. Bolje res ne bi moglo biti, čeprav gre zapisati, da ekipa še ni novsem v pravi formi in niso še izdelane najboljše formacije ter sheme.
Številna publika, ki je v soboto v štan-dreški telovadnici vzorno spodbujala svoje varovance, je bila na jasnem, da rezultat ni bil nikdar med tekmo v dvomu. 01ym-pijci so namreč nasprotnika, čeprav velja za eno boljših ekip, popolnoma nadigrali in izgubo seta gre pripisati preveliki gotovosti zmage.
Pohvaliti gre vseh enajst igralcev in jim za tretjo zaporedno zmago toplo čestitati.
Zmaga 01ympie Kmečka banka je bila tokrat tolikanj bolj dragocena, ker je tržaški Bor Jik Banka izgubil s 3 :0 (to je že tretji zaporedni poraz te ekipe) in se je narodno mešana ekipa Val Kmečka banka vrnila z gostovanja v Bellunu hudo poražena z jasnim 3 : 0.
MOŠKA D LIGA
Soča - Sergio (Ts) 1 : 3
(15 : 6, 9 : 15, 11:15, 12 : 15)
V uvodnem nastopu je v četrtoligaškem prvenstvu Soča SO.BE.MA zabeležila poraz, vendar je bila tekma bolj izenačena kot kaže končni izid. Nezanesljiv sprejem je po splošnem mnenju zaviral domače, da bi polno izkoristili svojo udarno moč. V vzročni zvezi z gori omenjeno hibo je bila opazna med našimi igralci neka osnovna negotovost. Ne glede na končni izid je Soča zabeležila nov napredek po prikazani igri. Marušič, čemic in Ferfolja so se najbolje odrezali.
Naj ta spodrsljaj učinkuje kot streznitev in spodbuda za večjo zavzetost pri medtedenskih pripravah. Postava Soče: Gergolet, Marušič, Tommasi, Ferfolja, Ba-gon, Černič, Kovic, Sirk, Pahor. - P. T.
lllllllllllltllllllllllllillllllllllllllllllllllltlllllilllllllllllliMlllllllllllllllllllllllllllllllll
IZŠLA JE »PLANIKA« ŠT. 1
(Glasilo slovenskih goriških skavtov)
Dobite jo pri voditeljih.
liHmiiiiiiiiiiiiimmiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiHmiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiii
Slov. mlad. gledališče Iz Ljubljane gostuje v nedeljo 16. nov. ob 16. uri in v ponedeljek 17. nov. ob 10. uri z igro C. Col-lodija »Ostržek«. Nastopilo bo v Kult. domu v Trstu.
Sv. misijon v Sežani. Te dni poteka v tem kraju sveti misijon, ki ga vodijo patri jezuiti iz Ljubljane. Slovesen zaključek bo v nedeljo 16. nov. ob 16. uri. V Sežani ni bilo misijona že od prve svetovne vojne.
OBVESTILA
V ciklusu predavanj o nadškofu Sedeju
bosta danes v četrtek 13. novembra ob
20.30	v Katol. domu predavali Miroslava Brajnik-Saksida o vzgojnih pogledih v Sedejevih pismih in Lojzka Bratuž o odnosih nadškofa Sedeja do pesnika Simona Gregorčiča.
Celodnevna razprava o lakoti po svetu. V goriškem Avditoriju bo Center za sodelovanje in razvoj v nedeljo 16. nov. posvetil temu vprašanju celodnevno srečanje. Začetek ob 9. uri, zaključek ob 17. uri. Poročila bodo podali razni priznani strokovnjaki s tega področja. Podhranjenost prebivalstva v Tretjem svetu danes ni nobena skrivnost; o tem se piše po časopisih, mnogo govori in tudi TV ni več gluha za ta problem.
Cerkveni zbor iz župnije Kazaze pri Pliberku na Koroškem bo v nedeljo 16. novembra ob 9. uri pel v Rojanu pri maši s prenosom po radiu. Maševal bo in med mašo govoril župnik g. Florijan Zergoi.
V Društvu slov. izobražencev v Trstu bo v ponedeljek 17. nov. ob 20.30 predaval prof. Janez Juhant iz Ljubljane o Cerkvi in politiki. Predavanje bo v Peterlinovi dvorani, ul. Donizetti 3.
V Peterlinovi dvorani v Trstu, ul. Donizetti razstavlja svoja dela slikarka Claudia Raza. Ogled ob delavnikih od 17. do 19. ure.
V srenjski hiši v Mačkoljah si lahko ogledate razstavo ročnih izdelkov naših babic pod naslovom »Oživljajmo staro in lepo za sedanjost in bodočnost«. Slovesno odprtje bo v soboto 15. novembra ob 19. uri s kulturnim programom in priložnostnim govorom Bogomile Doljak. Razstava bo odprta še v nedeljo 16. nov. od 10. do
20.	ure ter v ponedeljek in torek od 16. do 20. ure. Vabi PD Mačkolje.
SSG v Trstu uprizori v petek 14. nov. ob 20.30 v društvenih prostorih »V. Vodnik« v Dolini Miha Mateta »Široka usta«. Izvaja Stane Starešinič. V Kult. domu v Trstu pa nastopi isto gledališče s Cankarjevo igro »Za narodov blagor« v soboto 15. nov. ob 20. uri.
ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE GORICA
SKPD M. FILEJ	SKPD	F.B.	SEDEJ
Gorica	Števerjan
NADŠKOF FRANČIŠEK B. SEDEJ
Njegova doba in podoba
Četrtek 20. novembra ob 20.30
Milica Kacin-Wohinz:
»Sedej v luči dokumentov italijanskih oblasti«.
Miloš Rybaf:
»Sedejeva pisma sošolcu dr. Antonu Primožiču«.
Petek 28. novembra ob 20.30
v Centru Fogar, ul. Seminario 7 seminar o F. B. Sedeju, ki ga prireja Inštitut za družbeno in versko zgodovino. V istih prostorih bo razstava o življenju in delu nadškofa Sedeja. Odprtje razstave v soboto 22. nov.
M M J
Spored od 16. do 22. nov. 1986
Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu. 10.10 Mladinski oder: »Živalske dogodivščine«. 11.45 Vera in naš čas. 12.00 Nediški zvon. 14.10 Glasbeni kabaret. 15.00 Šport in glasba.
Ponedeljek: 8.10 Iz šolskega sveta. 10.10 Koncertni in operni spored. 11.30 Poljudno čtivo. 12.00 Duhovnik Anton Požar in »Ric-manjska afera«. 13.20 Revija ZCPZ v Trstu: cerkveni zbor iz Rojana, dekliški zbor Slovenski šopek iz Mačkolj, moški zbor Fantje izpod Grmade. 14.10 Lahkih nog naokrog. 16.00 Zbornik: Osebno. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Simf. orkester RTV Ljubljana. 18.00 Kmetijski tednik.
Torek: 8.10 Nediški zvon. 10.10 Koncertni in operni spored. 11.30 Poljudno čtivo. 12.00 Sestanek ob dvanajstih. 14.10 Povejmo v živo! 15.00 Mladi mladim. 16.00 Razmišljanja o vsakdanjih stvareh. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Simf. or k. RTV Ljubljana.
18.00 Viviana Valente: »Drugi razred«. Izvirna radijska igra.
Sreda: 8.10 Raziskovanje in gibalne dejavnosti. 10.10 Koncertni in operni spored.
11.30	Poljudno čtivo. 12.00 Sestanek ob dvanajstih. 13.20 Mešani zbor M. Pertot iz Barkovelj. 14.10 Gospodarska problematika. 16.00 Od Milj do Devina. 17.10 Kulturna kronika. 17.10 Pianist Aci Bertoncelj.
18.00 Kulturni odmevi.
Četrtek: 8.10 Od Milj do Devina. 10.10 Koncertni in operni spored. 11.30 Beležka.
12.00 Sestanek ob dvanajstih. 14.10 Odgovori v barvah. 16.00 Na goriškem valu. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Zbor S. Ignazio iz Gorice. 18.00 Pričevanja o TIGR-u.
Petek: 8.10 Na goriškem valu. 10.10 Koncertni in operni spored. 11.30 Beležka. 12.00 Sestanek ob dvanajstih. 13.20 Revija ZCPZ v Trstu: cerkveni zbor iz Sv. Križa, mešani zbor Slaka iz Gropade, in mešani zbor Sv. Jernej z Opčin. 14.10 Naš jezik in Ne prezrimo. 15.00 Iz filmskega sveta. 16.00 Zbornik: Osebno. 17.00 Kulturna kronika.
17.10 Mi in glasba. 18.00 Kulturni dogodki.
Sobota: 8.10 Kulturni dogodki. 10.10 Simfonični orkester Slov. filharm. 11.30 Poljudno čtivo. 12.00 Sestanek ob dvanajstih.
14.10 Poti di branja. 14.40 Drugi program.
17.00 Kulturna kronika. 17.10 Letošnje violinsko tekmovanje »Lipizer« v Gorici. 18.00 A. Rebula: »Senčni ples«.
iiiMiiiniiiiiiiiiimmiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiimiiMiiiiiiiuiiiiiiHiiiiiiiii
ZVEZA SLOV. KAT. PROSVETE - GORICA
V Katoliškem domu v Gorici
bo v soboto 15. novembra ob 20. uri
ODPRTJE LIKOVNE RAZSTAVE
del Norberta Grčarja iz Salzburga na temo »Slovensko dekle«.
iiiimiiiiiiiiiMimiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiraiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiMiiiiiiiiiii Za svetoivanski cerkveni zbor: Silva San-dalj 10.000; družini Prelc-Pasarit v spomin Marije Škerlj Godina 10.000 lir.
Za ogrevanje svetoivanske cerkve v Trstu: družina De Luisa v spomin na Marijo Škerlj Godina 50.000 lir.
Za Marijin dom v Rojanu: Raffaele Pi-ronti za obletnico mamine smrti 100.000; Amelija in Leopold Pangos v spomin svojih pokojnih 20.000 lir.
Za ACM v Trstu: Olga Valetič, Trst v spomin pok. Anice Stopar 10.000 lir.
Za popravilo cerkve v Ricmanjih: druž. Zobec-Dobrila, Log ob krstu male Ylenije 100.000; Mery Cheber, Ricmanje 10.000; N. N., Trst 15.000 lir.
Za kapelo pri Domju: Olga Valetič, Trst v spomin pok. Anice Stopar 10.000; N. N., Domjo 10.000; Olga Terčon, Mavhinje (za novi oltar) v spomin pok. sestre Dragice 50.000; N. N. 50.000 lir.
Marija Kukanja, Rim: za popravilo ceste na Sv. goro 25.000 in za cerkev na Sv. gori
25.000 lir.
Za misijone: Marko Udovič, Trst 50.000; Vida Tomažič ob deseti obletnici očetove smrti 20.000 lir.
Za misijon p. V. Kosa: Livija Sosič
15.000 lir.
Za slovenske misijonarje: župnija Štandrež 1.300.000; Pepca Srebemič 100.000; N. N. 60.000 lir.
Za lačne po svetu: N. N. 50.000 lir.
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski oglasi in osmrtnice 400 lir, k temu dodati 18 % davek IVA.
Odgovorni urednik: msgr. Franc Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo
FILIP TOMAŽIČ
1976 - 15. novembra - 1986
DAROVI
Za PD Štandrež: Ivanka Zavadlav v spomin na sina 30.000 lir.
Za CPZ Sv. Jernej - Opčine: Pepka Dolenc v spomin vseh pokojnih iz Dolenčeve in Sosičeve družine 50.000 lir.
Za Marijin dom pri Sv. Ivanu v Trstu: Ema Adami 50.000; N. N. 500.000; Romana Vecchiet 5.000; Angela Mljač 50.000; Mara Posega 50.000; Marija Mijot 4.000; družini Prelc in Pasarit v spomin na Marijo Škerlj Godina 10.000 in Justina Vatta 10.000; hči Nadja Dolenc Žerjal z družino v spomin na očeta Maria 50.000 lir.
fgJgMggKp
Ob deseti obletnici smrti se ga z ljubeznijo spominjajo
vsi njegovi
DAROVI
Za Katoliški glas: hči Vida ob deseti obletnici smrti očeta Filipa Tomažiča 50.000; Ana Gorjan namesto cvetja na grob Cirila češčuta 20.000; dr. Matej Poštovan
22.000 lir.
Družina Čotar ob tretji obletnici smrti žene in mame Zofije: za Katoliški glas, za Katoliški dom in za Pastirčka po 50.000 lir.
Za Katoliški dom: Mar. družba 35.000; N. N. 80.000; N. N. 50.000 lir.
Družina J. V.: namesto cvetja na grob dragemu prijatelju Birkotu Budihna za cerkev sv. Ivana v Gorici in za Zavod sv. Družine po 50.000 lir.
V.J.D., Gorica: za Katol. dom 250.000, za Katol glas 250.000, za slovenske misijonarje 150.000, za novo telovadnico v Gorici
250.000 lir.
X. Y., Gorica: za s. Zoro Škerlj 1.500.000; za novo telovadnico v Gorici 500.000, za zvonik v Drežnici 500.000 lir.
Za popravilo cerkve v Sovodnjah: J. F. 100.000; romarice v Loreto 100.000; razni 85.000; družina Peter Tomšič v počastitev spomina Cirila češčuta 50.000 lir.
Za cerkev na Opčinah: Pepka Dolenc v spomin vseh pokojnih iz Dolenčeve in Sosičeve družine 100.000; Štefanija Žiberna-Danev v spomin na moža Alojza in tasta Karla 100.000; N. N. 40.000; Ivanka Turina v spomin moža dr. Vladimira 100.000; razni
36.000 lir.
Vsem podpornikom našega lista Bog povrni, rajnim pa daj večni pokoj!
V starosti 84 let nas je v torek 11. t. m. za vedno zapustila draga mama in nona
Elvira Železnik vd. Udovič
Hvaležni za vse dobro, ki ga je v življenju storila, sporočamo žalostno vest.
Sinova z družinama in vnukinja Elvirica
Trst, 11. novembra 1986
Pokojnica ni želela cvetja, temveč dobra dela.