el' KUPUJTE VPJNE BONDE! Naj starejši slovenski dnevnik v Ohio ★ Oglasi v iem lislu so uspešni RY; BUY •tate« WAR NDS ENAKOPRAVNOST EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI XXVIII.—LETO XXVIIL KUPUJTE VOJNE BONDE! The Oldest RWICTORY Slovene Daily ^ buy in Ohio ★ Besi Advertising Medium ' CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY (SREDA), JULY 18, 1945 ŠTEVILKA (NUMBER) 166 ,iNAPAD NA "JAPONSKO GRE DALJE Ameriške in britske ^j'le ladje sipljejo °9enj na tarče samo sest milj od obale iSi tO? 5; ŠD* ire GUAM. 18. julija — Da- Zgodaj zjutraj se je mo britske bojne reC^^^^ce 2 drednavtom George V" na čelu '^užila ameriški bojni ^'Wbt!?- strahovitem japonskega j^itači, kjer se nahaja bakrene in drugih ""J"* industrij. bilo prvič, da so an-le . ^ ^ojne ladje bombardira-re P^^sko domačo zemljo. Me-bilo tarča napada, le-tkr J""" 80 mi,J od Tokija. 1 napad, v iiaterem Ježk! t ® obalo 2,700 funtov krogle, je trajal I Se in korespondenti, '|3^iraia?f^^^° 2 mornarico ad-. k^. ^Glsey-a, poročajo, da so ^jne ladje •baJe. Prva seja velikih treh je trajala 90 minut; Truman predsedoval seji Domneva se, da je bila vojna na Pacifiku glavni predmet; osebna udobnost zboro-valcev v Potsdamu dobro preskrbljena POTSDAM, 17. julija — Prva formalna seja velike trojice, ki se je zbrala tukaj, se je otvorila danes ob 5. uri popoldne in je trajala uro in pol. Seji je na povabilo premier j a Stalina in ministrskega predsednika Churchilla predsedoval predsednik Truman. le tekom obstrelje-samo'6 milj od pričetkom napa- zracna sila ^Pa na dan . p r®warns Tokijem nahajala rrgofetskih®'^^ ^'500 ameriških in ' 5 J, »latičnih letal. ' radio je bombardi- 'O- 8 Uoi«i podcenjevati njego- *&oč, da , lart • škode. Nad boj- voodOfitna močna za- , ^kupuia letal, ki pa ni U. »"^^na japonska ' la pozori^- sploh ni prikazala KOJ^ t ob, > dol Po seji je bil objavljen skupen komunikej, v katerem je bilo rečeno, da je bila posvečena pre-iminarni izmenjavi mnenj o zadevah, ki zahtevajo odločitev od glavarjev treh vlad. Nikakega dvoma ni, da je bila vojna proti Japonski poglavitni predmet razprave na prvi seji velike trojice. V komunikeju je tudi rečeno, da je seja sklenila, da se zunanji ministri treh vlad shajajo na rednih sejah z namenom, da pripravijo program za konferenco. Pravična "oaza" sredi uničenja in razvalin POTSDAM, 17. julija —Na obronku Potsdama, berlinskega predmestja, ki je bilo v vojni skoro do cela porušeno, so ameriški, britski in ruski inženirji ustvarili skoro pravljično okrožje za konferenco velike trojice Sredi opustošenja je z bodič-mmi žicami obdana "oaza" s krasnimi vrtovi, gredami in najmodernejšimi sredstvi za osebni komfort. Nepoškodovana nemška po slopja se je spremenilo v resta vrači je, in kjer je bilo potrebno, so vojaški inženirji preko noči zgradili nova moderna poslopja. Predsednik Truman, maršal Stalin in premier Churchill so nastanjeni v impozantnih stavbah, toda podrobnega opisa radi varnostnih naredb ni mogoče podati. Vse so močno zastražene, zlasti ona, v kateri je nastanjen Stalin. KJE JE ADOLF — V ARGENTINI ALI V ANTARKTIKU? BUENOS AIRES, 17. julija— Argentinski zunanji minister Ameghino je danes zanikal vest, katero je priobčil "Chicago Times," da se Adolf Hitler in njegova nevesta Eva Braun nahajata v Argentini. Chicaški list je poročal, da sta Adolf in Eva dospela v Argentino s podmornico U-530 in da sedaj živita na nekem velikem nemškem posestvu v provinci Patagoniji. Argentinska vlada obenem naznanja, da bo podmornico U-530, ki se je 6. julija predala v neki argentinski luki, izročila Zedinjenim državam ali Britaniji. * NEW YORK, 17. julija — Francoski radio v Brazvillu je danes poročal, da je južno-ame-riški list "La Critjca" objavil vest, da se Hitler in Eva Braun nahajata na otoku "Queen Maude" v Antarktiku, kamor ju je pripeljala podmornica U-530, ki se je pozneje predala v Argentini. Pri Jack & Heintz bo odslovljenih nadaljnih 2,000 William S. Jack, predsednik Jack & Heintz Inc. je snoči naznanil, da bo morala kompanija V petek odsloviti nadaljnih 2,000 delovnih moči — oziroma skoro 25 procentov celotne delovne sile znašajoč 8,600 oseb — ker so bila znižana ali preklicana vojna naročila. Jack je rekel, da bodo odslov-Ijeni predvsem oni "tovariši" in "tovarišice", ki so bjli najeti lani in letos, in da je bila družba z "najiskrenejšim obžalovanjem" prisiljena podvzeti ta korak. Predsednik korporacije v svoji izjavi dalje rekel, da ima družba samo enega odjemalca, t. j. vlado Zed. držav, in da tovarna ne more držati na plačilni listi mož in žensk, katerih ne potrebuje, ob času, ko drugi obrati iščejo delovne moči. Franco pripravlja tla za povratek monarhije Fašistični diktator očividno upa, da se na ta način obdrži na krmilu Postrežba je razkošna. Pri uradnih obredih se servirajo jajca vsakovratno sadje in sve- Velika VCČlna V ze socivje. V ogromnih elektric-nih ledenicah, ki so bile pripeljane semkaj, se nahajajo silne zaloge najrazličnejšega mesa. Mize so pogrnjene s prti iz finega platna, in rabi se srebrno jedilno orodje in kozarce iz najfinejšega stekla, medtem ko se je jedilno posodo iz finega porcelana dobilo i? Bavarske. člani delegacije imajo na razpolago razkošne jedilnice, v katerih se servirajo hladne pijače, in najfinejša žganja, vina in likerji. Samo ameriška delegacija razpolaga z 13 jedilnic, od katerih se jih 12 nahaja v rezidencah vodilnih članov štaba, ki je dospel na konferenco s predsednikom Trumanom. Nov grob ^ ®^RDINAND TURK istvo ^ Srnin? ^=^5 uri popoldne 77 i ^Ferdinand Turk, J'. j® nahajal na Johna na Faju V.5 v Austinburgh ,41 v tr. 2. Pismo ameriškega slovenskega vojaka, ki se je nahajal v slovenskem Primorju Mr. Joseph F. Durn, tajnik razbita in porušena. Nemci so belgijski zbornici proti Leopoldu MADRID, 17. julija — Generalisimo Francisco Franco je nocoj pred člani falangističnega sveta izjavil, da Španija stopa v pripravljalno dobo za povratek monarhije, o kateri je rekel, da bo morala jamčiti "bistvo" falangističnega gibanja. *-- Fašistični diktatorje rekel, da po bsiščnem totalitarnem siste- air 1^' odkni^ f&ri Pri 2užqmber-p 0 fl'® leta iQo^ P^i^el v Ameri-- /k$Va ^ Bil je vdovec. Nje-" Umrla ^ I'ojena Gliha, ove- p 1913. Zapušča tri fdh, v New York "fy Pp^^- ^anka ter hčer , kjer . 1612 E. 43 v Clpi^, ko se je naha-otroci so ležalo umrli. Truplo Mrtvaškem odru v ]S..f^^odu A. Grdina in E. 62 St. Cas po-'^^nanjen jutri. EoglfJtlAl T ,r~— ' UOBtt ® |aVka' ==®hE ^^jeno lEBlJb" da SINA ^ 17. julija — Jugo-.^aljica Aleksandra ' sina. Naznanilo, •' ua ap%,, pisarni, ^asle^j^., , ^''aljica in presto-dobro poJutlta. '^ereb MLAKAR ^ i^akar 2-Mrs. Antoni-! Calif umrla v Glen-lo !! *:30 ul^.bo vršil v petek -Zgl®^tflV^®-Voda pogreb- _.wr S. iRo ^.August P. Svetek, v cerkev Marije IC 1.40 St., ledelj ne ^jvuo^2eti„ ' ^ cerkev Marije ^ 1^ uri in. nato 7 I'^kopaiigP^^nico na Calva- SANSove podružnice št. 48 v Collinwoodu, nam poroča: "Družina John Champa na E. 156 St., je prejela pismo od svo-' jega sina Ivana, ki služi pri inteligenčnem oddelku ameriške armade, v katerem opisuje, kako je imel v zvezi s svojimi dolžnostmi priliko obiskati Trst, Gorico in Reko. Ker je pismo zanimivo za nas Slovence, zlasti za Primorce, sem Mr. Champi su-gestiral, da ga izroči v svrho priobčitve v kakem našem listu. "Naj omenim, da je Ivan v Ameriki vzgojen fant, pa navzlic temu dobro obvlada slovenščino, vsled česar pri ameriški vojski tudi vrši posel tolmača." Pismo, ki je datirano 31. maja 1945 v Grieskirchen, Avstrija, se deloma glasi: Vem, da Vaju interesira, zakaj sem šel v Jugoslavijo. Šel sem kot tajni agent v Trst, Gorico in Reko. Tam senti želel govoriti z maršalom Titom, ampak ko sem prišel do njega, je imel konferenco z ruskimi generali in zato ga nisem mogel videti. "Govoril sem pa z polkovnikom Ivanovicem od tretje slovenske armade, ki mi je podrobno povedal o položaju v Sloveniji. Govoril sem tudi z mnogimi Slovenci in skušal dobiti kake novice o Sodražici in o naših ljudeh. Vsi ti fantje so bili že nad štiri leta od doma in mi niso mogli dosti novic dati. To pa sem zvedel, da je Sodražica zelo večkrat požgali, ker so bili slovenski partizani v okolici zelo aktivni. "Glede ljudi nisem mogel dobiti dosti novic, ampak polkovnik Ivanovic mi je rekel, da mi bo poslal vse informacije, katere bo dobil o Sodražici. Jaz sem mu dal moj armadni naslov tukaj. "Kar sem v Italiji videl, moram reči, da je jako razbita. Italijani se sedaj strašno bojijo, da bodo dosti zemlje izgubili. Posebno se bojijo za Trst in Reko. Jaz srčno upam, da bo Tito dobil Trst in vso drugo zemljo, kjer bivajo Slovenci. Potovati sem moral nad 300 milj, da sem prišel do Trsta, Vozil sem čez Alpe in videl neštete lepe kraje. Škoda le, da je veČji del časa, ko ^em potoval, padal dež. i "Sedaj se nahajam v lepem avstrijskem mestecu. Mislim, da veste, kjer so mesta Linz, Salzburg, Passau in Branau. Mestece, kjer sem baš sedaj nastanjen, se nahaja med temi velikimi mesti. Tukaj je silno lepo. Posebno mi ugaja Salzburg. Je zelo lepo mesto s krasnim trgom v sredini. Nad mestom se dviga majhna gora, na kateri je ogrqmna trdnjava. "Ko sem prišel iz Jugoslavije, me je čakalo 12 pisem od Ethel, dva od Mary in Vas, in tudi enega od Fay. Torej imam dosti za BRUSELJ, 17. julija—Belgijska poslanska zbornica je danes z ogromno večino 96 glasov proti 6 sprejela resolucijo socialističnega ministrskega predsednika Achilla van Aokerja, da se nadaljuje regenstvo princa Charlesa in s tem prepreči povratek kralja Leopolda na belgijski prestol. Charles je Leopoldov mlajši brat. Glasovanja se je vzdržalo 32 članov katoliške stranke, ki je naklonjena kralju. Resolucija gre sedaj pred senatno zbornico. Premier van Acker je v govoru pred parlamentom ostro kritiziral kraljevo obnašanje, o katerem je rekel, da močno spominja na argumente, katerih so se posluževali belgijski fašisti pred vojno. Leopold je bratu Charlesu iz Wolfganga v Avstriji poslal pismo, v katerem je rekel, da se je pripravljen ukloniti volji narc^ da, ampak je zahteval, da se vprašanje odloči pri splošnih volitvah. HIMMLERJEVA ŽENA JE VEST O SMRTI MOŽA HLADNO SPREJELA RIM, Italija—Frau Margaret Himmler, žena gestapovskega šefa Henricha Himmlerja, je v internaciji blizu Rima nedavno prvič slišala, da je bil njen mož ujet in da je po zajetju izvršil samomor, nakar je bil pokopan v neznanem grobu. Sloka in odurna ženska z ve-tiim-brazgotino preko lica je vest sprejela hladno in ni pokazala niti najmanjšega ganutja. Na vprašanje, če je še vedno ponosna na Himmlerja, je sko-mizgnila z rameni in rekla: "Morda, morda pa ne. To je vse odvisno." Frau Himmler biva s svojo 15-letno hčerjo v neki vili, ki je bila nekoč dom nekega filmskega magnata. Ko je bila Vprašana, ako ve, da je bil Himmler najbolj obsovražen človek v Evropi, je odvrnila: "Morda. Bil je policaj in policajev nima nihče rad. Vem pa, da ga je pred vojno mnogo ljudi visoko čislalo." kadar bo prišel čas, bo režim predložil zbornici zakon za res-toracijo monarhije, ki je edina možna naslednica njegovega režima. Franco je med ostalim dejal: "V polni meri se zavedam nevarnosti tega koraka, ampak gotov sem da bo taka monarhija posedala vsa jamstva za vte-lešenje naših največjih monarhov. Komunizem je zanikanje vsega, kar je bistvenega v življenju Španije, ki je katoliška, ponosna, inteligentna in temelječa na osebni svobodi." Franco se v svojem govoru ni nikjer dotaknil 32-letnega prin-cq. Juana, sina pokojnega kralja Alfonza, kateri je prošlega marca v inozemstvu podal izjavo, da je Francov režim prikrojen mu in v nasprotju z značajem in tradicijami španskega naroda. WASHINGTON, 17. julija. — Tukajšnji diplomatični krogi tolmačijo izjavo gen. Franca kot poizkus, da se obdrži na krmilu vpričo rastočega gibanja za njegovo odstranitev. Isti krogi tudi sodijo, da se mu to tudi utegne posrečiti, razen ako bodo vlade, ki obsojajo njegov režim radi zvez, ki jih je imel z naciji in fašisti tekom vojne, podvzele definitivne korake, da se ga vrže z vladnega krmila. Rusija je ponovno zahtevala tako akcijo in izključeno ni, da bo Stalin na konferenci velikih treh v Berlinu zahteval,'da mora Francov režim izginiti. Grška v pesti fašističnih teroristov, izjavlja EAM Strahovlada je hujša kot pa je bi^ pod diktatorskim režimom Metaxasa LONDON, 17. julija — Centralni odbor Grške osvobodilne fronte EAM, je danes objavil izjavo, v kateri je rečeno, da vlada danes v Grčiji hujši teror kot je vladal pod diktaturo generala Metaxasa. Odbor je svoj apel naslovil* 1,700 OSEB GASI VELIK GOZDNI POŽAR V OREGONU PORTLAND, Ore., 17. julija. — V severozapadnem Oregonu divja največji gozdni požar izza IZGUBE BRITSKEGA IMPERIJA V VOJNI ZNAŠAJO 1,427,634 bile iz- LONDON. — Danes so prvič objavljene številke o gubah, katere je utrpel britski imperij v teku petih let in osmih mesecev vojne, iz katerih je razvidno, da iste znašajo 1,427,634 ubitih, ranjenih in pogrešanih. V tej številki je vključenih je SVOJ na svobodoljubne ljudi širom sv6ta, da rešijo grško ljudstvo iz krempljev fašističnega režima. 60 tisoč članov Osvobodilne vojske žrtve terorja V izjavi je rečeno, da odkar je prišel na krmilo režim, katerega podpirajo britski bajoneti, je bilo pomorjenih in mučenih 60 tisoč članov Osvobodilne vojske ELAS leta 1939, ki je uničil že 22,0001 gg2,233 mrtvih ali pogrešanih akrov gozdov. Požar, ki divja že 559,372 ranjenih. 6 dni, gasi 1,700 oseb, med katerimi je 1,200 vojakov in mornarjev. \ To je tretji gozdni požar v goratem ozemlju, skozi katerega se vije reka Wilson. Nad pogoriščem se pojavljajo velike jate kraguljev, ki čakajo, da se vržejo na sežgane srne in zajce, ki so poginili v ognju. primanjkuje časa, ker imam več dela kot smo ga imeli kdaj poprej, ko je bila vojna. Sedaj imamo samo mi in pa Military Government mnogo posla tukaj. "Vedno sem pri najboljšem zdravju in vse mi gre zelo dobro naprej. Dobivamo dobro hrano in živimo v lepi hiši. Tukaj v tem mestu smo samo štir- Sorazmemo največje izgube je imela Anglija doma, kjer je bilo tekom zračnih bombardiranj in napadov z roketnimi bombami ubitih 60,585 oseb Med žrtvami je bilo 63,208 žensk in 16,359 otfok pod 16. letom starosti. Izjava centralnega odbora pravi med ostalim: "Ves državni aparat se nahaja v rokah fašističnih ostankov, kvizlingov in kolaboratorjev, in celotno odporno gibanje je predmet najbolj okrutnega preganjanja." Izjava specifično trdi, da je bilo samo v preteklih štirih mesecih 500 članov Osvobodilne vojske pomorjenih, 20,000 pa vrženih v zapor. IVI UilVt; a^ertmh Slovencev Anna, Kansas. — Tukaj se sedaj nahajata pri svojcih Wil- KUBA JE USTAVILA VES IZVOZ KAVE je agenti od inteligenčne služ-nazaj odpisat, ampak mi zelo j be." POROKA Mr. in Mrs. Louis Ferkol, 22101 Wilmore Ave., Euclid, O naznanjata, da sta se v torek 3. julija poročila njiju hčerka First Lieut. Frances in Charles Donald Zeel, Chief Warrant Officer. Nevesta je v službi Strica Sama pri letalskem oddelku, ženin pa je pri mornarici. Poroka se je vršila v St. Thomas Episcopal cerkvi v Hollywoodu, Calif. Bilo srečno! MEXICO CITY. — Tukaj se poroča, da je Kuba ustavila ves izVoz kave, kar je posledica, velike suše, ki je uničila velik del letošnjega kavinega pridelka. ČLANICA "WAC-a" BILA NAPADENA V NEW YORKU NEW YORK. — V neki veži je bila napadena od treh moških, oropana in posiljena neka članica vojaškega, ženskega oddelka WAC. Policija je aretirala dvoje moških, ki sta osumljena napada. THOMAS ZA SVETOVNI ČARTER S PRIDRŽKI WASHINGTON, D. C.—Socialistični vodja Norman Thomas je pred senatnim odsekom prošli petek rekel, da čarter Združenih narodov ni zadostna baza za trajen mir, da pa je navzlic temu za njegovo odobritev, ker utegne biti boljše kot nič. liam Arck in John Potočnik, ki sta prišla iz nemškega ujetništva. Služila sta pri letalcih in bila sestreljena na tla v Nemčiji. Iz znanega cistercijanskega samostana v Stični na Dolenjskem je prišlo v Argentino šest menihov, ki bodo ustanovili opatijo v San Martinu de los An-desu, kjer jim je neki Američan kupil svet ob jezeru za samostan .(Slovenski list pravi, da so bili izgnani iz štiškega samostana. — Ured.) Bridgeport, O. — Dne 30. junija je bil pri delu v tovarni ubit od električnega toka Elmer Ka-sik. Zapušča ženo in »dva nedorasla otroka. — Iz armade je bil častno odpuščen Joseph Smrekar, ki je bil skoro tri leta v Afriki, Italiji in na zapadni fronti v Franciji in Nemčiji. Prišel je nepričakovano k svoji ženi in mali hčerki, katero je zdaj prvič videl. gTElAN 2 ENAKOPRAVNOST- UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI" 18. julija, 194^1 ^ "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by IHK AMEBICAN JOQOSLAV PBINTINO AND FTTBLISHINO CO. «231 ST. CLAIR AVENXnB — HENDERSON 6311-13 Issued Every Day Except Sunday! and Holiday# SUBSCRIPTION RATES (CENE NAROČNINI) By Carrier in Cleveland and by Mall Out of Town; (Po raznačalcu v Cleveland In po pošti Izven mesta): Por One Year — (Za celo leto).............................. foi Half Year — (Za pol leta)---------- Por 3 Month« — (Za ■ mesece)-------------------------- 40^0 . S.30 . 2.00 By Mall In Cleveland, Canada and Mexico: (Po pošti V Clevelandu, Kanadi in Mehiki): For One Year — (Za celo leto)^--- Por Half Year — (Za pol leta)-- Por » Months — (Za I mceeo«)- _#7.60 _ 4.00 _ lJU For Europe, Boutb America and Other Foreign Countriei: (Za Evropo, Juioo Ameriko in druge Inozemike drteve): Tot One Year — (Za celo leto)................... . Por Half Year — (Za pol leta) --------------------------------- -18.00 _ 4.60 entered aa Second Clas» Matter April 26m, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. Katoličani v Osvobodilni fronti 16. julija smo priobčili izjavo Franca Snoja, bivšega voditelja Slovenske ljudske stranke, ki se je kot katoličan na celi črti izrekel za delovanje Slovenske osvobodilne fronte. Danes pa objavljamo članek katoličana-intelektualca dr. Marijana Bred j a. ki je ves čas osvobodilne borbe prebil v Sloveniji. Članek je izšel v "Slovenskem poročevalcu" z dne 27. aprila 1945, in ker je precej obširen, ga priobčamo v dveh poglavjih. II. Katoličani iz delavskih in intelektualnih vrst, ki smo sodelovalen v Osvobodilni fronti od njene ustanovitve, ki čutimo odgovornost za vse njeno politično delo, ki vršimo danes svoje naloge v vseh organih narodne oblasti in politične organizacije od najnižje do najvišje, smo bili dolžni prav to vprašanje do kraja razmisliti in pravilno usmeriti svoje delo. Dvojna je bila možnost našega sodelovanja v Osvobodilni fronti: ali koalicija ali vključitev v enotno politično vseljudsko organizacijo. Izbrali smo drugo. Zakaj? Pot koalicije bi pripeljala v svojih posledicah brez dvoma v novo strankarstvo. Politična nujnost bi bila, da bi sicer napredne sile v4atoliškem taboru, ki so stale v začetku na enakem programu, doživele prav zaradi nujnosti razrednega karakterja vsakega političnega gibanja, diferenciacijo in to zaradi naših posebnih slovenskih razmer, tisto usodno diferenciacijo, ki je rodila tako poguben kleri-kalizem. Ker pa se je napredni del katoliške javnosti s krščanskimi socialisti na čelu pokazal politično zrel in moralno trden, se je odpovedal vsaki samostojni politični ali kakršnikoli drugi grupaciji, se strnil v enotno fronto, priznal vodstvo najnaprednejšemu družbenemu razredu zato, ker se je pokazal za naj doslednejšega borca in za naj trdne j o oporo našemu nacionalnemu boju. Ali je s tem kaj zmanjšana vloga krščanskih socialistov, ki so jo izvrševali v predaprilski Jugoslaviji? "Ali je kaj zmanjšan pomen in delež krščanskih socialistov v osvobodilni borbi? Nikakor ne! Ne samo mi, tudi vse ostale napredne sile na Slovenskem ocenjujejo pojav krščanskih socialistov kot povsem pozitiven političen pojav. Zmanjševati ta pomen bi pomenilo potvarjati zgodovino našega osvobodilnega gibanja in mu s tem škodovati. In prav zaradi razvojne stopnje, ki smo jo dosegli, bi bilo pa napačno vztrajati na krščansko socialistični skupini (in jo povdar-jati), ker bi v današnjem času dajali s tem podporo tistim zaostalim tendencam v katoliških množicah, ki bi smatrale za potrebno obhko svojega javnega udejstvovanja še kakršnokoli posebno organiziranost katoličanov. Nič več nam ni treba vztrajati na kakršnikoli krščansko-socialistični skupnosti, kajti ta skupina je hkrati z vsem množičnim narodno osvobodilnim gibanjem dobila svojo višjo razvojno vsebino in obliko V Osvobodilni fronti. Krščansko socialistično delavstvo je soustanovitelj Delavske enotnosti, tiste skupine delavske organizacije, ki je kot enotna fronta vsega delavstva popolna zaščitnica njegovih interesov in tak faktor v našem javnem življenju, kakor ga zasluži najnaprednejši družbeni razred. Krščansko socialistični delavci nočejo in ne potrebujejo za to nobene posebne organizacije več. Tisti katoličani intelektualci, ki so, resnični patrioti, demokrati in iskreni zagovorniki naprednega življenja, so in bodo našli med aktivom Osvobodilne fronte vso možnost konstruktivnega sodelovanja na vseh področjih javnega življenja in vso možnost svojega osebnega razvoja. Katoliške množice so in bodo našle v Osvobodilni fronti in v demokratizaciji našega javnega življenja popolno možnost soudeležbe pri vodstvu države, pri vodstvu svoje vseljudske' politične organizacije, in pri splošnem uveljavljanju svojih "^i vi jonskih pravic. Ne eni ne drugi ne po,trebujejo kot katoličani nobene posebne organizacije, nobene drugačne oblike za svoje javno udejstvovanje. Tako ustvarjena enotnost predpostavlja seveda človekovo osebno svobodo, ki se mora odražati tudi v pravici svobodnega veroizpo vedo van j a in zadoščevanja svojemu nazoru in veri. Osvobodilna fronta je že od vsega začetka zapisala tako vsebino človekove svobode v svoj program in to tudi dosledno izvaja. Zato ne more biti pri takem pojmovanju naše narodne enotnosti in pri takem pojmovanju človekove osebne svobode noben katoličan priza"det, ampak nasprotno bo imel možnost, rešen duhovnega jerobstva klerikalizma—zadoščevati vsem verskim potrebam na tak način, kakor ga zahteva iskrena in poštena vera našega preprostega človeka. Ko je v takem obsegu zagotovljena osebna Svoboda in vernim katoličanom njihovo versko izživljanje, postane nesmiselna in našemu zdravemu narodnemu razvoju škodljiva vsaka nazorska diferenci j a, ki naj opredeljuje politično. Nas katoličanov ni pripeljalo v narodno enotnost iskanje in ugotavljanje stičnih točk med katolicizmom in dialektičnim materializmom. Pripeljala nas je preprosta ugotovitev, da smo vsi pripadniki enega naroda in s tem v zvezi prepričanje, da pomeni narod naj-prirodnejšo skupnost za uveljavljanje življenskih interesov vseh njegovih članov brez razlike. Temelj, na katerega gradimo naš skupni narodni, družbeni in kulturni program, šo tiste moralne vrednote, ki morajo biti slehernemu človeku, brez ozira na njegov svetovni nazor, kot socialnemu bitju enake. Gradimo ga na takem pojmovanju človečnosti, ki ne sme roditi razlik pri urejanju svetnega življenja zaradi diferenc v vprašanju nazorskih razlik, ki ne morejo posegati v sfero tistih človeških naporov, ki stremijo za konsolidacijo življenja v duhu progresa. Ko stopamo v dobo svobode in konsolidacije našega javnega življenja, je nujno potrebno, da se prav katoličani z vso odgovornostjo zavedamo vsega tega. Povratka klerikalizma v kakršnikoli obliki ne smemo dopustiti. Proti vsaki špekulaciji, ki je katoliškim voditeljem v preteklosti uspela prav na račun izrabljanja preproste vere slovenskega človeka, smo dolžni ostro nastopiti. Vsaki politični naivnosti, ki bi ogrožala osnovne pridobitve naše borbe—našo ljudsko enotnost—moramo pomagati s poukom in z vzgojo. Ko je slehernemu človeku v našem bodočem življenju zagotovljena svoboda njegove vesti in veroizpovedi in ko mu je na drugi strani omogočena popolna udeležba na vseh popriščih, ki jih terja človekova volja do življenja, človekov razum, potreba kulturnega izživljanja in tako dalje, je in ostane trdna volja prav nas, da bomo ostali dosledni in nepopustljivi poborniki naše ljudske enotnosti, naše popolnoma enotne Osvobodilne fronte. Vprašanja in odgovor? o naturalizaciji VPRAŠANJE: Prvi papir sem dobil v New Yorku in nameraval sem, da zaprosim za drugi papir prihodnji mesec, ko bo poteklo dve leti, odkar imam prvi papir. A medtem pa sem dobil dobro službo v Chicagu in se preselim tja tekom enega ali dveh tednov. Ali bom moral zaprositi za novi prvi papir, ko se nastanim v Chicagu? ODGOVOR: Ne. Nobene razlike ni v tem, kje kdo vzame ali dobi prvi papir, kajti, neglede kje živite, v Chicagu, Milwau-kee-ju ali kje drugje, vaš prvi papir, ki ste ga dobil v New Yorku je veljaven povsod v Zed. državah. Pomniti pa morate, da država Illinois zahteva, da živite tam šest mesecev preden morete zaprositi za drugi papir — in ker je Chicago v državi Illinois, to pomeni, da vam ne bo mogoče zaprositi za drugi papir takoj, ko potečeti dve leti po prejetju prvega. Če bi bili že izpolnili in vložili tiskovino N—400, s katero se zaprosi za drugi papir, na new-yorškem sodišču, tedaj bi cela stvar drugače izgledala, ker ono sodišče, kjer je bila vložena prošnja za drugi papir, ima pravico, da na podlagi zaprositve podeli ali odkloni državljanstvo prizadetemu prosilcu. V tem slučaju bi morali priti v New York na končno zaslišanje, ali pa počakati šest mesecev in vložiti novo prošnjo v Chicagu. Za vlo žitev nove prošnje bi morali po novno plačati osem dolarjev, kot to zahteva naturalizacijski zakon za vložen je peticije ali proš nje in za drugi papir če in kadar sodišče določi podelitev is tega. UREDNIKOVA POŠTA Pogovor med rojaki A: Kaj pa je bilo v Euclidu v nedeljo, da je bilo toliko ljudi, da se je vse trlo? fe: Joj, kaj res ne veš, da so imeli Slovenski dan, katerega čisti preostanek bo šel za reveže v starem kraju?! A: Nak, tega pa nisem vedel, ker v naših cajtengah v "A. D." ni nič pisalo. B: Pa se na Enakopravnost naroči, boš lahko take novice bral. A: Kedo je pa imel ta Slovenski dan? B: Veš, to je bil SANS ter še veliko drugih društev zraven. A: Ali je res, kar je zadnjič v "A. D." pisalo, da so pri SANS sami komunisti? B: Beži ga no loviti. Pri SANS so sami zavedni Slovenci, katerih naloga je pomagati revežem v Jugoslaviji. Med SANSovimi delavci ni komunistov, ampak so sami usmiljeni ljudje, ki imajo srce za naše ljudi tam v Jugoslaviji. A: Kaj pa so imeli tam, da se vidi toliko veselih in zadovoljnih obrazov? Ter kedo je vse bil tam? B; Well, če res nič ne veš jia ti povem. Imeli so izvrstne govornike, izborne pevce, pridne delavce, ter zavedne posetnike. Vsak navzoč se je zavedal, da dela delo usmiljenja, kakor pravi sveto pismo — žejne napojiti, lačne nasititi, oblačiti" nage ter sploh pomagati nesrečnim. A; Če je pa vse to res, bom pa še. jaz sodeloval, saj še ni prepozno. Pozdj-av vsem posetnikom Slovenskega dneva. Pismo od sesire Mr. Steve Skorjanc, bivajoč v Indianapolisu, Ind., je prejel od svoje sestre Alojzije Maraš, ka tera se nahaja s svojo družino pri Gorici, pismo, pisano 10. maja t. 1. Sestra piše, da se z družino ima dobro; ima pet deklet in enega sina, ki se nahaja nekje v Nemčiji, in o katerem niso domači čuli že nad leto dni. Tri izmed hčera je poročenih, ena je na Ptujskem, druga v Milanu, tretja pa doma in dve sta še neporočeni. ^ Dalje piše, da so morali veliko prestati vsled pomanjkanja in tolikšnega gorja, da je nemogoče popisati. "Skrivali so se v Loškem in razstrelb je bilo toliko, da je bilo strašno. Mati, ki je že v letih, se le s težavo premikajo sem in tja in že nad pet let se v tem kraju ne vidi kave, katere bi mati zelo želela zopet pokusiti. O bratu Pepetu piše, da ima sina, žena pa je bila 10 let bolna. Oče je umrl pred petimi leti. Zelo srečne se počutijč domačini, da so jih prišli Amerikan-ci rešiti, katerim zdaj iz hvaležnosti dajajo vse, kar imajo, vina, hrane, itd. Mislili so, da ne bo nikoli konca strašnega pobijanja, katerega je sovražnik izvajal nad ubogim ljudstvom. Žive ljudi so metali v ogenj, hiše požigali, ne ozirajoč se, da se notri nahajajo otroci in ljudje. Gorja je nemogoče popisati. Pismo nam je izročil Mr. Anton Ivančič, z 16213 Parkgrove Ave. VPRAŠANJE: Postal sem ameriški državljan prošli mesec. Moje ime je dolgo in težko iz-govorljivo za Američane. Vprašal sem naturalizacijsko sodišče, naj mi dovoli, da si privzamem enostavno in lahko ime, oziroma priimek. Sodišče mi je ugodilo in državljanski papir je bil izdan na moje novo ime, oziroma priimek. Moji trije sinovi, ki so stari že čez 21 let, bi sedaj radi vedeli, če je bilo stem spremenjeno tudi njihovo ime ali priimek ? ODGOVOR: Ne, priimek vaših sinov je ostal nespremenjen. Samo tujerodni otroci, ki postanejo ameriški državljani po> tom naturalizacije svojih staršev, so deležni legalne spreme-nitve njihovega priimka na ta način. Vaši sinovi, ki so že bili polnoletni, ko ste vi postali državljan, ter tako niso postali državljani potom vaše naturalizacije, morajo spremeniti svoj priimek potom sodnijskega odloka. V to svrho naj si najamejo odvetnika. Cela stvar bo stala od 50 do 100 dolarjev. VPRAŠANJE: Ko sem se le- ta 1940 registriral kot tujero-dec, po predpisih tozadevnega zakona, sem registriral tudi svojo 12 let staro hčerko. Pred kratkim pa mi je bilo povedano, da bi je bil moral ponovno registrirati, ko je dopolnila 14 let. Ali je to resnica? In če je, kaj bodo napravili z njo in z menoj, ker se nisem ravnal po predpisih postave? Hčerki je sedaj skoro 17 let. ODGOVOR: Da, vaša hčerka bi morala biti registrirana, ko je dopolnila 14. leto. Zakon za registracijo tujorodcev ali ne-državljanov, ki je bil sprejet leta 1940, je določal, da mora jo starši ali varuhi registrirati otroke pod 14 let starosti. To je bilo v času splošne registracije nedržavljanov, od 27. avgusta 1940, do 26. decembra 1940. Isti zakon pa je obenem določal, da se mora vsak tak registriran nedržavljan ali nedržavljanka ponovno registrirati tekom do be trideset dni po izpolnjenem 14. letu. Ob priliki te ponovne registracije so vzeti tudi odtisi prstov (fingerprints.) Ako je v bližini kraja, kjer živite urad našeljeniške in na turalizacijske službe, je najboljše, da se gre vaša hčerka nemudoma registrirati. Če pa živite daleč stran od takega urada, se pa pismeno obrnite do najbližjega našeljeniškega urada ali pa pišite naravnost na U. S. Com missioner of Immigration and Naturalization, ter povprašajte kaj je vaši hčerki storiti v nje nem slučaju. Glejte, da se pobrigate za to stvar takoj, kajti, registracij ski zakon določa, da nedržavlja-ni, ki se ne priglasijo za regi stracijo ob določenem času, za padejo kazni plačanja globe znesku ne več kot sto dolarjev ali pa 30 dni zapora, ali pa obo je. V slučaju pa, da registracij skemu zakonu ni bilo zadošče no, ker prizadeta oseba, ni bila seznanjena z določbami tega zakona, se od strani naseljeniške in naturalizacijske službe ^e podvzame nobenih korakov za kaznovanje take osebe. plačljivo na: Commissioner Immigration and Naturalizati' Washington, D. C. Prosilcu,' teremu je bila prošnja za' kord registracije odbita iz tovega vzroka, se ne vrne slana vsota. — Prosilec v redu prejme svoj rekord i gistracije ter tako leg svoje bivanje v tej deželi, zaprositi za državljanski p^l VPRAŠANJE: Rojena seiD a v (navedite deželo rojst^J in sem prišla v Združene ve kot otrok. Postala se0 žavljanka v letu 1916, ko se poročila s tu rojenim d: janom. Medtem pa je moj že umrl. Jaz sem vprašala delo v vojni tovarni, a seifl odklonjena, ker nisem dokazati, da sem ameriška žavljanka. Kaj naj storim? ODGOVOR: V pravem trdite, da ste s svojo poroko stala ameriška državljanka ^ tu 1916. Zaprositi pa morata izvirni certifikat vašega Ijanstva. Zato je potrebna vina — Form N-600 — dobite v vsakem uradu nas^ niške in naturalizacijske sliJ' Tak certifikat stane pet do^ jev. Prinesti morate dokazi, je bil vaš mož rojen v ZdT" nih državah. Ako nimate rojstnega lista šega moža, pišite na prist'j oblasti kraja, kjer je bil r®' da vam ga pošljejo. Navesti# rate datum njegovega rojS] ime njegovih staršev in če goče, info/macije glede va njegove di^užine ob časU ^ govega rojstva. Če pa pris^'j^ oblasti, navadno Health f partment pristojnega kraj^^lis mesta ne morejo najti ,zap|a.vj; njegovega rojstva, tedaj i site dobiti zapriseženo izja^% n dveh starejših članov družine, ali pa od par družinskih prijateljev, ki izpričajo, da je bil rojen v želi. |eti - ki( Vesti iz življenja k ameriških Slovene^ M. Oglašajte v - Konferenca jugoslovanskih organizacij Konferenco vseh jugoslovanskih organizacij v Clevelandu — I slovenskih, hrvatskih, srbskih CiliaKOprairilUSVl makedonskih — se sklicuje za torek, 31. julija, v Slovenskem narodnem domu, 6409 St. Clair Ave. Pričetek ob 8. uri zvečer. Namen konference je, da se sestavi reprezentativno skupino vseh jugoslovanskih organizacij, Ki bi se udejstvovala z problemi posebnega interesa Amerikan-cev jugoslovanskega porekla, ter da bi se pojačilo skupno delovanje jugoslovanskih skupin, da bi še bolj uspešno delovale za trajen mir širom sveta. Vse organizacije se prosi, da izvolijo po dva delegata za na konferenco, v slučaju pa, da tega je nemogoče izvesti pred tem dnem^ se prosi, da .se pošlje zastopnika izmed odbornikov organizacij. Konferenco sklicuje začasni Združeni odbor clevelandskih Jugoslovanov, kateremu je predsednik Frank Česen, tajnik po družnice št. 106 SANS. , VPRAŠANJE. Prišel sem v Ameriko v letu 1923 kot pomorščak. Moral bi zopet odpluti, pa nisem . . . odtedaj naprej živim v Zed. državah. Kako morem postati državljan? ODGOVOR: Prvo, kar vam je štoriti je, da dobite rekord vaše registracije. Ko dobite ta rekord ali "certifikat", morete zaprositi za prvi papir in potem za drugi papir kakor določajo zakoni za dobavo državljanstva. Kdorkoli je prišel v to deželo nelegalno pred 1. julijem, 1. 1924, ali je ostal tukaj nelegalno pred istim datumom — kar se je zgodilo v vašem slučaju — mora legalizirati svoje bivanje tukaj ako zadosti gotovim določbam v tem pogledu. Te določbe so sledeče: 1. Dokazati mora, da je prišel sem pred 1. julijem, 1924, ter da je odtlej vedno živel v tej deželi; 2. izpričati mora, da je bil vseskozi dobrega značaja in- zadržanja; 3. biti mora rasno sprejemljiv za državljanstvo — to pomeni, da mora pripadati ali beli ali zamorski rasi, ali pa rodu ameriških Indijancev; 4. prost mora biti kakršnegakoli vzroka, radi katerega bi mogel zapasti izgonu ali deportaciji. Kdorkoli želi zaprositi za rekord ali qertifikat registracije, mora / izpolniti tiskovino N-105. (Form N-105). Te more dobiti v vsakem naseljeniškem in naturalizacij skem uradu. Vložitev take prošnje stane $18. in denar se mora poslati zaeno s tiskovino N-1,05 po poštni nakaznici (Money Order) in sicer iz- Claridge, Pa.—Tukaj je j Frank Novak, star 68 let ^ jen V Dolšah pri Novem Bil je član SNPJ. , Naglo je umrl 14. aprila srčne hibe rojak Avg. Skrt. ,^gg 47 let, samski in doma iz ^rjj pri Kanalu, kjer zapušc^ bratov in sester, v Argent'^ brata Jožeta, nečake in nje. — V bolnišnici v su je umrla Ivana štrubel' ! Zupančič, stara 56 let in iz Bleda. Živela je v Trstu tam poročila. Moža zapU^^d, Evropi, v Argentini pa sii'^lja^ Windsor Heights, W. V bolnišnici je 4. julija ^ pljučnico Mary Knezovi^': kojna je tri tedne pred povila otroka in se je 2^1^ bro počutila, potem pa jG zbolela in umrla. Indianapolis, Ind. — sta .se Frank Markič io Uršič. — Na 30-dnevni je prišel iz Anglije Sgt-Skorjanc ml. Nahajal se osmi zračni sili. Ker še niO"! volj point6v—83—bo moral zopet preko luže. Steel ton. Pa'. — Dne je bil na straži v Heid^'^j^j po nesreči ubit Pvt. Al^'i ""W še#'! -bo uže. ■t ^""^1 gasolina. Znam- A^^*v:2^(^7inC.8 M v». je veljavna ©fefcoi °iivNnR FORNVER 2-MILE AND CROSS COUNTRY CHAMP Mm /Q^J V ¥ Dne He>f>a P«t salonov ga- uJas. Na . ^oFivy, ^^Pona mora biti ri voj jyilka. *^žave in licenčna Eac dodatno jga le ^|ti je treba na- ® A ^'^^voženih milj. ilo otroK ,*2i_ ^ žganje se kon- nesreči, k rijo, r^^'J adela ^ mrtva-sinčka- vmiZ: 2. 3, 4 in 5, olje vsaka za OLLIE'S AN OFFICER IN THE GREAT U.S. NAVY WHICH MAKES IT POSSIBLE FOR „ OUR SOLDIERS f I TO REACH ENEMY ^ TERRITORY SOTHEV CAM DO A LITTLE CROSS-COUNTRY RACING UNDER-meiR OWN POWER-Vol/C/AA/ HSLP SUPPLV WPo^BR, BUi WAR Bonos/ '/ .-■.sC: M LICNO DELO za društvene prireditve, družabne sestan- \ ke, poroke in enake slučaje, naročite tiskovine v domači tiskarni, kjer je delo izvršeno lično po vašem okusu. Cene vedno najnižje. ENAKOPRAVNOST 6231 ST. CLAIR AVENUE HEnderson 5311-5312 Cleveland 3, Ohio Zakrajsek Funeral Home, Inc., 6016 ST. CLAIR AVENUE Tel: ENdicott 3113 Oblak Mover Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali po^ noči. Delo garantirano in hitra postrežba.. Obrnite se z vstm zaupanjem na vašega starega znanca John Oblaka 1146 E. 61 St. HE 2730 NOVA IZDAJA Angleško-slovenski besednjak ( English-Slovene Dictionary) Sestavil Dr. F. J. Kem Cena $5.00 Dobi se v uradu ENAKOPRAVNOSTI 6231 St. Clair Avenue Cleveland 3, Ohio jr# STRAN 4 ENAKOPRAVNOST 18. julija,^ TITOVI JUNAKI NA PRIMORSKEM Izdal Propagandni oddelek Glavnega štaba Narodne osvobodilne vojske in Partizanskih odredov Slovenije (Nadaljevanje) Postala je njihova To je bila prva Živkina večja borba. Res je; vse prve dneve svojega partizanstva si je želela borbe. Hotela je, da bi vsi ti fantje govorili z njo prav tako, kot govorijo sami med seboj. Da bi ji rekli: "No živka, sedi, pa nam povej, kako ti je bilo pri duši, ko so Nemci žgali na vašo desetino iz onega bunkerja pri hiši?" In potem bi ona pripovedovala, fantje — stari partizani — pa bi poslušali, resno pritrjevali, si pomežikovali med seboj, na koncu pa bi dejali: "Prav je bilo tako, Živka, prav. Samo, ko boš drugič jurišala, ne teči zravnano, ampak sklonjeno. Tako se juriša, veš!" Toda kako se jim približati, tem starim izkušenim borcem? Močnikovi Verici — Živki so se zdeli vsi junaki. "Nikakor drugače, kot da sama naredim nekaj takega, da mi bodo ti fantje rekli: dobro si naredila." In Živka je zatrdno hotela nekaj takega storiti. "Danes", si je zatrjevala, ko je ležala s komandirjem na pa-robku gozda, nekaj sto metrov od sovražne postojanke Sovod-nje. Slutila je, da bo to noč huda borba. Vsa Vojkova brigada je tu. Danes! Pa je bila Živka vendar nekoliko bleda. Zaskrbljeno in vprašujoče je pogledovala komandirja, ki pa se ji je vedno široko nasmejal. Lahko je njemu, toda Živka je tokrat prvič v večji borbi. K četi je prišel komandant brigade. Bil je dobre volje; smejal se je, z vsemi je govoril in vsi so se smejali. Tudi Živko je nagovoril: Danes le glej, če hočeš, da te bodo fantje "obrajta-li". Komandant se ni dolgo mudil, ni imel časa. Predno je odšel, je še naročil to in ono. "Tovariš komandir, tako brzostrelko kot jo ima komandant, bi hotela tudi jaz." "Take se dobijo samo v borbi", je resno odgovoril komandir. In Živka si je spet zatrdila: Danes! Toda že je udarila prva mina. Živka se je prestrašila in pritisnila glavo k zemlji. Potem je udarila še druga, tretja. Iz vseh strani so ropotali mitraljezi. Kaj podobnega Živka še ni doživela. Ko pa je čez čas pogledala komandirja, je ta že vstal in zakričal "juriš". Četa se je pognala naprej. Živka je tudi vstala in tekla z njimi. Sedaj je ni bilo več strah. Kmalu sta bila s komandirjem prva. Tedaj j